kozmodrom bajkonurs katere je 12. aprila 1961 v vesolje poletel pr-vi kozmonavt jurij gagarin (@it...

20 @ivljenje in tehnika • april 2000

Po dobrih dveh letih so se zamisli in èlje~lanov ljubljanskega Astronavtsk -raketar-skega kluba Vladimir Komarov uresni~ile. Nauradno povabilo Vladimira [atalova, direktorjamednarodne vesoljske {ole (MK[) iz Bajkonu-ra, imenovane po konstruktorju raket in akade-miku Vladimiru N. êlomeju, je novembra laniprva slovenska delegacija strokovnjakov za as-tronavtiko in raketarstvo obiskala vesoljskosredi{~e Bajkonur v Kazahstanu. V mestu Baj-konur, ki je od ruske prestolnice oddaljeno2100 km, smo se udeleìli mednarodne znans-tvenoprakti~ne konference na temo Raketnomodelarstvo v letalsko-vesoljskem izobraèva-nju mladih, dva na{a ~lana pa sta sodelovala tu-di z referati: Klemen Bu~ar je predaval o reak-tivnem pogonu, Simon Zajc pa o uporabi ra~u-nalnika za pripravo internetnih strani v astro-navtiki in tridimenzionalnem ra~unalni{kemmodeliranju vesoljskih plovil na primeru prvekitajske vesoljske ladje. Avtorja sta za referataprejela pisno priznanje.

Med enotedenskim bivanjem v Bajkonurusmo se dvakrat odpravili na o`je podro~je koz-modroma, kjer smo najprej obiskali legendarni»Gagarinov {tart« – izstrelitveno plo{~ad {t. 2,s katere je 12. aprila 1961 v vesolje poletel pr-vi kozmonavt Jurij Gagarin (@IT 1998/4, str.24), in muzej na kozmodromu. Med drugimobiskom vesoljskega sredi{~a smo se sprehodi-li ~ez izstrelitveno plo{~ad {t. 250, s katere je15. maja 1987 poletela v vesolje raketa energi-ja z velikanskim voja{kim laserskim satelitomPoljus (te~aj), obiskali {tartni kompleks, na ka-terem sestavljajo in izstreljujejo ukrajinske no-

silne rakete zenit-2, nekdanje najbolj varovanovoja{ko sredi{~e, kjer so preizku{ali medcelin-ske balisti~ne rakete, ter izstrelitveno plo{~ad,na kateri je pri{lo 24. oktobra 1960 do najve~jenesre~e v zgodovini raketne tehnike. Zaradipred~asnega vìga druge stopnje voja{ke rake-te R-16 je umrlo 116 raketnih strokovnjakov.

Na prostem smo si ogledali {e preizkusnomaketo vesoljskega raketoplana vrste buran tervstopili v monta`no-preizkusno zgradbo (MIK)Raketno-vesoljske dru`be Energija, kjer smo sikot najve~jo posebnost od blizu ogledali nosil-no raketo energija in ruski vesoljski raketoplanBuran (TIM 1998/99, {t. 1, str. 2–6), ki je preddobrimi enajstimi leti (15. 11. 1988) izvedel sa-modejni polet in pristanek brez posadke.

Kot simbolno dejanje je 8. novembra ob za-klju~ku konference na raketarskem mitingu s{portnega stadiona Desetletje v Bajkonuru uspe-{no poletela tudi dvostopenjska modelarska rake-ta Slovenija, ki so jo izdelali ~lani na{ega kluba.

V tem ~asu je bila predvidena tudi izstrelitevvesoljske nosilne rakete, ki pa je zaradi takrat-ne kazahstanske prepovedi izstrelitev vesolj-skih raket ostala eden neizpolnjenih ciljev na{eodprave. Razse`na srednjeazijska dràva, ki jepo razpadu Sovjetske zveze leta 1991 »podedo-vala« kozmodrom, je lani zaradi dveh neuspe-lih poskusov izstrelitve rakete proton-K dva-krat za~asno prepovedala vse nadaljnje izstreli-tve te rakete in prav v ~asu na{ega obiska tamni bilo nobenih tovrstnih izstrelitev. Prva nesre-~a je bila julija, naslednja z enakim izidom padva dni pred na{im odhodom na Bajkonur. Oba-krat se je nosilna raketa kmalu po {tartu zru{ila

Kozmodrom BajkonurMed enim izmed obiskov moskovskega Doma ustvarjalnostimladih oziroma sekcije raketnega modelarstva, ki jo vodiVladimir Minakov, s katerim sodelujem è najmanj dvedesetletji, se mi je ob ogledu videoposnetkov njegovega obiskaBajkonura ter izstrelitev raket sojuz in proton porodila ideja ostrokovni ekskurziji na Bajkonur. »Menim, da tak obisk zdaj nebi bil ve~ nemogo~,« je na moje presene~enje tedaj pritrdilVladimir, sicer predsednik ruske zveze raketnih modelarjev.

Joè ûden

Ve s o l j s k a t e h n i k a

21april 2000 • @ivljenje in tehnika

na sicer redko naseljeno stepsko obmo~je. [tar-te raket sojuz in zenit so kasneje spet dovolili,{tarte protonov pa {ele po natan~ni preiskavivzrokov padca rakete. Rusi so morali pristati tu-di na pla~ilo od{kodnine Kazahstanu za zadnjonesre~o v vi{ini 370.000 dolarjev.

KOZMODROM BAJKONUR DANESKozmodrom se na povr{ini pribli`no 7360

km2 razprostira severno od reke Sir Darje vosrednjem delu pokrajine Kizil Orda v Kazah-stanu, 380 km jugoza-hodno od starega mestaBajkonur ali natan~nejekakih 50 km severno odvasi in èlezni{ke posta-je Tjuratam oziromabli`njega mesta, ki se jesprva imenovalo Zarja,od leta 1958 Leninsk inpo letu 1995 kon~noBajkonur. Gradnja koz-modroma se je za~ela12. januarja 1955, ko sona èlezni{ko postajoTjuratam v kazahstanskopolpu{~avo prispeli prvivoja{ki zemljemerci ingradbinci ter postavili{otorsko naselje. [tevilnidelavci so kar nekaj ~asamislili, da bodo gradili

velikanski stadion, saj je bilo razumljivo, da seje gigantski projekt rojeval v strogi tajnosti.Kmalu pa je postalo jasno, da bo od tod vodilapot v vesolje, zato so ga graditelji pogosto ome-njali kot Zvezdograd.

