Leto V I I . / Stev. 46 a POSEBNI IZDAJI K r a n j , 15. novembra 1954

G L A S G O R E N J S K E U R E J A UREDNIŠKI O D B O R / O D G O V O R N I U R E D N I K S L A V K O B E Z N I K / UREDNIŠTVO I N U P R A V A : K R A N J , K O R O ŠKA C. 6; T E L E F O N 475; T E K R A C . P R I N B K R A N J - O K O L I C A ŠT. 624-»T«-127 / P O S A M E Z N A ŠTEVILKA S T A N E 10 D I N

01 adtalilf/i

P rvo obdobje razprav o novi upravni razdelitvi Gorenjske je za nami. Po vsej Gorenjski je Socialistična zveza organizirala široko razpravo o bistvu in vlogi bodočih komun. O tem so razpravljali člani SZDL na množičnih sestankih, ponekod pa so .se o tem pogovorili že na zborih volivcev. V dosedanjem kranjskem okraju so nekateri zbori volivcev že dokončno odločili, v katero komuno naj se vključi njihova občina.

Živahna razprava na terenu je omogočila razčistiti vsa napačna pojmovanja o komunah. Zato smo logično prišli do tega, da se je treba lotiti problema ozemeljske razmejitve med posameznimi komunami. To 5« toliko važneje zato, ker s pravnega stališča ni možno spreminjati dosedanje upravne razdelitve brez pristanka Ljudske skupščine, oziroma ne brez spremembe zakona o dosedanji upravno teritorialni razdelitvi. Ce hočemo torej, da bodo komune na Gorenjskem formirane do 1. januarja prihodnjega leta, potem je treba do konca tega meseca razčistiti vsa vprašanja glede ozemlja, ki bi ga zasegle posamezne komune.

Dosedanja razprava na terenu, podrobne gospodarske analize in plodno delo posameznih odborniških komisij, vse to je omogočilo, da je Pripravljalni odbor za formiranje komun na Gorenjskem na svojem ses>?an-ku dne 13. novembra osvojil po izčrpni razpravi konkretne zaključke o teritorialni razdelitvi obeh dosedanjih okrajev na bodoče komune. Te zaključke danes objavljamo.

Seveda so se med razpravo in se še danes pojavljajo pri tem različne težave, ki pa niso tolikšne, da se ne bi dale rešiti. Povsod tam, kjer je dvomljivo, kakšna rešitev bi bila najboljša, je Pripravljalni odbor v svojem predlogu predvidel, naj se o tem izjavijo volivci. Pripravljalni odbor se je pri določanju upravnih meja izogibal predvsem kosanju katastrskih občin. Edina izjema v dosedanjem kranjskem okraju

(Nadaljevanje na 2. str.)

Pred formiranjem komun na Gorenjskem

G O R E N J S K A N A J B I I M E L A D E S E T K O M U N Po pred logu p r ip rav l j a lnega odbora za formiran je k o m u n

na Goren j skem naj b i na tem območju obstojale naslednje komune :

1. B L E D 2. B O H I N J 3. C E R K L J E 4. J E S E N I C E 5. K R A N J 6. P O L J A N S K A D O L I N A 7. R A D O V L J I C A 8. SELŠKA D O L I N A 9. ŠKOFJA L O K A

10. T R Z l C

1. K O M U N A B L E D

K o m u n a b i obsegala dosedanj i up ravn i občini B l e d i n Gor je v celot i . Razen tega b i se k b le j sk i k o m u n i priključil (brez kakšnih naselij ) de l k a tas t rsk ih oočin Boh in j ska Ceš-nj i ca , B o h i n j s k a Sredn ja vas in Gorjuše, i n s icer de l , k i predstav l ja s t rn jen gozdni k o m pleks splošnega l judskega pre moženja na P o k l j u k i , s čimer bi se zagotovi lo enotno gozdno gospodarjenje skupaj z os ta l im de lom državnega gozda na P o k l j u k i .

2. K O M U N A B O H I N J

K o m u n a b i obsegala dosedanj i u p r a v n i občini B o h i n j s k a B i s t r i c a in Sredn ja vas v B o h in ju . Iz enak ih razlogov k a ko r p r i b l e j sk i b i k boh in j sk i k o m u n i pr ipade l de l ka tas t rsk ih občin Boh in j ska Be l a , L a n c c v o in Selo s s t rn j en im državnim gozdn im kompleksom.

3. K O M U N A C E R K L J E

K o m u n a b i obsegala dosedanjo upravno občino Cerk l j e .

i l ' • 1 • 4. K O M U N A J E S E N I C E

K o m u n a bi obsegala dosedanje upravne občine Dov j e -Mo j -strana, Jesenice i n K r a n j s k a gora. Glede na nekatera mnenja o priključitvi dela upravne občine Žirovnica h k o m u n i J e senice je (pr iprav l ja ln i odbor mnenja , naj se celotna občina Žirovnica priključi h k o m u n i Radov l j i ca . Za priključitev h

k o m u n i Jesenice b i prišla v e r jetno v poštev le katastrska občina Žirovnica z nase l j i Breg , Moste in* Žirovnica. P r i p r a v l j a ln i odbor priporoča, naj o tem odloči zbor vo l i vcev .

5. K O M U N A K R A N J

K o m u n a K r a n j b i obsegala dosedanje upravne občine B e -snica, Gor i ce , Jezersko , K r a n j , Mavčiče, Nak l o (del), P reddvor , Predosl je , Smledn ik , Šenčur, Zabn i ca (del).

Dosedanja up ravna občina N a k l o naj b i p r i pad l a k o m u n i K r a n j z izjemo ka tasVske občine Dupl je , k i obsega nase l ja : Sp . Dupl je , Zadraga In Zg . D u plje. T a nasel ja naj b i p r i p a dla h k o m u n i Tržič. Glede na različna mnenja o tem v p r a šanju pa p r i p r a v l j a l n i odbor priporoča občinskemu l judske mu odboru Nak l o , naj zagotovi večinsko iz javo vo l i vcev celotnega področja teh nasel i j o tem, a l i naj pr ipadejo k r a n j s k i a l i tržiški k o m u n i .

Od dosedanje upravne občine /.abnica naj b i pr ipad le h k o m u n i K r a n j občine B i tn j e z n a se l j i Spodnje B i tn j e , Srednje B i tn j e i n Zgornje B*tn

N e k a j z a n i m i v i h p o d a t k o v o površini, p r e b i v a l s t v u In g o s p o d a r s k i moči p o s a m e z n i h k o m u n

IZ P O D A T K O V NA T A B E L I J E RAZVIDNO, d a k o m u n i J e s e nice i n K r a n j ustvar jata g l avn i de l presežnih sredstev, k i bodo uporab l j ena za negospodarske invest ic i je na področju obeh k o m u n , v precejšnjem de lu pa se bodo ista z družbenim p lanom okra ja mora l a p r e l i v a t i v gospodarsko manj razv i te k o m u ne.

Iz tabele v i d imo nadal je , da nova skupnost k o m u n v " * W 1 ne povečuje višine adm in i s t r a t i v n i h proračunov, temveč se s prenosom ob lastn ih funkc i j menja b istveno le razde l i tev s r ed stev v s k l a d u z n o v i m i potrebami posameznih k o m " "

Zato se znižuje proračun bodočega okra jnega l judskega od -boro zo približno 203 mi l i j one d inar jev , proračuni k o m u n pa bodo zarad i tega k r i l i sledeče proračunske izdatke, k i so doslej obremenjeva l i proračune obeh ok ra jn ih l j udsk ih odborov i n s i cer :

a) pospeševanje kmet i j s t va , b) f unkc i ona ln i i zda tk i Sveta

za prosveto kot na p r i m e r raz

ne podpore, tečaji, ekskurz i j e , učila i td. ,

c) predvojaška vzgoj-č) vs i osebni i zda tk i prosvet

n i h delavcev, d) vs i funkc iona l . i zda tk i Sve

ta za soc. skrbs tvo kot n . pr . podpore, subvenc i j e , ko loni je , štipendije i td. ,

e) f unkc i ona ln i i zda tk i zd rav stva kot n. pr . stroški zdrav l j e n ja i td . ,

f) osebni in t v a r n i i zda tk i prevent ivne zdravstvene službe z iz jemo okrajne h ig ienske postaje i td .

