UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

MAGISTRSKO DELO

KULTURA ŠPORTNEGA PLESALCA

THE CULTURE OF PROFESSIONAL DANCER Kandidatka: Martina Plohl Študentka izrednega podiplomskega študija Program: 2. letnik bolonjski magistrski študij Študijska smer: Modul B: Management človeških virov Mentor: dr. Bruno Završnik

Maribor, oktober 2011

2

PREDGOVOR Kultura je način življenja pripadnikov neke družbe v našem primeru športnih plesalcev, kjer gre za celotno področje idej, navad, prepričanj, jezika, vzorcev vedenja, znanja in podobnega. Vse to pa je proizvedel in oblikoval človek, ter se prenaša iz generacije v generacijo. Kultura športnih plesalcev (standardnih in latinskoameriških plesov) v svetu, je zelo povezana in medsebojno podobna. Kljub temu pa obstajajo manjše kulturne razlike in odstopanja znotraj določene države med posameznimi plesnimi klubi. Tako se kultura športnih plesalcev zelo razlikuje od kultur drugih športov. S svojo kulturo, pa plesalci kažejo pripadnost in svojo naklonjenost državi, določenemu plesnemu klubu ali širše določeni športni panogi. Zaradi manjših razlik in odstopanj v kulturi športnih plesalcev po svetu, pa velikokrat prihaja do težav in nesoglasij znotraj kulturno mešanih plesnih parov, kjer vsak od plesalcev prihaja iz svoje države z drugačno kulturo. Vendar je kljub temu še vedno zelo veliko mešanih plesnih parov po svetu, kar nekaj pa jih zasledimo tudi v slovenskem plesnem prostoru. Včasih smo priča tudi kulturno mešanemu plesnemu paru, ki pleše za neko tretjo državo, iz katere ne prihaja niti plesalec niti plesalka. Kulture v športnem plesu se vedno bolj mešajo, plesalci so se primorani prilagajati drugim kulturam z željo po dosegi uspeha. Velikokrat so prisiljeni spremeniti navade in prepričanja, se naučiti jezika, novih vzorcev vedenja, ter se srečati z novimi načini podajanja znanja, ki so jim velikokrat tuji. Prav iz tega pa izhaja naš motiv za izbiro naslova magistrskega dela, saj tudi v našem primeru gre za dolgoletno ukvarjanje s športnim plesom na mednarodnem nivoju.

3

KAZALO SEZNAM GRAFOV ............................................................................................................ 5

POVZETEK ......................................................................................................................... 6 SUMMARY .......................................................................................................................... 7

1 UVOD ................................................................................................................................ 8 1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................... 8 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................... 10

1.2.1 Namen ................................................................................................................. 10 1.2.2 Cilji ..................................................................................................................... 10 1.2.3 Osnovne trditve .................................................................................................. 11

1.3 Predpostavke in omejitve magistrskega dela ........................................................ 11 1.3.1 Predpostavke magistrskega dela ......................................................................... 11 1.3.2 Omejitve magistrskega dela................................................................................ 11

1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................... 12

2 POGAJANJA .................................................................................................................. 13 2.1 Opredelitev pojma pogajanja ................................................................................. 13 2.2 Pogajalski proces ..................................................................................................... 13 2.3 Faze pogajalskega procesa ..................................................................................... 14

2.3.1 Priprave na pogajanje ......................................................................................... 14 2.3.2 Otvoritev pogajanj in predstavitev začetnih pozicij ........................................... 15 2.3.3 Proces iskanja rešitev oziroma sporazuma ......................................................... 16 2.3.4 Sklenitev sporazuma in zaključitev pogajanj ..................................................... 16

2.4 Značilnosti pogajalskega procesa pri iskanju primernega plesnega partnerja . 17 2.4.1 Pred-pogajalski proces iskanja plesnega partnerja ............................................. 17 2.4.2 Priprave na pogajanje z željo po združitvi plesnega para ................................... 18 2.4.3 Otvoritev pogajanj in predstavitev začetnih pozicij obeh strani ........................ 21 2.4.4 Iskanje sporazuma/dogovora z željo po združitvi različnih interesov plesalcev 22 2.4.5 Sklenitev sporazuma in združitev novega plesnega para ................................... 22

3 ETIKA ............................................................................................................................. 23 3.1 Opredelitev pojma etika .......................................................................................... 23 3.2 Etika v športnem plesu ............................................................................................ 25

3.2.1 Lobiranje v športnem plesu ................................................................................ 27 3.2.2 Korupcija in podkupovanje v športnem plesu .................................................... 28 3.2.3 Obdarovanje v športnem plesu ........................................................................... 29

4 KULTURA ...................................................................................................................... 31 4.1 Opredelitev pojma kultura ..................................................................................... 31 4.2 Značilnosti in vloga kulture .................................................................................... 33

4.2.1 Značilnosti in vloga kulture v športnem plesu ................................................... 33 4.3 Kategorije opredeljevanja kulture ......................................................................... 36

4.3.1 Kategorije opredeljevanja kulture z vidika športnega plesalca .......................... 37 4.4 Moč kulture .............................................................................................................. 41 4.5 Kulturni dejavniki ................................................................................................... 42

4.5.1 vpliv kulturnih dejavnikov v športnem plesu ..................................................... 44

4

4.6 Vrednotenje različnih dimenzij kulture ................................................................ 46 4.6.1 Dimenzije kulture pri športnih plesalcih ............................................................ 48

4.7 Vpliv kulture na zadovoljstvo, učinkovitost treningov in rezultatsko uspešnost plesnega para.................................................................................................................. 49 4.8 Vpliv kulture na motivacijo in medsebojno komunikacijo v plesnem paru ...... 51

4.8.1 Komunikacijske ovire v kulturno mešanem plesnem paru ................................. 55 4.9 Vpliv kulturnih razlik na odnose v kulturno mešanem plesnem paru ............... 61

4.9.1 Povezanost kulture in vedenja pri športnih plesalcih ......................................... 63

5 KULTURNE ZNA ČILNOSTI ŠPORTNIH PLESALCEV PO SVETU ................... 65 5.1 Kulturne značilnosti ruskih športnih plesalcev .................................................... 65 5.2 Kulturne značilnosti športnih plesalcev na Balkanu (Srbija, Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija,…) ....................................................................... 69 5.3 Kulturne značilnosti nemških in avstrijskih športnih plesalcev ......................... 72 5.4 Kulturne značilnosti slovenskih športnih plesalcev .............................................. 75

6 TEMELJNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE NA PODROČJU KULTURE ŠPORTNIH PLESALCEV .......................................................................... 79

6.1 Temeljne ugotovitve in rezultati anketnega vprašalnika na področju kulture športnih plesalcev .......................................................................................................... 79 6.2 Predlogi za izboljšave na področju kulture športnih plesalcev ........................... 90

7 SKLEP ............................................................................................................................. 95

8 SEZNAM LITERATURE .............................................................................................. 96 PRILOGE ............................................................................................................................. 1 Priloga 1 – Anketni vprašalnik .............................................................................................. 1

5

SEZNAM GRAFOV Graf št. 1 – Spol anketiranega športnega plesalca ............................................................... 79 Graf št. 2 – Leta aktivnega ukvarjanja s športnim plesom .................................................. 80 Graf št. 3 – Število plesnih partnerjev v dosedanji plesni karieri ........................................ 80 Graf št. 4 – Glavni vzrok razpada plesnega para ................................................................. 81 Graf št. 5 – Prenašanje poraza na tekmovanju..................................................................... 82 Graf št. 6 – Koga plesalci po navadi krivijo za svoj neuspeh .............................................. 82 Graf št. 7 – Ali menite, da vaju s sedanjim plesnim partnerjem vežejo skupni cilji in interesi ................................................................................................................................. 83 Graf št. 8 – Ali menite, da obstajajo ovire pri kulturno mešanih plesnih parih ................... 84 Graf št. 9 – Ali se kdaj zalotite, da konkurentu privoščite slab rezultat in ob njegovi nesreči uživate .................................................................................................................................. 84 Graf št. 10 – Ali plesne konkurente doživljate izven parketa kot prijatelje ........................ 85 Graf št. 11 – Ali menite, da je vedenje večine plesalcev na tekmovanjih primerno ........... 85 Graf št. 12 – Ali so po vašem mnenju članski plesalci s svojo kulturo in vedenjem vzor mlajšim plesalcem ............................................................................................................... 86 Graf št. 13 – Kaj menite o urejenosti športnih plesalcev ..................................................... 87 Graf št. 14 – Ali športni plesalci pazite na zdravo in primerno prehrano ........................... 87 Graf št. 15 – Ali si znate razporediti čas, ter ali si pri tem oblikujete vsakodnevne urnike dela, ter pri tem naredite plan in načrt za prihodnost .......................................................... 88 Graf št. 16 – Kaj menite o najboljših športnih plesalcih po svetu in njihovi izobrazbi ....... 89 Graf št. 17 – Ali ste verni .................................................................................................... 89 Graf št.18 – Ali menite, da v športnem plesu obstaja korupcija in podkupovanje .............. 90

6

POVZETEK Pogajanja so po navadi začetek sklepanja novih plesnih partnerstev, zato je pomembno, da kadar se pogajamo z nekom iz druge kulture za sklenitev plesnega partnerstva, je potrebno da se pozanimamo o kulturi in njenih značilnostih, ter poiščemo vsa odstopanja med našo in tujo kulturo. Le tako bomo lahko v pogajanjih uspešni, prav tako pa se bomo že na začetku izognili težavam in nesoglasjem v prihodnosti. Vse to je potrebno vedeti že pred samimi pogajanji, saj je od tega odvisen kasnejši uspeh na novo sestavljenega plesnega para. Tudi moralna in etična plat osebnosti posameznika imata velik pomen pri značajskih lastnostih posameznega plesalca. Skozi to se kaže njegov odnos do samega sebe, do drugih, ter do dela in treninga. V športnem plesu se predpisana etična načela pričakujejo od plesalcev, vsekakor pa tudi od sodnikov, ki so zelo pomemben del vsakega plesnega tekmovanja. Sodniki bi morali vedno vzdrževati najvišje standarde etike ter vedenja in ravnanja, čemur pa vedno ni tako. Korupcija je močno vpletena v šport, pri čemer pa pošteno ogroža njegovo prihodnost. Obdarovanje v športnem plesu je lahko zelo lepa gesta, lahko pa kar hitro preide tudi v podkupnino. Zato je potrebno da smo pozorni na to, kaj podarjamo, ob kakšni priložnosti, ter komu. Kultura opravlja veliko vlog v vsakdanjem življenju, kakor tudi v športu. Saj je ravno kultura tista, ki oblikuje vedenje določene skupine športnikov. Tako se glede na kulturo posamezni športi (skupine športnikov), med seboj razlikujejo. V našem primeru gre za posebno kulturo in sicer za kulturo plesalcev. Kulture se športniki učijo postopno in počasi, saj že z odločitvijo, da se bodo ukvarjali z določenim športom s tem prevzamejo tudi odgovornosti glede kulture, ki jo zahteva določen šport. V športnem plesu gre za več skupin plesalcev, ki sestavljajo kulturo športnega plesa. Posamezni plesalci se med seboj razlikujejo, vendar jih veže skupna plesna kultura. Kultura je iz strani članov določenega športa splošno sprejeta in kasneje nezavedno uporabljena. Tako se v vsakem športu oblikujejo določeni prepoznavni znaki v kulturi športnikov, ki nas opominjajo na značilnosti določene športne discipline. Komuniciranje v kulturno mešanem plesnem paru, je zelo zahtevno, saj obstajajo številni dejavniki, ki predstavljajo komunikacijske ovire v mešanem plesnem partnerstvu. Razlike in ovire se kažejo v jeziku, navadah in običajih, sklepanju sporazumov, prostoru, času, religiji, spolu,... Ključne besede: pogajalski proces, pogajanja, etika, športni ples, standardni in latinskoameriški plesi, podkupovanje, korupcija, obdarovanje, kultura, motivacija, komunikacija, vedenje, kulturno mešana plesna partnerstva.

7

SUMMARY Negotiations are usually the begining of concluding new dance partnerships. Because of that it is very important, that when we start to negotiate with someone from another culture, we have to be first more informed about this culture and about the characteristics of this culture. Only with this method we can be successful, and we can also avoid problems and conflicts in the future. All this we should know before we start with negotiations. Also the moral and ethical side of someone's personality have a major impact in the personal characteristics of individual dancers. Through that we can see his relationship to himself, to other people around him and to work and training. In sport dancing this ethical principles are expected from dancers and judges, which are very important part of any dance competition. Judges should always maintain the highest standards of ethics and behavior. Corruption is very involved in sports, but this is threating the future. Gifts in sport dancing can be a very nice gesture, but can also move pretty quickly in bribes. Therefore it is necessary to pay attention to what we are giving (gift), at which opportunitie, and to whom. Culture performs many roles in everyday life, as well as in sport. Culture creates certain kinds of behavior of athletes/dancers. And according to the culture, we can find a lot of differences between sports. In our case, it is about culture of sport dancers (Ballroom and Latin-American dancers). The athletes/dancers are learning particular dance culture gradually and slowly. Because with the decision of doing a particular sport they take the responsibilitie of specific sport culture. In sport dancing, there are several dance groups. Individual dancers are different, but common thing is their dance culture. Culture is made by members of a particular sport and after generally accepted and unknowingly used. In each sport we can find certain recognizable characters in the culture of athletes, who remind us about the characteristics of certain sport discipline. Communication in a culturally mixed dancing couples is very hard, because there are many factors that are communication barriers. Differences and barriers are reflected in language, customs and habits, making agreement, space, time, religion and sex. Key words: negotiation process, negotiations, ethics, sport dancing, Ballroom and Latin-American dances, bribery, corruption, gifts, culture, motivation, communication, behavior, cultural mixed dancing partnerships.

8

1 UVOD Že pri starih ljudstvih se da opaziti vpliv plesne kulture, ki se je izražala v človekovih čustvih ob različnih priložnostih kot so veselje, žalost, ljubezen, sovraštvo. Ples je spremljal dogodke iz vsakdanjega življenja, povezan pa je bil tudi z verovanjem. Obstajali so erotični, čarovniški, bojni, živalski plesi. V njih so posnemali obnašanje in gibanje živali. Najprej so plesali samo moški, nato vsak spol zase, potem ženske okrog moškega in sledili so skupinski plesi in plesi v paru. Tako se je ples začel preoblikovati v zavestno umetnost. Najprej so bili plesi mirni, kasneje pa so postajali vse bolj živahni in vključevali tudi akrobatske elemente. Leta 500 p. n. št., se je začel azijski vpliv, kjer so linije ženskega plesa postale mehke in prijetne. Največji pomen so plesu dajali Grki. Najvažnejši pri njih je bil zborovski ples z različnimi kombinacijami korakov. Grčija nam je dala tudi gledališki ples, ki je bil zelo pomemben v grškem gledališču. Rimu pa se je zdel ples nespodoben. Kasneje so bili priljubljeni tudi plesi v maškaradah z maskami v živalskih podobah. To je bil začetek družabnih plesov. Plesali so v parih in tako uvedli enakopravnost z ženskim spolom. Kasneje so začeli uporabljati imena za posamezne korake, s tem pa se je pojavil poklic plesnega učitelja ter prvi plesni zapisi, na osnovi katerih danes sklepamo kako so bili videti takratni plesi. V tem času so bili dvorni plesi. Ženske so morale plesati skromno, nežno, s povešenim pogledom, medtem ko moški ravno nasprotno, dostojanstveno in možato. Ples je imel takrat veliko večji družbeni pomen kot danes. Plesali so povsod, ob vseh priložnostih. V Parizu so začeli pripravljati velike plesne slovesnosti, na katerih so nastopali dvorjani in kralj. Plesno so si bili ti dvorni baleti podobni, razlikovali so se samo po kostumih in vsebini. Danes, pa je ples odsev bogate telesne govorice posameznega človeka in je dokaz povezanosti človeške narave v svetu. Ples je prav tako odraz telesnega odzivanja na zunanji svet, ter odraz človekovega duševnega in duhovnega sveta. Razvoj plesa, je bil spontan kot želja po svobodi gibanja, izražanja čustev in občutkov. Športni ples tako predstavlja tesno povezanost med športom in umetnostjo. Danes poznamo tri termine, ki opredeljujejo ples, to pa so šport, umetnost in zabava. Ples je šport, ki ga uvrščamo med tekmovalne in ima veliko različnih zvrsti. Je prav tako umetnost, ki izraža lepoto. Danes pa ples predstavlja še najpomembnejše za ljudi in to je zabava. Ljudje se tako zabavajo in veselijo ob plesu, družijo med seboj ter spoznavajo nove ljudi. Prav tako pa so za športne plesalce izjemnega pomena naslednje sposobnosti, kot so moč, hitrost, gibljivost, vzdržljivost, ravnotežje, koordinacija, preciznost in mnoge druge. Vsak plesalec mora imeti trenerja, ki ga vodi skozi plesno pot, skupaj z njim načrtuje trening, ga izobražuje, spodbuja in mu vliva samozavest, ter ga vodi po poti do želenega uspeha. Plesalec si mora postaviti tudi svoje osebne cilje, ki so tako dolgoročni kot kratkoročni, ter ga spodbujajo pri nadaljnjem treniranju in mu pri tem vlivajo voljo in željo po doseganju novih ciljev. Vsak plesalec, pa si mora zastaviti cilje, ki so zanj dosegljivi. Vsak športnik mora biti kondicijsko oziroma telesno zelo dobro pripravljen, kakor tudi psihično. 1.1 Opredelitev področja in opis problema

Kultura se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo posamezni aktivnosti pomen. Različne definicije kulture odražajo različne teoretične osnove za razumevanje in vrednotenje človeške dejavnosti. Najširši pomen kulture zajema vse produkte posameznika, skupine ali družbe inteligentnih bitij, kamor spadajo tehnika,

9

umetnost in znanost, kakor tudi moralni sistemi in značilna vedenja in navade izbranih inteligentnih vrst. Ožji pomen kulture pa sega na različna področja človeške dejavnosti. Saj imajo različne človeške družbe tudi različne kulture, medtem ko osebna kultura posameznika se razlikuje od kulture do kulture posameznika, kakor tudi od njegovih značajskih lastnosti in načina življenja. Za kulturo pa lahko rečemo tudi, da gre za način človekovega življenja v skladu s prepričanji, jezikom, zgodovino, ter življenjskim stilom. Temelj uspešnosti in učinkovitosti so ljudje in njihova kultura, ne glede na to ali gre za organizacijo, podjetje, posameznika ali športnika. Kultura prispeva k uspešnosti v primeru, ko ustreza nekim določenim pravilom in zahtevam v podjetjih, športnih timih ali skupinah. S tem pa se zadovoljujejo tudi individualne potrebe posameznikov, kasneje v našem primeru športnih plesalcev. Do povečanja pomena kulture na različnih področjih, je v zadnjem času prišlo predvsem zaradi hitro odvijajočih se sprememb v okolju in želje po uresničevanju le teh (Kavčič 1991, 131). V magistrskem delu z naslovom Kultura športnega plesalca se bomo osredotočili na športne plesalce latinskoameriških in standardnih plesov. Najprej bomo opredelili pogajalski proces, ter predstavili njegove faze. Ljudje se pogajamo vsak dan in na vseh področjih v življenju. Prav tako je tudi v plesnem svetu, kjer je največ pogajanja potrebno prav takrat ko iščemo novega plesnega partnerja, ki bi čim bolj ustrezal našim merilom. V nadaljevanju bomo predstavili pojem etike, ter njen pomen v športnem plesu. Nato pa se bomo osredotočili na glavno temo magistrskega dela, na temo o kulturi. Zanimala nas bo opredelitev kulture, njene značilnosti in vloga, s poudarkom na športnem plesu. Omenili bomo tudi moč kulture, ter predstavili in opisali kategorije opredeljevanja kulture, ter kulturne dejavnike v športnem plesu. Zanimale nas bodo kulturne dimenzije pri športnih plesalcih, ter vplivi kulture na zadovoljstvo, učinkovitost in uspešnost plesnih parov, kakor tudi na motivacijo in medsebojno komunikacijo znotraj plesnega para. Saj komunikacija lahko predstavlja veliko oviro v kulturno mešanem plesnem paru. Na koncu se bomo osredotočili tudi na vedenje športnih plesalcev, ter kulturne značilnosti športnih plesalcev po svetu. S pomočjo rezultatov anketne raziskave bomo podali tudi končne ugotovitve raziskave, ter predstavili predloge izboljšav na področju kulture športnih plesalcev. Saj menimo, da se da še mnogo spremeniti in izboljšati, da bo plesna kultura in ples kot kultura v prihodnje vzor mladim in ostalim športnikom. Kultura športnega plesalca predstavlja vrednote in norme posameznega plesalca, ki so odvisne od njegovega značaja, načina življenja in vzgoje, ter številnih drugih dejavnikov iz okolja. V okviru vrednot in norm, ki si jih posamezni športni plesalec oblikuje in ustvari, pa se navzven kaže njegovo obnašanje in dojemanje, ki se od posameznega plesalca do posameznega plesalca razlikuje. Kar je za nekoga sprejemljivo je lahko za drugega popolnoma nesprejemljivo in tuje. Kultura lahko športne plesalce povezuje, spodbuja h kakovostnejšemu delu in napredku, ter širi medsebojno zaupanje. Prav tako pa lahko deluje popolnoma nasprotno.

10

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.2.1 Namen Temo z naslovom Kultura športnega plesalca, smo si izbrali predvsem zaradi tega, ker športni ples predstavlja v svetu ne samo umetnost pač pa tudi kulturo. Ljudje po svetu zelo radi plešejo za zabavo in sprostitev, veliko pa je tudi takšnih, ki v plesu tekmujejo. Ples zbližuje ljudi, sklepa nova prijateljstva, ter ohranja kulturo. Z magistrskim delom smo želeli preučiti trenutno stanje kulture športnih plesalcev, kakor tudi ugotoviti kako se ta kultura kaže navzven skozi vedenje športnih plesalcev. Namen magistrskega dela je v prvi vrsti preučiti trenutne kulturne značilnosti plesalcev, ter jih kasneje preoblikovati in izboljšati, da bodo v bodoče lahko vzor mladim ljubiteljem plesa. Vsekakor pa tudi preučiti norme, vrednote in vedenjske vzorce športnih plesalcev, ter morebitne negativne vzorce poskušati spremeniti na bolje. Ker se v plesnem svetu velikokrat tudi pogajamo, želimo v magistrskem delu prikazati tudi pravi pristop pogajanja med plesalci, ko le ti iščejo sebi primernega plesnega partnerja. Naš namen je tudi s pomočjo raziskav ankete in končnih ugotovitev podati predloge za izboljšanja na področju sodelovanja in delovanja znotraj plesnega para (med plesalko in plesalcem). Saj mora plesni par delovati kot tim, ter se skupaj kompromisno odločati in reševati probleme. Le dolgoročne zveze med plesnimi pari prinašajo dobre rezultate in napredek. Vendar še vedno opažamo, da med kulturno mešanimi plesnimi pari velikokrat prihaja do nesoglasij in razhajanj v interesih in razmišljanju. 1.2.2 Cilji Cilji magistrskega dela so naslednji:

• Poglobitev znanja na področju kulture športnega plesa, • Seznaniti se s trenutnim stanjem kulture športnih plesalcev, • Z anketno raziskavo preučiti mnenja in videnja športnih plesalcev glede kulture

(plesalcev standardnih in latinskoameriških plesov), • S predlogi poskušati izboljšati trenutno stanje kulture športnih plesalcev, • Prikazati primer dobrega in uspešnega pogajalskega procesa pri iskanju novega

plesnega partnerja, • Opomniti športne plesalce o visoki pomembnosti kulture in njene vloge v športnem

plesu, • Ozavestiti mlade plesalce, da sprejmejo tudi plesno kulturo drugih narodov in se

znajo iz nje kaj novega in koristnega naučiti, • Ustvariti primeren kulturni vzorec v posameznem plesnem paru, ki deluje

motivacijsko, učinkovito, uspešno na plesni par, ter povečuje zadovoljstvo obeh plesnih partnerjev v plesnem paru,

• Razložiti in predstaviti, kako lahko plesni par ohrani mirnost in primerno vedenje tudi ko s svojim rezultatom na tekmovanju ni zadovoljen.

11

1.2.3 Osnovne trditve Pred izvedbo anketne raziskave smo si zastavili sledeče trditve, katerih pravilnost želimo preveriti po opravljeni raziskavi in analizi rezultatov.

• Trditev 1: Večina športnih plesalcev standardnih in latinskoameriških plesov, je v svoji dosedanji karieri zamenjala vsaj tri plesne partnerje (ne glede na starostno kategorijo).

• Trditev 2: Večina plesnih parov razpade (se razide), zaradi slabih rezultatov, kakor tudi zaradi finančnih težav.

• Trditev 3: Večina plesnih parov poraze prenaša tako, da jezo in bes kaže navzven. • Trditev 4: Večina športnih plesalcev za svoje neuspehe na tekmovanjih krivi

svojega plesnega partnerja. • Trditev 5: Športni plesalci so na splošno lepo urejeni, saj se to od njih pričakuje na

tekmovanjih kot tudi na raznih banketih in svečanih dogodkih. • Trditev 6: Športni plesalci, dajejo velik poudarek zdravi in pravilni športnikovi

prehrani. Saj je v športnem plesu izrednega pomena lepa postava, koža in zdrav videz telesa.

• Trditev 7: Velika večina najuspešnejših in najboljših plesalcev po svetu ima le srednješolsko izobrazbo.

1.3 Predpostavke in omejitve magistrskega dela 1.3.1 Predpostavke magistrskega dela

• Predpostavljamo, da je potrebno določene stvari na področju kulture športnih plesalcev še izboljšati, v želji, da bi članski plesalci s svojim vedenjem in kulturnimi vrednotami, ter načeli pozitivno in vzorno vplivali na mlajše plesalce.

• Predpostavljamo, da bomo v procesu obravnave in obdelave teoretičnih informacij, ter pogledov na obravnavano področje pridobili za to ustrezne tuje in domače vire.

• Anketirali bomo 50 plesalcev latinskoameriških in standardnih plesov, različnih starosti, ki bodo odgovarjali na anketna vprašanja zaprtega tipa, z vnaprej podanimi odgovori. Zato predpostavljamo, da anketiranci ne bodo imeli težav z razmišljanjem in podajanjem odgovorov, prav tako pa bo tudi za nas veliko lažja obdelava dobljenih podatkov.

1.3.2 Omejitve magistrskega dela Omejitev nam bo predstavljalo le pomanjkanje literature na področju športne discipline kot je športni ples, natančneje standardni in latinskoameriški plesi. Saj gre za še zelo neraziskano športno disciplino, ki se ne pojavlja veliko v javnosti. Vendar si bomo pri tem pomagali z obilico lastnega znanja in izkušenj iz tega športnega področja, na katerem delujemo že 20 let. Prav tako pa nam bo v veliko pomoč anketni vprašalnik in direktni odgovori plesalcev, ter njihovo mnenje in razmišljanje.

12

1.4 Predvidene metode raziskovanja Magistrsko delo vsebuje teoretični vidik v katerem gre za spoznavanje že napisanega glede pogajalskega procesa, etike in kulture, kakor tudi empirični vidik. Teoretični del magistrskega dela je namenjen predstavitvi pogajalskega procesa, etike, ter podrobni predstavitvi kulture, zato je osnova za delo v magistrskem delu razpoložljiva literatura s področja pogajanja, etike, kulture in športa. Medtem ko praktični del temelji, predvsem na anketni raziskavi, pogovorih s športnimi plesalci, lastnih izkušnjah, znanju in razmišljanju, ter kasnejših ugotovitvah. Dobljene rezultate raziskave pa bomo nato podkrepili še z lastnimi predlogi izboljšav. Gre za mikroekonomsko raziskavo, saj se bomo v tej raziskavi ukvarjali s preučevanjem kulture športnih plesalcev standardnih in latinskoameriških plesov. Raziskava je tudi dinamična, saj gre za preučevanje trenutnega stanja kulture plesalcev, njihovih vrednot, navad, prepričanj, dejanj, vedenja in še mnogega drugega. Vsemu temu pa sledi podajanje predlogov za izboljšave na tem področju. Uporabljen bo deskriptivni pristop, saj bomo opisali pomen kulture športnih plesalcev in vplive na okolje, prikazali pa bomo tudi trenutno stanje v športnem plesu na obravnavanem področju. V magistrskem delu bomo uporabili tuje in domače spletne in knjižne vire literature.

13

2 POGAJANJA 2.1 Opredelitev pojma pogajanja V poslovnem svetu in v vsakdanjem življenju, se pogajamo zato, da bi spremenili odnose in dosegli določene cilje. Za nas uspešna so tista pogajanja, ki zadovoljijo naše cilje, pri tem pa tudi pričakovanja nasprotne strani. Tako sta pri uspešnem pogajanju zadovoljni obe strani, za kar pa je potrebno veliko spretnosti, izkušenj in pogajalske prakse. Namen pogajanj je usklajevanje stališč, ki so posledica različnih interesov med posamezniki ali skupinami in ne izmenjava stališč, saj je potrebno nasprotno stran prepričati z argumenti. To pomeni, da gre za dogovarjanje, prepričevanje in izmenjavo informacij. Na pogajanja se je vedno potrebno temeljito tudi pripraviti, pri čemer mislimo na zbiranje pravih informacij, preučevanje gradiva, ter dobro preučitev nasprotne strani (Kosi 2002, 54). Pri pogajanjih se držimo določenih načel, ter ne ponižujemo nasprotne strani, prav tako pa tudi sebi ne znižujemo cene. Kar pomeni, da uspešen pogajalec deluje v skladu s splošnimi načeli etike, ter mora biti zelo kreativen pri iskanju ciljev, ki zadovoljujejo obe strani v pogajanju (Kosi 2002, 55). Definicij pogajanj je več (Kavčič 1996, 10-11):

• Pogajanja so proces reševanja konfliktov med dvema ali več strankami, v katerem sta obe oziroma vse stranke pripravljene spremeniti svoje začetne zahteve, da bi dosegle skupno sprejemljivo rešitev.

• Za komercialna pogajanja velja, da jih je mogoče definirati kot pridobivanje gospodarskih koristi za pogajalčev posel.

• Pogajanja so barantanje s popuščanji. • Pogajanja so način, kako dobimo tisto, kar si želimo po najnižji možni ceni, a ne

zastonj. • Pogajanja so konference ali razprave z namenom, da dosežemo sporazum, glede

neke pogodbe ali dogovora. • Pogajanja so poskus doseči soglasje, sporazum glede nečesa.

Učinkovito komuniciranje je prav tako nujno če se želimo uspešno pogajati. Saj sta stranki v pogajanju v medsebojnem stiku, kjer vsaka poda svoje mnenje in želje, ter s tem želi doseči učinek pri nasprotni stranki (pogajalcu). Brez razumevanja druga druge, se ne moreta sporazumeti (Kavčič 1992, 223). Pri pogajanju gre tako za dvosmerno komunikacijo med strankama, pri kateri si obe želita doseči dogovor, ki bo ugoden za obe strani. Zavedata pa se, da imata različne interese, med katerimi so nekateri skupni spet drugi pa nasprotujoči. Namen pogajanja je, da pogajalskemu partnerju sporočilo posredujemo na razumljiv in pravilen način. Saj ni nujno, da bo pogajalca nasprotna stran razumela tako kot je mislil, kar pa lahko pripelje do nesporazumov (Kavčič 1992, 225). 2.2 Pogajalski proces Pogajanje ni trenutno dejanje, pač pa gre za proces, ki traja dlje časa. Pogajanje prav tako ni serijsko dejanje, ki se večkrat ponavlja na enak način, saj se pogajajo ljudje, ki se spreminjajo. Zraven ljudi se spreminjajo tudi okoliščine v katerih se pogajajo, zato je vsako pogajanje edinstven proces (Kavčič 2000, 348). V pogajalskem procesu razlikujemo nekaj tipičnih stopenj (Kavčič 1996, 19):

14

• Priprave na pogajanje, • Otvoritev pogajanj in predstavitev začetnih pozicij, • Proces iskanja rešitev oziroma sporazuma, • Sklenitev sporazuma in zaključitev pogajanj.

Posamezna stopnja pogajalskega procesa se zaključi, ko se obe strani sporazumeta, da bosta pogajanje nadaljevali na naslednji stopnji, ali pa ko v tem da bi pogajanja nadaljevali ne vidita več smisla. 2.3 Faze pogajalskega procesa Da bi dosegli zadovoljivo razrešitev pogajanja je pomembno, da dovolimo, da se vsaka faza pogajalskega procesa razvije in izvede v popolnosti. Pomembno je identificirati faze, ko se odločamo glede tempa pogajanja, timinga uvajanja taktike, izvajanja popuščanja in ponudb za končni sporazum (Kosi 2002, 59). 2.3.1 Priprave na pogajanje Gre za uvodno fazo, kjer se pogajalske strani poskušajo seznaniti s krajem dogajanja in navezati medsebojne stike (Kosi 2002, 59). Kar pomeni, da se pogajanja ne začnejo s prihodom v pogajalski prostor in rokovanjem s člani nasprotne skupine pač pa se začnejo mnogo prej s temeljitimi pripravami. Velikokrat pomanjkanje časa vpliva na slabo pripravo na pogajanja. Posledice slabe pripravljenosti pa so po navadi dolgotrajnejša pogajanja, nepotrebno popuščanje nasprotni strani, manjša verjetnost dosege končnega cilja, pogajanja lahko postanejo zapletena in neprijetna, prav tako pa lahko pride do izgube pogajanja nepripravljene strani (Kavčič 1996, 38). Priprave na pogajanja obsegajo naslednje točke:

• Določitev ciljev, Pogajalci morajo že pred začetkom pogajanja vedeti katere cilje želijo doseči. Tako je prvi pogoj uspešnega pogajanja, jasna določitev ciljev, pri čemer pa se določi tudi vsebina pogajanja. Nato je treba ločiti med cilji, ki so za nas zelo pomembni in jih je potrebno doseči, ter med cilji, ki v danem trenutku za nas niso tako zelo pomembni. Kar pomeni, da se bomo pomembnejšim ciljem bolj posvetili kot tistim manj pomembnim. Pri določanju ciljev, je potrebno določiti pogajalski razpon znotraj katerega smo se pripravljeni pogajati. Takšni intervali imajo po navadi tri vrednosti. Prva vrednost pomeni najugodnejše, maksimalno, idealno kar lahko pričakujemo od pogajanj. Druga vrednost pomeni realno, normalno, za nas sprejemljivo, za kar smo prepričani, da lahko z dobro pripravo dosežemo. Ter tretja vrednost, ki je minimalno in je spodnji prag pod katerim se ne pogajamo več (Kavčič 2000, 351). Tako se je v pripravah na pogajanja potrebno ukvarjati z naštetimi intervali za vsak cilj posebej.

• Izbira pogajalske strategije, Ko se določijo cilji, je potrebno začeti razmišljati o strategijah, ki jih bomo izbrali za dosego določenih ciljev. Tako ločimo dve temeljni pogajalski strategiji. Prva je združevalna strategija, ki temelji na razmišljanju, da poleg konfliktov obstajajo tudi skupni interesi obeh strani. Obe strani želita pogajanja graditi na skupnih interesih. Obe strani predstavita svoje interese in pri tem poskušata razumeti druga drugo. Zavedata se, da bosta obe v pogajanjih nekaj izgubili in kar nekaj pridobili. Medtem ko je druga strategija

15

razdruževalna, kar pomeni, da pogajalski strani vztrajata v prepričanju da nimata skupnih interesov. Gre le za to, koliko bo katera od strani dobila iz danega pogajanja. Taka pogajanja velikokrat niso uspešna (Kavčič 1996, 57-58). Naravnanost strank v pogajanjih je lahko naslednja: dobim - dobim (z izidom pogajanja sta zadovoljni obe strani, saj sta obe mnenja, da sta v pogajanjih pridobili), dobim - izgubim (ena stranka je pridobila na račun druge, ki je izgubila), izgubim - izgubim (obe sodelujoči stranki sta po koncu pogajanja nezadovoljni, saj sta obe prepričani, da sta s pogajanji nekaj izgubili) (Kavčič 1992, 74-75).

• Zbiranje informacij, Informacije so vir moči. Pogajalska stran, ki je v pogajanju bolje informirana o problemu pogajanja, ima prednost pred stranjo, ki je manj informirana. Veliko koristnih informacij se tako pridobi pred pogajanjem kakor tudi med samim pogajanjem (Kavčič 2000, 355). Glede na vsebino informacij ločimo dve vrsti informacij, ki jih je potrebno zbrati pred pogajanji. Prva vrsta so informacije o predmetu pogajanj, torej gre za informacije o vsebini pogajanj, medtem ko druga vrsta so informacije o nasprotni strani, kjer nas zanima predvsem čim več o nasprotni strani, ter njene šibke točke in slabosti (Kavčič 1992, 78-79).

• Pogajalec ali pogajalska skupina, Pomembno je določiti ali se bo pogajal en sam pogajalec ali skupina pogajalcev. Če se pogaja posameznik so prednosti naslednje: za vse je odgovorna le ena oseba, ni šibkega člena, posameznik ima jasen in enoten interes, ter takoj lahko sprejme odločitev. Kadar pa se pogaja pogajalska skupina pa so prednosti naslednje: več specializiranih znanj na kupu, člani se lahko med pogajanji posvetujejo, predstavi se lahko več stališ, skupina po navadi porabi manj časa za pripravo na pogajanje kot posameznik. Od okoliščin in presoje, je odvisno kdaj se bo pogajal posameznik in kdaj skupina.

• Začetek in trajanje pogajanja, Čas je ena ključnih spremenljivk pri pogajanjih. Po navadi stran ki v pogajanjih odlaša, pričakuje ugodne posledice, medtem ko stran, ki v pogajanjih pospešuje, se boji negativnih posledic. Velikokrat lahko takšen znak prepoznamo in ga uporabimo v svojo korist.

• Lokacija pogajanja, Glede lokacije pogajanja ločimo naslednje možnosti: pogajanja na našem terenu (prostora smo navajeni in ga obvladujemo, ne potrebujemo dodatnih sredstev in časa za potovanja, pripomočki in dokumentacija so nam v bližini), pogajanja pri nasprotni strani (okolje nasprotnika nam pove veliko o njem, organizacija je prepuščena nasprotni strani), pogajanja na nevtralnem območju (novo okolje za obe strani, gre za enakopravnost obeh strani).

• Določanje pristojnosti pogajalcev, ter izbira javnih ali tajnih pogajanj. Na začetku pogajanja je vedno potrebno nasprotni strani sporočiti kakšne so pristojnosti pogajalske skupine, ali so pogajalci pooblaščeni za sklenitev sporazuma ali potrebujejo soglasje od nadrejenih. Redka pogajanja so tajna, saj se tajno pogajamo le takrat kadar bi javno poznavanje vsebine pogajanja lahko škodovalo pogajalskemu procesu (Kavčič 1992, 92). 2.3.2 Otvoritev pogajanj in predstavitev začetnih pozicij V drugi fazi pogajalskega procesa, gre za otvoritev pogajanj in predstavitev začetnih pozicij. To po navadi imenujemo kar faza nasprotij oziroma razhajanj, kjer pogajalske strani raziskujejo meje svojih nasprotujočih si področij (Kosi 2002, 59).

16

Na začetku, ko se pogajanja začnejo, se obe pogajalski strani med seboj spoznavata, bodisi to lahko storita na formalen ali neformalen način. Pogajalski strani takoj na začetku predstavita svoje člane pogajalskega tima nasprotni strani, njihove pristojnosti, ter tiste informacije, za katere menita, da jih je potrebno predstaviti. Saj če določen član pogajalskega tima nima pristojnosti za sodelovanje v pogajanjih, je potrebno pridobiti soglasje od nadrejenih, saj je njegovo mnenje v nasprotnem primeru brezpredmetno. Sledi določanje dnevnega reda, ter predstavitev začetnih pozicij vsake od pogajalskih strani. Pri tem obe strani predstavita svoje cilje in pričakovanja. Pričakovanja obeh strani so na začetku maksimalna, šele kasneje se prične popuščanje in pritiskanje pogajalskih strani glede pričakovanj in postavljenih zahtev. 2.3.3 Proces iskanja rešitev oziroma sporazuma

V tretji fazi gre za proces iskanja rešitev oziroma željo po dosegi sporazuma. Lahko jo imenujemo tudi faza integracije oz približevanja, kjer se ugotavljajo opcije in iščejo rešitve, ki bi jih lahko uporabili za dosego dogovora med pogajalskima stranema (Kosi 2002, 59). V pogajanjih gre za prepričevanje in ne za razpravljanje, zato ima boljše možnosti tisti pogajalec ali pogajalska skupina, ki je bolj prepričljiv v pogajanjih. Med bolj prepričljive pa spadajo tisti, ki bolje poznajo interese in stališča nasprotne strani. Prepričevanje lahko tako imenujemo kot spretnost in način obnašanja, ki ga nekateri že po naravi obvladajo bolje kot drugi, vendar se tudi tega da naučiti. V fazi iskanja rešitev oziroma sporazuma je potrebno biti pozoren na (Kavčič 1996, 105-108):

• Razumljivo izražanje, • Kontroliranje čustev, • Aktivno poslušanje nasprotne strani, • Primerno odgovarjanje na vprašanja nasprotni strani, • Brez nepotrebnega draženja nasprotnika, • Usmerjanje pozornosti na neverbalno izražanje nasprotnega pogajalca, • Razumevanje nasprotnikovega položaja, • Učinkovito in zmerno govorjenje, • Poudarjanje prednosti.