Bli`nji Leninsk je zrasel izklju~no kot pod-pora kozmodromu. [tevilo prebivalcev je hitronara{~alo. Na za~etku sploh niso nameravalizgraditi mesta, saj so menili, da bodo na koz-modromu sluìle le voja{ke osebe, in {e to le zakraj{i ~as, toda slu`bujo~i so se najpogosteje iz

Preizkusna maketa vesoljskega raketoplana buran, na kateri so izvajali razli~ne dinami~ne obremenitve.Enako kot vesoljsko plovilo Buran je tudi ta obloèna s toplotnoza{~itnimi plo{~icami.

^lani ARK V. M. Komarov na plo{~adi, s katere je poletel v vesoljeprvi vesoljec Gagarin. Rampa, ki je bila sprva na~rtovana za desetizstrelitev, jih ima danes za seboj è pribli`no {tiristo. Od leve stojijo:Joè Ficko, vodja slovenske delegacije Vojko Kogej, direktor MK[Vladimir [atalov, Joè ûden, Anton [ijanec in Marjan ûden; vsprednji vrsti sta Simon Zajc in Klemen Bu~ar.

Avtor prispevka ob vesoljskem raketoplanu Buran v monta`nopreizkusni zgradbi (MIK) Energije. Le redkim gostom se je popomo`nem stopni{~u dovoljeno povzpeti do raketoplana na nosilniraketi energija, ki se nahaja v leè~em poloàju.


~istega idealizma vedno znova prijavljali zaopravljanje del. Ne smemo pozabiti, da v os-trem celinskem podnebju vladajo tam ekstrem-ne klimatske razmere. Temperature, ki poletipresegajo tudi 40 °C, se pozimi spustijo za sko-raj enako vrednost pod ledi{~e. Toda {tevilnizanesenjaki so vztrajali, za njimi so pri{le nji-hove druìne in tam tudi ostale. Mnogi sovztrajali na za~asnih delovnih nalogah po dvaj-set let in ve~, nekateri so v Bajkonuru ostali zavedno. Z leti se je mesto razvijalo, pridobilo jevso potrebno infrastrukturo, zgrajene so bileupravne zgradbe, po{ta, {ole, bolni{nice, vrtci,tovarne, trgovine, kulturne ustanove, kinodvo-rane ter hoteli.

V mestu je bilo ves ~as – danes {e posebej –~utiti dvojnost: civilnega in voja{kega, dvehkultur (ruske in kaza{ke) ter dveh razli~nihmestnih uprav. Redkim tujim obiskovalcem ta-koj pritegneta pozornost dve razli~ni policiji, kina ulicah mesta skrbita za red in urejata pro-met. Po razpadu Sovjetske zveze, ko je zibelkasovjetske kozmonavtike ostala na tujem ozem-lju zdaj neodvisnega Kazahstana, so se nas-protja med obema kulturama, ki nikoli nista za-res zaìveli druga z drugo, {e okrepila. Enastran ovira dobavo elektri~ne energije in ogre-vanja, druga pa zamuja s pla~ilom najemnine zaozemlje, na katerem se razprostira kozmodrom.S podpisom meddràvne pogodbe 20. 12. 1994je Rusija najela velikansko obmo~je (v velikostitretjine Slovenije), na katerem se nahaja koz-

modrom, za obdobje 20 let – z mo`nostjo po-dalj{anja najemne pogodbe. Letna najemninaKazahstanu zna{a 115 milijonov dolarjev.

Zaradi onesnaènosti okolja, ki je povezanoz umiranjem bli`njega Aralskega jezera (@IT1992/6, str. 22), je vse bolj ogroèno tudizdravje Bajkonurcev, ki ìvijo v vse prej kotnormalnih razmerah. Problem pitne vode v me-stu je zelo `go~, saj vodo v~asih {e vedno ~rpa-jo neposredno iz reke Sir Darje. Ponekod iz do-trajanih cevovodov pogosto te~e rde~kastorjavavoda, v kateri je udobja vajenemu zahodnjakusprva neprijetno ̀ e umivanje in kopanje, kaj {e-le, da bi jo upal piti. Menda si zahodni strokov-njaki (Italijani, Francozi in Ameri~ani), ki v ok-viru vesoljskega sodelovanja z ruskimi partner-ji delajo in bivajo v Bajkonuru, pustijo celo zaosebno higieno posebej dovaàti vodo. Nasta-njeni so v popolnoma novem sodobnem hoteluSputnik, ki s svojo zunanjostjo in urejeno oko-lico tudi sicer izstopa iz sivine okolja. Sicer paje mesto prav neverjetno poraslo z drevjem ingrmi~evjem, ki so ga zasadili tamkaj{nji prebi-valci. Pravijo, da je moral vsak prebivalec skr-beti za eno drevo in ga zalivati, da je uspevalo vneugodnih polpu{~avskih razmerah. V parkihje med drevjem videti pravi splet tik pod povr-{ino speljanih vodovodnih cevi, namenjenihnamakanju rastlinja.

Prebivalci so se è sprijaznili z nenehnimiredukcijami elektrike, ki jo v mestu izmeni~noizklju~ijo polovici mesta to~no vsaki dve uri (z

Z nespametnimi politi~nimi odlo~itvami,ki datirajo {e v zgodnja 60. leta, ko so veli-kanske koli~ine vode iz povodij rek Sir Darjein Amu Darje zaradi namakanja z mreò ka-nalov preusmerili na bomba`na polja Uzbe-kistana, so nekdanji sovjetski oblastniki pov-zro~ili ekolo{ko katastrofo neslutenih razse`-nosti. Reki, ki sta od nekdaj napajali Aralskojezero, nista ve~ zmogli opravljati te narav-ne vloge in neko~ velikansko jezero je za~e-lo usihati, njegova obala pa se vsako letopremakne za nekaj kilometrov. Za njo ostajapresu{eno dno s slano prstjo (rus. solon~ak),ki ni uporabna za nobeno obliko poljedels-tva. Nekdanje pristani{~e in ribi{ko mestoAralsk na severu je zdaj od jezera oddalje-no skoraj 100 km! Proces so zadnja leta si-cer nekoliko upo~asnili, vendar je nastala{koda nepopravljiva. Mnogi strokovnjaki na-povedujejo, da bo jezero kmalu popolnoma

izginilo. @e leta 1990 se je zaradi znièva-nja gladine dokon~no prepolovilo. Mo~no seje pove~ala slanost jezerske vode, zaradi ~e-sar so izumrle {tevilne ribje vrste in rastlinstvov obalnih predelih. Izredno zmanj{anje vod-ne mase in kr~enje jezera je popolnoma spre-menilo podnebne razmere v {ir{em okoli{u.Prej skoraj neznani pe{~eni viharji zdaj po-gosto pusto{ijo po è tako nerodovitni stepi,sol, ki jo vetrovi dvigujejo s posu{enega je-zerskega dna, pa neusmiljeno razjeda vse,kar je tod zgradil ~lovek. To je tudi poglavitnivzrok, da na obmo~ju kozmodroma pro~eljazgradb, kovinske in betonske konstrukcije terprometnice propadajo {e hitreje, kot bi sicer.Zunanjost sodobnih proizvodnih in monta`-nih hal zato daje vtis zapu{~enih poslopij.Slika se spremeni {ele, ko vstopimo vanje terlahko resni~no za~utimo veli~astnost in misti-ko prvega vesoljskega sredi{~a na svetu.

