letno poroČilo 2011 - elektro energija · pdf fileelektro energija, podjetje za prodajo...

L E T N O P O R O Č I L O 2 011

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.UVOD 1

Letno poročiLo

ZA LETO 2011

LJUBLJANA, MAREC 2012

ELEKTRO ENERGIJA,

podjetje za prodajo elektrike in drugih

energentov, svetovanje in storitve, d.o.o

Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana, Slovenija

www.elektro-energija.si

3Letno poročiLo 2011 elektro energija d.o.o.VSeBinA

V S e B i n A

Poudarki pri poslovanju v letu 2011 .................................................................................... 5

Pomembnejši dogodki v letu 2011...................................................................................... 6

Glavni cilji v letu 2012 ............................................................................................................ 7

Poročilo poslovodstva ............................................................................................................. 8

Poročilo predsednika uprave ustanoviteljice .................................................................... 9

1. SPLOŠNI PODATKI .................................................................................................. 11

1.1. Osebna izkaznica družbe .......................................................................................12

1.2. Organiziranost in dejavnosti družbe ...................................................................13

1.3. Predstavitev vodstva družbe ................................................................................14

1.4. Predstavitev ustanovitelja družbe .......................................................................15

1.5. Upravljanje družbe ..................................................................................................15

2. POSLOVNO POROČILO .........................................................................................17

2.1. Poslanstvo, vizija in vrednote ...............................................................................18

2.2. Splošni pogoji poslovanja .....................................................................................19

2.3. Energetska bilanca Republike Slovenije za leto 2011 ....................................21

2.4. Prodaja električne energije ...................................................................................22

2.5. Trženje........................................................................................................................25

2.6. Analiza poslovne uspešnosti ................................................................................25

2.7. Razvoj trga električne energije v Sloveniji ........................................................27

2.8. Upravljanje s tveganji .............................................................................................28

2.9. Investicije ..................................................................................................................33

2.10. Informatika ................................................................................................................34

2.11. Vodenje kakovosti ...................................................................................................34

2.12. Načrtovanje in razvoj ..............................................................................................35

3. DRUŽBENA ODGOVORNOST ..............................................................................37

3.1. Skrb za zaposlene ...................................................................................................38

3.2. Skrb za ostale javnosti ...........................................................................................40

3.3. Komuniciranje z interesnimi skupinami .............................................................41

4. POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA ...........................................................43

5. RAČUNOVODSKO POROČILO .............................................................................47

Letno poročilo elektro energija d.o.o. za leto 2011

izdajatelj: elektro energija d.o.o.

oblikovanje: Sonja eržen u.d.i.a.

tiskarna: tiskarna Dtp d.o.o.

Fotografije: Shutterstock in arhiv elektro energije d.o.o.

naklada: 100 kosov

izdano: julij 2012

54 Letno poročiLo 2011 elektro energija d.o.o.poUDArKi pri poSLoVAnJU V LetU 2011

Letno poročiLo 2011 elektro energija d.o.o.poUDArKi pri poSLoVAnJU V LetU 2011

2011

čisti prihodki od prodaje (v eUr) 365.581.662

čisti poslovni izid obračunskega obdobja (v eUr) 1.454.661

Dodana vrednost (v eUr) 6.054.613

prodaja električne energije – trg na debelo (v kWh) 3.243.941.979

prodaja električne energije – trg na debelo (v eUr) 167.849.288

prodaja električne energije – trg na drobno (v kWh) 3.157.237.366

prodaja električne energije – trg na drobno (v eUr) 197.732.374

Število zaposlenih na dan 31.12.2011 69

Vsa sredstva na dan 31.12.2011 (v eUr) 75.321.227

Kapital na dan 31.12.2011 (v eUr) 6.963.881

poUDArKi pri poSLoVAnJU V LetU 2011

76 Letno poročiLo 2011 elektro energija d.o.o.GLAVni CiLJi V LetU 2012

Letno poročiLo 2011 elektro energija d.o.o.poMeMBneJŠi DoGoDKi V LetU 2011

poMeMBneJŠi DoGoDKi V LetU 2011

Družba elektro Ljubljana d.d. je v aprilu leta 2011 ustanovila hčerinsko družbo elektro energijo d.o.o. z namenom izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje električne energije. Za direktorja družbe je bil imenovan mag. Gregor Božič, dotedanji izvršni direktor oe nakup in prodaja električne energije v okviru elektro Ljubljana d.d..

na podlagi predhodno izvedenega skrbnega pregleda poslovanja je bila izdelana in podpisana pogodba o delitvi sredstev in obveznosti s strani poslovodstva prenosne in prevzemne družbe. Delitvena pogodba med družbama elektro Ljubljana d.d. in elektro energija d.o.o. opredeljuje sredstva in obveznosti za dejavnost nakupa in prodaje električne energije, ki so prenesena na novo družbo elektro energija d.o.o..

na podlagi predhodnih soglasij delitvenega revizorja, nadzornega sveta in skupščine delničarjev elektra Ljubljana d.d. je bila izčlenitev s prevzemom dejavnosti nakupa in prodaje električne energije na novo družbo elektro energija d.o.o. vpisana v sodni register 1.12.2011. Koledarsko pa se za poslovno leto nove družbe elektro energija d.o.o. šteje celotno leto 2011 na podlagi otvoritvene bilance stanja na dan 1.1.2011, ki je sestavni del delitvene pogodbe. na področju nakupa in prodaje električne energije so že konec leta 2010 in tekom celotnega leta 2011 potekale intenzivne aktivnosti za ustanovitev nove družbe elektro energija d.o.o..

ob izčlenitvi je bilo potrebno urediti oz. obnoviti pogodbene odnose z dobavitelji električne energije in dobavitelji storitev, urediti pogoje in pogodbe za prenos zaposlenih ter natančneje opredeliti pogodbene odnose med ustanoviteljem elektro Ljubljana d.d. in novonastalo hčerinsko družbo elektro energija d.o.o. glede opravljanja storitev, ki jih bo elektro Ljubljana d.d. opravljala za svojo novo hčerinsko družbo. Do 1.12.2011 je potekala dejavnost nakupa in prodaje električne energije v okviru elektra Ljubljana d.d., s 1.12.2011 pa je bila prenesena na novo družbo. Končni odjemalci električne energije so bili o tem predhodno obveščeni.

GLAVni CiLJi V LetU 2012

• rast trgovanja na trgu na debelo s širitvijo trgovalne infrastrukture in števila poslovnih partnerjev na likvidnih trgih v nemčiji in Avstriji;

• ohranitev tržnega deleža pri prodaji električne energije poslovnim in gospodinjskim odjemalcem z uporabo nove prodajne politike z večjim poudarkom na obvladovanju kreditnih tveganj ter učinkovitosti izterjave;

• okrepitev komercialne mreže in kakovosti, razvoj in uvedba novih produktov električne energije za končne odjemalce ter vzpostavitev sheme lojalnosti;

• zagotavljanje učinkovite informacijske podpore izvajanju procesov, katerih storitev sloni na sodobnih svetovnih trendih in smernicah razvoja računalniške tehnologije, dodajanje novih funkcionalnosti v CrM sistem, trgovalni sistem in sistem za upravljanje portfelja in tveganj;

• vzpostavitev sistema upravljanja uspešnosti poslovanja družbe.

98 Letno poročiLo 2011 elektro energija d.o.o.poročiLo preDSeDniKA UprAVe UStAnoViteLJA

Letno poročiLo 2011 elektro energija d.o.o.poročiLo poSLoVoDStVA

DireKtor DrUžBeMAG. GreGor Božič

preDSeDniK UprAVe UStAnoViteLJAAnDreJ riBič

poročiLo poSLoVoDStVA

Leto 2011 je potekalo v znamenju izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v novo družbo elektro energija d.o.o.. to bo družbi omogočilo večjo osredotočenost in hitrejši razvoj in rast poslovanja na domačem in tujem trgu.

elektro energija d.o.o. je leto 2011 zaključila s čistim dobičkom v višini 1.454.661 eUr, kar je za 1.185.700 eUr več, kot smo načrtovali. Ker je leto 2011 prvo poslovno leto družbe elektro energija d.o.o., nimamo neposredno primerljivih podatkov s predhodnimi leti. podatki iz izkazov poslovanja dejavnosti nakupa in prodaje električne energije, ki so bili ločeno predstavljeni v preteklih letnih poročilih elektra Ljubljana d.d. za obdobje od leta 2008 do leta 2010, niso v celoti primerljivi s podatki iz leta 2011, ker so bili stroški poslovanja posameznih dejavnosti razdeljeni po drugačnih merilih.

poslovanje dejavnosti nakupa in prodaje, ki je bila prenesena v novo družbo, so v letu 2011 najbolj zaznamovali:

• priprava vseh aktivnosti za prenos dejavnosti nakupa in prodaje na novo družbo;

• prenova informacijskega sistema glede na delitev procesov v pristojnosti dobavitelja in izvajalca nalog sistemskega operaterja distribucijskega omrežja,

• povečanje trgovalnih aktivnosti na trgu na debelo;• jedrska nesreča na Japonskem in dvig cen električne energije na trgu na

debelo;• uskladitev maloprodajnih cen za gospodinjske odjemalce z rastjo cen na

trgu na drobno;• intenzivno trženje paketov s fiksno ceno za gospodinjske odjemalce;• začetek vzpostavljanja sheme lojalnosti.

poslovodstvo si je prizadevalo za vzpostavitev preglednosti poslovanja, kar bo omogočilo večjo pripadnost in motiviranost zaposlenih, zadovoljstvo in lojalnost odjemalcev in kupcev ter razumevanje in podporo ustanovitelja za nadaljnji razvoj družbe.

Vsem zaposlenim v elektru Ljubljana d.d. in elektro energiji d.o.o., ki so prispevali k uspešnemu zaključku projekta izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje ter k realizaciji poslovnih ciljev za leto 2011, se iskreno zahvaljujem. prav tako se zahvaljujem predsedniku uprave elektra Ljubljana d.d. in članom nadzornega sveta ustanovitelja za podporo pri zahtevnem projektu izčlenitve.

elektro energija d.o.o.mag. Gregor Božičdirektor

poročiLo preDSeDniKA UprAVe UStAnoViteLJA

Ločitev izvajanja reguliranih in tržnih procesov prinaša večjo osredotočenost pri razvoju posameznih dejavnosti in večjo preglednost pri poslovanju. Večina zahodnoevropskih elektroenergetskih družb je že pred leti ločila dejavnost trgovanja in oskrbe z električno energijo od dejavnosti povezane z elektroenergetskim omrežjem. izkušnje so pokazale, da je ločitev omogočila predvsem hitrejši razvoj družb, ki so bile ustanovljene za trgovanje in oskrbo, in niso bile več tradicionalno osredotočene samo na področje, kjer so imele njihove povezane družbe v lasti elektroenergetsko omrežje. to je tudi skladno z vizijo evropske energetske politike, ki dolgoročno vidi enoten evropski trg z električno energijo, kjer bodo posamezni igralci lahko konkurirali na trgu na debelo in drobno z električno energijo. Širitev poslovanja na tuje trge bo novi družbi elektro energija d.o.o. omogočila rast, kjer lahko izkoristi svoje bogato znanje in izkušnje svojih sodelavcev pri odpiranju trga v Sloveniji.

projekt izčlenitve dejavnosti nakupa in prodaje električne energije je potekal projektno na podlagi predhodno izvedenega skrbnega pregleda družbe. poslovodstvi elektra Ljubljana d.d. in elektro energije d.o.o. sta podpisali pogodbo o delitvi sredstev in obveznosti, ki so se prenesle na novo družbo - elektro energijo d.o.o.. na pogodbo o delitvi so dali soglasje delitveni revizor, nadzorni svet in skupščina delničarjev elektra Ljubljana d.d.. izčlenitev je bila opravljena po knjigovodski vrednosti.

predsednik uprave elektra Ljubljana d.d. predstavlja ustanovitelja družbe elektro energija d.o.o.. Ustanovitelj daje poslovodstvu elektro energije d.o.o. soglasje za pomembnejše odločitve na podlagi Akta o ustanovitvi. Vsi sklepi ustanovitelja so vpisani v knjigo sklepov. V letu 2011 je ustanovitelj sprejel naslednje sklepe:• za direktorja družbe je bil za štiri leta imenovan mag. Gregor Božič;• sprejet je bil Akt o ustanovitvi družbe z dopolnili;• izdano je bilo soglasje k pravilniku o organiziranosti in sistematizaciji

delovnih mest;• izdano je bilo soglasje k sklenitvi pogodbe o izvajanju storitev med elektrom

Ljubljana d.d. in elektro energijo d.o.o.;• sprejet je bil poslovni načrt za leto 2012.

na podlagi Akta o ustanovitvi družbe elektro energija d.o.o. je potrebno za vsak sklep ustanovitelja, ki se vpiše v knjigo sklepov, pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta ustanovitelja. Vsi vpisani sklepi v knjigi sklepov družbe elektro energija d.o.o. so bili predhodno obravnavani na nadzornem svetu elektra Ljubljana d.d., kjer je za vse navedene sklepe nadzorni svet podal ustanovitelju predhodno soglasje.

elektra Ljubljana d.d.Andrej ribičpredsednik uprave

Se mi zdi, da ta svetloba še bolj poudari mojo lepoto. Tako je. 1SPLOŠNIPODATKI

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.SPLOŠNI PODATKI

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.SPLOŠNI PODATKI 1312

oSeBnA iZKAZniCA DrUžBe

Firma eLeKtro enerGiJA, podjetje za prodajo elektrike in drugih energentov, svetovanje in storitve, d.o.o.

Skrajšana firma elektro energija d.o.o.

Sedež Ljubljana

Poslovni naslov Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana

Pravnoorganizacijska oblika družba z omejeno odgovornostjo

Status subjekta vpisan

Datum vpisa subjekta v sodni register 16.05.2011

Matična številka 3974316

Davčna številka Si19950853

Osnovni kapital 3.000.000 eUr

Spletni naslov www.elektro-energija.si

Število zaposlenih na 31.12.2011 69

orGAniZirAnoSt in DeJAVnoSti DrUžBe

na podlagi Direktive 96/92/eS o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo, ki zahteva neodvisnost upravljavca distribucijskega omrežja od interesov v zvezi s proizvodnjo in dobavo električne energije, je družba elektro Ljubljana d.d. pristopila k izpeljavi postopka izčlenitve dejavnosti trženja oz. dejavnosti nakupa in prodaje električne energije. Skladno z zahtevami navedene direktive je družba elektro Ljubljana d.d. kot edini družbenik dne 16.5.2011 ustanovilo novo podjetje, družbo elektro energija d.o.o., podjetje za prodajo elektrike in drugih energentov, svetovanje in storitve, d.o.o.. tako se je dejavnost nakupa in prodaje električne energije s 1.12.1011 prenesla po poti univerzalnega pravnega nasledstva z matične družbe elektro Ljubljana d.d. na 100 % obvladovano hčerinsko družbo elektro energijo d.o.o..

elektro energija d.o.o. opravlja energetske dejavnosti nakupa in prodaje električne energije na trgu na drobno in na trgu na debelo ter druge dejavnosti v skladu z Aktom o ustanovitvi. posamezne organizacijske enote (oe) opravljajo temeljne poslovne funkcije in dejavnosti, kot jih pojasnjujemo v nadaljevanju.

OE Trgovina na debelo sklepa posle o nakupu in prodaji standardiziranih in nestandardiziranih produktov električne energije po načelu »polno za prazno« na terminskem, sprotnem in izravnalnem organiziranem in bilateralnem trgu na debelo ter zagotavlja potrebne čezmejne prenosne zmogljivosti.

OE Trgovina na drobno sklepa pogodbe z odjemalci in proizvajalci v okviru distribucijskih omrežij, pri katerih sta prodaja oz. nakup vezana na realizacijo odjema oz. proizvodnje na posameznih primopredajnih merilnih mestih.

V okviru Skupnih strokovnih služb delujejo oe Finančno računovodske storitve, oe pravne, splošne in kadrovske storitve, oe informacijska tehnologija in podpora procesom ter oe Upravljanje portfelja in obvladovanje tveganj.

1.1. 1.2.

SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE

POSLOVODSTVO DRUŽBE

oe inForMACiJSKA teHnoLoGiJA in poDporA proCeSoM

OE TRGOVINA NA DROBNO

OE TRGOVINA NA DEBELO

oe UprAVLJAnJe portFeLJA in oBVLADoVAnJe tVeGAnJ

oe FinAnčno rAčUnoVoDSKe StoritVe

oe prAVne, SpLoŠne in KADroVSKe StoritVe

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.SPLOŠNI PODATKI

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.SPLOŠNI PODATKI 1514

preDStAViteV VoDStVA DrUžBe

Direktormag. Gregor Božič

Svetovalec in namestnik direktorja roman ponebšek

Svetovalka poslovodstvamag. Janja Horvat Jaklič

Direktor OE Trgovina na debelomag. nikola Krečar

Direktor OE Trgovina na drobnoMilan Lampret

Vodja OE Finančne in računovodske storitveBarbara Špan

Vodja OE Pravne, kadrovske in splošne storitvemag. taja Simoniti

Vodja OE Upravljanje portfelja in obvladovanje tveganjrobert Janeš

Vodja OE Informacijska tehnologija in podpora procesomJože Mestnik

Vodja komuniciranjamag. Violeta irgl

preDStAViteV UStAnoViteLJA DrUžBe

Ustanovitelj družbe elektro energija d.o.o. in njen edini lastnik je družba elektro Ljubljana d.d.. elektro Ljubljana d.d. je lastnik elektroenergetske infrastrukture, ki jo oddaja družbi SoDo d.o.o. v najem v skladu s pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Dejavnosti družbe so obratovanje in razvoj distribucijskega omrežja, storitev za uporabnike ter storitev na distribucijskem omrežju.

UprAVLJAnJe DrUžBe

Upravljanje družbe izhaja iz Zakona o gospodarskih družbah, Akta o ustanovitvi družbe ter pravic in odgovornosti organov vodenja in upravljanja družbe.

