letnik 9/3, november 2007

ISSN 1580-1993UDK 355.5(479.4)(055) November 2007 – 9/Št. 3

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA OBRAMBOGENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE

I Z D A J AT E L J / P U B L I S H E R :Generalštab Slovenske vojske/General Staff of the Slovenian Armed Forceswww.mors.si/tiskovno_sredisce/publicistika_mors/index.htm

U R E D N I Š K I O D B O R / E D I T O R I A L B O A R D :podpolkovnik Janez Gomzi/Lieutenant Colonel Janez Gomzipodpolkovnik Pavle Gostiša/Lieutenant Colonel Pavle GostišaVVU XIV. razreda Tomaž Pörš/VVU XIV Tomaž Pörš

major mag. Boris Bratušek/Major Boris Bratušekmajor Matjaž Bizjak/Major Matjaž BizjakVVU XIII. razreda mag. Željko Kralj/VVU XIII Željko Kraljstotnik Borut Vitek/Capitan Borut VitekVVU X. razreda Irena Vadnjal/VVU X Irena Vadnjal

G L AV N I U R E D N I K / E X E C U T I V E E D I T O R :generalpodpolkovnik Albin Gutman/Lieutenant General Albin Gutman

O D G O V O R N I U R E D N I K / M A N A G I N G E D I T O R :podpolkovnik Evgen Primožič/Lieutenant Colonel Evgen Primožič

N A M E S T N I K O D G O V O R N E G A U R E D N I K A / A S S I S TA N T M A N A G I N G E D I T O R :major Bogdan Avbar/Major Bogdan Avbar

L E K T O R I R A N J E / P R O O F R E A D I N G :Milena Sevšek PotočnikMetka Brulec

O B L I K O VA N J E / D E S I G N & G R A P H I C S :Roman Kuhar, Gorenjski tisk

T I S K / P R I N T:Birografika Bori, d. o. o.Ljubljana 2007

N A K L A D A / E D I T I O N :470 izvodov/copies

Prispevki, objavljeni v Biltenu Slovenske vojske, niso uradno stališče Slovenske vojske niti organov, iz katerih so avtorji prispevkov.Articles, published in the Bulletin of the Slovenian Armed Forces do not reflect the official viewpointof the Slovenian Armed Forces nor the bodies in which the authors of articles are employed.

VVU XIII. razreda dr. Denis Čaleta/VVU Denis ČaletaXIII

Če se vselej, tudi ko si na varnem, spomniš nevarnosti in če se v urejenih obdobjih vselej

spomniš na obdobja kaosa – vselej oprezuj za nevarnostjo in kaosom, dokler sta še brezoblična,

in jima prepreči, da bi se sploh zgodila – to je najboljše od vsega.

HO YANXI (dinastija Sung),iz Sun Cu: Umetnost vojne, str. 114

4

Spoštovani bralci!

Pred nami je nova številka Biltena Slovenske vojske, tretja v letošnjem letu, ki ima nekoliko drugačno podobo. Pri tem ne gre toliko za oblikovno ali vsebinsko drugačnost, temveč za izbiro besedila, ki je oblikovano kot znanstvena razprava oziroma monografija. Ta način objavljanja se v Biltenu pojavlja prvič, njegovaznačilnost je, da širši strokovni in drugi javnosti razumljivo in poučno prikazuje ugotovitve raziskave. Tako sledimo novemu Navodilu za pripravo in izdajanje periodičnih publikacij Slovenske vojske, ki omogoča uresničevanje idej in želja njegovih snovalcev pri uvajanju novosti ter prilagajanju izzivom časa. Prispevki se morajo prilagoditi najustreznejši obliki objave, seveda z namenom, da bi bralcem ponudili višjo raven vsebine.

Avtorji prispevka za tretjo številko Biltena so slušatelji 11. generacije višjega štabnega tečaja, ki so pod mentorstvom dr. Iztoka Podbregarja na zanimiv način priredili svoje prispevke, iz katerih je nastal priročnik z naslovom Krizno upravljanje. Priročnik objavljamo v celoti, tako kot je nastal. S to izdajo uresničujemo tudi željo, da študentje podiplomskega študija, ki so hkrati slušatelji višjega štabnega tečaja, svoja dela, prirejena za objavo, objavijo kot prispevke v Biltenu Slovenske vojske.

Hkrati ponovno vabimo pripadnike Slovenske vojske in tudi druge, da začnejo pripravljati prispevke za objavo v Biltenu. Naj to vabilo sprejmejo kot izziv, s katerim bodo dokazali svojo strokovnost in željo po širjenju splošnega in posebnega znanja. Tudi tako bo Slovenska vojska rasla v strokovno-znanstveno organizacijo z visoko izobraženimi in usposobljenimi ter inovativnimi pripadniki.

PodpolkovnikEvgen Primožič,

odgovorni urednik

5

P o v e l j n i š k o - š t a b n a š o l a – 11 . v i š j e š t a b n o š o l a n j e

KR IZNO UPRAVLJANJE

s t o t n i k V a l t e r B o s o t i n a

m a j o r k a M a r j a n a F r l i c

s t o t n i k F r a n c M o g o l i č

s t o t n i k G r e g o r K o b a l

s t o t n i k T o m a ž O b l a k

s t o t n i k m a g . A n ž e R o d e

s t o t n i c a N a t a š a R o t

s t o t n i k F r a n c Š r o k

s t o t n i c a D e n i s Š t e m b e r g e r

s t o t n i k Z d e n k o U z e l a c

M e n t o r : i z r . p r o f . d r. I z t o k P o d b r e g a r

7

PREDGOVOR

V mednarodnem (varnostnem) okolju se srečujemo z nesimetričnimi grožnjami, ki vplivajo na gospodarsko stabilnost države, sprožajo vojaške odzive od zunaj, vplivajo na razumevanje varnosti in spreminjajo poglede na družbeno varnost. Pri takšnih grožnjah je zelo pomembno sodelovanje med državami in drugimi dejavniki, ki mora obsegati krizno upravljanje in vodenje ter preprečevanje kriz. Izkušnje iz preteklosti nam pri tem pomagajo, da se v danih položajih ustrezno odzovemo, da je delovanje usklajeno in zato učinkovito.Krize so v sodobnem svetu vse pogostejše in vse bolj katastrofalne, zato jih sprejemamo kot neizbežno stvarnost, ki jo moramo upoštevati pri svojem načrtovanju in odločanju. Razvoju koncepta krize sledi krizno upravljanje, ki ga lahko opredelimo kot prizadevanje za nadzor nad dogodki, da ne bi prišlo do nepričakovanih razmer oziroma krize. Prednosti pri tem imajo tisti, ki se zavedajo možnosti za nastanek kriz in so krizno upravljanje vgradili v strateško in poslovno načrtovanje. Cilj kriznega upravljanja je zagotavljanje varnosti, torej uvedba razmer, ki niso krizne s stališča prizadetih, in pridobitev ponovnega nadzora nad dogodki, kar predvsem pomeni odpraviti vir ogrožanja varnosti, bodisi da gre za naravne, tehnološke in politične krize ali medčloveške spore. Smisel kriznega upravljanja je v pravilnem odzivu na krizo (previdnosten, konstruktiven, pravočasen). Krizno upravljanje vključuje številne vidike, in sicer preventivo in pripravljenost, sprejemanje in sporočanje (kriznih) odločitev ter odgovornost in učenje kot temeljne vidike priprav. Krizno načrtovanje na strateški in operativni ravni je nujnost v celovitem varnostnem okolju. Področje kriznega načrtovanja je med najbolj poudarjenimi v razvoju sistema kriznega upravljanja. Velja prepričanje, da le primerno razviti in oblikovani mehanizmi za krizno načrtovanje prispevajo k učinkovitemu kriznemu odzivanju na poznejši stopnji. Napake pri kriznem načrtovanju in odzivanju namreč lahko vplivajo na obseg in moč (glede na intenzivnost škodljivega delovanja) krize, lahko pa celo sprožimo verižno reakcijo drugih kriz.V krizno načrtovanje za reševanje vsestranskih kriz mora biti vključenih več organizacij, ne samo ena. Pri tem je treba poleg znotrajorganizacijskega zagotoviti

8

tudi medorganizacijski pretok informacij. Načrtovalci morajo torej upoštevati komunikacijo z najverjetnejšimi glavnimi organizacijami, ki bodo vključene v odzivanje na nesrečo.

Slovenska vojska je z vstopom Slovenije v Nato in EU pridobila novo vlogo in poslanstvo v obrambnem sistemu Republike Slovenije. Njene temeljne naloge so vojaška obramba, uresničevanje mednarodnih obrambnih in vojaških ter drugih obveznosti, ki jih je prevzela RS, sodelovanje v operacijah v podporo miru in humanitarnih operacijah, ter sodelovanje v nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Vsaka država bi morala za obvladovanje zunanjih in notranjih kriznih razmer oblikovati standardizirana pravila in postopke kriznega upravljanja, strnjene v skupen dokument oziroma priročnik za krizno upravljanje.V vsebini, ki ji boste v nadaljevanju sledili, smo poskušali prikazati delovanje različnih subjektov v načrtovanju reševanja nekega zelo posebnega položaja. Pričakovani padec tujka iz vesolja, ki je za nameček še radioaktiven, se morda zdi nemogoč, pa se kljub temu lahko zgodi. Nam pa takšen položaj daje idealno možnost za razmišljanje, kako se s stališča vojaških poveljnikov, ki so dobili nalogo načrtovanja te pravzaprav redne naloge Slovenske vojske, soočiti s tako zapletenim položajem.To je naloga, ki zahteva predvsem izjemno usklajenost znotraj Slovenske vojske, hkrati pa odlično sodelovanje z drugimi, recimo civilnimi subjekti že pri načrtovanju, še posebej pa pri reševanju takšnega položaja.Ugotavljamo, da je priročnik za krizno upravljanje dobra in uporabna oblika obvladovanja takšnih položajev, zato ima svoje mesto tudi v Slovenski vojski. To obliko uporablja tudi Nato, jasen in sprejemljiv pa je tudi v civilnem okolju.Naš cilj pri pripravi tega priročnika ni bil, da bi naredili popoln priročnik, ker je za tako zahteven položaj to le preveč zapleteno. Smo pa želeli, da bralec začne razmišljati in nadgrajevati naše delo, da bi morda v formalnem delovanju Slovenske vojske le začeli nastajati boljši priročniki o zahtevnejših okoliščinah, kot je ta, ki smo se je lotili v tem gradivu.Zahvaljujemo se vsem sodelujočim na Fakulteti za logistiko Univerze Mariboru in odgovornim v Slovenski vojski za izjemno podporo. Še posebej hvala vsem pripadnikom Slovenske vojske, ki boste gradivo prebirali in ga nadgrajevali ter se tako učili za delovanje v zahtevnih razmerah.

Generalpodpolkovnik izr. prof. dr. Iztok Podbregar

9

FOREWORD

The international security environment is faced with asymmetric threats, which influence the economic stability of countries, generate external militaryreactions, affect the comprehension of security and transform views about social security. Considering these threats, cooperation between nations and other organisations that are involved in crisis management and crisis prevention is of vital importance. Past experiences are also a valuable tool in providing an appropriate response in a coordinated and effective manner.As modern crises are more and more frequent, and their consequences are increasingly catastrophic, they are perceived as unavoidable and to be taken into consideration in the planning and decision making process. The crisis development concept is followed by crisis management that can be defined asan attempt to control events in order to prevent the occurrence of unexpected circumstances/conditions and crisis situations. The advantage is in the hands of those, who are aware of potential crises and who have incorporated crisis management into their strategic and business plans. The purpose of crisis management is to ensure security, i.e. to establish conditions that are not perceived as a crisis, and to regain control of events by removing the source of threat, be it in the form of natural, technological or political crises and/or interpersonal conflicts. The core of crisis managementis embodied in a proper response to a crisis (precautionary, constructive and timely). It involves several aspects, i.e. prevention and readiness, adoption and notification of crisis-related decisions, and responsibility and learning asfundamental aspects of preparation. Crisis management planning at strategic and operational levels has become a necessity in the comprehensive security environment. It has become one of the most exposed areas in the crisis management system. According to prevailing opinion, only suitably developed and established crisis planning mechanisms can contribute to efficient crisis response at later stages. Errors occurring during theplanning process of crisis management and response can namely affect the range and intensity of the crisis (given the intensity of harmful action), or can even set off a chain reaction of other crises.

10

The crisis management planning process for the resolution of multifaceted crises should involve several organisations, and not only one. The provision of information flow within and among organisations is also necessary. The plannersshould, therefore, take into account communication channels with the most likely key organisations involved in disaster response operations.

By joining NATO and the EU, the Slovenian Armed Forces have taken on a new role and mission in the defence system of the Republic of Slovenia. Their fundamental mission is to conduct military defence, fulfil international, militaryand other obligations assumed by the Republic of Slovenia, to participate in peace support operations and humanitarian missions, and to take part in protection, rescue and relief tasks. With the purpose of managing external and internal crisis situations, every nation should develop its standardized crisis management rules and procedures which are joined into a common document or a crisis management handbook.With this handbook, we have tried to present the activities of various organisations in the planning process concerning the decisions taken in a specificsituation. A comet impact that is in addition radioactive may appear impossible but it is likely. This provides an excellent opportunity for us to contemplate a resolution for a complex situation from a military commander’s perspective who has been tasked with planning for this rather routine task of the Slovenian Armed Forces.It is a task that demands above all exceptional coordination within the Slovenian Armed Forces, and good cooperation with others, such as civilian organisations, as early as during the planning phase, but even more during the actual resolution of a situation.The Crisis Management Handbook should be regarded as a good and useful tool for addressing such situations, and can, therefore, be utilised in the Slovenian Armed Forces. The format of the handbook is also used by NATO, and is also clear and appropriate for civilian circles.The aim pursued during the preparation of this publication was not to produce an exhaustive handbook which, given the complexity of the issue, is almost impossible. Our intention was rather to encourage the reader to think about and upgrade his/her work. Within the formal operational framework of the Slovenian Armed Forces at least, this could advance the development of even better reference materials on more complex issues compared to the one dealt with here.

11

We would like to thank all contributors from the Faculty of Logistics, University of Maribor, and high-ranking personnel from the Slovenian Armed Forces for their great support. A special word of thanks goes to all service members of the Slovenian Armed Forces who will read and make improvements to the material, and thus acquire new knowledge for operations in difficult conditions.

Lieutenant General Associate Professor Iztok Podbregar, PhD

13

VSEBINA PREDGOVOR ...............................................................................................7

POVZETEK .................................................................................................17

1 UVOD .............................................................................................................21

2 METODOLOŠKI OKVIR ........................................................................23

2.1 Opredelitev problema .......................................................................................232.2 Hipoteza ...........................................................................................................242.3 Metode dela ......................................................................................................242.4 Temeljni pojem .................................................................................................24

3 SPISEK MOGOČIH KRIZ IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI – – PRIMER KOMETA ................................................................................31

3.1 Informacija o padcu kometa povzroči paniko velikih razsežnosti pri prebivalstvu večjega dela Republike Slovenije ................................................313.2 Padec kometa na naseljeno mesto in številne neposredne žrtve (udar in eksplozija) ...........................................................................................323.3 Komet je radioaktiven in povzroči visoko stopnjo radiacije (primarne in sekundarne) .................................................................................333.4 Komet povzroči potres z rušilno močjo ...........................................................343.5 Komet povzroči udarni val, visok deset metrov, in poplavo večjega območja ............................................................................................................353.6 Kombinacija vseh prej naštetih dogodkov .......................................................36

4 DRŽAVNE IN MEDNARODNE POSLEDICE PADCA KOMETA 4.1 Omejitve ...........................................................................................................404.2 Posledice ...........................................................................................................404.2.1 Posledice potresa ..............................................................................................404.2.2 Posledice udarnega vodnega vala .....................................................................454.2.3 Posledice radioaktivnega sevanja .....................................................................514.3 Ugotovitve o posledicah ...................................................................................53

5 SPLOŠNI NAČRTI ZA PREPREČITEV KRIZ IN ODZIV NANJE ............................................................................................55

5.1 Namen in cilj načrtovanja ................................................................................565.2 Splošno o načrtovanju ......................................................................................565.3 Preprečevanje ...................................................................................................5

V PIRANSKI ZALIV .................................................................................37

7

14

5.3.1 Poplave .............................................................................................................585.3.2 Potres ................................................................................................................585.3.3 Radiološke nevarnosti ......................................................................................595.3.4 Nesreče na morju ..............................................................................................605.3.5 Druge nesreče ...................................................................................................605.3.5.1 Požar .................................................................................................................605.3.5.2 Plazovi, usadi, podori .......................................................................................615.3.5.3 Epidemije nalezljivih bolezni ...........................................................................615.3.5.4 Nesreče z nevarnimi snovmi ............................................................................635.3.6 Preprečevanje drugih oblik ogrožanja ..............................................................645.3.6.1 Vojaško ogrožanje ............................................................................................645.3.6.2 Terorizem ..........................................................................................................645.3.6.3 Ogrožanje najbolj ogrožene infrastrukture .......................................................645.3.6.4 Druga varnostna tveganja .................................................................................655.4 Ukrepanje .........................................................................................................655.4.1 Poplave .............................................................................................................655.4.2 Potres ................................................................................................................685.4.3 Radioaktivno sevanje .......................................................................................725.4.4 Nesreča na morju ..............................................................................................755.4.5 Druge nesreče ...................................................................................................785.4.5.1 Požar .................................................................................................................785.4.5.2 Nesreče z nevarnimi snovmi ............................................................................795.4.6 Ukrepi zaščite in reševanja ob pojavu terorističnih dejanj ...............................795.5 Vloga Slovenske vojske ...................................................................................805.6 Ugotovitve o načrtovanju in preprečevanju nesreč ..........................................81

6 OPIS SPLOŠNIH DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE NA PODROČJU KRIZNIH PRIPRAV ........................................................83

6.1 Splošne dejavnosti organizacije na področju kriznih priprav, če je informacija o padcu kometa v Piranski zaliv pridobljena tri dni pred naravno nesrečo – izvedba evakuacije .............................................................846.2 Splošne dejavnosti organizacije na področju kriznih priprav ob padcu kometa v Piranski zaliv – potres, udarni val oziroma poplave in radioaktivnost ...................................................................................................86

7 DIAGRAM POTEKA ORGANIZACIJSKEGA IN MEDORGANIZACIJSKEGA USKLAJEVANJA TER ODLOČANJA OB KRIZAH ....................................................................93

7.1 Predkrizno usklajevanje ...................................................................................957.2 Usklajevanje ob pojavu krize ...........................................................................977.3 Usklajevanje pri odpravi posledic krize ...........................................................98

15

8 OPIS VSEH IZVRŠILNIH ORGANIZACIJ, KI SO VPLETENE V PREPREČEVANJE KRIZE ALI KRIZNO ODZIVANJE .........101

8.1 Organizacije, vključene v sistem zaščite, reševanja in pomoči ......................1038.1.1 Sile za zaščito, reševanje in pomoč na ravni obalne regije ............................1038.1.2 Enote, službe in centri za zaščito in reševanje, ki jih organizirajo državni organi .................................................................................................1048.1.3 Enote in službe društev ter drugih nevladnih organizacij ..............................1048.2 Vloga organizacij za zaščito, reševanje in pomoč ..........................................1048.2.1 Vloga organizacij obalne regije ......................................................................1048.2.1.1 Izpostava URSZR Koper ................................................................................1048.2.1.2 Policijska uprava Koper .................................................................................1048.2.1.3 Inšpekcijske službe .........................................................................................1058.2.1.4 Civilna zaščita (CZ) .......................................................................................1058.2.1.4.1 Štab CZ za obalno regijo ................................................................................1068.2.1.4.2 Poveljniki in štabi CZ občin ...........................................................................1068.2.1.4.3 Enote in službe CZ .........................................................................................1068.2.1.4.3.1 Tehnična reševalna enota ................................................................................1068.2.1.4.3.2 Oddelek za radiološko, kemično in biološko izvidovanje ..............................1078.2.1.4.3.3 Enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi ...........................1078.2.1.4.3.4 Naloge Službe za podporo (ekip za oskrbo, zveze, prevoz in za informacijsko podporo ter administrativno delo) ...........................................1078.2.1.4.3.5 Informacijski center ........................................................................................1088.2.1.4.3.6 Logistični center .............................................................................................1088.2.1.5 Javna služba za zaščito, reševanje in pomoč ..................................................1088.2.1.5.1 Javni zavod Gasilska brigada Koper in prostovoljna gasilska društva obalne regije ...................................................................................................1088.2.1.6 Drugi javni zavodi, agencije in gospodarske družbe ......................................1098.2.1.6.1 Splošna bolnišnica Izola ter zdravstveni domovi Koper, Izola in Piran .........1098.2.1.6.2 Javna komunalna podjetja v obalni regiji .......................................................1098.2.1.6.3 Cestna podjetja v obalni regiji ........................................................................1098.2.1.6.4 Veterinarska uprava RS, Območni urad Koper ..............................................1098.2.1.6.5 Rižanski vodovod Koper ................................................................................1108.2.1.6.6 Elektro Primorska, d. d. Koper .......................................................................1108.2.1.6.7 Telekom Slovenije, d. d. Koper ......................................................................1108.2.1.6.8 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran .............................1108.2.1.6.9 Agencija Republike Slovenije za okolje – Območna pisarna Koper .............1108.2.2 Enote, službe in centri za zaščito in reševanje, ki jih organizirajo državni organi ................................................................................................. 1118.2.2.1 Ekološki laboratorij z mobilno enoto – ELME pri Inštitutu Jožef Stefan ...... 1118.2.2.2 Mobilna enota ekološkega laboratorija – MEEL ........................................... 1118.2.2.3 Agencija Republike Slovenije za okolje ........................................................ 1118.2.2.4 Enota za higiensko epidemiološko delo ......................................................... 111

16

8.2.3 Enote in službe društev ter drugih nevladnih organizacij ..............................1128.2.3.1 Potapljaška reševalna služba ..........................................................................1128.2.3.2 Enota za reševanje z reševalnimi psi ..............................................................1128.2.3.3 Enote za postavitev začasnih prebivališč .......................................................1128.2.3.4 Humanitarne organizacije ...............................................................................112

9 NAJMANJŠE OPERATIVNO JEDRO ORGANIZACIJE KRIZNEGA UPRAVLJANJA ...............................................................113

9.1 Evakuacija ljudi in živali ...............................................................................1139.2 Vodenje dejavnosti ob nesreči ........................................................................1139.3 Operativno jedro organizacije kriznega upravljanja ......................................1159.3.1 Regijska raven ................................................................................................1159.3.2 Občinska raven ...............................................................................................119

10 SPISEK OSEB ZA OBVEŠČANJE IN VPOKLIC ..........................125

10.1 Posodobljen spisek oseb za obveščanje .........................................................12510.2 Razširjen spisek oseb za obveščanje ..............................................................12610.3 Obveščanje prebivalcev na prizadetem območju ...........................................12710.4 Obveščanje širše javnosti ...............................................................................127

11 POVZETEK SEDANJE KRIZNE ZAKONODAJE V REPUBLIKI SLOVENIJI ......................................................................129

12 KRIZNI KOMUNIKACIJSKO-INFORMACIJSKI SISTEM .....159

12.1 Preventivne dejavnosti ...................................................................................16112.2 Komunikacija med krizo ................................................................................16212.3 Opazovanje in obveščanje ob potresu na obalnem območju ..........................16312.4 Obveščanje in alarmiranje ob jedrski nesreči na obalnem območju ..............16612.5 Obveščanje in alarmiranje ob poplavah na obalnem območju ......................16812.6 Informacijski sistem .......................................................................................170

13 NAČRT ODNOSOV Z JAVNOSTMI ..................................................177

13.1 Načrtovanje odnosov z javnostmi ..................................................................17713.2 Obveščanje .....................................................................................................17813.3 Obveščanje drugih držav in mednarodnih organizacij ...................................17913.4 Oblika načrtov ................................................................................................179

14 VIRI IN LITERATURA ..........................................................................185

17

POVZETEK

Strateško varnostno okolje Republike Slovenije se vse hitreje spreminja. Nestabilnost, grožnje in tveganja, ki iz tega izhajajo, predstavljajo glavni izziv globalni varnosti, s tem pa tudi varnosti Republike Slovenije. Pomen klasičnih vojaških groženj se sicer zmanjšuje, dolgoročno pa jih še vedno ni mogoče povsem izključiti. Moderne oblike ogrožanja varnosti vse bolj nadomeščajo klasične vojaške oblike. Glavne značilnosti modernih oblik so asimetričnost delovanja, vsestranskost, nadnacionalni značaj, raznovrstnost in nedoločljivost struktur, vse večja stopnja organiziranosti nevarnih družbenih skupin ter njihova spretnost v uporabi sodobnih komunikacij. Nekatere hujše oblike navedenih groženj lahko v temeljih zamajejo stabilnost celih držav. Za obvladovanje navedenih groženj so poleg vojaških in policijskih vse bolj pomembni politični, pravni, gospodarski, trgovinski, zdravstveni, socialni, kulturni in okoljevarstveni ukrepi, boj proti revščini in izobraževanje. Slovenska vojska se mora pripraviti za vključevanje v sistem zaščite in reševanja ter uresničevanje nalog v njem. Če želi, da bo sodelovanje učinkovito, mora pripraviti priročnik za delovanje ob različnih krizah, v katerem bodo navedeni napotki za ukrepanje. Vse države in organizacije bi morale za obvladovanje zunanjih in notranjih kriznih razmer oblikovati standardizirana pravila in postopke. Vsak tak priročnik naj bi obsegal:– spisek mogočih kriz, v katere je neka organizacija lahko

vpletena, značilnosti teh kriz, državne in mednarodne posledice ter splošne načrte za njihovo preprečitev ali odzivanje;

– opis splošnih dejavnosti organizacije na področju kriznih priprav;

– diagram poteka organizacijskega in medorganizacijskega usklajevanja ter odločanja ob krizah;

– opis vseh izvršilnih organizacij, ki so vpletene v preprečevanje

18

krize ali krizno odzivanje;– minimalno operativno jedro organizacije kriznega upravljanja;– obširen in posodobljen spisek oseb za obveščanje in vpoklic;– povzetek sedanje krizne zakonodaje;– načrt kriznih komunikacij;– načrt odnosov z javnostmi.Slovenska vojska bo le tako lahko pravočasno predvidela, odkrila, ocenila, spremljala in odgovorila na morebitne krize.Skupina slušateljev 11. višjega štabnega šolanja na Poveljniško-štabni šoli, ki so hkrati študenti na magistrskem študiju logistike sistemov na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, je pod mentorstvom izrednega profesorja dr. Iztoka Podbregarja pripravila priročnik za krizno upravljanje, ki je prilagojen trenutni organiziranosti slovenskega nacionalnovarnostnega sistema. Krizno upravljanje je predstavljeno na primeru padca kometa v Piranski zaliv.

K L J U Č N E B E S E D E

Krizno upravljanje, kriza, priročnik za krizno upravljanje, komet, Slovenska vojska, zaščita in reševanje.

A B S T R A C T

The strategic security environment of the Republic of Slovenia is changing with increasing speed. Instability, threats and risks associated with these phenomena represent a major challenge to global security and also to security of the Republic of Slovenia. Although the significance of conventional military threats is somewhat diminishing, it cannot be entirely ignored. Conventional military forms of threat are being increasingly replaced by modern security threats. These threats are characterized by asymmetric functioning, versatility, transnational character, variety and indefinable structures, as

19

well as the improved organization of dangerous groups and their skilled use of modern communications. Some more severe forms of threat referred to previously may undermine the stability of an entire nation. In addition to military and police resources, these threats are increasingly managed through political, legal, economic, trade, health, social, cultural and environmental actions, through fighting poverty, and education. The Slovenian Armed Forces should be prepared for integration into the protection and rescue system, and for implementation of relevant tasks. In light of efficient cooperation, it is necessary to generate a handbook on crisis operations including relevant response measures. In order to manage external and internal crisis situations, all nations and organisations should develop standardised rules and procedures, which include the following: – List of potential crises involving a particular organisation,

characteristics of such crises, national and international consequences, and overall plans for their prevention or response;

– Description of common activities concerning crisis preparations in an organisation;

– Flow chart on activities coordination and decision making processes within and between organisations during crises;

– Description of all executive organisations involved in crisis prevention or response;

– Minimum requirements for an operational core of a crisis management;

– Detailed and updated list of persons designated for notification and call-up;

– Summary of applicable crisis-related legal documents;– Crisis communication plan;– Public relations plan.The Slovenian Armed Forces will thus be capable of a timely prediction, identification, assessment, monitoring of and response to potential crises.

20

The Crisis Management Handbook was written by a group of participants from the 11th Senior Staff Course at the Command and Staff School who are also postgraduate students of Logistic Systems at the Faculty of Logistics, University of Maribor, under the mentorship of Associate Professor Iztok Podbregar, PhD. The Handbook which focuses on the case study of a possible comet impact in the Bay of Piran is based on the current organisation of the Slovenian National Security System.

K E Y W O R D S

Crisis management, crisis, crisis management handbook, comet, Slovenian Armed Forces, protection and rescue.

21

Anže Rode

1 UVOD

Slovenska vojska je z vstopom Slovenije v Nato in EU pridobila novo vlogo in poslanstvo v obrambnem sistemu Republike Slovenije. Iz statične vojske, omejene na državno ozemlje, je postala dinamična, za katero je državno ozemlje izhodiščno območje za operacije na interesnem območju zavezništva in mednarodne skupnosti.

Moderne oblike ogrožanja varnosti1 sveta in tudi Slovenije vse bolj nadomeščajo klasične vojaške oblike. Najpogostejše so mednarodni terorizem, ilegalne migracije, organizirani kriminal, trgovina z mamili in ljudmi, ekstremizem, različna etnična gibanja, verski fanatizem, uničevanje okolja, nenadzorovana proizvodnja ter vse večja dostopnost nevarnih bioloških, kemičnih in jedrskih snovi ter zloraba interneta (Srednjeročni obrambni program 2007–2012). Tudi Prezelj (2005: 97–98) ugotavlja, da prihaja do netradicionalne uporabe oboroženih sil v nevojnih vojaških operacijah, v katerih so še posebej pomembne zanesljive in pravočasne informacije.Spremenjeno strateško in varnostno okolje, vstop Slovenije v Nato in EU, poslanstvo in naloge ter sprejeti cilji sil Slovenske vojske zahtevajo

1 Glavne značilnosti naštetih groženj so asimetričnost delovanja, kompleksnost, nadnacionalni značaj, raznovrst-nost in nedoločljivost struktur, vse večja stopnja organiziranosti nevarnih družbenih skupin ter njihova spretnost v uporabi sodobnih komunikacij. Nekatere hujše oblike navedenih groženj lahko v temeljih zamajejo stabilnost celih držav.

FANTJE, BREZ SKRBI , MI IMAMO PRIPRAVLJEN PRIROČNIK KRIZNEGA UPRAVLJANJA!

22

1 UVOD

spremembo razumevanja vloge Slovenske vojske v sistemu nacionalne varnosti, saj se mora pripraviti tudi za delovanje v sistemu zaščite in reševanja.

23

Anže Rode

2 METODOLOŠK I OKV IR

2.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Strateško varnostno okolje Republike Slovenije se vse hitreje spreminja (Srednjeročni obrambni program 2005–2010). Nestabilnost, grožnje in tveganja, ki iz tega izhajajo, predstavljajo glavni izziv globalni varnosti in tudi varnosti Republike Slovenije. Pomen klasičnih vojaških groženj se sicer zmanjšuje, dolgoročno pa jih vseeno ni mogoče povsem izključiti. Namesto klasičnih vojaških oblik ogrožanja se vse bolj uveljavljajo moderne oblike ogrožanja varnosti. Glavne značilnosti modernih oblik so asimetričnost delovanja, vsestranskost, nadnacionalni značaj, raznovrstnost in nedoločljivost struktur, vse večja stopnja organiziranosti nevarnih družbenih skupin ter njihova spretnost v uporabi sodobnih komunikacij. Nekatere hujše oblike navedenih groženj lahko v temeljih zamajejo stabilnost držav. Za obvladovanje teh groženj so poleg vojaških in policijskih ukrepov vse bolj pomembni politični, pravni, gospodarski, trgovinski, zdravstveni, socialni, kulturni in okoljevarstveni ukrepi, boj proti revščini in izobraževanje. Slovenska vojska se mora pripraviti na vključevanje v sistem zaščite in reševanja ter izvajanje nalog v njem, zato si mora za delovanje v primerih različnih kriz pripraviti priročnik, v katerem bodo navedeni praktični napotki za ukrepanje. Vsaka država bi morala za obvladovanje zunanjih in notranjih kriznih situacij oblikovati standardizirana pravila in postopke, ki so lahko določeni z nacionalnim priročnikom za krizni menedžment (National Crisis Management Handbook) ali drugim podobnim dokumentom. Na podlagi takega priročnika bi morali vsi sodelujoči v organizacijah kriznega upravljanja oblikovati še svoje priročnike za krizni menedžment (če gre za ministrstvo, imamo Ministerial Crisis Management Handbook). Vsak tak priročnik naj bi obsegal (povzeto po Generic Crisis Management Handbook, 1997):– spisek mogočih kriz, v katere je neka organizacija lahko vpletena, značilnosti

teh kriz, nacionalne in mednarodne posledice ter splošne načrte za njihovo preprečitev ali za odzivanje;

– opis splošnih dejavnosti organizacije v kriznih pripravah;– diagram poteka organizacijskega in medorganizacijskega usklajevanja ter

odločanja ob krizah;

24

2 METODOLOŠKI OKVIR

– opis vseh izvršilnih organizacij, ki so vpletene v preprečevanje krize ali krizno odzivanje;

– najmanjše operativno jedro organizacije kriznega upravljanja;– obširen in posodobljen spisek oseb za obveščanje in vpoklic;– povzetek sedanje krizne zakonodaje;– načrt kriznih komunikacij;– načrt odnosov z javnostmi.(Podbregar, gradivo za predavanja, 2006).Slovenska vojska bo le tako lahko pravočasno predvidela, odkrila, ocenila in spremljala morebitne krize in odgovorila nanje.

2.2 HIPOTEZA

»Predpostavljamo, da bo na ozemlje Republike Slovenije padel komet, in sicer v naslednjih treh dneh. Njegovo jedro ima premer deset metrov, po približnih ocenah pa tehta okoli dvajset ton. Središče padca bo Piranski zaliv. Komet je radioaktiven, padec pa naj bi povzročil tudi potres ter udarni val, v katerem bi valovi dosegli višino deset metrov, poplave itn.«

2.3 METODE DELA

Proučevanje problema zahteva obsežno teoretično podlago in empirično analizo.Pri proučevanju hipotetične krize smo uporabili naslednje metode:– uporaba in analiza pisnih ter elektronskih virov,– izkustvo.

2.4 TEMELJNI POJEM

Beseda kriza izvira iz grške besede krinein, ki pomeni odločiti. Nanaša se na odločilni trenutek v zaporedju dogodkov, ko se stvari (npr. pri bolezni) obrnejo na bolje ali na slabše (Crisis Communication Handbook, 2003, 6, v Prezelj, 2005: 22).Kriza je po Natovem priročniku za krizni menedžment (Generic Crisis Management Handbook, 1997, II-2) nacionalni ali mednarodni položaj, ki predstavlja grožnje prednostnim vrednotam, interesom ali ciljem vpletenih strani.Boin in Lagadec (2000, 186, povzeto po Prezelj, 2005: 24) opozarjata na naslednje značilnosti sodobnih kriz: obsežne posledice, veliko prizadete populacije, visoke gospodarske stroške, precedenčne, klasične in kombinirane probleme, dinamiko »snežne kepe« zaradi množice resonančnih težav, zastarelih in neuporabnih

25

Anže Rode

postopkov varnostnih sistemov, skrajno negotovost, dolgo trajanje s spreminjanjem ogrožanja, konvergenco organizacij na mestu udara, komunikacijske težave med odgovornimi organizacijami ali z javnostjo, mediji in žrtvami, precejšnja tveganja itn.V zvezi s krizo ločimo predkrizno, krizno (akutno) in postkrizno obdobje (Prezelj, 2005: 24). V predkriznem obdobju se začnejo pojavljati zgodnji kazalci (indikatorji) krize (preventivna stopnja kriznega menedžmenta oziroma stopnja zgodnjega opozarjanja), v kriznem obdobju krizni kazalci izbruhnejo ali presežejo določeno raven v zaznavah kriznih objektov (reaktivna stopnja kriznega menedžmenta), v postkrizni stopnji pa se umirijo (vrnitev v predkrizno stanje, stabiliziranje). Krizni življenjski cikel se torej razteza od izbruha krize do njene odprave. V vmesnem času pa se pojavljajo različna krizna stanja. Ob bližajoči se krizi, ki lahko narekuje operacije kriznega odzivanja (CROs) po 5. členu ali zunaj njega, Natov proces kriznega upravljanja običajno sestavljajo naslednje zaporedne stopnje (Priročnik o Natovem sistemu kriznega odzivanja – NCRSM, končni osnutek 2004, 6. maj 20042):

2 Priročnik o Natovem sistemu kriznega odzivanja (NCRSM), končni osnutek 2004, 6. maj 2004, se ukvarja predvsem s krizami, posledicami in ukrepi za njihovo sanacijo, manj pa z naravnimi nesrečami, čeprav bi lahko nekatere postopke in ukrepe uporabili tudi v tem primeru. Te krize so:– odvračanje in kolektivna obramba,– operacije kriznega odzivanja zunaj 5. člena,– operacije v podporo miru,– umik pod vodstvom Nata,– evakuacija civilnih oseb,– pomorske sankcije in uvedba embarga,– obramba pred terorizmom,– preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje (WMD) in sredstev za prenos,– odpravljanje posledic.

26


Vir: Priročnik o Natovem sistemu kriznega odzivanja (NCRSM), končni osnutek 2004, 6. maj 2004.

1. stopnja – opozorilna znamenja in opozarjanje na morebitno ali stvarno krizo; 2. stopnja – ocena razvijajočega se kriznega položaja ter njegovih morebitnih ali stvarnih posledic za varnost zavezništva;3. stopnja – oblikovanje priporočil za mogoče oblike odzivanja, ki usmerjajo odločanje v okviru NAC/DPC; 4. stopnja – načrtovanje in uresničevanje odločitev in direktiv NAC/DPC;5. stopnja – uveljavitev stabilnosti.V Natovem priročniku za krizni menedžment sta opredeljeni dve deloma merljivi krizni komponenti: resnost in intenzivnost krize. Pri tem je resnost krize kombinacija neposrednosti in velikosti ogrožanja, kar deli krize na majhne, srednje in velike. Resnost krize se lahko spreminja ali ostaja ves čas enaka. Ta spremenljivka zgubi na pomenu, ko je sprejeta politična odločitev o prehodu iz mirnodobnega v krizno stanje. Takrat postane najpomembnejša spremenljivka intenzivnost krize, ki je opredeljena kot stopnja nasilja (povzeto po Prezelj, 2005: 24).

4. FAZA

Načrtovanje in izvedba

5. FAZA

Vzpostavitev stabilnosti

1. FAZA

Znaki in opozorila

2. FAZA

Ocena

3. FAZA

Možni ukrepi (Osnutek NID + pomožni

prispevki SMA + drugih Natovih odborov)

PROCES POLITIČNO-VOJAŠKEGA OCENJEVANJA (PME)

SMA: Strateško vojaško svetovanjeNID: Začetna direktiva NAC

Zaporedje faz v Natovem sistemu kriznega upravljanja

27

Anže Rode

Tabela 1: Resnost krize kot funkcija velikosti neposrednosti ogrožanja (Generic Crisis Management Handbook, 1997, II-4 v Prezelj, 2005: 25)

Literatura deli krize glede na čas stopnjevanja, obseg (vertikalna delitev) in širino (horizontalna delitev).Pomembno je omeniti tudi delitev kriz na nenadne in kumulativne. Do nenadnih kriz pride nenadoma (npr. naravne in tehnološke nesreče), kumulativne pa so odraz dolgotrajnega kopičenja elementov, ki se izrazijo kot kriza, ko njihova kombinacija preseže določen prag. Značilnost obeh tipov kriz prikazuje naslednja tabela.

Tabela 2: Značilnosti nenadnih in kumulativnih kriz (Hwang in Lichtenthal: 2000, 134 v Prezelj, 2005)

Velikost grožnje

Neposrednost grožnje

Majhna Srednja Velika

Neposredna majhna resnost srednja resnost velika resnost

Posredna majhna resnost majhna/srednja resnost

srednja resnost

Oddaljena majhna resnost majhna resnost majhna resnost

Ključne dimenzije Vrste kriz

Nenadne Kumulativne

Hitrost nastajanja velika postopna

Predvidljivost majhna velika

Specifičnost fokusirana nejasna

Krizno razpoznanje jasno nerazločno

Sprožilna točka posebni dogodek prekoračitev v pragu

Verjetnost pojava konstantna v času naraščanje s časom

Neusklajenost z okoljem eden ali nekaj vidikov veliko vidikov

Obseg kriz je različen, zajamejo lahko posameznika, skupine ljudi, družine, organizacije, naravne ali lokalne skupnosti, regije, države, družbe, mednarodne skupnosti in svet.

28


Horizontalno pa se krize delijo na različne vrste ali skupine, kot so tradicionalne oziroma klasične, netradicionalne oziroma poindustrijske, naravne, antropogene, jedrske, nejedrske ipd. (Prezelj, 2005: 26).Krize obstajajo tako v vojni kot v miru, vsaka vojna pa je hkrati lahko tudi kriza. Vojno lahko obravnavamo le kot eno izmed oblik varnostnih kriz, vendar kot eno najhujših in najbolj uničevalnih.Prezelj (2005: 29) opredeli krizo v sistemskem smislu. Jemlje jo kot stanje porušene stabilnosti opazovanega referenčnega subjekta (na primer posameznika, skupine ljudi, družine, organizacije, naravne ali lokalne skupnosti, regije, države, družbe, mednarodne skupnosti in sveta). Porušena stabilnost referenčnega subjekta pomeni, da so to spremembe iz spremenljivega zunanjega ali notranjega okolja zunaj sprejemljivih in pričakovanih meja. Kriza v tem smislu predstavlja grožnjo stabilnosti referenčnemu subjektu, ker mu onemogoča vrnitev v predhodno sistemsko ravnovesje in ga sili k oblikovanju novega ravnovesja, nove strukture in novih meja s spremenljivim okoljem. Porušenje stabilnosti v krizi lahko v skrajnosti ogroža varnost referenčnega subjekta, njegova nemotena obstoj in razvoj. V tem smislu govorimo o varnostnih krizah referenčnih subjektov.Nacionalna varnostna kriza se sproži, ko pride do izbruha ali stopnjevanja resničnih ali zaznanih groženj varnosti oziroma groženj temeljnim vrednotam in normam nacionalne države in njene družbe. Nacionalna varnostna kriza je v tem smislu položaj, ki hkrati predstavlja ogrožanje nacionalne varnosti, povzroča veliko negotovost v zvezi z njo in nujnost ukrepanja nacionalnovarnostnih organov, kot so na primer vlada, obveščevalne službe, policija, vojska, zaščita in reševanje itn. Ekstremna krizna oblika oziroma oblika ekstremnega ogrožanja nacionalne varnosti je že katastrofa. Prezelj (2005: 29) meni, da vsako resno ogrožanje varnosti referenčnega subjekta zelo verjetno povzroči njegovo krizo, vendar pa vsaka kriza ne predstavlja nujno ogrožanja varnosti, temveč zgolj ogrožanje njegove stabilnosti. V tem primeru je kriza (večinoma) neželena, destabilizirajoča in v svoji skrajnosti varnostno ogroža spremembo vhodnega toka (inputa) v opazovani sistem oziroma v referenčni subjekt.V reševanju kriz je bistvenega pomena krizni menedžment. V Natovem priročniku za krizni menedžment (Generic Crisis Management Handbook, 1997, II-3) je ta kot organizacija z ureditvijo in ukrepi, s katerimi krizni menedžerji obvladujejo krizo ter oblikujejo njen prihodnji potek in temu primerno rešitev.

29

Anže Rode

Sodobno pojmovanje krize pozna tudi pojem kompleksna kriza. Kompleksne krize se razvijejo kot posledica skrajnega stopnjevanja ogrožanja varnosti v eni dimenziji, kar prispeva k stopnjevanju groženj varnosti v drugih dimenzijah. Kompleksna grožnja varnosti družbe je torej grožnja s kompleksnimi vzroki (več dimenzij) in posledicami (v drugih dimenzijah).V kompleksnih krizah so torej med seboj povezane različne dimenzije ogrožanja varnosti, kot so vojaška, ekonomska, okoljevarstvena, politična, zdravstvena, kriminalna, teroristična, identitetna in kulturna, informacijska itn. (Prezelj, 2005: 49–50).V tem delu je zajeto vse, kar naj bi vseboval Priročnik kriznega upravljanja:– spisek mogočih kriz (Rode);– značilnosti teh kriz (Rode);– nacionalne in mednarodne posledice (Bosotina);– splošni načrti za preprečitev kriz ali za odzivanje nanje (Kobal);– opis splošnih dejavnosti organizacije na področju kriznih priprav (Frlic);– diagram poteka organizacijskega in medorganizacijskega usklajevanja ter

odločanja ob krizah (Šrok);– opis vseh izvršilnih organizacij, ki so vpletene v preprečevanje krize ali krizno

odzivanje (Oblak);– minimalno operativno jedro organizacije kriznega upravljanja (Uzelac);– obširen in posodobljen spisek oseb za obveščanje in vpoklic (Uzelac);– povzetek sedanje krizne zakonodaje (Rot);– načrt kriznih komunikacij (Štemberger);– načrt odnosov z javnostmi (Mogolič).

31

Anže Rode

3 SP ISEK MOGOČ IH KR IZ IN NJ IHOVE ZNAČ ILNOST I –

PR IMER KOMETA

Ob padcu kometa na območje Piranskega zaliva na ozemlju Republike Slovenije predvidevamo naslednje mogoče dogodke in krizo, povezano z njimi:– informacija o padcu kometa povzroči paniko velikih razsežnosti pri prebivalstvu

večjega dela Republike Slovenije;– padec kometa na naseljeno mesto in veliko število neposrednih žrtev (udar in

eksplozija);– komet je radioaktiven in povzroči visoko stopnjo radiacije (primarne in

sekundarne);– padec kometa povzroči potres z rušilno močjo;– padec povzroči udarni val (visok 10 metrov) in poplavo večjega območja;– kombinacija vseh naštetih dogodkov.

3.1 INFORMACIJA O PADCU KOMETA POVZROČI PANIKO VELIKIH RAZSEŽNOSTI PRI PREBIVALSTVU VEČJEGA DELA REPUBLIKE SLOVENIJE

Zaradi padca kometa pride do množičnih nenadzorovanih premikov prebivalstva proti manj ogroženim območjem in sosednjim državam. Komunikacijske poti (ceste, železnica, morske in zračne poti, telefon, GSM, internet) so zasičene in preobremenjene, kar povzroči izpad zvez in blokado vseh komunikacij. Pride do spopada (tudi oboroženega) za prevozna sredstva in prostor na njih. Hkrati nastanejo požari na objektih (stanovanjskih, gospodarskih, infrastrukturnih). Zaradi blokirane infrastrukture na večjem območju Republike Slovenije bo prišlo tudi do motenj v preskrbi. Ker ne delujejo državna uprava, policija, zdravstveni sistem, ker manjkajo osnovni viri za življenje, bo prišlo do plenjenja, ropanja in boja za preživetje, v katerem močnejši nadvladajo šibkejše. Oskrba z energijo bo prekinjena oziroma zelo otežena. Evakuacija velikega dela prebivalcev ni mogoča ali je vsaj zelo otežena, saj manjka zmogljivosti za prevoz in nastanitev.

