libraries now! - inspiring, surprising, empowering

Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012

Libraries Now! - Inspiring, Surprising, Empowering

IFLA World Library and Information Congress

78th IFLA General Conference and Assembly

11-17 August 2012, Helsinki, Finland


IZBOR REFERATOV

POVEZANOST S SPLOŠNIMI KNJIŽNICAMI, PISMENOSTJO IN BRANJEM, SODELOVANJEM MED SPLOŠNIMI IN ŠOLSKIMI KNJIŽNICAMI, STATISTIKO IN VREDNOTENJEM, SLIKANICAMI, E-UČENJEM.V ŠESTIH DNEH SE JE V PROGRAMU ODVILO 216 SKLOPOV.

Frank Huysman, Marjolein Oomes (Nizozemska): Merjenje družbene vrednosti knjižnic : metodološki raziskovalni program Zaradi krize je potrebno ovrednotiti ekonomski in tudi

socialni vpliv knjižnic. Z raziskovalnim programom želijo oblikovati merila za

vrednotenje rezultatov. Namen: prispevati k prepoznavanju rezultatov knjižnic s

strani vseh deležnikov in politikov; spodbuditi kritične refleksije o delu knjižnic; odgovor na vprašanje, kako povečati vpliv knjižnic v družbi; pomoč pri prikazovanju vpliva knjižnic deležnikom in politikom.


Sklop 76:UPORABA STATISTIKE IN PODATKOV NA TOČKI PREOBRATA: statistika in vrednotenje


Zato želijo razviti raziskovalni instrument, s katerim bo možno izmeriti različne vidike družbene vrednosti knjižnice.

Opredelitev rezultatov: pomen knjižnice za posameznika in družbo glede na razliko pred in po uporabi knjižničnih storitev in gradiva.

Statistika prikazuje kapaciteto uporabe knjižničnih servisov. Poudarja razliko med izložki in rezultati.

PrimerSpodbujanje branja Izložek: produkti, servisi, ljudje – zbirka (kvantiteta, kvaliteta), tečaji pismenosti, bralni krožki, raba gradiva, uporabnikiRezultati: ocenjeni učinki, spremembe (v vedenju, znanju, spretnostih, navadah, statutu) – ali so ljudje prebrali izposojene knjige, so se bralne spretnosti izboljšale, se je njihovo obzorje razširilo, so sklenili, da bodo več brali?


Raziskavo so začeli s študijem literature. Navedeni primeri v njuni raziskavi so lahko izhodišče za naša raziskovanja.

Obstajajo raziskave, ki so ugotavljale različne rezultate knjižničnega delovanja (v vsakdanjem življenju, v povezovanju skupnosti, denarni vrednosti, dodani vrednosti).

Primeri: Becker, S., Institute of Museum and Library Services (U.S.), University of Washington., & Bill & Melinda Gates Foundation. (2010). Opportunity for all: How the American public benefits from internet access at U.S. libraries. Washington, D.C: Institute of Museum and Library Services. http://www.imls.gov/assets/1/AssetManager/OpportunityForAll.pdfAabø, Svanhild, Audunson, Ragnar Andreas, & Vårheim, Andreas. (2010). How do public libraries function as meeting places?. Elsevier. Aabø, S. (November 01, 2005). Are public libraries worth their price?: A contingent valuation study of Norwegian public libraries. New Library World, 106, 487-495.

http://www.imls.gov/assets/1/AssetManager/OpportunityForAll.pdf

http://www.imls.gov/assets/1/AssetManager/OpportunityForAll.pdf


Oblikovali okvir za opredeljevanje rezultatov. 4 dimenzijam so dodali še skupno: učinek

(zadovoljstvo, zabava, sprostitev, estetski užitek …)

Uporaba knjižnice

kulturnaizobraževal

na

Ekonomska socialna


Kvalitativna študija Poglobljeni intervjuji s knjižničarji in deležniki/odločevalci Odkritja: dimenzija učinka podpira ostale štiri, uporabniki

se ne zavedajo vseh rezultatov, ker ti učinkujejo kasneje; neotipljivi rezultati so redko posledica specifičnega učinkovanja ali ene same organizacije.

Referenčni okvir je narejen, testiran, sledi raziskava med Nizozemci. Sledi empirična validacija merilnega inštrumenta.

Raziskava bo pokazala družbeno vrednost knjižnic z vidika uporabnikov.

Le kakšni bodo rezultati, mogoče nam bi lahko predstavili izsledke raziskave na kakšnem našem posvetovanju?

Verifikacija okvirja


Barbro Wigell-Ryynänen: Vseživljenjsko branje

Med državljanske pravice sodi dostop do kvalitetnih knjižničnih storitev ne glede na okolje ali finančno stanje okolja.

Temelj kvalitete je kompetentno in usposobljeno osebje. Knjižnice so na Finskem veliko uporabljane: 836 knjižnic, 153

bibliobusov, 18 enot izposoje na prebivalca na leto, 40 % prebivalcev je članov in 80 % prebivalcev je uporabnikov knjižnic.

Izdelano imajo politiko za finske splošne knjižnice do leta 2015:• Zgodnji začetki (novorojenčki)• Zavedanje pomena izobraževanja in rabe knjižnic, jezikovna

zavest

Sklop 108: Knjižnice za pismenost: povezovanje generacij, spodbujanje lokalnih skupnosti –

pismenost in branje


• Načrtno ukvarjanje z dečki.• Finski učenci so najboljši v bralni pismenosti (PISA).• Promocija branja – tudi z vrha ministrstva za kulturo.• Otrokom s težavami v branju so v pomoč celo kužki

(R.E.A.D. program). (Pri nas je ta program ponujen pr Tačkah Pomagačkah.)