Ekolo{ka katastrofa ob Aralskem jezeru

izjemo bolni{nic in hotelov). Ceste so – takokot ve~inoma v nekdanji ZSSR – slabe, zato sojim brez teàv kos le robustna terenska in to-vorna vozila. Vo`nja z obi~ajnim osebnim av-tom se lahko ob morebitni okvari spremeni vpravo moro, saj avtomehani~nih delavnic vpravem pomenu besede sploh ni oziroma so sil-no redke. Vozniki so prepu{~eni sami sebi insvoji iznajdljivosti; sicer pa je znano, da v Ru-siji tudi sicer ve~ina voznikov zna sama servi-sirati svoja vozila. Ni~ bolj{a ni cesta, ki vodi izmesta na kozmodrom. Pot v vesolje se o~itnoza~enja {ele na izstrelitvenih plo{~adih. Ob ne-kem obisku zahodnih strokovnjakov so bili tiprepri~ani, da jih gostitelji nala{~ peljejo nakozmodrom po razdrapani stranski betonskicesti, da bi se tako izognili varovanim obmo~-jem, toda v resnici je bila to glavna cesta v ve-soljsko sredi{~e. Denarja za popravila pa~ ni,enako kot za vse drugo, kar ni res ìvljenjskegapomena. Pomanjkanje denarja za vesoljskeprograme je opaziti na vsakem koraku. Vsepo-vsod samevajo zapu{~ene zgradbe, tako po-slovne kot stanovanjske. Nekatere mestne ~etr-ti dajejo vtis kot po ekolo{ki katastrofi. Rusijazagotavlja le toliko sredstev, da ohranja najpo-membnej{e objekte in programe. Seveda se kr-~enje vesoljskih programov kaè tudi v zmanj-{evanju {tevila delovnih mest in izseljevanjuprebivalstva, predvsem ruskega. Konec 60. let,ko je bila tekma v osvajanju vesolja med vele-silama na vrhuncu, je bilo v vesoljskem sredi{-~u zaposlenih ve~ tiso~ ljudi. Ko je razvoj me-sta Leninsk dosegel svoj vrhunec, se je {teviloprebivalcev povzpelo na 135.000, danes pa jihìvi v Bajkonuru le {e 50–70 tiso~.

GRADNJA KOZMODROMA IN NEUSPE[NO ZAVAJANJE

NASPROTNIKADo odlo~itve o gradnji kozmodroma Bajko-

nur je pri{lo leta 1954, ko je bil sprejet sklep oza~etku razvoja medcelinske rakete R-7 (SS-6)– supernosilke, ki bi bila sposobna nositi jedr-sko glavo in bi hkrati sluìla kot prototip za ka-snej{o nosilno raketo vesoljskih ladij s ~love{-ko posadko. Dotedanji poligon Kapustin Jar nalevem bregu Volge, nedale~ od Volgograda, jebil zanjo è premajhen. Z ukazom vrhovnegasovjeta ZSSR {t. 292-181 sta bila dolo~ena krajin datum za~etka gradnje novega kompleksa, kiso ga takrat poimenovali Poligon 5. Temeljnezahteve glede lokacije poligona so bile, da bipo izstrelitvi omogo~al padanje stopenj in letrakete nad sovjetskim ozemljem ter s tem nad-zor in spremljanje s pomo~jo zemeljskihspremljevalnih postaj. To bi hkrati omogo~ilo,da bi izstrelitve lahko ostale skrite pogledompredvsem zahodnih tekmecev, saj so se preiz-kusni poleti praviloma kon~ali na daljnemvzhodu ZSSR. Za novo izstreli{~e je bilo trebapoiskati ve~je, redko naseljeno obmo~je brezkmetijskih povr{in in z èlezni{ko povezavo(zaradi la`jega transporta in dobav gradbenegamateriala, ljudi, opreme ter konec koncev tudiraketnih komponent).

Ena najbolj{ih takih lokacij se je ponujalana jugu takratne sovjetske osrednje Azije v Ka-zahstanu, kakih 300 km vzhodno od Aralskegajezera. êz razse`no obmo~je te~e ena najve~-jih rek srednje Azije, Sir Darja, obenem pa jebila mimo è speljana èlezni{ka proga, ki je

Kontrolna to~ka ob vhodu v mestoBajkonur iz smeri letali{~a Krajni


povezovala Moskvo s prestolnico Uzbekistana,Ta{kentom.

Poligon je rasel z neverjetno hitrostjo. Zgradnjo prvega poslopja so za~eli 5. maja 1955,prvo monta`no halo pa so za~eli graditi meseckasneje. @e avgusta istega leta so zastavili delana prvi izstrelitveni plo{~adi, 4. aprila 1956 paje bil dokon~an gigantski ja{ek za odvod raket-nih plamenov. O razse`nosti objekta najboljepri~a podatek, da je bilo zanj treba izkopati mi-lijon kubi~nih metrov zemlje. Dela na konstruk-cijah in objektih so v~asih potekala polnih 24ur, da jim je uspelo dohitevati postavljene roke.Gradnjo kozmodroma je vodil polkovnik in ka-snej{i general Georgij [ubnikov. Z montaò pr-ve lansirne naprave so za~eli avgusta in delakon~ali do decembra. Takoj zatem so pripeljaliprvi poskusni primerek rakete R-7, da bi preiz-kusili vso potrebno tehni~no opremo za lansira-nje. Prvo pravo raketo so pripeljali na izstreli-tveno plo{~ad po dveh mesecih preizku{anj, 6.maja 1957. êz deset dni (15. 5.) je sledilauradna otvoritev kozmodroma s prvo izstrelitvi-jo »semjorke«, kot so neuradno poimenovalinovo raketo. Polet je bil neuspe{en. Ker se jeena izmed bo~nih stopenj lo~ila prezgodaj, je vrepnem delu rakete izbruhnil poàr. Sledila sta{e dva neuspe{na poskusa in v celoti je uspel {e-le polet 21. avgusta. Glava rakete je priletela dopolotoka Kam~atka in tako dosegla svoj kon~nicilj. Dogodku je sledilo uradno sporo~ilo sov-jetske tiskovne agencije TASS, v katerem je bi-lo objavljeno, da je »Sovjetska zveza izstrelilaprvo medkontinentalno balisti~no raketo« in stem obvladala novo groze~e oro`je.

