1 DOLENJSKI LIST S K U P N A O B Č I N S K A K O N F E R E N C A S Z D L M E T L I K E IN Č R N O M L J A

Frontovske metode dela so se preživele 146 delegatov i n članov občinskih organov S Z D L iz

občin Me t l i ka i n Črnomelj se je 20. februarja udeležilo skupne občinske konference. Obširna poročila i n skoraj 4-uriia razprava so nud i l i ve l iko gradiva iz vseh področij razvoja Bele kra j ine. K l j u b temu smo v razprav i pogre­šali besed o v logi i n nalogah Socialistične zveze ob ve l ik ih izpremembah, k i j i h v naš družbeni razvoj vnašajo raz­prave o osnutku obeh ustav ter osnutk ih občinskih sta­tutov i n statutov krajevnih skupnost i . Zelo bogata i n temelj i ta poročila so naštela ve l iko dejstev, ob vsem tem pa je b i l premalo konkretno i n premalo politično določen prostor S Z D L . V vsem tem, kar je konferenca nudi la , je morda najpomembnejša ugotovitev, da bo v B e l i k ra ­j in i p r i delu Socialistične zveze treba odprav i t i stare, preživele i n dokaj vkoreninjene frontovske metode dela ter uvajati sodobnejše.,Kot gostje so se konference udele­žili: član G O S Z D L i n pomočnik sekretarja za kmeti jstvo i n gozdarstvo tovariš inž. Janez Perovšek, sekretar O O S Z D L L jubl jana tovariš M i r o Gošnik i n član OO S Z D L 'Ljubl jana tovariš Ludv i k Golob.

.Delegatom sta b i l i na voljo dve poročili: pisano, k i so ea prejel i že pred konferen­co, i n tisto, k i ga je na kon­ferenci prebra l predsednik ObO S Z D L F ranc štajdohar. p r v o na več kot 20 straneh Posreduje mnoge probleme gospodarskega i n družbenega razvoja v občini Črnomelj t e r hkra t i načenja pojave v s a v s k e m samoupravl janju v kolektivih, se pomud i ob so­delovanju občanov v družbe-n e m mehanizmu komune i n Nakazuje to, k a r naj b i v

bodoče reševale krajevne skupnost i . Porodi lo ugotav­l ja, da je S Z D L v občini opo­zarjala na mnoge probleme, j i h načenjala i n kr i t i z i r a l a razne napake.

Uvodn i referat je zajel de­lo S Z D L na področju obeh komun — metliške i n črno­mal jske. Iz vsega, k a r na­števa, je razvidno, da Be la kra j ina že ima trdne gospo­darske temelje, vendar še n i ­m a vsega, ka r potrebuje. V svojem razvoju bo potrebo­vala pomoč širše družbene

V aprilu: osnutek ustave FSRJ pred zvezno ljudsko skupščino Pribl ižno 6,700.000 p r e b i ­

valcev J u g o s l a v i j e j e n a k a k i h 75.000 z b o r o v a n j i h ift p r e d a v a n j i h s o d e l o v a l o

: i n i Č r n o m e l j 108 b i l i j o n o v , M e t l i k i 30

milijonov dotacija **a 4. S e j i O L O L jubl jana

*° IS. februarja sprejel i med r ^ B i m tud i odlok, s ka te r im J? določeno, da pr ipada ob-«nam ljubljanskega okraja ?° °dst. jz skupnih virov do-nodko v_ doseženih na območ-^ u občine. Z a uravnovešenje Poračunov pr ipada dopolni l ­ih udeležba i z skupn ih vi-° v dohodkov, doseženih na

^ m o c j u občine; občina No-.° mesto bo ime la 6 odst. r°Polnilne udeležbe, občini f^tltica i n Trebnje po 11 odst.

občina Črnomelj 12 odst. ttazen tega bo dob i la obči-* Črnomelj 108 mi l i jonov d i -

j j r ^ v dotacije, d a b i lahko o J ^ o v e s i l a svoj proračun, ^ Y » a Me t l i ka pa bo dob i la din n a m e n e 30 mi l i jonov ^ r j e v dotacije.

