V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 26. 10. 1984 CENA 18 din

V d. glavni u redn ik : Igor S l a v e c O d g o v o r n i u r edn ik : Jože Košnjek

Ob 35 letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo

St. 83

LETO XXXVII

G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA G O R E N J S K O

U g o d n e j š a o b d a v č i t e v t u r i s t i č n i h s o b Gorenjska turistična zveza je s predstavniki gorenjskih uprav za družbene p r ihodke in društvenimi turističnimi delavci pripravila posvet, na katerem so se dogovorili o spremembah pri obdavčenju zasebnih turističnih sob — Poslej bo ugodnejša, davčno osnovo bo predstavljal celotni prihodek, vključili bodo olajšavo za zimsko sezono

Kranj — V p o n e d e l j e k , 22. ok t o bra, je G o r e n j s k a tur ist ična z v e z a pripravila p o s v e t o s p o d b u d n e j s e m obdavčevanju z a s e b n i h turističnih sob. Posvet j e b i l š i r o k o z a s n o v a n , udeležili so s e g a p r e d s t a v n i k i u p r a v za družbene p r i h o d k e n a G o r e n j skem, obč inskih tur is t ičn ih z ve z , večjih turističnih d r u š t v e ( B l e d , B o hinj, K r a n j s k a g o r a ) , p r i s o s t v o v a l a sta mu tud i V i l i T o m a t , p r e d s e d n i k medobčinskega s v e t a S Z D L z a G o renjsko in M i l k o O k o r n , s e k r e t a r skupščine g o r e n j s k i h občin.

Kakor s t a u v o d o m a p o j a s n i l a Zdravko Črv, p r e d s e d n i k skupščine Gorenjske t u r i s t i č n e zveze;, i n n j e n sekretar M i r a n Š t e f e , se s p r o b l e m a -;iko upadan j a š t e v i l a z a s e b n i h t u r i stičnih sob, k a k o r t u d i nočitev v »jih, ukvar ja j o ž e n e k a j časa. N e k a »ponavljati, d a s o z a s e b n e t u r i s t i foe sobe p o m e m b e n člen turistične ponudbe k r a j a , s a j g o s t četrt ino denarja odšteje z a n o č i t e v , o s t a l o p a potroši v t u r i s t i č n e m k r a j u . S p r e -nembe o b d a v č e v a n j a z a s e b n i h t u r i stičnih sob v z a d n j i h l e t i h n i s o b i l e «o kraja d o d e l a n e , d a bi d e l o v a l e

resnično s p o d b u d n o . M o t i l a j e p r e d v s e m m e j a , do k a t e r e d a v k a n i b i l o t r e b a plačati, od t a m n a p r e j p a od v s e g a p r i h o d k a . O d d a j a l c i so t a k o h i t r o izračunali, d a se j i m me j e ne splača prekoračit i . V s e več j e b i l o t u d i p r i p o m b , d a se z a r a d i d r a g e k u r j a v e sob p o z i m i ne splača o d d a j a t i , z i m s k a s e z o n a p a je n a G o r e n j s k e m s e v e d a t u d i p o m e m b n a . V r h v s e g a j i h j e plačilo d a v k a zade l o p r a v p o z i m i , k o t i m a j o stroškov z o d d a j a n j e m sob v e l i k o več ko t po l e t i .

Z a pos v e t je M i r o s l a v P e n g a l , d i r e k t o r radovlj iške u p r a v e z a družbene p r i h o d k e s s o d e l o v a n j e m i n v dog o v o r u z d r u g i m i n a G o r e n j s k e m , p r i p r a v i l p r e d l o g n o v e g a načina obdavčevanja. Davčno o s n o v o na j b i pos le j p r e d s t a v l j a l c e l o t en p r i h o d e k , k i g a bo dos eg e l odda ja l e e t u r i s t i čnih sob. P r i p r i h o d k u do 1 m i l i j o n a d i n a r j e v b i plačal 6 o d s t o t k o v d a v k a , p r i p r i h o d k u od 1 do 1,5 m i l i j o n a d i n a r j e v 8 o d s t o t k o v d a v k a i n p r i p r i h o d k u n a d 1,5 m i l i j o n a 10 o d s t o t k o v d a v k a . O d d a j a l e c bo tore j z e n o s t a v n i m računom l a h k o izračunal, k o l i k o d a v k a plača od p o s a m e z n e nočnine.

Vtredo 26 oktobra 1984 so delavci Dalekovoda Zagreb in TOZD Elek-tn Krani s pomočjo posadke helikopterja R.SNZ opravili najzahtevnejša obnovitvena dela na 10-kilovoltnem daljnovodu RTp Železni-h-Podrošt na odcepu do transformatorske postaje Tehtnica. Postajnih je bilo dvaintrideset nosilnih in A-drogov na izredno težko do

stopnem terenu. Obnovljeni daljnovod bo služil za rezervno napajanje Železnikov z izgradnjo novega daljnovoda Davča—Novaki pa bo ob morebitni okvari možno napajati del Gorenjske iz Primorske visokonapetostne mreže. - D. Papler, joto: F. Perdan

S t a n o v a n j a v z r a k u Kranjsko gospodarstvo je v večjih težavah šele letos, zato ni Mogoče najti opravičljivih razlogov za slabo združevanje sredstev za komunalno opremo v zadnjih letih — Kasnitev pri tej opremi utegne resno zavleči stanovanjsko gradnjo

K r a n j — M e d r a z p r a v o o uresničevanju r e s o l u c i j e o p o l i t i k i i z v a janja d r u ž b e n e g a p l a n a k r a n j s k e občine v t e m l e t u so se de l e ga t i sKupščine o b č i n e d o t a k n i l i t u d i zastajajoče s t a n o v a n j s k e g r a d n j e .

o k i h z a z a s t o j j e p r e d d n e v i r a z p r a v l j a l a že skupščina s t a v b n o -»ml j iške s k u p n o s t i . G l a v n i p r o b l e m j e v prepočasnem z b i r a n j u denarja z a u r e j a n j e i n p r i p r a v o zemljišč z a g r a d n j o i n k o m u n a l n o

ti I j a n j e s t a n o v a n j i n družbenih ob j ek t o v . P o s a m o u p r a v n e m spo-m i m u o z d r u ž e v a n j u s r e d s t e v v te n a m e n e so o r g a n i z a c i j e združene

mu v tem s p r e d n j e r o č n e m o b d o b j u n a m e s t o 30 m i l i j a r d s t a r i h d i n /'družile z a k o m u n a l n o o p r e m l j a n j e dos l e j le 6,5 m i l i j a r d e , k a r j e le

koli 22 o d s t o t k o v p r e d v i d e n i h s r eds t e v . S t a n o v a n j s k a g r a d n j a b r e z ^ m u n a l n o u r e j e n e g a zemlj išča ne m o r e n a p r e d o v a t i , p l a n i z g r a n j e pi z a h t e v a , s a j t u d i z a te n a m e n e o r g a n i z a c i j e združenega d e l a z b i rajo d e n a r . L e - t e g a j e z a s t a n o v a n j s k o g r a d n j o dovo l j , d a p a je s tano -

ike b l o k e m o ž n o p o s t a v i t i le n a k o m u n a l n o o p r e m l j e n o zemljišče, I mam p o s e b i r a z u m l j i v o .

V K r a n j u z a m u j a n j e z z b i r a n j e m s r e d s t e v po s p o r a z u m u n i n o v a tema, v e n d a r s e s t a k o o s t r i n o še n i k o l i n i z a s t a v i l a . O r g a n i z a c i j e z d r u ženega d e l a i n o s t a l i p o d p i s n i k i s p o r a z u m a do l gu j e j o 19 m i l i j a r d s ta -

b (Hll i n z a t o j o skupščina stavbnozemlj iške s k u p n o s t i p r e d l a g a l a skupščini o b č i n e drast ične u k r e p e . Dolžniki, to j e o r g a n i z a c i j e združe-

l d e l a , p o n j i h o v e m p r e d l o g u ne b i m o g l i k u p i t i s t a n o v a n j , r a z e n tega naj b i o b č u t i l i t u d i p r a v n e p o s l e d i c e n e i z p o l n j e v a n j a s p o r a z u m a .

V d i l e m i , a l i k a ž e p o d p i s n i k e s p o r a z u m a o združevanju s r eds t e v trše p r i j e t i z a r a d i z a m u d a l i p a b i j i h k a z a l o z r a z g o v o r i s p o m n i t i n a

/ n o s t i , je n a p o s l e d p r e v a g a l o s l edn j e . Vročo t e m o — pos l ed i c e .^,",rnne.jših v l a g a n j v p r i p r a v o s t a n o v a n j s k e z i da v e , pod vprašajem bo v e r j e tno o k o l i 250 s t a n o v a n j — p a so d e l e g a t i skupščine občine ponudil i v r a z p r a v o skupščini s t a n o v a n j s k e s k u p n o s t i .

O b t e ž a v a h z z b i r a n j e m s r e d s t e v z a k o m u n a l n o u r e j a n j e zemljišč, v leče jo ž e s k o z i dve , t r i l e ta , b i se l a h k o vprašali, a l i j e takšen na -

vravšen. U č i n k o v i t očitno n i . A l i bo prišlo do težav tud i v n a s l e d njih l e t i h , k o b o z a novo srednjeročno obdob j e t r e b a s k l e n i t i t u d i nov • ;/,r;j/.um? L . M .

P r e d l a g a n a je 50 o d s t o t n a olajšava z a vse odda ja l c e , k i sobe odda ja jo o r g a n i z i r a n o . S e v e d a j e d o k a j pom e m b n o , saj se še v e d n o pogos to doga ja , posebe j v K r a n j s k i g o r i , m a n j n a B l e d u , v B o h i n j u p a s k o r a j d a ne , d a o d d a j a l c i sobe odda ja jo m i m o pooblaščenih turističnih društev oz i ro m a o r g a n i z a c i j združenega d e l a . Ta"-k o n a d nočninami n i p r a v e g a preg l e d a , n e p r i j a v l j e n i gost je s e v e d a t u r i stičnemu k r a j u ne pus t i j o turistične t a k s e , o d d a j a l c i p a n a črno služijo d e v i z e .

V r a z p r a v i so se d o g o v o r i l i , d a k a že u p e l j a t i še eno , nižjo davčno stopn j o i n s i c e r 4 o d s t o t k e z a p r i h o d k e do 750 tisoč d i n a r j e v . V p r e d l o g p a bodo vključili t u d i olajšavo z a z i m s k o s e zono , s t e m d a bodo p r e d l a g a ne o d s t o t k e preračunali n a z i m s k o i n l e tno s e zono . P r e d s t a v n i k i u p r a v z a družbene p r i h o d k e so p r e d l a g a l i , d a ob zaključku l e tne s e zone odda -j a l c e m pošljejo a k o n t a c i j e z a plačilo d a v k a , s čemer ne bodo čakali n a z i m o , k o g a plačajo najtežje. S p r e m e m b e , o k a t e r i h so se že p r e d ses t a vo p r e d l o g a t e m e l j i t o p o g o v o r i l i , b odo skušali u v e l j a v i t i že l e tos .

M . Volčjak

Spomin padlim športnikom

K r a n j — T e l e s n o k u l t u r n a s k u p n o s t k r a n j s k e občine se j e odločila v športnem p a r k u S t a n k a M l a k a r j a u r e d i t i s p o m i n s k o ploščo športnikom, k i so p a d l i m e d n a r o d n o o s v o b o d i l n i m boj e m . O d b o r z a u r e d i t e v t e ga obeležja j e uresničil n a l o g o . O t v o r i t ev s p o m i n s k e plošče bo j u t r i , so-b u i a , 27. o k t o b r a , ob d e s e t i h dop o l d n e v športnem p a r k u S t a n k a M l a k a r j a v K r a n j u . S l a v n o s t n i g o v o r n i k bo Miloš R u t a r . O d k r i t j u s p o m i n s k e plošče bo s l e d i l k u l t u r n i p r o g r a m . N a s l a v n o s t v a b l j e n i Kranjčani i n okoličani, še posebe j p a z n a n c i i n s vo j c i p a d l i h športnikov, šolarji, m l a d i n a i n športniki.

Govoriti o vseh problemih

Trž i č — T e d n i p o t e k a j o po k r a j e v n i h k o n f e r e n c a h socialistične z v e z e se je p r e d s e d s t e v p r e d l e tn i m i p r o g r a m s k i m i k o n f e r e n c a m i , k i bodo od 1. do 10. n o v e m b r a s k l i c a n e po vse j tržiški občini. P r o g r a m s k e k o n f e r e n c e na j b i ne b i l e le p r e g l e d d e l a z a na za j i n p r e d s t a v i t e v p r o g r a m a z a p r i h o d n je , temveč naj b i s p r e g o v o r i l e o na jbo l j perečih p r o b l e m i h , k i z a deva j o določeno k r a j e v n o s k u p nos t . K o t p r a v i j o n a Občinski k o n f e r e n c i v Tržiču, se p r a v z a r a d i t e h p r i p r a v obe ta jo po v s e h k r a j e v n i h s k u p n o s t i h z a n i m i v e p r o g r a m s k e k o n f e r e n c e s o c i a l i

s t i č n e z veze . D . D.

