kričač - rtv slo

kričačČasopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 43 • številka 09/10 • november 2014 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

0910

Za zaposlene, ki nimajo možnosti vpogledov v drobovje nastaja-nja televizijskih programov, delujejo pa kot strokovni kadri narazličnih delovnih mestih v tako imenovanih skupnih službah, je bilv začetku novembra organiziran ogled prostorov, ki ga je vodilaLjerka Bizilj, odgovorna urednica 3. TV programa. Udeležilo se ga jekar nekaj naših sodelavk in sodelavcev, ki jih je zanimalo, v kakšniprodukcijski hiši so zaposleni. Ljerka jim je v najmanjšem našemtelevizijskem studiu, kjer med drugimi vsebinami nastaja »parla-mentarni« program prikazala tudi pred leti posneto oddajo onastanku naše televizije, ogledali pa so si tudi režije, druge produk-cijske prostore za predvajanje programov in vse tisto, kar običajnopokažemo obiskovalcem naše hiše. Ogled pa je obogatila tudi zmnogimi podatki o nastajanju oddaj in vsebinami, ki so naše sode-lavce zanimale.

ogledtekst in foto: Darko Koren

kričač /november 142

Pogledali smov televizijskodelo

Prenovljenportal EUscreen

Portal ponuja brezplačni spletni dostop do več tisoč pos-netkov iz avdiovizualne dediščine. Na njem najdete video-posnetke, fotografije, besedila in zvočne posnetke o družbe-nih, kulturnih, političnih in družbenih dogodkih, ki so obliko-vali 20. stoletje in ki zaznamujejo 21. stoletje.

Portal EUscreen Network ponuja dostop do bogate evrop-ske avdiovizialne zgodovine že nekaj let. Prenovljeni pa pred-stavlja pomemben mejnik v tej dejavnosti. Upamo, da bodouporabnikom všeč.

uvodnik vsebina

KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: [email protected] urednik: Darko Korenuredništvo: Darja Slokan, Maja Kirar, Tatjana Pirc, Stanislav Kocutar in Janez LombergarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2600 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 11.11.2014 Fotografija na naslovnici: RTV na platnuAvtor fotografije na naslovnici: Sandi Fišer

november 14/ kričač 3

Bolj srečne roke … naj bo naš novi - stari gene-

ralni direktor Marko Filli priizbiri najožjih sodelavcev ,direktorjev radia in televizije, dabo uspešno prikrmaril slovenskijavni medijski servis, kakršen jenaša ustanova, do še boljšihdelovnih uspehov. Mandat jenamreč dobil za dokončanjeprojektov, ki jih je skupaj znajožjimi sodelavci zasnoval žev preteklem štiriletnem obdob-ju in se bodo tudi v prihodnjemerili s programskimi dosežki

(radijskimi, televizijskimi, multimedijskimi) in vsebinami, ki bodozadovoljevale v vseh pogledih poslušalce in gledalce, zaradi kate-rih pravzaprav smo. V teh jesenskih dneh so namreč pred vod-stvom še zadnja usklajevanja programsko poslovnega načrta, vse-binski in finančni del, ki bo določal obseg našega dela v prihajajo-čem letu in po katerem naj bi z omejenim denarjem poskusili nare-diti kar največ. Težka naloga, če vemo, da bo treba za njegovo ude-janjanje poskrbeti v javnem zavodu za odličniško delovno vzdušje.Zaupanje v (upajmo čim prej na programskem in nadzornem svetupotrjen) dokument kliče k dodatnemu angažmaju slehernegazaposlenega, ki soustvarja našo podobo v javnosti. In načini dela,kar je nedvomno odgovornost vodstva, morajo biti takšni, dauspeh tudi zagotovijo.

Če bo v delovnih okoljih slišati malo vsebinskih pogovorov, boljborn razmislek o viziji razvoja služb, ki jih (po nekaterih, upam dabolj osamljenih mnenjih) vodijo sicer bolj ne, kot kompetentnivodje, če bomo razpravljali o manj pomembnih stvareh od tistih, kivodijo k boljšemu delovnemu izplenu, kar naj bi vodilo slehernegavodjo, bo to odgovornost prvega v vodstvu.

Tudi zato, naj bo generalni direktor bolj srečne roke pri izbirinajožjih sodelavcev. Ti naj poznajo svoj posel, izkazujejo zavzetostzanj, naj težijo k odličnosti, naj bodo vredni zaupanja, naj spreje-majo izzive, naj se vedejo taktno, prijetno, naj izkazujejo skrb zanarejeno in nudijo podrejenim podporo. In še bi lahko našteval.Proč torej z obrambno organizacijsko kulturo izmikanja, umikanja,neprevzemanja odgovornosti, čakanja na odločitve in aktivnostidrugih. Le vsi in skupaj bomo lahko, kar je pričakovano, dosegli večin boljše. Mi lahko vse, naj bo vodilo.

Darko Koren

2 ogledPogledali smo v televizijsko deloPrenovljen portal EUscreen

3 uvodnik

4 dan RTV

5-6 programski svetSvetniki proti imenovanju direktorja Radia Slovenija

7 posebni projektiFilmski svet tudi slepim

8 radio med ljudmi1. program Radia Slovenija na Pikinem festivaluv Velenju

9 imatsIMATS – London 2014 Novosti v maskerstvu

10-13 naša letaJožica Hafner

14-15 pogovorNova slovenska knjiga o grafologiji

16-17 sindikatiUNI MEI Manifest o neodvisnih in visokokakovostnihjavnih RTV servisih 1. oktober 2014

18-19 gospodarno vedenjeUčinkovita raba energije - modna muha ali nuja?

20-21 in memoriamJože Fekonja - FEKLStane Škrabar

21 prišli - odšli

22 novi kadriAvdicija za TV voditelje

23 razvedrilo

24 razstava

Leto je naokrog in spet praznujemo naš dan – dan RTV Slovenija.Od lanskega obletniškega praznovanja se je vsem nam zagotovozgodilo veliko prijetnih, morda tudi manj prijetnih doživetji, naj sibo to v službi ali doma. A pozitivne in negativne izkušnje so tiste,na podlagi katerih lahko gradimo in v prihodnosti dosegamo svojecilje.

Pred nami so mnogi programski in drugi projekti, s katerimibomo skušali RTV Slovenija dvigniti še na višjo raven in s tempostati še boljši javni servis za naše uporabnike. A dober programlahko delamo le vsi skupaj, programski, tehnični in ostali sodelav-ci javnega zavoda. Sodelovanje, koordinacija, razumevanje, poziti-ven odnos do dela ter predvsem medsebojno spoštovanje so temeljdobrega programskega izdelka.

Še posebej pa se veselim projekta izgradnje »news centra« – cen-tra informativnih programov, ki je tik pred vrati, saj pričakujemoizdajo gradbenega dovoljenja v kratkem času. V »news centru«bomo združili vsa naša informativna uredništva in ustvarili sodob-no multimedijsko središče, s pomočjo katerega bomo lahko pripra-vljali še kvalitetnejši informativni program z bogatimi vsebinami intako povečali zadovoljstvo naših uporabnikov ter zviševali ravengledanosti, poslušanosti in klikanosti naših programskih vsebin.

Vsekakor pa smo lahko vsi skupaj ponosni na naše dosedanjedelo in trud, ki smo ga vložili v to, da je RTV Slovenija danes to, karje – sodoben in kakovosten medijski servis v javnem in nacional-nem interesu. Poleg kakovostnih vsebin in opremljenosti s sodob-no tehnologijo pa ste nepogrešljivi člen uspešnega javnega zavo-da vi – sodelavke in sodelavci, za kar se vam želim zahvaliti. Šeposebej za vsakodnevno reševanje problemov, za spopadanje zizzivi, za požrtvovalnost, trud in visoko zavzetost, ki jo mnogiposkušajo zanikati, a je vidna iz rezultatov našega dela.

Tudi v prihodnje nas čaka zahtevno delo, saj leto 2015 za RTVSlovenija ne bo lahko. Javni medijski servisi vsepovsod po Evropi sopod velikim pritiskom zniževanja finančnih sredstev ob hkratnihvelikih pričakovanjih javnosti, da pripravljajo in ponujajo kakovo-stne programske vsebine prek vseh sodobnih komunikacijskih poti,ki so tehnološko napredne in zato tudi finančno zahtevne. RTVSlovenija ni v drugačnem položaju, a zavedati se moramo, da jenaša naloga delati v korist javnosti in širše demokratične družbe.Še več pozornosti bomo morali posvečati racionalizaciji poslova-nja, povečevanju produktivnosti in hkrati ne zanemarjati kakovostiopravljenega dela. To velja za vsakega od nas. A vem, da nam bouspelo.

mag. Marko Filligeneralni direktor RTV

dan RTVfoto: Darko Koren


Spoštovane sodelavke in sodelavci!

Po zavrnitvi soglasja je generalni direktor Marko Filli napovedal,da se bo odločil, koga bo pooblastil za v. d. direktorja radia. MihiLamprehtu se je namreč mandat iztekel 6. oktobra, pravLamprehtu pa je do imenovanja novega direktorja namenil vede-jevstvo. Je pa na sami seji napovedal, da bo vztrajal pri izbiriAndreja Šavka.

Na razpis za direktorja Radia Slovenija sta se poleg Šavka, ki jezdaj odgovorni urednik radijskih programov v koprskem regional-nem RTV centru, prijavila še odgovorna urednika drugega in tret-jega programa radia, Mirko Štular in Matej Venier. Generalni direk-tor Marko Filli pa je izbral Šavka, za njegovo imenovanje pa je

potreboval še soglasje programskega sveta. Koordinacija novinar-skih sindikatov RTVS je pred zadnjo sejo v. d. predsedniku pro-gramskega sveta Mitji Štularju in članom sveta predlagala, naj gla-sovanje o novem izboru direktorja radia preložijo saj zaposleni povseh peripetijah okrog volitev v programskem svetu zavoda tre-nutno v svetu nimajo svojih predstavnikov. Sindikalna koordinaci-ja je zato predlagala prestavitev glasovanja do dne, ko bodo osoglasju lahko glasovali tudi predstavniki zaposlenih. Filli je pred-log označil za razumljiv, ne pa tudi utemeljen. Svetnik CirilBaškovič pa je ocenil, da je glasovanje zaradi odsotnosti predstav-nikov zaposlenih legalno, ni pa legitimno. Zaradi tega je napove-

programski svet


tekst in foto: Darko Koren

Svetniki proti imenovanjudirektorja Radia SlovenijaProgramski svet Radiotelevizije Slovenija na zadnji seji ni izglasoval soglasja k ime-novanju Andreja Šavka za direktorja Radia Slovenija. Za imenovanje bi moralo gla-sovati najmanj 15 svetnikov, za Šavka pa se je izreklo 14 svetnikov. Proti sta biladva. Svet je obravnaval tudi osnutek programsko produkcijskega načrta RTV pa z pri-hodnje leto.

dal, da se bo vzdržal glasovanja, enako pa je storilo še nekaj svet-nikov.

