KOMUNIKACIJSKA IZHODIŠČA IN KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJANACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE JULIJ 2014

KOMUNIKACIJSKA IZHODIŠČA IN KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJANACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE JULIJ 2014

NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE (NIJZ)

smo osrednja nacionalna ustanova, katere glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije s pomočjo ozaveščanja prebivalstva in drugih preventivnih ukrepov.

Ključne dejavnosti NIJZ, ki jih financira Ministrstvo za zdravje RS

zagotavljanje podatkov s področja zdravja in zdravstvenega varstva,

spremljanje in ocenjevanje zdravja prebivalstva;

prepoznavanje groženj zdravju in oblikovanje ukrepov za njihovo obvladovanje;

krepitev zdravja in oblikovanje strokovnih podlag za sprejemanje zdravju naklonjenih politik;

programe in ukrepe za preprečevanje bolezni;

spremljanje in ocenjevanje sistema zdravstvenega varstva;

razvoj strokovnjakov javnega zdravja ter raziskave v javnem zdravju.

Delovanje NIJZ je v pristojnosti Ministrstva za zdravje RS, vlade RS ter Odbora DZ RS za zdravstvo. Urejujejo ga naslednji zakoni, podzakonski akti in predpisi evropskih skupnosti z delovnega področja organa: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o nalezljivih boleznih, Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, Zakon o državni statistiki ter pristojni predpisi EU.

NIJZ vodi direktor, prim. dr. Ivan Eržen, upravlja pa Svet zavoda. Strokovno dejavnost NIJZ načrtuje, obravnava in usmerja Strokovni svet NIJZ.

DELOVANJE NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE

KLJUČNE DEJAVNOSTI

NIJZ opravlja zdravstvene storitve, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)

upravlja in deloma izvaja državni program presejanja za zgodnje odkrivanje raka in predrakavih sprememb debelega črevesa in danke (SVIT),

koordinira izvajanje nacionalnega programa preventive srčno-žilnih bolezni v primarni zdravstveni dejavnosti,

izvaja zdravstvene storitve, ki se nanašajo na zagotavljanje neprekinjene preskrbe s cepivi in imunoglobulini v RS ter

nekatere druge naloge preventivnega zdravstvenega varstva na terciarni ravni.

NIJZ se aktivno vključuje v mednarodne projekte

Poleg osrednje vloge v dejavnosti javnega zdravja v Sloveniji se NIJZ aktivno vključuje tudi v mednarodne projekte, ki pokrivajo različna področja zdravja in splošnih javnozdravstvenih problemov prebivalstva. NIJZ predstavlja tudi ekspertno raven za podporo odločitvam, ki jih sprejema država na nacionalnem in lokalnem nivoju in, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na zdravje.

VREDNOTE Pri svojem delovanju nas vodijo naše osrednje vrednote: - družbena odgovornost, - medsebojno spoštovanje, sodelovanje in razvoj zaposlenih ,- odprtost in preglednost.

Stran I 2

NIJZ je organiziran v centralno enoto (znotraj katere je organiziranih osem centrov in tri skupne strokovne službe) in devet območnih enot. V novi organizacijski obliki je začel delovati s 1.1.2014.

ORGANIZIRANOST

NIJZ SMO lJUDJe. NIJZ ima 380 zaposlenih. Več kot polovica zaposlenih ima najmanj univerzitetno izobrazbo.

Celje

Ravne na Koroškem

Koper

Kranj

Ljubljana

Maribor

Murska Sobota

Nova Gorica Novo mesto

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana

Telefon: +386 1 2441 400 Faks: +386 1 2441 447e-pošta: info@nijz.si

www.nijz.si

Stran I 3

NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE

SVET ZAVODA

STROKOVNI SVET

DIREKTOR URAD DIREKTORJA

CENTRALNA ENOTA NIJZ OBMOČNe eNOTe NIJZ

Center za proučevanje in razvoj zdravjaCenter za nalezljive bolezni,

Center za zdravstveno ekologijo,Center za zdravstveno varstvo,

Center za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja,

Center za informatiko v zdravstvu,Zdravstveno podatkovni center,

Center za upravljanje projektov in raziskovalno dejavnost

Območna enota CeljeObmočna enota KoperObmočna enota Kranj

Območna enota LjubljanaObmočna enota Maribor

Območna enota Murska Sobota, Območna enota Nova GoricaObmočna enota Novo mesto

Območna enota Ravne na Koroškem

Služba za splošne zadeve

Finančno-računovodska

služba

Služba za preskrbo s cepivi

Služba za korporativno

komuniciranje

Z znanjem do boljšega zdravja.

KOMUNIKACIJSKA IZHODIŠČA IN KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE

Vsebina

1. Izhodišče za pripravo usmeritev za enotno komuniciranje in komunikacijske strategije NIJZ ter opredelitev in umestitev komunikacijske funkcije znotraj organizacijske strukture NIJZ

2. Komunikacijska izhodišča in komunikacijska strategija NIJZ

2.1. Usmeritve pri postavitvi komunikacijskih izhodišč in komunikacijskih ciljev NIJZ2.2. Javnosti2.3. Komunikacijska načela2.4. Ključna sporočila in vsebina

3. Ciljne javnosti, sporočila in aktivnosti

3.1. Zaposleni3.2. Splošna javnost 3.3. Poslovna in strokovna javnost, partnerji3.4. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja3.5. Regulatorji/odločevalci3.6. Mediji3.7. lokalna skupnost3.8. Dobavitelji

4. Merjenje uspešnosti komunikacijskih aktivnosti

5. Korporativna družbena odgovornost

6. Priloge

Stran I 5

Skupaj v pravi smeri - za zdravje.

1. Izhodišče za pripravo usmeritev za enotno komuniciranje, komunikacijske strategije NIJZ ter opredelitev in umestitev komunikacijske funkcije znotraj organizacijske strukture NIJZ

Ozadje

S 1. januarjem 2014 so se združili Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) in območni zavodi za zdravstveno varstvo (ZZV), nastala sta dva nova javna zavoda: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NlZOH).

Čeprav so vsi delovali na področju javnega zdravja, nekdanji IVZ in območni ZZV pred združitvijo niso imeli enotne strategije komuniciranja. Komunikacijsko funkcijo so nekdanji ZZV različno načrtovali, kar je bilo odvisno tudi od umestitve komunikacijske funkcije znotraj organiziranosti posameznih zavodov.

Urejenost komunikacijske funkcije znotraj prejšnjih območnih ZZV

V prejšnjih območnih ZZV se je ponekod komunikacijska funkcija zožila zgolj na odnose z mediji:

- imeli so zadolženo osebo, ki je sprejemala klice novinarjev in jih po potrebi posredovala odgovornim strokovnjakom, da so pripravili izjave oziroma odgovore,- drugod so se novinarji obračali neposredno na strokovnjake,- redkeje so imeli zavodi pripravljen protokol in načrt komuniciranja z mediji za tekoče leto (večinoma je bilo to sodelovanje z mediji ob obeležbi različnih svetovnih dnI oziroma ob drugih vnaprej znanih dogodkih),- vsi so odzivali na vprašanja medijev in z njimi redno komunicirali, svoje sodelovanje z njimi pa ocenili kot uspešno. V večji meri so nekdanji ZZV sodelovali z regionalnimi mediji, redkeje tudi z nacionalnimi.