O k l e š č e n o

s r e č a n j e t e k s t i l c e v V soboto bodo na Bledu pripravili drugo srečanje tek

stilnih delavcev Gorenjske. Pravzaprav bo to zbor delegatov.

Samo po sebi se zastavlja vprašanje, zakaj so spremenili zamisel srečanja, zakaj so dobro zastavljeno prireditev letos tako oklestili, da je izgubila značaj delavskega praznika.

Je denar edini razlog? Časi so težki, toda težko je verjeti, da je to edini razlog, saj srečanje ni bilo izvedeno potratno, delavcem, bolje rečeno delavkam, pa je nekaj pomenilo.

Kdor je lani videl praznične obleke in obraze zgara-nih delavk, upokojenk, ki kljub trdemu delu in povojnemu udamištvu danes komajda živijo z borno pokojnino, slišal gromki aplavz modni reviji in veseli pozdrav Avseniko-vim vižam, bo potrdil, da jim je srečanje res nekaj pomenilo. Zanje je bil to dogodek, o katerem so še dolgo govorile.

Kaj delavki res ne privoščimo vsaj enega dneva v letu, ko bo prosta, ko bo lahko nekam šla, doma pa bo mož skuhal kosilo in pazil na otroke. Ali vsaj enega praznika ne privoščimo delavki, ki resnično dela za strojem, ki težko shaja s plačo in jo na tovarno vežejo tudi ostanki blaga. Tekstilni delavki, ki na Gorenjskem s svojim delom petkrat oplemeniti vloženi dinar.

Kaj smo res tako otopeli, da očitek o razmetavanju denarja tako radi pripišemo delavskim srečanjem, pred drugimi pa si zakrivamo oči? Dokler se bodo o srečanju pogovarjali le vodilni, bo okleščenje hitro sprejeto in bodo raje predlagali rekreativno tekmovanje, ki za zgarano delavko res ni privlačno. .

Letos naj bi srečanje pripravili Tržičani, a niso ga dovolj resno vzeli in v zadnjem trenutku so ga rešili Rado-vljičani, Almira, Vezenine in Sukno, zato je varčevanje vendarle nekoliko razumljivo. Prihodnje leto naj bi bilo v Skofji Loki. Upajmo, da jim bo uspelo ohraniti prvotni namen srečanja gorenjskih tekstilcev. • M . Volčjak

Rišemo zn mir — O b 24. oktobru, dnevu Organizacije združenih narodov, in tednu razorožitve, so po vsej Sloveniji potekale številne prire-* ditve. Pred osnovnimi šolami so si otroci dali duška z raznovrstnimi slikarijami na asfalt na temo vojne, miru in razorožitve. Akciji »Pišemo mir — rišemo za mir« so se v sredo pridružili tudi kranjski malčki. — Foto F Perdan

Z a n j e s e j e z i m a ž e z a č e l a Kar zadeva notranjo organizacijo, so v Cestnem podjetju v Kranju na bližajočo se zimo že pripravljeni. Bolj jih skrbijo stari stroji, gume, gorivo, sol, stroški... Se najbolj zanesljivi bosta previdna vožnja in primerno opremljeno vozilo.

K r a n j — Z i m a se j e z a d e l a v c e C e s t n e g a pod j e t j a K r a n j že začela, čeprav so n j i h o v i s t r o j i v g l a v n e m še n i različnih gradbiščih. 18. o k t o b r a je namreč n a m o s t u Peračica prišlo do p r v e nesreče z a r a d i s p o l z k e g a cestišča. D o -24. o k t o b r a j e že d v a k r a t z a p a d e l s n e g n a m e j n i h p r e l a z i h n a G o r e n j s k e m . Z a t o so se 19. o k t o b r a n a g o r e n j s k i h c e s t a h za de l a vce C e s t n e g a pod je t ja K r a n j začeli r e d n i j u t r a n j i p r e g l e d i n e v a r n i h o d s e k o v . K o p a se bo novo z a p a d l i sneg . obdr žal, bodo v v s e h p e t i h o b r a t i h Ces t n e g a pod je t j a n a G o r e n j s k e m s t a l n o p r i p r a v l j e n i . R e d n a z i m s k a služba p a se bo začela ob n a s t o p u z i m e , k a kršno p o z n a m o n a G o r e n j s k e m .

P l u g i , p o s i p a l c i , r e z k a r j i z a z i m s k o vzdrževanje ces t so p r i C e s t n e m pod j e t ju že p r e g l e d a n i i n usposob l j e n i z a takojšnjo a k c i j o . T o v o r n i avtom o b i l i p a so r a z p o r e j e n i še n a g r a d biščih. Z a t o b i j i h n e n a d e n s n e g l a h -k o p r e s e n e t i l . V e n d a r b o l j k o t d e l a s e l e -tos c es ta r j i bo j i jo težav z a r a d i s ta re i n d o t r a j a n e m e h a n i z a c i j e . R a z e n tega je ima j o p r e m a l o . Možnosti z a n a bavo n o v i h s t ro j ev n i , saj so z a r a d i c e n nedoseg l j i v i . R o l b a d a n e s s t ane neka j s t a r i h m i l i j a r d d i n a r j e v , i z a m o r t i z a c i j e p a b i p r i C e s t n e m podj e t ju K r a n j l a h k o n a b a v i l i le po l k a m i o n a . Z a t o se bodo m o r a l i dogovor i t i z občinskimi s k u p n o s t m i z a ceste, k a k o na j t i d e n a r z a n a b a v o meh a n i z a c i j e .

Te žave bodo t u d i z g u m a m i . O d 2250 t o n naročene so l i j e i m a j o t ren u t n o 500 t on i n še t a j e ze lo s l a b a . Dovo l j ima j o le d r u g i h m a t e r i a l o v z a pos ipan j e . Z a s k r b l j e n i so v C e s t n e m pod j e t ju t u d i z a r a d i n o v e g a p r e d p i sa , k i se nanaša n a de lo šoferjev. T a določa, d a je šofer l a h k o n a d e l u le o s e m u r , n j i ho v e a k c i j e p o z i m i p a včasih t ra ja jo prece j d l j e . L a h k o se j i m t u d i z god i , d a se bodo p o j a v i l i m e d kršitelji z a r a d i p o r a b e g o r i v a , saj so že n a začetku l e ta z a r a d i h u d e z i m e p o r a b i l i p rece j več g o r i v a .

P r o g r a m z i m s k e g a vzdrževanja ces t o s ta j a tud i to z i m o n e s p r e m e n j e n . P r i z a d e v a j o p a s i , d a b i se pog o v o r i l i o drugačni d e l i t v i s r e d s t e v z a vzdrževanje ces t do z i m s k i h sre dišč. Stroški z a vzdrževanje t e h cest * so namreč p o z i m i ce lo do t r i k r a t več- Ce še niste j i ko t n a o s t a l i h c e s t a h . B i s t v e n i h nlafall s p r e m e m b n i moč pričakovati t u d i ^

naročnine za Glas, jo nakažite na žiro račun 51500-603

: €i

L A 8 2 STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 26. OKTOBRA 1984

PO JUGOSLAVIJI — 1

Večji otroški dodatki Otroški dodatki, ki jih v Sloveni

ji prejema približno NO.560 otrok,] se bodo v Sloveniji povečali Z veljavnostjo od L septembra dalje. V družinah, kjer osebni dohodek na člana ne presega 4.900 dinarjev bodo znašali 2.400 dinarjev na otroka, v družinah do 5.600 dinarjev 1.600 dinarjev, po 900 dinarjev na otroka pa bodo dobile družine, kjer dohodek na člana ne presega 6.000 dinarjev. Vpnn skupini so dodatki povečani za 500, v drugih dveh pa za 300 dinarjev. Dodatki za kmečke otroke pa bodo znašali 900 dinarjev na mesec. Prav gotovo pa je, da še to pomoč, ki je, lahko rečemo, minimalna, dobiva vse manj otrok, zaradi smešno nizkih cenzusov.

Malo uvodov, veliko razprav

V sredo SO zasedali zbori republiške skupščine. Izredno veliko razprav je bilo o reorganizaciji državne uprave. Žal pa so prevladovale takšne, ki so tožile o težavah in stiskah v državni upravi, premalo pa

\je bilo tistih, ki bi odločneje opozorili, da reorganizacija državne uprave ni le zmanjševanje zaposlenih.

Decembra velja nadomestilo OD

Nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta bo po 1. decembru sicer še vedno odmer-eno od 100-odstotne osnove oseb

nega dohodka v preteklem letu, vendar bo sproti sledilo rasti osebnih dohodkov zaposlenih. Tako so sklenili delegati skupnosti otroškega varstva Slovenije. Sprotno usklajevanje pomeni, da bo nadomestilo osebnega dohodka povečano za drugi in vsak naslednji mesec odsotnosti z dela. Potrjena sprememba ne velja le za tiste, /,•/ bodo šle na porodniški dopust, ampak tudi za vse, ki ga že imajo. Zato pa ni treba vlagati nikakšnih novih vlog, saj bodo ustrezne službe nadomestila preračunavale po uradni dolžnosti.

Obresti ne dohitevajo inflacije

Hitreje kot se zvišujejo obresti se zmanjšujejo možnosti za samo financiranje gospodarstva. Tako so ugotovili na koordinacijskem odboru za denarno-kreditna vprašanja Gospodarska zbornice Jugosla vije, ko so obravnavali, kako poli tika realnih obresti vpliva na jugo slovansko gospodarstvo. Obresti si se zvišale in poskušale ujeti infla cijo, kar je .bilo že v začetku obso jeno na neuspeh, ker hkrati nismo poskrbeli za nujne ekonomske ukrepe kot so revalorizacija osnovnih sredstev, uvajanje realne amortizacije in revalorizacija

yOl)ratnih sredstev.

K o m e m o r a c i j e o b D n e v u m r t v i h Jesen i ce Os r edn j a s lovesnost bo v sredo,

31. ok t ob ru ob lf i . u r i v s p o m i n s k e m p a r k u na Plavžu

K r a n j Os r edn j a k o m e m o r a c i j a bo v sredo,

31. ok tob ra ob 17. ur i na T r g u revo luc i j e v K r a n j u

K o m e m o r a c i j e v k ra j e vn ih skupno s t ih

nedel ja , 28. o k t o b r a — V i s o k o , ob 17. ur i ' p red Zadruž

n i m d o m o m ponede l jek , 29. ok t ob ra — Trbo je , ob 11. u r i p r i s p o m e n i k u torek, 30. o k t o b r a — B e s n i c a ob 16.30' p r i c e n t r a l n e m

s p o m e n i k u — O r e h e k ob 16.30 p r i c e n t r a l n e m

s p o m e n i k u — P r i m s k o v o ob 17. u r i p r i spomen i

k u n a P r i m s k o v e m — Stražišče ob 16.30 v s p o m i n s k e m

p a r k u v Stražišču — G o l n i k ob 9. u r i p r i s p o m e n i k u

pad l i h v gozdičku pod boln ico s reda , 31. o k t o b r a — B e l a ob 16.30 p r i s p o m e n i k u n a

B e l i — B i tn j e ob 10. u r i pred s p o m i n s k o

ploščo v v r t c u — Br i t o f ob 16. u r i p r i d o m u A n d r e

j a K m e t a — Predos l j e ob 16.30 p r i c e n t r a l n e m

s p o m e n i k u na pokopališču — K r a n j - C e n t e r ob 17. u r i n a T r g u

revo luc i je v K r a n j u — Ve lesovo ob 16. u r i p r i s p o m e n i k u

v Ve l e sovem — N a k l o ob 18.30 p r i c e n t r a l n e m

s p o m e n i k u v N a k l e m — Preddvor ob 16.15 pred c en t ra l

n i m s p o m e n i k o m v P r eddvo ru — Vodovodn i stolp ob 11. u r i p r i Šor-

l i j evem m l i n u — J e z e r s k o ob 18. u r i pred spomen i

k o m pad l ih borcev četrtek, 1. n o v e m b r a — B r n i k i ob 9. u r i p r i s p o m e n i k u n a

B r n i k i h — Ce rk l j e ob 11. u r i p r i s p o m e n i k u

N O B v C e r k l j a h — Dup l j e ob 10. u r i p r i s p o m e n i k u

pr i šoli — K o k r i c a ob 10. u r i p r i s p o m e n i k u

na pokopališču — K o k r a ob 8.30 ob grobišču borcev

i n talcev n a pokopališču v K o k r i — Šenčur ob 11. u r i pr i c e n t r a l n e m

s p o m e n i k u na pokopališču — Vogl je ob 11. u r i p r i c e n t r a l n e m

s p o m e n i k u na pokopališču v Šenčurju — Gor i c e ob 10. u r i p r i s p o m e n i k u v

G o r i c a h v — Tenetiše ob 10. u r i p r i s p o m e n i k u

v G o r i c a h — T r s t e n i k ob 10.30 p r i c e n t r a l n e m

s p o m e n i k u na T r s t e n i k u — Žabnica ob 9. u r i p r i c e n t r a l n e m

s p o m e n i k u v Žabnici Radov l j i c a Os r edn j a žalna svečanost ob D n e v u

m r t v i h bo v četrtek, 1. n o v e m b r a p b

Ziherlovi dnevi Včeraj so se v Škofji L o k i začeli

t r a d i c i o n a l n i Z i h e r l o v i d n e v i — z n a n s t v e n o - s t r o k o v n o srečanje, n a k a t e r e m o b r a v n a v a j o e m a n c i p a c i j o v j u g o s l o v a n s k i družbi i n p r o t i s l o v j a i n p r o b l e m a , k i se po jav l j a j o v z v e z i s t e m . P r e d a v a j o u g l e d n i s l o v e n s k i i n j u g o s l o v a n s k i z n a n s t v e n i k i i n družbenopolit ični d e l a v c i .