Potrošniška posojila

* a premog h H | ^ U n a l n » banka bo odo-jila e t os potrošniška poso-s i c ^ 1 8 nakup premoga, i n Ho 30 0 ( i L marca do vključ-be„c." Junija. Delavc i i n usluž-Prek " " m l i poso j i la SHj^&odjet i j , v kater ih so •Ui^.. 6 1"« d rug i pa neposred-

j , * * 1 bank i . za nakup premoga

je đ ^ * ° a i zkor i s t i t i n a j k a s n e ­je Meseca od dneva, ko goji k ^ a n ček. Drug i po­šilja "^ane jo i s « kot prej-« i treh ° b n a J c t J u Posoj i la °đPlačH p , a £ a t » gotovine, r ok P r i Q đ

a P « Je 10 mesecev, ka „™°° r>tvi poso j i la sc ban-l«na n r

b o oz i ra la n a to, aU 6tt» b » ^ l e c kredite p r i d ru -

m e d j a v n o r a z p r a v o o o s n u t k u n o v e u s t a v e F S R J . P o d a t k i kažejo, d a je po­vprečno v s a k 20 udeleže­nec r a z p r a v e p o s t a v i l v p r a ­šanje, o z i r o m a d a l p r e d ­l o g k u s t a v n e m u o s n u t k u .

Z d a j p r i p r a v l j a j o končno b e s e d i l o o s n u t k a , k i ga bo­d o n a t o predloži l i z v e z n i m l j u d s k i m p o s l a n c e m . N o v o j u g o s l o v a n s k o u s t a v o b o s p r e j e l a z v e z n a l j u d s k a skupščina n a z a d n j e m za­s e d a n j u četrtega s k l i c a . L a h k o pr ičakujemo, d a se b o t o z g o d i l o v začetku letošnjega a p r i l a .

N a tisoče p r e d l o g o v , p r i ­p o m b i n n a s v e t o v i z j a v n e u s t a v n e r a z p r a v e j e p rece j p r i s p e v a l o k n o v i f o r m u ­l a c i j i p o s a m e z n i h pog l a ­v i j i n členov o s n u t k a j u ­g o s l o v a n s k e us tave , četudi m e d r a z p r a v o n i s o zahte­v a l i b i s t v e n i h s p r e m e m b .

skupnost i , predvsem pa se bo nova komuna mora la t rud i t i , da bo z delom i n napor i po­večevala obstoječo gospodar­sko osnovo.

Delovni ko lek t i v i naj že zdaj v začetku leta vlagajo vse napore v izpolnjevanje planov i n povečevanje izvo­za. Pro izvodnja bo uspešna le, če bo uporabl ja la dosež­ke znanosti , se posluževala raziskovalnega dela i n upo­rabl ja la sodobne tehnološke postopke. Združevanje sred­stev i n integraci ja v gospo­darstvu n is ta sezonska popev­ka , ampak gospodarska nuj­nost, k i jo narekujeta skup­no jugoslovansko tržišče i n gospodarstvo. Gostinstvo i n tur i zem sta za Be lo kra j ino

pomembni panogi, vendar n i ­sta odvisni samo od sodob­n ih objektov, ampak tud i od urejenosti širšega i n ožjega okoliša, kjer smo takšne ob­jekte zgradi l i . O zdravstvu vel iko razpravl jamo, še ved­no pa pogrešamo konkre tn ih ukrepov, k i b i omej i l i špe­kulaci je i n zlorabe pravic iz zdravstvenega zavarovanja, k i nas veljajo mil i jone.

Pro izvodnja bo vedno bolj odvisna od tega, kako bomo proizvajalcem zagotavljali šir­še družbene potrebe (stano­vanja, zdravstvo, šolstvo, ko­munalne naprave, prehrana, razvedri lo ipd. ) . P rav ob tem pa se morajo razvi jat i raz­prave o nalogah krajevnih od-

(Nadaljevanje na str. 13)

Spominu narodnega heroja Milana Majcna

Prejšnjo sredo in četrtek je bilo v Rogaški Slatini tova-riško in hkrati jubilejno sre­čanje preživelih članov pred­vojnega sindikalnega gibanja gostinskih delavcev. Ob tej priložnosti so člani Strokov­ne organizacije natakarjev in kuharjev ob 30-letnici ustano­vitve svoje organizacije poča­stili spomin na padle tovariše, osmim najzaslužnejšim čla­nom pa so podelili spominske diplome. Med prvimi so ob navdušenem ploskanju pre­brali podelitev spominske plakete padlemu borcu in na­rodnemu heroju Milanu Maje-nu, doma iz Šentjanža na Do­lenjskem. Milan Majcen je bil po poklicu natakar in član KPJ od leta 1941. Padel je oktobra 1941 v neenakem bo-