Družba je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo in je v 100 % lasti elektro Ljubljana d.d.. Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja z vsem svojim premoženjem.

Družbo upravljata ustanovitelj in poslovodstvo. Ustanovitelj nadzoruje vodenje poslov družbe in na predlog poslovodstva sprejema temelje poslovne politike, vključno s cilji in strategijo nakupa in prodaje električne energije ter strategijo upravljanja s tveganji. poslovodstvo na lastno odgovornost vodi posle družbe v skladu z letnim poslovnim načrtom ter sprejetimi temelji poslovne politike, ki vključujejo cilje in strategijo nakupa in prodaje električne energije ter strategijo upravljanja s tveganji.

1.3. 1.4.

1.5.

Včasih se mi zdi, da lažje povem z glasbo kot z besedami. Lažje najdem pravi ton. Pa še bolj glasen sem.

2POSLOVNOPOROČILO

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.POSLOVNO POROČILO

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.POSLOVNO POROČILO 1918

poSLAnStVo, ViZiJA in VreDnote

poslanstvoElektrična energija je naša skrb.Zagotavljamo zanesljivo oskrbo z električno energijo. odgovorno trgovanje z električno energijo združujemo z dolgoletnimi izkušnjami, znanjem in storitvami, ki sledijo potrebam uporabnikov. Zavedamo se, da je zadovoljstvo uporabnikov ključnega pomena, zato je naše poslanstvo jasno – zagotavljamo konkurenčno in kakovostno ponudbo, ki je inovativna in okolju prijazna, uporabnikom pa zagotavlja nemoteno in zanesljivo uporabo električne energije.

VizijaOhraniti pozicijo prve izbire, zadržati največji tržni delež ter povečati obseg trgovanja.Zadržali bomo vodilni delež na področju maloprodaje v Sloveniji ter ohranili stabilni tržni delež. postali bomo prepoznaven trgovec na debelo na območju jugovzhodne evrope. Zagotovili in vzdrževali bomo zanesljivo ter odgovorno upravljanje s tveganji, kar bo zagotovilo stabilnost poslovanja in nadaljnji razvoj podjetja tudi po letu 2016.

Z inovativnostjo in razvojem znanja bomo postali storitveno usmerjena in po donosnosti primerljiva družba najboljšim v regiji. Zavedamo se izzivov trga in konkurence. Zato z vizijo odličnosti na vseh ravneh sledimo potrebam uporabnikov. položaj največjega dobavitelja električne energije v Sloveniji bomo še naprej ohranjali in utrjevali z najbolj kakovostnimi produkti in storitvami na trgu. Korak pred drugimi smo tudi z izzivi, ki si jih postavljamo širše: aktivnosti trgovanja z električno energijo želimo prenesti tudi na trge centralne in jugovzhodne evrope. Z optimalno ceno, strokovnostjo in odličnostjo bomo ohranili pozicijo prve izbire in trajno zaupanje odjemalcev električne energije.

VrednoteKupci in poslovni partnerji - središče našega univerzumaV središču našega poslovanja je hitro, učinkovito in kakovostno zadovoljevanje potreb kupcev in poslovnih partnerjev na vseh nivojih sodelovanja. njihove želje in potrebe postavljamo na prvo mesto. Z zagotavljanjem odličnosti na vseh nivojih naše ponudbe in z uspešnim sodelovanjem v skupnih izzivih soustvarjamo uspehe in izmenjujemo energijo za dolgoročen partnerski odnos.

Zaposleni Elektro energije d.o.o. - ključ do uspehaZa nami je več kot stoletna tradicija dobave električne energije. ponosni smo na svoje korenine in ostajamo visoko motivirani, saj se zavedamo odgovornosti, ki jo prinaša ustvarjanje prihodnosti! naši zaposleni so visoko usposobljeni strokovnjaki, ki jih vodita odličnost in izpolnjevanje najvišjih standardov, z neusahljivo željo po znanju in razvijanju lastnih talentov. povezani smo z dolgoletnimi vezmi skupnega sodelovanja, izmenjave idej, znanj in izkušenj. odnos vseh zaposlenih preveva mreženje s pozitivno energijo. Skupaj tvorimo temeljni kamen podjetja in smo gibalo uspeha in napredka.

Lastniki – odgovornost in učinkovitostZ odgovornim in učinkovitim poslovanjem ter ob sprejemljivem tveganju bomo svojim lastnikom zagotavljali ustrezen in stabilen donos na vložena sredstva.

Rast in razvoj sta edina konstantapri poslovanju sledimo maksimi nenehnega razvoja in napredka. Z izkušnjami, strokovnostjo, odličnostjo, inovacijami in dovršenimi storitvami, prilagojenimi potrebam uporabnikov, odgovorno upravljamo z izzivi in stremimo k nenehnemu izboljševanju učinkovitosti in uspešnosti na vseh ravneh poslovanja.

Z energijo odgovornosti do vsehZavezani smo k ohranjanju neokrnjenega naravnega okolja. S preudarnim in poštenim odnosom do narave in naravnih bogastev zagotavljamo ohranjanje naravnih virov in izkoriščanje virov z odgovornostjo pri vseh dejavnikih vpliva na okolje. Z zavedanjem ključnega pomena ohranjanja naravnega okoljskega in družbenega ravnovesja, energično in zavzeto spodbujamo razvoj lokalnega, slovenskega in evropskega družbenega okolja.

SpLoŠni poGoJi poSLoVAnJA

Mednarodni denarni sklad je za leto 2011 napovedal, da bo svetovna gospodarska rast slabša kot v letu 2010. najboljše so bile napovedi za ZDA, nemčijo in azijske države, povsod pa so bile uresničitve odvisne od uskladitve javnih financ. V evropi je gospodarstvo oživljalo, napovedi za rast bruto domačega proizvoda so se gibale okrog 1,75 %, pozitivna poslovna klima je bila rezultat obetov za svetovno gospodarsko rast. Zmanjšala se je tudi stopnja brezposelnosti. pozitiven trend pa je zaobšel sektor gradbeništva, kjer so se težave nadaljevale. naraščale so cene življenjskih potrebščin, v evropi narasle še bolj kot v Sloveniji, ključni razlog za povišano inflacijo pa so bile povišane cene nafte in hrane. inflacija v Sloveniji je znašala 2,1 %. Gospodarski zastoj pa je bil še vedno precejšen in je omejeval realno rast plač in inflacijo, s tem pa se je omilil pričakovani dvig cen energije in blaga.

Gospodarska rast v Sloveniji je bila zelo skromna, bruto domači proizvod je padal skozi celo leto in se je realno zmanjšal za 0,2 %. V Sloveniji tako še ni čutiti izhoda iz recesije. na BDp je najbolj pozitivno vplival izvoz, vendar pa je raslo tuje povpraševanje vse počasneje. Domače povpraševanje je izrazito upadlo, in sicer za 1,6 %, upadlo je tako povpraševanje gospodinjstev kot javnega sektorja. Zaostrene razmere na finančnih trgih v evrskem prostoru so še nadalje omejevale investicijska vlaganja, ki so se zmanjšala za 5,6 %.

Za leto 2011 je bilo značilno tudi to, da je evropska centralna banka po skoraj dveletnem premoru kar štirikrat spremenila izhodiščno obrestno mero za eUriBor. najprej aprila, ko je narasla z 1,0 % na 1,25 %, julija jo je dvignila še za nadaljnjih 25 odstotnih točk in jo v novembru in decembru spet spustila na 1,0 %. Švicarska nacionalna banka pa je intervenirala 6.9.2011, ko je določila minimalni tečaj švicarskega franka za evro v višini 1,20 (eUr/CHF).

Sloveniji so se znižale tudi bonitetne ocene, kar je še dodatno poslabšalo dostopnost virov financiranja. pritiske na bančni sektor je nekoliko omilila intervencija eCB, vendar večjega obsega financiranja ni bilo, saj morajo slovenske banke v letu 2012 odplačati 4 mrd obveznosti. Dostopnost finančnih virov se je za slovensko gospodarstvo precej zmanjšala, cene in pogoji zadolževanja pa precej zaostrili. V letu 2011 smo se še vedno soočali z visoko plačilno nedisciplino in velikemu številu insolvenčnih postopkov poslovnih partnerjev.

2.1.

2.2.



Dodana vrednost se je v letu 2011 realno zmanjšala v večini dejavnosti, najbolj v sektorju gradbeništva, se je pa nekoliko izboljšala v javni upravi, izobraževanju in zdravstvu. Cene življenjskih potrebščin so narasle za 2,0 %, najbolj so se podražili energenti (z izjemo trdih goriv), hrana in pijača. pocenili so se izdelki in storitve iz skupin komunikacije, obleka in obutev.

Splošni pogoji poslovanja pri trgovini na debelo na gibanje cen električne energije so v letu 2011 vplivali predvsem dogodki, povezani z geopolitičnimi nemiri v severni Afriki in na bližnjem vzhodu, nesreča v japonski jedrski elektrarni Fukušima ter evropska dolžniška kriza, ki je konec leta iz Grčije in italije prešla praktično na celotno evropo.

prvi negativni učinki, ki so vplivali na rast cen, so bili povezani s političnimi nemiri in vojaškim posredovanjem v severni Afriki, predvsem v egiptu, Alžiriji in Libiji. V severni Afriki so s številnimi upori povzročili negotovost dobave nafte, kar se je odrazilo v rasti cen energentov na vseh globalnih trgih. pritisk na cene je bil zaradi omenjenih dogodkov prisoten vse do umiritve razmer v Libiji jeseni 2011.

Drugi pomembnejši dogodek, ki je pomembno vplival na gibanje cen energentov v letu 2011, je bila nesreča v japonski jedrski elektrarni Fukušima, ki se je zgodila 11. marca. Uničujoči cunami, ki je zajel zahodni del Japonske, je pomembno vplival na razvoj novih svetovnih energetskih politik. ob tem dogodku so cene električne energije na svetovnih trgih znatno poskočile. V številnih državah so sklicali krizne sestanke na temo jedrske prihodnosti, nekatere države pa so že sprejele določene varnostne ukrepe. nemčija je tako sprejela odločitev o trajnem zaprtju nekaterih jedrskih reaktorjev, kar je botrovalo impulzivnemu skoku cen električne energije. pasovna energija z dobavo v naslednjem mesecu je skočila za rekordnih 23,3 %, na 62,53 eUr/MWh, cena električne energije za leto 2012 pa za 9,3 %, na 58,16 eUr/MWh.

ob umiritvi političnih trenj v severni Afriki ter ob stabiliziranju razmer na Japonskem smo bili v drugi polovici leta priča umirjanju ravni cen. ob intenzivnejšem razvoju dolžniške krize v Grčiji in italiji ter zaradi tveganja glede morebitnega razvoja vsesplošne gospodarske krize v evropi so se cene električne energije na terminskih trgih proti koncu leta občutno znižale. omeniti velja še izgradnjo večjega števila obnovljivih virov, kar je vplivalo predvsem na znižanje cen električne energije na kratkoročnih trgih in pa učinek subvencij v avtomobilski industriji, ki so umetno vzdrževale gospodarsko rast in višje predvidene cene električne energije.

Cena električne energije v Sloveniji je močno povezana s cenami na evropski terminski borzi eeX, zato so vsakokratne spremembe cen na terminski borzi neposredno vplivale na spremembo cen v regiji jugovzhodne evrope, kamor se uvršča tudi Slovenija. pri dogodkih značilnih za to regijo zaznavamo določena odstopanja med pričakovano in realizirano korelacijo med cenami v evropi in jugovzhodni regiji. posebnost regije je vsekakor močna odvisnost od proizvodnje hidroenergije. V običajnih razmerah ta vpliv sicer ne pride močno do izraza, v primeru sušnega obdobja, kakršnega smo zaznali v zadnjem kvartalu leta 2011, pa je je bil vpliv pomanjkanja zadostnih razpoložljivih vodnih virov izjemen. V letu 2011 smo tako zabeležili dodatno povečanje razlike med evropskimi cenami na borzi eeX in cenami v regiji jugovzhodne evrope. tako so bile cene v regiji vedno višje kot cene v osrednji evropi. razlike so na mesečni ravni dosegle vrednost tudi do 3,2 eUr/MWh, na urni ravni tudi 50 eUr/MWh in več, letna pravica za uvoz električne energije iz Avstrije v Slovenijo v letu 2012 pa je na avkciji v začetku decembra dosegla vrednost 3,41 eUr/MWh.

Splošni pogoji poslovanja pri trgovini na drobnoV letu 2011 se je na trgu z električno energijo na drobno nadaljeval vpliv gospodarske in finančne krize, na drugi strani pa se je povečalo število aktivnosti s kupci električne energije ter aktivnosti konkurence. Cene električne energije so bile tekom leta 2011 zelo spremenljive in so se gibale med 50 eUr/MWh in 60 eUr/MWh. Kot posledica pomanjkanja električne energije v regiji so proti koncu leta na končne cene za odjemalce vplivali tudi stroški uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti.

elektro energija d.o.o. je s cenami električne energije sledila razmeram na veleprodajnih trgih. tako smo s 1.7.2011 spremenili ceno električne energije za gospodinjstva na osnovni oskrbi. Cene električne energije za poslovne odjemalce, ki pri nakupnih električne energije igrajo bolj aktivno vlogo, pa nenehno sledijo cenam na trgu na debelo in odražajo predvsem čas sklepanja pogodb in odnosa do tveganj na strani odjemalcev. Vpliv gospodarske in finančne krize se je odražal tudi na povečanih kreditnih tveganjih, s katerimi se srečuje dobavitelj električne energije. Kot odgovor na zaostrene razmere smo pričeli z bolj aktivnim spremljanjem terjatev in implementacijo zunanje bonitetne ocene vseh poslovnih partnerjev.

V letu 2011 so se na trgu na drobno stopnjevali pritiski konkurence. pri tem smo z aktivno vlogo na trgu uspeli zadržati največji tržni delež v Sloveniji.

regulativni okvirDružba elektro Ljubljana d.d. je na podlagi pogodbe o delitvi (izčlenitvi) in prevzemu s 1.12.2011 prenesla vse pravice in obveznosti, ki se nanašajo na trgovanje in dobavo električne energije ter osnovni kapital, na hčerinsko družbo elektro energijo d.o.o..

elektro energija d.o.o. je z dnem 28.9.2011 pridobila licenco za opravljanje energetske dejavnosti: dobava, trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo. V sladu z energetskim zakonom je bila licenca izdana za dobo petih let ter je vpisana v register izdanih in odvzetih licenc pri Javni agenciji republike Slovenije za energijo.

izziv, ki nas čaka v letu 2012, se nanaša na spremembo energetskega zakona (Ur.l.rS št. 37/2011). Vsak dobavitelj mora določiti neodvisno in nepristransko osebo za reševanje potrošniških sporov.

enerGetSKA BiLAnCA repUBLiKe SLoVeniJe ZA Leto 2011

Vlada republike Slovenije je 8. septembra 2011 na predlog ministrstva za gospodarstvo sprejela energetsko bilanco republike Slovenije za leto 2011, ki prikazuje tok oskrbe, transformacije in porabe vseh virov energije. Za družbo elektro energija d.o.o. je pomembna predvsem bilanca električne energije republike Slovenije. Končna poraba električne energije je bila v energetski bilanci republike Slovenije 2011 predvidena v obsegu 12.788 GWh, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 5 % več. V industriji je bilo porabljeno 5.792 GWh (8 % več kot predhodno leto), v prometu 232 GWh (11 % več) in v ostali porabi 6.764 GWh (2 % več).

2.3.



tudi v letu 2011 se je nadaljeval trend zmanjševanja rabe fosilnih goriv, povečeval pa se je delež rabe obnovljivih virov energije in odpadkov ter proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn. Ker so potrebe republike Slovenije po električni energiji večje od domačih zmogljivosti, je morala republika Slovenija tudi v letu 2011 uvoziti 1.763 GWh, kar znaša 12 % bruto porabe električne energije.

proDAJA eLeKtrične enerGiJe

prodaja električne energije na področju trgovine na debeloLeto 2011 je bilo v večji meri v znamenju izčlenitve družbe elektro energija d.o.o. iz matične družbe elektro Ljubljana d.d.. Zaradi izčlenitve smo pripravili in izpeljali vsa pogodbena razmerja, ki so bila nujno potrebna za nadaljnje nemoteno delovanje v okviru nove družbe - elektro energija d.o.o.. prav tako smo postopke nastopa na nemškem in avstrijskem trgu preložili na leto 2012. V letu 2012 načrtujemo vstop na veleprodajni energetski trg Avstrije in nemčije. Za ta namen potekajo aktivnosti za vzpostavitev ustrezne trgovalne infrastrukture, ki obsega registracijo bilančnih skupin v nemčiji in Avstriji, vzpostavitev pogodbenih odnosov z operaterji prenosnih omrežij, pristop v članstvo na evropski energetski borzi epeX Spot ter terminski borzi eeX Derivatives, vzpostavitev partnerskih odnosov s posredniškimi podjetji, ki ponujajo likvidne trgovalne platforme (tFS, iCAp in Spectron) ter vzpostavitev novih partnerskih odnosov z večjimi energetskimi podjetji v eU in regiji jugovzhodne evrope. Za delovanje v Avstriji in nemčiji ni potrebna ustanovitev hčerinskih družb.

na področju trgovine na debelo smo v letu 2011 zabeležili bistveno povečanje aktivnosti trgovanja s standardiziranimi produkti. poleg zagotovitve potrebnih količin za potrebe trgovine na drobno smo z aktivno udeležbo na trgu na debelo dodatno prodali več kot 3 tWh električne energije. S povečanim obsegom poslov smo ustvarili dodatno pozitivno razliko v ceni ter boljše pogoje nakupa za naše končne odjemalce.

nastopili smo na razpisu SoDo d.o.o., kjer smo si z najugodnejšo ponudbo zagotovili vlogo dobavitelja električne energije za pokrivanje izgub v štirih distribucijskih omrežjih od petih (elektro Maribor, elektro Celje, elektro primorska ter elektro Gorenjska). Zaradi pravnega neskladja nismo smeli nastopiti v vlogi dobavitelja za območje distribucijskega omrežja elektro Ljubljana d.d.. tako smo pridobili status dobavitelja omenjenim omrežjem za dobo dveh let (2011 in 2012) s predvidenimi letnimi količinami 450 GWh.