10. u r i v D r a g i in ob 11. u r i v B e g u n j a h K o m e m o r a c i j e v k ra j e vn ih skupno

s t ih : s reda , 31. o k t o b r a — R i b n o ob 9. u r i na pokopališču v

H i b n e m — P o k l j u k a - G o r e l j e k ob 11. u r i p r i

s p o m e n i k u na G o r e l j k u — B o h i n j s k a B i s t r i c a ob 14.30 na

pokopališču v B o h i n j s k i B i s t r i c i — Radov l j i c a ob 16. u r i pr i spomen i

ku v p a r k u v Radov l j i c i — Ovsiše ob 16. u r i n a pokopališču — Lesce ob 16. u r i p r i s p o m e n i k u n a

Žagi — S r . D o b r a v a ob 16.30 n a pokopa

lišču četrtek, 1. n o v e m b r a — B o h i n j s k a B e l a ob 9. u r i p r i spo

m e n i k u — Zg . Gor j e ob 9. u r i na grobišču v

Zg . G o r j a h — B l e d ob 10. u r i n a grobišču n a

B l e d u

Škofja L o k a O s r e d n j a k o m e m o r a c i j a v Škofji Lo

k i bo v četrtek, 1. nov embra , ob 9. u r i pred D o m o m Zveze borcev v Škofji L o k i

Tržič s r eda , 31. o k t o b r a — Čegelše ob 12. u r i p r i s p o m e n i k u — Pod i ju be l j ob 16.30 p r i s p o m i n s k i

plošči n a d o m u D P O v Pod l j ube l j u — B i s t r i c a ob 16. u r i p r i s p o m i n s k i

plošči na d o m u D P O četrtek, 1. n o v e m b r a — Križe ob 8.30 p r i s p o m e n i k u — Brez j e ob 9. u r i p r i s p o m i n s k i plo

šči n a B r e z j a h p r i Tržiču — Leše ob 9. u r i p r i s p o m e n i k u — Tržič ob 10. u r i p r i grobišču — K o v o r ob 10. u r i p r i s p o m e n i k u v

K o v o r j u — L o m ob 15. u r i p r i s p o m i n s k i plo

šči na d o m u D P O

M e r j e n j e m o č i a l i

r e š e v a n j e p r o b l e m o v

Mladinski voditelji se niso ogreli za ponujen odstop Andreja Brvarja. Menijo, da v republiškem vrhu potrebujejo odločne in sposobne mlade ljudi, ki hočejo zagovarjati mladinska stališča — Odločiti morajo občinske konference ZSMS

V s r e d o so se v K r a n j u s e s t a l i p r e d s e d n i k i i n s e k r e t a r j i občinskih k o n f e r e n c Z v e z e socialistične m l a d i n e z G o r e n j s k e . P o g o v o r i l i so se o p r i p r a v a h n a bližnjo p r o g r a m s k o v o l i l n o k o n f e r e n c o republ iške konfer e n c e Z v e z e socialistične m l a d i n e . S poroči lom o d v e l e t n e m d e l u republiške k o n f e r e n c e so se m l a d i n s k i v o d i t e l j i z G o r e n j s k e v glavnem s t r i n j a l i , m e n i l i p a so, d a j e t r e b a d o p o l n i t i u v o d n i d e l .

Več r a z p r a v e j e b i l o h k a d r o v s k i p o l i t i k i o z i r o m a k p r e d l o g u za ses t a v o n o v e g a p r e d s e d n i k a republiške k o n f e r e n c e Z v e z e socialistične m l a d i n e . G l a v n i v z r o k z a vročo r a z p r a v o je b i l p r e d l a g a n o d s t o p preds e d n i k a republ iške k o n f e r e n c e Z M S A n d r e j a B r v a r j a , k e r se ne strin j a s k a d r o v s k o p o l i t i k o p r e d s e d s t v a o z i r o m a za t o , k e r noče prevzeti o d g o v o r n o s t i z a p o s l e d i c e p r e d l a g a n e s e s t a v e p r e d s e d s t v a . P o mnenju c e n t r a l n e g a k o m i t e j a S l o v e n i j e i n republiške k o n f e r e n c e S Z D L predl a g a n a k a n d i d a t a z a p r e d s e d n i k a k o m i s i j e z a S L O J a n e z Janša in p r e d s e d n i c a k o m i s i j e z a i n f o r m i r a n j e i n p r o p a g a n d o A l e n k a Juvačiče-v a s s v o j i m d o s e d a n j i m d e l o m n i s t a upraviči la p o n o v n e kand ida ture . V e n d a r se j e p r e d s e d s t v o , o z i r o m a n e p o k l i c n i d e l p r e d s e d s t v a , odločilo , d a n j u n i k a n d i d a t u r i p o d p r e . A n d r e j B r v a r m e n i , d a b i n j u n a izvolit ev i m e l a n e g a t i v n e p o s l e d i c e z a de l o i n s o d e l o v a n j e m l a d i n s k e g a vods t v a z v o d s t v i d r u g i h družbenopol it ičnih o r g a n i z a c i j v r e p u b l i k i , za kar p a o n ne m o r e p r e v z e t i o d g o v o r n o s t i .

N e s o g l a s j a v p r e d s e d s t v u republiške k o n f e r e n c e se po jav l ja jo že n e k a j časa, z a o s t r i l a p a so se ob k a n d i d a t n i l i s t i . S e d a j o d g o v o r n o s t za s e s t a v o p r e d s e d s t v a r e p u b l i k a p r e l a g a n a n a obč inske k o n f e r e m e -č imer se m l a d i n s k i p r e d s e d n i k i z G o r e n j s k e n i s o v c e l o t i s t r i n j a l i . Men i l i so t u d i , d a v m l a d i n s k e m v r h u p o t r e b u j e j o odločne i n s p o s o b n e ljud i , k i bodo h o t e l i i n z n a l i z a g o v a r j a t i m l a d i n s k a stališča, četudi so drugačna i n n i s o p o v s e m u s k l a j e n a z d r u g i m i . M e n i j o , d a p r i te j zadev i ne g r e za to , k d o bo o p r a v l j a l določeno f u n k c i j o , t emveč z a m e r j e n j e moči.

Čeprav j e b i l a več ina r a z p r a v i s k r i v i h i n mladen iško p o g u m n i h , je b i l o n a t e m p o s v e t u slišati t u d i n e k a t e r e m l a d i n s k e f u n k c i o n a r j e , k i so g o v o r i l i učeno, g o s t o b e s e d n o , n e o p r e d e l j e n o , s k r a t k a k o t poklicni p o l i t i k i v n e p l e m e n i t e m p o m e n u besede . Žal n e v e m n j i h o v i h imen in p r i i m k o v . L . B o g a t a j

M l a d i n i s o i z k o r i s t i l i p r i l o ž n o s t i

Programsko-volilna seja občinske konference ZSMS v Kranju je mladim ponudila priložnost, da odprto in kritično spregovore o svojih in družbenih problemih, a priložnosti niso izkoristili — Spremembe v kranjskem mladinskem vrhu.

K r a n j — T e d n i v v s e h obč inah po t e k a j o p r o g r a m s k e se j e m l a d i n s k e o r g a n i z a c i j e , n a k a t e r i h p o l a g a j o r a čune o d v e l e t n e m d e l u o d s l o v e n s k e g a m l a d i n s k e g a k o n g r e s a . P o v s o d so u g o t o v i t v e več a l i m a n j e n a k e : p r o g r a m s k e u s m e r i t v e , k i j i h j e s p r e j e l k o n g r e s , so še v e d n o s i l a a k t u a l n e , a j e žal še v e l i k o neuresničenih. V tor e k so n a k r a n j s k i s e j i m l a d i u g o t a v l j a l i , d a j i m n i u s p e l o s p r e m e n i t i družbenih i n g o s p o d a r s k i h r a z m e r , pač p a so r a z m e r e v p l i v a l e n a m l a d i n s k o o r g a n i z a c i j o . Čeprav so p r e d d v e m a l e t o m a v e l i k o i n g l a s n o r a z p r a v l j a l i o f r o n t n o s t i m l a d i n s k e o r g a n i z a c i j e , j e današnja p r a k s a še d a leč o d t e ga .

Čeprav so b i l i k r a n j s k i m l a d i n c i deležni p o h v a l e , d a n a občinski r a v n i d o v o l j e n a k o p r a v n o odločajo, u g o t a v l j a j o , d a a k t i v n o s t o s n o v n i h o r g a n i z a c i j u s i h a . T e m u j e k r i v o de l o m a k r i z n o o b d o b j e , n a k a t e r e g a m l a d i n e m o r e j o v e l i k o v p l i v a t i , de l o m a p a f o r u m s k o d e l o republ iških

i n občinskih o r g a n o v m l a d i n e . K r a n j s k a občinska k o n f e r e n c a j e den i m o s p o m l a d i p r i p r a v i l a p r o b l e m s k o k o n f e r e n c o o s t a n o v a n j s k i h pro b l e m i h m l a d i h . Republ iška kon f e r e n c a j e r a z p r a v l j a l a o s i s t e m u u s m e r j e n e g a izobraževanja. T o v a r i -ške i n šolske o s n o v n e o r g a n i z a c i j e s e ob t e h p r o b l e m i h n i s o og r e l e . P r a v go tovo s t a o m e n j e n i t e m i z a n i m i v i z a m l a d e , k i s i s k r a t k i m de lovn i m s tažem n e m o r e j o privoščiti s t a n o v a n j a , i n z a šolarje, k i j i m ne m o r e b i t i v s e e n o , k a k o se s p r e m i n j a i zobraževa ln i s i s t e m . V e n d a r p a očitn o m e t o d e d e l a m l a d i n s k e o r g a n i z a c i j e n e u s t r e z a j o , z a t o m l a d i s s vo j i m i ž iv l jenjskimi p r o b l e m i ne p r i d e j o d o b e s e d e .

F o r u m s t v o i n n e p o v e z a n o s t m l a d i h z n j i h o v o o r g a n i z a c i j o j e d o k a z a l a t u d i t o r k o v a r a z p r a v a . Oglašal i so se pretežno m l a d i , k i d e l u j e j o v k a t e r i o d k o m i s i j občinske k o n f e r e n c e Z S M S v K r a n j u , i z o s n o v n i h o r g a n i z a c i j j e prišlo l e n e k a j vprašanj .

Slednj ič j e t u d i ude ležba na pn> g r a m s k i s e j i , k i j e k o m a j d a presoji p o t r e b n i h 50 o d s t o t k o v , razki kakšno j e s t a n j e v m l a d i n s k i organiz a c i j i .

Več ina r a z p r a v se j e s u k a l a okn."̂ m l a d i n s k e g a p r o s t o v o l j n e g a dela. k. bržkone s eda j p r e s t a j a najhujšo krt-zo . B e s e d a j e b i l a o t e m , k a k o ohran i t i to v r e d n o t o i n m l a d i n s k o pro$;,v v o l j n o d e l o n a r e d i t i z a m l a d e bolj n i m i v o . M l a d i s o p r e d l a g a l i , naj tu& d e l o v b r i g a d a h n a g r a j u j e j o , saj b, se t a k o z l a s t i šolajoča se m l a d i n a raj e o d z i v a l a . D r u g i so se ogreva l i , na

b r i g a d i r j e s p o d b u j a l i z ru:r.;r b i p r i v i l e g i j i . V o b e h p r i m e r i h mlad:: s k o p r o s t o v o l j n o d e l o n e b i bilo vev p r o s t o v o l j n o , s t e m b i m l a d i n s k o de l o v n e a k c i j e v eč i z g u b i l e ko t p v ; b i l e .

M l a d e j e t u d i z a n i m a l o , zakaj je p r e d s e d n i k s l o v e n s k e m l a d i n e Ar d r e j B e r v a r p o n u d i l o d s t o p , vendar \ t o r e k n i s o d o b i l i z a d o v o l j i v e g a od$> v o r a .