2.3.4 Sklenitev sporazuma in zaključitev pogajanj Kot zadnja pride na vrsto faza sklenitve sporazuma, ter zaključitev pogajanj. To je končna faza, kjer pogajalske strani podajo končne ponudbe, da s tem pokažejo pripravljenost na sporazum (Kosi 2002, 59). Sporazum se lahko sklene, če sta nasprotni pogajalski strani prepričani, da sta s pogajanji nekaj dosegli, ter da je sklenjen sporazum najboljša možna rešitev. Pomembno je, da pogajalci znajo pravilno prepoznati pravi trenutek za zaključitev pogajalskega procesa, saj prezgodnji ali prepozen zaključek utegne biti napačen. Prezgodnji zaključek pomeni, da bi se od nasprotne strani dalo še kaj doseči, vendar smo pogajanja že zaključili. Velikokrat pa je zaključek pogajanj prepozen, saj druga stran od nas izsili določene rešitve, ki jih s pravočasnim dokončanjem sporazuma ne bi bilo. Idealni zaključek pogajanj je takrat, ko sta obe pogajalski strani dosegli največ kar sta sami ocenili, da se da doseči. (Kavčič 1996, 118).

17

Ko pogajalec oceni, da je primeren čas za zaključitev pogajanj, ima na voljo več tehnik zaključevanja (Kavčič 2000, 367-368):

• Tehnika zadnje ponudbe – nasprotna stran je po naši oceni pripravljena na sporazum, čeprav v podrobnostih ostaja še nekaj razlik. Tako nasprotni strani ponudimo sporazum, ki temelji na našem popuščanju.

• Tehnika povzemanja – temelji na predlaganju zaključka pogajanj, s povzetkom dosedanjega poteka, ter poudarjanjem doseženega.

• Tehnika prekinitev – nasprotni strani damo dovolj časa, za temeljit razmislek o predlogu naše končne ponudbe oziroma sporazuma.

2.4 Značilnosti pogajalskega procesa pri iskanju primernega plesnega partnerja

Ljudje se številnih pogajanj v vsakdanjem življenju velikokrat ne zavedamo več, ampak je to že naša rutina. Veliko več pozornosti in zavedanja, pa dajemo pogajanjem v poslovnem svetu in dogajanju na domačih in tujih tržiščih. Pogajanja pa ne potekajo samo na ekonomskem področju in na sploh v vsakdanjem življenju pri raznih vsakodnevnih opravilih, pač pa potekajo tudi v športu. Tako bomo v nadaljevanju predstavili pogajanja v športnem plesu (latinskoameriških in standardnih plesih), ki pa so najbolj izrazita prav v situaciji iskanja novega plesnega partnerje, bodisi gre za iskanje v domačem okolju in državi ali zunaj nje. Cilji pogajalskega procesa pri iskanju novega plesnega partnerja so predvsem iskanje skupnih poti in interesov obeh strani, želja po določitvi okvira medsebojnih odnosov, delovanja in določitev plesne poti, predvsem pa vzpostavitev dolgoročnega odnosa oziroma partnerstva med obema stranema (plesalcem in plesalko). To so navadno najbolj pereči problemi, ki se kasneje po določenem obdobju partnerstva med dvema plesalcema izkažejo kot slabo zastavljeni in določeni. Zato je potrebno vse te težave in morebitne probleme, ki lahko nastanejo v plesnem paru, rešiti in se o njih pogovoriti že na začetku skupne plesne poti oziroma kariere, da obe strani lahko vesta kaj pričakovati. Velikokrat je prav ta faza oziroma obdobje, ko se sklepajo nova plesna partnerstva najbolj nekakovostna in neprimerno izpeljana. Saj je to temelj za kasnejše uspešno partnerstvo in dosežke plesnega para v prihodnosti. Če pa se že v osnovi, preden se plesni par na novo združi, dogovorimo nenatančno in ne pojasnimo vseh pomembnih področij in sestavnih delov za uspeh plesnega para, potem lahko v prihodnje pričakujemo, da se bodo težave in problemi pričeli zelo hitro kopičiti. Vse to pa vodi v hiter razpad plesnega para. Vemo pa, da najuspešnejši so le tisti plesni pari, ki imajo že veliko let skupne plesne kariere in med seboj kakovostno funkcionirajo. V nadaljevanju, bomo predstavili vse faze pogajalskega procesa pri iskanju novega plesnega partnerja, ter opozorili na vse pomembnosti, ki jih je potrebno vključiti v pogajalski proces, da bi plesno partnerstvo lahko bilo kasneje uspešno in dolgotrajno. 2.4.1 Pred-pogajalski proces iskanja plesnega partnerja Pred-pogajalski proces iskanja plesnega partnerja obsega naslednje dogajanje. V pred-pogajalskem procesu, se plesalec navadno razide z dosedanjim plesnim partnerjem, zaradi razhajanj v interesih in željah. Tako se oba plesalca odločita ali za nadaljevanje plesne poti z nekom drugim, ali pa za zaključitev plesne kariere. Za tistega plesalca, ki se odloči, da bi s športnim plesom želel nadaljevati z nekom drugim, se prične obdobje pred-pogajalskega procesa. Obdobje pred-pogajalskega procesa, pa je značilno tudi za plesalce, ki še niso začeli aktivno tekmovati in iščejo svojega prvega plesnega partnerja. Pred-pogajalski

18

proces, tako zahteva najprej zavedanje, da se plesalec želi podati v iskanje novega plesnega partnerja s katerim si želi ustvariti dolgoročno plesno kariero oziroma pot. Zato pred-pogajalski proces zahteva, predvsem zavedanje plesalca o njegovih željah in interesih, da najprej razčisti sam s seboj, kaj želi in kaj pričakuje od novega plesnega partnerja. Pomembno je tudi, da se odloči kje bo plesnega partnerja iskal ali v tujini ali doma. Že na začetku se mora zavedati, kaj bo posamezna odločitev terjala, ter kaj dobrega lahko prinese. Nato se prične površno iskanje novega plesnega partnerja, kjer mislimo predvsem na iskanje podatkov po internetu, na plesnih straneh, po medijih, v svojem matičnem plesnem klubu, pri svojih trenerjih, ter ostalih trenerjih in drugih plesnih klubih, pri ostalih tekmovalcih in podobno. Pri iskanju podatkov in zbiranju le teh se je potrebno maksimalno potruditi in biti na tekočem s sprotnim dogajanjem, oziroma se z nekom, ki je na tekočem povezati. Zavedati se moramo, da nam lahko vsak podatek pride prav. Pri tem se poskušamo čim bolj angažirati in biti aktivni. To pomeni, da če smo se odločili, da gremo na lov za novim plesalcem, se tega tudi v nadaljevanju konkretno lotimo. Vsekakor pa je najprej potrebno zbrati čim več podatkov, ki jih kasneje obdelamo v informacije in izluščimo le za nas najbolj zanimive. O izbranih primerih in najožjih odločitvah, se posvetujemo tudi z drugimi (trenerji, starši, prijatelji, ostali plesalci), da pri tem dobimo še njihovo mnenje, ki ga lahko kasneje upoštevamo ali ne. Zato vsa mnenja in izjave kasneje predelamo in si z njimi pri končnih odločitvah lahko pomagamo. Po vseh teh pred-pogajalskih pripravah, ki so šele začetek in neka predpriprava za resnejše pogajanje, sledi priprava na pogajanje z željo po združitvi novega plesnega para. 2.4.2 Priprave na pogajanje z željo po združitvi plesnega para Pogajanja se začnejo že s temeljitimi pripravami na pogajanje. Pri pripravah na pogajanje si moramo vzeti kar nekaj časa, da ne hitimo, da vse dobro preučimo in se dobro pripravimo. Saj dobra priprava na pogajanje ne zahteva le informacij o naših željah, ciljih in interesih, pač pa zahteva mnogo več. V žepu moramo imeti tudi informacije o strani s katero se bomo pogajali (s potencialnim plesnim partnerjem), ter o tej strani čim več vedeti in se že pred pogajanjem o njej dobro pozanimati. Saj so posledice slabe pripravljenosti po navadi dolgotrajnejša pogajanja, nezadovoljstvo, nenehna pogajanja in iskanja različnih plesnih partnerjev, nepotrebna popuščanja nasprotni strani, ker imamo občutek, da boljšega ne moremo najti, manjša verjetnost dosege končnega cilja in zadovoljstva obeh strani, pogajanja lahko postanejo neprijetna, izgubimo voljo do iskanja, ter v najslabšem primeru sklenitev plesnega partnerstva s plesalcem, kjer naše plesno partnerstvo nima prihodnosti in se bo kasneje pokazalo kot neuspešno. Ljudje, ki mislijo, da se bodo na pogajanjih že znašli, in ne posvetijo dovolj časa pripravi, se po navadi zelo motijo. Saj je ravno dobra priprava na pogajanje skrivnost uspešnih pogajanj. Priprave na pogajanja pri iskanju novega plesnega partnerja tako obsegajo naslednjo pripravo:

• Določitev ciljev, Plesalec, ki si išče novega plesnega partnerja (v tujini ali doma) mora natančno vedeti katere cilje želi doseči v pogajanjih. Cilji, pa se povezujejo s plesalčevimi interesi, kaj si on želi in kaj pričakuje od novega plesnega partnerja. Veliko tega se lahko nauči iz preteklih neuspelih partnerstev, če pa je še na začetku in išče prvega plesnega partnerja, potem teh izkušenj na žalost nima. Iz neuspeha se navadno veliko naučimo, da se nam v prihodnosti

19

kaj podobnega ne bi več dogajalo, prav tako je tudi pri iskanju primernega plesnega partnerja. Saj imamo s preteklimi plesnimi partnerji navadno pozitivne in tudi negativne izkušnje. Zato poskušamo, da bi se pozitivne izkušnje ohranile, negativne, pa bi zamenjali z drugačnimi, pozitivnimi. Torej je prvi pogoj uspešnega pogajanja, jasna določitev ciljev, pri čemer nam pomagajo pretekle izkušnje in naši interesi. Z določitvijo ciljev, pa se nekako oblikuje tudi vsebina in potek pogajanja. Nato je treba ločiti med cilji, ki so za nas zelo pomembni in jih je potrebno doseči, ter med cilji, ki v danem trenutku za nas niso tako zelo pomembni in lahko nekoliko popustimo pri nasprotni strani. Zato se bomo pomembnejšim ciljem bolj posvetili kot tistim manj pomembnim in jih tudi bolj izpostavili nasprotni strani. Pri tem pa moramo določiti, koliko smo pripravljeni nasprotni strani popuščati in kje (pri katerih ciljih). Velikokrat se zgodi, da si že tako zelo želimo plesnega partnerja, sploh v primeru, ko išče plesalka plesalca (plesalcev primanjkuje), da smo pripravljeni zelo popuščati in skleniti plesno partnerstvo z nekom, s katerim se v veliko pogledih razhajamo. Vse to pa je zelo slabo za nadaljnjo plesno kariero, saj s časoma pride do konfliktov, ki postanejo nepremostljivi. Kazati se začne nezadovoljstvo in neuspeh. Zato raje počakajmo na pravo priložnost in plesalca, ki nam bo ugajal v večini pogledov, kot pa da vzamemo prvo priložnost, ki se nam ponudi. Ne smemo se vesti neučakano ampak moramo biti potrpežljivi in strpni, saj prava priložnost pride takrat ko jo najmanj pričakujemo. Zavedati se moramo, da sklepamo dolgoročno plesno partnerstvo, zato moramo iskati nekoga, ki ima zelo podobne interese kot mi. Pri manjših oziroma mlajših plesalcih, so glavni faktor starši, ki se pogajajo. Zato interese in želje predstavijo starši, ter se poskušajo z drugo stranjo uskladiti, medtem ko pri nekoliko starejši, se plesalci med seboj pogajajo sami, morda ob pomoči trenerja. Največkrat prihaja do razhajanj v interesih obeh strani glede določitve za kateri plesni klub se bo plesalo (za katero državo se bo plesalo), kateri trenerji bodo poučevali novi plesni par, kje se bo treniralo in koliko, koliko financ se bo vlagalo v treninge in tekmovanja, ter kakšne so ambicije za prihodnost. To so eni izmed najbolj perečih problemov. Če se vse to da dogovoriti, potem navadno nastopijo problemi kot so pridobitev izpisnice za plesalca, ki prestopa v drugi klub (v primeru ko sta oba pogajalca iz različnih klubov), užaljenost in nezadovoljstvo trenerjev, ob odločitvah plesalcev in njihovih staršev in podobno.

• Izbira pogajalske strategije, Ko plesalec ali plesalčeva družina (v primeru, da je plesalce mladoletna oseba) določi cilje in interese, ter razmisli o lastnih pričakovanjih, je potrebno začeti razmišljati o strategijah, ki bodo pripomogle pri dosegu določenih ciljev. Tako se plesalec (plesna družina) lahko odloči za združevalno strategijo, ki temelji na razmišljanju, da poleg konfliktov obstajajo tudi skupni interesi obeh strani. Tako obe strani predstavita svoje interese in pri tem poskušata razumeti druga drugo, ter pokažeta željo, da želita graditi na skupnih interesih. Zavedati se morata, da bosta obe v pogajanjih nekaj izgubili, a vsekakor več pridobili. Pripravljenost na kompromise, je ključnega pomena. Medtem ko se lahko plesalec odloči tudi za drugo strategijo, ki je razdruževalna, kar pomeni, da pogajalski strani vztrajata v prepričanju da nimata skupnih interesov, ter ne želita druga drugi popuščati. Vendar ta strategija ni smiselna, saj se nima smisla pogajati, če že naprej vemo, da ne bomo dosegli sporazuma in se zato niti ne želimo potruditi. Takšna pogajanja so skoraj vedno neuspešna. V športnem plesu, se je potrebno po izbiri najožjih in najboljših izbranih plesalcev, pogajati z združevalno strategijo, saj vse ostalo ne vodi v sporazum in začetek nove plesne kariere. Pri tem je vedno potrebno malo popuščati in poskušati najti skupne interese in pot. A kljub temu ostati zvest svojim temeljnim načelom in najpomembnejšim interesom in ciljem, pri tem pa razumeti tudi drugo stran in njihova načela, ter interese. A zavedati se moramo, da uspe lahko le plesni par, kjer so interesi skupni in je čim manj odstopanj v željah in ciljih.

20

• Zbiranje informacij, Pred pogajanji je potrebno zbrati vse potrebne informacije saj velja, da je pogajalska stran, ki je bolje informirana o tekočem dogajanju in nasprotni strani tudi v prednosti pred manj informirano stranjo. Veliko pomembnih informacij dobimo tudi med pogajanjem, ampak glavne informacije je potrebno zbrati že pred pogajanjem. Informacije morajo obsegati kar nekaj podatkov o nasprotni strani (plesalcu) in sicer podatke o samem plesalcu, ki smo ga izbrali v ožji izbor, kot so ime, priimek, višina, starost, narodnost v primeru, če je plesalec iz tujine, v kateri kategoriji pleše (D, C, B, A, I), ali pleše obe plesni zvrsti (latinskoameriški in standardni plesi) ali samo eno, kakšne so njegove dosedanje izkušnje in uspehi, koliko let se že aktivno ukvarja s plesom, katere trenerje je imel do sedaj, koliko in kako pogosto je do sedaj treniral, ter katera tekmovanja je obiskoval (ali samo domača ali tudi tuja) in podobno. Zraven vseh teh informacij, ki se jih da pridobiti kar preko e-maila (dogovarjanje s plesalcem), oziroma plesnih strani, pa si velikokrat lahko pogledamo tudi video posnetke plesalcev na internetu, ki jih želimo kontaktirati (posebej pri starejših plesalcih, ki so v najvišjih plesnih kategorijah). Nato pa se po vsem pregledanem materialu in pridobljenih podatkih, ki jih lahko dobimo preko medijev, dogovorimo še za razgovor, kjer se vse lahko še natančneje dogovorimo. Torej dogovor za srečanje je eden izmed zelo pomembnih dejavnikov, saj se na srečanju lahko pogajamo iz oči v oči, poskusimo nekaj plesnih korakov, nasprotno stran bolje spoznamo in vzpostavimo z njo direkten stik, ter se dokončno dogovorimo o odločitvi. V osebnem stiku med pogajanji pa pridobimo še marsikatero pomembno informacijo, ki nam lahko pomaga pri končni odločitvi. Če je odločitev pozitivna, se dogovorimo tudi za način dela in sestavimo plan.

• Pogajalec ali pogajalska skupina, Po navadi, se pri sestavljanju novih plesnih parov pogaja kar nekaj pogajalcev na vsaki strani. Navadno so to straši obeh plesalcev (posebej, kadar gre za mlajše plesalce), plesalca, velikokrat pa tudi trenerji. Vsi ti člani v pogajanju so lahko zelo koristni. Starši predstavijo svoje aspekte in pričakovanja, ter dosedanji način dela. Medtem ko plesalci povedo svoje želje in pričakovanja, ki so po navadi kar v veliki meri podobni interesom njihovih staršev, ter najlažje povedo, kako se po prvi plesni preizkušnji počutijo z novim plesnim partnerjem. Saj je tisti prvi stik in prvi ples/plesni koraki zelo pomemben, saj takoj dobimo občutek ali bi se z nekom lahko plesno ujeli ali ne. Nato pa so tukaj tudi trenerji, ki lahko prvo preizkušnjo pogledajo in podajo svoje strokovno mnenje. Gre za več specializiranih znanj na kupu, člani pa se lahko med pogajanji tudi posvetujejo, predstavi se lahko več stališ, skupina po navadi porabi manj časa za pripravo na pogajanje kot če bi se pogajal posameznik. Vsekakor pa je pri športu kot je ples izjemnega pomena občutek obeh plesalcev in strokovno mnenje videnega, kakor tudi mnenje staršev, ki so vsekakor največja podpora plesalcem tako finančno kot tudi psihično.

• Začetek in trajanje pogajanja, Čas je ključna spremenljivka pri pogajanjih. Predvsem kadar gre za srečanje plesalcev, ki sta različnih narodnosti. Čas je potrebno prilagoditi obema stranema, tako da je za obe strani ugodno. Najprimernejši čas za sklepanje novih plesnih partnerstev je pred poletjem, saj takrat se končuje plesna sezona, zaključuje se neko plesno obdobje, plesalci in družine imajo več časa za premislek o pretekli sezoni in njeni uspešnosti, o zadovoljstvu s trenerji in plesnim partnerjem, kakor tudi z načinom dela. To je čas počitnic in novi čas za ustvarjanje in planiranje novega, še boljšega načina za prihajajočo sezono. V tem času se tudi veliko plesalcev oziroma plesnih parov odloči za prestop v drugi klub, za menjavo plesnega partnerja ali celo za menjavo trenerja. Tako se z novo sezono veliko plesnih parov oziroma posameznikov/plesalcev loti novega načina dela in novega plana. Tako so pogajanja in dogovarjanja za sklepanje novih plesnih partnerstev najboljša prav v času začetka poletja.

21

• Lokacija pogajanja, Ko izbiramo lokacijo pogajanja imamo možnost, se pogajati na našem terenu (v naši državi v primeru tujca oziroma, pri nas doma ali v našem okolju, kjer bivamo), pogajati pri nasprotni strani (v tuji državi, v primeru tujega plesalca, oziroma v nasprotnikovem domačem okolju) ali pogajati se na nevtralnem območju (novo okolje za obe strani, srečamo se nekje vstran od doma obeh pogajalskih strani). Po navadi se domači plesalci dogovarjajo/pogajajo za sklepanje novih plesnih partnerstev kar v določenem klubu (ali klubu enega ali drugega plesalca), da lahko sodelujejo tudi trenerji. Kadar pa gre za sklepanje plesnih partnerstev s tujimi plesalci, pa mora tuj plesalec pripotovati v našo državo, da se lahko dogovorimo, ali pa se mi odločimo in odpotujemo v tujino, možnost pa je tudi ta da se plesalca, ki sta zainteresirana za skupno plesno kariero, srečata na kakšnem večjem tekmovanju, kjer se skupaj z trenerji dogovorita in poskusita.

• Določanje pristojnosti pogajalcev, ter izbira javnih ali tajnih pogajanj. Pri športnem plesu, ni tako zelo strogo in določeno, glede pooblastil za pristojnosti pogajalcev, kot je to pri poslovnih pogajanjih. Pač pa ima vsak, ki je prisoten na pogajanjih ob sklenitvi novega plesnega partnerstva pristojnosti za sodelovanje in podajanje razmišljanja. Pomembno je samo, da ima ta oseba povezavo z nekom v novem plesnem paru. Prav tako sklenitev sporazuma ne rabi biti pisna pač pa se obe strani ustno odločita in dogovorita o sodelovanju. Pogajanja potekajo navadno javno, le včasih si nekateri plesalci ne želijo, da bi že prvi razgovor z novim plesnim partnerjem prišel takoj v plesno javnost posebej pri starejših plesalcih, ki so vrhunski plesalci in je njihov ugled zelo pomemben. Zato prve razgovore želijo opraviti stran od oči javnosti (ostalih plesnih parov in njihovih staršev, ter drugih klubov in trenerjev). Zato želijo, da v javnost pride novica o novem plesnem partnerstvu takrat, ko je že vse dogovorjeno in določeno. Pri mlajših plesalcih teh težav po navadi ni, saj jih plesna javnost tudi toliko ne pozna. 2.4.3 Otvoritev pogajanj in predstavitev začetnih pozicij obeh strani Naslednja faza pogajalskega procesa je faza, kjer gre za otvoritev pogajanj in predstavitev začetnih pozicij obeh strani. Tukaj gre po navadi za predstavitev interesov, želja, ciljev in pričakovanj obeh strani. Zato v tej fazi velikokrat naletimo na nasprotja oziroma razhajanja, ter vsekakor skupne točke in razmišljanja, ki nas povezujejo. Ko se pogajanja pričnejo, se obe pogajalski strani med seboj spoznavata, pogovarjata, poskušata izvedeti čim več druga o drugi, ter pridobiti še kakšno koristno informacijo, ki bi bila pozitivna za sklenitev novega plesnega partnerstva. Seveda imata pogajalski strani kar nekaj pridobljenih podatkov o nasprotni strani že pred začetkom pogajanj, saj sta po navadi v kontaktu že pred srečanjem preko medijev o osnovnih in najpomembnejših stvareh, ki so prvi pogoj za dogovorjen sestanek. Pogajalski strani takoj na začetku predstavita svoje člane nasprotni strani, ter njihove funkcije in vse tiste informacije, za katere menijo, da jih je potrebno predstaviti. Sledi razprava po določenem vrstnem redu, ter predstavitev interesov in želja obeh pogajalskih strani. Obe strani predstavita svoje cilje in pričakovanja. Pričakovanja obeh strani so na začetku maksimalna, kasneje pa se prične popuščanje obeh strani glede pričakovanj in postavljenih zahtev, z željo po sklenitvi plesnega partnerstva. Pomembno je, da ne popuščamo preveč prav tako pa ne premalo, ampak ravno toliko, da bomo mi in nasprotna stran zadovoljni z zaključenim, ter da kasneje sprejeti dogovori ne bodo moteči in škodljivi za novo plesno partnerstvo.

22

2.4.4 Iskanje sporazuma/dogovora z željo po združitvi različnih interesov plesalcev Naslednja faza je faza iskanja rešitev oziroma želje po dosegi sporazuma. Gre za fazo približevanja, kjer se iščejo rešitve in skupen jezik za dosego dogovora med stranema. V pogajanjih je pomembno, da obe strani želita skleniti dogovor, saj bo samo v takšnem primeru prišlo do sklenitve novega plesnega para, ki je lahko v prihodnje uspešen. Velikokrat so nekateri plesalci zelo zainteresirani za skupno plesno pot z določenim plesalcem, vendar se lahko vse skupaj zelo hitro spremeni, ko spoznajo, da v resnici ni vse tako kot so pričakovali pred razgovorom. V najslabšem primeru to lahko spoznajo ko novi plesni par že trenira in tekmuje. Včasih je pa ravno obratno, da določen plesalec ne vidi v neki določeni zvezi pozitivne in uspešne poti v prihodnosti, vendar določeni dejavniki na razgovoru to spremenijo in par ki je najmanj pričakoval, da se bo združil, prične s skupno plesno kariero. Sporazume, pa se lahko doseže le če je vsaka od strani pripravljena malo popustiti in se dogovoriti. Potrebno se je primerno in razumljivo izražati, tako da nas nasprotna stran razume, potrebno je kontrolirati čustva in občutke posebej, kadar se nekdo ne strinja z nami, prosimo za besedo in tudi drugim pustimo do besede, če vidimo, da nas ne veže skoraj nobeden skupen interes, ne vztrajamo več, pač pa zaključimo z razgovorom. Pazimo na geste in neverbalno komuniciranje, poskušamo biti realni in videti stvari objektivno. 2.4.5 Sklenitev sporazuma in združitev novega plesnega para Zadnja je faza sklenitve sporazuma, ter zaključitev razgovorov. Če je ta faza uspešna, potem je prišlo do združitve novega plesnega para in do začetka oblikovanja nove plesne poti. Gre za zadnjo fazo, kjer obe strani podata svojo končno odločitev (ali sta zadovoljni z dogovorjenim, ter potrdita novo plesno partnerstvo), da s tem pokažeta pripravljenost na novo plesno kariero. Sporazum oziroma dogovor o novem plesnem partnerstvu se lahko sklene pod pogojem, če sta obe strani zadovoljni z dogovorjenim in prepričani, da je to najboljša možna rešitev in da je uspeh novega plesnega para neizbežen. Velikokrat se odločitve obeh strani posredujeta po pogajanjih/razgovorih, kar preko telefona. Saj imajo plesalec in starši obeh strani, tako dovolj časa, da se v miru odločijo in pretehtajo slišano in povedano na sestanku. V pogajanju o združitvi novega plesnega para, ni zaključek pogajanja posebej pomemben, pomembno je le, da se obe strani o vsem dogovorita in si vse pojasnita. Po sklenitvi plesnega para, pa se obe strani sproti dogovarjata o tekočem delu, pripravita plan dela (dolgoročni in kratkoročni), izbereta klub (državo) in trenerje. Nato pa se plesalca podata na novo in široko odprto plesno pot, ki jima bo ob primernem komuniciranju, sodelovanju staršev, dobrem trenerju in preudarnem načinu treniranja in tekmovanja zagotovo uspela.

23

3 ETIKA 3.1 Opredelitev pojma etika

Etika je filozofska disciplina, ki obravnava merila človekovega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo, ter moralno in nemoralno (Radonjič 2004, 1). Lahko bi rekli, da je etika filozofija morale, ter da moralno delovanje uresničuje etične odločitve. Etika je največkrat predstavljena v povezavi z moralo. Zato lahko etiko in moralo razumemo kot skupek pravil, po katerih se dejanja posameznika, skupine ali naroda presojajo z vrednostnega vidika, torej po kriteriju, kaj je prav in kaj je narobe, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je dovoljeno in kaj ne. Te kriterije po navadi postavlja neka skupnost ali posameznik in po njih se človeška dejanja sodijo, ali so dobra, slaba, moralno nevtralna. Gre torej za tako imenovana moralna načela za presojanje človeških dejanj (Kavčič 1996, 137). Etika je nastala v času stare Grčije ob prehodu naturalne proizvodnje v blagovno in se tako razvijala oziroma spreminjala in dopolnjevala z razvojem družbe. Zato ugotavljamo, da ima vsako obdobje in vsaka družbena skupina svojo etiko. Zato je pogledov na to kaj je dobro, kaj je slabo, kaj je prav in kaj narobe, ter kaj je v neki družbeni skupini dovoljeno in kaj ne, zelo veliko. Vse to pa je odvisno od izhodišča, s katerim dejanja presojamo. Etika je tudi filozofska disciplina, zato so se z opredeljevanjem etike ukvarjali številni filozofi. Nekateri so etiko opredeljevali kot nekaj, kar obstoji izven človeka, kot naravno, večno, absolutno. Prepričani so bili, da obstaja neka absolutna kozmična determiniranost, absolutni svetovni red, ki mu je vse podrejeno. Medtem ko drugi filozofi so bili mnenja, da je etika sestavni del človekove narave. Spet drugi bolj sodobni filozofi so bili mnenja, da je etika proizvod družbe, v kateri človek živi. Po mnenju nekaterih pa je etika nekaj, kar je v posamezniku absolutno nadrejeno, po mnenju drugih pa je edini izvor morale posameznik (Kavčič 1996, 137). Temeljno pričakovanje od etike je, da bo opredelila splošna normativna pravila, ki nam bodo pomagala pri razreševanju problemov, kaj je prav in kaj bi bilo treba storiti. Izhodišče sodobne etike je, da se je človek sposoben sam odločati in uporabljati svoj razum, etika pa mu pomaga, da se sam usmerja in sam določa svoja dejanja (Kavčič 1996, 137). Temeljna etična načela, ki jih je mogoče sintetizirati iz različnih etičnih nazorov, so človeško dostojanstvo, svoboda, pravičnost in solidarnost. Ta načela so dokaj lahko razumljiva in uporabna. Problemi nastanejo, če pridejo v medsebojno nasprotje (Kavčič 1996, 138). Velikokrat se zgodi, da se posamezni pogajalec ali pogajalska skupina nagne k eni ali drugi etiki, oziroma začne do neke mere upoštevati določena etična načela. Vse to je odvisno od tega, kolikšna je pripadnost posameznika skupini in koliko etike ter kakšno je skupina razvila. Saj se velikokrat znotraj posamezne večje skupine, recimo naroda, lahko razvijejo manjše skupine in posamezniki s precej drugačno etiko od uradne (Kavčič 1996, 138). Ljudje oblikujejo svojo etiko postopno, kot rezultat razvoja, ter v odnosu do zunanjega sveta, predvsem pa v odnosu do socialnega okolja. Ni nujno, da vsi ljudje dosežejo najvišjo stopnjo moralnega razvoja in zavestno opredelijo svoja etična načela, ki so bolj ali manj

24

različna od etičnih načel drugih ljudi v skupini, ki ji pripadajo. Možnost etičnega razvoja, pa se da pridobiti s pomočjo učenja z igranjem vlog, kritičnim mišljenjem in podobnim. (Kavčič 1996, 139). V evropskih kulturah lagati ni etično dovoljeno. Zato se laganje v pogajanjih odsvetuje, saj če začnemo lagati, je potrebno zgraditi celi sistem laži, sicer nas kar kmalu ujamejo na laži, ter s tem izgubimo zaupanje pri nasprotni strani. S tem pa namenjamo veliko koncentracije in pozornosti vidiku pogajanja, ki mu ga ne bi smeli. Vse to pa nas odvrača od koncentracije na prave probleme. Poštenost v pogajanjih se vsekakor dolgoročno obrestuje, predvsem v primerih, ko se bodo isti pogajalci srečali še velikokrat (Kavčič 1996, 144). V podjetjih in večjih organizacijah je etika v povezavi z moralo, ter etika poslovnega komuniciranja zelo pomembna sestavina politike organizacije, saj gre za povezavo s podobo in filozofijo organizacije, usklajevanjem interesov udeležencev in prepričanjem o organizaciji, iz katerega rastejo zamisli, poslanstvo, smotri in cilji organizacije kot osrednji del politike organizacije. Etika obsega tri ravni, kamor spadajo zadeve v zunanjem okolju organizacije, zadeve v organizaciji, ter zadeve managerjev. V zunanjem okolju podjetja govorimo o poslovni etiki, ki zadeva razmerja podjetja s poslovnimi partnerji in konkurenti, ter odnose in razmerja z drugimi posamezniki, skupinami in organizacijami v okolju, sestavni del te poslovne etike je etika poslovnega komuniciranja. Na prvem mestu je moralnost ravnanja managerjev, poslovnežev, strokovnjakov in seveda poslovnega komuniciranja do lastnikov organizacije. Ti prek svojih pooblaščencev določajo strateške usmeritve in smotre delovanja organizacije ter postavljajo in odstavljajo managerje. Ti niso le njihovi uslužbenci, temveč tudi zaupniki, tako pri postavljanju, kot pri sodelovanju in razreševanju ima zaupanje veliko vlogo. Smotri, interesi in vrednote lastnikov imajo pri odločanju managerjev največjo težo. V podjetjih gre praviloma predvsem za donosnost vloženega kapitala kakor tudi o ravnanju z ustvarjenim dobičkom v podjetju. Poslovna etika sega tudi v notranje okolje podjetja in zadeva odločitve ter delovanje vseh sodelavcev. Etika managementa obsega tudi etiko vodenja, razmerja managerjev z vsemi sodelavci v organizaciji, ter etiko komuniciranja. Sodelavci so torej notranji udeleženci organizacije. Managerji ne morejo učinkovito in uspešno voditi organizacije brez sodelovanja notranjih udeležencev, ki so zgled podjetja navzven. Vsi sodelavci so člani podjetja. Delo v organizaciji in s sodelavci osmišlja življenja zaposlenih. Managerji imajo do sodelavcev praviloma obilo moči, ne le moči položaja in razpolaganja z resursi organizacije, temveč tudi osebne moči in moči znanja. Moč pa pomeni tudi možnost, da managerji zlasti s komuniciranjem vplivajo na sodelavce z interesi, vrednotami in smotri. Moč je odgovornost, ki zadeva tako osebno uspešnost kot tudi vrsto pravic in osebno dostojanstvo sodelavcev. Tretja raven so managerji. Tudi sodelavci so managerji, ki se ukvarjajo z moralnimi presojami. Za managerje je organizacija okolje, kjer doživljajo svoje upe in stiske, iščejo svojo identiteto in poslanstvo, se dokazujejo z delom in uspehi, skušajo graditi in se razvijati, pomagati organizaciji v kateri delujejo, ter jo napraviti še močnejšo in boljšo, ter s tem izboljšati delovno okolje, ustvarjati priložnosti za rast in razvoj zaposlenih in podobno. Etika zadeva moralnost zasebnega življenja managerjev ter seveda komuniciranja. Poslovna etika, ki jo oblikujejo managerji, mora upoštevati interese in vrednote, ter različne etike udeležencev organizacije. Med osebno etiko managerja in

25

poslovno etiko organizacije, ki jo vodi je kar velika razlika. Ta povzroča pritisk nad managerjevo vlogo v organizaciji. Če je ta pritisk zmeren, spodbuja, če pa je prekomeren, pa povzroča težave. 3.2 Etika v športnem plesu Človekove lastnosti oziroma v našem primeru lastnosti posameznega plesalca sestavljajo značaj posameznega plesalca. Vse to pa je v tesni povezavi z moralno in etično platjo osebnosti posameznika. Vse to se pri plesalcih kaže v (Trunkl 1995, 16-17):

• njihovem odnosu do samega sebe, pri opisovanju in opazovanju športnikov in trenerjev, je pomembno, da ugotovimo njihove značajske poteze, ki kažejo njihov odnos do samega sebe. Ta odnos je seveda od posameznika do posameznika različen. Saj ljudje sami sebe različno presojajo. Kritičnost pomeni, da zna športnik, v našem primeru plesalec pravilno oceniti svoje dobre in slabe strani. Kritičnost pa tako pomeni motiv, ki ga sili k skladnejšemu in pozitivnejšemu ravnanju. Lahko je pretirana ali pa premajhna. Pretirana kritičnost do sebe, lahko športnega plesalca zavre pri njegovi aktivnosti, da si športnik zaradi nje ne upa več ničesar prevzeti nase. Tako postane neodločen, izgubi samozavest, včasih pa se pojavi celo občutek manjvrednosti. Nasprotno se lahko zaradi premajhne kritičnosti pojavi precenjevanje samega sebe, neutemeljena samozavest, površnost in samovšečnost. Naslednji sestavni del odnosa do sebe je ponos. Pomanjkanje ponosa vodi v klečeplaznost in samo-zaničevanje, medtem ko pretiran ponos vodi plesalca v ošabnost in vzvišenost.

• odnosu do drugih (trenerja, soplesalca in konkurentov), Se lahko pri plesalcih izraža na različne načine kot agresivnost, egoizem in iskrenost. Glede na to se plesalce oziroma športnike na sploh lahko ločuje v tri skupine. Prva skupina so ljudje, ki silijo k ljudem. Tukaj gre za športnike, ki so prijateljski, zaupljivi, iskreni, pripravljeni na sodelovanje in dajanje pomoči, družabni in podobno. To se lahko kaže tudi kot negativno. Trenerji morajo pri športnikih (plesalcih) razvijati predvsem pozitivno smer. Druga skupina so ljudje, ki bežijo od ljudi, za katere je značilno samotarstvo, želja po samostojnosti, neodvisnosti in nemotenosti. Taki športni plesalci se težko povežejo s svojim soplesalcem in trenerjem, saj težko prenašajo kompromise in avtoriteto. Tretja skupina pa so ljudje, ki so proti ljudem, za take pa je značilno, da so napadalni, agresivni, egoistični, škodoželjni, posmehljivi, prepirljivi, nepošteni in sovražni. Pogosto izzivajo prepire, taki so zelo neprimerni za šport, vendar jih veliko srečamo v vseh športnih disciplinah.

• ter odnosu do dela in treninga. Gre za odnos do treniranja in tekmovanja. Primeri tega so marljivost, vztrajnost in natančnost. Marljivost pomeni, da plesalec dela šport z veseljem, da se trudi za uspeh, da sam uvidi kaj je potrebno storiti, in ne čaka vedno na ukaze trenerja. Vztrajnost kaže na to, kako hitro športnik v našem primeru plesalec ali plesni par odneha in obupa nad težavami, ki ga spremljajo pri tekmovanjih in treniranju. Nekateri športniki odnehajo že pri najmanjših težavah, medtem ko druge športnike težave naravnost spodbudijo k večjim naporom. Natančnost nam pove, s kolikšno skrbnostjo ali površnostjo športniki oziroma plesalci opravljajo svoje obveznosti. V športnem plesu (standardni in latinskoameriški plesi) pa se predpisana etična načela pričakujejo ne samo od plesalcev samih pač pa tudi od sodnikov, ki so zelo pomemben del vsakega plesnega tekmovanja.

26

Sodniki bi morali vedno vzdrževati najvišje standarde etike ter vedenja in ravnanja in v ta namen spoštovati tudi naslednja pravila:

• Vedenje sodnika, tako na plesišču kot izven plesišča, mora ustrezati načelom dobrega športnega obnašanja. Vedenje sodnika v javnosti pri opravljanju funkcije, povezane s športnim plesom, ali ob katerikoli priliki, kjer je prisotna javnost vključno s tekmovalci, gledalci in predstavniki medijev, ne sme biti v nasprotju s predpisi, neprimerno, nedostojno ali moralno sporno.

• Odločitve sodnika morajo biti dosledne, objektivne in nevtralne. Pristransko sojenje spodkopava osnovne temelje vsakega tekmovanja.

• Sodnik v javnosti ne sme razpravljati ali dvomiti o mnenju, presoji, poštenosti ali časti drugega sodnika.

• Sodnik ne sme sprejeti od tekmovalca, organizatorja ali katerekoli tretje osebe, ki bi jo utegnila sodnikova odločitev posredno ali neposredno zadevati, kot darilo ali plačilo za svoje usluge denarja, nagrad, predmetov večje materialne vrednosti ali drugih koristi oziroma obljub kakršnekoli bodoče koristi.

• Sodnik ne sme ustvarjati lažne predstave o svojih pooblastilih, izkušnjah in sodniški licenci.

• Kadar sodnik v skladu s pravili tega Kodeksa na tekmovanju sodi tekmovalce, ki jih trenira ali jih je treniral v preteklosti, ne sme dovoliti, da bi ta razmerja vplivala na njegovo presojo in ocene.

• Sodnik mora vzdrževati in razvijati svoje sodniško znanje in izkušnje s spremljanjem razvoja tehnike in stila plesanja in sprememb pravil in kriterijev sojenja

• Sodnik se mora vzdržati vsakega drugega vedenja in ravnanja, ki bi na kakršenkoli način utegnilo škodovati ugledu PZS ali tekmovalnega plesa.

Konflikt interesov nastopi ob vsakem sodnikovem interesu, razmerju, njegovi aktivnost ali članstvu v združenju, ki ni združljivo z dolžnostjo sodnika, da zagotovi vsem tekmovalcem nepristransko in pošteno sojenje, izključno na podlagi kakovosti njihovega tekmovalnega nastopa, brez vsakega predsodka ali pritiska. Moralno etična pravila ravnanja sodnikov na tekmovanjih:

• Sodnik, ki je določen za opravljanje funkcije na določenem tekmovanju, je dolžan vse do zaključka tega tekmovanja delovati v vlogi sodnika in spoštovati določila kodeksa.

• Upoštevaje temeljni konflikt interesov sodnik ne sme soditi tekme oziroma se mora umakniti iz sodniške ekipe na tekmi, na kateri tekmuje njegov ožji ali širši družinski član, oziroma v primeru, da je s tekmovalcem, ki sodeluje na tekmi v takšnem osebnem razmerju, da bi bilo neprimerno, da bi opravljal funkcijo sodnika.

Ožji ali širši družinski član sodnika je oseba, ki je s sodnikom v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena (oče, sin, vnuk, pravnuk), v stranski vrsti do četrtega kolena (bratranec, sestrična) ali v svaštvu do drugega kolena, kakor tudi oseba, ki je s sodnikom v razmerju posvojenca ali posvojitelja, rejenca ali rejnika, oskrbovanca ali skrbnika, ter vsaka druga oseba, ki s sodnikom živi v življenjski skupnosti. Sodniki morajo biti pozorni na naslednja pravila:

• Sodnik ne sme soditi tekmovanja in se mora umakniti iz sodniške ekipe, če ve ali domneva, da mu njegovo telesno ali duševno stanje ne dopušča, da bi lahko primerno in pravilno opravljal sodniško funkcijo brez vsakih omejitev.

27

• Sodnik, ki je bil določen in je sprejel opravljanje sodniške funkcije na tekmovanju, ne glede na vrsto in nivo tekmovanja, pred pričetkom in med potekom tega tekmovanja, dokler tekmovanje ni zaključeno, ne sme zaužiti alkohola ali droge v nobeni obliki.

• Sodnik med tekmo, na kateri opravlja funkcijo sodnika, ne sme poučevati, spodbujati, dajati navodil in nasvetov, ali razpravljati o nastopu na tej tekmi s tekmovalcem ali ekipo, ki na tej tekmi tekmuje.

• Sodnik ne sme na kakršenkoli način izražati, da bo določenega tekmovalca ali ekipo obravnaval na določen način ali mu podal določeno oceno.