Raketo R-7 so za~elirazvijati è leta 1953 vkonstrukcijskem uraduOKB-1 (predhodnik da-na{nje Raketno-vesolj-ske dru`be Energija)pod vodstvom glavnegakonstruktorja SergejaKoroljova. Nove mo~neraketne motorje zanjoso konstruirali v OKB-456, na ~elu katerega jebil Valentin Glu{ko(@IT 1990/2, str. 45), si-stem krmiljenja sta pro-jektirala Nikolaj Pilju-gin in Boris Petrov,{tartni kompleks pa jena~rtoval Vladimir Bar-min.

Poudariti je treba, daje bil Poligon 5 v orga-

nizacijskem smislu povsem voja{ke narave.Gradili so ga vojaki, ki so na njem tudi delali.Kljub temu so poligon kmalu preimenovali vkozmodrom, saj so prav tu nameravali izstrelititudi prvi umetni satelit. Zaradi zavajanja more-bitnih zahodnih nasprotnikov so ga sovjetsketajne slu`be poimenovale Bajkonur, ~eprav sestaro mesto z istim imenom nahaja 380 km se-verovzhodno od kraja, kjer je nastajal kozmo-drom. Toda dogajanje ni dolgo ostalo skritoo~em zahoda. S pomo~jo vohunskih letal U-2,ki so iz ameri{kega opori{~a v Pakistanu pogo-sto vdirala v zra~ni prostor Sovjetske zveze, sopoleti 1957 odkrili natan~no lokacijo kozmo-droma. Letala so preprosto sledila èlezni{kiprogi, ki vodi na to obmo~je, in odkrila kraj, {epreden je zanj izvedela javnost. (V preteklostise – predvsem v zahodnih virih – kot ime koz-modroma omenja tudi Tjuratam, vendar je to,kot je bilo è omenjeno, vas z èlezni{ko posta-jo, kamor so prispeli prvi graditelji kozmodro-ma.) Prve izstrelitve balisti~nih raket so poka-zale, da sta kozmodrom (45° 57’ s. z. {. in 63°18’ v. z. d.) in mesto Bajkonur v resnici geo-grafsko povsem razli~ni to~ki, vendar se je imeob pomo~i ob~il prijelo.

ERA KOZMONAVTIKEKozmodrom Bajkonur lahko primerjamo le

z ameri{kim Kennedyjevim vesoljskim cen-trom na Floridi, ~eprav je Bajkonur po povr{iniprecej ve~ji. Sredi sedemdesetih naj bi bilo tampo zahodnih virih najmanj 80 operativnih iz-strelitvenih mest, od katerih pa jih je bilo le del

»Klju~ na start! Vnimanie, minutnaja gotovnost, ... » S temi besedami se je za~enjalo od{tevanje predizstrelitvijo rakete. Na sliki je originalni izstrelitveni pult, prek katerega so s pritiskom na gumb vìgalimotorje prvih vesoljskih raket. Nahaja se v muzeju na kozmodromu.

namenjenih izstrelitvam vesoljskih raket. O`jevesoljsko sredi{~e zavzema okoli 1560 km2.Bivalni del kozmodroma obsega objekte za pri-prave kozmonavtov, laboratorije, medicinskikompleks, {portni center in hotel z bazenom, vkaterem se kozmonavti zadrùjejo pred vesolj-skimi poleti.

Poleg muzeja kozmonavtike v neposrednibliìni izstrelitvene plo{~adi 2, v katerem sorazstavljeni {tevilni unikatni eksponati, pove-zani z zgodovino kozmodroma, {e danes drugaob drugi stojita dve hi{ici. V eni je v letih1956–65 pogosto bival glavni konstruktor Ser-gej Koroljov, v drugi pa je pred prvim poletomv vesolje preno~il kozmonavt Jurij Gagarin innjegov namestnik German Titov, ter za njima{e druge posadke vesoljskih ladij vostok. Prvikozmonavti so pred poleti sprva bivali na sa-mem kozmodromu. Ko so kmalu zatem v bli`-njem Leninsku zgradili hotel Kozmonavt, je vnjem pred poletom nove vesoljske ladje Sojuz1 prvi preno~il vesoljec Vladimir Komarov. Ponesre~i, ko so se med spu{~anjem pristajalnegaodseka zapletle vrvi padal, in v kateri je koz-monavt Komarov preminil, so se verjetno zara-di vraèvernosti kozmonavti nekaj ~asa izogi-bali bivanju v tem sicer elitnem hotelu, s kate-rim so povezani {tevilni najpomembnej{i do-godki v zgodovini poletov s ~love{ko posadkos kozmodroma Bajkonur. Na{o delegacijo jedoletela ~ast, da smo bili nastanjeni prav v temhotelu.

Na kozmodromu se nahajajo vsi glavni ob-jekti: poleg tehni~nih in izstrelitvenih kom-pleksov so tu tudi spremljevalne postaje (nizpostaj se nahaja {e vzdol` celotnega sektorjalansiranja). Vsi objekti so med seboj povezani scestnimi in èlezni{kimi komunikacijami, kiomogo~ajo dovoz, skladi{~enje in montaò no-silnih raket oziroma vesoljskih ladij, njihovopreizku{anje in spajanje vesoljskih ladij z no-

silnimi raketami tertudi prevoz do izstre-litvenih plo{~adi. Ve-~ino raketnih stopenjpripeljejo na kozmo-drom po ̀ eleznici, ne-katere ve~je (npr. ra-keta energija in ve-soljsko plovilo Bu-ran) pa so po delihpripeljali z dvema po-sebnima transportni-ma letaloma VM-T,izdelanima na teme-lju strate{kega bom-bnika mjasi{~ev 3M

in gigantskim transportnim letalom An-255Mrija ter ju tu sestavili. Montaà ruskih raket vnasprotju z mnogimi drugimi poteka v monta`-no-preizkusnih halah v vodoravnem poloàju,kar zagotavlja lahek dostop do vseh delov rake-te. Povsem izgotovljene pripeljejo po èleznicido izstrelitvenih plo{~adi in jih {ele pred {tar-tom dvignejo v navpi~ni poloàj. To omogo~a


Nosilna raketa sojuz je ena zadnjih razli~ic legendarne »semjorke«, s katero so si Sovjeti utrli pot v vesolje.