Marko Filli zaradi izida glasovanja ni skrival razočaranja.Komentiral ga je z besedami, da gre za dogajanje, ki ga ne razume.Poudaril je, da je bila odločitev za Šavka izrazito strokovna izbira.Po njegovih besedah Šavku ni mogoče očitati nikakršne političneopredeljenosti, iz njegovega programa pa je razvidno, da je doberpoznavalec radijskega medija.

Programski svet je na zadnji seji obravnaval tudi osnutek pro-gramsko produkcijskega načrta (PPN) zavoda za leto 2015.Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht je med ključne naloge zaprihodnje leto uvrstil ohranitev kakovostnega informativnegaposlanstva radia in programske raznolikosti. Radijske vsebine najbi še v večji meri podprli z multimedijskimi vsebinami. Lampreht seje tudi pohvalil z dobro poslušanostjo radijskih programov v letoš-njem letu.

Direktor Televizije Slovenija Janez Lombergar pa je kot temeljnonalogo za leto 2015 izpostavil prenovo drugega programa. Vmanjšem obsegu se spremembe prav tako obetajo prvemu in tret-jemu programu. Na seznamu prednostnih nalog za prihodnje letoso še vsebinska popestritev razvedrilnega in mladinskega progra-ma ter okrepitev vsebinske in organizacijske povezanosti informa-tivnega programa.

Osnutek PPN za leto 2015 je naletel na živahno svetniško raz-pravo. Slavko Kmetič mu je očital vsebinsko nedorečenost, ki da jeposledica krize vodenja zavoda. Po njegovih besedah programskisvet zaradi nedorečenosti pravzaprav ne odloča o ničemer. TudiJedrt Jež Furlan je ocenila, da je osnutek predvsem “nabor sploš-nosti”. Vodstvo zavoda je zato pozvala k pripravi konkretnejšega inkrajšega dokumenta.

Jelka Stergel v dokumentu pogreša odločnejšo strategijo razvo-ja nacionalnega radia in televizije. Po mnenju Janeza Grila osnutekPPN ostaja dokaj splošen, je pa preglednejši kot v preteklih letih. V.d. predsednika programskega sveta Mitja Štular pa je opozoril, dav dokumentu ne zazna sklepov, ki jih je svet sprejel v zvezi s pro-gramskimi vsebinami. Poudaril je, da med drugim pogreša podateko deležih posameznih programskih vsebin v celotni shemi in poda-

tek o poslušanosti oz. gledanosti posameznih oddaj.Generalni direktor Marko Filli je v odzivu na razpravo dejal, da

sprejema kritiko o premalo strukturiranem osnutku PPN. Obljubilje, da bo predlog PPN bolj strukturiran in pregleden dokument. Jepa Filli okrcal programski svet z ugotovitvijo, da je vodstvo doslejod svetnikov dobilo zelo malo programskih spodbud. Po njegovihbesedah spodbude z nekaj izjemami prihajajo predvsem od zapo-slenih.

Programski svet je še podprl pobudo, naj se v prihodnje zagoto-vi neposreden prenos sej sveta na portalu MMC.

programski svet


Novi svetniki in nadzornikDZ je za preostanek mandata imenoval tudi dva nova

člana programskega sveta RTV Slovenija, ker je mandat pre-nehal Matjažu Steržetu in Mihi Klunu. DZ je namreč ugoto-vil, da ne izpolnjujeta pogojev za članstvo v svetu. MVK jetako morala državnemu zboru predlagati enega kandidatana predlog civilne družbe ter enega na predlog političnihstrank.

Na javni poziv za predlaganje kandidatov civilne družbe jeprispelo šest prijav, od tega so tri izpolnjevale vse pogoje.Člani mandatno-volilne komisije so med njimi največ glasovnamenil Gojku Bervarju, ki ga je predlagalo Društvo novinar-jev Slovenije. Državni zbor je predlog sprejel podobno kot vprimeru Vesne Leban. Politične stranke so v programski svetpredlagale dva kandidata: SMC Vesno Laban, SDS pa IgorjaProdnika. Na tajnem glasovanju je več glasov članov MVKdobila Labanova.

Mandatno-volilna komisije je obravnavala tudi predlog zaimenovanje člana nadzornega sveta RTVS, saj je dosedanje-mu članu Marku Bandelliju mandat prenehal. Edini kandidatje bil Aleksander Igličar, ki ga je komisija na predlog SMCtudi potrdila, DZ pa imenoval za člana NS RTV Slovenija.

Poslanstvo RTV SlovenijaGeneralni direktor RTV Slovenija mag. Marko Filli je v nagovoru

pred večerno projekcijo poudaril, da je “poslanstvo RTV Slovenijaširiti obzorja kulturnega” in da “želimo z organizacijo dogodkov,kot je Filmski dan za slepe in slabovidne, doseči dva cilja: filmskisvet približati slepim in slabovidnim osebam, širši javnosti pa želi-mo predstaviti posebne tehnike, ki senzornim invalidom omogoča-jo enakopravnost in integracijo. Želimo spodbuditi celotno družbo,jo ozavestiti o tem, da senzorni invalidi, predvsem gluhi in naglu-šni ter slepi in slabovidni, potrebujejo posebno skrb, da je naša

dolžnost uporabljati možnosti, ki nam jih ponuja sodobni razvojtehnologij, da svet naredimo dostopnejši vsem.”

Zbrane so nagovorili tudi predstavnik Zveze društev slepih inslabovidnih Marko Mikulin, direktor založbe Beletrina Mitja Čanderter pobudnik in začetnik zvočnega opisovanja na RTV Slovenija dr.Marko Prpić, ki je med drugim dejal, da si želi, da bi bilo na televi-zijskih programih več oddaj, prilagojenih slepim in slabovidnim.Druženje se je končalo ob pogovoru in ob okušanju dobrot, ki sojih pripravili slepi in slabovidni iz Medobčinskega društva slepih inslabovidnih Nova Gorica z Zavodom GOST na Planoti.

posebni projekti


tekst: Veronika Rot, foto: Sandi Fišer

Filmski svet tudi slepimRTV Slovenija je v začetku novembra v sodelovanju s Kinom Šiška in Založbo Beletrinaorganizirala filmski dan za slepe in slabovidne. Na sporedu so bili sodobni slovenskifilmi z zvočnim opisom, ki so nastali v koprodukciji ali produkciji Televizije Slovenija.Na filmskem platnu so se odvrteli kratki igrani film Trst je naš!, romantična kome-dija Panika in ljubezenska drama Zapelji me, filmske projekcije pa je ob prijetnem mo-deriranju Maje Šumej in Carmen L. Oven obogatilo tudi druženje z ustvarjalci filmov.

Slabovidni poskrbeli za želodčke

slabovidni v kinu Šiška v kinu v družbi najboljšega prijatelja

Na jesenskem 25. Pikinem festivalu v Velenju se je 1. programRadia Slovenija vnovič predstavil s svojim programom za otroke. Vnajbolj atraktivni glavni ulici Pikinega festivala so se otroci v hiškiz napisom »radio« lahko srečali s pravo radijsko tehniko. Preizkusiliso se v snemanju, petju in pripovedovanju, najbolj pa so jim bilepri srcu zvočne uganke, ki jih lahko rešujejo tudi v sobotnih odda-jah Radijski ringaraja. Ker je bila tema letošnjega festivala pove-zana z okoljem in recikliranjem, smo v velikem šotoru pripravilidelavnico »pojočih odpadkov«. Otroci so iz odpadne embalaželahko izdelovali glasbila, ki jih sicer spoznavajo v oddaji Violinček,in nanje tudi zaigrali. Na Rumenem odru se je z novimi radijskimizgodbami labradorca Hektorja, ki so se iz knjig Dima Zupana pre-selile v Radijsko igro za otroke, predstavila ekipa igranega progra-ma. Na tem odru je otroke zabaval tudi priljubljeni pisatelj PrimožSuhodolčan, ki ga poslušalci poznajo po pravljicah iz oddaje»Lahko noč, otroci!«

radio med ljudmitekst in foto: Jana Bajželj


1. program Radia Slovenijana Pikinem festivalu v Velenju

3. medijski festivalNaprej/Forward

Medijski festival, kakor se danes imenujejo nekdaj poime-novani novinarski dnevi, bo zagotovo tudi tokrat, od 20. Do22. novembra, prinesel izbrane primere iz globalne medijskeprakse, najnovejše trende in znanja, ki jih novinarji, uredni-ki, fotografi, oblikovalci in drugi medijski ustvarjalci potre-bujemo, da bi javnosti ponudili kakovostne, dostopne inverodostojne vsebine. Le z vrhunsko kakovostjo namrečnaključne uporabnike svojih vsebin spreminjamo v svojezveste zaveznike, v našem primeru poslušalce, gledalce inzveste pregledovalce internetnih vsebin, ki jih ponuja naj-večji medijski servis v državi, RTV Slovenija.

Delavnica pojočih odpadkov

S Piko pred reportažnim avtomobilom

Primož Suhodolčan z otroki

Ekipa z organizatorji Pikinega festivala pred radijsko hiško

Tudi letos smo se iz oddelka Oblikovanja maske udeležili semi-narja Imats – London 2014, kjer so predstavili novosti na področ-ju oblikovanja mask za televizijsko produkcijo v tehniki visoke loč-ljivosti HD. Na sejmu so se spet predstavili vsi vodilni ponudnikimaskerskega materiala v svetu. Samo sejemsko dogajanje pa jepopestrilo tekmovanje evropskih maskerskih šol na praktičnempodročju.

Na velikem odru za show program so se predstavili z novostminajboljši tuji maskerski mojstri s trendi svetovnih odrov.