• Sodnik na tekmi, na kateri opravlja funkcijo sodnika, ne sme na noben način izvajati s svojim ravnanjem pritiska na tekmovalce, ki na tem tekmovanju sodelujejo.

• Sodnik se mora v javnosti vzdržati izražanja svojih simpatij ali nenaklonjenosti do tekmovalcev ali ekip, ki bi jih utegnil soditi na katerem koli tekmovanju.

• Sodnik ne sme na kakršenkoli način poskušati osmešiti ali zastrašiti drugega sodnika, ali drugače neprimerno vplivati nanj.

• Sodnik, ki na tekmovanju ne opravlja sodniške funkcije, ne sme razpravljati s sodnikom, ki na tem tekmovanju sodi, o kvaliteti nastopa ali rezultatih tekmovalca, ki sodeluje na tekmovanju, ne glede na to, ali gre za rezultate tega ali katerega prejšnjih tekmovanj, dokler tekmovanje ni zaključeno.

• Če se sodnik med tekmovanjem pogovarja z drugimi sodniki, gledalci, tekmovalci ali trenerji, se mora vzdržati razpravljanja o nastopu, prejšnjih nastopih ali rezultatih kateregakoli para, ki ga na tem tekmovanju kot sodnik ocenjuje, dokler tekma ni zaključena.

• Sodnik ne sme poskusiti vplivati na izid tekmovanja na kakršenkoli drug način kot s poštenim ocenjevanjem vseh parov, ki na tekmovanju sodelujejo, v skladu s kvaliteto njihovega nastopa.

• Sodnik, ki je določen za sojenje tekmovanja, je dolžan opraviti svojo nalogo dosledno po pravilih in kriterijih sojenja.

• Sodnik se mora vzdržati vsakega ravnanja, ki meri na pridobitev prednosti oziroma koristi kateremukoli tekmovalcu.

3.2.1 Lobiranje v športnem plesu Lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti, ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev. Tudi v športnem plesu, ni dovoljeno zavajati in nepošteno predstavljati svojega interesa. Prav tako tudi ni dovoljeno, da bi se ob tem ponujale kakršne koli ugodnosti ali premoženjske koristi za to, da se izpostavi določen interes nekoga. Vendar se kljub temu, da je vse to neželeno in tudi nenazadnje prepovedano, vseeno dogaja v vseh športih, kakor tudi v športnem plesu. Proces lobiranja je vplivanje lobista na odločevalce skrito očem

28

javnosti. Zato za lobiranje v športnem plesu v večini primerov ne vemo, da se izvaja, saj je skrito. V večini primerov, je v športnem plesu lobist trener določenega plesnega para, ki ima velikokrat zraven trenerske funkcije tudi sodniško vlogo. Tako lahko trener (lobist) v vlogi sodnika na določenem tekmovanju vrši lobiranje za določen plesni par. Tako lobist, v našem primeru sodnik, ki je hkrati tudi trener plesnega para, prikrito in stran od oči javnosti, komunicira z raznimi sodniki, ki so prav tako del tekmovanja, ki ga on sodi. Z njimi pozitivno razpravlja o svojem plesnem paru, kar pozitivno vpliva na drugega sodnika in kasneje tudi na njegove sodniške odločitve. Vsekakor pa ima veliko sodnikov vpliv na ostale sodniške kolege, saj se med seboj večinoma vsi dobro poznajo. Sodnik, ki lobira za svoj plesni par, pa želi s poudarjanjem svojega plesnega para, ter s pozitivnimi komplimenti o njem vplivati na ostale sodniške odločitve. Velikokrat to stori celo direktno, brez govoričenja, kar jasno pove, kaj želi in kaj pričakuje od svojega sodniškega kolega (da pri sojenju podpre njegov par). Na nekatere sodnike in njihove odločitve, takšni načini ne vplivajo, medtem ko na večino pa vplivajo. Na večino sodnikov takšna dejanja imajo vpliv, zato, ker se jim obljubijo iz strani lobista (sodnika), določene ugodnosti, kot so povabilo na učenje plesnih parov v druge države, poslovno sodelovanje, včasih morda tudi kakšne druge finančne ugodnosti. Prav to je velika težava in prepreka vsakega športa, kakor tudi športnega plesa. Saj zaradi takšnih dejanj, prihaja do neobjektivnosti ocenjevanja na tekmovanjih, nezadovoljstvo plesnih parov, prenehanje plesnih parov s tekmovanjem, padec motivacije plesalcev za delo in trud in podobno. 3.2.2 Korupcija in podkupovanje v športnem plesu Korupcija ne obstaja samo v razvijajočih se državah, ampak jo srečamo v vseh delih sveta. Predstavlja velik mednarodni problem. Korupcija po svetu je zelo razširjena in ogroža številne države pri razvoju gospodarstva. Korupcija je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za koga drugega. Pojav korupcije v družbi negativno vpliva na socialne, zakonodajne, politične in ekonomske vidike družbenega razvoja. Spodkopava javno zaupanje v državne institucije in vladavino prava, zmanjšuje integriteto družbe kot celote in pomen integritete kot družbene vrednote, zmanjšuje proračun držav, lokalnih skupnosti, podjetij in podobno. V korist zasebnih interesov storilcev koruptivnega dejanja, ostale posameznike nezakonito postavlja v neenakopraven položaj oziroma jih omejuje pri uveljavljanju njihovih temeljnih pravic, povzroča neučinkovitost različnih postopkov (upravnih, sodnih, policijskih, postopkov, povezanih z javnimi naročili, zaposlovanjem), ter omejuje prosto konkurenco na trgu. Tudi korupcija je zelo razširjena med športi po svetu. Korupcija je tako močno vpletena v šport, da že pošteno ogroža njegovo prihodnost. Šport v Aziji je uničen. Bejzbol v Tajvanu in sumo na Japonskem sta izgubila verodostojnost, kar pa velja tudi za nogomet na Kitajskem. Ena od oblik korupcije je zagotovo doping med športniki. Doping je zaslediti tudi v športnem plesu, kjer nekateri plesalci uporabljajo nedovoljene substance, ki bi jih pripeljale na določeno mesto, ki si ga želijo, a ne po naravni in pošteni poti. Doping se izvaja na vseh večjih plesnih tekmovanjih po svetu. Navadno ga preverjajo pri tistih plesnih parih, ki posegajo na največjih tekmovanjih po najvišjih mestih. Zato v primeru, da je plesni par med finalisti (prvimi šestimi) in ga računalnik izžreba za opravljanje doping

29

testa, ga mora opraviti takoj po finalnem nastopu. Kljub temu, da se vrši nadzor, pa se vseeno kar veliko plesalcev poslužuje prepovedanih doping substanc. Vsekakor je velikega pomena, ter največjega spoštovanja, kadar se pride do vrhunskega rezultata prav po naravni in pošteni poti. Pri čemer mislimo le na trdo delo, treninge, trud in odrekanja povezana s športom. Prav tako pa zraven dopinga, med korupcijske dejavnike v športnem plesu štejemo še dajanje finančne podkupnine (plesalec sodniku, sodnik sodniku, trener sodniku, plesalec trenerju) za boljši rezultat na tekmovanju, prav tako pa med korupcijske dejavnike sodijo vse dejavnosti, ki jih nekdo (plesalec, sodnik, trener) počne in niso v skladu s pravili ali obratno, ko nekdo ne počne tega kar bi moral storiti. Med te primere v športnem plesu sodijo pogovarjanje in komuniciranje, ter dajanje napotkov trenerja svojemu plesnemu paru, ko je na tekmovanju v vlogi sodnika. Sodnik ne sme na tekmovanju na katerem sodi, podajati svojega osebnega mnenja o plesnih parih, ki plešejo tekmovanje, ter vplivati na sodnike. Prav tako sodnik ne sme na tekmovanju kazati naklonjenost in nenaklonjenost določenemu paru, prav tako sodnik ali plesni par na tekmovanju ne sme drugemu sodniku ali pomembnemu funkcionarju (glavnemu sodniku) ponujati daril, poskušati vplivati nanj ali ga o čem nagovarjati. Med samim sojenjem ali dokler tekmovanje ni zaključeno ni primerno, da sodniki podajajo svoja mnenja in komentirajo tekmovalce, kar je velik problem športnega plesa. Problem športnega plesa prav tako predstavlja določanje plesnih parov, ki bodo zastopali barve naše države na odprtih prvenstvih in večjih tekmovanjih, saj ravno tukaj velikokrat prihaja do sporov tako med trenerji, ki se borijo vsak za svoj par, ter drugimi odgovornimi člani. Zato se velikokrat zgodi, da izbor plesnega para za odhod na odprto prvenstvo ni utemeljen ali natančno določen in pojasnjen. Saj tudi tukaj gre za nedovoljene vplive in sugeriranja iz različnih strani. Kar pa v veliki meri vpliva na padec motivacije in na nezadovoljstvo plesnih parov, ki velikokrat ostanejo brez te možnosti, medtem ko nekaterim je ta možnost skoraj vedno na voljo. Med velike korupcijske probleme v športnem plesu pa sodi tudi, ko sodnik na tekmovanju poskuša vplivati na izid tekmovanja z nepoštenim ocenjevanjem ostalih parov, ki na tekmovanju sodelujejo, ter pri katerih ne ocenjuje kvalitete, pač pa sodi le svoj plesni par na najvišja mesta. 3.2.3 Obdarovanje v športnem plesu Najprej je potrebno imeti izdelan načrt, ki daje odgovore na vprašanja: kaj, komu in kdaj podariti. Saj je neprimerno darilo, neprimerni osebi v neprimernem času lahko velik problem. Obdarovanje bi naj združevalo naklonjenost, hvaležnost, pozornost, zaupanje, pričakovanje, lojalnost, izvirnost, domiselnost in ustvarjalnost. Obdaruje se lahko med letom, konec leta, ob posebnih praznikih in jubilejih. Po navadi obdarujemo ljudi, ki so kakorkoli vplivali na naše delo, vendar to ne sme pomeniti podkupovanja. Pri izbiri darila se moramo zavedati, kaj bomo sporočili obdarjencu, ter se prepričati, da je tudi on to pravilno razumel. Paziti moramo, saj darilo ne sme biti podkupnina. Poslovnih daril ne ocenjujemo po vrednosti, pač pa po ustreznosti (Kosi 2002, 77). Za obdarovanje moramo imeti zraven dobrega okusa tudi občutek za pravo mero. Tako ločimo dve vrsti daril (Osredečki 1994, 62-63):

• Priložnostna darila, Po navadi se podarjajo na proslavah in ob obletnicah. Lepo je če dolgoletnemu zaslužnemu delavcu podarimo lepo pozornost (sliko, knjige). Takšna darila so izraz zahvale poslovnim partnerjem, ki so z dolgoletnim poslovnim sodelovanjem pripomogli k uspešnejšemu poslovanju.

30

• Posebna darila. Podarjajo se ob posebnih priložnostih, kot so praznovanje obletnice podjetja, ali kakšnega drugega jubileja. Pri izbiri in namembnosti darila sta vedno zelo pomembni izvirnost in domišljija, zato se taki predmeti uporabljajo tudi za razvijanje stikov z javnostjo oziroma za tržno promocijo (Osredečki 1994, 63). Obdarovanje v športnem plesu je lahko zelo lepa gesta, ki je spoštovana in cenjena, lahko pa kar hitro preide v podkupnino. Zato je potrebno biti zelo pozoren na to, kaj podarjamo, ob kakšni priložnosti (čas in kraj), ter komu podarjamo. Darila in pozornosti so v športnem plesu primerna, ko plesni par z majhno pozornostjo obdari svojega trenerja ob koncu plesne sezone. To darilo velja kot zahvala za trud in dobro delo v pretekli sezoni. Je kot neka nagrada trenerju za vestno in kakovostno delo, ki ga plemeniti in bogati. Prav tako so pozitivna obdarovanja ob rojstnih dnevih. Tukaj mislimo na plesni par oziroma plesalce kluba, ki obdarijo ob rojstnem dnevu svojega trenerja, ali obdarovanje ob rojstnem dnevu med plesalko in plesalcem, kakor tudi medsebojno obdarovanje med plesalci v plesnem klubu oziroma ostalimi plesnimi prijatelji. Torej gre za obdarovanje ob posebnih priložnostih, kot znak prijateljstva, zahvale ali dobrega sodelovanja. Vse to je primerno, kadar se ob teh priložnostih navedene ljudi obdaruje na nekih nevtralnih območji kot so (plesna šola ali klub in podobno), vsekakor pa ni takšno obdarovanje primerno na tekmovanjih in na očeh širše javnosti. Darila naj bodo primerna, ne prevelika ampak manjše pozornosti. Prav tako je lahko plesni par nagrajen iz strani plesne zveze ali svojega matičnega kluba, za vrhunske dosežke in vestno delo. Nagrada je lahko v obliki simboličnih daril (diploma, pokal, medalja) ali v obliki pomoči pri treningu (zastonj individualna ura). Vsekakor pa darila morajo biti primerne velikosti in vrednosti, ter podarjena ob primernem času in kraju na primeren način, primerni osebi, da je lahko razumljena pravilno. Neprimerno, pa je obdarovanje trenerjev ali sodnikov na plesnih tekmovanjih, še posebej ko imajo dodeljeno kakšno pomembno funkcijo na tekmovanju, ter, ko so na očeh javnosti. Neprimerna so ogromna in dragocena darila, ki že sama po sebi opominjajo na to, da bi tisti, ki je darilo podaril nekomu, želel od njega imeti določene ugodnosti in koristi. Prav tako je neprimerno, kadar trener v svojem plesnem klubu nagrajuje svoje plesne pare različno glede na priljubljenost plesnega para. Tudi to je zelo neprimerno dejanje, ki slabo vpliva na ostale plesne pare in njihove starše, ki so deležni skromnejših daril kot nekateri drugi znotraj plesnega kluba. Vse to pa prav tako kaže na pristranskost in neprimerno ravnanje, ter nezadovoljstvo in nepošten odnos. Vsekakor pa je največja kršitev obdarovanje plesnih sodnikov na tekmovanjih ali pred samim tekmovanjem. To kaže na podkupovanje za pridobitev boljšega rezultata, ter željo po vplivanju na ostale sodnike in končni rezultat. Vse to je zelo nepošteno in je kaznivo dejanje, ki je premalokrat primerno obravnavano in kaznovano. Velikokrat je vse to v športnem plesu spregledano, vsekakor pa se s tem odgovorni ne želijo ukvarjati, oziroma se naredijo, da tega niso uvideli.

31

4 KULTURA 4.1 Opredelitev pojma kultura Kultura se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen. Različne definicije kulture odražajo različne teoretične osnove za razumevanje oziroma merila za vrednotenje človeške dejavnosti. V najširšem pomenu označuje izraz kultura vse produkte posameznika, skupine ali družbe inteligentnih bitij. Sem spadajo tehnika, umetnost, znanost kot tudi moralni sistemi in značilna vedenja in navade izbranih inteligentnih bitij. Ožje pa ima izraz natančnejše pomene na različnih področjih človeške dejavnosti. Različne človeške družbe imajo različne kulture, osebna kultura posameznika pa se lahko razlikuje od kulture do kulture. Za kulturo lahko rečemo tudi, da je način človekovega življenja v skladu s prepričanji, jezikom, zgodovino ali načinom oblačenja. Kultura je v gospodarstvu dolgo časa veljala kot dejavnik, ki upočasnjuje in zapleta gospodarske tokove. Šele v zadnjih letih se je s strani poslovnih ved pojavil precejšen interes za proučevanje kulture v smislu vpliva socioloških, psiholoških ter še posebej kulturoloških dejavnikov na poslovne tokove znotraj določene države oziroma preko njenih nacionalnih okvirov. Pred tem pa so področje kulture temeljito obravnavale vede, kot so psihologija, filozofija, teologija in politologija. Splošno lahko kulturo definiramo kot kompleksen niz naučenih, medsebojno povezanih vzorcev obnašanja, ki ločijo določeno družbo od druge. Vzorci obnašanja vsebujejo skupne vrednote, vedenje, navade, običaje, verovanja, prakse, jezike, estetiko in izobrazbo. Izhodiščni vir posameznikovega obnašanja je družina. Med odraščanjem posameznik pridobiva znanje in izkušnje, v procesu izobraževanja ter druženja z drugimi pa posameznik razvija tudi druge metode razmišljanja. Tako pridobljeno znanje, izkušnje in način razmišljanja definirajo obnašanje v posamezni družbi, ter življenjski stil posameznika. Kultura je:

• Naučena, • Različna od kulturne skupine do kulturne skupine, • Ima funkcijo povezovanja določene kulturne skupine, • Prilagodljiva.

Kultura je sestavljena iz cele vrste elementov. Gre za elemente oziroma sestavine, ki so se razvile skozi določen čas, ter so produkt številnih vplivov naravnega in družbenega okolja. Sestavine oziroma elementi kulture predstavljajo osnovo za medsebojno primerjavo kultur ter pri opredelitvi vplivov kulture in kulturnih sprememb na mednarodno poslovanje. Sestavine kulture (Hrastelj in Makovec Brenčič 2001, 36) so:

• Družbene organizacije in ustanove, • Norme in vrednote, • Verstva, • Vzgojni in izobraževalni sistemi,

32

• Jezik, • Umetnost in estetika, • Materialna kultura in življenjske razmere.

Nekatere od naštetih sestavin se med seboj povezujejo, druga drugo krepijo ali celo slabijo. V določenih stanjih pa lahko pride tudi do prevladovanja posamezne sestavine kulture. V nadaljevanju opisujemo posamezne sestavine kulture. Družbene organizacije in ustanove postavljajo kulturne okvire. Gre za socialno hierarhijo, ki določa vlogo posameznika v družbi in temelji na raznolikosti sistemov, ki upravljajo vse aspekte družbeno sprejemljivih načinov obnašanja. Ukvarjajo se z vsakdanjim človekovim življenjem, preučevanjem odnosov med ljudmi, načini organiziranja dejavnosti za urejeno življenje, kako in zakaj se določene osebe združujejo, da bi uresničile svoje skupne potrebe. Norme in vrednote so tiste, ki nam pomagajo opredeliti, kaj je prav in kaj je narobe, kaj je sprejemljivo in želeno in kaj ne. Vrednote so najbolj prikrita in ena najpomembnejših sestavin kulture. Ločimo med globalnimi vrednotami, ki so okvirne spremenljivke, najbolj stanovitne in delujejo iz ozadja. Imajo pa posreden vpliv na obnašanje in vedenje ljudi. Ločimo pa tudi specifične vrednote, ki pa nakazujejo spremembe v vedenju ljudi. Religija predstavlja tisto sestavino kulture, ki nam pojasni najgloblja obnašanja ljudi iz različnih kultur. Mnoge kulture so našle razlog za svoj obstoj prav v religiji. Skozi religijo se pogosto prepozna podoba nacionalne kulture. Ta pa je tudi temeljna osnova vseh verovanj, idej, norm, obnašanja ter motivacije in akcije. Je najpomembnejši element v razumevanju posameznikovega poslovnega okolja in zaradi tega je za mednarodnega pogajalca in poslovneža bistvenega pomena, da razume ne samo obnašanje ljudi različnih kultur, temveč tudi vzrok njihovega obnašanja. Jezik je zagotovo najbolj očitna in prepoznavna karakteristika neke kulture kakor tudi prva ovira, ki jo je potrebno premostiti na poti do razumevanja in boljšega spoznanja določene kulture. Jezik je primarnega pomena v komunikaciji, bodisi gre za verbalno, pisno ali neverbalno izražanje. Nastal je z namenom prenosa informacij, konceptov in idej med ljudmi. Največje razlike se izražajo ravno v različnih jezikih, saj se skozi jezik kažejo značaj in vrednote posamezne kulture, zato je za uspešnost v mednarodnem poslovanju nujno razumevanje in zmožnost izražanja v različnih jezikih. Izobraževanje je vseživljenjski proces učenja, s pomočjo katerega člani določene družbe ali skupine razvijejo spretnosti, ideje, vrednote, norme in vedenjske vzorce, ki jih delijo s preostalimi člani skupnosti. Formalno se proces izobraževanja nanaša na obdobje študija v šolah, univerzah in drugih vzgojno izobraževalnih sistemih raznih stopenj in specializacij. Obstajajo pa tudi neformalni procesi izobraževanja, ki niso v povezavi z vzgojno izobraževalnimi sistemi, pač pa gre za učenje skozi vse življenje, na podlagi izkušenj, preteklosti, dogodkov in podobnega. Umetnost in estetiko lahko opredelimo kot sestavino kulture, ki nakazuje na dober okus. Gre za ideje, povezane z lepoto, obliko, glasbo, barvami in podobnim. Barva se velikokrat uporablja za hitro prepoznavnost, zato ima v poslovnih vodah barva simboličen pomen.

33

Kot zadnja sestavina, materialna kultura predstavlja neposredno povezavo z načinom organiziranja gospodarskih aktivnosti določene družbe. Predstavlja življenjsko raven in raven gospodarskega razvoja, ki ga je neka družba dosegla v določenem časovnem obdobju. Razvoj je povezan s stopnjo ugodja v prehrani, oblačenju, stanovanjski kulturi, zdravstvenih in drugih storitvah. Vse navedeno vpliva na prosti čas porabnika, na njegove odločitve v zvezi z nakupi in aktivnostmi. 4.2 Značilnosti in vloga kulture Kultura opravlja več funkcij v podjetju oziroma v organizaciji, kakor tudi v vsakdanjem življenju. Tako kultura uravnava obnašanje članov določene skupnosti (v podjetju, v družini), nastaja postopno, ter ni neposredno oprijemljiva (Ivanko 2000, 241). Značilnosti kulture so naslednje:

• Gre za proizvod ljudi, • Je splošno sprejeta, • Se je da naučiti, • Je prilagodljiva, • Je zavedna in nezavedna, • Je lahko dosežek ali proces.

Če želimo poznati pomen kulture, je potrebno poznati njene značilnosti in vlogo, saj le v tem primeru vpliva na uspešnost v poslovanju. Tako ima kultura več funkcij, ki so povezane z (Treven 2001, 85):

• Zmanjševanjem strahu in napetosti, Gre za zmanjševanje strahu in napetosti, ko se človek začne soočati z negotovostjo in informacijsko preobremenjenostjo. Tako lahko kultura članom v podjetju pomaga zaznati in se osredotočiti na pomembnosti okolja v katerem delujejo ter okolja zunaj podjetja.

• Vlogo določanja mej, Kultura je tista, s katero se določajo meje, ter ustvarjajo razlike, ki ločijo organizacije oziroma podjetja med seboj.

• Vzpostavljanjem občutka identitete, Gre za vzpostavljanje občutka identitete pri članih v določenem podjetju, ter ciljem poistovetenja zaposlenih s kulturo podjetja.

• Uresničevanjem širših interesov, Gre za željo po vzpostavitvi uspešnega sodelovanja med člani podjetja, ter pri tem skrb za večjo uspešnost poslovanja podjetja.

• Povečanjem stabilnosti družbenega sistema, Zaposleni v podjetju s svojimi vrednotami, normami, vedenjem in podobnim pripomorejo k poistovetenju zaposlenih s kulturo podjetja.

• Vedenjem zaposlenih. Kultura pa ima prav tako vlogo usmerjanja zaposlenih pri vedenju. 4.2.1 Značilnosti in vloga kulture v športnem plesu Kultura opravlja veliko vlog v vsakdanjem življenju, kakor tudi v športu. Saj je ravno kultura tista, ki oblikuje vedenje določene vrste športnikov. In glede na kulturo se posamezni športi (skupine športnikov), med seboj razlikujejo. V našem primeru gre za

34

posebno kulturo in sicer za kulturo plesalcev. Kulture se športniki učijo postopno in počasi, saj že z odločitvijo, da se bodo ukvarjali z določenim športom s tem prevzamejo tudi odgovornosti glede kulture, ki jo zahteva določen šport. Značilnosti kulture v športnem plesu so, da gre za več skupin plesalcev, ki sestavljajo kulturo športnega plesa. Seveda se posamezniki (plesalci) med seboj razlikujejo, vendar jih vseeno veže skupna plesna kultura, ki velja v tem športu. Tako plesna kultura oblikuje plesalce in druge plesne člane tako, da se ločijo po značilnostih in obnašanju od drugih skupin. Kultura je iz strani članov določenega športa splošno sprejeta in kasneje nezavedno uporabljana. Tako se v vsakem športu oblikujejo določene posebnosti in prepoznavnosti v kulturi športnikov, ki nas opominjajo na značilnosti določene športne discipline, ki se loči od drugih. Plesne kulture oziroma kulture športnih plesalcev se da naučiti in hitro prevzet, saj aktiven plesalec živi v takšnem okolju, ter se druži z ljudmi iz plesnega okolja. Tako hitro prevzame tipične vzorce vedenja. Vse je odvisno od načina in hitrosti prilagajanja novih plesalcev (novincev) plesni kulturi in delovanju ostalih članov športnega plesa, ki v plesu delujejo že nekaj časa. Kultura v športnem plesu ima naslednje vloge in pomene:

• Zmanjšuje strah, napetost in plesalcem vpliva samozavest, Vsak šport kakor tudi športni ples poskuša športniku (plesalcu) vliti več samozavesti, zaupanja vase, v svojega plesnega partnerja in trenerja, kakor tudi, odgnati strah in negotovost, ter napetost na plesnih tekmovanjih. Vse to je na začetku plesne kariere, ko se plesalec šele uvaja v določen šport zelo izrazito, kasneje s številom tekmovanj in veliko izkušnjami in treningi, pa plesalec začne verjeti vase, poveča se njegova samozavest in vsako naslednje tekmovanje je zanj izziv in ne več strah in napetost, ki ga občuti na začetku plesne kariere. Zato športna kultura na sploh, okrepi ljudi in njihove osebnosti, ter jim vlije moč in oblikuje močan značaj. Zato je šport izjemnega pomena za otroke, ki se spopadajo z veliko mero strahu, neodločnosti, napetosti, premalo samozavesti ter jih bremenijo strahovi, da nečesa ne zmorejo, ali so nemočni, ter jih pri tem obdaja občutek nelagodja. Za takšne otroke je šport izrednega pomena, saj jih kultura posameznega športa okrepi in jim vlije ogromno poguma.

• Vlogo določanja mej, Kultura prav tako določa meje med posameznimi športi, ter ustvarja razlike, ki ločijo posamezne športe med seboj. Pri čemer mislimo na posamezne značilnosti, ki jih imajo določeni športi skozi celotno zgodovino svojega obstoja in se jih da enostavno prepoznati po teh lastnostih, vsekakor pa tudi ločiti in razlikovati od ostalih športov. Tako lahko naštejemo nekaj zelo pomembnih značilnosti športnega plesa (standardnih in latinskoameriških plesov), po katerih takoj prepoznamo, da gre za to vrsto športa oziroma tako imenovano plesno umetnost. Med prepoznavne značilnosti športnega plesa sodijo: urejenost in dovršenost v izgledu, lepa drža, lepo oblikovana postava, elegantna hoja, dobra koordinacija telesa, način obnašanja in vljudnost v družbi, poudarek na estetiki in lepoti. Prav tako pa tudi po fizični moči, gibljivosti, ravnotežju, koordinaciji, mišljenju, ter gibanju in hitrosti reakcije, ter zaznavanja. Vse te lastnosti, po navadi pripisujemo športnemu plesalcu, seveda pa se da zgoditi, da kdaj pa kdaj pride do odstopanja. Vendar po večini lahko trdimo, da gre za neke splošne lastnosti športnega plesalca. Kot se da opaziti, pa gre za tako imenovane športne lastnosti, ki so velikokrat značilnost večine športnih disciplin, kakor tudi za zunanje vidne lastnosti (videz, obleka, gibanje, obnašanje), ki bolj kažejo na umetnostno noto.

35

• Vzpostavljanjem občutka identitete, Občutek identitete pri športnikih je zelo pomemben za posamezen šport in razvijanje športnega duha. Saj gre za poistovetenje športnikov s kulturo športa v katerem delujejo. Prav tako je tudi s športnimi plesalci, kjer je za vrhunski rezultat, uspeh, razvoj in napredek izrednega pomena, da oblikujemo svojo identiteto športnega plesalca, vsekakor pa, da se poistovetimo in povežemo s plesno kulturo, kot pomemben del te športne discipline. Identiteta športnega plesalca se oblikuje, ko zares želimo biti del te športne panoge, živimo in garamo za uspeh v izbranem športu (športnem plesu), se počutimo pomembnega za dosego napredka in ciljev, ter nam izbrani šport pomeni način bivanja, izražanja in življenja. Vsak športnik oziroma v našem primeru športni plesalec si na svoj način oblikuje lastno identiteto športnika. Kako močna in kako zelo prepoznavna je ta identiteta, pa je odvisno le od želje in predanosti tej športni disciplini. Tako resno kot mi jemljemo določen šport, tako pomembna in izrazna se drugim zdi naša identiteta. S svojo identiteto in vlogo v določenem športu (športnem plesu) pa poskušamo kar se da pozitivno in dobro vplivati na okolico in na ljudi, predvsem otroke, katerim predstavljamo vzor. Dobra identiteta je po navadi odraz dobrega športnika, ki je uspešen in delaven.

• Uresničevanjem širših interesov v športnem plesu, Kljub temu, da športni ples ni timski šport, kjer bi šlo za določeno ekipo, ki šteje določeno število članov, pa kljub temu gre za uresničevanje širših interesov. Saj gre kljub temu za željo po vzpostavitvi uspešnega sodelovanja med soplesalcema (plesalcem in plesalko), njunimi starši (še posebej, kadar gre za mladoleten plesni par), med plesnim parom in trenerjem, prav tako tudi s plesnim klubom v katerem delujejo in za katerega tekmujejo. Pri vsem tem pa gre tudi za skrb za večjo uspešnost in hitrejši napredek in razvoj plesnega para. Tako vidimo, da gre tudi pri športu kot je športni ples, za usklajevanje interesov, z ljudmi, ki obkrožajo plesni par in so za njegov napredek zelo pomembni. Usklajevanje interesov se po navadi prične pri odločanju glede tekmovanj, načina in količine treninga in tako naprej.

• Vpliv norm in vrednot športnih plesalcev na plesno kulturo in kulturo določenega plesnega kluba,

Vsak plesni klub, je po določenih značilnostih in načinu delovanja drugačen od ostalih plesnih klubov, ki mu konkurirajo. Pri tem mislimo na to, da se plesni klubi med seboj razlikujejo po številu plesnih parov, njihovi kvaliteti, načinu dela, redu plesnega kluba, številu in kvaliteti plesnih trenerjev, po dosežkih plesalcev, prirejanju plesnih tekmovanj in podobnem. Vsekakor pa največjo noto k prepoznavnosti in drugačnosti plesnega kluba dajo prav plesalci, ki so del oziroma člani tega plesnega kluba. Saj športni plesalci s svojimi normami in vrednotami, kakor tudi z vedenjem pripomorejo k posebnosti in drugačnosti plesnega kluba (v pozitivnem pomenu). Tako so nekateri plesni klubi znani po strogih pravilih, lepem vedenju športnih plesalcev, vrhunskih rezultatih, natančno določenem načinu dela in disciplini plesalcev. Spet drugi plesni klubi so lahko znani po popolnoma drugačnih značilnostih. Vsak plesni klub pa je unikat zase, ki ga krasijo njegovi plesalci in mu dajejo posebno in prepoznavno noto. Velikokrat prihaja tudi do napačnih predstav drugih plesalcev o določenem plesnem klubu, zato je kljub temu, da so si plesalci med seboj različni izrednega pomena, da jih vežejo skupne vrednote in norme določenega plesnega kluba, ki ga predstavljajo.

• Vedenjem športnih plesalcev. Kultura ima prav tako pomembno vlogo usmerjanja športnih plesalcev pri njihovem vedenju. Ples je šport in umetnost hkrati, zato gre za kulturo, ki so jo razvijali in spoznavali že v zgodovini. Glede na to, da je športni ples tudi neke vrste umetnost, je izrednega pomena pri tem lepo in primerno vedenje. Pri lepem vedenju športnih plesalcev, mislimo na športno in primerno prenašanje porazov in zmag na tekmovanjih, primerno in spoštljivo

36

vedenje do ostalih sotekmovalcev (konkurentov), sodnikov in vseh prisotnih članov te športne discipline. Prav tako sem sodi tudi spoštovanje pravil in načel določenega plesnega kluba, ki ga zastopamo. Vse našteto, je izrednega pomena za dober glas plesnega kluba, ter pot ki vodi do vrhunskih rezultatov in pravega načina dela. Vse to pa je zelo pomembno, saj se moramo zavedati, da so prav starejši plesni pari (starejši plesalci) vzor in ogledalo mlajšim generacijam bodočih plesalcev, ki od starejši prevzemajo oblike, vzorce in načine vedenja. 4.3 Kategorije opredeljevanja kulture Za ocenjevanje določene kulture in obnašanje ljudi so na voljo različne kategorije opredeljevanja kulture (Završnik 2007, 61-63):

• Občutenje sebe in prostora, Samoidentiteta in spoštovanje se lahko manifestirata s ponižno držo v eni kulturi ali z macho držo in obnašanjem v drugi kulturi. Prav tako so nekatere kulture strukturirane in formalne, medtem ko druge so bolj fleksibilne in neformalne. Spet druge kulture so zaprte in natančno določajo posameznikov prostor, druge pa so bolj odprte in se spreminjajo. Tako je vsaka kultura edinstvena.

• Komunikacija in jezik, Komunikacijski sistem, verbalni in neverbalni, ločuje eno skupino od druge. Nekateri narodi govorijo več pomembnejših jezikov (dialekt, žargon, narečje, sleng). Govorica telesa je lahko univerzalna, medtem ko njeno tolmačenje se razlikuje glede na situacijo in prostor. Subkulture imajo terminologijo in signale, ki sežejo preko narodnih mej.

• Obleka in videz, Zunanji videz, obleka, okraski in olepševanje telesa se lahko razlikuje od kulture do kulture. Med prepoznavne primere sodijo japonski kimono, frizure Afričank, angleški dežniki in podobno. Nekatera plemena si namažejo obraze za bitko, nekatere ženske uporabljajo kozmetiko, da poudarijo svojo lepoto, spet druge imajo popolnoma drugačne navade. Večina moških po svetu nosi elegantne obleke kot formalen izgled poslovnežev, medtem ko je jeans med mladimi razširjen po celem svetu.

• Hrana in prehranjevalne navade, Velik poudarek je na načinu, na katerega je hrana pripravljena, ponujena in pojedena. Prav tako je ko govorimo o hišnih ljubljenčkih, kjer je določena žival lahko v eni kulturi poznana kot hišni ljubljenček, spet v drugi kulturi pa kot poslastica ponujena v restavraciji. Določena hrana se lahko v eni kulturi uživa s palicami, v drugi z rokami, v tretji pa se uživa s celotnim nizom jedilnega pribora.

• Čas in zavedanje časa, V nekaterih kulturah, so ljudje natančni in točni, v drugih kulturah pa so bolj podvrženi zamujanju. Nekateri so zelo dosledni glede časa in točnosti, spet drugi pa so do časa ravnodušni in jim točnost ni vrlina. V nekaterih kulturah je točnost določena s starostjo ali položajem posameznika. Tako se v nekaterih državah od podrejenih pričakuje, da bodo na sestanek prišli pravočasno, medtem ko vodja prispe zadnji. V nekaterih področjih sveta imajo zimo, pomlad, poletje in jesen, za druga področja pa je bolj pomembno ločevanje na deževno in sušno obdobje.

• Odnosi med ljudmi, Kulture uokvirijo medčloveška in med-organizacijska razmerja, ki vključujejo starost, spol, položaj in stopnjo sorodstva, kot tudi zdravje, moč in modrost. Družina je najbolj pogost izraz teh značilnosti in ureditev. Družine so lahko majhne ali velike. V hinduizmu gospodinjstvo vključuje mater, očeta, otroke, stare starše, tete, strice in bratrance oziroma

37

sestrične. V nekaterih kulturah je sprejemljivo zakonsko razmerje le monogamija, v drugih kulturah pa poligamija. V nekaterih kulturah so starejši spoštovani, v drugih pa ignorirani. Prav tako v nekaterih kulturah morajo ženske nositi tančico preko obraza in biti podrejene moškim, medtem ko v drugih kulturah so ženske obravnavane kot enakovredne, ponekod celo nadrejene moškim.

• Vrednote in norme, Sistem vrednot se med kulturami razlikuje. Tisti, ki jih skrbi preživetje, cenijo zbiranje hrane in zatočišče, medtem ko tisti, ki so v sistemu vrednot višje, cenijo materialne stvari, denar in naziv v službi, pa tudi zakon in red.

• Verovanja in vedenja, Primitivne kulture verjamejo v duhovna bitja, kar imenujemo animizem. Verske tradicije pa v različnih kulturah zavedno ali nezavedno vplivajo na odnos do življenja in smrti.

• Delovna praksa in navade. V zadnji vidik raziskovanja kulture prištevamo odnos ljudi do dela, prevladujoči način dela, razporeditev dela, delovne navade in prakso. V preteklosti, oziroma na področjih, kjer je še prisoten verski pogled na delo, se na delo gleda kot na dejanje služenja Bogu ter ljudem in se kaže kot moralna obveza. Glede na raven človeškega razvoja so ljudje primerno označeni kot lovci, kmetje, industrijski ali storitveni delavci. V preteklosti je delo zahtevalo občutno porabo fizične energije, medtem ko danes je potrebne več mentalne energije, saj se je narava dela in delovnih naporov zelo spremenila. Delo tako ni več zgolj sredstvo za preživljanje. Vsekakor pa tudi razlike med delom in igro izginjajo. Obstaja še en način opazovanja kulture in sicer opazovanje običajev in načinov hvale za dosežke, kar lahko vključuje večerje v čast posameznikom, plačane povišice, pohvale, priporočila ali odlikovanje (Završnik 2007, 63). Teh devet splošnih kategorij zaokrožuje preprost model za ocenitev določene kulture. Ta pristop omogoča managerjem sistematično raziskavo ljudi. Kategorije kulture so začetek za razumevanje pri spoznavanju različnih tipov kultur po svetu. Model je prav tako uporaben za proučevanje subkultur v okviru kulture naroda. Vsi aspekti kulture so med seboj povezani in spremeniti en del pomeni spremeniti celoto (Završnik 2007, 63). 4.3.1 Kategorije opredeljevanja kulture z vidika športnega plesalca

Tudi za ocenjevanje kulture in obnašanje športnih plesalcev doma in po svetu, so na voljo različne kategorije opredeljevanja kulture. Med katere sodijo:

• Občutenje sebe in prostora, Pri športnih plesalcih po svetu in doma gre po navadi za ponosno držo, ki simbolizira uglajenost in daje umetniški vtis te športne discipline. Večina plesalcev se ponosno in vzravnano drži tudi v vsakdanjem življenju in ne samo na plesnem parketu, kjer je ponosna drža sestavni del plesnega nastopa, ki se ocenjuje. Takšno držo pa plesalci uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju, saj gre za navado in natrenirano stanje telesa, ki ga telo kasneje podzavestno sprejme in ohranja tudi izven plesnega parketa. Ravno po tej značilni drži telesa, pa so plesalci najbolj prepoznavni (podobno tudi pri baletnikih). Ponosna drža, daje občutek visokega spoštovanja sebe in drugih, kaže pa tudi na močan vpliv identitete. Kot smo povedali, gre pri večini plesalcev po svetu za ponosno držo, prav tako pa opazimo pri nekaterih narodih odstopanja in bolj izrazito opažene lastnosti, ki se razlikujejo od ostalih narodov. Tako na primer lahko izpostavimo macho držo in obnašanjem pri italijanskih plesalcih. Macho drža ne predstavlja samo ponosne drže plesalca, pač pa celo malo

38

vzvišeno in arogantno obnašanje, ki velikokrat meji že na samovšečno in predrzno. Vendar ravno po tem stilu obnašanja prepoznamo prav italijanske plesalce (predvsem moški). Prav tako lahko pri nekaterih plesalcih po svetu opazimo vzvišenost in nedostopnost, ki se ne kaže samo skozi držo in gibanje, pač pa tudi skozi obnašanje oziroma vedenje. Kaže se v tem, da se nekateri plesalci pogovarjajo le z določenimi osebami (plesalci), ki so med najuspešnejšimi v plesu, ter si tako višajo svoj ugled v javnosti, pri tem pa ignorirajo ostale plesalce, ki po njihovem mnenju niso na dovolj visoki ravni, za pogovor in druženje. Takšen način po navadi uporabljajo predvsem ruski, beloruski in ukrajinski plesalci (tako plesalci kot tudi plesalke). Prav tako med bolj odprte kulture spadajo italijanski in španski plesalci, vsekakor pa tudi bosanski in srbski plesalci, medtem ko slovenski plesalci spadajo med bolj zaprte kulture. Vsekakor pa je vsaka kultura edinstvena, kar se kaže tudi pri športnih plesalcih po celem svetu.

• Komunikacija in jezik, Komunikacija in jezik se od države do države in od kulture do kulture razlikujeta. Prav tako je znotraj ene same države, kjer se govori več različnih narečij, glede na področje države v katerem ljudje živijo. Tako je tudi v športnem plesu. Slovenija ima veliko narečnih področij, kjer že samo znotraj Slovenije (med slovenskimi plesalci) prihaja velikokrat do nerazumevanja posameznih narečnih besed in pojmov. Tako je tudi drugod po svetu. Na primer, velika večina Italijanov, ne razume govorice italijanskih prebivalcev Sicilije in Napolija. Kar kaže na to, da včasih že znotraj same države prihaja do nerazumevanja, saj so tako velike jezikovne razlike med posameznimi področji že v eni sami državi. Prav tako velja, da italijanski plesalci, zelo pogosto uporabljajo neverbalni jezik. Saj so zelo znani po sporazumevanju predvsem z rokami, mimiko obraza, gestami in različnimi kretnjami. Vsekakor je to del njihove prirojene narave, kakor tudi slabo razumevanje in govorjenje tujega jezika (angleškega jezika). Drugi narodi, prav tako uporabljajo neverbalno komunikacijo, vendar ni tako izrazita kot je pri italijanskih plesalcih. Govorica telesa je lahko velik problem pri sporazumevanju med športnimi plesalci, saj se njeno tolmačenje velikokrat razlikuje glede na situacijo in prostor med posameznimi narodi/športnimi plesalci različnih narodnosti in kultur. Zato je potrebno biti zelo pazljiv, saj lahko določena gesta ali besedna zveza v naši kulturi pomeni popolnoma drugače kot pa v drugi, nam tuji kulturi. Nekateri narodi pa so na takšne napake zelo občutljivi.

