kriza ter razvoj odnosov med delodajalci in … · web viewpriznanje sindikata (kako vodstvo in...

SL

Kriza ter razvoj odnosov med delodajalci in delojemalci v Združenem kraljestvu

Prispevki skupine delojemalcev

PovzetekFebruar 2016

Študijo, ki je povzeta v nadaljevanju, je izvedla raziskovalna mreža Labour Research Department na podlagi javnega razpisa Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Informacije in mnenja iz te študije so avtorjeva in ne predstavljajo nujno uradnega stališča Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Evropski ekonomsko-socialni odbor ne jamči za točnost podatkov, navedenih v tej študiji. Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in oseb, ki delujejo v njegovem imenu, ni mogoče šteti za odgovorne za morebitno uporabo informacij iz študije.


1. Uvod..............................................................................................................................................3

2. Politično ozadje krize..................................................................................................................3

3. Sindikati........................................................................................................................................3

4. Delodajalci....................................................................................................................................4

5. Druge institucije...........................................................................................................................4

6. Pravni vpliv..................................................................................................................................4

7. Pogajanje in predstavništvo sindikatov na delovnih mestih....................................................5

8. Plačilo............................................................................................................................................5

9. Minimalna in zajamčena plača...................................................................................................6

10. Plače v javnem sektorju..............................................................................................................6

11. Spori..............................................................................................................................................6

12. Rast in produktivnost..................................................................................................................6

13. Javna poraba in primanjkljaj....................................................................................................7

14. Stopnja zaposlenosti in brezposelnosti......................................................................................7

15. Opravljene ure in zaposlitveni status........................................................................................7

16. Inflacija, prihodki in enakopravnost.........................................................................................7

17. Socialna zaščita in socialnovarstvene dajatve...........................................................................8

18. Sklepne ugotovitve.......................................................................................................................8

EESC-2016-02574-00-00-ETU-TRA (EN) Zunanji prevod in revizija 2/88


1. UvodTa dokument je povzetek poročila o socialno-ekonomskih razmerah v Združenem kraljestvu po krizi v obdobju 2008–2009. Osredotoča se na razvoj odnosov med delodajalci in delojemalci, vključno z vlogo centralne ravni države (čeprav se v Združenem kraljestvu sporazumi o socialnem partnerstvu, kakršne poznajo mnoge druge države EU, niso uveljavili).

2. Politično ozadje krizeOd konca druge svetovne vojne si oblast izmenjujeta desna Konservativna stranka in leva Laburistična stranka, ki so ji pridruženi številni sindikati. Ko je leta 2007 nastopila finančna kriza, je bila na oblasti Laburistična stranka, a ni mogla preprečiti recesije. Vlada Gordona Browna je izgubila splošne volitve leta 2010, ko je oblast prevzela koalicija konservativcev in liberalnih demokratov, katere glavna prednostna naloga je bila zmanjšati primanjkljaj.

Koalicijska vlada naj primanjkljaja ne bi zmanjševala z višanjem davkov, ampak z manjšo porabo (čeprav je standardni davek na dodano vrednost, ki ga je Laburistična stranka začasno znižala na 15 %, zvišala s 17,5 % na 20 %). Delavce z nizkim dohodkom naj bi zaščitila (z dvigom olajšave na davek na dohodek), vendar je njena strategija ponovnega zaposlovanja vključevala sankcije za tiste, ki se ne strinjajo s pogoji. Ovire za prožne oblike dela so bile odstranjene, spodbujala sta se vajeništvo in enako plačilo, kljub temu pa so druge politike omejile pravice delavcev (na primer v zvezi z dostopom do delovnih sodišč).

Konservativna vlada, ki je leta 2015 nasledila koalicijo, se je v svojem programu osredotočila na omejevanje dejavnosti sindikatov, krepitev varčevalnih ukrepov in znižanje socialnovarstvenih dajatev. Kljub temu pa se je odzvala tudi na pomisleke glede plač in napovedala višjo minimalno plačo za delavce, stare 25 let ali več. Zaradi politične decentralizacije v Združenem kraljestvu so se povečala razhajanja med socialnimi politikami in politikami dela, bližajoči se referendum o članstvu Združenega kraljestvu v EU pa bi lahko vplival na odnose na področju dela in socialne varnosti, zato tako delodajalcem kot sindikatom povzroča (različne) skrbi.