Univerzalna (preizkusna) izstrelitvena plo{~ad, s katere je 15. maja1987 poletela v vesolje mogo~na raketa energija z voja{kimsatelitom Poljus. Polet rakete je bil uspe{en, vendar se Poljusu zaradinapake ni uspelo utiriti v orbito.


Kozm

odro

m B

ajko

nur

Bajko

nur

Astra

han

BBaakkuu TTeehhee

rraannA{

haba

dTTaa

{{kkeenn

ttAAllmm

aattii ((AA

llmmaa--AA

ttaa))

Karag

anda

Bi{ke

tKaspijsko jez

ero


Lege

nda:

1.Vz

letna

plo{

~ad r

aket

ciklon

2.Pro

ton: p

ostaj

a za o

skrbo

veso

ljskih

sond

z en

ergijo

3.Pro

ton: M

IK za

rake

te pro

ton, v

esolj

ske s

onde

in m

odule

orbit

alnih

posta

j (slu

ì tud

i za r

akete

ciklo

n)4.

Proton

: zgra

dba z

a skla

di{~e

nje de

lov ra

ket p

roton

in ve

soljsk

ih so

nd5.

Proton

: {tar

tni ko

mplek

s prot

on z

dvem

a vzle

tnima

plo{

~adm

a6.

Prot

on: {

tartni

komp

leks p

roton

z dv

ema v

zletni

ma pl

o{~a

dma

7.Teh

ni~ni

komp

leks P

roton

8.Pro

ton: b

ivalno

obmo

~je os

ebja,

ki so

deluj

e pri p

riprav

ah in

lans

iranju

raket

proton

9.Pro

ton: b

ivalno

obmo

~je in

indu

strijsk

i obje

kti in

ènir

skih

enot

10.

Prista

jalna

stez

a za r

aketo

plan B

uran (

letali

{~e Ju

bilejn

i)11

.Tra

nsfor

mator

ska p

ostaj

a12

.En

ergija

/Bura

n: biv

alno o

bmo~

je in

indus

trijsk

i obje

kti in

ènir

skih

enot

13.

Energ

ija/B

uran:

bivaln

o obm

o~je

oseb

ja, ki

sode

luje p

ri prip

ravah

inlan

siran

ju rak

et en

ergija

14.

Energ

ija/B

uran:

unive

rzalna

(prei

zkus

na) v

zletna

plo{

~ad 2

50

15.

Energ

ija/B

uran:

MIK z

a rak

ete en

ergija

16. E

nergi

ja/Bu

ran: p

reizk

usno

mes

to za

dina

mi~n

a tes

tiranja

rake

ten

ergija

17.

Energ

ija/B

uran:

izstre

litven

i kom

pleks

za ve

soljsk

i sist

emEn

ergija

/Bura

n (dv

e izs

trelitv

eni p

lo{~a

di)18

. En

ergija

/Bura

n: po

slopje

za m

onta`

o in o

skrbo

z go

rivom

veso

ljskeg

asis

tema E

nergi

ja/Bu

ran19

.En

ergija

/Bura

n: MI

K za r

aketo

plan B

uran

20.

Bivaln

o in t

ehni~

no ob

mo~je

enote

, zad

olèn

e za v

zdrè

vanje

èlez

ni{ke

ga om

re`ja

21.

Sklad

i{~a o

pori{

~a22

.Sis

tem za

kalib

racijo

radio

elektr

i~nih

sreds

tev op

ori{~a

(sist

em Ve

ga)

23.

Mesto

Bajko

nur

24.

Mesto

Bajko

nur

25.

Sojuz

: zgra

dba z

a prip

ravo e

lemen

tov ra

ket s

ojuz i

n ves

oljsk

ih lad

ij26

.Hi{

ici S.

Korol

jova i

n J. G

agari

na27

. To

varna

za pr

oizvo

dnjo

teko~

ega k

isika i

n du{

ika

28.

Sprem

ljeva

lna po

staja

Satur

n29

. Ra

dijsk

a pos

taja

30.

Sojuz

: MIK

za ra

kete

sojuz

ter v

esolj

ske l

adje

sojuz

in pr

ogres

31.

Bajko

nursk

o leta

li{~e K

rajni

32.

Muze

j Bajk

onura

33.

Komu

nikac

ijsko s

redi{~

e34

.So

juz: v

zletna

plo{

~ad r

aket

sojuz

35.

Sojuz

: sred

i{~e z

a tele

metrij

o36

.So

juz/V

ostok

: vzle

tna pl

o{~a

d rak

et so

juz in

vosto

k37

.So

juz/V

ostok

: teh

ni~ni

komp

leks r

aket

sojuz

, vos

tok in

satel

itov

38.

Sojuz

/Vos

tok: s

redi{~

e za t

eleme

trijo K

vant

39.

Zenit

: biva

lno ob

mo~je

oseb

ja, ki

sode

luje p

ri prip

ravah

in la

nsira

njurak

et ze

nit40

.Ze

nit: t

ehni~

ni ko

mplek

s rak

et ze

nit41

.Ze

nit: iz

streli

tveni

komp

leks r

aket

zenit

(dve

izstr

elitve

ni plo

{~adi)

42.

Sojuz

/Vos

tok: b

ivalno

obmo

~je os

ebja,

ki so

deluj

e pri p

riprav

ah in

lansir

anju

raket

sojuz

in vo

stok

Prvi kozmonavti, ki so sodelovali v programu Vostok, so se med vrnitvijona vi{ini 7000 m izstrelili iz vesoljske ladje s katapultnim sedeèm, s pomo~jo katerega so se – lo~eno od pristajalnega odseka – varnospustili na zemljo. Vesoljske ladje vostok namre~ {e niso imele sistemaza mehko pristajanje. Manever so Sovjeti razmeroma dolgo spretnoprikrivali. Eden od razlogov je bil najbr` tudi ta, da Mednarodna letalskazveza (FAI) morda ne bi priznala rekordnega dose`ka, saj je ena odzahtev, da mora pilot pri postavljanju rekorda vzleteti in pristati splovilom. Eksponat na sliki se nahaja v muzeju na kozmodromu.