• Obleka in videz, Tudi zunanji videz, obleka in okraski se razlikujejo od kulture do kulture v športnem plesu. Med zelo prepoznavne sodijo zelo blag in nežen make up japonskih in kitajskih plesalk, ki so popolnoma na drugačen način in z drugačno intenziteto namazane kot ostale plesalke. Prav tako je opaziti, da so italijanske plesalke med najbolj intenzivno namazanimi (make up in telesni ten) plesalkami. Zelo značilni so tudi številni telesni okraski (verižice, uhani, zapestnice) pri italijanskih plesalcih, ki so v veliki večini vedno zelo okrašeni z dodatki. Prav tako pa med najbolj bogato oblečene na plesnem parketu spadajo korejski, japonski in kitajski plesalci, ki so odeti v plesna oblačila posuta z ogromno kamni swarovski. Tako so med najbolj bleščečimi na plesnem parketu. Zanimiva značilnost je tudi ta, da večina plesalcev po svetu, ki pleše in tekmuje le v latinskoameriških plesih, nosi lepo urejene kratke pričeske, medtem ko tisti, ki plešejo oboje (kombinacijo desetih plesov) ali samo standardne plese imajo dolge lase, ki si jih plesalke spnejo, da je čim bolj viden dolg in eleganten vrat. Prav tako je značilnost vseh plesalk po svetu, da je zelo razširjeno podaljševanje nohtov, saj se od plesalk pričakuje, da imajo lepo urejene in dolge nohte, ki poudarijo dolge in elegantne prste, ter pravilno uporabo rok pri plesu. Prav tako pa naj ne bi bili zaželeni okraski na telesu, ki poudarjajo ali izpostavljajo kakršno koli versko pripadnost in prepričanje (križ - obesek). Večina plesalcev po svetu nosi elegantne obleke

39

predvsem kadar gredo na bankete ali srečanja pred oziroma po tekmovanjih. Na tekmovanja pa po navadi pridejo vsi plesalci v udobnih trenerkah, ki kažejo pripadnost določenemu klubu, državi oziroma reprezentanci/timu.

• Hrana in prehranjevalne navade, Vsaka država oziroma kultura ima svoje specialitete in priljubljene jedi ter pijače, ki so za določeno državo značilne. Tako je tudi med športnimi plesalci po svetu. Zato lahko rečemo, da je Mc Donalds tisti, ki povezuje vse plesalce po svetu. Kljub temu, da športni plesalci morajo zelo paziti na zdravo in primerno prehrano, pa se velikokrat, kadar so na tekmovanjih v tujini, poslužijo prav Mc Donaldsove hrane. To pa zato, ker jo edino poznajo, prav tako pa velikokrat zaradi pozne ure ko se tekmovanja zaključijo druge restavracije niso več odprte. Za italijanske plesalce je značilno, da se prehranjujejo večinoma s testeninskimi izdelki, kar pa je v veliki večini značilno tudi za vse plesalce po svetu, predvsem za prehranjevanje pred tekmovanji. Pomembno je, da plesalci pred tekmovanjem zaužijejo lahko hrano, ki jim da moč in energijo, zato največkrat jedo testenine. Prav tako za plesalce velja, da morajo uživati veliko sadja in zelenjave, paziti na prehrano, saj je zanje izrednega pomena teža in zunanji videz, ter lepo oblikovana postava. Plesalci tako pazijo da se ne zredijo in da ohranijo primerno težo, zato jih velika večina ne večerja. Se pa velikokrat poslužijo kakšnih sadnih ali energijskih napitkov.

• Čas in zavedanje časa, Športni plesalci so natančni in točni, saj se morajo držati številnih planov, reda, treningov in določil s strani trenerjev in pravilnikov. Ta točnost in natančnost se plesalcem obrestuje tudi na drugih področjih v življenju, saj si z rednostjo in marljivostjo priučijo delovne navade, ki so sestavni del vsakega uspeha (uspešnost v šoli). Od plesalcev (plesnega para), se pričakuje, da na trening prispejo vsaj pol ure pred pričetkom treninga, da se lahko ogrejejo in pripravijo za delo. Trener prispe na trening zadnji, nobeden (niti trener, niti plesni par), naj ne bi zamujal, razen v primeru opravičila. Vsekakor pa trener ne prispe prvi in nato čaka na plesni par. Vrhunski športniki na sploh poskušajo čas treninga primerno in čim bolj kakovostno izkoristiti, saj jim zavzame kar precej časa. Zato si morajo športni plesalci čas zelo preudarno razdeliti, da jim ga ostane dovolj, da lahko vse postorijo. Prav tako velja, da je začetek plesne sezone pri športnih plesalcih z avgustom, ter konec plesne sezone z junijem. V juliju je navadno čas za počitek in počitnice, vendar ne celi mesec, pač pa nekaj dni do dva tedna za vrhunske plesalce, za mlajše plesalce pa nekoliko več. Trikrat na leto se odvijajo državna prvenstva (februar, april in oktober), ki so zraven evropskih in svetovnih prvenstev, ter številnih mednarodnih odprtih prvenstev vrhunec celotne plesne sezone. Za takšna tekmovanja se plesni pari še posebej pripravljajo in si organizirajo čas. Tako je čas v vseh ozirih za plesalce izrednega pomena. Saj se v različnih časovnih obdobjih odvijajo različno pomembna tekmovanja in plesni dogodki. Tako se morajo plesni pari pripravljati na večja tekmovanja skozi celo leto. Le med poletjem in zimo imajo nekaj dni za počitek in odmor.

• Odnosi med ljudmi, Odnosi med ljudmi so v športnem plesu izjemnega pomena, saj so plesni pari/plesalci, v nenehnem stiku z ljudmi, ki jih obkrožajo in so pomembni za njihov razvoj in napredek. Pomemben je pošten in kvaliteten odnos med plesnim parom in glavnim trenerjem, plesalcema in njunimi starši, ter med samima plesalcema (plesalcem in plesalko). Plesalke so v športnem plesu enakopravne plesalcu v plesnem paru. Kljub temu pa tukaj obstaja tiha razlika med plesalcem in plesalko. Saj je ravno plesalec tisti, ki nosi na hrbtu številko, ter bi naj predstavljal dominanten del plesnega para. Medtem ko plesalka je tisti dodatek in lepota plesnega para, ki doda še poseben čar in estetiko. Plesalka tako dopolnjuje plesalca, ter ga predstavlja na parketu kot nekaj veličastnega. Najpomembneje pa je, da imata tako plesalec kot plesalka oba razdeljene vloge in naloge, ki jih opravljata in predstavljata na

40

plesnem parketu. Če je to dobro razdeljeno in razporejeno med njima, potem je par kvaliteten in uspešen, saj je zanimiv tako za gledalce kot tudi za sodniško oko. Tako brez enega kot tudi brez drugega na parketu zagotovo ne bi šlo, zato je nujna prisotnost tako plesalke kot plesalca. Oba pripomoreta k boljšemu rezultatu.

• Vrednote in norme, Sistem vrednot je od države do države različen. V Sloveniji so otroci in mladostniki kljub ukvarjanju s športnim plesom, zelo predani in v veliki večini bolj usmerjeni k šolanju in pridobitvi izobrazbe. Saj je v naši državi izobrazba izrednega pomena, športnikom, pa se ne pomaga toliko kot bi se jim lahko predvsem ne v športnem plesu, saj ni olimpijski šport. Zato ker športni ples ni olimpijska disciplina, pa je zelo težko oziroma se skorajda ne da pridobiti sponzorjev. A kljub temu ima Slovenija ogromno uspešnih plesalcev (plesnih parov), ki posegajo po vrhunskih rezultatih po svetu. Medtem ko Rusija, Ukrajina in Belorusija ter Moldavija, so znane po zelo velikem številu plesalcev, ki pa jim ples pomeni vse in se s plesom ukvarjajo zelo intenzivno, vse ostalo, tudi šolanje pa opustijo ali pa naredijo le potrebno. Tako trenirajo po dvakrat dnevno več ur in so res osredotočeni samo na ples in tekmovanja. Tako jih tudi izmed množice kar veliko uspe v športnem plesu. Prav tako je z Italijani, ki so v veliki večini predani samo plesu in tekmovanjem, zraven pa še poučujejo mlajše generacije. Tega si v Sloveniji skorajda ne znamo predstavljati, saj je šolanje preveč pomembno, sploh pa ob morebitnih poškodbah plesalcev, ki so vedno nepredvidljive. Zato bi lahko rekli, da slovenski plesalci cenijo veliko več vrednot, saj imajo željo zaključiti določena šolanja, doseči določene rezultate in zastavljene cilje v zvezi s plesom, ter si kasneje v življenju ustvariti še kaj več z delom in pridnostjo. Tako je razvidno, da imajo slovenski plesalci več poti, katere želijo uresničiti, medtem ko velika večina italijanskih, ruskih, beloruskih, ukrajinskih in moldavijskih plesalcev, pa si želi večinoma le eno in to je doseči določene cilje v športnem plesu. Tako si izberejo eno pot, ki jo želijo doseči. Slovenskim plesalcem so zelo podobni avstrijski in nemški, ki imajo prav tako veliko bolj razširjen spekter želja in vrednot h katerim stremijo. Medtem ko ostali balkanski narodi, so popolnoma drugačni od vseh naštetih, saj so bolj sproščeni in gredo s tokom, se po večini ne obremenjuje preveč glede vsega, ter tudi nimajo tako izrazito začrtanih ciljev, kaj želijo doseči na sploh v življenju in v športnem plesu. Predajo se toku in sprotnemu dogajanju, kar bo pa bo. Tudi slabe uvrstitve in neuspehi jih ne razžalostijo tako zelo, saj tudi niso tako zelo resno predani temu športu.

• Verovanja in vedenja, Odvisno od naroda in kulture je, v kaj ljudje verujejo. Veliko plesalcev je, ki verujejo v svoje verske predstavnike, glede na njihovo versko prepričanje. Tega kot smo že omenili, naj ne bi kazali na tekmovanjih, saj je prepovedano. Ampak kljub temu imajo nekateri plesalci tudi na tekmovanjih okrog vratu obeske, ki kažejo na njihovo versko prepričanje. Večina plesalcev, ki nosijo verski nakit prihaja iz ruskih držav (Rusija, Belorusija, Ukrajina), ti plesalci in plesalke imajo v večini obešene okrog vratu verižice s križcem in jih nosijo tudi na tekmovanjih kot amulet sreče. Vendar je redkokdaj zaslediti, da bi pogovor med plesalci različnih narodov tekel o verskem prepričanju in verovanju. Velikokrat pa lahko vidimo, kako se pred finalnim nastopom veliko finalistov prekriža preden stopijo na plesišče, predvsem pred največjimi tekmovanji.

• Delovna praksa in navade. Za plesalce na predelu ruskih držav je zelo značilna delavnost in predanost plesnim treningom. Saj so ti plesalci navajeni trenirati po večkrat dnevno, ter imajo natančno izdelan plan treninga, predani so le plesu in nimajo drugih obveznosti in zaposlitev. V športnem plesu tudi največkrat poučujejo za lastni zaslužek. Prav tako je delavnost in pridnost značilna za avstrijske in nemške plesalce, vendar jim kljub delu in pridnosti bog ni podaril toliko prirojenega plesnega talenta, kot ga imajo nekateri drugi narodi (Rusi,

41

Ukrajinci,…). Prav tako imajo plesalci ruskih držav popolnoma drugačne metode in načine dela, saj mladi plesalci že zelo zgodaj pričnejo z zelo resnimi in strogimi treningi, ki trajajo kar veliko ur, zato so v mlajših generacijah, skorajda nepremagljivi na tekmovanjih. Na takšen način z mladimi ne delajo v nobeni od ostalih držav. Španski in italijanski plesalci imajo prav tako veliko prirojenih plesnih kvalitet in so že kot mlajši zelo uspešni na plesnih tekmovanjih. Vendar za njih velja, da niso tako zelo vestni pri treningih in jih ne jemljejo tako zelo resno, pač pa so bolj sproščeni, takšna kot je tudi njihova narava. Če treniramo pravilno, potem je za pravilen plesni trening potrebne ogromno fizične energije in napora, ter vsekakor tudi mentalnega treninga. 4.4 Moč kulture Moč je vrsta odnosa me ljudmi, posamezniki ali skupinami. Med sestavine tega odnosa kaže prišteti naslednje dejavnike (Kavčič 1996, 199-200):

• Da se oblikuje odnos moči, sta potrebna vsaj dva ali več subjekta. • V odnosih moči ima en subjekt večjo moč kot drugi. • Imeti moč pomeni za subjekt dejansko ali možno korist, ki se izraža v tem, da tisti,

ki ima moč dosega želeno ravnanje pri drugem subjektu, ki ima manjšo moč ali pa je sploh nima.

• Uresničevanje posledic moči je lahko prostovoljno ali prisilno. • Količina moči je lahko različna, od absolutne do delne. • Odnose moči je mogoče opazovati statično ali dinamično, saj se lahko relativno

hitro spreminjajo. • Tisti, ki ima moč, jo lahko uresničuje z različnimi sredstvi. • Izviri in podlage moči so številni. Najpogosteje pa so omenjene fizična sila, znanje,

zakoni, sposobnost nagrajevanja ali kaznovanja, osebnostna privlačnost, ter situacijska nujnost. Pogosto pa se različni izviri moči kombinirajo in dopolnjujejo.

Kulturo lahko delimo tudi na močno in šibko kulturo. Vzrok za takšno razlikovanje kulture izhaja iz vpliva, ki ga imata ena in druga vrsta kulture na vedenje ljudi na sploh ali zaposlenih v podjetju. Tako močna kultura v veliki meri vpliva na vedenje zaposlenih v podjetju. Pri tem so zelo pomembne vrednote, ki so splošno sprejete, saj bolj kot člani te vrednote sprejemajo in jim hkrati zaupajo, tem bolj je močnejša kultura. Saj sprejetje članov, s tem vzpostavlja ozračje o visoki stopnji kontrole vedenja. Za podjetja oziroma skupnosti z močno kulturo je značilna nizka stopnja prekinjanja delovnega razmerja zaposlenih. Medtem ko šibka kultura podjetja, daje le malo usmeritev njenim članom, saj so v tej kulturi norme in vrednote skoraj neopazne, ter hkrati tako različne, da ne morejo ustvariti skupnega vzorca vedenja. Prav ti skupni vzorci pa so pomembni, za doseganje skupnih ciljev, ter tako tudi za uspešno poslovanje podjetja (Treven 2001, 83). V veliki meri je vodstvo tisto, od katerega je odvisna moč kulture določenega podjetja. Zraven vodstva v podjetju pa občutno k moči kulture pripomoreta še intenzivnost in porazdelitev. Porazdelitev se tako nanaša na stopnjo do katere imajo posamezniki znotraj podjetja iste osnovne vrednote. Medtem ko se intenzivnost nanaša na stopnjo, do katere ti posamezniki skozi delovanje dejansko uresničujejo te temeljne vrednote. Na porazdelitev in intenzivnost pa v veliki meri vplivata usmerjenost in nagrajevanje. Če želimo, da imajo ljudje oziroma zaposleni v podjetju skupne vrednote, ter da jih hkrati tudi v veliki meri uresničujejo je potrebno, da jih najprej spoznajo in nato pravilno tudi razumejo. Ta pristop je posebej pomemben, kadar gre za nove zaposlene v podjetju, ki so jim način dela, kultura

42

in navade podjetja popolnoma tuje. Velik vpliv pa ima na moč kulture tudi nagrajevanje (priznanja, pohvale, napredovanje, zviševanje plač), kar pri članih podjetja okrepi predanost in zvestobo vrednotam podjetja. Podjetja, ki imajo razvito kulturo in je moč kulture zelo izrazita, so veliko bolj uspešna in dolgoročno dosegajo večje in vidnejše rezultate. Močne kulture so lahko usmerjene pozitivno in v tem primeru pripomorejo k oblikovanju izredno učinkovitih podjetij. Tako enoglasnost ciljev in namena, ustvarja med člani podjetja zaupanje, povezanost in lojalnost določenemu podjetju oziroma organizaciji. Ta pa tako vpliva na zmanjšanje števila odhodov zaposlenih iz podjetja (Treven 2001, 85). 4.5 Kulturni dejavniki

Ko se podjetje odloča o vstopu na tuji trg, mora pri tem določiti široki razpon kulturnih dejavnikov. V primeru ko pa je podjetje že vstopilo na določen trg in tam že posluje pa mora spremljati in redno nadzirati te dejavnike, ki imajo vpliv na določene poslovne aktivnosti. Med kulturne dejavnike tako štejemo (Završnik 2007, 64-68):

• Jezik, Obvladovanje določenega jezika je izrednega pomena pri prilagajanju določene osebe novi kulturi. Vsak jezik ima besedne zveze in fraze, ki so učinkovite le v kontekstu pravega pomena. Saj v primeru, da določeno frazo ali besedno zvezo razumemo napak to negativno vpliva na naše razmišljanje in dojemanje, včasih nas lahko celo užali. Tako na primer v Arabskem jeziku obstaja več kot 6000 besed za opis kamele in njene opreme. Angleži so narod, ki osebo jaz pišejo z veliko začetnico, medtem ko vse ostale osebe so napisane z malo začetnico. Tako se uradni jezik nekega naroda vedno ne ujema z maternim jezikom. Tako velikokrat zasledimo, da imajo nekateri narodi zraven maternega jezika, ki je uradni jezik, še veliko drugih jezikov, ki jih uporabljajo. Med svetovne jezike spadajo angleški jezik, francoski jezik in španski jezik, tudi nemški jezik, a ga v zadnjem času vse bolj izpodrinjata španski in francoski jezik. V mednarodnem poslovanju ima jezik vloge kot so izredna pomembnost za direktno pridobivanje informacij, omogočanje vstopa v lokalno družbo, ima veliko stopnjo pomembnosti pri komuniciranju v podjetju, ter omogoča več kot le zmožnost komuniciranja. Jezik pa niso samo napisane in izgovorjene besede. Nebesedna komunikacija, geste, jezik telesa in mimika so sredstva za posredovanje sporočil. V primeru, ko dva pogajalca ne govorita istega jezika, predstavlja nebesedna komunikacija edino možnost za neposredno sporazumevanje.

• Religija, Od vseh religij ima krščanstvo najmanjši vpliv na način življenja, ter s tem tudi na gospodarstvo. Islamske države dajejo veliki poudarek religiji, zanje je religija osnova za razumevanje sveta in vrednot, enako pa velja tudi za židovsko religijo. Islam podpira svobodno podjetništvo, je pa kritičen do tistih, ki zaslužijo dobiček z izkoriščanjem drugih. V hinduizmu posameznik z materialnimi vrednotami ni cenjen, temveč so pomembne duhovne vrednote. Mnoge kulture vidijo v religiji namen svojega obstoja, zato lahko ignoriranje religije, poskus njenega spreminjanja ali celo vsiljevanje svoje, privede do najhujših konfliktov. Tako podjetja, ki vstopajo na tuji trg, glede religije zanimajo štiri dimenzije. Prva dimenzija je dominantna religija, ki vpliva na veliko poslovnih aktivnosti kot so odpiralni in zapiralni čas, dela prosti dnevi, prazniki, slovesnosti, hrana in podobno. Druga dimenzija je vloga religije v družbi, pri čemer države, kjer je vloga religije manjša, predstavlja ljudi, ki so veliko bolj fleksibilni in razumevajoči glede napak tujega podjetja, v primerjavi z državami, kjer je vloga religije zelo velika. Kot tretjo dimenzijo

43

predstavljamo stopnjo kulturne homogenosti oziroma heterogenosti. Država tako lahko ima dominantno versko usmerjenost ali več različnih verskih usmerjenosti. Kot zadnjo dimenzijo, pa predstavljamo strpnost oziroma nestrpnost do verske različnosti. Ljudje so velikokrat nestrpni do ljudi z drugačnimi prepričanji, običaji in navadami. Zato je to nestrpnost potrebno zmanjšati.

• Vrednote in prepričanja, Posamezne kulture dajejo prednost različnim vrednotam. Azijske kulture tako dajejo velik poudarek na delo v skupinah, medtem ko vzhodne države, pa izpostavljajo pravice in soodgovornost sodelavca. Azijci so predani predvsem trdemu delu, pripravljenosti za učenje, so odprti za nove ideje, so odgovorni, samodisciplinirani in samostojni. Američanom in Kanadčanom je najpomembnejša svoboda mnenja in osebna svoboda. Medtem ko je v japonski kulturi močno prisotna patriotska komponenta. Kar pomeni, da ima vse kar je tuje negativen predznak in je bolj ali manj nezaželeno. Prav tako je tudi tuja delovna sila na Japonskem bolj kot ne nezaželena. Podobno je tudi v Maleziji. Medtem ko so v industrijskih državah pozitivne spremembe koristne in dobrodošle.

• Vedenje in navade, Spremembe vedenja in navad je potrebno pozorno spremljati, še posebej takrat ko povzročajo zmanjševanje razlik med ljudmi. Pri pogajanjih je tako nujno razumevanje vedenja in navad, saj lahko napačna interpretacija povzroči veliko škode. Američani razumejo pasivnost in tišino kot negativen znak, medtem ko Japonci to razumejo kot pripravljenost na pogajanja.

• Stopnja razvitosti materialnega okolja, Kazalniki stopnje razvitosti so bruto družbeni proizvod na prebivalca, dnevna poraba kalorij, poraba energije, pismenost, življenjska doba, mortaliteta otrok, število zdravnikov na prebivalca, prosti čas in podobno. Tako so države glede na kazalnike razvrščene v naslednje skupine: države tretjega sveta (revne države), države v razvoju (manj razvite države), novejše industrializirane države (države tretjega sveta s hitro rastjo industrije, ki prehajajo iz revnih v bogate), ter razvite industrializirane države (najbogatejše države sveta s poudarkom na industrializaciji). Za podjetje je pomembno, da zna državo s katero posluje, uvrstiti v pravo skupino glede na stopnjo razvitosti, saj to omogoča, da jo obravnava na način, ki je primeren njenemu ekonomskemu in gospodarskemu razvoju. Države v razvoju so revnejše od razvitih držav, zato so njihovi prebivalci pripravljeni delati za manjše plače. Podjetja morajo analizirati naslednje dejavnike, če želijo državo prepoznati in jo uvrstiti v ustrezno skupino: ekonomske dejavnike, kulturne dejavnike, politične dejavnike, ter demografske dejavnike.

• Estetika, Vsaka kultura ima natančno opredeljeno stališče dobrega okusa kar zadeva umetnost in še posebej simboliko barv, oblik in glasbe. Kaj je in kaj ni sprejemljivo, se lahko dramatično razlikuje med kulturami. Da bi nekateri narodi zaščitili nedolžnost in čistost žensk, na Japonskem oglaševalci tako uporabljajo v oglasih tuje modele. Barve se pogosto uporabljajo kot element prepoznavnosti znamke, poudarjajo značilnosti izdelka in diferenciacije. Tako v ZDA in Evropi predstavlja črna barva barvo žalovanja, medtem ko na Japonskem je to bela barva.

• Izobrazba, Prebivalci ekonomsko razvitejših držav imajo praviloma tudi višjo stopnjo izobrazbe. V družbi z visoko stopnjo izobrazbe podjetja zaposlujejo ljudi iz oklice, odločitve pa se sprejemajo na lokalni ravni. Medtem ko v družbi z nizko stopnjo izobrazbe, podjetja zaposlujejo tujce, ter izvajajo izobraževalne programe. Če so potrošniki nepismeni, potem so pisna navodila za uporabo določenih izdelkov popolnoma nesmiselna. Zato lahko v državah, kjer je stopnja nepismenosti zelo visoka, na embalažo izdelka nalepimo sliko in s

44

tem nakažemo vsebino. Nepismenost tako predstavlja veliko težavo, kadar gre za nevarne izdelke, oziroma kadar gre za izdelke, kjer je potrebno ravnati v skladu z navodili.

• Socialni sistem. Socialni sistem v družbi zagotavlja red in predpisuje obnašanje ob dogodkih, kot so poročni obredi, zabave in podobno. Sistem kast v Indiji temelji na neenakosti, medtem ko hierarhijo sestavljajo različne plasti. Za vsako kasto so postavljena moralna pravila in če se jim posameznik v kasti podreja, lahko v naslednjem življenju skozi reinkarnacijo stopi v višjo kasto. Velikokrat lahko po načinu pripravljanja hrane, vrsti hrane, barvi oblačil in podobnem sklepamo v katero kasto spada posameznik. Takšen sistem neenakosti pa je na primer Američanom in mnogim drugim kulturam popolnoma tuj in napačen, saj prevladuje miselnost, da se vsi ljudje rodijo enakopravni. 4.5.1 Vpliv kulturnih dejavnikov v športnem plesu Kakšen vpliv imajo zgoraj našteti kulturni dejavniki v športnem plesu:

• Jezik, Obvladanje tujega jezika je izrednega pomena pri prilagajanju plesalca novi kulturi in državi, v katero se je priselil. Vsak jezik ima besedne zveze in fraze, ki so v drugi kulturi lahko popolnoma drugačnega pomena. V primeru, da določeno frazo ali besedno zvezo nekdo razume napak to lahko negativno vpliva na ljudi okrog nas, ki tega niso pravilno razumeli, oziroma se je druga oseba narobe izrazila. Posebej pazljivi morajo biti plesalci v azijskih državah, kjer so ljudje zelo občutljivi na svojo kulturo in navade. Vsako nepravilnost bi tako lahko razumeli narobe in zanje žaljivo. Najbolj nezamerljivi glede napak so italijanski plesalci, saj so veliko bolj sproščene narave. Prav tako je po navadi nepisano pravilo, da bi se naj plesalec/plesalka, ki se preseli v določeno državo, najhitreje kar se da naučil jezika države v katero se je priselil. Tako se priseljeni plesalci zelo hitro naučijo tujega jezika. V Sloveniji imamo veliko takšnih primerov Ruskih, Ukrajinskih in Beloruskih plesalk in plesalcev, ki so se k nam priselili in se v zelo kratkem času naučili slovenskega jezike. V govorjenju je slišati njihov naglas, vendar jih kar večina lepo tekoče govori slovensko in hkrati zelo razumljivo. Velikokrat tudi zasledimo, da se nekateri narodi kot je Moldavija že v šolah učijo zraven materinega jezika tudi ruski jezik. Kar kaže na to, da imajo nekateri narodi zraven maternega jezika, ki je uradni jezik, še veliko drugih jezikov, ki jih uporabljajo. V plesnem svetu je najpogosteje zaslediti uporabo angleškega jezika, ki ga vedno bolj izpodrinja ruski jezik, saj je izredno razširjen med plesalci po svetu, saj so ruski plesalci poseljeni povsod po svetu. Nebesedna komunikacija, je posebej značilna za italijanske plesalce, ki se večinoma sporazumevajo z rokami.

• Religija, V plesnem svetu se religija in verska pripadnost plesalcev ne zaznata zelo in tudi nista izpostavljeni. Prvo so verski simboli in kazanje verske pripadnosti na plesnem parketu prepovedani, plesalci pa tega tudi ne izpostavljajo in poudarjajo. Tako so v športnem plesu narodi/plesalci z različnimi verskimi usmerjenostmi, vendar med njimi ne prihaja do nestrpnosti ali verske dominantnosti. Plesalci tako drug drugega spoštujejo in sprejemajo običaje drugih, ter njihove navade in prepričanja. Med plesalci ne prihaja do želje po spreminjanju drugih plesalcev (prijateljev).

• Vrednote in prepričanja, Kot smo že v prejšnjem poglavju omenili, se plesalci med seboj razlikujejo glede na kulturo, tako pa tudi glede na različne vrednote in običaje ter prepričanja. V športnem plesu je na sploh v vseh kulturah izrazit poudarek na samostojnem delu oziroma delu v paru, ter veliko manj na delu v skupinah. Saj je plesni par tisti oziroma plesalec/plesalka

45

sama odgovorna za opravljeno delo, dosego zastavljenih ciljev in napredek. Tako se individualno delo veliko bolj ceni in je tudi najbolj razširjeno. Plesalec in plesalka si morata stati ob strani in si pomagati. Saj napredek vsakega izmed njiju pripomore k boljšemu skupnemu končnemu rezultatu. Vsi vrhunski plesalci, ki posegajo po najvišjih rezultatih po svetu, so povsem predani delu in pripravljeni na vedno novo učenje, nove ideje in zamisli, vsekakor pa so zelo odgovorni in samodisciplinirani in vsekakor zelo samostojni. Saj je njihovo delo da organizirajo in naredijo plan vseh tekem, ki jih bodo obiskali, naredijo rezervacije hotelov, uredijo sami prevoze, sami finančno poskrbijo za plačilo, ter pri tem poskrbijo še za vsakodnevne treninge, ki so naporni in izčrpni. Vse to so naloge in delo, ki spada zraven vrhunskega športa/športni ples. Pri nekoliko mlajših, je lažje saj za te stvari poskrbijo starši, oziroma zaradi večjega števila prijav za to poskrbi plesni klub. Ko pa so plesalci že starejši in na vrhunskem nivoju, pa je vse to prepuščeno njim. Prav tako so v športnem plesu tuji plesalci v domačo državo prijazno sprejeti in jim domači plesalci pomagajo, kakor tudi njihovi starši. Vsekakor, pa iz strani domačih plesalcev, tuji niso najbolj zaželeni, saj je vedno bojazen, da jim bodo v njihovi deželi zavzeli vodilna mesta. Zato iz strani plesalcev kot konkurentov niso najbolj zaželeni.

• Vedenje in navade, Vsak plesalec, ki je iz različne kulture ima drugačne navade in s tem tudi vedenje. Plesalci se med seboj kar dobro poznajo, tudi v primerih če se z nekom še niso pogovarjali. Tako plesalci pogosto poznajo svoje prijatelje, sotekmovalce, po njihovem vedenju in navadah, temu primerno, pa se s takimi, ki jim odgovarjajo tudi družijo in prijateljujejo izven plesnega parketa. Zato do večjih težav glede razumevanja med plesalci in tolmačenja njihovega vedenja in navad na splošno ne prihaja.

• Stopnja razvitosti materialnega okolja, Med kazalnike stopnje razvitosti zraven vseh ostalih spada tudi pismenost. Pismenost med športnimi plesalci je na visoki stopnji, saj so v vseh državah primorani se naučiti osnov branja in pisanja, ter opraviti vsaj tisto nujno osnovno stopnjo izobrazbe in šolanja. Tako kot smo že v prejšnjih odstavkih omenili, so slovenski, nemški in avstrijski plesalci med bolj visoko izobraženimi, medtem ko ruski, ukrajinski, italijanski pa so nekoliko manj izobraženi, saj se po večini bolj posvečajo le športu in tekmovanjem. Prav tako med manj izobražene spadajo tudi balkanski plesalci (srbski, bosanski, črnogorski, makedonski). Medtem ko češki, slovaški, danski in podobni, se uvrščajo v neko sredino, oziroma povprečje, ki ne odstopa niti po ekstremni izobraženosti, niti po neizobraženosti. Vsekakor so to splošni podatki za določene države, ki pa se od posameznika do posameznika lahko tudi razlikujejo.

• Estetika, Kaj je in kaj ni sprejemljivo, se lahko zelo razlikuje med kulturami, tudi pri plesalcih. Vsaka kultura živi v nekem svojem prepričanju, kaj je prav in kaj ne. Tako je tudi v plesnem svetu. Pojem estetskega vsak lahko pojmuje po svoje, te razlike se zelo dobro kažejo predvsem pri plesnih oblekah in zunanjem videzu plesalk in plesalcev na parketu. Tako so v zelo nazadnjaškem stilu s plesnimi oblekami, make upom in celotnim zunanjim videzom predvsem mlajši plesalci na sploh, ki so šele na začetku plesne kariere, ter še ne vedo kako se je potrebno primerno urediti, ter vsekakor narodi, ki niso tako zelo premožni in plesalcev ne pošiljajo na tuja tekmovanja po svetu, vsekakor pa tudi nimajo toliko vrhunskih plesnih parov kot ostale države. Med te države spadajo predvsem Bosna, Srbija, Črna Gora, Makedonija, Romunija, Bolgarija, Madžarska, Češka in Slovaška. Zelo napredne v estetskem videzu med plesalci pa so Ruske države, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija, Španija.

46

• Izobrazba, Prebivalci razvitejših držav imajo praviloma tudi višjo stopnjo izobrazbe. Visoka stopnja izobrazbe med vrhunskimi plesalci po svetu je zelo redka. Zaradi tega, ker je potrebnih veliko treningov, tekmovanj, potovanj, odrekanj in naporov, ki velikokrat pokažejo na to, da se ne da uskladiti napornega izobraževanja z napornimi vrhunskimi treningi. Zato se nekateri v tem primeru odločijo ali samo za šport ali samo za izobrazbeno pot (študij). Zato je v športnem plesu po svetu zelo malo primerkov vrhunskih plesalcev, ki so tudi visoko izobraženi, obstajajo pa. Velika večina vrhunskih plesalcev se na tisti prelomni poti odločanja med izobrazbo in športom zaradi vrhunskih rezultatov odloči za plesno pot in kariero. Ki je v nekaterih pogledih lahko zelo rizična, saj nikoli ne vemo ali nam bo zares uspelo doseči zadane cilje. Nekaj primerov vrhunskih športnikov/plesalcev, pa se odloči za nadaljevanje izobrazbene poti po končani uspešni plesni karieri, tudi to je ena izmed možnosti.

• Socialni sistem. Socialni sistem v družbi zagotavlja red in predpisuje obnašanje ob določenih dogodkih. Tudi v plesnih klubih obstajata red in disciplina, ki se ju je potrebni držati in spoštovati, saj v nasprotnem primeru sledijo sankcije za plesalce, ki tega reda ne spoštujejo. Tudi v športnem plesu obstaja veliko pravil (pravila v plesnem klubu, pravila med plesalcema, pravila v medsebojnih odnosih z trenerjem, pravila na tekmovanjih, pravila napredovanja in točkovnih lestvic, pravila oblačenja in podobno), ki jih je potrebno spoštovati, saj smo lahko v nasprotnem primeru kaznovani, sankcionirani, diskvalificirani in podobno. Bolj kot smo kvalitetni plesalec in se držimo pravil, bolj bomo lahko uspešni. Pravila in določila morajo obstajati za vsakogar, še posebej v športu, kjer je disciplina in spoštovanje pravil ključnega pomena za napredek in uspeh. Tako je tudi v športnem plesu veliko pravil in določil na vseh področjih, ki jih je potrebno poznati, spoštovati in se jih držati. 4.6 Vrednotenje različnih dimenzij kulture Kultura je zelo kompleksen, edinstven in neponovljiv pojav. Kljub temu pa obstaja kar nekaj modelov, ki omogočajo razumevanje in obvladovanje kulturnih razlik. Najbolj znan in uporaben model na področju ugotavljanja kulturnih razlik je Hofstedejev model kulture. Hofstede, je kot slavni nizozemski sociolog izvedel največjo mednarodno raziskavo o vplivu nacionalnih kultur na organizacijske vrednote. Na podlagi dobljenih rezultatov raziskave je določil pet dimenzij, s katerimi lahko ugotavljamo razlike med kulturami in na podlagi teh razlik tudi izbiramo strateške marketinške poteze podjetja. Te dimenzije so moškost/ženskost, razmerje moči, individualizem/kolektivizem, izogibanje negotovosti in dolgoročna/kratkoročna usmerjenost ali orientacija. V nadaljevanju predstavljamo pet različnih dimenzij kulture (Završnik 2007, 68-70):

• Razmerje moči, Prikazuje kako v določeni kulturi rešujejo temeljne probleme družbene neenakosti. V kulturah z majhno razliko v moči starši obravnavajo otroke kot enakopravne, prav tako pa tudi starejši ljudje niso zaradi starosti nič bolj spoštovani. Izobraževanje je usmerjeno na študenta, delavci pričakujejo od nadrejenega, da jim svetuje, porazdelitev nacionalnega dohodka med prebivalstvom pa je bolj razpršena. Uporaba moči mora biti v takih družbah zakonsko upravičena. Ravno nasprotno pa je v kulturah z veliko razliko v moči. V tej kulturi starši učijo otroke poslušnosti in spoštovanja starejših, izobraževanje je osredotočeno na učitelja, korupcija je pogostejša in škandali so po navadi skriti pred

47

javnostjo. Porazdelitev dohodka v takih kulturah je zelo neenakomerna. Velika razlika v moči je značilna za Vzhodno Evropo, latinske, azijske in afriške države, nizka pa za nemško in zahodne angleško govoreče države. Neenakosti se kažejo predvsem v prestižu, bogastvu in moči. V organizacijah se neenakost kaže v hierarhični strukturi, ter v odnosih med nadrejenimi in podrejenimi.

• Moškost/ženskost, Je dimenzija, ki se nanaša na porazdelitev vrednot med spoloma. Rezultati raziskave so odkrili dve glavni značilnosti. Prva je ta, da se ženske vrednote med posameznimi kulturami razlikujejo manj kot moške vrednote. Kot drugo pa se moške vrednote od države do države spreminjajo, v nekaterih državah so moške vrednote popolnoma drugačne od ženskih, v drugih pa zelo podobne. V družbah z bolj ženskimi vrednotami so tako manjše čustvene in socialne razlike med spoloma, pomembna je uravnoteženost med delom in družino, bolj izrazito je sočutje do šibkejših, tako očetje kot matere izražajo čustva in dejstva, več žensk je izvoljenih na politične položaje, religija ni tako močna in se usmerja predvsem na sočloveka, deklice in dečki lahko jokajo, toda ne smejo se tepsti. V državah s poudarkom na moški dimenziji kulture je pa razlika med emocionalno in socialno vlogo moškega in ženske zelo izrazita. Večja je samozavest, oblastnost in ambicioznost žensk in še bolj moških, delo prevladuje nad družino, značilno je občudovanje močnih in uspešnih, očetje so pooblaščeni za dejstva, matere za čustva, deklice lahko jokajo, dečki ne. Religija se usmerja na boga. Stopnja moškosti je visoka na Japonskem, v Nemčiji, Avstriji, Mehiki in Italiji. Zmerno visoka je v angleško govorečih zahodnih državah. Nižja pa je v Čilu, Koreji, Tajski Franciji, Španiji in Portugalski. Ženska kultura najbolj prevladuje na Nizozemskem in v Skandinaviji.

• Individualizem/kolektivizem, Je stopnja do katere so člani družbe integrirani v skupine. V individualističnih kulturah je vsak odgovoren samo zase oziroma za svojo družino, pomembna je pravica do zasebnosti, pričakuje se osebno mnenje, naloge prevladujejo nad odnosi, drugi ljudje te ocenjujejo kot posameznika, namen izobraževanja je naučiti se učiti. Drugače je v kolektivističnih družbah, kjer so ljudje rojeni v razširjene družine ali skupnosti, ki jih ščitijo v zameno za lojalnost. Poudarek je na pripadnosti, drugi ljudje te razvrščajo glede na skupino, kateri pripadaš. Namen izobraževanja je naučiti se delati, odnosi prevladujejo nad nalogami.

• Izogibanje negotovosti Ni isto kot izogibanje tveganju. Ta dimenzija opisuje kako člani družbe sprejemajo nejasne, negotove in dvoumne situacije. Družbe z visoko stopnjo izogibanja negotovosti poskušajo minimizirati stopnjo negotovih situacij s pravili, zakoni in kodeksi obnašanja. Za tako kulturo je značilno prepričanje v absolutno resnico. Resnica je samo ena. Drugi tip je družba, ki bolj sprejema negotovost in je bolj tolerantna do različnih mnenj. V taki družbi je manj pravil in v filozofskem in religioznem smislu so ljudje bolj flegmatični in poduhovljeni. Stopnja izogibanja negotovosti je visoka na Japonskem, latinskih državah, nemško govorečih državah, Vzhodni in Srednji Evropi. Nižja pa v Skandinaviji in na Kitajskem.

• Dolgoročna/kratkoročna usmerjenost ali orientacija Je dimenzija, ki se razlikuje med dolgoročno in kratkoročno naravnanimi kulturami. V kratkoročno naravnanih kulturah so se najpomembnejši dogodki že zgodili ali pa se ravnokar dogajajo, tradicije in običaji so sveta stvar, natančno je določeno kaj je dobro in kaj slabo, otroci se učijo strpnosti in spoštovanja, značilno je družabno preživljanje prostega časa in potrošništvo, v poslu je poudarek na kratkoročnih dobičkih. Kratkoročno naravnane družbe so Afrika in številne muslimanske države. V dolgoročno naravnanih kulturah pa se bodo najpomembnejši dogodki šele zgodili, kaj je dobro in kaj je slabo je odvisno od okoliščin, otroci bi morali biti uspešni in gospodarni, poudarek je na

48

varčevanju in naložbah. Probleme se rešuje na strukturiran in sistematičen način. V poslu je poudarek na tržni poziciji v prihodnosti. Dolgoročno naravnane države so Vzhodno azijske države, Japonska, v manjši meri tudi Brazilija in Indija 4.6.1 Dimenzije kulture pri športnih plesalcih Predstavljamo pet različnih dimenzij kulture pri športnih plesalcih:

• Razmerje moči pri plesalcih, Razmerje moči med plesalcem in plesalko, bi naj bilo enakopravno in enakomerno razdeljeno, saj sta tako eden kot drugi izredno pomembna za dosego rezultata. Vendar kljub tej enakosti, prihaja med posameznimi plesnimi pari v različnih kulturah do medsebojnih razlik v moči. Tako je še posebej pri italijanskih plesnih parih izredno vidno, kako so plesalci dominantni in imajo nadvlado in premoč nad svojimi plesalkami. To vidimo predvsem po načinu obnašanja, komuniciranja in odločanja. Medtem ko je velikokrat tudi zaslediti, kako plesalke dominirajo in nadvladajo svoje plesalca, ter jim ne dovolijo se odločati, oziroma jim vsiljujejo svojo voljo. To opazimo predvsem pri ruskih plesalkah. Ki so karakterno tako močne, da veliko plesalcev ob njih nima pravega glasu in možnosti odločanja. Medtem ko v ostalih kulturah in državah, je na splošno videti večinoma enakopravne pare, ki se skupaj odločajo in rešujejo težave, ter ne prihaja do večjih odstopanj glede moči. V takšnih plesnih parih je veliko več spoštovanja, razumevanja in uspeha, ter vsekakor manj težav in medsebojne napetosti. Veliko bolj so plesalci poslušni in strpni drug do drugega, ter prilagodljivi in potrpežljivi. Neenakost, pa se lahko kaže tudi v prestižu in bogastvu med samimi plesalci. Velikokrat opazimo kako se nekateri vrhunski plesalci vzvišeno držijo in obnašajo, ter družijo le z določenimi osebami iz plesnega sveta, medtem ko zanje manjvredne ignorirajo. To je zelo nespoštljivo in primitivno obnašanje, ki nas ne dela pomembnejše in bolj zanimive, ter privlačne pač pa ravno nasprotno.