32

Posledice bodo učinkovale tudi prek meje (v Italiji in na Hrvaškem), saj sosednje države niso pripravljene na sprejem večjega števila ljudi, zato zaprejo meje. Ljudje nezakonito in na silo prečkajo državno mejo.Vse opisano bo povzročilo ogrožanje varnosti različnih razsežnosti, in sicer: – vojaško (spopad, spor za preostale zmogljivosti za preživetje, izkoriščanje

katastrofe za uresničitev ozemeljskih teženj); – ekonomsko (gospodarska recesija, lakota, revščina, brezposelnost, inflacija);– okoljsko (pomanjkanje pitne vode, onesnaženje zemlje in zraka z nevarnimi

industrijskimi snovmi);– politično (nespoštovanje človekovih pravic, nesvoboda medijskega delovanja,

korupcija ipd.);– zdravstveno (nalezljive bolezni, smrtnost otrok, starejših itn.);– kriminalno (ropi, plenjenje, kriminalne združbe, umori, trgovina z ljudmi,

tihotapljenje, črna borza itn.);– teroristično (pojav terorizma, destabilizacija države, ki se ukvarja z odpravo

posledic);– identitetno in kulturno (prisilne in prostovoljne migracije, spremembe etnične

sestave, etnični spori ipd.);– informacijsko (rušenje informacijskih in infrastrukturnih sistemov ali oviranje

njihovega delovanja).

3.2 PADEC KOMETA NA NASELJENO MESTO IN ŠTEVILNE NEPOSREDNE ŽRTEVE (UDAR IN EKSPLOZIJA)

Neposredni padec kometa na naseljeno mesto bo povzročil veliko človeških žrtev že takoj ob udaru na zemljo. Na objektih (stanovanjskih, gospodarskih, infrastrukturnih itn.) in v naravi bodo nastali požari, več objektov se bo tudi porušilo. Zaradi razlitja bencina, nafte in drugih nevarnih industrijskih snovi bo prišlo do onesnaženja pitne vode. Zaradi uničene infrastrukture na večjem območju Republike Slovenije bodo nastale motnje v preskrbi. Veliko mrtvih ljudi in živali bo zaradi omejenih zdravstvenih zmogljivosti povzročilo epidemična obolenja. Ker bo večina zdravstvenih zmogljivosti uničena ali poškodovana, ranjenih in obolelih ne bo mogoče oskrbeti. Delovanje državne uprave, policije in zdravstvenega sistema bo onemogočeno, zaradi pomanjkanja osnovnih virov za življenje pa bo prišlo do plenjenja, ropanja in boja za preživetje, v katerem močnejši premagujejo šibkejše. Prekinjena oziroma zelo otežena bo tudi oskrba z energijo.Izboljšanje razmer z lastnimi sredstvi na terenu ne bo mogoče.

3 SPISEK MOGOČIH KRIZ IN NJIHOVE ZNAČILNOSTI – PRIMER KOMETA

33

Anže Rode

Posledice bodo učinkovale tudi prek meje (v Italiji in na Hrvaškem).Vse opisano bo povzročilo ogrožanje varnosti različnih vrst, in sicer: – vojaško (spopad, spor za preostale zmogljivosti preživetja, izkoriščanje

katastrofe za uresničitev ozemeljskih teženj);– ekonomsko (gospodarska recesija, lakota, revščina, brezposelnost, inflacija);– okoljsko (pomanjkanje pitne vode, onesnaženje zemlje in zraka z nevarnimi


korupcija ipd.);– zdravstveno (nalezljive bolezni, smrtnost otrok in starejših);– kriminalno (ropi, plenjenje, kriminalne združbe, umori, trgovina z ljudmi,



sestave, etnični spori itn.);– informacijsko (rušenje informacijskih in infrastrukturnih sistemov ali oviranje


3.3 KOMET JE RADIOAKTIVEN IN POVZROČI VISOKO STOPNJO RADIACIJE (PRIMARNE IN SEKUNDARNE)

Neposredni padec kometa na območje Piranskega zaliva bo povzročil veliko število človeških žrtev takoj ob udaru na Zemljo, in sicer zaradi velike radiacije, še več pa zaradi akutne radiacijske bolezni v poznejšem obdobju, kontaminirana bodo tudi velika območja v preostalih delih Slovenije. Zaradi neorganizirane evakuacije bodo na objektih (stanovanjskih, gospodarskih, infrastrukturnih) in v naravi nastali številni požari, več objektov se bo tudi zrušilo. Zaradi razlitja bencina, nafte in drugih nevarnih industrijskih snovi bo prišlo do onesnaženja pitne vode, zaradi uničene infrastrukture na večjem območju pa do motenj v preskrbi. Večje število mrtvih ljudi in živali ter omejene zdravstvene zmogljivosti bodo povzročile nastanek epidemičnih obolenj. Večina zdravstvenih zmogljivosti bo uničena ali poškodovana, zato ranjenih in obolelih ne bo mogoče oskrbeti. Delovanje državne uprave, policije in zdravstvenega sistema bo onemogočeno, zaradi pomanjkanja osnovnih virov za življenje pa bo prišlo do plenjenja, ropanja in boja za preživetje, v katerem močnejši premagujejo šibkejše. Prekinjena oziroma zelo otežena bo tudi oskrba z energijo. Evakuacija velikega dela prebivalcev ne bo mogoča ali pa bo

34


zelo otežena, primanjkovalo bo tudi zmogljivosti za prevoz in nastanitev.Izboljšanje razmer z lastnimi sredstvi na terenu ne bo mogoče.Posledice bodo učinkovale tudi prek meje (v Italiji in na Hrvaškem).Vse opisano bo povzročilo ogrožanje varnosti različnih vrst, in sicer: – vojaško (spopad, spor za preostale zmogljivosti preživetja, izkoriščanje

katastrofe za uresničitev ozemeljskih teženj);– ekonomsko (gospodarska recesija, lakota, revščina, brezposelnost, inflacija);– okoljsko (pomanjkanje pitne vode, onesnaženje zemlje in zraka z nevarnimi

industrijskimi snovmi in radiacijo, ogroženo je vse ozemlje Republike Slovenije),– politično (nespoštovanje človekovih pravic, nesvoboda medijskega delovanja,

korupcija);– zdravstveno (nalezljive bolezni, smrtnost otrok, starejših itn.);– kriminalno (ropi, plenjenje, kriminalne združbe, umori, trgovina z ljudmi,



sestave, etnični spori);– informacijsko (rušenje informacijskih in infrastrukturnih sistemov ali oviranje


3.4 KOMET POVZROČI POTRES Z RUŠILNO MOČJO

Neposredni padec kometa na območje Piranskega zaliva bo povzročil potres z rušilno močjo in velikim številom človeških žrtev takoj ob udaru na zemljo. Nastali bodo zemeljski plazovi in požari na objektih (stanovanjskih, gospodarskih, infrastrukturnih) ter v naravi, številni objekti se bodo porušili. Zaradi razlitja bencina, nafte in drugih nevarnih industrijskih snovi bo prišlo do onesnaženja pitne vode, zaradi uničene infrastrukture na večjem območju pa do motenj v preskrbi. Večje število mrtvih ljudi in živali ter omejene zdravstvene zmogljivosti bodo povzročili nastanek epidemičnih obolenj. Večina zdravstvenih zmogljivosti bo uničena ali poškodovana, zato ranjenih in obolelih ne bo mogoče oskrbeti. Delovanje državne uprave, policije in zdravstvenega sistema bo onemogočeno, zaradi pomanjkanja osnovnih virov za življenje pa bo prišlo do plenjenja, ropanja in boja za preživetje, v katerem močnejši premagujejo šibkejše. Prekinjena oziroma zelo otežena bo tudi oskrba z energijo. Evakuacija velikega dela prebivalcev ne bo mogoča ali pa bo zelo otežena, primanjkovalo bo tudi zmogljivosti za prevoz in nastanitev.

35

Anže Rode

Izboljšanje razmer z lastnimi sredstvi na terenu ne bo mogoče.Posledice bodo učinkovale tudi prek meje (v Italiji in na Hrvaškem).Vse opisano bo povzročilo ogrožanje varnosti različnih vrst, in sicer: – vojaško (spopad, spor za preostale zmogljivosti preživetja, izkoriščanje

katastrofe za uresničitev ozemeljskih teženj); – ekonomsko (gospodarska recesija, lakota, revščina, brezposelnost, inflacija);– okoljsko (pomanjkanje pitne vode, onesnaženje zemlje in zraka z nevarnimi


korupcija itn.);– zdravstveno (nalezljive bolezni, smrtnost otrok, starejših itn.);– kriminalno (ropi, plenjenje, kriminalne združbe, umori, trgovina z ljudmi,



sestave, etnični spori ipd.);– informacijsko (rušenje informacijskih in infrastrukturnih sistemov ali oviranje


3.5 KOMET POVZROČI UDARNI VAL, VISOK DESET METROV, IN POPLAVO VEČJEGA OBMOČJA

Neposredni padec kometa na območje Piranskega zaliva bo povzročil udarni val (visok deset metrov) in poplavo večjega območja s številnimi človeškimi žrtvami takoj ob udaru na zemljo. Nastali bodo velik udarni val, poplave in zemeljski plazovi. Na objektih (stanovanjskih, gospodarskih, infrastrukturnih itn.) in v naravi bodo nastali požari, več objektov se bo tudi porušilo. Zaradi razlitja bencina, nafte in drugih nevarnih industrijskih snovi bo prišlo do onesnaženja pitne vode. Zaradi uničene infrastrukture na večjem območju Republike Slovenije bodo nastale motnje v preskrbi. Veliko mrtvih ljudi in živali bo zaradi omejenih zdravstvenih zmogljivosti povzročilo epidemična obolenja. Ker bo večina zdravstvenih zmogljivosti uničena ali poškodovana, ranjenih in obolelih ne bo mogoče oskrbeti. Delovanje državne uprave, policije in zdravstvenega sistema bo onemogočeno, zaradi pomanjkanja osnovnih virov za življenje pa bo prišlo do plenjenja, ropanja in boja za preživetje, v katerem močnejši premagujejo šibkejše. Prekinjena oziroma zelo otežena bo tudi oskrba z energijo.

36


Evakuacija velikega dela prebivalcev ne bo mogoča ali pa bo zelo otežena, primanjkovalo bo tudi zmogljivosti za prevoz in nastanitev.Izboljšanje razmer z lastnimi sredstvi na terenu ne bo mogoče.Posledice bodo učinkovale tudi prek meje (v Italiji in na Hrvaškem).Vse opisano bo povzročilo ogrožanje varnosti različnih vrst, in sicer: – vojaško (spopad, spor za preostale zmogljivosti preživetja, izkoriščanje

katastrofe za uresničitev ozemeljskih teženj); – ekonomsko (gospodarska recesija, lakota, revščina, brezposelnost, inflacija);− okoljsko (pomanjkanje pitne vode, onesnaženje zemlje in zraka z nevarnimi

industrijskimi snovmi);− politično (nespoštovanje človekovih pravic, nesvoboda medijskega delovanja,

korupcija itn.);− zdravstveno (nalezljive bolezni, smrtnost otrok, starejših itn.);− kriminalno (ropi, plenjenje, kriminalne združbe, umori, trgovina z ljudmi,

tihotapljenje, črna borza itn.);− teroristično (pojav terorizma, destabilizacija države, ki se ukvarja z odpravo

posledic);− identitetno in kulturno (prisilne in prostovoljne migracije, spremembe etnične

sestave, etnični spori ipd.);− informacijsko (rušenje informacijskih in infrastrukturnih sistemov ali oviranje


3.6 KOMBINACIJA VSEH PREJ NAŠTETIH DOGODKOV

Kombinacija vseh omenjenih dogodkov in njihovih učinkov bi povzročila, da bi se vse značilnosti združile, nastala bi kompleksna kriza, čeprav jo lahko povzročijo že posamezni dogodki.V vseh primerih gre za naravno, resno krizo, ki je hkrati zelo obsežna, saj zajame tako posameznika kot skupine ljudi, družine, organizacije, naravne in lokalne skupnosti, regije ter državo (tudi sosednje).

37

Valter Bosotina

4 DRŽAVNE IN MEDNARODNE POSLED ICE PADCA KOMETA V

P IRANSK I ZAL IV

V Zemljino ozračje vsak dan vstopi veliko število meteoritov. Telesa, ki so manjša od deset centimetrov se zaradi trenja v atmosferi tako segrejejo, da zgorijo (za seboj pustijo svetlo sled) in ne prispejo do površja Zemlje. Večja telesa pa ob prehodu skozi atmosfero ne zgorijo popolnoma, temveč padejo nanjo. Ta telesa imenujemo meteoriti. Največji najden meteorit (Hoba v Namibiji) tehta 60 ton

FANTJE, BREZ SKRBI , MI IMAMO PRIPRAVLJEN PRIROČNIK KRIZNEGA UPRAVLJANJA!

38

4 DRŽAVNE IN MEDNARODNE POSLEDICE PADCA KOMETA V PIRANSKI ZALIV

(http://www.seds.org/nineplanets/nineplanets/meteorites.html). Najnevarnejši meteoriti so asteroidi in kometi. Dober primer, kaj se lahko zgodi, ko majhen asteroid pade na Zemljo, je Barringerjev krater blizu Winslowa v Arizoni. Nastal je pred približno 50.000 leti, ko je ob površino trčil železov asteroid s premerom od 30 do 50 metrov. Premer kraterja je 1200 metrov, globok pa je 200 metrov. Do zdaj je bilo na Zemlji prepoznanih okoli 120 udarnih kraterjev. Barringerjev je prikazan na sliki 1.

Vir: http://www.seds.org/nineplanets/nineplanets/meteorites.htmlSlika 1: Barringerjev krater blizu Winslowa v Arizoni

Zadnji večji dogodek se je zgodil leta 1908 v oddaljenem in nenaseljenem območju v zahodni Sibiriji, imenovanem Tunguska. Predmet je imel približno 69 metrov v premeru in je bil verjetno sestavljen iz slabo povezanih delov. V nasprotju z dogodkom, povezanim z Barringerjevim kraterjem, je v Tunguski objekt popolnoma razpadel, še preden je trčil ob tla, zato krater ni nastal. Vseeno pa so bila v krogu s premerom 50 kilometrov podrta vsa drevesa. Zvok eksplozije je bilo slišati celo v Londonu. Posledice so prikazane na sliki 2.

Vir: http://www.seds.org/nineplanets/nineplanets/meteorites.htmlSlika 2: Posledice padca meteorita v Tunguski leta 1908

39

Valter Bosotina

Danes se s proučevanjem morebitnih posledic padcev meteoritov ukvarjajo različne ustanove in posamezniki. Večinoma se strinjajo, da resno grožnjo pomenijo telesa s premerom sto metrov in več. Proučevana ugibanja o posledicah udarcev meteoritov različnih velikosti so prikazana v tabeli 1.

Tabela 1: Proučevana ugibanja o posledicah udarcev meteoritov različnih velikosti

Vir: ‘The Impact Hazard’ (Morrison, Chapman, Slovic), objavljeno v Hazards due to Comets and Asteroids, povzeto po http://www.seds.org/nineplanets/nineplanets/meteorites.html

Kot je razvidno iz tabele, telesa s premerom, manjšim od 40 metrov (moči do 3 MT), po navadi ne predstavljajo resnejših groženj, ker na poti skozi Zemljino atmosfero zaradi trenja izgorijo in ne dosežejo površja. To je odvisno tudi od njihove sestave. Kamniti eksplodirajo v zraku, asteroidi, ki vsebujejo precej kovin, pa so dovolj odporni, da bi predrli varovalni atmosferski ščit in treščili na tla. Meteoriti s premerom približno 75 metrov (moči 10–100 MT) povzročijo podobne

Premer objekta (metri)

Moč (mega-tone)MT

Interval (leta)

Posledice

50 10 1 Meteorji v zgornji atmosferi večinoma ne dosežejo površja.

75 10–100 1000 Železovi naredijo kraterje, podobne Barringerjevemu; kamniti eksplodirajo v zraku podobno kot v Tuguski; trčenje na tla uniči področje v velikosti mesta.

160 100–1000 5000 Železovi in kamniti trčijo na tla; kometi eksplodirajo v zraku; trčenje na tla uniči področje v velikosti velike urbane pokrajine (New York, Tokio).

350 1000–10.000 15.000 Trčenje na tla uniči področje manjše države (Slovenija, Švica); trčenje v ocean povzroči srednje cunamije.

700 10.000–100.000 63.000 Trčenje na tla uniči področje srednje velike države (Madžarska, Islandija); trčenje v ocean povzroči velike cunamije.

1700 100.00–1.000.000 250.000 Trčenje na tla dvigne prah z globalnimi posledicami; uniči področje večje države (Francija, Švedska).

40


posledice kot tisti blizu Winslowa ali v Tunguski. Padec na tla bi uničil območje v velikosti mesta. S povečanjem premera (in moči) objekta se povečujejo tudi posledice, in sicer od uničenja velike urbane pokrajine (npr. New Yorka) do uničenja območja večje države (npr. Francije). Poleg tega bi to povzročilo globalne ekološke posledice (nastanek oblakov, sestavljenih iz vroče pare, delcev Zemljine skorje in drugega gradiva, segretega na temperaturo okrog 5000 stopinj Celzija). Menijo, da zadostujejo objekti s premerom 1000 metrov in več.

4.1 OMEJITVE

V uvodnem delu so bila navedena nekatera znanstvena ugibanja, ki teles s premerom, manjšim od 40 metrov (moči do 3 MT), ne uvrščajo med resnejše grožnje. Po drugi strani je padec meteorita 7. junija 2006 na severu Norveške, kljub sorazmerno majhni masi (nekaj več kot 80 kg), pri padcu sprostil tolikšno energijo, kot jo je povzročila atomska bomba, odvržena leta 1945 na Hirošimo, ni pa povzročil radioaktivnih posledic (http://www.aftenposten.no/english/local/article1346411.ece).Če bi resnično prišlo do padca kometa v Piranski zaliv, z lastnostmi, podanimi v hipotezi, si brez globljega znanstvenega raziskovanja težko predstavljamo, kakšne bi bile sproščena energija in posledice, ki bi pri tem nastale.Cilj naše naloge je napisati priročnik za krizno upravljanje, ki bi ga uporabljali poveljniki zaščite in reševanja predvsem na lokalni in regionalni ravni, zato se ne bomo spuščali v znanstvene raziskave stvarnih posledic, ki bi pri tem nastale. Ravnali bomo skladno s hipotezo in se omejili na območje slovenske obale, dela severne Primorske, hrvaškega dela Istre in Tržaškega zaliva.

4.2 POSLEDICE

Padec radioaktivnega kometa z maso 20 ton v Piranski zaliv bi povzročil močan, verjetno rušilen potres, udarni val z valovi, visokimi deset metrov, in radioaktivno sevanje. Nastala bi velika materialna škoda, med ljudmi in živalmi pa bi bilo veliko žrtev.

4.2.1 Posledice potresaMočni potresi imajo rušilne učinke, ki povzročajo tudi številne drugotne verižne nesreče. Pri posledicah potresa razlikujemo neposredno in posredno škodo. Neposredna škoda nastane zaradi poškodb in rušenja objektov, zajema tudi stroške

41

Valter Bosotina

popravil oziroma vzpostavitev v prvotno stanje ter stroške morebitne utrditve objektov. Posredna škoda je posledica prekinitve gospodarskih dejavnosti zaradi potresa. Posredne škode potresa, ki je po navadi precej večja kot neposredna, ni mogoče določiti brez poglobljenih ekonomskih analiz.Potres na ljudi neposredno ne vpliva. Do poškodb in smrtnih žrtev pride zaradi rušenja zgradb, požarov in drugih sekundarnih nesreč, ki jih povzroči potres. To je dogodek, ki se zgodi v zelo kratkem času, zato nas tudi vedno preseneti. V žarišču (hipocentru) potresa se sprosti energija, ki povzroči potresne valove. Ti se širijo v vseh smereh. Ob padcu kometa v Piranski zaliv bi nastali predvsem površinski potresni valovi, ki bi se širili po Zemljinem površju ali tik pod njim. Povzročili bi valujoče gibanje površja, podobno gibanju morskih valov. Ti valovi po navadi povzročijo več škode kot prostorski (globinski) potresni valovi (Ocena potresne ogroženosti RS, 2006: 20). Obseg potresa je odvisen predvsem od intenzitete oziroma stopnje potresnih učinkov. Intenziteta je podatek, s katerim ugotavljamo učinke potresa na ljudi, zgradbe in naravo. Jakost potresa se meri v magnitudah, intenziteta poškodb pa v stopnjah različnih opisnih intenzitetnih lestvic, ki so brez merskih enot (MCS, MSK, EMS, MM in JMA). Danes se v Sloveniji najpogosteje uporablja EMS – evropska potresna lestvica, ki ima dvanajst stopenj (Ocena potresne ogroženosti RS, 2006: 21−22). Na intenziteto vplivajo še oddaljenost od epicentra, globina žarišča, gostota naseljenosti, kakovost gradnje in lokalna geološka zgradba. Padec kometa v Piranski zaliv bi lahko povzročil različne učinke in poškodbe, odvisno od oddaljenosti od kraja padca (epicentra). Na slovenski obali bi lahko bili ti učinki rušilni (deveta stopnja po EMS) ali močni, z različnimi posledicami (od pete do osme stopnje po EMS) na Primorskem in v bližjem zamejstvu. Z oddaljenostjo bi se ti učinki zmanjševali, verjetno pa bi jih zaznala večina prebivalcev Slovenije in tudi sosednih držav, predvsem Hrvaške in Italije.Mi se bomo omejili le na učinke in posledice, ki bi nastali v Sloveniji. Verjetno bi padec kometa v Piranski zaliv na slovenski obali povzročil rušilni potres devete stopnje (ali celo več) po evropski potresni lestvici (EMS). Ta bi povzročil težak socialni in gospodarski položaj v državi, posledice pa bi najbolj čutili prebivalci slovenske obale in njenega zaledja.Poškodbe bi nastale tudi na potresno varnih zgradbah, starejše bi se zrušile, zlasti v starih mestnih jedrih in stare kmečke hiše po vaseh. Zaradi valovanja in razpok površja bi verjetno nastale poškodbe na komunikacijah, infrastrukturi in napeljavah (električnih, vodovodnih, plinskih), sprožili bi se tudi zemeljski plazovi. Posledično

42


bi izbruhnili požari, prišlo bi do uhajanja nevarnih snovi in eksplozij. Vse to bi lahko povzročilo številne poškodbe in tudi smrtne žrtve. Največ žrtev bi verjetno bilo v mestnih jedrih, kjer so objekti sorazmerno stari in strnjeno grajeni. Takšni učinki bi med prebivalci povzročili splošno paniko. Za določitev nevarnosti poškodb in smrtnih žrtev zaradi potresa je treba poleg intezitete upoštevati še različne druge dejavnike, kot so: leto gradnje in upoštevanje predpisov o potresno varni gradnji pri projektiranju in gradnji objektov, strukturna značilnost posameznih naselij, čas in trajanje potresa (dopoldan, popoldan, ponoči) itn.Glede na razvoj protipotresne gradnje se stanovanjski objekti delijo v tri skupine (Ocena potresne ogroženosti RS, 2006: 23). To so:– stanovanjski objekti, zgrajeni pred letom 1945, – stanovanjski objekti, zgrajeni med letoma 1945 in 1970, – stanovanjski objekti, zgrajeni po letu 1970. V tabeli 2 je pregled števila stanovanj glede na starost stanovanjskih objektov za Obalno-Kraško regijo in vso Slovenijo.

Tabela 2: Pregled števila stanovanj glede na starost stanovanjskih objektov

Regije Stanovanja,zgrajena doleta 1945

Stanovanja,zgrajena medletoma 1945 in 1970

Stanovanja,zgrajenapo letu 1970

Skupno številostanovanj

Obalno-Kraška 14.464 8312 21.565 44.350

Slovenija 182.592 220.991 373.746 777.772

Vir: Statistični urad RS, 2002, povzeto iz Ocene potresne ogroženosti RS, 2006: 23.

Iz tabele je razvidno, da je bilo do leta 1970 v Obalno-Kraški regiji zgrajenih 22.776 stanovanj, kar je leta 2002 pomenilo 51,3 odstotka vseh stanovanj. Za celotno Slovenijo ta podatek znaša 51,9 odstotka. Ker so potresno varne zgradbe začeli v Sloveniji projektirati in graditi šele po potresu v Skopju leta 1963, lahko sklepamo, da velika večina omenjenih stanovanj v Obalno-Kraški regiji ni potresno varnih. Predvidevamo, da je veliko teh stanovanj v starih mestnih jedrih.Podroben pregled podatkov po posameznih občinah je prikazan v tabeli 3.

43

Valter Bosotina

Tabela 3: Pregled podatkov po posameznih občinah

Vir: http://www.sigov.si/svo/svo/seja13uvod.htm.

Vidimo, da je največ objektov in prebivalcev v treh obalnih občinah: Kopru, Piranu in Izoli.Objekti, ki niso bili projektirani in grajeni z upoštevanjem današnjega znanja o potresno varni gradnji, so izpostavljeni precej večjemu tveganju, saj je njihova potresna ranljivost večja kot pri objektih, zgrajenih po predpisih. Ob rušilnem potresu bi bili še posebej ogroženi objekti kulturnozgodovinske dediščine, ne samo posamezne mogočne stavbe, temveč stara mestna in podeželska jedra (npr. Piran) v celoti. Potresna odpornost precejšnjega dela teh objektov je namreč neustrezna.Poleg starosti stanovanjskih objektov je treba za določitev potresne varnosti upoštevati tudi strukturne značilnosti posameznih naselij. Pomembno je, ali so v naselju večinoma posamezne in bolj ali manj raztresene hiše ali pa večstanovanjski objekti, v katerih je tudi bistveno večja gostota prebivalstva, zaradi česar je možnost, da bo veliko več zasutih oziroma več žrtev. Po izkušnjah je razlika v

Občina Velikost v km2 in gostota na km2

Število prebi-valcev, popis 1991, 31. 12. 1995

Odsto-tek ljudi v starosti 15-64 let

Število naselij v občini

Število gospo-dinjstev

Število članov v gospo-dinjstvu

Število stano-vanj v občini

Število kmečkih gospo-darstev

% od vseh

Divača 147,825

37783739

65,1 32 1264 3,0 1369 491 38,8

Hrpelje -Kozina

192,221

41634045

64,7 37 1378 2,9 1538 529 38,4

Izola 28,6493

1377014110

70,3 8 4850 2,9 4866 633 13,1

Komen 102,736

36963663

65,1 35 1180 3,1 1302 631 53,5

Koper 311,2148

4580545980

70,0 105 15797 2,9 16316 3180 20,1

Piran 44,4386

1676817155

69,6 11 6144 2,8 6170 950 15,5

Sežana 217,453

1186411501

67,8 64 3999 2,9 4161 1220 30,5

44


koncentraciji prebivalstva med posameznimi in skupinskimi objekti približno v razmerju 1 : 3 (Ocena potresne ogroženosti RS, 2006: 24). Znano je, da je gostota prebivalstva na slovenski obali večja kot je povprečna gostota v Sloveniji (približno sto prebivalcev na kvadratni kilometer). Čas potresa (dopoldan, popoldan, ponoči) je pomemben dejavnik, ki vpliva na število poškodovanih in smrtnih žrtev. Največ poškodovanih in smrtnih žrtev pričakujemo ob potresu, ki bi se zgodil ponoči ali dopoldne. Ponoči je večina ljudi v stanovanjskih objektih, zato bi bile ob potresu, ki bi prizadel katerokoli bolj ogroženo mestno središče, številne žrtve zaradi rušenja objektov neizogibne. Dopoldne se ljudje nekoliko manj zadržujejo v zaprtih prostorih, vendar pa je koncentracija ljudi na zelo majhnem prostoru (vrtci, šole, delovne organizacije) večja kot ponoči, zato je treba pričakovati, da bi bilo ob potresu, ki bi na takem območju nastal dopoldne, vsaj toliko žrtev kot ponoči. Še najmanj žrtev se pričakuje ob potresu v popoldanskih urah, ko se ljudje ne zadržujejo toliko v zaprtih prostorih kot ponoči in dopoldne (Ocena potresne ogroženosti RS, 2006: 28–30).Potres takšnih razsežnosti bi verjetno povzročil tolikšno rušenje in poškodbe objektov, da večina takoj po potresu ne bi bila uporabna in se ljudje ne bi mogli vrniti vanje, zato bi bilo treba na prostem urediti zasilna bivališča (šotore, avtomobilske prikolice). Solidarnostna akcija na državni ravni bi morala steči zelo hitro.Potres pogosto spremljajo številne verižne nesreče, kot so požari, eksplozije, nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolje, poplave, zemeljski plazovi, epidemije ter poškodbe in rušenje infrastrukture. Njihova škoda praviloma presega neposredno škodo zaradi potresa. Vsa škoda bi bila tolikšna, da bi prišlo do izpada skoraj vseh sistemov mestne infrastrukture: neuporabnih prometnic, poškodovanih napeljav za oskrbo z električno energijo, vodo, plinom, pretrganih telefonskih in drugih povezav, poškodovane kanalizacije itn.Potres bi porušil ali poškodoval dobesedno vse glavne kopenske prometne povezave, večina mestnih, predvsem ozkih ulic pa bi zaradi ruševin postala neprehodna. Posledica tega bi bili prometni zamaški, kar bi vplivalo na učinkovitost različnih služb in subjektov civilne zaščite in reševanja. Izkušnje iz velikih potresov v tujini (npr. Kobe leta 1995) nas opozarjajo, da samo nekaj minut po potresu izbruhne veliko požarov, najpogosteje kot posledica lomov plinovodnih in električnih napeljav, pa tudi zaradi razlitja lahko vnetljivih kemikalij (Tomaževič, Fiscinger, UJMA, št. 9/1995: 117–123). Gašenje bi bilo oteženo

45

Valter Bosotina

zaradi neprehodnosti komunikacij in poškodb ali celo pretrganega vodovodnega sistema. Lahko bi se zgodilo, da bi se požari širili neovirano, njihove posledice bi bile odvisne izključno od intezivnosti in smeri vetra (Vidrih, UJMA, št. 20/2006: 209–213).Oskrba z električno energijo bi bila motena, predvsem na krajih, kjer bi porušene stavbe pri padcu podrle elektrovodne drogove. Nadzemne električne vode bi bilo mogoče po potresu hitreje popraviti kot podzemne instalacije.Vodovodno omrežje bi zaradi velikih deformacij tal zagotovo utrpelo hude poškodbe, njegova usposobitev pa bi lahko trajala tudi nekaj mesecev (izkušnje iz Kobeja). Razmere bi se lahko še poslabšale, če bi razlite nevarne snovi onesnažile redke izvire pitne vode na tem območju. Podobno kot vodovodno omrežje bi bila poškodovana tudi kanalizacija. Uporaba sanitarij bi bila zaradi tega zelo otežena ali celo nemogoča. Mogoča rešitev bi bila namestitev kemičnih stranišč.Plinovodno razvodno omrežje je zelo občutljivo na velike deformacije tal. Zato so stvarna pričakovanja, da bo tudi to poškodovano.Ob potresu je vedno tudi velika nevarnost uhajanja nevarnih snovi v okolje. Še posebej predstavljajo nevarnost stacionarni viri nevarnih snovi na potresnem območju (Koper, Izola).Dodatno zmedo bi povzročile pretrgane oziroma uničene telefonske zveze in druge povezave, otežena zbiranje in odvoz smeti, velike motnje v preskrbi prebivalcev, pomanjkanje zdravstvenih zmogljivosti, nalezljive bolezni, oteženo delovanje državne uprave, policije itn. Takšno stanje bi povzročilo splošno paniko, ki bi negativne posledice še dodatno povečala. Namesto organiziranosti in potrpežljivosti bi se lahko pojavili množični nenadzorovani premiki prebivalstva proti manj ogroženim območjem in sosednjim državam, boj za preživetje, plenjenje blaga in druga kriminalna dejanja.

4.2.2 Posledice udarnega vodnega valaV hipotezi je zapisano, naj bi padec kometa v Piranski zaliv povzročil tudi udarni vodni val, visok deset metrov. V literaturi zasledimo različne pojme tega pojava, največkrat se omenja termin cunami (iz japonščine tsunámi, kar dobesedno pomeni pristaniščni val, čeprav cunamiji nimajo nič skupnega s pristanišči) (http://sl.wikipedia.org/wiki/Cunami). Ob padcu (žarečega) kometa bi zaradi trčenja prišlo do silovitega nihanja morskega dna. Poleg potresa bi to povzročilo tudi cunami – dvig obsežnega stebra morske

46


vode in nastanek oblakov, sestavljenih iz zelo vroče pare in delcev morskega dna ter kometa, segretih na temperaturo okrog 5000 stopinj Celzija (http://www.sandia.gov/media/comethit.htm). Ker voda ni stisljiva, bi se valovi začeli širiti na vse strani. Potresni valovi se širijo hitreje od cunamija, zato bi ta sledil potresu. Na tej predpostavki sloni služba za alarmiranje ob tihomorski obali. V našem primeru bi bil zaradi bližine epicentra potresa (Piranski zaliv) tudi čas »zamude« zelo kratek, zato ne bi omogočil alarmiranja, kaj šele evakuacije prebivalcev. Višina valov (amplitude) močnega cunamija je na odprtem oceanu le od enega do dveh metrov, zato ga ladje tam sploh ne zaznajo. Kljub temu pa se ti valovi širijo s hitrostjo med 500 in 900 kilometri na uro, kar je sorazmerno z globino oceana. Opozoriti velja, da je to hitrost širjenja valovanja in ne hitrost gibanja vode. Na primer: v Pacifiku, kjer je povprečna globina vode okoli 4000 metrov, je hitrostvalovanja več kot 700 kilometrov na uro. Hitrost vode pri amplitudi 0,5 metra pa je le okrog 2,5 centimetra na sekundo (http://www.arso.gov.si/). Odvisnost hitrosti širjenja valov in valovne dolžine cunamija od globine vode je prikazana v tabeli na sliki 3.

Slika 3: Odvisnost hitrosti širjenja valov in valovne dolžine cunamija od globine vode

Razvoj cunamija obsega tri stopnje: nastanek in širjenje ter preplavljanje kopnega. Kako visok val se bo razvil v bližini obale, je odvisno od številnih dejavnikov, najpomembnejša sta oblika morskega dna in globina vode ob obali. Globoka voda blizu obale ovira nastanek visokega vala, nepravilnosti na morskem dnu,

Globina(m)

Hitrost(km/h)

Dolžina valov(km)

7000 943 282

4000 713 213

2000 504 151

200 159 48

50 79 23

10 36 10.6

47

Valter Bosotina

predvsem v plitvi vodi, pa vplivajo na spremembo smeri širjenja valov. V plitvini se valovanje upočasni, časovna perioda (čas ponavljanja vala) pa se skrajša (glej tabelo 4). Na primer v vodi, globoki deset metrov, je hitrost valovanja 36 kilometrov na uro, valovna dolžina pa 10,6 kilometra. Energija valovanja cunamija se približno ohranja, masa vode, ki se giblje, pa je zaradi plitvejšega morja vse manjša. Presežna energija se naloži v dvigovanje gladine in v hitrejše gibanje vode proti obali (hitrost vode na odprtem morju je le nekaj cm/s).Višina vala lahko doseže od deset do trideset metrov. Cunami kopno dobesedno poplavi, kar povzroči katastrofalno uničenje. Po preplavitvi kopnega začne val zaradi trenja in vrtinčenja izgubljati energijo. Če je obala položna in napredovanja valov ne ovira strm relief, lahko valovi prodrejo globoko v notranjost. Leta 2004 so ogromni valovi cunamija prodrli skoraj pet kilometrov v notranjost otoka Šrilanka. Cunami je razdejal obale Indijskega oceana v dolžini več tisoč kilometrov, od Sumatre do juga Indije in Šrilanke. Za sabo je pustil več kot 300.000 mrtvih in več milijard evrov materialne škode (http://www.seismo.cg.yu/6_cunami). Posledice so prikazane na slikah od 4 do 7.

Vir: http://www.seismo.cg.yu/6_cunami_foto.htmlSlike od 4 do 7: Posledice cunamija, ki je decembra 2004 prizadel obale Indijskega

oceana

48


Skoraj vsa energija, ki jo zaradi potresa dobi voda, se sprosti ob obalah. Cunami žal predstavlja zelo učinkovit mehanizem za prenos energije prek velikih razdalj.

Slovensko morje je del Tržaškega zaliva v Jadranskem morju (glej sliko 8). Tržaški zaliv je z morske strani omejen s črto, ki povezuje rt Savudrija in Gradež (Grado v Italiji). Dolga je približno 21 kilometrov. Tretjino vse površine zavzema slovenski del (180 km2). Morska meja, ki omejuje slovensko morje navzven, je po Osimskem sporazumu (iz leta 1974) dolga okoli 40 kilometrov. Od Lazareta na meji z Italijo do Dragonje na meji s Hrvaško je zračna razdalja 17 kilometrov. Obala je zelo razčlenjena, zato je obalna črta skoraj trikrat daljša, to je 46,6 kilometra (Rejec: 70, http://www.arso.gov.si/podro~cja/vode/poro~cila_in_publikacije/Vodno_bogastvo_6morje.pdf).

http://www.arso.gov.si/podro~cja/vode/poro~cila_in_publikacije/Vodno_bogastvo_6morje.pdf

Slika 8: Slovensko morje je del Tržaškega zaliva

Zaledje slovenskega morja imenujemo Koprsko primorje. Njegova površina obsega 326 km2, povprečna nadmorska višina je 179 metrov. Tu živi po različnih virih od 70 do 80 tisoč prebivalcev (http://www.sigov.si/svo/svo/seja13uvod.htm). Koprsko primorje je povečini iz flišnih kamnin, iz menjajočih se plasti laporja in peščenjaka,le v vzhodnem delu se pojavlja tudi apnenec. Tako se je razvila normalna rečna mreža, najpomembnejši vodotoki pa so Rižana, Badaševica, Drnica in Dragonja (glej sliko 9).V flišu se izmenjujeta dva tipa obale. Ob izlivu obalnih rek in potokov Rižanein Badaševice pri Kopru, Strunjanskega potoka, Fazana pri Luciji ter Drnice in

49

Valter Bosotina

Dragonje s Sečoveljskimi solinami so nastale obsežnejše akumulacijske ravnice (glej sliki 10 in 11). Ti plitvi deli obale so že stoletja zelo močno preoblikovani in intenzivno »obdelani«, najpomembnejše so soline, v zadnjih letih pa najrazličnejše marikulture. Danes so mnoge površine nekdanjih solin opuščene, zasute in uporabljene v povsem druge namene, na primer marina v Portorožu. Akumulacijski tip obale je prikazan na sliki 9.

Vir: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/ pageuploads/publikacije/drugo/morje.pdfSlika 9: Skica Škocjanskega zatoka pri Kopru

Drugi tip je strma in težko dostopna obala s klifi. To so strme stene vzdolž morskeobale, nastale kot posledica delovanja morskih valov. Klifi se raztezajo od Lazaretado Valdoltre, od Simonovega zaliva v Izoli do Strunjana, od Pacuga do Fiese in od avtokampa v Luciji do starega izliva reke Dragonje. Izjemoma najdemo na nekdanjem izolskem otoku še tretji tip – apnenčasto obalo.Morje se danes v celino zajeda v dveh večjih zalivih, Koprskem in Piranskem, ter v dveh manjših, Strunjanskem in Portoroškem. Vsi drugi zalivi so precej manjši in manj globoko vrezani v kopno. Osamljenih skalnih plitvin, otokov, čeri ali podmorskih grebenov v slovenskem morju ni. Pomembna značilnost slovenskega morja je njegova plitvost. Doslej največja izmerjena globina je ob piranski Punti (rt Madona) – 37,25 m, poimenovana »podvodni Triglav«.Vrnimo se na našo hipotezo: padec kometa v Piranski zaliv bi povzročil udarni vodni val, visok deset metrov, ki bi se širil na vse strani. V slovenskem morju ni nepravilnosti na morskem dnu (osamljenih skalnih plitvin, otokov, čeri ali

50


podmorskih grebenov), ki bi vplivale na spremembo smeri širjenja valov. Valovi bi se torej širili koncentrično, od kraja nastanka v vse smeri. Katere dele slovenske obale in koliko bi prizadeli, je odvisno od tipa obale in kraja nastanka. Strme stene vzdolž morske obale (klifi) bi ovirale prodor valov vnotranjost. Tam, kjer so nastale obsežnejše akumulacijske ravnice ob izlivu obalnih rek in potokov Rižane in Badaševice pri Kopru, Strunjanskega potoka, Fazana pri Luciji ter Drnice in Dragonje s Sečoveljskimi solinami, bi lahko valovi neovirano prodrli globoko v notranjost. Vsa mesta na slovenski obali bi lahko bila na udaru rušilnih valov. Pomemben je tudi kraj, kjer bi v Piranskem zalivu nastali valovi. Ponovno se vrnimo na sliko obale in predpostavimo, da je mesto padca kometa sredi Piranskega zaliva. V tem primeru bi valovi preplavili vse kraje v zalivu (Piran, Portorož, Lucijo, Sečovlje) in skozi vodotoka Drnice in Dragonje prodrli globoko v notranjost. Dragonja je najbolj razvejana hudourniška reka, ki bi preplavila predvsem nižje ležeča kmetijska zemljišča in ob njej speljane lokalne in krajevne ceste. Valovi bi preplavili tudi hrvaško obalo Piranskega zaliva, nasprotno obalo Tržaškega zaliva ter druge dele italijanske obale. Kraji na slovenski obali, ki so zaščiteni z visokim klifom med Piranom in Fieso, bi verjetno ostali neprizadeti.Pomikanje kraja nastanka valov proti odprtemu morju povečuje območje, ki bi bilo prizadeto. V tem primeru bi bila preplavljena še preostala mesta na slovenski obali, pa tudi ves Tržaški zaliv, hrvaška Istra in italijanska obala. Obstaja tudi možnost, da bi bil poškodovan ali porušen jez umetne vodne akumulacije Vanganelskega jezera v občini Koper. Če bi se jez porušil, bi vodni val dodatno ogrozil posamezne nižje ležeče objekte v vasi Vanganel in poplavil polja ob Badaševici.Rušilni valovi bi sledili rušilnemu potresu in razdejali objekte na obali in v notranjosti vodotokov, ki bi prenesli potresne valove. Vodni rušilni valovi bi torej dokončali razdejanje, ki bi ga začel potres. Poleg tega bi poškodovali ali uničili plovila v pristaniščih ali na odprtem morju. Umikajoči valovi bi ob vračanju s seboj odnesli gradivo porušenih stavb in ga odložili na morsko dno. Tako bi dodatno povzročili škodo na morskem rastlinstvu in živalstvu. Podobno kot potres bi s svojo rušilno močjo povzročili številne verižne nesreče, kot so poplave, požari, eksplozije, nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolje, zemeljske plazove ter poškodbe in rušenje infrastrukture. To bi še poslabšalo razmere, ki bi nastale zaradi potresa: poškodovane in porušene stavbe, uničene prometnice in različne napeljave (električne, telefonske, plinske, vodovodne, kanalizacijske), kar bi povečalo motnje pri oskrbi z električno energijo, vodo, plinom ter pri odvajanju odpadnih in fekalnih

51

Valter Bosotina

voda. Uhajanje nevarnih snovi bi bilo nevarno za prebivalstvo in živali oziroma okolje v celoti, predvsem pa za redke izvire pitne vode na tem območju. Rušilni valovi bi zagotovo prispevali k pojavu splošne panike in kriminalnih dejanj.

4.2.3 Posledice radioaktivnega sevanja Ionizirajoče sevanje sestavljajo elektromagnetno valovanje in delci (alfa, beta ter elektroni), ki ob prehodu skozi snov zaradi velike energije ionizirajo atome in molekule (Pucelj, Martinčič: UJMA, št. 4/1990: 132−135). V tkivu lahko zaradi tega pride do okvar biološko pomembnih molekul, kar povzroči poškodbe ali smrt celice. Ob uničenju velikega števila celic organa ali tkiva so posledice za organizem lahko zelo resne, celo smrtne in se pokažejo sorazmerno hitro po obsevanju. Po drugi strani pa sevanje v celici lahko povzroči spremembe, zaradi katerih se sčasoma razvije karcinom. Viri ionizirajočega sevanja so naravni in umetni. Naravni viri so sestavljeni iz dveh komponent, iz kozmičnega sevanja (jedrski procesi, ki se dogajajo na zvezdah in Soncu) in naravnih zemeljskih radioaktivnih izotopov. Človek je izpostavljen obema vrstama ionizirajočega sevanja. Običajno ga delimo na zunanje in notranje obsevanje. Do zunanjega obsevanja pride zaradi izpostavitve kozmičnemu sevanju in sevanju radioaktivnih izotopov v človekovi okolici, do notranjega pa zaradi vnosa radioaktivnih snovi v organizem z vdihavanjem onesnaženega zraka, uživanjem onesnažene hrane in pijače ali zaradi vnosa skozi kožo, zlasti če je poškodovana (Izpostava Koper, Regijski načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči – predlog: 4). Sevanje merimo v sievertih (Sv). V običajnem življenjskem okolju prejme človeško telo doze, ki so približno tisočinka te vrednosti.Padec radioaktivnega kometa bi pomenil naravni vir ionizirajočega sevanja. Pri takšnih nesrečah na ogroženost okolja in ljudi bistveno vplivajo vremenske razmere, predvsem vetrovnost. Vendar komet, kot smo že ugotovili, ne bi bil edina grožnja. Ob potresu in rušilnem vodnem valu je vedno tudi velika nevarnost uhajanja nevarnih snovi v okolje. Še posebej nevarni so stacionarni viri nevarnih snovi na potresnem območju. Na obali je večina nevarnih snovi v občini Koper, manjše količine pa tudi v Izoli. Povprečne mesečne zaloge so 121.700 ton, skoraj vse v tekočem stanju. Večina je vnetljivih (98 odstotkov), predvsem so to naftni derivati, alkoholi in ksilen (UJMA, št. 11/1997: 131). Vnetljive snovi so nevarne za požar in eksplozije, jedke snovi pa za ljudi in okolje, predvsem za vodne vire. Viri tveganja za večje nesreče z nevarnimi snovmi so prikazani na sliki 14.