Urejenost komunikacijske funkcije znotraj prejšnjega Inštituta za varovanje zdravja

Nekdanji IVZ je imel Službo za komuniciranje z mediji, ki je predstavljala enotno vstopno točko za vsa novinarska vprašavanja in skrbela za pravočasne odgov-ore novinarjev.

Proaktivno komuniciranje z mediji in splošno javnostjo se je izvajalo ob različnih svetovnih dnevih in drugih pomembnih aktualnih dogodkih (Slovenija gre na počitnice, začetek sezone gripe, cepljenje proti KMe, itd.).

Stran I 7

Stike z mediji smo redno beležili. Učinkovitost eksternega komuniciranja smo redno preverjali in merili s spremljanjem medijskih objav in merjenjem obiska spletne strani. Izvajali smo tudi različne aktivnosti za zaposlene. Vsako leto smo pripravili poročilo o izvedenih komunikacijskih aktivnostih v tekočem letu.

Organiziranost komunikacijske funkcije v NIJZ kot izziv

Nova organiziranost NIJZ omogoča strokovnim ekipam prejšnjega IVZ ter ekipam območnih ZZV bolj enotno in povezano delovanje na področju proučevanja in varovanja javnega zdravja ter zviševanja ravni zdravja prebivalstva RS. Predstavlja tudi priložnost, da to uredimo s pričujočimi usmeritvami za enotno komuniciranje in skupno komunikacijsko strategijo, ki bo začrtala učinkovite komunikacijske smernice NIJZ.

Komunikacijska funkcija kot ena izmed osrednjih poslovnih funkcij vsake organizacije, predstavlja pri tem pomembno vlogo. Združitev torej prinaša priložnost za pripravo smernic, ki bodo jasno, načrtovano in transparentno opredeljevale ter smiselno in smotrno povezale obstoječe komunikacijske aktivnosti prejšnjega IVZ ter območnih ZZV v nov komunikacijski model, ki bo:

- dal komunikacijski funkciji kot eni izmed ključnih poslovnih funkcij znotraj organiziranosti NIJZ še pomembnejšo vlogo z vzpostavitvijo posebnega oddelka oz. Službe za korporativno komuniciranje (Slika 2), ki bo vzpostavljal, vodil in organiziral komunikacijske aktivnosti NIJZ na strateškem vsebinskem in organizacijskem nivoju; - omogočil ohranitev obstoječih dobrih praks na področju komuniciranja; - deloval kot podpora za razvoj javnega zdravja tako na nacionalnem kot na regionalnem nivoju; - omogočal prilagoditev komunikacijskih aktivnosti specifičnim potrebam regijskega okolja (za regije so značilne precejšnje razlike v dostopnosti do zdravja zato je potrebno komunikacijske aktivnosti prilagajati stanju v posamezni regiji) in v državi ter- opredelil usmeritve, da bo komuniciranje NIJZ potekalo usklajeno in poenoteno.

Na področju komuniciranja v NIJZ zato sledimo naslednjim ciljem:

- priprava usmeritev za poenoteno komuniciranje in komunikacijske strategije, ki bo izhajala iz zastavljenega strateškega razvojnega načrta 2010 – 2015 ter čim bolj povezala vse enote NIJZ s ciljem enotnega, ažurnega, proaktivnega ter odgovornega komuniciranja do vseh deležnikov NIJZ (pričujoči dokument se bo usklajeval skladno z vsemi načrtovanimi uskladitvami strateških dokumentov NIJZ),- umestitev komunikacijske funkcije znotraj organizacijske strukture NIJZ kot pomembne poslovne funkcije, ki je tudi ena izmed ključnih dejavnikov poslovne uspešnosti,- vzpostavitev in oblikovanje ustreznega organizacijskega modela komunikacijske funkcije v obliki Službe za korporativno komuniciranje, ki bo v komunikacijske aktivnosti vključevala tako centralno enoto (oz. vseh osem centrov NIJZ) kot tudi devet območnih enot, ki so locirane po vsej Sloveniji ter čim bolj učinkovito izvajala komunikacijsko funkcijo v NIJZ.

Stran I 8

Združitev zavodov pomeni priložnost za krepitev komuniciranja NIJZ s ključnimi deležniki tako z interno javnostjo kot z zunanjimi deležniki ter predstavlja za novonastalo organizacijo tudi izziv.

Postopno uvajanje komunikacijskih izhodišč in komunikacijske strategije NIJZ

Pričujoči dokument Komunikacijska izhodišča in komunikacijska strategija Nacionalnega inštituta za javno zdravje vključuje smernice in cilje na področju komuniciranja NIJZ, ki se bodo uresničevali postopoma, z uvajanjem komunikacijske funkcije v organizacijski ustroj ter skladno z razvojno strategijo NIJZ.

Med prioritete na področju ureditve področja komuniciranja sodi vzpostavitev samostojnega oddelka oz. Službe za korporativno komuniciranje, ki je eden od nujnih pogojev, da bodo načrtovani ukrepi, smernice, cilji in pričujoča komunikacijska strategija NIJZ zaživeli tudi v praksi.

Komunikacijska izhodišča in komunikacijska strategija Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavljajo tudi osnovo in izhodišče za pripravo letnih komunikacijskih načrtov za vsako strokovno področje delovanja NIJZ ter posameznih komunikacijskih programov za posamezna strokovna področja komuniciranja NIJZ. Komunikacijski načrti in komunikacijski programi NIJZ bodo uresničevali načela komunikacijske strategije ter podrobneje in konkretneje opredeljevali komunikaijske cilje za vsako področje.

V nadaljevanju predstavljamo strokovna področja komuniciranja, ki bodo v pristojnosti Službe za korporativno komuniciranje ter predlagani model organiziranosti.

Slika 2: Strokovna področja Službe za korporativno komuniciranje NIJZ

Interno komuniciranje

Korporativno komuniciranje

Krizno komuniciranje NIJZ

Odnosi z mediji (nacionalni, lokalni, mednarodni)

Komuniciranje z digitalnimi mediji

Komunikacijske aktivnosti povezane z mednarodnimi projekti

Komuniciranje obvladovanja tveganj

Stran I 9

Model organiziranosti Službe za korporativno komuniciranje

Služba za korporativno komuniciranje je v organizacijski strukturi NIJZ umeščena kot ena od splošnih služb, ki je neposredno podrejena direktorju NIJZ.

Služba za korporativno komuniciranje pokriva naslednja področja komuniciranja: - interno komuniciranje, - korporativno komuniciranje,- krizno komuniciranje,- strateško komuniciranje,- odnosi z mediji (nacionalni, lokalni, mednarodni),- komuniciranje z digitalnimi mediji (spletna stran, intranet, družbeni mediji in ostali),- komunikacijske aktivnosti povezane z mednarodnimi projekti, - komuniciranje obvladovanja tveganj.