N a k o n c u so k r a n j s k i m l a d i n c i h v o l i l i n o v o v o d s t v o : p r edsedn ik x pos l e j Bošt jan Šefic, podpredsednik R a j k o S imič , s e k r e t a r p a ostane A d o l f S i t a r . D z 2ieb;:

Ml PA NISMO SE UKLONILI

S a m o o d l i k o v a n j e

n o s i t i j e p r e m a l o Še ves je pod v t i s om sobotnega srečanja par

t i z a n s k i h nov inar jev in propagand is tov v Črnoml ju . P r e k o petdeset se j i h je zbra lo . Spregovo r i l j i m je Bogdan Oso ln i k , n e k d a n j i načelnik za propagando p r i G l a v n e m štabu N O V in P O J . Res je t isto, ka r je de ja l : »Za mi t ra l j e z i i n topov i je b i lo pero tisto orožje, k i je pomaga lo s lovens k e m u človeku utre t i pot v svobodo.« P a r t i z a n s k i t isk v S l oven i j i je b i l ed ins t ven v o k u p i r a n i Ev ro p i . S r e d i vojne v ih r e so - iz p a r t i z a n s k i h t i s k a r n p r iha j a l i Kmečki glas, L j u d s k a p rav i ca , številne brošure. De l ova l a je n o v i n a r s k a agenc i ja T a njug. N o b e n a o k u p i r a n a dežela v E v r o p i n i b i l a tako o r g a n i z i r a n a po in f o rma t i vn i p l a t i . Sve t je b i l presenečen, k a k o h i t ro se je S l oven i j a znašla, zaživela. Že 5. ma ja je i m e l a svojo v lado . Ob osvobodi tv i so b i l a uredništva že v L j u b l j a n i in že so se tu t i s k a l i časopisi. Nič manjše pos lanstvo kot med vojno niso oprav l j a l i nov ina r j i i n časopisi po vo jn i , ko se je g rad i l a nova oblast , nova domov ina , ko smo vo l i l i prve de l avske svete .. .

K a r e M a k u c je doma iz Go rn j e Tribuše p r i T o l m i n u . IX . korpus je b i l 23. d e c e m b r a 1943 ustanov l j en prav v njegovi vas i . Ba j t a r j i so b i l i . E n a k r a v a v h levu in na jman j devet žlic oko l i sklede. Štirinajst otrok je r od i l a m a m a , šest j i h je pomr lo . T is te čase niso žalovali za o t r ok i . Bog je da l , bog je vzel , so govor i l i in se vsakič oddahn i l i .

Do goriške ofenzive, k i je b i l a ok t ob ra 1943, je b i l K a r e l v Južno-primorskem odredu , po ofenz iv i pa je Še) med pa r t i z anske kur i r j e i n b i l k o m a n d i r ka rav l e P-5 nad Ajdovščino. F e b r u a r j a 1944 je b i l pos lan na pa r t i j sk i tečaj v neko grapo pod Šebrojlami, potem pa v t ehn iko nad K a n o m ljo pod V o j s k i m , k jer so na c i k l o s t i l t i s k a l i Kmečki g las . N a c en t r a ln i t e h n i k i so n a p r a v i l i mat r i ce , po t em pa so j i h s k u r i r j i razpošiljali po t e h n i k a h . B u n k e r je ležal g loboko v z em l j i , b i l je

po ln v lage. K a r e l se je tu na leze l r evme i n je mor a l n a te ren . Pos l a l i so ga za učitelja v njegovo vas.

Še danes razmišlja, k a k o so m u vedno na la gal i dolžnosti, k i j i m še zdaleč n i b i l kos . A m o r a l s i popr i j e t i , ko t s i vede l i n z n a l . Z a s l o venskega učitelja so ga pos tav i l i , čeprav je hod i l v i t a l i j an sko šolo i n s lovensko govor i l le d o m a i n s pr i ja tel j i ! Nič n i vede l o j u g o s l o v a n s k i zgodov in i , le Ital i je i n R i m l j a n o v je b i l po ln . K o je nag las d v o m i l o sposobnos t ih za učitelja, so m u lepo pr igovar j a l i , naj gre k a r učit, da otroc i ne bodo os ta l i b rez s l ovenske šole. L judje so i m e l i zaupanje v Z v o n i m i r a . Z v o n i m i r bo že zna l ! N o b e n i h navod i l , nobene l i t e ra ture . O t r ok pa šestnajst, v s i , od prvega do osmega raz reda , v en i sob i . Nek je je z v r t a l zeml jev ide , govor i l učencem o s l o v e n s k i h r e k a h , S a v i , Soči, j i h učil računati, govor i l o živalstvu. P o t r u d i l se je, k o l i k o r se je le mogel . P o t e m je slišal govoriti-, da »naša R a d a zato tako r ada hod i v šolo, čeprav i m a več kot u ro daleč, ke r Zvon i m i r tako lepo govor i . . .«

Lepo p r i znan j e h r a n i d o m a , opreml j eno z žigi v seh deve t ih p r i m o r s k i h občin »za i z k a z a n o l jubezen, vero in žrtvovanje v času, ko je naša beseda po dva jse t l e tnem pregonu znova žuborela v s l o v e n s k i h šolah, pod svobodn im p a r t i z a n s k i m soncem . . .«

Po t r eh mesec ih učiteljevanja je prišla nova depeša: i m e n o v a n je b i l za p r e d s e d n i k a vo l i vne-ga odbora Goren j e Tribuše za vol i tve v prve narodnoosvobod i lne odbore. P r v e demokratične vol i tve! L i d i j a Šentjurčeva j i h je p o k l i c a l a v Vo j sko , d a l a neka j navod i l . Spet nič k o n k r e t n e g a . Spet k u p s k r b i . N i b i l a m a j h n a reč oprav i t i t ako odgovorno nalogo. In sp loh n i bi lo časa premišl jevat i , a l i boš zna l a l i ne. T a k r a t je b i l i zvo l j en za s ek r e t a r j a ok ra j a V o j s k o — Črni v r h , po svobodi pa za sekre ta r j a k o m i t e j a K P Idr i ja , k jer je ostal do k o n c a j u n i j a 1945, '§i$enj|a je b i l dode-

Karel Makuc-Zvonimir l j en n a okra j G r g a r za s ek r e t a r j a k o m i t e j a i n p o d p r e d s e d n i k a O k r a j n e g a l j udskega odbora . 1947 je b i l pos l an v n o v i n a r s k o šolo v Beog rad . Spet se je znašel na začetku. Spet se je zag r i z e l in 1948. uspešno končal šolo. O s e m let je b i l nov i n a r p r i B o r b i , s p r va v Beog radu , kasne j e n j en dop i sn i k iz L jub l j ane .

Že p a r t i j s k i tečaj p o z i m i 1944 m u je da l osnove, v i z i j o p r ihodnos t i , i n k a r j e b i lo na jpomembnejše, v n j em se je z a k o r e n i n i l o spoznan je , d a človek ne sme b i t i vzvišen nad d r u g i m i . K o t nov i n a r se je zavede l , da i m a pero v r o k a h , toda to pero n i njegovo, temveč nas vseh . N o v i n a r m o r a de la t i za družbeni napredek . V e l i k o pos lanstvo so n o v i n a r j i oprav l j a l i tud i po vo jn i . Neka j svoj i h u s p e l i h reportaž je še d a n e s vese l . K o je šlo

za mejo p r i G o r i c i , k i so jo ho t e l i p r i Renčah « l jat i k a r s r e d i pol j , se je u p r l z v s e m i močmi Naslov reportaže je »Traktor n a mej i « . Zavze l « ] * za n a r a v n o mejo, ko t so voda , ces ta , ne po sred. nj ive .

In d ruga , ko je p i s a l o p r e d v o j n i k o m R u s i n j i A n i P a v l i n o v i , k i je v Ravvensbrucki . tAl l a ogn ju židovskega dečka Petrčka. Do k.:, vo jne ga je s k r i v a l a , po vo jn i p r i p e l j a l a v Kmj s k r b e l a zanj kot p r a v a m a t i . . . Iz članka H p l emen i t os t te i n p o d o b n i h žena v naši borbi. P rav n a osnov i te reportaže so jugoslovansk. u rad i začeli i s k a t i Pe t rove s o r o d n i k e . Iz Beogra d a je posebej zato prišel Jože S m o l e , takratni u r e d n i k Bo rbe , z nalogo, d a m u čestita za občuteno n a p i s a n i članek. K a r e l je b i l t ak ra t pri Ql r e n j s k e m g lasu .

P a r t i z a n s k i n o v i n a r j i so i m e l i v sebi t»Mi d a mora jo pomaga t i r a z vo ju v boljše življenj« T u d i zadruge so p o p u l a r i z i r a l i , čeprav so kmalu v ide l i , da se ne bodo obnes le . K a k o so se ra. v l i o p r v i h d e l a v s k i h sve t ih , j i h ujčkali, d a bi zagotovo uspe l i . U s p e l a je naša s a m o u p r a v a . Z d m i članki so skušali zav re t i b i r o k r a t s k e pojave T u d i pred sodiščem se je K a r e l n eka jk ra t tatit

M e d n o v i n a r j i t a k r a t i n danes je ve l i ka razh-k a , razmišlja. Čeprav so se t a k r a t m o r a l i boriti i e k o n o m s k i m i in k a d r o v s k i m i težavami, je dUM nov inar j ev položaj težji. T a k r a t je b i lo vso bi so n a p i s a l i , sveto, p rav i . D a n e s pa je za vse slabo, k a r se izve i z za tovarniških z idov, z obi s k i h , republiških f o rumov — k r i v nov inar .

L e t a 1966 se je K a r e l M a k u c upokoj i l kot u r e d n i k G o r e n j s k e g a g lasa . T o d a n i k o l i ni •. -va l . Že do l ga leta deluje p r i p e v s em zboru ftj V i d m a r , p r i p l a n i n c i h , t a b o r n i k i h . Društvu pr:.-. tel jev m l a d i n e . B i l je m e d organ i za to r j i p n i hišnih svetov v K r a n j u , de legat za to, za ono. Jun a k o m borbe naj slede j u n a k i de la , je vedno > udar ja l tovariš T i to . K a r e l je danes , ko m 73 let, de laven , ko t je b i l vse življenje. N i prav. p rav i , d a so se številni borc i t ako potegni l i vase N i k j e r več j i h n i čutiti. D a so svoje naredili,prt-v i jo . P a n i res. Družbeno delo t i daje moralno zadoščenje. S a m o o d l i k o v a n j a nos i t i j e premalo. K a k o je že de ja l Gregorčič? Ne k a r mora. kar more, mož s tor i t i je dolžan . . . D. Dolenc

r w Nihče ni proti samoupravnemu sistemu. Dvom, da

v okviru samoupravnega sistema ne bomo mogli izplavati iz krize, ni nastal med delavci, temveč v vrhovih. To dokazujejo ukrepi gospodarske politike, ki so zasnovani tako, kot bi hoteli dokazati nemoč samoupravljanja in vse večje vpletanje države v odnose znotraj združenega dela, medtem ko je odgovornost za uspešnost poslovanja prepuščena delovnim kolektivom.

#. Delegatski sistem slabo deluje, čeprav je bilo v zadnjih letih veliko narejenega za boljše delo delegatov. Odločanje je postalo le še formalnost, ker delegati lahko le potrjujejo sklepe. To odvrača ljudi od dela v samoupravnih organih in delegatskih skupščinah.

# Veliko se govori o odgovornosti, odgovarja pa nihče. ZK noče ali ni sposobna ocenjevati dela funkcionarjev na vseh ravneh. Ce bi to delala, bi bile razprave o enoletnem ali večletnem mandatu odveč.

# Mladi se težko odločajo za članstvo v ZK, ker organizacija, ki ne pomete z nepravilnostmi in nikogar ne pokliče na odgovornost, mladim ne more biti za vzor. Zlasti se za članstvo v ZK težko odločajo mladi delavci.

# Delavci so najhitreje disciplinsko kaznovani tudi v Zvezi komunistov. Njihova opravičila, če so še tako tehtna, težje upoštevajo, kot opravičila vodilnih delavcev.

# Vse več je delavcev, ki s svojim osebnim dohodkom ne morejo živeti. Upokojenci so na robu življenjskega minimuma, socialna politika pa je vse bolj neživljenj-ska. L. Bogataj

G o r e n j s k a p o 1 3 . s e j i C K Z K J

Sekretar občinskega komiteja Z K S v K ran ju Stane Pirnat :

r Vesna H a r e j :

M l a d i n e p r i z n a m o ,

d a s m o

v s i k r i v i z a n a p a k e

V r a z p r a v a h o s k l e p i h 13. se je C K Z K J j e b i l o večkrat rečeno, d a je vse m a n j m l a d i h p r i p r a v l j e n o v s t o p i t i v Z v e z o k o m u n i s t o v i n d e l a t i v njej. Z l a s t i t e ž k o se z a članstvo odločajo d e l a v c i i z n e p o s r e d n e p r o i z vodnje. K j e s o v z r o k i z a o d p o r m l a d i h , s m o povprašali p r e d s e d n i c o škofjeloške m l a d i n e V e s n o H a r e j e v o .

» D r u ž b e n o - e k o n o m s k i položaj m l a d i n e se poslabšuje. O v l o g i i n položaju m l a d i h v družbi so za to s p r e g o v o r i l i n a 9. se j i C K Z K S , k i na j bi p r i p o m o g l a k več j i a k t i v n o s t i k o m u n i s t o v z a de l o m e d m l a d i m i . T a ka a k c i j a j e b i l a v s e k a k o r p o t r e b n a , v e n d a r se j e n a žalost s se jo c e n tralnega k o m i t e j a t u d i že zaključila. V g r a d i v u z a sejo j e b i l o z a p i s a n o , da m o r a m o m l a d i v i d e t i s vo jo p r i h o d n o s t - v uresničevanju dolgoročnega p r o g r a m a g o s p o d a r s k e s t a b i l i z a c i j e . T o p r a v gotovo drži, v e n d a r ne moremo s p r e j e t i t r d i t v e , d a s m o v s i k r i v i z a vse . M l a d i n i s m o odločali 0 zgrešenih i n v e s t i c i j a h , n i t i o n a j e m a n j u k r e d i t o v . Z a to, d a j e J u g o slavija v t e ž a v a h , n i še nihče o d g o v a r j a l . A b s u r d j e , d a še v e d n o slišimo z a h t e v e p o z a o s t r o v a n j u o d g o v o r n o s t i p r a v od l j u d i , k i so z a težave odgovorni , k e r v e d o , d a se j i m ne bo nič zgod i l o .