Izredna k o n f e r e n c a ZMS n o v o m e š k e

o b č i n e P r e t e k l o s o b o t o j e b i l a

v N o v e m m e s t u i z r e d n a k o n f e r e n c a Z M S n o v o m e ­ške občine, n a k a t e r i s o de l e ga t i poslušali poroči lo o n a d a l j n j i k r e p i t v i v l oge m l a d i h v družbenem živ­l j e n j u ; p o r a z p r a v i , o k a ­t e r i b o m o obširneje p o r o ­čali drugič, p a so i z v o l i l i de legate z a o k r a j n o kon f e ­r e n c o ZMS .

ju z okupatorji v vasi Mur-niče pri Šentjanžu.

Spominsko plaketo najza­služnejšemu članu takratnega sindikalnega gibanja sloven­skih gostinskih delavcev so za padlega Milana Majcna posla­li organizaciji Zveze borcev v Novem mestu.

Vestni lovci LĐ K a p e l e nudijo oslabeli divjadi veliko pomoč in zaščito pred roparji. Po zasneženih gozdo­vih so naredili približno 20 k m dolgo gaz, po kateri se divjad lahko premika in obiskuje približno 30 krmišč, k i so j ih nanizali vzdolž te nove gozdne poti. Lovci pregledujejo krmišča in prinašajo novo hrano. — Na sliki : seno, koruza in druga hrana za divjad.

(K. F.)

STO LET RDEČEGA KRIZA N a t i s k o v n i k o n f e r e n c i ,

k i j e b i l a p r e t e k l i četrtek n a sedežu g l a vnega odbo ­r a Rdečega križa v L j u b ­l j a n i , j e p r e d s e d n i c a o rga ­n i z a c i j e tov . M i r a S v e t i n a s e z n a n i l a časnikarje s po­s e b n o s t m i , s k a t e r i m i bo­m o v J u g o s l a v i j i i n še, po ­sebej v S l o v e n i j i počastil i 100-letnico o b s t o j a te p le ­m e n i t e m e d n a r o d n e o rga ­n i z a c i j e . O s n o v n a značil­nos t letošnjih p r o s l a v b o p r e d v s e m naša povečana v s e s t r a n s k a d e j a v n o s t R K , p r i čemer b o d o a k t i ­v i s t i , s t r o k o v n j a k i i n vod ­s t v a v s eh o r g a n i z a c i j R K še pos ebe j s k r b e l i z a po­večano a k t i v n o s t n a p o d ­ročju p r v e pomoči , p r e p r e ­čevanju nesreč i n domače nege b o l n i k a . L e t o s n a m e ­r a v a j o t u d i vsa j v glav­n e m zaključiti večletno p o m e m b n o a k c i j o z a z d r a v ­l j en j e naše m l a d i n e : z g ra ­

d i t e v s o d o b n e g a otroške­ga zdravil išča n a D e b e l e m rtiču p r i K o p r u . V s e te na ­loge p a seveda ne b o d o zo­ževale n a l o g , k i j i h t u d i s i ­c e r i m a j o i n uresničujejo vse o s n o v n e o r g a n i z a c i j e R K . N a s p r o t n o , še b o l j bo­d o o k r e p i l e p r i z a d e v n o s t i n v s e s t r a n s k o s k r b Rdeče­ga križa, d a b i k a r n a j b o l j p o m a g a l p r i uresničevanju v s eh načel socialistične g r a d i t v e naše s k u p n o s t i .

O nezgodništvu i n nje­g o v e m preprečevanju je n a k o n f e r e n c i g o v o r i l d r . D u ­šan R e j a , k i j e z l a s t i o b r a ­zložil p o m e n c e n t r o v p r v e pomoči i n krajših t e r d a l j ­ših s e m i n a r j e v , m e d t e m k o j e d r . M a r j a n Avčin se­z n a n i l časnikarje z dose­d a n j i m i d e l i i n u s p e h i okrevališča n a D e b e l e m r t i ­ču. T a j n i k G O R K S P a v l e J e r i h a j e poročal , d a b i le­tos p o t r e b o v a l i z a d o g r a ­d i t e v D e b e l e g a rtiča p r i ­bl ižno 50 m i l i j o n o v d i n a r ­jev , k i na j b i j i h p r i s p e ­va le v s e s l o v e n s k e gospo­d a r s k e o r g a n i z a c i j e , večji znesek p a b o n u d i l a t u d i s k u p n o s t . Števi lke kažejo, d a j e zda j pribl ižno 600 t i ­soč S l o v e n c e v že včlanje­n i h v Rdeč i križ, o d tega pribl ižno 320. t isoč o d r a ­s l i h , v e n d a r p a a k t i v n o s t