• Projekti za spodbujanje branja: Skrinja zakladov (usposabljanje starejših za uporabo spletnih servisov tako, da na posebni zgodovinski strani objavljajo zgodbe in fotografije), Bralna lučka

Del finske kulture in zgodovine je tudi to, da cenijo branje!


Pirjo Sinko: Glavni faktorji uspeha finskih učencih v bralni pismenost v okviru raziskave PISA

Finski knjižnični sistem je eden najboljših na svetu, Finci imajo radi svoje knjižnice.

Število izposojenih in kupljenih knjig za otroke in mlade je visoko.

Posebej ženske so predane bralke. Skoraj vsaka hiša ima naročen vsaj en časopis, tuje TV

oddaje imajo podnapise. Branje ima visoko vrednost, prav tako njihov jezik.

Književnost in branje ohranjata jezik.

Sklop 118: Sodelavci ali nasprotniki – šolske in splošne knjižnice kot nosilci sprememb v lokalni

skupnosti


Politični razlogi: enakopravne možnosti za vse, zastonj šolstov, vztrajanje pri javnem šolstvu, osnovno šolstvo ni selektivno, ni zunanjega preverjanja znanja in inšpekcij, učitelj je cenjen, ima veliko avtonomije.

Torej: predani učitelji, vendar slabe šolske knjižnice. Etični razlogi: močan občutek enakopravnosti. Vsak

učenec ima pravico do pomoči pri posebnih izobraževalnih potrebah.

Bralni projekti v vsej državi s podporo ministrstva, sodelovanje med splošnimi in šolskimi knjižnicami.

Dva izziva: kako motivirati in spodbuditi bralne navade med mladimi, posebej fanti; kako bolje podpirati talentirane bralci.

Za fante so razvili posebne metode, aktivnosto, ki so povezane z akcijami, bolj moško branje, sodelovanje s finsko nogometno zvezo.


Sklop 118: Sodelavci ali nasprotniki – šolske in splošne knjižnice kot nosilci sprememb v lokalni skupnosti

Pirkko Lindberg, Tuija Polo-Koret: Skupaj za prihodnost – učni center Ritaharju

Kliknite ikono, če želite dodati sliko


Oulu: mesto na severu, čez 180 000 prebivalcev, slogan mesta je Oulu inspires

Mestna knjižnica Oulu: 23 enot, 140 stalno zaposlenih Ritaharju je del Ouluja, kjer je veliko mladih družin,

zato potreba po novih servisih. Strokovne skupine so zasnovale inovativne šole in model za multi-profesionalno sodelovanje za dobro otrok in ljudi. Lokalni center je bil odprt leta 2010.

Kompleks: knjižnica, šola, vrtec, servisi za mlade – vse pod eno streho. To pomeni 14 profesij s štirih različnih ministrstev.

Knjižnica, information market (prostor za projektno delo in učenje računalnikov ter drugih medijev), telovadnice, soba za počitek, za srečanja, kavarna.

Fleksibilnost pri zaposlovanju (del v šoli, del v knjižnici), sodelovanje pri oblikovanju učnega načrta, izvajanje dejavnosti za javnost in šolo.


Petra Düren: Vodenje v času sprememb

Priprava študentov na spremembe v njihovi bodoči karieri: katere teme vgraditi v kurikulum?

• Management knjižnic in informacijske znanosti• Informacijski nadzor• Raziskovanje uporabnikov in medijev• Treningi komunikacije• Management vodenja človeških virov• Knjižnice v času sprememb

Sklop 162: Knjižničarji in knjižnice kot moč za spremembe: nadaljevanje profesionalnega razvoja

in dela z učenjem


Vodenje v času sprememb Kritični faktorji uspeha: informacije, komunikacija in

sodelovanje Proces spremembe se lahko zaustavi, če ni vsem

sodelujočim jasen namen strateških sprememb in pričakovanih učinkov. V fazah sprememb so pomembni odgovori na vprašanja zakaj, kateri cilji, kaj smo se naučili, kje naj kaj spremenimo.

Participacija: timsko delo Vodenje v knjižnicah: raziskavaSodelovalni stili pred avtorirativnimi.Transfomational (identificirana vizija, izbira ustreznega modela, skupno delo, cilji, visoka pričakovanja, individualna podpora, intelektualna stimulacija) vs. transactional leadership (nagrajeno vedenje). Prvi voditeljski stil je primeren za obvladovanje velikih sprememb.

Vodenje v procesu sprememb: vodja ima vizijo, obvlada spremembe, vodi tim in vključuje zaposlene. Komunikacija!


Dr. Vaidhyanathan je kulturni zgodovinar, ukvarja se z mediji, trenutno je profesor na Univerzi Virginia.

Znan bloger: ttp://www.googlizationofeverything.com/The Googlization of Everything: How one company is disrupting commerce, culture, and community

Predlaga drugačen pristop k organizaciji svetovnega znanja!

Plenarni govori dr. Siva Vaidhyanathan: The Googlization of Every-thing

(and why we should worry)

http://www.googlizationofeverything.com/













Knjižnice niso samo virtualne: prostor je pomemben, pomembna je komunikacija iz oči v oči. Pomembna je interakcija s knjižnico.

Googlu je vseeno za knjižnice. Človeška bitja, ki so za tehnologijo, so glavni

namen tehnologije! Google je nekoordiniran projekt, kvantiteta

brez kvalitete, brez globalne vizije. Ni organizacije znanja, informacij – je

naključnost. Vpliv googlizacije na intelektualno lastnino in

na našo miselnost. Temne plati googlizacije


Navdih? Spodbuda, nove ideje, moč

skupnosti. Prenos znanja in dobrih praks.


http://vimeo.com/29250586

Libraries now – a film about Helsinki and libraries

libraries now! - inspiring, surprising, empowering

Documents