P r i tem je treba poudar i t i , da temel j i p r i n c i p nove razde l i tve

proračunskih sredstev po k o m u n a h na proračunih iz 1. 1954, upoštevajoč letošnje i n s t rumen te de l i t ve sredstev, k i j i h do ločata zvezn i i n republiški družbeni p lan .

O m e n i t i je t reba tud i , da p r i kazana razde l i tev proračunskih zneskov po k o m u n a h predstavl ja le o k v i r sredstev, s k a t e r i m i naj b i komune razpolagale za pokr i t j e s vo j ih potreb, n j i hov de f in i t i vn i obseg za leto 1955 pa bo določen pozneje z družbenim p l a n o m okra ja na osnovi ins t rumentov zveznega i n republiškega p lana za leto 1955, k i zaenkrat še niso poznani

I. K o m u n a B l e d

0& oMaciivi (Nadaljevanje s 1. str.)

je katastrska občina Križna gora, od katere naj bi se odcepilo naselje Čepule, ki naj bi prišlo v komuno Kranj, medtem ko bi ostala naselja te katastrske občine prišla v komuno Škofja Loka. V dosedanjem radovljiškem okraju pa naj bi se katastrske meje gozdnih površin prilagodile komunam bled, Bohinj in Radovljica, tako da bi predstavljale strnjene gozdne komplekse, ki gravitirajo k posameznim komunam, kar pa je hkrati istovetno z gravitacijskimi področji lesno predelovalnih obratov.

O teritorialni razdelitvi Gorenjske na posamezne komune je razpravljal 12. novembra tudi sekretariat novega skupnega Okrajnega odbora SZDL in je osvojil osnovne principe nove upravne razdelitve. Ta načela so bila tudi temelj razgovoru sekretariata s predstavniki Poljanske doline, kjer so prišli do skupnega zaključka, kakšna naj bi bila najboljša rešitev za Poljansko dolino.

Material o bodočem obsegu in o številu komun na Gorenjskem je torej pred nami. Pr i pravljalni odbor se je potrudil, da ga dokumentira /. izdatnimi gospodarskimi in političnimi analizami, ki naj dokažejo, da meje novih upravnih skupnosti niso administrativen akt, marveč da te meje diktirajo globlji, gospodarski in politični vzroki.

B L E D Z OKOLICO predstavl ja gospodarsko specifično področje že zato, k e r m u , daje poseben poudarek tur i z em. T a da je 80% ce lokupnega narodnega dohodka na tem področju i n za to ter ja posebno obravnavanje . De jansko predstav l ja ta dosedan j i u p r a v n i občini B l e d i n G o r je zaključeno turistično enoto, k i se v vseh o z i r i h dopo ln ju jeta.

K o m u n a m e r i 20.515 ha. O d tega je kmet i j ske površine 25,6 odstotkov, gozdov 61,7%, nero dovi tne površine pa 12,7%. S preusmer i t v i j o de la kmet i j ske

pro izvodnje v v r tno ku l tu r o i n gojenje sočivja b i se da l n a rodn i dohodek tud i iz k m e t i j s t va bistveno povečati, ^ker nud i turistični B l e d ugodno tržišče za te a r t i k l e . S priključitvijo i zda tn ih gozdnih površin, k i težijo v ble jsko ko t l ino , bo tudi gozdarstvo doprinašalo lepa sredstva za razvoj tega področja , še posebno zato, k e r je pokljuški les večinoma dragocen i n po sve tu i s k a n resonančni les. Nerodov i tno površino p r e d stavl ja jo do sedaj ne i z rab l j en i v i sokogorsk i pašniki l n pa s k a lovje.

Čeprav predstav l ja p redv ide na b le j ska k o m u n a zaenkrat še pas ivno enoto, se bo s spre membo gospodarske s t rukture n j en položaj l ahko bistveno zboljšal.

Poseben p rob l em ble jske k o mune predstav l ja asanaci ja B le j skega jezera kot pogoj za obstoj i n nada l jn j i razvoj t u j skega prometa . Sredstva za r e šitev tega perečega prob lema bo ra zuml j i vo t reba i ska t i tud i i zven komune B l e d .

II. K o m u n a Boh in j

BOHINJSKA KOTLINA , k i naj b i preds tav l j a la bodočo B o h in jsko komuno , je tako gospodarsko kot t e r i to r ia lno z a k l j u čena enota. T a komuna , čeprav trenutno v o k v i r u desedanj ih gospodarsk ih ins t rumentov n i zmožna p o k r i v a t i svojega a d min i s t ra t i vnega proračuna, p r e d s tav l ja v svo j i pe rspek t i v i lepo gospodarsko enoto z vsemi po goji za svoj razvo j . Z m a j h n i mi ' i n v e s t i c i j sk im i s redstv i i n ured i tv i j o neka te r ih de lavn ic , s postav i tv i jo l esno- industr i j skega obrata za izdelavo lesne moke ter z nada l j n j im razv i j an j em t u r i zma i n lesne industr i j e so po dan i pogoj i za uspešen gospoda r sk i razvo j .

(Nadal jevanje na 4. str.)

Gorenjska naj bi imela deset komun (Nadal jevanje s 1. str.)

zen katastrske občine P o d v r h z nase l j i : Cetena ravan , Jarčje brdo, K r i v o brdo, M l a k a , P o d v r h i n Zapreva l j . T a nasel ja naj b i p r i pad la k o m u n i Škofja L o k a .

O d upravne občine Zminec naj b i p r i p a d l a k o m u n i P o l j anska do l ina katas t rska občina K o v s k i v r h z nase l j i : B u k o v v r h i n K o v s k i v r h , dočim b i ostale katastrske občine p r i p a dle k o m u n i Škofja L o k a .

7. K O M U N A RADOVLJ ICA

K c m u n a bi obsegala dosedanje upravne občine Begunje na Gorenjskem, Črnivec, Kropa, Podnart, Radovljica in Žirovnica, i n s icer vse v celot i . G l e de priključitve de la upravn3 občine Žirovnica (naselja B.-eg, Moste in Žirovnica) k o m u n i Jesenice ve l j a p r ipomba p r i k e m u n i Jesenice. O d dosedanje upravne občine Radov l j i c a h i se h boh in j sk i k o m u n i p r i k l i u -čil komp leks državnih gozdov na Jelovici (del k. o. Lanoovo).

8 K O M U N A S E L Š K A D O L I N A

s S E D E Ž E M v Ž E L E Z N I K I H K o m u n a b i obsegala doseda

nje upravne občine Za l i l og , Železniki in Selca (del). P r i p r a v l j a l n i odoor pred laga, da se od dosedanje občine Se lca iz loči ka tas t rska občina Zgorn ja Luša z nase l j i : P rapro tno , Sp. Luša, Sv . Tomaž, Zgorn ja Luša, k i naj se vključijo v komuno Škofja L o k a , o čemer naj odloči zbor vo l i vcev .

9. K O M U N A Š K O F J A L O K A

K o m u n a b i obsegala dosedanje upravne občine škofja Loka, Zminec (del), Zabnica (del), Poljane (del) in Selca (del).

Dosedanja up ravna obč. Z m i nec naj b i p r i pad l a h k o m u n i Škofja L o k a z iz jemo ka tas t r ske občine K o v s k i v r h z nasel j i B u k o v v r h i n K o v s k i v r h , k a r b i p r ipad lo k o m u n i P o l j a n s k a do l ina .