3. SindikatiZa odnose med delodajalci in delojemalci v Združenem kraljestvu je značilno, da sindikati v pogajanjih zastopajo le majhen delež zaposlenih in da delujejo predvsem v javnem sektorju, medtem ko je v večjem delu zasebnega sektorja kolektivno delovanje socialnih partnerjev omejeno. Po krizi se je število vseh članstev še zmanjšalo, in sicer s 7,65 milijona na 7 milijonov, število včlanjenih zaposlenih pa se je z nekaj več kot 7 milijonov (28 %) zmanjšalo na 6,4 milijona (25 %). Število sindikatov, pridruženih konfederaciji sindikatov Trades Union Congress (TUC; centralna konfederacija, ki sama ne sodeluje v pogajanjih o plačah), se je z 61 (6,5 milijona članov) zmanjšalo na 52 (5,8 milijona članov), pri čemer so si morali sindikati močno prizadevati zgolj za ohranitev obstoječega stanja.



Približno polovica sindikatov, včlanjenih v TUC, je pridružena Laburistični stranki (čeprav ji sam TUC ni pridružen). Zaradi porazov Laburistične stranke v letih 2010 in 2015 izpolnjevanje prednostnih nalog sindikatov, kot jih je predložil TUC, ni bilo zagotovljeno. Pred volitvami leta 2015 je ta pozival k zagotavljanju delovnih mest za mlade, uveljavljanju prostovoljne zajamčene plače, upoštevanju načela „skupnosti, ne dobiček“ v javnih službah in večji vključenosti delavcev v vodenje družb.

4. Delodajalci

Zdi se, da so v Združenem kraljestvu delodajalci bolj razdrobljeni kot sindikati, kar pa ne pomeni, da imajo manjšo moč. Večina delodajalcev iz zasebnega sektorja se ne zanaša več na vključenost v združenja, ki se pogajajo s sindikati, zato se število teh združenj, registriranih pri uradniku za potrjevanje (Certification Officer), še naprej zmanjšuje. Združenje Confederation of British Industry (CBI), ki zastopa približno 190.000 podjetij, ki zaposlujejo skoraj 7 milijonov ljudi, in lobira v njihovem imenu, se ne pogaja o plačah.

V kriznih letih je CBI izražal zaskrbljenost delodajalcev v zvezi s prekomerno regulacijo nacionalne minimalne plače, zahtevki, vloženimi pri delovnih sodiščih, omejitvijo plač v javnem sektorju, prožnimi oblikami dela, enakostjo spolov, šolami ter spretnostmi in znanji, vlogo migrantov v gospodarstvu Združenega kraljestva in članstvom v EU. Na začetku ga je presenetila resnost krize, ampak je bil zadovoljen, da se stopnja brezposelnosti zaradi sprememb delovnih vzorcev, izrednega usklajevanja plač in drugih ukrepov ni povišala tako zelo, kot se je pričakovalo.

5. Druge institucije

Pri odnosih med delodajalci in delojemalci v Združenem kraljestvu imajo podporno vlogo različne institucije, kot so Advisory, Conciliation and Arbitration Service (Acas) in komisija za svetovanje o določitvi minimalne plače (Low Pay Commission – LPC), ki daje priporočila v zvezi z nacionalno minimalno plačo, Gangmasters Licensing Authority (GLA), ki nadzira delodajalce, ter organi Pay Review Body, ki svetujejo glede plač v javnem sektorju za približno 2 milijona delavcev. Ti so se obdržali kljub krizi, druge pa je centralna raven države ukinila, zaradi česar so nastale vrzeli v okviru za odnose med delodajalci in delojemalci.

6. Pravni vpliv

Zakonodaja Združenega kraljestva na področju kolektivnih ukrepov nikoli ni vsebovala pozitivne pravice do stavke, zato so se morali delavci in sindikati zanašati na pravno imuniteto. Priznanje sindikata (kako vodstvo in sindikati sodelujejo) sicer je zakonsko urejeno, vendar to ni preprečilo zmanjševanja števila članov in deleža zaposlenih, vključenih v kolektivno pogodbo, pred krizo in po njej. Pravne spremembe v obdobju po krizi so na odnose med delodajalci in delojemalci vplivale na različne načine, kot so spremembe uredbe o varstvu zaposlitve ob prenosu podjetij (TUPE), ki



omejujejo pravico do izboljšanja po prenosu, zahteva, da se delavci pred vložitvijo tožbe na delovnem sodišču posvetujejo z Acasom, ter zahteva, da plačajo sodne takse.