Novost sejma je bila, da je bil oder za show program ločen odrazstavnega dela – look & learn seminarji pa so bili v posebnih pre-davalnicah. Demonstracije maskerskih mojstrov in prikaz novihtehnik na razstavnih prostorih so pričarali nepozabno doživetjeletošnjega obiska sejma Imats 2014.

imats


tekst in foto: Vida Levičar

IMATS – London 2014Novosti v maskerstvu

Leta 1980 je delala pol leta v filmskiprodukciji, nadomeščala je kolegico, ki jeodšla na porodniško. V tem oddelku so bilizdruženi filmski laboratorij, montaže, film-ski snemalci in tonski tehniki. »Kolegi so mirazložili vse postopke: od snemanja s film-sko kamero, nagro, razvijanja filma v labo-ratoriju, montaže filmskega gradiva. Tovedenje mi je še kako prav prišlo kasneje,zlasti v arhivu. Leta 1981 sem odšla v TVkoordinacijo, kjer se načrtuje program.Vodja je bila Savina Milič, v tej skupini sobili tudi dnevni režiserji, napovedovalke,tehnični sodelavci za predvajanje progra-ma – skratka, spet nove, dragocene izkuš-

nje. Takrat so bili jugoslovanski TV centrizdruženi v JRT program, tako da je bil našdrugi program sestavljen iz oddaj vsehcentrov. Tedensko so se vodje dogovarjali oprogramu, sodelovanje je bilo odlično. Vkoordinaciji sem delala tudi leta 1984, včasu Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu.Večina kolegov je odšla v Sarajevo, koordi-naciji so se v pomoč pridružili starejši,upokojeni kolegi kot Rado Cilenšek,Miljana Šinkovec in drugi pionirji televizije.Pripovedovali so svoje bogate izkušnje otem, kako je televizija nastajala in delovalana začetku.«

Že med študijem slavistike je pogostozahajala k prijateljici v TV arhiv, ki je takratdomoval v četrtem nadstropju Radia. Tudikasneje, ko se je TV dokumentacija preseli-la v novi TV center, je rada obiskovalaarhiv. Med druženjem s kolegicami arhi-vistkami je spoznavala njihovo delo, nakakšen način oddaje arhivirajo, kako jih jemogoče ponovno pogledati in uporabiti.

Leta 1985 se je zaposlila v arhivuTelevizije. »Arhiv je deloval že v času eksperimen-

talnega TV programa leta 1957, po vsehstrokovnih načelih arhivistike ga je osno-

naša leta


Jožica HafnerKot lektorica je prišla honorarno na Televizijo Ljubljana leta 1978 v dnevno informa-tivni program. Občasno je nadomeščala odlična lektorja Berto Golob in Ernesta Ko-bolta. »To je bila zelo zanimiva, poučna izkušnja, lektor je popravljal tekste za novi-narje in napovedovalca, te so zatem še v strojepisnici tipkali na čisto. Tu je šlo resni-čno vse iz rok v usta. Pravijo, da tisti, ki ni delal v desku, ne ve, kaj je to televizija«,začenja pripoved Jožica. »In takrat je bil jezik in govor na RTV svetinja! »

Na delovnem mestu leta 1999.


tekst: Jože Skok

vala Katarina Udovič s sodelavkami arhi-vistkami, kolegi arhivarji ter z odličnimstrokovnim znanjem in pomočjo MilanaKumarja, snemalca, režiserja, izjemnegafotografa in avtorja naše legendarne špice,Pastirčka – fantka s piščalko. Arhiv ali TVdokumentacija je oddelek, kamor hranimooddaje lastne produkcije, torej zadnja‘postaja’ neke oddaje.«

Do leta 1990 so se oddaje arhivirale pre-težno na filmskem traku, od sredine 60-tihso jih snemali na dvocolske trakove, kasne-je na enocolske, na U-matic kasete, analo-gne, digitalne kasete, zdaj arhivirajo nastrežniku. »Sistem arhiviranja je že odzačetka dobro postavljen in se ne spremi-nja, se pa tehnologija, čemur ni tako težkoslediti. S pojavom kaset se je uporaba arhi-va zelo povečala, saj je veliko lažje presne-ti želeni kader iz kasete. Film je bilo namrečtreba kopirati. Danes je povpraševanje poarhivskem gradivu res veliko, novinarji,avtorji, tudi zunanji naročniki za svoje pro-jekte potrebujejo skoraj vedno tudi arhiv-ske posnetke.«

Med prvimi na računalnike. Konec osemdesetih let prejšnjega stole-

tja, ko so se uvajali računalniki, je takratnavodja arhiva Katarina Udovič za nasvetprosila dr. Primoža Jakopina, strokovnjakaračunalničarja, ki je po arhivskih potrebahin strokovnih merilih za TV dokumentacijopriredil vpisovalni in iskalni program EVA,

ki je še danes nepogrešljiv. »Mislim, da smobili med prvimi na Televiziji, ki smo z nje-govo pomočjo uvedli računalniški sistem.Do takrat smo podatke iz programskihsrajčk prepisovali v arhivske knjige in tip-kali kartoteke. Te so klasifikacijsko urejenein še danes starejše gradivo iščemo na tanačin.

Uporabniki se najbolj čudijo, da nimamoohranjenih informativnih oddaj v celoti,

zlasti TV dnevnika. Te oddaje so vednopotekale v živo, le posamezni prispevki sobili posneti na filmski trak in ti so arhivira-ni, s spremnim tekstom seveda. Z volitva-mi, plebiscitom leta 1990 in osamosvojit-vijo Slovenije smo začeli snemati dnevnoinformativne oddaje v celoti. Vsi osnovnipodatki o televizijskih programih so vračunalniku dostopni za vse obdobje TV, odleta 1957 naprej, za vsak dan.«

Arhiv skoraj v vsaki oddaji dodanavrednost.Bazo podatkov vseh oddaj v arhivu vsak

dan dopolnjujejo. Tako lahko v dobijominuti vse podatke o oddaji: kdaj je bila nasporedu, koliko časa trajala, je še ohranje-na, kdo je sodeloval, kateri so bili avtorji.»Zanimivo je, da se čas iskanja gradiv, ki gaporabijo arhivisti, od začetkov ni prav ničspremenil, ne glede na različne tehnološkeinovacije in podpore. Od razgledanosti inizkušenj arhivista je odvisno, kako bokomuniciral in se posvetoval z novinarjem,kaj mu bo ponudil, ko pride z določenimizahtevami. Arhivist mora odkrivati sliko, kijo ima avtor v mislih. Včasih mi avtorji pri-nesejo scenarij, ga skupaj preletimo alisama pregledam, kako bi najbolje ponazo-rili njegove zamisli. V arhiv so prihajali našiustvarjalci, režiserji, avtorji, drugi sodelav-ci in pripovedovali, kako je bilo na začetkihTelevizije. To so bili dragoceni pogovori, kiso mi še kako koristili pri arhiviranju in

S prvimi kolegicami leta 2005: Od leve Staša Omladič, Marija Maksimovski, Milica Markeš,Katarina Udovič, Jožica in Tina Vozlič.

TV dokumentacija v novejši zasedbi. Od leve Peter Kosmač, Aco Femec, Jožica, NadjaValentinčič, Andrej Komac, Mojca Svetina, Staša Omladič, Samo Štritof, Jure Madunič,Marjeta Vodopovec, Milica Markeš.

prepoznavanju gradiva. Za mladega člove-ka je najpomembnejše, da prisluhne izku-šnjam starejših.«

Ko se je gradil novi TV center, je imelaTV dokumentacija pisarniške prostore vdrugem nadstropju, kjer je zdaj informati-vni program. »Prostor, kjer smo zdaj, je bilnamenjen videokasetam, za film, ki je zah-tevno in dragoceno gradivo, pa so prosto-ri v drugi kleti. TV arhiv je največji filmskiarhiv v državi, ki hrani izjemno kulturnodediščino in lahko bi rekli pregled več kotpol stoletnega dogajanja na političnem,kulturnem, gospodarskem in drugihpodročjih.«

Naše filme bi morali preseliti vGotenico.«Po zakonodaji (ZVDAGA) bi morali vse

gradivo, starejše od tridesetih let, predatidržavnemu arhivu. To bi bilo težavno, sajtudi v Arhivu RS nimajo prostora in prene-katere filme hranijo v Gotenici. Za nas inpredvsem za naše uporabnike bi to pome-nilo veliko težavo, saj prav najstarejšefilme skoraj vsak dan potrebujejo za svojeoddaje. Tako smo od ministrstva za kultu-ro pridobili dovoljenje, da lahko to gradivohranimo sami, seveda pa moramo izpol-njevati pogoje, ki jih ministrstvo predpiše.S Filmskim arhivom pri Arhivu RS odličnosodelujemo, predvsem kadar gre za upora-bo filmov, starejših od nastanka TVLjubljana.

Naša TV je že od začetka dobro sodelo-vala tudi s tujimi televizijami in agencija-mi. Tako smo že ob nastanku dobivaliagencijske vesti in zanimivosti od franco-skih, ameriških, nemških, ruskih, poljskihagencij. Gotovo je bila najuporabnejšaagencija VISNEWS, zdaj Reuters.Popisovanje tega gradiva je zahtevalo tudiznanje jezikov, kar je bil pogoj pri zaposli-tvi in so kolegice odlično obvladale.«

Pasti novih tehnologij – presnema-vanje magnetoskopskih trakov.Magnetoskopski trak iz šestdesetih let je

omogočal brisanje, zato je precej oddajizginilo, saj so potrebovali prostor zadruge. Ti trakovi niso bili v domeni arhiva,temveč uredništev, zato jih ni mogel zava-rovati. »Veliko dragocenega programa niohranjenega, kar se najbrž ne bi zgodilo, čebi takoj našel prostor v arhivu. Leta 1992smo jih začeli sistematično presnemavatina kasete in arhivsko urejevati. Tako smoodkrili ogromno vsebin, za katere smo

mislili, da so izgubljene: oddaje iz začetkašestdesetih let z Ježkom, drame, opere,koncerte klasične glasbe in narodno zaba-vne oddaje ali posnetke ansamblov, kultur-nih in političnih dogodkov in še marsikaj.«

Težave se pojavijo pri identifikacijinastopajočih. Starejša kolegica MilicaMarkeš je do podrobnosti poznala politi-čno, kulturno in gospodarsko sceno in jedo leta 2005, ko je odšla v pokoj, popisalaokoli dva tisoč kaset. »Nato sem ta zahte-vna opravila prevzela od nje, vendar vsegaše nismo obdelali, marsikaj zanimivega,zlasti iz osemdesetih let prejšnjega stole-tja, še čaka.« To je dragoceno gradivo izkonca osemdesetih letih, iz časa razpada

nekdanje Jugoslavije. Jožica opozarja, da bimorali prav te prispevke popisati, da bidobili celovit vpogled v dogajanja.»Sčasoma bo zelo težko identificirati doga-janje in predvsem udeležence – osebe, ki sona posnetkih. Veliko je tudi oddaj, ki poka-žejo delo televizije in njenih ljudi. Ti so bilipionirji tega zavoda, ustvarjali so RTV, sozelo pomembni in jih je treba zabeležiti.Veliko jih prepoznam, marsikoga pa ne večin takrat mi pomagajo kolegi, ki so že upo-kojeni. Naša kolegica Helena Koder je sne-mala serijo oddaj Naš ekran, kjer lahkovidimo, kako nastaja Dnevnik, pa kateri soustvarjalci pri snemanju drame, drugihzvrsti, delavci, za kamero in pred njo.«

naša leta


Na dežurstvu leta 1995.