Z v e z a k o m u n i s t o v , k i ne p o m e t e z n e p r a v i l n o s t m i i n n i k o g a r ne poklice n a o d g o v o r n o s t , m l a d i m ne m o r e b i t i z a v z o r . P r e m a l o t u d i O š t e v a n a š e m n e n j e i n naša h o t e n j a . Z a p r i m e r na j n a v e d e m z a k o n 1 vojaški o b v e z n o s t i . Upoštevana n i b i l a n o b e n a p r i p o m b a m l a d i n e ,

r>prav z a k o n z a d e v a r a v n o m l a d e . Z a nameček j e b i l z a k o n sp r e j e t po hitrem p o s t o p k u . V naši r e p u b l i k i so najvišji o r g a n i večkrat s p r e m e n i li m n e n j e o n j e m i n n a z a d n j e s p r e j e l i drugačno stališče k o t Z S M S . Kljub z a h t e v a m m l a d i h , d a se stališča u s k l a d i j o , se to n i z g o d i l o i n z a kon je b i l s p r e j e t — vo jaški r o k j e podaljšan.

M l a d i s m o s e t u d i naveličali poslušati v e d n o e n a k e r a z p r a v e mo nologe n a s e j a h najviš j ih o r g a n o v , govore , k o t g a j e n a p r i m e r i m e l France P o p i t n a n e d a v n e m p o s v e t u z g o r e n j s k i m pol it ičnim a k t i v n o m , ko je b i l o s l i š a t i l e posplošeno k r i t i k o občinske p o l i t i k e , ne d a b i obenem r a z m i š l j a l o t e m , d a so z a težave k r i v i p r e d v s e m republiški i n zvezni o r g n a i .

T a k i i n p o d o b n i p r i m e r i odb i j a j o m l a d o g e n e r a c i j o o d a k t i v n e g a dela v d r u ž b e n o p o l i t i č n i h o r g a n i z a c i j a h n a v s e h r a v n e h i n t u d i v Z K . V resoluci j i 9 . k o n g r e s a Z K S p a m e d d r u g i m b e r e m o , d a bodo k o m u n i s t i z z g l e d o m s p o d b u j a l i množ ično i n politično a k c i j o m l a d i h i n t a k o ustvar i l i m o ž n o s t i z a n j i h o v o vkl jučevanje v s a m o u p r a v l j a n j e i n p o l i t i čno d e l o v a n j e i n odločanje o v s e h t e m e l j n i h vprašanjih družbenega razvoja.«

L . B o g a t a j

Najlaže je izključiti

delavca Danes bo občinski komi t e v K r a n j u

ocen i l razprave o s k l e p i h 13. seje C K Z K J . P r e d sejo smo se o t em, k a r so poveda l i k o m u n i s t i na r a zp ravah v osnovn ih o rgan i zac i j ah , pogovar ja l i s sek re ta r j em občinskega komi te ja Stane-tom P i r n a t o m .

R a z p r a v e so zaključene. So poteka le tako , ko t ste p r edv ideva l i ?

»Menim, d a smo p r o g r a m akt i vnos t i in r a zprav ob pred logu sk lepov 13. seje C K Z K J , k i smo si ga zas tav i l i avgusta, uresničili. L e nekaj o snovn ih organ izacij Z K S se v t em času n i sestalo in zelo ma lo je sekre tar ia tov , k i n iso p r i p r a v i l i k o n k r e t n i h razprav . L a h k o t r d i m , da smo v dveh mesec ih uspe l i razg ibat i članstvo. N a r e d i l i smo nekaj več kot običajno. Vsa j to, d a so v večini tozdov, k r a j e v n i h skupnos t i i n v d rug ih okol j i h vede l i , da osnovna organ i zac i j a obstaja. M a r s i k j e je tud i zave l nov veter. V r a z p r a v a h je sodelovalo ma lo l jud i , k i n iso člani Z K , a ponekod so vendarle prišli n a seje o snovn ih organ izac i j . To ob l iko de la je t r eba obdržati in razv i ja t i , k e r bomo laže doseg l i , da bo osnovna o rgan i zac i j a v središču dogajan j a v svo jem oko l ju .

N a p i s a n o z a

p o l i t i k e , n e

z a d e l a v c e

»Velika večina komun i s t o v je pobudo C K Z K J , d a o s k l e p i h o r gan i z i r a široko j a vno razpravo , podpr la . B i l o je tud i nekaj pod t i kan j , češ a l i vodstvo n i sposobno spre jet i sk lepov , češ da se v t em kaže neenotnost pa r t i j skega v rha . Takšne k r i t i k e so i z k a z a l i p redvsem l judje, k i se boj i jo a k c i j s k o i n idejno enotne Zveze komunistov.«

V e n d a r je b i l o n a sk l epe v e l i k o p r i p o m b .

»Veliko. K o m u n i s t i v združenem delu so enotno z a v r n i l i d vome o samoup rav l j an ju . Men i j o , d a vprašanje, a l i naj s amouprav l j an j e i n s a m o u p r a v n i s i s t em ra z v i j amo napre j , a l i ne, n i nastalo v združenem de lu i n med de lavc i , temveč v v r h o v i h . P rav i j o pa , da razvoj s a m o u p r a v l j a n j a zasta ja , k e r r a z n i org a n i i n ins t i tuc i j e z najrazličnejšimi u k r e p i zav i ra jo njegov razvoj . K o m u n i s t i v P l a n i k i so po uda r i l i , d a je sedan j i zastoj s a m o u p r a v l j a n j a povzročilo p reve l i ko vp le tanje države v odnose znotraj združenega de la , po l i t iko cen, v mednarodno de l i tev de la i n d ruga gospoda r ska področja, n i pa prišlo do razme j i t ve odgovornost i za uspešnost pos lovan ja . T a je v ce lot i os ta la združen e m u de lu . Men i j o , d a b i sk l ep i mora l i b i t i n a r a v n a n i tako, da b i preprečili adm i n i s t r a c i j i i n d r u g i m družbenim dej a v n i k o m odločanje v i m e n u delavcev.

Ugotavl ja jo , d a je odločanje vse od d e l a v s k i h svetov do de l ega t sk ih skupščin samo še formalnost , k e r delegat i

R e k l i s o : Na p o n e d e l j k o v e m posvetu so na Jesen i -družbenopolitični de lavc i skupaj s tovariši so n e k d a j op rav l j a l i te funkci je ter

-r.kcionarji, k i s o z Jesen ic , delajo pa v republiških o r g a n i h , o b r a v n a v a l i probleme jeseni-fcf občine. Zabelež i l i smo nekaj razprav ozi-Mta n j i h o v i h m i s l i , nekaj pa so o r a zmerah • družbi i n v l o g i Z K povedal i tudi komun i s t i

- e k o m u n i s t i i z d r u g i h goren jsk ih krajev. Branko Iskra: »Komunis t i v v seh o snovn ih o rgan i za -

ZK so j a s n o p o d p r l i T i t o vo in Karde l j e vo pot neu-»rtenosti i n s a m o u p r a v l j a n j a . Zav z e l i so stališče, da ka kršnekoli po t i n a z a j n i . S l a b o s t i , k i j i h čutimo sedaj pa ". predvsem v p r e m a j h n i ide jnos t i i n mob i l i z a c i j s k i spol n o s t i za vk l jučevan je k o m u n i s t o v p r i uresničevanju •'•alog ter razreševan ju p rob l emov skoz i s a m o u p r a v n i in fclegatski s istem.«

Mirko Rabič: » V o s n o V n i h o rgan i zac i j ah so v razpra -0 sk lep ih 13. s e j e v e l i ko govor i l i o de l ega t skem sište-

. r. s a m o u p r a v l j a n j u . N i b i lo n ikogar , k i bi b i l pro t i sas t a v l j a n j u , v e l i k o p a je b i lo p r i pomb na uvetjavl ja-

',\ v uresničevanju. Ze lo s labo deluje de l ega tsk i sj-

skupščine k r a j e v n i h s k u p n o s t i se skora j ne se-0, prav t a k o n e K K S Z D L , de legatske skupščine so

nesklepčne. K a j d e l a j o k o m u n i s t i , k i so delegat i v teh organih.«

Ivo Ščavničar: »Že lezarna gre v sodobno tehnolog i jo bo z a p o s l o v a l a nov ih de lavcev. K j e torej zapos l i t i

r.aso mlad ino? Ž e v r s t o let se pogovar jamo o hitrejšem V-* p r e d e l o v a l n e indus t r i j e , z las t i pa t u r i z m a , nare

jenega pa j e m a l o . K d o j e odgovoren? Boris B r e g a n t : Že lezarna se m o r a posodobi t i , če hoče

it Iti M p r e j i n t u d i zato , d a bomo laže dob i l i s t rokovn ja -/

O L, A 8 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 26. OKTOBRA 1

Franc Cuznar :

V a r č e v a n j e j e d a n e s s m i s e l n o

Sprva so izredno visoko postavljene obresti za vezane vloge varčevalcev izgledale skoraj neresnične, zdaj pa kaže, da se dobro uveljavljajo. Kot pravi podpredsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske Franc Cuznar, šele zdaj, s taHo povišanimi obrestmi, varčevanje dobiva smisel. To je prvi resen poskus, zavarovati realno vrednost vlog in bo varčevalce spodbujal

2 5 0 s t a n o v a n j n e b o z g r a j e n i h

Skupščina Stavbno zemljiške skupnosti predlaga Samoupravni stanovanjski skupnosti v kranjski občini, da s kupci stanovanj, ki ne izpolnjujejo obveznosti, ne sklepajo pogodb o nakupu stanovanj

K r a n j — Slučaj je hote l , d a smo prav za oktober , mesec varčevanja, d o b i l i nove, višje obres t i z a vezane v loge v b a n k i . T a k o so vloge, k i j i h vežemo nad 3 mesece, obres tovane s 47 odstotkov, z a vezane v loge nad 12 mesecev veljajo 52-odstotne, za vezane v loge nad 24 mesecev pa 55-odstotne obres t i . K o t kaže, so z a e n k r a t za občane najbolj z a n i m i v e ve zane v loge n a d 3 mesece. Ne vežemo j i h predo lgo , k e r bomo m o r d a ta dena r k m a l u po t rebova l i , če pa ne, ga bomo l a h k o ve za l i z a naslednje t r i mesece i n t ako napre j , l e . ta omej i tev ve l ja , d a m o r a m o veza t i najman j 2 s tara m i l i j o n a . In vedet i m o r a mo, da m o r a m o vlogo po p r e t eku t r eh mesecev vsakič z n o v a veza t i , ka j t i vezava ni avtomatična. Po p r e t eku 3 mesecev n a m b a n k a nakaže dena r z obres tm i v r ed n a h r a n i l n o knjižico, te; koči a l i žiro račun, k a k o r pač želimo.

Če b i vede l i , d a ne bomo po t rebova l i denar j a prej kot v e n e m le tu , b i se n a m seveda bolj izplačalo veza t i v logo nad eno leto. O b r e s t i so tu 52-odstotne. Če vežemo vlogo nad 3 mesece štirikrat na leto, in četudi pi iračunavamo obresti ob v s a k e m dv i gu , ne bomo u je l i letne obres tne mere . I n še neka j je pomembno : za vezane v loge nad e n i m a l i d v e m a l e toma ne ve l ja omej i t ev glede višine vloge, l a h k o vložimo i n vežemo kakršenkoli znesek.

»Obresti n a vezane v loge so zdaj postale resnično z a n i m i v e za varčevalca,« poudar ja podpredsedn ik pos lovodnega odbora L jub l j anske b a n k e — temel jne banke G o r e n j s k e F r a n c C u z n a r , »kajti s to obrestno mero bodo varčevalci zdržali inf laci jo , s p o p r a v k i ob r e s tn ih m e r 1. j a n u a r j a in 1. a p r i l a 1985 pa bodo i m e l i še kakšen odstotek prof i ta . Obre -

N E Z A M U D I T E !

E N I *

I N D R U G I 7

K i n o C E N T E R 26. 10. ob 20. uri 27. 10. ob 19. uri 28. 10 ob 15. in 18. uri

• KINOKFMNJ T

stne mere naj b i b i l e namreč višje od ras t i cen i n d u s t r i j s k i h pro i zvodov . T o je ed ino p ra v i l no . L e n a tak način bo varčevalec l a h k o l o v i l in f lac i jo i n še kaj privarčeval. Varčevalcu se bodo obres t i n a ve zano v logo p r i nas avtomatično povečevale. Če je nekdo n a p r i m e r s e p t e m b r a letos v e za l v logo nad t r i mesece, ko je še ve l j a la obres t n a m e r a 34 odsto tkov , m u z oktob r o m že tečejo nove, 47-odstotne obres t i . T o j e p r v i r e s en p o s k u s zava rova n ja r ea lne v r ednos t i v log varčevalcev.