52


Vir: Ocena ogroženosti pred nesrečami z nevarnimi snovmi, MOK http://www.gov.si/mopSlika 10: Viri tveganja za večje nesreče z nevarnimi snovmi na slovenski obali

Povzeto po Programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Mestne občine Koper.Poleg stacionarnih virov nevarnih snovi na potresnem območju predstavljajo nevarnost za uhajanje nevarnih snovi pri verižni nesreči zaradi potresa ali rušilnega vala še:− prevozi nevarnih snovi (cestni in železniški),− tovori nevarnih snovi, ki bi prihajali v koprsko pristanišče med potresom ali

rušilnim valom.Stopnja ogroženosti je v vseh naštetih primerih velika, posledice pa težko predvidljive, največkrat dolgoročne in nepopravljive. Ogroženost je odvisna tudi od vrste in količine nevarne snovi, ki uide nadzoru, ter od vremenskih razmer. Nastanek strupenega oblaka lahko povzroči kontaminacijo ljudi, živali in rastlin v bližnji ter daljni okolici. Pri neposredno prizadetih oziroma kontaminiranih ljudeh in živalih bi lahko prišlo do smrtnih primerov. Pri drugih, ki bi jih dosegle posledice nesreče, pa glede na oddaljenost in vrsto nevarne snovi večje oziroma manjše poškodbe, predvsem dihal. Iztek nevarnih snovi v zemljišče na vodozbirnih območjih in onesnaženje podtalnice bi povzročila neuporabnost rižanskega in

53

Valter Bosotina

lokalnih vodovodov, pa tudi možnost izumrtja vodnega življa. Izpad rižanskega izvira pomeni pomanjkanje pitne vode, ki ga je zelo težko nadomestiti. Iztek nevarnih snovi neposredno v vodotoke bi povzročil njihovo onesnaženje. Zaradi izteka nevarne snovi v okolje bi bili neposredno ogroženi tudi zemljišče in rastline na kraju nesreče. Vrsta, oblika in stopnja ogroženosti morja so neposredno odvisne od količine in vrste nevarne snovi, ki bi iztekla, ter hidrometeoroloških razmer. Vsako večje onesnaženje teh delov obale bi lahko izzvalo težko popravljivo ekološko škodo ter veliko posredno materialno škodo. Precejšen del gospodarstva na slovenski obali je življenjsko odvisen od čistega morja (turizem, ribištvo). Posledice bi bile hude, dolgotrajne, njihova odprava pa bi bila zelo zahtevna. Zaradi emisij nevarnih snovi v zrak lahko pride do onesnaženosti ozračja. Ob nesreči z vplivi čez mejo mora Slovenija skladno s konvencijo o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah obveščati tudi države, ki bi lahko bile ogrožene.

4.3 UGOTOVITVE O POSLEDICAH

Na podlagi hipoteze in nekaterih znanstvenih spoznanj sklepamo, da bi padec radioaktivnega kometa (z lastnostmi, navedenimi v hipotezi) v Piranski zaliv povzročil močan, verjetno rušilen potres, udarni val z valovi, velikimi deset metrov, in radioaktivno sevanje. Če bi nas ta pojav presenetil, bi lahko nastale katastrofalne posledice, človeške žrtve in velika materialna škoda, kot je opisano v tem poglavju. Ker že poznamo približna kraj in čas padca kometa ter imamo na voljo vsaj tri dni, je pričakovati, da bomo ta čas koristno uporabili. Predvsem bi z obveščanjem javnosti in nekaterimi ukrepi poskušali zmanjšati človeške žrtve, če jih že ni mogoče preprečiti. Poskušali bi tudi ublažiti materialno škodo, predvsem z zaščito objektov kulturne dediščine in preprečitvijo uhajanja nevarnih snovi. Glede na opisane posledice bi se vsekakor odločili za pravočasno in organizirano evakuacijo ogroženih prebivalcev, ker z drugimi ukrepi ne bi bilo mogoče zagotoviti njihove varnosti. Evakuirali bi jih v začasna bivališča na varnem območju ter organizirali njihov sprejem in oskrbo. Kljub temu bi verjetno nastale velike težave. Informacija o pojavu bi med prebivalci, predvsem v obalnih občinah, povzročila veliko paniko in množične nenadzorovane premike prebivalstva proti manj ogroženim območjem in v sosednje države. Vsako napovedovanje nesreč in opozarjanje nanje lahko rešuje življenja in zmanjša materialno škodo le, če so ljudje ozaveščeni. To pomeni, da poznajo pojav in morebitne posledice. Verjetno bi bilo tudi nekaj posameznikov, ki se ne

54


bi umaknili, temveč bi navdušeno in z zanimanjem čakali na ta nevsakdanji pojav. O tem govorijo tudi posnetki cunamija leta 2004 v Indijskem oceanu, na katerih pogosto vidimo nasmejane obraze, ki veselo fotografirajo in čakajo, da jih zalije voda. Kljub vsem ukrepom bi bile posledice hude in dolgotrajne, njihova odprava pa bi bila zelo zahtevna. V gradivu so navedene samo mogoče posledice v obliki človeških žrtev in neposredne materialne škode. Posredna škoda pa bi nastala kot posledica prekinitve gospodarskih dejavnosti, ki je po navadi precej večja kot neposredna škoda, vendar je ni mogoče določiti brez poglobljenih ekonomskih analiz.Obstaja pa tudi verjetnost, da bi teroristične skupine poskušale izkoristiti nastale razmere, predvsem paniko prebivalstva in pomanjkljivosti v delovanju državnih ustanov oziroma njihovo angažiranje pri odpravi posledic.Vse posledice učinkujejo tudi čez mejo (Italija in Hrvaška), pri čemer bi bili nujni medsebojna sodelovanje in pomoč ter hitra pomoč širše mednarodne skupnosti.

55

Gregor Kobal

5 SPLOŠN I NAČRT I ZA PREPREČ ITEV KR IZ IN ODZ IV

NANJE

Stalnico ogrožanja varnosti Republike Slovenije in njenih državljanov predstavlja možnost nastanka velikih nesreč, ki imajo svoj izvor v delovanju naravnih sil ali pa so posledica človekove dejavnosti (Resolucija o strategiji NV RS, 2001: 2), kar lahko vodi v krizo. Zato si bo Republika Slovenija v prihodnje prizadevala za oblikovanje in uresničenje takšnega koncepta nacionalne varnosti, ki bo skladno z ustavnimi opredelitvami poudaril vlogo nacionalnega kriznega upravljanja kot stičišča številnih na videz ločenih področij nacionalnovarnostnega načrtovanja in priprav. Preprečevanje kriz, priprave na delovanje v krizi, soočanje z njenimi posledicami in odprava nastalih razmer so skupne vsem področjem zagotavljanja nacionalne varnosti, zato zahtevajo usklajeno delovanje in še posebej preseganje tradicionalnih delitev na vojaško in civilno področje. Glede na to, da krize učinkujejo medsektorsko in presegajo državne meje, bo v prihodnje več pozornosti namenjeno usklajevanju priprav na krize s sosednjimi državami in mednarodnimi organizacijami, še posebej z Evropsko unijo in Natom (Resolucija o strategiji NV RS, 2001: 5).Ta del naloge oziroma priročnika za krizno upravljanje obsega splošne načrte za preprečevanje kriz in odzivanje nanje. Gre za vsebino preventivnih ukrepov, ki bi krizo preprečili oziroma zmanjšali njene posledice, ter za postopke in odzive, če do krize pride. V nadaljevanju je opisano, kakšna je vloga Slovenske vojske (SV) glede na to, da po koncu hladne vojne zaznavamo širši spekter groženj, kot so (Podbregar, 1999: 106):– regionalne nestabilnosti,– orožje za množično uničenje,– trgovina z mamili in mednarodni terorizem,– ogrožanje demokracije in reform v novih državah. Sodobne oborožene sile morajo biti pripravljene, da se soočijo z morebitnim udejanjanjem groženj. Poleg tega se povečuje pomen sodelovanja SV v nalogah zaščite in reševanja.

56

5 SPLOŠNI NAČRTI ZA PREPREČITEV KRIZ IN ODZIV NANJE

5.1 NAMEN IN CILJ NAČRTOVANJA

Krize so posebni pojavi, ki s svojimi značilnostmi vplivajo na načine družbenega odzivanja, to je kriznega upravljanja. Krize postajajo v sodobnem varnostnem okolju večdimenzionalne, nadnacionalne in zapletene. Večdimenzionalnost pomeni stopnjevanje ogrožanja varnosti izbranega referenčnega objekta v več razsežnostih (npr. vojaško, gospodarsko, okoljsko, teroristično, kriminalno ali informacijsko ogrožanje varnosti ipd.), medtem ko nadnacionalnost kriz označuje vse manjšo prostorsko omejenost ogrožanja varnosti v posamezni dimenziji. Zapletenost kriz pa hkrati pomeni omejeno večdimenzionalnost, nadnacionalnost in naddimenzionalnost ogrožanja varnosti (Prezelj, 2005: 201).Ob vsem navedenem se postavlja vprašanje, kako se odzvati na te krize.V strateškem konceptu Nata sta krizno upravljanje in vodenje (v nadaljevanju: krizno upravljanje) opredeljeni kot temeljna naloga na področju varnosti, s katero se zavezništvo zavezuje, da bo za posamezne primere in na podlagi soglasja po 7. členu Washingtonske pogodbe prispevalo k učinkovitemu preprečevanju sporov in se dejavno vključilo v krizno upravljanje, vključno z operacijami kriznega odzivanja (angl. Crisis Response Operations). V ta namen je zavezništvo oblikovalo vsestranske postopke posvetovanj, krizne ukrepe in vojaške zmogljivosti ter opravilo priprave na področju civilnega kriznega načrtovanja (Priročnik, 1–1, 2004).Izhajajoč iz navedenega, je namen naloge proučiti in ugotoviti, kateri so postopki in vsebine pri preprečevanju kriz v slovenskem prostoru in pri odzivanju nanje. Priročnik bo sicer narejen za primer padca kometa, vendar bo vsebinsko oblikovan tako, da si bo mogoče z njim pomagati ob različnih krizah. Pri tem je treba razumeti, da zajemajo ukrepi preprečevanja in odzivanja različne možnosti odziva na večje število dogodkov oziroma nesreč.Cilj naloge je oblikovati splošne postopke za preprečevanje kriz in odzivanje nanje kot dela priročnika za krizno upravljanje ob konkretnih kriznih razmerah ob padcu kometa z vsemi mogočimi posledicami.

5.2 SPLOŠNO O NAČRTOVANJU

Krizno načrtovanje se mora osrediniti na splošna načela kriznega delovanja in ne na podrobnosti, saj ne moremo načrtovati vsega, poleg tega pa kriza verjetno ne bo potekala po podrobnostih, ki smo jih predvideli (predavanje Podbregar, 2006: 2). Zato bodo ukrepi preprečevanja in odzivanja v nalogi opisani na splošno, zajemali

57

Gregor Kobal

bodo vse mogoče vrste nesreč, ki se lahko pojavijo ob padcu kometa, in kriz, ki bi nastale kot posledica nesreč oziroma različnih dimenzij ogrožanja varnosti.Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je normativno, organizacijsko, funkcionalno in nadzorno enoten ter celovit sistem varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja, ki deluje v miru in vseh spremenjenih razmerah, tudi v izrednem in vojnem stanju. Naloge, ki jih opravlja, so preprečevanje naravnih in drugih nesreč, odkrivanje in spremljanje nesreč ter opozarjanje na nevarnost, organizacijo priprav za zaščito in reševanje, neposredno uresničevanje zaščite, reševanja in pomoči ter zmanjševanje in odpravljanje posledic teh nesreč.Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vključuje vse oblike in dejavnosti, pomembne za preprečevanje nesreč in ublažitev njihovih posledic. V okviru svojih pristojnosti, pravic in odgovornosti so v sistem vključeni državljani, društva in druge nevladne organizacije, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, javne reševalne službe, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter državni organi in lokalne skupnosti. Civilna zaščita je del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, organizirana za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči (Resolucija o strategiji NV RS, 2001: 5).

5.3 PREPREČEVANJE

Cilj preventive je preprečiti, odstraniti ali zmanjšati varnostna tveganja. Preventiva je usmerjena predvsem v vire ogrožanja. Njen namen je predvsem preprečiti nevarnost oziroma možnost njenega razširjanja v krizo, že obstoječe nevarnosti pa odstraniti ali vsaj zmanjšati. Temeljne preventivne ukrepe naj bi izvajali pristojna ministrstva, lokalne skupnosti ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije.Izvajanje preventivnih ukrepov mora biti zasnovano na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah. Kot opredeljujeta Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2002) ter Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (v 12. členu) naj bi bilo težišče varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izvajanje preventivnih ukrepov, katerih namen je preprečiti nastanek nevarnosti oziroma odpraviti nevarnost, ki lahko povzroči nesrečo oziroma se razširi v krizo kot posledico več nesreč katastrofalnih razmer, ki destabilizirajo družbeno skupnost ali njen del. Preventivni ukrepi se izvajajo po dejavnostih, predvsem v okviru načrtovanja in urejanja prostora.

58


Če zapletenost krize naravnega izvora, ki jo povzroči padec kometa, razbijemo na posamezne vrste nesreč, ki se lahko zgodijo, se moramo pri tem osrediniti na preprečevalne ukrepe. Pri tem pridemo do ugotovitev, ki so navedene v nadaljevanju.

5.3.1 PoplaveV državni mreži hidroloških postaj za spremljanje visokih voda deluje v povprečju 170 vodomernih postaj, poleg tega pa je 135 vodomernih postaj namenjenih opazovanju aluvialnih vodonosnikov in posameznih vodnih izvirov. V zahodnem delu države je mreža vodomernih postaj zelo dobro zgrajena. Varstvo pred poplavami mora temeljiti na interdisciplinarnem pristopu ter načelih sodelovanja in trajnega razvoja.Na tej podlagi je narejena celostna ocena poplavne ogroženosti Slovenije. Za načrtovanje izrabe prostora ter izvajanje zaščite in reševanja so izdelane tudi karte poplavnih linij. Z vidika varstva pred poplavami je pomembno še, da:− je narejena evidenca visokih pregrad;− se urejajo vodotoki, vodnogospodarski objekti ter vodni zbiralniki. Nekateri

vodni zbiralniki so visoke pregrade, ki so lahko nevarne, če pride do zrušitve;− so narejeni načrti zaščite in reševanja pred poplavo ter da se organizirajo,

usposabljajo in opremljajo sile za zaščito, reševanje in pomoč.Za izboljšanje razmer je treba:− izdelati strategijo in program varstva pred poplavami, ki bosta temeljila na

usklajenih merilih za zagotavljanje varnosti pred poplavami, ter ju začeti uresničevati (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002: 15).

Oddelek za hidrološko prognozo Agencije Republike Slovenije za okolje oziroma njenega Urada za monitoring spremlja stanje vodostajev in pretokov v Sloveniji ter sodeluje s sosednjimi državami pri izmenjavi podatkov o stanju voda na njihovem ozemlju. V vseh primerih, ko reke in gladina morja presežejo pogojne vodostaje oziroma pretoke, se začne v oddelku za hidrološko prognozo izredno spremljanje in obveščanje.

5.3.2 PotresMed glavne naloge varstva pred potresom spadajo načrtno spremljanje in proučevanje potresne nevarnosti ter potresno varna gradnja. Pomembno je pravočasno obveščanje pristojnih organov in javnosti o potresni aktivnosti.

59

Gregor Kobal

Obvladovanje potresne nevarnosti obsega različne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje posledic, med katerimi so najpomembnejši:– potresno varna gradnja (predpisane zahteve za novogradnjo in rekonstrukcijo

objektov, določeni postopki za ocenjevanje po potresu poškodovanih objektov ter popotresno sanacijo);

– izdelava tipskih objektov, prilagojenih potresni ogroženosti na posameznih geografskih območjih;

– dograditev državnega potresnega opazovalnega sistema, ki bo temeljil na uporabi podatkov iz domače mreže potresnih opazovalnic in iz tujih opazovalnih sistemov ter na samodejni obdelavi in posredovanju podatkov;

– sprejetje programa protipotresne sanacije in utrjevanja stanovanjskih ter pomembnih javnih objektov, namenjenih vzgoji in izobraževanju, varstvu otrok, negi starejših občanov ter drugih posebnih skupin prebivalcev, zdravstvu in drugim javnim dejavnostim, ter ga začeti uresničevati;

– dopolnjevanje načrtov zaščite in reševanja pred potresom, organiziranje, usposabljanje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Opazovanje potresne aktivnosti na območju RS je naloga Urada za seizmologijo Agencije RS za okolje, in sicer s stalnim spremljanjem in proučevanjem potresne aktivnosti. K uspešnemu opazovanju potresne aktivnosti lahko pripomore samo dovolj gosto postavljena in kakovostno opremljena državna mreža potresnih opazovalnic (Načrt zaščite in reševanja ob potresu, 2003: 19).

5.3.3 Radiološke nevarnostiOb nesreči zaradi padca radioaktivnega kometa se radioaktivne snovi (radioaktivni plini in radioaktivni delci) lahko sprostijo predvsem v ozračje. Zračne mase jih v obliki radioaktivnega oblaka nosijo tudi več kot tisoč kilometrov daleč. Vzdolž svoje poti, ki je odvisna od prevladujočih vetrov in topografskih značilnosti ozemlja, se usedajo na zemeljsko površje (suha depozicija) ali pa jih iz ozračja izpirajo padavine (mokra depozicija). Stopnja radioaktivne onesnaženosti okolja je odvisna od vrste in količine izpuščenih radionuklidov (žlahtni plini, radioizotopi joda, dolgoživi fisijskiprodukti) ter od vremenskih razmer. Ljudje in živali so radioaktivnemu sevanju v onesnaženem okolju izpostavljeni neposredno zaradi zunanjega obsevanja iz radioaktivnega oblaka in onesnaženih tal ter zaradi vnašanja radioaktivnih delcev v svoje telo z vdihanim zrakom ter onesnaženima hrano in vodo. Preventivni ukrepi so naslednji (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002: 17):

60


– dograditi enoten sistem za spremljanje in prognozo zunanjega sevanja za ukrepanje, na primer ob padcu radioaktivnega kometa ali na splošno ob jedrskih nesrečah in drugih radioloških nevarnostih, ter ga povezati z drugimi nacionalnimi in evropskimi radiacijskimi sistemi;

– vzdrževati trajne zaloge tablet kalijevega jodida.

5.3.4 Nesreče na morjuZa nesreče na morju je pripravljen državni načrt zaščite in reševanja. Za izboljšanje stanja je treba (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002: 17):− utrjevati organizacijo službe za reševanje na morju; zagotoviti je treba zadostna

sredstva in opremo za reševanje ob ekoloških nesrečah na morju (oprema plovil, sredstva za preprečevanje širjenja oljnega madeža po vodni površini idr.);

− izboljšati pripravljenost in opremljenost za gašenje plovil;− zgraditi informacijski sistem za spremljanje razmer in nevarnosti, ki ogrožajo

ljudi ter živalske in rastlinske vrste v obalnem morju, vključno s spremljanjem podatkov, izmerjenih na stalni oceanografski postaji in s plovilom.

5.3.5 Druge nesreče

5.3.5.1 PožarZ gozdnogospodarskim načrtom je urejeno varstvo gozdov pred požari. V pripravi so programi za spremljanje in napovedovanje razvoja požarov. Poleg navedenega se:− uvaja naravno preoblikovanje gozdov s sestoji, ki so manj občutljivi na požar in

se po njem hitreje in lažje obnovijo (predvsem z zagotavljanjem večjega deleža listavcev);

− ponovno organizira tudi opazovalna mreža gozdarskih služb;− izvajajo neformalne oblike usposabljanja in izobraževanja prebivalcev;− organizirajo, opremljajo in usposabljajo sile za zaščito, reševanje in pomoč.V sistem se morata še bolj načrtno vključevati tudi policija in vojska. Za preprečevanje požarov na gradbenih objektih bodo z novo zakonodajo določeni pogoji, ki jih morajo projektanti pri gradnji upoštevati (predvidena je t. i. požarna varnost, določene so nekatere zahteve za gradbene materiale, ki se lahko uporabljajo pri gradnji, ter zahteve za posamezne vrste objektov). V povezavi z navedenim:

61

Gregor Kobal

− je urejeno izvajanje ukrepov varstva pred požarom v gospodarskih družbah (kdo je v podjetju odgovoren za varstvo pred požarom, kdo skrbi za ukrepe in usposabljanje zaposlenih ter vzdrževanje opreme);

− narejene so ocene požarne ogroženosti za mikrolokacije (podjetja, nekatere občine);

− uvaja se ugotavljanje skladnosti gradbenih materialov, opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom;

− načrtno se spremljajo vzroki za nastanek požara.Za učinkovitejšo preventivo in učinkovitejše ukrepanje je treba:− pripraviti, predvsem pa dopolniti tehnične predpise in standarde o varstvu

pred požarom, prostorskem načrtovanju, graditvi objektov, ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, požarni varnosti v prometu, naravnem okolju ter v industrijskih in drugih dejavnostih oziroma prevzeti predpise in standarde EU;

− pripraviti program protipožarne sanacije stanovanjskih in pomembnih javnih objektov, namenjenih vzgoji in izobraževanju, varstvu otrok, negi starejših občanov in drugih posebnih skupin prebivalcev, zdravstvu in drugim javnim dejavnostim, ter ga začeti uresničevati.

5.3.5.2 Plazovi, usadi, podoriV Sloveniji se pojavljajo zemeljski plazovi (ki so zemeljski in hribinski) skoraj povsod, razen na območju primorskega in dolenjskega krasa, na območju karbonatnih alpsko-dinarskih grebenov in na planotah.Prav tako so lahko veliki in nevarni plazovi na staroterciarnem flišu (Slano blato)na območju od Solkana do Razdrtega in od Črnega Kala do Rakitovca v Istri. Ti plazovi močno ogrožajo predvsem ceste in železnice, medtem ko so se naselja zaradi zgodovinskih izkušenj obdržala le na najbolj stabilnih predelih. Z vodnogospodarskimi osnovami so določene površine, ki jih ogrožajo zemeljski in snežni plazovi, hudourniki in erozija. Na teh območjih je treba za spremembo kmetijske kulture, gradnjo objektov in za druge posege, ki bi lahko vplivali na dinamično ravnovesje tal, tudi v prihodnje pridobiti vodnogospodarsko soglasje. Glede na to, da je že narejen popis zemeljskih plazov, je treba v naslednjem obdobju pripraviti kataster, strategijo in program varstva pred zemeljskimi plazovi ter jih začeti uresničevati.

5.3.5.3 Epidemije nalezljivih bolezniNovodobne, skoraj katastrofalne podnebne spremembe imajo bistveno večje in nepričakovane razsežnosti, kot bi pričakovali ali si sploh lahko predstavljali.

62


Razlikovanje naravnega ciklusa štirih letnih časov postaja skoraj nemogoče in prednosti, ki so nam jih prinašale natančne vremenske napovedi in z njimi možnost napovedovanja izbruha nekaterih sezonskih nalezljivih bolezni, počasi, a zagotovo izginjajo. Vremenske razmere, teren in iz tega izvirajoče potrebe ter značilnosti preventivnih ukrepov zahtevajo posebna znanje in pozornost. Značilnosti posameznega terena namreč vplivajo na izbiro preventivnih ukrepov. Še več, vrsta terena lahko celo spremeni možne učinke in širjenje nekaterih nalezljivih bolezni. Človeška populacija tako ostaja komaj še sposobna predvideti vremenske spremembe in podnebne okoliščine, ki so lahko že po naravi povzročitelji različnih nalezljivih bolezni. Znano je, da pri naravnih in drugih nesrečah nalezljive bolezni (to je začaran krog − sočasni bolezenski procesi, ki slabo vplivajo drug na drugega) dobivajo svoj epilog v obsežni destrukciji in stopnji obolevnosti. Nevarne nalezljive bolezni so pogosti ali celo neizogibni stranski učinki naravnih in drugih nesreč. Ocena tveganja se v takšnih okoliščinah značilno zapleta tudi zaradi hitrega slabšanja splošnih sanitarno-higienskih razmer. Posebej občutljiva postajajo področja prehrane, oskrbe z neoporečno pitno vodo in osveščenost posameznikov oziroma vse prizadete populacije o higienski kulturi. Med pogostejše težave v opisanih okoliščinah se zagotovo uvrščajo okužbe z oporečno oziroma s fekalijami okuženo pitno vodo in povečana možnost množičnih akutnih črevesnih obolenj. Sicer pa se lahko tipi okužbe oziroma nalezljivih bolezni spreminjajo glede na vrsto naravnih in drugih nesreč oziroma v kombinaciji z vremenskimi razmerami v trenutku katastrofe. Nalezljivim boleznim humanega tipa se v takšnih okoliščinah zelo preprosto pridružijo še zoonoze (bolezni, ki so z živali prenosljive na človeka). Takšna kombinacija lahko poslabša že zelo kritične razmere in zaplete krizno upravljanje. V opisanih razmerah se pričakujejo kratek odzivni čas najvišjih pristojnih na nacionalni ravni ter pospešeni napori za čim hitrejše ukrepanje in obnovitev prvotnega stanja oziroma stanja pred katastrofo. Nadzor nad boleznijo (epidemiološki status) je glavni pogoj za obvladovanje razmer in preprečevanje nadaljnjega širjenja nalezljivih bolezni. Hitra in učinkovita obnovitev razmer po izbruhu različnih nalezljivih bolezni pri ljudeh in živalih po naravnih in drugih nesrečah ter okoliščine, v katerih se lahko najpomembnejši javni organi primerno in predvsem hitro odzovejo, so trajnostni proces, ki vključuje ultimativno sposobnost visoko strokovnega oziroma posebnega kriznega ocenjevanja stanja pred in med katastrofo ter po njej (AJP-3.8, 2003: 4–1)Stanje pred katastrofo obsega preventivne ukrepe, trajnostno izobraževanje, usposabljanje in urjenje pristojnih struktur in civilnega prebivalstva ter sposobnost

63

Gregor Kobal

ocene in določitve stopnje tveganja. Med pomembnejše preventivne ukrepe štejemo sposobnost zaščite vode in hrane, ki se v nespremenjeni obliki prenesejo v stanje med katastrofo z drugimi veščinami, pridobljenimi pred njo. Med katastrofo sta sodelovanje in usmerjeno obveščanje bistvena elementa uspešnega sprejemanja odločitev in strogo usmerjenega delovanja, ki vključuje tako osebno kot kolektivno zaščito. Ukrepi in delovanje v stanju po katastrofi so usmerjeni vzmanjševanje in omejevanje vpliva ter posledic naravnih in drugih nesreč oziroma izbruha nalezljivih bolezni. Postopke, potrebne v stanju pred katastrofo, je mogoče neposredno prilagoditi stanju po katastrofi, da se omogoči hitro izboljšanje zdravstvenega stanja ljudi in živali ter prizadetega naravnega okolja. Vsako leto se zato pripravi nacionalni program varstva pred nalezljivimi boleznimi, v katerem so opredeljene naloge za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni. V posebnih programih so predvideni tudi ukrepi, kot so deratizacija, dezinsekcija in drugi splošni ter posebni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002: 16). Povečati bo treba pripravljenost in opremljenost za ukrepanje ob nenadnem pojavu nalezljivih bolezni z obsežnimi posledicami, kar je pri padcu kometa precej verjetno glede na krizo, ki bi jo padec povzročil.

5.3.5.4 Nesreče z nevarnimi snovmiZaradi nenadzorovanega uhajanja nevarnih snovi v okolje so najbolj ogrožene kraške in druge podzemne vode, morski in drugi občutljivi ekosistemi ter prebivalstvo v mestih in drugih strnjenih naseljih. S stališča mogočih nesreč z nevarnimi snovmi predstavljajo glavne vire nevarnosti predvsem industrijski obrati, v katerih se izdelujejo, predelujejo ali uporabljajo večje količine nevarnih snovi, skladišča in prevozi teh snovi ter odlagališča kemikalij. V Sloveniji so zaradi nevarnih snovi v industriji še posebej ogroženi vodni viri. Uvaja se enotna zbirka podatkov o nevarnih snoveh, ki naj bi jo uporabljali vsi, ki so kakorkoli vključeni v sistem varstva ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Opremljajo in usposabljajo se sile za zaščito in reševanje (nekatere gasilske enote za ukrepanje na cesti in ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi). Kljub naštetemu je varstvo pred nesrečami z nevarnimi snovmi še zelo pomanjkljivo. Skladno z navedenim je v prihodnjem obdobju treba:– dopolniti normativno ureditev in jo uskladiti z EU;– nadaljevati projekt varstva pred nesrečami z nevarnimi snovmi v okviru

programa ravnanja s kemikalijami;

64


– pripraviti in uresničevati program ukrepov za zaščito in reševanje ob nenadnih močnih onesnaženjih površinskih vod, morja ter kraških in drugih podzemnih vod;

– nadaljevati poostren nadzor nad prevozom nevarnega blaga;– uveljaviti enotne in mednarodno usklajene zbirke podatkov o nevarnih snoveh,

zagotoviti dostop do njih in njihovo uporabo vsem pooblaščenim uporabnikom s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

5.3.6 Preprečevanje drugih oblik ogrožanja

5.3.6.1 Vojaško ogrožanjeGlede na to, da obstajajo znaki vojaškega ogrožanja ob krizi zaradi padca kometa, mora Slovenija pri pripravah na nesreče upoštevati morebitne nevarnosti takšnega ogrožanja. Zagotoviti mora ustrezne materialne in druge možnosti za neposredno zaščito prebivalcev, kulturne dediščine in vrednot pred učinki vojnega delovanja ter organizirati najnujnejše sile in sredstva za reševanje in pomoč ob morebitnih vojaških ogrožanjih. Priprave za zaščito, reševanje in pomoč v vojnem ali izrednem stanju morajo biti usklajene s pripravami za vojaško in civilno obrambo (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002: 9).

5.3.6.2 TerorizemNevarnost terorizma, vključno z uporabo radioloških, kemičnih in bioloških sredstev ter drugih oblik množičnega nasilja v obravnavani krizi, zahteva, da pristojni državni organi načrtujejo in izvajajo učinkovite preventivne ukrepe za hitro in učinkovito zaščito ter reševanje ljudi in premoženja tudi v povezavi z drugimi državami. Za ukrepanje ob teh nevarnostih je treba ustrezno usposobiti in opremiti predvsem enote za hitre reševalne posege v mestih in drugih večjih naseljih (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002: 9−10).

5.3.6.3 Ogrožanje najbolj ogrožene infrastruktureZaradi pojava informacijskega ogrožanja varnosti v povezavi z drugimi vrstami ogrožanja bi bilo treba zaščititi tudi najbolj ogroženo infrastrukturo, kot so telekomunikacijski, energetski, bančniški, transportni, vodni in drugi temeljni družbeni sistemi. Vsi oblastni organi (ministrstva, občine) morajo biti odgovorni za zaščito te infrastrukture na svojem območju (Prezelj, 2005: 346).

65

Gregor Kobal

5.3.6.4 Druga varnostna tveganjaZa Republiko Slovenijo bo varnostno tveganje tudi množično preseljevanje ljudi z ogroženih območij, zato mora biti država pripravljena na njihov sprejem. Ob morebitnih novih zaostritvah vojaških, političnih, socialnih in gospodarskih razmer v regiji ali širše je lahko Slovenija ponovno soočena z begunskim vprašanjem (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002: 10).

5.4 UKREPANJE

5.4.1 PoplaveKer so posledice poplav zaradi padca kometa katastrofalne, to pomeni, da se skladno z državnim Načrtom zaščite in reševanja ob poplavah vključi državna raven. Ob katastrofalnih poplavah to pomeni začetek odzivanja in ukrepanja z alarmiranjem, obveščanjem pristojnih organov in javnosti, aktiviranjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter z zaščitnimi ukrepi, ki se določijo na podlagi napovedi poteka nesreče in ocene položaja (Načrt zaščite in reševanja ob poplavah, 2004: 23). O nevarnosti katastrofalnih poplav, ki lahko prizadenejo oziroma so prizadele urbano področje, ogrozile življenja ljudi ali povzročile večjo materialno škodo, Center za obveščanje obvesti: − regijske centre za obveščanje na območjih, kjer je nevarnost poplav, − Operativno-komunikacijski center Generalne policijske uprave (v nadaljevanju

OKC GPU),− poveljnika CZ RS,− generalnega direktorja URSZR, − Poveljniški center (v nadaljevanju POVC), − Nacionalni center kriznega upravljanja (v nadaljevanju NCKU),− Urad Vlade RS za informiranje (v nadaljevanju UVI), − ministre in predstojnike vladnih organov in služb, ki imajo naloge, določene z

državnim načrtom, − organizacije državnega pomena (ELES, Telekom, Slovenske železnice, DARS), − organe za stike drugih držav in mednarodnih organizacij. Ob nevarnosti poplav na naseljenem območju, ko so zaradi pričakovane višine vodnega vala lahko ogrožena življenja ljudi oziroma je treba začeti izvajati zaščitne ukrepe, prebivalstvo opozorimo na bližajočo se nevarnost s sirenami z alarmnim znakom za preplah.

66


Pristojni center za obveščanje mora takoj po znaku za preplah posredovati obvestilo po radiu in televiziji oziroma na drug predviden način o vrsti nevarnosti, napotke za osebno in vzajemno zaščito ter napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov. Ker gre za obmejno območje, pristojni regijski center za obveščanje obvesti o vzroku alarma tudi regijske centre v sosednjih državah. Za obveščanje prebivalcev o razmerah na prizadetem območju je pristojna občina, ki te informacije posreduje prek sredstev javnega obveščanja in na druge, krajevno običajne načine, določene v načrtih zaščite in reševanja. Obveščanje javnosti ob nesrečah poteka prek sredstev javnega obveščanja.Po prejemu obvestila o nevarnosti katastrofalnih poplav ali o poplavah na določenem območju poveljnik CZ RS ali njegov namestnik prouči položaj in na podlagi razmer in zahtev prizadetih občin, regij in napovedi za naprej (višina vodostaja) sprejme odločitev o aktiviranju državnih organov, ki so pristojni za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči, ter o uporabi državnih sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Materialna pomoč države ob poplavah obsega: − posredovanje pri zagotavljanju posebne opreme, ki je na prizadetem območju

ni mogoče dobiti (gradbena mehanizacija, naprave za prečiščevanje vode, električni agregati in podobno);

− pomoč v zaščitni in reševalni opremi; − pomoč v sredstvih za začasno nastanitev ljudi, ki so ostali brez doma; − pomoč v hrani, pitni vodi, zdravilih, obleki, obutvi itn.; − pomoč v finančnih sredstvih.

Za mednarodno pomoč lahko zaprosi Vlada RS ali poveljnik CZ RS, če z meddržavnim sporazumom ni drugače določeno. Prošnje se pošljejo sosednjim in drugim državam ter mednarodnim organizacijam, skladno z mednarodnimi sporazumi. Prostorski, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se morajo zaradi takojšnjega dviga vodostaja morja začeti že takoj po obvestilu o padcu kometa. Obvezne državne gospodarske javne službe na področju urejanja voda, upravljavci objektov in drugi pristojni organi glede na stanje pravočasno predlagajo ukrepe, katerih glavni namen je zavarovati ljudi in njihovo premoženje pred naraščajočim morjem. Pri opravljanju nalog omenjena podjetja sodelujejo s pristojnim poveljnikom CZ.

67

Gregor Kobal

Občinski in regijski štabi in enote CZ, državne javne službe na področju urejanja voda in druga podjetja morajo takoj ob nevarnosti nastopa visokih voda začeti izvajati operativne zaščitne ukrepe. To so dodatna obramba nasipov, zapora ali ščitenje prometnic, evakuacija prebivalcev, izpraznitev kleti, stanovanjskih površin in skladišč, prekinitev nekaterih dejavnosti, povezanih z vodotoki, kot je na primer odvzem vode ipd. Ti ukrepi so mogoči, ker posledice padca kometa lahko predvidevamo, vendar je kljub temu časa zelo malo. Varnosti ljudi in materialnih dobrin se zagotovi z evakuacijo, ki jo odredita vlada ali župan oziroma v nujnih primerih pristojni poveljnik CZ. Evakuacija se izvaja že pred nastopom poplavnega vala. Če je dovolj časa, se lahko poleg ljudi evakuirajo tudi materialne dobrine. Evakuacija mora potekati skladno z načrtom evakuacije, ki ga pripravijo poplavno ogrožene občine in z njim seznanijo prebivalstvo.

Začasna nastanitev in oskrba evakuiranih ter prizadetih obsega: − urejanje sprejemališč za evakuirane prebivalce, − nastanitev, − oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, − zbiranje in razdeljevanje človekoljubne pomoči.

Zaščita kulturne dediščine obsega priprave in ukrepe za zmanjšanje nevarnosti ter preprečevanje škodljivih vplivov poplav na kulturno dediščino. Izvajajo jih strokovnjaki za kulturno dediščino, strokovne službe za varstvo kulturne dediščine, če je nujno pa sodelujejo tudi enote CZ in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč.

Ukrepi nujne medicinske pomoči ob poplavah so: − nujna (laična) pomoč, ki jo zagotovijo ekipe prve medicinske pomoči, in

zdravstvena pomoč, ki jo daje zdravstveno osebje na terenu ali v zdravstvenih domovih;

− nujna specialistična zdravstvena pomoč, ki jo zagotavljajo splošne in specialistične bolnišnice;

− higienski in protiepidemični ukrepi, ki jih izvajajo različne službe pod nadzorstvom zdravstvenega inšpektorata in pristojnih zavodov za zdravstveno varstvo;

− oskrba z zdravili, sanitetnim materialom in opremo.

68


Manjše poškodbe si prizadeti prebivalci lahko oskrbijo v okviru osebne in vzajemne zaščite. Dokler je mogoče, se prva medicinska pomoč zagotavlja v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, če pa je število poškodovanih ob poplavah večje, se aktivirajo ekipe prve pomoči CZ. Pri opravljanju teh nalog sodeluje tudi Vojaška zdravstvena služba (VZSL). Ob poplavah so mogoče tudi utopitve. Za reševanje iz vode in prvo medicinsko pomoč sta potrebna posebno znanje in oprema. Za reševanje iz vode so pripravljene in usposobljene posebne enote potapljačev, gasilcev in CZ za reševanje na vodi in iz vode. Preživelim ob katastrofalnih poplavah in svojcem žrtev se zaradi psihične prizadetosti (strahu, izgube doma idr.) organizira psihološka pomoč, ki jo dajejo različni strokovnjaki (psihologi, terapevti, duhovniki in drugi). Pri opravljanju teh nalog lahko sodelujejo tudi vojaški psihologi. Tehnično reševanje ob poplavah obsega:− reševanje ljudi, živali in materialnih dobrin iz vode, − gradnjo in popravilo vodnogospodarske infrastrukture, − iskanje pogrešanih, − črpanje vode. Prva veterinarska pomoč ob poplavah obsega: − zbiranje podatkov o poškodovanih in poginulih živalih na poplavljenem

območju, − prvo veterinarsko pomoč poškodovanim in obolelim živalim, − prisilni zakol poškodovanih živali, − odstranjevanje živalskih trupel, − druge higienske in protiepidemične ukrepe.

5.4.2 PotresKoncept odziva ob potresu temelji na posledicah, ki jih potres povzroči na ljudeh, naravi in objektih. Državni načrt zaščite in reševanja se sproži ob rušilnem potresu v katerem koli delu države. Odločitev o uporabi državnega načrta sprejme poveljnik CZ (Načrt zaščite in reševanja ob potresu, 2003: 15). Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, o vsakem potresu, ki ga s svojimi čutili lahko zaznajo prebivalci na območju Slovenije, obvesti naslednje organe in službe:

69

Gregor Kobal

− Center za obveščanje RS (CORS), − Urad Vlade za informiranje (UVI),− Slovensko tiskovno agencijo (STA).

Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, ob močnejšem potresu javnost tudi neposredno obvešča prek nacionalne televizije in radia. CORS o močnejšem potresu (od pete do sedme stopnje po EMS) in o rušilnem potresu (osme, devete ali večje stopnje po EMS) na podlagi obvestila iz Urada za seizmologijo obvešča: − regijske centre za obveščanje, − poveljnika CZ RS, − generalnega direktorja URSZR (namestnika CZ RS), − OKC GPU, − Nacionalni center za krizno upravljanje (NCKU), − Poveljniški center (POVC), − Urad Vlade za informiranje, − ministre in predstojnike vladnih organov in služb, ki imajo zadolžitve po

državnem načrtu, − organizacije državnega pomena (ELES, Telekom, Slovenske železnice, DARS), − organe za stike drugih držav in mednarodnih organizacij. Za obveščanje prebivalcev na prizadetem območju so odgovorne občine, ki načine in oblike obveščanja o stanju na prizadetem območju opredelijo v načrtih zaščite in reševanja in z njimi seznanijo prebivalce. Obveščanje javnosti ob nesrečah poteka v medijih.Na podlagi dvo- in večstranskih sporazumov med Slovenijo ter sosednjimi in drugimi državami CORS o potresu obvešča organe za stike teh držav, v okviru mehanizma CZ EU pa tudi mednarodne organizacije.

Potek aktiviranja državnih sil za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP): − napotitev državnih sil za ZRP na zbirališče na prizadetem območju, − določitev delovišča in izdajanje delovnih nalogov za posamezne enote, − odločanje o aktiviranju sil za ZRP, − oskrba državnih sil za ZRP s hrano, materialom in drugim, − spremljanje delovanja državnih sil za ZRP

Materialna pomoč države pri odpravljanju posledic potresa obsega:

70


− posredovanje pri zagotavljanju posebne opreme, ki je na območju prizadetih občin ni mogoče dobiti (gradbena mehanizacija, električni agregati, naprave za prečiščevanje vode ipd.),

− pomoč v zaščitni in reševalni opremi, − pomoč v hrani, pitni vodi, zdravilih, obleki, obutvi ipd., − pomoč v sredstvih za začasno nastanitev in oskrbo ljudi, ki so ostali brez strehe, − pomoč v finančnih sredstvih, ki jih občine potrebujejo za zagotavljanje osnovnih

možnosti za življenje.

Po potresu je pomembno, da se čim prej ugotovi, koliko je poškodovanih zgradb, ki jih je s preprostimi ukrepi mogoče hitro sanirati ali utrditi, koliko zgradb je porušenih ali tako močno poškodovanih, da jih ni mogoče popraviti, ter koliko je prebivalcev, ki jim je treba zagotoviti začasno prebivališče. Seveda je treba ugotoviti tudi število poškodovanih in uničenih javnih objektov ter število objektov, ki so nujni za zdravljenje, nego in drugo pomoč prizadetim prebivalcem. Čim prej moramo ugotoviti stanje objektov ter jih razvrstiti med uporabne, začasno neuporabne in neuporabne, odvisno od možnosti in stroškov popravila.

Med urbanistične, gradbene in druge tehnične ukrepe sodijo tudi: − določitev in ureditev lokacij za postavitev zasilnih prebivališč, − določitev in ureditev lokacij odlagališč za začasno odlaganje ruševin in drugih

materialov, − določitev odlagališč posebnih odpadkov, − določitev in ureditev lokacij oziroma objektov za zbiranje ter začasno

skladiščenje nevarnih snovi iz gospodinjstev, industrijske in drugih dejavnosti, − vzpostavitev komunikacij in določitev obhodnih poti.

Evakuacija Potek dejavnosti: javna objava lokacij evakuacijskih zbirališč, evakuacija ljudi in živali iz neuporabnih objektov in ogroženih območij, evidentiranje prebivalcev brez strehe, razporejanje ogroženih v nastanitvene enote, sprejem, nastanitev in oskrba ogroženih. Prebivalcev ob potresu praviloma ne evakuiramo z območja, ki ga je potres prizadel. Če je le mogoče, moramo urediti nastanitvene zmogljivosti za ljudi na prizadetem območju, čim bližje njihovim domovom. Če vseh ni mogoče namestiti v domači občini, kar je ob padcu kometa najverjetneje, da se bo zgodilo, se del

71

Gregor Kobal

prebivalcev evakuira v sosednje, neprizadete občine ali regije. S prizadetega območja evakuiramo le posebne skupine prebivalcev, zlasti starejše ljudi, bolnike, otroke, ki so ostali brez staršev, ter druge, ki niso sposobni skrbeti zase. Pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem obsega: − urejanje sprejemališč za evakuirane prebivalce, − urejanje začasnih prebivališč (če je le mogoče, prebivalce namestimo v zidane

objekte oziroma bivalnike, v nujnih primerih pa v šotore), − nastanitev prebivalstva (v hotele, dijaške domove ipd.), − oskrba z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami, − zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči.

Zaščita kulturne dediščine obsega priprave in ukrepe za zmanjšanje nevarnosti ter preprečevanje škodljivih vplivov potresa na kulturno dediščino. Izvajajo jih strokovnjaki za kulturno dediščino, strokovne službe za varstvo kulturne dediščine, če je nujno, pa sodelujejo tudi enote CZ in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč.

V okviru nujne medicinske pomoči se ob rušilnem potresu izvajajo le najnujnejši ukrepi za ohranitev življenja in varovanje zdravja ljudi na prizadetem območju. To so predvsem: − nujna (laična) pomoč, ki jo dajejo ekipe prve pomoči CZ; − nujna zdravstvena pomoč, ki jo daje medicinsko osebje na terenu ali pa v

ustreznih zdravstvenih ustanovah;− nujna specialistična zdravstvena pomoč, ki jo zagotavljajo splošne in specialne

bolnišnice;− higienski in protiepidemični ukrepi, ki jih izvajajo različne službe pod

nadzorstvom zdravstvenega inšpektorata in pristojnih zavodov za zdravstveno varstvo;

− oskrba z zdravili, sanitetnim materialom in opremo; − identifikacija mrtvih.

Za rušilni potres sta značilni nenadnost in silovitost. Preživeli običajno doživijo hud stres in potrebujejo tudi psihološko pomoč, pri kateri sodelujejo različni strokovnjaki (psihologi, terapevti, duhovniki).

Prva veterinarska pomoč ob potresu obsega: − zbiranje podatkov o poškodovanih in poginulih živalih na prizadetem območju,

72


− dajanje prve veterinarske pomoči poškodovanim in obolelim živalim, − zasilni zakol poškodovanih živali, − odstranjevanje živalskih trupel, − druge higienske in protiepidemijske ukrepe. Prvo veterinarsko pomoč opravljajo veterinarji oziroma veterinarske organizacije.

5.4.3 Radioaktivno sevanjeO vsaki stopnji nevarnosti (začetna, objektna in splošna) je treba obvestiti Center za obveščanje RS. Sporočilo vsebuje podatke o: − stopnji nevarnosti (začetna, objektna in splošna), − mogočem razvoju dogodkov, − priporočljivih zaščitnih ukrepih.

CORS podatke, ki jih pripravi na podlagi podatkov o radioaktivnosti, pošlje: − regijskim centrom za obveščanje na območjih, na katerih se predvideva širjenje

radioaktivnosti, − OKC GPU, − poveljniku CZ RS, − generalnemu direktorju URSZR (namestniku poveljnika CZ RS), − dežurnemu delavcu URSJV, − Poveljniškemu centru, − Nacionalnemu centru za krizno upravljanje, − Uradu Vlade RS za informiranje, − ministrom in predstojnikom vladnih organov in služb, ki imajo naloge po

državnem načrtu, − organizacijam državnega pomena (Elektroenergetski sistem Slovenije,

Slovenske železnice, Telekom, Pošta Slovenije), − organom za stike drugih držav in mednarodnih organizacij. Ob razglasitvi splošne nevarnosti bo na nevarnost radioaktivnosti, ki bi lahko ogrozila prebivalstvo, opozoril alarmni znak za neposredno nevarnost. Sledilo mu bo obvestilo o izvajanju zaščitnih ukrepov, ki ga bodo predvajala osrednja in lokalna sredstva obveščanja. Navodila prebivalcem, kako naj ravnajo po alarmnem znaku, so vnaprej pripravljena in so priložena regijskemu načrtu. Za obveščanje prebivalcev na prizadetem območju so med izvajanjem zaščite in reševanja pristojne občine. Občinski organi in službe, ki vodijo ter izvajajo zaščito, reševanje in pomoč,

73

Gregor Kobal

morajo čim prej vzpostaviti neposreden stik s prebivalstvom, da dosežejo ustrezno odzivanje na svoje odločitve. Obveščanje poteka prek množičnih občil.Ob nesreči s čezmejnimi vplivi mora Slovenija skladno s konvencijo o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah in drugimi sporazumi obveščati o nesreči tudi morebitno ogrožene države in mednarodne organizacije.

Za mednarodno pomoč lahko zaprosi Vlada RS ali poveljnik CZ RS, če z meddržavnim sporazumom ni drugače določeno. Prošnje se pošljejo sosednjim in drugim državam ter mednarodnim organizacijam, skladno z mednarodnimi sporazumi.