Služba za korporativno komuniciranje je organizirana na centralnem nivoju NIJZ in vključuje:

- ožjo ekipo strokovnih sodelavcev s področja komuniciranja, ki skrbijo in pokrivajo navedena področja ter - širšo ekipo strokovnih sodelavcev NIJZ, v katero so vključeni:

• predstojniki posameznih centrov (strokovni nivo), ki sodelujejo pri pripravi letnih komunikacijskih načrtov ter sinhronizaciji le-teh z letnimi vsebinskimi načrti ter

• predstavniki posameznih območnih/regionalnih enot NIJZ, ki so zadolženi za uveljavljanje komunikacijske strategije in komunikacijskih načel NIJZ na regionalnem in lokalnem nivoju.

Komunikacijske aktivnosti podpirajo skoraj vse aktivnosti organizacije, zato je za ekipo strokovnih sodelavcev s področja komuniciranja nujno celovito poznavanje delovanja NIJZ.

Ožja ekipa strokovnih sodelavcev s področja komuniciranja celovito pokriva in skrbi za:

- posamezna področja komuniciranja,- prenos znanja in izobraževanje sodelavcev širše ekipe strokovnih sodelavcev NIJZ,- za uveljavljanje komunikacijske strategije in komunikacijskih načel NIJZ na nacionalnem nivoju.

Stran I 10

Slika 3: Organiziranost Službe za korporativno komuniciranje NIJZ

Služba za korporativno komuniciranje NIJZ

Ožja ekipa strokovnih sodelavcev s področja

komuniciranja

Širša ekipa strokovnih sodelavcev NIJZ

Predstojniki posameznih centrov

Predstavniki območnih/regionalnih enot NIJZ

Izhodišče I 11

Komunikacija je tek na dolge proge.

2. Komunikacijska izhodišča in komunikacijska strategija NIJZ

Pomen komunikacijske strategije

Komunikacijske aktivnosti podpirajo skoraj vse aktivnosti organizacije. Komunikacijska strategija organizacije je temeljni dokument na področju komuniciranja.

Predstavlja pomembno podporo strateškemu poslovnemu načrtu in je skladna z naslednjimi pomembnimi dokumenti :

- Program dela NIJZ za leto 2014 in Podrobni opis delovnih nalog iz Programa dela NIJZ za leto 2014,- Strategija razvoja dejavnosti javnega zdravja 2013 – 2023,- Strateškega razvojnega načrta IVZ RS 2010 – 2015.

Komunikacijska strategija jasno opredeljuje osnovne in strateške komunikacijske cilje organizacije v določenem obdobju ter ključne javnosti in njihova želena stališča. Predstavlja osnovo za izdelavo letnih komunikacijskih načrtov, ki so ravno tako usmerjeni k doseganju strateških ciljev in hkrati skladni z letnimi poslovnimi načrti.

S komunikacijskimi izhodišči in s komunikacijsko strategijo želimo postaviti okvir, s katerim bomo poenotili komuniciranje centralne enote in posameznih območnih enote NIJZ. Z usklajenim komuniciranjem si bomo prizadevali za večjo preglednost in učinkovitost sporočil ter za načrtno delo na področju komuniciranja.

Korporativno komuniciranje

Načrtno in strateško usmerjeno korporativno komuniciranje sodi med pomembne elemente uspešnosti vsake organizacije. Korporativno komuniciranje upravlja ugled in s tem zaupanje ključnih javnosti do organizacije, njenih dejavnosti in vodstva. Med ključne javnostmi sodijo: zaposleni na NIJZ, splošna javnost, poslovna in strok-ovna javnost, strateški partnerji, nevladne organizacije s področja javnega zdravja, regulatorji-odločevalci, mediji, lokalna skupnost, dobavitelji ter socialno in družbeno okolje.

Pomembnost usklajenega in skladnega komuniciranja

NIJZ gradi s svojim pojavljanjem identiteto in ugled organizacije. Za učinkovito delovanje organizacije je pomembno, da je komuniciranje v tako veliki organizaciji kot je NIJZ, usklajeno in skladno z zastavljenimi izhodišči in cilji. Vsi, ki so zadolženi in vključeni v proces komunikacije (vsi znotraj Službe za korporativno komuniciranje kot tudi ostali posamezniki zadolženi za komuniciranje na posameznih projektih in posamezniki zadolženi za komuniciranje na Oe) imajo priročnike z navodili ter osnovno komunikacijsko infrastrukturo, ki jo potrebujejo pri svojem delu.

Stran I 13

Celostna grafična podoba – uporaba pravil

Celostna grafična podoba odraža vizualno in simbolno identiteto organizacije. Pomembno orodje za grajenje korporativne identitete predstavlja tudi uporaba elementov celostne grafične podobe oziroma označevanja NIJZ. Celostna grafična podoba vključuje identitetni sistem (simbol, barvni sistem, črkopis), ki odraža skupno pripadnost in povezanost vseh aktivnosti NIJZ.

Pri vsakem komunikacijskem projektu opredelimo izhodišča

Na začetku vsakega komunikacijskega projekta opredelimo:

- komunikacijsko nalogo (in z njo trenutni komunikacijski položaj), - cilj(e) komunikacijskega projekta, - ciljne javnosti,- finančna sredstva, ki so za projekt na voljo, - v kolikšnem času mora biti projekt izveden,- odgovorne osebe za izvajanje projekta,- pravila, komunikacijske pogoje, ki jih morajo odgovorne osebe pri izvajanju projekta upoštevati (celostna grafična podoba, posebnosti v delovanju organizacije, posebne komunikacijske okoliščine).

V načrtovanju komunikacijskih aktivnosti in organiziranosti komunikacijske funkcije si prizadevamo:

- za vzpostavitev ter krepitev ugleda in vloge NIJZ kot osrednje strokovne institucije, najbolj relevantne za podajanje informacij področju javnega zdravja,- za proaktivno, učinkovito, transparentno in odprto komunikacijo z vsemi javnostmi, - da bomo zagotavljali jasna, razumljiva in verodostojna sporočila, - za medsebojno usklajenost in skladnost sporočil, ki bodo posredovana preko ustreznih komunikacijskih orodij do ciljnih skupin,- da bomo krepili sodelovanje in dialog s partnerji na območnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju, - da bomo s komunikacijskimi aktivnostmi povečevali zavedanje in razumevanje pomena javnega zdravja, - da bomo poiskali načine komunikacije z vsemi našimi deležniki (na področju interne in eksterne komunikacije),- da bomo v komunikaciji izpostavljali pozitivne zgodbe, v primeru kriznih situacij bomo ravnali skladno s protokoli.