o s n o v n i h o r g a n i z a c i j n I p o v s o d e n a k a . I v i c a Žni-daršič j e poročala, k a k o b o p r o s l a v i l 100-letnico R K n j e gov p o d m l a d e k ; m l a d i člani Rdečega križa b o d o p r e d v s e m razširi l i s v o j o d o s e d a n j o a k t i v n o s t n a šolah, s o d e l o v a l i p a bo ­d o t u d i v s k u p n i j u go s l o ­v a n s k i a k c i j i »Dar i lo m o ­j e m u pr i jate l ju« ; i z d e l o v a l i b o d o ročna d e l a i n j i h p r e k o r g a n i z a c i j e p o d a r i l i sošolcem v državi i n i z v e n naših m e j a . T o v . A m b r c -žičeva j e s e z n a n i l a časni­k a r j e s p r o p a g a n d n o - z a l o -žniško d e j a v n o s t j o R K v S l o v e n i j i i n z u k r e p i , d a b i b i l a j a v n o s t pos l e j b o l j e obveščena o v s e s t r a n s k e m d e l u Rdečega križa.

N a povečano a k t i v n o s t i n s p r e j e m n o v i h n a l o g so se začeli te d n i p r i p r a v l j a ­t i t u d i že v n e k a t e r i h o r ­g a n i z a c i j a h R K n a našem področju več p a b o m o o t e m l e t o s še poročal i .

V R E M E O D 27. 2. D O 10. 3. 1963 Prevladovalo bo oblačno i n

hladno vreme s pogost imi , pretežno snežnimi padavina­m i . Morebi tne otoplitve ne bodo trajale več ko t 2 d n i .

D r . V . M .

Hotel Grad OTOČEC je mikaven tudi v teh zimskih dneh. Kolektiv podjetja se že zdaj pripravlja na novo sezono, k i obeta biti po obisku še boljša od lanske. Najnovejša vest: zraven motela nad avtomobilsko cesto naj bi letos začeli graditi moderno restavracijo, od koder se bo gostu nudil čudovit razgled na grad, K r k o , Gorjance in okoliške gozdove.

S u h o r s k e ž e n e v a b i j o na 20. obletnico s v o j e p r v e p r o s l a v e 8. m a r c a

Tovariši « ' i z bivšega rajonskega področja S u ­h o r p r i M e t l i k i pr ipravl ja jo proslavo 20. obletnice prvega organiziranega slavja dneva žena na Suhor ju . V soboto, 9. marca , bodo ob 18. u r i zvečer pr i red i le v su l i o rsk i osnovni šoli k u l t u r n i spored s pr i jetno zabavo, kamor vabijo nekdanje borce i n aktiviste s tega področja. Tako kot so pred 20 let i množično proslavi le mednarodni dan borbenih žena sredi bo ja za svobodo, želijo počastiti spomin na N O B i n naše pr idobitve tud i s proslavo, k i bo pr ihodn j i teden n a Suhor ju .

Pr id i te , z belokranjsko gostoljubnostjo i n p r i ­srčnostjo vas bodo sprejele!

1

Nekaj o rodnosti sadnega drevja

Naši starejši sadovnjaki ro­dijo vsako drugo a l i tretje leto. Ve l ik del sadnega drev­ja n iko l i ne rod i . Povprečno je p r i nas 43,7 odstotka a l i 3,416.000 sadnih dreves, k i ne rodi jo. Ce bd nerodovitno sad­no drevje vsako leto srednje rodi lo , hI pr ide la l i letno 68.320 ton sadja v vrednosti 500—800 mi l i jonov dinarjev. T a znesek predstavl ja v na­šem gospodarstvu čisto izgu­bo. Nerodovitnost sadnega drevja je torej gospodarsko vprašanje našega sadjarstva i n hk ra t i p rob lem posamez­nega sadjarja. P r o t i temu po­javu se moramo bor i t i z vse­m i sredstvi i n določenimi ukrep i , k i so uspešni i n pre­izkušeni.

