VRSTA IN KAKOVOST LESA, PRIMERNEGA ZA LICITACIJO Za licitacijo so primerni predvsem listavci (glej preglednico) primerne debeline in dobre do najboljše kakovosti. V nadaljevanju vam bomo predstavili pogoje sodelovanja na licitaciji ter nekaj napotkov pri krojenju in prežagovanju sortimentov. Na licitaciji lahko prodamo sortimente naslednjih kakovosti in drevesnih vrst: Preglednica 1: Drevesne vrste in primerna kakovost lesa Les za žago Les za furnir Dolžina Od 3 m naprej, vsakih 0,5 m Dolžine 2,5 m- 3,5 m ter dvojne

dolžine Hrast Premer 40 cm+ 50 cm+ Kakovost A, dobra B Furnir, svetla barva Dolžina Od 2,5 m naprej, vsakih 0,5 m Dolžine od 2,5 m naprej Gorski javor Premer 30 cm+ 45 cm+ Kakovost A, dobra B Brez napak črnjave Dolžina Od 2,5 m naprej, vsakih 0,5 m Dolžine od 2,5 m naprej Češnja, brek Premer 30 cm+ (A); 40 cm+ (B) 45 cm+ Kakovost A, B, dobra C Furnir, brez zelene barve Sliva Dolžina Od 2,5 m naprej, vsakih 10 cm Dolžine od 2,5 m naprej Hruška/oreh/ Premer 30 cm+ 40 cm+ jablana Kakovost A, B, dobra C Brez obarvanja Dolžina Bukev Premer Kakovost Lipa Dolžina Dolžine od 2,5 m naprej Črna jelša Premer 40 cm+ Breza Kakovost Brez obarvanja, brez neprave

črnjave Macesen Dolžina Dolžine od 2,5 m naprej Smreka Premer 50 cm+ Kakovost Ozke letnice, brez napak

črnjave Pri izbiri hlodov, ki jih bomo pripeljali na licitacijo, poskrbimo, da bodo hlodi ustrezali navedeni kakovosti, predvsem pa bodimo pozorni na primerno barvo lesa. To velja predvsem pri češnji, drugih sadnih vrstah in brestu, kjer mora biti obarvanost enakomerna. Pri iglavcih bodimo pozorni na enakomernost branik, hlodi pa morajo biti brez smolnih kanalov. Les, ki se prodaja na licitaciji, mora ustrezati modnim smernicam. Trenutno ne priporočamo prodaje jesena in bukve, saj za ti dve vrsti trenutno ni povpraševanja. V tem primeru les tudi ne doseže primerne cene.

KROJENJE HLODOV Primerne dimenzije Ker so hlodi večinoma predelani v furnir, mora ta dolžina ustrezati višini vratnih kril in podbojev. Zaradi tega je primerna dolžina hlodov listavcev najmanj 2,5 m. Dolžine naraščajo po 0,5 m, tako da govorimo o dolžinah 2,5m; 3m; 3,5m; 4m; 4,5m in 5 m. Izjema so redke sadne vrste, ki pa morajo biti primerne debeline. (glej preglednico) Les za žago mora biti krojen na hlode maksimalne dolžine 5 m, ne pozabimo pa na ustrezno nadmero. Les, ki je razstavljen na prostoru, kjer poteka ogled hlodov, je pred uradnim odprtjem ustrezno prikrojen, tako da je dobro viden prečni prerez, na katerem ne sme biti nobene umazanije. Zaradi tega je zahtevana nadmera posameznega hloda najmanj 15 cm. Za sodelovanje na licitaciji so primerni hlodi debeline nad 40 cm. Debelejši, ko je hlod, več napak se tolerira. Trenutno je največje povpraševanje po lesu gorskega javora, ki ne glede na napake doseže relativno dobre cene, vendar je osnovni pogoj, da je hlod primerne debeline. Če se le da, se napakam lahko izognemo s primernim krojenjem. Najpogostejše napake lesa (listavci) Debla listavcev krojimo po kakovosti oziroma po napakah. Krojenje listavcev je izredno zahtevno in zamudnejše kot krojenje iglavcev: sortimentov je več, večje so tudi razlike med vrednostjo posameznih sortimentov. Zato napake pri krojenju listavcev lahko še v večji meri zmanjšajo prihodek od lesa. Razpored kakovosti od panja proti vrhu je popolnoma nepredvidljiv. Vsako drevo je primer zase, zato delo po receptu (kalupu, šabloni) ni mogoče, če hočemo doseči čim večji prihodek od lesa. Z dobrim krojenjem skušamo optimalno ovrednotiti deblo, temelji pa na poznavanju drevesnih vrst, napak lesa, vrstah, kakovosti in vrednosti gozdnih lesnih sortimentov. Najpogostejše napake, ki jih je potrebno upoštevati pri krojenju lesa, so:

1. grčavost: Zdrave grče so manjša napaka kot grče slepice, ki so predvsem v spodnjem delu debla. Slepice so vedno gnile grče in sicer v celoti ali deloma, če proces gnitja še ni končan in so temne ali črne barve. (glej sliko)

Slika 1: Zdrave grče so estetska napaka lesa, ki ni primeren za prodajo na licitaciji (Vir: Holz richtig ausformen, 2001).