Na delovnem mestu- arhiviranje oddaj leta 2002.


Rušenje Hotela Park v bunkerju. Pri pogovoru o arhivu ne moremo mimo

znamenitega bunkerja, čeprav so to samoobičajne police, kjer so shranjene nekatereoddaje na filmskem traku. »Povečini gre zavsebine, za katere so uredniki presodili, daniso nič posebnega in malo je bilo res spor-nih. Edina, ki se je spomnim, je o rušenjuHotela Park na Bledu, ko je prišla direktiva,da je bolje, če se ne objavi. Veliko bolj zani-miva so surova in neobjavljena gradiva, kiso se zlasti v zdajšnjih časih izkazala za dra-gocena. Gotovo so v zadnjih desetih letihmed najbolj iskanimi vsebinami posnetkiTita. Snemali so ga ob njegovih obiskih,

napravili reportažo ali prispevek, ostanke paso prinesli k nam, kjer smo jih arhivirali.Zelo zanimivi so njegovi neformalni pos-netki: novoletna praznovanja, ob obiskihraznih državnikov, Hruščova, Fidela Castra vKopru, Kim Il Sunga in drugih. Od novinarjaali snemalca je odvisno, da oceni pomemb-nost dogodka. Velikokrat so posnetke prine-sli snemalci Mirko Šuštar, Joco Žnidaršič, paavtorji Tomaž Terček, Blanka Doberšek in šeposebej Boris Bergant, ki je v naš arhiv pri-nesel ogromno zanimivega gradiva.«

V arhivu Kominterne v Moskvi. V okviru Arhivskega društva je obiskova-

la tuje arhive: nemške, avstrijske, češke, ita-lijanske, španske, ruske in celo kitajskega.»To so zanimive izkušnje, stiki s kolegi arhi-visti pa so izjemno pomembni pri iskanjugradiva in izmenjavi izkušenj. Na povabiloruskih kolegov arhivistov sta z novinarjemin takratnim direktorjem Televizije JožetomMožino leta 2010 obiskala arhivKominterne v Moskvi. » Lahko sva razisko-vala dosjeje naših pomembnih politikov,članov Kominterne. Pregledala sva dosje oIvanu Mačku, pa o Josipu Kopiniču inEdvardu Kardelju. Ti dosjeji so ogromni,človek tega skoraj ne bi verjel. Žal sva imelapremalo časa, da bi lahko pregledala še več.Ponudili so, da bi pregledovala Titove dos-jeje, vendar so tako obsežni, da bi morala vMoskvi ostati vsaj dva tedna. Ruski kolegiso zelo prijazni in sodelujoči, pri evidentira-nju pa sva opazila, da slovenski zgodovi-narji teh dosjejev niso raziskovali.«

Jožica Hafner, ki je leta 2008, ob 50-letnici televizije, prejela nagrado RTV zaživljenjsko delo, pripoveduje tudi o zdajš-njih težavah pri uporabi arhivskega gradi-va, kamor zagotovo sodijo avtorske insorodne pravice. »Z vsemi avtorji, ki soustvarjali pri nas in so njihova dela starej-ša od desetih let, moramo urediti te pravi-ce. To je zelo zapleteno področje, tu so šezunanji uporabniki, tudi iz tujine, ki kupu-jejo gradiva. Moje delo je tudi moj hobi, karso me od nekdaj zanimali film, literatura,glasba. Rada se udeležim kakšnega koncer-ta, pogledam dramo, film, vse mi še kakokoristi pri arhiviranju. V arhivu pogrešamumetnostnega zgodovinarja, muzikologa,mogoče pravnika, drugih nas je dovolj.«

Prostega časa nima prav veliko, saj seskoraj štirideset let vozi v službo izHrastnika z vlakom, dobro uro v eno smer.Na njem lahko v miru preberemarsikaj,česar ne bi mogla v službi alidoma. «Vsa leta berem samo na vlaku, naj-rajši leposlovje. Študirala sem slavistiko, karmi je zelo prav prišlo pri arhiviranju kultur-no umetniških vsebin. Včasih se za lastnoveselje lotim prevajanja iz ruščine. Polegtega rada potujem po svetu, tudi peš.Nedavno sem v dveh tednih prehodila dve-sto petdeset kilometrov Camina Portuges,poti po Portugalski in Španiji. Za sprostitevmi je največje veselje delo na domačemvrtu, polju in sadovnjaku. Konec osemdese-tih let sem delovala v RTV sindikatu, pozne-je pa v Kulturno umetniškem, ki ga je vodilMito Trefalt. To so bili odlični temelji zanadaljnje delovanje tega sindikata.«

V Moskvi na konferenci FIAT leta 2001: Jožica in Merike Jurjo, arhivistka Estonske TV.

Ekskurzija arhivistov v češke arhive leta 1998: od leve Nadja Valentinčič, Samo Štritof,Jožica, Katarina Udovič in Anja Zver.

»Pisava me je vedno zelo privlačila. Od nekdaj sem rada opazo-vala različne tipe pisav in še preden sem se pobliže seznanila z gra-fološko terminologijo, sem želela začutiti, kako se počuti človek, kipiše drugače kot jaz,« pripoveduje o svojih začetkih Jožica Leskovarin nadaljuje: »Rada sem se »igrala« z različnimi načini pisanja in zoblikovanjem črk. Pred dobrimi desetimi leti pa me je pisava takopritegnila, da sem prebrala vse, kar je bilo dosegljivega s področjagrafologije, psihologije in komunikacijskih znanosti. Prepričanasem namreč, da so to tista področja, ki jih mora sleherni grafologdobro poznati in se v njih nenehno izpopolnjevati. Z analizo pisa-ve je mogoče odkriti človekov prirojeni temperament in snetimasko priučenega. Omogoča nam odkriti različne nadarjenosti,inteligenco, motivacije, strahove, poklicne sposobnosti, osebnozrelost, vidike medosebnih odnosov, čustveno odzivnost in šemnogo več. Pisava je izraz bodisi harmonije bodisi disharmonijenaše duše in našega telesa.

Kaj vam osebno grafologija pomeni? To je zame poslanstvo. Čeprav bi svoje znanje s tega področja

zelo rada uporabila tudi v različnih družbenih okoljih, me nekakovse poti vodijo v izobraževanje. Pogosto me vabijo v šole, občasnoodgovarjam na vprašanja bralcev tako v tiskanih kot tudi v elek-tronskih medijih. Moč grafologije sem predstavila tudiSlovenskemu coaching združenju.

Kaj o človeku pove njegova pisava?Ali pa kaj človek pove s svojo pisavo ... Poleg ugotavljanja talen-

tov, komunikacijskih spretnosti, načinov vključevanja v okolje,osebne energije kot pogoja za uspeh se mi zdi najbolj pomembnopri analizi njegove pisave človeku predočiti, katere lastnosti alioblike ved nja ga ovirajo na poti do uspeha in osebnega zadovolj-stva. Naj kot morebitno zanimivost povem, da sem skozi analizepisave ugotavljala, da Slovenci premoremo dokaj visoko stopnjosamozavesti, a nezavidljivo stopnjo osebnega samospoštovanja.Zato ni čudno, da nenehno iščemo nove načine potrjevanja.Priplezamo na goro in namesto, da bi uživali, se že oziramo za viš-jim vrhom, ki ga še moramo osvojiti.

Kdaj se vam je porodila ideja za pisanje knjige?Ko sem začela s pisanjem, niti nisem vedela, da bo iz tega nasta-

la knjiga. Občasno sem poučevala v grafološki šoli in ugotavljala,da se tudi moji slušatelji soočajo z enakimi težavami, kot sem sesama pri študiju, se pravi, da bi bil učbenik v slovenskem jeziku šekako dobrodošel. Za predavanja sem začela pripravljati zapiske insčasoma sem vse bolj ugotavljala, da nastaja knjiga.

Verjetno ste naleteli tudi na kakšne ovire, ki jih niste predvideli?Ovire so bile bolj znotraj kot zunaj mene. Ko sem imela knjigo

dokončano, pisala sem jo med letoma 2008 in 2010, nisem bilaprepričana, da bo zanimiva za širše občinstvo. To negotovost mi jeodpihnil žal že pokojni kolega Jadran Sterle. Prepričal me je, da jemoja knjiga dobra ideja in da bo zanimiva tudi za založbe. Imel jeprav.

Gotovo ste prebrali veliko gradiva o grafologiji. Kako je pri nasglede tega?

Tisti, ki se znajde na grafološki poti, išče vsakršno literaturo, kerželi vedeti čim več o grafologiji. Ker pri nas izvirnih del ni veliko,je treba seči po tuji literaturi. Vendar kmalu spoznaš, da je najboljpomembno imeti dobre osnove, poznati zakonitosti grafologije, sajje vse ostalo delo ob vsaki novi pisavi raziskovanje, ki poda povsemnove ugotovitve. Pravimo, da ni dveh enakih rokopisov, torej tudine more biti dveh enakih grafoloških analiz.

Občasno o grafologiji tudi predavate. Kakšen je interes za tepredstavitve?

Navdihujoč. Vsakič, ko sem povabljena v ta namen, z radostjoopazujem pozitivne in tudi presenečene odzive. Ljudi navduši, kakona dlani je njihov značaj, njihova duša. Kdor je enkrat doživel ana-lizo svojega rokopisa, ne bo nikoli več enako gledal na svojo pisa-vo, pa tudi na grafologijo ne.

Bi lahko rekli, da je grafologija pri nas že priznana kot posebnaznanost?

Seveda. V knjižnicah lahko najdete mojo knjigo pod zvrstnooznako – psihologija. Da je grafologija postala stranska veja psiho-loške znanosti, je zasluga nemškega psihiatra Georga Meyerja, ki jegrafologijo prvi dvignil na znanstveno raven. Grafološko izrazoslo-vje je namreč prilagodil takratni šolski psihologiji.

Ali menite, da bi bilo primerno grafologijo vpeljati v šolske pro-grame vsaj kot izbirni predmet in zakaj?

pogovor


Nova slovenska knjiga o grafologiji »Skrivnosti pisave« (MK, 2014) naše sodelavke Jožice Leskovar sicer ni prva sloven-ska knjiga o grafologiji, je pa od predhodnih bolj sodobna, vsebinsko pregledna, na-pisana v vsakomur razumljivem jeziku. Po svoje gre za mejnik na tem področju,knjiga pa je tudi eden od razlogov za pogovor z njeno avtorico.