V p r v i h let ih po sajenju sadno drevje bujno raste in nekaj let ne rod i . M e d sad­jar j i je dolgo vladalo prepr i ­čanje, da sadno drevje zarodi po 10—15 letdh, polne pr idel­ke pa daje do dveh do treh desetletjih. Vendar je z a vsa­kega sadjarja važno, da m u mlado sadno drevje čimprej rod i .

K a k o pospešimo rodnost?

1. I zb i ramo sorte, k i so šib­kejše rast i i n zgodaj rodi jo. Med te sorte spadajo: jona-tan, zlata parmena, coxova oranžna reneta, del ic ius, od hrušk pa vi l jamovka, kleržo i n boskovka.

2. Z i zb i ranjem šibko ra­stočih podlag. Jablane cepimo na E M i n M M podlage, h ru ­ške na kut ino , češplje i n viš­nje pa na rašeljko. Sorte na teh podlagah zarodi jo že v tretjem letu, polno pa rodi jo med pe t im i n o sm im letom.

3. S prav i lno vzgojo dreves­ne krošnje ter z uvajanjem nižjega debla lahko zelo po­spešimo začetek rodnost i . Nizkodebelno sadno drevje s široko odprto krono zarodi nekaj let prej kot visokode-belno. Z upogibanjem v isoko rastočih vej pospešimo tvor­bo cvetnih brstov.

4. Z gnojenjem i n obdelavo pospešimo rast mladega sad­nega drevja ter s tem tudi tvorbo i n razvoj cvetnih l i ­stov.

Začetek i n nadaljno rodnost sadnega drevja uravnava sam sadjar z ukrep i , k i j i h pr i ­poročata kmet i j ska p raksa in znanost. Tako bo sadje zgo­daj rod i lo i n povrn i lo vse stroške i n t rud p r i napravi nasada. Miroslav Smolič

Precej z a n i m a n j a z a p r a š i č e

25. februarja je bil sejem v Novem mestu precej živa­hen. Kupcev za prašiče je bi­lo dovolj, saj so od 688 puj­skov prodali kar 591. Cena se ni spremenila: za manjše so zahtevali 5.000 din, za večje pa največ 8 tisočakov.

P r v e k a z n i z a s l a b e k m e t o v a l c e

V občini Vršac so kaznova l i 16 kmetovalcev, ker niso upoštevali od loka o agroteh­ničnem min imumu. Nj ihovo zemljo so da l i v pr is i lno upravo, k i bo trajala od 3 do 5 let. V tem času bodo zemljo uporabljale kmet i jske organizacije a l i pa jo bodo da l i v zakup naprednejšim zasebnim kmetovalcem Po­dobne odločbe bodo v krat­k e m izdal i tudi v drug ih voj­vod insk ih komunah .

Veliko okvar na električnem omrežju METLIKA:

v i n s k a klet o d k u p i l a 40 v a g o n o v v i n a

V i n s k a klet v Me t l i k i Je doslej odkupi la na ožjem in širšem okolišu oko l i 40 vago­nov lanskega vinskega pridel­ka . Ocenjevalna komis i ja , k: je 21. februarja pregledala klet i n ocenila v ina, se je zelo pohvalno izraz i la o kval i tet i . Prodajo so zadnje čase razši­r i l i celo na področje Štajer­ske i n Pr imorske . V ! k let i so ured i l i sprejemno sobo za kupce in obiskovalce, kjer lahko v pr i jetnem okol ju pre­izkušajo v ina Zaključni ra­čun Je pokazal , da so prete­k lo poslovno leto dosegli lepe poslovne uspehe. Ko l ek t i v še vedno resno razmišlja o tem.