Stran I 14

2.1. Usmeritve pri postavitvi komunikacijskih izhodišč in ciljev NIJZ

V nadaljevanju so predstavljene ključne komunikacijske usmeritve, ki jih bomo upoštevali pri postavitvi in definiranju komunikacijskih ciljev NIJZ. Zastavljena ko-munikacijska izhodišča podpirajo izvajanje ključnih dejavnosti NIJZ. Glede na to, da je NIJZ novonastala institucija, ki je nastala z zdužitvijo IVZ in regionalnih območnih ZZV, bomo komunikacijske usmeritve in cilje, ki so opredeljeni v nadaljevanju, postopoma nadgrajevali in dopolnjevali.

Konkretni komunikacijski cilji bodo opredeljeni v posameznih letnih komunikacijskih načrtih in komunikacijskih programih za vsako posamezno strokovno področje. Izhajali bodo iz usmeritev, ki jih predstavljamo v nadaljevanju poglavja.

Prizadevali si bomo tudi za vzpostavitev učinkovitega sistema sistema s katerim bomo merili in preverjali v komunikacijskih načrtih ter komunikacijskih programih zastavljene komunikacijske cilje.

Glavne in pomembne usmeritve, ki jih bomo upoštevali pri postavitvi komunikacijskih ciljev na področju korporativnega komuniciranja NIJZ predstavljamo v nadaljevanju.

Z načrtnim, usklajenim in poenotenim komuniciranjem želimo v prispevati k uresničevanju naslednjih smernic/ciljev NIJZ:

- k povečanju prepoznavnosti NIJZ med ciljno javnostjo

Ker je NIJZ novonastasli inštitut, si bomo prizadevali, da njegovo identiteto skomuniciramo do vseh ciljnih javnosti in tako vplivamo na percepcijo pozitivne podobe inštituta. S komunikacijskimi aktivnostmi želimo NIJZ pozicionirati kot osrednji inštitut na področju javnega zdravja na nacionalni ravni, ki združuje več enot po vsej Sloveniji ter predstaviti njegove glavne dejavnosti in vsebine.

- k pozicioniranju NIJZ kot osrednje, verodostojne in strokovne nacionalne inštitucije z dolgoletno in priznano tradicijo na področju javnega zdravja,

- k ozaveščanju vseh javnosti, da NIJZ deluje za dobro vseh ljudi tako na nacionalnem kot mednarodnem nivoju.

Komunikacijske aktivnosti usmerjamo tako, da cijne javnosti:- NIJZ prepoznajo kot osrednjo strokovno inštitucijo, ki podaja verodostojna, s podatki podprta sporočila,- ažurno obveščamo o aktualnih novostih, ugotovitvah, podatkih, tveganjih, ipd. s področja javnega zdravja.

Poleg navedenega se z načrtovanimi komunikacijskimi aktivnostmi tudi odzivamo na aktualna družbena vprašanja povezana z javnim zdravjem ter kritično vendar konstruktivno vrednotimo različne rešitve, stališča in vprašanja.

Stran I 15

- k pozitivnemu vplivu na spremembe življenjskega sloga in opolnomočenju splošne javnosti

V načrtovanju komunikacijskih sporočil do ciljnih javnosti delujemo in si prizadevamo:- da podajamo popolne, celovite in konkretne informacije s tega področja zdravega načina življenja,- da pri podajanju informacij delujemo strokovno, suvereno, sporočila podkrepimo z dokazi, podatki in s tem javnosti pokažemo, da razumemo problematiko s področja javnega zdravja,- da s komunikacisjkimi sporočili ciljne javnosti in posameznika spodbudimo k prevzemanju odgovornosti in skrbi za zdravje.

- da delujemo kot podpora pri vplivanju na spreminjanje politik s ciljem dobrobiti in pozitivnih sprememb za vse ljudi.

Za vplivanje na spremembo politik sporočila prilagodimo za namene uporabe odločevalcev in jih posredujemo skozi vnaprej vzpostavljene kanale komuniciranja.

- da podpiramo pocese, ki bodo prispevali k povečanju zadovoljstva zaposlenih v NIJZ (v smislu pozitivne identifikacije z inštitutom, privrženosti stališčem in idejam inštituta, zadovoljstva na delovnem mestu, zadovoljstva s pogoji dela, itd.),

- da podpiramo procese, ki bodo vplivali na povečanje delovne učinkovitosti zaposlenih NIJZ,

- k doseganju zastavljenih komunikacijskih ciljev na pomembnih področjih delovanja NIJZ (proučevanje in razvoj zdravja, nalezljive bolezni, okolje in zdravje, upravljanje preventivnih zdravstvenih programov).

Stran I 16

2.2. Javnosti

Pri načrtovanju komunikacijskih aktivnosti upoštevamo vse javnosti, ki so povezane z NIJZ.

Ciljne javnosti delimo na:

1. Interno javnost, kamor so vključeni zaposleni v NIJZ,

2. Eksterno javnost, kamor so vključeni:

• Splošna javnost: vsi (prebivalci Slovenije, prebivalci drugih držav) Pri splošni javnosti je treba posebno pozornost nameniti komuniciranju z interesnimi in ranljivimi skupinami prebivalcev (starši, družine, starostniki, mladostniki, socialno ogroženi, osebe s težavami v zdravju in skupine za samopomoč (npr. bolniki z rakom, sladkorni bolniki, itd), raziskovalci, študenti itd.). Informacije s področja javnega zdravja v Sloveniji iščejo tudi prebivalci drugih držav (turisti, državljani, ki se odpravljajo na delo v Slovenijo, vsi, ki imajo v Sloveniji sorodnike oziroma jih zanima stanje na področju javnega zdravja v Sloveniji in drugi).

• Poslovna in strokovna javnost, partnerji: > zdravniki, medicinske sestre in drugi zaposleni v zdravstvenem sektorju; > pedagoški delavci (zaposleni na področju izobraževanja); > strokovnjaki s področja sociale; > strokovni delavci iz lokalnih skupnosti (občine); > komunikatorji v podjetjih in gospodarstvu; > strokovni delavci ministrstev; > izvajalci zdravstvenih storitev; > zainteresirane ustanove in organizacije: šole in vrtci, centri za socialno delo, zdravstveni domovi, bolnišnice, ZZZS, nevladne organizacije; > sodelavci na projektih in > mednarodna zainteresirana javnost.

• Nevladne organizacije s področja javnega zdravja,

• Regulatorji/odločevalci: akterji na državni in lokalni ravni, mnenjski voditelji,

• Mediji: lokalni in nacionalni mediji, tuji,

• Lokalna skupnost: okolje v katerem se NIJZ in posamezne enote NIJZ nahajajo,

• Dobavitelji,

• Socialno in družbeno okolje (korporativna družbena odgovornost).