Na različne načine se je spremenila tudi zakonodaja o enakopravnosti, pri čemer je predlog zakona o sindikatih, ki ga pripravlja Konservativna stranka (v času pisanja tega poročila še ni bil dokončan), obljubljal velike spremembe, vključno z novimi pravili o glasovanju o stavki (vsaj 50-odstotni prag udeležbe, pri čemer se vzdržanje šteje kot glas proti, ter 40-odstotni prag za stavke v javni upravi), uporabo agencijskih delavcev za nadomeščanje, novimi zahtevami glede obveščanja o ukrepih, omejitvijo odvajanja dajatev za sindikate od plače in spremembo pravil o političnem skladu. Končni izid ob pripravi tega poročila ni bil znan.

7. Pogajanje in predstavništvo sindikatov na delovnih mestih

Delež zaposlenih, vključenih v kolektivno pogodbo, se je že pred krizo zmanjšal na 34,7 % (20,0 % delavcev v zasebnem sektorju in 72,0 % v javnem sektorju). Do leta 2014 se je zmanjšal na 27,5 %, in sicer 15,4 % v zasebnem sektorju in 60,7 % v javnem sektorju. Pogajanje več delodajalcev, ki je v zasebnem sektorju omejeno na nekaj sektorjev, je bilo še nekoliko bolj oslabljeno, čeprav so ga nekateri zagovarjali (na primer v gradbenem sektorju, vključno z rafinerijo Lindsey Oil Refinery). Zdi se, da predstavništvo sindikatov na delovnih mestih (kjer obstaja) večinoma ni bilo prizadeto, čeprav je bilo pod pritiskom, vključno (na primer) zaradi omejitev ali načrtovanih omejitev članarin za sindikate, ki jih pobirajo delodajalci v javnem sektorju. Sindikati se vse bolj zanašajo na strukturo podružnic, čeprav se ponovno pojavlja uvrščanje članov, ki bi lahko za delodajalca predstavljali tveganje, na črno listo.

8. Plačilo

Pred krizo je bilo gibanje dogovorov o plačah, ki jih spremlja raziskovalna mreža Labour Research Department (LRD), stabilno, pri čemer je srednja vrednost rasti v povprečju znašala 3,2 %. Po letu 2007–2008 se je znižala pod 3 % in se ni ponovno zvišala (razen začasno v zasebnem sektorju v obdobjih 2010–2011 in 2011–2012). Raven zamrznitev v zasebnem sektorju je bila najvišja v prvih štirih mesecih leta 2009, kar je odražalo pojav, ki ga CBI imenuje „izredno usklajevanje plač“. Nižje dogovorjene plače pa niso bile tako izrazite kot znižanje realnih dohodkov (glej spodaj), pri čemer so bile za obdobje po krizi značilne negativne razlike med izpogajano in dejansko rastjo plač.

Srednja vrednost povišanja najnižjih osnovnih plačSektor 2006–

20072007–2008

2008–2009

2009–2010

2010–2011

2011–2012

2012–2013

2013–2014

2014–2015

Vsi 3,60 % 3,90% 2,70 % 2,00 % 2,80 % 2,50 % 2,50 % 2,50 % 2,0 %Zasebni 3,80 % 4,00 % 2,60 % 2,00 % 3,00 % 2,90 % 2,50 % 2,50 % 2,25 %Javni 3,00 % 3,00 % 2,70 % 2,00 % 1,60 % 1,00 % 1,00 % 1,50 % 1,87 %Vir: zbirka podatkov LRD Payline, Workplace Report (poročilo o delu) in raziskava o plačilih LRD Pay Survey