V letu 2011 smo izpeljali samostojni nastop v lastni bilančni skupini elektro Ljubljana d.d.. tako od januarja 2011 ne vodimo le samostojne bilančne skupine in štiri bilančne podskupine, temveč neodvisno zagotavljamo vse kratkoročne potrebe nakupa in prodaje celotne bilančne skupine in bilančnih podskupin. prav tako smo postali aktivni član pri kratkoročnem trgovanju na borzi BSp Southpool. Skozi leto smo postopno povečevali obseg trgovanja na omenjeni borzi ter z obsegom trgovalnih količin pridobili status pospeševalca likvidnosti trga (ang. 'Liquid provider').

prav tako smo pričeli z aktivnim otC trgovanjem. Z nastopom na otC trgovalnih platformah smo lahko aktivno trgovali tudi s standardiziranimi dolgoročnimi terminskimi produkti, ki se uporabljajo za ščitenje količine in cene pri nabavi električne energije. Dodatno smo sklenili pogodbena razmerja in tudi z drugimi upravljavci trgovalnih platform razširjali sodelovanje tako,

da bomo ob nastopu na nemškem trgu pričeli delovati tudi na njihovih platformah. omenjene spremembe so in bodo bistveno vplivale na prilagodljivost in učinkovitost delovanja bilančne skupine kot celote.

S povečevanjem obsega poslovanja smo prilagodili organizacijsko strukturo primerno za učinkovito delovanje. nastala je organizacijska enota za trgovino na debelo, v okviru katere obvladujemo vse procese za potrebe trgovanja. Sledile so kadrovske okrepitve tako za področje trgovanja kot tudi upravljanja portfelja in zaledne službe. tako postavljena kadrovska zasnova omogoča prilagodljivo in učinkovito delovanje organizacijske enote, ki jo bomo v prihodnje še krepili. izdelali smo načrt prenove informacijske podpore in nadaljnjega razvoja organizacije. S povečanjem obsega aktivnosti je bila nujna vzpostavitev ustrezne in primerne informacijske podpore za učinkovito delovanje na veleprodajnem trgu.

prodaja električne energije v letu 2011 na področju trgovine na drobnoDružba elektro energija d.o.o. je na področju nakupa in prodaje električne energije univerzalni pravni naslednik družbe elektro Ljubljana d.d., tako da se za dolgoletne odjemalce elektra Ljubljana način in obseg poslovanja ni spremenil. Univerzalno pravno nasledstvo omogoča, da obstoječe pogodbe o nakupu in prodaji električne energije ostanejo v veljavi.

na področju trgovanja na drobno smo v letu 2011 nadaljevali z našim poslanstvom tako, da smo na področju nakupa in prodaje električne energije omogočali stabilne in konkurenčne pogoje oskrbe poslovnim in gospodinjskim odjemalcem glede na njihove nakupne aktivnosti in navade ter njihov odnos do tveganj. poleg tega smo razvijali nove možnosti nakupa električne energije za posamezne segmente, partnerski odnos in dodatne storitve.

POSLOVNI ODJEM

Industrijski in veliki poslovni odjemalci večinoma zavzemajo aktivno vlogo pri nakupu električne energije in sklepajo pogodbe za določen čas, na podlagi katerih imajo za izbrano časovno obdobje in količino znano maloprodajno ceno. ti odjemalci sami izbirajo čas nakupa električne energije. Z njimi razvijamo partnerski odnos in ohranjamo aktivni pristop z informiranjem in izpolnjevanjem njihovih potreb, s katerim smo uspeli ohraniti tržni delež na tem segmentu. nadaljevali pa smo tudi z razvojem in ponudbo produktov, ki ščitijo kupce pred cenovnimi skoki in ki so dodatno pripomogli k zadovoljitvi potreb tega segmenta odjemalcev. poleg tega smo poslovnim odjemalcem ponudili sodobne storitve upravljanja s porabo, s pomočjo katerih lahko prilagajajo svojo porabo v času in s tem dosegajo prihranke pri končni ceni električne energije.

Srednji in mali poslovni odjemalci sklepajo pogodbe o nakupu električne energije za določen ali nedoločen čas. izbira vrste pogodbe je na strani kupca. Bolj aktivni odjemalci, katerih število in delež se nenehno povečujeta, se odločajo za pogodbe za določen čas, saj želijo sami vplivati na trenutek odločitve za nakup energije in s tem na raven dosežene cene. tip pogodbe posameznega kupca je povezan tudi s količino porabljene električne energije. Ker gre za številčen segment, smo izvedli nekaj tržnih akcij za leto 2012 in prihodnja leta, katerih termin je bil določen glede na ugodne razmere na trgu na debelo in glede na dogajanje na trgu na drobno v Sloveniji.

Manjši in manj aktivni kupci sklepajo pogodbe za nedoločen čas, kjer ima elektro energija d.o.o. možnost spremembe cen v primeru sprememb cen na veleprodajnih trgih z električno

2.4.



energijo. odjemalcem tega segmenta cen v letu 2011 nismo spremenili. na tem segmentu sta se nadaljevala trend prestopov odjemalcev s pogodb za nedoločen čas na terminske pogodbe za določen čas in pritisk konkurence, vendar smo to z odzivnostjo in prilagodljivostjo ter tudi tržnimi akcijami uspeli zamejiti.

tekom celega leta smo kot ponudniki sodelovali na objavljenih razpisih proračunskih porabnikov za dobavo električne energije, kjer je bila konkurenčnost zaradi manjših kreditnih tveganj še močnejša kot na ostalih segmentih trga, vendar smo kljub temu uspeli zadržati obstoječe ter pridobiti nekaj novih proračunskih porabnikov.

GOSPODINJSKI ODJEM

tudi na segmentu gospodinjskih odjemalcev smo tekom leta 2011 stopnjevali aktivnosti trženja in vzpostavljanja zvestobe, na drugi strani pa smo zaznali večje aktivnosti konkurence. V sredini leta 2011 smo zaradi dviga cen na trgu na debelo dvignili cene osnovne oskrbe z električno energijo za nedoločen čas. Seveda pa smo aktivnim odjemalcem še naprej nudili možnost sklenitve pogodbe za določen čas z zagotovljenimi cenami za izbrano časovno obdobje (Moj paket). S tem pristopom nam je uspelo zadržati večino odjemalcev.

STORITVE ZA POSLOVNE IN GOSPODINJSKE ODJEMALCE

odjemalcem električne energije nudimo različne komunikacijske poti. V poslovalnicah lahko odjemalec pridobi različne informacije in uredi vse formalnosti v procesu upravljanja odnosov z odjemalci in tudi uporabniki omrežja (od oddaje vloge za priključitev na omrežje do sprememb na merilnem mestu ali v pogodbenem odnosu). poslovalnice so locirane na sedežu podjetja v Ljubljani ter v novem mestu, Kočevju ter v trbovljah.

Zelo pomemben komunikacijski kanal je klicni center, ki sprejme preko 75 % vseh stikov z odjemalci, pri čemer je opaziti naraščajoči trend. preko klasične pošte se na nas obrača 5,5 % odjemalcev. narašča uporaba elektronskih tržnih poti, saj se je preko elektronske pošte na nas obrnilo 5,1 % odjemalcev. ostale elektronske storitve je uporabljal 1 % odjemalcev. preko avtomatskega odzivnika je svojo zahtevo oddalo 9,4 % odjemalcev, preko elektronske tajnice pa 4 %. V letu 2011 smo imeli preko 250.000 stikov z odjemalcev.

S 1.12.2011 smo omogočili uporabo elektronskih storitev brez digitalnega potrdila na spletnem mestu »Moja energija« ter združili naše elektronske storitve pod eno vstopno točko. S tem smo povečali preglednost in uporabnost storitev, odjemalcem približali uporabo sodobnih poti komuniciranja in jim poenostaviti poslovanje.

Upravljanje z energijoKonec leta 2011 smo pričeli z zaključnimi aktivnostmi v okviru projekta za vzpostavitev informacijskega sistema za celovit in integriran način obvladovanja nakupa in prodaje električne energije, ki vključuje obvladovanje količinske agregacije, napoved odjema električne energije, napoved cen električne energije, analizo portfelja bilančne skupine elektro energija d.o.o. in obvladovanje tveganj.

Z izvedbo tega projekta želimo pridobiti orodja za obvladovanje količinske agregacije članov bilančne skupine, ki bodo omogočala učinkovito pripravo podatkov, orodja za dolgoročno in kratkoročno napoved količinske realizacije električne energije članov bilančne skupine

ter orodja za napoved cen električne energije. naš cilj je vzpostaviti orodja za ugotavljanje vrednosti portfelja posameznih članov, portfelja bilančne skupine kot celote in ugotavljanje izpostavljenosti tveganjem, povezavo sistemov za obvladovanje trga na debelo in trga na drobno ter obvladovanje osnovnih informacij s trga na debelo. S tem bomo pridobili celovit pregled nad poslovnim procesom nakupa električne energije in poslovnim procesom prodaje električne energije, ki bo v pomoč pri strateških odločitvah. Dodatno bomo zmanjšali izpostavljenost operativnim tveganjem in skrajšali čas za pripravo ponudb.

trženJe

Z raznovrstnimi oblikami tržnega komuniciranja, ki jih v družbi prilagajamo potrebam posameznih tržnih segmentov, izvajamo različne aktivnosti z namenom ohranjanja obstoječega tržnega dela pri prodaji gospodinjskim in poslovnim odjemalcem, stalno razvijamo in oblikujemo nove produkte za različne ciljne skupine, skrbimo za povečanje prepoznavnosti podjetja ter za doseganje čim višjega zadovoljstva, zvestobe in pripadnosti kupcev.

V letu 2011 je bila večina sredstev za trženje namenjena informiranju ob izčlenitvi podjetja elektro energija d.o.o.. Družba se je pojavljala v sklopu radijskega in televizijskega oglaševanja ter v celotni paleti orodij s področja odnosov z javnostmi. V spomladanskem in jesenskem času smo pozornost namenili gospodinjskemu segmentu v okviru akcije Moj paket, ki odjemalcem zagotavlja nespremenjeno ceno električne energije za izbrano časovno obdobje.

pričeli smo tudi z aktivnostmi vzpostavitve kluba zvestobe, kjer smo gospodinjskim odjemalcem poslali kupone ugodnosti. ob tem se zavedamo pomembnosti vzdrževanja odnosov z obstoječimi odjemalci tudi v prihodnosti.

trenutne razmere na trgu od nas zahtevajo naprednejšo segmentacijo kupcev na osnovi njihovega življenjskega sloga, povezovanje obstoječih in novih storitev s produktom električne energije in razvoj novih tržnih poti. V prihodnosti bomo veliko pozornosti namenili razvoju produktov s področja necenovne konkurence, ki jih bomo z učinkovitimi tržno komunikacijskimi orodji tudi podkrepili.

AnALiZA poSLoVne USpeŠnoSti

primerjalni podatki za leto 2010 so podatki za dejavnost nakupa in prodaje električne energije, ki so bili objavljeni v izkazu poslovnega izida po dejavnostih v letnem poročilu elektro Ljubljana d.d. za leto 2010.

Družba elektro energija d.o.o. je poslovno leto 2011 zaključila s čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja v višini 1.454.661 eUr, kar je za 1.185.700 eUr več, kot je bilo načrtovano.

2.5.

2.6.



prihodkiCelotni prihodki družbe so v letu 2011 dosegli 366.222.259 eUr, kar je za 18,7 % več, kakor je bilo načrtovano, in za 73,3 % več, kakor je bilo realizirano v letu 2010. Visok porast prihodkov od prodaje je pripisati bistveno povečanemu obsegu poslov na trgu na debelo. Dejavnost trgovine na debelo smo začeli intenzivneje razvijati v letu 2010, v letu 2011 pa smo dosegli prve vidnejše rezultate, ki so presegli pričakovanja.

čisti prihodki od prodaje predstavljajo 99,8 % celotnih prihodkov oz. 365.581.662 eUr (od tega je bilo 365.527.655 eUr ustvarjeno na domačem, 54.007 eUr pa na tujem trgu). načrtovane prihodke od prodaje smo presegli za 19,0 % oz. realizirane v letu 2010 za 76,6 %.

Finančni prihodki predstavljajo 0,1 % celotnih prihodkov oz. 507.853 eUr. načrtovane prihodke so presegli za 42,5 % oz. realizirane v letu 2010 za 64,0 %.

Drugi prihodki so znašali 132.744 eUr.

odhodkiCelotni odhodki družbe so v letu 2011 dosegli 364.067.786 eUr, kar je za 18,1 % več, kot je bilo načrtovano, in za 76,6 % več, kot je bilo realizirano v letu 2010. Visok porast odhodkov je prav tako pripisati povečanemu obsegu poslov na trgu na debelo.

največji del odhodkov predstavljajo stroški nakupa električne energije, 97,7 % oz. 355.387.596 eUr. ti stroški so presegli načrtovane za 18,6 % oz. realizirane v letu 2010 za 79,8 %.

Stroški storitev so dosegli 3.735.838 eUr in so presegli načrtovane za 2,8 %. od realiziranih stroškov storitev v letu 2010 so bili višji za 60,8 %, kar je posledica drugačnega razporejanja stroškov v letu 2010.

Stroški dela so dosegli 2.519.875 eUr. Glede na plan so bili višji za 0,6 %, glede na realizirane v letu 2010 pa za 59,6 %. porast je posledica velikega povečanja števila kadrov zaradi opravljanja novih funkcij ob vzpostavitvi samostojnega podjetja in drugačnega razporejanja stroškov v času pred izčlenitvijo in po njej.

odpisi vrednosti so dosegli 1.596.479 eUr in so bili manjši od načrtovanih za 6,1 %. od realiziranih v letu 2010 so bili višji za 95,2 %.

Finančni odhodki so dosegli 395.835 eUr. od načrtovanih so bili manjši za 21,5 %, od realiziranih v letu 2010 pa višji za 6,6 %. Zmanjšanje finančnih odhodkov v primerjavi s planiranimi je rezultat padca euriborja v zadnji četrtini leta.

čisti poslovni izidčisti poslovni izid obračunskega obdobja je dosegel 1.454.661 eUr in je presegel načrtovanega za 438,8 %.

rAZVoJ trGA eLeKtrične enerGiJe V SLoVeniJi

elektro energija d.o.o. ima svoje korenine v dobavi električne energije končnim odjemalcem, ki se je pred odprtjem trga odvijala na podlagi tarifnega sistema v okviru distribucijskega sistema elektro Ljubljana d.d.. Dobava končnim odjemalcem oz. odkup električne energije od malih proizvajalcev, priključenih na distribucijsko omrežje, predstavljata trgovino na drobno. trgovino na debelo pa predstavlja sklepanje pogodb med proizvajalci oz. odjemalci priključenih na prenosno omrežje ter med trgovci z električno energijo. prav tako trgovina na debelo predstavlja čezmejno trgovanje z električno energijo med posameznimi trgovci ter sklepanje poslov s produkti po načelu 'polno za prazno' v okviru posameznih držav. Za samostojen nastop na trgu z električno energijo je potrebna ustanovitev bilančne skupine v vsaki od držav, kjer se trguje. V bilančni skupini so lahko združeni odjemalci in proizvajalci, samo odjemalci ali samo proizvajalci. obstajajo pa tudi samo bilančne skupine trgovcev, ki nimajo v svojem članstvu ne odjemalcev in ne proizvajalcev. te bilančne skupine so namenjene izključno trgovanju na debelo in so praviloma ustanovljene v več državah. elektro energija d.o.o. ima svojo bilančno skupino v Sloveniji od 1.1.2011 in ima v članstvu svoje kupce električne energije, priključene na distribucijsko omrežje, in proizvajalce na distribucijskem omrežju, od katerih odkupuje električno energijo. poleg nakupa električne energije za potrebe svojih kupcev elektro energija d.o.o. kupuje električno energijo tudi z namenom nadaljnje prodaje na trgu na debelo.

trg z električno energijo na drobno se je razvijal vzporedno s trgom električne energije na debelo. Danes lahko govorimo o relativno dobro razvitem trgu na debelo in na drobno v Sloveniji. Kupci električne energije na trgu na drobno lahko kupujejo kompleksne produkte, ki se povezujejo s produkti na trgu na debelo. največji vpliv na trg na debelo v Sloveniji ima evropska borza eeX. Slovenija ima sicer organizirano svojo borzo Southpool, na kateri se trenutno sklepajo samo posli na sprotnem trgu za en dan vnaprej. terminski in izravnalni trg potekata bilateralno med posameznimi nosilci bilančnih skupin. na terminskem trgu se sklepajo posli od enega meseca do več let vnaprej, na izravnalnem trgu pa se sklepajo posli za tekoči dan nekaj ur vnaprej. na terminski trg v Sloveniji najbolj vplivata terminski organizirani trg na evropski borzi eeX ter pričakovana bilanca med proizvodnjo in potrošnjo na območju Balkana, kar določa tudi pričakovano ceno čezmejnih prenosnih zmogljivosti na meji med Avstrijo in Slovenijo in s tem tudi končno ceno terminskih produktov v Sloveniji. pričakovane kapacitete čezmejnih prenosnih zmogljivosti Slovenije s sosednjimi državami in pričakovani neto presežki oz. primanjkljaji električne energije v posameznih državah južno od nas sprotno določajo razliko med ceno terminskih produktov na evropski borzi eeX in ceno terminskih produktov na bilateralnem trgu v Sloveniji. Cene produktov na terminskem trgu v Sloveniji so praviloma višje od terminskih produktov na evropski borzi eeX, kar ni v prid končnim kupcem električne energije v Sloveniji.

evropska regulativa postopoma ureja tudi trg na debelo z namenom večanja preglednosti, kar omogoča tudi končnim kupcem na trgu na drobno lažje delo pri sprejemanju njihovih poslovnih odločitev. regulativa na trgu na debelo gre k vzpostavljanju enotne evropske platforme pri trgovanju s čezmejnimi prenosnimi zmogljivostmi ter preprečevanju zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z električno energijo. na trgu na debelo so velikokrat v boljšem položaju bilančne skupine, ki imajo v svojem članstvu proizvajalce priključene na prenosno omrežje.