H u d a z ima, k i je natresla obi lo snega, je na brežiškem področju povzročila precej okvar na električnem omrež­j u . N a vsak i trafo postaji izpostave E l ek t r o V idem Krško v Brežicah so v le­tošnji z im i zabeležili po dve do t r i okvare, na dal jnovodu t r i , vsega pa je bi lo okol i 130 okvar. Izpostava vzdržu je približno 800 ki lometrov visoko i n nizkonapetostnega

kako klet izp remeni t i v proiz­vodno, saj je to potrebno zla­sti zato, ker je obnova metl i­ških vinogradov t ik pred za­četkom.

omrežja, približno polovica oskrbo ter hkra t i vel iko po­je zgrajenega p o vojni , c e - men i la tudi za kolekt iv , lotno omrežje j e potrebno temeljite obnove. V izpostavi " _ „ . ^ . „ o • » , , 1 ; „ . . . . . . . . . R . , K Tovarna J U T k K S iz Žalca bo

dela 19 l judi (štirje s o mka- , e t o s občutno povečala izvoz tka-santi ) . Domala vs i s o moto n in . lzvoz:t i nameravajo 550.000 kg r i z i r a n i , izpostava pa ima Jutast.Uj tkanin v vrednosti 185.000

tudi osebni avtomobi l . Naj- d°^n^ios B 0 T O V L I R N A S T O L A R N A

več težav j e zato, ker s o v iz Dobrepol ja izdelala lse.ooo tele s n e e n r p s t p nmravnmp r>H v izi jskih stolčkov In j ih izvozila snegu c e s t e n e p r e v o z n e , p a y Z D A b o m j m d o l a r J e v

t u a i t e l e f o n o b m o l k n e , k a d a r t P r e , i dnevi je odpiu lu na svoje s n e g potrga žice. Do Brežic prvo potovanje vzdolž jadranske

je že zgrajen dal jnovod 1 fi O B A ' E P « « * ™ L A D J A , '

_ 2 . . . . razstavljajo tovarne M U R A . TAR T E Brestanica, vel iko pa si R E K S L N I K O R A svojo z imsko obetajo od nove razdeli lne konfekcijo. t r a f n r m i t e i p k i i n *p <rrir1i * * N a o ' « 1 « " Hva ru dokončujejo traio Postaje K i j o ze g r a d i v o d o v o d z d a J p o l B g a J o vodovodne jo i n b o š e letos dana v p o r . e v i Q d izvira Jelše do mesta » o n . Omrežje b o napajala s 'Jmn v dolžini 20 k m . V ta na-M rin 9(1 k i l n v n l t i nnnpt r r s t i m e n 8 0 napravi l i predor, dolg .55 do zu K i i o v o i u napetosti 1 4 M m k , s p a j a J u f n i i n s e v e r n j i n b o občutno izboljšala del otoka.

B R E Ž I C E :

s k l a d z a kmetijstvo N a zadnj i sej i l judskega

odbora v Brežicah so usta­nov i l i občinski sk lad za kme­tijstvo. Sredstva sk lada so namenjena za pridobivanje kmet i j sk ih zemljišč in za raz­vijanje in pospeševanje druž­bene kmeti jske proizvodnje, za odkup zemljišč i n za nj i ­hovo urejanje p r i zaokroževa­nju ter za udeležbo na inve­st ic i j sk ih natečajih za kmejv tijstvo. V sk lad se bodo ste­kala naslednja sredstva: del občinske d oklade iz kmeti j­stva, k i ga bo ' določil l jud­ski odbor vsako leto posebej, zakupnina od zemljišč, k i j ih daje v zaki ip ObLO, pr i ­spevki gospodarskih organi­zacij, dar i la , vo l i la in še ne­kater i drugi dohodki . Sodijo, da se bo v sk ladu zbralo na leto po 10 mil i jonov dinarjev. S tako zbran imi sredstvi ne bodo reševali soc ia lnih pro­blemov, k i nastajajo p r i po-družbljanju zemljišč, ker bo­do takšne pr imere san i ra l i pr is to jn i organi za socia lno varstvo.

JtRATKL j IZ RAZNIH STRANI

O V Kimu so se v ponedeljek začeli jugoslovansko-ital i janski go­spodarski razgovori , na katerih bo­do proučili vprašanja gospodar­skega sodelovanja med obema dr­žavama ln skleni l i nov trgovinski sporazum, ker bo dosedanji dne 31. ma rca letos prenehal veljati.

• V Beogradu so se končali go­spodarski razgovori med našo dr ­žavo in Turčijo s podp i som proto­kola o blagovni izmenjavi za leto 1963. Po tem sporozuralu je pred­videna blagovna izmenjava v obeh smereh za 25 mi l i jonov dolarjev.

• Pri hudem potresu, ki je v petek prejšnji teden prizadejal se­verozahodno L ib i jo , Je bi lo ok rog petsto smrtn ih žrtev. Polovico me­sta Barce , kjer živi oko l i 45 tisoč l judi. Jo razrušeno.