Slika 2: Izpadajoče grče so hujša napaka. Les s takimi napakami prodamo v redni prodaji (Vir: Holz richtig ausformen, 2001). Po položaju v deblu so slepice lahko:

� gnile ali nagnite grče na površini od še ne odpadlih ali pravkar odpadlih vej � bule, kjer kaže zunanja odebelitev na slepico tik pod površino in � slepice v notranjosti, ki jih spoznamo le po sledovih na lubju oziroma po

bradavici ali »kitajskih brkih«. (glej sliko)

Slika 3: Kitajski brki pri bukvi. Globino grče lahko določimo glede na razmerje med višino in dolžino napake.(Vir: Holz richtig ausformen, 2001).

Slika 4: Pri vseh drevesnih vrstah moramo biti pozorni na morebitne spremembe, ki so vidne na zunaj. »Rože« pri hrastu nakazujejo globoko vraščene veje.(Vir: Holz richtig ausformen, 2001). Iz razmerja med dolžino in višino lahko ugotovimo približno globino slepice. Čim večja je dolžina in manjša je višina, tem globlje je slepica in obratno. Iz višine bradavice ugotavljamo približno debelino veje pred zaraščanjem, ki znaša polovico višine. Sortimente, primerne za licitacijo, je potrebno krojiti tako, da je število grč kar se da majhno. Še preden drevo posekamo, ga je potrebno pogledati z vseh strani. Približno ocenimo, kako ga bomo krojili, da bo ustrezalo predpisom. Če na noben način ne moremo iz njega dobiti dolžine 2,5 m brez velikih napak, je bolje, da ga ne posekamo za to priložnost. Da se bo licitacija za nas splačala, naj bo vsaj en hlod vrhunske kakovosti- to pomeni brez grč, poleg tega pa mora biti dovolj debel!

2. Krivost

Krivost je druga najpogostejša napaka listavcev, ki nastane zaradi načina rasti drevesa v višino. Če je krivina enojna, pri tem pa je drevo debelo in primerne drevesne vrste, je primerno za licitacijo, sicer pa je bolje, da ga prodamo za kakšen drug namen.

Slika 5: (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)

3. Napake srce Med napake srca štejemo gnilobo, mrazno ali temno obrobljeno in zvezdasto nepravo črnjavo, kolesivnost, dvojno srce ali ekscentričnost. Dvojno srce in ekscentričnost sta redki napaki. Les, ki je primeren za prodajo na licitaciji, je lahko nekoliko ekscentričen, še posebej, če je zelo debel ali iskan. Ostale napake srca, kot tudi neprava barva lesa, so za prodajo na licitaciji nezaželene.

Slika 6: (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)Tudi kolesivost ali druge napake srca pri prodaji lesa niso zaželene.

Slika 7: Nedopustna je tudi neprava obravanost listavcev ali rdeče srce pri bukvi (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)

Slika 8: Seveda pa je takšna obarvanost pri macesnu zaželena in povsem normalna. (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)

Slika 9: Smolni kanali so pri iglavcih, namenjenih za furnir, huda estetska napaka. (Vir: Holz richtig ausformen, 2001) Postopek krojenja Pri vsakem drevesu že na stoječem drevesu orientacijsko presodimo mesta prerezov. Ker pri prodaji lesa za licitacijo govorimo o visoki kakovosti sortimentov, že pri stoječem drevesu preverimo, ali je primerno za posek ali ne. Vse večje napake (krivost, zgostitev grč, rogovila, prelom itd.) izločimo tako, da jih izžagamo ali krojimo tako, da padejo v nadmero ali zaščito čela.

Slika 10: Pri podiranju bodimo posebej pozorni na tehniko, saj so razpoke napaka, ki zniža ceno lesa! (Vir: Holz richtig ausformen, 2001) Izločanje krivine: Na sliki je prikazan način krojenja v primeru večje krivine. Če krivino izločimo, izboljšamo kakovost hlodov, če pa krojimo tako kot je prikazano v prvem primeru, je kakovost hlodov bistveno slabša. Krojenje je možno tudi le z enim prerezom. Tukaj najslabši del služi za zaščito čela, ki je še posebej pomembna pozimi.