V programe srednješolskega izobraževanja prav gotovo.Psihologija pisave bi bila dobrodošlo znanje za oblikovalce in splohza vse poklice, ki so močno povezani z ljudmi.

Kaj je potrebno za dobrega grafologa?Izostren čut za opazovanje, raziskovalna žilica, gibko mišljenje,

sposobnost povezovanja in občutek za sočloveka. To so le nekate-re lastnosti, ki se meni osebno zdijo nepogrešljive pri tem delu.

V kolikšni meri se lahko vsakdo nauči sporočilnosti pisave?Skorajda vsakdo se lahko nauči osnov grafologije in izdelave

osnovne, začetne grafološke analize. Nadgradnja tega znanja pa jenekoliko zahtevnejša in traja vsaj pet let. Na temelju vsaj delnegagrafološkega znanja pa lahko vsakdo analizira sam sebe skozi svojopisavo, pri tem pa lahko dobi ustrezne napotke za uspešnejšeživljenje nasploh.

Grafologijo so dolgo označevali kot nekaj nepotrebnega, celov tem smislu, da se z njo ukvarjajo le šarlatani. Kakšen je njenpoložaj v zadnjem času pri nas?

Ob tem se je treba vprašati, v interesu koga je, da grafologijaohranja negativen prizvok. Kot v vsakem drugem poklicu je tudimed grafologi najti osebe s pomanjkljivim znanjem. Menim, da včasu, odkar imamo grafološke šole tudi v Sloveniji, grafologija pri-dobiva v kvaliteti in strokovnosti. Že Prešeren je rekel: »Le čevlje

sodi naj kopitar.« Vse prevečkrat grafologe ocenjujejo tisti, ki ografologij ne vedo prav dosti, le slišali so nekje, da je gre za nekajnepotrebnega.

Menda lahko že iz naklonskega kota pisave ugotovite nekaterekarakteristične poteze posameznika?

O naklonskem kotu pisave se javno še največkrat spregovori, kose govori o grafologiji. Da, iz nagiba pisave je mogoče razbratipredvsem, ali pisec svoja čustva izraža neposredno ali pa jih kon-trolira in celo prikriva. Toda bolj kot nagib je pomemben ritempisave, morebitne nesproščenosti v pisavi, pa tudi ali je pisava pre-težno kotna ali v obliki krivulj. Če bi se ozirali zgolj na nagib pisa-ve, bi človeka, ki piše z levim nagibom, lahko označili za čustvenozadržano ali celo hladno osebo. Toda čeprav ta oseba piše odprtečrke s sproščenim ritmom in so njene črke po možnosti še prete-žno v obliki krivulj, bi jo težko opisali kot zadržano, saj vse ostaleznačilnosti rokopisa, razen nagiba pisave, pričajo o odprti, dostop-ni osebi. Sodobna grafologija temelji na večplastnosti in ne naenostranskih kazalcih v pisavi.

Ali lahko naštejete tri najbolj očitne značilnosti pisave, s ka-terimi je mogoče takoj vsaj delno opredeliti značaj pišočega?

Pritisk pisala – ta je pomemben zato, ker iz njega razberemo piš-čev libido. Iz njega razberemo, koliko energije pisec poseduje inkoliko energije bo vložil v dejavnosti, ki jih opravlja. Pri tem jepredvsem pomembno, ali je pritisk enakomeren in katere potezepisec izpiše z močnejšim pritiskom. Če boste opazovali pisave,boste po vsej verjetnosti ugotovili, da poteze navzdol ljudje naj-večkrat napišejo z močnejšim pritiskom. Druga dominantna značil-nost je nesproščenost, ki močno vpliva na vse ostale ugotovitve.Tretja pa je ritem. Ritem pisanja nam lahko tudi pove, ali je pisecživahna oseba, ali potrebuje nenehne spremembe ali pa mu je bliž-ja rutina, urejenost. Ta dejstva je treba upoštevati pri poklicnemusmerjanju ali pri izbiri kandidata za določeno delovno mesto.Enako so ta dejstva pomembna za uspešen partnerski odnos, sajkombinacija pisca s hitrim ritmom in pisca s počasnim ritmompisave pomeni popolno medsebojno nasprotje.

Grafologi občasno pomagajo tudi sodnikom. Nam lahko nave-dete kakšen primer?

Pri tem gre za dve različni področji. Prva je ugotavljanje istovet-nosti pisave, drugo področje pa je izdelava psihološkega profilaosebe. V 20. stoletju se je grafologija namreč razdelila na dve večjiveji: na ugotavljanje istovetnosti pisave ter na karakterološko gra-fologijo.

Je po vašem mnenju res možno ugotoviti že na temelju z rokonapisane prošnje za zaposlitev, ali kandidat ustreza delu, ki najbi ga opravljal?

Odvisno od razpisa. Načeloma pa grafolog lahko naredi hitroselekcijo, kdo je primeren za dinamično ali za rutinsko delo, kdo jekomunikativen in sodelujoč, kdo pa je bolj zaprtega značaja in rajedela sam.

Analizirali ste že številne pisave. Kaj ste v njih največkrat ugo-tovili?

Da nam, Slovencem, primanjkuje dobrega mnenja o samem sebi.Ste opazili, da večina ljudi sploh ne izpiše svojega imena in priim-ka? Kar nekaj nakracajo, kot bi se jim ne zdelo vredno posvetiti sesvojemu imenu in priimku. Mar tako ravna človek, ki občudujesamega sebe?

Zdaj je knjiga za vami. Imate nove načrte?»O, ja. Ustvarjalni nemir je vedno prisoten. Pričela sem pisati

knjigo o tem, kako se negativna čustva odražajo v naših pisavah.Morda zato, ker se mi zdi, da se ljudje negativnih čustev zavedošele takrat, ko jih ta očitno vodijo k zlomu ali bolezni.

Bi morebiti še sami kaj dodali k povedanemu?Opazujte svojo pisavo, spremljajte spremembe in jih povezujte s

trenutnim psihofizičnim stanjem, v katerem ste. Posvetite več časasvojemu podpisu. Poistovetite se z njim. Tako boste vzpostavili tudiodnos s samim seboj in morda odkrili, da ste sebe že predolgodajali vnemar. Zavedajte se, da pomembneži svoje ime vedno napi-šejo čitljivo, iz njihovega podpisa sije občudovanje samega sebe.Zavedajo se, da poti ne moremo začeti na cilju.


tekst: Ciril Gale, foto: Milena Rupar

Ta manifest je naslovljen na vlade, regionalne organe,uprave javnih radiotelevizij, javnost in vse medijske delavce.

Neodvisne in visokokakovostne storitve javne radiotelevizi-je so bistvenega pomena za svobodo govora in informiranja,pa tudi za odločanje državljanov v demokratično delujočihdružbah. Javne radiotelevizije imajo osrednjo vlogo pri obli-kovanju programov v vseh medijih in odražajo bogato kultur-no raznolikost družbe.

1. Neodvisnost javne radiotelevizije• Zagotavljanje gospodarske in politične neodvisnosti Razmere za delovanje demokratičnih in neodvisnih javnih radio-

televizij po svetu so se poslabšale, zato jih je treba izboljšati in pri-lagoditi izzivom globaliziranega digitalnega gospodarstva.Varčevalne politike, uvedene na javnih radiotelevizijah, so pogostoprikriti poskusi vlad po nadzoru, utišanju ali liberalizaciji storitevjavne radiotelevizije kot neodvisnega in kritičnega glasu v avdiovi-zualnem svetu. Takšne politike ne morejo upravičiti zapiranja javneradiotelevizije in se jim je treba upreti.

Pretirana komercializacija storitev javne radiotelevizije ogrožanjeno uredniško neodvisnost. To slabi uravnoteženo načrtovanjeprograma poročil, zabave, športa, dokumentarnih, umetniških indrugih žanrov ter zabriše razlike med komercialno in javno radio-televizijo.

Organi upravljanja, nadzora in vodenja javnih radiotelevizijmorajo biti neodvisni. Na regionalni, državni in mednarodni ravnimora biti vzpostavljena učinkovita zakonska ureditev, ki ščiti javneradiodifuzijske servise pred neprimernim vplivom vlad, političnihstrank ali gospodarskih akterjev. Gospodarska in politična neod-visnost javnih radiotelevizij je pogoj za zagotavljanje svobode inpluralnosti medijev.

• Zaščita medijskega pluralizma in spodbujanje kulturneraznolikosti ter visokokvalitetnih programov

Javne radiotelevizije imajo vodilno vlogo pri medijskem pluraliz-mu z zagotavljanjem visokokakovostnih, nepristranskih in neod-visnih novic, informacij ter raznolikih programov. Nepristransko,etično in raziskovalno novinarstvo, zaščita novinarjev in medijskihdelavcev ter neomejen dostop do informacijskih virov sta predpo-goja za to delo. Tudi vlade in javne radiotelevizije morajo zagoto-viti neodvisnost vseh medijskih strokovnjakov, zlasti urednikov, dalahko opravljajo svoj poklic.

Vlade se morajo uskladiti z državnimi, mednarodnimi in regio-nalnimi standardi človekovih pravic, kot je določeno z akti OZN,OVSE in Sveta Evrope.

Visokokakovostni servisi javnih radiotelevizij morajo biti univer-zalni in dosegati vse družbene skupine in manjšine z raznoliko vse-bino, ki spodbuja izražanje kulturne raznovrstnosti. Vsebina pro-gramov javnih radiotelevizij mora zagovarjati univerzalne vredno-te človekovih pravic, spodbujati enakost spolov in se boriti protivsem oblikam diskriminacije.

Javne radiotelevizije se morajo tudi zavezati k spodbujanjuustvarjanja visokokakovostnih vsebin in vlagati v izvirne programevseh žanrov v hiši in v neodvisni produkciji. Ureditev na državni inmednarodni ravni je treba prilagoditi realnosti globalizacije inspletne distribucije vsebin, da bi ohranili in razvijali zmožnost jav-nih radiotelevizij za oblikovanje, snovanje in distribucijo izvirnihprogramov. Javne radiotelevizije morajo ohraniti široko paletosvojih programov na način, ki odraža zgodovino in kulturo njiho-ve družbo.

Dostop do teh arhivov je v digitalnem okolju pomemben deldelovanja in ga je treba ustrezno financirati.