V b a n k i po zd rav l j amo tb novost i n pričakujemo, d a se bo poz i t i vno od ra z i l a p r i obsegu privarčevanih sredstev . Varčevanje i m a svoj s m i s e l , če j u t r i dobiš za ta denar to l iko , ko t s i vložil, i n še neka j več. To j e tud i l epa spodbuda k varčevanju i n ne k n a j e m a n j u k r e d i tov. Upa jmo , d a so p rav s t em varčevaln i m u k r e p o m m i n i l i časi, ko smo ob v s a k i napovedan i podražitvi p l a n i l i v t rgov ine i n b r e z u m n o p r a z n i l i po l ice . Ra j e vložiš d e n a r v b a n k o , k e r veš, d a t i n jegova v r ednos t ne bo pad la , i n tud i če se bo kaj m e d t e m podražilo, boš s t v o j i m op l o j en im d e n a r j e m to še v edno l a h k o k u p i l .

V i s o k e obres t i z a vezane v loge n a e n i s t r a n i i n zelo povečane ob r es t i z a k red i t e n a d r u g i s t r a n i ( eno le tn i potrošniški k r e d i t i z a o z imn i co , kur j avo , pohištvo zahtevava jo danes 47-odstotne obresti ! ) bodo zagotovo o k r e p i l e voljo za varčevanje i n zmanjšale apet i te po k r e d i t i h . Ra j e bomo ma lo počakali i n s i k u p i l i s privarčevanim d e n a r j e m .

V b a n k i je že opazen občuten prem i k . V zadn j i h m e s e c i h so naši varčeva l c i p r enes l i z v l og n a vpog led , k j e r še vedno ve l ja 7-odstotna ob r e s tna m e r a , 459 mi l i j onov d ina r j e v samo n a vezavo n a d 3 mesece. K o bo zaupan je večje, bo zagotovo več v l og v e z a n i h t u d i n a leto, dve.«

L e še neka j b i r a d i p o j a s n i l i našim b r a l c e m . V e l i k o je namreč t a k i h , k i m i s l i jo , d a bodo za vezano v logo n a d 3 mesece poželi k a r c e l i h 47 odsto tkov . Ne . T o je l e tna ob r e s tna m e r a , k i j e v ce lot i obračunana, če vložimo i n vežemo denar štirikrat po t r i mesece (s icer b i m o r a l a b i t i 188-odstotna ob r e s tna mera ) , samo z a 3 mesece p a d o b i m o čet r t ino tega, to je 11,75 odstotkov . T o l i ko, d a ne bo nepo t r ebnega r a z b u r j a n j a p red bančnimi o k e n c i . D. Do l enc

K r a n j — »Ob t e m , d a se s r e d s t v a i z n a d o m e s t i l a z a u p o r a b o m e s t n e g a zeml j išča zda j v g l a v n e m n a m e n j a j o z a i z g r a d n j o č ist i lne n a p r a v e , se združeno d e l o v k r a n j s k i občini, k o t kaže , s p l o h ne z a v e d a , kakšne težave n a s t a j a j o n a področju s t a n o v a n j s k e g r a d n j e . . . S t a v b n o zeml j i ška s k u p n o s t j e prakt ično b r e z s r e d s t e v i n ne m o r e d e l o v a t i . . . S p r e j e m a n j e s a m o u p r a v n i h s p o r a z u m o v , k i j i h p o t e m ne spoštujemo, j e n a v a d n a i d i o t s k a z a d e v a . . .«

T o j e le n e k a j m i s l i i z r a z p r a v e n a z a d n j i s e j i skupščine s t a v b n o z e m l j i ške s k u p n o s t i v k r a n j s k i občini m i n u l i t o r e k . N a d n e v n e m r e d u j e b i l a p r o b l e m a t i k a z b i r a n j a s r e d s t e v i z p r i s p e v k a z a k o m u n a l n o o p r e m l j a n j e s t a v b n i h zeml j išč n a ' p o d l a g i s a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m a . G r e z a s a m o u p r a v n i s p o r a z u m o z i r o m a s r e d s t v a , k i na j b i j i h zd ruženo d e l o v k r a n j s k i občini p r i s p e v a l o z a t a k o i m e n o v a n i B p r o g r a m — z a g r a d n j o družbenih i n k o m u n a l n i h o b j e k t o v . V t r e h l e t i h (1982—1984) n a j b i s e

S r e č a n j e t e k s t i l c e v B l e d — V s o b o t o , 27. o k t o b r a ,

b o d o n a B l e d u p r i p r a v i l i z b o r de l e g a t o v d r u g e g a srečanja t e k s t i l n i h d e l a v c e v G o r e n j s k e . 7.385 gor e n j s k i h t e k s t i l c e v b o z a s t o p a l o 250 d e l e g a t o v .

Z b o r o v a n j e s e bo zače lo o b 8. u r i s t e k m o v a n j e m e k i p v k e g l j a n j u i n šahu. O b 9. u r i s e b o d o n a p o s v e t u z b r a l i zado lžen i z a šport i n r e k r e a c i j o . T e d a j b o g o d b a n a p i h a l a i z G o r i j s k o n c e r t o m p r e d f e s t i v a l n o d v o r a n o n a j a v i l a z b o r o v a n j e , k i s e b o zače lo o b 10. u r i . U v o d o m a b o s p r e g o v o r i l I v a n T o r k a r , p r e d s e d n i k m e d o b č inskega s i n d i k a l n e g a s v e t a z a G o r e n j s k o , n a t o b o o r a z v o j u t e k s t i l n e i n d u s t r i j e g o v o r i l S l a v k o Z a l o k a r , d i r e k t o r T e k s t i l i n d u s a i z K r a n j a , o t e k s t i l n e m i zobraževan j u p a A n t o n P e l k o , r a v n a t e l j s r e d n j e t e k s t i l n e i n o b u t v e n e šole v K r a n j u .

Z m o d n o r e v i j o b o d o p r i k a z a l i i z d e l k e g o r e n j s k e t e k s t i l n e i n d u -

V .

s t r i j e ; z a obč instvo j o b o d o ponov i l i p o p o l d n e o b 17. i n o b 1 9 - u r i .

NA DELOVNEM MESTU

O b p r a v e m

č a s u

n a p r a v e m

m e s t u

Podreča — P r v e g a d e c e m b r a l e tos bo m i n i l o t r i d e s e t le t , o d k a r j e d a n e s 62 - l e tn i k m e t I v a n Bremšak s Podreče p r e v z e l z b i r a n je m l e k a v tej z a s a v s k i v a s i c i . P r e d t e m so m l e k o l e to d n i z b i r a l i p r i L a n c e t o v i h , a so m o r a l i z a r a d i b o l e z n i to o p r a v i l o p r e p u s t i t i d r u g i m . Domači k m e t j e so t a k r a t z a s l u t i l i , d a b i bržčas z v e s e l j e m vod i l z b i r a l n i c o I v a n Bremšak. N a v r a t n a nos so m u p r e d hišo pos t a v i l i k a n g l e i n I v a n u n a v s e z a d n je n i k a z a l o d r u g e g a , k o t d a se o p r i m e p o n u j e n e g a d e l a . P o t r e h d e s e t l e t i i h m u t e g a še n i b i l o žal. K m e t j e so se n a v a d i l i n a n j i n t u d i o n n a n j e . Podreška z b i r a l n i c a j e v t e m času p o s t a l a še k a j d r u g e g a k o t le p r o s t o r , k a m o r k m e t je d v a k r a t d n e v n o n o s i j o m l e k o . P o s t a l a j e m e s t o , k j e r se pogovo r i j o o k m e t i j s k i h p r o b l e m i h . I n t u d i vaške čenče so o d t o d h i t r o r a z n e s e j o n a o k r o g .

I v a n s i je v t r i d e s e t i h l e t i h p r i d o b i l z a u p a n j e k m e t o v . Domačin i g a z a r a d i izkušenosti p r o s i j o z a pomoč p r i t e l i t v a h , p r i n a k l a d a n j u ž iv ine, k r o m p i r j a i n p o d o b n o . T i s t i , k i n i m a j o s v o j e g a t e l e f o n a , l a h k o p r i n j e m pokl iče jo živino-z d r a v n i k a , pospeševalca, k o g a d r u g e g a . V e d n o j e ob p r a v e m čas u — z ju t r a j ob p o l o s m i h i n zvečer ob s e d m i h , n a p r a v e m m e s t u — v z b i r a l n i c i m e d k m e t i , k a n g l a -m i i n ob s o d o b n o o p r e m l j e n e m 1 5 0 0 - l i t r s k e m h l a d i l n e m b a z e n u . V t r e h d e s e t l e t j i h n i t i e n k r a t n i p u s t i l k m e t o v n a c e d i l u , v t e m čas u n i t i e n k r a t n i v z e l bolniške. T u d i k m e t j e v z a m e j o z a r e s n je gove z a h t e v e po točnosti, d o b r i m e r i i n k a k o v o s t i m l e k a . N e z a n i -

Ivan Bremšak — zbiralec mleka na Podreči pe t o že h i t e l i s k a n g l a m i v z b i r a l n i c o .

I v a n j e v z b i r a l n i c i s p r e m l j a l n a p r e d e k podreškega k m e t i j s t v a . K o j e p r e d t r i d e s e t i m i l e t i p r e v z e l v v a s i z b i r a n j e , j e o d d a j a l o m l e k o 30 do 40 k m e t o v . V e n e m d n e v u j e n a p o l n i l v s e g a p e t k a n g e l p o 30 l i t r o v — s k u p n o 150 l i t r o v . Z a d n j a l e t a o d d a j a m l e k o 20 do 25 k m e tov , največ m e d n j i m i T o n e U r h , F r a n c R o z m a n , F r a n c i n Jože J e n k o . D n e v n o z b e r e o d 600 d o 900 l i t r o v . J u n i j a , k o so k r a v e do b r o m o l z l e , j e prvič p r e s e g e l t isoč l i t r o v . T o j e b i l r e k o r d , n a k a t e r e g a bo bržčas t r e b a čakat i d o p r i h o d n j e g a p o l e t j a .

I v a n j e ob v s e m t e m t u d i u s p e šen k m e t . T r i h e k t a r e o b d e l o v a l n e z e m l j e i m a . R e d i štiri k r a v e , t e l i c i , b i k a , tel ička i n d v a prašiča. Če j e d o b r a l e t i n a , k o t j e b i l a n a p r i m e r l e tos , p r i d e l a še o k r o g 30 t o n k r o m p i r j a . V d o b r o u r e j e n e m g o s p o d a r s k e m p o s l o p j u so t u d i v s i z a o b d e l o v a n j e z e m l j e i n s p r a v i l o p r i d e l k o v p o t r e b n i s t r o j i .

D a j e I v a n v e d n o p r i p r a v l j e n z a de l o i n pomoč, s m o že o m e n i l i . N e k a k o do z a d n j i h v r s t i c p a s m o odlašali i n šele s eda j p o v e m o , d a r a d r a z d i r a šale i n j e s p l o h v e d n o z a hece .

C . Z a p l o t n i k

k a , d a n i i m e l o p r a v k a t u d i z z a l i t i m i n k i s l i m m l e k o m , s p o s n e t i m m l e k o m , s k a n g l a m i , v k a t e r i h j e b i l o m a n j m l e k a , k o t j e t r d i l t a a l i o n i . I v a n j e z n a l b i t i v e d n o od l o čen možakar . T u d i po t e m g a do mačini c en i j o , t a k o k o t I v a n c e n i v s e podreške k m e t e , k i se z a v z e m a j o z a pravšnjo m e r o , z a k a k o v o s t n o m l e k o i n z a d o b r e m e d s e b o j n e o d n o s e .

Z e l o r a d pove , k a r m u j e n e k e g a j u t r a p r e d z b i r a l n i c o d e j a l T o ne U r h , po domače J a n h a r j e v a t a , k i m e d v s e m i podreškimi k m e t i o d d a največ m l e k a : » Ivan, n e p r i m i z a v s a k o k a n g l o ! Varčuj s i l e z a s t a r a l e t a ! L e k d o n a m bo p o t e m z b i r a l mleko?« K o so p r e d d v e m a l e t o m a prešli n a Podreči n a d v a k r a t d n e v n o z b i r a n j e m l e k a , se j e I v a n u p r l : »Nak ! Z a d v o j n o d e l o z a h t e v a m t u d i d v o j n o plačilo!« K m e t j e n i s o o k l e v a l i , v s e d l i so se s k u p a j i n se odločili , d a bo I v a n e n a k z n e s e k k o t o d z a d r u g e d o b i l še o d n j i h . Z a d o v o l j n i so , d a I v a n d v a k r a t d n e v n o z b i r a m l e k o . K o p o m o l z e j o , p r i n e s e j o k a n g l e ne p o s r e d n o i z h l e v o v v z b i r a l n i c o . N o b e n i h s i t n o s t i n i m a j o s h l a j e n j e m , v e l i k o pr ivarčuje jo p r i vo d i , e l e k t r i k i i n času. I n n e n a z a d n j e : z j u t r a j l a h k o polež i jo n e k o l i k o d l j e k o t p r e j , k o so d v a j s e t čez

z b r a l o o k r o g 300 m i l i j o n o v d i n a r j e v , t r e n u t n o p a j e z b r a n i h d o b r i h 65 m i l i j o n o v o z i r o m a k o m a j 22 o d s t o t k o v načr tovanega d e n a r j a .