O d dosedanje upravne občine Z a b n i c a naj b i k o m u n i Škofja L o k a pr ipad le katastrske občine Dor far je (naselja: Dor far je , Fo rme i n Sv. Duh) , Pevno (nase l ja : C rng rob , Moškrin in P e v no) in od katastrske občin«

Križna gora nase l ja : Križna gora , L a v t r s k i v r h i n P l a n i c a , dočim b i naselje Cepule te k a t a strske občine pr ipad lo k o m u n i K r a n j .

O d dosedanje upravne občine Po l jane naj b i p r i pad l a h k o m u n i Škofja L o k a samo k a t a s t r ska občina P o d v r h z nase l j i : Cetena ravan , Jarčje brdo, K r i vo brdo, M l a k a , P o d v r h l n Z a preva l j , dočim b i ostale ka t a strske občine pr ipad l e k o m u n i Po l j anska do l ina .

Od dosedanje upravne občine Se lca naj b i p r i pad l a k o m u n i Škofja L o k a ka tas t r ska občina Zgorn ja Luša z nase l j i : P i a -pretno, Spodnja Luša, Sv . T o maž in Zgorn ja Luša, dočim b i ostale katastrske občine p r i p a dle k o m u n i Selška do l ina .

10. K O M U N A TRžlC K o m u n a b i obsegala doseda

njo upravno občino Tržič ln de l dosedanje občine Naklo. Od dosedanje občine N a k l o naj b i p r i pad la tržiški k o m u n i ka tas t rska občina Dupl j e , k i obsega nasel ja Spodnje Dup l j e , Zadraga ln Zgornje Dupl j e . O tem naj odločijo volivci t»h naselij.

Povr

šina

, pr

ebiv

alst

vo, n

arod

ni d

ohod

ek i

n sr

edst

va k

omun

P

ov

rš

ina

Pr

eb

iv

als

tv

o K

met

. pr

eb.

Nar

odni

doh

odek

po

S

reds

tva

v 00

0 di

n

Od

tega

v

o

' Ift

tr

i Si r&

K

omun

a a

Aktivni (osebe s samostojnimi dohodki)

"S

c O

d te

ga v

0/ o

|

Na 1 preb. odpade v 000.— din

skup-iun

Admin. prori dosedanjih o čin in OLO 1!

o a

a i s

Raz

lik

a +

ali

—

Kom

una

ha

Obdelova površina

Kmetijski površina

Gozdna površina

Nerodov. površina

Skup

aj

Aktivni (osebe s samostojnimi dohodki)

Vzdrževa:

Industr. skup.

Kmet. skup.

Obrt. skup.

Ostale

Obdelova površine

Kmetijsk površine

Skup

aj

v 00

0 d

in

Industr. In ostalo

Kmetijstvo

Na 1 preb. odpade v 000.— din

Sredstva komun in nosti kom

Admin. prori dosedanjih o čin in OLO 1!

Proračun prenosu petenc 19

Raz

lik

a +

ali

—

Ble

d 20

.515

9,

7 25

,6

61,7

12

,7

8624

4.

330

4.29

4 43

,5

16,3

8,

0 32

,2

110

29

413.

730

68,1

31

,9

46

18.5

14

38.3

11

58.1

32

—

39.6

18

Boh

inj

30.3

29

4,2

37,4

39

,4

23,2

5.

089

2.72

3 2.

366

23,5

34

,0

7,5

35,0

13

0 15

24

1.67

9 44

,1

55,9

47

13

.338

16

.525

36

.194

—

22

.856

Cer

klj

e 7.

666

36,5

45

,2

50,7

4,

1 4.

828

2.69

0 2.

138

17,8

57

,5

8,4

16,3

99

79

18

6.37

5 26

,2

73,8

39

18

.720

3.

266

11.9

57 +

6.

763

Jese

nic

e 33

.233

5,

5 21

,6

51,6

26

,8

20.5

22

10.5

39

9.98

3 61

,1

5,0

5,3

28,6

55

14

8,

454.

210

99,0

1,

0 41

1 49

3.74

8 10

3.68

0 12

4.64

7 +

369.

101

Kra

nj

37.6

54

23,5

34

,6

55,1

10

,3

30.7

;i5

19.6

59

17.0

76

46,0

20

,2

7,0

26,8

80

55

6,

925.

677

93,2

6,

8 18

0 48

1.41

7 14

8.92

2 18

7.64

5 -f

29

3.77

2

Pol

jan

ska

21.0

02

17,3

37

,7

58,4

33

,9

10.0

82

5.48

4 4.

598

17,5

49

,8

9,1

23,6

13

3 61

31

5.63

5 54

,8

45,2

31

14

.491

10

.997

32

.562

—

18

.071

Rad

ovlj

ica

17.3

72

22,5

42

,1

51,6

6,

3 13

.122

6.

587

6.53

5 46

,6

17,7

; 7,

6 28

,1

59

32

1,40

9.10

5 88

,3

11,7

10

7 59

.915

37

.880

80

.098

—

20

.183

Selš

ka

19.2

66

8,7

30,6

66

,0

3,4

6.24

3 3.

129

3.11

4 23

,9

41,3

' 8,

7 26

,1

149

42

300.

625

62,3

37

,7

48

23.6

18

8.49

3 23

.783

16

5

Sk.

Lo

ka

11.7

69

26,1

36

,7

58,4

4,

9 11

.351

62

34

5.11

7 36

,0

20,2

7,

3 36

,5

74

53

806.

416

83,7

16

,3

• 71

41

.153

40

.173

49

.588

—

8.

435

Trž

ič

16.3

46

8,8

26,7

63

,3

10,0

10

.951

5.

978

4.97

3 53

,1

12,9

7,

0 27

,0

80

74

2,25

1.10

5 96

,9

3,1

205

110.

087

46.3

50

53:2

32

+ 56

.855

Pro

raču

ni

kom

un

skup

aj

1,27

5.00

1 45

4.59

7 65

7.83

8 +

617

163

Pro

raču

ni

OL

O •

474.

304

271.

063

Sk

upn

ost

kom

un

215.

152

14,1

32

,6 i

54,7

i 12

,7 1

27.5

47

67.3

53

60.1

94

42,6

22

,2

7,1

28,1

90

39

21

,304

.557

92

,1

7,9

167

1,27

5.00

1 92

8.90

1 i

928.

901

-f

346.

100

> OB

O

o M

«-<

P3

Op

om

ba

: P

odat

ki

o pov

ršin

ah

so

po

vzet

i iz

st

ati

stič

nih

p

od

atk

ov

za

leto

19

54

Pod

atk

i o

pre

biva

lstv

u

po

pop

isu

pre

biv

als

tva

31.

3.

1953

(I

nte

rna

pu

bli

ka

cija

št

. 7-

1954

Z

avo

da

za

stat

. in

ev

iden

co

LRS)

. M

ed

akti

v ne

p

reb

iva

lce

so

štet

e vs

e ose

be

z la

stn

imi

doh

odk

i (v

si

zap

osl

eni

in

tist

i,

ki

so

ob

pop

isu

nav

edli

, d

a im

ajo

la

stn

e d

oh

od

ke

in

da

se

od

teh

do

ho

dk

ov

pre

živl

jajo

).

Sre

dstv

a k

omu

n

po

dru

žben

em

pla

nu

in

pro

raču

nu

za

le

to

1954

.

ČE P O J M U J E M O K O M U N O K O T DOLOČENO POL IT IČ N O , G O S P O D A R S K O , K U L T U R N O IN DRUŽBENO E N O T O P O T E M J E LOGIČNO, D A M O R A M O H K R A T I Z R A Z G O V O R I O V S E B I N I N O V E U P R A V N E R A Z D E L I T V E P O S V E T I T I V S O P O Z O R N O S T T U D I T E R I T O R I J U . T O R E J O B S E G U T E N O V E S A M O U P R A V N E C E L I C E .