• Moškost/ženskost, Moškost in ženskost sta v plesnem svetu zelo izrazita, saj sta vloga ženske in vloga moškega v plesnem paru ključnega pomena. Plesalka mora predstavljati ženskost, nežnost, čustvenost in eleganco, medtem ko plesalec predstavlja moškost, energijo, moč, odločnost in prodornost. Oba v plesnem paru pa morata predstavljati samozavest in natančno prikazati svoji vlogi v paru. Najvišja stopnja moškosti se kaže na Japonskem, v Nemčiji, Avstriji, Mehiki in Italiji. Zmerno visoka je v angleško govorečih zahodnih državah. Nižja pa je v Čilu, Koreji, Tajski Franciji, Španiji in Portugalski, medtem ko ženska kultura najbolj prevladuje na Nizozemskem in v Skandinaviji.

• Individualizem/kolektivizem pri plesalcih, V plesnem svetu prevladuje individualizem in ne kolektivizem, saj je vsak odgovoren samo zase oziroma za svoje delo/vložek, ki ga doprinese v plesni par. Kolektivizem se nekoliko pokaže le v kakšnih skupinskih nastopih in predstavah, ki jih mora sestaviti po več parov skupaj. Vendar so takšni dogodki nekoliko redkejši. Zato je v športnem plesu izrednega pomena samostojno delo in vadba plesnega para, ter obeh posameznikov. Tako je samostojni trening razdeljen na samostojno delo vsakega posameznika (plesalca/plesalke), ter skupno delo v paru. Vse to pa kasneje oceni in ovrednoti trener, ki pokaže nadaljnje smernice dela.

• Izogibanje negotovosti pri plesalcih, Je dimenzija, ki opisuje kako plesalci sprejemajo nejasne, negotove in dvoumne situacije. Tako nekateri plesalci minimizirajo stopnjo negotovih situacij s pravili, določili in načinom obnašanja. Prav ta način je značilen za red in delovanje v plesnih klubih, kjer je določanje

49

pravil in določil, ter reda neizbežno, saj je v plesnem klubu toliko članov, da je zato potrebno postaviti nekakšne omejitve, če želimo, da vse deluje brez težav. Obstaja pa tudi druga vrsta plesalcev, ki bolje sprejema negotovost in je bolj tolerantna do različnih mnenj. V takšnem okolju, s takšnimi plesalci je manj pravil in v filozofskem in religioznem smislu so ljudje bolj flegmatični in poduhovljeni. Stopnja izogibanja negotovosti je visoka pri plesalcih na Japonskem, latinskih državah, nemško govorečih državah, Vzhodni in Srednji Evropi. Nižja pa v Skandinaviji in na Kitajskem.

• Dolgoročna/kratkoročna usmerjenost ali orientacija plesalcev Gre za razlikovanje med plesalci/plesnimi pari, ki so dolgoročno ali kratkoročno naravnani. Kar pa je v veliki meri odvisno tudi od njihove kulture in načina življenja. Kratkoročno naravnane družbe so predvsem Afrika in številne muslimanske države. Dolgoročno naravnane države pa so Vzhodno azijske države, Japonska, v manjši meri tudi Brazilija in Indija. Večinoma pa velja, da imajo vrhunski športniki tako kratkoročne kot tudi dolgoročne cilje, saj jih uspešno uresničevanje kratkoročnih ciljev pripelje kasneje do uresničitve glavnih in dolgoročnih ciljev, ki so za njihovo kariero izrednega pomena. Medtem ko lahko rečemo, da velika večina vrhunskih plesalcev je dolgoročno naravnana in usmerjena, saj jih zanimajo najvišji cilji in dosežki, ki so lahko zastavljeni le dolgoročno, ker zahtevajo veliko časa, dela in odrekanja, ter predvsem vztrajanja, da se lahko doseže takšen viden rezultat. Zato kadar gre za kratkoročno naravnanost/usmerjenost, ne moremo govoriti o vrhunskem športniku. 4.7 Vpliv kulture na zadovoljstvo, učinkovitost treningov in rezultatsko uspešnost plesnega para Vpliv kulture na zadovoljstvo, učinkovitost treningov in rezultatsko uspešnost je lahko zelo velik. Najprej je zelo pomembno omeniti, da je prav rezultatska uspešnost tista, ki plesnemu paru, vlije moč, upanje, željo, samozavest in večjo motivacijo za delo, ter je vsekakor glavni povod za še bolj učinkovito in sistematično delo (treninge) v prihodnje. Saj vsak posameznik ob večjem rezultatu in pomembnejšem uspehu, hrepeni po še hitrejšem in kakovostnejšem plesnem razvoju v prihodnje. Saj je ravno dober rezultat vedno povod za zadovoljstvo v vrhunskem športu in še večja motivacija za delo in treninge v prihodnje. Seveda, pa ima kultura kljub povezanosti vseh treh navedenih dejavnikov nanje velik vpliv. Kultura vsakega plesnega kluba še bolj pa posamezne držav je različna in drugače zastavljena. Vedenje, etična in moralna pravila, način razmišljanja in dojemanja, vrednote in želje, so od kluba do kluba drugačne, prav tako pa tudi med državami, kjer so te razlike še veliko bolj vidne. Zato, ima vsak plesni klub svoj način dela in treningov, pravil, ter delovanja. Tako je v nekaterih plesnih klubih opaziti veliko nadzora nad delom in treningom plesnih parov, jasno zastavljena pravila igre, visok nivo spoštovanja med plesalci in trenerji, ter visoko stopnjo zavezanosti pravilom, redu in strogi disciplini. Spet v drugih plesnih klubih, je lahko ravno nasprotno, kar se kaže na veliko bolj sproščenem in včasih celo že razpuščenem vzdušju, ki lahko velikokrat privede do sporov in konfliktov, saj se preveč dovoli in ni dovolj nadzora nad celotnim delovanjem znotraj kluba. To privede velikokrat do nezadovoljstva, plesnih neuspehov, slabih treningov, nespoštovanja trenerjev in nadrejenih, ter do popolnega kaosa, kjer pravila niso več dovolj jasna in natančno določena.

50

Kultura vpliva na obnašanje in vedenje zaposlenih znotraj posameznega plesnega kluba, zato lahko rečemo, da ima kultura velik vpliv na zadovoljstvo, učinkovitost in dosego vrhunskih rezultatov. Kultura v posameznem plesnem klubu je zelo pomembna, zaradi naslednjih dejavnikov:

• Plesne pare se da identificirati s posameznim plesnim klubom, • Prav tako gre za večjo stabilnost in moč plesnega kluba, • Novi plesni pari si lažje razlagajo in bolje razumejo strategijo načina delovanja

posameznega plesnega kluba, • Kasneje pa navdušenost plesnih parov ob kvalitetnih treningih in dobro

zastavljenem planu delu, ter kasnejših rezultatih. Vsak plesni klub, pa lahko sproti dodaja nove vrednote, ki imajo pozitiven učinek na plesalce v plesnem klubu, prav tako se z njimi lahko rešijo številne nastale težave, vsekakor pa se poveča učinkovitost in uspešnost plesnih parov. Tako lahko rečemo, da uspešno delovanje kulture vpliva na večjo motivacijo znotraj plesnega kluba. Pri tem se podpira drugačnost in posebnost posameznega plesalca, vendar se še vedno strmi k temu, da obstaja timski duh v plesnem klubu. Močnejše kot so norme in zastavljena pravila v plesnem klubu, večja je uspešnost. Sedem korakov za dosego rezultatske in plesne uspešnosti plesnega para, kar vpliva na samo zadovoljstvo obeh plesalcev in še bolj učinkovite treninge v prihodnje:

• 1. Skupen cilj, Potrebno je določiti skupne kratkoročne in dolgoročne cilje v plesnem paru. Cilje lahko določamo sami s plesalcem, ter se kasneje posvetujemo še s svojim trenerjem in jih nato dokončno oblikujemo. Ciljev se je nato treba držati in jih spoštovati, ter ne ob najmanjšem neuspehu že odnehati.

• 2. Zavezanost in prevzem odgovornosti, Zavezanost in predanost temu, za kar smo se odločili, v našem primeru za ples. Pri tem prevzamemo odgovornost, za treninge, postavljene cilje, dogovore s trenerjem, plesni plan in določene odločitve, ki smo jih skupaj določili.

• 3. Razdeljene vloge, Vloge v plesnem paru se morajo primerno deliti zato, da ne pride do prenasičenosti in preobremenjenosti posameznega plesalca v plesnem paru. Do preobremenjenosti posameznega plesalca v plesnem paru, velikokrat pride v primeru, ko slovenski plesalec/plesalka pleše s tujo plesalko/plesalcem. Do preobremenjenosti in nepravilne razporeditve vlog pride zato, ker tuji plesalci ne poznajo kulture v katero so se priselili, okolje jim je tuje, ne poznajo ljudi, jezika, načina življenja in podobnega. Preobremenjenost, pa je tudi zaradi veliko dela z vizami in dokumenti, ter urejanjem vsega življenjsko potrebnega. Zato je potrebno vloge deliti in primerno razporediti med plesalcema. Da je vsak med njima deležen določene odgovornosti in dela.

• 4. Učinkovita komunikacija, Brez učinkovite komunikacije, ni uspeha. V plesnem paru je treba veliko popuščati, se odrekati, pomagati, sprejemati drugačna in tuja mnenja, sklepati kompromise in s pomočjo primerne komunikacije priti do uspehov in napredka.

• 5. Konstruktivni konflikti, Konstruktivni konflikti so konflikti, ki so vedno prisotni v določeni meri. Paziti moramo, da je konfliktov čim manj, ter da se najhitreje kar se da rešijo in pozitivno odpravijo. Potrebno je, da jih gledamo iz pozitivnega vidika, da so v vsakem primeru za nekaj dobri. Zato, kadar pride do konflikta, je potrebno najprej začeti s strinjanji. Vedno je potrebno, da imamo pred očmi željo po izboljšanju nastale situacije. Napasti moramo problem in ne

51

osebe, pogovoriti se moramo osebno, pri tem pa obvladovati svoja čustva. Poskušati se moramo postaviti v kožo soplesalca/soplesalke, ki misli drugače od nas. Nikoli ne govorimo ali se pritožujmo za določene težave s soplesalcem komu drugemu, ki s tem nima nobene zveze. Ter nikoli v prerekanju ne pričenjati s preteklostjo.

• 6. Medsebojno spoštovanje in prijateljstvo, V plesnem paru je izrednega pomena medsebojno spoštovanje in prijateljstvo, saj se s plesalcem videvamo vsak dan, kar nekaj ur in skupaj preživimo večino časa. Tudi ko nastopijo težave in nesoglasja moramo ohraniti spoštovanje in lep odnos s plesalcem. Saj je ravno spoštovanje in pošten medsebojni odnos pot do uspeha in trajne plesne zveze. Prijateljstvo pa je tisto kar nas krepi in dela skupaj močnejše, da varujemo drug drugega in se imamo skupaj lepo.

• 7. Zaupanje v trenerja. Trener je nekdo, ki nas pelje po poti do vrha oziroma do zastavljenega cilja. Je oseba, v katero moramo 100% zaupati in ji verjeti, ter jo ubogati in poslušati. Skupaj s trenerjem moramo predstavljati tim in tudi timsko delati. Veliko zaupanja si lahko trener pridobi s svojim ravnanjem in delovanjem, ter odnosom, ki ga vzpostavi s plesnim parom, pri tem mislimo na to, da trener čim večkrat spremlja svoj plesni par na tekmovanje, da si v živo ogleda, kaj je potrebno spremeniti in izboljšati, pri tem pa se lažje dodelajo kasnejši plani treninga. Trener se mora s plesnim parom veliko pogovarjati, ter vzpostaviti medsebojno zaupanje, kadar gre za težave, jih morajo skupaj rešiti, pri tem trener svetuje, kaj meni, da je prav in kaj narobe, ima strogo disciplino in red, ter natančna merila, ki se jih plesni par mora držati. Plesni par mora od svojega trenerja občutiti zaupanje in stabilnost, ter odgovornost. Počutiti se mora varno in udobno, ter vanj verjeti. 4.8 Vpliv kulture na motivacijo in medsebojno komunikacijo v plesnem paru Kultura, pa ima tudi vpliv na motivacijo v plesnem paru, bodisi gre za kulturno mešani plesni par ali ne. Motivacija je lahko zunanja ali notranja. K zunanji motivaciji štejemo naše trenerje, starše, vzornike, člane plesnega kluba za katerega tekmujemo, časopis in revije, ter podobno. Medtem ko notranja motivacija prihaja iz nas samih. Trenerji nas lahko motivirajo z različnimi metodami dela, spodbudami, pohvalami in podobnim. Starši so nam motivacija na način, da nam zagotavljajo finančno pomoč in čustveno podporo ob neuspehih in uspehih, vzorniki so naša največja motivacija, saj se po njih vzgledujemo, jih želimo posnemati, ter doseči takšne rezultate kot so jih dosegli oni. Člani plesnega kluba oziroma ostali plesalci/plesni pari, krepijo našo motivacijo za delo in napredek, s tem ko z nami tekmujejo tako na tekmovanjih, kot na treningih. Tako se pari med seboj dokazujejo in so pozitivni konkurenti. Najpomembnejša pa je naša lastna notranja motivacija, ki jo sami ustvarimo, ta nas žene naprej, nas spodbuja in krepi, da smo močnejši in lažje prenašamo poraze. Tako med dejavnike, ki vplivajo na motivacijo štejemo:

• Primerjanje z drugimi/tekmovanje z drugimi, Je zelo dobro kot primerjava, kot vzor, ampak včasih lahko pripelje do frustracije. Ne moremo kontrolirati plesa ostalih plesnih parov, lahko pa kontroliramo svoj ples in napredek. Po navadi se radi primerjamo z ostalimi, ki so boljši od nas, ter poskušamo razviti pri sebi stvari katere imajo drugi plesni pari boljše od nas, ter poudariti stvari, ki so pri nas dobre in izstopajo.

52

• Primerjanje s sami seboj, Ta način vodi v večno zadovoljstvo, saj gre za trajno motivacijo. Občutek napredovanja bo povečal zadovoljstvo in motivacijo. Velikokrat je najboljši in najučinkovitejši način, da si kot cilj postavimo izboljšanje svoje plesne predstave in plesnih figur/likov, ki so sestavni del vsakega plesnega programa/koreografije.

• Samozavest. Samozavest in tekmovalnost, vplivata na težavnost ciljev, ki si jih postavi plesni par, paziti moramo, da postavljeni cilji niso previsoki in nedosegljivi ali pa celo prenizki in nezanimivi. Vedno je potrebno paziti, da ne zapademo v cono udobja, saj to lahko velikokrat pripelje do nemotiviranosti plesnega para, nejasnosti določanja cilje, ki jih želimo doseči, ter nezadovoljstva s soplesalcem, rezultati in treningom. Naša motivacija in samozavest se kaže tudi v komuniciranju. Komunikacija je lahko samozavestna ali pa tudi ne. Pomembno je, da se plesalca v plesnem paru zavedata, da besede predstavljajo 7% tega, kar na nekoga vpliva, da se bo spremenil, da glas predstavlja 38% tega, na kakšen način vplivamo na nekoga drugega, ter da govorica telesa v 55% vpliva na to, kako se nekdo počuti, o čem bo razmišljal in podobno. Glede teh treh načinov moramo biti tudi v športnem plesu zelo pazljivi, predvsem pa kadar gre za kulturno mešani plesni par in treninge s tujimi trenerji, ki imajo različno kulturo in vedenje kot mi. Na višjo motivacijo, lahko posameznik (plesalec ali plesalka) v plesnem paru vpliva tako, da negativnosti spreminja v pozitivnosti. To pomeni, da besede, ki si jih govorimo lahko zelo vplivajo na naše počutje in zaznavanje, ter kasneje na bodoče ravnanje. Zato je pomembno, da se poslušamo, ter da poslušamo svojega plesnega partnerja, kaj izreče. Zato v nadaljevanju predstavljamo nekaj značilnih pozitivnih in negativnih fraz, ki so bolj kot ne v vseh kulturah enake in dosegajo podobne učinke na plesalce oziroma plesne pare. Primeri negativnih fraz v športnem plesu:

• Ni bilo slabo. • Kar v redu. • Nimam se kaj pritoževati. • Ne smem tega več delati. • Ne smem si dovoliti, da plešem slabo. • Počutim se napetega. • Imam težke noge. • Ne smem izgubiti/biti poražen. • Upam, da se ne bo slabo končalo. • Ne vem kaj naj še izboljšam. • Ne smem biti napet in nervozen. • S tem nimam problemov. • Nič ni tako slabo kot se zdi. • Ne vem zakaj ne morem tega narediti? • To ni slaba ideja! • Ne razmišljaj negativno! • Ne bodi zaskrbljen!

Vse zgoraj naštete negativne plesne fraze, spodbujajo nezadovoljstvo, slabo počutje, strah, nervozo, nestrpnost in ne nazadnje tudi nizko samozavest in motivacijo, saj se že predhodno odločimo sami pri sebi, da nam ne bo uspelo.

53

Primeri pozitivnih fraz v športnem plesu: • Bilo je dobro. • Odlično. • Sem zadovoljen. • To bom izpeljal in naredil pravilno. • Plesal bom dobro. • Čedalje bolj sproščen postajam. • Čedalje lažji postajam. • Zmagal bom. • Upam, da se bo dobro končalo. • Sem zadovoljen z opravljenim delom. • Sprosti se. • To mi gre pa res dobro od nog. • Točno tako dobro je kot se zdi. • Naredi to! • To je dobra ideja! • Razmišljaj pozitivno! • Bodi prepričan sam vase.

Velikokrat nam naše notranje počutje in možgani ne dovoljujejo, da na stvari gledamo iz pozitivnega vidika, zato je ravno takrat najpomembneje, da presekamo to negativno mišljenje in pričnemo s pozitivnim. Če smo to sposobni narediti, smo sposobni visoke stopnje notranje motivacije, ki prihaja iz nas samih. Vse to kar smo predstavili je komunikacija, pozitivna komunikacija s samim seboj in znotraj plesnega para med plesalcema, ki pa ni samo in zgolj komunikacija, pač pa ima tudi motivacijsko funkcijo za nas in za soplesalca. Ker se kulture med plesalci razlikujejo, pa je najprej potrebno spoznati kulturo našega soplesalca, ki prihaja iz tujine, ter na podlagi spoznanj, preučiti njegov način delovanja in čutenja, ter kasneje temu prilagoditi tudi primerno komunikacijo v plesnem paru, kakor tudi najti motivacijske načine, ki pozitivno vplivajo na oba plesalca v plesnem paru. Enako velja za plesne pare, kjer sta oba plesalca Slovenca, vendar bi naj tukaj bilo vse skupaj nekoliko lažje in enostavneje, zaradi poznavanja skupne kulture. Kultura lahko ima močan vpliv na medsebojno komunikacijo v plesnem paru, lahko pa je tudi popolnoma nemoteč dejavnik. Vse to je odvisno najprej od nas samih, šele nato pa od okolja oziroma kulture v kateri se nahajamo. Prvi korak pri komuniciranju z ljudmi (soplesalcem) iz drugih kultur je, da se zavemo kaj pravzaprav določena kultura pomeni. To dosežemo tako, da kulturo našega plesnega partnerja, ki ni enaka naši bolje spoznamo, na način da se naučimo jezika, spoznamo kulturno ozračje, načela, prepričanja, pravila, norme, vrednote in podobno. Ko govorimo o okolju oziroma kulturi v kateri se nahajamo, mislimo predvsem na tistega partnerja v plesnem paru, ki se je bil primoran priseliti v tujo državo, zaradi želje po napredku, nadaljevanju plesne poti, ter zaradi izbire partnerja v tej državi. S tem pa priseljeni partner pristane na življenje in bivanje v popolnoma tujem okolju, kjer je način življenja in kultura navadno popolnoma drugačna. Takšna okoljska in kulturna sprememba, je lahko zelo moteč dejavnik prilagajanja novemu sistemu in načinu bivanja, saj se vsak človek odziva različno glede na svoja prepričanja, ter vedenja in hotenja drugih. Vemo pa, da so v vsaki kulturi prepričanja, ter načini dojemanja in vedenja različni. Vsekakor pa se je za želen uspeh in dosego osebnega cilja potrebno prilagoditi situaciji in okolju v katerem delujemo znati tudi preživeti.

54

Prepričanja, ki jih potrebujemo, da bi lažje komunicirali znotraj plesnega para so naslednja: • Ljudje (plesalci) niso njihovo vedenje, • Ljudje (plesalci) dajo zmeraj od sebe vse najboljše, glede na sposobnosti in znanje,

ki ga imajo, • Zmeraj obstajata dve plati medalje, • Bolj pomembno kot njihovo vedenje je to, kdo v resnici so.

Tako dosedanje izkušnje kažejo na to, da ne glede na to ali se je v Slovenijo zaradi tekmovalnega športnega plesa (standardni in latinskoameriški plesi) priselil tuj plesalec, ki bo plesal s slovensko plesalko ali tuja plesalka, ki bo plesala s slovenskim plesalcem, se je na novo sestavljen kulturno mešani plesni par najprej sporazumeval in komuniciral v angleškem jeziku, kasneje pa se je tuji plesalec v Sloveniji primoran začeti učiti slovenskega jezika. Večina priseljenih tujih plesalcev v Slovenijo, se začne učiti slovenskega jezika zelo kmalu, saj potekajo vsi treningi v slovenskem jeziku, prav tako pa tudi treningi državne reprezentance. Od začetka se poskušajo vsi ostali pripadniki kluba in trenerji tujemu plesalcu glede govorečega jezika prilagajati, vendar se je tujec kar hitro primoran naučiti maternega jezika države v kateri živi. To ni značilno samo v Sloveniji, pač pa tudi velja za druge države po svetu. Večina priseljenih tujih plesalcev prihaja iz Ruskih držav (Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija), med njimi je največ plesalk. Večina priseljenih tujih plesalcev na splošno nima velikih težav glede učenja slovenskega jezika, saj se nekateri od njih ob prihodu v Slovenijo celo vpišejo v slovenske šole, kar še pospešuje njihovo učenje jezika. Tisti, ki se ne odločijo za obiskovanje slovenskih šol, pa se jezika naučijo na treningih in v vsakdanjem življenju, saj vsi okrog njih govorijo slovensko, vendar proces traja nekoliko dlje in naučena slovenščina navadno ni tako brezhibna in pravilna. Tuji plesalci, se zavedajo, da je učenje jezika države v kateri bivaš nujno, saj ti pomaga pri lažjem in enostavnejšem komuniciranju z okolico, ljudje te vzamejo za svojega, s tem hitreje spoznavaš tujo kulturo in se nanjo navajaš, si lahko veliko bolj samostojen in odgovoren zase, ne potrebuješ vedno nekoga, ki te spremlja, varuje in ti pomaga. Torej iz tega spoznamo, da je komunikacija ključen dejavnik posamezne kulture, ter predstavlja prvo oviro na poti do spoznavanja tuje kulture, ter prilagajanja le tej. Tuji plesalci, ki se priselijo, pa se z maternim jezikom države v kateri živijo, naučijo tudi pravilnega pomena posameznih fraz in besednih zvez, saj jih sprva lahko zaradi drugačne kulture in načina življenja razumemo povsem narobe. Kasneje pa se naučijo še pomena gest, mimike oziroma nebesedne komunikacije, ki je značilna za državo v kateri živijo. Izrednega pomena je, da se zavedamo, da je tisti v plesnem paru, ki se je bil pripravljen priseliti v tujo državo in jo s svojim novim plesnim partnerjem tudi zastopati, pripravljen bolj prilagajati novi kulturi. Seveda, pa mu mora njegov partner pri tem stati ob strani in pomagati. Enako velja za plesni par, kjer sta oba plesalca iz iste države, v našem primeru iz Slovenije. Tudi v takšnem plesnem paru, je potrebno poskrbeti za primerno komunikacijo med plesalcema. To pomeni, da je potrebno soplesalca spoštovati, tudi kadar smo slabe volje, razočarani, nesrečni ali jezni. Spoštovati soplesalca pomeni, da se z njim poskušamo čim manj prepirati, da znamo vsako stvar povedati na lep in umirjen način, da verjamemo vanj, ne da ga podcenjujemo, da mu pomagamo, da držimo skupaj in podobno. Velikokrat smo priča plesnim parom, kjer je komunikacija zelo neprimerna. Z neprimerno komunikacijo mislimo na kričanje na treningu, zmerjanje, preklinjanje, jezo, neprimerno obnašanje in geste, včasih celo fizično obračunavanje med plesalcema. Vsega tega se je potrebno izogniti, če želimo, da plesni par funkcionira, da se dosegajo rezultati in da je prisoten uspeh. Pomembno je, da se posameznik v plesnem paru osredotoča zgolj na svoje delo in trening ter korake, saj v nasprotnem primeru prihaja do konfliktov. Nikoli ne bomo popolni, zato je vmešavanje v našega plesnega partnerja in njegov ples, popolnoma

55

nesmiselno in velikokrat škodljivo. Največje uspehe žanjejo plesni pari (domači ali mešani plesni pari), ki znajo med seboj primerno komunicirati in se vedno mirno pogovoriti o vsem. Saj vrhunski športni plesalci, preživijo veliko ur skupaj v dvorani in to vsak dan, ob sobotah in nedeljah pa so skupaj na tekmovanjih. Zato lahko velikokrat pride do prenasičenosti in slabega vzdušja znotraj plesnega para. Vse to pa se da uravnavati s primerno komunikacijo, mirnim in prijaznim odnosom, ter z iskanjem skupne poti in ciljev, vsekakor pa skupnemu reševanju nastalih težav in premagovanju neuspehov. Vsak posameznik ima svoj stil komunikacije, kakor ga imajo tudi ljudje v posamezni kulturi (skupne komunikacijske lastnosti). En komunikacijski stil je bolj dominanten, spet drugi je manj dominanten, prav tako je z vljudnostjo, ki je lahko manjša ali večja. Navadno posamezniki z enakim značajem zelo težko uspešno medsebojno komunicirajo. Tako lahko iz izkušenj povemo, da plesni par v katerem sta oba partnerja zelo vročekrvna in dominantna ne bo najbolje deloval in sodeloval, saj bo pogosto prihajalo do prepirov, ker nobeden ne bo želel popustiti. Iz tega spoznamo, da je zraven kulturnih značilnosti posameznika izredno pomemben tudi njegov značaj. To pomeni, da bo najbolje deloval plesni par pri katerem bo en posameznik dominanten drugi pa podrejen. Kar pomeni, če sta osebi v plesnem paru različnih značajev, se bosta znali dobro dopolnjevati. Vodljiva oseba v paru potrebuje ob sebi nekoga, ki jo usmerja, ji pove kako ravnati v posamezni situaciji, kar pa ne pomeni, da je manj kakovostna pri delu in manj uspešna kot dominantna oseba v plesnem paru. Splošno je značilno, da se nasprotni značaji lepo dopolnjujejo, medtem ko enaki pridejo hitro v konflikt. Vse to pa je zelo pomembno, saj je uspešen plesni par rezultat uspešnega poslovnega sodelovanja dveh oseb (Kosi 2002, 12). V primeru, ko si sami izberemo ali nas pri izboru soplesalca usmerjajo trenerji, je potrebno upoštevati naslednja priporočila (Kosi 2002, 13):

• Z novim plesnim partnerjem skupaj določimo pravila, ki jih bomo tudi sami upoštevali (ne zahtevajmo od soplesalca tega, česar mi nismo pripravljeni storiti),

• Pomembna je disciplina obeh partnerjev in predvidljivost, s tem se v plesnem paru gradi na zaupanju in zanesljivosti,

• Soplesalca je potrebno sprejeti takšnega kot je, ter spoštovati njegovo individualnost, ne poskušamo ga spremeniti,

• V težkih situacijah in neuspehih ohranimo trezno glavo, se mirno pogovorimo s soplesalcem in trenerji, ne obupamo takoj, ampak nadaljujemo po poti, ki smo si jo začrtali,

• Za neuspehe nikoli ne krivimo soplesalca in trenerjev, pač pa najprej poiščemo napake pri sebi, ter jih poskušamo izboljšati.

Priporočila veljajo tako za kulturno mešana plesna partnerstva kakor tudi za domača plesna partnerstva, kjer sta oba plesalca iz istega okolja/države, s temi načeli lahko ohranimo medsebojno komunikacijo na visokem nivoju, ter kvalitetno plesno partnerstvo. Potrebno je najprej dobro poznati sebe, zato da bomo lahko dobro poznali druge (soplesalca), pri tem pa moramo upoštevati tudi druge kulture, če želimo uspešno komunicirati v plesnem paru (Kosi 2002, 13). 4.8.1 Komunikacijske ovire v kulturno mešanem plesnem paru Komuniciranje v kulturno mešanem plesnem paru, je mnogo bolj zahtevno kot komuniciranje v plesnem paru, kjer oba plesalca prihajata iz iste kulture. Saj obstajajo

56

številni dejavniki, ki predstavljajo komunikacijske ovire v mešanem plesnem partnerstvu. Prve razlike in ovire se kažejo v jeziku, saj gre za dva različna materina jezik, kar velikokrat povzroči napačno interpretacijo določenih besed v posamezni kulturi. Prav tako ima vsaka beseda poseben odtenek pomena glede na kontekst v katerem je bila izražena. Veliki problem predstavljajo tudi pomeni, ki jih posamezniki iz določene kulture pripisujejo posameznim kretnjam, simbolom ali neverbalnem komuniciranju. Kulturne razlike vplivajo na najrazličnejša področja komuniciranja, kot so navade in običaji, sklepanja sporazumov, prostor, prijateljstvo, čas, obleka, religija, spol, poslovna etika, učinkovitost, konkurenca, zasebnost, formalnost in enakost. Tako v nadaljevanju predstavljamo komunikacijske ovire v kulturno mešanem plesnem paru:

• Navade in običaji, Vsaka kultura je prepoznavna po določenih običajih in navadah. Tako so določeni družbeni običaji in navade, ki so sprejemljivi za eno kulturo lahko popolnoma neprimerni in nesprejemljivi za drugo kulturo. Tako nekatere kulture poslovna darila v določenih situacijah sprejemajo kot poklon in znak spoštovanja, medtem ko za druge kulture lahko enako dejanje pomeni žalitev ali podkupnino. Prav tako med običaje štejemo obleko. V nekaterih kulturah je formalna obleka obvezen del določene procedure oziroma določenega dogajanja, s katerim se izraža spoštovanje, medtem ko v drugih kulturah temu ne polagajo posebne pozornosti. Podrobnosti, ki jih zajema posamezna kultura je še veliko, zato se je potrebno večini od njih prilagoditi v primeru ko bivamo in tekmujemo v nam tuji državi in kulturi. Saj v nasprotnem primeru lahko pride do nerazumevanja v komuniciranju, tako verbalnem kakor tudi neverbalnem, ter v skrajnem primeru celo do prizadetosti našega plesnega partnerja iz druge kulture.

• Sklepanje sporazumov, Sklepanje sporazumov v plesnem svetu srečamo predvsem kadar gre za iskanje novega plesnega partnerja, pri čemer sami zbiramo informacije s pomočjo staršev in trenerjev. Šele nato pa se odločimo za nekaj najugodnejših primerov, bodisi plesalca iz tujine ali plesalca iz naše države. Nato nekaj v ožji krog izbranih plesalcev kontaktiramo in se dogovorimo z njimi za sestanek. Po opravljenih razgovorih z različnimi plesalci izberemo tistega, ki najbolj ustreza našim merilom in načinu razmišljanja, ter plesnim ciljem. Seveda se z izbranim novim plesnim partnerjem dogovorimo še za dodaten sestanek, na katerem naredimo plan dela, tekem, uskladimo vse želje in nesoglasja, ter se sporazumemo o novem partnerstvu, v katerem imamo skupne cilje in se zavedamo, da se bo včasih potrebno tudi prilagajati in popuščati za dobro uspeha in medsebojnih odnosov v novo nastalem plesnem paru. Sporazum pa tako pomeni doseči skupno besedo in najti skupno plesno pot, ne glede na to ali je naš novo izbran plesni partner Slovenec ali pa prihaja iz tujine.

• Prostor, Pri komuniciranju z drugimi je zelo pomemben tudi prostor, pri čemer mislimo na fizično razdaljo, ki jo uporabljamo pri komunikaciji z drugo osebo (Kavčič 2000, 200). Obstajajo kulture, kjer so dotiki nekaj vsakdanjega in so zelo pogosto uporabljeni (Latinska Amerika, Italija), medtem ko so kulture, kjer je dotikov zelo malo (Severna Amerika, Severna Evropa, Azija). Nekatere kulture potrebujejo veliko prostora, da se ne počutijo utesnjene, medtem ko v drugih kulturah se počutijo prijetno v natrpanih prostorih in z manj osebnega prostora. Nekateri tako smatrajo bližino sogovornika kot nekaj nevljudnega spet drugim je to nekaj popolnoma normalnega in vsakdanjega.

57

• Prijateljstvo, Način kako si ljudje zbirajo prijatelje in sodelavce v našem primeru plesnega partnerja, se razlikuje glede na pripadnost določeni kulturi. V nekaterih kulturah se prijateljstvo sklepa postopno in počasi, medtem ko v drugih se prijateljstvo sklepa zelo hitro. V plesnem svetu se prijateljstva sklepajo hitro, saj imajo plesalci svojo plesno kulturo, ki jih povezuje. Prav tako se prijateljstvo in vezi pri iskanju novega plesnega partnerja in sklenjeni novi plesni navezi hitro ustvarijo in sklenejo.

• Čas, Potrebno je imeti tudi razvit občutek za časovno usklajenost. Saj imajo ljudje iz različnih kultur različni ritem in predstavo o času. Tukaj mislimo na različen lokalni čas držav po svetu, kakor tudi čas skozi leto, ki v vsaki državi predstavlja drugačna obdobja, ki so namenjena praznikom, počitku/dopustom, pospešenemu delu in ustvarjanju,… Zato ima vsaka kultura in vsaka država svoj način delovanja in ustvarjanja, ter različna časovna obdobja za različne dejavnosti.

• Religija, Pripadnost določeni religiji ima velik vpliv na navade in običaje v določeni kulturi. Posamezniki v določeni kulturi so zaverovani v pravilnost svoje veroizpovedi, ter dajejo velik poudarek čaščenju in spoštovanju verskih prepričanj. Spet drugi do tega nimajo takšne zavezanosti in predanosti. Tako nekaterim predstavlja vera način življenja, spet druge pa vera samo spremlja v normalnem življenju.

• Spol, Vloga spola v družbi se razlikuje glede na kulturo. Vloga moških je v večini kultur med bolj dominantnimi, ter je na sploh v vseh kulturah kar podobna. Medtem ko je vloga žensk v posameznih kulturah zelo različna. Še vedno obstajajo kulture, kjer ženska skrbi le za družino in gospodinjstvo, medtem ko v drugih kulturah lahko ženska enakopravno sodeluje v vsakdanjem svetu in političnem življenju ter podobno. Pri tem predvsem mislimo na to, da so kulture, kjer ženska nikoli ne more biti na vodilnem položaju (dominantna), ter kulture kjer ima tudi ženska takšne pravice kot jih ima moški in je enakopravna. V športnem plesu je ženska enakopravna moškemu (plesalka je enakopravna plesalcu). Včasih je bilo nekoliko drugače, saj je bil plesalec tisti, ki je bil dominanten v paru in je vodil plesalko, plesalka je pa samo sledila, medtem ko v današnjem času, imajo plesalke nekoliko več enakopravnosti in so tudi one v določenih primerih aktivno udeležene v vodstvu. Še vedno pa velja, da je plesalec tisti, ki nosi na hrbtu številko in bi naj zato bil nekoliko bolj dominanten v plesnem paru, saj je moški. Medtem ko ženska bi naj v plesnem paru bila aktivna, atraktivna, zanimiva, ter privlačna za občinstvo. Kot nekakšno okrasno dopolnilo plesalca.

• Ustno komuniciranje, Ustno komuniciranje je lahko velika ovira v komuniciranju. Saj je potrebno dobro poznati jezik plesnega partnerja, kar pa v veliko primerih ni lahko. Pri tem velikokrat prihaja do nepravilnega tolmačenja besednih zvez, ki so za nekoga običajne fraze spet za drugega pa popolnoma tuje in nerazumljive. Nerazumevanje pa velikokrat privede do konflikta, saj si vsaka stran razlaga po svoje. Zato se je potrebno izogibati napačnemu razumevanju in interpretaciji predvsem v kulturno mešanih plesnih parih (kjer je soplesalec iz tujine). Pri ustnem komuniciranju je pomembno, da jasno povemo o čem bomo govorili, da nas naš sogovornik razume, poskušamo biti duhoviti, lahkotni, prepričljivi in zgovorni, saj vse to daje občutek prijetnega sogovornika. Vedno je potrebno predstaviti lastno mnenje in predloge, ter znati prisluhniti tudi drugim (Kosi 2002, 42).

• Pisno komuniciranje, Pisni dokument, ki je v eni kulturi ustrezen in razumljiv, je lahko v drugi kulturi popolnoma neustrezen in napačen. Tako moramo paziti na formalno obliko pisnih

58

dokumentov, ki so od kulture do kulture različni. Paziti je potrebno tudi na vsebino in slog pisanja. Pisno komuniciranje je v plesnem svetu zelo razširjeno. Bodisi e-maili, sporočila, facebook in drugi znani komunikacijski mediji. Preko teh medijev se sklepajo nova prijateljstva, nove partnersko-plesne zveze, ter se velikokrat vršijo tudi različni dogovori kot so povabila na tekmovanja in nastopi iz strani organizatorjev po celem svetu. Glede na to, s kom komuniciramo, pa je potrebno prilagajati tudi naš pisni izdelek, ki ga pošiljamo nekomu iz nam tuje kulture, da ga ne bi razumel napak ali celo žaljivo.

• Neverbalno komuniciranje, Neverbalna komunikacija je čustveno močnejša od besed, ima navadno širši pomen, ter ima takojšen učinek. Njene naloge pa so, da pokaže kaj mislimo ali čutimo, poudari izgovorjene besede, ter ureja medsebojno delovanje (Kosi 2002, 30). Posamezne geste lahko imajo v različnih kulturah popolnoma drugačne razlage in pomene. Izraze na obrazu kot so žalost, jeza, veselje, sreča, zadovoljstvo in podobno se da v vseh kulturah prepoznati, saj so po večini enaki. Medtem ko ostale geste, obrazna mimika, ter izrazi telesa pa so lahko že napačno tolmačeni iz strani različnih kultur. Zato je pri tem potrebno biti še kako pozoren. Seveda v plesnem svetu, plesalci med seboj vedo, da prihajajo iz različnih delov sveta in različnih kultur, zato se temu primerno tudi obnašajo in opazujejo druge plesalce, vsekakor pa so strpni in razumevajoči do tujcev in plesalcev iz drugih kultur. Saj se zavedajo, da se učimo in spoznavamo tuje kulture in običaje, ter načine, ki nam niso znani oziroma so povsem drugačni od naših. Da bi se komunikacijskim oviram v bodoče lahko učinkovito izognili, pa v nadaljevanju predstavljamo nekaj metod in predlogov za učinkovito komuniciranje. Med najpomembnejše in najučinkovitejše metode zagotovo spada medsebojno poslušanje. Če se znamo poslušati, so naši medsebojni odnosi zelo dobri, saj ima vsaka stran občutek, da nasprotna stran želi slišati tudi njeno mnenje in ga hkrati tudi spoštuje. Naslednja učinkovita metoda je spoznavanje drugih in okolice. Saj ko se seznanimo z okoljem in ljudmi, ki nas obdajajo, lahko z njimi tudi bolje komuniciramo. Narava človeka je takšna, da se zelo hitro poveže s sebi sorodnimi dušami, s katerimi imamo skupno mišljenje in dojemanje. Med učinkovite metode za uspešno komuniciranje pa sodi tudi prilagajanje. Upoštevati moramo, da je vsak človek unikat zase, ter da obstaja veliko tipov ljudi, s katerimi bomo morda kdaj v prihodnosti komunicirali. Zato se je zelo pomembno prilagajati in sprejemati tudi druga mnenja (Kosi 2002, 40). 4.8.1.1 Besedna komunikacija/ verbalna komunikacija Za prenos sporočila pri verbalni komunikaciji se uporabljajo besede, kot sredstvo za prenašanje sporočil pa jezik. Verbalno komuniciranje je lahko govorno, pisno ali elektronsko (Treven 2001, 197). Prednosti govornega komuniciranja so (Treven 2001, 197):

• Sporočilo je lahko oddano v minimalnem času, • Takojšnje povratne informacije, • Hitro odkrivanje napak v sporočilu in njen popravek, • Sočasno komuniciranje z več osebami.