Potek aktiviranja sil za zaščito, reševanje in pomoč: − vzpostavitev pripravljenih sil za ZRP, − zbiranje podatkov o nesreči in presoja položaja, − aktiviranje sil na državni ravni, − aktiviranje sil na regionalni ravni, − aktiviranje sil na občinski ravni, − izvajanje zaščitnih ukrepov in nalog ZRP, − spremljanje delovanja sil za ZRP.

Materialna pomoč države obsega: − posredovanje pri zagotavljanju posebne opreme, ki je na območju prizadete

občine ni mogoče dobiti (električni agregati, naprave za prečiščevanje vode, oprema za detekcijo, dozimetrijo in dekontaminacijo ipd.),

− pomoč v zaščitni in reševalni opremi, − pomoč v hrani, pitni vodi, zdravilih, obleki, obutvi ipd., − pomoč v krmi in pri oskrbi živine, − pomoč pri začasni nastanitvi evakuiranih prebivalcev, − pomoč v finančnih sredstvih, ki jih občine potrebujejo za uresničevanje ukrepov

in nalog pri zagotavljanju osnovnih možnosti za življenje.

Nadzor radioaktivnosti je sestavljen iz štirih osnovnih sestavin: nadzora v okolju, nadzora prebivalstva, nadzora interventnega osebja ter nadzora na državni meji. Ob takšni nesreči se izvajajo naslednji zaščitni ukrepi: 1. radiacijska zaščita, ki poleg nadzora radioaktivnosti obsega ukrepe in sredstva za neposredno zaščito pred ionizirajočim sevanjem, in sicer:

74


− uporabo osebnih zaščitnih sredstev, − uporabo tablet kalijevega jodida, − prepoved oziroma omejitev uživanja nekaterih živil, − zaščito vodnih virov, − zaščito živali in živinske krme, − dekontaminacijo;2. zaklanjanje, torej umik prebivalstva v zaklonišča ali druge zidane zgradbe, s čimer se odpravijo ali zmanjšajo škodljivi učinki povečanega ionizirajočega sevanja; 3. evakuacija oziroma umik prebivalstva z ogroženega območja. Na območjih, na katerih je odrejena, se morajo prebivalci preseliti v določen kraj v času in na način, kot je določeno v načrtu zaščite in reševanja; 4. sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev, ki vključuje zatočišča in nujno oskrbo prebivalcem, ki so se zaradi ogroženosti območja, na katerem živijo, umaknili iz svojih bivališč. Na območju, na katerem potekajo zaščitni ukrepi, varnost zagotavlja policija, ki nadzoruje tudi izpraznjeno območje.

Prva medicinska pomoč obsevanim in poškodovanim osebam zajema: − nujno (laično) pomoč, ki jo zagotovijo ekipe prve medicinske pomoči, − specialistično oskrbo poškodovanih in obolelih, ki niso kontaminirani, − kontaminiranim ali čezmerno obsevanim interventnim delavcem in prebivalcem

zagotavlja oskrbo na podlagi posebne pogodbe Klinični center Ljubljana. Manjše poškodbe, ki bi lahko nastale pri izvajanju ukrepov zaščite in reševanja, bi prebivalci oskrbeli v okviru osebne in vzajemne zaščite, prvo zdravstveno pomoč pa jim zagotavlja medicinsko osebje na terenu ali v splošnih in specialističnih bolnišnicah. Zdravstvene ustanove zagotavljajo prebivalstvu tudi psihološko pomoč.

Prva veterinarska pomoč ob nesreči obsega: − zbiranje podatkov o kontaminiranih in poginulih živalih na prizadetem

območju, − pomoč pri ukrepih za zaščito živali, živil živalskega izvora, krmil in napajališč

pred ionizirajočim sevanjem, ki jih je priporočilo MKGP, − prvo veterinarsko pomoč obolelim živalim, − zasilni zakol kontaminiranih živali,

75

Gregor Kobal

− sodelovanje pri odstranjevanju živalskih trupel, − sodelovanje pri dekontaminaciji. Ukrepi za zaščito živali lahko zajemajo tudi preventivno evakuacijo živali, ki so s stališča biološke reprodukcije posebno dragocene, zaklanjanje živali in krmljenje z neoporečno hrano, napajanje z neoporečno vodo ter zaščito krme. Naloge prve veterinarske pomoči opravljajo veterinarji oziroma veterinarski zavodi v sodelovanju z ekipami prve veterinarske pomoči.

5.4.4 Nesreča na morjuDogajanje na morju in še posebej na plovnih poteh opazujejo plovila Policijske uprave Koper, Uprave RS za pomorstvo, Slovenske vojske, Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) oziroma njene Službe za varstvo obalnega morja (SVOM) ter ribiči in drugi udeleženci v pomorskem prometu. ARSO spremlja meteorološke in hidrološke pojave in o tem obvešča Center za obveščanje RS (CORS).

Podatke o dogodku oziroma nesreči najprej obdelajo pristojne strokovne službe URSP, PU Koper in ARSO SVOM, ki na podlagi predvidenih scenarijev o razvoju dogodkov in mogočih posledicah razglasijo vrsto in obseg nesreče. CORS informacijo o nesreči na morju posreduje: − OKC GPU, − poveljniku CZ RS, − generalnemu direktorju URSZR (namestniku poveljnika CZ RS), − Poveljniškemu centru, − Nacionalnemu centru za krizno upravljanje, − Uradu Vlade RS za informiranje, − ministrstvom in predstojnikom vladnih organov in služb, ki opravljajo naloge,

predvidene z državnim načrtom, − organizacijam državnega pomena (Elektroenergetski sistem, Telekom, Pošta

Slovenije, Slovenske železnice), − organom za stike drugih držav in mednarodnih organizacij.

Obveščanje javnosti o nesreči na morju obsega: − obveščanje (širše) javnosti, − obveščanje ogroženih prebivalcev. Obveščanje (širše) javnosti obsega obveščanje domače in tuje javnosti o poteku zaščitno-reševalnih dejavnosti na morju.

76


Obveščanje prebivalcev je namenjeno ogroženim prebivalcem, ker je treba zaščitne ukrepe izvajati na Obali in v notranjosti. Obveščanje poteka prek množičnih občil.Ob nesrečah s čezmejnimi vplivi in v drugih primerih, ko to narekujejo mednarodni dvo- in večstranski sporazumi, Slovenija obvešča druge države in mednarodne organizacije.

Potek aktiviranja državnih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob nesreči na morju: − vzpostavitev pripravljenosti regijskih sil za ZRP, − napotitev sil na zbirališče na prizadetem območju, − presoja razmer, − določitev delovišča in izdajanje delovnih nalogov za posamezne enote, − spremljanje delovanja sil, − poročila, − odločanje o aktiviranju sil, − pozivanje sil, − oskrba sil s hrano, materialom in drugim.

Ob padcu kometa je velika verjetnost dogodkov, ki bi zahtevali: − reševanje ljudi iz morja in iskanje pogrešanih, − reševanje ob ekološki nesreči. Reševanje ljudi iz morja in iskanje pogrešanih Poveljnik CZ za obalno območje spremlja razvoj položaja ob potopitvi ladje in pri velikem številu brodolomcev odloči o dodatnih ukrepih. Ob tem tudi imenuje vodjo intervencije iz URSP, ki določa, vodi in usklajuje operativne ukrepe. Vodja intervencije organizira umik ranjenih, preživelih in mrtvih s kraja nesreče, iskanje utopljencev oziroma pogrešanih, omejevanje širjenja onesnaženja, določa uporabo sredstev za čiščenje površine in snovi, ki vsrkavajo umazanijo. O ukrepih obvešča poveljnika CZ za obalno območje. Intervencija se konča, ko življenje in zdravje ljudi nista več neposredno ogrožena. Reševanje ob ekoloških nesrečah na morju Poveljnik CZ za obalno regijo oceni stanje, in če je treba, skliče Obalni štab CZ v operativni ali popolni sestavi. Spremlja razvoj položaja in rezultate ukrepanja sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki te naloge opravljajo poklicno. Ob upoštevanju mogočih posledic nesreče odloča o dodatnih ukrepih oziroma o zahtevi za dodatno pomoč iz regije. Imenuje vodjo intervencije iz SVOM, ki določa, vodi in usklajuje operativne ukrepe na kraju nesreče.

77

Gregor Kobal

Če je nujno, zaprosi za pomoč sosednje regije in državne enote. Če gre za veliko ekološko nesrečo, poveljnik CZ RS zaprosi za pomoč sosednje države in mednarodne organizacije. Če pride onesnaženje iz druge države, pristojni organi spremljajo širjenje onesnaženja v sodelovanju z organi sosednjih držav. Sile in sredstva za zaščito in reševanje usmerja ter razporeja na posamezne naloge vodja intervencije. Vodja intervencije organizira umik ranjenih, preživelih in mrtvih s kraja nesreče, poskrbi za omejevanje širjenja onesnaženja, da ne bi prišlo do obale, določa uporabo sredstev za čiščenje površine in snovi, ki vsrkavajo umazanijo. O ukrepih sproti obvešča poveljnika CZ za obalno regijo, ta pa poveljnika republiške CZ.

Zaščitni ukrepiOd zaščitnih ukrepov so ob nesrečah na morju pomembni predvsem naslednji: − RKB-zaščita, − evakuacija, − sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev. RKB-zaščita1

Ob nesreči na morju vedno obstaja velika nevarnost, da zaradi poškodb na plovilih, ki prevažajo nevarne snovi, te nenadzorovano uhajajo v okolje, morje in zrak. Zato je treba na vsem prizadetem območju poostriti nadzor nad nevarnimi snovmi in ravnanjem z njimi. Takoj po nesreči vse prizadeto območje pregleda regijska enota za RKB-zaščito, ki opravi detekcijo, identifikacijo, dozimetrijo in vzame vzorce na terenu.Občinske enote za RKB-zaščito opravljajo predvsem dekontaminacijo, hkrati pa pomagajo prebivalcem pri izvajanju zaščitnih ukrepov in dekontaminaciji vode, hrane, živine, krme, opreme, tehničnih sredstev, objektov, javnih površin in drugih sredstev. Evakuacija2 Če bi ob nesreči na morju zaradi požara ali drugih poškodb na plovilih, ki prevažajo nevarne snovi, te snovi začele nenadzorovano uhajati v okolje in zaradi svojih škodljivih lastnosti ogrožati življenje ter zdravje ljudi in živali, bi bilo treba opraviti evakuacijo.

1 Več v podpoglavju Radioaktivno sevanje.2 Več v prejšnjih podpoglavjih.

78


Sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev3 Glede na predviden doseg udarnega vala se prebivalci z ogroženih območij evakuirajo na območja, ki niso ogrožena.

Naloge zaščite, reševanja in pomoči Ukrepi nujne medicinske pomoči so enaki kot pri drugih vrstah nesreč. Ranjenim, poškodovanim in tistim, ki se utapljajo, najprej pomagajo preživeli in pripadniki služb, ki prispejo na kraj nesreče, to so policisti, Uprava RS za pomorstvo in drugi reševalci. Preživele, ranjene in mrtve udeležence nesreče je treba čim prej prepeljati na najbližji kraj, ki ga določi vodja intervencije, na katerem se oblikuje zdravstvena oskrba in kjer udeležence nesreče prevzame zdravniška ekipa

Tehnično reševanje nesreč obsega: − reševanje iz plovnih objektov, − reševanje oziroma odstranjevanje materialnih sredstev iz vode, − iskanje pogrešanih v morju, − čiščenje obale. Preživelim ob nesrečah na morju in svojcem žrtev zaradi psihične prizadetosti (strah, stres in drugo) organiziramo psihološko pomoč, pri kateri sodelujejo različni strokovnjaki (psihologi, terapevti, duhovniki in drugi). Psihološko pomoč preživelim organizirajo občine v sodelovanju s strokovnimi službami (Načrt zaščite in reševanja ob nesreči na morju, 2004: 60).

5.4.5 Druge nesreče

5.4.5.1 PožarGašenje in reševanje ob požarih ter eksplozijah obsega: − preprečevanje nastanka požarov, − preprečevanje nastanka eksplozij plina in drugih eksplozivnih snovi, − gašenje požarov,− reševanje ob požarih in eksplozijah. Drugi ukrepi ob požaru v naravi in na civilnih objektih:− evakuacija prebivalstva in materialnih dobrin z ogroženih območij na primerne

in varne lokacije,

3 Več v prejšnjih podpoglavjih.

79

Gregor Kobal

− podiranje dreves in priprava preventivnih varnostnih protipožarnih pasov,− obveščanje na ogroženem območju,− prva pomoč poškodovanim,− oskrba poškodovanih in ljudi brez strehe, − prevoz humanitarne pomoči, reševalne opreme in hrane, − postavljanje začasnih nastanitvenih objektov za ogroženo prebivalstvo.

5.4.5.2 Nesreče z nevarnimi snovmiZaradi poškodb na objektih in napravah, kjer se proizvajajo, uporabljajo, hranijo ali prevažajo nevarne snovi, lahko pride do nenadzorovanega uhajanja teh snovi v okolje. Na vsem kriznem območju je treba poostriti nadzor nad nevarnimi snovmi in ravnanjem z njimi. Nadzor opravljajo prebivalci, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, ter občine in pristojni državni organi. Še posebej je treba zaradi velikih količin (uporaba v prometu, gospodinjstvih) nadzorovati iztekanje nafte in naftnih derivatov ter preveriti stanje cistern za kurilno olje v zasebnih zgradbah. Enote RKB-zaščite morajo takoj ob nesreči oziroma takrat, ko se nivo vode zniža, pregledati vse prizadeto območje ter ugotoviti prisotnost, vrsto in količino nevarnih snovi v okolju.

5.4.6 Ukrepi zaščite in reševanja ob pojavu terorističnih dejanj Posledice terorističnih napadov: − radiološka kontaminacija − pojav radiacijske bolezni,− kemična kontaminacija,− pojav in širjenje nalezljivih bolezni, − veliko število ranjenih in mrtvih,− prekinjen promet,− prekinjena oskrba z energijo, vodo itn.,− psihološki učinki, − velika materialna škoda, − veliki stroški sanacije.

Opazovanje in obveščanje: − pristojne službe in posamezniki o nesreči obvestijo tel. štev. 112 ali 113,− o nevarnosti napada ali povečani teroristični dejavnosti pristojne službe

obvestijo medresorsko operativno skupino,

80


− obveščanje pristojnih organov (vladne službe, ministrstva),− obveščanje javnosti,− obveščanje drugih držav in mednarodnih organizacij.

Aktiviranje sil in sredstev: − aktiviranje medresorske operativne skupine,− aktiviranje pristojnih zdravstvenih organov in služb,− aktiviranje pristojnih veterinarskih organov in služb,− aktiviranje pristojnih organov in služb za varstvo rastlin,− aktiviranje organov CZ,− aktiviranje sil za ZRP,− zagotavljanje pomoči v materialnih sredstvih, − vključitev mednarodne pomoči.

Ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči4:− ukrepi so evakuacija, RKB-zaščita, zaklanjanje, sprejem in oskrba ogroženih,

zaščita reševalcev in strokovnega osebja ter zaščita kulturne dediščine;− naloge so nujna medicinska pomoč, prva veterinarska pomoč, gašenje požarov,

tehnično reševanje, gašenje in reševanje ob požarih ter zagotavljanje osnovnih možnosti za življenje.

5.5 VLOGA SLOVENSKE VOJSKE

Večina kriz je po svojem izvoru civilnih, to velja tudi za primer, ki ga tu proučujemo. Vendar pa sodobne oborožene sile predstavljajo pomembno nacionalno institucijo, ki lahko bistveno pripomore k delovanju civilnih struktur kriznega menedžmenta (Prezelj, 2005: 341), vojska in policija pa imata najpomembnejšo vlogo pri vojaški, teroristični in kriminalni razsežnosti ogrožanja varnosti, pa tudi pri zaščiti in reševanju, za kar se njuni pripadniki načrtno usposabljajo.Njihovo sodelovanje se načrtuje z državnimi načrti zaščite in reševanja (Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 2002: 12). Tako lahko SV ob teh krizah sodeluje na različne načine, skladno s svojo organiziranostjo in opremljenostjo. Poleg nalog lastne zaščite in reševanja je njeno delovanje opredeljeno tudi na področju naravnih in drugih nesreč, ko deluje kot del sil za

4 Ukrepi in naloge so podrobneje opisani v prejšnjih poglavjih.

81

Gregor Kobal

zaščito in reševanje oziroma kot pomoč CZ. Te naloge so kot podporno delovanje SV določene v Vojaški doktrini (2006: 83).

Glede na to, da gre pri krizah, ki lahko nastanejo pri padcu kometa, za celovit splet nesreč, so v nadaljevanju naloge, ki jih SV lahko opravlja kot reagiranje in ukrepanje na krize, združene.Te naloge so (Načrti delovanja v primeru naravnih in drugih nesreč enot SV, 2006):− evakuacija ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin iz ogroženih objektov

in območij na primerne ter varne lokacije s plovili in vozili SV, − prevozi humanitarne pomoči, reševalne opreme, hrane ipd.,− odstranjevanje naplavin in ruševin,− pomoč pri gradnji zaščitnih nasipov,− sodelovanje v skupinah za reševanje iz ruševin,− prva pomoč poškodovanim in ranjenim,− pomoč pri zagotavljanju pitne vode in hrane za prebivalce na ogroženih

območjih,− pomoč pri postavljanju začasnih nastanitvenih objektov za ogroženo

prebivalstvo,− oskrba pripadnikov SV in tistih, ki na prizadetih območjih sodelujejo pri

reševanju.

5.6 UGOTOVITVE O NAČRTOVANJU IN PREPREČEVANJU NESREČ

Izhajajoč iz navedenih ugotovitev, lahko zapišemo, da padec kometa (kot študija primera) povzroči vrsto nesreč, ki s svojimi katastrofalnimi posledicami vodijo v zapletene krize, ki jih je treba obvladati. Te krize je mogoče obvladati le z dobro pripravljenimi ukrepi preprečevanja in reagiranja, ki zmanjšujejo posledice. V nalogi so opisani konkretni splošnoveljavni ukrepi obvladovanja kriz, praktični postopki in vsebine za preprečevanje kriz v slovenskem prostoru ter reagiranje nanje. Kot navaja dr. Prezelj v svojem delu Nacionalni sistem kriznega menedžmenta (2005: 332), zahtevajo zapletene krize reševanje in odpravljanje v obliki celovitega kriznega menedžmenta, katerega temelj so dobro opravljeni ukrepi zaščite in reševanja.Vsebine preprečevanja in nadzorovanja kriz so (Prezelj, 2005: 232−233):− zaščita človeškega življenja, zdravja in varnosti,− zdravljenje bolezni ali poškodb,

82


− zaščita ali obnova lastnine,− zaščita ali obnova preskrbe z denarjem, hrano, vodo, energijo ali gorivom,− zaščita ali obnova elektronskega in drugih sistemov komunikacije,− zaščita ali obnova prevoznih zmogljivosti,− zaščita ali ponovno uvajanje zdravstvenih uslug,− zaščita ali obnova dejavnosti bank in drugih finančnih institucij,− preprečevanje, omejevanje ali zmanjševanje onesnaženja zemlje, vode ali zraka,− preprečevanje ali zmanjševanje učinkov poplav,− preprečevanje ali zmanjševanje učinkov ogrožanja ali uničenja rastlinstva in

živalstva,− zaščita ali obnova dejavnosti državnega zbora in vlade,− zaščita ali ponovna uvedba javnih funkcij.To pa je namen ukrepov preprečevanja kriz in odzivanja nanje. Čeprav se nekateri deli sistema obvladovanja nesreč in kriz še vedno oblikujejo (npr. sistem za spremljanje radioaktivnosti v okolju), so ugotovitve iz naloge izhodišče za gradnjo celovitega sistema ukrepov za preprečevanje različnih vrst kriz in odzivanja na njihovo pojavljanje.Na koncu je treba še opozoriti, da je, če hočemo biti uspešni pri spopadanju s krizami, bistveno, da začnemo izvajati vaje in simulacije kriznega upravljanja, na katerih bomo preverili ukrepe preprečevanja in odzivanja.

83

Marjanca Frlic

6 OP IS SPLOŠN IH DEJAVNOST I ORGAN IZAC I JE NA PODROČJU

KR IZN IH PR IPRAV

Ob predvidevanju, da bo v treh dneh v Piranski zaliv padel komet, ki bo povzročil katastrofalne posledice, in sicer potres, udarni val z valovi, visokimi do deset metrov, ki bodo povzročili poplave, ter radioaktivnost, lahko za odpravo oziroma ublažitev posledic takoj začnemo opravljati naloge, ki so v regijski pristojnosti.Ko nastanejo močnejši potres, poplave ali druge nesreče v katerem koli delu regije oziroma ko pride do neobvladljivih dogodkov v regiji, lokalne sile za zaščito in reševanje pa ne obvladujejo položaja, sprejme poveljnik Obalnega štaba Civilne zaščite odločitev o aktiviranju regijskega načrta zaščite in reševanja.Padec kometa kot naravna nesreča lahko povzroči katastrofalne posledice, kar pomeni, da je preživetje na Obali in v širši okolici vprašljivo. Poveljnik Obalnega štaba Civilne zaščite bo na podlagi predvidenih dogodkov sprejel odločitev o evakuaciji vseh prebivalcev na varne lokacije. Takšna odločitev zahteva pomoč na državni ravni, kar pomeni aktiviranje državnih načrtov. Državne načrte pripravi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi. Na državni ravni so narejeni načrti zaščite in reševanja za primere nesreč, ki so množične in prizadenejo več občin ali regij (potres, poplava, nesreča z nevarnimi snovmi, vključno z jedrsko nesrečo, letalska nesreča, nesreča v železniškem prometu, nesreča na morju, v vojni ter druge nesreče, ki bi lahko prizadele večji del države).1 Splošne dejavnosti organizacije na področju kriznih priprav ob padcu kometa lahko razdelimo na dve skupini:− splošne dejavnosti organizacije na področju kriznih priprav, če je informacija o

padcu kometa pridobljena tri dni pred naravno nesrečo – izvedba evakuacije; − splošne dejavnosti organizacije na področju kriznih priprav ob nenadnem padcu

kometa v Piranski zaliv.

1 Iztok Prezelj: Nacionalni sistemi kriznega menedžmenta, str. 322.

84

6 OPIS SPLOŠNIH DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE NA PODROČJU KRIZNIH PRIPRAV

6.1 SPLOŠNE DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE NA PODROČJU KRIZNIH PRIPRAV, ČE JE INFORMACIJA O PADCU KOMETA V PIRANSKI ZALIV PRIDOBLJENA TRI DNI PRED NARAVNO NESREČO – IZVEDBA EVAKUACIJE

Za naloge zaščite in reševanja, ki so v regijski pristojnosti, se takoj aktivirajo naslednji organi in organizacije:− Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Koper,− Policijska postaja Koper,− Bolnišnica Izola, zdravstveni domovi Koper, Izola, Piran,− Veterinarska ambulanta, d. o. o. Koper,− Agencija RS za okolje – Območna pisarna Koper,− Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran.

Sile za zaščito, reševanje in pomoč na regijski ravni:− organi Civilne zaščite (poveljnik Civilne zaščite za obalno regijo in njegov

namestnik, štab Civilne zaščite za obalno regijo, poveljniki Civilne zaščite občin, občinski štabi Civilne zaščite);

− regijske enote in službe CZ (tehnična reševalna enota – oddelek za izvidovanje in vod za reševanje, oddelek za RKB-izvidovanje, enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, informacijski center, logistični center, služba za podporo – ekipa za oskrbo, ekipe za zveze, prevoz in informacijsko podporo ter administrativno delo);

− javne službe za zaščito, reševanje in pomoč (gasilska, veterinarska in komunalna služba);

− enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij (potapljaška reševalna služba, enota za reševanje z reševalnimi psi, enota za postavitev začasnih prebivališč, Rdeči križ).

V tem položaju poveljnik CZ sprejme odločitev o evakuaciji. Vse dejavnosti organov in organizacij ter sil za zaščito, reševanje in pomoč na regijski ravni začnejo evakuacijo ljudi, živali ter dobrin naravne in kulturne dediščine na varne lokacije. Vse dejavnosti potekajo skladno z načrtom zaščite in reševanja za evakuacijo. Namen evakuacije je zaščita pred nevarnostmi naravnih in drugih nesreč, če varnosti ni mogoče zagotoviti z drugimi ukrepi.Za organizirano in hitro evakuacijo je treba zagotoviti sprotne podatke o:

85

Marjanca Frlic

− prevoznosti in stanju cest in železnice,− operativnem stanju prevoznih organizacij in njihovih trenutnih (dosegljivih)

zmogljivostih,− poverjenikih na sprejemališčih (njihovi opremljenosti, usposobljenosti in

dosegljivosti),− dosegljivosti odgovornih oseb drugih izvajalcev, in sicer policije, vojske,

cestnih podjetij, bolnic, šol, vrtcev, domov upokojencev,− hidrometeoroloških podatkih,− stanju sredstev za obveščanje o evakuaciji,− lokaciji evakuacije idr.Evakuacijo je treba spodbujati oziroma jo organizirati predvsem z lastnimi prevoznimi sredstvi, štab CZ pa zagotavlja evakuacijo tistim kategorijam prebivalstva in organizacijam, ki same tega ne zmorejo.Evakuacije ločimo po več elementih:1. po teritorialnem vidiku:

− notranja evakuacija, to je evakuacija in/ali začasni umik na neogrožene predele,

− zunanja evakuacija v sosednje in druge občine v Sloveniji;2. po obsegu:

− popolna, pri čemer se opravi evakuacija vseh kategorij ljudi ter umik ali evakuacija prizadetih ljudi (turistov, poslovnih partnerjev, tujcev, šolarjev, gojencev, ostarelih idr.) na ogroženem območju,

− delna, ki se izvede v omejenem obsegu ali območju, pri čemer se določijo kategorije ljudi za evakuacijo oziroma se določi, kdo se ne evakuira (dežurne službe, osebe za zagotavljanje osnovne ravni delovanja najpomembnejših, predvsem infrastrukturnih naprav in objektov, strokovnjaki za raziskave, spremljanje poteka nesreč, ugotavljanje posledic ipd.). Pri tem je treba določiti mesta in objekte za zaklanjanje ter drugo zaščito oseb, ki se ne evakuirajo. Za ta namen se uporabljajo predvsem zaklonišča osnovne zaščite;

3. po načinu: − s transportnimi sredstvi,− brez transportnih sredstev,− kombinirana;

4. po namenu:− evakuacija ljudi,− evakuacija živali,− evakuacija materialnih dobrin ter dobrin naravne in kulturne dediščine.

86


Ob padcu kometa lahko izberemo vrsto evakuacije za to območje. Evakuacija bo po teritorialnem vidiku zunanja, po obsegu popolna, po načinu kombinirana, po namenu pa bo vsebovala vse navedene elemente. Evakuacija ljudi, živali in materialnih dobrin ter naravne in kulturne dediščine iz obalne regije bi bila tako obsežna, da bi potekala na državni ravni in z vsemi razpoložljivimi sredstvi in viri.Uprava za zaščito in reševanje bo zaradi velikih razsežnosti naravne nesreče za zaščito, reševanje in pomoč uporabila:− enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij,− gospodarske družbe, zavode in druge organizacije,− enote, službe in organe CZ,− Policijo,− Slovensko vojsko.Vse vključene sile bi delovale po državnih načrtih za zaščito in reševanje, pripravljenih za evakuacijo.Območje naravne nesreče, ki bi jo povzročil padec kometa, bi bilo zelo veliko in bi preseglo državne meje. Dejavnosti zaščite in reševanja bi potekale tudi v sosednjih državah (v Italiji in na Hrvaškem). Uspešna evakuacija bi omogočila, da bi posledice po naravni nesreči uspešneje odpravili, čeprav bi bile dolgotrajne, saj bi bil uničen velik del infrastrukture, gospodarstva, bivalnih objektov, narave idr. v obalni regiji. Odprava posledic bi lahko trajala tudi več let.

6.2 SPLOŠNE DEJAVNOSTI ORGANIZACIJE NA PODROČJU KRIZNIH PRIPRAV OB PADCU KOMETA V PIRANSKI ZALIV – POTRES, UDARNI VAL OZIROMA POPLAVE IN RADIOAKTIVNOST

Padec kometa v Piranski zaliv bi povzročil katastrofalne posledice z učinki, ki bi se pokazali v naslednjih oblikah:− potres, ki bi nastal kot posledica padca kometa in eksplozije, posledice so še

hujše zaradi verižnih nesreč, kot so požari, nenadzorovano uhajanje nevarnih snovi v okolje, plazovi, epidemija in epizootija;

− poplave zaradi udarnega vala, ki bi povzročil visoke valove;− radioaktivnost, ki povzroči kontaminacijo območja.

Kjer se nakopiči več vrst posledic naravne nesreče hkrati, potekata zaščita in reševanje na regijski ravni, zato se na podlagi odločitve, ki jo sprejme poveljnik

87

Marjanca Frlic

Obalnega štaba Civilne zaščite, aktivira regijski načrt zaščite in reševanja.Na ravni regije se na podlagi njenih pristojnosti vključijo organi in organizacije:− Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Koper,− Policijska postaja Koper,− Bolnišnica Izola, zdravstveni domovi Koper, Izola, Piran,− Veterinarska ambulanta, d. o. o., Koper,− Agencija Republike Slovenije za okolje – Območna pisarna Koper,− Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran.O pripravljenosti in aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč na območju obalne regije odloča poveljnik CZ za obalno regijo.Glede na oceno in napoved dogodkov lahko aktivira:− Obalni štab CZ,− poveljnike občinskih štabov CZ,− občinske štabe CZ.Pozivanje pripadnikov CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč poteka prek Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Koper, ki opravlja tudi vse naloge, povezane z nadomestilom plač in povračilom stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolžnosti v CZ oziroma na področju zaščite in reševanja.Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč je urejeno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). Po tem zakonu se varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira in izvaja kot enoten sistem na lokalni, regionalni in državni ravni.Dejavnosti, ki jih opravljajo posamezni organi vodenja na regijski ravni ob potresu, poplavi ali radioaktivnosti:Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Koper:− opravlja upravne in strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči iz svoje

pristojnosti,− spremlja nevarnosti,− organizira komunikacijski sistem delovanja regijskih sil za zaščito, reševanje in

pomoč,− zagotavlja informacijsko podporo organom vodenja na regijski ravni,− zagotavlja razmere za delo Obalnega štaba Civilne zaščite,− pripravlja ocene ogroženosti in načrtuje ukrepe za preprečevanje ter

zmanjševanje posledic (v sodelovanju z drugimi ministrstvi),− organizira delo in zagotavlja razmere za delo regijskih komisij za ocenjevanje

škode,

88


− zagotavlja logistično podporo pri delovanju regijskih sil,− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti;poveljnik Obalnega štaba Civilne zaščite Koper:− vodi operativno strokovno delo pripadnikov CZ in drugih sil za zaščito,

reševanje in pomoč, ki so v regijski pristojnosti,− obvešča poveljnika CZ RS o posledicah in razmerah na prizadetem območju

ter daje mnenja in predloge, povezane z zaščito, reševanjem, pomočjo ter odpravljanjem posledic potresa, poplave in radioaktivnosti,

− pripravi končno poročilo o potresu ter ga pošlje poveljniku CZ RS,− skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč

ob potresu, poplavi in radioaktivnosti,− določa vodje intervencij;Obalni štab Civilne zaščite Koper:− zagotavlja strokovno pomoč pri vodenju zaščitnih in reševalnih akcij ob potresu,

poplavi in radioaktivnosti,− opravlja strokovne operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob potresu,

poplavi in radioaktivnosti,− zagotavlja logistično podporo regijskim silam za zaščito, reševanje in pomoč,− ureja administrativne in finančne zadeve;Policijska uprava Koper:− varuje življenja ljudi, premoženje ter vzdržuje javni red na prizadetem območju,− varuje osebe, objekte, organe in okoliše,− nadzoruje in ureja promet skladno s predpisanim prometnim režimom in

omogoča intervencije silam za zaščito, reševanje in pomoč,− sprejema ukrepe za ustrezno varovanje državne meje in opravlja mejni nadzor,− preprečuje in preiskuje kazniva dejanja in prekrške, odkriva storilce kaznivih

dejanj in prekrškov in druge iskane osebe ter jih izroča pristojnim organom,− sodeluje pri humanitarnih, oskrbovalnih, izvidniških in drugih nalogah,− vzpostavlja komunikacijsko-informacijske povezave z drugimi državnimi

organi,− sodeluje pri identifikaciji žrtev,− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti;Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran:− pripravi oceno posledic ogroženosti kulturne dediščine na prizadetem območju,− usmerja dejavnosti za zaščito in reševanje kulturne dediščine, določi ustrezne

lokacije, zagotavlja delovno silo, materialna sredstva ter predlaga rešitve za zavarovanje kulturne dediščine,

89

Marjanca Frlic

− organizira in usposablja strokovne ekipe za zaščito in obnovo kulturne dediščine,

− pripravi program celovite obnove poškodovanih kulturnih spomenikov, − opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti;osnovno zdravstvo obalne regije:− organizira prvo medicinsko pomoč ter bolnišnično oskrbo poškodovanih in

obolelih,− spremlja stanje, določa prednosti in usmerja dejavnosti pri oskrbi z zdravili in

sanitetnim materialom,− izvaja higiensko-epidemiološki nadzor v nastanitvenih centrih in drugih

objektih, v katerih je povečana koncentracija prebivalcev,− sodeluje pri zagotavljanju primernih razmer za identifikacijo mrtvih ter

organizira sanitarni nadzor nad pokopom mrličev,− odreja ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni,− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti;Veterinarska uprava Republike Slovenije – enota Koper:− spremlja gibanje obolele živine v regiji,− izdaja navodila za zdravljenje obolele in poškodovane živine,− sodeluje z Veterinarsko upravo Republike Slovenije,− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti;Agencija Republike Slovenije za okolje – območna pisarna Koper:− usmerja ukrepe za organizacijo vodne oskrbe,− določi lokacije odlagališč ruševin in začasnih odlagališč posebnih odpadkov,− določi ukrepe za ravnanje z nevarnimi snovmi, predvsem za varno

odstranjevanje,− ureja zadeve pri odstranitvi ruševin in obnovi objektov, povezane s posegi v

prostor,− določi lokacije začasnih bivališč,− uvede takojšnji nadzor nad uporabo energije ter gradbenega in reprodukcijskega

materiala,− usmerja odpravo posledic potresa, poplave oziroma radioaktivnosti na

elektroenergetskih in drugih objektih, ki so v pristojnosti ministrstva,− določi oskrbna mesta in prednosti pri oskrbi z energetskimi viri,− intenzivira dobavo surovin, reprodukcijskega materiala in energije prednostnim

porabnikom,− določi prednostni vrstni red pri obnovi in graditvi objektov,

90


− aktivira ustrezno gradbeno operativo za reševanje ljudi iz ruševin, za odstranjevanje ruševin ter nujno popravilo poškodovanih objektov, ki ogrožajo okolico,

− sodeluje pri pripravi sanacijskih programov,− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti;sile za zaščito, reševanje in pomoč na regijski ravni:− organi CZ,− poveljnik CZ za obalno regijo,− namestnik poveljnika CZ za obalno regijo,− štab CZ za obalno regijo,− poveljniki CZ občin,− občinski štabi CZ;− regijske enote in službe Civilne zaščite:− tehnična reševalna enota (oddelek za izvidovanje in vod za reševanje),− oddelek za RKB-izvidovanje in zaščito,− enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi,− informacijski center,− služba za podporo (ekipa za oskrbo, ekipe za zveze, prevoz in informacijsko

podporo ter administrativno delo);javne službe za zaščito, reševanje in pomoč:− gasilska služba,− veterinarska služba,− komunalna služba;enote ter službe društev in drugih nevladnih organizacij:− potapljaška reševalna služba,− enota za reševanje z reševalnimi psi,− enota za postavitev začasnih prebivališč,− Rdeči križ.Ob potresu je zelo verjetno, da zaradi poškodb na objektih in napravah za proizvodnjo, uporabo in hranjenje ali prevoz nevarnih snovi pride do nenadzorovanega uhajanja snovi v okolje. Na vsem prizadetem območju je treba poostriti nadzor nad nevarnimi snovmi in ravnanjem z njimi.Nadzor opravljajo prebivalci, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, ter občine in pristojni državni organi. Še posebej je zaradi velikih količin (uporaba v prometu, gospodinjstvih) treba nadzorovati iztekanje nafte in naftnih derivatov ter odkriti poškodbe na plinovodih, da se prepreči uhajanje plina.

91

Marjanca Frlic

Enote za radiološko, kemično in biološko zaščito morajo takoj po rušilnem sunku pregledati celotno območje, opraviti radiološko, kemično in biološko izvidovanje ter ugotoviti prisotnost, vrsto in količino nevarnih snovi v okolju. Enote za radiološko, kemično in biološko zaščito označijo kontaminirano zemljišče in poskrbijo za preprečevanje nadaljnjega širjenja nevarne snovi v okolje.Če se ob padcu kometa pojavi veliko radioaktivnih snovi, je nevarnost, da bodo radioaktivni delci zajeli območje v oddaljenosti od deset do sto kilometrov. Enote za radiološko, kemično in biološko zaščito morajo takoj sprožiti osnovne ukrepe za zaščito pred radioaktivno kontaminacijo in vse druge nujne ukrepe.Po potresu, poplavah oziroma radioaktivnosti je pomembno ugotoviti škodo na kulturni dediščini, uvesti ukrepe za preprečitev nadaljnjega propadanja, mobilizacijo strokovnih ekip za pomoč, usklajevanje in nadzor nad reševanjem kulturne dediščine, pripraviti program za odpravo škode in obnovo poškodovanih kulturnih spomenikov.Ukrepe izvajajo strokovnjaki in strokovne službe za varovanje kulturne dediščine, sodelujejo pa lahko tudi enote CZ in druge sile za zaščito, reševanje in pomoč.

Za ukrepe prve medicinske pomoči, identifikacijo mrtvih in prvo veterinarskopomoč zadostujejo mirnodobne službe.

Ob potresu, poplavah oziroma radioaktivnosti prebivalstvo običajno doživlja hud stres, strah zaradi izgube doma in bližnjih ter drugih razlogov, zato potrebuje psihološko pomoč, ki jo v takih primerih dajejo različni strokovnjaki (psihologi, terapevti, duhovniki).Psihološko pomoč preživelim organizirajo občine v sodelovanju s strokovnimi službami. V vse programe usposabljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč morajo biti vključene vsebine prve psihološke pomoči.

Gašenje in reševanje ob požarih ter eksplozijah obsega:− preprečevanje nastanka požarov,− preprečevanje nastanka eksplozij plina in drugih eksplozivnih snovi,− gašenje požarov,− reševanje ob požarih in eksplozijah.Te naloge opravljajo poklicne in prostovoljne gasilske enote. Gasilske enote sodelujejo tudi pri drugih nalogah zaščite in reševanja, še posebej pri reševanju

92


iz visokih zgradb, ob prometnih nesrečah, pri zaščiti in reševanju ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter oskrbi s pitno in sanitarno vodo.

Zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ob potresu, poplavi oziroma radioaktivnosti vključuje:− nujno zdravstveno oskrbo ljudi in živali,− nastanitev in oskrbo s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi življenjskimi

potrebščinami,− zagotavljanje delovanja komunalne infrastrukture,− oskrbo z električno energijo,− zagotavljanje nujnih prometnih povezav,− zagotavljanje in zaščito nujne živinske krme,− zaščito kulturne dediščine.Za uresničevanje teh nalog so zadolžene javne službe in druge organizacije s področja infrastrukture ter pristojni poveljniki CZ.

Osebno in vzajemno zaščito po potresu, poplavi ali radioaktivnosti organizirajo občine.

Ocenjevanje škode ob potresu in poplavah zajema ocenjevanje poškodovanosti objektov in druge škode, ki se po navadi opravljata hkrati.Komisije za ocenjevanje škode po potresu, poplavi ali radioaktivnosti najprej pripravijo prvo oceno škode, ki je podlaga za odločanje o pomoči prizadetim občinam pri zagotavljanju osnovnih razmer za delo ter pripravo sanacijskih programov.Državna in regijske komisije za oceno škode nato popišejo oziroma ocenijo škodo zaradi potresa ali poplave na podlagi predpisane metodologije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Pri tem delu jim pomagajo pristojni občinski in državni organi.Za čim hitrejše izplačilo zavarovalnih premij oškodovancem morajo zavarovalnice takoj po potresu ali poplavi napotiti cenilce na prizadeto območje in oceniti nastalo škodo na objektih, ki so zavarovani.Opravljanje vseh navedenih dejavnosti na področju kriznih priprav bi bilo mogoče, če posledice kometa ne bi bile popolnoma uničujoče. Če bi bila naravna nesreča najhujša, kar pomeni, da bi udarni val povzročil poplave vsega območja obalne regije, lahko regijo delno rešimo le z njeno popolno evakuacijo.

93

Franc Šrok

7 D IAGRAM POTEKA ORGAN IZAC I JSKEGA IN

MEDORGAN IZAC I JSKEGA USKLAJEVANJA TER

ODLOČANJA OB KR IZAH

Organizacijsko in medorganizacijsko usklajevanje dejavnosti ob krizi je niz dejavnosti in postopkov, s katerimi poskrbimo, da vsi pomembni dejavniki državnih in nedržavnih organizacij, ki načrtujejo in opravljajo dejavnosti ob krizi, tako uredijo svoje ukrepanje in ravnanje, da se pri tem med seboj dopolnjujejo. Usklajevanje pri načrtovanju ukrepov ob pojavu krize ter poznejše usklajevanje in odločanje so odločilni dejavniki za uspešno obvladovanje kriznih razmer. Usklajevanje pri načrtovanju in izvedbi ukrepov za krizno odzivanje je predvsem medorganizacijskega značaja. Poteka po horizontalni ravni, državni aparat pa ima možnost, da načrtovanje in ukrepanje spremeni v hierarhični model.

Postopki organizacijskega in medorganizacijskega usklajevanja so različni glede na razvojno stopnjo krize. Stopnje kriznega upravljanja po Prezlju (2005: 190) so:− zbiranje podatkov in krizno opozarjanje,− krizno načrtovanje,− neposredno krizno upravljanje,− pokrizno učenje.Mogoče je smotrneje med zadnjo in predzadnjo stopnjo umestiti tudi odpravo posledic krize. Čeprav odprava posledic praviloma nima značaja krize (časovne dimenzije), je pa v tesni povezavi s krizo, zato lahko nesanirane posledice izzovejo novo krizo. Če na splošno ocenimo postopke za usklajevanje, bi bilo primerno prvo in drugo stopnjo združiti. Glede na to je mogoče organizacijsko in medorganizacijsko usklajevanje in odločanje opredeliti v tri stopnje:− predkrizno usklajevanje,− usklajevanje ob pojavu krize,− usklajevanje pri odpravi posledic krize.

94

7 DIAGRAM POTEKA ORGANIZACIJSKEGA IN MEDORGANIZACIJSKEGA ...

Katero je pomembnejše, je zelo težko opredeliti, saj morajo potekati po navedenem vrstnem redu. Če smo usklajevanje opravili pomanjkljivo ali pa napačno že na stopnji načrtovanja, bomo zato imeli več težav pri usklajevanju in odločanju ob pojavu krize, pa tudi podobne težave se bodo prenašale naprej.Organizacijsko in medorganizacijsko usklajevanje povzročata več težav, ker so vanju vključeni različni dejavniki. Po Prezlju (2005: 190) so glavne medorganizacijske težave, ki se pojavljajo pri usklajevanju: − izogibanje odgovornosti,− vprašanje nejasne odgovornosti,− različna organizacijska kultura,− vprašanje usklajevanja koordinatorjev,− medorganizacijska tekmovanja,− konflikti med organizacijama itn.

Težave se pojavljajo, ker so osebe, ki usklajujejo in odločajo, različne, ker za usklajevanje nimajo primernih kompetenc, ker je pristop k usklajevanju neprimeren in ker to poteka na vzorcu prejšnjih kriz.Usklajevanje poteka na vseh stopnjah kriznega odzivanja (diagram 1). Potekati mora hitro in brez obširnih razprav. Če uskladitev ni mogoča, je treba neusklajeno zadevo ali nesprejeto odločitev takoj posredovati višji ravni odločanja (vertikalno usklajevanje in odločanje) ter usklajevanja, in sicer s kratko in jasno obrazložitvijo, ki vsebuje tudi različice rešitve in posledice neusklajenosti ali nesprejetja odločitve.

95

Franc Šrok

Izkušnje

Zaznava možne krize

Predkrizno usklajevanje

Načrt ukrepanja ob pojavu krize

Vaja kriznega odzivanja

Izvajanje ukrepov za obvladovanje kriznih

razmer

Izvajanje ukrepov za odpravo posledic krize

Usklajevanje ob pojavu krize

Usklajevanje pri odpravi posledic krize

Pojav krizeDANE

Diagram 1: Mesto usklajevanja pri kriznem upravljanju

7.1 PREDKRIZNO USKLAJEVANJE

Na stopnji predkriznega usklajevanju je treba:− presoditi obseg prihodnje krize, pri čemer je primerno upoštevati pesimistične

scenarije;− presoditi, kakšne bodo posledice krize (splošne in posebne) na posameznih

področjih. Pri tem je pomembno ugotoviti, katere organizacije bi lahko in katere bodo lahko sodelovale pri obvladovanju kriznih razmer;

− določiti ukrepe, s katerimi bomo lahko nadzorovali in obvladovali krizne razmere, kakšne ukrepe bomo morali uvesti za odpravo posledic, da trenutna kriza ne preraste v novo;

− določiti med različnimi organizacijami kadrovske, materialne, finančne indruge vire, ki jih bomo potrebovali za obvladovanje kriznih razmer, da pri tem ne bo prišlo do neekonomičnosti, neracionalnosti in da se zadrži primerna učinkovitost;

− med dejavniki za krizno upravljanje uvesti primerno organiziranost za obvladovanje kriznih razmer, shema organiziranosti naj bo čim preprostejša in čim bolj običajna.

96

Predkrizno usklajevanje je naloga posameznih usklajevalcev iz vseh organizacij, ki bodo sodelovale pri obvladovanju kriznih razmer. Usklajevanje vodi oseba, ki jo pooblasti vlada ali drug pristojni državni organ. Vsa glavna izhodišča potrjujejo določevalci, ki so najodgovornejše osebe na določenem področju in imajo formalno moč za uveljavljanje svojih odločitev. Koristno je, če so usklajevalci in odločevalci iste osebe. Usklajevanje poteka, kot je prikazano v diagramu 2.

Diagram 2: Potek predkriznega usklajevanja in odločanja

Zaznava možne krize

Začetno predkrizno usklajevanje

Začetna izhodišča Dodatne usmeritve Odobritev izhodišč

Oblikovanje osnovnih postopkov za obvladovanje razmer

Določitev kadrovskih, materialnih, finančnih in drugih virov

Oblikovanje organizacijskih okvirov

Doseženo soglasje

Izdelava načrta ukrepanja ob pojavu krize

Odobritev in verifikacija načrta ukrepanja ob pojavu krize

Oblikovanje mogočih različic

Izbrana različica

Ali so mogoče drugačne različice

NE NE NE

NE

DA

DA DA

DA


97

7.2 USKLAJEVANJE OB POJAVU KRIZE

Organizacijsko in medorganizacijsko usklajevanje ter odločanje ob pojavu krize zajemata niz dejavnosti, ki jih je treba v zelo kratkem času uskladiti med različnimi organizacijami. Potek usklajevanja je prikazan na diagramu 3.