K a k o j e s p l o h mogoče , d a j e prišlo d o takšnega s t a n j a i n d a j e vprašlj iv a g r a d n j a s t a n o v a n j ? V p r e t e k l e m sredn jeročnem o b d o b j u so se s r e d s t v a z a k o m u n a l n o o p r e m l j a n j e s t a v b n i h zemlj išč i n s t a n o v a n j s k o g r a d n j o z b i r a l a s k u p a j v višini 6,5 o d s t o t k a t a k o i m e n o v a n e g a s t a n o v a n j s k e g a p r i s p e v k a i z b r u t o o s e b n i h d o h o d k o v . P o n o v i z a k o n o d a j i p a se d e n a r z a o p r e m l j a n j e s t a v b n i h zemlj išč i n družbeno u s m e r j e n o s t a n o v a n j s k o g r a d n j o l a h k o z b i r a l e i z č istega d o h o d k a , r a z p o r e j e n e g a v u s t r e z n e m deležu po zak l jučnem računu v s k l a d s k u p n e p o r a b e . S t a n o v a n j s k i p r i s p e v e k p a se še v e d n o plačuje r e d n o v s a k m e s e c o b izplačilu o s e b n i h d o h o d k o v .

Združeno de l o b i t o r e j m o r a l o b i v ši s t a n o v a n j s k i p r i s p e v e k u s t r e z n o p r e r a z p o r e d i t i n a d e l z a s t a n o v a n j s k o g r a d n j o i n n a d e l z a i z g r a d n j o k o m u n a l n i h n a p r a v . Več ina o r g a n i z a c i j združenega d e l a p a zda j i z b r u t o o s e b n i h d o h o d k o v n a m e n j a e n a k o d s t o t e k z a s t a n o v a n j s k i s k l a d k o t v pre j šn j em o b d o b j u , n a o s t a l e obve z n o s t i p a p o z a b l j a j o . C e l o več ; m e n i j o , d a so s t e m svo j e o b v e z n o s t i do g r a d n j e s t a n o v a n j p o r a v n a l i . O b n e i z p o l n j e v a n j u določil s a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m a p a se i z g o v a r j a j o , d a j e u s t v a r j e n i čisti d o h o d e k p r e m a j h e n . T a k š e n i z g o v o r p a n e zdrži k r i t i k e , sa j j e d e n a r j a z a g r a d n j o s t a n o v a n j c e l o več k o t v p r e t e k l e m s r e d n j e r o č n e m o b d o b j u . C e i m a združeno d e l o m a n j d e n a r j a , p o t e m b i g a b i l o t r e b a p r i m e r n o r a z p o r e d i t i z a k o m u n a l n o i n s t a n o v a n j s k o g r a d n j o .

N e k a j p o d o b n e g a s e v kranjski čini d o g a j a t u d i s samo s p o r a z u m o m z a t a k o imenovd.-p r o g r a m , k i se nanaša na grac I družben ih o b j e k t o v ( v r t c i , šole, v i n e . . .). T u d i t a d e l sporazum*«1' z d ruženem d e l u n e spoštuje; Sij o s t a j a j o s t a n o v a n j s k e soseske« spreml ja joč ih o b j e k t o v . To se ali I d o g a j a n a P l a n i n i II i n se bopon* | lo t u d i n a P l a n i n i I I I .

Nespoš tovan j e samouprav s p o r a z u m a j e t a k o povzročilo netfifl vočasno p r i p r a v o zemljišč za :a t e k s t a n o v a n j s k e g r a d n j e . Odkm t r a j a 5 l e t o d zače tka postopk I p r i p r a v e zeml j išča, d a se gradu i J j e k t a s p l o h l a h k o začne. V tenafl n j e ročnem o b d o b j u za to v obe b o z g r a j e n i h o k r o g 250 druzbrf I s t a n o v a n j : n a P l a n i n i II 77, n t * močju D r u l o v k e 20 , n a območju! b o v k a , P e r i v n i k a i n Primskovegj? o k r o g 150 s t a n o v a n j . Razen b o p r i p r a v l j e n o zeml j išče zazafctfl i n d i v i d u a l n e g r a d n j e v D n : \ n e bo d e n a r j a , s e l a h k o zgodi, i ' p r i h o d n j i h l e t i h n e b o možna gf*l n j a s t a n o v a n j v B r i t o f u , na P laVl I V i n v» da l j š em o b d o b j u t u d i n m

dročju B i t e n j . K a r z a d e v a Bitnje * j d o p o t r e b n a še p o s e b n o velika.... I n j a z a p r i p r a v o t e r e n a in izgrar I i n f r a s t r u k t u r n i h o b j e k t o v

D e l e g a t i skupšč ine stavbno a* l l j iške s k u p n o s t i s o z a t o sklenili,M j e t e m e l j n e o r g a n i z a c i j e združen« d e l a t r e b a p o n o v n o opozori t i , iu;>'! r a v n a j o s v o j e o b v e z n o s t i napoutfl zak l jučnih računov , s i c e r stanov*! s k a s k u p n o s t n e b o m o g l a zagott*! s t a n o v a n j . S t a n o v a n j s k i sku?:>| p a skupščina p r e d l a g a , da s v. I s t a n o v a n j , k i n e izpo ln ju je jo c W l n o s t i , n e s k l e p a j o p o g o d b o nak^l s t a n o v a n j . Skupšč ina j e tudi oceani d a j e og ro ž en širši družbeni in«? I n a področ ju s t a n o v a n j s k e grada

KULTURNI KOLEDAR

J E S E N I C E - V gledališču Tone Čufar n a J e s e n i c a h bodo !r i ob 19.30, u p r i z o r i l i d e l o . F . D i i r r enmat ta F i z i k i z a a b o n m a premierski i n i z v e n . V soboto , 27. oktobra , o b 2 0 . u r i , bo k o n c e r t TK10 L O R E N Z , k i bo i z v a j a l program J . H a v d n a , I. Štuheca, S. R a h m a n i n o v a , R . S c h u m a n n a . Prodaja v s t o p n i c j e u r o p r e d predstavo o z i r o m a k o n c e r t o m p r i blagajni g l eda l i š ča . V p o n e d e l j e k , 29.oktobra, o b 19 .30 , b o d o u p r i zorili de lo F . D i i r r e n m a t t a F i z i k i za a b o n m a p o n e d e l j e k , u p o k o jenski i n i z v e n , v t o r e k , 30. o k t o bra ob i s t i u r i p a z a a b o n m a t o rek in i z v e n .

Prešernova h i š a v V r b i j e odpr ta vsak d a n — r a z e n v ponede -

1 < od 9. d o 16. u r e . L i z n j e k o v a hiša v K r a n j s k i g o r i j e o d p r t a v sobotah od 17. d o 19. u r e . Finžgar-jeva hiša v D o s l o v č a h j e o d p r t a v vjbotah, od 9. d o 13. u r e , v nede ljah od 12. d o 16 . u r e . V Prešerno-

v V r b i j e d o k o n c a m e s e c a odprta r a z s t a v a a k a d e m s k e g a k i parja S t a n e t a D r e m l j a . N a ko -

m e d a l j a h s o u p o d o b l j e n i šerna. Č o p a , Finžgarja,

Primčeve J u l i j e i n L i n h a r t a .

K R A N J — V P r e š e r n o v e m gle-fahsču v K r a n j u b o d o v pe t ek , M.oktobra, o b 1 9 . 3 0 u p r i z o r i l i delo M. J e s i h a — G r e n k i sadeži pravice za r e d p e t e k .

V g lasbeni š o l i v K r a n j u , T r u barjev trg 3, b o v p e t e k , 26. ok to bra, ob 19.30 r e c i t a l R o k a Klopči-& - v i o l i n a i n H i n k a H a a s a — klavir.

K R A N J - V p e t e k , 26. o k t o b r a * 18. ur i b o d o v g a l e r i j s k i h p ro -xr;h P r e š e r n o v e hiše v K r a n j u

r a z s t a v o R A Z V E Z A N A KNJIGA, k i j o j e p r i p r a v i l p e s n i k in i?ralec K r i s t i j a n M u c k . A v t o r teltave bo o b o t v o r i t v i n a s t o p i l tudi s s vo j im r e c i t a l o m

SKOFJA L O K A - V knjižnici Ivana Tavčarja v Ško f j i L o k i bo v

30. o k t o b r a o b 17. u r i U r a pravljic ( S n e ž n a T a l e r — Živalske pravl j ice ) . V s r e d o , 31 . ok t o bri Ob 18. u r i b o V e č e r z d i a p o z i t i -

[Viktor Ž i m e r — N a r a v n i p ro -* * v r o s t o r s k e g a r a z v o j a ) .

^•1-EZNIKI — V k i n o d v o r a n i nj ic i — Ž e l e z n i k i bo v pe-

•> 26. o k t o b r a o b 18. u r i , k o n -* t h h a l n e g a o r k e s t r a » A L P -

^ l e z a r s k o gledališko v e č a n j e

Gledališče T o n e Ču fa r z J e s e n i c *° v soboto, 2 7 . o k t o b r a s o d e l o v a l o

večanju g l e d a l i š k i h s k u p i n s o z d ženske ž e l e z a r n e v Štorah. P r e d -:*' ] ]' (' se bo z G o l d o n i j e v i m d e l o m * p dveh g o s p o d o v .

»»akoletno s r e č a n j e gledal iških J^in s l o v e n s k i h ž e l e z a r j e v bo t u d i

povezano s s r e č a n j e m l i t e r a t o v J z otvoritv i jo r a z s t a v e d e l , k i so j i h *«Arji s l o v e n s k i h ž e l e z a r n n a s l i k a l i slikarsko k o l o n i j i v Štorah.

K a k o u s t a v i t i p l a z

f i l m s k e g a k i č a i n p l a ž e Novoustanovljeno Združenje društvenih kinematografov in filmskih gledališč Slovenije je pripravilo seminar, na katerem bodo spregovorili o poraznem, naravnost grozljivem sporedu v slovenskih kinematografih in si zastavili cilj: ustaviti plaz filmskega kiča in plaže in z dobrim filmom spet privabiti gledalca v kino!

F i l m s k i s p o r e d s l o v e n s k i h k i n e m a t o g r a f o v je p o r a z e n , n a r a v n o s t g roz l j i v . U t e g n e se še poslabšati. P i s a l i s m o že o t e m , v e n d a r še t a k o o s t r i i n kritični članki p r i l j u d e h , k i vod i j o takšno p o l i t i k o , n i s o i m e l i u s p e h a .

P o b u d a zdaj p r i h a j a od Z v e z e k u l t u r n i h o r g a n i z a c i j S l o v e n i j e , k j e r s e zaveda jo , d a bo n e k a j t r e b a u k r e n i t i . V n j e n e m n o v o u s t a n o v l j e n e m Z d r u ženju društvenih k i n e m a t o g r a f o v i n f i l m s k i h gledališč S l o v e n i j e so se združili v s i t i s t i p r i k a z o v a l c i f i l m o v , posebe j društveni, k i s i želijo spre m e m b , p r e m i k o v h k v a l i t e t n e m u p r o g r a m u , s o d e l o v a n j a s k r i t i k i , pov e z o v a n j a s šolami, s v e t o v a n j a , s k r a t k a , k i želijo u t r e t i pot d o b r e m u f i l m u naza j v s l o v e n s k e k i n e m a t o gra fe .

Z a začetek je združenje p r i p r a v i lo s e m i n a r , k i bo 27. i n 28. o k t o b r a v H r a s t n i k u . V o d j e m društvenih k i n e m a t o g r a f o v i n f i l m s k i h gledališč, članom p r o g r a m s k i h sve tov k i n e m a togra fov i n v s e m d r u g i m , k i j i h to z a n i m a , bodo skušali d a t i k a r največ i n f o r m a c i j o t e m , k a k o p r o g r a m i r a t i k v a l i t e t e n f i l m , k a k o p r i p r a v i t i f i l m s k o gledal iško p r e d s t a v o , k a k o o b o ga t i t i f i l m s k o p r e d s t a v o , k a k o se p o v e z a t i z d r u g i m i k u l t u r n i m i d e j a v n i k i , s k r a t k a k a k o začeti p r e m i k e n a področju r e p r o d u k t i v n e k i n e m a t o gra f i j e , u s t a v i t i p l a z f i l m s k e g a kiča i n plaže i n z n o v a p r i v a b i t i g l e d a l c a v k i n e m a t o g r a f s k v a l i t e t n i m f i l m o m .

T o je s e v e d a a m b i c i o z n o z a s t a v l j e n c i l j , n a začetku bo dovo l j , d a se z načini i n možnostmi s e z n a n i j o v sa j t i s t i , k i bodo m o r e b i t i vsa j delček teg a u d e j a n i l i v p r a k s i i n t a k o začeli p r e m i k , k i se bo m o r e b i t i p o k a z a l šele čez čas. Računajo p r e d v s e m n a org a n i z a t o r j e k u l t u r n e g a živl jenja, m l a d i n c e , d i j a k e , člane p r o g r a m s k i h

Orgelski koncert v spomin Tomažu Gregorcu

K r a n j — V s p o m i n Tomažu G r e g o r c u , p e v c u k o m o r n e g a zbor a G a l l u s , k i se je ponesrečil v p l a n i n a h , bo A n g e l a Tomanič i z v e d l a o r g e l s k i k o n c e r t , k i bo v nede l jo , 4. n o v e m b r a ob 18,45 v župn i j s k i c e r v k i v K r a n j u . I g r a l a bo d e l a J . P. S v v e e l i n c k a , J . S . B a c h a , O . M e s s i a e n a i n J . Trošta.