Slabosti govornega komuniciranja so (Treven 2001, 197):

• Čim več ljudi ko sodeluje, tem večja je možnost, da pride do nejasnosti in zmede, • Sporočilo, ki doseže prejemnika, se lahko močno razlikuje od poslanega sporočila.

59

Prednosti pisnega komuniciranja so (Treven 2001, 197): • Trajnost, • Možnost premisleka in oblikovanja sporočila, • Jasnost in dodelanost sporočila.

Slabosti pisnega komuniciranja so (Treven 2001, 197):

• Za prenos je potrebno več časa, • Ni takojšnjega povratnega informiranja, • Pošiljatelj ne ve, ali je prejemnik sporočilo prejel in ga seveda tudi pravilno

razumel. Poznamo pa tudi štiri verbalne komunikacijske stile, ki so (Treven 2001, 199):

• Neposredni in posredni verbalni komunikacijski stil Pri neposrednem stilu je sporočilo bolj določeno, ter se uporablja v kulturah, ki so individualistično zasnovane z manj miselnimi zvezami. Medtem ko za posredni stil velja, da je sporočilo manj določeno, ter velja za kulture, ki so kolektivno zasnovane, z več miselnimi zvezami.

• Kompleksni, natančni in zgoščen verbalni komunikacijski stil Pri kompleksnem stilu, je relativno veliko besed, velja pa za kulture z majhno stopnjo izogibanja negotovostim, ter veliko miselnimi zvezami. Pri natančnem stilu je količina besed skromna, velja za kulture z majhno stopnjo izogibanja negotovostim, ter malo miselnimi zvezami. Zgoščen stil ima malo besed, prevladuje pa v kulturah z veliko stopnjo izogibanja negotovostim, ter veliko miselnimi zvezami.

• Osebni in kontekstualni verbalni komunikacijski stil Osebni stil je osredotočen na govornika, prevladuje v kulturah z majhno neenakostjo med ljudmi, malo miselnimi zvezami, ter visoko stopnjo individualizma. Medtem ko se kontekstualni stil fokusira na vlogo govornika, ter velja za kulture z visoko stopnjo neenakosti med ljudmi, veliko miselnimi zvezami, ter prevladujočim kolektivnim duhom.

• Instrumentalni in emocionalni verbalni komunikacijski stil. Pri instrumentalnem stilu je jezik ciljno usmerjen, ter obstaja velika osredotočenost na pošiljatelja, prevladuje v kulturah, ki so individualistične, ter z malo miselnimi zvezami. V emocionalnem stilu, pa prevladuje procesno usmerjen jezik, ter osredotočenost na prejemnika, prevladuje v kulturah, ki so kolektivne in z veliko miselnimi zvezami. 4.8.1.2 Nebesedna komunikacija/ neverbalna komunikacija Neverbalno komuniciranje lahko imenujemo tudi govorica telesa (kinemika). Že novorojenček pošilja, poleg glasovnih signalov, okolici najrazličnejša sporočila z obrazno mimiko in telesnimi kretnjami. Kadar se zgodi, da iz kakšnega razloga ne moremo govoriti, se po navadi z okolico zelo dobro sporazumevamo z gestami in mimiko. V vsakdanjem življenju, predvsem pa v poslovnem svetu, pričajo kretnje, položaj telesa, pogledi in podobno o razpoloženju, namerah, ter včasih tudi o značaju. Velikokrat je beseda pospremljena z ustrezno kretnjo. Saj ko se osredotočamo na to kaj bomo rekli, največkrat pozabljamo na druge spremljajoče elemente, ki so ravno tako udeleženi v pogovoru (izraz na obrazu, pogled, položaj telesa, kretnje rok in nog, sedenje, …). Z vsemi temi elementi se izražamo. Po navadi se svojih kretenj v pogovoru oziroma stiku z drugimi ne zavedamo, zato lahko naš sogovornik kar hitro zasluti kakšne so naše namere (Osredečki 1994, 105).

60

Področja nebesedne komunikacije so naslednja (Kosi 2002, 30): • Osebni prostor, • Fizični izgled,

K fizi čnemu izgledu prištevamo telo človeka (kako je oblikovano), način oblačenja, ki označuje vsakega posameznika, ter nakit, ki ga uporablja človek kot modni dodatek. Prav tako pa k fizičnemu izgledu spada nega telesa, pri čemer mislimo na obrit obraz moškega, lepo urejeni lasje, pravilno in zmerno uporabljanje ličil pri ženskah, čiste in urejene roke in noge, zdravi in negovani zobje (Osredečki 1994, 254-256). Velja pa tudi načelo, da obleka naredi poslovnega človeka, kar pomeni, da bi se naj oblačili primerno priložnostim in svojemu poklicu, skrbeli za lepo urejenost ob vsaki priložnosti, ter imeli okus za usklajevanje barvnih kombinacij (Osredečki 1994, 257-263).

• Očesni kontakt, • Izraz obraza ali grimase, • Kretnje,

Med kretnje uvrščamo znake (dvignjen palec, palec obrnjen navzdol), ilustratorje (roke v žepu pomenijo brezbrižnost, zaničevanje), ter adaptorje (udarjanje s pisalom po mizi).

• Vokalni vidiki podajanja informacij, Mednje štejemo melodijo glasu, premore, glasnost, način govora in podobno.

• Okolje, Gre za okolje, ki nas obdaja. V primeru športnega plesa je to plesna dvorana, ter način bivanja v domačem okolju. Opazujemo barve, razporeditev pohištva, urejenost prostorov in podobno. Pomeni posameznih kretenj pri človeku (Osredečki 1994, 106-108):

• Stisk roke, Mehka in mlahava roka po navadi predstavlja osebo, ki je zaprta vase, negotova in brez delovne energije. Roka, ki drobi, lahko izdaja grobega in hitrega človeka. Rokovanje z obema rokama, je prisotno pri ljudeh, ki se poznajo že dalj časa. Negativen učinek predstavlja situacijo, ko nekdo grabi sogovornika za komolec, ramo in podobno.

• Osebni prostor, Nekateri narodi oziroma kulture, so navajeni distance in večjega osebnega prostora z drugimi ljudmi, medtem ko poznamo kulture, kjer so si ljudje zelo blizu, tudi če niso sorodniki ali znanci.

• Dlani, prsti in roke Kadar si nekdo mane dlani pomeni, da gre za dobro razpoloženje in pozitivnost pri človeku. Prepleteni prsti pomenijo zavračanje. Trdo sklenjene roke za hrbtom s pokončno držo pomenijo veliko avtoriteto človeka, oziroma visok družben status. Kadar roka za hrbtom objema sklep ali nadlahtnico roke, to kaže na nervozo oziroma stanje negotovosti. Kretnje rok po obrazu – če si nekdo pokriva z rokami usta, gre za govorjenje neresnice. Prav tako kretnja dotikanja nosu, pomeni, da ta oseba želi povedati nekaj neresničnega. Če si sogovornik podpre glavo z dlanjo in se pri tem nasloni na mizo, pomeni, da se dolgočasi. Roke, ki s prepletenimi prsti podpirajo tilnik dvignjene glave mnogokrat simbolizirajo superiornost, gotovost in obvladovanje položaja. Če si obraz podpira tako da s palcem drži brado, pomeni, da se z nami ne strinja. Roke prekrižane čez prsi pomenijo zavračanje.

• Noge, Prekrižane noge prav tako pomenijo zavračanje. Noga, visoko prekrižana preko druge noge, ter da si jo pri tem držimo z obema rokama, pomeni da smo nedostopni. Odprto osebo po navadi prepoznamo po sproščenem sedenju, vrhnjem oblačilu, ki je lahko odpeto in lahkotno, vzdignjeno glavo, ne-prekrižanimi rokami, ter z dlanmi na vidnem

61

mestu. V neverbalnem komuniciranju imajo pomembno vlogo tudi nekateri predmeti (pihanje cigaretnega dima, nošenje očal) (Osredečki 1994, 108). 4.9 Vpliv kulturnih razlik na odnose v kulturno mešanem plesnem paru Ravnanje posameznika je lahko le delno predvidljivo. Prav tako je tudi v športnem plesu, saj gre za šport, v katerem je veliko in s časoma bo vedno več kulturno mešanih plesnih parov. Kulturne razlike se kažejo v posameznih lastnostih kot so:

• Narodnost, • Jezik, • Organiziranost, • Navade, • Običaji, • Postopki, • Izkušnje, • Cilji,…

Vse navedene lastnosti so del psihologije človeka, ki se izraža skozi njegovo vedenje, vrednote, obnašanje, temelječe na kulturnih predpostavkah. Neupoštevanje kulturnih razlik, lahko povzroči nesporazume, strah in nelagodje, zmedenost in napačno usmerjenost k cilju, napačno razumevanje, frustracijo in neuspešno združenje plesnega para oziroma neuspešno plesno pot (Kavčič 1996, 268). Zato je v športnem plesu, prav tako zelo pomembno, da plesalca v kulturno mešanem plesnem paru poznata in razumeta tujo kulturo. Saj v primeru nepoznavanja tuje kulture, to privede do nesoglasij in konfliktov v plesnem paru. Pozorni moramo biti tudi na to, da ne posplošujemo kulture plesalcev iz iste države, saj je vsak posameznik oseba zase, ki ima različne vzorce vedenja in dojemanja, kljub nekim določenim značilnostim posamezne države iz katere prihaja. Saj znotraj posamezne skupine določene države obstajajo razlike. Te razlike se kažejo med posamezniki, ki so lahko pripadniki iste skupine, religije ali organizacije. To so osebnostne lastnosti, prepričanja in navade, ki so značilne le za posameznika in ga razlikujejo od drugih posameznikov (Kavčič 1996, 263). Zato je pomembno, da se plesalec, ki prihaja iz tuje države plesat k nam privadi na način življenja, ki ga imamo v Sloveniji. Počasi se nauči jezika, se prilagodi navadam in običajem države, ter prevzame pravila in red, ki ga zahteva določena organizacija (plesni klub), v katero je stopil z novim plesnim partnerjem. Na začetku je to zelo težko, s časoma ob pomoči plesnega partnerja, trenerjev in drugih pripadnikov plesnega kluba, pa je vse veliko lažje. S tujim plesnim partnerjem, je potrebno biti potrpežljiv, razumevajoč in strpen, saj mu je potrebno veliko pomagati, ga usmerjati in predvsem veliko stvari pojasniti in razložiti. V Sloveniji imamo kar nekaj primerov v športnem plesu, kjer sta plesalec in plesalka iz različnih držav in različnih kultur. Večinoma gre za tuje plesalce in plesalke, ki prihajajo iz Rusije, Ukrajine, Belorusije ali Moldavije. Nekaj je takšnih, ki so prišli v Slovenijo še mladoletni in so se kasneje odločili, da se bodo v Sloveniji vpisali v šolo. Nekaj izmed njih, pa je šolanje nadaljevalo kar v svoji domači deželi, kjer so ob posameznih terminih, z manj tekmovanji odhajali domov in opravljali šolske obveznosti. Prav tako pa večino tujih plesalk ali plesalcev, ki so se priselili v Slovenijo živi skupaj s svojimi plesnimi partnerji in njihovo družino, le redki živijo sami zase in pri tem tudi sami zase skrbijo. Veliko je pa tudi takšnih, ki imajo željo, da bi v Sloveniji ostali tudi v

62

prihodnje in si tukaj kasneje uredili tudi življenje in bivanje. Vse to je velik napor predvsem za starše in plesalca, ki pleše s tujim plesnim partnerjem. Potrebno je veliko prilagajanj, odrekanj, financ in pomoči iz strani staršev in plesalca, ki morajo tujemu partnerju priskrbeti vse potrebno, ga živeti in zanj skrbeti, kot da bi bil njihov otrok. Vse to lahko v veliki meri vpliva na zadovoljstvo in odnos med člani družine, ki morajo sprejeti novega člana, kakor tudi na sam način življenja ustaljene družine, ki se mora sedaj prilagajati. Medtem ko tujemu plesnemu partnerju je največja težava prilagoditev novemu načinu življenja in reda, spoznavanje popolnoma tujih ljudi, kjer ne vedo kaj pričakovati, osamljenost in domotožje po domačih, kar je ena izmed najpogostejših težav v kulturno mešanih plesnih parih. Zaradi različnega razmišljanja in dojemanja pa lahko prihaja tudi do številnih razhajanj in nesoglasij z družino pri kateri tuj plesalec živi, vsekakor pa tudi s plesnim partnerjem. Vse te težave je potrebno premostiti, za uspešno skupno pot v kulturno mešanem plesnem paru. Potrebno se je več prilagajati kot po navadi, odrekati, znati sprejemati nekoga, ki je za nas popoln tujec, ga sprejemati takšnega kot je, ga pri tem marsikaj naučiti za lažje sodelovanje, ter predvsem znati z njim živeti vsak dan in ga gledati po več ur ne samo na treningu pač pa tudi v veliko primerih doma. Gre tudi za veliko odgovornost samih staršev plesalca za mladoletnega tujega plesalca. Zato takšne zveze velikokrat razpadejo in so neuspešne, saj pride do prenasičenosti med plesalcema, ki se morata gledati skoraj 24 ur na dan, prav tako pa so moteči dejavniki vdor tujega plesalca v neki ustaljeni način življenja družine v katero se priseli. Vsekakor pa ogromno težav glede viz in vseh dokumentov, ki jih je potrebno priskrbeti tujemu plesalcu, kakor tudi drugačen način življenja in delovanja tujega plesalca, ter njegova kultura, ki je povsem drugačna naši. V primeru, ko imamo opravka s plesalcem, ki je iz druge države in nam tuje kulture, je potrebno biti pozoren na veliko značilnosti kot so obnašanje, jezik, nebesedno komunikacijo in še vrsto drugih stvari. Pri tem so nam na voljo določene strategije, ki nam lahko v veliki meri olajšajo delo in predvsem zmanjšajo nastale kulturne razlike znotraj kulturno mešanega plesnega para. Med te strategije štejemo (Završnik 2007, 51-53):

• Osredotočanje na dolgoročne odnose, V primeru, ko se odločimo za kulturno mešani plesni par (plesalec ali plesalka iz tujine), se je potrebno zavedati, da to ni lahka stvar, da nas bo ta plesna naveza stala kar nekaj financ, stresa, odrekanj, prilagoditev in kompromisov, če bomo seveda želeli, da je na novo sestavljen plesni par uspešen. Zato je prva stvar, ki jo je potrebno storiti prav ta, da se začnejo odnosi graditi na dolgi rok, saj drugače nima ta plesna naveza nobenega smisla. Enako velja tudi za plesni par, kjer sta oba plesalca iz iste države. Saj vemo, da je za vsak vrhunski uspeh potreben čas in dolga plesna pot. Plesalec in plesalka med seboj ne smeta tekmovati pač pa sodelovati in delovati kot tim. Saj le skupaj lahko dosežeta uspeh. Gradnja odnosa med plesnima partnerjema zahteva svoj čas. Saj se je potrebno dobro spoznati, ter kar nekaj časa preživeti skupaj, da bi se lahko res dobro spoznali in vedeli kako naš plesalec/plesalka deluje.

• Izogibanje kulturnim posplošitvam, Uspeh kulturno mešanega plesnega partnerstva, pa je zelo odvisen tudi od poznavanja nam različne kulture, saj je le to način za uskladitev interesov in želja, ter ustvaritev skupne poti. Izogibati se moramo le temu, da ne posplošujemo kulturne vzorce, kar velikokrat privede do stereotipov. Saj je pomembno, da se zavedamo, da je vsak posameznik unikat zase, ki ima določene lastnosti kulture v kateri živi, vendar to še ne pomeni, da imajo vsi predstavniki določene kulture enake lastnosti. Saj se ljudje kljub isti kulturi med seboj razlikujejo glede na izobrazbo in izkušnje.

63

• Občutek za časovno usklajenost, Ljudje iz različnih kultur imajo različen ritem in predstavo o času. V nekaterih kulturah, je ritem življenja med plesalci takšen, da je dopoldan šola, popoldan pa treningi. Medtem ko predvsem vzhodne države, se tega stereotipa ne držijo več, saj obstaja veliko plesalcev, ki se ukvarjajo le s športom kot je ples in zraven ne počnejo nič drugega.

• Prilagajanje, Potrebno se je prilagajati, tako načinu življenja, kot tudi načinu treninga. To velikokrat morajo storiti tuji plesalci, ki se priselijo v drugo državo, kjer je princip popolnoma drugačen kot so ga vajeni. Urnika se je tako potrebno držati, pri tem pa tudi spoštovati pravila in plan dela. Hitro in učinkovito se je potrebno prilagajati novemu okolju, če želimo v njem uspeti. Biti prilagodljiv pomeni biti sposoben odzivati se na hitre spremembe.

• Skrbna pripravljenost in zavedanje v kaj se podajamo, Ko se odločimo, da bomo plesalca/plesalko iskali v tujini, se mora pri tem najbolj angažirati prav plesalec, ki išče tujega soplesalca, kakor tudi njegovi starši in kasneje še trener. Vse je potrebno skrbno preučiti in poiskati, da imamo jasno predstavo o tem kakšna je izbira in kje iskati. Prav tako pa je najprej potrebno razčistiti pri sebi in svojih željah in pričakovanjih zato, da bi lahko iskali sebi primernega partnerja. Pri vsem tem se je potrebno tudi zavedati v kaj se podajamo in česa nas bo to stalo. O vsem se je potrebno informirati preden naredimo prvi korak.

• Znati poslušati in ne samo govoriti, Aktivno poslušanje nam omogoči, da od novega soplesalca oziroma osebe, s katero se dogovarjamo za pričetek skupne kariere izvemo čim več informacij o njem.

• Znanje tujega jezika, ki ga govori naš novi plesni partner. Kasneje je potrebno, da se plesalec/plesalka iz tujine nauči vsaj osnove jezika države v katero se je priselil. Saj je komunikacija v domačem jeziku, najboljša metoda za sklepanje hitrejših prijateljstev in odnosov, ter poznanstev. Pri tem pa je potrebno paziti, da vse izgovorjeno natančno razumemo, da nikogar ne užalimo. Poskušamo biti čim bolj naravni in svojstveni. 4.9.1 Povezanost kulture in vedenja pri športnih plesalcih Kultura vsekakor vpliva na vedenje posameznikov. Ljudje iz različnih držav v istih okoliščinah pogosto ravnamo popolnoma različno (Treven 2001, 56). V zadnjih letih, ko ljudje množično uporabljajo sredstva sodobne komunikacijske tehnologije, ter države na gospodarskem področju med seboj tesno sodelujejo, je na voljo čedalje več informacij o drugih kulturah (Treven 2001, 67). Učenje standardnih in latinsko-ameriških plesov ima namreč zelo pozitiven učinek na otroke in tudi na nekoliko starejše. Raziskave so pokazale, da ima učenje standardnih in latinsko-ameriških plesov zelo dober vpliv na otroke. Izboljšuje namreč njihovo medsebojno komunikacijo in sodelovanje ter vpliva na njihovo vedenje. Standardni in latinsko-ameriški plesi lahko zraven zdravega telesnega stanja pripomorejo tudi k lepšemu obnašanju. Učenje plesov kot so cha-cha-cha, quickstep ali angleški valček naj bi tako pomagalo tudi bolj sramežljivim otrokom, da razvijejo boljšo samozavest, manj telesno aktivne pa spodbudi k bolj pogosti rekreaciji. Raziskave so v Angliji izvedli med 2500 otroci, ki so se vključili v poseben projekt z naslovom Essentially Dance. Ugotovitve so pokazale, da ima ples tudi velik potencial, da vpliva na učenje otrok in lažje pomnenje. Saj standardni in latinsko-ameriški plesi oziroma vse zvrsti plesa na sploh pripomorejo k

64

visoki razvitosti koordinacije, orientacije in hitrega pomnenja pri otrocih in starejših. Naše sanje so vedno bile, da bi vsakemu mladostniku omogočili učenje standardnih in latinsko-ameriških plesov, je dejal eden od raziskovalcev in snovalcev projekta Darren Bennett. Dr. Jeanne Keay z univerze Roehampton, ki je vodila raziskavo, pa je povedala, da je odziv otrok na plesne tečaje v osnovnih in srednjih šolah zelo dober. Med dekleti in fanti kot plesnimi partnerji se je tako močno izboljšala medsebojna komunikacija in sodelovanje. Prav tako se je zaradi disciplinirane in strukturirane narave standardnih plesov izboljšalo tudi vedenje šolarjev. Raziskovalci so ugotovili, da ples pozitivno vpliva tudi na interakcije v družini in drugih lokalnih okoljih. Plesna kultura, pa ima velik vpliv tudi na boljše pomnenje. Ob vsakodnevnem naporu se niti ne zavedamo, kako pomemben je reden možganski trening. Saj bi sive celice morali prav tako trenirati, da ne bi odmirale prehitro, da so sposobne intenzivno delovati, ko je treba in da vanje lahko shranimo vedno nove podatke. Z leti se težave stopnjujejo in povzročijo skrb, da ne gre morda za bolezensko stanje. Ni tako, verjetno je le prehodno, povezano s preobremenjenostjo in preutrujenostjo ali stresom. Ples je lahko magičen in zdravilen, zato vsi, ki radi plešejo lahko poskusijo tudi takšen način treniranja možganov. Veliko raziskovalcev odkriva, da je ples odlična vadba za naše psihično zdravje, zlasti možgane. S tem je mišljena predvsem plesna vadba, pri kateri moramo uporabljati sive celice pri učenju korakov. Britanci so objavili rezultate raziskave, ki so potrdili zdravilen učinek plesa. Ljudje, ki so vsaj dvakrat na teden obuli plesne čevlje, so bili manj podvrženi boleznim, povezanimi z izgubljanjem spomina, kot so alzheimerjeva bolezen ter druge oblike demence. Pri nekaterih so opazili celo vrnitev spominov ob plesu na pesmi, ki so jih včasih poslušali. Ni pomembno, kaj plešete, ali je to jazz, step, balet, standardni, latinsko-ameriški plesi ali salsa, pomembno je samo to, da ohranjate svoje psihične sposobnosti in ostajate v dobri psihofizični kondiciji.

Ples je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. Ples je umetnost in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles. S plesom se v veliki meri lahko vzdržujejo ali celo razvijajo gibalne sposobnosti, izboljša se delovanje srca, pljuč in ožilja, poveča se vzdržljivost, krepi se mišičevje, sklepi ostajajo prožni. Gibanje postane koordinirano, uglajeno, elegantno, usklajeno z ritmom glasbe, s partnerjem, za kar vse so odgovorni procesi v možganih in živčevju. Izločanje endorfinov tudi povzroči, da je pogled na življenje bolj sproščen, vesel, ter da je počutje veliko boljše. Prijetna glasba in ritem izzoveta v plesalcih posebno radost, psihični polet. Skozi ples pride do izraza človekova gibalna igrivost, ki nosi v sebi poseben čustveni naboj. Ples daje vrsto možnosti za razvedrilo, osebno izpopolnjevanje in notranje bogatenje, hkrati pa zagotavlja druženje in navezovanje stikov. Ples je kvalitetno preživet čas z življenjskimi spremljevalci in prijatelji. Lahko predstavlja zabavo in druženje, lahko pa je tudi vrhunski šport z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi.

65

5 KULTURNE ZNA ČILNOSTI ŠPORTNIH PLESALCEV PO SVETU

5.1 Kulturne značilnosti ruskih športnih plesalcev

• Stopnja strahu, napetosti in samozavesti Za ruske športne plesalce (Rusija, Ukrajina, Belorusija), je značilna velika mera samozavesti. Včasih gre celo za pretiravanje v samozavesti in odločnosti, ki jo kar hitro prepoznamo skozi njihov način obnašanja in delovanja. Po tej lastnosti se zalo razlikujejo od vseh ostalih plesalcev (plesnih parov). Močna samozavest in velikokrat celo vzvišenost, se kaže že pri mlajših ruskih tekmovalcih. Pretirana samozavest in vzvišenost, je velikokrat posledica napornih in strogih treningov, kjer je prisotnih ogromno število parov. V tej množici plesnih parov so prisiljeni izstopati, če želijo, da so opaženi in kasneje sprejeti v ožji krog najboljših ruskih plesalcev. Tako njihova samozavest izvira iz borbe po prevladi in dominantnosti na plesnem parketu, saj so že iz domačega okolja, navajeni se boriti za napredovanje, ter predvsem za pridobitev možnosti, da se bodo ruski plesni strokovnjaki željni z njimi v bodoče ukvarjati. Vse to pa kaže na dejstvo, da je ruskih plesalcev tako zelo veliko, da se je potrebno za določeno mesto in pozicijo v državi krepko potruditi. Potrebno pa je vedeti, da jih ni samo zelo veliko, pač pa jih je večina tudi izjemno kakovostnih. A samo najboljši in najbolj vidni imajo odprte možnosti za najvišja mesta in tekmovanja v tujini. Kljub temu, pa je stopnja strahu in napetosti pri samih plesalcih, prisotna, saj se borijo za preboj med najboljše plesalce, pri čemer trepetajo v želji, da bi jim uspelo in bi njihov trud bil poplačan (to se kaže že pri mlajših plesalcih). Vendar se strahu in napetosti pri njih na plesnem parketu v večini ne opazi, saj je njihov nastop zelo odločen in brezkompromisen. Dajejo nam občutek, kot da vedo zakaj so prišli in kaj želijo doseči. So izjemno ciljno usmerjeni in ne odstopajo.

• Oblikovanje in določanje interesov Ruski plesalci, imajo natančno določena merila, natančno zastavljene cilje in metode dela (plan treningov), ter vedo kaj želijo doseči. Pripravljeni so si oblikovati kratkoročne in dolgoročne cilje ter začrtati poti, ki vodijo do uresničitve teh ciljev. Za dosego zastavljenih ciljev so pripravljeni veliko storiti. Pripravljeni so na velika odpovedovanja, finančna vlaganja in podobno. Velikokrat celo opustijo šolanja in se posvetijo le treningom, večkrat dnevno. Ta razlika v njihovem načinu dela in v načinu dela vseh ostalih plesalcev po svetu, se kar hitro zazna na plesnem parketu. Saj je zelo očitno, kadar se nekdo posveča samo plesu in je njegovo gibanje in ples dovršen ter nekdo drug, ki ima še številne druge obveznosti zraven športnega plesa in mora vložke dela deliti na več dejavnosti. Prav to je tista formula, ki ruske plesalce pripelje po navadi na najvišja mesta, že v mlajših kategorijah. Večina ruskih plesalcev v športnem plesu, pa ima zelo resne namene in interese, ki jih želi uresničiti.

• Vedenjem ruskih plesalcev Vedenje ruskih plesalcev je vzvišeno, velikokrat samovšečno, včasih deluje celo že arogantno. Na plesišču se velikokrat vedejo nešportno do konkurentov, uporabljajo neprimerne in nešportne taktike, ki gledalcem niso najbolj pri srcu. Tudi njihovo vedenje je na plesišč in izven plesišča videti zelo nedostopno in velikokrat odbijajoče za ostale plesalce. Vendar se zdi, da je takšno obnašanje za njih značilno zato, ker ne želijo, da jih karkoli zmoti ali odvrne od zastavljenega cilja. Tako nikogar ne spuščajo v neposredno bližino in so velikokrat na tekmovanju, kar sami s plesalko/plesalcem v svojem prostoru, kjer se v miru pripravijo na tekmovanje. Na plesišču vedno želijo izbrati svoj prostor, kjer

66

bodo plesali, ter od tega ne odstopajo, tudi če si je nek drugi par že pred njimi izbral določeno mesto postavitve. Vztrajali bodo pri svojem in to tudi jasno pokazali z gesto oziroma se celo podali v besedni dvoboj. Od ostalih plesalcev želijo, da imajo do njih nekaj strahu in spoštovanja, s tem se velikokrat tudi branijo. So zelo vzkipljivi, tako da hitro ko jih kaj razjezi ali jim ni po godu, se lahko sprejo in postanejo kar nekoliko fizično napadalni. Prav tako je njihova slaba gesta, da večinoma ob proglasitvi rezultatov ne čestitajo ostalim finalistom. S svojim vedenjem po navadi želijo pokazati, da so nekaj več kot ostali.

• Občutenje sebe in prostora Samoidentiteta ruskih plesalcev, se kaže v ponosni drži s privzdignjenim nosom. Prav tako so veliko bolj formalni in načelni, ter velikokrat zelo nefleksibilni. Strogo se držijo svojih načel, druga pa velikokrat kršijo in ne spoštujejo. So zelo samosvoji. Njihova kultura je zelo zaprta in natančno določa posameznikov prostor. Zelo jih moti in ovira, kadar kdo tega ne spoštuje in vdira v njihov prostor, morda celo zasebnost. Pri tem velikokrat odreagirajo negativno in z jezo.

• Komunikacija in jezik Ruski plesalci se večinoma sporazumevajo v ruskem jeziku, saj je velika večina plesalcev po vsem svetu ruskih oziroma so pomešani z drugimi državami, v kulturno mešanih plesnih parih. Nekaj jih govori tudi angleško, vendar je ruščina na tekmovanjih med plesalci že skoraj prevladala. Saj ogromno neruskih plesalcev govori ruski jezik, da se lažje sporazumevajo z ostalimi tekmovalci. Uporabljajo predvsem verbalni način komunikacije, ter se ne poslužujejo toliko gest, kretenj in neverbalne komunikacije na sploh. Prav tako pa se ruski, ukrajinski in beloruski jezik v nekaterih podrobnostih razlikujejo med seboj. Vendar se vse naštete države učijo in poznajo vse tri različice tako, da se med seboj razumejo in z lahkoto sporazumevajo.

• Obleka, videz in estetika Ruski plesalci so po večini normalno in lepo urejeni na plesnem parketu, tako plesalke kot tudi plesalci. Ne izstopajo preveč po videzu in oblekah, ampak so urejeni brez večjih posebnosti. Ne polagajo prav prevelike pozornosti na obleke in bogat izgled na plesnem parketu. Bolj se posvečajo dobri plesni pripravljenosti in brezhibnemu nastopu. Po večini imajo ruski plesalci lepo urejene frizure, ki so natančno postrižene in imajo lepo poudarjene oblike. Plesalke imajo kar pogosto zelo intenziven make up, ki je večinoma lepo dodelan in oblikovan, da poudari lepe poteze na obrazu. Njihov izgled oblačil je popolnoma običajen, brez večjih posebnosti in vpadljivosti.

• Hrana in prehranjevalne navade Prehranjevanje ruskih plesalcev je zelo podobno prehranjevanju vseh ostalih plesalcev po svetu. Zelo so previdni glede prehrane, da obdržijo primerno telesno težo, poudarek pa dajejo hrani, ki daje moč, ki je nizkokalorična in dobra za mišice. Tako kot vsi ostali se tudi oni kdaj pa kdaj pregrešijo. Od pijače, pa najraje po tekmovanjih nazdravljajo z njihovo zelo znano rusko vodko.

• Čas in zavedanje časa Ruski plesalci, veljajo za zelo natančne in točne glede treningov in postavljenega plana dela. So vestni, marljivi in želijo v okviru plesnega treninga izpeljati vse tako kot je bilo na začetku zastavljeno in dogovorjeno z njihovimi trenerji. Večinoma so zelo dosledni glede časa in točnosti treningov. Za njih velja, da si le malokrat vzamejo oddih od plesnega

67

življenja, saj ne želijo zaostajati za ostalimi ali priti ven iz drila, ki ga vsakodnevno počnejo. Zato si počitnice organizirajo le v obdobju, ko ni veliko tekmovanj. To sta predvsem dve obdobji in sicer obdobje v času božičnih in novoletnih praznikov, ter obdobje v času poletnih počitnic (najpogosteje v mesecu juliju). Po navadi si vrhunski ruski tekmovalci vzamejo oddih le kakšen teden dni do 10 dni in nič več. Nato pa takoj nadaljujejo z rednimi treningi.

• Odnosi med ljudmi Plesalke so v ruskih plesnih parih prav tako opazne kot plesalci. Vendar nekoliko več pozornosti posvečajo eleganci in ženskosti, medtem ko so plesalci bolj dominantni na plesišču, ter izražajo veliko moči in energije. Skupaj se v plesu lepo usklajujejo, saj imajo primerno razdeljene in razjasnjene vloge. To jim omogoča prepletanje gibov in jasno vlogo ženske in moškega v plesnem paru. V večini primerov se ruski plesalci in plesalke med seboj lepo razumejo, saj imajo podobno mišljenje in način dela. Večinoma spadajo med najmočnejše plesne pare v svetu.

• Vrednote in norme Ruski plesalci visoko cenijo vrednote in norme povezane s športnim plesom (standardni in latinsko-ameriški plesi). Tisti, ki se odločijo, da se bodo s športnim plesom resneje ukvarjali to tudi tako vzamejo in se plesu stoodstotno posvetijo. Tako vse vrednote in norme povežejo s tem. So zelo striktni in natančni pri postavljanju in uresničevanju ciljev. Vse svoje sile in moči usmerijo v dosego svojih želja in ciljev. So zelo predani svojim vrednotam in normam, ter jih spoštujejo. Prav tako pa vrednotijo individualizem in samostojno delo, ter kvalitete posameznika. Veliko delajo na sebi in se ne ozirajo preveč na ostale, pač pa želijo izboljševati sebe in graditi na svojih kvalitetah.

• Verovanja Večina ruskih plesalcev, ne govori veliko o svojem verskem prepričanju in religiji. Je jih pa kar nekaj, predvsem plesalk, ki nosijo razne verske obeske okrog vratu kot amulet sreče na tekmovanjih. Prav tako tudi spoštujejo in se ne ozirajo na verska prepričanja ostalih plesalcev po svetu. Svoje prepričanje pa držijo zase in se z njim ne izpostavljajo.

• Delovna praksa in navade Odnos do dela pri ruskih plesalcih je zelo strikten in natančen, ter predvsem zelo strog. Vse želijo imeti pod kontrolo, so zelo vestni in pridni delavci, saj veliko in zelo marljivo trenirajo. To jim omogoča predvsem njihova trmasta narava, saj v tem kar delajo želijo biti perfekcionisti. Zelo se trudijo in od tega tudi pričakujejo plačilo (rezultat). Za uspeh so pripravljeni veliko storiti, se marsičemu odreči, ter marsikaj potrpeti. Imajo delovne navade in so zelo vztrajni in odločni pri uresničevanju svojih plesnih ciljev. Natančno se držijo začrtane poti.

• Jezik Ruski plesalci govorijo večinoma ruski jezik, medtem ko razumejo in lahko se sporazumevajo tudi z ukrajinskimi in beloruskimi plesalci, kljub manjšim razlikam v jeziku. Prav tako pa se v Moldaviji otroci že zelo zgodaj v šolah pričnejo učiti ruskega jezika. Ker pa je po svetu veliko ruskih plesalcev, ki so poseljeni po drugih država in plešejo s tujimi plesnimi partnerji, pa se večinoma v plesnih krogih sliši ruski jezik, celo pogosteje kot angleški. Ruski plesalci angleško nekoliko slabše razumejo. Sporazumevanje pa je bolj besedno, kot pa nebesedno.

68

• Izobrazba Stopnja izobrazbe med ruskimi plesalci, je večinoma srednja. Saj kot smo že omenili, se jih veliko odloča, da se bodo posvetili le športu (športnemu plesu), tako imajo v večini končane le srednje šole oziroma športne akademije. Le redki se poslužujejo fakultet in višje izobrazbe. Predvsem kadar gre za najuspešnejše ruske plesalce, je vsekakor ples v ospredju in ogromne količine treninga. Nekaj je tudi takšnih primerov, ki zaradi plesa odpotujejo v tujino in tam nadaljujejo svojo plesno kariero s svojim novim plesnim partnerjem, ter se izobražujejo tako, da ob priložnostih, odhajajo domov v Rusijo, Ukrajino, Belorusijo in v času, ko so doma naredijo določene izpite oziroma pridobijo ocene. Veliko je tudi takšnih primerov, ki se prav tako preselijo v tujino, ter tam nadaljujejo svojo kariero in tudi šolanje. S tem se velikokrat zelo lepo naučijo tujega jezika države v kateri živijo.

• Razmerje moči Razmerje moči med rusko plesalko in plesalcem, je enakomerno razporejeno, kljub temu, da plesalec na plesišču izraža moško energijo in moč ter eleganco, pa plesalka svojo moč izraža na drugačen bolj ženstven in eleganten način. Kadar pa prihaja do kulturno mešanih plesnih parov, v katerem je eden od plesalcev ruskega porekla (Rus, Ukrajinec, Belorus), pa se razmerje moči nekoliko spremeni. Saj v kulturno mešanih plesnih parih, zelo pogosto prihaja do prevlade moči ruskega plesalca. Tako ima ruski plesalec/plesalka večjo moč in nadzor, ter večino vajeti v svojih rokah. Kar se kaže predvsem na prevladi ruskega plesalca, v načinu obnašanja in poslušnosti drugega partnerja.

• Moškost/ženskost Prikaz moškosti in ženskosti ima v plesnem paru izredno pomembno vlogo. Plesalka predstavlja ženskost, nežnost, čustvenost in eleganco, medtem ko plesalec predstavlja moškost, energijo, moč, odločnost in prodornost na plesnem parketu. To zelo dobro uspeva ruskim, ukrajinskim in beloruskim plesnim parom oziroma plesalcem in plesalkam iz tega dela sveta. Zelo dobro so poučeni in ozaveščeni o tem, kaj se od njih pričakuje na plesnem parketu. To kažejo že od malih nog. Saj je že pri mlajših ruskih plesalcih jasno vidno, da razumejo in obvladajo vloge v plesnem paru, kar znajo zelo dobro pokazati na plesišču. V tem pogledu so ruski plesalci eni boljših.

• Individualizem/kolektivizem V plesnem svetu prevladuje individualizem in tako velja za vse plesne pare oziroma plesalce po svetu. Ruski plesalci to še posebej dobro pokažejo s svojim vedenjem in načinom, na katerega delujejo. Radi so individualisti in sodelujejo le v ožjem krogu, na tekmovanjih se držijo zase, le s svojim plesnim partnerjem, ter ne dovolijo, da kdo vdira v njihov osebni prostor.

• Dolgoročna/kratkoro čna usmerjenost ali orientacija Ruski plesalci/plesni pari se večinoma poslužujejo zelo resnih pristopov, ter so vedno usmerjeni dolgoročno in pri tem cilje postavljajo z dolgoročnim pogledom. Saj imajo zastavljene cilje za prihodnost, ki jih želijo uresničiti in za uresničitev potrebujejo kar nekaj časa in napora. Primerno temu pa so cilji tudi zelo visoko zastavljeni, vendar od njih ne odstopajo. Držijo se začrtane poti in vztrajajo ob uspehih in neuspehih. Vsak športnik potrebuje svoj čas, da zasije v popolnosti, tako je tudi v športnem plesu. Zato so dolgoročni cilji nujnost vsakega vrhunskega športa.

69

5.2 Kulturne značilnosti športnih plesalcev na Balkanu (Srbija, Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija,…)

• Stopnja strahu, napetosti in samozavesti Za balkanske plesalce velja, da je njihova samozavest na plesnem parketu zmerna. Izven plesišča so zelo preprosti in dostopni za ostale plesalce. Medtem ko na plesišču, kažejo samozavest, vendar še zdaleč ne v takšni meri kot jo imajo ruski plesalci. Zato vsekakor na parketu po samozavesti ne izstopajo. Imajo svoj balkanski čar, zaradi katerega so zelo očarljivi izven plesišča in z njim pritegnejo veliko pozornosti in zanimanje ostalih plesalcev. A na plesnem parketu to velikokrat ni dovolj prodorno. Prav tako nimajo pretiranega strahu in po navadi ne čutijo pretirane napetosti, saj vse (tudi plesna tekmovanja), jemljejo veliko bolj sproščeno in z zabavo kot ruski plesalci. Prav tako se ne sekirajo preveč in ne obremenjuje z slabimi rezultati, ampak gredo naprej na lov za boljšimi uspehi.

• Oblikovanje in določanje interesov Balkanski plesalci si prav tako zastavljajo cilje, ki so velikokrat bolj kratkoročni kot dolgoročni. Prav tako jih velikokrat spremenijo in preoblikujejo. Ne ženejo si preveč k srcu, če katerega od zastavljenih ciljev ne dosežejo oziroma uresničijo v celoti. Vedno razmišljajo v smeri, da noben dosežek ni slab, ter da bodo v bodoče poskušali stvari izboljšati. Za dosego zastavljenega cilja niso pripravljeni storiti prav vsega. Včasih se jim vztrajanje v nekaterih odločitvah zdi povsem nesmiselno. Ne želijo se preveč namučiti za dosego določenega rezultata, želeli bi ga pa vseeno imeti. Tako tudi njihovi treningi niso tako striktni in naporni, ter količinsko obsežni kot so na primer pri ruskih plesalcih. V večini niso pripravljeni na veliko odpovedovanja in finančnega vlaganja.

• Vedenje balkanskih plesalcev Vedenje balkanskih plesalcev, po navadi ni vzvišeno in ne deluje samovšečno. Saj so ravno balkanski plesalci med bolj priljubljenimi, prijetnimi in zabavnimi za pogovor z drugimi plesalci. Do sotekmovalcev se obnašajo športno in spoštljivo, prav tako je tudi na parketu. Pred tekmovanjem, se radi družijo z ostalimi tekmovalci, ter jih nikoli ne zalotimo, da so popolnoma osamljeni. Morda le nekaj minut preden stopijo na plesišče, so sami skupaj s svojo plesno partnerko, ter se v miru povežejo in skoncentrirajo za nastop. Med odmori, pa se radi družijo in pogovarjajo z ostalimi tekmovalci, saj so zelo družabni. Nikoli ne kažejo na plesišču pretiranega nezadovoljstva ob neželenem rezultatu, ter vsekakor čestitajo ostalim finalistom in sotekmovalcem.