Diagram 3: Potek usklajevanja ob pojavu krize

Pojav krize

Ali so indikatorjiustrezni

Spremljanje situacije

Obveščanje in alarmiranje

Spremljanje in ocena stanja

Rutinski postopek

Določitev postopkov

in virov

Soglasje izvajalca

Mogoča pomoč

Pomoč

Zahtevati pomoč

Usklajevanje pomoči

Izvajanje ukrepov za obvladovanje krize

Ocena posledic

Oblikovanje drugačne

rešitve

Drugačne rešitve

Korekcija načrta

NEDA

NE

DA

DA

NE

NE

DA

NE

DA

DA

NE

Franc Šrok

98

Rutinski postopek je postopek, ki je načrtovan. V diagramu »pomoč« ne pomeni samo pomoči v virih, temveč tudi pomoč drugega organa, ki lahko s svojo avtoriteto vpliva na izvajalca, če ta ne soglaša z nalogo.Podlaga za usklajevanje so že pripravljeni načrti in rešitve. Usklajevanje mora potekati na enem mestu in brez nepotrebnih komunikacijskih ovir in posrednikov.

7.3. USKLAJEVANJE PRI ODPRAVI POSLEDIC KRIZE

Usklajevanje pri odpravi posledic krize običajno ne poteka v takšnih okoliščinah, kot ob pojavu krize. Tako je sedaj na voljo bistveno več časa in tudi večina drugih parametrov za odločanje in usklajevanje je stabilnih in predvidljivih. Usklajevanje bi v tem primeru potekalo tako, kot je prikazano na diagramu 4.

Čeprav je na voljo več časa, je treba posledice krize odpraviti čim hitreje, sicer se lahko ponovi oziroma posledice prejšnje do nove še niso odpravljene.


99

Pojav krize

Ali so indikatorjiustrezni

Spremljanje situacije

Obveščanje in alarmiranje

Spremljanje in ocena stanja

Rutinski postopek

Določitev postopkov

in virov

Soglasje izvajalca

Mogoča pomoč

Pomoč

Zahtevati pomoč

Usklajevanje pomoči

Izvajanje ukrepov za obvladovanje krize

Ocena posledic

Oblikovanje drugačne

rešitve

Drugačne rešitve

Korekcija načrta

NEDA

NE

DA

DA

NE

NE

DA

NE

DA

DA

NE

Diagram 4: Potek usklajevanja pri odpravi posledic krize

Franc Šrok

101

8 OP IS VSEH I ZVRŠ I LN IH ORGAN IZAC I J , K I SO VPLETENE V PREPREČEVANJE KR IZE AL I

KR IZNO ODZ IVANJE

V reševanje kriznih razmer se po navadi najprej vključijo lokalno pristojne organizacije, če pa so potrebe večje, še sosednje organizacije, oziroma specializirane organizacije, ki delujejo na državni ravni. Delovanje usklajuje Nacionalni center za krizno upravljanje – NCKU.

Vlada RSPredsednik RS Državni zbor

NCKU Mednarodne organizacije

Center za vodenje zračnega prometa

Poveljniški center SV

OKC MNZ

CORS

OVS

SOVA

Vladne službe

Ministrstva

Nevladne organizacije

Strateški centri na ravni države Vladne organizacije

Slika 8/1: Vloga NCKU

Tomaž Oblak

102

Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč je urejeno z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni 1ist RS, št. 64/94). Po tem zakonu se varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira kot enoten sistem na lokalni, regionalni in državni ravni.Dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi poveljnik civilne zaščite občine, ki mu pri sprejemanju odločitev strokovno pomaga občinski štab CZ.Poveljnik obalnega štaba CZ spremlja razmere in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na prizadetem območju. Na zahtevo poveljnika občinskega štaba CZ organizira potrebno pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč.Če je potres prizadel več občin v regiji, dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč skupnega pomena organizira in vodi poveljnik obalnega štaba CZ.Obalni štab ob potresu organizira svoje delo na sedežu, ki je v prostorih Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Koper.

Pri delu štaba sodelujejo delavci Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Koper ter strokovne skupine in službe drugih ministrstev, odvisno od pristojnosti.Obalni štab CZ mora ob nesreči čim prej organizirati pregled stanja na prizadetem področju, oceniti predvideni razvoj položaja, zagotoviti takojšnje ukrepanje in nujno pomoč, nato pa se osredotočiti na pripravo strategije ukrepanja za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje, ki zajema določitev prednostnih nalog, človeške in materialne vire, operativne rešitve zahtevnejših nalog ter nosilce usklajevanja.Poveljnik CZ za obalno regijo za operativno izvajanje posameznih nalog določi vodje intervencij, ki so jim neposredno podrejene vse sile, ki sodelujejo pri izvajanju nalog na terenu.Logistično podporo tem silam, ki obsega zveze, opremo, gradbeni in drug material, prevoz, informacijsko podporo, prehrano, zdravstveno in drugo varstvo, zagotavlja obalni štab CZ s službami za podporo.Posledice nesreče je treba čim prej ustrezno dokumentirati. Prav tako je treba dokumentirati tudi vse odločitve poveljnika obalnega štaba CZ in drugih organov.

8 OPIS VSEH IZVRŠILNIH ORGANIZACIJ, KI SO VPLETENE V PREPREČEVANJE ...

103

8.1 ORGANIZACIJE, VKLJUČENE V SISTEM ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI

8.1.1 Sile za zaščito, reševanje in pomoč na ravni obalne regije:− Organizacije na področju obalne regije:

− Izpostava URSZR Koper,− Policijska uprava Koper,− inšpekcijske službe.

− Civilna zaščita − CZ:− struktura:

− poveljnik CZ za obalno regijo,− namestnik poveljnika CZ za obalno regijo,− štab CZ za obalno regijo,− poveljniki CZ občin,− štabi CZ občin;

− enote in službe CZ:− tehnična reševalna enota (oddelek za izvidovanje in vod za reševanje),− oddelek za radiološko, kemično in biološko izvidovanje,− enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi,− služba za podporo (ekipe za oskrbo, zveze, prevoz in informacijsko

podporo ter administrativno delo),− informacijski center,− logistični center.

− Javne službe za zaščito, reševanje in pomoč:− javni zavod Gasilska brigada Koper,− prostovoljna gasilska društva – PGD obalne regije.

− Drugi javni zavodi, agencije in gospodarske družbe:− Splošna bolnišnica Izola,− zdravstveni domovi Koper, Izola in Piran,− javna komunalna podjetja v obalni regiji,− cestna podjetja v obalni regiji,− Veterinarska uprava RS, Območni urad Koper,− Rižanski vodovod Koper,− Elektro Primorska, d. d. Koper,− Telekom Slovenije, d. d. Koper,− Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran,− Agencija Republike Slovenije za okolje – Območna pisarna Koper.

Tomaž Oblak

104

8.1.2 Enote, službe in centri za zaščito in reševanje, ki jih organizirajo državni organi:− Ekološki laboratorij z mobilno enoto – ELME pri Inštitutu Jožef Stefan,− Mobilna enota ekološkega laboratorija – MEEL pri Zavodu za zdravstveno

zavarovanje Maribor,− Agencija RS za okolje, Mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo –

MEMH, Urad za monitoring, Urad za seizmologijo, − Enota za higiensko epidemiološko delo.

8.1.3 Enote in službe društev ter drugih nevladnih organizacij:− potapljaška reševalna služba,− enota za reševanje z reševalnimi psi,− enota za postavitev začasnih prebivališč,− humanitarne organizacije (Rdeči križ, Karitas itn.).

8.2 VLOGA ORGANIZACIJ ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

8.2.1 Vloga organizacij obalne regije

8.2.1.1 Izpostava URSZR Koper:− vodi upravne in strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči iz svoje

pristojnosti,− spremlja nevarnosti,− organizira komunikacijski sistem za delovanje regijskih sil za zaščito, reševanje

in pomoč,− zagotavlja informacijsko podporo organom vodenja na regijski ravni,− zagotavlja pogoje za delo obalnega štaba Civilna zaščite,− pripravlja ocene ogroženosti in načrtuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje

posledic (v sodelovanju z drugimi ministrstvi),− organizira delo in zagotavlja pogoje za delo regijskih komisij za ocenjevanje

škode ter logistično podporo pri delovanju regijskih sil,− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

8.2.1.2 Policijska uprava Koper:− varuje življenje ljudi, premoženje ter vzdržuje javni red na prizadetem območju,

varuje osebe, objekte, organe in okoliše;− nadzira in ureja promet skladno z določenim prometnim režimom in omogoča


105

intervencije silam za zaščito, reševanje in pomoč;− sprejema ukrepe za ustrezno varovanje državne meje in opravlja mejne kontrole,

preprečuje in preiskuje kazniva dejanja ter prekrške, odkriva in prijemlje storilce kaznivih dejanj in prekrškov ter druge iskane osebe in jih izroča pristojnim organom;

− sodeluje pri humanitarnih, oskrbovalnih, izvidniških in drugih nalogah, vzpostavlja komunikacijsko-informacijsko povezavo z drugimi državnimi organi ter sodeluje pri identifikaciji žrtev;

− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

8.2.1.3 Inšpekcijske službe:Na področju zaščite in reševanja nadzorujejo inšpektorji predvsem: − izvajanje ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje posledic naravnih in drugih

nesreč, − uporabo in vzdrževanje zaklonišč, − ocene ogroženosti, − načrte zaščite in reševanja, − opazovanje, obveščanje in alarmiranje, − vodenje podatkov, evidenc in zbirk podatkov o silah in sredstvih za zaščito,

reševanje in pomoč ter o nesrečah in reševalnih intervencijah, − organiziranje, usposabljanje, opremljanje in pripravljenost enot, služb in drugih

operativnih sestavov ter organov vodenja zaščite, reševanja in pomoči, − delovanje javnih reševalnih služb in usposabljanje delavcev v gospodarskih

družbah, zavodih in drugih organizacijah.

8.2.1.4 Civilna zaščita (CZ):Poveljnik oziroma namestnik poveljnika CZ za obalno regijo:− vodi operativno-strokovno delo pripadnikov CZ in drugih sil za zaščito,

reševanje in pomoč iz regijske pristojnosti;− obvešča poveljnika CZ RS o posledicah in stanju na prizadetem območju ter

daje mnenja in predloge o zaščiti, reševanju, pomoči ter odpravljanju posledic;− pripravi končno poročilo in ga pošlje v potrditev poveljniku CZ RS, skrbi za

povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč;− določa vodje intervencije.

Poveljnik CZ za obalno regijo oziroma njegov namestnik lahko glede na potrebe zaprosi za:

Tomaž Oblak

106

− posredovanje pri zagotavljanju posebne opreme, ki je na območju prizadete občine ni mogoče dobiti (opremo za detekcijo in dozimetrijo, naprave za prečiščevanje vode itd.),

− pomoč v zaščitni in reševalni opremi,− pomoč za zagotovitev življenjskih potrebščin (hrane, vode, zdravil, obleke),− pomoč v krmi in pri oskrbi živali,− sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ljudi,− finančno pomoč občinam za financiranje ukrepov in nalog pri zagotavljanju

osnovnih pogojev za življenje,− dodelitev materialnih sredstev iz državnih rezerv.

Mednarodna pomoč glede na potrebe obsega:− storitve strokovnjakov, reševalnih oseb in služb, zdravljenje obsevanih oseb,− zaščitno in reševalno opremo,− materialno pomoč (živila, pitno vodo, obutev itd.).

8.2.1.4.1 Štab CZ za obalno regijo:− zagotavlja strokovno pomoč pri vodenju zaščitnih in reševalnih akcij ob potresu,

opravlja strokovno-operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, zagotavlja informacijsko podporo štabom CZ občin,

− zagotavlja logistično podporo regijskim silam za zaščito, reševanje in pomoč ter opravlja administrativne in finančne zadeve.

8.2.1.4.2 Poveljniki in štabi CZ občinPoveljnik operativno-strokovno vodi dejavnosti, za strokovno pomoč pa je organiziran občinski štab Civilne zaščite. V štab se poleg strokovnjakov iz CZ imenujejo tudi predstavniki iz organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči skladno z načrti zaščite in reševanja.

8.2.1.4.3 Enote in službe CZ

8.2.1.4.3.1 Tehnična reševalna enota Je sestavljena iz oddelka za izvidovanje in voda za reševanje. Naloge tehnične reševalne enote so:− odkrivanje zasutih ljudi v ruševinah,− reševanje ljudi in materialnih dobrin iz ogroženih in poškodovanih objektov,

ruševin ter zemeljskih plazov,


107

− reševanje na vodi,− sodelovanje pri utrjevanju in graditvi nasipov pred naraslimi vodami,− sodelovanje pri odstranjevanju ovir na cestah, urejanju zasilnih poti in prehodov

ter pri popravilu komunalne infrastrukture in odpravljanju drugih posledic nesreč,

− sodelovanje pri odpravi posledic nesreč z nevarnimi snovmi v naravnem okolju,− sodelovanje pri graditvi sanitarno-higienskih objektov,− urejanje lokacij za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev,− sodelovanje pri graditvi zaklonilnikov ob neposredni vojni nevarnosti in med

vojno.

8.2.1.4.3.2 Oddelek za radiološko, kemično in biološko izvidovanjeRegijski oddelek za RKB-izvidovanje opravlja naloge detekcije in dozimetrije ter označuje onesnaženo območje in jemlje vzorce. Zahtevnejše terenske in laboratorijske preiskave in analize opravlja pooblaščeni ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME).Občinska enota RBK opravlja predvsem dekontaminacijo javnih površin in objektov.

8.2.1.4.3.3 Enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstviNaloge te enote so odkrivanje, odstranjevanje in uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so na ogroženem območju ostala kot posledica preteklih vojaških spopadov in drugih vojaških dejavnosti.

8.2.1.4.3.4 Služba za podporo (ekipe za oskrbo, zveze, prevoz in informacijsko podporo ter administrativno delo) ima naslednje naloge:− zagotavlja nastanitev pripadnikov CZ ter drugih sil za zaščito, reševanje in

pomoč in njihovo oskrbo s hrano, vodo ter drugimi življenjskimi potrebščinami, delovnimi sredstvi in materialom;

− pomaga pri vzdrževanju delovnih sredstev oziroma sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;

− zagotavlja informacijsko podporo;− vzpostavlja, upravlja in vzdržuje zveze med organi vodenja ter enotami in

službami, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči;− opravlja kurirsko službo;− zagotavlja prevoze moštev, opreme in materiala;

Tomaž Oblak

108

− opravlja administrativno-tehnična in druga dela za organe, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč;

− sodeluje pri evakuaciji, začasni nastanitvi in oskrbi ogroženih prebivalcev;− sodeluje pri razdeljevanju sredstev pomoči.

8.2.1.4.3.5 Informacijski centerNaloge informacijskih centrov so:− posredovanje informacij o posledicah nesreče in drugih razmerah ter dajanje

napotkov prebivalcem na prizadetem območju; − zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov o mrtvih in poškodovanih

pristojnim štabom CZ, drugim pristojnim organom, organizacijam in službam ter svojcem žrtev in poškodovanih;

− organiziranje psihološke in duhovne pomoči prizadetim in svojcem žrtev;− sodelovanje z zdravstveno službo, policijo, socialno službo, duhovniki

in drugimi, v primeru prometnih nesreč pa tudi z letalskimi, železniškimi in drugimi prevozniki, ministrstvom za promet in zveze ter, če je teba, z ministrstvom za zunanje zadeve;

− pomoč pri oskrbi in nastanitvi nepoškodovanih in svojcev;− pomoč preživelim pri vzpostavitvi stikov s svojci.

8.2.1.4.3.6 Logistični centerNaloge logističnih centrov so:− zbiranje, skladiščenje in razdeljevanje humanitarne pomoči;− skladiščenje in razdeljevanje opreme in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč

pristojnim štabom, enotam ter službam CZ;− skladiščenje in razdeljevanje opreme in sredstev iz zalog materialnih sredstev za

primer naravnih in drugih nesreč.

8.2.1.5 Javna služba za zaščito, reševanje in pomoč

8.2.1.5.1 Javni zavod Gasilska brigada Koper in prostovoljna gasilska društva obalne regijePristojni so za gašenje in reševanje ob požarih ter eksplozijah, ki obsega:− preprečevanje nastanka požarov,− preprečevanje nastanka eksplozij plina in drugih eksplozivnih snovi ter gašenje

požarov, − reševanje ob požarih in eksplozijah.


109

Te naloge opravljajo poklicne in prostovoljne gasilske enote. Gasilske enote sodelujejo tudi pri drugih nalogah zaščite in reševanja, še posebej pri reševanju iz visokih zgradb, reševanju ob prometnih nesrečah, pri nalogah zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter pri oskrbi s pitno in sanitarno vodo.Gasilske enote so lahko teritorialne poklicne, teritorialne s poklicnim jedrom, teritorialne prostovoljne, industrijske poklicne, industrijske s poklicnim jedrom in industrijske prostovoljne.

8.2.1.6 Drugi javni zavodi, agencije in gospodarske družbe

8.2.1.6.1 Splošna bolnišnica Izola ter zdravstveni domovi Koper, Izola in Piran:− organizirajo prvo medicinsko pomoč ter bolnišnično oskrbo poškodovanih in

obolelih;− spremljajo razmere, določajo prednosti in usmerjajo dejavnosti pri oskrbi z

zdravili in sanitetnim materialom;− opravljajo higiensko-epidemiološki nadzor v nastanitvenih centrih in drugih

objektih, kjer je povečana koncentracija prebivalcev;− sodelujejo pri zagotavljanju razmer za identifikacijo mrtvih ter organizirajo

sanitarni nadzor nad pokopom mrličev;− odrejajo ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni;− opravljajo druge naloge iz svoje pristojnosti.

8.2.1.6.2 Javna komunalna podjetja v obalni regijiSkrbijo za delovanje komunalne infrastrukture na svojih področjih odgovornosti, kot so kanalizacija, vodovod, ceste, deponije za odpadke itn.

8.2.1.6.3 Cestna podjetja v obalni regijiSo odgovorna za prevoznost cest.

8.2.1.6.4 Veterinarska uprava RS, Območni urad Koper:− spremlja gibanje obolele živine v regiji;− izdaja navodila za zdravljenje obolele in poškodovane živine, sodeluje z

Veterinarsko upravo Republike Slovenije in opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

Tomaž Oblak

110

8.2.1.6.5 Rižanski vodovod KoperZagotavlja oskrbo s pitno vodo.

8.2.1.6.6 Elektro Primorska, d. d. KoperZagotavlja nemoteno in varno distribucijo električne energije.

8.2.1.6.7 Telekom Slovenije, d. d. KoperZagotavlja vse potrebne elemente za delovanje svojega omrežja.

8.2.1.6.8 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Piran:− izdela oceno posledic ogroženosti kulturne dediščine na prizadetem območju

usmerja dejavnosti za zaščito in reševanje kulturne dediščine, določi ustrezne lokacije, zagotavlja delovno silo, materialna sredstva ter rešitve za zavarovanje kulturne dediščine;

− organizira in usposablja strokovne ekipe za zaščito in obnovo kulturne dediščine, izdela program celovite obnove poškodovanih kulturnih spomenikov in opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

8.2.1.6.9 Agencija Republike Slovenije za okolje – Območna pisarna Koper:− usmerja ukrepe za organizacijo vodne oskrbe;− določi lokacije odlagališč ruševin in začasnih odlagališč posebnih odpadkov;− določi ukrepe za ravnanje z nevarnimi snovmi, zlasti za njihovo varno

odstranjevanje, ureja zadeve v zvezi s posegi v prostor pri čiščenju ruševin in sanaciji objektov, določi lokacije začasnih bivališč;

− uvede takojšnji nadzor nad uporabo energije ter gradbenega in reprodukcijskega materiala;

− usmerja odpravo posledic potresa na elektroenergetskih in drugih objektih, ki so v pristojnosti ministrstva;

− določi oskrbna mesta in prednosti pri oskrbi z energetskimi viri;− intenzivira dobavo surovin, reprodukcijskega materiala in energije prednostnim

porabnikom;− določi prednostni vrstni red del pri obnovi in graditvi objektov;− aktivira ustrezno gradbeno operativo za reševanje ljudi iz ruševin, za

odstranjevanje ruševin ter nujno sanacijo poškodovanih objektov, ki ogrožajo okolico;

− sodeluje pri pripravi sanacijskih programov;− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.


111

8.2.2 Enote, službe in centri za zaščito in reševanje, ki jih organizirajo državni organi

8.2.2.1 Ekološki laboratorij z mobilno enoto – ELME pri Inštitutu Jožef StefanPo zasnovi in opremi je namenjen hitremu odkrivanju nevarnih snovi (radioaktivnih, kemijskih in bioloških), strokovnemu svetovanju pri odpravljanju posledic onesnaženja okolja ob nezgodi ter izobraževanju in dvigu ekološke osveščenosti. Funkcionalno je sestavljen iz mobilne enote (intervencijske ekipe), ki lahko posreduje v vsakem trenutku, in iz stacionarnih laboratorijev naših znanstveno-raziskovalnih institucij, ki s svojim visokim strokovnim znanjem ter najboljšo opremo, ki jo ima Slovenija, omogočajo temeljito analizo »dogodka«. Operativni center je na Institutu Jožef Stefan. Ekološki laboratorij z mobilno enoto je kot posebna enota Civilne zaščite, oddelek za radiološko-kemijsko-biološko zaščito, pri Republiškem štabu za Civilno zaščito v stalni pripravljenosti.

8.2.2.2 Mobilna enota ekološkega laboratorija – MEEL Enota deluje podobno kot prej opisana, organizirana pa je pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Maribor. Njihove dejavnosti so ugotavljanje škodljivosti v okolju, ocenjevanje tveganja za zdravje ter predlogi ustreznih ukrepov na področju prehrane, pitnih voda in okolja.

8.2.2.3 Agencija Republike Slovenije za okoljeDelovno področje Agencije RS za okolje je tesno povezano z naravnimi nesrečami, saj je njeno poslanstvo spremljanje, analiziranje in napovedovanje naravnih pojavov in procesov v okolju ter zmanjševanje naravne ogroženosti ljudi in njihovega premoženja. Za opravljanje teh nalog delujejo v agenciji Mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo, Urad za monitoring ter Urad za seizmologijo.

8.2.2.4 Enota za higiensko epidemiološko deloDeluje v okviru Inštituta za varovanje zdravja, njene naloge pa so:− opravljanje dela referenčnih laboratorijev; − opravljanje laboratorijske diagnostike in drugih meritev, povezanih s higiensko,

epidemiološko in zdravstveno-ekološko dejavnostjo, in sicer za RS in za Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana.

Tomaž Oblak

112

8.2.3 Enote in službe društev ter drugih nevladnih organizacij

8.2.3.1 Potapljaška reševalna službaNaloge enot za reševanje iz vode in na vodi so zlasti:− iskanje in reševanje ponesrečenih iz vode in na vodi;− sodelovanje pri reševanju ljudi, živali, premoženja in kulturne dediščine ob

poplavah ter nesrečah na vodi;− sodelovanje pri nujnih zaščitnih in drugih delih za preprečitev ali ublažitev

posledic nesreč na vodah.

8.2.3.2 Enota za reševanje z reševalnimi psiNaloge enot reševalcev z reševalnimi psi so iskanje, reševanje in pomoč preživelim v ruševinah.

8.2.3.3 Enote za postavitev začasnih prebivališčTe naloge opravljajo društva tabornikov in skavtov.

8.2.3.4 Humanitarne organizacijeTo so organizacije kot Rdeči križ, Karitas in podobne, ki izvajajo:− naloge, povezane z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami

in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah; − ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah; − ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih

ogroženih ljudi;− druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi.


113

9 NAJMANJŠE OPERAT IVNO JEDRO ORGAN IZAC I JE

KR IZNEGA UPRAVLJANJA

9.1 EVAKUACIJA LJUDI IN ŽIVALI

Za opisani položaj (predviden padec kometa v naslednjih treh dneh) bo sledila priprava na evakuacijo ljudi in živali iz primorskih občin Koper, Izola in Piran. Treba je namreč v celoti izprazniti mesta oziroma občine.Evakuacija je zaščitni ukrep, ki se izvaja ob neposredni grožnji za zdravje in življenja ljudi in živali na določenem zaokroženem območju. Podrobni načrti evakuacije in navodilo zanjo so vključeni v občinske načrte zaščite in reševanja, in sicer v prilogo 4, v poglavje o evakuaciji z naslovom Dokumenti o zaščitnih ukrepih.

Evakuacijo po navadi opravijo evakuiranci s svojimi prevoznimi sredstvi. Če je treba, se organizirajo tudi avtobusni prevozi. Večjo pozornost je treba posvetiti posebnim skupinam prebivalcem, zlasti starejšim ljudem, bolnikom ter drugim, ki niso sposobni skrbeti zase (zavodi in ustanove, ki oskrbujejo take občane, morajo v svojih načrtih predvideti možnosti evakuiranja in jih uskladiti s kapacitetami občinskega štaba CZ). Treba je presoditi, če je evakuacija z ogroženega območja glede na čas, ki je na voljo, izvedljiva.

9.2 VODENJE DEJAVNOSTI OB NESREČI

Vodenje ukrepanja ob večjih nesrečah poteka na treh ravneh.1) Operativna raven:− lokacija − območje operativne ravni zajema neposredno mesto nesreče, ki ga

zavarujejo (notranji obroč) policija ali gasilci. Na območju operativne ravni se nahajajo le izvajalci posameznih operativnih (interventnih) nalog;

− odgovornost − posamezne enote samostojno vodijo njihovi vodje skladno s pravili stroke in predpisi. Dejavnosti na kraju nesreče vodijo predvsem

Zdenko Uzelac

114

vodje gasilske, zdravstvene in policijske intervencije, ki sestavljajo vodstvo intervencije. Glede na število udeleženih enot poteka vodenje individualno (vodja) ali štabno (vodstvo). Če je oblikovan krizni štab, poteka vodenje skladno z njegovimi usmeritvami;

− naloge − temeljna naloga na tej ravni je predvsem neposredno izvajanje operativnih dejavnosti.

2) Taktična raven:− lokacija − območje taktične ravni zajema širšo okolico kraja nesreče, ki ga

zavaruje (zunanji obroč) policija;− odgovornost − na taktični ravni se oblikuje krizni štab, v katerega so vključeni

predstavniki vseh udeležencev intervencije (gasilci, policija, nujna medicinska pomoč, Civilna zaščita, lastnik infrastrukture oziroma vodstvo prizadetega podjetja in drugi). Dejavnosti se izvajajo skladno z usmeritvami poveljnika CZ. Posamezni vodje na taktični ravni so odgovorni za posebna geografska območja ali funkcije ter za nadzor nad dodeljenim osebjem;

− naloge − temeljna naloga na tej ravni je predvsem usmerjanje operativnih dejavnosti proti posebnim ciljem. Na tej ravni se zagotavljata organiziranje zbirnega mesta za prihajajoče enote in prevoze (evakuirani) ter obveščanje medijev in javnosti, če je nujno.

3) Strateška raven:− lokacija – območje strateške ravni zajema okolico zunaj kraja nesreče;− odgovornost – delo na strateški ravni operativno in strokovno vodi občinski

poveljnik CZ (če nesreča zajame več občin, prevzame to vlogo regijski poveljnik, če zajame več regij, pa republiški poveljnik), ki mu pomaga mestni štab CZ (MŠCZ), in usklajuje dejavnosti z drugimi udeleženci (gasilci, policijo, nujno medicinsko pomočjo, vodstvom podjetja, Civilno zaščito in lastnikom infrastrukture). Dejavnosti se izvajajo skladno z načrtom zaščite in reševanja. Strateška raven zajema celotno vodenje intervencije ob nesreči in je v pristojnosti župana Mestne občine Koper (MOK) oziroma Vlade RS pri večjih intervencijah;

− naloge – temeljne naloge na tej ravni so predvsem določitev strategije, ciljev in prednostnih nalog, zagotavljanje virov in načrtovanje. Na tej ravni se zagotavljata obveščanje medijev in javnosti ter organiziranje sprejemnih centrov in informacijskih pisarn.

9 NAJMANJŠE OPERATIVNO JEDRO ORGANIZACIJE KRIZNEGA UPRAVLJANJA

115

9.3 OPERATIVNO JEDRO ORGANIZACIJE KRIZNEGA UPRAVLJANJA

9.3.1 Regijska raven Država pripravi temeljni načrt zaščite in reševanja. Na podlagi državnega načrta se pripravijo regijski načrti in na njihovi podlagi občinski.Z regijskim načrtom se urejajo ukrepi in dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči ter zagotavljajo osnovni pogoji za življenje, ki so v regijski pristojnosti.Na območju obalne regije vodi zaščito, reševanje in pomoč vlada, ki za operativno in strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči imenuje poveljnika CZ obalne regije.V našem primeru (padec kometa) bo nesreča prizadela več občin v regiji (Koper, Izolo in Piran), zato so dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč skupnega pomena in jih organizira ter vodi poveljnik CZ regije. Izpostava URSZR pripravi vse za nemoteno delo štaba CZ obalne regije in njegovega poveljnika ter nemoteno delo regijskega centra za obveščanje in logističnega centra.

Najmanjše operativno jedro kriznega upravljanja na ravni regije sestavljajo: poveljnik CZ obalne regije, namestnik poveljnika štaba CZ obalne regije, 8 članov štaba CZ obalne regije in župani treh obalnih občin. V štab CZ so vključeni člani s posebnim znanjem, ki so zadolženi za usklajevanje (Slovenska vojska, Policija, zdravstvo, veterina in novinarji).

Organi in njihove naloge na regijski ravni

Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Koper:− opravlja upravne in strokovne naloge zaščite, reševanja in pomoči iz svoje

pristojnosti;− organizira komunikacijski sistem za delovanje državnih (regijskih) sil za

zaščito, reševanje in pomoč;− zagotavlja informacijsko podporo organom vodenja na regijski ravni;− zagotavlja pogoje za delo poveljnika CZ in Štaba CZ obalne regije;− zagotavlja logistično podporo pri delovanju državnih (regijskih) sil za zaščito,

reševanje in pomoč;− organizira delo, zagotavlja pogoje za delo ter daje administrativno-tehnično in

logistično podporo;− pomaga pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči ter pri odpravljanju posledic;

Zdenko Uzelac

116

− zbira, obdeluje in posreduje podatke o nesrečah in drugih dogodkih; − operativno ureja pomoč državne ravni;− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

Poveljnik Civilne zaščite obalne regije:− operativno-strokovno vodi dejavnost CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in

pomoč iz regijske pristojnosti (evakuacija ljudi in živali z ogroženega območja vse obalne regije);

− usklajuje operativne ukrepe in dejavnosti služb in organov ministrstev ter drugih državnih organov na regijski ravni;

− daje mnenja in predloge, povezane z zaščito, reševanjem, pomočjo ter odpravljanjem posledic potresa, radiacije in poplave;

− usmerja dejavnost za zaščito, reševanje in pomoč;− predlaga in odreja zaščitne ukrepe;− odloča o aktiviranju sil za zaščito, reševanje in pomoč;− vodi regijske sile za zaščito reševanje in pomoč;− določa vodjo intervencije;− zahteva pomoč državne ravni;− operativno ureja pomoč iz obmejnih županij in dežel sosednjih držav v silah in

sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč;− obvešča poveljnika CZ RS o stanju na območju in nadzoruje izvajanje nalog; − opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

Štab Civilne zaščite obalne regije: − operativno načrtuje evakuacijo ljudi in živali iz vse obalne regije;− organizira in izvaja reševalne intervencije iz regijske pristojnosti;− zagotavlja informacijsko podporo;− zagotavlja logistično podporo regijskim silam za zaščito, reševanje in pomoč;− daje strokovno pomoč pri vodenju nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku

CZ za obalno regijo;− daje pomoč občinskim organom vodenja ter občinskim silam zaščite, reševanja

in pomoči;− opravlja administrativne in finančne naloge;− spremlja izvajanje posameznih dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči;− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.


117

Policijska uprava Koper:− varuje življenje ljudi in premoženje ter vzdržuje javni red na območju;− nadzira in ureja promet skladno s stanjem prometne infrastrukture;− omogoča interveniranje silam za zaščito, reševanje in pomoč;− skladno z nastalimi razmerami organizira preventivno in represivno dejavnost,

povezano s kaznivimi dejanji;− usmerja dejavnosti pri popolni evakuaciji iz obalne regije;− opravlja vse druge naloge iz svoje pristojnosti.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije − OE Piran:− pripravi oceno ogroženosti kulturne dediščine;− usmerja dejavnosti za zaščito in reševanje kulturne dediščine, določi ustrezne

lokacije, zagotavlja delovno silo, materialna sredstva ter rešitve za zavarovanje kulturne dediščine (evakuacijo);

− opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.

Osnovno zdravstvo obalne regije:− organizira prvo medicinsko pomoč ter bolnišnično oskrbo poškodovanih in

obolelih;− usmerja dejavnosti in izvaja popolno evakuacijo iz obalne regije;− opravlja vse druge naloge iz svoje pristojnosti.

Veterinarska uprava Republike Slovenije – enota Koper:− sodeluje z veterinarsko upravo RS;− usmerja dejavnosti za popolno evakuacijo živali iz obalne regije;− opravlja vse druge naloge iz svoje pristojnosti.

Agencija RS za okolje – Območna pisarna Koper:− sodeluje pri pripravi sanacijskih programov;− določi prednostni vrstni red del pri obnovi in graditvi objektov;− določi ukrepe za ravnanje z nevarnimi snovmi, zlasti za njihovo varno

odstranitev;− sodeluje pri določitvi začasnih bivališč na področju RS;− opravlja vse druge naloge iz svoje pristojnosti.

Zdenko Uzelac

118

MinistrstvaPristojnosti posameznih ministrstev za opravljanje nalog, ki so pomembne za odpravljanje posledic padca kometa (ravnanje ob potresu in poplavi ter RKB--zaščita), so opredeljene v načrtih dejavnosti posameznih ministrstev oziroma njihovih izpostav v obalni regiji. Načrti dejavnosti ministrstev in njihovih regijskih izpostav so v mapi Dodatki k regijskim načrtom zaščite in reševanja.

Nevladne organizacijeRdeči križ Slovenije – območna združenja RK, Slovenska Karitas, občinske gasilske zveze, prostovoljna gasilska društva, kinologi, potapljači, taborniki, skavti ter druge nevladne organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito, reševanja in pomoč, opravljajo naloge iz svoje pristojnosti. Vključujejo se v skupne akcije zaščite, reševanja in pomoči na podlagi odločitve poveljnika CZ obalne regije.

Operativno vodenje na ravni regije:

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO

UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

IZPOSTAVA URSZR KOPER

POVELJNIK CZ RS IN ŠTAB CZ RS

POVELJNIK CZ OBALNE REGIJE IN ŠTAB CZ OBALNE REGIJE

ŽUPAN

OBČINSKA UPRAVA POVELJNIK CZ IN ŠTAB OBČINE

KRAJEVNI POVELJNIK CZ IN KRAJEVNI ŠTAB CZ

ENOTE IN SLUŽBE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ


119

Dejavnost za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi poveljnik CZ občine s pomočjo občinskega štaba CZ. Poveljnik CZ obalne regije spremlja razmere in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju ter na zahtevo poveljnika CZ občine skladno z načeli postopnosti uporabe sil in sredstev organizira pomoč za ZRP.Če občina nima ustreznih sil, poveljnik CZ prizadete občine skladno z načelom postopnosti zaprosi za pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč poveljnika CZ obalne regije, ta pa glede na potrebe poveljnika CZ RS.Štab CZ obalne regije mora čim prej oceniti predvideni razvoj situacije, nato pa se osredotočiti na pripravo strategije ukrepanja do zagotovitve osnovnih pogojev za evakuacijo ljudi in živali, ki zajema določitev prednostnih nalog, človeške in materialne vire, operativne rešitve za izvedbo zahtevnejših nalog ter nosilce usklajevanja.Poveljnik CZ obalne regije za operativno izvajanje posameznih nalog določi vodje intervencij, ki so jim neposredno podrejene vse sile, ki sodelujejo pri opravljanju teh nalog na terenu. Logistično podporo tem silam, ki obsega zagotavljanje zvez, opreme, materialov, transporta, informacijske podpore, prehrane, zdravstvenega in drugega varstva, zagotavlja štab CZ obalne regije s službo za podporo in logističnim centrom v sodelovanju z Izpostavo URSZR Koper.Izpostava URSZR Koper pripravi vse za nemoteno delo poveljnika CZ obalne regije in štaba CZ obalne regije ter regijskih centrov za obveščanje in logističnega centra.

9.3.2 Občinska ravenV občini vodi zaščito, reševanje in pomoč župan, ki za operativno-strokovno vodenje imenuje poveljnika CZ občine.Najmanjše operativno jedro kriznega upravljanja na ravni občine sestavljajo: župan, poveljnik CZ, člani občinskega štaba CZ in direktor občinske uprave.Operativno vodenje sistema zaščite in reševanja na ravni občine je prikazano na naslednji sliki:

Zdenko Uzelac

120

Dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč na območju občine operativno vodi s pomočjo štaba CZ poveljnik CZ občine oziroma njegov namestnik. Poveljnika CZ regije in RS spremljata razmere ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na prizadetem območju, na zahtevo poveljnika občinske CZ pa organizirata pomoč v silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč.

Nosilci organizacije kriznega upravljanja so:1) Župan:− vodi in usmerja dejavnosti pri popolni evakuaciji iz občine,− vodi zaščito, reševanje in pomoč pri odpravljanju posledic,− ureja državno pomoč,− odloča o uporabi sredstev proračuna občin Koper, Izola oziroma Piran za

pokrivanje stroškov zaščitnih in reševalnih akcij,− odloča o uporabi sredstev proračuna občin Koper, Izola oziroma Piran za pomoč

prizadetim območjem pri zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje,− sprejme oceno škode na predlog komisije za ocenjevanje škode nastale ob

naravnih in drugih nesrečah,− zagotavlja finančna sredstva za obnovo,− opravlja druge naloge skladno s statutom občine, ki določajo ukrepanje ob

kriznih situacijah.2) Poveljnik in namestnik poveljnika CZ občin Koper, Izola in Piran:− vodita operativno-strokovno dejavnost CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in

ŽUPAN

SEKTORSKE ENOTE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

SEKTORSKI POVELJNIK CZ, SEKTORSKI ŠTAB CZ

OBČINSKE ENOTE ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE

POVELJNIK CZ, OBČINSKI ŠTAB CZ

OBČINSKA UPRAVA


121

pomoč iz občinske pristojnosti,− strokovno vodita in usmerjata dejavnosti pri popolni evakuaciji iz občine,− usklajujeta operativne ukrepe in dejavnosti uradov in drugih občinskih služb in

organov, − spremljata in razglašata nevarnost,− operativno urejata pomoč države in drugih organizacij v silah in sredstvih za

zaščito, reševanje in pomoč,− vodita pripravo končnega poročila o nesreči ter ga predlagata v sprejem županu,− organizirata komunikacijski sistem za delovanje občinskih sil za zaščito,

reševanje in pomoč,− obveščata javnost ter prednostne uporabnike prometnih storitev o zaporah,

omejitvah in drugih spremembah v cestnem prometu,− sodelujeta pri organiziranju prevozov humanitarne in druge pomoči ter obnove

na prizadetem območju.Poveljniku in namestniku pri nekaterih naštetih nalogah pomagajo in svetujejo člani občinskih štabov Civilne zaščite.Poveljniki vodijo podrejene enote in službe CZ ter usmerjajo druge sile za zaščito, reševanje in pomoč (izvajalce nalog).3) Štab Civilne zaščite: daje strokovno pomoč pri vodenju ter opravlja druge operativno-strokovne

naloge zaščite, reševanja in pomoči. V mestni občini Koper ga sestavljajo poveljnik Civilne zaščite, njegov namestnik in osem članov.

4) Poverjeniki za civilno zaščito: usmerjajo osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo

naloge zaščite, reševanja in pomoči na območju krajevne skupnosti, za katero so imenovani. Pri obsežnih in dolgotrajnih nesrečah se aktivirajo poverjeniki za civilno zaščito, ki organizirajo in usklajujejo naloge zaščite, reševanja in pomoči na območju krajevne skupnosti, za katero so imenovani.

5) Vodja intervencije: vodi zaščito, reševanje in pomoč na kraju nesreče. Kdo vodi zaščito, reševanje

in pomoč pri intervenciji, je določeno v načrtih zaščite in reševanja. Za vodenje posameznih intervencij (za zaščito, reševanje in pomoč) lahko določi vodjo intervencije tudi poveljnik CZ. Ob velikih nesrečah vodja vodi intervencijo skladno z usmeritvami pristojnega štaba Civilne zaščite.

Sile za zaščito, reševanje in pomoč vodijo samostojno njihovi vodje po pravilih stroke in predpisih, njihovo delovanje pa mora biti skladno z usmeritvami pristojnega poveljnika CZ oziroma vodje intervencije.

Zdenko Uzelac

122

Posledice nesreče je treba čim prej ustrezno dokumentirati. Pri tem se, če je mogoče, opravita tudi filmski in fotografski zapis. Prav tako je treba dokumentiratitudi vse odločitve poveljnika CZ in drugih organov. 6) Direktorji občinskih uprav občin Koper, Izola in Piran7) Kabinet župana:− zagotavlja razmere za delo štaba CZ občin Koper, Izola in Piran,− organizira delo oziroma zagotavlja razmere za delo komisije za ugotavljanje

škode, ki bi ob naravnih in drugih nesrečah nastala na nepremičninah, ter državne komisije za ocenjevanje škode,

− zagotavlja logistično podporo delovanju občinskih sil,− usklajuje vključevanje podjetij drobnega gospodarstva v obnovo oziroma

odpravljanje posledic nesreče,− pripravi predloge županu za ureditev preskrbe z uporabo občinskih blagovnih

rezerv,− sodeluje pri pripravi sanacijskih programov, − pripravlja protokol za javno poročanje in obveščanje javnosti o posledicah

nesreče in ogroženosti.8) Urad za družbene dejavnosti:− po dogodku ugotovi posledice nesreče v šolah, vrtcih ter drugih ustanovah,

ki so v pristojnosti urada, ter predlaga oziroma izvaja ukrepe za čimprejšnjo normalizacijo delovnih in življenjskih razmer,

− sodeluje pri evakuaciji, nastanitvi in oskrbi ogroženih skupin prebivalcev,− dopolni oblike in vrste pomoči ogroženim skupinam prebivalcev,− pripravi oceno posledic in ogroženosti naravnih in kulturnih spomenikov na

prizadetem območju,− usmerja dejavnosti za zaščito in reševanje kulturne dediščine, določi ustrezne

lokacije, zagotavlja delovno silo, materialna sredstva ter rešitve za zavarovanje kulturne dediščine,

− pripravi program celovite obnove poškodovanih kulturnih spomenikov,− usklajuje sodelovanje s Centrom za socialno delo.9) Sekretariat za finance, računovodstvo in splošne zadeve:− na predlog poveljnika CZ oziroma njegovega namestnika določi prednosti pri

uporabi sredstev proračuna občin Koper, Izola in Piran,− pripravi predloge ukrepov za zagotovitev oziroma prerazporeditev finančnih

sredstev za odpravo posledic nesreče,− pripravi oceno dodelitve dodatnih namenskih finančnih sredstev iz proračuna


123

občin Koper, Izola in Piran prizadetim subjektom,− pripravi oceno virov finančnih sredstev za dodeljevanje ugodnejših kreditov za

odpravo posledic nesreče,− prouči možnosti olajšav pri občinskih dajatvah subjektov, ki jih je prizadela

nesreča,− oceni možnosti najemanja kreditov za odpravo posledic nesreče na

infrastrukturnih objektih,− pomaga kabinetu župana pri njegovih splošnih opravilih.10) Občinska inšpekcija:− pomaga organom za notranje zadeve ter tudi sama lahko izdaja začasne odredbe

pri varovanju ljudi in premoženja ter vzdrževanju javnega reda in miru na prizadetem območju,

− pomaga organom za notranje zadeve pri urejanju zadev, ki so povezane z mirujočim prometom, in sicer skladno s stanjem prometne infrastrukture ter prednostnimi prevozi,

− ob nesreči lahko neposredno izreka mandatne kazni morebitnim kršiteljem javnega in komunalnega reda,

− opravlja druge nadzorne naloge, ki jih ima po odloku,− opravlja naloge nujne kurirske službe za štab CZ,− s prevozi pomaga enoti za logistiko, podporo in oskrbo.11) Urad za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine:− določi ukrepe za ravnanje z nevarnimi snovmi, zlasti za njihovo varno

odstranjevanje,− ureja zadeve, povezane s posegi v prostor in sanacijo objektov,− določi prednostni vrstni red del pri obnovi in graditvi objektov,− po dogodku ugotovi posledice nesreče na nepremičninah, ki so v pristojnosti

urada, − določi prednostni vrstni red del pri obnovi in gradnji objektov,− sodeluje z drugimi uradi in službami pri pripravi sanacijskih programov ter jim

strokovno pomaga,− določi lokacije odlagališč ruševin in začasnih odlagališč posebnih odpadkov,− ceni stanje prometnih in komunikacijskih objektov in naprav,− pripravi program sanacije poškodovanih prometnih in telekomunikacijskih

objektov in naprav ter zagotovi sredstva za njihovo uresničevanje.

Zdenko Uzelac

125

10 SP ISEK OSEB ZA OBVEŠČANJE IN VPOKL IC

10.1 POSODOBLJEN SPISEK OSEB ZA OBVEŠČANJE

Po obvestilu o nesreči poveljnik CZ obalne regije najprej aktivira oziroma skliče organe, ki so pristojni za operativno in strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči, in sicer:− odgovorne osebe v regiji:

− namestnika poveljnika CZ obalne regije,− štab CZ obalne regije v operativni sestavi,− vodjo Izpostave URSZR Koper,− skrbnika načrta zaščite in reševanja,− dežurnega delavca Izpostave URSZR Koper,− vodjo ReCO Koper;

− odgovorne osebe v občinah:− poveljnike CZ občin Koper, Izola in Piran,− župane občin Koper, Izola in Piran ali druge osebe, ki jih določijo župani.

V ta namen se ReCO Koper dostavijo izvlečki regijskih in občinskih operativnih dokumentov za obveščanje, opozarjanje in alarmiranje, ki so sestavni del načrtov zaščite in reševanja.Če je nesreča večjega obsega, skrbi za obveščanje pristojnih organov regijski informacijski center.

Zdenko Uzelac

126

Shema obveščanja pristojnih organov o nesreči je prikazana v nadaljevanju.

10.2 RAZŠIRJEN SPISEK OSEB ZA OBVEŠČANJE

Za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, ki naj bi se zgodila čez tri dni, poveljnik CZ obalne regije glede na oceno stanja aktivira enote CZ ter vključi v dejavnosti zaščite in reševanja enote in službe CZ, in sicer:− enoto za tehnično reševanje,− enoto za RKB-zaščito,− službo za podporo,− logistični center,− informacijski center.Aktiviranje obsega postopke in dejavnosti, s katerimi se sile za zaščito, reševanje in pomoč vpokličejo in organizirajo, vključno za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. O pripravljenosti in aktiviranju regijskih enot in služb CZ odloča poveljnik CZ obalne regije.Poveljnik CZ obalne regije na podlagi presoje lahko odredi tudi stanje pripravljenosti nekaterih regijskih sil za zaščito, reševanje in pomoč. O pripravljenosti in aktiviranju teh sil iz drugih regij odloča poveljnik CZ RS na

CORS

ReCOKoper

OKC PU KoperPoveljnik Civilne zaščite za obalno regijo

Odgovorne osebe v občinah

Inšpekcijske službe

Člani štaba CZ za obalno regijo

Izpostava URSZR Koper

10 SPISEK OSEB ZA OBVEŠČANJE IN VPOKLIC

127

podlagi zahtev in predlogov poveljnika CZ obalne regije.Pozivanje regijskih pripadnikov CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč opravlja Izpostava URSZR Koper, ki ureja tudi vse zadeve, povezane z nadomestili plač in povračili stroškov, ki jih imajo pripadniki pri opravljanju dolžnosti v CZ oziroma pri zaščiti in reševanju.