9. Minimalna in zajamčena plača

Komisija za svetovanje o določitvi minimalne plače (Low Pay Commission), ki vladi svetuje glede nacionalne minimalne plače, je bila po krizi previdna in je v obdobju med letoma 2009 in 2013 urno postavko plače za odrasle v povprečju dvignila le za 1,92 % na leto. Ker pa se je povečevala zaskrbljenost glede zniževanja realnih dohodkov, so se v letih 2014 in 2015 zvišanja urne postavke znova povečala (približno 3,0 %), tako da se je od oktobra 2015 urna postavka minimalne plače za odrasle zvišala na 6,70 GBP. Medtem je več kot 2000 priznanih delodajalcev uradno sprejelo prostovoljno zajamčeno plačo (8,25 GBP na uro in 9,40 GBP v Londonu od novembra 2015). V okviru splošnih volitev leta 2015 se je večina strank zavezala, da bo naredila več za zagotovitev, da se delo splača, konservativna vlada pa je napovedala novo zakonsko določeno minimalno urno postavko v višini 7,20 GBP za delavce, stare 25 let ali več (nerodno poimenovano „nacionalna zajamčena plača“). Do leta 2020 naj bi se povišala na približno 9,00 GBP. Čeprav je nižja od zajamčene plače, bo pomembno vplivala na delodajalce, ki izplačujejo nizke plače.

10. Plače v javnem sektorju

Omejitev plač v javnem sektorju velja nenavadno dolgo časa. Uvedla jo je laburistična vlada malo pred krizo, nadaljevala pa jo je koalicija kot zamrznitev plač (vendar velja dvig za vsaj 250 GBP za tiste, ki zaslužijo manj kot 21.000 GBP). Ta je bila nadomeščena z 1-odstotno omejitvijo, ki jo je konservativna vlada zdaj podaljšala do leta 2016/2017. Prizadevanja koalicije, da bi za delavce v javnem sektorju uvedla plačo, vezano na lokalni trg, so bila neuspešna, kljub temu pa so se sistemi rasti plače (napredovanje na plačilni lestvici) omejili.

11. Spori

Povprečno število zaustavitev, izgubljenih delovnih dni in izgubljenih delovnih dni na 1000 zaposlenih je bilo med letoma 2008 in 2014 manjše kot v letih pred krizo (2000–2007), vseeno pa se raven kolektivnih ukrepov ni zmanjšala. Leta 2011 so potekale velike stavke zaradi pokojnin v javnem sektorju, nekaj ostrih sporov pa je bilo tudi v zasebnem sektorju (na primer v gradbenem sektorju).

12. Rast in produktivnost

Okrevanje po recesiji je v Združenem kraljestvu potekalo počasi in negotovo ter je bilo najšibkejše v obdobju po vojni, zaradi česar se je leta 2012 razširil strah pred recesijo z dvojnim dnom. Rast se je vrnila, ni pa se povečala produktivnost, ki je 15 do 16 odstotnih točk pod ravnjo, ki bi jo sicer lahko dosegla. Poslanci v začetku leta 2016 načrtov vlade za odpravo te težave niso podprli.



13. Javna poraba in primanjkljaj

Pod laburistično vlado v obdobju pred krizo se je poraba realno povečala, vendar je kriza povzročila veliko zmanjšanje tekočega javnega proračuna, ki se je začel povečevati šele po letu 2010 pod koalicijsko vlado. Leta 2012 je prišlo do začasne zaustavitve, a so se rezi nadaljevali skupaj s postopnim zaostrovanjem politik na področju socialnovarstvenih dajatev (glej spodaj), zaradi česar so bili člani sindikatov pod pritiskom.

14. Stopnja zaposlenosti in brezposelnosti

Stalna rast stopnje zaposlenosti je bila svetla točka obdobja po recesiji: število vseh zaposlenih se je med letoma 2007 in 2014 povečalo za 4,6 % in doseglo 30,7 milijona (31 milijonov do leta 2015). Najhitreje se je povečevalo število samozaposlenih (21,2 %), nato pa število začasnih delavcev (9,6 %) in zaposlenih s krajšim delovnim časom (6,2 %). Število zaposlenih za polni delovni čas se je do leta 2014 povečalo za 0,7 %. Število zaposlenih v javnem sektorju se je pred recesijo povečevalo hitreje kot v zasebnem sektorju, med letoma 2007 in 2014 pa se je upočasnilo. Stopnja brezposelnosti je bila najvišja, ko je dosegla 2,7 milijona, in se je znatno znižala šele nekaj let po krizi.