• Glasilo KP Kitajske »2en Min 21 llao« Je z ve l iko zamudo začelo objavljati sovjetske dokumente, zatom dokumente K P Franci je i n K P Italije, izvlečko iz izjav T o -gliattlja ln drug ih part i j skih vodi ­teljev o p rob lemih mednarodnega delavskega gibanja, zlasti p a o K F Kita jske . Glasilo CK Enotne so-caillstične partije Nemčije »Nmies Dcutschland« pa Je v članku ostro obsodi lo napade parti jskega l ista »Žen M i n ZI Bao* na V I . konjrros S E D in na .druge komunistične partije.

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED

Kaj se dogaja v Ženevi

Tretj i teden že trajajo razoro-žitveni razgovori v Ženevi, toda doslej še niso dosegli oprijemlji­vih rezultatov. Sorjetski predlog o umiku strateških jedrskih opo­rišč s tujih ozemelj je Zahod od­klonil, prav tako niso sprejeli sov­jetske pobude, da bi sklenili spo­razum o nenapadanju med Atlant­skim in Varšavskim paktom. S prizadevanjem izvenblokovskih dr­žav so končno sklenili, da bodo v nadaljnjih razgovorih dali pred­nost pogajanjem o prekinitvi je­drskih poskusov.

se pred nedavnim so se vsi raz­govori o razorožitvi sukali okoli vprašanja nadzorstva. V zvezi s tem vprašanjem so bile ostre po­lemike med Vzhodom in Zaho­dom. No, sedaj se je položaj že nekoliko spremenil. Sovjetska zve­za kot ZDA razpravljata o nadzor­stvu kot sprejemljivi stvari, in se pogajajo že o tehničnih podrob­nostih.

Na sedanjih razgovorih v Žene­vi je vsaj na zunaj poglavitno sporno vprašanje, koliko naj bi bilo letno mednarodnih teritorial­nih inšpekcij v pr imeru »sumljivih« potresov. Več kot dva tedna so se diskusije vrtele »okoli številk«. Sovjetska zveza je bila pripravlje­na dovoliti največ tri letne inšpek­cije. Zahod pa je od prvotno 10 popustil na sedem. Napovedujejo na. da bodo popustili verjetno do r»et. če bi se prepričali, da Sovjet­

ska zveza ne bo hotela več popu­ščati. Toda kot kaže sedaj je spo­razum o prepovedi jedrskih posku­sov odvisen od te razlike.

Al i bodo razliko od tri do sedem ali recimo pet, kolikor je še raz­lika med obema stališčema, upo­rabili kot izgovor, da se to pot ne bodo sporazumeli? Kdo te »ar­gumente« presoja z zdravim ra­zumom, bi rekel, da ne more biti več resnih ovir na poti do spora­zuma.

Odgovori na to vprašanje posta­nejo bolj jasni, če se spomnimo nekaterih izjav ameriških desničar­skih republikanskih poslancev, k i so začeli z okrepljeno kampanjo proti Kennedvjevi zunanji politiki. Sedanjo vlado med drugim obto­žujejo, da je »preveč popustljiva« do Vzhoda in je na »pragu spo­razuma z Vzhodom v zvezi z .je­drskimi poskusi«. Skušajo doka­zovati, da bi sporazum o prene­hanju poskusov z jedrskim orož­jem »ogrožal varnost ZDA« in to zato, ker ne bi več mogli »izpo­polnjevati hidrogenske bombe ali protiraketnega orožja«.

Na splošno v takem vzdušju n i mogla priti do izraza aktivnost neangažiranih držav na razoro-žitvenih pogajanjih v Ženevi, niti niso bile doslej uspešne kompro­misne pobude, da bi našli rešitev med sovjetsko ponudbo »tri« in ameriško »sedem«.

Po vsem tem si vsaj približno lahko predstavljamo, kaj bi bilo pričakovati od sedanjih razoroži-tvenih pogajanj, kolikor ne bi pri­šlo z ene ali druge strani do ta­

kih pobud, da bi lahko preskočili zadnje ovire na poti do sporazu­ma o prenehanju jedrskih eksplo­zij. Jasno pa je, da so ženevski razgovori o prenehanju jedrskih poskusov odvisni v prvi vrsti od tega, če že obstaja stvarna želja skleniti tak sporazum. Dejanske ovire niso tehnične, temveč poli­tičnega značaja. Ce bi recimo na ameriški strani zmagali »argumen­ti desničarjev«, bi brez dvoma propadli tudi ženevski razgovori o prepovedi jedrskih poskusov.