Načini in postopki aktiviranja sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč v obalni regiji so opredeljeni v načrtu aktiviranja regijskih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč, po katerem aktiviranje tudi poteka.Za zagotavljanje varnosti se vključi policija, ki ureja cestni promet za intervencijska vozila in zavaruje območja posameznih zaščitnih ukrepov.

10.3 OBVEŠČANJE PREBIVALCEV NA PRIZADETEM OBMOČJU

Za obveščanje prebivalcev o razmerah na prizadetem območju so pristojne občine, ki informacije posredujejo prek javnih občil in na druge krajevno običajne načine, ki jih določijo v načrtih zaščite in reševanja. Za obveščanje prebivalcev o nevarnostih ali o zaščitno-reševalnih dejavnostih se uporablja obveščanje, in sicer prek:− lokalnih radijski postaj,− lokalnih časopisov,− kabelske televizije (KTV) ter internih kabelskih programov posameznih naselij,− mobilne razglasne postaje z avtomobili, ki poteka neposredno na ogroženih

območjih (vozila izpostav URSZR),− Teleteksta TV Slovenija, str. 392,− internetnih strani URSZR, http:// www.sos112.si,− pisnih obvestil in plakatov, ki se natisnejo oziroma pripravijo s pomočjo

računalniških aplikacij in fotokopirajo.Za dodatne informacije občine lahko objavijo posebne telefonske številke oziroma organizirajo informacijske centre.

10.4 OBVEŠČANJE ŠIRŠE JAVNOSTI

Za obveščanje javnosti o nalogah zaščite, reševanja in pomoči, ki so v regijski pristojnosti, sta odgovorna poveljnik CZ obalne regije in Izpostava URSZR Koper. Poveljnik lahko za posredovanje obvestil pooblasti vodjo informacijskega centra oziroma člana štaba CZ obalne regije, zadolženega za stike z javnostjo, ki obvešča

Zdenko Uzelac

128

širšo domačo javnost na podlagi poročil, ki jih pripravijo občinski štabi CZ, pristojne službe ter organi skladno s svojimi pristojnostmi.Informacijsko dejavnost na tem območju organizira in usklajuje Izpostava URSZR Koper.Obvestila za javnost morajo vsebovati podatke, ki so strogo namenski glede na vidik nesreče. Informacije ne smejo biti vzrok za vznemirjanje in povzročanje panike pri prebivalstvu.Obvestila o vzrokih nesreče in povzročiteljih lahko posredujejo samo osebe s pooblastili za posredovanje obvestil oziroma se objavljajo samo informacije o morebitnem sumu za vzrok nesreče.Ob nesreči morajo javni mediji na zahtevo pristojnega državnega organa brez odlašanja in brezplačno objaviti nujna sporočila.

10 SPISEK OSEB ZA OBVEŠČANJE IN VPOKLIC

129

11 POVZETEK SEDANJE KR IZNE ZAKONODAJE V

REPUBL IK I SLOVEN I J I

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je pomemben podsistem nacionalne varnosti Republike Slovenije. Uresničuje se kot enoten in avtonomen podsistem nacionalne varnosti, vendar usklajeno in povezano z drugimi podsistemi od lokalne do državne ravni.

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 56/01) opredeljuje možnost nastanka velikih nesreč, ki imajo svoj izvor v delovanju naravnih sil kot stalnice ogrožanja varnosti Republike Slovenije in njenih državljanov. Zaradi tega sta pripravljenost in sposobnost za učinkovito odzivanje na nesreče nujni. Ker je dejavnost varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami interdisciplinarne narave, opozarja na pomen dobrega medsebojnega sodelovanja ministrstev in drugih državnih organov ter organov lokalne samouprave. Nenehna nevarnost naravnih nesreč, ki ne poznajo državnih meja, zahteva dejavno mednarodno sodelovanje, predvsem s sosednjimi državami.Resolucija opredeljuje krizo kot situacijo, v kateri so ogrožene temeljne družbene vrednote in za katero sta značilna negotovost razmer in sorazmerno kratek čas za ukrepanje. V prihodnosti predvideva razvoj nacionalnega kriznega upravljanja kot povezovalca različnih nacionalnovarnostnih področij. »Preprečevanje kriz, priprave na delovanje v krizi, soočanje z njenimi posledicami in sanacija nastalih razmer so skupne vsem področjem zagotavljanja nacionalne varnosti, zato zahtevajo usklajeno delovanje in še posebej preseganje tradicionalnih delitev med vojaško in civilno sfero. Glede na dejstvo, da krize učinkujejo medsektorsko in presegajo državne meje, bo v prihodnje večja pozornost namenjena usklajevanju priprav na krize s sosednjimi državami in mednarodnimi organizacijami, še posebej z Evropsko unijo in Natom.Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je normativno, organizacijsko, funkcionalno in nadzorno enoten in celovit sistem varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja, ki deluje v miru in v vseh spremenjenih razmerah, tudi

Nataša Rot

130

v izrednem in vojnem stanju. Naloge, ki jih opravlja, so preprečevanje naravnih in drugih nesreč, odkrivanje, spremljanje in opozarjanje na nevarnost nesreč, organizacija priprav za zaščito in reševanje, neposredno izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanje in zmanjševanje posledic teh nesreč.Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vključuje vse oblike in dejavnosti, pomembne za preprečevanje nesreč in ublažitev njihovih posledic. V okviru svojih pristojnosti, pravic in odgovornosti so v sistem vključeni državljani, društva in druge nevladne organizacije, ki opravljajo dejavnosti, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, javne reševalne službe, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter državni organi in lokalne skupnosti. Civilna zaščita je za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.« (Uradni list RS, št. 56-2957/2001, 6. 7. 2001)Skladno z resolucijo sta bila sprejeta Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 44/02) in Doktrina zaščite, reševanja in pomoči (Vlada RS, št. 812-07/2002-1 z dne 30. 5. 2002). V preteklem obdobju je bilo sprejetih veliko sistemskih zakonov, ki v svoji vsebini upoštevajo vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003,69/2004, 68/2006)92. člen(vojno in izredno stanje)Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloča na predlog vlade državni zbor.Državni zbor odloči o uporabi obrambnih sil.Kadar se državni zbor ne more sestati, odloča o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike. Odločitev mora dati v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

108. člen(uredbe z zakonsko močjo)Kadar se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja odredbe z zakonsko močjo.Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboščine, kakor to določa 16. člen te Ustave.

11 POVZETEK SEDANJE KRIZNE ZAKONODAJE V REPUBLIKI SLOVENIJI

131

Predsednik republike mora uredbe z zakonsko močjo predložiti v potrditev državnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA(Uradni list RS, št. 35/02, in Dopolnitve Poslovnika DZ, Uradni list RS, št. 60/04)

58. člen(2) Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red redne seje, če: − se predlaga sprejem zakona po nujnem postopku,− je odločitev državnega zbora vezana na rok, določen z ustavo, z zakonom ali s

tem poslovnikom,− gre za zadeve, povezane s prenehanjem in potrditvijo mandata poslanca,

imunitete poslanca ali drugih nosilcev javnih funkcij ali z volitvami, imenovanji in razrešitvami,

− gre za odločitve iz 92. člena Ustave.(3) V zahtevi in predlogu za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi zanj. Zahtevi in predlogu za sklic mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj državni zbor odloča. 60. člen(1) Sklic seje s predlogom dnevnega reda in gradivo za sejo se pošlje poslancem najpozneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo. (2) Izredna seja se lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku. Predlog dnevnega reda izredne seje in gradivo za sejo se lahko predložita poslancem tudi na seji. (3) Sklic seje in gradivo se pošljeta tudi predsedniku državnega sveta, predsedniku republike in vladi.

č) Odločanje 108. člen(1) Z odlokom državni zbor razglaša ustavne zakone o spremembi ustave, razpisuje referendum, odreja parlamentarno preiskavo, ustanavlja javne zavode in javna podjetja skladno z zakonom ter ureja način dela in razmerja v državnem zboru. (2) Z odlokom državni zbor odloča o vprašanjih iz 92. člena Ustave. (3) Z odlokom državni zbor odloča o drugih aktih skladno z zakonom.

Nataša Rot

132

d) Nujni postopek za sprejem zakona 143. člen(1) Kadar je sprejem zakona nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države, lahko vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku. (2) Razloge za sprejem zakona po nujnem postopku vlada posebej utemelji. (3) Če kolegij odloči, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, predsednik takoj določi matično delovno telo in mu dodeli predlog v obravnavo. (4) Predlog zakona, ki se obravnava po nujnem postopku, se uvrsti na prvo sejo državnega zbora po odločitvi kolegija. (5) V nujnem postopku se uporabljajo vse določbe tega poslovnika, ki v naslednjem členu niso izrecno izvzete.

144. člen(1) V nujnem postopku za sprejem zakona se ne opravi splošna razprava na podlagi 122. člena tega poslovnika. Druga in tretja obravnava se opravita na isti seji. Druga obravnava se v tem primeru začne z obravnavo predloga zakona v matičnem delovnem telesu po določbah tega poslovnika o drugi obravnavi. (2) V nujnem postopku za sprejem zakona ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem zakonodajnem postopku. (3) V nujnem postopku za sprejem zakona se lahko predlagajo amandmaji tudi ustno na seji do zaključka razprave o delih oziroma členih zakona. Ustno predlagani amandma je treba pred glasovanjem predložiti predsedujočemu na seji matičnega delovnega telesa ali državnega zbora, in sicer pisno in z obrazložitvijo. (4) Državni zbor lahko zahteva, da se do amandmajev, vloženih po seji matičnega delovnega telesa, opredeli matično delovno telo. 171. člen(1) Odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe obravnava in sprejema državni zbor praviloma na isti seji. Na tej seji se po vrsti opravijo splošna razprava, razprava in glasovanje o delih akta in amandmajih ter glasovanje o aktu v celoti.

Delo državnega zbora v vojnem ali izrednem stanju278. členV vojnem ali izrednem stanju so skladno z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika glede:


133

− rokov, določenih za sklicevanje sej državnega zbora in njegovih delovnih teles ter za pošiljanje gradiva,

− načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva ter glede prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,

− rokov za obravnavanje predlogov zakonov in drugih aktov, − obravnavanja predlogov zakonov in drugih aktov v delovnih telesih, − javnosti dela in obveščanja javnosti o delu državnega zbora.

279. členV vojnem ali izrednem stanju predsednik državnega zbora ugotavlja: − da se državni zbor ne more sestati,− da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se državni zbor ni mogel sestati,

o čemer obvešča vlado in predsednika republike.

280. členČe se v vojnem ali izrednem stanju državni zbor ne more sestati in zato predsednik republike sprejema odločitve iz 92. člena Ustave in izdaja uredbe z zakonsko močjo, državni zbor obravnava te odločitve in uredbe ter odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se sestane.

281. člen(1) V vojnem ali izrednem stanju poslanci osebno ali prek pristojnih državnih organov nemudoma obveščajo predsednika državnega zbora o naslovu in telefonu, na katerem so dosegljivi. (2) Poveljstva, enote in zavodi obrambnih sil, policija in drugi državni organi v vojnem ali izrednem stanju zagotavljajo poslancem vso nujno in mogočo pomoč, da se lahko udeležujejo sej državnega zbora in njegovih delovnih teles.

ZAKON O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE(ZVRS − UPB1, Uradni list RS, št. 24/2005)1. členVlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu vlada) je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije.4. členVlada je odgovorna državnemu zboru za politiko države, ki jo vodi, in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države; odgovorna je tudi za izvajanje zakonov in

Nataša Rot

134

drugih predpisov državnega zbora ter za celotno delovanje državne uprave.Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani, za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister.11. členPredsednik vlade mora predlagati imenovanje ministrov v roku petnajst dni po svoji izvolitvi.Če predsednik vlade v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži sestave vlade, mu lahko državni zbor določi rok, v katerem mora predložiti predlog za sestavo vlade. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.Če državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.20. členVlada ima Svet za nacionalno varnost (SNAV)1 kot svoj posvetovalni in usklajevalni organ za področje obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za druga vprašanja nacionalne varnosti.

KOMENTARPrezelj (2005: 289) ugotavlja, da Slovenija kljub uradni definiciji krize v Strategijinacionalne varnosti nima postopkov za razglasitev kriznih razmer niti razvitega celovitega koncepta kriznega načrtovanja (Prezelj, 2005: 340). Obstaja pa možnost za razglasitev izrednega stanja v krizah, ko velika ali splošna nevarnost ogroža obstoj države.Ustava kot najvišji zakonodajni akt tako določa, da izredno stanje razglasi državni zbor na predlog vlade. Ker obstaja v primeru naravne nesreče s tako obsežnimi posledicami velika verjetnost, da se državni zbor ne bo mogel sestati v zadostnem številu za sprejem odločitve (večina opredeljenih glasov ob prisotnosti

1 SNAV, ustanovljen 1998, je pristojen za usklajevanje nacionalnovarnostne politike ter usmerjanje in usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo za uresničitev interesov in ciljev nacionalne varnosti (Vlada, Odlok o SNAV, Ur. l., št. 6/2001).


135

večine poslancev – 81. in 84. člen), razglasi izredno stanje predsednik republike. Predsednika republike morajo skladno z 11. členom ZZPOFPR predsednik državnega zbora, predsednik vlade, ministri in nosilci drugih javnih funkcij v Republiki Sloveniji obveščati o zadevah, ki se nanašajo na izvrševanje njegove funkcije in pristojnosti, torej lahko predvidevamo, da bo o nesreči pravočasno obveščen. (Uradni list RS, št. 15/2003, 14. februar 2003) Če je predsednik republike zadržan, ali mu iz kakšnega razloga predsedniška funkcija preneha, lahko izredne razmere razglasi predsednik državnega zbora, ki ga nadomešča. (106 člen Ustave RS) Odločitev predsednika republike mora državni zbor obravnavati in odločati o njeni potrditvi takoj, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih se ni mogel sestati. O prenehanju okoliščin, zaradi katerih se ni mogel sestati, mora obvestiti vlado in predsednika republike.Na podlagi 58. člena Poslovnika DZ lahko izredno sejo državnega zbora zaradi odločanja o vprašanjih iz 92. člena Ustave skliče kolegij DZ, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki državnega zbora, vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih skupnosti.Po najbolj črnem scenariju je mogoče, da izredno stanje ne more biti razglašeno, ker:− vlada ni nastopila funkcije oziroma državni zbor ugotovi, da je funkcija

predsedniku vlade in ministrom prenehala,− vlada iz kakršnega koli razloga državnemu zboru ne predlaga razglasitve

izrednega stanja,− predsednik državnega zbora ne skliče izredne seje državnega zbora,− se državni zbor ne more sestati oziroma na seji ni prisotna večina poslancev, kar

je pogoj za veljavno odločanje državnega zbora,− predsednik države ni dosegljiv.

Problem »obglavljanja« politične oblasti bo najmanj problematičen ravno pri fenomenu naravne nesreče. Ker v bistvu ne gre za družbenopolitični problem, politično vodenje ni toliko nujno kot med eskalacijo drugih groženj, na primer terorizma (Prezelj, januar 2007, osebni pogovor). Vsekakor je pomembno oblikovanje prilagodljivega, mrežno oblikovanega sistema. Tak »robusten« sistem bi brez večjih težav lahko deloval v primeru izpada enega svojega dela, celo politične oblasti. Če izredno stanje ob naravni nesreči večjega obsega ni razglašeno, ni mogoče omejevati človekovih pravic, kot to omogoča Ustava med izrednim stanjem.

Nataša Rot

136

V primeru razglasitve izrednega stanja namreč Ustava RS v 16. členu omogoča začasno razveljavitev in omejitev nekaterih človekovih pravic, dokler traja izredno stanje, in sicer v obsegu, ki ga tako stanje zahteva, in skladno z načelom vsestranske enakopravnosti. Pravice so lahko omejene do preklica izrednega stanja, ki ga opravi predsednik DZ na predlog vlade.

ZAKON O VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI (ZVNDN, Uradni list RS, št. 64/1994, 33/2000, Odl. US: U-I-313/98, 87/2001 – ZMatD, 41/2004-ZVO1, 28/2006)

2. člen(temeljne naloge sistema)(1) Temeljne naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami po tem

zakonu so:− odkrivanje, spremljanje ter proučevanje nevarnosti naravnih in drugih

nesreč;− preprečevanje naravnih in drugih nesreč;− obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje

napotkov za zaščito, reševanje in pomoč;− izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč;− organiziranje civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik

pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč;− samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljnjem besedilu osebna

in vzajemna zaščita);− mobilizacija ter aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;− odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;− reševanje in pomoč;− odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih

pogojev za življenje;− ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;− mednarodno sodelovanje pri izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi

nesrečami;− nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi

nesrečami;− pomoč drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah.


137

8. člen(pomen pojmov)V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:1. Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, nastalih zaradi nenadzorovanih naravnih in drugih sil, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje treba uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo.2. Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.3. Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo dejavnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožja ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja.3.a Krizne razmere so razmere v regionalnem ali širšem varnostnem okolju, ki jih ni mogoče obvladovati z običajnimi sredstvi in ukrepi, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene temeljne družbene vrednote in ki se lahko razširijo tudi čezmejno oziroma neposredno ogrozijo druge države. 3.b Kot ekološko nesrečo predpisi o varstvu okolja opredeljujejo tudi okoljsko nesrečo, ki jo povzroči nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ki ogrozi življenje ali zdravje ljudi oziroma kakovost okolja.4. Industrijska nesreča je dogodek, ki je ušel nadzoru pri opravljanju dejavnosti ali upravljanju sredstev za delo ter ravnanju z nevarnimi snovmi, nafto in njenimi derivati ter energetskimi plini med proizvodnjo, predelavo, uporabo, skladiščenjem, pretovarjanjem, prevozom ali odstranjevanjem, katerega posledica je ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja.4.a Kot industrijska nesreča je v predpisih o varstvu okolja opredeljena tudi večja nesreča ali če pri okoljski nesreči pride do večje emisije, požara ali eksplozije, pri čemer je prisotna ena ali več nevarnih snovi.

Nataša Rot

138

5. Nevarna snov je vsaka snov v trdnem, plinastem ali tekočem stanju, ki neposredno ogrozi življenje ali zdravje ljudi in živali, če nenadzorovano prodre v okolje, oziroma povzroči uničenje ali škodo na premoženju ter ima škodljive vplive na okolje. Nevarne snovi so predvsem tiste, ki so strupene, karcinogene, jedke, oksidacijske in dražljive, radioaktivne, kužne, eksplozivne, lahko vnetljive ali povzročajo vžig v stiku z drugimi snovmi itd.

14. člen(načelo postopnosti pri uporabi sil in sredstev)(1) Lokalna skupnost ob naravni ali drugi nesreči uporabi za zaščito, reševanje in

pomoč najprej svoje sile in sredstva.(2) Če zaradi velikega obsega nesreče oziroma ogroženosti sile in sredstva

lokalne skupnosti niso zadostni ali niso zagotovljeni med sosednjimi lokalnimi skupnostmi, država zagotavlja uporabo sil in sredstev iz širšega območja.

(3) Vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč, če razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih nalog.

36. člen(pristojnosti države)V državni pristojnosti je:− urejanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;− načrtovanje razvojnih projektov in raziskovalne dejavnosti varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami;− priprava in uresničevanje nacionalnega programa in načrta varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami;− izdelava ocen ogroženosti ter državnih načrtov zaščite in reševanja;− organiziranje in opremljanje državnih sil za zaščito, reševanje in pomoč;− vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,

ki prizadenejo dve ali več lokalnih skupnosti;− organiziranje in izvajanje opazovanja, obveščanja in alarmiranja na območju

države in regij ter organiziranje in vzdrževanje enotnega sistema javnega alarmiranja;

− organiziranje in vzdrževanje elektronskih komunikacij za zaščito, reševanje in pomoč, in sicer do ravni lokalnih skupnosti, ter določanje enotnega sistema elektronskih komunikacij;


139

− ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;− organiziranje in vzdrževanje informacijsko-komunikacijskega sistema za

zaščito, reševanje in pomoč, v katerega so vključene tudi občine ter organi vodenja, enote in službe ter druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;

− pomoč pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, da se zavarujejo zdravje in življenje ljudi, premoženje, kulturna dediščina in okolje, prepreči nastajanje nadaljnje škode in zagotovijo drugi osnovni pogoji za življenje;

− določanje izobraževalnih programov in programov usposabljanja s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter izvajanje programov, ki so državnega pomena;

− inšpekcija izvajanja predpisov in ukrepov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

− urejanje meddržavnega in drugega mednarodnega sodelovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

37. člen(pristojnosti občine)(1) Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju.(2) V občinski pristojnosti je:

− urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini skladno s tem zakonom;

− spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;

− zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči skladno z enotnim informacijsko-komunikacijskim sistemom;

− načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov;− izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja;− organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite;− organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na

območju občine;− določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb CZ ter drugih

sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini;− zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in

drugih nesreč;

Nataša Rot

140

− določanje in izvajanje programov usposabljanja, ki so občinskega pomena;− usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s

sosednjimi občinami in državo;− zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic

naravnih in drugih nesreč;− določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in

pomoč v občini;− mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči, skladno s

tem zakonom.(3) Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj, v ta namen lahko združujejo sredstva in oblikujejo skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

38. člen(naloge gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij)(1) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije morajo zagotoviti razmere in možnosti za izvajanje osebne in vzajemne zaščite delavcev ter izvajati predpisane zaščitne ukrepe.(2) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo nevarne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo sredstva za delo, ki predstavljajo nevarnost za nastanek nesreče, morajo pripraviti oceno ogroženosti ter načrt zaščite in reševanja.(3) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije iz prejšnjega odstavka morajo na svoje stroške vzpostaviti in vzdrževati pripravljenost za ukrepanje, organizirati potrebne sile za reševanje in pomoč, zagotoviti obveščanje in alarmiranje delavcev in okoliškega prebivalstva o nevarnostih ter sofinancirati sorazmeren del priprav lokalneskupnosti glede na obseg in stopnjo ogroženosti, ki jo povzroča njihova dejavnost. Vrsto in obseg sorazmernega dela priprav določi lokalna skupnost v načrtih zaščite in reševanja, in sicer skladno z oceno ogroženosti.(4) Načrte zaščite in reševanja pripravljajo oziroma izvedbo zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč načrtujejo poleg gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij iz drugega odstavka tega člena tudi organizacije, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje večjega števila oseb.


141

(5) Vlada določi dejavnosti in sredstva za delo iz drugega odstavka tega člena ter gospodarske družbe, zavode in druge organizacije iz prejšnjega odstavka.

53. člen(uporaba elektronskih komunikacij)(1) Uporaba elektronskih komunikacij za vodenje ter prenos podatkov v sistemu opazovanja, obveščanja in alarmiranja ima prednost pri uporabi vseh vrst elektronskih komunikacij.(2) Za vodenje ter izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter drugih operativnih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ministrstvo organizira avtonomen sistem elektronskih komunikacij.

54. člen(organiziranost in delovanje CO)(1) Za opravljanje operativno-komunikacijskih nalog opazovanja, obveščanja in alarmiranja ministrstvo organizira centre za obveščanje.(2) Centri za obveščanje so:

− Center za obveščanje Republike Slovenije,− regijski in območni centri za obveščanje.

(3) Območni centri se aktivirajo in delujejo le ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni.(4) O aktiviranju območnih centrov za obveščanje odloča minister ali poveljnik Civilne zaščite RS.

55. člen(delo centrov in objava nujnih obvestil)(1) Center za obveščanje Republike Slovenije in regijski centri za obveščanje delujejo neprekinjeno.(2) Regijski centri za obveščanje sprejemajo, obdelujejo in prenašajo predvsem klice v sili na klicno številko 112 za pomoč gasilcev, službe nujne medicinske pomoči oziroma za pomoč drugih reševalnih služb ter aktivirajo sile za zaščito, reševanje in pomoč skladno z načrti zaščite in reševanja, načrti za aktiviranje ter odločitvami pristojnih organov. Centri za obveščanje zagotavljajo informacijsko in komunikacijsko podporo pri vodenju in izvajanju zaščite, reševanja in pomoči. Skladno z načrti zaščite in reševanja ter predpisi centri za obveščanje o nesrečah obveščajo tudi pristojne inšpekcijske službe na področju varstva zdravja, živali ter rastlin, varne prehrane ter okolja in prostora.

Nataša Rot

142

(3) Prek centrov za obveščanje ali neposredno se prenašajo tudi zahteve, pozivi, razglasi, pojasnila in napotila ob alarmih ter druga nujna sporočila o nevarnosti naravnih in drugih nesreč, ki jih posredujejo vlada, župan, pristojni poveljnik CZ ali državni organ oziroma organ lokalne skupnosti, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in jih morajo mediji brez odlašanja brezplačno objaviti skladno z zakonom, ki ureja medije. Objava nujnih pozivov, razglasov ter drugih sporočil ima prednost v vseh sredstvih javnega obveščanja.

59. člen(zaščitni ukrepi)Zaščitni ukrepi so:− prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi,− evakuacija,− sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev,− radiološka, kemijska in biološka zaščita,− zaklanjanje,− zaščita kulturne dediščine.

61. člen(evakuacija)(1) Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti.(2) Evakuacijo lahko odredijo vlada, župan in v nujnih primerih tudi pristojni poveljnik CZ.(3) Na območjih, kjer je odrejena evakuacija, se morajo prebivalci preseliti v določen kraj v času in na način, kot je to določeno z načrti zaščite in reševanja oziroma z odločitvijo pristojnega organa.(4) Preselitev prebivalcev v drugo občino ne sme vplivati na poslabšanje njihovega pravnega statusa.(5) Občina, na območje katere so prebivalci evakuirani, krije stroške, povezane z njihovo nastanitvijo in oskrbo ter izobraževanjem, te stroške pa nadomesti država oziroma tista občina, iz katere so prebivalci evakuirani, in sicer v obsegu, kot bi jih krili, če do evakuacije ne bi prišlo.

62. člen(sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev)


143

(1) Država in občine morajo skladno s tem zakonom zagotoviti zatočišče in nujno oskrbo prebivalcem, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ter sredstev za preživljanje in se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča.(2) Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane ter ogrožene osebe iz prejšnjega odstavka, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti drugače.

63. člen(radiološka, kemijska in biološka zaščita)(1) Radiološka, kemijska in biološka zaščita obsega ukrepe ter sredstva za neposredno zaščito pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter pred posledicami nesreč z nevarnimi snovmi.(2) Lastniki in uporabniki objektov in naprav, ki so namenjeni javni oskrbi z vodo, proizvodnji, prometu in skladiščenju živil, zdravil in živinske krme, javni zdravstveni službi ter varstvu in izobraževanju otrok, morajo zagotoviti zaščitna sredstva in izvajati predpisane ukrepe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito.(3) Vlada podrobneje predpiše organizacijo radiološke, kemijske in biološke zaščite ter določi zaščitna sredstva in ukrepe iz prejšnjega odstavka.

79. člen(vzdrževanje javnega reda in varnosti)Javni red in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in prizadetih območjih zagotavlja policija.

80. člen(mobilizacija in aktiviranje)(1) O mobilizaciji CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč odloča vlada.(2) O aktiviranju CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči odločajo pristojni poveljnik CZ in drugi organi, pristojni za vodenje, skladno z načrti zaščite in reševanja.

81. člen(vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč)(1) Operativno-strokovno vodenje CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.

Nataša Rot

144

(2) Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljniki in štabi CZ, poverjeniki za civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.(3) Vodenje temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za vodenje CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.(4) Vsak poveljnik oziroma vodja mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti osebo, ki ga nadomešča.(5) Vsak poveljnik oziroma vodja mora vedeti, kdo mu je nadrejen in podrejen.(6) Nihče ni dolžan in ne sme izvršiti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.

82. člen(vodenje enot, služb in drugih sestav)(1) Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, vodijo samostojno njihovi vodje skladno s pravili stroke ter predpisi.(2) Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali druge operativne sestave oziroma če je aktivirana CZ, mora biti njihovo delovanje skladno z usmeritvami pristojnega poveljnika CZ oziroma vodje intervencije.

83. člen(sodelovanje vojske in policije)(1) Če pri zaščiti, reševanju in pomoči sodelujejo vojaške enote, njihovo delovanje vodijo vojaški poveljniki skladno z usmeritvami pristojnega poveljnika CZ oziroma vodje intervencije.(2) Policija organizira in opravlja svoje naloge pri zaščiti, reševanju in pomoči skladno s predpisi ter usmeritvami pristojnega poveljnika CZ oziroma vodje intervencije.

84. člen(naloge poveljnikov Civilne zaščite)(1) Poveljnik Civilne zaščite:− preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in

pomoč;− vodi ali usmerja zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih

nesrečah;


145

− skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč;

− daje mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;

− predlaga imenovanje štaba CZ.(3) Poveljnik Civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij za zaščito,

reševanje in pomoč določi vodjo intervencije.

85. člen(posebna pooblastila)(1) Poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije ima pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:

− umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij;− vstop v stanovanje;− uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev;− odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo;− uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma

potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;− obvezno sodelovanje državljanov pri reševanju skladno z njihovimi

sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje;− uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči;− uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega

materiala, ki nastaja pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje;

− porušitev objekta oziroma posek drevja.(2) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik CZ ali vodja intervencije odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le, dokler je nujno.(3) Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti neposredno ogrožena njihova življenja, in traja, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.(4) Poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči pod pogoji iz prejšnjega odstavka odredi nujna gradbena, tehnična in druga dela gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima pristojni državni organ ali organ lokalne skupnosti sklenjeno pogodbo za

Nataša Rot

146

opravljanje operativnih nalog zaščite in reševanja skladno s tem zakonom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, poveljnik CZ ali vodja intervencije lahko taka dela odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti zanje. Odredbase izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno, takoj ko je to mogoče, tudi pisno. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.(5) O odločitvah poveljnika CZ ali vodje intervencije po tem členu se praviloma vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimiposledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno odredbo poveljnik CZ ali vodja intervencije lahko v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan.(6) Nujna dela so tista, ki jih zahteva izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter dela iz četrtega odstavka tega člena. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del, ki jih vodijo pristojni organi lokalne skupnosti, odloča župan oziroma vlada, če zaščito in reševanje vodijo pristojni regijski ali državni organi.

86. člen(pomoč)(1) Če je za zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči potrebna pomoč v silah in sredstvih iz sosednje lokalne skupnosti, lahko poveljnik CZ občine ali vodja intervencije zaprosi za takšno pomoč. Poveljnik ali vodja intervencije lahko zaprosi za pomoč tudi sosednjo lokalno skupnost v drugi državi, če z meddržavnim sporazumom ni drugače dogovorjeno.(2) Za pomoč v silah in sredstvih ob velikih naravnih in drugih nesrečah zaprosi druge države Vlada ali poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, če z meddržavnimi sporazumi ni drugače dogovorjeno.(3) Lokalna skupnost lahko nudi pomoč ob naravni in drugi nesreči lokalni skupnosti v drugi državi, če z meddržavnim sporazumom ni drugače določeno.

87. člen(štabi Civilne zaščite)(1) Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo štabi CZ.


147

(2) Štabi Civilne zaščite so:− Štab Civilne zaščite Republike Slovenije,– regijski štabi,− občinski oziroma mestni štabi,− sektorski oziroma krajevni štabi,− štabi CZ gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij.

(3) Delo štaba vodi poveljnik CZ, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Število članov štaba je določeno, imenujejo se iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči skladno z načrti zaščite in reševanja. V regijskih štabih Civilne zaščite in v Štabu Civilne zaščite Republike Slovenije sodelujejo tudi predstavniki Policije in Slovenske vojske.

Upravljanje in vodenje92. člen(Državni zbor RS)Državni zbor:

− določa temeljne usmeritve za organiziranje in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

− na predlog vlade sprejme nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

− nadzira uresničevanje nacionalnega programa ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

− na predlog vlade odloča o zagotavljanju sredstev in drugih vprašanjih odpravljanja posledic velikih naravnih nesreč.

93. člen(Vlada RS)Vlada:

− usmerja in usklajuje organizacijo, priprave ter izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi;

− sprejme letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;− sprejme državne načrte zaščite in reševanja;− vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic velikih naravnih

in drugih nesreč;− ureja mednarodno pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.

Nataša Rot

148

95. člen(poveljnik in štab Civilne zaščite Republike Slovenije)(1) Za operativno-strokovno vodenje CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč na območju države vlada imenuje poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.(2) Za strokovno pomoč pri vodenju in izvajanju operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči vlada imenuje Štab Civilne zaščite Republike Slovenije.(3) Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije je za svoje delo odgovoren vladi.

96. člen(poveljnik in štab Civilne zaščite regije)(1) Za strokovno-operativno vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč v regiji vlada imenuje regijske poveljnike in štabe CZ ter določi območje njihove odgovornosti.(2) Regijski poveljniki CZ so za svoje delo odgovorni poveljniku CZ Republike Slovenije.

98. člen(župan)(1) Župan:

− skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;− sprejme načrte zaščite in reševanja;− določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč iz 73., 75. in 76.

člena tega zakona;− skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in

drugih nesreč;− vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih

nesreč;− skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih

zaščitnih ukrepih.(2) Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika CZ občine ter sektorske in krajevne poveljnike ter štabe CZ.(3) Poverjeniki in poveljniki CZ iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni nadrejenim poveljnikom CZ. Poveljnik CZ občine je za svoje delo odgovoren županu in regijskemu poveljniku, in sicer predvsem za uresničevanje usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejme regijski


149

oziroma njemu nadrejeni poveljnik CZ skladno s svojimi pristojnostmi.Pooblastila poveljnikov in vodij intervencij se dopolnijo tako, da lahko ti med izvajanjem zaščite, reševanja in pomoči odredijo izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del s pomočjo tistih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki pogodbeno morajo sodelovati pri zaščiti, reševanju in pomoči. Če take organizacije ni, se izvedba nujnih del naloži tistemu, ki ima potrebne zmogljivosti.

ZAKON O OBRAMBI (ZObr – UPB1, Uradni list RS, št. 103/2004)

37. člen(naloge vojske)(1) Naloge Slovenske vojske so:

− izvaja vojaško izobraževanje in usposabljanje za oborožen boj in druge oblike vojaške obrambe;

− zagotavlja potrebno ali zahtevano pripravljenost;− ob napadu na državo izvaja vojaško obrambo;− ob naravnih in drugih nesrečah skladno s svojo organizacijo in

opremljenostjo sodeluje pri zaščiti in reševanju;− izvršuje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah in

z mednarodnimi pogodbami.(2) Slovenske vojske ni dovoljeno uporabljati za politično ali strankarsko dejavnost ali namen.(3) O sodelovanju vojske pri zaščiti in reševanju odloča Vlada RS, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma načelnik generalštaba po pooblastilu ministra.

43. člen(poveljevanje)(1) Vrhovni poveljnik Slovenske vojske je predsednik republike.(2) Vojaško poveljevanje podrejenim poveljstvom, enotam in zavodom je v pristojnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske in drugih poveljnikov.(3) Vojaško poveljevanje temelji na načelih enostarešinstva, subordinacije in obveznega izvrševanja povelj.(4) Vsaka vojaška oseba mora biti vselej seznanjena s tem, katera vojaška oseba ji je nadrejena in katera podrejena.

Nataša Rot

150

82. člen(Državni zbor RS)(1) Državni zbor določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe, pri čemer zlasti:1. razglasi izredno stanje na predlog Vlade RS, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, predvsem če grozi povečana nevarnost napada na državo oziroma nastane neposredna vojna nevarnost;2. razglasi vojno stanje na predlog vlade, če je izvršen napad na našo državo oziroma tiste države, s katerimi je Republika Slovenija v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb;3. odloči o uveljavitvi delovne in materialne dolžnosti v izrednem stanju, ki je razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti;4. odloči o splošni mobilizaciji in uporabi Slovenske vojske v izrednem stanju, če je to razglašeno zaradi povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredne vojne nevarnosti, ki je nastala zaradi povečane nevarnosti napada na državo ali države, s katerimi je Republika Slovenija v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb;5. sprejema splošne dolgoročne programe razvoja in opremljanja Slovenske vojske;6. prek pristojnega delovnega telesa določa strateške smeri delovanja obveščevalno-varnostne službe ministrstva kot sestavnega dela varnostno-obveščevalne dejavnosti države.(2) Šteje se, da je z razglasitvijo vojnega stanja sprejeta tudi odločitev o izvedbi splošne mobilizacije in o uporabi Slovenske vojske. Ob povečani nevarnosti napada ali neposredni vojni nevarnosti skladno s tem zakonom oziroma ob napadu na državo ali države, s katerimi je Republika Slovenija v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb, državni zbor lahko odloči o mobilizaciji in uporabi vojske tudi, če ne razglasi vojnega stanja.(3) Državni zbor nadzira organizacijo, priprave in izvajanje obrambe države neposredno in prek pristojnih delovnih teles.

83. člen(predsednik republike)Predsednik republike na predlog Vlade RS:1. razglasi izredno stanje, če se državni zbor ne more sestati;2. razglasi vojno stanje, če je izvršen napad na državo in če se državni zbor ne more sestati;


151

3. v izrednem ali vojnem stanju sprejema uredbe z zakonsko močjo, ki se nanašajo na obrambo, če se državni zbor ne more sestati;4. skladno s tem zakonom odloči o uporabi Slovenske vojske, uvedbi delovne in materialne dolžnosti ter splošni mobilizaciji v izrednem stanju, če se državni zbor ne more sestati.

84. člen(Vlada RS)(1) Vlada usklajuje organizacijo, priprave in vodi izvajanje vojaške ter civilne obrambe države.(2) Vlada neposredno vodi civilno obrambo, usklajeno z vojaško obrambo, ter skrbi za izvajanje nujnih ukrepov po razglasitvi izrednega ali vojnega stanja.(3) Vlada odloča o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah, ter sprejema letne načrte usposabljanja vojske zunaj države in tujih vojaških enot v Republiki Sloveniji, skladno z mednarodnimi pogodbami. Vlada odloča tudi o sodelovanju Slovenske vojske pri izvrševanju priprav in nalog skupne obrambe, skladno z načrti z državo ali državami, s katerimi je država v zavezništvu na podlagi mednarodnih pogodb, pri čemer pa ne more odločati o razglasitvi izrednega ali vojnega stanja ter o uporabi pripadnikov rezervne sestave, razporejenih v vojno sestavo vojske za vojaško obrambo, ki je v pristojnosti državnega zbora.(4) Za operativno usklajevanje vojaške in civilne obrambe, varnostnih nalog, izvajanje zaščite in reševanja ter obrambe skladno z usmeritvami državnega zbora v vojni, imenuje vlada državni operativni štab obrambe, ki ga sestavljajo predstavniki vojaške in civilne obrambe, notranjih in zunanjih zadev, varnostno-obveščevalnih služb, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugi.(5) Odločitve in ukrepi, ki jih sprejme državni operativni štab obrambe, so obvezni za vse, na katere se nanašajo.(6) Nacionalni center za krizno upravljanje2, ki ga organizira ministrstvo, zagotavlja prostorske, tehnične, informacijske in telekomunikacijske razmere za delo vlade ter državnega operativnega štaba obrambe, zlasti v vojnem in izrednem stanju. 2 NCKU zagotavlja informacijske in komunikacijske povezave za izmenjavo podatkov med glavnimi dejavniki

nacionalnovarnostnega sistema ter za izmenjavo podatkov in informacij skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi države zagotavlja prenos odločitev za izvajanje ukrepov pripravljenosti, povelja za izvajanje mo-bilizacije in drugih ukrepov, načrtovanih za odzivanje na krizne pojave in dogodke, opravlja naloge državnega centra zvez ter druge naloge skladno z navodili ministra za obrambo, ki pa ne smejo omejevati resničevanja prejšnjih nalog (Podbregar, 2006, učno gradivo za 11. VŠŠ).

Nataša Rot

152

ZAKON O POLICIJI (ZPol – UPB, Uradni list RS, št. 110/2003)

17. členPolicija se v okviru delovnega področja, določenega z zakonom, pripravlja tudi za delovanje v izrednem stanju ali vojni.V izrednem stanju ali vojni opravlja naloge s svojega delovnega področja tako, da nastalim razmeram prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode dela.O drugačni uporabi policije v izrednem stanju ali vojni odloči državni zbor na predlog vlade. Če se državni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, o drugačni uporabi policije, na predlog vlade, odloča predsednik republike.Uporabo materialno-tehničnih sredstev, infrastrukture, zemljišč in objektov policije v izrednem stanju ali vojni načrtuje policija.Za izvajanje določenih nalog policije v izrednem stanju ali vojni se lahko razporedijo sredstva in oprema na podlagi materialne dolžnosti.

18. členČe vlada oceni, da drugače ni mogoče zavarovati javnega reda, lahko naloži ministru, da z odredbo:− omeji ali prepove gibanje na določenih območjih in krajih ali na javnih mestih;− prepove nastanitev v določenem kraju ali zapustitev določenega kraja.Ukrepi iz prejšnjega odstavka smejo veljati, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih so bili odrejeni.

Vodenje, usmerjanje in usklajevanje izvršilne oblasti ob kriznih dogodkihZa vodenje, usmerjanje in usklajevanje izvršilne oblasti ob kriznih dogodkih je odgovorna Vlada RS, ki skrbi, da ministrstva, ki imajo razdeljene pristojnosti in svojo resorsko zakonodajo, usklajeno izvršujejo svoje naloge (ZVRS – UPB1: 5. člen). Vsa ministrstva so odgovorna za priprave in delovanje dejavnosti iz njihove pristojnosti ob naravnih in drugih nesrečah. Univerzalnih pravil kriznega menedžmenta, ki bi veljala za vsa ministrstva, ni.Posvetovalno, usmerjevalno in usklajevalno telo Vlade RS je Svet za nacionalno varnost. Njegov sekretariat zagotavlja redno medsebojno izmenjavo informacij ter usklajeno delovanje ključnih organov, ki delujejo v okviru nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije (Podbregar, 2006, učno gradivo za 11. VŠŠ). Sistem nacionalne varnosti Republike Slovenije je sestavljen iz treh podsistemov,


153

in sicer obrambnega podsistema, podsistema notranje varnosti in podsistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (ReSNV). Ministrstvo za obrambo je odgovorno za delovanje obrambnega sistema, ki ga sestavljata vojaška in civilna obramba, ter posredno za delovanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V primeru pričakovane naravne nesreče s posledicami velikega obsega bo prebivalstvo na območju, ki bi ga nesreča lahko prizadela, skladno z 11. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami obveščeno o nevarnosti. Obveščanje javnosti, zahteve, pozivi, razglasi, pojasnila in napotila vlade, župana, pristojnega poveljnika CZ ali državnega organa oziroma organa lokalne skupnosti ob alarmih ter druga nujna sporočila v zvezi z nevarnostmi naravnih in drugih nesreč, bodo potekali prek centrov za obveščanje ali neposredno prek medijev, in sicer s prednostjo v vseh sredstvih javnega obveščanja. Poleg Centra za obveščanje Republike Slovenije in regijskih centrov, ki delujejo neprekinjeno, se bodo po odločitvi ministra za obrambo ali poveljnika CZ RS verjetno aktivirali tudi območni centri za obveščanje. Centri za obveščanje zagotavljajo informacijsko in komunikacijsko podporo pri vodenju in izvajanju zaščite, reševanja in pomoči. Iz dosedanjih izkušenj ob večjih naravnih nesrečah v Sloveniji lahko domnevamo, da bo uspešnost delovanja sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja zaradi številnih klicev prebivalstva in medijev vsaj v prvih urah po nesreči omejena. Ob potresu v Posočju aprila 1998 je bil sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja tri ure preobremenjen, uslužbenca v CORS oziroma ReCO zaradi preobremenjenosti telefonskih zvez in pomanjkljivih podatkov nista mogla opraviti načrtovanega obveščanja. Večina pripadnikov štabov CZ se je aktivirala, ker so živeli v prizadetem kraju in so jih poklicali s policije oziroma so se odzvali na podlagi televizijskih in radijskih poročil (Prezelj, 177).Ob naravni nesreči večjega obsega lahko pričakujemo preobremenjenost stacionarnega in mobilnega telefonskega omrežja, zaradi česar bodo nastale velike težave v sistemu komunikacij na regionalni in lokalni ravni. Uporaba avtonomnega komunikacijskega sistema zaščite in reševanja ZARE bo zato zelo pomembna za nemoteno komunikacijo med organi kriznega odločanja. Enota za elektronske komunikacije (zveze), ustanovljena znotraj državnih sil za hitre intervencije v okviru zaščite in reševanja, bo s pomočjo posebnega vozila z mobilnimi repetitorji in satelitsko komunikacijsko povezavo zagotavljala komunikacije tam, kjer klasični sistemi ne bodo delovali ali kjer bi bile zveze prekinjene (Malešič, 2004: 213).

Nataša Rot

154

Glede na to, da bo prizadeto območje več občin, po predvidevanjih polovica Slovenije, pa tudi del Hrvaške in Italije, bo vodenje sil3 za zaščito, reševanje in pomoč v pristojnosti države (36. člen ZVNDN – UPB1). Vlada RS bo odločala o mobilizaciji, poveljnik CZ RS pa o aktiviranju civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Poveljnik CZ RS bo ob pomoči RŠCZ tudi vodil in usmerjal zaščito, reševanje in pomoč kot enoten sistem ter skrbel za povezano in usklajeno delovanje vseh uporabljenih sil, katerih delovanje mora biti usklajeno z njegovimi usmeritvami. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami daje pristojnemu poveljniku CZ v 85. členu posebna pooblastila za ukrepanje, ki posegajo tudi na področje človekove svobode, vendar le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno.

Naloge zaščite, reševanja in pomoči izvajajo skladno z zakonom:– enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih

organizacij,– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije,– enote in službe CZ,– Policija,– Slovenska vojska.Zaradi načrtnega in usklajenega sodelovanja Policije in Slovenske vojske pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, predstavniki Policije sodelujejo v regijskih štabih CZ, v državnem štabu pa poleg predstavnika Policije tudi predstavnik SV.

Skladno z načelom postopnosti bodo lokalne skupnosti verjetno uporabile svoje sile in sredstva, država pa bo zagotovila uporabo sil in sredstev s širšega območja. Zaradi velikega obsega nesreče bodo verjetno aktivirani tudi vojska in obrambna sredstva. Slovenska vojska sodeluje pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči skladno z Zakonom o obrambi (1994: čl 37) in Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (2006: čl. 72). Vojsko in obrambna sredstva je mogoče uporabiti za zaščito, reševanje in pomoč le, če razpoložljive sile in sredstva ne zadoščajo za nujno reševanje ter pomoč in če vojska ni nujno potrebna pri opravljanju obrambnih

3 Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive zmogljivosti gospodarskih družb, zavodov ali drugih organ-izacij, lokalnih skupnosti in države, ki so namenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob naravni ali drugi nesreči (15. alinea 8. člena ZVNDN – UPB1)


155

nalog. Pri izvajanju nalog sodelujejo zlasti letalske enote, enote za jedrsko, kemijske in biološko obrambo, inženirske enote, zdravstvena služba in druge enote.V primeru krize bodo imele izredno pomembno vlogo policijske enote. Na podlagi 3. člena Zakona o policiji izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, poleg drugih tudi naloge za varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijetje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov ter drugih iskanih oseb, vzdrževanje javnega reda, nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet, ter varovanje državne meje in opravljanje mejnega nadzora. Predvideva se vpoklic pripadnikov pomožne policije, o čemer odloči minister na predlog generalnega direktorja Policije (119. člen zakona: poziv za izvajanje nalog policije ob naravnih in drugih nesrečah).