V Sloveniji je ravno zaradi neorganiziranega terminskega trga z električno energijo zaznati anomalije trga. Velikokrat se zgodi, da so cene na trgu na drobno za primerljive produkte nižje od cen na trgu na debelo. to pomeni dodatno tveganje predvsem za dobavitelje končnim odjemalcem, ki nimajo razvitega trgovanja na debelo v večjem obsegu.

2.7.



Sklepanje poslov v Sloveniji ne poteka le v obsegu proizvodnje proizvajalcev oz. potrošnje končnih uporabnikov omrežja, temveč se lastnik električne energije vzdolž vrednostne verige v tem procesu večkrat zamenja. Določeni igralci na trgu izvajajo le strategijo ščitenja za potrebe svoje proizvodnje oz. dobave svojim kupcem, nekateri trgovci pa izvajajo nakupe z namenom nadaljnje prodaje drugim trgovcem za doseganje pričakovanih dobičkov. obseg zadnjih poslov nekajkrat presega posle, ki jih sklepajo proizvajalci oz. dobavitelji za potrebe svojih kupcev - končnih uporabnikov omrežja.

UprAVLJAnJe S tVeGAnJi

V elektro energiji d.o.o. je upravljanje tveganj sistematičen proces identifikacije in ocenjevanja tveganj podjetja ter sprejemanja ukrepov za njegovo zaščito. tveganje pojmujemo kot možnost, da bodo izbrana dejanja ali aktivnosti pripeljala do neželenega rezultata. Dodatno pa sprejemanje tveganj prinaša tudi poslovne priložnosti, ki omogočajo doseganje višjih donosov. Zato uporabljamo v podjetju sistem upravljanja tveganj za uravnoteženje potencialnih koristi in izgub. V letu 2011 se je upravljanje tveganj uporabljalo predvsem kot preventivni in ne kot retroaktivni ukrep.

Družba elektro energija d.o.o. je kot dobavitelj električne energije izpostavljena tveganjem, ki izvirajo iz same narave dejavnosti nakupa in prodaje električne energije pa tudi iz nerazvitosti trga z električno energijo v smislu manjše preglednosti in likvidnosti. S sklepanjem terminskih pogodb se pojavljajo dodatna tveganja, ki izvirajo iz zahtevnejšega planiranja potrebnih količin električne energije ter ocenjevanja cen zaradi daljšega časovnega obdobja.

tveganja izhajajo iz dveh virov: izven podjetja (zunanja tveganja) in iz podjetja samega (notranja tveganja). Zunanja tveganja nastajajo zaradi sprememb okolja, v katerem deluje podjetje (politične, ekonomske, tehnološke in socialne spremembe). notranja tveganja nastajajo iz procesov ali informacij upravljanja. tveganja, ki izhajajo iz procesov, nastajajo v primeru, ko procesi niso prilagojeni strategiji podjetja, ko se procesi izvajajo neučinkovito in ko procesi ne povečujejo zadovoljstva poslovnih partnerjev. tveganja, ki izhajajo iz informacij upravljanja, obsegajo tveganja napačnih odločitev vodstva zaradi nepopolnih, napačnih ali zastarelih podatkov.

tveganja srečujemo v vseh poslovnih procesih v podjetju, zato jih redno identificiramo in skušamo obvladovati v razumnih mejah. Zavedamo se, da se z ustanovitvijo novega podjetja soočamo še z dodatnimi in večjimi tveganji, zato mora biti proces identifikacije in obvladovanja tveganj še natančnejši.

V podjetju delimo tveganja na naslednje štiri skupine: tržna tveganja, poslovna tveganja, kreditna tveganja in operativna tveganja.

tržna tveganjaTržna tveganja zajemajo tveganja, katerim je izpostavljen dobavitelj električne energije zaradi sprememb cen blaga, sprememb obrestnih mer ter sprememb menjalnih tečajev valut.

na cenovna tveganja najbolj vpliva sprememba strukture proizvodnih virov, energetska bilanca določenega cenovnega področja, omejenost čezmejnih prenosnih zmogljivosti, vreme, remonti elektrarn ter trenutna zasedenost prenosnih zmogljivosti. Cenovna tveganja lahko nastanejo še zaradi razlike med ceno realiziranega dolgoročnega nakupa posameznega produkta električne energije, kupljenega za graditev portfelja, in prodajno ceno tega produkta. Dodatna cenovna

tveganja so posledica razlike med realizirano obliko diagrama cen in napovedano obliko diagrama cen prilagojeno na cene dolgoročnega, srednjeročnega ali kratkoročnega nakupa električne energije. V letu 2011 smo cenovna tveganja pri trgovanju z električno energijo omejevali predvsem s sočasnim zapiranjem odprtih pozicij in ščitenjem na finančnih trgih. V ta namen smo spremljali, analizirali in optimizirali pozicije, spremljali in analizirali gibanja cen produktov električne energije ter izdelovali napovedi cen produktov električne energije. Cenovna tveganja pri trgovanju na trgu na debelo smo obvladovali tudi z vezavo nakupnih cen na likviden trg, z vzpostavljanjem partnerstev za zagotavljanje različnih izvedenih finančnih instrumentov in z ustreznimi napovedmi cen. Cenovna tveganja pri prodaji na trgu na drobno smo upravljali z vezavo cen za končne odjemalce na likvidni trg s ponudbo izvedenih finančnih instrumentov za odjemalce in z vezavo cen za obračun količinskih odstopanj odjemalcev na likvidni trg. največje cenovno tveganje nastaja pri odprtih poslih, ki nimajo sklenjenega nasprotnega posla, vendar takih poslov elektro energija d.o.o. v poslovnem letu 2011 ni sklepala.

Zaradi prevzema dela dolgoročnih posojil ob izčlenitvi smo bili v letu 2011 deloma izpostavljeni tudi obrestnemu tveganju. Večina dolgoročnih posojil je vezana na referenčno obrestno mero euribor, eno manjše posojilo pa na Libor. Vse posojilne pogodbe so sklenjene na podlagi spremenljivih obrestnih mer, vendar pa imajo vsa posojila zadovoljivo raven fiksnih pribitkov. tveganja, do katerih bi lahko prišlo zaradi spremenljivih obrestnih mer na trgu, so povezana predvsem z možnostjo nepričakovane rasti referenčnih obrestnih mer in s tem povezanih stroškov financiranja družbe. V družbi nadzorujemo portfelj posojil, na katerega lahko vpliva sprememba obrestnih mer, obenem pa aktivno analiziramo in spremljamo gibanje obrestnih mer s povpraševanjem pri poslovnih bankah, pridržali pa smo si tudi pravico predčasnih odplačil posojil in zamenjavo spremenljive obrestne mere v fiksno.

V manjši meri je naša družba izpostavljena valutnemu tveganju, saj je glavnina poslov in posojil nominirana v evrih, le ena zadolžitev je nominirana v švicarskih frankih, ki zapade v celotno poplačilo v letu 2012. V letu 2011 se je vrednost švicarskega franka precej povečala. Švicarska nacionalna banka je posegla v dogajanje z odločitvijo najnižjega tečaja pri 1,20 (eUr/CHF). Kljub relativno visoki volatilnosti švicarskega franka ocenjujemo tveganje kot nizko, zato - razen vsakodnevnega spremljanja in analize valut - tudi nismo sprejeli posebnih ukrepov za obvladovanje tega tveganja.

elektro energija d.o.o. je v poslovnem letu 2011 pri trgovanju z električno energijo poslovala zgolj v evrski valuti in s tem ni bila valutno izpostavljena. če bi poslovali v značilnem delu portfelja nakupa in dobave na trgih z valutnimi tveganji, bi za tovrstne posle uporabljali terminske posle in valutne klavzule za ščitenje proti valutnemu tveganju.

Področje tveganja

Opis tveganja Način obvladovanja Izpostavljenost

cenovno tveganje

razlika med ceno nakupa in prodaje električne energije

sočasno zapiranje pozicij nizka

cenovno tveganje

razlike med realizirano obliko diagrama cen in napovedano obliko diagrama cen

kakovostna analitika, vezava cen na likvidni trg nizka

obrestno tveganje

visoka sprememba obrestnih mer

aktivno spremljanje in analiziranje gibanje obrestnih mer, sodelovanje z več bankami, pravica do predčasnih odplačil posojil, možnost zamenjave spremenljive obrestne mere v fiksno

nizka

valutno tveganje

visoka sprememba valutnih tečajev

poslovanje v evrih, aktivno spremljanje in analiziranje gibanja vrednosti valut

nizka

2.8.



poslovna tveganja Poslovna tveganja vključujejo količinska in likvidnostna tveganja povezana z opravljanjem osnovne dejavnosti in regulatorna tveganja.

Za dobavitelja so zelo pomembna količinska tveganja, ki nastanejo zaradi razlik med pogodbeno in prevzeto/dobavljeno količino električne energije. ta so najpogosteje posledica vpliva vremena in temperature ter spreminjanje števila odjemalcev v prodajnem portfelju. Vpliv na količinska tveganja imajo tudi razlike med produkti trga električne energije na debelo in na drobno. Dodatna vrsta količinskih tveganj je posledica naključnih izpadov vodov in druge opreme ter posegov upravljavcev omrežij. pri trgovanju na trgu na debelo smo obvladovali količinska tveganja s postavitvijo omejitev količinske in finančne izpostavljenosti pri nakupu in prodaji električne energije in z ustreznimi napovedmi potrebnih količin, kjer upoštevamo letno rast porabe ter pričakovani tržni delež. Za izboljšanje napovedi odjema smo pričeli v letu 2011 uporabljati programsko opremo za izdelavo kratkoročne in dolgoročne napovedi odjema, hkrati pa smo izboljšali proces spremljanja prodaje električne energije končnim odjemalcem. V okviru prodaje električne energije na trgu na drobno pa smo količinska tveganja obvladovali z razpršitvijo portfelja končnih odjemalcev, s pogodbenimi določili za napovedovanje odjema električne energije s strani končnih odjemalcev. Dodatno smo oblikovali različne portfelje nakupov in prodaj glede na vrsto poslov ali odjemalcev, s čimer smo poenostavili spremljanje količinske izpostavljenosti in prilagodili postopke zaščite značilnostim portfelja.

naslednja pomembnejša poslovna tveganja so likvidnostna tveganja, ki izhajajo iz manjše globine trga z električno energijo, njegove splošne nelikvidnosti ali nelikvidnosti posameznih produktov. Vzroki likvidnostnih tveganj so v strukturi in modelu trga, izpadih proizvodnih enot ali prenosnih zmogljivosti in izjemnih vremenskih pogojev. Slabo likvidnost na veleprodajnih trgih smo zmanjševali z izbiro ustreznih partnerjev ter s časovno razpršenostjo nakupnih poslov. Dodatno smo v letu 2011 pričeli s trgovanjem na različnih trgih in uvozom energije. S takšnim trgovanjem povezujemo trge električne energije z višjo likvidnostjo s trgi z nižjo likvidnostjo, kar dodatno zmanjšuje likvidnostna tveganja.

Likvidnostna tveganja zajemajo tudi tveganja, povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov in z nesposobnostjo družbe, da v dogovorjenih rokih poravna svoje obveznosti. V elektro energiji d.o.o. je tveganje kratkoročne plačilne sposobnosti povečano zaradi sezonskega gibanja količin in različnih plačilnih rokov iz naslova nabavljene in prodane električne energije. Likvidnost se zato poslabša v zimskih mesecih. Zato v družbi redno načrtujemo in spremljamo svojo plačilno sposobnost. V primeru občasne slabše plačilne sposobnosti si pomagamo z najemanjem kratkoročnih posojil. Likvidnostna rezerva v obliki odobrenih kreditnih linij pri poslovnih bankah, razpršenost finančnih obveznosti, sprotno usklajevanje ročnosti terjatev in obveznosti ter dosledna izterjava zapadlih terjatev omogočajo učinkovito obvladovanje denarnih tokov. Cilj ukrepov za upravljanje likvidnosti je seveda plačilna sposobnost za poravnavanje vseh obveznosti v dogovorjenih rokih dospelosti in s tem ohranjanje bonitete pri partnerjih, s katerimi imamo sklenjene eFet pogodbe.

Regulatorna tveganja obsegajo netržne faktorje, kot so pravni zapleti, spremembe in nedorečenost predpisov in politične odločitve. pred regulatornimi tveganji smo se ščitili z ažurnim spremljanjem zakonodaje, udeležbo v javnih posvetovanjih in s pogodbenimi opredelitvami časovne razpršenosti nakupnih poslov.

Kreditna tveganjaKreditna tveganja nastajajo zaradi zamujanja plačil, stečajev ali prisilnih poravnav partnerjev s trga na debelo ali drobno, tveganja nespoštovanja pogodbenih določil s strani poslovnih partnerjev ter kakovosti kreditnih in bonitetnih ocen. V to skupino sodijo tudi tveganje izpostavljenosti do posameznega partnerja ali do skupine partnerjev. elektro energija d.o.o. je bila v letu 2011 bolj izpostavljena kreditnim tveganjem zaradi ponovnega poslabšanja gospodarskih razmer in s tem povečane plačilne nediscipline. pogodbeno dogovorjeni plačilni roki so bili pogosto preseženi. Število insolvenčnih postopkov končnih odjemalcev se je v primerjavi z letom 2010 precej povečalo. ocenjujemo, da se je v teh postopkih znašlo dvakrat več naših poslovnih partnerjev kot v letu 2010.

Kreditna tveganja pri trgovanju na trgu na debelo smo obvladovali s pridobitvijo bonitetnih ocen dobaviteljev, določitvijo kreditnih limitov ter zavarovanji v primeru neizvršitve posla z bančnimi garancijami, menicami ali garancijami matičnih oz. povezanih podjetij. pri sklepanju pogodb smo zasledovali pravilo medsebojnega pobotanja nakupnih in prodajnih poslov. izpostavljenost do dobaviteljev smo v letu 2011 spremljali dnevno, pri čemer smo vrednotili vse sklenjene posle in v primeru povečanja tveganj nastopili s pozivom k dodatnim zavarovanjem.

Da bi zmanjšali kreditna tveganja pri prodaji električne energije na trgu na drobno, smo tudi v letu 2011 veliko pozornosti namenili spremljanju dolžnikov in zaostrovanju politike upravljanja s terjatvami. Vpeljali smo standardizirani delovni tok, s katerim smo zagotovili ustrezen zajem in deljenje informacij, razmejitev odgovornosti in samodejno poganjanje aktivnosti odgovornih oseb. pri sklepanju pogodb z novimi večjimi odjemalci smo uporabljali po lastni metodologiji izdelano bonitetno oceno in bonitetno oceno zunanjih bonitetnih agencij. te ocene smo uporabljali za nove poslovne partnerje pred sklenitvijo pogodbe, za obstoječe partnerje pa ob obnavljanju obstoječih pogodb. V primeru slabe bonitetne ocene poslovnega partnerja smo uporabili ustrezne kupoprodajne pogodbe, pridobili poroštva matičnih oz. povezanih podjetij, zahtevali tudi menice ali druge oblike zavarovanja. pri gospodinjskih odjemalcih smo zahtevali, da imajo pred sklenitvijo nove pogodbe o dobavi električne energije poravnane obveznosti iz naslova predhodnih dobav električne energije, kar je določeno v posebnih pogojih za sklenitev pogodbe o oskrbi z električno energijo – gospodinjski odjemalci. pri največjih odjemalcih električne energije smo spremljali njihovo finančno stanje tudi tekom dobave. V primeru poslabšanja bonitetne ocene poslovnega partnerja se poveča pozornost pri izterjavi morebitnega dolga tega partnerja. to pomeni pospešitev postopkov v delovnem toku izterjave, ki v skrajnem primeru lahko privedejo tudi do prekinitve pogodbe o dobavi ter unovčenje prejetih zavarovanj.

Področje tveganja


količinsko tveganje

razlika med pogodbeno in prevzeto/dobavljeno količino električne energije

aktivno spremljanje količinske izpostavljenosti, kakovostna napoved količin, razpršitev portfelja končnih odjemalcev

zmerna

likvidnostno tveganje

manjša globina trga z električno energijo, nelikvidnosti posameznih produktov

večje število partnerjev in trgov, časovna razpršenost poslov

zmerna

regulatorno tveganje

tveganje spremembe zakonodaje ali podrejenih predpisov

sodelovanje z regulatornimi organi v procesu priprave aktov, sistematično spremljanje okolja in pravočasno odzivanje

zmerna



poleg učinkovite analitike kreditnega tveganja ima družba elektro energija d.o.o. tudi jasno opredeljene procese izterjave, sistem opominjanja in spremljanja kupcev. na tem področju je v veliko pomoč tudi informacijski sistem CrM, ki omogoča dnevni uvoz podatkov o blokadah računov in vseh spremembah stanj družb v javno dostopnih registrih. tako družba sproti spremlja vse spremembe pri partnerjih.

Tveganja nespoštovanja pogodbenih določil s strani poslovnih partnerjev lahko negativno vplivajo na poslovni rezultat podjetja, zato je nujno njihovo obvladovanje. Za zmanjševanje tveganja nespoštovanja pogodbenih določil s strani poslovnih partnerjev smo pri trgovanju na trgu na debelo uporabljali standardizirane krovne eFet pogodbe, ki urejajo celotni proces od sklenitve pogodbe do dobave/prevzema električne energije, kakor tudi postopke v primeru kršitev, ki vključujejo načine povrnitve škode. Za zmanjševanje tveganj pri prodaji končnim odjemalcem pa smo uporabljali pogodbe, ki opredeljujejo pogodbene kazni in odškodnine v primeru kršitev.