Slika 11: (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)

Slika 12: Nepravilna določitev mesta prežagovanja- posledica je majhna skupna vrednost lesa

Slika 13: Primer pravilnega izločanja napak (Vir: Furlan, Košir: Vrednotenje okroglega lesa, 2006) Izločanje rogovil

Slika 14: Določitev mesta prežagovanja: 2 pravilno, 1 in 3 nepravilno! Na sliki 15 je prikazan primer krojenja, ko smo izločali rogovilo. V tem primeru je bil hlod odrezan preblizu in je s tem izgubil na kakovosti. Tak prerez velja, če je ta del vključen v nadmero in služi kot zaščita čela Slika 15: Prežagovanje preblizu rogovili (Vir: Holz richtig ausformen, 2001)

Izločanje grč: Pri zgostitvah grč hlod dobro premerimo in jih izločimo, kolikor se le da. S tem znatno izboljšamo kakovost in s tem ceno. Pri lesu, namenjenemu za prodajo na licitaciji, morajo biti vse velike in gnile grče izločene. Prav tako velja za globinske slepice. Slika 16: Izločanje grč je zahtevno delo. (Vir: Furlan, Košir: Vrednotenje okroglega lesa, 2006)

Slika 17: Pravilno izločena grča (Vir: Furlan, Košir: Vrednotenje okroglega lesa, 2006) Izločanje neprave črnjave: Pri nekaterih drevesnih vrstah je pogostost nastanka neprave črnjave izredno velika. V tem primeru lahko poskusimo z izločanjem neprave črnjave, saj je tak les za prodajo na licitaciji neprimeren. Velikost ali manjšanje deleža neprave črnjave vzdolž debla ugotovimo s preizkusnimi vbodnimi rezi. Le teh ne smemo narediti pravokotno na vzdolžno os debla, ampak vzporedno z vzdolžno osjo debla. Sortimente z velikim deležem neprave črnjave je mogoče uporabiti v predelavi za embalažo, ki največkrat temelji na razrezu s tračnimi žagami. Zato prečni rezi zelo motijo, vzdolžni pa ne. Debla z velikim deležem neprave črnjave ne prežagujemo na metre, ampak ga pustimo v enem kosu. Popolnoma enak postopek velja pri odstranjevanju gnilobe pri iglavcih.

Slika 18: Nepravilno izločanje neprave črnjave (Vir: Furlan, Košir: Vrednotenje okroglega lesa, 2006)

Slika 19: Pravilno izločanje neprave črnjave z vzdolžnimi vbodnimi rezi (Vir: Furlan, Košir: Vrednotenje okroglega lesa, 2006) Zaščita čela

Ker les sekamo pozimi, ko so temperaturne razlike večje, bodimo posebej pozorni na zaščito čela takoj po poseku lesa. V ta namen pri prodajalcih gozdarske opreme kupimo posebne sponke, ki onemogočajo pokanje lesa. Poznamo več tipov sponk:

� Sponke v obliki črke S, ki so navadno kovinske. Prednost teh sponk je, da jih lahko zabijamo z običajnim kladivom ter jih zelo natančno umestimo tam, kjer bo razpoka nastala. Slabost teh sponk je, da jih pri nekaterih vrstah lesa (npr. hrast), ne moremo uporabiti. Sponke so kovinske, zato jih morajo na žagi odstraniti oziroma odrezati čelo s sponkami vred. (slika 22,23)

� Sponke v obliki črke T- LogSaver sistem, so iz umetnih materialov, za zabijanje v les pa obstaja posebno kladivo. V nasprotju z S sponkami jih lahko uporabimo za vse drevesne vrste. Sponke iz umetnega materiala so zelo lahke in so žepnega formata. Najpomembnejša slabost je, da potrebujemo posebno kladivo. Poleg tega za zabijanje potrebujemo nekoliko več veščine. Pri zelo zmrznjenem lesu je delo s takimi sponkami oteženo. (slika 20,21)

� Save Plug sistem so sponke iz umetnega materiala , ki so bile prvič predstavljene na licitaciji vrednejših sortimentov v Nemčiji leta 2003. največja prednost teh sponk je, da so preproste za uporabo, prenesejo pa tudi zelo nizke temperature (test je potekal pri –12°C). Sponke lahko zelo dobro namestimo, saj potem, ko zabijemo en del, njihovo natančno lego lahko še dodatno korigiramo. Za zabijanje v les zadostuje navadno kladivo, so ergonomsko oblikovane (prijazne hlačnim žepom), globina, do koder sežejo, pa je največja od vseh sponk, to je 17, 5 mmm (pri ostalih 12,5mm). (slika 24)