Policijo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in policijske postaje.Generalna policijska uprava v izrednem stanju in vojni na podlagi 6. člena zakona (prva alineja) skrbi za delovanje policije, policijske uprave pa skladno z 9. členom opravljajo določene naloge s področja delovanja policije (10. alineja). Na podlagi 13. člena zakona lahko generalni direktor Policije ustanovi posebno policijsko enoto ter določi njene naloge, način delovanja in uporabe. Policija sodeluje pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči skladno z zakonom, predvsem pri zagotavljanju varnosti, javnega reda in miru ter s sodelovanjem v reševalnih akcijah s helikopterji in drugimi silami.

Generalštab Slovenske vojske kot najvišji vojaški strokovni organ, ki opravlja vojaškostrokovne naloge, ki se nanašajo na razvoj, načrtovanje, organizacijo, usposabljanje in delovanje Slovenske vojske, ter Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki opravlja upravne in strokovne naloge, ki zadevajo urejanje, priprave in delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sta organa v sestavi Ministrstva za obrambo. O sodelovanju Slovenske vojske pri zaščiti in reševanju odloča Vlada RS, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika CZ RS oziroma načelnik generalštaba po pooblastilu ministra (37. člen ZObr-UPB1).Uporaba pripadnikov Slovenske vojske za izvajanje ZRP se zakonsko legitimno lahko izvede brez vednosti načelnika GŠSV, ki je skladno s 43. členom Zakona

Nataša Rot

156

o obrambi pristojen za vojaško poveljevanje podrejenim poveljstvom, enotam in zavodom.

Vse sile se z aktiviranjem za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči podredijo usmeritvam pristojnega poveljnika CZ. Njihovo delovanje sicer še vedno vodijo vojaški poveljniki, vendar skladno z usmeritvami pristojnega poveljnika CZ. Policija organizira in opravlja svoje naloge pri zaščiti, reševanju in pomoči skladno s predpisi ter usmeritvami pristojnega poveljnika CZ oziroma vodje intervencije.Delovanje vseh aktiviranih enot mora biti v celoti skladno z usmeritvami pristojnega poveljnika CZ oziroma vodje intervencije, da se zagotovita enotnost in usklajenost delovanja vseh sil, vključenih v izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. V primeru scenarija predvidene naravne nesreče bodo verjetno kot nujni zaščitni ukrepi izvedeni evakuacija, sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev ter radiološka, kemijska in biološka zaščita, za kar bodo aktivirane vse razpoložljive sile za zaščito, reševanje in pomoč.86. člen omogoča, da poveljnik CZ občine ali vodja intervencije zaprosi za pomoč tudi sosednjo lokalno skupnost v drugi državi, če z meddržavnim sporazumom ni drugače dogovorjeno. Za pomoč v silah in sredstvih ob velikih naravnih in drugih nesrečah zaprosi druge države prek Ministrstva za zunanje zadeve Vlada ali poveljnik CZ Republike Slovenije, če z meddržavnimi sporazumi ni drugače dogovorjeno.

Pri proučevanju v literaturi navedenih virov lahko ugotovimo, da je pojem kriza, razumljen kot »situacija, v kateri so ogrožene temeljne družbene vrednote ter za katero je značilna negotovost razmer in relativno kratek čas za ukrepanje«. Tako je pojem opredeljen v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami pa so definirane krizne razmere kot razmere v regionalnem ali širšem strateškem okolju, ki jih ni mogoče obvladati z običajnimi sredstvi ali načini, v katerih so zaradi vojaških, ekonomskih, socialnih in drugih razlogov ogrožene temeljne družbene vrednote in ki se lahko razširijo tudi čez meje oziroma neposredno ogrozijo druge države. V drugih zakonih se srečujemo s terminom izredne razmere, ki ga Ustava povezuje s stanjem, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države. Ob spreminjanju Zakona o policiji je bil podan predlog, da se ta pojem uvede v 17. členu zakona, kar je bilo zavrnjeno z utemeljitvijo, da bi bila sprememba prezgodnja in parcialna, brez širšega pristopa k problematiki (Prezelj, 2005: 345).


157

Krizni informacijsko-komunikacijski mehanizmi bodo ključni organizacijski mehanizmi pri sprejemanju odločitev v primeru krize. Pravočasna in kakovostna informacija je temelj tudi za učinkovito delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za uspešno in pravočasno uresničevanje načrtovanih dejavnosti je v primeru krize nujno določiti postopke za kadrovsko okrepitev CORS in ReCO.

Pojavlja se vprašanje o odnosu med centralizacijo in decentralizacijo kriznega upravljanja. Lokalna skupnost v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami organizira lokalni, država pa regijski in državni del sistema. O mobilizaciji CZ in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč odloča vlada, o njihovem aktiviranju v primeru naravne ali druge nesreče pa pristojni poveljnik CZ in drugi organi, pristojni za vodenje, skladno z načrti. Operativno-strokovno vodenje se organizira in izvaja kot enoten sistem.

Zakonsko je področje zaščite, reševanja in pomoči v različnih zakonih torej usklajeno, v praksi pa lahko prihaja do nejasnosti in različnega razumevanja. Natančneje je treba opredeliti odnose poveljnik CZ – župan – regijski poveljnik, kar bi rešilo težave, ki se pojavljajo v dosedanji praksi in lahko privedejo do organizacijsko-političnega konflikta. Vsekakor so občinski poveljniki CZodgovorni nadrejenim poveljnikom CZ in hkrati županu oziroma organu, ki jih imenuje, torej gre za njihovo dvojno odgovornost. Zakonsko je treba opredeliti, pod kakšnimi pogoji in kdaj vodenje intervencije na lokalni ravni prevzame država in kakšne so tedaj pristojnosti posameznih akterjev (Malešič, 2005: 215).

Dogodki in izkušnje iz bližnje preteklosti nam kažejo, da je kljub načelni (zakonski) ureditvi pred nami še dolga pot do resnične ureditve kriznega vodenja v RS. Tako smo lahko definirali kar nekaj političnih igralcev, ki so v želji pohitrejšem obvladovanju naravne nesreče vnašali veliko zmedo in s tem ustvarjali vedno nove zgodbe, ki jih za svoje delo potrebuje sedma sila. Obvladovanje medijev in zagotavljanje kompetentnih sogovornikov pa je ena od bistvenih nalog pri obvladovanju naravne nesreče s tako obsežnimi posledicami.

Nataša Rot

159

12 KR IZN I KOMUN IKAC I JSKO-- INFORMAC I JSK I S I STEM

Kako lahko z učinkovitim kriznim komuniciranjem, upravljanjem nevarnosti in spretnostmi reševanja konfliktov rešite krizo, da bo čim manj neugodnihposledic?V kriznih razmerah sta hiter pretok informacij in nenehno usklajevanje med podsistemi nacionalnovarnostnega sistema (obrambni podsistem, podsistem za notranjo varnost in podsistem za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami) nujna za zagotovitev optimalnih odločitev in njihovo hitro posredovanje različnim ravnem izvajanja. Organom oblasti je treba za lažje odločanje zagotoviti takšno strukturo, ki bo na podlagi prispelih informacij analizirala razmere, pripravljala predloge odločitev in jih čim hitreje prenesla na ustrezne ravni odločanja in uresničevanja. V RS je na področju vertikalnega in horizontalnega komuniciranja med državno upravo in ključnimi nedržavnimi akterji vzpostavljen sistem upravnih zvez (Prezelj, 2005: 311).Z Uredbo o organizaciji in delovanju upravnih zvez (2003) je bilo določeno, da 1. 1. 2004 Nacionalni center za krizno upravljanje (NCKU) prevzame naloge državnega centra upravnih zvez (od CORS-a). Regijski centri upravnih zvez pa ostajajo regijski centri za obveščanje (Uredba o organizaciji in delovanju upravnih zvez, Uradni list RS, št. 21/2003).Informacijsko-komunikacijska komponenta NCKU, ki je organizira v MO, je izrednega pomena za krizno komuniciranje.Po sklepu Vlade RS (7. 2. 2001) morajo vsa ministrstva zagotoviti komunikacijsko-informacijske povezave z NCKU. Ta pa mora v izrednem stanju, vojni in krizah poskrbeti za združevanje informacij, prejetih iz različnih virov, v izčrpno poročilo za odločanje na najvišji ravni (Prezelj, 2005: 312).Akterji, s katerimi bo NCKU izmenjaval informacije, so: Državni zbor RS, predsednik RS, Vlada RS, vsa ministrstva, vladni uradi in službe (SOVA, Urad za priseljevanje in begunce, Center vlade za informiranje itn.), POVC, Banka RS, poveljnik CZ RS, CVŠ – ORIS, Simulacijski center, organizacije posebnega pomena (Aerodrom Ljubljana, ELES, Klinični center, Luka Koper, Petrol, Pošta RS, RTV, Slovenske železnice, Telekom RS, Zavod RS za transfuzijsko medicino,

Denis Štemberger

160

Zavod RS za blagovne rezerve, Nato, EU, OVSE, OZN in nevladne organizacije, na primer RK, Karitas itn.).Vsebina informacij in podatkov za izmenjavo je opredeljena za vsako institucijo posebej (npr. poveljnik štaba CZ pošilja podatke o naravnih in drugih nesrečah; Ministrstvo za zdravje sporoča podatke o obvladovanju nastalega zdravstvenega položaja ob povečanem številu poškodovanih in bolnih, zaostrenih higiensko-epidemioloških in ekoloških razmerah, podatke o ukrepih medicinske RKB-zaščite; Statistični urad RS posreduje poročila in analize, ki se nanašajo na stanja gibanja na ekonomskem, demografskem in socialnem področju ter na področja okolja in naravnih virov; Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poroča o dogodkih, ki bi lahko ogrozili socialni položaj v državi; Ministrstvo za notranje zadeve posreduje podatke o ogrožanju javne varnosti v večjem obsegu itn.Prej navedeni akterji poročajo NCKU o izrednih dogodkih, v katerih opredelijo ogrožanje in opravljene ukrepe. NCKU pripravlja zbirna poročila o dogodkih, pomembnih za nacionalno varnost, in jih pošilja predsedniku vlade in predsedniku RS, predsedniku DZ, ministrom za notranje in zunanje zadeve, za obrambo, financein gospodarstvo ter SOVI. NCKU organizira in vzdržuje radijske, radiorelejne zveze, optične in žične telekomunikacijske povezave, telegrafske in podatkovne zveze. Vzdržuje in organizira tudi dostop do baz podatkov MO.NCKU je vrh nacionalnega kriznega komunikacijskega sistema. Opremljen je z najsodobnejšo informacijsko in telekomunikacijsko opremo po standardih Nata. Vendar z vzpostavitvijo NCKU celotna komunikacijsko-informacijska problematika še ni rešena (Prezelj, 2005: 312−314). Med kriznimi akterji se ne vzpostavljajo samo žične zveze, temveč tudi brezžične. Izpostaviti je treba dejstvo, da v RS delujejo mnogi neodvisni analogni sistemi profesionalnih radijskih zvez (sistem zvez slovenske Policije, sistem upravnih zvez MO, RASTO in sistem ZARE pri URSZR), katerim je skupna značilnost, da uporabljajo različne frekvenčne pasove, tako da je medsebojna povezljivost nemogoča. Ena izmed ključnih problematik nacionalnega kriznega komunikacijskega sistema je, da ni tehnične skladnosti med trenutno neodvisnimi analognimi sistemi radijskih zvez. Po mnenju mnogih strokovnjakov je TETRA najprimernejši sodobni sistem digitalnega radijskega omrežja, čeprav so se do zdaj pri njegovem vzpostavljanju v Sloveniji pojavile nekatere ovire (Prezelj, 2005: 314−318). Pomembna akterja na področju kriznega komuniciranja sta tudi Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), ki poleg drugih nalog organizira komunikacijski

12 KRIZNI KOMUNIKACIJSKO-INFORMACIJSKI SISTEM

161

sistem za delovanje državnih sil za zaščito, reševanje in pomoč, zagotavlja informacijsko podporo organom vodenja na državni ravni, zagotavlja prostorske, telekomunikacijske in druge pogoje za delo štaba, in Urad Vlade RS za informiranje (UVI), ki pripravlja skupna sporočila za javnost, organizira in vodi novinarske konference, navezuje stike z redakcijami tujih medijev oziroma novinarji, akreditiranimi v RS, ter skrbi, da imajo informativno in drugo gradivo oziroma so jim dostopni informacijski viri, spremlja poročanje domačih in tujih medijev ter pripravlja t. i. »klipinge«, če je treba (odvisno od obsega nesreče), organizira in vodi tiskovno središče in opravlja druge naloge iz svoje pristojnosti.Poleg mnogih bistvenih značilnosti sodobnih kriz, kot so velik vpliv na delež prebivalstva posamezne države, visoki ekonomski stroški, ki presegajo običajne zavarovalniške zmogljivosti, učinki »snežne kepe«, napačni in nepotrebni ukrepi, povzročanje izjemno visoke stopnje negotovosti, ki trajajo daljše obdobje, pri čemer se viri ogrožanja spreminjajo, povzročijo veliko število akterjev na kraju dogajanja, prinašajo raznovrstna tveganja in razkrijejo težave komuniciranja, in sicer med odgovornimi akterji z množičnimi občili, z javnostjo, žrtvami in celo z javnostjo, ki je časovno in prostorsko precej oddaljena od kraja dogajanja.

12.1 PREVENTIVNE DEJAVNOSTI

Da bi se ognili navedenemu, lahko z analizo kriznega stanja in načrtovanjem komuniciranja pred krizo: – predvidimo mogoče krizne razmere (potres, udarni val − valovi, visoki 10 m,

poplave, evakuacija prebivalstva, obveščanje javnosti …);– oblikujemo krizne komunikacijske skupine in zagotovimo usposabljanje članov

(člani morajo biti izbrani zaradi svojih osebnostnih lastnosti in talentov, kot so domišljija, komunikacijske sposobnosti, sprejemanje hitrih odločitev itn.− človek idej, komunikator, shranjevalec zapisov, humanist);

– opredelimo relevantne ciljne skupine oziroma javnosti, saj različne javnosti potrebujejo različne informacije in način komuniciranja, vsebino sporočil in sestavo »krizne skupine«. Vplivne javnosti so vlada in ministri, parlament, javna uprava ter uradniki, politične stranke, novinarska javnost in druge ustanove za ustvarjanje javnega mnenja. Soustvarjalci javnega mnenja so splošna javnost, meščani, krajani, skupine prebivalcev nekega območja, tuja javnost, sindikati in združenja zaposlenih. Podporne službe so policija, gasilci, bolnišnice, ZD.

Ne glede na to pa so v kriznem komuniciranju pomembne konsistentnost in

Denis Štemberger

162

poštenost sporočil ter verodostojnost komunikatorja. V razmerah, ko pridemo v stik z zainteresiranimi javnostmi, kot so mediji, lokalne in javne skupnosti, moramo zagotoviti hiter in zaupanja vreden odziv kot dokaz, da so se odgovorni soočili s krizo in so jo pripravljeni premagati. Krizno komuniciranje pa ne sme in ne more biti nadomestek ali izgovor za slabo vsakodnevno medresorsko komuniciranje (Novak, 2000: 170−186).Zanimivo je razmišljanje avtorice Sandy Lindsay, ki pravi: »Edina stvar, ki je pomembnejša od dobrega komuniciranja, če se nepričakovano znajdemo v težkem položaju, je reševanje človeških življenj. Lahko zavarujemo svojo organizacijo, svojo opremo, lahko se zavarujemo pred izgubo direktorja … toda pred izgubo ugleda, slave in časti se ne moremo zavarovati.« Več najdete na spletni strani http://www.continuitycentral.com/news0120.htm, 4. 1. 2007.Oblikovanje komunikacijske strategije in taktike (pomembno je zavzeti proaktivno držo, ki pomeni pozitivno usmerjenost k prizadetim javnostim in temelji na predvidevanju odziva javnosti na krizo). Strategija je temelj za načrt kriznih komunikacij, ki mora jasno opredeliti časovni načrt komuniciranja z mediji, vrsto informacij, ki jih bomo poslali v javnost, in metode komuniciranja z mediji ter drugimi pomembnimi javnostmi. Načrt dejavnosti naj bo narejen za vsako vrsto krize posebej. Izbira ustrezne komunikacijske strategije je preprosta v teoriji, teže pa je izvedljiva v praksi (pomoč svetovalcev za odnose z javnostmi). Priprava in prilagajanje kriznega komunikacijskega načrta (biti mora kratek, jedrnat, prožen). Obsegati mora kratek uvod, imenovati krizni komunikacijski tim (imena, telefonske številke, zamenjave), javnosti (seznam, naslovi, telefonske številke), sporočila (seznam različnih tipov sporočil), medije (seznam imen in telefonskih številk novinarjev, priročnik za delo z novinarji) in druge uporabne naslove, telefonske številke in podatke, na primer seznam radijskih frekvenc (Novak, 2000: 188−198).

12.2 KOMUNIKACIJA MED KRIZO

Krizni komunikacijski tim se usmeri na odnose z mediji in drugimi javnostmi. Glavne oporne točke za komuniciranje med krizo:– pomemben je hiter odziv in v prvih 24 urah takojšen komunikacijski odziv: kdo,

kdaj, kaj, kje, zakaj, kako. Prikazati je treba obžalovanje oziroma delovanje za odpravo posledic;

– takoj je treba zapolniti informacijsko praznino;– odnosi z mediji med krizo (odgovorni morajo navezati stik z novinarji, še


163

posebej, ko sta v nevarnosti zdravje in varnost splošne javnosti);– orodja komuniciranja z mediji (odgovorni morajo zagotoviti popolne in

natančne informacije, zasnovane na ugotovljenih dejstvih. Medije in javnost zanimajo zlasti odgovori na tri glavna vprašanja: kaj se je zgodilo, zakaj se je to zgodilo in kako boste ukrepali. Glavna komunikacijska orodja med krizo so osnovne informacije o kriznem dogodku, sporočilo za javnost, novinarska konferenca, intervjuji in izjave ter odzivanje na telefonske klice);

– dostop novinarjev do kriznega območja pri naravni nesreči (uradni govorec novinarjem natančno in vljudno razloži, zakaj je gibanje na določenih področjih prepovedano. Ko je dostop dovoljen, se jim zagotovita zaščitna oprema in spremstvo (Novak, 2000: 199–214).

12.3 OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE OB POTRESU NA OBALNEM OBMOČJU

Opazovanje potresne aktivnosti Opazovanje potresne aktivnosti na območju RS izvaja Agencija RS za okolje – Urad za seizmologijo, in sicer s stalnim spremljanjem in proučevanjem potresne aktivnosti. Sorazmerno z močjo bi potres poleg poškodb ljudi in živali ter poškodb in porušitev gradbenih in drugih objektov povzročil tudi nastanek verižnih nesreč. Pričakovati je nastanek naslednjih verižnih nesreč: onesnaževanje virov pitne vode, motnje pri odvajanju odpadnih in fekalnih voda, ekološke nesreče, motnje v energetski oskrbi, nesreče in motnje v prometu, možnost poškodbe in porušitve vodne pregrade Vanganel (Predlog regijskega načrta zaščite in reševanja ob potresu, Izpostava Koper, prejeto prek interneta 5. 1. 2007 potres.pdf).

Obveščanje pristojnih organov Za sprotno informiranje vlade, poveljnika CZ RS, ministrstev in drugih državnih organov in služb, občin ter drugih izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči o stanju in razmerah na prizadetem območju, sprejetih ukrepih in poteku zaščite in reševanja ter odpravljanju posledic potresa skrbi URSZR, ki v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter nevladnimi organizacijami:– pripravlja dnevni informativni bilten (redni),– pripravlja in objavlja informacije na Teletekstu TV Slovenija, str. 392,– pripravlja in objavlja informacije na internetu (http://www.urszr.si),– pripravlja občasne širše pisne informacije (izredni informativni bilten).

Denis Štemberger

164

Za sprotno obveščanje organov lokalne skupnosti in izpostav, uprav oziroma območnih enot ministrstev, postavljenih na območju, ki ga je prizadel potres, regijski centri za obveščanje pripravljajo dnevne in izredne informativne biltene o stanju na prizadetem območju, sprejetih ukrepih in izvajanju dejavnosti zaščite in reševanja.

Regijski center za obveščanje Koper obvešča na podlagi obvestila (CORS) NCKU o potresu VIII., IX. ali večje stopnje po EMS ter o šibkejših potresih, če so na območju obalne regije povzročili znatno materialno škodo ali druge posledice, in sicer: – poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite, – vodjo Izpostave URSZR Koper, – župane občin Koper, Izola in Piran, – poveljnike mestnega štaba CZ Koper in občinskih štabov CZ Izola ter Piran. Za sprotno obveščanje odgovornih oseb v občinah, službah in drugih izvajalcev nalog zaščite reševanja in pomoči o stanju in razmerah na kraju nesreče, sprejetih ukrepih in poteku zaščite ter reševanja skrbi URSZR – izpostava Koper tako, da prek Regijskega centra za obveščanje Koper: – pripravlja in izdaja informativni bilten, – pripravlja občasne širše pisne informacije (Predlog regijskega načrta zaščite in reševanja ob potresu, Izpostava Koper, prejeto prek interenta 5. 1. 2007 potres.pdf).

Obveščanje prebivalcev na prizadetem območju Za obveščanje prebivalcev na prizadetem območju so odgovorne občine. Občinski organi in službe, ki vodijo in izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči (župani, strokovni delavci ZIR, poveljnik CZ občine, zdravstvena, socialna in druge službe) morajo vzpostaviti čim neposrednejši stik in redno komunikacijo s prebivalci, da dosežejo ustrezno raven zaupanja in pravilno odzivnost na svoje odločitve. Prebivalci ogroženega območja morajo biti obveščeni o:– razmerah na prizadetem območju, – nevarnostih za ljudi, premoženje in okolje, – tem, kaj se dogaja s poškodovanimi, – predvidenem trajanju težkega položaja, – tem, kakšno pomoč lahko pričakujejo in kdaj bo prispela, – načinu izvajanja osebne in vzajemne zaščite, – načinu sodelovanja z lokalnimi oblastmi pri odpravljanju posledic, – tem, kje lahko dobijo dodatne informacije, – drugem.


165

Te informacije naj občine posredujejo prek sredstev javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine. Priporočljiva je objava posebne telefonske številke svetovalne službe. Na najbolj prizadetih območjih (v potresno varnih stavbah, šotorih ali bivalnih zabojnikih) naj organizirajo informativne centre, v katerih bi se združevale dejavnosti socialnih služb, humanitarne organizacije, poizvedovalne službe, službe za zaščito in reševanje ter druge službe javnega pomena. Informativni centri imajo še posebej pomembno vlogo in naloge v prvih dneh po potresu, ko še niso urejene bivalne razmere in sta zaradi pretrganih komunikacij onemogočena pretok informacij in preskrba. Regijski center za obveščanje Koper ob potresu objavi posebno telefonsko številko, na kateri dobijo državljani vse informacije o potresu na regijski ravni takoj, ko Center za obveščanje Republike Slovenije sporoči nova obvestila o značilnosti potresa. O potresih, ki niso presegli VII. stopnje EMS potresne lestvice oziroma niso povzročili preplaha med prebivalci niti materialne ali druge škode, ReCO Koper obvešča: – poveljnika ReŠCZ, – URSZR, Izpostava Koper, – odgovorne osebe občine, kjer se je potres zgodil(Predlog regijskega načrta zaščite in reševanja ob potresu, Izpostava Koper, prejeto prek interneta 5. 1. 2007 potres.pdf).

Obveščanje širše (domače) javnosti Za obveščanje javnosti o nalogah zaščite, reševanja in pomoči je skladno s svojimi pristojnostmi odgovoren regijski štab Civilne zaščite. Naloge na področju obveščanja javnosti organizira poveljnik ReŠCZ skupaj s članom štaba, odgovornim za odnose oziroma stike z javnostjo. Zato v sodelovanju z občinskimi ravnmi: – pripravlja skupna poročila za javnost, – organizira in vodi novinarske konference.Obveščanje javnosti ob nesrečah poteka v občilih, ki morajo po 25. členu Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) in Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na zahtevo državnih organov, javnih podjetij in zavodov brez odlašanja brezplačno objaviti nujno sporočilo o resni ogroženosti življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne dediščine ter varnosti države. V takih primerih se sporočilo najprej pošlje za takojšnjo objavo:

Denis Štemberger

166

– Slovenski tiskovni agenciji (STA), – Radiu Slovenija – prvi in drugi program, – TV Slovenija – prvi in drugi program, – lokalnim radijskim in TV-postajam (Predlog regijskega načrta zaščite in reševanja ob potresu, Izpostava Koper, prejeto prek interneta 5. 1. 2007 potres.pdf).

Obveščanje drugih držav in mednarodnih organizacijNa podlagi dvo- in večstranskih sporazumov med Slovenijo, sosednjimi in drugimi državami NCKU (CORS) o potresu obvešča kontaktne organe teh držav, pa tudi mednarodne organizacije. Ministrstvo za zunanje zadeve o potresu obvešča diplomatska predstavništva tujih držav v Sloveniji in diplomatska predstavništva Slovenije v tujini ter mednarodne humanitarne organizacije.

12.4 OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE OB JEDRSKI NESREČI NA OBALNEM OBMOČJU

Obveščanje pristojnih organov ob razglasitvi posameznih stopenj nevarnosti Pri padcu radioaktivnega kometa pomeni nevarnost predvsem vdihavanje delcev, ki v posamezniku lahko povzročijo visoke doze, in ne zunanje sevanje. Območje onesnaženja je trakaste oblike, široko nekaj 10 kilometrov in dolgo nekaj 100 kilometrov. ReCO Koper ob razglašeni objektni in splošni nevarnosti obvešča: – poveljnika ali namestnika poveljnika CZ za obalno regijo, – člane štaba CZ za obalno regijo, – OKC PU Koper, – odgovorne osebe v Izpostavi URSZR Koper, – odgovorne osebe občin obalne regije, – inšpekcijske službe(Predlog regijskega načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, Izpostava Koper, prejeto prek interneta 5. 1. 2007 NA_RT_Zir_OB_JEDRSKI_NESRE_1.pdf).

Obveščanje javnosti Obveščanje javnosti ob radioaktivni nevarnosti pomeni seznanitev prebivalcev s stanjem, ki je nastalo kot posledica izrednega dogodka, ter pripravami in izvajanjem zaščitnih ukrepov. Začne se ob razglasitvi objektne nevarnosti. Obveščanje javnosti v obalni regiji poteka prek sredstev javnega obveščanja. Ob razglasitvi splošne nevarnosti izpusta radioaktivnih snovi, ki bi ogrozile


167

prebivalstvo, bo sledilo obvestilo o izvajanju zaščitnih ukrepov, ki ga bodo predvajala osrednja in lokalna občila. Občinski organi in službe, ki vodijo in izvajajo zaščito, reševanje in pomoč, morajo čim prej vzpostaviti neposreden stik s prebivalstvom, da dosežejo ustrezno odzivanje na svoje odločitve. Potrebne podatke za sestavo informacij bo občinam poslal Štab CZ RS prek ReCO Koper, kjer se bodo zbirali podatki pristojnih ustanov. Informacije za prebivalstvo morajo vsebovati predvsem podatke o: – smeri gibanja radioaktivnega oblaka, – trenutnem stanju v elektrarni (zaposleni, razvoj dogodkov), – poškodovanih in ranjenih, – vplivu nesreče na prebivalstvo in okolje, – pomoči, ki jo lahko pričakujejo, – ukrepih za omilitev nesreče, – izvajanju osebne in vzajemne zaščite, – sodelovanju pri izvajanju zaščitnih ukrepov, – dodatnih informacijah. Informacije občine posredujejo prek lokalnih javnih občil in na druge krajevno običajne načine. Občine za dodatne informacije objavijo telefonske številke svetovalne službe, zunaj onesnaženega območja pa prevzamejo organizacijo informacijski centri (Predlog regijskega načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, Izpostava Koper, prejeto prek interneta 5. 1. 2007 NA_RT_Zir_OB_JEDRSKI_NESRE_1.pdf).

Obveščanje ob jedrski nesreči v tujini Po oceni pristojnih državnih organov glede mogočih vplivov jedrske nesreče v tujini na Slovenijo, pošlje NCKU (CORS) v ReCO Koper začetno obvestilo, ki nato obvesti: – poveljnika ali namestnika poveljnika CZ za obalno regijo, – člane štaba CZ za obalno regijo, – OKC PU Koper, – odgovorne osebe v Izpostavi URSZR Koper (usmerja in zagotavlja nemoteno

delovanje Regijskega centra za obveščanje Koper; organizira komunikacijski sistem za delovanje regijskih in občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč, zagotavlja pogoje za delo in informacijsko podporo regijskemu informacijskemu centru),

– odgovorne osebe občin obalne regije,

Denis Štemberger

168

– občane, – medije(Predlog regijskega načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, Izpostava Koper, prejeto prek interneta 5. 1. 2007 NA_RT_Zir_OB_JEDRSKI_NESRE_1.pdf).

Obveščanje drugih držav in mednarodnih organizacijOb nesreči s čezmejnimi vplivi mora Slovenija skladno s konvencijo o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah o nesreči obvestiti tudi morebitne ogrožene države.Sporočilo mora vsebovati:– čas, točen kraj in naravo jedrske nesreče;– objekt ali dejavnost, za katero gre;– domneven ali ugotovljen vzrok in predvidevan razvoj jedrske nesreče,

pomemben za čezmejno emisijo radioaktivnih snovi;– splošne značilnosti radioaktivne emisije;– podatke o trenutnih in napovedanih meteoroloških in hidroloških razmerah, ki

so pomembni za napoved čezmejne emisije radioaktivnih snovi;– rezultate nadzora okolja, pomembne za čezmejne emisije radioaktivnih snovi;– sprejete in načrtovane ukrepe za varstvo zunaj objekta ter – predvideno obnašanje radioaktivnih emisij v določenem obdobju.

Za obveščanje je pristojna URSJV (Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost), ki skladno z dvostranskimi sporazumi o zgodnjem obveščanju obvešča tudi sosednje in druge države.URSZR je pristojna za dajanje podatkov o dvo- in večstranskih sporazumih o delovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami, v katerih je opredeljen tudi način obveščanja o nevarnostih in posledicah nesreč. O nesreči obvešča tudi UN – OCHA, EU – MIC in NATO – EADRCC.MZZ o nesreči obvesti diplomatska predstavništva drugih držav v Sloveniji, diplomatska predstavništva Slovenije v tujini ter mednarodne organizacije.Odgovorni za obveščanje pridobivajo podatke pri posameznih virih.

12.5 OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE OB POPLAVAH NA OBALNEM OBMOČJU

Alarmiranje prebivalstva na prizadetem območjuOb nevarnosti nastanka poplav na naseljenem območju, ko so zaradi pričakovane višine vodnega vala lahko ogrožena življenja ljudi oziroma je treba začeti izvajati


169

zaščitne ukrepe, prebivalstvo opozorimo na bližajočo se nevarnost s sirenami z alarmnim znakom za preplah.Pristojni center za obveščanje mora takoj po znaku za preplah posredovati obvestilo po radiu, televiziji oziroma na drug predviden način o vrsti nevarnosti in napotke za osebno in vzajemno zaščito ter napotke za izvajanje zaščitnih ukrepov. Če je alarmni znak dan v obmejnem območju, pristojni regijski center za obveščanje obvesti o vzroku proženja alarma tudi regijski center v sosednji državi.

Obveščanje prebivalstvaZa obveščanje prebivalcev o razmerah na prizadetem območju je pristojna občina. Informacije o razmerah posredujejo občine prek javnih občil in na druge, krajevno običajne načine, ki jih določijo v načrtih zaščite in reševanja. Za dodatne informacije lahko objavijo posebne telefonske številke oziroma organizirajo tudi informativne centre. Ob visokih vodah, ko je prizadetih več občin, informacijske centre organizirajo tudi regije.

Obveščanje javnostiZa obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči iz državne pristojnosti so odgovorni Vlada RS, ministrstva in drugi državni organi skladno s svojimi pristojnostmi. Naloge na področju obveščanja javnosti organizira in usklajuje Urad Vlade RS za informiranje.S tem namenom in ko je to nujno v sodelovanju z ministrstvi, Štabom CZ RSin drugimi državnimi organi:– organizira in vodi tiskovno središče,– organizira in vodi novinarske konference,– pripravlja skupna sporočila za javnost,– navezuje stike z redakcijami tujih medijev in novinarji, akreditiranimi v

Sloveniji, ter skrbi, da imajo na voljo informativno in drugo gradivo oziroma da so jim dostopni informacijski viri,

– spremlja poročanje domačih in tujih medijev ter pripravlja izbore prispevkov, objavljenih v njih (t. i. klipinge).

Obveščanje javnosti ob nesrečah poteka v medijih, ki morajo po Zakonu o medijih (Uradni list RS, št. 35/01) na zahtevo državnih organov, javnih podjetij in zavodov takoj brezplačno objaviti nujno sporočilo o resni ogroženosti življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine ter varnosti države. V

Denis Štemberger

170

takšnih primerih so za takojšnje posredovanje sporočil državnih oblasti za javnost pristojni:– Radio Slovenija – prvi in drugi program,– Televizija Slovenija – prvi in drugi program,– Slovenska tiskovna agencija.

Obveščanje drugih držav in mednarodnih organizacijURSZR je pristojna za dajanje podatkov iz dvo- in večstranskih sporazumov o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in civilizacijskimi nesrečami, v katerih je opredeljen tudi način obveščanja o nevarnostih in posledicah nesreč. To še posebej velja za sosednje države. Ministrstvo za zunanje zadeve o poplavah obvešča diplomatska predstavništva tujih držav v Sloveniji in diplomatska predstavništva Slovenije v tujini ter mednarodne humanitarne organizacije.O nevarnosti nastanka visokih vod, ko vodotoki dosežejo intervencijskevrednosti H2, H3 in H4, CORS obvesti:– regijske centre za obveščanje v regijah, kjer je nevarnost poplav,– OKC GPU,– poveljnika CZ RS,– generalnega direktorja URSZR,– NCKU.

Obveščanje pristojnih organov o katastrofalnih poplavahSprotno obveščanje vlade, ministrstev in drugih državnih organov ter služb, občin in izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči o stanju in razmerah na prizadetem območju, sprejetih ukrepih za preprečevanje nastanka poplav oziroma poteku zaščite in reševanja na poplavljenem območju, izvaja URSZR. Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter nevladnimi organizacijami:– pripravlja dnevni informativni bilten,– pripravlja in objavlja informacije na Teletekstu TV Slovenija, str. 392,– pripravlja in objavlja informacije na internetu,– pripravlja izredne informativne biltene.

12.6 INFORMACIJSKI SISTEM

Informacijski sistem o naravnih in drugih nesrečah obsega zbiranje, obdelavo, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov o:


171

– meteoroloških, hidroloških, seizmoloških, radioloških, ekoloških, zdravstvenih in drugih razmerah;

– izrednih stanjih in dogodkih v cestnem, železniškem, zračnem in pomorskem prometu;

– dogajanju v zračnem prostoru;– motnjah, omejitvah in prekinitvi oskrbe s pitno vodo, energijo, javnih

telekomunikacijskih in drugih sistemih;– nevarnostih in nesrečah ter drugih dogodkih, pomembnih za varstvo pred

nesrečami;– škodi, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče;– reševalnih intervencijah;– silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč.Viri podatkov, obveznosti, povezane z njihovim sporočanjem ter uporabo, so določeni z zakonom in mednarodnimi sporazumi.Podatke zbirajo, obdelujejo, posredujejo in uporabljajo centri za obveščanje. V Sloveniji delujejo državni in 13 regijskih centrov za obveščanje.

Naloge centrov za obveščanje so: – zbiranje in obdelava podatkov;– posredovanje podatkov reševalnim službam, državnim organom, županom idr.;– razglašanje nevarnosti;– javno alarmiranje;– posredovanje napotkov prebivalcem za ravnanje ob nevarnostih oziroma

nesrečah;– opravljanje dispečerske službe za gasilstvo, nujno medicinsko pomoč, gorsko,

jamarsko, podvodno in druge reševalne službe;– posredovanje pri zagotavljanju logistične podpore reševalnim službam,

mednarodna izmenjava podatkov.Centri za obveščanje se lahko vključujejo v televizijske in radijske programe, objavljajo obvestila, napovedi in opozorila na teletekstu nacionalne televizije ter izdajajo dnevne, polletne in letne informativne biltene.

Denis Štemberger

172

Organizacija zvez ob potresu Pri neposrednem vodenju akcij zaščite, reševanja in pomoči se uporabljata sistem radijskih zvez zaščite in reševanja (ZARE) ter sistem osebnega pozivanja. Sistem ZARE se obvezno uporablja pri vodenju intervencij ter drugih zaščitnih in reševalnih akcijah. Komunikacijska središča tega sistema so v centrih za obveščanje, prek katerih se zagotavlja povezovanje uporabnikov v javne in zasebne funkcionalne telekomunikacijske sisteme. Pri prenosu podatkov in komuniciranju se načeloma uporablja vsa razpoložljiva telekomunikacijska in informacijska infrastruktura, ki temelji na različnih medsebojno povezanih omrežjih. Prenos podatkov in komuniciranje med organi vodenja, reševalnimi službami in drugimi izvajalci zaščite, reševanja in pomoči potekata po: – javnih telekomunikacijskih zvezah, ki so lahko analogne ali digitalne, – informacijsko-komunikacijskih omrežjih (internet), – radijskih zvezah v sistemu zaščite in reševanja (ZARE), – informacijsko-komunikacijskih omrežjih (intranet, ZARE), – zvezah radioamaterjev, – kurirskih zvezah.

INFORMACIJSKA IN KOMUNIKACIJSKA

PODPORA

CENTER ZA

OBVEŠČANJE

OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE

ODZIVANJE NA 112

OPRAVLJANJE DISPEČERSKE SLUŽBE


173

Radijske zveze radioamaterjev se uporabljajo predvsem kot dopolnitev preostalim zvezam in kot močna povezava z radioamaterji po vsem svetu. Sistem radijskih zvez ZARE, ki ga uporabljajo pripadniki zaščite in reševanja, temelji na uporabi določenega števila semidupleksnih kanalov ter simpleksnih kanalov. Mobilne repetitorske postaje uporabljamo za nadomestilo izpadlih repetitorskih postaj radijske mreže sistema ZARE ali za okrepitev omenjene mreže.

Organizacija zvez pri vodenju akcij zaščite, reševanja in pomoči ob jedrski nesrečiPri vodenju akcij zaščite, reševanja in pomoči se uporablja sistem radijskih zvez zaščite in reševanja (ZARE). Osnovni zvezi med ReCO Koper in obalnim štabom CZ ter štabi občin sta telefonska in radijska, rezervna pa je kurirska. Pri operativnem vodenju dejavnosti za ZRP se kot sredstva zvez uporabljajo: – radijske zveze v sistemu ZIR (sistem zvez ZARE), – telefon, – telefaks, – elektronska pošta, – intranet ZIR.

Konec hladne vojne je prinesel poleg drugih sprememb tudi preusmeritev težišča delovanja psihološke obrambe s priprav na vojno na delovanje v različnih krizah, s katerimi se srečujejo sodobne države. V okviru teh premikov se je razvila tudi nova zasnova soočanja z mirnodobnimi kriznimi razmerami – krizno upravljanje in vodenje. To ima nekatere prvine psihološke obrambe, med katerimi izstopa prav krizno komuniciranje, ki v navedenem okviru ni samo prenašanje informacij od pošiljatelja k prejemniku, temveč poleg izmenjave informacij izpostavlja tudi potrebo po dialogu med vključenimi stranmi, ki ga v praksi običajno ni. Raziskovanje kriznega upravljanja in vodenja v RS je pokazalo, da je prav krizno komuniciranje eden šibkejših delov kriznega upravljanja in vodenja.

Kot primer lahko navedemo potres v Posočju leta 1998, ki je opozoril, da lahko t. i. »običajna« naravna nesreča, ki so jo mnogi obravnavali kot nezapleten šolski primer, vsebuje mnoge zelo kompleksne prvine sodobnih kriz, ki vplivajo na potek in pogojujejo uspeh kriznega upravljanja in vodenja. Takratno krizo ob rušilnem potresu v Posočju so zaznamovale počasnost prenosa informacij med

Denis Štemberger

174

Upravo Republike Slovenije za geofiziko (URSG) in Centrom za obveščanjeRS (CORS) ter kadrovske in postopkovne pomanjkljivosti v delovanju CORS. Kot glavno pomanjkljivost kriznega načrtovanja v okviru sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja lahko označimo podcenjevanje vloge množičnih občil v sodobnih krizah. Tako je 12. aprila 1998 o potresu prva poročala italijanska državna televizija, katere poročanje so povzeli vsi elektronski mediji v Sloveniji. To je sprožilo plaz telefonskih klicev na številko 112, tako na regionalni kot na nacionalni ravni, in tudi na observatorij na Golovcu. Ker niti CORS niti ReCO Nova Gorica kadrovsko nista bila pripravljena na soočanje s takšno množico klicev, je prišlo do začasne blokade obeh centrov, kar je onemogočilo izmenjavo informacij. CORS se je, ker mu URSG več kot uro in pol po prvem potresnem sunku ni posredovala podatkov o natančni lokaciji potresa, soočal še s problemom informacijskega vakuuma o lokaciji potresa. Šele prva sporočila ReCO Nova Gorica, približno ob 14. uri, in natančnejša poročila medijev so postopoma razkrivala pravo lokacijo potresa v okolici Kobarida, kar je dokončno ob 14.28 potrdilo tudi poročilo URSG. Razlogi za tako dolgotrajno pripravo podatkov v URSG so v slabi in zastareli mreži terenskih potresnih opazovalnic, obremenjenosti telefonskih linij in dejstvu, da URSG zaradi proračunskih omejitev ni opravljala prazničnih dežurstev v observatoriju na Golovcu. Kot zanimivost naj navedem, da je poveljnik CZ občine Kobarid prek neformalnih linij in informacij uspel določiti lokacijo potresa v okolici vasi Drežnica že okoli 13. ure in 30 minut.(Povzeto po http://www.sos112.si/slo/tdocs/potres.pdf, 19. 12. 2006.)

Če povzamem, lahko ugotovimo, da je prepočasen prenos podatkov iz URSG na CORS privedel do informacijskega vakuuma, ki je onemogočil obveščanje in alarmiranje ter z državnim načrtom predpisano izvajanje predvidenih nalog zaščite in reševanja ob potresu. V krizi je informacija javnosti pogosto nenatančna, sporočena z zamudo ali nedosledna, kar je lahko tudi posledica napetosti v odnosih med kriznimi upravljavci in posredovalci informacij. Gre za dve skrajnosti: ali ni nihče pristojen za obveščanje javnosti ali pa je pristojnih preveč ljudi oziroma institucij. V prvem primeru javnost ni uradno obveščena, v drugem pa težko prepozna in izbira verodostojne vire.

Večina avtorjev ugotavlja, da le natančen krizni komunikacijski načrt in jasna strategija odnosov z mediji omogočata uspešno medijsko delovanje. Večjo


175

pozornost bo treba nameniti vprašanjem posredovanja informacij, predvsem v sistemu opazovanja, obveščanja in alarmiranja v prvih trenutkih po izbruhu krize. V odnosih z mediji in javnostjo bo treba več pozornosti nameniti enotnemu in celostnemu pristopu, da bi dosegli verodostojnost delovanja in javne podobe sistema.Sklenemo lahko z mislijo, da je komuniciranje eden najbolj kritičnih dejavnikov, ki določajo uspeh ukrepanja v krizi. Akterji kriznega upravljanja in vodenja bi se morali zavedati težav pri komuniciranju in na tem področju izboljšati svoje znanje in veščine. Vsak od njih se mora zavedati, da je le del komunikacijske mreže, sestavljene iz številnih akterjev, ki delujejo vzajemno. Za uspeh komuniciranja v krizi je pomembno tudi predkrizno obveščanje javnosti, ki ima dva ključna cilja: posredovati ustrezno informacijo ter vzpostaviti stike in izboljšati socialne odnose med zainteresiranimi subjekti. Hkrati je treba upoštevati, da ni t. i. informacijskega paketa, ki bi ga lahko uporabili v vseh krizah in delih javnosti.

Denis Štemberger

177

13 NAČRT ODNOSOV Z JAVNOSTMI

13.1 NAČRTOVANJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI

Za uspeh dejavnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, ob in po njih, ima poleg vseh drugih dejavnosti pomembno vlogo komunikacija. Odnosi z javnostmi so pri tem zelo pomembni. Pomagajo vrednotiti stanje, zaznavati spremembe v okolju, vrednotiti opravljene dejavnosti, skrbeti za pravočasno, celovito in popolno obveščanje, nedvoumno in pravilno razumevanje posredovanih sporočil ter tako zagotavljati podporo načrtovanim dejavnostim. Za celovito upravljanje odnosov z javnostmi je treba določiti vse vrste javnosti posameznega subjekta, jih prednostno razvrstiti in določiti njihove povezave. Vsaka javnost ima specifične potrebe in zahteve, ki jih je treba pri izvajanjudejavnosti, povezanih z zaščito in reševanjem, upoštevati (Mumel, Bošnjak 2001: 629–648).Vsi izvajalci na državni in občinski ravni vodenja dejavnosti, povezanih z zaščito in reševanjem, pripravijo svoj načrt odnosov z javnostmi, ki obsega štiri korake.1. Analiza (raziskovanje) Analiza zunanjega in notranjega okolja. Rezultat raziskovanja so informacije z

uporabno vrednostjo (kritične točke, posebnosti, priložnosti, nevarnosti …), ki so podlaga za načrtovanje odnosov z javnostmi.

2. Načrtovanje Določitev ciljev odnosov z javnostmi, opredelitev, kateri javnosti je sporočilo

namenjeno, način ter program izvajanja. Pri tem je treba upoštevati rezultate analize.

3. Izvajanje Sporočila morajo biti jasna, razumljiva, prepoznavna, skladna s cilji in

strategijami, celovita in prilagojena ciljni javnosti.4. Vrednotenje Sprotno ugotavljanje stopnje uresničevanja ciljev, kakšni so učinki in odzivi.

Vse navedeno je podlaga za sprotne korektivne ukrepe (Mumel, Bošnjak 2001: 629–648).

Franci Mogolič

178

13.2 OBVEŠČANJE

Obveščanje javnosti ob naravnih in drugih nesrečah obsega:– obveščanje (širše) javnosti,– obveščanje ogroženih prebivalcev.

Obveščanje (širše) javnosti vključuje obveščanje domače in tuje javnosti o poteku zaščitno-reševalnih dejavnosti.Obveščanje prebivalcev zajema obveščanje ogroženih prebivalcev, ko je treba izvajati zaščitne ukrepe. Za obveščanje (širše) javnosti je najprej odgovorna država, za obveščanje ogroženega prebivalstva pa občina (Državni načrt zaščite in reševanja).Za usklajevanje obveščanja se organizirajo informacijski centri, ki zagotavljajo zbiranje informacij o poteku reševalnih dejavnosti, njihovo obdelavo in izmenjavo z občinami in pristojnimi državnimi organi.Informacijski center zagotavlja tudi psihološko, duhovno in drugo pomoč preživelim in svojcem udeležencev nesreče (Državni načrt zaščite in reševanja). Za obveščanje javnosti o izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči iz državne pristojnosti so odgovorni Vlada RS, ministrstva in drugi državni organi skladno s svojimi pristojnostmi. Obveščanje širše javnosti organizira in usklajuje urad vlade za informiranje. S tem namenom v sodelovanju z ministrstvi, Štabom CZ RS in drugimi državnimi organi:– organizira in vodi tiskovno središče;– organizira in vodi tiskovne konference;– pripravlja skupna sporočila za javnost;– navezuje stike z redakcijami tujih medijev in novinarji, akreditiranimi v R

Sloveniji, ter skrbi, da imajo na razpolago informativno in drugo gradivo oziroma da so jim dostopni informacijski viri;

– spremlja poročanje domačih in tujih medijev ter pripravlja izbore prispevkov, objavljene v njih (t. i. klipinge).