II. K o m u n a Boh in j (Nadal jevanje z 2. str.)

T a k o m u n a bo po t e r i t o r i j u , največja v dosedanjem radov ljiškem ok ra ju , saj m e r i 30329 hektarov . O d te površine od pade n a kmet i j ske površina 37,4%. Gozdov je 39,4%, ne ro d o v i t n i h površin 23,2%, ka r v g l a vnem preds tav l j a ska lov je v h r i b i h . P o p r e b i v a l s t v u je ta k o m u n a na jmanj nasel jena od vseh štirih us tanov l j en ih k o m u n v dosedanjem radovljiškem okra ju .

O d ce lokupnega števila p r e b i

va lcev 5.089 je 2.723 oseb s sa mos to jn im i dohodk i , od k a t e r i h se uvršča v i ndus t r i j sko s k u p i no 23,5%. P o u d a r i t i moramo , d a odhaja iz B o h i n j , ko t l ine vsak dan na delo na Jesenice p r i bližno 160 de lavcev . O d ce lokupnega ak t i vnega p r eb i va l s t va je v k m e t i j s k i p r o i z v odn j i ne posredno za jet ih 3 4 % . K m e t i j stvo i m a v B o h i n j s k i d o l i n i le ve l i ke možnosti razvo ja , z las t i pa živinoreja, saj predstav l ja jo obsežni p l a n i n s k i pašniki i n znano s i ra rs t vo že sedaj i zdaten v i r narodnega dohodka .

III. K o m u n a C e r k l j e P R E D L A G A N O K O M . C E R

K L J E t v o r i dosedanja občina Ce rk l j e , k i .spada m e d i z raz i to močno razv i te kmet i j ske občine i n sama po sebi t v o r i s amostojno gospodarsko enoto.

O d ce lokupnega p l an i r anega narodnega dohodka v l e tu 1954 i z v i r a iz k m e t i j s t v a 73,8% i n j e k o m u n a v t em pog ledu na p r v e m m e s t u v O k r a j u .

S t r u k t u r a zemljišč C e r k l j a n ske p lanote , k i opredel ju je v g l a vnem kmet i j sko dejavnost i n gozdarstvo, je r a z v i d n a iz n a s l edn j ih številk:

Površina v % Občina obd. kmet . gozd. C e r k l j e 36,5 45,2 50,7

R a z l i k o (med (odstotkom obde lova lne in kmet i j ske površine predstav l ja jo senožeti i n pašniki, k i znašajo v občini C e r k l j e komaj 8,7%. O d p r e d v i d e n i h k o m u n i m a ta k o m u n a najvišji odstotek k m e t i j s k i h površin.

A k o a n a l i z i r a m o posejane (obdelovalne) površine, v i d i mo, da odpade od pose janih površin 44,9% na žitarice, več k a k o r po l o v i ca pa na k r m s k e rast l ine i n v r t n i n e .

P o p r i m e r j a v i g o rn j ih podat kov s poda tk i o številu živals k i h enot na 100 ha kmet i j ske površine — ta po jem zajema poleg obde l ova ln ih površin t u d i senožeti i n pašnike — v i d i mo, da odpade v občini 105 g lav živine na 100 ha a l i 3 6 % nad o k r a j n i m povprečjem. K l j u b v i s o k e m u povprečku živine g le de na ostale komune je pa še vedno dana možnost za n a d a l j n j i d v i g živinoreje.

Z a n i m i v o je, da i m a občina, čeprav i z raz i to kmečka, le ne kaj nad po lov i co pro i zvodnega kmečkega p r eb i va l s t v a (57,5%). K l j u b t e m u pa je po sestavu

kmečkega p r eb i va l s t va na p r v e m mes tu v dosedanjem o k r a j u K r a n j . A k o (primerjamo od stotek pro i zvodnega i n d u s t r i j skega p r eb i va l s t v a v k o m u n i (17,8%) v i d imo , da i m a skoro enak odstotek le P o l j a n s k a dol i n a (17,5%) ter d a je is t i več kot enkra t manjši v p r i m e r j a v i s povprečkom indus t r i j skega p r e b i v a l s t v a dosedanjega o k r a j a K r a n j (38,6%).

P r i ana l i z i p r eb i v a l s t v a ugotav l j amo, da znaša o b r e m e n i tev obde lova lne površine s k m e t i j s k i m p r eb i va l s t v om 99, t. j . v višini povprečka dosedanjega okra ja K r a n j , k i znaša 98 a l i nekaj več od povprečka bodočega okra ja , k i znaša 90. To k a že, da iz občine odhaja odv i sna de l o vna s i l a bodosi v i n d u s t r i jo, bod is i v obrt v področja os ta l ih k o m u n k ran j skega o k r a ja . T a odv i sna de l ovna s i l a je zapos lena v g l a vnem v K r a n j u i n to.245 de lavcev .

IV. K o m u n a J e s e n i c e

DRUŽBENI VPLIV JESENIC za rad i močne koncentrac i j e i n dustr i j e presega meje p r e d l a ganega območja jeseniške k o mune , saj se voz i jo l judje ' na delo iz dosedanjega okra ja R a dov l j i c a , i n s icer iz občin:

B l e d 303 od s k u p n i h 5.381\ p r eb i va l c e v a l i 5,64%

Begun je 54 od s k u p n i h 1.495 p reb i va l c ev a l i 3,62% B o h . B i s t r i c a 142 od s k u p n i h 3.087 p r eb i va l c e v a l i 4,50% Črnivec 79 od s k u p n i h 1.133 p r eb i va l c e v a l i 7,00% M o j s t r a n a 375 od s k u p n i h 1.788 p r eb i va l c e v a l i 21,00% Gor j e 437 od s k u p n i h

3.065 p reb i va l c ev a l i 14,25%

K r a n j s k a gora 288 od s k u p n i h 2.733 p reb i va l cev a l i 10,55% K r o p a 20 od s k u p n i h 1.501 p r eb i va l c e v a l i 1,33% P o d n a r t 93 od s k u p n i h 1.419 p reb i va l cev a l i 6,56% Radov l j i c a 304 od s k u p n i h 4.769 p reb i va l c ev a l i 6,40% Sredn ja vas 24 od s k u p n i h 1.882 p r eb i va l c e v a l i 1,28% Žirovnica 430 od s k u p n i h 2.559 p reb i va l c ev a l i 16,80% Z a r a d i navedenega nastaja se

veda vprašanje razme j i t ve med Radov l j i c o i n J e s en i cam i . Iz n a veden ih številčnih pokazate l jev s led i , da imajo Jesenice i z r ed no močan v p l i v glede za i ios lo-van j a l j u d i skora j v ce lo tnem dosedanjem o k r a j u Radov l j i c a . V e n d a r je n a r a v n a k o n f i g u r a

c i ja terena v tem prede lu taka . da je glede na bistvo i n funkci jo komune najustrezneje , če se spo j i področje, k i naravno g r a v i t i r a k Radovljiški p lanot i v samostojno radovljiško k o m u no, k e r bomo na ta način doseg l i v t em obdob ju široko vzpodbudo za nadal jn je r a z v i janje gospodarstva i n k rep i t e v socialističnih družbenih odnosov tud i na tem področju.

P r i p r a v l j a l n i odbor je po teme l j i t i r a z p r a v i sma t ra l , da je umestno vprašanje, a l i naj se ka tas t r ska občina Žirovnica (to so nase l ja Žirovnica, Moste i n Breg ) priključijo m o r d a J e s e n i cam a l i ne, za k a r pa men i , naj odločijo v o l i v c i s am i n a zboru vo l i v cev .