Stran I 17

2.3. Komunikacijska načela

Za učinkovito in uravnoteženo komunikacijo pri vseh komunikacijskih aktivnostih upoštevamo naslednja načela komuniciranja:

• odprtost (komuniciranje ob dobrih in slabih novicah).• točnost, jasnost, relevantnost sporočil in informacij,• enosmernost in dvosmernost komuniciranja,• neposredno (osebno) in posredno (tiskano/elektronsko) komuniciranje,• spoštovanje prepisov (zakoni, pravila komuniciranja),• prilagojenost komunikacij posebnostim posamezne ciljne skupine,• skladnost in usklajenost sporočil (uporaba različnih komunikacijskih orodij),• konsistentnost,• merljivost učinkov komunikacij.

Stran I 18

2.4. Ključna sporočila in vsebina

Izhodišča pri načrtovanju komuniciranja:

- sporočila NIJZ morajo temeljiti na preverjenih podatkih, zasnovana morajo biti jasno in razumljivo ter primerno komunikacijskemu kanalu in ciljni skupini,- definiranje sistema govorcev je pomembno, saj daje vsem vpletenim osnovne smernice za aktivno vključevanje v komuniciranje. Vse informacije, ki gredo iz hiše, morajo biti podprte s preverljivimi dejstvi. Govorci so predstavniki zaposlenih in so določeni v Medijskem priročniku.

Definiranje morebitnih težav in tveganj pri načrtovanju komunikacijskih aktivnosti

Splošne težave/tveganja:

- splošna nizka stopnja zaupanja v zdravstvo, - nizka stopnja zaupanja v institucijo, - nerazpoznavnost novo ustanovljenega inštituta za javno zdravje v državi,- politične in organizacijske spremembe na področju javnega zdravja.

Težave/tveganja zaradi notranje neorganiziranosti:

- nepredvidljivi dogodki, ki bi ogrožali javno podobo in integriteto institucije in njenih javnih zastopnikov, - strokovna nepoenotenost različnih strokovnjakov na istem delovnem področju,- obseg dejavnosti komuniciranja in razpoložljivi komunikatorji (služba za komuniciranje),- nepovezanost in neusklajeno delovanje območnih enot NIJZ in centralne enote,- problem usposobljenost na področju komunikacijskih veščin pri osebah, ki aktivno nastopajo v imenu institucije, - pomanjkanje sredstev (materialnih in drugih) za izvajanje komunikacijskih intervencij, nerazumevanje pomena in vloge komuniciranja v programih javnega zdravja.

Sporočila NIJZ so namenjena tako interni ciljni javnosti kot eksterni ciljni javnosti. Ključna sporočila so še podrobneje opredeljena v letnih komunikacijskih načrtih in programih. Priprava komunikacijskih načrtov za naslednje leto se začne že v poletnem obdobju. V prilogi se nahaja model za pripravo letnega komunikacijskega načrta.

Stran I 19

Sporočila namenjena interni ciljni javnosti

Sporočila namenjena interni ciljni javnosti delimo na:

- Pojasnjevanje in izboljšanje procesa dela.V ta sklop sodi posredovanje informacij zaposlenim, vse od vizije NIJZ, njegove us-meritve do administrativno-tehničnih sporočil.

- Poznavanje strokovnih usmeritev NIJZ.V ta sklop sodi posredovanje informacij zaposlenim o strokovnih stališčih NIJZ o aktualnih družbenih vprašanjih, povezanih z javnim zdravjem.

- Gradnja medsebojnih odnosov in zaupanja ter povečanje zadovoljstva zaposlenih.

V ta sklop sodijo interna strokovna srečanja, organizacije neformalnih dogodkov, obveščanja zaposlenih o aktualnem dogajanju, povezanim z NIJZ ter druge aktivnosti. Komunikacijske aktivnosti namenjene interni javnosti oziroma zaposlenim, bomo podrobneje obravnavali v poglavju 4.

Sporočila namenjena eksterni ciljni javnosti

Sporočila namenjena eksterni ciljni javnosti delimo na:

- Glavna sporočila NIJZGlavna sporočila oblikuje vodstvo NIJZ na podlagi strategije organizacije, dejavnosti NIJZ, usmeritev tujih strokovnih inštitucij in aktualnih družbenih tem. Zapisana so v komunikacijskem načrtu, ki velja za tekoče leto. Glavna sporočila se navezujejo na osrednje projekte/vsebinske teme, ki izhajajo iz letnega poslovnega načrta orga-nizacije. Za vsak projekt/oziroma osrednjo temo, oddelek za korporativno komu-niciranje pripravi komunikacijski program in ga uskladi z letnim komunikacijskim načrtom.

- Sporočila o aktualnih družbenih vprašanjih povezanih z javnim zdravjemNIJZ je aktivni soustvarjalec javnega mnenja in mora prepoznati in se odzivati na aktualna družbena vprašanja, povezana z javnim zdravjem ter oblikovati strokovna stališča za posamezno vprašanje. Stališča morajo biti podkrepljena s podatki, ki so preverljivi, točni in kredibilni. Ta stališča morajo poznati vsi zaposleni, biti pa morajo tudi javno dostopna.

- Sporočila o politiki NIJZNIJZ mora ažurno in proaktivno obveščati javnosti o politiki svojega delovanja (orga-nizacijska struktura NIJZ, vodenje NIJZ, zunanji nadzori, vprašanja reprezentativnih sindikatov ipd.). Na negativna sporočila mora odgovarjati transparentno, odkrito in dostopno.

Stran I 20

- Sporočila kot odziv na potrebe medijevV NIJZ si prizadevamo na vprašanja medijev odgovoriti ažurno ter v zakonsko določenem roku. V načrtovanju komunikacij imamo jasno določen odzivni čas. Pri pripravi vsebin in odgovorov, ki so namenjeni medijem, sodelujemo s strokovnjakom s področja obravnavane vsebine. Ne glede na zakonske roke, si bomo prizadevali, da se na vprašanja s strani medijev odzivamo v čim krajšem času. Podrobnejša ureditev sodelovanja z mediji in ureditev medijske politike NIJZ je sestavni del medijskega priročnika, ki je sestavni del Strategije komuniciranja NIJZ.

Stran I 21

Gradimo odprt dialog z vsemi deležniki in povezujemo generacije.

3. Ciljne javnosti, sporočila in aktivnosti

3.1. ZaposleniZaposleni v NIJZ predstavljajo najbolj pomembno in osrednjo ciljno javnost NIJZ. Zato moramo komunikacijske aktivnosti internega komuniciranja načrtovati še bolj skrbno in natančno.

V odnosih z zaposlenimi dosegamo in izboljšujemo:

- obveščenost in poznavanje ciljev organizacije,- razumevanje vloge posameznika pri doseganju teh ciljev,- večsmerno komunikacijo (horizontalno, vertikalno),- dostopnost vodij,- odprt dialog,- motiviranje s komuniciranjem uspehov zaposlenih,- razvijanje pripadnosti NIJZ ter organizacijski kulturi.

Negujemo tudi stike z upokojenimi sodelavci.

Pravilno načrtovano interno komuniciranje lahko v veliki meri vpliva na:- zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih;- privrženost zaposlenih organizaciji / identificiranje zaposlenih z organizacijo,- bolj učinkovito opravljanje delovnih nalog zaposlenih in s tem na boljše poslovanje ter boljšo delovno učinkovitost organizacije.