Obveščanje javnosti ob nesrečah poteka prek medijev, ki morajo po zakonu o medijih (25. člen Zakona o medijih, Uradni list RS, št. 35/01 in 62/2003) na zahtevo državnih organov ter javnih podjetij in zavodov brez odlašanja brezplačno objaviti nujno sporočilo o resni ogroženosti življenja, zdravja ali premoženja ljudi, kulturne in naravne dediščine ter varnosti države. V takih primerih se sporočilo najprej pošlje za takojšnjo objavo naslednjim medijem:


179

– STA,– Radiu Slovenija – prvi in drugi program,– Televiziji Slovenija – prvi in drugi program, – če je nujno, tudi drugim.

Ker padec kometa prizadene vso Slovenijo, najbolj pa prebivalce na obali, občine poskrbijo za obveščanje o zaščitnih ukrepih in nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Izpostava URSZR Koper aktivira obalni informacijski center, ki opravlja naloge zbiranja informacij različnih reševalnih enot na kraju nesreče in posredovanja javnosti. Obalni informacijski center s pomočjo Rdečega križa zbira in posreduje informacije o poškodovanih ob nesreči in jih prek telefonske številke, ki jo objavi v medijih, posreduje svojcem (Državni načrt zaščite in reševanja).

13.3 OBVEŠČANJE DRUGIH DRŽAV IN MEDNARODNIH ORGANIZACIJ

Ob nesrečah s čezmejnimi vplivi in v drugih primerih, ko to določajo mednarodni dvostranski in večstranski sporazumi, Slovenija obvešča druge države in mednarodne organizacije. Za obveščanje so pristojni državni organi, nevladne in druge organizacije, ki skrbijo za izpolnjevanje obveznosti iz posameznih sporazumov. Obvestila o nesrečah na morju sporoča tudi URSP. Za sporočila o nesrečah uporabljajo mednarodno predpisane obrazce.Pristojni organi morajo javnost pravočasno in objektivno obvestiti tudi o nesreči, ki ne bi zahtevala zaščitnih ukrepov na območju Slovenije (Državni načrt zaščite in reševanja).

13.4 OBLIKA NAČRTOV

Franci Mogolič

180

JAV

NO

STN

AM

ENO

ROD

JAN

OSI

LEC

ROK

OPO

MBA

Obč

ani

– se

znan

itev

s

splo

šnim

po

loža

jem

v

drža

vi–

info

rmac

ije o

de

lova

nju

ZIR

in

drug

ih o

rgan

izac

ij–

umirj

anje

pan

ike

– ja

vni n

asto

p v

med

ijih

(izja

ve z

a ja

vnos

t)–

oseb

ni s

tiki

s

priz

adet

imi

– sp

letn

e st

rani

– in

form

acijs

ki

cent

er

– pr

edse

dnik

RS

(ose

bno)

– V

lada

RS

– ta

koj k

o je

m

ogoč

e –

ob-

vezn

o v

prvi

h 24

ur

ah

– pr

edse

dnik

RS

ose

bno

in

pred

sedn

ik v

lade

te

r po

sam

ezni

m

inis

tri

Evro

pska

sk

upno

st–

sezn

anja

nje

s po

loža

jem

, op

ozor

ila n

a ne

varn

osti

za

ves

evro

pski

pro

stor

– ur

adni

m

eddr

žavn

i sti

ki–

tisk

ovne

kon

fe-

renc

e

– V

lada

RS

– M

ZZ–

tako

j po

zazn

avi

neva

rnos

ti o

ziro

-m

a po

nas

tank

u do

godk

a in

spr

o-tn

o ob

vešč

anje

Med

iji–

posr

edov

anje

ur

adni

h in

form

a-ci

j in

stal

išč

– se

znan

janj

e z

načr

tova

nim

i de

javn

ostm

i in

anga

žira

njem

st

roko

vnih

slu

žb–

ocen

e šk

ode

– ti

skov

ne k

onfe

r -en

ce–

sple

tne

stra

ni

– V

lada

RS

– pr

edse

dnik

RS

– dv

akra

t na

dan

– sk

ladn

o s

situ

-ac

ijo p

ogos

teje

Nač

rt od

noso

v z

javn

ostm

i – d

ržav

na ra

ven

(Vla

da R

S, m

inis

trstv

a, p

reds

edni

k R

S):


181

Regi

onal

ne in

lo

kaln

e sk

upno

sti

– po

sred

ovan

je

urad

nih

info

rma-

cij o

obs

egu

in

vrst

i dej

avno

sti

na o

bmoč

ju

loka

lne

skup

nost

i–

obve

stila

o d

ode-

litvi

pom

oči

– us

klaj

eval

ni s

e-st

anki

– st

roko

vne

sku-

pine

– sp

letn

e st

rani

– V

lada

RS

skla

dno

s si

tuac

ijo–

sode

luje

jo

posa

mez

na m

ini-

strs

tva

Sose

dnje

drž

ave

– se

znan

janj

e s

splo

šnim

po

loža

jem

, opo

-zo

rila

na n

evar

-no

sti z

a so

sedn

jo

drža

vo

– ur

adni

m

eddr

žavn

i sti

ki

– ti

skov

ne k

onfe

-re

nce

– sp

letn

e st

rani

– V

lada

RS

– M

ZZ

– ta

koj p

o za

znav

i ne

varn

osti

oz.

po

nas

tank

u do

-go

dka

in s

prot

no

obve

ščan

je

Gosp

odar

ska

ter

javn

a po

djet

ja in

za

vodi

– se

znan

janj

e s

splo

šnim

i ra

z -m

eram

i v d

ržav

i–

pozi

vi z

a so

delo

vanj

e pr

i prip

rava

h in

pom

oči t

er

odpr

avi p

osle

dic

– oc

ene

gosp

odar

-sk

e šk

ode

– po

zivi

pre

k m

edi -

jev

– us

klaj

eval

ni s

e-st

anki

– st

roko

vne

sku -

pine

– sp

letn

e st

rani

– V

lada

RS

– so

delu

jejo

po

sam

ezna

min

i-st

rstv

a

Franci Mogolič

182

JAV

NO

STN

AM

ENO

ROD

JAN

OSI

LEC

ROK

OPO

MBA

Obč

ani

– po

datk

i o

loka

lnem

pol

ožaj

u–

daja

nje

točn

ih

navo

dil o

pos

top-

kih

evak

uaci

je in

za

ščit

e–

info

rmira

nje

o de

litvi

pom

oči

(hra

na, z

drav

ila …

)–

posr

edov

anje

sp

ecif

ični

h sp

oroč

il (d

elit

ev

zašč

itni

h sr

ed-

stev

…)

– pr

evoz

nost

lo

kaln

ih p

rom

et-

nic,

– um

irjan

je p

anik

e

– ja

vni n

asto

p v

loka

lnih

in n

a-ci

onal

nih

med

ijih

(izja

ve z

a ja

vnos

t)–

oseb

ni s

tiki

s

priz

adet

imi

– sp

letn

e st

rani

– in

form

acijs

ki

cent

er–

info

rmac

ijski

te

lefo

ni

– ob

čine

– kr

ajev

ne in

če

trtn

e sk

upno

sti

– ta

koj,

ko je

to

mog

oče

– v

vseh

dne

vno-

info

rmat

ivni

h od

daja

h in

gla

silih

– žu

pan

oseb

no

Mno

žičn

a ob

čila

– po

sred

ovan

je

urad

nih

info

rma-

cij i

n st

ališ

č–

sezn

anja

nje

z na

črto

vani

mi

deja

vnos

tmi i

n an

gaži

ranj

em

stro

kovn

ih s

lužb

– oc

ene

škod

e

– ti

skov

ne k

onfe

-re

nce

– in

terv

juji

– sp

letn

e st

rani

– re

gion

alne

sku

p -no

sti

– ob

čine

– kr

ajev

ne in

če

trtn

e sk

upno

sti

– dv

akra

t na

dan

– sk

ladn

o s

situ

-ac

ijo p

ogos

teje

Nač

rt od

noso

v z

javn

ostm

i – lo

kaln

a ra

ven

(obč

ine

)13 NAČRT ODNOSOV Z JAVNOSTMI

183

Sose

dnje

reg

io-

naln

e in

loka

lne

skup

nost

i

– po

sred

ovan

je

urad

nih

info

rma-

cij o

obs

egu

in

vrst

i dej

avno

stih

na

obm

očju

lo

kaln

e sk

upno

sti

– ob

vest

ila o

dod

e-lit

vi p

omoč

i

– us

klaj

eval

ni s

e-st

anki

–

stro

kovn

e sk

u-pi

ne–

sple

tne

stra

ni

– re

gion

alne

sku

p-no

sti

– ob

čine

– kr

ajev

ne in

če

trtn

e sk

upno

sti

skla

dno

s si

tuac

ijo–

sode

luje

jo

posa

mez

na m

ini-

strs

tva

Sose

dnje

čez

mej

ne

regi

onal

ne in

loka

lne

skup

nost

i

– se

znan

janj

e s

polo

žaje

m, o

po-

zoril

a na

nev

ar-

nost

i za

sose

dnjo

dr

žavo

– ur

adni

m

eddr

žavn

i sti

ki–

tisk

ovne

kon

fe-

renc

e–

sple

tne

stra

ni

– re

gion

alne

sku

-pn

osti

– ob

čine

– ta

koj i

n sp

rotn

o ob

vešč

anje

Gosp

odar

stvo

– se

znan

janj

e s

polo

žaje

m–

pozi

vi z

a so

delo

vanj

e pr

i prip

rava

h in

pom

oči t

er

odpr

avi p

osle

dic

– oc

ene

gosp

odar

-sk

e šk

ode

– po

zivi

pre

k m

edi -

jev

– sp

letn

e st

rani

– re

gion

alne

sku

p-no

sti

– ka

dar

je t

reba

Javn

a po

djet

ja, z

a-vo

di, š

ole,

vzg

ojno

-va

rstv

ene

usta

nove

– se

znan

janj

e z

razm

eram

i–

posr

edov

anje

po

sebn

ih s

poro

čil

(del

itev

zaš

čitn

ih

sred

stev

itn.

)

– ob

vest

ila p

rek

med

ijev

in d

i -re

ktna

obv

esti

la–

info

rmac

ijski

ce

nter

– in

fo. t

elef

oni

obči

ne–

kada

r je

tre

ba

Franci Mogolič

185

14 V IR I IN L ITERATURA

– Adamič, O. Milan; Perko, Drago: Potresna ogroženost občin in naselij v Sloveniji, UJMA, št. 11/1997, str. 96–106.

– AJP-3.8 – Allied joint doctrine for NBC defence (2003), STANAG 2451. NATO Standardization Agency, Brussels: NSA.

– Anžič, Andrej (1997): Varnostni sistem Republike Slovenije, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana.

– Anžič, Andrej (1996): Vloga varnostnih služb v sodobnih parlamentarnih sistemih – nadzorstvo, Enotnost, Ljubljana.

– Bebler, Anton, ur. (2005): Sodobno vojaštvo in družba, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

– Bernot, France (1993): Poplave ob slovenski obali. Revija UJMA (št. 7). MO RS, Ljubljana. 65–66.

– Crisis Communication Handbook, SEMA’s Educational Series, SEMA, Stockholm 2003.

– Defence Requirements Review (DRR). Draft. 29 APR 2002.– Delovanje ekološkega laboratorija z mobilno enoto ob nesrečah z nevarnimi

snovmi, UJMA, št. 6/1992, str. 230–234.– Edmonds, Martin (1988): Armed Forces and Society, Leicester University Press.– Finer, S. E. (1988): The Man on Horseback, Second, Enlarged Edition, Revised

and Updated, Pinter Publishers, London. – Freedman, Lawrence, ur. (1994): War, Oxford University Press, Oxford.– Grizold, Anton (1992): Oblikovanje slovenske nacionalne varnosti, V: Grizold,

Anton (ur.), Razpotja nacionalne varnosti, FDV, Ljubljana.– Grizold, Anton (1994): The Concept of National Security in the Contemporary

World. International Journal of World Peace, vol. 11, no. 3.– Grizold, Anton (1998): Institucionalizacija zagotavljanja mednarodne varnosti.

V: Grizold, Anton (ur.): Perspektive sodobne varnosti, FDV, Ljubljana.– Grizold, Anton (1999): Evropska varnost, Knjižna zbirka Teorija in praksa.

FDV, Ljubljana.– Grizold, Anton (2005): Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju Fakulteta

za družbene vede, Ljubljana. Grizold, Anton & Ferfila, Bogomil (2000):

186

Varnostne politike velesil, Knjižna zbirka Profesija, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

– Hostnik, Ivan (1997): Upravno politični podsistem in upravljanje države na obrambnem področju, MO RS, CSŠ, Ljubljana.

– Howorth, Jolyon & Menon, Anand, ur. (1997): The European Union and National Defence Policy, Rutledge, London, Now York.

– Holsti, Kalevi (1995): International Politics: A Framework for Analysis, Prentice-Hall International, London.

– Huntington, Samuel P. (1996): The Clash of Civilizations and The Remaking of World Order – Sukob civilizacija i preustroj svjetskog poretka, hrvaški prevod (1998), Izvori, Zagreb.

– Hwang, Peter, Lichtenthal, David (2000): Anatomy of Organizational Crisis, Journal of Contingencies and Crisis Management Research, let 8., št. 3.

– Javorović, Božidar (1992): Suvremeni sustavi civilne obrane, Otvoreno sveučiliše, Zagreb.

– Jelušič, Ljubica (1997): Legitimnost sodobnega vojaštva, Knjižna zbirka Teorija in praksa, FDV, Ljubljana.

– Florjančič, Paape (2003): Organisation and Management: Selected Topics, Peter Lang.

– Malešič, Marjan, ur. (2004): Krizno upravljanje in vodenje v Sloveniji, FDV, Ljubljana.

– Murray, Douglas & Viotti, Paul, eds. (1985): The Defense Policies of Nations, A Comparative Study, The Johns Hopkins University Press, Baltimore and London.

– Murray, Douglas & Viotti, Paul, eds. (1994): The Defense Policies of Nations, A Comparative Study, The Johns Hopkins University Press, Baltimore and London.

– Mumel, Damijan, Bošnjak, Barbara (2001): Pomen odnosov z javnostmi v lokalni skupnosti, TIP, let 38, št. 4, 2001.

– Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami /NPVNDN. DZ (Uradni list RS, št. 44/2002, 21. 5. 2002).

– Načrt integracije Slovenske vojske v Nato (šifra I 804-01-5/2004-26-962, z dne 14. 1. 2005).

– Načrt zaščite in reševanja ob nesreči na morju, različica 2.0, Vlada RS (2004).– Načrt zaščite in reševanja ob poplavah (2004, različica 3.0). Vlada RS/MO RS/

URSZR, Ljubljana.

14 VIRI IN LITERATURA

187

– Načrt zaščite in reševanja ob potresu (2003, različica 2.0). Vlada RS/MO RS/URSZR, Ljubljana.

– Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči (2004, različica 2.0). Vlada RS/MO RS/URSZR, Ljubljana.

– Načrt zaščite in reševanja ob nesreči na morju (2004, različica 2.0). Vlada RS/MO RS/URSZR, Ljubljana.

– Načrti delovanja v primeru naravnih in drugih nesreč – UJME enot SV (2006). SV/MO RS, Ljubljana.

– Načrt zaščite in reševanja ob potresu, Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, Izpostava Koper, 2004.

– Novak, Božidar s sodelavci (2000): Krizno komuniciranje in upravljanje nevarnosti, Ljubljana, Gospodarski vestnik.

– Obrambna strategija Republike Slovenije (Vlada RS št. 820-00/2001-1, z dne 20. 12. 2001).

– Ocena potresne ogroženosti Republike Slovenije, Uprava RS za zaščito in reševanje – MO RS, Ljubljana, marec 2006.

– Podbregar, Iztok (2006): gradivo za predavanja Logistka v sistemu nacionalne varnosti.

– Podbregar, Iztok (1999): Vojske prihodnosti. Vojstvo (maj 1999, št. 99-5). MO RS, Ljubljana. 105–116.

– Pravila štabnega dela, skupina avtorjev, CVŠ, Ljubljana, 1998. – Predlog regijskega načrta zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, Izpostava

Koper, prejeto prek interenta 5. 1. 2007 NA_RT_Zir_OB_JEDRSKI_NESRE_1.pdf (380k).

– Predlog regijskega načrta zaščite in reševanja ob potresu, Izpostava Koper, prejeto prek interenta 5. 1. 2007 potres.pdf (471k).

– Priročnik o Natovem sistemu kriznega odzivanja (NCRSM), Končni osnutek 2004, 6. maj 2004.

– Prezelj, Iztok (2005): Nacionalni sistemi kriznega menedžmenta, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

– Prezelj, Iztok (2005): Medresorsko sodelovanje in koordiniranje pri kriznem upravljanju, v: Anton Bebler (ur.): Sodobno vojaštvo in družba, FDV, Ljubljana. 201–219.

– Prezelj, Iztok (2005): Tipične težave pri kriznem upravljanju, Ujma št. 19, Ljubljana.

– Poslovnik državnega zbora, Uradni list RS, št. 35/02, in Dopolnitve Poslovnika

188

DZ, Uradni list RS, št. 60/04.– Pucelj, Bogdan; Martinčič, Rafael: Radioaktivnost v človekovem okolju,

UJMA, št. 4 / 1990, str. 132–135.– Pucelj, Bogdan: Radiološka nesreča v brazilskem mestu Goiania, UJMA, št. 6 /

1992, str. 227–229.– Reichart, John F. & Sturm, Steven R. (1982): American Defense Policy, Fifth

Edition, Department of Political Science, United States Air Force Academy, Colorado, The Johns Hopkins University Press, Baltimor and London.

– Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 56/01.

– Regijski načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči – predlog, Izpostava Koper.– Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije/ReSNV), DZ št.

200-08/89-2/140 z dne 21. junija 2001, Uradni list RS, št. 56-2957/2001.– Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja

Slovenske vojske/ ReSDPRO SV (Uradni list RS, št.89/04, 13. 7. 2004). – Roskin, Michael G.&Berry, Nicholas O. (1999): IR: The New World of

International Relations, Fourth Edition, Prentice-Hall, New Jersey.– Rode, Anže (2001): Varnostna politika Republike Hrvaške, magistrsko delo,

FDV. – Segal, David R. (1993): Organizational Designs for the Future Army, United

States Army Research Institute for Behavioral and Social Sciences.– Skupina avtorjev (2002): Management, nova znanja za uspeh, Didakta,

Radovljica.– Slovenska Istra (5. 1. 2007).– The Official Dictionary of Military Therms, Second Edition, Authorized

Hardbound Edition, Global Professional Publications, 1992.– Šmidovnik, Janez (1980): Temeljni pojmi o upravi, DDU, Univerzum,

Ljubljana.– Šmidovnik, Janez (1985): Teoretične osnove upravljanja, DDU, Univerzum,

Ljubljana.– Tavčar, Boštjan; Švab, Tavčar, Alenka (2006): Komunikacijsko informacijska

podpora sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, revija Ujma, št. 20, 2006.

– Tatalovič, Siniša (1996): Upravljanje u političkim sustavima i sustavima obrane, DEFIMI, Zagreb.

– Tomaževič, Miha; Fiscinger Matej: Potres v Kobeju januarja 1995 – Odziv na


189

potres in posledice, UJMA, št. 9/1995, str. 117–123. – Uredba o organizaciji in delovanju upravnih zvez (Uradni list RS, št. 21/2003,

28. 3. 2003).– Uredba o ratifikaciji konvencije o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah

(Uradni list SFRJ-P, št. 15-46/1989, stran 3, 14. 11. 1989). – UJMA, št. 11/1997.– UJMA, št. 6/1992.– UJMA, št. 7/1993.– Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in

pomoč (prečiščeno besedilo št. 2, Vlada RS 2005).– Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000,

24/2003, 69/2004, 68/2006).– Vojaška doktrina, MO RS, PDRIU, Ljubljana, 2006.– Vila, A., Kovač, J. (1997): Osnove organizacije in managementa, Kranj.– Zakon o obrambi – ZObr (Uradni list RS, št. 82/94, 30. 12. 1994); Zakon o

spremembi in dopolnitvi Zakona o obrambi – ZObr-A (Uradni list RS, št. 44/97, 24. 7. 1997); Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-B (Uradni list RS, št. 87/97, 29. 12. 1997); Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenija o razveljavitvi dela drugega odstavka 94. člena ter tretjega in četrtega odstavka 109. člena Zakona o obrambi – U-I-101/95 (Uradni list RS, št. 13/98, 20. 2. 1998); Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-C (Uradni list RS, št. 47/02, 29. 5. 2002); Popravek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-C (Uradni list RS, št. 67/02, 26. 7. 2002); Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi – ZObr-D (Uradni list RS, št. 40/04, 20. 4. 2004).

– Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike – ZZPOFPR (Uradni list RS, št. 15/2003 z dne 14. 2. 2003).

– Zakon o vladi – ZVRS-UPB1 (št. 020-05/92-13/68, 26. 1. 2005).– Zakon o policiji – ZPol-UPB6 (Uradni list RS, št. 107/2006, 17. 10. 2006).– Zakon o obrambi – ZObr-UPB1 (Uradni list RS, št. 103/2004, 23. 9. 2004).– Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN-UPB1 (Uradni

list RS 51/2006, 18. 5. 2006).– Zuber, Biljana: Stacionarni viri nevarnih snovi v Sloveniji, UJMA, št. 11 / 1997,

str. 131–133.– Žabkar, Anton (2003): Marsova dediščina, Temelji vojaških ved, 1. knjiga,

Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

190

– Žabkar, Anton (2004): Marsova dediščina, Metode in smeri razvoja, 2. knjiga, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.

INTERNETNI VIRI

– http://www.sos112.si/slo/tdocs/morska.pdf, 28. 12. 2006.– Državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah je na straneh intraneta in

interneta: http://www.sos112.si/slo/tdocs/poplava.pdf.– Državni načrt zaščite in reševanja ob potresu je na straneh intraneta in interneta:

http://www.sos112.si/slo/tdocs/potres.pdf.– Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči je na straneh intraneta in

interneta: http://www.sos112.si/slo/tdocs/jedrska.pdf.– Napotki, kako ravnati v primeru jedrske nesreče, so na straneh intraneta in

interneta: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np21.htm. – Vidrih, Renato: Obletnice katastrofalnih potresov, UJMA, št. 20/2006, str.

209–213, http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2006/vidrih_2.pdf, 21. 12. 2006.– Cunami, http://sl.wikipedia.org/wiki/Cunami, 21. 12. 2006.– Cunami katastrofa na Sumatri, Indonezija, http://www.seismo.cg.yu/6_cunami,

21. 12. 2006.– Posledice cunamija ob potresu 26. decembra 2004 v Indoneziji, Agencija

Republike Slovenije za okolje: http://www.arso.gov.si/, 21. 12. 2006.– Daniel Svenšek: Cunami skozi oči fizika, revija Kvarkadabra, januar 2005,

http://www.kvarkadabra.net/article.php/cunami, 21. 12. 2006.– Meteors, Meteorites and Impacts. http://www.seds.org/nineplanets/nineplanets/

meteorites.html, 21. 12. 2006.– Record meteorite hit Norway http://www.aftenposten.no/english/local/

article1346411.ece, 21. 12. 2006.– http://www.sandia.gov/media/comethit.htm, 10. 1. 2007.– Okoljski razvojni vidiki slovenske Istre in Krasa, http://www.sigov.si/svo/svo/

seja13uvod.htm, 5. 1. 2007.– Rejec Brencelj, Irena: Morje, http://www.arso.gov.si/podro~cja/vode/poro~cila_

in_publikacije/Vodno_bogastvo_6morje.pdf, 5. 1. 2007.– Adamič, O. Milan: Geomorfološke značilnosti Tržaškega zaliva in

obrobja, http://www.ff.unilj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_18/13%20orozen%20adamic.pdf, 5. 1. 2007.

– http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacije/drugo/morje.pdf, 5. 1. 2007.


191

– Barringer Crater on Earth, http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap971117.html, 9. 1. 2007.

– http://www.continuitycentral.com/news0120.htm, 4. 1. 2007.– dostopno prek http://www.spem.si/dokumenti/dokument.asp?id=114, 19. 12.

2006. – dostopno prek http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2004/posocje.pdf, 19. 12.

2006.– dostopno prek http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2006/malesic_2.pdf, 19. 12.

2006.– dostopno prek http://www.sos112.si/slo/page.php?src=na111.htm, 19. 12. 2006.

VSEBINA BILTENASLOVENSKE VOJSKE – Št. 1/99

Generalpodpolkovnik mag. Iztok PodbregarBILTENU NA POT

Brigadir mag. Alojz JehartNACIONALNA OBRAMBNA UNIVERZA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE

POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ČASTNIKOV V KOPENSKIH SILAH

Polkovnik Igor ZalokarRAZVOJ IN UPORABA HELIKOPTERJEV SLOVENSKE VOJSKE

Polkovnik Robert Šipec, dipl. inž. stroj.VODENE RAKETE IN TEORIJA VODENJA RAKETPO PROPORCIONALNI NAVIGACIJI S SIMULIRANIMI PRIMERI

Poročnik korvete Aleš KocijančičSODOBEN PRISTOP K ISKANJU IN REŠEVANJU PONESREČENCEV NA MORJU

Podpolkovnica Suzana TkavcŠPORT V SLOVENSKI VOJSKI

Major mag. Robert MastenVOJAŠKA PSIHOLOGIJA – POTREBA ALI NADLOGA?

Stotnik Boris RutarVLOGA VOJSKE V BODOČE ALI CIVILNO-VOJAŠKA RAZMERJA V 21. STOLETJU

Kapitan korvete Peter PaplerPODATKOVNE ZBIRKE KOT PODPORA VODENJU IN POVELJEVANJU


Polkovnik Vasko MarašPROCES SPREJEMA ODLOČITVE V ŠTABIH NEMŠKE VOJSKE

Polkovnik Alojz TernarBOJNO STRELJANJE NA CILJE V ZRAČNEM PROSTORU NA POLIGONU NAMFI

Stotnik Pavle JerebUČINKOVITOST PEHOTNIH ENOT SLOVENSKE VOJSKE

Praporščak Primož HabičUSPOSABLJANJE ZA VARNO DELO Z ELEKTRIČNIM TOKOMIN ELEKTRIČNIMI DELOVNIMI SREDSTVI

Polkovnik Vili PolšakCENTRALIZIRANO POVELJEVANJE IN KONTROLA V VOJAŠKI LOGISTIKI

Podpolkovnik Tomaž OkršlarORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA MATERIALNO-TEHNIČNIH SREDSTEVV SLOVENSKI VOJSKI

Podpolkovnik Jani ŠalamonVLOGA VOJAŠKEGA ORKESTRA – GLASBE V SLOVENSKI VOJSKI IN DRUŽBI

Major asist. mag. Robert MastenIZBOR – TEMELJNA NALOGA PSIHOLOGIJE V VOJSKI

Podpolkovnica Zdena ŠabecVIZIJA PROMOCIJE SLOVENSKE VOJSKE V JAVNOSTI


Generalpodpolkovnik dr. Iztok PodbregarORGANIZACIJSKE STRUKTURE ZA MIROVNA POSREDOVANJA

Podpolkovnik Vasilij MarašZAVEZNIŠKA DOKTRINA ZDRUŽENIH OPERACIJ

Polkovnik Primož ŠavcOBRAMBNA ŠOLA NATO

Polkovnik Milan ObrezaPREPOVED UPORABE PROTIPEHOTNIH MIN

Podpolkovnik Boris Gorjup, podpolkovnik Jani TopolovecZRAČNA OBRAMBA

Major Smiljan BabičDODELJEVANJE DOVOLJENJ ZA POLETE DRŽAVNIH ZRAKOPLOVOV


Mag. Boris BratušekVOJAŠKI MANAGEMENT

Brigadir Alojz ŠteinerOBLIKOVANJE REAKCIJSKIH SIL V SLOVENSKI VOJSKI – POSKUS POSTAVITVE IZHODIŠČ

Podpolkovnik Milan ŽurmanRAZVOJ KADROV V SLOVENSKI VOJSKI

Polkovnik Boris Ožbolt, podpolkovnik Pavle GostišaVOJAŠKOSTROKOVNA LITERATURA TER DOKUMENTI IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V SLOVENSKI VOJSKI

Kapitan korvete Peter PaplerZUNANJI IN NOTRANJI STROŠKOVNI SISTEM V BATALJONU SLOVENSKE VOJSKE


Polkovnik Robert ŠipecZANESLJIVOST, VZDRŽEVALNOST IN RAZPOLOŽLJIVOST OPREME, SISTEMOV IN KOMPONENT

Podpolkovnik Slavko TurkVPLIV UPORABE OMREŽNEGA VOJSKOVANJA NA UČINKOVITOST BOJNEGA DELOVANJA ENOT IN POVELJSTEV

Praporščak Primož HabičPOPRAVLJANJE NAPAK VNAPREJ FEC (FORWARD ERROR CORRECTION)

Major Blaž Tomšič, dr. Vladislav RajkovičUPORABA LUPINE EKSPERTNEGA SISTEMA DEX V PROCESU NAČRTOVANJA DELOVANJ

Kapitan korvete Peter PaplerANALIZA RAVNANJA STRUKTURE SLOVENSKE VOJSKE

Podpolkovnik Evgen PrimožičORGANIZACIJA DRŽAVNE UPRAVE NA PODROČJU OBRAMBE

VSEBINA BILTENASLOVENSKE VOJSKE – 4/Št. 1

Brigadir Alojz ŠteinerPROJEKTIRANJE PREOBLIKOVANJA STRUKTURE SIL VOJSKE

Brigadir Andrej OstermanPRAVNA PRIMERJAVA MED SISTEMOM VOJAŠKEGA SODSTVA ZDA IN SLOVENSKIM SISTEMOM PRI OBRAVNAVI KAZNIVIH DEJANJ

Mag. Robert MastenSOCIALNO-PSIHOLOŠKI VIDIK MIROVNIH OPERACIJ: DRUŽBENE OKOLIŠČINE, PRILAGODITEV NANJE IN MOTIVACIJA

Polkovnik Branimir FurlanRUDOLF MAISTER – STRATEŠKI VODJA

Podpolkovnik Evgen PrimožičTIMSKO DELO V SLOVENSKI VOJSKI


Kapitan korvete Peter PaplerANALIZA SPLOŠNEGA DOLGOROČNEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE

Podpolkovnik Karlo NanutVSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO – VPRAŠANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU

Podpolkovnik Dušan GoršeSPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI

Podpolkovnik Milan ŽurmanVODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROŽITVE IN OPREME V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE (MO RS) IN V SLOVENSKI VOJSKI (SV)

Stotnik Simon KavčičRAČUNALNIŠKO PODPRT SISTEM PODPORE ODLOČANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTIČNIH POTI

Poročnica Urša Brodnik in poročnica Marjana TronteljPROBLEMATIKA OSREDNJEGA VADIŠČA SLOVENSKE VOJSKE POSTOJNA


Generalmajor Ladislav LipičOB PETI OBLETNICI BILTENA SLOVENSKE VOJSKE

Nadporočnik Denis ČaletaVARNOSTNO PREVERJANJE V SLOVENSKI VOJSKI

Nadporočnik Željko KraljANALIZA ZANESLJIVOSTI DELOVANJA/ODPOVEDI ARTILJERIJSKEGA STRELIVA Z UPORABO DREVESA ODPOVEDI

Major Dušan GoršeMEDNARODNI SPORAZUM ODPRTO NEBO

Major Samo FlisekVLOGA SPREMEMB V VODENJU ORGANIZACIJE

Nadporočnik Cvetko PercVOZILO KOT VZROK PROMETNE NESREČE

Nadporočnik Denis ČaletaDILEME IN PERSPEKTIVE RAZVOJA VOJAŠKE POLICIJE SLOVENSKE VOJSKE

Vojaški vikar msgr. dr. Jože Plut in vojaški kaplan mag. Vladimira Violeta Mesarič(RELIGIOZNA) DUHOVNA OSKRBA

Stotnik mag. Jože KobentarSISTEM RAZVOJA KADROV V SLOVENSKI VOJSKI


Generalmajor Ladislav LipičO RAZVOJU SLOVENSKE VOJSKE

Majorka Mojca PešecSEZNAM BISTVENIH NALOG(ANGL. MISSION ESSENTIAL TASK LIST – METL)

Stotnik mag. Jože KobentarPOKLICI V SLOVENSKI VOJSKI

Major mag. Boris BratušekVOJAŠKI VODJA – POVELJNIK

Mag. Marjan VešnarSISTEM CELOSTNE SKRBI ZA PRIPADNIKE VOJSKE

Nadporočnik Denis ČaletaUSTREZEN SISTEM VAROVANJA TAJNIH PODATKOV – NUJNOST V SLOVENSKI VOJSKI

Valter Mavrič, prof.ZNANJE TUJIH JEZIKOV PO MERILIH SPORAZUMA O UPORABI STANDARDA (STANAG) 6001

Stotnik Franc Šrok in dr. Vladislav RajkovičIZBIRA VARIANTE BOJEVANJA S POMOČJO EKSPERTNEGA SISTEMA

Nadporočnik Željko KraljRAZVOJ NOVIH STORITEV IN IZDELKOV, KI SO PRODUKT VZDRŽEVANJA MATERIALNO-TEHNIČNIH SREDSTEV, IN MOŽNOSTI NJIHOVEGA VKLJUČEVANJA V RAZVOJNE PROGRAME OBRAMBNE INDUSTRIJE


Polkovnik Jože KondaOVSE – ORGANIZACIJA ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPIOb predsedovanju Republike Slovenije leta 2005

Major Igor ŽežlinVPLIV STRATEŠKEGA KONCEPTA ZVEZE NATONA DOKTRINO VOJAŠKE OBRAMBE

VVU XIII. razreda mag. Denis ČaletaVAROVANJE TAJNIH PODATKOV V ZVEZI NATO

Major mag. Iztok KočevarDIGITALIZIRANO BOJIŠČE

Podpolkovnik Matjaž GoričarOPERATIVNO-TAKTIČNI SISTEMI C4I

VVU XIII. razreda mag. Željko KraljPROCESI UPRAVLJANJA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA V OBRAMBNEM SISTEMU


Major Boris CimpričTAKTIČNI TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEM

VVU XIII. razreda mag. Denis ČaletaVAROVANJE TAJNIH PODATKOV V EVROPSKI UNIJI

Stotnik Aleksander AndricCILJENJE

Major Zoran RavbarPREIZKUŠANJE PEHOTNE OBOROŽITVE

Major Ernest AnželjPRIDOBIVANJE KADRA ZA POKLICNO SESTAVO SLOVENSKE VOJSKE

Polkovnik Marjan MahničKODEKS ETIKE NA PODROČJU POLITIČNO-VOJAŠKIH VIDIKOV VARNOSTI ORGANIZACIJE ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI


Major Evgen PrimožičŽIVETI Z ETIKO V JAVNI UPRAVI IN SLOVENSKI VOJSKI

Podpolkovnica Mojca PešecPOMEN VOJAŠKEGA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA KOT SESTAVINE VOJAŠKE DOKTRINE

Nadporočnik Ivo BednařikPOKLICNE KOMPETENCE

Zdenka Marič, univ. dipl. soc.OSEBNOSTNI RAZVOJ IN VODENJE

VVU XIII. razreda mag. Marjana TronteljVARSTVO OKOLJA V VOJAŠNICAHIN DRUGIH OBJEKTIH MINISTRSTVA ZA OBRAMBO

Podpolkovnik Milan ŽurmanFUNKCIJA S-5/G-9/J-9 IN CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE NA OPERATIVNI RAVNI V ZVEZI NATO

VVU XIII. razreda mag. Željko Kralj,VVU XIII. razreda Jana Kuret,VVU XII. razreda Mojca Kaučič Škufca, VVU XI. razreda Andrej Fister, VVU XI. razreda Irena TruntičLABORATORIJSKO PREIZKUŠANJE EKSPLOZIVNIH SNOVI V SLOVENSKI VOJSKI


VVU XIII. razreda mag. Marjan VešnarKODEKS ETIKE IN NJEGOVA RABA

Major mag. Boris BratušekRAZVOJ POSAMEZNIKA V SLOVENSKI VOJSKI

Štabni vodnik Igor SkopecSPLOŠNO O KARIERI IN O KARIERI V SLOVENSKI VOJSKI (prvi del)

Podpolkovnik dr. Tomaž KladnikFORMACIJA IN TEORETIČNA DOLOČILA DELOVANJA ENOT SLOVENSKEGA DOMOBRANSTVA

Polkovnik Andrej KocbekVARNOSTNA STRATEGIJA EVROPSKE UNIJE IN NACIONALNA VARNOSTNA STRATEGIJA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE – STRATEGIJI GLOBALNEGA SISTEMA VARNOSTI 21. STOLETJA (prvi del)

VVU XIII. razreda mag. Denis ČaletaSAMOMORILSKI TERORIZEM – GROŽNJA OBOROŽENIM SILAM

Polkovnik Bojan PograjcMULTINACIONALNE ENOTE

Podpolkovnik Milan ŽurmanNATOV MEDNARODNI ZDRUŽENI LOGISTIČNI CENTER (Natov MZLC)(Multinational Joint Logistics Center – MJLC)


Kapitan bojne ladje Ljubo Poles PRIORITETE POVELJNIKOV IN NJIHOV VPLIV NA BOJNO PRIPRAVLJENOST ENOT

Kapitan fregate Peter Papler BOJEVANJE PO TAKTU

Dr. Milan Jazbec RAZVOJ EVROPSKE VARNOSTNE IN OBRAMBNE POLITIKE (EVOP) IN VLOGA TER MOŽNOSTI SLOVENIJE

Jožef KranjcPREDSTAVITEV DELA IN VLOGE INŠPEKTORATA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBRAMBO

Polkovnik Andrej KocbekVARNOSTNA STRATEGIJA EVROPSKE UNIJE IN NACIONALNA VARNOSTNA STRATEGIJA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE – STRATEGIJI GLOBALNEGA SISTEMA VARNOSTI 21. STOLETJA (drugi del)

Štabni vodnik Igor SkopecSPLOŠNO O KARIERI IN O KARIERI V SLOVENSKI VOJSKI(drugi del)

Podpolkovnik Evgen PrimožičUSTAVNA PRITOŽBA,VARSTVO USTAVNIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN


Liliana BrožičUVODNE MISLI

Mag. Marjan FekonjaVIZIJA RAZVOJA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V OBRAMBNEM SISTEMU

Mag. Mirko StoparPRENOVA SISTEMA IZOBRAŽEVANJA, USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO

Dr. Andreja Lavrič KAKOVOST POSREDOVANJA ZNANJA V OBRAMBNEM SISTEMU IN SISTEMU VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Tatjana GoljaRAZVOJ TER IZBOLJŠAVE IZOBRAŽEVANJA, USPOSABLJANJA IN IZPOPOLNJEVANJA

Mag. Jože PogačarORGANIZACIJSKO UČENJE

Kapitan bojne ladje Ljubo PolesUČINKOVITA IN USKLAJENA UPORABA KADROVSKIH VIROV

Podpolkovnik Dušan TošUGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE IZOBRAŽEVALNIH POTREB V FUNKCIJI RAZVOJA KADROV V SLOVENSKI VOJSKI

Brigadir Jožef Žunkovič, podpolkovnik Dušan Toš POVELJSTVO ZA DOKTRINO, RAZVOJ, IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE – ODGOVOR NA ZAHTEVANE NOVE PRISTOPE V VOJAŠKEM IZOBRAŽEVANJU IN USPOSABLJANJU V SPREMENJENEM VARNOSTNEM OKOLJU

Podpolkovnik Miran RožanecIZZIVI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V NASLEDNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU


Dr. Ljubica Jelušič in kapitan fregate mag. Peter PaplerČLOVEŠKI DEJAVNIK V VOJAŠKEM SISTEMU

Mag. Erik KopačEKONOMSKA ANALIZA PONUDBE VOJAŠKE DELOVNE SILE

Dr. Marjan Brezovšek in dr. Miro HačekOBRAMBNA IN VARNOSTNA KULTURA V SLOVENIJI

Dr. Vinko VegičRAZISKAVA O STALIŠČIH SLOVENSKE MLADINE DO VOJAŠKEGA POKLICA

Dr. Maja GarbPROSTOVOLJCI NA SLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA V SLOVENSKI VOJSKI

Mag. Erik KopačZADRŽEVANJE STALNE SESTAVE SLOVENSKE VOJSKE

Dr. Ljubica JelušičPOGODBENI PRIPADNIKI REZERVNE SESTAVE

Dr. Hajdeja IgličKOHEZIJA V VOJAŠKIH ENOTAH

Mag. Andrej Kohont in VVU XI. razreda Mateja NagličANALIZA KOMPETENC V SLOVENSKI VOJSKI

Mag. Samo Pavlin in dr. Ivan SvetlikUPRAVLJANJE ZNANJA V SLOVENSKI VOJSKI – EVALVACIJA NAČINOV PRIDOBIVANJA KOMPETENC

Dr. Edvard KonradOBJEKTIVNI IN SUBJEKTIVNI VIDIKI KARIERNEGA SISTEMA V SLOVENSKI VOJSKI

Dr. Majda Černič Istenič in dr. Duška Knežević HočevarUSKLAJEVANJE DELA IN DRUŽINE V SLOVENSKI VOJSKI

Dr. Vasja Vehovar, dr. Damjan Škulj in dr. Mihael PermanMODELIRANJA OBRAMBNIH SEGMENTOV

Kapitan fregate mag. Peter Papler PREHOD NA RAVNANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI


Podpolkovnik Evgen PrimožičOB TEJ IN NASLEDNJIH ŠTEVILKAH BILTENA SLOVENSKE VOJSKEPREFACE TO THIS AND THE FOLLOWING ISSUES OF BILTEN SLOVENSKE VOJSKE

Dr. Gordana ŽurgaNADALJNJE IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJECONTINUED QUALITY IMPROVEMENT WITHIN THE MINISTRY OF DEFENCE OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA

Podpolkovnik Evgen PrimožičPRENOVA PROCESA OBLIKOVANJA FORMACIJ ENOT, POVELJSTEV IN ZAVODOV SLOVENSKE VOJSKEUPDATING THE ORGANISATION PROCESS OF UNITS, COMMANDS AND INSTITUTES OF THE SLOVENIAN ARMED FORCES

Polkovnik Andrej KocbekPREOBLIKOVANJE OBRAMBNE DIPLOMACIJEDEFENCE DIPLOMACY TRANSFORMATION

VVU XIII. razreda mag. Marjan Vešnar NEMATERIALNO NAGRAJEVANJE IN VODITELJSTVONON-MATERIAL REWARD PRACTICE AND LEADERSHIP

Mag. Pavel VukSPREMEMBE V MEDNARODNEM VARNOSTNEM OKOLJUCHANGES IN THE INTERNATIONAL SECURITY ENVIRONMENT

VVU XIII. razreda dr. Denis ČaletaSODOBNI TRENDI V TERORIZMUMODERN TERRORISM TRENDS

VVU XIII. razreda mag. Željko KraljSISTEM OBVLADOVANJA RAZMER SKLADIŠČENJA STRELIVATHE SYSTEM OF CONDITION CONTROL IN AMMUNITION STORAGE FACILITIES


Mag. Liliana BrožičTERORIZEM KOT OBLIKA OGROŽANJA NACIONALNE VARNOSTITERRORISM AS A THREAT TO NATIONAL SECURITY

Andrej SlapničarZUNANJI VIDIKI PREPREČEVANJA TERORIZMA IN BOJA PROTI NJEMUFOREIGN ASPECTS OF PREVENTING AND FIGHTING TERRORISM

Mag. Andrew Nichols PrattOZNAČUJE TE TISTO, KAR STORIŠ ALI JE POLITIKA ZDRUŽENIH DRŽAV PO 11. SEPTEMBRU SPREMENILAČEZATLANTSKE ODNOSE?IT’S WHAT YOU DO THAT DEFINES YOUHAS POST-9/11 US POLICY ALTERED TRANS-ATLANTIC RELATIONS?

Ralf Klewin-von FintelTERORISTIČNA GROŽNJA V NEMČIJI – NEMŠKI POGLEDI IN ANALIZA GROŽNJETHE TERRORIST THREAT IN GERMANY – A GERMAN PERSPECTIVE AND THREAT ANALYSIS

Albert ČernigojORGANIZIRANI KRIMINAL IN TERORIZEM – ZDRUŽLJIVOST IN RAZHAJANJAORGANIZED CRIME AND TERRORISM – COMPATIBILITY AND BRAKE UPS

Dr. Iztok PrezeljNUJNOST MEDRESORSKEGA SODELOVANJA IN KOORDINIRANJA V BOJU PROTI TERORIZMU: NEKATERI PRIMERI IZ REPUBLIKE

SLOVENIJEROLE OF INTER-AGENCY COOPERATION IN COUNTER-TERRORISM: SOME CASES FROM SLOVENIA

Dr. John J. Le BeauNESLIŠNO OROŽJE: RAZVIJANJE OBVEŠČEVALNEGA SODELOVANJA V BOJU PROTI TERORIZMUTHE WEAPON NOT HEARD: EVOLVING INTELLIGENCE COOPERATION IN THE FIGHT AGAINST TERRORISM

Janez ČešarekUKREPI ZA NEŠIRJENJE JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKIH SNOVIMEASURES IN CONNECTION WITH NON-PROLIFERATION OF NUCLEAR WEAPONS AND THE SECURITY OF NUCLEAR SUBSTANCES

Leo PongračičFINANCIRANJE TERORIZMA IN PRANJE DENARJAFINANCING OF TERRORISM VS. MONEY LAUNDERING

Dr. Iztok Podbregar in dr. Teodora IvanušaPROLIFERACIJA OROŽJA ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE – JRKB/E:NOVODOBNI IZZIV VARNOSTNIM SILAM V BOJU PROTI TERORIZMUPROLIFERATION OF CBRN/E WEAPONS: A NEW CHALLENGE FOR SECURITY FORCES IN COUNTER-TERRORISM

VVU XIII. razreda dr. Denis ČaletaOBOROŽENE SILE KOT POMEMBEN DEJAVNIK V BOJU PROTI TERORIZMUARMED FORCES – AN IMPORTANT FACTOR IN COUNTERING TERRORISM

Boštjan HožičPRAVNE PODLAGE ZA SODELOVANJE SLOVENSKE VOJSKE V BOJU PROTI TERORIZMULEGAL BASIS FOR PERFORMING THE TASKS OF THE SLOVENIAN ARMED FORCES IN THE FIGHT AGAINST TERRORISM

Podpolkovnik Žarko Henigman in stotnik mag. Gregor GarbVLOGA VOJAŠKE POLICIJE SLOVENSKE VOJSKE V BOJU PROTI TERORIZMUROLE OF THE SLOVENIAN MILITARY POLICE IN THE FIGHT AGAINST TERRORISM

Mag. Andrew Nichols PrattKAJ BIN LADNA DRŽI POKONCI?WHAT MAKES BIN LADEN TICK?

letnik 9/3, november 2007

Documents