»Obir« v Tržiču Trž ič — Člani s l o v e n s k e g a p r o

s v e t n e g a društva O b i r z O b i r s k e g a p r i Železni K a p l i b odo d a n e s , 26. okt o b r a , o b i s k a l i S l o v e n i j o . V Trž iču s i bodo o g l eda l i m e s t n e z a n i m i v o s t i t e r p r o i z v o d n j o v P e k u i n Bombažni p r e d i l n i c i i n t k a l n i c i . P o z d r a v i l i j i h bodo p r e d s t a v n i k i s v e t a z a m e d n a r o d n e o d n o s e i n s t i k e z z a m e j s t v o m p r i Občinski k o n f e r e n c i socialistične z ve ze i n se p o g o v o r i l i o m o r e b i t n e m k u l t u r n e m s o d e l o v a n j u . D . D .

Dtirrenmattovi Fiziki na jeseniškem odru — Drevi ob 19,30 bo Gleda-hiče Tone Čufar na Jesenicah v režiji Andreja Hienga premiemo upri-zr/nlo komedijo Fiziki f. Diirrenmatta. Pred več kot dvajsetimi leti so )o ujrali skorajda na vseh velikih evropskih odrih. Diirrenmatt je po-ttavil svojo igro v sanatorij za umobolne, kamor so se skrili trije zna-memti fiziki, da bi obvarovali svojo znanost pred zlorabo. V komedij-$kem slogu in v vrsti izredno napetih prizorov švicarski dramatik razkriva pravo podobo sveta in bolnice, ki jo vodi v resnici nora gosva' von Zahndova. Diirrenmattova igra je kajpada satira, polna ironije in kntike sveta, kakršen je zdaj okoli nas. V igri nastopa pretežni del an-tambla jeseniškega gledališča, ki s to predstavo odpira novo gledališko »ezono. Igrajo: Slava Maroševič, Stanka Geršak, Bernarda Gašper-(xč, Franci Žnidaršič, Drago Smolej, Ludvik Erjavec, Oto Gerdej, Rado Mužan, Borut Verovšek, Igor Skrlj, Tatjana Košir, Matej Žnidar, Boštjan Višnar, Andraž Geršak, Franci Černe, Boštjan Brelih in Jože Klobučar. Sceno je pripravil Jože Bedič, kostume je naredila Stanka Ger-iak. Na sliki: Borut Verovšek in Igor Škrlj.

svetov k i n e m a t o g r a f o v , vod je d r u štvenih k i n e m a t o g r a f o v , člane sve tov z a k u l t u r o p r i občinskih k o n f e r e n c a h S Z D L .

P r o g r a m s e m i n a r j a j e ž ivahno in n e p o s r e d n o s e s t a v l j e n . V »živo« bo p r i k a z a l dvo je f i lmskogledal iških m a n i f e s t a c i j .

V soboto bo o p r o g r a m s k e m p l a n i r a n j u s p o r e d a , i z b o r u f i l m o v i n p l a n i r a n j a o b i s k a g o v o r i l J a n e z M a r i n -šek, o načrtovanju p r o g r a m s k e dej a v n o s t i društvenih k i n e m a t o g r a f o v i n f i l m s k e g a gledališča t e r o p r o g r a m s k e m s o d e l o v a n j u s k u l t u r n o s k u p n o s t j o i n z v e z a m i k u l t u r n i h org a n i z a c i j P e t e r M . J a r h , o s t i k i h z j a vnos t j o , oglaševanju i'n o b l i k o v a n j u f i l m s k e g a s p o r e d a ter »podobe« k i n e m a t o g r a f a M i l a n Lindič, o možn o s t i h , t e r m i n i h , o b l i k a h i n p r e d s t a v i t v a h f i l m s k e gledal iške p r e d s t a v e J a n e z Marinšek. P r v i d a n s e m i n a r j a bodo zaključili s p r e d v a j a n j e m f i l m a K a s k a d e r režiserja R i c h a r d a R u s h a , k i g a p r i n a s bol j m a l o p o z n a m o , v A m e r i k i p a v e l j a z a e n e g a n a j z a n i mivejših režiserjev. O p u s t o l o v s k e m f i l m u K a s k a d e r so z a p i s a l i : »Duhovit a , i s k r i v a , do p o p o l n o s t i d o b r o n a r e j e n a z a b a v a . R u s h s l i k a v p o g u m n i h , h i t r i h z a m a h i h . F i l m s k a p r e v a r a z e n k r a t n i m učinkom. O 'Too l e je o d l i čen. Ničesar v t e m f i l m u n i mogoče predvideti . « O b p r e d v a j a n j u f i l m a bodo p r i p r a v i l i kritiški u v o d n i k i n p o g o v o r o f i l m u , s čemer bo s e m i n a r resnični praktični p r i k a z i n ne zgo l j b e s e d o v a n j e .

V nede l j o bo M . Borčič g o v o r i l o m l a d i n s k e m f i l m s k e m s p o r e d u , f i l m s k i m a t i n e j i z a o t r o k e i n m l a d i n o ter p r e d s t a v i t v i f i l m a o t r o k o m i n m l a d i n i , n a k a r bodo d o p o l d n e v m l a d i n s k i m a t i n e j i p r e d v a j a l i domači f i l m J a -n e t a Kavč iča N o b e n o s o n c e letošnje p r o i z v o d n j e . O b n j e m bodo p r i p r a v i l i p o g o v o r z m l a d i n o i n p edagog i . V nede l j o bo o v l o g i f i l m s k e k r i t i k e s p r e g o v o r i l še V i k t o r K o n j a r . M y

S l a b a u d e l e ž b a

n a s e j a h P o s k l e p u skupščine K u l t u r n e

s k u p n o s t i R a d o v l j i c a v j u n i j u , k o je o b r a v n a v a l a uresničevanje de l e ga t s k e g a s i s t e m a , j e s t r o k o v n a služba z b r a l a p o d a t k e o udeležbi d e l e g a t o v n a s e j a h skupščine v s e d a n j e m m a n d a t n e m o b d o b j u . T i so v s e pre j k o t z a d o v o l j i v i , za to upravičeno l a h k o z a s k r b i j o ne s a m o vod j e d e l e g a c i j i n k o n f e r e n c de l e gac i j , pač p a t u d i odg o v o r n e člane s a m o u p r a v n i h t e l e s i n družbenopolit ičnih o r g a n i z a c i j v združenem d e l u i n k r a j e v n i h s k u p n o s t i h . P a p o g l e j m o p o d a t k e o u d e ležbi: Skupščina K u l t u r n e s k u p n o s t i R a d o v l j i c a j e z a s e d a l a v s e d a n j e m m a n d a t n e m o b d o b j u od 1982. l e t a n a d e s e t i h s e j a h . V z b o r u u p o r a b n i k o v , k j e r j e s k u p a j 45 d e l e g a t s k i h m e s t od t eh 25 i z O Z D i n 20 i z K S , je b i l a udeležba k o m a j d a sklepčna, saj j e d o s e g l a le od 6 0 — 6 5 %. Če j e t r e b a k o g a p o h v a l i t i i z t e ga z b o r a , so to del e ga t i A l m i r e R a d o v l j i c a , p r a v t a k o t u d i d e l e g a t i K S L e s c e i n K S B o h i n j s k a B i s t r i c a , k i so b i l i p r i s o t n i n a v s e h s e j a h . N a e n i se j i n i s o b i l i d e l e ga t i iz V e r i g e L e s c e , I s k r e Otoče i n K S R a d o v l j i c a , S r e d n j a v a s i n K a m n a g o r i c a . D v a k r a t n i s o p o s l a l i s vo j e g a d e l e g a t a v zbo r u p o r a b n i k o v E l a n B e g u n j e , S u k n o Zapuže, Žito L e s c e , Psihiatrična b o l n i c a B e g u n j e i n k o n f e r e n c a de l egac i j državnih o r g a n o v . D a ne b i še n a p r e j naštevali odso t nos t z a v s a k o se jo, o m e n i m o , d a n i b i l o n i k o l i n a se j i d e l e g a t a O G P G r a d B l e d , p r e s e n e t l j i v o p a je t u d i , d a je b i l navzoč le e n k r a t i z P l a m e n a K r o p a , G r a d b e n o pod je t j e B o h i n j , K Ž K K r a n j T O Z D R a d o v l j i c a , O b r t no združenje R a d o v l j i c a .

D o s t i boljšo oceno n i mogoče d a t i n i t i d e l e g a t o m i z z b o r a i z v a j a l c e v , k i so z a r a d i manjšega števila de l e ga t s k i h mes t , ( skupa j j i h i m a j o 15), n j i h o v i i z o s t a n k i še bol j v i d n i . V s e h de s e t i h sej se j e v e d n o udeležil le d e l e gat Knj ižnice A T L i n h a r t , s i c e r p a j e b i l ods t o t ek udeležbe v poprečju e n a k ko t v z b o r u u p o r a b n i k o v . O m e n i t i v s e k a k o r v e l j a , d a n i k o l i n i b i l o n a seje skupščine d e l e g a t a K u l t u r n i h d e l a v cev — s v o b o d n i h u m e t n i kov! . P r o t i pričakovanju p a je b i l a šibka t u d i udeležba de l ega tov l i k o v n i h i n i n s t r u m e n t a l n i h d e j a v n o s t i Z K O .

U p a t i s m e m o , d a bo ods le j spričo bol j u s k l a j e n i h s k l i c e v a n j sej s k u p ščin i n enotnejše o b l i k o v a n e g a i n pravočasno p o s l a n e g a g r a d i v a , s k r b de l egac i j i n od z i v d e l e ga tov n a se j e skupščin večje.

V S a v i o d p r l i k n j i ž n i c o V kranjski tovarni Sava so minuli ponedeljek odprli knjižnico, ki ima značaj potujoče, polnili jo bodo s knjigami Osrednje knjižnice iz Kranja — Uredili so jo v vratarnici ob vhodu v tovarno

K r a n j — V ponede l j ek , 22. o k t o b r a so v k r a n j s k i t o v a r n i S a v a o d p r l i tovarniško knjižnico. U r e d i l i so j o v p r o s t o r i h v r a t a r n i c e ob d e l a v s k e m v h o d u s škofjeloške s t r a n i . L j u d e m bo torej res p r i r o k i , saj bodo k n j i g e v z e l i s p o t o m a , k o bodo o d h a j a l i z dela domov . Posebe j v s e m t i s t i m , k i k r e n e j o peš n a B J a n i n o . K e r j e v r a t a r n i c a p r e d tovarniško ogra jo , bodo v knjižnico d e l a v c i l a h k o prišli t u d i t eda j , k o bodo o s t a l i d o m a n a d o p u s t u i n s i bodo m o r d a zaželeli v z e t i v r o k e dob ro k n j i g o .

Knjižnica j e z a začetek o d p r t a ob p o n e d e l j k i h od 13. do 15. u r e , če bo z a n i m a n j e večje, bo k a s n e j e o d p r t a večkrat v t e d n u . M i n u l i ponede l j ek , k o so jo o d p r l i , se j e m e d b ra l c e v p i sa l o ena j s t d e l a vcev , z a n i m a n j e se bo s e v eda p o s t o p o m a večalo, saj n i moč pričakovati, d a b i se k a r t a k o j v s i n a v a d i l i n a tovarniško knjižnico. Z a začetek v knjižnico p r i h a j a knjižničarka O s r e d n j e knjižnice v K r a n j u , ob njej se u s p o s a b l j a učenka gum a r s k e šole, k i bo k a s n e j e l a h k o sa m o s t o j n o o p r a v l j a l a de lo v t o v a r n i ški knjižnici. I zposo ja je pocen i , saj je l e t n a članarina 50 d i n a r j e v i n j e tore j res simbolična.

I z b i r a k n j i g j e boga t a i n p i s a n a , saj i m a tovarniška, knjižnica značaj potujoče. P o l n i j o j o s knjižnim fond o m O s r e d n j e knjižnice v K r a n j u . K n j i g e bodo m e n j a v a l i n a d v a mese ca , če bo i z poso j a v e l i k a , še pogostej e . B r a l c i p a bodo l a h k o k n j i g o , k i j o bodo želeli p r e b r a t i i n j o ob o b i s k u knjižnice ne bodo našli, naročili i n j o čez t e d e n d n i tud i d o b i l i .

P o v e d a t i v e l j a , d a j e b i l a knjižnica e n a najpogostejših želja, k i so j o i z r a z i l i d e l a v c i S a v e v a n k e t i , k i jo j e v

t o v a r n i n a r e d i l R u d i Z e v n i k , d a b i i z v ede l , kakšne v r s t e k u l t u r n e g a ude j -s t v o v a n j a s i želi jo. E n k r a t n a le to p r i p r a v i j o s k u p a j z M l a d i n s k o k n j i go večjo p r o d a j n o a k c i j o . T o d a k n j i ge so d a n e s v s e dražje, m a