V . K o m u n a K r a n j BODOČA K R A N J S K A K O M U

N A naj b i obsegala celotne območje, k i g r a v i t i r a h K r a n j u te r po leg dosedanjega območja mestne občine zaje la še občine N a k l o (brez Dupel j ) , Predos i j e , Šenčur, Gor i c e , P r eddvo r , J e zersko, S m l e d n i k , Mavčiče, De snico in de l Zabn ice .

Ce i z vzamemo občino J e z e r sko, k i leži 36 k i l ome t r o v odda l jena od K r a n j a , gre tovej p r i f o r m i r a n j u komune za v k l j u čitev na K r a n j navezan ih oko liških občin, za katere p r e d s tav l ja mesto samo n j ihovo gospodarsko, k u l t u r n o in u p r a v n o -politično središče. Isto ve l j a p rav zap rav tud i za Jezerske , k i j e s icer oddal jeno o d K r a n j a , v e n d a r z a r a d i e d i n e p r o m e t n e zveze nujno navezano na samo mesto.

Soc i a lna s t r u k t u r a označuje ne samo mestno občino v ožj e m sm i s lu , ampak tud i celotno

k r a n j s k o komuno kot pretežno de lavsko nasel je, za ka te ro je karakteristična i zredno močna dnevna f l uk tuac i j a ak t i vnega p r eb i va l s t va v o k v i r u same k o mune, p r i čemer je važno de j stvo, da se samo i z dosedanj ih občin, k i naj b i se vključile v k ran j sko komuno , voz i dnevno na delo v K r a n j 3.600 de lavcev i n nameščencev. Razen tega p r i ha ja na delo v K r a n j dnevno približno 400 de lavcev iz k r a jev d r u g i h p r e d v i d e n i h k o m u n .

Upoštevaje soc i a ln i sestav p r eb i va l s t va komune se u s t v a r i na n j enem območju približno 7 m i l i j a r d narodnega dohod k a , od katerega odpade na i n dustr i j o i n ostalo 9 3 % , na k m e -t i i s t vo i n gozdarstvo pa 7%. N a enega p r eb i va l ca pa znaša n a rodn i dohodek 188.000 d inar j ev .

Gospodar , zmogl j i vost k r a n j ske komune je r a zv idna najbol j iz nas lednjega p r i k a z a :

K o m u n a K r a n j L O M O K r a n j O L O K r a n j Število gospodarsk ih organizac i j — 2380 544 6379 od tega: Indus t r i j a 22 18 48 Gradbeništvo 3 3 4 P r o m e t 1 1 2 Gozdars t vo 2 1 4 P r i v a t . kmet . gospodarstev 1776 208 5081 Državnih kmet . posestev 6 1 9 obrt 446 253 960 Gos t ins tvo 70 29 186 T r g o v i n a 37 29 r>6 K Z 17 1 49

č e gornje podatke p r ime r j amo s s t r u k t u r o p r eb i va l s t va bodoče komune , k j e r je od skupne ga števila p r eb i va l c ev skoraj 63% de lavs tva , ugotov imo, da je k l j u b vključitvi i z raz i to k m e t i j s k i h občin značaj k o m u ne kot celote še vedno i n d u s t r i j s k i .

K o t že omenjeno je i n d u s t r i j a osredotočena na območju mestne občine, k j e r je skupno 18 i n d u s t r i j s k i h podjet i j , od k a t e r ih je t reba posebej omen i t i močno razv i to i n v i soko a k u m u l a t i v n o t e k s t i l n o indus t r i j o , gumarsko i n e l ek t ro - indus t r i j o , tovarno usnja i n tovarno čevl jev .

Ze na pod lag i naveden ih de j

stev je razv idno , da preds tav l j a območje sedanje mostne občine K r a n j z vključenimi o k o l i škimi občinami v k r a n j s k o k o muno enotno gospodarsko, k o muna lno , soc ia lno, zdravs tveno i n k u l t u r n o območje, k i ne do pušča več dosedanje a d m i n i s t ra t i vne razb i tos t i i n povezuje mesto z n j egov im n a r a v n i m za led jem. Državljani so se na množičnih ses tank ih i n nekate r i h zbo r ih vo l i v c ev praktično že op rede l i l i za tako t e r i t o r i a lno enoto, kakršno pred laga p r i p r a v l j a l n i odbor. P r i p o m b e g lede posamezn ih de lov neka t e r ih u p r a v n i h občin prepušča p r i p r a v l j a l n i odbor z b o r o m v o l i v cev v dokončno presojo.

VI. K o m u n a v P o l j a n s k i do l in i sm

Analiza obdelovalnih površin P R E D L O G P R I P R A V L J A L N E G A O D B O R A predv ideva , da ce lotna P o l j a n s k a do l ina z i z j emo dosedanje upravne občine Z m i n e c sestav l ja samosto j no komuno s sedežem v G o r e n j i vas i .

Raz l og i , k i so v o d i l i p r i p r a v l j a l n i odbor k t emu pred logu, so p r edvsem nas l edn j i :

1. V G E O G R A F S K E M P O G L E D U preds tav l j a Po l j anska d o l i n a zaokroženo celote, nag njeno po P o l j a n s k i So r i nav z do l k Sko f j i L o k i .

G l a v n a p rometna žila P o l j a n ske do l ine je republiška cesta, k i povezuje celotno do l ino na en i s t ran i s Škofjo L o k o , v n je nem zapadnem de lu pa spaja s posamezn imi odseki Goren j o vas p reko Lučen i n H o r j u l a z L jub l j ano , p reko Hotave l j po d o l i n i Kopačnice pa s C e r k n i m ; p rav tako jo povezuje s C e r k n i m odcep p r i T r e b i j i , k i gre preko Sovodenj i n K l a d j a . Iz Z i r o v se nada l ju je republiška cesta pro t i L oga t cu i n veže dol ino , posebno pa še Z i r i tud i s te s t r an i z L jub l j ano , d rug i odcep pa veže do l ino odnosno Z i r i z Idr i jo .

D o l i n a je povezana s Škofjo L o k o z dvema av t obusn ima l i n i j ama , od k a t e r i h i m a ena i z hodišče v Z i r e h , dru"-> pa v C e r k n e m . V o z n i red i obeh prog so u re j en i tako, da av tobus i p r i hajajo v Škofjo L o k o z jut ra j , vračajo pa se v do l ino popo l dne.

2. Z A R A D I G E O G R A F S K I H , de lno pa tud i d r u g i h raz logov (meje stare Jugos lav i j e so za pr le i zhod v druge s m e r i za dobo več kot 20 let) p reds tav l j a za celotno Po l j ansko do l ino mesto Škofja L o k a g l a vn i k o m u n i k a c i j s k i center (cestni p r o met, železnica), iki ga do l ina praktično ne more ob i t i . Iz teh raz logov je Škofja L o k a v sed a n j i dobi za vso do l ino pomemben činitelj i n to: v gospodarskem pog ledu, ke r v vel i k i m e r i prede lu je i n troši p r o izvode Po l j anske do l ine (živina, k r o m p i r , les i n drugo) ter o s k r buje do l ino s t r g o v s k i m b lagom; v k u l t u r n o - p r o s v e t n e m pog ledu, z las t i za rad i popolne g imnaz i j e ; v zd ravs t vu za rad i Z d r a v s t v e nega doma, v katerega bosta vključeni tud i s ek t o r sk i a m b u l an t i v Z i r e h i n G o r e n j i v as i ter l ekarne in rešilne postaje; v sodstvu z o z i r om . na obstoječe okra jno sodišče, s čigar de l o m je povezan tud i K a t a s t r s k i u rad v Sko f j i L o k i in dr .