• Zagotavljanje odgovornega upravljanja in vodenja javnihradiotelevizij

Upravne in vodstvene strukture javnih radiotelevizij morajo bitiodgovorne državljanom in sodelavcem za ključne odločitve, ki vpli-vajo na neodvisnost javne radiotelevizije. To zajema odločitve oprestrukturiranju in zunanjih sodelavcih, pa tudi pomembne odlo-čitve, ki vplivajo na politično in ekonomsko neodvisnost javneradiotelevizije. Medijska neodvisnost in lastništvo medijev morajobiti pregledni in jih je treba preverjati v rednih časovnih obdobjih.

Odgovornost se nanaša na široko paleto vprašanj in presegafinančno upravljanje in vodenje. To vključuje tudi zavezo javnihradiotelevizij za zagotavljanje programov, ki spoštujejo raznolikostin enakopravnost, enakopraven dostop, temeljne državljanske pra-vice, svobodo izražanja in zaščito vsebine.

2. Financiranje trajnostnih javnih radiotelevizij v globalni di-gitalni ekonomiji

• Trajnostno in predvidljivo financiranjeJavne radiotelevizije morajo prejeti ustrezno in trajnostno finan-

ciranje, ki jim omogoča opravljanje poslanstva javne službe z viso-ko stopnjo strokovnosti in neodvisnosti. Ne glede na različnedemokratične modele financiranja storitev javne radiotelevizije, kiobstajajo v svetu, mora financiranje javnim radiotelevizijam omo-gočiti, da razvijajo programe in storitve prilagajajo tehnološkim,ekonomskim in strukturnim spremembam v svetovni digitalni eko-nomiji.

sindikati


UNI MEI Manifest o neodvisnihin visokokakovostnih javnih RTVservisih 1. oktober 2014

3. Kakovostne zaposlitve za kakovostno storitev javne radio-televizije

• Visoka kakovost delovnih mestTrajnostni javni RTV servis z visokokakovostnimi storitvami je

odvisen od usposobljene delovne sile, ki dela v dobrih delovnihrazmerah. To pomeni pošteno plačilo za ustvarjalce in drugemedijske delavce, ustrezne ukrepe za usklajevanje poklicnega inzasebnega življenja, spoštovanje zdravstvenih in varnostnih merilin nenehno vlaganje v usposabljanje vseh delavcev.

Dobre delovne razmere so ključne za ohranjanje visokouspos-obljenih sodelavcev in oblikovanje visokokakovostnih programovjavnih radiotelevizij.

Delo na črno, slabo plačana delovna mesta, negotova zaposlitevin usmerjenost vodstva k dobičku so škodljivi za razvoj usposoblje-nih sodelavcev in visoke kakovosti storitev javne radiotelevizije.

Pri vseh odločitvah v zvezi z javno radiotelevizijo morajo imetidejavno vlogo sodelavci, kot javni servis pa morajo biti radiotele-vizije dovzetne tudi za mnenja in predloge državljanov.

• Naložbe v veščine in dostop do programov vseživljenjske-ga učenja

V času velikih in hitrih tehnoloških sprememb morajo javne

radiotelevizije zagotoviti sodelavcem sredstva, s katerimi nenehnoizboljšujejo svoje znanje in sposobnosti, ne glede na zaposlitveni inpogodbeni status. Naložbe v spretnosti in veščine sodelavcev sopredpogoj za visoko kakovost storitev javne radiotelevizije inustvarjajo razmere za uspešne inovacije na področju storitev javneradiotelevizije. Vsi sodelavci javnih radiotelevizij imajo pravico dovseživljenjskega učenja in plačanega dopusta za usposabljanje.

• Učinkovit socialni dialogKakovostne zaposlitve zahtevajo trdno zavezo vlade in uprav

javnih radiotelevizij do učinkovitega socialnega dialoga in kole-ktivnih pogajanj s sindikati. Socialni dialog mora biti odprt za vsevrste sodelavcev, vključno s tistimi, ki delajo na podlagi netipičnihoblik zaposlovanja, kot so samozaposleni, svobodnjaki in delavci skrajšim delovnim časom.

Socialni dialog igra pomembno vlogo pri oblikovanju trga dela inomogoča prilagoditev specifičnim potrebam vodstva in delavcev vsektorju in na ravni podjetja.


Poziv k neodvisnosti in visoki kakovosti javnih RTV servisov

“Vsak napad na javne radiotelevizije je napad na demokracijo,”je povedal Gerry Morrissey, predsednik UNI MEI na Svetovnikonferenci UNI MEI o javnih radiotelevizijah na Dunaju 1. okt-obra 2014. Na konferenci so se zbrali voditelji sindikatov, kizastopajo medijske delavce v 140 sindikatih in strokovnih zdru-ženjih iz 70 držav. Med njimi je bil tudi predstavnik sindikataGLOSA.

Sindikati so se soglasno strinjali, da so se razmere za delova-nje demokratičnih in neodvisnih javnih RTV servisov poslabšalepo vsem svetu: politika liberalizacije storitev javne radiotelevizi-je, pretirana komercializacija in rezanje javnih sredstev so neka-teri najpogostejši napadi na neodvisne javne radiotelevizije povsem svetu.

Sindikati so pozvali h gospodarski in politični neodvisnostijavnih RTV servisov, za trajnostno in predvidljivo financiranje, patudi za odgovorno upravljanje in vodenje javne službe predvajal-cev RTV programov. “Sveti in vodstva javnih radiotelevizij mora-jo biti neodvisni. Na regionalni, nacionalni in mednarodni ravnije treba vzpostaviti učinkovito ureditev, ki ščiti javne RTV servi-se pred neprimernim vplivom vlad, političnih strank in gospo-darskih interesnih skupin, ki želijo nadzorovati in utišati javneRTV kot neodvisni in kritični glas v demokratičnih družbah,” jeizjavil Gerry Morrissey.

»Ne glede na različne demokratične modele financiranja stori-tev javne radiotelevizije, ki obstajajo v svetu, mora financiranjejavnim radiotelevizijam omogočiti, da razvijajo programe in sto-ritve prilagajajo tehnološkim, ekonomskim in strukturnim spre-membam v svetovni digitalni ekonomiji.«

Sindikati v mnogih državah opažajo počasno upadanje svobo-de in pluralizma medijev, zato pozivajo sindikate, civilno družboin državljane vseh državah, da so pozorni na vse nevarnosti zajavne radiotelevizije. Številni udeleženci so poudarili potrebo pozaščiti medijskega pluralizma, spodbujanju kulturne raznolikostiin visokokakovostnih programov.

Udeleženci so tudi poudarili, da je trajnostni javni RTV servis zvisokokakovostnimi storitvami odvisen od usposobljene delovnesile, ki dela v dobrih delovnih razmerah, naložb v veščine, dosto-pa do programov vseživljenjskega učenja ter učinkovitegasocialnega dialoga.

Konferenca se je zaključila s sprejetjem Manifesta o neodvis-nih in visokokakovostnih javnih RTV servisih, naslovljenim navlade, regionalne oblasti, upravljavce javnih RTV servisov in jav-nost. Manifest določa ključna načela neodvisnih javnih RTV ser-visov kot ključne instrumente za zaščito svobode govora inobveščanja ter demokratično delovanje družbe.

Manifest poudarja vodilno vlogo javne radiotelevizije v medij-skemu pluralizmu z zagotavljanjem visokokakovostnih, nepri-stranskih in neodvisnih novic in informacij ter raznolikimi pro-grami. Da bi javne radiotelevizije izpolnile svoje poslanstvo,morajo biti univerzalne ter dosegati vse skupine družbe in manj-šine z raznoliko vsebino, ki spodbuja izražanje kulturne raznoli-kosti.

UNI MEI zastopa več kot 140 sindikalnih in strokovnih organi-zacij v medijskih in razvedrilnih industrijah iz več kot 70 držav posvetu.

Denis Miklavčič, predsednik GLOSA RTV

Povečanje učinkovite rabe energije nepomeni, da moramo opustiti razne dejav-nosti, da bi prihranili energijo. Nove teh-nologije in učinkovitejše vedenje nam bodejansko omogočilo, da izboljšajo svoježivljenjske pogoje, ne da bi se morali pritem odreči svojemu udobju.

Mnogo ljudi meni, da se temu ne more-jo zoperstaviti. Prepričani so, da kot posa-mezniki ne morejo storiti ničesar, kar biprineslo spremembe. Toda vsak lahko storinekaj in skupaj lahko spremenimo stvari:pri svoji rabi energije smo lahko učinkovi-tejši.

Manjša poraba energije pomeni nižjeračune za energijo. To je smiselno za celot-no družbo in podjetja ter posameznike indružine. To ne pomeni »omejevanje energi-je« temveč, da ljudje nekaj misli posvetimosvoji rabi energije.

Če želimo biti energetsko učinkoviti invarčni, moramo vedeti kje in kaliko energi-je porabimo, torej moramo spremljati raboter si postaviti cilje za zmanjšanje rabeenergije – cilje za energetsko učinkovitost.

ENERGETSKA UČINKOVITOST V PISARNIV pisarni predstavljajo večji del stroškov

raba električne ener4gije in ogrevanje oz.hlajenje prostorov. Zaradi večje rabe ener-gije ter dviganja cen energentov se stroškiza energijo letno povečujejo za približno3%. Stroški ogrevanja pisarne običajnopredstavljajo 35% stroškov energije, zatoje priporočljivo posebno pozornost name-niti nadzoru porabe električne energije, sajta strošek predstavlja 65% celotnih stro-škov rabe energije. V visoki rabi energije pase nahajajo veliki varčevalni potenciali.

Varčno ravnanje z energijo pripomore kznižanju stroškov in prispeva k skrbi zaokolje – prispevajmo tudi MI! Možno jeprivarčevati tudi do 50% energije!

Ali so naše pisarne energetsko učinko-vite?

Napotki za varčno upravljanje z apa-rati v pisarni:

Organizacijski ukrepi :Aparati porabljajo električno energijo

tudi takrat, kadar so v stanju pripravljeno-sti (»stand by«), zato je ugašanje v časuneuporabe najenostavnejša in najcenejšametoda pri varčevanju z električno energi-jo. Aparat, ki ni priključen na omrežje,zanesljivo ne porablja energijo.

Mednarodna agencija za energijo (IE$A)ocenjuje, da naprave v stanju pripravljeno-sti porabijo od 5 do 10% skupne porabeelektrične energije in globalno prispevajodo 1% emisij CO2.

V času 10 minutnega delovnega odmoraugasnimo ekrane.

Aktivirajmo varčni način delovanjaračunalnika, saj računalnik porablja elek-trično energijo tudi v času nedelovanja.Funkcije, ki v stanju pripravljenosti nisopotrebne, so lahko tako izključene.

Uporabljajmo tipko za varčevanje zenergijo pri fotokopiranju, to prinese do15% prihranka električne energije.