Stanje: - v NIJZ je prek 380 zaposlenih,- vprašanja zaposlenih v NIJZ, povezana s spremembami organiziranosti in strategije, narekujejo intenzivnejše komunikacijske aktivnosti,- obstoječa komunikacijska orodja: kolegiji, intranet, tedenska srečanja, interna obvestila / obvestila o internih pravilnikih, obvestila direktorja, interno srečanje 1x letno (predavanja, zabava, družabne igre), paket dobrodošlice za nove zaposlene / pismo direktorja – elektronska pošta.

Cilji:- informiranje zaposlenih o novi organiziranosti, o strateških odločitvah, procesih in tekočem poslovanju,- spodbujanje naklonjenosti, razumevanja strateških procesov in tekočih poslovnih aktivnosti,- spodbujanje aktivnega sodelovanja zaposlenih v strateških procesih,- spodbujanje naklonjenosti NIJZ.

Predlog aktivnosti:

- definiranje rednih oblik komuniciranja (podpora rednemu poslovanju in strateškim procesom):- letni komunikacijski načrt (aktivnosti, izvajalci, časovnica),- infrastruktura: Q&A (za govorce in zaposlene), - intranet,- aktivnosti: kolegiji, svet delavcev, pismo direktorja ob pomembnejših dogodkih, družabni dogodek,

Stran I 23

- redna izobraževanja,- interni časopis (lahko tudi v e-obliki),- kratko letno poročilo za zaposlene,- komuniciranje strategije in osrednje dejavnosti / v posebni brošuri / lahko v e-obliki,- etični kodeks NIJZ,- sistem nagrajevanja in motivacije (moralna in materialna stimulacija),- spodbujanje sodelovanja v internem časopisu, intranetu, na delovnih sestankih,- vzpostavitev posebne skupine med zaposlenimi »Pomagajmo s srcem«, ki se zbere 1x mesečno in prostovoljno pomaga pri družbeno odgovornih akcijah. V skupini vsak zaposleni pripravi predloge za prostovoljne aktivnosti, ki bi pomagale pomoči potrebnim posameznikom ali institucijam (npr. zbiranje pomoči za tiste, ki jo potrebujejo),- različna srečanja zaposlenih – lahko v obliki internih izobraževanj in predavanj,- interna raziskava o zadovoljstvu zaposlenih, - sodelovanje zaposlenih na predstavitvah in različnih strokovnih srečanjih.

Stran I 24

3.2. Splošna javnost

Med splošno javnost uvrščamo vse prebivalce Slovenije in drugih držav.Pri splošni javnosti je treba posebno pozornost nameniti komuniciranju z interesnimi in ranljivimi skupinami prebivalcev (starši, družine, starostniki, mladostniki, socialno ogroženi, osebe s težavami v zdravju in skupine za samopomoč (npr. bolniki z rakom, sladkorni bolniki, itd), raziskovalci, študenti itd.), civilno-družbena gibanja.

Informacije s področja javnega zdravja v Sloveniji iščejo tudi prebivalci drugih držav (turisti, tudi državljani, ki se odpravljajo na delo v Slovenijo, vsi, ki imajo v Sloveniji sorodnike oziroma jih zanima stanje na področju javnega zdravja v Sloveniji in drugi).

Stanje:- s splošno javnostjo komuniciramo prek spletni strani NIJZ: www.nijz.si, ki je trenutno v fazi prenove in prek medijev (več o tem v nadaljevanju),- prav tako odgovarjamo na različna vprašanja državljanov, ki jih prejemamo splošen mail info@nijz.si (v preteklem letu smo na IVZ prejeli prek 300 različnih vprašanj).

Cilji:- povečati zavedanje o tem, da je NIJZ osrednja institucija in ponudnik informacij s področja javnega zdravja,- vplivati na povečanje obveščenosti in seznanjenosti splošne javnosti z osrednjimi temami s področja javnega zdravja in posredno spodbujati k upoštevanju strokovnih priporočil glede zdravja (skladno s strateškimi dokumenti),- povečati zadovoljstvo uporabnikov z uporabniško izkušnjo spletne strani (novo spletno mesto),- vzpostaviti zavedanje, da NIJZ za komunikacijo uporablja tudi kanale družbenih medijev in v obdobju 1 leta po vzpostavitvi le-teh doseči xxx število sledilcev/uporabnikov pri objavah na družbenih omrežjih.

Predlog aktivnosti:- nadaljevanje z obstoječimi komunikacijskimi aktivnostmi (sporočila za javnost, odgovori medijem, članki v strokovnih medijih, podporne komunikacijske aktivnosti posameznim projektom, itd),- uvedba novih poti komuniciranja s poudarkom na vsebini,- priprava strategije komuniciranja in politike delovanja na družbenih omrežjih,- priprava uredniške politike nove spletne strani NIJZ,- merjenje obiska spletnih strani in analiziranje v zvezi s tem- analiziranje komunicijskih aktivnosti na družbenih medijih in prijaganje komunikacijskih taktik

Podrobnejše aktivnosti bodo urejevali posamezni komunikacijski načrti.

Stran I 25

3.3. Poslovna in strokovna javnost, partnerji

Med poslovno in strokovno javnost NIJZ sodijo:

- zdravniki, medicinske sestre in drugi zaposleni v zdravstvenem sektorju,- pedagoški delavci (zaposleni na področju izobraževanja),- strokovnjaki s področja sociale,- strokovni delavci iz lokalnih skupnosti (občine),- komunikatorji v podjetjih in gospodarstvu,- strokovni delavci ministrstev,- izvajalci zdravstvenih storitev,- zainteresirane ustanove in organizacije: šole in vrtci, centri za socialno delo, zdravstveni domovi, bolnišnice, ZZZS, nevladne organizacije,- sodelavci na projektih,- mednarodna zainteresirana javnost.

Stanje:- NIJZ sodeluje z različnimi deležniki, tako institucijami kot posamezniki.- Obstoječa komunikacijska orodja: sestanki, strokovna srečanja in delavnice, elektronska in navadna pošta, telefonski pogovori.

Cilji: - pozicioniranje NIJZ kot osrednje javnozdravstvene inštitucije,- doseči prepoznavnost NIJZ kot strokovne in kompetetne organizacije, - doseči prepoznavnost strokovnjakov NIJZ, - doseči prepoznavnost NIJZ in njegovih strokovnjakov kot pomembnih partnerjev pri (skupnih) aktivnostih na področju javnega zdravja,- priprava jasnih in razumljivih stališč, mnenj in odločitev, na podlagi znanstveno strokovno dokazljivih dejstev.

Predlog aktivnosti:- osebna izkaznica,- company profile publikacija,- aktivno sodelovanje v projektih združenja/zbornice in komunikacijska podpora,- aktivno sodelovanje na ustreznih poslovnih in strokovnih dogodkih in komunikacijska podpora navedenim aktivnostim,- organizacija lastnih dogodkov,- medijska publiciteta, - dnevi odprtih vrat oz. posamezni dogodki, predavanja za širšo javnost.