Spričo ekonomskega položaja, v kakršnem se Škofja L o k a še nahaja , ri:i l e - ta v sedan jem položaju prav tako n i v s ta n j u i n praktično le v m a l i me r i vključuje v svojo gospodarsko dejavnost de lovno s i lo i z Po l j anske kot tud i Selške dol ine . Zato se je gospodarstvo obeh dolin razvijalo in se še razvija precej samostojno. Z a vsako obeh do l i n i n tud i za Šk. L o k o se nam gospodarsk i po l o žaj i n razvoj kažeta v drugačn i luči.

Gospodarska struktura Poljanske doline

3. Ce l o tna Po l j anska do l ina preds tav l j a najizrazitejše kme-tijsko-gozdarsko področje dosedanjega okra ja K r a n j . Tega de js tva ne sp r em in j a n i t i obstoj t r eh i n d u s t r i j s k i h podjet i j ( A l p i n a v Z i r e h , M a r m o r v H o -tav l j ah i n T o v a r n a f u r n i r j a v Bodov l jah ) . Z l a s t i p r v i dve pod je t j i n ima ta za svojo s u r o v i n sko bazo k m e t i j s k i h i n gozdar-

O b č i n a

s k i h pro i zvodov . T o v a r n a fu r n i r j a pa je v v e l i k i m e r i vezana na uvoz s u r o v i n i z v en področja Po l j anske do l ine .

To gospodarsko s t ruk tu ro o-svet l ju je cela v r s t a podatkov :

a) S t r u k t u r a zemljišč, k i o-prede l ju je kme t i j sko dejavnost in gozdarstvo, je r a z v i dna iz nas l edn j ih številk:

P o v r š i n e (v »/o) obde lova lna

21,5 11,9 14,2 20,7 10,1 15,8

Z i r i Sovodenj G o r e n j a vas Po l jane Z m i n e c P o l j a n s k a do l

R a z l i k o med odstotk i obde lova lne in kmet i j ske površine tvor i j o senožeti i n pašniki.

Iz g o rn j i h številk jo r a z v i d no, da i m a občina Zminec , k i leži najbliže l esn i i n d u s t r i j i v Sko f j i L o k i , r e l a t i vno največ gozdnih povnšin, inajmainj ipa občina Z i r i . Ob ra tno ima ta občina Z i r i največ, občina Z m i n e c pa r e l a t i vno na jmanj obde l ova l ne površine.

kmet i j r .ka gozdna ne rodov i tna 46,5 47,7 5,8 48,8 48,3 2,9 33,4 62,7 3,9 31,9 65,2 2,9 26,0 71,7 2,3 35,6 60,9 3,5

V ce lot i imajo občine G o r e nja vas, Po l jane in Z m i n e c rela t i vno več gozdnih površin kot Z i r i in Sovodenj , i n s icer z n a tno pod povprečjem celotne P o l janske do l ine (60,9). P r a v obratno stanje kažejo gornje štev i l k e p r i obde l ova ln ih površinah . Ne rodov i tne površine se g ib l je jo i zpod okra jnega pov prečja (6,9).

b) S t r u k t u r a zase janih (obdelovalnih) površin je r a z v i d n a iz nas l edn j ih številk:

Z a s e j a n e p o v r š i n e (v •/») s O b č i n a

Z i r i Sovodenj Go r en j a vas Po l jane Z m i n e c

k r m s k i m i r a s t l i nami

22,4 28,8 19,3 30,1 20,5

v r t n i n a m i žitaricami

Po l j anska do l . 24,1

P r i ana l i z i zase janih (obdelova ln ih ) površin v i d imo , da od-

31,1 17,3 21,6 22,5 24,1 23,8

46,5 53,4 58,7 46,6 55,4 51,7

ind . r a s t l i nam i

0,5 0,4 0,8

0,4

pod okra jnega povprečja 77 m izpod povprečja v neka t e r ih do-

pade približno po l ov i ca (51,7%>) sedan j ih občinah, k i se bodo zase janih površin na žitarice, spoj i le v p redv ideno k ran j sko skoraj po '/4 pa na k r m s k e ras t - komuno (Zabnica - B i tn j e 129) l ine , o z i roma v r tn ine , medtem ko na indus t r i j ske ras t l ine ne

m v C e r k l j a h . Seveda moramo upoštevati p r i omen jen ih i z r a -

odpade n i t i 1 po lov i ca p r o c en - žito nižinskih občinah to, da ta. Re l a t i vno največ površin je odpade od obde lova lne zemlje zasejano z žitaricami v obči- večji odstotek na k r m n e rast-nah Go r en j a vas i n Zminec , l ine i n da imajo te občine manj na jmanj pa v občini Z i r i , k a - pašnikov in senožeti, k i so všte-tera pa prednjači v v r t n i n a h , k a r je v g l a vnem p r i p i s a t i p r e težno i n d u s t r i j s k i s t r u k t u r i p r e b i va l s t va . Največji odstotek površin, k i so zasejane s k r m s k i m i r a s t l i n a m i , i zkazu je ta občini Po l jane in Sovodenj , na jmanj pa občina Go r en j a vas. Ce pa te podatke p r ime r j amo s poda tk i o številu živine na 100 hek ta rov kmet i j ske površine (ta po jem zajema poleg obdel o v a l n i h površin tud i senožeti i n pašnike) v i d imo , da odpade v občini Po l j ane 91, v občini Go r en j a vas 71, v Z i r e h 66, v Z m i n c u 63, v Sovodn ju 45, v vsej P o l j a n s k i d o l i n i pa pov prečno 69 živali na 100 ha k m e - posamezn ih občinah nas lednja t i j s k i h površin, k a r je nekaj i z - s l i k a : '

te v kme t i j ske površine.

Nedvomno pa i m a živinoreja v P o l j a n s k i d o l i n i , z las t i v n je nem osredn jem de lu , še ne i z koriščene možnosti razvo ja ter l ahko postane poleg sad ja rs tva ena najmočnejših gospodarsk ih de javnost i , kot jo to de jansko že b i l a p r ed zadnjo vo jno.

c) Če vse te podatke p r i m e r jamo in dopo ln imo še s podatk i o strukturi aktivnega kmetijskega prebivalstva, — to je kmet i j skega v p ro i z vodn j i ne posredno angažiranega p r e b i va l s t va z l a s tn im i dohodk i brez vzdrževanih oseb, se pokaže po

Od a k t i v n i h p reb i va l cev odpade O b č i n a v »/0 na skup ino

indust r . kme t i j ska obrtniška osta l i Z i r i 36,9 29,8 8,0 25,5 Sovodenj 2,3 63,7 11,8 22,2 Go r en j a vas 10,2 54,9 8,9 26,0 Po l jane 7,0 64,6 9,9 18,5 Z m i n e c 14,8 60,2 6,2 18,8 P o l j a n s k a do l . 17,2 50.8 8,8 23,2

Iz teh podatkov , k i po s t r u k - čina Z i r i z 29,8n/o, ka te ra zarad i t u r i zapos l i tve p reb i va l s t va k a - tega v p l i v a na višino povpreč-žejo gospodarsk i , to je k m e t i j - ka Po l j anske do l ine (50,8n/o), k i sko-gozdarsk i značaj Po l j anske le neko l i ko zaostaja za občino dul ine , se v i d i , da i m a P o l j a n - C e r k l j e (57,50/

Analiza obdelovalnih površin

(Nadal jevanje s 5. str.) cel i Po l j ansk i do l in i na 100 ha obdelovalne površine 134 kmečkega preb iva ls tva , k a r znatno presega povprečje vseh osta ' ih p r edv iden ih k o m u n z Izjemo komune Železniki, katere povprečje je za 15 višje. To torej pomeni še vedno razmeroma ve l iko agrarno prenasel jenost Po l janske dol ine.

e) Glede na pomembna podjet ja v Po l j ansk i do l i n i m o r a mo omeni t i , da je »Alpina« največje, vendar še vedno podjetje, k i je v b i s t vu v e l i ka ob i t (ročno delo) i n se zato mora trdo bo r i t i s konkurenčnimi podjet j i za svoj obstanek, k a r ima za posledico re la t ivno n i z ke plače i n akumulac i j o . K a m no lom Hotav l j e bo v bodočnosti ter ja l še desetine in desetine mi l i j onov d inar jev za m e h a n i zacijo doslej skrajno p r i m i t i v ne pro izvodnje , preden bo s s i cer kva l i t e tno surov ino nekaj pomeni l na tržišču in daja l znatnejšo akumulac i j o . Tova rna fu rn i r j a z oz i rom na že omenjeno nesrečno lego glede s u r o v i n in na pričakovano vse* večjo konkurenco d rug ih sličn i h tovarn ( I l i rska B i s t r i c a , F o ča) zaenkrat še uspeva, njeno naclaljpje razvi janje pa je prav zarad i tega omejeno, če Že ne ogroženo.