15. Opravljene ure in zaposlitveni status

Število dejansko opravljenih ur se je povečalo, povprečno število na delavca pa je ostalo nespremenjeno na ravni 32,2 ure na teden. Razširile so se prekarne oblike zaposlitve, ki niso zajemale samo samozaposlitve in dela s krajšim delovnim časom, ampak tudi pogodbe brez vezanosti na ure (njihovo število je po ocenah leta 2015 znašalo med 744.000 in 1,5 milijona). TUC, ki se zavzema za odpravo primanjkljaja dostojnih služb, je izračunal, da delavci s pogodbami brez vezanosti na ure zaslužijo veliko manj kakor delavci, zaposleni za nedoločen čas, in da se je število delavcev, ki želijo v okviru svoje trenutne zaposlitve delati več ur, povečalo z 2,3 milijona na 3,4 milijona. Vlada je zdaj prepovedala klavzule o izključnosti, ki so omejevale zaposlitvene možnosti delavcev s pogodbami brez vezanosti na ure, vendar ni šla tako daleč, da bi te pogodbe prepovedala.

16. Inflacija, prihodki in enakopravnost

Inflacija cen življenjskih potrebščin je do leta 2012/2013 ostala sorazmerno visoka in je prehitevala povprečno rast dohodkov; postala je tudi predmet polemik, saj se je merilo inflacije, ki so ga pogajalci o plačah najpogosteje uporabljali (indeks cen na drobno – RPI), prenehalo uporabljati kot nacionalni statistični podatek, pogosteje pa se uporablja indeks cen življenjskih potrebščin (CPI), ki je običajno nižji. Inflacija v obdobju po krizi je dosegla vrhunec pri 4,5 % CPI in 5,2 % RPI leta 2011, a je leta 2015 vrednost CPI padla na nič, vrednost RPI pa na 1 % ali manj. Rast povprečnega mesečnega dohodka (redno plačilo brez dodatkov) se je med letoma 2007 in 2014 prepolovila z doslej največjim 8–10-odstotnim padcem realne vrednosti. Razlika v plačah med spoloma pa se je glede na plačo na



uro pri polnem delovnem času brez nadur zmanjšala, in sicer s 16,3 % leta 2000 na 12,5 % leta 2007 in 9,6 % leta 2014.

17. Socialna zaščita in socialnovarstvene dajatve

Pod laburistično vlado se je raven dohodka ohranjala z davčnimi olajšavami in vrsto socialnovarstvenih dajatev. Rezi in program za ponovno zaposlovanje so se pod koalicijsko in konservativno vlado okrepili, kar je vplivalo na povečanje socialnovarstvenih dajatev, sankcije (izguba ugodnosti), znižanja stanovanjskih dodatkov in letno omejitev socialnovarstvenih dajatev. Vrsto socialnovarstvenih dajatev in davčnih olajšav bo nadomestila univerzalna olajšava, ki pa naj bi po mnenju Inštituta za davčne študije (Institute for Fiscal Studies – IFS) dolgoročno zmanjšala radodarnost sistema socialnovarstvenih dajatev. Obsežne spremembe državnih pokojnin in pokojnin pri delodajalcu (vključno z resnim sporom glede pokojnin v javnem sektorju) so vplivale na odnose med delodajalci in delojemalci v obdobju po krizi. Delno so temeljile na priporočilih komisije za pokojnine (Labour’s Pensions Commission), vendar lahko delavci, stari 55 let ali več, zdaj v skladu z novejšo politiko konservativne vlade zasebne pokojnine porabijo, kakor želijo (ob upoštevanju davčnih pravil).

18. Sklepne ugotovitve

Kriza je močno vplivala na socialne in ekonomske razmere v Združenem kraljestvu ter prinesla negotovost, varčevalne ukrepe in nizko produktivnost. Nekateri se morajo zatekati v banke hrane, številni pa se soočajo z velikim znižanjem realnih dohodkov. Moč je v še večji meri na strani delodajalcev, kar se izraža v predlogu zakona o sindikatih, selektivnem znižanju davkov, taksah sodišč itd. Hkrati pa so bili sprejeti različni pozitivni regulativni ukrepi, kot so samodejna vključitev v pokojninski sistem, deljen starševski dopust, poročanje o razlikah v plačah med spoloma, načrtovana dajatev za vajeništvo in nacionalna zajamčena plača. Slogan TUC „Velika Britanija potrebuje višje plače“ je sicer dobro zajel trenutno razpoloženje v družbi, vendar to ni zadostovalo, da bi bila na volitvah leta 2015 izvoljena laburistična vlada. Vse to je bil velik izziv, kar zadeva socialne partnerje, pa se je pokazala določena stopnja kontinuitete, ki je bila med krizo na preizkušnji, a jo je prestala.

_____________


kriza ter razvoj odnosov med delodajalci in … · web viewpriznanje sindikata (kako vodstvo in...

Documents