»Mednarodna« posadka s kazahstanskim dekletom ter ~lanoma klubaSimonom Zajcem in Klemenom Bu~arjem v pristajalnem odseku TKS(transportni vesoljski sistem) transportne vesoljske ladje, ki je bilapredvidena za polete treh vesoljcev, tovora in goriva na orbitalno postajo.TKS je bil sestavni del vesoljskega voja{kega sistema Almaz, ki so gazasnovali leta 1967 v konstrukcijskem uradu V. êlomeja. Prvi {tart TKSz nosilno raketo proton so opravili 17. julija 1977 in je nosil oznakoKosmos 929. V vesolje so poletele le tri vesoljske ladje tega tipa, {estpristajalnih odsekov pa {estkrat. Ta na sliki je bil namenjen za testiranjepristankov na vodi in se nahaja v muzeju MK[.


izjemna trdnost konstrukcije. Prav zato so zaprojekt Sea-launch izbrali raketo zenit.

Po izstrelitvi spremljajo vse polete raket izspremljevalnih sredi{~ v Bajkonuru, dokler sevesoljska ladja ne lo~i od zadnje stopnje nosil-ne rakete, nato posredujejo nadzor nad poletomglavnemu sredi{~u (Center za upravljanje pole-tov - CUP) v Koroljovu, ki leì kakih 25 km se-verovzhodno od Moskve. Ena od takih jespremljevalna postaja Saturn. Takoj po izhoduiz mesta se vidi è od dale~ na desni strani odglavne ceste, ki vodi na kozmodrom. Saturn iz-stopa na nekoliko dvignjenem terenu in s {te-vilnimi ve~jimi in manj{imi polkro`nimi ante-nami opozarja na svoje poslanstvo. Manj{e an-tene so predvidene za zvezo z vesoljskimi plo-vili na kro`nicah okoli Zemlje, medtem ko stadve z ve~jim premerom, ki sta zdaj usmerjeninavpi~no navzgor, v preteklosti sluìli za zvezo

s sondami na poti proti Luni. V primeru okvarena nosilni raketi prav s tega mesta izdajo pove-lje za vklju~itev re{evalnega sistema na vrhurakete, ki poskrbi za lo~itev vesoljske ladje sposadko od rakete.

K pomo`nim objektom in slu`bam, name-njenim oskrbovanju kozmodroma, spadajoskladi{~a komponent raketnega goriva in tovar-ni za proizvodnjo teko~ega kisika in du{ika, si-stemi za oskrbo z energijo in vodo ter sistemizvez in televizije. Za vsak tip nosilne raketeimajo na kozmodromu enega ali ve~ tehni~nihkompleksov z eno ali ve~ lansirnimi napravamiter vso pripadajo~o infrastrukturo. Tu se naha-jajo izstreli{~a vseh ruskih nosilnih raket – z iz-jemo raket kosmos-3M in ciklon-3, ki vzletajos kozmodroma Pleseck.

V preteklosti so na sosednjih mestih na koz-modromu delovali in preizku{ali vesoljske ra-kete glavni konstruktor Sergej Koroljov, o~e le-gendarne »semjorke«, na podlagi katere so na-stale vesoljske nosilne rakete sputnik, vostok,molnija in sojuz), poleg njega pa {e Vladimirêlomej, pod ~igar vodstvom je v konstrukcij-skem biroju Saljut na podlagi rakete R-500 na-stala mo~na vesoljska nosilka proton, ter Mi-hail Jangel, vodja konstrukcijskega urada Ju`-noje, ki je razvijal voja{ke medcelinske rakete,predhodnice kasnej{ih vesoljskih raket kosmosin kosmos-3M (na podlagi raket R-12 in R-14).Preizkusne izstrelitve je izvajal v neposrednibliìni mesta, kjer je danes sredi{~e za lansira-nje raket zenit-2.

Z Bajkonurom so povezani vsi najpomem-bnej{i dogodki zgodnjega obdobja kozmonav-tike, ki se je za~elo 4. oktobra 1957, ko je od

Izstrelitveni kompleks raket zenit-2 tvorita dve plo{~adi, od katerih jeuporabna le ena. Pri petnajstem {tartu, 4. oktobra 1990, je takoj povzletu pri{lo do napake v delovanju motorja in silovite eksplozije.Raketa se je sicer dvignila z rampe, vendar se je takoj zatem zru{ilanazaj in popolnoma uni~ila vzletno plo{~ad, ki je do danes nisoobnovili. Sre~a v nesre~i je bila, da se je izbruh plamenov usmerilpro~ od poslopij, sicer bi bila katastrofa {e ve~ja. V ozadju slike sovidni o`gani ostanki stolpa na vzletni plo{~adi.Zenit je pravzaprav ukrajinska raketa, ki jo izdelujejo vdnjepropetrovskem podjetju Ju`noje. Kljub temu so {tevilnidobavitelji sestavnih delov {e vedno ruska podjetja, zato Ukrajinanajbr` {e nekaj ~asa ne bo sposobna samostojne proizvodnje. Zenit(v dvo-, tri- ali {tiristopenjski razli~ici) velja za eno najsodobnej{ihraket. Potek prevoza na izstrelitveno plo{~ad in izstrelitve je skorajpopolnoma avtomatiziran in v izredno kratkem ~asu omogo~aizstrelitev naslednje rakete z istega mesta.

tod poletela vesoljska raketa in utirila v orbitookoli Zemlje prvi umetni satelit Sputnik (@IT1997/10, str. 60). Ko se zahod {e ni dobro opo-mogel od prvega {oka, je è mesec dni zatemsledil naslednji. 3. novembra, je Sputnik 2 v ve-solje ponesel prvo ̀ ivo bitje, psi~ko Lajko (@IT1997/1, str. 51). Z Bajkonura so bile izstreljenetudi prve sonde proti Soncu, Luni, Veneri inMarsu ter vse sovjetske in ruske vesoljske lad-je s ~love{ko posadko. 12. aprila 1961 je s koz-modroma Bajkonur poletel Jurij Gagarin in vvesoljski ladji Vostok kot prvi ~lovek obkroìlZemljo. Po uspe{nem poletu, ki je trajal 108minut, je pristal nedale~ od mesta Engels v Sa-ratovski pokrajini.