V dolini je 110 obrtov

Po leg naštetih podjet i j , k i t>o več a l i manj zelo oddal jena od železnice v Sko f j i L o k i , obstoja v P o l j a n s k i do l i n i 110 obr tov (občina Goren ja vas 34, občina Pol jane 29, občina Z i r i 27. ostalo Zminec in Sovodenj), pre težno uslužnostnih, odnosno ta k i h , k i služijo izključno kra jev n im potrebam (mizar j i , k o l a r j i . kovači i n slično). T i obr t i ne kažejo težnje n i t i n imajo pogojev za razvoj v večja i n d u s t r i j ska podjetja, k i b i poteg že obstoječih mogla ostvr,r:at i večjo akumulac i j o i n narodn i dohodek ter tako pr ispevat i k znatnejši preobrazb i gospodarstva Pc l j anske dol ine iz i zraz i to kmietijjsko - gozdnega gospodarstva v industr i j sko . Z oz i rom na obstoječe neizkoriščene žagarske oz i roma lesno- industr i j ske kapacitete v Škof j ' . L o k i , k ' črpajo surov ine tako iz Po l janske kot iz Selške do l ine , tudi nI m i s l i t i na pomemben razvoj lastne lesne industr i j e .

Po leg naštete Industri je in obrt i ima Po l j anska do l ina nekaj t rgov in , v g lavnem z mešanim blagom, k i se pretežno oskrbuje jo iz grosistične trgov ine v Sko f j i L o k i a l i preko nje, in 16 gost i ln. S p r i m e r n i m i i n ves t i c i jami , p r eured i t vami obstoječih gos t insk ih loka lov i n ured i tv i jo nočišč s ku l tu rno in

kva l i t e tno postrežbo ter stalno rek lamo, bi Po l j anska do l ina , z last i n jen osrednj i de l , lahko razv i l a tur i z em ter s i tako p r i dobi la nove v i re dohodkov, čeprav tud i t i vsaj zaenkrat Še ne bodo mog l i predstav l ja t i zniatnejišjs postavke v b i l a n c i dol ine, ka j t i razvoj tu r i zma je dolgoročna zadeva in v v e l i k i m e r i zav is i od zvišane kupne moči p reb i va l s t va naše države.

f) V izpo ln i tev navedenih gospodarsk ih značilnosti moramo omeni t i še to, da od ce lokup

nega planiranega narodnega dohodka v letu 1954 ostvar ja p re težna večina občin Po l janske dol ine narodn i dohodek iz kmetijstva: občina Sovodenj 91,5%, občina Pol jane 84%, iz jema je le občina Z i r i z 21,3% p r e d vsem zarad i narodnega donod-ka , k i se ostvar ja v A l p i n i . T u d i K a m n o l o m v Hotav i j ah in Tova rna fu rn i r j a v Bodov l j ah vp l i v a t a na neko l iko nižje odstotke: 59,5% v občini Goren ja vas, oz i roma 58,4% v občini Zminec . Povpreček Po l janske dol ine pa znaša 46,5% v g!av-

nem zarad i že omenjene A t p i -ne, tako da stoji kmet i js tvo P o l janske dol ine v s t rukcur i celotnega narodnega dohodka poleg predvidene komune Ce r kl je (73,8%) na drugem mestu v okra ju , čigar povpreček je 9,7o/o.

T emu pr imerno n izek je tudi narodn i dohodek na 1 p r e b i v a l ca v (tisoč d inar j ih ) v občinah: Z i r i 48, Zminec 35, Goren ja vas 24, Po l jane 20 i n Sovodenj 17 a l i povprečno v Po l j ansk i do-l i n n i 32 (povprečje dosedanjega okra ja K r a n j pa je 134).

Utemeljitev predloga za eno komuno v Poljanski dolini Iz vseh podanih pokazatel jev

in obrazložitev je razv idno : D A P R E D S T A V L J A C E L O T N A P O L J A N S K A D O L I N A v geogra fskem i n ekonomskem pogledu eno celoto, k i zeml jep isno s icer g rav i t i r a k Šk. L o k i , je pa po svo j i gospodarski s t r u k t u r i izraz i to kmet i j sko -gozdarskega značaja z odpr t im i možnostmi ' razvoja živinoreje, sadjarstva i n d rug ih kme t i j sk ih panog, posebno še tud i tu r i zma i n pro izvodnje hotavel jskega marmor ja ;

P O S V O J I E K O N O M S K I MOČI je do l ina glede na ostvarjanje narodnega dohodka še šibka i n v proračunskem pogledu pas iv na ; vendar b i razkosanje d j U -ne na več samosto jnih k o m u n pomeni lo ustvar janje umetn ih meja i n odvzemanje možnosti, da b i se do l ina kot celota h i treje razv i ja la . T u d i l o r m i r a -nje samostojne komune v Z i reh s priključitvijo dosed* i j e občine Sovodenj b i že v zeml jep isnem pogledu pomeni lo u -metno tvorbo, v gospodarskem pogledu pa b i us tvar i l o dve p a s i v n i enot i : to je žirovsko k o muno i n še ostal i de l do l ine s Škofjo Loko , h ka t e r i b i se n u j no mora l priključiti. Sk . L o k a sama bo s priključenim de lom Zabnice i n z občino Zminec v neko l iko boljših pogoj ih p red s tav l ja la ekonomsko celoto, k i se bo vsaj k o l i k o r to l iko lahko sama vzdrževala. Bodoči okraj bo mora l ra zuml j i vo podp i ra t i tako Škofjo L o k o kot P o l j a n sko dol ino, da b i se čimprej gospodarsko okrepil*?. O b [tej podpor i pa bo celotna P o l j a n ska do l ina lahko nepr imerno bolje napredova la , če bo samostojna, kot če b i mora la de l i t i sredstva s Škofjo Loko , katera zarad i t renutnega položaja *a -m a potrebuje znatne invest ic i je za potrebe mesta in najbližje okol ice.

Spričo tega, da Škofja L o k a zaenkrat ne more dajat i s redstev za razvoj Po l janske d o l i ne, kot to n. pr . l ahko s to r i l a K r a n j i n Tržič za svoje področje, b i komuna , k i b i zajema la Po l j ansko dol ino skupaj s Šk. L o k o , samo negat ivno v p l i v a l a na odnose med mestn im i n podeželskim življem, med

de lavcem i n kme tom;

OBČINA Z M I N E C N A J B I S E PR IKLJUČILA k Skof j i L o k i , k e r je le tako mogoče geografsko' smise lno zaokrožiti t a ko komuno Po l janske dol ine, kot tud i komuno Škofja L o k a . De jansko predstav l ja »teritorij občine Zminec per i fer i jo škofje Loke , na pragu Po l janske dol ine, kot je to p r i m e r tud i p r i de lu področja občine Sk. L o k a na pragu Selške dol ine.