� Kovinski trakovi iz valovite pocinkane pločevine so sicer zelo uporabni, vendar so nepriročni zaradi svoje teže, še posebej, če jih kupimo v kolutu. (slika 25)

Možna pa je tudi zaščita lesa pred posekom. V specializiranih trgovinah je možno kupiti pripravo, s katero zavarujemo hlod. Posebej je naprava primerna za debelejše hlode, ki so pod obremenitvijo. (slika 26)

Slika 20: T- Sponke za les

Slika 21: Posebno kladivo za zabijanje T- sponk

Slika 22: kovinske S- sponke so različnih velikosti

Slika 23: Pripomoček za odstranjevanje sponk.

Slika 24: Plastične sponke Save Plug sistem

Slika 25: Trakove iz valovitega pocinkanega železa v specializiranih trgovinah kupimo na kolutu ali razrezanega na posamezne dolžine.

Slika 26: Hlod lahko pred pokanjem zaščitimo s posebno stiskalnico, ki jo namestimo nad mesto, kjer bomo hlod prežagali. Posebej primerno je za hlode, ki so pod tlakom in je nevarnost pokanja velika. NAPOTKI ZA VARNO DELO Ker sečnja lesa za prodajo na licitaciji poteka pozimi, debeline dreves pa so pogosto neobičajne, je potrebno biti posebno pozoren na varnost pri delu. Če sečnje ne zmoremo sami, se raje obrnimo na usposobljene in izkušene delavce. Z nekaj shemami bomo prikazali najprimernejši način sečnje. S svetlo barvo je označen zasek, obrobljena je ščetina, puščica pa kaže smer reza.

Primer1: Standardna tehnika podiranja dreves, ko je učinkovita dolžina meča motorne žage daljša od premera drevesa.

Primer 2: Sečnja z naganjanjem. Pri tem načinu je potrebno pravočasno vstaviti zagozde! Primer 2a:

Primer 2b:

Primer 3: Standardna tehnika podiranja dreves, ko je premer drevesa večji od dvakratne učinkovite dolžine meča

Ko naredimo normalno ščetino, odstranimo srce z vbodnim rezom. Rez je potrebno začeti s spodnjim delom meča, da preprečimo povratni udarec letve; Podžagovanje je potrebno izvesti vsaj 10-20 cm nad spodnjim nivojem sprednje ščetine; Nastane naj vsaj 5 cm debela ščetina na vsaki strani. Primer 4: Prežagovanje lesa, ki je pod rahlo obremenitvijo Za les pod obremenitvijo velja splošno pravilo, da se prvi rez napravi v področje stisnjenih lesnih vlaken in drugi v področje nategnjenih lesnih vlaken.

Na sliki je prikazan postopek prežagovanja hloda, če je premer drevesa večji od učinkovite dolžine meča, drevo pa je pod obremenitvijo. Potem, ko naredimo zasek, naredimo vbodni rez na obeh straneh zaseka. Na koncu previdno odžagamo še sredinski del do ščetine. MERJENJE IN KUBICIRANJE LESA Merjenje dolžine hloda: Merjenje se začne pri zaseku ali na obrobku. Nadmera ni všteta v izračun volumna hloda. Hlode zmerimo z gozdarskim metrom, ki ga na eni strani zapičimo in vlečemo do prereza. S tem prihranimo na času, izmera pa je natančna. Merjenje premera:

Premer stoječega drevesa merimo na prsni višini, ki je približno 1,3 m. Premer izdelanega hloda merimo na sredini. Listavci običajno niso popolnoma okrogli, zato za izračun velja povprečje premerov. Merjenje volumna: Za merjenje volumna uporabljamo standardizirane tablice, s katerimi hitro izračunamo volumen hloda. Za izračun velja dolžina hloda brez nadmere ter premer hloda brez skorje. Za posamezne drevesne vrste obstajajo tablice, ki upoštevajo debelino hloda in s tem debelino skorje. Uporabljena literatura:

� Franci Furlan, Boštjan Košir: Vrednotenje okroglega lesa, Zveza gozdarskih društev 2006

� Varnost in zdravje pri delu: Zavod za gozdove Slovenije 2003 � Holz richtig ausgeformt- höherer Erlos: brošura 2001 � www. waldwissen.net