Stran I 27

3.4. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja

V NIJZ podpiramo sodelovanje in povezovanje z nevladnimi organizacijami s področja javnega zdravja s katerimi tudi sodelujemo

Cilji:- krepitev povezovanja NIJZ z nevladnimi organizacijami s področja javnega zdravja,- vzpostavitev spoštljivega dialoga med organizacijami,- večja vključenost NVO, krepitev sodelovanje ter širitev in delitev znanja z NVO.

Predlog aktivnosti:- nadgradnja obstoječih aktivnosti z NVO,- več projektnega sodelovanja,- predstavitve in srečanja z NVO.

3.5. Regulatorji, odločevalci

NIJZ je nacionalni inštitut organiziran v obliki javnega zavoda. Njegovo delovanje urejajo Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o zdravstveni dejavnosti ter drugi podzakonski akti v RS in predpisi evropskih skupnosti (celoten seznam je naveden v Katalogu informacij javnega značaja, ki se nahaja na spletni strani NIJZ).

Pomembni odločevalci o delovanju NIJZ so Ministrstvo za zdravje ter ostala ministrstva, vlada RS ter Odbor Državnega zbora RS za zdravstvo.

Stanje:- NIJZ pristojne službe redno obvešča o svojem delovanju prek letnih poročil, programa dela, strokovnih mnenj, priporočil, stališč in ocen.

Cilji:- enakovredna informiranost vseh pristojnih služb in odločevalcev,- poslovanje v skladu z regulativo (domačo in eU),- spremljanje predpisov, ki so v pripravi (pravočasno prilagajanje, vplivanje),- priprava strokovnih meril, smernic in podlag, temelječih na znanstveno dokazljivih dejstvih.

Predlog aktivnosti:- nadaljevanje aktivnosti na področju spremljanja in sodelovanja pri oblikovanju zakonodaje,- opredelitev in vzdrževanje rednih oblik komuniciranja z odločevalci.

Stran I 28

3.6. Mediji

Stanje:Odnosi z mediji so posebno pomembni, zato jim v NIJZ namenjamo posebno vlogo, saj predstavljajo osrednje podporne komunikacijske procese pri uveljavljanju koncepta javnega zdravja. Prizadevamo si za dolgoročno naravnane, redne, proaktivne in učinkovito vodene odnose z mediji.

Medijska strategija NIJZ se opredeljuje za:

- prisotnost NIJZ v medijih, ki prispeva k dvigovanju pozitivnega ugleda;- enakovredno obravnavo medijev,- odprtost, pripravljenost na sodelovanje z mediji,- kjer je le mogoče proaktivne, vselej hitro odzivne, organizirane, učinkovite odnose z mediji,- odkrito komuniciranje (tudi v primerih, ko je novica slaba).

V medijih ustvarjamo enotno predstavo o NIJZ. Vse medijske aktivnosti potekajo usklajeno prek strokovnih nosilcev odnosov z mediji.

Centralna enota NIJZ in posamezne območne enote NIJZ imajo strokovne nosilce nalog na področju odnosov z mediji. Posamezna območna enota NIJZ deluje kot »informacijska točka« in je povezana s centralno enoto. Kjer ni specializiranega nosilca, opravlja naloge na področju odnosov z mediji vodja Oe. Vsi zaposleni usmerjajo novinarje k osebi, odgovorni za odnose z mediji. Priročnik za odnose z mediji jasno opredeljuje okoliščine, ki določajo odgovorne za dajanje izjav in nastopanje v medijih.

Izdelane imamo ažurne adreme novinarjev in medijev s katerimi sodelujemo. Med orodja za odnose z mediji, ki jih sproti ažuriramo, sodijo še osebna izkaznica organizacije (tudi v tujem jeziku), biografije članov vodstva in ključnih strokovnjakov, fotografski material, kratke predstavitve aktualnih projektov. Izdelan imamo načrt upravljanja kriznih situacij. Medijem ne smemo posredovati podatkov in dokumentov, ki imajo status ali oznako poslovne tajnosti oziroma skrivnosti. Tovrstni status urejajo notranji akti in pravilniki.

Tudi odnose z mediji strateško upravljamo in imamo zanje izdelan poseben priročnik, ki podrobneje opredeljuje odnose z mediji na NIJZ. Aktualne teme in problematike komuniciramo skozi nove kanale (kot je na primer Twitter, ki ga slovenski novinarji redno spremljajo, omogoča pa javen ali zaseben dialog ob vsakem času in na vsakem kraju).

Najpomembnejše korporativne teme novinarjem predaja vodstvo Inštituta. Pristojna služba za komuniciranje skrbi za redno izgradnjo pozitivne korporativne public-itete, in sicer vzporedno z drugimi odprtimi vsakodnevnimi temami. V komuniciranje vključujemo in umeščamo ključne kadre in najbolj aktualne teme. Center informiranja medijev ostaja pristojna Služba za korporativno komuniciranje.

Stran I 31

Naloge: - vzpostaviti redno komuniciranje z mediji,- vzpostaviti osnovno infrastrukturo: spremljanje klipinga, ažuriranje adreme, določitev kontaktnih oseb in govorcev, uvesti vsebine za medije na spletni strani, - priprava medijskega priročnika s postopki in pravili komuniciranja z mediji (samostojni dokument),- redne aktivnosti - sporočila za javnost, izjave, briefingi, gradiva za novinarje, medijska podpora dogodkom.

Cilji:- vzpostavitev bolj intenzivnega in rednega sodelovanja z mediji (lokalni, nacionalni mediji),- korektno informiranje medijev o tekočih aktivnostih,- spodbujanje uravnoteženega poročanja, razumevanja, naklonjenosti NIJZ,- preprečevanje oz. ublažitev negativne publicitete.

Predlog aktivnosti:- nadaljevanje obstoječih oblik komuniciranja z mediji in dobrih praks na tem področju,- letni komunikacijski načrt (na nacionalni in regionalni ravni) in letno poročilo,- vzdrževanje rednih oblik komuniciranja,- medijska podpora pomembnim temam in projektom NIJZ (aktualiziranje tem in položaja NIJZ),- priprava in vzdrževanje infrastrukture: Q&A, adreme,- vključevanje ostalih govorcev: strokovnjakov, specialistov (avtorski članki, nastopi na strokovnih/poslovnih dogodkih),- srečanja za novinarje,- strokovne teme (v posameznih komunikacijskih načrtih definirati ključne strokovne medije, specializirane rubrike v dnevnih časopisih in komunicirati pomembne teme, intervjuji s strokovnimi sodelavci, itd),- priprava akcij z lokalnimi mediji,- občasne, podporne aktivnosti: trening govorcev, komunikacijske delavnice za zaposlene.