G ledano z osrednjega dela občine Zminec , je ta občina nepr imerno bližja Sko f j i L o k i , kot pa središču predlagane komune Po l janske do l ine ; SREDIŠČE ZAOKROŽENE P O L J A N S K E K O M U N E je Goren ja vas, k i leži geografsko nekako na s r ed in i dol ine. Razen tega predstav l ja Goren ja vas pro

metno središče z razmeroma razv i to gospodarsko dejavnostjo, vsekakor razvitejšo od sa m i h Po l jan . Z a r a d i tega je G o renja vas najprimernejša kot sedež komune.

P R I P R A V L J A L N I O D B . S M A T R A z last i še na osnovi raz prave i n priporočila okrajnega sekretar iata S Z D L , da je poleg vseh teh ekonomsk ih momentov izredno pomemben še politični moment, saj b i tako Po l j anska do l ina dob i la h k r a t i s tem enotno politično vodstvo i n čvrst l j udsk i odbor, k i bo združeval najuspešnejše i n najvdanejše borce za soc ia l i zem iz vse dol ine. L e tako b i se odstrani l M vsa obstoječa nasprot ja, k i še danes hrome razvoj dol ine kot celote.

VII. K o m u n a R a d o v l j i c a T A K O M U N A Z OBČINAMI

Radov l j i co , Žirovnico, Begunje , Črnivec, K r o p o in Podnar tom t vo r i zaključeno celoto tako imenovane radovljiške planote.

O d vseh komun izg leda prav to področje' zelo enotno z o z i rom na prav i lno i n enakomerno razdel i tev p ro i z va ja ln ih s i l po ce lotnem področju. 2e dosedanja pro i zva ja lna s redstva, s k a t e r i m i bo razpolagala komuna Radov l j i ca , dajejo garanci jo za njen gospodarsko -politični razvoj . Razširitev j.;ro-izvodnje v tovarnah »Veriga«, »Plamen«, »Elan«, »Pletenina«, »Sukno« - Zapuže i n v r s t i d r u g ih manjših obrtno indus t r i j s k i h obratov, je že v p r i h o d n jem le tu porok, d a bo ta k o muna kaj h i t ro lahko sposobna za samostojno življenje i n na da l jn j i razvo j . /

K o m u n a Radov l j i ca bo obsegala 17.372 ha, od tega je 42,1 odstotkov kmet i j ske površine, 51,6 cdstotkov gozdov i n samo 6,3 odstotkov nerodovi tne z emlje. P r eb i va l c ev bo skupno 13 tisoč 122, k i bodo i m e l i vse možnosti ude jstvovanja v vseh gospodarskih panogah. P r e usmer i tev kmet i j ske p ro i z vod nje v gojenje semensk ih k u l t u r , predvsem k r o m p i r j a , i n pospešeno razv i janje živinoreje, bodo da ja l i možnost ustvar jan ja večjega narodnega dohodka i n

razširjene reprodukc i j e tud ' v kmet i j s t vu .

Soc ia lna s t r u k t u r a v tej (kom u n i je zelo ugodna, saj je od akt i vnega preb iva l s tva zajeto v i ndus t r i j sk i s k u p i n i p r i bližno 46 odstotkov. V kme t j -s k i spup in i je zajeto samo 17,7 odstotkov, k a r predstav l ja n i z ko obremenitev re la t i vno obsežnih obde lova ln ih površin.

V pe r spek t i v i i m a ta komuna vse pogoje za uspešen razvoj .

VIII. K o m u n a Selška do l i na Z A U S T A N O V I T E V S A M O

S T O J N E K O M U N E v Selški do l . govore v g lavnem is t i raz log i kot v Po l j ansk i do l in i . To t embolj zato, ke r se je gospodarstvo Selške dol ine v povo jn ih l e t ih s i lno okrep i l o v smeri i n dustr ia l i zac i j e , ka r je bistveno spremeni lo prejšnjo gospodarsko s t rukturo . Tako so v i r i na rodnega dohodka po p lanu za leto 1954 ra zv idn i iz nas lednj ih številk:

Industr i ja Kmet i j s t vo T r gov ina Gost instvo Obr t

53,3% 38,8%

1,2% 1,3% 5,4%

(Nadal jevanje na 7. str.)

VIII. K o m u n a Selška d o l i n a (Nadal jevanje s 6. str.)

Ce l o tna d o l i n a preds tav l ja geografsko i n gospodarsko za ključeno področje z re la t i vno največjimi gozdn imi površinam i i n najmanjšim odstotkom

P R E D L A G A N O PODROČJE BODOČE K O M U N E Škofja L o k a bo ne glede na znatne k m e t i j ske površine i n r a z m e r o m a ugodne pogoje za nada l jn j i razvo j kme t i j s t va imelo še v ed no i n d u s t r i j s k i značaj, saj se udejstvuje iz tega področja 36 odstotkov vsega pro i zvodnega p r eb i va l s t va v i n d u s t r i j s k i h p a nogah.

Najvažnejša indus t r i j a tega področja je lesna indus t r i j a . Dobre perspekt ive razvo ja ima

obdelovalnih površin, kar nakazuje še nadaljni razvoj že razmeroma razvite Jesne industrije.

Teritorialni obseg te komune je nesporen in so se zanj pr i -bivalci že odločili.

tud i k o v i n s k a indus t r i j a , de lom a t u d i t eks t i l na .

N a r o d n i dohodek se f o r m i r a pretežno v i ndus t r i j i , t r g o v i n i i n ob r t i (83,7%), med tem ko je kmet i j s t vo udeleženo z IC.3%.

V s t r u k t u r i zemljišč je močno zastopana gozdna površina (58,4%), v k a t e r i je najmočneje udeležena dosedanja občina Z m i n e c (z 71,7%). Te gozdne površine pa n ima jo še zadovol j i vega p r i r a s t k a i n bo t reba precej naporov za povečanje

n j i h donosnost i . G lede udeležbe obde l ova ln ih površin pa preds tav l j a to celotno področje takoj za predv ideno komuno C e r k l j e najmočnejše kme t i j sko področje, saj znaša odstotek obde l ova ln ih površin 26,1%.

BODOČA K O M U N A TRZlČ se t e r i t o r i a lno ne bo mnogo s p r e m e n i l a ; iz občine N a k l o naj b i se priključila h k o m u n i T r žič le nase l j a : Spodnje Dup l j e , Zad raga i n Zgorn je Dup l j e . Število p r e b i v a l s t v a se bo z a rad i t eh t r eh vas i povečalo le za nekaj sto l j u d i , gospodarska moč pa ne bo spremenjena . Te vas i so bližje Tržiču kot K r a n j u i n za rad i t rad i c i j e ter gospodarske povezanost i težijo v Tržič.

Bodoča k o m u n a Tržič bo gospodarsko i n k u l t u r n o zaokro -

S pred lagano upravno razdel i t v i j o bo mestno središče Škofj a L o k a smotrno povezano s svojo oko l i co v zaokroženo celoto. S t em je podana možnost enakomernega razvo ja v vseh gospodarsk ih panogah.

žena celota, k i je že p r i sedan j i gospodarsk i s t r u k t u r i i zstopa l a kot i z raz i to .zaključeno i n dust r i j sko področje. Po l eg p r e d v idene komune Jesenice bo ime l a k o m u n a Tržič najvišji odstotek indus t r i j skega p ro i z vodnega p r eb i va l s t v a (53,1%) i n bo tud i po us t va r j enem n a r o d nem d o h o d k u n a p r eb i va l c a na d rugem m e s t u v bodočem s k u p nem goren j skem okra ju .

Področje bodoče komune T r žič praktično ne preds tav l j a posebnih prob l emov na terenu.

IX. K O M U N A ŠKOFJA L O K A X . K O M U N A TRŽIČ

Tržič — središče bodoče tržiške komune

L E G E N D A : B ^ ^ H državna meja _ _ _ _ _ dosedanje meje okrajev

dosedanje meje občin meje katastrskih občin

m — — predlo, nove teritorialne razmejitve komun