• Občutenje sebe in prostora Drža balkanskih plesalcev je bolj ponižna, saj se smatrajo enaki ostalim sotekmovalcem. Tako, da ne pretiravajo z vzvišenostjo. So ponosni, vsekakor pa ne arogantni in samovšečni. So zelo fleksibilni, bolj neformalni in sproščeni. Niso tako zelo striktni z postavljenimi načeli in cilji, pač pa so bolj prožni in prilagodljivi. So zelo odpri športniki, ter ne omejujejo preveč svojega osebnega prostora, pač pa vanj sprejmejo ostale tekmovalce. So zelo veseli, kadar se nekdo želi z njimi pogovarjati in družiti. Radi so v stiku nenehnega dogajanja.

• Komunikacija in jezik Balkanski plesalci, se sporazumevajo v angleškem jeziku z ostalimi plesalci. Uporabljajo predvsem verbalni način komunikacije, ter se večinoma ne poslužujejo neverbalne

70

komunikacije. So zelo sproščeni in prijetni za pogovor. Ostali tekmovalci jih imajo radi kot sogovornike.

• Obleka, videz in estetika Balkanski plesalci, ki so nekoliko bolj na začetku plesne kariere, oziroma še ne spadajo med vrhunske plesalce, so oblečeni bolj preprosto, včasih po izgledu celo nekoliko nedovršeno urejeni (obleka, make up), kar jim daje preveč preprost in ne-tekmovalen videz. Medtem ko se nekoliko starejši in že bolj izkušeni balkanski tekmovalci, znajo že veliko bolje urediti in pravilno oblikovati svoj plesni videz. Tako so na plesnem parketu lepo urejeni brez večjih posebnosti. Morda bi lahko nekoliko več pozornosti posvetili bogatemu videzu plesnih oblek, ter vsekakor tudi bolj dodelanim in natančno pripravljenim plesnim frizuram. Saj se najprej že po videzu vidi, koliko truda smo vložili v naš nastop, da ga izpeljemo brezhibno.

• Hrana in prehranjevalne navade Prehranjevanje balkanskih plesalcev je prav tako zelo podobno prehranjevanju vseh ostalih plesalcev po svetu. Zelo so previdni glede prehrane, da obdržijo primerno telesno težo. Takšne pazljivosti, pri mlajših tekmovalcih in začetnikih ni toliko, medtem ko kasneje pri vrhunskih tekmovalcih je to sestavni del uspeha. Po tekmovanju si balkanski plesalci najraje privoščijo pivo, da jim sprosti mišice.

• Čas in zavedanje časa Balkanski plesalci, ne veljajo za najbolj natančne in točne. Saj verjamejo, da ne bodo ničesar zamudili in da je za vse dovolj časa. Tako niso najbolj dosledni pri treningih, ter planiranju le teh. Zato ni nič nenavadnega, če na trening kdaj pa kdaj zamudijo, ter vse jemljejo bolj lahkotno. Prav tako niso zelo predani veliki količini in napornim treningom. Pač pa je vse zastavljeno bolj sproščeno, možna so odstopanja, ter vsekakor ne trenirajo toliko kot to počnejo ruski plesalci. Večkrat si vzamejo oddih od treningov in gredo na počitnice ali pa se posvetijo dnevom napornega šolanja, ter česa podobnega. Radi uživajo in niso pripravljeni doseči rezultata za vsako ceno in z veliko odrekanja.

• Odnosi med ljudmi Plesalke so v balkanskih plesnih parih opazne toliko kot plesalci. Med seboj se lepo razumejo in dopolnjujejo. Hitro navezujejo stike z drugimi plesalci po svetu in so zelo dobrovoljni in pripravljeni na sklepanja novih prijateljstev. So zelo priljubljeni med plesalci. Na plesišču pa niso nikoli med najbolj opaznimi, saj se po njihovem plesu vidi, da ne vlagajo toliko kot se zahteva za vrhunski ples, vsekakor pa tudi nimajo takšnih značajskih lastnosti, ki bi jih takoj izstrelile med vrhunske plesalce. So popolnoma drugačni in drugače naravnani kot ruski plesalci.

• Vrednote in norme Balkanski plesalci, imajo zelo radi ples in cenijo vrednote in norme povezane s športnim plesom, vendar mu kljub temu niso v toliki meri predani. Tudi tisti, ki imajo kar visoke rezultate, se v večini ne posvetijo samo športnemu plesu in karieri, pač pa zraven opravljajo še šolske obveznosti in marsikdaj še kakšne druge obstranske dejavnosti. Tako imajo v plesu zastavljene cilje, ki niso previsoki. Radi so v družbi, ter so zelo komunikativne osebnosti. Želijo izboljšati svoje plesne kvalitete in se za to tudi trudijo, vendar velikokrat premalo, saj vse jemljejo preveč lahkotni in enostavno. Vrhunski rezultat pa zahteva nekoliko več odrekanja in trdega dela.

71

• Verovanja Balkanski plesalci, spadajo med bolj verne, ter radi kažejo svojo versko pripadnost navzven, z raznimi obeski in telesnimi okraski (tatuji). Včasih tudi radi govorijo o temi verovanja drugim. Kljub temu pa spoštujejo in se ne ozirajo na verska prepričanja ostalih plesalcev po svetu.

• Delovna praksa in navade Odnos do dela pri balkanskih plesalcih je bolj sproščen in velikokrat za vrhunske rezultate premalo natančen in dosleden. Ne trenirajo toliko, tako po količini oziroma intenziteti, kot tudi po kvaliteti treninga ne. Saj imajo vzporedno s plesom po navadi še veliko drugih obveznosti, ki jim tudi ne dovoljujejo popolne predanosti plesu. Za delo, ki ga vložijo pričakujejo primeren rezultat, če pa kdaj z rezultatom niso najbolj zadovoljni, pa vztrajajo naprej, brez večjih nezadovoljstev in razočaranj. Včasih bi bilo potrebno, da bi si cilje bolj konkretno zadali in se jih bolj natančno držali.

• Izobrazba Izobrazba je med balkanskimi plesalci vedno bolj pomembna in nujna. Zato se je kljub plesni karieri plesalci poslužujejo in nadaljujejo svoje šolanje do želenega cilja. Prav tako ne spadajo me najbolj vrhunske plesalce na svetu, zato je njihova izobrazba še toliko bolj pomembna. Prav tako pa obstajajo tudi določene izjeme. Večina balkanskih plesalcev, pa ne odhaja plesati v tujino s tujimi plesalci, ampak večinoma ostajajo v domači deželi.

• Razmerje moči Razmerje moči med balkansko plesalko in plesalcem je enakomerno razporejeno, kljub temu pa plesalka izgleda veliko bolj mirna od plesalca na plesišču. Velikokrat so balkanske plesalke med bolj neizraznimi in neizstopajočimi na plesišču. Tako kar hitro izgubijo bitko z ostalimi plesalkami. Medtem ko plesalci pokažejo veliko več energije in borbenosti kot plesalke, pa kljub temu veliko premalo v primerjavi z ostalimi narodi. Velikokrat balkanski pari izgledajo preveč togi in zgubljeni na plesišču.

• Moškost/ženskost Glede na to kar se od plesalcev in plesalk na plesišču pričakuje, je to pri balkanskih plesalcih in plesalkah premalo vidno. Vsekakor ni dovolj izrazito in poudarjeno, ter v premajhnih količinah izraženo. Tako plesalke po navadi ne dodelajo svojega videza do popolnosti, prav tako pa se tudi vidi nedovršenost v njihovem gibu. Prav tako bi tudi plesalci morali veliko več storiti glede moči in energije, ki mora žareti na plesišču, ter predstaviti večjo dominanco in prevlado, ki bi pritegnila oči sodnikov. Vsekakor se bi od njih pričakovala veliko večja prizadevnost in hitrejši napredek, ter večja samodisciplina.

• Individualizem/kolektivizem V plesnem svetu prevladuje individualizem in tako velja tudi za balkanske plesalce, ki so po naravi veliko bolj družabni in željni kolektivnega dela. Ples zahteva individualizem in sodelovanje le v ožjem krogu (plesalec/plesalka, plesni par/trener).

• Dolgoročna/kratkoro čna usmerjenost ali orientacija Balkanski plesalci oziroma plesni pari so večinoma usmerjeni kratkoročno, saj se bolj oprijemajo kratkoročnih ciljev in njihovega uresničevanja. Dolgoročne cilje, če jih imajo, pa kar prevečkrat spreminjajo in preoblikujejo. Njihovi cilji niso nikoli povsem jasni in neomajni, saj z njimi niso dovolj striktni in ne težijo k njihovemu popolnemu uresničevanju. Poskušajo se držati začrtane poti in vztrajati ob uspehih in neuspehih,

72

vendar jim včasih to ne uspeva najbolje. Glede na svojo nadarjenost in talent, bi lahko posegali po lepih rezultatih, a imajo premalo samodiscipline in strogosti. 5.3 Kulturne značilnosti nemških in avstrijskih športnih plesalcev

• Stopnja strahu, napetosti in samozavesti Za nemške in avstrijske plesalce velja, da je njihova stopnja samozavesti na plesnih tekmovanjih nizka. Pri tem mislimo predvsem na tiste prave nemške in avstrijske plesalce, kajti veliko je ruskih predstavnikov in plesnih parov, ki zastopajo barve Nemčije ali Avstrije. Prav tako so avstrijski in nemški plesalci/plesni pari, tudi izven plesišča zelo zaprti in nedostopni. Tako pretirano ne navezujejo stikov z ostalimi plesnimi kolegi na tekmovanjih, pač pa se držijo bolj zase (s svojo plesalko/plesalcem). So zelo mirni in velikokrat izgledajo nekoliko prestrašeno. Ples jemljejo zelo resno in se na plesišču borijo za čim boljši rezultat, ampak včasih izgleda vse preveč napeto in nenaravno.

• Oblikovanje in določanje interesov Avstrijski in nemški plesalci si večinoma postavljajo dolgoročne cilje, vsekakor pa tudi kratkoročne. So zelo dosledni in natančni pri izpolnjevanju ciljev, ter trdno stojijo za njimi. Radi se držijo poti, ki so si jo začrtali in je pri tem ne spreminjajo. Zelo se trudijo, da bi svoje cilje dosegli zato jih vsak neuspeh prizadene. Kadar cilja ne dosežejo, se zanj poskušajo še bolj potruditi. Za uspeh so pripravljeni narediti kar veliko, ne pa popolnoma vsega. Treninge jemljejo zelo resno in z veliko zagona. So pridni delavci in zelo vestno trenirajo. Veliko se odpovedujejo za voljo uspeha.

• Vedenje nemških in avstrijskih plesalcev Vedenje nemških in avstrijskih plesalcev, ni vzvišeno in ne deluje samovšečno. Pač pa je njihovo vedenje zelo mirno, tiho in neopazno. Velikokrat preresno in zaprto vase. Kljub temu, da so v pogovorih z ostalimi tekmovalci zelo prijetni in prijazni, pa velikokrat do tega sploh ne pride, saj so preveč pasivni in po navadi potrebujejo veliko časa da se vključijo v pogovor oziroma družbo. Do sotekmovalcev se na parketu vedejo zelo športno in spoštljivo. Velikokrat jih zalotimo, da so osamljeni oziroma bolj zase. Kadar so nezadovoljni s plesnim rezultatom na tekmovanju, to tudi pokažejo. Po navadi vedno čestitajo ostalim finalistom na tekmovanju.

• Občutenje sebe in prostora Drža avstrijskih in nemških plesalcev je pokončna in zravnana, prav tako pa velikokrat izraža pomanjkljivo samozavest. Držijo se ponosno, a ne vzvišeno ali arogantno. Že njihov način gibanja kaže na to, da so bolj zaprti in nefleksibilni, ter formalni. Glede vseh pravil in postavljenih ciljev so zelo striktni in natančni. Imajo svoj osebni prostor, v katerega ne spuščajo drugih. Niso v stiku z dogajanjem, pač pa se držijo bolj zase.

• Komunikacija in jezik Nemški in avstrijski plesalci, se sporazumevajo po navadi v angleškem jeziku z ostalimi tekmovalci. Saj nemško po navadi govorijo le oni sami, ostali pa le angleško ali rusko. Uporabljajo predvsem verbalni način komunikacije, ter se ne poslužujejo neverbalne komunikacije. So nekoliko preveč zaprti za pogovor.

73

• Obleka, videz in estetika Nemški in avstrijski plesalci, so večinoma normalno urejeni. Ne polagajo posebne pozornosti na obleko in bogat videz. Oblečeni so lepo, vendar ne zelo izstopajoče in posebno. Vendar so zelo poslušni in željni izboljšati svoj videz. Zato veliko upov polagajo na svoje trenerje in ljudi, ki jim zaupajo. Kljub temu, bi morda lahko nekoliko več pozornosti posvetili bogatemu videzu plesnih oblek.

• Hrana in prehranjevalne navade Prehranjevalne navade nemških in avstrijskih plesalcev so prav tako zelo podobne prehranjevanju vseh ostalih plesalcev po svetu. Kljub temu ima kar nekaj avstrijskih in nemških plesalcev na začetku plesne kariere oziroma ko njihova plesna kariera počasi prehaja na višjo kakovostno raven, težave s primerno težo, a so se kljub temu pripravljeni žrtvovati in narediti na tej ravni napredek. Tudi nemški in avstrijski plesalci si po tekmovanju najraje privoščijo pivo.

• Čas in zavedanje časa Nemški in avstrijski plesalci, veljajo za ene najbolj natančnih in točnih. Vedno se držijo določenega časa in predpisanega plana treningov. Neradi karkoli spreminjajo in preoblikujejo, pač pa se začrtanih poti držijo in jih poskušajo doseči brez popuščanja. Treninge in plan dela jemljejo zelo striktno in natančno. V treninge kar veliko vlagajo in se trudijo po svojih najboljših močeh. Pri treningih so zelo redni, ter si prav tako ne jemljejo preveč pogosto počitka.

• Odnosi med ljudmi Prav tako so tudi pri nemških in avstrijskih plesalcih, majhne razlike med plesalkami in plesalci. Med njimi ni večjih odstopanj na plesišču, tako plesalka kot plesalec sta dokaj opazna na plesišču. Nobeden od njiju pa ne dominira. Plesni pari se med seboj lepo razumejo in tudi lepo sodelujejo. Pri navezovanju stikov z ostalimi plesnimi pari niso najbolj uspešni. So pa kot ljudje priljubljeni med plesalci, seveda ko jih spoznamo. Saj na začetku izgledajo zelo zaprti in nedostopni. Spadajo v srednji razred plesalce po kakovosti plesa, nekaj njihovih vodilnih plesnih parov, pa se že počasi prebija tudi med najboljše v svetu. Imajo veliko želje in zagona, ki bo nekatere od njih v prihodnosti zagotovo pripeljalo na najvišja mesta v plesnem svetu.

• Vrednote in norme Nemški in avstrijski plesalci/plesni pari, imajo zelo radi ples in zelo cenijo vrednote in norme povezane s športnim plesom, zato so športnemu plesu v veliki meri predani. Tisti, ki imajo kar visoke rezultate, se posvetijo samo športnemu plesu in karieri, zraven pa poučujejo še mlajše otroke plesa. Tako imajo v plesu zastavljene cilje, ki so kar visoki, hkrati pa se zelo trudijo, da bi jih uresničili. Prav tako želijo izboljšati svoje plesne kvalitete in napredovati, ter se plesno razvijati. Tisti, ki niso še tako visoko, pa prav tako veliko energije in truda posvečajo šolanju in študiju.

• Verovanja Nemški in avstrijski plesalci, spadajo med ne tako verne, morda se samo tako zdi, ker ne kažejo svoje verske pripadnosti navzven. Prav tako tudi ne govorijo o religiji in veri drugim. Kljub temu pa spoštujejo in se ne ozirajo na verska prepričanja ostalih plesalcev po svetu.

74

• Delovna praksa in navade Odnos do dela pri nemških in avstrijskih plesalcih je zelo resen, dosleden in natančen, tako izgledajo tudi njihovi treningi. Njihovi treningi so kar intenzivni in kvalitetni, saj vanje vložijo veliko truda. Vzporedno s plesom imajo po navadi še šolske obveznosti, ki jih prav tako pridno in sproti urejajo. Za delo, ki ga vložijo pričakujejo primeren rezultat, če pa kdaj z rezultatom niso najbolj zadovoljni, vztrajajo naprej in se držijo svojih ciljev in poti.

• Izobrazba Izobrazba je za nemške in avstrijske plesalce zelo pomembna, zato jih večina opravlja šolanje in hkrati tudi pelje svojo plesno kariero na poti do zastavljenih ciljev. Veliko je tudi takšnih, ki po končanem šolanju ob plesu poučujejo mlajše otroke ali pa se zaposlijo. Plesalci spadajo v srednje kvalitetni razred plesalcev v svetu, zato je njihova izobrazba še toliko bolj pomembna. Prav tako pa obstajajo tudi določene izjeme, ki se že premikajo proti plesnemu vrhu in se tako ukvarjajo samo s športnim plesom. Večina nemških in avstrijskih plesalcev, po večini ne odhaja plesati v tujino s tujimi plesalci, ampak ostajajo večinoma v domači deželi. Nekoliko več se poslužujejo iskanja tujih plesalcev in plesalk, ki so se pripravljeni priseliti v Nemčijo in Avstrijo.

• Razmerje moči Razmerje moči med nemško/avstrijsko plesalko in plesalcem, je dokaj enakomerno razporejeno, kljub temu pa ima plesalec v plesnem paru nekoliko več dominance in je nadrejen. Nemške/avstrijske plesalke so zelo nežne in mirne osebnosti, ki ne izstopajo. Velikokrat so na plesišču preveč mirne in neprodorne. Kljub temu, da so plesalci nekoliko bolj prodorni in energični na plesišču, pa jim kljub temu manjka več samozavesti, borbenosti in vročekrvnosti.

• Moškost/ženskost Glede na to kar se od plesalcev in plesalk na plesišču pričakuje, je to pri nemških in avstrijskih plesalkah še posebej premalo vidno. Plesalke, so preveč medle in neopazne na plesišču. To zadeva tako njihov videz (zunanji izgled), kakor tudi kvaliteto plesa. Prav tako bi tudi plesalci morali storiti nekaj več glede pokazane moči in energije na plesnem parketu. Vsekakor bi bilo potrebno narediti napredek na področju samozavesti in kvalitete plesa.

• Individualizem/kolektivizem Plesalci oziroma plesni pari v Nemčiji in Avstriji, so veliki individualisti in naravnani predvsem na samostojno delo.

• Dolgoročna/kratkoro čna usmerjenost ali orientacija Nemški in avstrijski plesalci so večinoma usmerjeni dolgoročno, vsekakor pa tudi kratkoročno, saj imajo natančno sestavljen plan dela in treningov. Dolgoročne cilje, ki jih imajo si natančno zastavijo in oblikujejo. Njihovi cilji so zelo jasni, prav tako pa tudi težijo k njihovemu uresničevanju. Poskušajo se držati začrtane poti in vztrajati ob uspehih in neuspehih. Niso rojeni s toliko talent, a bi lahko kljub temu posegali po lepih rezultatih, saj imajo veliko samodiscipline in delovnih navad.

75

5.4 Kulturne značilnosti slovenskih športnih plesalcev

• Stopnja strahu, napetosti in samozavesti Za slovenske plesalce velja, da imajo v športnem plesu (latinsko-ameriški in standardni plesi) relativno visoko samozavest. Na plesišču se gibljejo zelo samozavestno in ponosno, imajo zravnano držo in elegantno gibanje telesa. Kadar niso na plesišču, se radi družijo z ostalimi tekmovalci, ter ni jim problem navezati stika. So prijazni in dostopni za ostale plesne kolege. Niso tako zelo preprosti in navadni, kar se vidi po njihovem načinu obnašanja. Radi se zabavajo na svoj račun in to pustijo tudi drugim, vendar do neke meje. Prav tako, pa znajo biti ob besedah, ki jim niso po godu, užaljeni in prizadeti. Večinoma pa so zelo radi del družbe. Na tekmovanjih je nekoliko drugače, saj želijo biti pred nastopom izjemno skoncentrirani in pripravljeni, tako da v takšnih primerih se držijo nekoliko bolj zase in s svojim plesnim partnerjem. Njihova samozavest in nastop na plesišču izžarevata posebno energijo, ki je v mnogih primerih gledalcem in sodnikom zelo všeč. Na plesnem parketu veljajo za zelo prodorne in nevarne konkurente. Vsekakor v sebi občutijo nekaj strahu in napetosti preden stopijo na plesišče, vendar so vedno videti zelo sproščeni in odločni. Plesna tekmovanja jemljejo zelo resno in se nanje tudi pripravljajo. Od vloženega truda pa pričakujejo primeren rezultat. V primeru da tega ne dobijo, niso najbolj zadovoljni in razočaranja tudi hitro ne pozabijo. Kljub temu, pa se pričnejo takoj pripravljati za naslednja tekmovanja in slediti začrtanim ciljem.

• Oblikovanje in določanje interesov Slovenski plesalci imajo po večini zastavljene kratkoročne in dolgoročne cilje, ki jih peljejo k zastavljenim rezultatom. Če vidijo, da je cilj previsok oziroma napačno zastavljen, so ga pripravljeni spremeniti in zastaviti tako, da se prav tako pride do njega vendar na drugačen način oziroma v drugačnem času. Zelo si ženejo k srcu, kadar zastavljen cilj ni izpolnjen, vendar redko prenehajo z njegovim uresničevanjem. Za dosego zastavljenega cilja so pripravljeni iti zelo daleč (več treningov, financ). Zavedajo se, da je za določen cilj potrebnega veliko napora in odrekanj, ter financ. Treningi slovenskih plesalcev so natančno zastavljeni, saj imajo ob sebi veliko dobrih strokovnjakov, ki jih pri tem vodijo in usmerjajo. Prav tako gre predvsem pred velikimi tekmovanji, za striktne in količinsko obsežne treninge pod določenim vodstvom in nadzorom.

• Vedenje slovenskih plesalcev Vedenje slovenskih plesalcev po navadi ni vzvišeno in arogantno, kljub temu pa velikokrat deluje nekoliko preveč ponosno in za nekatere nedostopno. Zato če včasih ne bi k njim pristopili, ne bi nikoli zvedeli, da so povsem enostavni in zabavni. Tudi slovenski plesalci spadajo med bolj priljubljene, prijetne in zabavne za pogovor. Do sotekmovalcev se vedejo športno in spoštljivo. Pred tekmovanjem imajo radi mir in prostor zase in svojega plesnega partnerja. Saj se želijo stoodstotno pripraviti na tekmovanje. Med odmori, se radi družijo in pogovarjajo z ostalimi tekmovalci, saj so družabni in zabavni. Kadar so nezadovoljni z rezultatom to tudi jasno pokažejo. Ob takšnih priložnostih, večina slovenskih tekmovalcev, ne čestita ostalim sotekmovalcem v finalu, kar je nešportno dejanje.

• Občutenje sebe in prostora Drža slovenskih plesalcev je zelo ponosna in vzravnana, saj smatrajo, da so lahko le tako konkurenčni ostalim tekmecem. Ne pretiravajo z vzvišenostjo, vendar velikokrat tako izpadejo, dokler jih bolje ne spoznamo. So ponosni, vsekakor pa ne arogantni in samovšečni. Ne moremo jim pripisovati pretirane fleksibilnosti in odprtosti. Vsekakor se nekoliko bolj nagibajo k formalnosti in zaprtosti. Postavljenih načel in ciljev se strogo

76

držijo in jih s pridom uresničujejo. Spadajo med bolj zaprte športnike, ter želijo imeti zase svoj osebni prostor in mir. So zelo veseli, kadar se nekdo želi z njimi pogovarjati in družiti, ter ga po navadi vedno sprejmejo. Kadar gre za tekmovanja in koncentracijo, pa te stvari odpadejo.

• Komunikacija in jezik Slovenski plesalci se večinoma sporazumevajo v angleškem jeziku. Vendar jih veliko zna govoriti tudi rusko, saj imamo v Sloveniji veliko plesalk in plesalcev iz Rusije, Ukrajine in Belorusije, tako se tudi njihovi slovenski partnerji naučijo kar nekaj osnov tega jezika. Uporabljajo predvsem verbalni način komunikacije, ter se le včasih poslužujejo neverbalne komunikacije, predvsem kadar so zelo jezni. So zelo prijetni za pogovor, vendar je do tega potrebno priti, saj so na tekmovanjih vedno nekoliko zase.

• Obleka, videz in estetika Slovenski plesalci spadajo med ene najbolj urejenih plesnih držav v svetu. Že mlajši plesalci so vedno zelo lepo urejeni in gredo v korak s časom in modo. Morda je vse to nekoliko lažje v Sloveniji kot pa drugod, saj imajo mlajše generacije plesalcev v Sloveniji videti veliko dobrih in vrhunskih plesalcev, ter jih posnemati po plesu in videzu. Služijo jim kot nekakšen vzor in model dobrega in urejenega plesalca. Slovenski plesalci znajo svoj videz zelo dovršiti in biti na plesišču zelo opazni in prijetni. Njihove frizure so zelo dodelane, medtem ko obleke dosegajo kar visoke vrednosti.

• Hrana in prehranjevalne navade Prehranjevanje slovenskih plesalcev je večinoma zelo premišljeno in načrtovano. Zelo so previdni glede prehrane, da obdržijo primerno telesno težo, ter da imajo primeren izgled, saj že samo pojava plesalca prinese veliko pozitivnih odločitev pri sodnikih. Takšnega načina se poslužujejo tudi mlajši plesalci, predvsem tisti, ki krojijo v mlajših kategorijah slovenski vrh. Saj sta primeren videz in lepa postava zelo pomembna za vrhunski rezultat.

• Čas in zavedanje časa Slovenski plesalci veljajo za zelo natančne in točne, saj redkokdaj zamujajo na treninge. Vsaka minuta treninga se jim zdi pomembna in jo želijo izkoristiti. Menijo, da kadar oni ne trenirajo, njihovi konkurenti zagotovo trenirajo. Pri načrtovanju treningov in plana dela so zelo natančni in se ga tudi držijo. So zelo vestni in pridni delavci, kar se kaže tudi na njihovih rezultatih. Vse jemljejo zelo resno. Trenirajo zelo striktno in po več ur dnevno, kljub temu, da jih kar nekaj še vedno nadaljuje s šolanjem. Znajo si kar dobro razporediti čas in ga tudi izkoristiti. Oddih si vzamejo morda le dvakrat letno, po navadi poleti kakšen teden in med božičnimi in novoletnimi prazniki kakšen dan. Vse ostale dni pa veliko trenirajo, ter se poslužujejo treningov v tujini. V času šolskih počitnic skozi celo leto, pa se navadno prirejajo priprave za slovenske tekmovalce, da se lahko v miru brez šolskih obveznosti pripravljajo na največja tekmovanja.

• Odnosi med ljudmi Pri slovenskih plesnih parih so tako plesalke kot tudi plesalci zelo izrazni in prodorni na plesišču. Vendar kljub temu veljajo slovenski plesalci za ene najbolj talentiranih (zraven ruskih in italijanskih plesalcev) in zanimivih na plesišču. So zelo prodorni, energični in samozavestni. Plesalke in plesalci se med seboj lepo razumejo in dopolnjujejo na parketu. Velikokrat naredijo prvi korak drugi plesalci pri navezovanju stika s slovenskimi plesalci, vendar se ti kasneje izkažejo za zelo zanimive in prijetne osebnosti. Spadajo med bolj priljubljene med plesalci. Na plesišču so vedno med bolj opaznimi, saj se po njihovem

77

plesu vidi, da veliko vlagajo in so dobro pripravljeni, vsekakor pa imajo tudi značajske lastnosti, ki jim pomagajo se prebiti med vrhunske plesalce.

• Vrednote in norme Slovenci so plesni narod, saj je že veliko plesalcev v preteklosti posegalo po vrhunskih rezultatih doma in v tujini, kar pa se nadaljuje še danes. Tako imajo Slovenci zelo radi ples in cenijo vrednote in norme povezane s športnim plesom, ter so mu v veliki meri predani. Tisti, ki imajo visoke rezultate se v večini posvetijo le športnemu plesu in karieri. Vendar jih je vseeno kar nekaj, ki zraven vrhunskega plesa še vedno nadaljuje s šolanjem. Tudi mlajši slovenski plesalci, ki so med boljšimi v plesu morajo s časom, če si želijo v plesu uspeti, opustiti ostale dejavnosti, ki jih obiskujejo še ob šoli. Saj ples zahteva veliko odrekanj. Slovenski plesalci želijo izboljšati svoje plesne kvalitete in se za to tudi zelo trudijo.

• Verovanja Slovenski plesalci spadajo med verne, vendar kljub temu ne kažejo svoje verske pripadnosti navzven z raznimi obeski in telesnimi okraski. Prav tako se o tem ne pogovarjajo z drugimi. Vsekakor pa spoštujejo verska prepričanja ostalih plesalcev po svetu.

• Delovna praksa in navade Odnos slovenskih plesalcev do dela, je zelo resen in natančen. Veliko vlagajo v športni ples, vsekakor pa tudi trdo delajo in trenirajo za želen rezultat. Treningi slovenskih plesalcev so predvsem zelo kvalitetni (znanje, učne metode, strokovnjaki). Zelo dobro si znajo razporediti čas in obveznosti tako, da imajo za vse dovolj časa. Za delo, ki ga vložijo v trening, pa pričakujejo primeren rezultat. So zelo vztrajni in ne popuščajo ostalim tekmecem.

• Izobrazba Izobrazba je v Sloveniji ne samo zelo pomembna, pač pa nujna. Zato se večinoma skoraj vsi plesalci, kljub resnemu ukvarjanju s športnim plesom še vedno poslužujejo šolanja. Saj so poškodbe pri športnikih zelo nepredvidljive. Veliko slovenskih plesnih parov uspe v športnem plesu in tako kasneje poučujejo v plesu mlajše generacije, vendar je vseeno velikega pomena tudi druga oblika izobrazbe za katero se izšolamo. Slovenski plesalci neradi odhajajo plesati v tujino s tujimi plesalci, ampak večinoma ostajajo v domači deželi kamor pa si je kar veliko slovenskih plesalcev pripeljalo tuje plesne partnerje.

• Razmerje moči Razmerje moči med slovensko plesalko in plesalcem je razporejeno tako, da plesalec izžareva dominanco in energičnost, medtem ko je plesalka zelo aktivna in atraktivna v svojem ženstvenem pogledu. Plesalka predstavlja plesalca na plesišču v najboljši možni luči, ob tem pa pokaže tudi svoje plesne kvalitete. Plesalke so zelo ženstvene in vedno lepo urejene. Pritegnejo veliko pozornosti občinstva, kakor tudi plesalci.

• Moškost/ženskost Esenca moškega in ženske na plesnem parketu je zelo lepo vidna v primeru slovenskih plesalcev. Vse je izraženo v zadostnih količinah, ter z pravo mero lepote in elegance, energije in prodornosti. Pri slovenskih plesalcih se predvsem pri najboljših vidi dovršenost v njihovem plesnem gibu, ter vsekakor dobra osnova in tehnika. Ravno dovolj so

78

dominantni in zanimivi za sodniško oko. So zelo prizadevni in hitro napredujejo, samodisciplina pa je njihova velika prednost.

• Individualizem/kolektivizem Slovenski plesalci so zelo znani po individualnem delu in kombiniranju dela s trenerji in strokovnjaki s katerimi sodelujejo. Vsekakor pa se tudi kolektivnega dela ne branijo, pač pa so ga veseli, ter ga velikokrat uporabljajo kot metode dela na treningih. Tako so združeni po skupinah z ostalimi klubskimi kolegi, kjer dobijo za reševanje določene plesne naloge, ki jih rešujejo v timih.

• Dolgoročna/kratkoro čna usmerjenost ali orientacija Slovenski plesalci/plesni pari so večinoma usmerjeni dolgoročno, a se kljub temu za lažjo dosego dolgoročnih ciljev poslužujejo tudi kratkoročnih ciljev. Tako imajo sestavljene metode, kako doseči določen cilj pred tem pa premostiti vse manjše prepreke. Svojih zastavljenih ciljev, ki jih oblikujejo skupaj s trenerji, po navadi ne preoblikujejo in spreminjajo, pač pa se jih držijo. Cilje postavijo jasno in odločno, ter od sebe pričakujejo disciplino s katero jih lahko uresničijo. Držijo se začrtane poti in so vztrajni tako pri neuspehih kot tudi pri uspehih. Zaradi svoje nadarjenosti in talenta, ter v večji meri trdega dela, posegajo po lepih rezultatih že od malih nog.

79

6 TEMELJNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVE NA PODROČJU KULTURE ŠPORTNIH PLESALCEV 6.1 Temeljne ugotovitve in rezultati anketnega vprašalnika na področju kulture športnih plesalcev V anketnem vprašalniku je bilo anketiranih 50 plesalcev (plesalk in plesalcev), različnih starosti in plesnih izkušenj, ki so odgovarjali na spodnja vprašanja. Anketni vprašalnik je anonimen, zato anketirancem omogoča še več zasebnosti in bolj iskrene odgovore. Za lažjo predstavo, smo rezultate ponazorili tudi grafično. 1. Spol a) Ženski – 50% b) Moški – 50% Graf št. 1: Spol anketiranega športnega plesalca

Vir: Lastni vir. V anketnem vprašalniku je odgovarjalo natanko polovica plesalcev in polovica plesalk, kar prikazuje tudi zgornji grafični prikaz. Tako smo lahko dobili enako mnenje ženskega spola v primerjavi z moškimi. Medtem ko starost ni bila pomembna, saj smo anketirali anketirance različnih starosti in plesnih izkušenj. 2. Koliko let se že aktivno ukvarjate s športnim plesom – standardnimi in/ali latinsko-ameriškimi plesi? a) Do 5 let - 20% b) 5 do 10 let - 48% c) 10 do 15 let - 22% d) 15 let in več - 10%

50%50%

Spol anketiranega športnega plesalca

Moški Ženski

80

Graf št. 2: Leta aktivnega ukvarjanja s športnim plesom

Vir: Lastni vir. Zgornji graf prikazuje, da se večina (največji procent) anketiranih plesalcev s športnim plesom (standardnimi in latinsko-ameriškimi plesi) aktivno ukvarja od 5 do 10 let. Iz tega sklepamo, da gre za plesalce, ki se s športnim plesom ukvarjajo resno že nekaj let in imajo tudi resne plane za prihodnost. Nekoliko manjši procent predstavljajo takšni, ki se s plesom ukvarjajo manj kot 5 let, podobno velja tudi za tiste, ki se ukvarjajo od 10 do 15 let. Najmanjši procent anketiranih pa se s športnim plesom ukvarja 15 let in več. Tukaj pa že gre za profesionalne plesalce, ki smatrajo ples kot njihov način življenja. 3. Koliko plesnih partnerjev ste že imeli v svoji plesni karieri? a) Enega – 10% b) Dva – 18% c) Tri – 42% d) Več kot tri – 30% Graf št. 3: Število plesnih partnerjev v dosedanji plesni karieri

Vir: Lastni vir. Graf št. 3 prikazuje, koliko plesnih partnerjev so anketirani plesalci že menjali/imeli v svoji dosedanji plesni karieri. Pri čemer jih je največji odstotek odgovorilo, da je imelo že tri plesne partnerje, ali več kot tri.

20%

48%

22%

10%

Leta aktivnega ukvarjanja s športnim plesom

do 5 let 5 do 10 let 10 do 15 let 15 let in več

10%

18%

42%

30%

Število plesnih partnerjev v dosedanji plesni karieri

eden dva tri več kot tri

81

4. Kateri je bil po Vašem mnenju glavni vzrok razpada plesnega para (če ste pri prejšnjem vprašanju odgovorili tri ali več kot tri)? Odgovarjalo je le 36 anketirancev a) Različni interesi, cilji in razmišljanja – 34% b) Slabi rezultati – 30% c) Finančne težave – 12% d) Premalo podpore trenerjev in matičnega kluba – 2% e) Oddaljenost od doma in domotožje - 8% f) Vmešavanje staršev v delo plesnega para in trenerjev 14% Graf št. 4: Glavni vzrok razpada plesnega para

Vir: Lastni vir. Zgornji graf prikazuje, kateri so tisti vzroki, ki so jih anketirani plesalci označili za odločilne in temeljne za razpad plesnega para. Seveda so na to vprašanje odgovarjali le tisti, ki so pri prejšnjem vprašanju odgovorili, da so v dosedanji karieri imeli že tri ali več kot tri plesne partnerje. Tako je iz grafa razvidno, da so največkrat vzrok za razpad plesnega para prav različni interesi, cilji in razmišljanja plesalcev, ter slabi rezultati na tekmovanjih. 5. Kako prenašate poraz na tekmovanju? a) Se ne obremenjujem in razmišljam pozitivno naprej - 23% b) Jezo in razočaranje držim v sebi in je ne kažem navzven – 44% c) Jezo kažem navzven in bes stresam na druge – 32% d) Težko se obvladujem in sem nekoliko nasilen – 1%

34%

30%

12%

2%

8% 14%

Glavni vzrok razpada plesnega para

različni interesi, cilji in razmišljanja

slabi rezultati

finance

premalo podpore trenerjev in matičnega kluba

oddaljenost od doma in domotožje

vmešavanje staršev

82

Graf št. 5: Prenašanje poraza na tekmovanju

Vir: Lastni vir. Graf št. 5 prikazuje, kako anketirani plesalci prenašajo poraz in razočaranje na tekmovanjih. Ker je anketa anonimna, so lahko odgovarjali sproščeno in brez zadržkov. Tako jih je največ odgovorilo, da jezo in razočaranje ob porazu na tekmovanju držijo v sebi in je ne kažejo navzven. Veliko jih je odgovorilo, da ob porazu jezo pokažejo tudi navzven, prav tako pa jih je veliko odgovorilo, da poskušajo razmišljati pozitivno naprej in se ne pretirano obremenjevati z rezultatom. Glede na videna dogajanja naših plesalcev na tekmovanjih doma in po svetu, so bili zelo pošteni s svojimi odgovori. 6. Ali večinoma krivite samo svojega partnerja za neuspehe, ali neuspeh prevzamete tudi nase in poskušate najti vzrok zanj? a) Večinoma krivim partnerja in njegove napake – 10% b) Menim, da sva oba odgovorna za neuspeh – 28% c) Vedno poskušam najprej ugotoviti, kaj moram sam izboljšati, da bova naslednjič bolje uvrščena – 62% Graf št. 6: Koga plesalci po navadi krivijo za svoj neuspeh

Vir: Lastni vir.

23%

44%

32%

1%

Prenašanje poraza na tekmovanju

se ne obremenjujem ampak razmišljam pozitivno naprej

jezo in razočaranje držim v sebi in je ne kažem navzven

jezo kažem navzven

težko se obvladujem

10%

28%

62%

Koga po navadi krivite za neuspeh

partnerja in njegove napake

oba sva odgovorna za neuspeh

napake najprej poiščem pri sebi

83

Zgornji graf prikazuje, koga po navadi plesalci krivijo za svoj neuspeh in slabe rezultate. Tako jih je največji odstotek odgovorilo, da napake najprej poiščejo pri sebi, nekoliko manj pa jih je odgovorilo, da smatrajo, da sta za neuspeh odgovorna oba v paru. Le majhen odstotek, je takšnih, ki za neuspeh krivijo le svojega plesnega partnerja in njegove napake. Velikokrat je prav takšen način razmišljanja pri plesalcih povod za razpad plesnega para. 7. Ali menite, da vaju s sedanjim plesnim partnerjem vežejo skupni cilji in interesi, ter podobni pogledi in razmišljanja o Vajini karieri in plesu? a) Da – 68% b) Ne – 10% c) Delno – 22% Graf št. 7: Ali menite, da vaju s sedanjim plesnim partnerjem vežejo skupni cilji in interesi

Vir: Lastni vir. Na zgornje vprašanje o skupnih ciljih in interesih znotraj plesnega para, je velika večina plesalcev odgovorila, da imajo skupne interese in cilje s sedanjim plesnim partnerjem. Nekaj jih je odgovorilo, da so skupni cilji in interesi le delni, le majhen odstotek, pa se s tem ni strinjal, kar je razvidno tudi iz zgornjega grafa. 8. Ali menite, da obstajajo številne ovire, pri kulturno mešanih plesnih parih (primer slovenski plesalec pleše s tujo plesalko za Slovenijo)? a) Da, obstajajo določene ovire, ki največkrat niso moteče - 22% b) Obstaja ogromno ovir, ki se jim je potrebno prilagoditi, če želimo da plesni par funkcionira (le te so lahko velikokrat moteče) – 78% c) Ne obstaja nobena ovira - 0%

68%10%

22%

Ali menite, da vaju s sedanjim plesnim partnerjem vežejo skupni cilji in interesi

da ne delno

84

Graf št. 8: Ali menite, da obstajajo ovire pri kulturno mešanih plesnih parih.

Vir: Lastni vir. Zgornji graf prikazuje, ali obstajajo ovire pri kulturno mešanih plesnih parih ali ne. Tako večinski odstotek na grafu predstavlja odgovor anketirancev, da obstaja ogromno ovir, ki se jim je potrebno prilagoditi v kulturno mešanem plesnem paru. Nekaj anketirancev je mnenja, da so ovire, vendar niso moteče, medtem ko nobeden od anketirancev ni bil mnenja, da ovire ne obstajajo. 9. Ali se kdaj zalotite, da svojemu konkurentu privoščite slab rezultat in ob njegovi nesreči uživate? a) Vedno – 0% b) Včasih – 18% c) Redko – 44% d) Nikoli – 38% Graf št. 9: Ali se kdaj zalotite, da svojemu konkurentu privoščite slab rezultat in ob njegovi nesreči uživate

Vir: Lastni vir.