Tveganja človeških virov predstavlja za podjetje pri njegovi rasti in vedno večjem obsegu poslovanja eno najpomembnejših tveganj. razvoj in uspeh podjetja je odvisen od njegovih zaposlenih, zato spodbujamo osebno rast vsakega posameznika tako na njegovem strokovnem področju kot tudi timskem. Samoiniciativnost, strokovna znanja, fleksibilnost, zavest o kakovostnem in odgovornem delu ter predvsem dobri medsebojni odnosi so temelji, na katerih lahko podjetje gradi svojo prihodnost. izguba ključnih zaposlenih posameznikov je največje tveganje, ki ga ima podjetje.

Področje tveganja Opis tveganja Način obvladovanja Izpostavljenost

tveganja stečajev in prisilnih poravnav

finančna izguba zaradi stečajev in prisilnih poravnav poslovnih partnerjev

aktivno spremljanje poslovnih partnerjev, pridobivanje in izdelava bonitetnih ocen, določanje in spremljanje kreditnih limitov, uporaba različnih zavarovanj

zmerna

tveganja nespoštovanja pogodbenih določil

finančna izguba zaradi nespoštovanja pogodbenih določil s strani poslovnih partnerjev

pogodbe z urejenimi postopki v primeru kršitev.

zmerna

operativna tveganja (kadrovska in informacijska tveganja)Med operativna tveganja lahko uvrstimo potencialne izgube zaradi neprimernih sistemov, napačno izbranih modelov, napačnega ali pomanjkljivega vodenja in nadzora, prevare in človeške napake. Za odpravo tveganja nepravilnega delovanja informacijskih sistemov smo kontinuirano izvajali nadzor nad razvojem in delovanjem informacijskega sistema. to smo izvajali z lastnim znanjem in s pomočjo nakupa uveljavljenih poslovnih informacijskih sistemov. pri tem pa smo redno izvajali ukrepe za zmanjšanje tveganj na informacijskih sredstvih, in sicer:

• vsakoletni penetracijski test;• vsakoletno ažuriranje načrta neprekinjenega poslovanja vključno s preverjanjem;• dnevno zagotavljanje varnostnih zaščit na različnih nivojih;• dnevno spremljanje varnostnih dogodkov.

Tveganja napačnega ali pomanjkljivega vodenja in nadzora smo omejevali s postopki in procesi preverjanja, določanja pristojnosti in meja odobritev posameznih trgovcev in prodajnega osebja pri sklepanju poslov. izpostavljenost podjetja preverjamo vsak dan s pregledom sklenjenih poslov in spremljanja posameznih portfeljev sklenjenih poslov. elektro energija d.o.o. obvladuje trenutno poslovanje preko svoje informacijske podpore. Z namenom še boljše informacijske podpore, integralnosti poslovanja in nadzora nad poslovanjem družbe bo elektro energija d.o.o. v letu 2012 nadaljevala z vlaganji v informacijsko podprte sisteme trgovanja z avtomatskimi kontrolami in spremljanji odprtih pozicij. Z vsem tem se bodo v prihodnje še dodatno zmanjšale možnosti neavtoriziranih vstopov v informacijski sistem, človeških napak in morebitne zlorabe. Z enakimi postopki smo omejevali tudi tveganja prevar. Dodatno pa na zmanjševanje tveganj prevar vplivata pozitivna klima v podjetju in zadovoljstvo zaposlenih.

Področje tveganja


informacijska tveganja

finančna izguba zaradi neprimernih sistemov

kontinuiran nadzor nad razvojem in delovanjem informacijskega sistema, analize modelov in algoritmov

nizka

tveganja napačnega ali pomanjkljivega vodenja in nadzora

finančna izguba zaradi pomanjkljivega vodenja, nadzora ter prevar

postopki in procesi preverjanja, določanja pristojnosti in meja odobritev pri sklepanju poslov

nizka

tveganja človeških virov

izguba ključnih zaposlenihspodbujanje osebne in strokovne rasti zaposlenih, pozitivna klima v podjetju

zmerna

obvladovanje tveganj v poslovnem letu 2011elektro energija d.o.o. je v poslovnem letu 2011 skladno s sprejetim poslovnim načrtom povečala trgovalne količine električne energije. izjemno povečanje trgovanja je zahtevalo nadgraditev trgovalne infrastrukture, in sicer tako preko večjega sodelovanja z borzami, kakor tudi do vzpostavljanja kreditnih linij s poslovnimi partnerji. pri tem smo upoštevali tudi morebitna povečanja kreditnih tveganj, tako da so se posli sklepali večinoma z največjimi trgovskimi družbami.

Zavestno sklepanje zgolj zaprtih poslov, kjer smo bili zavarovani preko količine ali cene sklenjenega posla, nam je zagotovilo majhno izpostavljenost tveganju ali celo popolno zavarovanje. poleg tega dnevno spremljamo vse sklenjene posle in jih vrednotimo na urne cenovne krivulje pripadajočega trga električne energije. elektro energija d.o.o. bo v letu 2012 nadgradila trgovalno platformo v želji pridobiti boljšo informacijsko podporo, tako za trgovanje (vrste nakupov, sklenjene pogodbe, lastnosti posameznih odjemov), kot tudi vzpostavitve upravljanja ključnih kupcev in spremljanja njihovih potreb.

inVeStiCiJe

Vlaganja v osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in dolgoročne časovne razmejitve so v letu 2011 znašala 580.700 eUr. Za naša vlaganja je značilno, da ne potekajo daljše obdobje in da teče obračun amortizacije z naslednjim mesecem od nakupa osnovnega sredstva. Vlaganj zato tudi ne vodimo preko planskih postavk plana investicij, kot je bilo to značilno za poslovanje v preteklih letih. Vlaganja so bila namenjena posodabljanju informacijskega sistema in računalniške opreme ter telefonskih aparatov zaradi prehoda na ip telefonijo in transportnih sredstev. največji del vlaganj so znašala vlaganja v informacijski sistem za obvladovanje količinske agregacije in v prenovo integriranega informacijskega sistema.

2.9.



inForMAtiKA

tesna povezanost informatike s poslovnimi področji omogoča uporabo najboljših praks v vseh delih poslovnih procesov. razvoj informacijske tehnologije, ki sloni na sodobnih svetovnih smernicah, zagotavlja dolgoročno zanesljivost ter kakovostno podporo odločanju.

V elektro energiji d.o.o. so bistveni trije aplikativni sistemi in sicer skupni integriran informacijski sistem (iiS), CrM sistem in informacijski sistem za obvladovanje količinske agregacije, napoved odjema električne energije, napoved cen električne energije, analizo portfelja bilančne podskupine ter obvladovanje tveganj (etrM). Skupni integriran informacijski sistem vzdržujemo in razvijamo v sodelovanju z družbo informatika d.d.. obseg in dinamika del je določena v pogodbi med elektro Ljubljana d.d. in informatika d.d., h kateri je pristopila tudi elektro energija d.o.o.. na omenjenem informacijskem sistemu se nadaljuje prenova obstoječega sistema, ki zajema v sklopu lastnega razvoja izdelavo novega obračunskega sistema, saldakontov in sistema erp. V CrM sistemu smo v začetku leta podprli proces sklepanja pogodb za osnovno oskrbo in paketno oskrbo za gospodinjske odjemalce. Sistem smo uspešno integrirali tudi s klicnim centrom, etrM sistemom in internetnim portalom. informatiziran je bil tudi proces vhodne pošte, ki podpira zajem v CrM sistem ter digitalizacijo dokumentov. S tem smo korak bližje k vzpostavitvi enovitega pogleda na odjemalca in zmanjšanju asimetrije informacij med odjemalci in zaposlenimi v podjetju.

VoDenJe KAKoVoSti

izčlenitev tržne dejavnosti nakupa in prodaje električne energije v letu 2011, s katero smo izpolnili zahteve slovenske in evropske zakonodaje po še večji preglednosti poslovanja, in dejstvo, da ima elektro Ljubljana d.d. že šest let štiri širša področja poslovanja urejena po standardih iz skupine iSo, in sicer iSo 9001 - Sistem vodenja kakovosti, iSo 14001 - Sistem za ravnanje z okoljem, oHSAS 18001 - Sistem za vodenje varnosti in zdravja pri delu, iSo 27001 - Sistem za upravljanje varovanja informacij, sta bila vzroka za temeljit razmislek o nadaljevanju urejanja posameznih področij po načelih dobre prakse, ki jih prinašajo standardi iz skupine iSo tudi v novoustanovljenem podjetju.

V okviru projektnega tima za pripravo poslovnega modela in organizacije družbe za nakup in prodajo električne energije ter odgovornih v elektro Ljubljana d.d. za sisteme vodenja kakovosti se je izoblikoval sklep, da je za nemoteno in pregledno poslovanje novega podjetja potrebno pridobiti vsaj certifikata standarda iSo 9001 in iSo 27001.

na podlagi tega sklepa so bile vse moči zaposlenih, ki delujejo na področju vodenja kakovosti, v letu 2011, usmerjene v to, da nova družba pridobi navedena certifikata. presoja in postopek certificiranja sta bila izvedena v juniju 2011 v okviru presoje v družbi elektro Ljubljana d.d..

Komisija za certificiranje sistemov vodenja v okviru Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje je 30.6.2011 sprejela sklep o podelitvi certifikatov družbi elektro energija d.o.o.. novoustanovljena družba je tako pridobila certifikata standarda iSo 9001 in iSo 27001 na podlagi pripravljene politike sistemov vodenja kakovosti, ki združuje tako kakovost kot tudi upravljanje varovanja informacij. Celoten sistem temelji na odgovornosti vsakega posameznika v organizaciji za doseganje ciljev kakovosti ter kakovostno realizacijo konkretnih nalog na podlagi nedvoumno določenih pooblastil.

Dejstvo, da je novoustanovljena družba elektro energija d.o.o. pridobila certifikata standardov iSo 9001 in iSo 27001, je velik uspeh in predstavlja izpolnitev zastavljenih ciljev v letu 2011, vendar tudi zaveza vseh zaposlenih, da nadaljujejo z dosedanjim delom na področju kakovosti in upravljanja varovanja informacij.

Aktivnosti na sistemu vodenja kakovostieden glavnih ciljev je bila uskladitev procesov v skladu z zahtevami standarda vodenja kakovosti iSo 9001, kar je bil predpogoj za pridobitev certifikata. Stalni cilji kakovosti so zadostiti naročnikovim zahtevam: doseči zastavljene strateške in taktične cilje poslovanja, doseči optimalno organiziranost in preglednost poslovanja, poslovati v skladu z veljavnimi predpisi in nenehno nadzorovati ekonomiko poslovanja, ki naj omogoči uspešno poslovanje družbe.

Aktivnosti na sistemu upravljanja varovanja informacijZ razvojem tržnega sistema na področju električne energije, novih tehnologij in novih organizacijskih modelov so se pojavila nova tveganja v poslovanju, ki bi lahko brez primernih ukrepov postala neobvladljiva. prvenstveni namen uvedbe sistema upravljanja varovanja informacij iSo 27001 v elektro energiji d.o.o. je zagotavljanje večje stopnje varovanja zaupnosti, neoporečnosti ter razpoložljivosti informacij podjetja.

Z implementacijo standarda poskušamo zagotavljati ustrezne mehanizme za stalen nadzor in ocenjevanje varnosti informacij ter na podlagi tega tudi upravljanje s tveganji v povezavi z informacijskimi sredstvi. Velik poudarek pa smo namenili tudi ozaveščanju zaposlenih o nujnosti uvedbe določenih varnostnih kontrol.

nAčrtoVAnJe in rAZVoJ

trgovanje na debelonačrtujemo, da bomo v letu 2012 izpeljali nakup in izvedli dokončno uvedbo celovite informacijske podpore procesom oe trgovine na debelo. Zajemala bo celovit obseg področij in beleženja vseh pogodbenih razmerij (fizičnih, finančnih, izvedenih inštrumentov,…), voznih redov, beleženja izdanih in prejetih računov, upravljanja portfelja trgovine na debelo, obvladovanja tveganj ter spremljanja plačil.

V letu 2012 pričakujemo povečanje obsega trgovanja vseh standardiziranih produktov v regiji. Z nastopom na avstrijskem in nemškem trgu v letu 2012 pričakujemo dodatno povečanje obsega trgovalnih količin.

trgovanje na drobnoV letu 2012 bomo na področju trgovine z električno energijo na drobno nenehno skrbeli za konkurenčnost, izboljšanje kakovosti in odzivnosti oskrbe končnih odjemalcev, za razvoj produktov in storitev na podlagi življenjskega sloga odjemalcev, za ohranitev tržnega deleža ter upravljanja s tveganji. Med slednjimi bomo poleg količinskih in cenovnih največ pozornosti namenili kreditnim tveganjem. V ta namen načrtujemo implementacijo nove prodajne politike. nadaljevali pa bomo z razvojem kluba zvestobe, s pomočjo katerega bomo našim odjemalcem omogočali koriščenje raznih ugodnosti pri naših poslovnih partnerjih. prav tako bomo izvajali razpise za razdelitev sredstev namenjenih ukrepom učinkovite rabe energije končnim odjemalcem.

2.10.

2.11. 2.12.

3DRUŽBENA

ODGOVORNOST

Samo še do konca strani. Potem ugasnem. Obljubim. Najbrž.

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.DRUŽBENA ODGOVORNOST

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.DRUŽBENA ODGOVORNOST 3938

SKrB ZA ZApoSLene

elektro energija d.o.o. nadaljuje tradicijo elektro Ljubljana d.d. in spodbuja izobraževanje zaposlenih, saj se zaveda, da le usposobljeni in kreativni delavci, v teh hitro spreminjajočih se razmerah, zagotavljajo dolgoročno konkurenčnost. naša kadrovska dejavnost temelji na načelih sodobnega ravnanja s človeškimi viri, katerega cilj je zagotoviti sistematičen, stalen strokovni in osebnostni razvoj zaposlenih, prilagojen zahtevam delovnih procesov ter zunanjega okolja (trga). Gradi na vrednotah medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Smo tim, v katerem si vsi zaposleni prizadevamo za isti cilj. Vsakemu zaposlenemu želimo poiskati optimalno mesto v podjetju, kjer bo njegov doprinos največji.

Število zaposlenihZ izčlenitvijo je na novo družbo prešlo 68 delavcev, enega zaposlenega pa je družba zaposlila samostojno, zaradi pomanjkanja ustreznega kadra v matični družbi. na dan 31.12.2011 je tako elektro energija d.o.o. zaposlovala 69 delavcev, ki so razvrščeni na 52 delovnih mest.

Starostna struktura kaže, da je približno 50 odstotkov zaposlenih starih od 31 do 45 let.

Starostna struktura

Starost 21-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51-55 56-60

Število 1 5 13 11 15 9 10 4 Skupaj: 69

51-55 56-60

izobrazbena struktura zaposlenih kaže, da ima največ zaposlenih srednjo oziroma visoko izobrazbo.

Nekval. Kval. Srednja Višja VisokaMagister znanosti

Doktor znanosti

Skupna vsota

2 6 18 5 30 6 1 69

3.1.

tABeLArični priKAZ StAroStne StrUKtUre ZApoSLeniH V eLeKtro enerGiJi D.o.o.

GrAFični priKAZ StAroStne StrUKtUre ZApoSLeniH V eLeKtro enerGiJi D.o.o.

iZoBrAZBenA StrUKtUrA ZApoSLeniH V eLeKtro

enerGiJA D.o.o. nA DAn 31.12.2012

GrAFični priKAZ iZoBrAZBene StrUKtUre

ZApoSLeniH V eLeKtro enerGiJA D.o.o.

nA DAn 31.12.2012

naše temeljne naloge v letu 2012 so uvedba letnih razgovorov, uvedba kazalnikov za upravljanje delovne uspešnosti, analiza potreb po izobraževanju ter priprava programov za interno in eksterno izobraževanje. V podjetju posedujemo veliko znanja, zato želimo to znanje prenesti na tiste, ki ga potrebujejo, in vse tiste, ki izkažejo interes. pri ugotavljanju izobraževalnih potreb bomo upoštevali pobude nadrejenih, zahteve zunanjega okolja (zakonodaja, trg) in izsledke letnih razgovorov.

Skrb za varnost in zdravje pri deluna enak način kot v matični družbi bo tudi elektro energija d.o.o. zaposlenim zagotavljala izvajanje zdravniških pregledov v skladu s predpisano periodiko. V tekočem letu smo zabeležili eno nezgodo pri prihodu na delo. Zaradi zahteve s strani medicine dela smo v skladu s spremenjeno sistematizacijo pripravili novo zdravstveno oceno tveganja posameznih delovnih mest.

Družba zaposlenim delno financira dodatno pokojninsko zavarovanje. Za zaposlene skrbi tudi tako, da staršem mlajših otrok ter osebam, ki skrbijo za bližnje, ki potrebujejo posebno nego, omogoča fleksibilni delovni čas in možnost koriščenja dodatnih prostih dni. Družba želi pomagati zaposlenim, da čim bolje uskladijo družinsko in poslovno življenje.

neKVALiFiCirAnA (2)

KVALiFiCirAnA (6)

SreDnJA (18)

ViŠJA (5)

DoKtor ZnAnoSti (1)

MAGiSter ZnAnoSti (6)

ViSoKA (30)

21-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 51-55 56-60

16

14

12

10

8

6

4

2

0

StAroStnA SKUpinA

ŠteViLo

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.DRUŽBENA ODGOVORNOST

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.DRUŽBENA ODGOVORNOST 4140

SKrB ZA oStALe JAVnoSti

elektro energija d.o.o. pri doseganju svojih poslovnih ciljev sledi načelu družbene odgovornosti, ki se kaže predvsem v skrbi za svoje zaposlene, kupce električne energije in širše družbeno okolje. Svojim kupcem svetujemo, jih informiramo in ozaveščamo o učinkoviti rabi električne energije in obnovljivih virih energije. te aktivnosti izvajamo že od leta 1991 v obliki svetovalnih brošur z nasveti gospodinjskim odjemalcem, v zadnjih letih pa v okviru aktivnosti svetovalne pisarne, objav na internetni strani, posredovanjem informacij medijem, z novimi storitvami in na druge načine. V okviru svetovanja za učinkovito rabo električne je bilo v letu 2011, ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo, organizirano promocijsko svetovanje o učinkoviti rabi energije s praktičnim prikazom merjenja porabe električne energije posameznih aparatov in možnostjo spremljanja lastne porabe električne energije. Dogodek je bil zelo pozitivno sprejet tako s strani odjemalcev kot medijev. Vsekakor bo družba s podobnimi svetovalnimi projekti nadaljevalo tudi v letu 2012.