Stran I 32

3.7. Lokalna skupnost

Z lokalnimi skupnostmi gojimo odprt dialog in medsebojno obveščenost na lokalnem/regionalnem področju. Poznavanje in razumevanje lokalnega okolja je ena izmed naših strateških komunikacijskih prednosti. Na posameznih področjih nadaljujemo dobre prakse s področja komunikacije z lokalno skupnostjo. Komunikacijo prilagajamo okoliščinam, okolju in aktualnemu stanju. Pomembno vlogo pri komuniciranju z lokalno skupnostjo (po vsej Sloveniji) imajo posamezne območne enote NIJZ.

Stanje:- Priprava različnih strokovnih in drugih dogodkov z lokalnimi organizacijami.

Cilji: - pozicioniranje NIJZ kot osrednje javnozdravstvene inštitucije, ki je blizu ljudem in njihovih lokalnim težavam,- grajenje pozitivne podobe NIJZ in krepitev vloge NIJZ kot zaupanja vrednega partnerja pri krepitvi zdravja.

Predlog aktivnosti:- nadaljevanje z obstoječimi dobrimi praksami v lokalnem okolju,- sodelovanje z institucijami v lokalnem okolju (zdravstvene institucije, občina, izobraževalne ustanove),- dnevi odprtih vrat (za šole, vrtce),- priprava različnih akcij z različnimi organizacijami v lokalni skupnosti,- priprava akcij z lokalnimi mediji.

3.8. Dobavitelji

eno od ciljnih javnosti predstavljajo tudi številni dobavitelji NIJZ (na nacionalni in lokalni ravni). NIJZ je pri izbiri dobaviteljev zavezan zakonskim predpisom in sistemu javnega naročanja.

Stanje:- NIJZ kot inštitucija sodeluje s številnimi različnimi dobavitelji, pri katerih naroča različne materiale in/ali storitve.

Cilji: - pozicioniranje NIJZ kot kredibilnega partnerja, s katerim so vzpostavljeni dobri poslovni pogoji,- pozicioniranje NIJZ kot partnerja, ki se drži rokov in dogovorov, zato je z njim dobro sodelovati – poslovno uspešno in prijetno.

Predlog aktivnosti:- povabila na poslovne dogodke in izobraževanja,- vzpostavitev kontinuirane komunikacije pri poslovanju – sledenje,- redni sestanki z dobavitelji na temo optimizacije sodelovanja, - anketa med dobavitelji glede zadovoljstva poslovnega sodelovanja,- osebne čestitke ob posebnih priložnostih – rojstni dnevi, druge obletnice,- dan odprtih vrat.

Stran I 33

Naše poslanstvo je prispevati k boljšemu zdravju in blaginji Slovenije.

4. Merjenje uspešnosti komunikacijskih aktivnosti

Naše javnosti se med seboj razlikujejo in spreminjajo. Da bi z njimi vzpostavljali uspešen dialog, jih moramo dobro poznati. V NIJZ si bomo tudi na področju izvajanja komunikacijskih aktivnosti prizadevali, da bomo naše osrednje ciljne javnosti čim bolj spoznali, jih raziskovali, poznali njihove lastnosti in spremljali njihovo zadovoljstvo. Pri tem si bomo pomagali tako s kvalitativnimi kot kvantitativnimi raziskovalnimi metodami, ki jih bomo vpeljali v proces komunikacije.

Tudi sicer si v NIJZ prizadevamo, da si postavljamo merljive cilje in opravljamo strokovno osnovane in izvedene meritve, ki nam omogočajo spremljanje doseganja ciljev.

Na letni ravni načrtujemo raziskave:- zadovoljstva zaposlenih, (redna letna in obdobna anketa),- zaznavanja in prepoznavnost NIJZ,- analizo medijskih objav (na podlagi mesečnega spremljanja klipinga),- ovrednotenje obiska skupne spletne strani (po številu obiskov, po številu uporabljenih dokumentov, po pregledu najbolj obiskanih dokumentov na strani, po vprašanjih), - analizo družbenih medijev.

Komunikacijske akcije bomo načrtovali tako, da bomo pred in po izvedbi akcij in projektov opravili raziskave, ki nam bodo omogočale, da točno opredelimo naš sedanji položaj in začrtamo komunikacijske cilje.

Tako pri načrtovanju letnih komunikacijskih proračunov kot pri načrtovanju posameznih projektov si bomo prizadevali predvideti potrebna sredstva za raziskave. Njihovi rezultati predstavljajo osnovo, na kateri bomo gradili in preverjali svoje aktivnosti, obenem pa so argument za dokazovanje naše uspešnosti.

Stran I 35

Tukaj smo za ljudi.

5. Korporativna družbena odgovornost

V NIJZ smo pri svojem delovanju naravnani k trajnostnemu razvoju in smo družbeno odgovorna institucija. Poslovanje NIJZ je po ključnih kazalnikih primerljivo s podobnimi institucijami v evropskem merilu. Delujemo za javno zdravje in za dobro ljudi.

V svojem odnosu do zaposlenih spoštujemo njihove človekove pravice, smo nediskriminatorni in vlagamo v stalno izboljševanje delovnih pogojev zaposlenih. NIJZ je varen in odgovoren delodajalec.

Kot osrednja nacionalna ustanova, katere glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije s pomočjo ozaveščanja in drugih preventivnih ukrepov, se s svojo dejavnostjo vključujemo v družbeno in socialno okolje. Vzpostavljamo in gradimo dolgoročno naravnane partnerske odnose z vsemi deležniki.

Pri svojem delovanju nas vodijo naše osrednje vrednote, ki so: - dostopnost javnega zdravja za vse deležnike- družbena odgovornost, - medsebojno spoštovanje, sodelovanje in razvoj zaposlenih ter- odprtost in preglednost.

Korporativno družbeno odgovornost kot tudi sponzorsko in donatorsko politiko bo podrobneje opredeljevala posebna strategija na tem področju.

Stran I 37

6. Priloge

Pričujoča komunikacijska izhodišča in komunikacijsko strategijo NIJZ bomo uveljavljali postopoma, po posameznih fazah.

Pomemben del komunikacijske strategije predstavljajo dokumenti, ki so priloge k osrednjemu dokumentu. To so:

- PRIROČNIK ZA ODNOSe Z MeDIJI- MODel ZA PRIPRAVO KOMUNIKACIJSKeGA NAČRTA- PRIROČNIK CGP NIJZ

Stran I 38

Nacionalni inštitut za javno zdravjeTrubarjeva 21000 Ljubljana

KOMUNIKACIJSKA IZHODIŠČA IN KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE

Besedilo in redakcija: Mitja Vrdelja, NIJZ, Barbka Pečar, BK komunikacijeOblikovanje in produkcija: BK komunikacijeFotografije: ShutterstockJulij 2014

Nacionalni inštitut za javno zdravjeTrubarjeva 21000 Ljubljana

KOMUNIKACIJSKA IZHODIŠČA IN KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE

Besedilo in redakcija: Mitja Vrdelja, NIJZBarbka Pečar, BK komunikacijeOblikovanje in produkcija: BK komunikacijeFotografije: ShutterstockJulij 2014