22%

78%

0%

Ali menite, da obstajajo ovire pri kulturno mešanih plesnih parih

Obstajajo, a največkrat niso moteče

Obstaja ogromno ovir, ki se jim je potrebno prilagoditi

Ne obstaja nobena ovira

0%

18%

44%

38%

Ali svojemu konkurentu privoščite slab rezultat in ob tem uživate

Vedno Včasih Redko Nikoli

85

Graf št. 9 prikazuje, v kolikšni meri anketirani plesalci svojim plesnim konkurentom privoščijo slab rezultat, ter ob njihovem neuspehu uživajo. Tako jih je največ odgovorilo, da le redko uživajo ob neuspehu drugih ali nekomu želijo slabo. Drugi največji odstotek predstavljajo tisti, ki se nikoli ne veselijo ali uživajo ob tuji nesreči. Le nekaj pa je takšnih, ki konkurentom le včasih privoščijo slab rezultat. 10. Ali svoje plesne konkurente doživljate izven parketa kot prijatelje? a) Da – 56% b) Ne – 44% Graf št. 10: Ali svoje plesne konkurente doživljate izven parketa kot prijatelje

Vir: Lastni vir. Zgornji graf prikazuje, kako anketiranci doživljajo svoje konkurente. Dobra polovica anketiranih plesalcev, je odgovorila, da svoje konkurente izven plesnega parketa doživlja kot prijatelje, medtem ko nekoliko manj kot polovica, pa jih je odgovorila, da svojih konkurentov ne smatrajo kot prijatelje. 11. Ali menite, da je vedenje večine plesalcev (tudi Vaših konkurentov) na tekmovanjih primerno in brez večjih emocionalnih izbruhov? a) Da – 66% b) Ne – 34% Graf št. 11: Ali menite, da je vedenje večine plesalcev na tekmovanjih primerno

Vir: Lastni vir.

56%

44%

Ali svoje plesne konkurente izven parketa doživljate kot prijatelje

Da Ne

66%

34%

Ali menite, da je vedenje večine plesalcev na tekmovanjih primerno

Da Ne

86

Graf št. 11 prikazuje, kakšno je mnenje anketirancev glede vedenja večine plesalcev, tudi njihovih konkurentov na tekmovanjih. Tako jih dobra polovica anketiranih meni, da je vedenje plesalcev na tekmovanjih primerno in brez večjih emocionalnih izbruhov. Kar nekaj manj kot polovica pa jih meni ravno nasprotno, da vedenje plesalcev na tekmovanjih po navadi ni primerno. 12. Ali menite, da so članski plesalci s svojo kulturo in vedenjem vzor mlajšim plesalcem? a) Ne – 0% b) Da – 70% c) Samo nekateri – 30% Graf št. 12: Ali so po Vašem mnenju članski plesalci s svojo kulturo in vedenjem vzor mlajšim plesalcem

Vir: Lastni vir. Zgornji graf prikazuje mnenje anketirancev glede vedenja in kulture članskih plesalcev, ter njihovega vpliva na mlajše plesalce. Tako je iz grafa razvidno, da jih je velika večina mnenja, da so članski plesalci s svojim vedenjem in kulturo vzor mlajšim plesalcem. Le nekaj jih je odgovorilo, da vzor niso vsi članski plesalci, ampak le nekateri članski plesalci. 13. Kaj menite o urejenosti (obleka, zunanji videz) športnih plesalcev? a) Zelo lepo so urejeni – 50% b) Urejeni – 32% c) Nič posebnega – 18% d) Menim, da niso urejeni – 0%

0%

70%

30%

Ali so po Vašem mnenju članski plesalci s svojo kulturo in vedenjem vzor

mlajšim plesalcem

Ne Da Samo nekateri

87

Graf št. 13: Kaj menite o urejenosti športnih plesalcev

Vir. Lastni vir. Graf št. 13 prikazuje mnenje anketirancev o urejenosti športnih plesalcev. Tako je iz grafa razvidno, da polovica anketiranih meni, da so športni plesalci zelo lepo urejeni, nekoliko manj pa jih meni, da so le urejeni. 14. Ali športni plesalci pazite na zdravo in primerno prehrano? a) Da, vedno pazim na prehrano – 56% b) Na prehrano pazim samo kadar je plesna sezona in so tekmovanja – 34% c) Ne, ne dajem posebne pozornosti na prehrano – 10% Graf št. 14: Ali športni plesalci pazite na zdravo in primerno prehrano

Vir: Lastni vir. Zgornji graf prikazuje, kako se športni plesalci prehranjujejo. Večina jih je odgovorila (več kot pol), da kot športni plesalci vedno pazijo na prehrano. Saj vemo, da je zelo pomembna postava in oblikovanost telesa, vsekakor pa tudi zdrav način življenja športnika. Drugi najbolj pogost odgovor pa je bil, da pazijo na prehrano, a le v obdobju plesne sezone, kar pomeni, da med počitnicami niso tako dosledni glede zdrave prehrane.

50%32%

18%

0%

Kako so po Vašem mnenju urejeni športni plesalci

Zelo lepo Urejeni Nič posebnega Niso urejeni

56%34%

10%

Ali športni plesalci pazite na zdravo in primerno prehrano

Da, vedno

Samo, kadar je plesna sezona in tekmovanja

Ne, prehrani ne dajem posebne pozornosti

88

15. Ali si znate razporediti čas in ste organizirani pri oblikovanju vašega vsakodnevnega urnika, glede na to, da imate vsakodnevne treninge in skoraj vsak teden tekmovanje? a) Da, znam si razporediti čas, zato imam vedno izdelan plan – 42% b) Samo ob večjih naporih in veliki zasedenosti si izdelam plan, drugače ne – 50% c) Nikoli si ne delam planov – 8% Graf št. 15: Ali si znate razporediti čas, ter ali si pri tem oblikujete vsakodnevne urnike dela, ter pri tem naredite plan in načrt za prihodnost

Vir: Lastni vir. Zgornji graf prikazuje, kolikšen odstotek plesalcev je natančnih in organiziranih, ter vodi plan dela in načrtuje v naprej, ter si organizira in planira delo in treninge. Tako jih je polovica anketiranih odgovorila, da si plan dela oblikujejo, a le ob večjih naporih in zasedenosti. Nekoliko manj kot polovica, pa jih je odgovorilo, da imajo vedno izdelan plan. Iz tega smatramo, da so zelo organizirani in imajo radi svoje obveznosti na papirju. 16. Kaj menite o najboljših športnih plesalcih na svetu in njihovi izobrazbi – mislimo le na najuspešnejše plesalce? a) Najuspešnejši športni plesalci so visoko izobraženi (diploma, magisterij, doktorat) – 20% b) Najuspešnejši športni plesalci so srednje izobraženi (srednja šola, poklicna šola, gimnazija) – 62% c) Najuspešnejši športni plesalci niso izobraženi (osnovna šola, nedokončana srednja šola) – 18%

42%

50%

8%

Ali si znate razporediti čas, ter si oblikujete vsakodnevni urnik dela in načrtujete svoje

plane

Da, vedno imam izdelan plan

Samo ob večjih naporih in zasedenosti si izdelam plan

Nikoli si ne izdelam plan

89

Graf št. 16: Kaj menite o najboljših športnih plesalcih na svetu in njihovi izobrazbi

Vir: Lastni vir. Zgornji graf prikazuje, da je velika večina anketirancev mnenja, da imajo najboljši plesalci na svetu le srednjo izobrazbo, saj so se za voljo vrhunskih rezultatov morali marsičemu v življenju odpovedati, med drugim tudi visoki izobrazbi, saj so s tem posvetili svoje življenje plesu. Nekaj anketirancev pa se deli na takšne ki so mnenja, da imajo vrhunski plesalci visoko izobrazbo, ter da niso izobraženi. 17. Ali ste verni? a) Da, sem veren/verna (verjamem da obstajajo nadnaravne sile) – 14% b) Ne nisem veren/verna (ne verjamem v nadnaravne sile) – 38% c) Verjamem samo v kvaliteto in dober ples – 48% Graf št. 17: Ali ste športni plesalci verni

Vir: Lastni vir. Glede vere, nam zgornji graf prikazuje, da je nekoliko manj kot polovica anketiranih odgovorila, da verjame le v kakovost in dober ples, kar pomeni v nekaj oprijemljivega in nekaj kar človek doseže sam, brez nadnaravnih pomoči in čudežev. Drugi največji odstotek pa predstavljajo anketiranci, ki so odgovorili, da niso verni in ne verjamejo v nadnaravno. 18. Ali menite, da v športnem plesu obstajata korupcija in podkupovanje? a) Da, obstajata v veliki meri – 42% b) Da obstajata, a ne tako izrazito kot v ostalih športih – 52% c) Ne obstajata – 6%

20%

62%

18%

Kaj menite o najboljših športnih plesalcih na svetu in njihovi izobrazbi

So visoko izobraženi So srednje izobraženi

Niso izobraženi

14%

38%

48%

Ali ste verni

Da Ne Verjamem le v kvaliteto in dober ples

90

Graf št. 18: Ali menite, da v športnem plesu obstaja korupcija in podkupovanje

Vir: Lastni vir. Nekaj več kot polovica anketiranih meni, da v športnem plesu (standardni in latinsko-ameriški plesi) obstaja korupcija in podkupovanje, vendar ne tako izrazito kot v drugih športih. Drugi največji odstotek, ki je nekoliko manjši od polovice anketiranih, pa je mnenja, da korupcija in podkupovanje v športnem plesu obstaja in to v veliki meri. 6.2 Predlogi za izboljšave na področju kulture športnih plesalcev S pomočjo anketnega vprašalnika in njegove analize rezultatov, smo prišli do spoznanja, da je obdobje starejših mladincev, ter prehod v člansko kategorijo tisto obdobje, kjer so razpadi plesnih parov in menjave med plesnimi pari najpogostejše. Saj gre za neko prelomno obdobje, ko se je potrebno odločiti kaj želimo (ali bomo v plesu vztrajali naprej), kakšni so naši interesi, želje, cilji za prihodnost, ter ali so ti enaki mišljenju našega plesnega partnerja. Tukaj velikokrat prihaja do razhajanj v razmišljanju. Saj po navadi eden v plesnem paru želi nadaljevati s plesom in treningi na enaki ravni kot je to počel do sedaj, medtem ko drugi ima višje ambicije, ter ima željo po povečanju vlaganja in treningov v prihodnje, saj želi doseči v prihodnosti vrhunsko raven plesalca. Zato, je naš predlog ta, da ko se otrok odloči za športni ples, je zelo pomembna pravilna odločitev in izbor plesnega partnerja. Pri čemer mislimo na pomembnost kakovostne izvedbe procesa pogajanja pri iskanju prvega plesnega partnerja. Pri tem je zelo pomembno, da se zavedamo svojih želja in interesov, ter da vemo kaj pričakujemo od soplesalca, vsekakor pa je potrebna tudi navzočnost in pomoč plesnega trenerja. Če se takrat odločimo pravilno, nas naslednja preizkušnja in prelomnica čaka šele v kategoriji starejših mladincev, saj do takrat plesni par mora glede na prva opravljena srečanja in dogovore primerno in uspešno delovati in sodelovati. Ko plesni par pride do starejših mladincev, pa so otroci (plesalci) že nekoliko starejši, se tudi njihovo razmišljanje in želje nekoliko spremenijo, ter postanejo osebne in ne več toliko odvisne od staršev. Zato je ta prelomnica zelo pomembna, saj gre za obdobje, ko se morata oba plesalca med seboj pogovoriti in jasno določiti, ter iskreno povedati drug drugemu, kaj od njega pričakujeta, ter kakšno je njuno razmišljanje za prihodnost. Saj je to obdobje, v katerem se je potrebno odločiti ali nadaljevati s plesom na vrhunski ravni, kar za seboj potegne veliko odrekanj ali nadaljevati naprej, a se ne tako zelo resno posvečati plesu. Na podlagi tega se plesalca odločita s pomočjo staršev ali bosta v skupni plesni navezi vztrajala še naprej ali pa bosta šla vsak svojo pot. Na podlagi takšnega principa in omenjenega predloga se lahko v veliki meri izognemo preveliki količini menjav plesnih partnerjev.

42%

52%

6%

Ali menite, da v športnem plesu obstaja korupcija in podkupovanje

Da, v veliki meri Da, a ne tako izrazito

Ne obstaja

91

Prav tako so za razpad plesnega para zraven različnih interesov, ciljev in razmišljanja, ter predvsem nenatančno opredeljenih in predstavljenih želja obeh plesalcev, velikokrat krivi tudi slabi rezultati, finančne težave, pri tujcih domotožje, ter velikokrat pretirano vmešavanje staršev v delo plesnega para in trenerjev. Predlog, ki nam omogoča, da se v veliki meri izognemo slabim rezultatom, je predvsem ta, da mora plesni par temeljiti na poštenem medsebojnem odnosu, primernem odnosu staršev (kadar gre za mlajše plesalce), ter primernem odnosu do trenerja. Tukaj mislimo na spoštovanje pravil, reda, uboganje trenerja, ter spoštovanje plana, brez vmešavanja staršev v strokovno delo trenerja in plesnega para, ter vsekakor primerno vedenje plesalcev. Saj če starši ali plesalca ne spoštujeta svojega trenerja in mu ne sledita, potem zagotovo ne bo uspeha. Prav tako ga ne bo tudi, če plesni par nima dovolj dobre samodiscipline in odgovornosti do dela in začrtanega plana treningov. Vse to so predlogi, s katerimi se lahko izognemo slabim rezultatom. V veliki večini smo za svoj neuspeh krivi sami, vendar vse prevečkrat za svoj neuspeh krivimo druge, kar pa vedno znova prehaja v neuspeh in razočaranje. Prav tako velika večina plesalcev zelo težko prenese poraz na tekmovanju, kar se kaže v izbruhih jeze, neprimernem vedenju, agresivnosti, napadalnosti, nasilju in podobnem. Zelo težko je poraz prenesti tako da se ne obremenjujemo in pozitivno razmišljamo naprej. Takšnih plesalcev je po navadi zelo malo. Obstajajo tudi takšni, ki se lahko zadržijo besa in jeze, a ne vedno. Velika večina pa je takšnih, ki razočaranje pokažejo navzven in jezo stresajo na druge. Vsak športnik se mora zavedati, da sta poraz in zmaga del vsakega športa in da nobeden športnik na svetu ne zmaguje vedno in tudi ni vedno poražen, pač pa gre za valovanje. Zelo pomembno je, da vedno ob porazu poskušamo razmisliti, kaj bi lahko izboljšali mi sami, ter kaj imajo naši konkurenti boljše od nas. Saj nobeden ni popoln, tako kot ima napake in šibke točke naš plesni partner tako jih imamo tudi mi sami. Zato se poskušajmo izogniti razmišljanju, da so za vse krivi sodniki, naš trener ali celo naš plesni partner. Te misli nas že takoj peljejo na napačno pot. Zato je vedno najuspešnejši tisti plesni par, kjer se v paru vsak od plesalcev briga zase in za svoje napake, ki jih mora popraviti, pri tem pa spodbuja sebe in svojega plesnega partnerja. Saj je potrebno vedeti, da s popravljanjem našega plesnega partnerja bomo dosegli le nasprotni učinek. Prav tako pa se poskušamo tudi pogovoriti s plesnim partnerjem in našim trenerjem, ter najti primerno rešitev, seveda ne po tekmovanju pač pa nekaj dni kasneje v dvorani. Prav tako se moramo ob porazu zavedati, da kot zavzet športnik strmimo k dolgoročnemu uspehu in določenemu cilju v prihodnosti za dosego katerega bo potrebno doseči še veliko podciljev, ki so kratkoročni. Vendar nas noben poraz ne sme odvrniti od glavnega cilja, ki je pred nami, saj do njega pelje ogromno poti. Vse to, pa nas lahko nauči pravilnega ravnanja in primernega razmišljanja ob porazu, ter vsekakor pozitivnega razmišljanja naprej. Zato je vsak bes in jeza, kakor tudi nasilje odveč, saj s tem ne moremo ničesar spremeniti. Lahko pa obvladamo sebe in pokažemo, kako zelo smo močni in neomajni na poti do svojega cilja. Prav tako je vztrajanje brez pomena, kadar začutimo in ugotovimo, da imamo s svojim plesnim partnerjem popolnoma različne interese, cilje in videnja. Saj takoj ko začutimo, da s svojim plesalcem ne hodimo več po isti poti, je za nas uspeha konec. Zato je vztrajanje v takem plesnem paru popolnoma odveč. V takšnem primeru je veliko bolje, da se s soplesalcem sestanemo seveda ob prisotnosti našega trenerja in po potrebi tudi staršev. Takrat predstavimo svoja razmišljanja in dejstva, dovolimo tudi soplesalcu, da izrazi svoja, ter vprašamo za nasvet tudi trenerja. Po navadi se takšna partnerstva kar hitro zaključijo, saj nobena stran ne vidi več smisla za nadaljevanje. Tako je tudi prav, saj je popolnoma

92

nepošteno, da pri nečem vztrajamo, čeprav vemo, da od tega ne bo uspeha. Zato je bolje, da se sporazumno razidemo in nadaljujemo vsak po svoji začrtani poti, brez večjih zamer. Ko govorimo o razlikah in ovirah pri kulturno mešanem plesnem paru, vedno pridemo do dejstva, da smo si ljudje različni, vsekakor pa je to izredno vidno še posebej, kadar prihajata dva plesalca iz popolnoma tujih si kultur. Zato se plesalci vedno bolj zavedajo, da obstaja ogromno ovir in preprek, v primeru kulturno mešanega plesnega para, ki se na začetku plesne kariere kulturno mešanim plesnim parom zdijo majhne ali lahko premostljive, a se kasneje izkažejo za velike ovire, ki so velikokrat glavni vzrok za razpad plesnega para. Vsaka kulturi ima svoje poglede in načine, kar se kaže tudi pri plesalcih in prav to je velikokrat zelo težko uskladiti. Za uspeh v športnem plesu, pa je usklajenost v delu in razmišljanju izrednega pomena. Zato je pri kulturno mešanem plesnem paru zelo pomembno, da se med seboj plesalca uskladita, pri tem je potrebnega kar veliko popuščanja in prilagajanja, ter vsekakor medsebojne pomoči. Saj gre za plesalca, ki se v določeno državo priseli in mu je na začetku popolnoma tuja. Zato morajo biti kulturno mešani plesni pari še veliko bolj organizirani in samostojni, ter delovati kot tim, saj veliko časa preživijo skupaj. Veliko primerov je tudi takšnih, da se v plesalcih razvije škodoželjnost, ki kasneje preide v navado in se velikokrat dogaja, da plesalci (plesni pari) med seboj postanejo rivali a ne več v zdravem smislu. Tako se dogaja da si med seboj privoščijo slab rezultat in neuspeh, ter v nesreči drugega uživajo. Takšno razmišljanje in ravnanje je zelo nezdravo in ne vodi do lastnega uspeha. Prav to plesalce pelje v pogubo, saj jim jemlje moč, ter pričnejo se koncentrirati preveč na konkurente in premalo na svoj ples in razvoj, ter napredek. Vsakdo, se kdaj zaloti pri slabem ravnanju ali negativnih mislih, vendar bi naj tega bilo čim manj. Saj je po navadi tako, da kdor drugemu želi slabo, se ravno njemu vrne slabo. Zato je pomembno, da razmišljamo pozitivno, se brigamo zase in drugim ne privoščimo slabih rezultatov, pač pa se zanimamo le za svoj ples. Samo takšna formula nas pripelje do želenega uspeha. Ukvarjanje z drugimi, škodoželjnost in hudobija nas vodita le v pogubo in razočaranje. Negativne misli se vedno slabo končajo. Zato se ozirajmo le na pozitivne dogodke, se veselimo dobrih rezultatov, poskušamo slabe čim prej pozabiti, ter pustimo konkurente pri miru in se ukvarjajmo le sami s sabo in našim plesom. S prejšnjim primerom škodoželjnosti med športnimi plesalci, pa je v veliki meri povezano tudi prijateljstvo med športnimi plesalci, ki so hkrati tudi rivali in konkurenti na plesnem parketu. Tako velja, da so plesalci v mlajših kategorijah veliko bolj prijazni drug do drugega, ter prijateljsko naravnani. Saj gre za otroke, ki ne razmišljajo toliko o slabih stvareh, pač pa se veselijo, ko vidijo svoje plesne prijatelje, ki so hkrati tudi njihovi konkurenti. Tako se izven plesišča med seboj družijo in veselijo, medtem ko so na plesišču rivali. To je pri mlajših plesalcih zelo lepo videti, saj je njihovo razmišljanje in početje zelo odraslo in primerno. Medtem ko v starejših kategorijah, predvsem pri starejših mladincih in članih, pa je zgodba popolnoma drugačna. Saj se rivalstvo in tekmovalnost, ki se velikokrat prelevita kar v sovraštvo, jezo in ne-prijateljske odnose, velikokrat pretirano kažeta tudi izven plesišča, ko je tekmovanje končano. To se opazi predvsem pri starejših plesalcih, ki se izven plesišča ne družijo z ostalimi plesalci, se z njimi niti ne pozdravijo. Že njihovo obnašanje in zunanje reakcije pokažejo, da so zelo naperjeni na svoje konkurente. Vse to pa velikokrat povzročijo že sami plesni klubi. Saj gre za rivalstvo, jezo, tekmovalnost, ter predvsem nepoštene odnose in škodoželjnost med plesnimi klubi, ki kasneje to razmišljanje in občutek vzbudijo in prenesejo na svoje tekmovalce. To bi se lahko rešilo, le ob spremembi razmišljanja glavnih funkcionarjev v plesni zvezi in plesnih

93

klubih po Sloveniji. Oziroma v zamenjavi teh ljudi, ki so vzpostavili sovražne odnose med samimi plesnimi klubi in tekmovalci. Saj je država (reprezentanca Slovenije) tista, ki predstavlja po svetu svoj tim plesalcev, ki morajo tudi navznoter delovati kot tim in tako tudi razmišljati, saj vsak od njih ne glede na plesni klub, zastopa v tujini barve svoje države. Kar pa v večini primerov v Sloveniji ne velja, saj gre za slabe odnose med plesnimi klubi, prav tako tudi med članskimi tekmovalci, ki delujejo vsak zase, ter se pri tem neprimerno in neprijazno vedejo do ostalih tekmovalcev/konkurentov. Vse to pa velikokrat spodbudi še neenakopraven in nepošten odnos do nekaterih plesnih parov (predvsem članskih parov) v Sloveniji, ki ne prihajajo iz kluba, ki je iz strani plesne zveze favoriziran. To povzroča le še večje težave, večjo razdrobljenost in neuspeh, ter predvsem izgubo najboljših slovenskih parov. To se lahko reši le z drastičnimi spremembami, ki se začnejo reševati najprej pri funkcionarjih (plesna zveza, trenerji, sodniki), ter samih plesnih klubih. Saj se njihov odnos in nepravilnosti, odražajo na plesalcih. Prejšnji primer se nanaša tudi na temo vedenja in obnašanja plesalcev na tekmovanjih. Zunanji opazovalec, ki je v vlogi gledalca, velikokrat obnašanja plesalcev sploh ne opazi, pač pa se osredotoči le na ples in predstavo. Vendar se emocionalni izbruhi in jeza pri plesalcih velikokrat kažejo izven plesišča, v garderobi in podobno. Nekateri plesalci so zelo znani po svojih nekontroliranih reakcijah in stresanju jeze na ostale ali na svojega plesnega partnerja. Medtem ko kar velika večina se jih zna zadržati in trezno razmisliti, preden stori neumnost ali se celo osmeši. Seveda vsakemu plesalcu kdaj popustijo živci in privre na plano jeza, vendar v zmernih količinah in velikokrat stran od oči javnosti. Prav tako pa tudi za takšne izbruhe obstaja pravilnik, ki veli tekmovalcem, kako se je potrebno obnašati na tekmovanju. Nekateri se tega držijo, spet drugi ne. Pri tem je največja napaka ta, da ljudje, ki so za to zadolženi, velikokrat ne reagirajo pravočasno oziroma so do nekaterih bolj popustljivi pri storjenih napakah, spet pri drugih pa zelo neomajni. Pravila bi morala biti stroga, pravilno predstavljena tekmovalcem, ter za vse bi morala veljati v enaki meri. Kar pa je velikokrat spregledano, saj se odgovornim s tem ne da ubadati. Tako nekateri s takšnimi reakcijami nadaljujejo in slabo vplivajo na mlajše plesalce, katerim bi naj bili vzor. Prav tako bi plesalci morali poznati sankcije, ki sledijo ob neprimernem obnašanju, ter za to prevzeti odgovornost. Sankcije pa bi se kasneje seveda morale izvršiti tako, da bi lahko tudi drugi plesalci videli, da se takšne stvari ne morejo početi. V večini, pa so starejši plesalci vzor mlajšim plesalcem v Sloveniji, tako glede vrhunskega plesa, ki ga plešejo, kakor tudi glede vedenja na parketu in izven njega. Plesalci v Sloveniji so prav tako skoraj vedno zelo lepo urejeni, saj jim to veleva že sama kultura plesa, ki pa je del njihovega življenja. Urejenosti so navajeni že zaradi same količine tekmovanj, banketov, ki sledijo po tekmovanjih, ter plesnih priprav doma in po svetu. Tako so urejenega videza tudi v vsakdanjem življenju. Prav tako dajejo veliko pozornost zdravi prehrani, so zelo ozaveščeni, kaj je potrebno jesti pred tekmovanjem in podobno. Tako vedno pazijo na primerno težo in zunanji videz. Včasih se po tekmovanjih tudi kdaj pa kdaj pregrešijo (sladkarije, hitra hrana), kar pa se ne pozna, saj s tekmovanji izgubijo veliko kalorij in ohranijo svoje telo v formi. Športni plesalci so dobro organizirani, kar pa velja za večino vrhunskih športnikov. Saj imajo vrhunski športniki zelo malo prostega časa oziroma skoraj nič, kar pa zahteva, da si čas primerno razporedijo, ter velikokrat tudi izdelajo urnik/plan dela, saj morajo uskladiti po navadi šolske obveznosti s športom. S pravilnim urnikom dela, treningov in primerno razporejenim časom, pa jim je omogočeno, da lahko uspešno opravljajo več stvari hkrati. Seveda v primeru, da se urnika in plana dela držijo, ter od njega ne odstopajo. Saj samo

94

samodisciplina in red nas pripeljeta do želenega uspeha. Kljub temu, pa veliko uspešnih plesalcev po zaključeni srednji izobrazbi ne nadaljuje s študijem pač pa se zaradi natrpanih obveznosti, povečanja števila treningov, posvetijo le plesu in profesionalni plesni karieri. Zato ima velika večina plesalcev srednjo izobrazbo. Nekaj pa je tudi takšnih, ki so uspešni plesalci in so kljub temu zaključili z visoko izobrazbo. Kar bi pa morali trenerji in ostali strokovnjaki pri športnih plesalcih spodbujati, da bi jih čim več zaključilo visoko izobrazbo, pri tem pa nadaljevalo na vrhunski plesni ravni. Vendar je to velikokrat težko, saj se trenerji ne vtikajo v izobrazbo plesalcev, ampak to prepustijo staršem in plesalcem, kakor tudi finance, ki so velika težava večine vrhunskih plesalcev. Saj v športnem plesu ni sponzorjev, ki bi pomagali najboljšim v državi, ter jim omogočili lažjo pot do cilja. Tako se veliko plesalcev ne more hkrati šolati, plesati na vrhunski ravni, ter ob tem še služiti denarja za svojo kariero. Tako se nečemu od navedenega navadno morajo odpovedati. Vse to pa bi se lahko olajšalo le s pomočjo sponzorjev, donatorjev, pomočjo plesnega kluba, ter podporo plesne zveze najboljšim plesalcem.

95

7 SKLEP Kultura športnega plesalca predstavlja skupek vrednot in norm posameznega plesalca, ki so povezane z njegovimi značajskimi lastnostmi, načinom življenja, vzgojo, ter številnimi drugimi dejavniki iz okolja, ki imajo na vsakega posameznika drugačen vpliv. S pomočjo vseh teh vplivov, se posameznemu športnemu plesalcu oblikuje njegov način obnašanja in dojemanja stvari. Tako je lahko neko obnašanje za nekoga sprejemljivo, za drugega spet ne. Kultura in podobni načini obnašanja ter dojemanja, pa športne plesalce v večini povezujejo. Kultura športnega plesalca, se oblikuje s pomočjo sodelovanja več ljudi (trenerjev, staršev, soplesalca, sodnikov) v procesu treniranja in skupnega dela, ter medsebojnega sodelovanja in komuniciranja z okoljem. Vsekakor pa je kultura športnih plesalcev (latinsko-ameriških in standardnih plesov) zelo drugačna od kulturnih vzorcev plesalcev drugih plesnih zvrsti oziroma športov. Velja pa tudi, da vsak plesni klub vsebuje določene plesne pare in posameznike, ki se med seboj razlikujejo po sposobnostih, izkušnjah in plesnem znanju, ravno zato je kultura posameznega plesnega kluba prav tako edinstvena, saj si vsak plesni klub oblikuje svojo kulturo skozi določeno obdobje. Kultura se v plesnem klubu oblikuje s pomočjo načina dela/treningov, ustvarjenega reda in discipline, ter prizadevnosti plesalcev. Potrebno pa se je zavedati, da so starejši oziroma vodje (vodilni, najboljši plesni pari) v plesnem klubu vzgled vsem ostalim, predvsem pa tistim plesalcem, ki šele začenjajo svojo plesno pot. V teoretičnem delu magistrske naloge z naslovom Kultura športnega plesalca smo ugotovili, da je kultura zelo kompleksna, saj vedno obstaja še kakšen dejavnik, ki lahko posredno ali neposredno vpliva na razvoj in oblikovanje kulture. Prav tako smo ugotovili, da je tudi pogajalski proces izjemnega pomena, saj če je le ta kvalitetno izveden, prinaša dobra plesna partnerstva, ter posledično tudi izjemne rezultate. S pomočjo rezultatov anketne raziskave pri športnih plesalcih (plesnih parih) standardnih in latinsko-ameriških plesov smo ugotovili trenutno stanje v športnem plesu glede kulture športnih plesalcev, njihovega načina delovanja, ter mišljenja. S tem, pa smo prišli tudi do novih predlogov za izboljšave na področju kulture športnih plesalcev. Saj je naša želja v prihodnje, da bo plesna kultura in ples kot kultura v prihodnje vzor mladim in ostalim športnikom. Rezultati vprašalnika, pa so pokazali, da so še vedno pereči problemi prepogosto menjavanje plesnih partnerjev, s čimer je povezana začetna slaba izbira plesnega partnerja (slaba priprava na pogajalski proces). Slabo in neprimerno prenašanje poraza na tekmovanjih, ter ne-prijateljski odnosi med plesnimi pari iz različnih plesnih klubov, vsekakor pa težave, ki se vedno znova pojavljajo v kulturno mešanih plesnih parih, ker se plesalci premalokrat zavedajo v kaj se spuščajo in čemu vse se bodo morali prilagoditi. Prav tako se bo v prihodnje potrebno ukvarjati z izobrazbo športnih plesalcev in športnikov na sploh, saj je v večini primerov tako doma kot v svetu prenizka izobrazba velik problem plesalcev. Zelo pomembno je, da bi se plesni klubi zavedali, da je plesno znanje in ustvarjalnost njihovih plesalcev na prvem mestu, ter bi jih tako še bolj spodbujali, jim stali ob strani, ter jim priznavali njihov uspeh in vodili njihov napredek. Saj so prav dobri plesalci tisti, ki pritegnejo k plesnemu zanimanju mlajše generacije. K vsemu temu pa lahko pripomore le primerna kultura znotraj plesnega kluba, ki jo plesalci spoštujejo in se z njo istovetijo.

96

8 SEZNAM LITERATURE

1. Bobek, V., Sruk, V., Zver, M. in Živko, T. 2003. Ekonomija, kultura in uspešnost. Ekonomska kultura in uspešnost držav. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Inštitut za ekonomske odnose s tujino.

2. De George, R. 1990. Business Ethics. New York: McGraw-Hill. 3. Delo. 2009. Ples izboljšuje vedenje otrok [online]. Dostopno na:

http://www.delo.si/clanek/83237 [22.6.2011]. 4. Dervišević, E. in Vidmar, J. 2009. Vodič po športni prehrani. Fakulteta za šport:

Inštitut za šport. 5. Fisher, R., Ury, W. in Bruce, P. 1998. Kako doseči razgovor. Ljubljana:

Gospodarski vestnik. 6. Gervas, J. 2002. Etični vidiki poslovnih daril. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 7. Goodall, J. 1986. The Chimpanzees of Gombe. Patterns of Behavior. 8. Hofstede, G. 2011. Hofstedejev model petih dimenzij kulture [online]. Dostopno na:

http://www.poslovni-utrip.si/2007/08/hofstedejev-model-petih-dimenzij-nacionalnih-kultur/ [10.6.2011].

9. Hrastelj, T. in Makovec Brenčič, M. 2001. Mednarodno trženje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

10. Ivanko, Š. 1996. Vloga in pomen poslovne etike. Ljubljana: Inštitut za evalvacijo in management v raziskovalni in razvojni dejavnosti.

11. Ivanko, Š. 2000. Strukture in procesi v organizaciji. Ljubljana: Visoka upravna šola.

12. Jelovac, D. 2000. Podjetniška kultura in etika. Portorož: Visoka strokovna šola za podjetništvo.

13. Kavčič, B. 1991. Sodobna teorija organizacije. Ljubljana: DZS. 14. Kavčič, B. 1992. Kako se uspešno pogajati. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 15. Kavčič, B. 1996. Spretnost pogajanja. Kranj: Moderna organizacija. 16. Kavčič, B. 2000. Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 17. Klemenc, A. 1996. Medkulturna komunikacija. Ljubljana: Študentska organizacija

Univerze v Ljubljani. 18. Kosi, T. 2002. Poslovno komuniciranje. Celje: Višja strokovna šola Celje. 19. Kosi, T. 2004. Poslovno komuniciranje. Celje: Višja strokovna šola Celje. 20. Kristan, S. 2009. Pogledi na šport. Inštitut za šport: Fakulteta za šport. 21. Lasan, M. 2005. Stalnost je določila spremembo. Fakulteta za šport: Inštitut za

šport. 22. Markič, P., Strniša, M. in Tavčar, R. 1994. Poslovna pogajanja. Ljubljana:

Gospodarski vestnik. 23. Osredečki, E. 1994. Nova kultura poslovnega komuniciranja (Poslovni bonton).

Zagreb: Samobor. 24. Plesna Zveza Slovenije. 2011. Kodeks vedenja in standardov etike plesnih sodnikov

[online]. Dostopno na: http://www.plesna-zveza.si/zpss-215424/pravila-zpss/kodeks-vedenja-in-standardov-etike-plesnih-sodnikov/#c-2 [20.6.2011].

25. Radonjič, D. 2004. Etika v managementu. Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru: Inštitut za razvoj managementa.

26. Robbins P., S. 1989. Organizational Behavior. Englewood Cliffs: Prentice Hall. 27. Rozman, R. 2000. Analiza in oblikovanje organizacije. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta. 28. Schneider, B. 1990. Organizational Climate and Culture. San Francisco: Jossey

Bass Publishers.

97

29. Tavčar, I. M. 2000. Kultura, etika in olika managementa. Kranj: Moderna Organizacija.

30. Treven, S. 2001. Mednarodno organizacijsko vedenje. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

31. Trunkl, R. 1995. Nekaj psihologije športa za vsakdanjo uporabo. Svetovalnica Antistres: Koper.

32. Tušak, M. 2003. Psihologija športa. Fakulteta za šport: Inštitut za šport. 33. Tušak, M. 2003. Strategije motiviranja v športu. Fakulteta za šport: Inštitut za

šport. 34. Tušak, M. 2004. Jaz- športnik: Samopodoba in identiteta športnikov. Fakulteta za

šport. 35. Tušak, M., Marinšek, M. in Tušak, M. 2008. Družina in športnik. Fakulteta za

šport: Inštitut za šport. 36. Wikipedia. 2011. Etika [online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika

[24.4.2011]. 37. Wikipedia. 2011. Kultura [online]. Dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kultura [23.4.2011]. 38. Zagorc, M. 2000. Družabni in športni ples. Ljubljana: PZS in združenje plesnih

vaditeljev, učiteljev in trenerjev Slovenije. 39. Zagorc, M. 2001. Ples - družabnost, šport, umetnost. Ljubljana: Založba Domus. 40. Zagorc, M. in Brun, N. 2004. Slovenska plesna pravljica. Ljubljana: Založba

Forma 7. 41. Završnik, B. 2007. Poslovna pogajanja v medkulturnem okolju. Univerza v

Mariboru: Ekonomsko-Poslovna Fakulteta Maribor.

1

PRILOGE

PRILOGA 1: Anketni vprašalnik

Spoštovani! Sem Martina Plohl, študentka Ekonomsko-Poslovne fakultete v Mariboru. V okviru magistrskega dela z naslovom Kultura športnega plesalca, pripravljam anketno raziskavo na temo kulture v športnem plesu, natančneje med športnimi plesalci standardnih in latinsko-ameriških plesov. Z anketnim vprašalnikom, ki je pred Vami bi tako pridobila potrebne podatke za svojo nadaljnjo raziskavo v magistrskem delu. Zato Vas vljudno prosim, da si vzamete nekaj minut časa in odgovorite na zastavljena vprašanja. Sodelovanje v anketi je anonimno, zato se Vam na vprašalnike ni potrebno podpisati. Za reševanje ankete se Vam že v naprej zahvaljujem in Vam želim obilo plesnih uspehov v prihodnje. Lep plesni pozdrav Martina Plohl

VPRAŠANJA

1. Vaš spol je:

a) Ženski b) Moški

2. Koliko let se že aktivno ukvarjate s športnim plesom – standardnimi in latinsko-ameriškimi plesi?

a) Do 5 let b) 5 do 10 let c) 10 do 15 let d) 15 let in več

3. Koliko plesnih partnerjev ste že imeli v svoji plesni karieri?

a) Enega b) Dva c) Tri d) Več kot tri

4. Kakšen je bil Vaš vzrok razpada plesnega para (če ste pri prejšnjem vprašanju odgovorili tri ali več kot tri)?

a) Različni interesi, cilji in razmišljanja b) Slabi rezultati c) Finančne težave d) Premalo podpore trenerjev in matičnega kluba

2

e) Oddaljenost od doma in domotožje f) Vmešavanje staršev v delo plesnega para in trenerjev g) Ker menim, da moj partner ne zadostuje mojim pričakovanjem

5. Kako prenašate poraz na tekmovanju?

a) Se ne obremenjujem in razmišljam pozitivno naprej b) Jezo in razočaranje držim v sebi in je ne kažem navzven c) Jezo kažem navzven in bes stresam na druge d) Težko se obvladujem in sem nekoliko nasilen

6. Ali večinoma krivite samo svojega partnerja za neuspehe, ali neuspeh prevzamete tudi nase in poskušate najti vzrok zanj?

a) Večinoma krivim partnerja in njegove napake b) Menim, da sva oba kriva za neuspeh c) Vedno krivim le sebe in poskušam ugotoviti, kaj moram izboljšati, da bova

naslednjič bolje uvrščena

7. Ali menite, da vaju s sedanjim plesnim partnerjem vežejo skupni cilji in interesi, ter podobni pogledi in razmišljanja o Vajini karier i in plesu?

a) Da b) Ne c) Delno

8. Ali menite, da obstajajo številne ovire, pri kulturno mešanih plesnih parih (primer slovenski plesalec pleše s tujo plesalko za Slovenijo)?

a) da obstajajo določene ovire, ki niso moteče b) obstaja ogromno ovir, ki se jim je potrebno prilagoditi, če želimo da plesni par

funkcionira (le te so velikokrat moteče) c) ne obstaja nobena ovira

9. Ali se kdaj zalotite, da drugemu konkurentu privoščite slab rezultat in ob njegovi nesreči uživate?

a) Vedno b) Včasih c) Redko d) Nikoli

10. Ali svoje plesne konkurente doživljate izven parketa kot prijatelje?

a) Da b) Ne

3

11. Ali menite, da je vedenje večine plesalcev (tudi Vaših konkurentov) na tekmovanjih primerno in brez večjih emocionalnih izbruhov?

a) Da b) Ne

12. Ali menite, da so članski plesalci s svojo kulturo in vedenjem vzor mlajšim plesalcem?

a) Ne b) Da c) Samo nekateri

13. Kaj menite o urejenosti (obleka, zunanji videz) športnih plesalcev?

a) Zelo lepo so urejeni b) Urejeni c) Nič posebnega d) Menim, da niso urejeni

14. Ali športni plesalci pazite na zdravo in primerno prehrano?

a) Da, vedno pazim na prehrano b) Na prehrano pazim samo kadar so tekmovanja c) Ne, ne dajem posebne pozornosti na prehrano

15. Ali si znate razporediti čas in ste organizirani pri oblikovanju vašega vsakodnevnega urnika, glede na to, da imate vsakodnevne treninge in skoraj vsak teden tekmovanje?

a) Da, znam si razporediti čas, zato imam vedno izdelan plan b) Samo ob večjih naporih in veliki zasedenosti si izdelam plan, drugače ne c) Nikoli si ne delam planov

16. kaj menite o najboljših športnih plesalcih na svetu in njihovi izobrazbi – mislimo le na najuspešnejše plesalce?

a) Najuspešnejši športni plesalci so visoko izobraženi (diploma, magisterij, doktorat) b) Najuspešnejši športni plesalci so srednje izobraženi (srednja šola, poklicna šola,

gimnazija) c) Najuspešnejši športni plesalci niso izobraženi (osnovna šola, nedokončana srednja

šola) 17. Ali ste verni?

a) Da, sem veren-a (verjamem da obstajajo nadnaravne sile) b) Ne nisem veren-a (ne verjamem v nadnaravne sile) c) Verjamem samo v kvaliteto in dober ples

4

18. Ali menite, da v športnem plesu obstajata korupcija in podkupovanje?

a) Da, obstajata v veliki meri b) Da obstajata, a ne tako izrazito kot v ostalih športih c) Ne obstajata

Zahvaljujem se vam za Vaše iskrene odgovore in pomoč. Datum reševanja anketnega vprašalnika: _____________________________________