Investicijski ukrepi :Bodimo pozorni na porabo električne ener-

gije in kupujmo energetsko varčne apara-te! Dobri aparati so označeni z okoljsko in

energijsko varčno oznako (A, A+ ali A++).

Varčna razsvetljava :

Organizacijski ukrepi :Ugašajmo luči, kadar jih ne potrebuje-

mo. Ugašanje luči zmanjša porabo elektri-ke za 10%.

Kadar pri delu potrebujemo več svetlobe,uporabimo usmerjeno svetlobo (n.pr.namizno svetilko).

Dnevna svetloba in svetle barve stro-pov in sten vplivajo na ugodnejše delo-vne pogoje in znižujejo stroške električneenergije.

S pogostim čiščenjem svetlobnih teleslahko privarčujemo do 10% stroškov elek-trične energije.

Investicijski ukrepi :Senzorji gibanja in časovne ure poma-

gajo pri zniževanju stroškov.

Z zamenjavo žarnic s kompaktnimivarčnimi sijalkami zmanjšamo porabotudi do 70%.

Varčna je tudi možnost solarnih insvetlobnih tabulov, ki razsvetljujejo pro-stor z naravno svetlobo.

Ukrepi varčevanja pri hlajenju :

Organizacijski ukrepi :Pravilno izberemo temperaturo in

količino zraka prezračevalnih in klimat-skih naprav. Z vsako stopinjo več na ter-mostatu lahko prihranimo med 1 in 3%električne energije.

gospodarno vedenje


Učinkovita raba energije- modna muha ali nuja?Rast porabe energije je potrebno nemudoma ublažiti, saj je takšna rast v danih raz-merah dekadentno dejanje, ki na srednji in dolgi rok ogroža naše gospodarstvo, oko-lje in blaginjo. Res je, da se naše potrebe po energiji večajo, ampak samo s tem ne mo-remo upravičevati tako nagle rasti rabe energije. Energijo se moramo navaditi upo-rabljati kot vir, ki je omejen, razen tega pa ima številne nezaželene posledice, tako zadružbo in gospodarstvo, kot za okolje.

Redno vzdržujmo klimatske naprave.

Preprečimo vdor toplote v stavbe(sončna zaščita za okna, izklapljanje nepo-trebne razsvetljave, zračenje zjutraj,..)

Prezračevalne in klimatske napraveuporabimo samo po potrebi.

Investicijski ukrepi :Pred nakupom klimatske naprave dobre

premislimo, če je ta res potrebna. Delež kli-matske naprave pri porabi elektrike lahkoznaša do 40% stroškov za energijo.

Izberemo pravo klimo glede na velikostprostora.

Ukrepi varčevanja pri ogrevanju :

Organizacijski ukrepi :Pravilno prezračujemo : okna popol-

noma odpremo, čas zračenja naj bo do 10minut. V kurilni sezoni prostore zračimo vnajtoplejšem delu dneva.

S termostatski ventili nastavimo sobnotemperaturo. V ogrevanem prostoruvsaka stopinja nad 200C pomeni do 6%

večjo porabo energije in posledično tudivečji strošek. V dnevnih prostorih se pripo-roča 200C ali 210C.

V zimskih mesecih okna ponoči zasti-ramo z ruletami ali žaluzijami.

Investicijski ukrepi :V primeru, da okna slabo tesnijo, jih

zatesnimo s tesnilnimi trakovi.

Pri ogrevanju lahko z malo truda privar-čujemo velike stroške.

Ali veste :Ohranjevalnik zaslona porabi več energi-

je kot uporaba računalnika s programiWord ali Excel.

Tiskalnik porabi 30% energije med tiska-njem, 70% pa v stanju pripravljenosti.

Računalnik porabi 30% energije za akti-vno delovanje, 70% pa v stanju pripravlje-nosti.

Server (brez ekrana) ima zmogljivost od120 do 160 W in s tem na leto porabi1.400 kWh oziroma cca. 130 .

Razsvetljava v pisarni znaša do 50%vseh stroškov za električno energijo inlahko presega stroške ogrevanja

ZAKLJUČEKIz zgoraj zapisanega sledi, da učinkovita

raba energije ni modna muha ampak nuja.Vidimo lahko, da z majhnimi organizacij-skimi ukrepi in predvsem s spremembonaših navad zmanjšamo stroške, poveča-mo bivalno udobje in ne nazadnje poma-gamo okolju.

Viri:ENERGAP (energetska agencija za

Podravje)GOLEA (Goriška lokalna energetska

agencija – URE v pisarni)


tekst: Roman Šalamon

Delež porabe elektrike posameznih aparatov v povprečni pisarni

Čeprav je smrt pričakovanin naraven zaključek našegabivanja, nas vedno preseneti,presune. Pa naj gre za našegabližnjega ali pa daljnegaznanca. Vedno se sprašujemo,zakaj?

Ta zakaj se danes nenehnopojavlja tudi v mojiglavi.Zakaj te je kruta inzahrbtna bolezen obiskalatik pred tem, ko bi lahko svojene tako lahko življenje zape-ljal v mirne upokojenske vode,se posvečal vnukom in ožji

družini in namenil nekaj časa tudi prijateljem, ki smo tako uživali vtvoji družbi.

Pa pravega odgovora ne najdem. Namesto tega se mi pred očmi zbliskovito naglico odvijajo desetletja in desetletja našega druženja inprijateljevanja.

Če se prav spomnim sva se srečala v začetku sedemdesetih, ko svaoba pričela združevati delo na RTVS, ti v komercialni in jaz v kadrovskislužbi.To srečanje pa se je šele, po najinem prihodu iz vojske, pričelorazvijati, postala sva dobra sodelavca in kasneje še boljša prijatelja.

Če si bil v začetku, za nas bolj brihtne Ljubljančane « malce zadržankonzervativen prišlek iz province » smo kmalu spoznali, da se za temskriva bister, delu in družini predan sodelavec.

V tistih časih me je navduševala tvoja pripadnost družini. Bil si ediniod naše KRČAČOVSKE klape, ki si mi mirno in jasno povedal, da imašpred našim nogometnim druženjem, še veliko drugih obveznosti. Inglej ga zlomka, niti na misel mi ni prišlo, da bi te zaradi tega kaj pose-bno sekiral. To se ostalim mladim očetom KRIČAČEM,takrat ni pravposebno posrečilo, saj jih je moj nogometni egoizem, marsikdaj odtr-gal od njihovih družin.

In tako so minevala leta, malce smo se postarali, postali resnejši.Tipa si se počasi izvijal iz svoje stare kože, postajal, kljub zdravstvenimtežavam v svoji družini, bolj odprt , pripravljen na šalo in glej ga zlom-ka celo pridružil si se nam na naših nogometnih pohodih v Maribor patudi drugje. Na plan je prihajala tvoja nabrita filozofska duša, prežetaz informacijami iz zgodovinskih virov. Prav zabavno je bilo, ko si namrazširjal notranje politična obzorja, poglavja iz druge svetovne vojne inše marsikaj. Nobenega športnega potovanja si nismo več predstavljaibrez tvojega scenosleda, brez tvojega provianta in tvojih pisnih napo-tkov.Pred očmi se mi je zavrtelo potovanje, ko smo leta 2000 ,kot zdru-ženi navijači, odpotovali na Nizozemsko in Belgijo. Vse si predvidel, odtega kje bomo koga pobrali, kje se bomo ustavili, popili enega v miruin nekaj pojedli. Le tega nisi predvidel, da nam bo kar naekrat zmanj-kalo ceste do Vozkovega Bakuma. Pa si kot Dozin sovozač hitro rešilzadevo in nas varno odložil v hostel, kjer smo vsi utrujeni zaspali.

Kljub hudi bolezni soproge si ohranjal pozitivne misli, skrbel za svojaotroka, ki si jim kmalu postal tako oče kot mama, jih vzgojil v krasnamlada človeka in še vedno našel toliko časa, da si za vsakega od nasnašel pravo besedo, če je bilo to potrebno.Bil si eden od združevalnihelementov KRIČAČA, ki je zagotavljal, da je naše druženje in prijatelje-

vanje trajalo in bo še trajalo mnogo časa.Ne samo v naši Kričaški družbi, spoštovan si bil tudi na delovnem

mestu. Znal ločiti zabavo od dela. Držal si se predpisanih pravil inpostopkov. Zato sem ti včasih zameril, da me nisi vzel, kot se reče, čezvrsto.Ampak takšen si bil. Vseskozi pošten, korekten do vseh sodelav-cev. Bil si eden tistih ki jih ne pogrešamo toliko časa, dokler ne ugoto-vimo, da jih ni več. Šele takrat nas prešine misel, pa saj brez Fekla negre.

Pa je ZUJF tudi tvoje delovno razmerje, ne glede na izkušnje in boga-to znanje,pred dvema letoma na hitro presekal. Ti pa si začel, namesto, da bi užival v pokoju, svojo bitko z neusmiljeno boleznijo. Moram tipriznati, da si se zelo dobro držal. Vse je kazalo, ko smo poleti sedeli naPlaži ob Ljubljanici in srkali pivo, da boš izšel kot zmagovalec. Malo meje sicer zaskrbelo, ko si vseskozi ponavljal, da se je treba v življenju , kinam je še ostalo, še bolj družiti, ga živeti še bolj polno. Kot , da bi slu-til, da se ti zemeljski čas izteka.

V zadnjih mesecih, ko se je bolezen z vso silovitostjo ponovno pri-kazala, pa si postal čedalje bolj zamišljen. Iz tvojega obraza je izginilnasmeh,tvoje rjave oči pa so izgubile lesk hudomušnosti. Nekako si sepotegnil vase, zdelo se je, da počasi pristajaš na to, da se tvoje zemelj-sko bivanje končuje. Kljub temu pa iz tvojih ust ni bilo šlišati žalosti inobupa. Imel sem občutek, da si si želel , da se čim prej srečas s svojopokojno MAJDO. In tako si odšel, takšen kot si bil. Pokončen in sprijaz-nen s svojo usodo.

Za tabo ostajata dva prijetna mlada človeka, Benjamin in Melita, dakopice vnukov, ki so tako uživali v tvoji družbi niti ne omenjam.Vsi sku-paj te bodo zelo pogrešali.

Običajno nekje na koncu poslovilnih nagovorov vedno sledijo bese-de » vedno se te bomo spominjali« .Tokrat jih bom izpustil, ker si zato, poskrbel sam, še v času našega dolgoletnega druženja.