Sicer pa se ve~ina vesoljskih poletov kon~ana obmo~ju severovzhodno od kozmodroma vbliìni Arkalika. Tam pristajajo skoraj vse ve-soljske ladje s ~love{ko posadko in tudi mnogeizvidni{ke vohunske sonde. Severovzhodno vsmeri lansiranja raket so tudi podro~ja, kamorpadajo prve stopnje nosilnih raket. Nekatere odnjih re{ujejo in vra~ajo zaradi ponovne uporabedelov. Z Bajkonura so bile opravljene izstrelitvevseh sovjetskih in ruskih vesoljskih ladij vo-stok, voshod, sojuz in progress, vesoljsko plovi-lo za ve~kratno uporabo Buran, orbitalne posta-je vrste Saljut in Mir (@IT 1995/6, str. 44), mno-ge lunarne in medplanetarne sonde (Luna,Zond, Venera, Mars), telekomunikacijski (Mol-nija, Raduga, Ekran) in drugi (Kosmos, Elek-tron, Poljot, Proton), med njimi so bili tudi vo-ja{ki sateliti. êprav je za voja{ke potrebe pred-viden predvsem kozmodrom Pleseck, so tu doleta 1990 vsako leto opravljali poskusne izstre-litve medcelinskih balisti~nih raket, usmerjenihproti Kam~atki. S kozmodroma je bilo izvede-nih okoli 50 % vseh izstrelitev sovjetskih in ru-skih vesoljskih plovil, ob upo{tevanju mase ko-ristnega tovora pa prek 80 %, od tega vsi poletina geostacionarno orbito.

Manj znano je, da so v letih1964–1972 Sovjeti v najve~jitajnosti dejavno izvajali tudisvoj lunarni program, kateregakon~ni cilj je bil pristanek ~lo-veka na Luni. Projekt je teme-ljil na posebej v ta namen kon-struirani 104 m visoki super-nosilki N1-L3, ki je bila pomo~i in velikosti enakovrednanajve~ji operativni raketi –ameri{kemu saturnu 5 (@IT1992/12, str. 18). Raketa, ki jeimela v prvi stopnji kar 30 mo-torjev na teko~e gorivo, je bilasposobna nositi okoli 100 t ko-

Kozmodrom Bajkonur se tako kot drugiruski kozmodromi nahaja na kopnem v no-tranjosti dràve in ne ob morski obali, kotnpr. ameri{ki Cape Canaveral na Floridi alievropski Kourou v Francoski Gvajani, kar jepovezano z dolo~enimi teàvami glede sme-ri lansiranja raket. êprav je {ir{a okolicaslabo naseljena, je azimut lansiranja zaradimo`nih podro~ij, kamor lahko padejo raket-ne stopnje, in meja sosednjih dràv vseenostrogo omejen. Z Bajkonura je na primer tre-ba lansirati vesoljske sonde v orbito z naklo-nom, ki je blizu njegovi zemljepisni {irini(46°), vendar bi v tem primeru tirnica leta ra-kete potekala ~ez Kitajsko. Zato je najmanj-{i naklonski kot orbite pri najbolj ekonomi~-nem neposrednem utirjenju 51°. Naklonskikoti orbit misij, izvedenih z Bajkonura, se si-cer gibljejo med 49° in 99°. Dodatne nev-{e~nosti se pojavljajo pri utirjanju vesoljskihsond v geostacionarno orbito (v ravnini ek-vatorja), za kar so potrebne spremembe rav-nine orbite, ki zahtevajo energetsko zahtev-ne in zapletene manevre. Za spremembo na-klona orbite za 1° se mora hitrost pove~atiza najmanj 100–110 m/s. Ker leìjo ruskikozmodromi severneje (Bajkonur je najju`-nej{i) od ve~ine drugih, so slednji zaradi vr-tenja Zemlje v prednosti glede za~etnih hitro-sti. Rakete, ki vzletajo z izstreli{~ bliè ekva-torja imajo prakti~no è pred {tartom »po-darjeno« za~etno hitrost (na ekvatorju zna{aokoli 456 m/s in se zmanj{uje do ni~ na po-lih), zaradi ~esar je {tartna masa raket lahkomanj{a. Seveda pa so bolj severno leè~aizstreli{~a v prednosti pri utirjanju satelitov vpolarne orbite.

Geopoliti~ne razmere izstreljevanja vesoljskih plovil

Deli spodnjega dela prve stopnje nekdanjesuperrakete N 1, ki ji ni bilo usojeno, dabi ponesla na Luno vesoljsko ladjo ssovjetskim kozmonavtom, leìjomed stanovanjskimi bloki kotokvirji za otro{ke peskovnike.


ristnega tovora. Ker je zaradi izjemnih razse`-nosti ne bi mogli pripeljati na izstreli{~e oddrugod, tako kot druge rakete, so na Bajkonuruzgradili poseben monta`ni obrat, v katerem sosestavljali velikansko konstrukcijo rakete. Po{tirih zaporednih neuspe{nih izstrelitvah in obdejstvu, da je nasprotna stran s projektomApollo ter uspe{nim pristankom prvega ~love-ka na Luni 20. julija 1969 prvi~ v vesoljski tek-mi prehitela ve~ne tekmece, je bil sovjetski lu-narni program leta 1974 dokon~no ukinjen. Vmestu je tu in tam {e danes videti ostanke su-perrakete, ki pa sluìjo v povsem druga~ne na-mene – kot peskovnik na otro{kem igri{~u aligaraà za avto ...

ORGANIZIRANOSTKOZMODROMA IN PERSPEKTIVE

Od osnovanja dalje je bil kozmodrom Baj-konur – tako Raketne enote za strate{ke name-ne (RVSN) kot Voja{ko-vesoljske sile (VKS) –vklju~en v strukturo obrambnega ministrstvaZSSR. Po razpadu Sovjetske zveze, ko je ob-mo~je kozmodroma pripadlo Kazahstanu, so seokoli{~ine v marsi~em precej spremenile.

Ozemlje je nesporno vedno pripadalo Kazah-stancem, vendar pa so milijarde dolarjev »te`-ka« vlaganja v izgradnjo objektov kozmodro-ma prihajala iz prora~una celotne Sovjetskezveze, kjer pa je Rusija imela neprimerno ve~jidele` kot Kazahstan.

Splo{no usklajevanje dejavnosti, ki jih da-nes izvajajo na kozmodromu, je v pristojnostiVKS obrambnega ministrstva Ruske federaci-je. Enako velja tudi za vzdrèvanje in uporaboobjektov kozmodroma, ki so namenjeni izvaja-nju voja{ko-vesoljskih programov, medtem koje izvajanje zveznega vesoljskega programa vrokah Ruske letalsko-vesoljske agencije (RA-KA). Leta 1994 je bilo z odlokom ruske vladeokoli 60 % vseh objektov na kozmodromu pre-danih tej agenciji.