V okviru 18. elektrinega večera smo za svoje največje kupce električne energije organizirali strokovno-družabno srečanje s predavanjem priznanega strokovnjaka dr. Mojmira Mraka. odziv poslovnih partnerjev je bil pozitiven, zato bomo s podobnimi strokovnimi srečanji nadaljevali tudi v prihodnje.

tudi v letu 2011 je družba z donacijami pomagalo pri izvedbi nekaterih humanitarnih projektov organizacij in posameznikov. ohranili smo podporo in sodelovanje z Društvom za pomoč trpečim in bolnim – rdeči noski pri obiskovanju bolnih otrok v bolnišnicah.

na področju medijev je družba sledila načelu odprtosti, proaktivnosti in transparentnosti. ob dogodkih, pomembnih za poslovanje podjetja, so bila medijem posredovana sporočila za javnost, ki so objavljena tudi na internetni strani. Medijem pa so bili ažurno posredovani tudi odgovori na zastavljena vprašanja in druge koristne ter aktualne informacije.

Strokovnjaki elektro energije d.o.o. so se tudi v letu 2011 s strokovnimi prispevki predstavili širši elektroenergetski strokovni javnosti na različnih strokovnih dogodkih in tako prispevali k razvoju in napredku stroke.

3.2. 3.3. KoMUniCirAnJe Z intereSniMi SKUpinAMi

elektro energija d.o.o. pri svojem poslovanju sledi proaktivni in dvosmerni komunikaciji, ki vodi k razumevanju potreb in pričakovanj svojih kupcev električne energije in drugih interesnih skupin.

V letu 2011 so bile komunikacijske aktivnosti usmerjene predvsem na vsebine povezane z izčlenitvijo nakupa in prodaje električne energije s ciljem povečanja seznanjenosti o poslanstvu, viziji, ciljih podjetja za doseganje boljšega razumevanja in podpore okolja; k informiranju o ponudbi električne energije na trgu ter prepoznavnosti storitev. Še poseben poudarek je bil v letu 2011 na vsebinah povezanih z učinkovito rabo električne energije.

elektro energija d.o.o. ponuja vsem svojim odjemalcem veliko komunikacijskih poti:

• internetna stran: www.elektro-energija.si, vprašanja na FAQ, uporaba elektronskih storitev Moja energija;

• elektronska pošta na naslov: [email protected], [email protected];• z uporabo avtomatskega odzivnika na telefonski številki našega klicnega centra;• za odjemalce, ki želijo osebni stik, imamo na voljo operaterje klicnega centra na številki 01

230 40 01; aktivno rešujemo čakalni čas ob ključnih konicah klicnega centra;• za osebni obisk imamo odprte tudi štiri poslovalnice in sicer v Ljubljani, trbovljah, Kočevju

in novem mestu. Strokovnjaki elektro energije d.o.o. odjemalcem posredujejo odgovore v najkrajšem možnem času.

na področju komuniciranja z mediji elektro energija d.o.o. skrbi za sistematično, proaktivno in odprto komunikacijo. S ciljem povečanja prepoznavnosti izdelkov in storitev, poznavanja aktualnih vsebin, razumevanja in zaupanja so bila medijem posredovana obvestila za javnost in druge vsebine za predstavitev projekta izčlenitve ter novih storitev podjetja.

odjemalcem so bile različne vsebine posredovane tudi na hrbtni strani položnic, z direktno pošto in osebnimi obiski. V letu 2011so bile posodobljene informativne brošure in letaki o ponudbi električne energije in dodatnih storitvah namenjene doseganju boljšega razumevanja in zaupanja.

V letu 2011 je informiranje zaposlenih potekalo predvsem preko internega glasila družbe elektro Ljubljana d.d. elektro novice, ki je dopolnilo deseto leto izhajanja s ciljem grajenja pripadnosti družbi in izgradnje skupne kulture; zaposleni pridobijo tako aktualne vsebine iz poslovanja družbe na enem mestu. V letu 2011 je izšlo pet številk glasila. Komuniciranje z zaposlenimi je potekalo tudi na druge načine predvsem z uporabo elektronske pošte, intraneta in oglasnih desk. ob vseh aktualnih vsebinah so zaposleni prejeli sporočilo za javnost in različna obvestila. Vsem zaposlenim, ki imajo dostop do interneta, je omogočen tudi pregled aktualnih medijskih objav na gesli elektro Ljubljana in elektrogospodarski sistem.

4REVIZORJEVO

POROČILO

V glavnem delam še po starem. Na roke. Zaradi občutka. Še vedno imam občutek za les. Samo vidim ne več kot nekoč. No, če je dobra luč, še gre.

4544 Letno poročiLo 2011 elektro energija d.o.o.reViZorJeVo poročiLo

Letno poročiLo 2011 elektro energija d.o.o.reViZorJeVo poročiLo

5RAČUNOVODSKO

POROČILO

Baterijo moram dat polnit. Ampak nekoč bom imela svojo pisarno. Veliko, svetlo, zračno, s čudovitim razgledom. Takšno, kot je ta.

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.RAČUNOVODSKO POROČILO

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.RAČUNOVODSKO POROČILO 4948

BiLAnCA StAnJA na dan 31. decembra 2011 v eUr

Pojasnilo 31.12.2011 Otvoritev 1.1.2011

A. Dolgoročna sredstva: 1.647.146 1.845.489

i. neopredmetena sredstva in dolgoročne akt.čas.razm 5.1. 776.222 368.940

1. Dolgoročne premoženjske pravice 3.667 0

5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve 772.555 368.940

ii. opredmetena osnovna sredstva 5.2. 870.924 867.716

1. Zemljišča in zgradbe 723.922 760.655

a) Zemljišča 25.199 25.199

a) Zgradbe 698.723 735.456

2. proizvajalne naprave in stroji 145.002 107.061

4. opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 2.000 0

iV. Dolgoročne finančne naložbe 5.3. 0 608.833

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil 0 608.833

b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 0 285.676

c) Druge delnice in deleži 0 323.157

B. Kratkoročna sredstva: 73.073.000 49.629.939

iV. Kratkoročne poslovne terjatve 5.4. 72.266.213 49.449.423

1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 29.267 0

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 67.835.379 47.104.075

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 4.401.567 2.345.348

V. Denarna sredstva 5.5. 806.787 180.516

C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 5.6. 601.081 811.676

SREDSTVA SKUPAJ 75.321.227 52.287.104

A. Kapital 5.7. 6.963.881 6.520.406

i. Vpoklicani kapital 3.000.000 2.992.500

1. osnovni kapital 3.000.000 2.992.500

ii. Kapitalske rezerve 2.509.220 3.284.228

iV. presežek iz prevrednotenja 0 243.678

Vi. čisti dobiček poslovnega leta 1.454.661 0

B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 5.8. 355.973 207.847

1. rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 355.973 207.847

C. Dolgoročne obveznosti 5.342.289 6.634.914

i. Dolgoročne finančne obveznosti 5.9. 5.342.289 6.634.914

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 5.342.289 6.634.914

Č. Kratkoročne obveznosti 62.276.907 38.620.767

ii. Kratkoročne finančne obveznosti 5.9. 6.952.089 1.167.791

1. Kratkoročne finančne obveznosti do družb v skupini 2.653.061 0

2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 4.299.028 1.167.791

iii. Kratkoročne poslovne obveznosti 5.10. 55.324.818 37.452.976

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 381.058 0

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 50.913.944 34.993.806

5. Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov 1.009.120 699.435

6. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 3.020.696 1.759.735

D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 5.11. 382.177 303.170

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV SKUPAJ 75.321.227 52.287.104

pojasnila k računovodskim izkazom so del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati v povezavi z njimi.

iZKAZ CeLotneGA VSeoBSeGAJočeGA DonoSA za leto, končano 31. decembra 2011 v eUr

Pojasnilo Leto 2011Nakup in prodaja

električne energije 2010

1. čisti prihodki od prodaje 6.1. 365.581.662 207.005.830

a) na domačem trgu 365.527.655 206.907.052

b) na tujem trgu 54.007 98.778

4. Drugi poslovni prihodki 0 1.373

Prihodki skupaj 365.581.662 207.007.203

5. Stroški blaga, materiala in storitev 6.2. 359.331.638 200.090.860

a) nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 355.595.800 197.767.652

b) stroški storitev 3.735.838 2.323.208

6. Stroški dela 6.3. 2.519.875 1.578.954

a) stroški plač 1.843.308 1.173.560

b) stroški dodatnega pokojninskega zavarov. zaposlencev 82.839 52.435

c) stroški socialnih zavarovanj 292.760 153.991

č) drugi stroški dela 300.968 198.968

7. odpisi vrednosti 6.4. 1.596.479 818.051

a) amortizacija 150.913 97.440

b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih 6.508 1.592

c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obrat. sredstvih 1.439.058 719.019

8. Drugi poslovni odhodki 6.5. 195.411 49.225

Poslovni izid iz poslovanja 1.938.259 4.470.113

9. Finančni prihodki iz deležev 6.6. 134.368 0

a) finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 134.368 0

10. Finančni prihodki iz danih posojil 6.6. 2.081 389

a) finančni prihodki iz posojil, danih drugim 2.081 38911. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 6.6. 371.404 309.313

a) finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 371.404 309.313

12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov fin. naložb 0 39

13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 6.7. 328.879 244.551

a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 10.930 0

a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 317.949 244.551

14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 6.7. 66.956 126.738

a) finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev 22.542 125.648

b) finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 44.414 1.090

Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 2.050.277 4.408.487

15. Drugi prihodki 6.8. 132.744 3.991.159

16. Drugi odhodki 6.9. 28.548 3.266.506

Poslovni izid zunaj rednega delovanja 104.196 724.653

17. Davek iz dobička 6.11. 699.812 0

19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 6.10. 1.454.661 5.133.140

21. Spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (243.678) (5.680)

24. Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 6.12. 1.210.983 5.127.460




iZKAZ DenArniH toKoV za leto, končano 31. decembra 2011 v eUr

2011 2010

FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

prejemki od prodaje proizvodov in storitev 523.314.381 373.382.098

Drugi prejemki pri poslovanju 11.145 35.582

Prejemki pri poslovanju 523.325.526 373.417.680

izdatki za nakupe materiala in storitev (511.310.349) (367.086.453)

izdatki za plače in deleže zaposlencev v dobičku (843.444) (945.561)

izdatki za dajatve vseh vrst (14.651.052) (9.820.063)

Drugi izdatki pri poslovanju (14.894) (26.963)

Izdatki pri poslovanju (526.819.739) (377.879.040)

Prebitek izdatkov pri poslovanju (3.494.213) (4.461.360)

FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih 8.695 0

prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev 2.860 0

prejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložb 492.181 0

Prejemki pri naložbenju 503.736 0

izdatki za pridobitev neopredmetenih osnovnih sredstev (493.289) (125.000)

izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (101.576) (1.632)

Izdatki pri naložbenju (594.865) (126.632)

Prebitek izdatkov pri naložbenju (91.129) (126.632)

FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

prejemki od vplačanega kapitala 7.500 0

prejemki od dobljenih dolgoročnih posojil 0 5.500.000

prejemki od dobljenih kratkoročnih posojil 10.653.315 0

Prejemki pri financiranju 10.660.815 5.500.000

izdatki za dane obresti (275.234) (177.859)

izdatki za vračila oziroma odplačila dolg. posojil in kred. (1.173.967) (553.633)

izdatki za vračila oziroma odplačila kratk. posojil in kred. (5.000.000) 0

Izdatki pri financiranju (6.449.201) (711.492)

Prebitek prejemkov pri financiranju 4.211.614 4.768.508

KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV IN NJIHOVIH USTREZNIKOV 806.788 180.516

Finančni izid v obdobju (seštevek prebitkov) 626.272 180.516

Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 180.516 0


iZKAZ GiBAnJA KApitALA za leto, končano 31. decembra 2011 v eUr

Gibanje kapitalaOsnovni

kapitalKapitalske

rezervePresežek iz

prevrednotenja Čisti dobiček

poslovnega letaSkupajkapital

A.1. Stanje 1.1.2011 2.992.500 3.248.228 243.678 0 6.520.406

B.1.Spremembe lastniškega kapitala-transakcije z lastniki

7.500 (775.008) 0 0 (767.508)

a) Vpis vpoklicanega kapitala 7.500 0 0 0 7.500

i)Zmanjšanje kapitalskih rezerv po odločbi DUrS

0 (775.008) 0 0 (775.008)

B.2.Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja

0 0 (243.678) 1.454.661 1.210.983

a)Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja

0 0 0 1.454.661 1.454.661

č)Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb

0 0 (243.678) 0 (243.678)

D. Stanje 31.12.2011 3.000.000 2.509.220 0 1.454.661 6.963.881

BILANČNI DOBIČEK 1.454.661 1.454.661




poJASniLA K rAčUnoVoDSKiM iZKAZoM za leto, končano 31. decembra 2011

1. DejavnostV letu 2011 je družba elektro Ljubljana d.d. kot prenosna družba izvedla statusno preoblikovanje z izčlenitvijo, kot eno od pod-oblik delitev družbe po določbah 623. člena veljavnega Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1. V postopku izčlenitve oziroma prenosa premoženja je elektro Ljubljana d.d. prenesla dejavnost, zaposlene, sredstva in dolgove, ki so funkcijsko povezani z nakupom in prodajo električne energije. pri izčlenitvi so se deleži nove družbe zagotovili prenosni družbi elektro Ljubljana d.d., ki je edina družbenica nove odvisne družbe elektro energija d.o.o..

Družba pridobiva prihodke s trgovanjem z električno energijo in prodajo električne energije končnim odjemalcem.

2. podatki o zaposlenihna dan 31.12.2011 je imela družba 69 zaposlenih. Struktura zaposlenih po izobrazbi je prikazana v poslovnem poročilu pod točko 3.

3. tečaji in način preračunavanja v domačo valutoDružba preračunava poslovne dogodke v tuji valuti na dan bilance stanja po srednjem tečaju Banke Slovenije.

4. povzetek računovodskih usmeritevDružba elektro energija d.o.o. je pripravila bilanco stanja na dan 31. decembra 2011 in izkaz celotnega vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2011 v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

obračunski dan izčlenitve je bil, kot bilančni presečni dan, določen na 31.12.2010. Skladno z določbami ZGD-1, je prenosna družba vse posle, ki so vezani na premoženje in dejavnost nakupa in prodaje električne energije, po tem dnevu, oziroma od vključno 1.1.2011 že izvajala za račun prevzemne družbe elektro energija d.o.o.. Zato je družba elektro Ljubljana d.d. kot prenosna družba, skladno z določbami ZGD-1, že od vključno 1.1.2011 v delu izvajanja dejavnosti nakupa in prodaje električne energije vse stroške, odhodke, prihodke in druge s tem povezane aktivnosti v celoti izvajala za račun prevzemne družbe, čemur so sledila tudi letna poročila obeh družb za leto 2011 ter tudi davčni obračun za davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2011.

Zaradi izčlenitve so podatki v bilanci stanja in izkazu gibanja kapitala prikazani v primerjavi z otvoritveno bilanco na dan izločitve 1.1.2011, v izkazu celotnega vseobsegajočega donosa pa v primerjavi s podatki, ki so bili objavljeni v letnem poročilu elektra Ljubljana d.d. za leto 2010 za dejavnost nakupa in prodaje električne energije. primerjalni podatki za leto 2010 v izkazu

denarnih tokov in v razkritjih postavk v računovodskem in poslovnem delu letnega poročila so preračunani na podlagi primerljivih podatkov za dejavnost nakupa in prodaje v letu 2010.

Analiza poslovne uspešnosti je predstavljena v točki 2.5. poslovnega dela letnega poročila.

Družba je uporabila naslednje računovodske predpostavke:• evidentirani bilanci stanja vključujeta le tista sredstva in obveznosti, ki se nanašajo na dejavnost

družbe. Stroški, prihodki in odhodki so upoštevani ob njihovem nastanku in so evidentirani v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo, ne glede na prejemke in izdatke;

• obravnava se, da bo družba v bližnji prihodnosti še vedno delovala in da imajo obdobni izidi, tudi letni, le relativno vrednost;

• pri pripravi računovodskih izkazov in pojasnil k njim je uporabljeno načelo izvirnih vrednosti.

pri izbiri računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov in pri celotnem računovodenju, je družba upoštevala zahtevo po previdnosti, prednosti vsebine pred obliko in pomembnost dogodkov.

Upoštevano je načelo posamičnega vrednotenja sredstev in obveznosti do virov sredstev.

Za sestavo izkaza vseobsegajočega donosa uporablja družba različico i. po SrS 25.5.

izkaz denarnih tokov je sestavljen po različici i. SrS 26.6., to je po neposredni metodi. podatki za sestavo izkaza denarnih tokov izhajajo iz knjigovodskih podatkov.

Denarni tokovi pri poslovanju, tako na strani prejemkov kot na strani izdatkov, izkazujejo tudi prejemke in izdatke iz poslovanja, ki jih družba izvaja v svojem imenu in za račun SoDo d.o.o.. te storitve, ki niso prihodek družbe, so zaračunavanje omrežnine z dodatki na skupnem računu za dobavo električne energije.

izkaz gibanja kapitala je sestavljen po različici i. SrS 27.2.

a) Neopredmetena sredstva, dolgoročne aktivne časovne razmejitve in opredmetena osnovna sredstva

neopredmetena sredstva so pravice za računalniške programe. nabavno vrednost predstavlja nakupna cena. življenjska doba je tri leta.

Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so predvsem dolgoročno vračunljivi stroški za potrebe razvoja informacijskega sistema in vplačana obvezna sredstva v rezervni sklad za nepremičnine v lasti družbe. nabavno vrednost dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev predstavljajo izdatki do trenutka njihove pridobitve. odpisujejo se po stopnji 10 % .

osnovna sredstva so nepremičnina na Slovenski cesti 58/ii v Ljubljani, ki jo je družba pridobila v procesu izločitve, in oprema, ki zajema opremo poslovnih prostorov, računalniško opremo in avtomobile. nabavno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev sestavljajo nakupna cena in vse dajatve in stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi za nameravano uporabo.

neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva vrednoti družba po modelu nabavne vrednosti.

Družba nima osnovnih sredstev pridobljenih s finančnim najemom, prav tako ta niso obremenjena s hipoteko.



b) Amortizacija

Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja glede na dobo koristnosti od nabavne vrednosti posameznega osnovnega sredstva. osnovna sredstva v pripravi se ne amortizirajo, dokler niso razpoložljiva za uporabo.

AMortiZACiJSKe StopnJe, Ki So BiLe UporABLJene V LetU 2011

Zgradbe 2,00 % do 3,33 %

oprema 3,33 % do 20,00 %

Motorna vozila 8,33 % do 14,29 %

pohištvo 6,67 % do 12,5 %

računalniška oprema 33,33 %

c) Terjatve

Večina terjatev iz poslovanja se nanaša na terjatve do kupcev, ki so nastale v normalnem toku poslovanja. V bilanci stanja so terjatve izkazane v neto vrednostih, kar pomeni, da so zmanjšane za znesek oblikovanega popravka vrednosti iz naslova spornih in dvomljivih terjatev. pri oblikovanju popravkov terjatev iz poslovanja uporablja družba računovodsko oceno, po kateri oblikuje popravke v odstotku, ki ga je oblikovala na podlagi izkušenj iz prejšnjih let od vrednosti dvomljivih in spornih terjatev in zamujenih plačil.

Družba oblikuje znesek popravkov vrednosti takole: za terjatve v stečajnih postopkih, za katere še ni bilo objave v Uradnem listu rS, za tožene terjatve in za terjatve v postopkih prisilne poravnave, če ta še ni potrjena, v višini 80 %. Za ostale terjatve oblikuje popravek glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju v višini 30 % za terjatve dobav energije in storitev in 50 % za terjatve zamudnih obresti, ki so zapadle pred 90 oziroma več kot 90 dnevi. Zneske odpisa terjatev izkazuje v breme prevrednotovalnih odhodkov poslovanja in v dobro ustreznega popravka vrednosti terjatev.

Družba ne pripoznava in ne odpravlja terjatev in obveznosti za odloženi davek, če so zneski terjatev in obveznosti za odloženi davek posamič in skupno za družbo nepomembni. terjatve in obveznosti za odloženi davek so za družbo pomembni, če presegajo 1 % prihodkov poslovnega leta.

č) Rezervacije

Družba oblikuje dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi kot sedanjo vrednost obveznosti delodajalca do zaposlenca. oblikovane so zaradi zahtev SrS 2006. izračun dolgoročnih rezervacij je opravil pooblaščeni aktuar.

d) Obdavčitev

Družba je zavezanka za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.

e) Denarna sredstva

Denarna sredstva so sredstva na transakcijskih računih in depoziti na vpoklic pri poslovnih bankah.

f) Finančne naložbe

Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže drugih družb, ki jih družba poseduje več kot leto dni. predstavljajo del stalnih sredstev družbe, donosi iz teh sredstev naj bi povečevali finančne prihodke.

Družba je pridobila deleže in delnice v procesu izločitve. S pogodbo jih je 1.12.2011 odprodala matični družbi.Kratkoročnih finančnih naložb družba nima.

g) Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

Kratkoročne aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno nezaračunane stroške, ki na dan 31.12.2011 bremenijo poslovanje, zaračunani pa bodo v letu 2012.

h) Kapital

Celotni kapital je opredeljen z zneski, ki jih je vložil lastnik in z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom.

osnovni kapital in kapitalske rezerve predstavljajo denarni in stvarni vložek lastnika obvladujoče družbe.presežek iz prevrednotenja vsebuje vrednost prevrednotenja finančnih naložb.čisti poslovni izid predstavlja nerazporejeni del čistega poslovnega izida tekočega leta.

i) Dolgoročne in kratkoročne obveznosti

Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti se pojavljajo v zvezi s financiranjem družbe in predstavljajo obveznosti do posojilodajalcev.

ob začetnem pripoznavanju se izkazujejo v višini prejetih denarnih sredstev in se kasneje zmanjšujejo za odplačane zneske. Merijo se po odplačni vrednosti.

tisti del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapade v plačilo v enem letu po datumu bilance stanja, se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.

Kratkoročne poslovne obveznosti so obveznosti do dobaviteljev. na začetku se vrednotijo na podlagi zneskov iz ustreznih listin, ki dokazujejo prejem blaga in storitev.Knjigovodska vrednost dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti je enaka njihovi odplačni vrednosti.

j) Prihodki

prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov. pripoznajo se, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.

poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki.

čiste prihodke od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanega blaga (električne energije) in storitev. Merijo se na podlagi pogodbenih vrednosti in prodajnih cen, navedenih na računih, zmanjšanih za morebitne popuste.



Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami ter dolgoročnimi in kratkoročnimi terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti, deleži v dobičkih drugih. pripoznajo se ob obračunu, ne glede na prejemke.

Med drugimi prihodki so izkazani prihodki, ki niso uvrščeni niti med poslovne niti finančne prihodke. izkazani so po dejansko nastalih zneskih.

k) Odhodki

odhodki so zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanja sredstev ali povečanja dolgov. pripoznajo se, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

poslovni odhodki so enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju. Med njimi se izkazujejo nabavna vrednost prodanega blaga, stroški materiala, stroški storitev, stroški dela in amortizacija.

Med drugimi poslovnimi odhodki se izkazujejo različne dajatve državi in rezervacije.

prevrednotovalni poslovni odhodki nastajajo pri opredmetenih osnovnih sredstvih, kjer predstavljajo vrednosti odpisov opredmetenih osnovnih sredstev, ki imajo še neodpisano knjigovodsko vrednost, nastajajo tudi pri prodaji osnovnih sredstev, ko knjigovodska vrednost presega prodajno vrednost in pri obratnih sredstvih, kjer predstavljajo zneske oblikovanih popravkov vrednosti iz naslova dvomljivih in spornih terjatev.

Finančni odhodki so odhodki od financiranja in naložbenja. Sestavljajo jih predvsem obračunane obresti. pripoznajo se ob obračunu, ne glede na plačila povezana z njimi.

Med drugimi odhodki so izkazani odhodki, ki niso uvrščeni med poslovne niti finančne odhodke. izkazani so v dejansko nastalih zneskih.

5. razkritja postavk v bilanci stanja5.1. NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

LETO 2011 v eUr

Dolgoročne premoženjske

pravice

Dolgoročno odloženi stroški

poslovanjaRezervni

sklad

Skupaj neopredmetena sredstva in dolgoročne

aktivne časovne razmejitve

Nabavna vrednost

Stanje 1.1.2011 234.784 361.970 6.970 603.724

Povečanja 13.872 479.416 163 493.451

Zmanjšanja 0 (70.023) (5.941) (75.964)

Stanje 31.12.2011 248.656 771.363 1.192 1.021.211

Popravek vrednosti

Stanje 1.1.2011 234.784 234.784

Amortizacija 10.205 10.205

Stanje 31.12.2011 244.989 244.989

Neodpisana vrednost

Stanje 1.1.2011 0 361.970 6.970 368.940

Stanje 31.12.2011 3.667 771.363 1.192 776.222

neopredmetena sredstva predstavljajo premoženjske pravice za računalniške programe. Aktivne časovne razmejitve so dolgoročno vračunljivi stroški za izdelavo programov za potrebe prodaje električne energije in vplačana obvezna sredstva za oblikovanje rezervnega sklada po stanovanjskem zakonu.

5.2. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

LETO 2011 v eUr

Zemljišča Zgradbe Oprema PredujmiSkupaj opredmetena

osnovna sredstva

Nabavna vrednost

Stanje 1.1.2011 25.199 1.758.784 414.578 2.198.561

povečanja 740 100.653 101.393

Zmanjšanja (43.410) (43.410)

predplačila za oS 2.000 2.000

Stanje 31.12.2011 25.199 1.759.524 471.821 2.258.544

Popravek vrednosti

Stanje 1.1.2011 1.023.328 307.517 1.330.845

Amortizacija 37.473 43.033 80.506

Zmanjšanja/odpisi (23.731) (23.731)

Stanje 31.12.2011 1.060.801 326.819 1.387.620

Neodpisana vrednost

Stanje 1.1.2011 25.199 735.456 107.061 867.716

Stanje 31.12.2011 25.199 698.723 145.002 2.000 870.924

nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev se je v letu 2011 povečala za 101.393 eUr. Zmanjšanje nabavne vrednosti zaradi izločitev je 43.410 eUr.



Družba nima najetih posojil za osnovna sredstva.poslovni prostori družbe so del nekdanjih prostorov elektra Ljubljana d.d..

popravek vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se je zaradi obračunane amortizacije povečal za 80.506 eUr in zmanjšal zaradi izločitev za 23.731 eUr.

5.3. FINANČNE NALOŽBE

tABeLA GiBAnJA FinAnčniH nALožB V LetU 2011v eUr

Delnice in deleži v pridruženih družbah

Druge dolgoročne finančne naložbe Skupaj

Dolgoročne finančne naložbe

Stanje 1.1.2011 285.676 323.157 608.833

Zmanjšanja - odprodaja (285.676) (323.157) (608.833)

Stanje 31.12.2011 0 0 0

Dolgoročne finančne naložbe so se v letu 2011 zmanjšale zaradi prodaje delnic. Družba je s prodajo ustvarila finančne prihodke v znesku 127.025 eUr.

5.4. POSLOVNE TERJATVE

KrAtKoročne poSLoVne terJAtVe Do KUpCeV v eUr

Stanje 31.12.2011 Stanje 1.1.2011

terjatve do kupcev električne energije 70.216.566 48.176.885

terjatve do ostalih kupcev 632.122 698.757

terjatve za zamudne obresti 373.580 333.879

Skupaj terjatve do kupcev 71.222.268 49.209.521

popravek terjatev do kupcev (3.357.622) (2.105.446)

Skupaj terjatve do kupcev s popravki 67.864.646 47.104.075

StAroStnA StrUKtUrA poSLoVniH terJAteV Do KUpCeV v eUr

31.12.2011 % 1.1.2010 %

nezapadle 59.622.655 83,7 40.058.897 81,4

Zapadle do 30 dni 5.163.170 7,3 4.527.810 9,2

Zapadle od 31-60 dni 1.876.477 2,6 1.127.943 2,3

Zapadle od 61-90 dni 686.537 1,0 381.695 0,8

Zapadle na 90 dni 3.873.429 5,4 3.113.175 6,3

Skupaj 71.222.268 100,0 49.209.520 100,0

Oblikovani popravek (3.357.622) (2.105.445)

Stanje 67.864.646 47.104.075

V vseh poslovnih terjatvah do kupcev je na koncu leta 2011 16,3 % takih, ki niso poravnane v roku zapadlosti, na dan 1.1.2011 jih je bilo 18,6 %. V zneskih zapadlih terjatev nad 90 dni so tudi terjatve do kupcev, ki so v postopku prisilne poravnave, v tožbi ali v stečajnem postopku in je zanje že oblikovan popravek vrednosti.

tABeLA GiBAnJA poprAVKA VreDnoSti terJAteV Do KUpCeV V LetU 2011 v eUr

Popravek izvirnih

terjatev

Popravek zamudnih

obresti Skupaj

Popravek vrednosti terjatev na dan 1.1.2011 1.952.070 153.375 2.105.445

Dodatno oblikovanje popravka iz naslova terjatev 1.353.357 85.701 1.439.058

Zmanjšanje - odpis terjatev (162.601) (24.280) (186.881)

Končno stanje popravka vrednosti terjatev 3.142.826 214.796 3.357.622

popravek vrednosti terjatev se je v primerjavi z letom 2010 povečal za 55,5 %. povečanje je predvsem posledica stečajev, prisilnih poravnav, izbrisov in tožb.

Kratkoročne poslovne terjatve do drugih predstavljajo 6,1 % vseh kratkoročnih poslovnih terjatev. Večji del odpade na terjatve za odbitni DDV, ki zapade v naslednjem obračunskem obdobju.

terjatve do kupcev niso zavarovane z zavarovalnimi inštrumenti.

5.5. DENARNA SREDSTVA

Denarna sredstva predstavljajo knjižni denar na transakcijskih računih v znesku 20.570 eUr in vezavo na odpoklic v znesku 786.217 eUr.

5.6. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE v eUr

31.12.2011 1.1.2011

odločba davčne uprave 2008 0 811.676

nezaračunani prihodki 601.081 0

Skupaj 601.081 811.676

na elektro energijo d.o.o. je bil z otvoritveno bilanco izločen sorazmerni del terjatve za davčno obveznost, ki izhaja iz tolmačenja posebnega davčnega urada, da davčni zavezanec zaradi spremembe davčne zakonodaje ni upravičen do koriščenja 100 % davčnih izgub izkazanih v obračunih davka od dohodkov pravnih oseb pred letom 2006. Družba je vložila na Upravno sodišče zahtevek za revizijo. Vrnjen je bil znesek 36.667 eUr, ki predstavlja del davčne obveznosti po odločbi za akontacijo davka iz dohodka za leto 2008.

nezaračunani prihodki so prihodki iz naslova bilančnega obračuna za prevzeto električno energijo negativnih odstopanj z Borzenom, ocenjeni za mesec december 2011. elektro Ljubljana d.d. je izstavil račun Borzenu v mesecu februarju 2012 v znesku 594.962 eUr, na podlagi dokončnega bilančnega obračuna. Znesek 6.120 pa predstavlja izdatke za vnaprej plačane stroške.

5.7. KAPITAL

Kapital družbe na dan 1.1.2011 v znesku 6.520.406 eUr je 100 % naložba elektra Ljubljana d.d.. premiki v zvezi s kapitalom so prikazani v izkazu gibanja kapitala.



tABeLA SeStAVin KApitALA v eUr

31.12.2011 1.1.2011

osnovni kapital 3.000.000 2.992.500

Kapitalske rezerve 2.509.220 3.284.228

presežek iz prevrednotenja 0 243.678

čisti poslovni izid poslovnega leta 1.454.661 0

KAPITAL 6.963.881 6.520.406

BILANČNI DOBIČEK 1.454.661 0

V letu 2011 je družba iz kapitalskih rezerv pokrivala v kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitvah izkazano terjatev po odločbi Davčne uprave v znesku 775.008 eUr. pritožba na odločbo je bila zavrnjena, zato je družba zmanjšala kapitalske rezerve. Vložen je zahtevek za revizijo odločbe.

čisti dobiček poslovnega leta 2011 je enak bilančnemu dobičku in znaša 1.454.661 eUr.

BiLAnčni DoBičeK LetA 2011 v eUr

31.12.2011

čisti poslovni izid poslovnega leta 1.454.661

BILANČNI DOBIČEK 1.454.661

Direktor družbe je v skladu s pristojnostmi, ki jih določa Zakon o gospodarskih družbah, pri pripravi zaključnega računa za leto 2011 odločil, da bilančni dobiček poslovnega leta ostane družbi kot nerazporejeni dobiček.

5.8. REZERVACIJE

GiBAnJe reZerVACiJ V LetU 2011 v eUr

Odpravnine Jubilejne nagrade Rezervacije skupaj

Stanje 1.1.2011 99.096 108.751 207.847

poraba 0 (11.653) (11.653)

oblikovano 83.798 75.981 159.779

Stanje 31.12.2011 182.894 173.079 355.973

po aktuarskem izračunu znašajo obveznosti za odpravnine ob upokojitvi na dan 31.12.2011 182.894 eUr, jubilejne nagrade pa 173.079 eUr. Jubilejne nagrade so bile izplačane v znesku 11.653 eUr. Dodatno so bile oblikovane odpravnine v znesku 83.799 eUr in jubilejne nagrade v znesku 75.981 eUr. Znesek se je v primerjavi z letom 2010 povečal predvsem zaradi spremenjenih okoliščin izven družbe, ki se upoštevajo pri aktuarskem izračunu.

predpostavke uporabljene pri aktuarskem izračunu:• število zaposlenih v družbi na dan 31.12.2011 (spol, starost, skupna in pokojninska delovna

doba, povprečna neto in bruto plača za obdobje oktober-december 2011);• način izračuna odpravnin in jubilejnih nagrad v družbi;• rast povprečne plače v višini 3 %;• nominalna dolgoročna obrestna mera 3,03 %.

5.9. FINANČNE OBVEZNOSTI

Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti predstavljajo predvsem obveznosti za prejeta posojila od bank in sicer: v eUr

31.12.2011 1.1.2011

Dolgoročne finančne obveznosti do domačih bank 5.342.289 6.634.914

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti do bank 1.298.774 1.167.791

Kratkoročne finančne obveznosti do povezanih družb 2.653.061 0

Kratkoročne finančne obveznosti do domačih bank 3.000.254 0

Skupaj 12.294.378 7.802.705

Kratkoročni del dolgoročnih posojil je v bilanci stanja izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi v znesku 1.298.774 eUr.

Za zavarovanje posojil so kot instrument zavarovanja izdane menice.

Dolgoročne in kratkoročne finančne obveznosti do domačih bank so posojila, ki so bila na družbo prenesena v procesu izločitve. najeta so bila za namene tekočega poslovanja dejavnosti nakupa in prodaje električne energije. Znesek dolgoročnih posojil predstavlja posojila, ki so najeta za obdobje nad 5 let. posojila bodo odplačana do leta 2018. povprečna obrestna mera za dolgoročna posojila v letu 2011 je bila od 1,5072 do 3,7415 %.