Kadar bo v družbi beseda nanesla na PUDING se bomo v hipu spo-gledali, pred nami se boš prikazal v tisti tvoji znani poučevalni drži,malce provokativen in humoren. Kakdar se bo okoli vogala zaslišal pri-dušen AU, bomo vizualizirali kako ves skrušen pobiraš žogo iz mreže,ob tem pa nas bo popadlo kratkotrajno besnilo in samospraševanje,lekje smo našli takšnega golmana, ki brani vse in dobiva zicerje. Kadar sebo politično modrovalo, hvala bogu s tem nismo izgubljali preveč časa,bomo podoživljali tvoje občasne politične eskapade. Kadar pa bo kdoposkušal s tistim tvojim »pjebi brez panike, to bomo naredili tako«, pase bomo spomnili tvojih nasvetov in praktične pomoči, ki je nisi niko-mur odrekel. Bilo bi nespoštljivo do tvojih ročnih spretnosti, če ne biomenili tudi tvojega znamenitega gašperčka. Čudodelne pečice, ki je ,na bregovih Ljubljanice, s pečenim krompirčkom in čebulo, napolnilamarsikateri Kričačev želodček.

Nisem pa prepričan, da bom še kdaj slišal tisti tvoj «pozdravi mimojo Bredko«, ki sem ga uporabil za trden alibi, kadar sem se vračalmalce pozno iz naših nogometnih druženj. Pri njej je tvoja beseda očit-no veljala mnogo več od moje. In da ne pozabim, kadar bo kdo v druž-bi ob koncu druženja zamrmral «Dejmo še enega v miru«, bomo tihoobsedeli in te kot starejšega brata, kot za časa tvojega življenja, tuditakrat poslušali.

Dragi svojci, sodelavci, prijatelji in Kričači. Danes se poslavljamo oddobrega sodelavca in prijatelja z veliko začetnico.V našem življenju bonastala velika praznina. Praznina, ki jo bo potrebno čim prej napolnitis spominom na prijetne in manj prijetne dogodivščine, ki smo jih sku-paj preživeli v našem štiridesetletnem druženju.

Marjan Kralj-King

in memoriam


Jože Fekonja - FEKL

Slovo od kolega novinarja,dolgoletnega in častnegapredsednika Aktiva upokoje-nih novinarjev pri Društvunovinarjev Slovenije in člove-ka, ki je aktivno deloval vmnogih družbenihOrganizacijah, je pretreslo vse,ki ga poznamo.

Kot otroka staršev-antifaši-stov je Stanetovo otroštvovojna posebej zaznamovala.Po očetovem odhodu v parti-zane se je začelo ilegalnoživljenje družine. Tudi

Stanetova skrbno skrita identiteta s ponarejenimi dokumenti je bilasestavni del tega. Rad je pripovedoval anekdote, povezane s tem.Pripovedoval je o starših, o očetu, ki mu je odkrival moč javne besede.Postal je novinar. Pero je brusil v Gorenjskem glasu in Gospodarskemvestniku. Prav pa je njegova novinarska duša zazvenela na RadiuLjubljana, zdaj Radiu Slovenija. Od leta 1968 pa vse do predčasne upo-kojitve 1997 je bil Radio Stanetov pravi dom. Kot odličen poznavalecdogajanj med NOB, skupinskih usod in usod posameznikov v vojnemčasu, je Stane od leta 1977 kot urednik oblikoval eno najbolj subtilnihradijskih dokumentarnih oddaj »Še pomnite tovariši?« Več kot 300 se jihje zvrstilo. Po izteku zadnje, je bilo Stanetovo novinarsko delo posveče-no doktrini splošnega ljudskega odpora.

Stane se je pridružil snovalcem zamisli, da se poti ob žični ograjiokrog okupirane Ljubljane povežejo v Pot spominov in tovarištva in nanjej začne legendarni pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Bil je med

člani prvega odbora za uresničitev ideje, ki je danes zeleni obroč okrogprestolnice ter življenja poln spomenik nikoli pokorjeni Ljubljani.

Preko radijskih valov se je oglašal s slovenskih gora; s Porezna,Triglava, Stola, Snežnika, Raduhe, Nanosa in drugih vrhov, ko so se nanjih odvijale slovesnosti, posvečene dogajanjem v NOB. Kot radioama-terju sta mu bili ročna radijska postaja in večna spremljevalka nagranemalokrat v veselje, sploh tedaj, če je vzpostavil zvezo na veliki razda-lji, je v Stanetov spomin zapisal njegov kolega in prijatelj Jože Čurin.

Zapisi v različnih tiskanih medijih, radijske oddaje in poročanja v živopričajo o Stanetovi družbeni in predvsem novinarski angažiranosti.

Stane je z delovanjem v organizaciji Zveze združenj borcev in celi vrstidrugih družbenih organizacij užival velik ugled. Med njihovimi člani jebil vedno sprejet z velikim spoštovanjem. Dokaz o tem so številna pri-znanja borčevskih in drugih organizacij. Med njimi blestita Nagradavstaje slovenskega naroda za sklop oddaj »Še pomnite tovariši?«, pode-ljena leta 1984 in Srebrna plaketa ZZB Slovenije za novinarsko aktivnostpri ohranjaju izročil NOB, podeljena leta 1999.

Odbor ZZB Ljubljana se je Stanetovemu spominu in delu posebejpoklonil na razširjeni seji.

Kolegi, upokojeni novinarji, ki jih je povezal v Aktiv upokojenih novi-narjev, so pod njegovim vodstvom oživeli in postali dokaj aktivni soobli-kovalci delovanja Društva novinarjev Slovenije in pogosto prispevali kdogajnaju ob nekdanjih novinarskih dnevih. Še bolj pa jih povezuje izle-tništvo in druženje ob kavi v ljubljanski Šestici. Ta naša druženja so tra-dicija, so prijateljstvo, so spomini in so pričakovanja.

Utihnil je glas kolega, novinarja, prijatelja…pomnimo ga, tovariši.Vesna Bleiweis

zahvalaOb boleči izgubi dragega očeta Karla, se iskreno zahvaljujem vsem za

izrečeno sožalje, dobre misli in podporo na njegovi zadnji poti.Vsem iskrena hvala.

Darja Kocjan


ODŠLI V SEPTEMBRU 2014PPE TV SLOVENIJAFRANC STRAŽIŠAR – rekviziterIZTOK TORY - režiserPPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIAIVO KALC - tehnični vodja RA/TV produkcijeOE GLASBENA PRODUKCIJABRINA KAFOL - solistka radijskega simfoničnega orkestraEKONOMIKA POSLOVANJAMAJDA HLEBŠ GORŠE - referentka za obračun RTV prispevka

PRIŠLI V SEPTEMBRU 2014PPE TV SLOVENIJAERIKA PEČNIK LADIKA - novinarka dopisnica v SlovenijiPPE RADIO SLOVENIJATJAŠA KRAJNC – glasbena urednica voditeljicaPPE REGIONALNI RTV CENTER MARIBORTOMAŽ KARAT – novinar urednikOE GLASBENA PRODUKCIJA

AGNESE STALIDZANE – tuttistkaFRANCI ŠUŠTAR – drugi solistPPE MULTIMEDIJSKI CENTERTINA HACLER – novinarka specialistka

ODŠLI V OKTOBRU 2014PPE TV SLOVENIJADRAGO KOČIŠ – mojster zvokaMETKA JAKŠIČ – novinarka specialistka analitičarkaPPE RADIO SLOVENIJABLAŽ TIŠLER – glasbeni urednikDELVETA PAVUNC – sodelavka za trženjeOE ODDAJNIKI IN ZVEZEMARKO KRISTAN – inženir laboratorija specialist

PRIŠLI V OKTOBRU 2014PPE REGIONALNI RTV CENTER MARIBORMATEJA ARNUŠ – napovedovalka voditeljica

Stane Škrabar

prišli - odšli

Na razpis za nove voditelje različnih razvedrilnih oddaj v uredni-štvu razvedrilnega programa TV Slovenija se je jeseni prijavilookrog 300 kandidatk in kandidatov, ki so prepričani, da lahkopostanejo nove voditeljice in voditelji oddaj razvedrilnega progra-ma naše televizije in naši bodoči sodelavci. Po pregledu vseh pri-jav se je komisija, ki jo vodi Nataša Bolčina Žgavec odločila, da

izmed vseh na prvi preizkus povabi 50 izbrancev, ki so v začetkunovembra nastopili pred kamero, opravili pogovor in prebralinapovedi. Prostor so našli v Izobraževalnem središču na Trubarjeviin, v kolikor bodo prišli v ožji izbor kandidatov, jih čaka še dodatenpreizkus z zahtevnejšimi nalogami. Srečno.

novi kadritekst in foto: D.K:


Avdicija za TV voditelje

razvedrilo


SESTVILJOŽE

PETELIN

NEMŠKINACIST

(ALBERT)

TRETJIPROGRAM

RADIA

ŠPANSKAOBLIKAIMENAMATEJ

NIZOZEMSKIFILMSKIREŽISER(JORIS)

KARTE ZAVEDEŽEVANJE

ŽAMETUPODOBNATKANINA

(IZ: MASTIKA)

STROJ,APARAT

RUSKIVELETOK

TONENOVAK

OKORENČLOVEK

PREBIVALKAISTRE

EN, ENA...RAZVOJNI

HORMON PRIINSEKTIH

ENOSMER-NOST

IGRALNAKARTA

JUNIORPRIPADNIKLJUDSTVAV SIBIRIJI

EMIL SOJERSREDSTVO

ZA LEPŠANJEOBRAZA

ORGAN VPRSNI

VOTLINI

NEMŠKIIZUMITELJMOTORJA(RUDOLF)

100IME

GRAFIKAJUSTINA

PALADIJANTONNANUT

MOČVIRSKARASTLINA ZDRAVILO

NEKDANJIPREBIVALEC

ITALIJETURŠKIVELIKAŠ

NAGNETENJE

JUNAKPUŠKINOVEGA

ROMANA(JEVGENIJ)

UNITEDSTATES

ČASOVNIPRISLOV

DELATLETSKEGASTADIONA

TAKŠEN

VELIKOSREČE

PRIŽREBU

AM. FILMSKIIGRALEC(RYAN)

SODELAVECNA FOTOGRAFIJI

SVOJSTVO


foto: Darko Koren

KmetijaV obeh avlah TV Slovenija na Kolodvorski v Ljubljani je do decembra na ogled razstava Kulturnega društva Izola, ki ima v svojih

vrstah tudi naše koprske sodelavce. Ustvarjalci razstavljenih platen in plastik so navdih za svoja dela našli v dediščini istrskegapodeželja, predvsem v stanovanjskih stavbah, stavbah, namenjenih kmečki dejavnosti, na dvoriščih…

razstava

kričač - rtv slo

Documents