Z razpadom sovjetske dràve in za~etkomekonomske krize se je za~elo tudi nazadovanjein kr~enje drugih ambicioznih vesoljskih pro-gramov, kot npr. nadaljnji razvoj mo~ne nosil-ne rakete energija in raketno-vesoljskega siste-ma za ve~kratno uporabo Energija/Buran, ki galahko primerjamo z ameri{kim sistemom Spa-ce Shuttle. Prvi in hkrati edini vesoljski ~olni-~ek Buran, ki je poletel v vesolje brez posadkein popolnoma samodejno pristal na posebej zato zgrajeni pristajalni stezi aerodroma Jubilejnina Bajkonuru, je {e vedno prakti~no povsemnared za ponovni polet, konzerviran v Burano-vem MIK-u na nosilni raketi energija, vendar jevse manj mo`nosti, da bo sploh {e kdaj poletel.

Vesoljski raketoplan Buran, ki je 15. novembra 1988 opravil vespolet od izstrelitve do pristanka povsem samodejno (v njem ni biloposadke) in pristal na bli`njem letali{~u Jubilejni, sameva v MIK-uEnergije konzerviran in skoraj povsem nared za ponovni polet. Poskoraj 12 letih je vse bolj o~itno, da je bil njegov prvi polet v vesoljeobenem tudi zadnji.


Sredstev za to ni, polegtega pa so tudi izstrelitvenenaprave na kozmodromuvse bolj dotrajane in bi jihmorali obnoviti. KapaciteteMIK-a in drugih objektov,namenjeni, ki so programuEnergija/Buran, so za~eliuporabljati v druge namene,predvsem za montaò modulov orbitalne po-staje Mir, v zadnjem ~asu pa tudi Mednarodnevesoljske postaje (MVP). Preurejeno letali{~eJubilejni je zdaj namenjeno pristajanju ve~jihletal (tudi tujih), ki na kozmodrom dovaàjo sa-telite. Letali{~e Krajni nedale~ od mesta Bajko-nur, na katerem sta name{~eni eskadrilja trans-portnih letal ter helikopterjev in kjer pristajajotudi civilna letala, je za to premajhno.

Vse ve~je pomanjkanje sredstev, ki je resnoogrozilo prihodnost ruskih vesoljskih progra-mov, je RAKA prisililo v tesnej{e sodelovanjez Ameri~ani in Evropsko vesoljsko agencijoESA, ki so zakupili nekaj kapacitet tudi na sa-mem kozmodromu. Pomemben vir dohodkovzagotavlja izstreljevanje satelitov za tuje naro~-nike (predvsem vrste proton in sojuz), ter sode-lovanje v mednarodnem projektu Sea-Launch(ZDA, Rusija, Ukrajina in Norve{ka), pri kate-rem gre za izstreljevanje satelitov s pomo~jonajsodobnej{ih raket vrste zenit-3SL s posebejprirejene plavajo~e naftne plo{~adi Odiseja(@IT 1997/10, str. 57), ki plava 370 km vzhod-no od Boì~nih otokov v Tihem oceanu na sa-mem ekvatorju. Doslej so izstrelili è tri, zadnjipolet marca letos pa je bil àl neuspe{en.

Medtem ko se vztrajno nadaljuje iskanjemorebitnih tujih vlagateljev, ki bi z izdatno fi-nan~no injekcijo podalj{ali ìvljenjsko do-bo najstarej{i {e delujo~i orbitalni postajiMir, ki je po zagotovilih strokovnjakovkljub {tevilnim teàvam, ki jo spremljajozadnja {tiri leta, sposobna uspe{no oprav-ljati svojo nalogo {e vrsto let, se odpirajonove mo`nosti pri izgradnji MVP, za katero

so Rusi è leta 1998 izdelali in izstrelili prvimodul Zarja ter pripravili klju~ni servisni mo-dul Zvezda, ki se je v ~asu na{ega bivanja naBajkonuru è nahajal v nekdanjem buranov-skem MIK-u. Po na~rtih naj bi ga izstrelilipredvidoma julija letos. Seveda je v interesuzahodnih dru`b, ki sodelujejo v projektu MVP,da se Rusi ~im prej odpovedo Miru, ki pravza-prav pomeni konkurenco novemu projektu.

Zanimivo je, da je nekaj starej{e ruske ve-soljske opreme tudi naprodaj. Pred kratkim soAvstralci kupili maketo raketoplana buran zlastnim pogonom ({tirimi turboreakcijskimimotorji), ki jo je med preizku{anjem pristajanjapilotiral tudi kandidat za prvi polet v vesolje zBuranom, kozmonavt Igor Volk. (Z njim sta se~lana ARK Komarov sre~ala na generalni kon-ferenci FAI na Bledu leta 1996). Dvoj~ek ve-soljskega burana bo poslej na ogled na stalnirazstavi v Sydneyju.

Kljub gospodarski krizi in finan~nim teà-vam ostaja Rusija s svojo visoko razvito vesolj-sko tehnologijo in raketnim potencialom {e na-prej vesoljska velesila, prvi kozmodrom svetaBajkonur pa bo ne glede na ob~asne politi~nein finan~ne teàve najbr` {e lep ~as poglavitnorusko opori{~e za nadaljnji prodor v vesolje.

www.rocketry.com/mwade/spaceflt.htm (Encyclopedia Astronautica)vesolje.net (Centralno vesolje – najbolj{a slovenska astronavti~na spletna stran)www2.arnes.si/∼ljarkvmk5/index.htm (spletna stran ARK V. M. Komarov)

http://...

Nosilna raketa proton-K med dviganjemv navpi~ni poloàj na vzletni plo{~adi. Z njeno pomo~jo so bile doslej utirjenevse orbitalne postaje Saljut in moduliorbitalnega znanstvenega kompleksaMir. Dru`ba M. V. Hruni~ov, ki izdeluje terakete, sodeluje tudi v najnovej{emprojektu gradnje Mednarodne vesoljskepostaje (MVP), pri katerem je bila kottransportno sredstvo za prenoselementov postaje v orbito izbranaraketa proton-K.

/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict > /JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false /DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth -1 /GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true /GrayImageFilter /DCTEncode /AutoFilterGrayImages true /GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict > /GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict > /JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false /DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile () /PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName (http://www.color.org) /PDFXTrapped /Unknown

/Description >>> setdistillerparams> setpagedevice

kozmodrom bajkonurs katere je 12. aprila 1961 v vesolje poletel pr-vi kozmonavt jurij gagarin (@it...

Documents