Kratkoročna finančna obveznost do povezanih družb je posojilo, ki ga je družbi dala matična družba na dan 1.12.2011. po posojilni pogodbi med povezanima družbama zapade posojilo do 30.5.2012 po variabilni obrestni meri, določeni na podlagi pravilnika o priznani obrestni meri (Ur.l. rS št. 141/06 in 52/07). Za mesec december je obrestna mera znašala 2,697 %.

Kratkoročne obveznosti do domačih bank predstavlja posojilo za dovoljeno zadolžitev na transakcijskem računu na dan 31.12.2011 po obrestni meri 5,6 %.

5.10. POSLOVNE OBVEZNOSTI

poslovne obveznosti so predvsem nedospele kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev. Stanje skupnih obveznosti do dobaviteljev se je na dan 31.12.2011 v primerjavi s stanjem na dan 1.1.2011 povečalo za 46,6 %. primerjava s stanjem na dan 1.1.2011 se nanaša na podatek s stanjem v otvoritveni bilanci družbe.

KrAtKoročne poSLoVne oBVeZnoSti Do DoBAViteLJeV v eUr

31.12.2011 1.1.2011

obveznosti do dobaviteljev električne energije 40.690.036 23.528.809

obveznosti do ostalih dobaviteljev 10.604.966 11.464.997

Skupaj 51.295.002 34.993.806

Druge poslovne obveznosti vključujejo obveznosti do zaposlencev za decembrsko plačo in obveznosti iz tekočega poslovanja do državnih in drugih institucij.



5.11. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

tABeLA GiBAnJA KrAtKoročniH pASiVniH čASoVniH rAZMeJiteV V LetU 2011 v eUr

Stanje 1.1.2011 Povečanje Zmanjšanje

Stanje 31.12.2011

Vnaprej vračunani stroški iz naslova poračuna odstopanj od voznih redov

303.170 382.177 (303.170) 382.177

Znesek razmejenih, nezaračunanih stroškov za nakup električne energije, predstavlja strošek, ki bo zaračunan v letu 2012, po dokončni uskladitvi bilance trgovanja z električno energijo z vsemi udeleženci v trgovanju z električno energijo.

6. razkritja postavk v izkazu vseobsegajočega donosa

primerjalni podatki za leto 2010 so podatki za dejavnost nakupa in prodaje električne energije, ki so bili objavljeni v izkazu vseobsegajočega donosa po dejavnostih v letnem poročilu elektra Ljubljana d.d. za leto 2010.

6.1. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE IN DRUGI POSLOVNI PRIHODKI

čisti prihodki od prodaje so v večjem delu prihodki od prodaje električne energije.Skupni čisti prihodki od prodaje so v letu 2011 dosegli 365.581.662 eUr, v letu 2010 pa 207.005.830 eUr. prihodki od prodaje na drobno znašajo v letu 2011 234,6 mio eUr, prihodki od prodaje na debelo pa 109,3 mio eUr. V letu 2010 prodaje na debelo ni bilo.

6.2. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV

Stroške blaga predstavljajo stroški nakupa električne energije, ki so v letu 2011 znašali 355.387.596 eUr in v letu 2010 197.633.331 eUr. V letu 2011 so se povečali predvsem zaradi večjega obsega poslovanja na trgu z električno energijo na debelo.

Stroški materiala so predvsem stroški porabe pisarniškega materiala.

Stroški storitev so bili v letu 2011 3.735.838 eUr, stroški storitev leta 2010 pa 2.323.208 eUr. Stroški storitev so predvsem stroški izdajanja računov, plačilnega prometa, provizije upravnikom in drugi stroški v zvezi z rednim poslovanjem.

6.3. STROŠKI DELA

Stroški dela vključujejo obračunane plače v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo in veljavnimi predpisi v zvezi z obračunom plač.

Za primerjalno leto 2010 je uporabljen znesek stroškov dela za dejavnost nakup in prodaja električne energije iz izkaza poslovnega izida po dejavnostih iz leta 2010. Ker je bila delitev stroškov dela v letu 2010 opravljena kot povprečenje na podlagi ključev, podatek ni povsem primerljiv s stroški dela v letu 2011.

Stroški dela so bili obračunani v višini 2.519.875 eUr v letu 2011, v letu 2010 so bili 1.578.954 eUr. od tega so bili stroški plač 1.843.308 eUr v letu 2011 in 1.173.560 eUr v letu 2010, stroški socialnih zavarovanj 292.760 eUr v letu 2011 in 153.991 eUr v letu 2010, stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlencev v letu 2011 v znesku 82.839 eUr in 52.435 eUr v letu 2010.

Drugi stroški dela so sestavljeni iz regresa za letni dopust zaposlenih, drugih prejemkov iz delovnega razmerja, povračil stroškov prevoza na delo, stroškov neobveznega nezgodnega zavarovanja zaposlenih in stroškov socialnih pomoči. Drugi stroški dela so bili v letu 2011 obračunani v znesku 300.968 eUr in v letu 2010 v znesku 198.968 eUr.

6.4. ODPISI VREDNOSTI

Amortizacija je obračunana od nabavne vrednosti osnovnih sredstev.

prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih predstavljajo oblikovane popravke vrednosti terjatev do kupcev iz naslova dvomljivih in spornih terjatev. ti so v letu 2011 za 55,5 % višji v primerjavi z letom 2010. pojasnila v zvezi z oblikovanjem in gibanjem oblikovanih popravkov terjatev so v točki 5.4. tega poročila.

6.5. DRUGI POSLOVNI ODHODKI

Drugi poslovni odhodki so v večjem delu oblikovane rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade. pojasnila so podana v točki 5.8. tega poročila.

6.6. FINANČNI PRIHODKI

Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah so prihodki od dividend in od razlike pri prodaji delnic. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev pa se v večjem delu nanašajo na zamudne obresti za nepravočasno plačilo za dobavljeno električno energijo.

6.7. FINANČNI ODHODKI

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti za obračunane obresti od posojil znašajo 328.879 eUr. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti so odhodki za obresti in se nanašajo predvsem na obveznosti do dobaviteljev iz naslova zamudnih obresti.

6.8. DRUGI PRIHODKI

Med drugimi prihodki je v letu 2010 izkazan znesek po sklepu sodišča o znižanju globe Urada za varstvo konkurence v višini 3.408.118 eUr.

6.9. DRUGI ODHODKI

V letu 2010 so med drugimi odhodki izkazani odhodki za poplačilo preveč zaračunane električne energije zaradi domnevnega usklajenega dviga cen električne energije v letu 2009 v višini 3.264.641 eUr. ostali drugi odhodki so predvsem odhodki za donacije in finančne pomoči.



6.10. ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA

Družba je za poslovno leto 2011 ugotovila čisti dobiček v višini 1.454.661 eUr. Dodatna pojasnila so v točki 5.7. tega poročila.

Splošno prevrednotenje kapitalače bi družba opravila splošno prevrednotenje kapitala, bi po preračunu na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2011, ki znaša 2 %, izkazala čisti dobiček v znesku 1.315.383 eUr.

6.11. DAVEK IZ DOHODKOV PRAVNIH OSEB

obračunan davek iz dohodkov poslovnega leta 2011 znaša 699.812 eUr.

preGLeDniCA iZrAčUnA DAVKA iZ DoHoDKoV ZA Leto 2011 v eUr

31.12.2011

Dobiček pred obdavčitvijo 2.154.473

prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo (7.342)

odhodki, ki povečujejo davčno osnovo 1.621.149

odhodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo (186.731)

Zmanjšanje davčne osnove na podlagi olajšav (70.836)

Drugo (11.653)

Davčna osnova 3.499.060

Davčna stopnja 20 %

Davek od dobička 699.812

Efektivna davčna stopnja 32,4 %

6.12. CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS OBRAČUNSKEGA OBDOBJA

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 2011 znaša 1.210.983 eUr in je zaradi spremembe presežka iz prevrednotenja finančnih naložb razpoložljivih za prodajo za 243.678 eUr manjši kot čisti poslovni izid tekočega leta.

7. Stroški po funkcionalnih skupinah v eUr

2010 2011

Stroški proizvajanja 356.688.924 193.580.133

Stroški prodaje 5.345.798 5.132.970

Stroški splošnih dejavnosti 163.113 168.542

razčlenitev stroškov po funkcionalnih skupinah zagotavlja evidenca stroškov po stroškovnih mestih in kontih. V ta namen so opredeljena stroškovna mesta in konti, ki sodijo v okvir posamezne funkcionalne skupine.

8. izkaz denarnih tokovV izkazu denarnih tokov so prikazane spremembe stanja denarnih sredstev družbe za poslovno leto 2011 in primerjalno iz preračunanih podatkov za leto 2010.

Denarna sredstva so knjižni denar na transakcijskih računih in depoziti na odpoklic.

DenArni toKoVi v eUr

Leto 2011 Leto 2010

Denarni tokovi pri poslovanju (3.494.213) (4.461.360)

Denarni tokovi pri naložbenju (91.129) (126.632)

Denarni tokovi pri financiranju 4.211.614 4.768.508

Denarni izid v obdobju 626.272 180.516

Denarni tokovi iz prejetih in danih obresti zaradi zamujenih plačil so uvrščeni v denarne tokove pri poslovanju. prejemki iz naslova obresti za dana posojila so uvrščena v denarne tokove pri naložbenju in izdatki za obresti iz naslova prejetih posojil v denarne tokove pri financiranju.

Denarni tokovi pri poslovanju in naložbenju so za obe leti negativni. Družba se je v letu 2011 in po izračunanih podatkih v letu 2010 financirala s posojili.

9. Zabilančna evidenca

ZABiLAnčnA eViDenCA VKLJUčUJe nA DAn 31.12.2011 v eUr

31.12.2011 1.1.2011

Menice 9.641.317 7.802.705

Garancije 24.127.982 21.704.578

Drobni inventar in zaščitna sredstva v uporabi 11.068 9.891

Skupaj zabilančne obveznosti 33.780.367 29.517.174

Menice predstavljajo dane menice kot sredstvo zavarovanja za prejeta posojila. njihova vrednost je enaka višini dolgov, ki jih ima družba do posojilodajalcev, ki posedujejo dane menice.

Garancije v letu 2011 predstavljajo dane in prejete garancije za zavarovanje poslov v zvezi s trgovanjem z električno energijo.



10. razkritja dogodkov s povezanimi strankamiDružba ima na dan 31. decembra 2011 terjatve in obveznosti do povezanih strank, ki so rezultat normalnega toka poslovanja: v eUr

31.12.2011

Bilanca stanja:

Sredstva:

terjatve do elektro Ljubljana d.d. 29.267

Obveznosti:

obveznosti za posojilo do elektro Ljubljana d.d. 2.653.061

obveznosti za obresti do elektro Ljubljana d.d. 10.930

obveznosti do dobaviteljev elektro Ljubljana d.d. 257.836

obveznosti do dobaviteljev eL oVe d.o.o. 123.222

Izkaz poslovnega izida:

Stroški storitev elektro Ljubljana d.d. 229.171

Stroški nakupa električne energije eL oVe d.o.o. 617.497

odhodki za obresti elektro Ljubljana d.d. 10.930

11. razkritja prejemkov članov uprave, zaposlenih na podlagi individualnih pogodb

BrUto preJeMKi UprAVe ZA Leto 2011 v eUr

Plača Povračila stroškov Regres Nagrada Bonitete Skupaj

Direktor 77.614 1.359 1.550 1.000 2.577 84.100

BrUto preJeMKi ZApoSLeniH nA poDLAGi inDiViDUALniH poGoDB ZA Leto 2011 V eUr oD DeCeMBrA 2011 DALJe v eUr

Št. zaposlenih Plače Povračila stroškov Bonitete Skupaj

3 17.246 339 157 17.742

Družba na dan 31.12.2011 nima terjatev, danih poroštev ter obveznosti do navedenih skupin oseb.

12. Možne in prevzete obveznostipo stanju na dan 31. decembra 2011 so vloženi in še vedno odprti različni tožbeni zahtevki proti družbi, vendar pa v nobenem primeru ne gre za spor večjih vrednosti.

Za razumno oceno morebitnih izidov odprtih in vloženih zahtevkov, ali za oceno plačil zaradi morebitnih izgub pri posameznih tožbah, so informacije še nezadostne.

13. Dogodki po datumu bilance stanjaLetno poročilo je potrdil direktor družbe dne 15.5.2012.

po datumu bilance stanja, do dne 17.5.2012, v družbi ni prišlo do drugih dogodkov, ki bi vplivali na izkazana sredstva in vire sredstev na dan bilance stanja.

elektro Ljubljana d.d. je družbi dala poroštvo do zneska 12 mio eUr za obdobje enega leta. Družba do konca aprila 2012 še ni prešla na trgovanje z izvedenimi finančnimi inštrumenti, prav tako še ne nastopa na borzi v Leipzigu.

14. Stroški revizorjevStroški revidiranja računovodskih izkazov družbe so za leto 2011 znašali 6.500 eUr brez DDV.

15. odnosi z obvladujočo družbo in izjava po 545. členu ZGD-1

Za obdobje od 1.1.2011 do 30.11.2011 so bili stroški in odhodki skupnih strokovnih služb, najema in ostalih posrednih storitev, na podlagi povprečenja s ključi, pripisani elektro energiji d.o.o. v znesku 1.489.110 eUr.

od 1.12.2011 posluje družba v svojem imenu in za svoj račun.

Družba elektro Ljubljana d.d. je s 1.1.2011 postala obvladujoča družba elektro energije d.o.o.

elektro Ljubljana d.d. ima od 1.12.2011 z elektro energijo d.o.o. sklenjene naslednje pogodbe:• pogodbo o izvajanju računovodskih, kadrovskih in pravnih storitev ter storitev povezanih z

uporabniki omrežja, telekomu nikacijske storitve in storitve informacijske tehnologije;• pogodbo o najemu poslovnih prostorov z opremo na dislociranih enotah;• pogodbo o storitvah zagotavljanja merilnih podatkov o dinamiki pretokov električne energije;• pogodbo o nudenju najema začasnih elektro omaric in potopnih omaric ter zaračunavanje

zamenjave varovalk in• posojilno pogodbo za kratkoročno posojilo za znesek, ki je bil ugotovljen po izčlenitvi in

iz medsebojnega tekočega poslovanja v decembru 2011. posojilo bo v celoti vrnjeno do 30.5.2011.

pogodbe se uporabljajo od 1.12.2011 dalje. Stroški po navedenih pogodbah za mesec december 2011 so 107.699 eUr. Stroški posojila so za december 2011 znašali 10.930 eUr.

V poslovnem letu 2011 je elektro energija d.o.o. poleg poslovanja z obvladujočo družbo, poslovala tudi z njo povezanimi družbami. pri teh poslih družba ni bila prikrajšana ali oškodovana. V letu 2011 elektro energija d.o.o. ni sklepala pravnih poslov in v tem letu ni bilo dejanj, ki bi jih družba storila ali opustila na pobudo ali v interesu obvladujoče družbe ali z njo povezanih družb.

podrobnejši podatki o vrednosti in vsebini poslov z obvladujočo družbo in z njo povezanimi družbami ter odvisno družbo so, v kolikor so pomembni, predstavljeni v posameznih točkah računovodskega poročila.



16. Kazalniki poslovanja IZJAVA DIREKTORJA

Direktor potrjuje računovodske izkaze družbe elektro energija d.d. za leto, končano na dan 31. decembra 2011.

Direktor potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve; da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja in da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2011.

Direktor je odgovoren tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake ter za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi.

Direktor je seznanjen z vsebino sestavnih delov letnega poročila družbe elektro energija d.d. za leto 2011 in s tem tudi s celotnim letnim poročilom. Z njim se strinja in to potrjuje s svojim podpisom.

Družba pri svojem poslovanju upošteva priporočila Agencije za upravljanje kapitalskih naložb.

Za rFS eLeKtro enerGiJA d.o.o.nevenka Lavrič mag. Gregor Božič

Ljubljana, dne 17. maja 2012

KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA 1.1.2011 31.12.2011

Stopnja osnovnosti investiranja = osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / sredstva 0,02 0,01

Stopnja finančnosti investiranja = vsota dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb ter naložbenih nepremičnin / sredstva

0,01 /

Stopnja dolgoročnosti investiranja = vsota osnovnih sredstev in dolgoročnih aktivnih časovnih razmejitev (po neodpisani vrednosti), dolgoročnih finančnih naložb, naložbenih nepremičnin in dolgoročnih poslovnih terjatev / sredstva

0,03 0,01

KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA

Stopnja lastniškosti financiranja = kapital / obveznosti do virov sredstev 0,12 0,09

Stopnja dolgoročnosti financiranja = vsota kapitala, dolgoročnih dolgov in dolgoročnih rezervacij ter dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev / obveznosti do virov sredstev

0,26 0,17

KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev = kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)

7,51 8,00

Koeficient neposredne pokritosti kartkoročnih obveznosti (hitri koeficient) = likvidna sredstva / kratkoročne obveznosti

0,00 0,01

Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) = vsota likvidnih sredstev in kratkoročnih terjatev / kratkoročne obveznosti

1,29 1,17

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) = kratkoročna sredstva / kratkoročne obveznosti

1,29 1,17

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI

Koeficient gospodarnosti poslovanja = poslovni prihodki / poslovni odhodki 1,01

Koeficient celotne gospodarnost = prihodki / odhodki 1,01

KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI

Koeficient čiste donosnosti sredstev (ROA) = čisti poslovni izid / povprečna sredstva 0,02

Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) = čisti poslovni izid v poslovnem letu / povprečni kapital (brez čistega poslovnega izida proučevanega leta)

0,24

Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala = izplačana udeležba v dobičku v poslovnem letu / povprečni osnovni kapital

/

KAZALNIKI OBRAČANJA

Koeficient obračanja celotnih sredstev = prihodki / povprečna sredstva 5,74

Koeficient obračanja terjatev iz poslovanja = poslovni prihodki / povprečne terjatve iz poslovanja 6,36

Koeficient obračanja zalog = poslovni prihodki / povprečne zaloge /

LETNO POROČILO 2011 Elektro energija d.o.o.RAČUNOVODSKO POROČILO70

letno poroČilo 2011 - elektro energija · pdf fileelektro energija, podjetje za prodajo...

Documents