Jedrske eksplozije bi še nadalje pretresale Zemljo, nadaljevalo bi se tekmovanje v oboroževanju.

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED

R A Z Š I R J E N A D R U Ž B E N A VLOGA S O D I Š Č

Te dni se je sešla Ljudska skupščina L R S in sprejela predloge predpisov s pod­ročja socialnega zavarovanja, resolucijo o splošnih problemih pravosodja v L R Slo­veniji, zakon o graditvi investicijskih ob­jektov in še nekaj odlokov.

Uvodne misli o splošni problematiki pra­vosodja je povedal predsednik Vrhovnega sodišča L R S Vladimir Kriv ic , ki je med drugim poudaril, da so prišle v ustavnih tekstih do izraza tudi nove ideje o razšir­jeni družbeni vlogi sodišč. S tem v zvezi se nakazuje potreba po pogostejšem kon-frontiranju gledišč pravosodja in predstav­niških organov in družbenih ter poli­tičnih organizacij. Prakso v tej smeri to­rej teksti novih ustavnih usnutkov potrju­jejo in j i dajejo spodbudo za prihodnje. Izkazalo se je namreč, da tak način dela v ničemer ne škoduje neodvisnosti sodišč bi sodnikov ter njihovi nepristranosti pri konkretnem sojenju. Nasprotno, na tak na­čin je veliko laže realno in napredno oce­njevati nove družbene pojave, ki se izra­žajo v novih pravnih situacijah in v spo­rih pred sodišči.

Sodišča so si v času, na katerega se je nanašalo poročilo, prizadevala izboljšati sojenje, utrditi neodvisnost sodišč in zako­nitost v sodstvu ter okrepiti spremljanje družbenih pojavov in problemov, ki jih odkrivajo pri sodnem delu. V zadnjih šti­rih letih se je zmanjšalo število najhujših kaznivih dejanj (uboji, kazniva dejanja zo­per ljudstvo bi državo, ropi in grabeži), nekoliko pa se je povečalo število družbe­no manj nevarnih deliktov. Ugotovljeno je tudi. da kriminal med mladino pri nas ne raste.

Sedanja razvojna stopnja komunalnega sistema in družbenega samoupravljanja terja tudi dekoncentracijo, demokratizaci­jo in decentralizacijo sodnega sistema. Po­trebno bi bilo razširiti pristojnosti okrož­

nih in okrajnih sodišč kot temeljnih so­dišč na vseh področjih civibiega, kazenske­ga in upravnega sodstva. Kazalo bi uvesti porotno sojenje tudi na drugi stopnji. Na­mesto triinstančnega bi bilo treba uvesti dvoinstančni sodni sistem.

Delo poravnalnih svetov se je obneslo, saj se je iz leta v leto povečevalo število poravnav. Poravnalni sveti so odigrali po­

membno vlogo tudi pri razbremenitvi red­nih sodišč. Koristno bi bilo vpeljati tudi svete za rodbinske spore, ker se pogosto dogaja, da se zakonci zatekajo s svojimi spori pred poravnalne svete.

Poročilo Vrhovnega sodišča je nadalje ugotavljalo, da je premalo delovnih spo­rov pred sodišči, zaradi česar bi bilo tre­ba poenostaviti postopek in okrepiti prav­ne službe, ki bi se morale specializirati za to problematiko. Smrtnih prometnih nesreč je bilo še enkrat toliko kot smrtnih delov­nih nesreč in ubojev. Zaradi okrepitve sa­moupravljanja je zadnja leta manj krimi­nala v gospodarstvu. Še zmeraj je zelo pereče stanje kadrov na sodiščih.

f4 Ljudska skupščina je s sprejetimi preupisi določila instrumente za financira­nje zdravstvenega zavarovanja, pri čemer jo je vodila težnja, vskladiti potiošnjo sred­stev socialnega zavarovanja z našimi ma­terialnimi možnostmi in predvidevanji druž­benega plana. Najvišja meja osnovnega pri­spevka za zdravstveno zavarovanje znaša po novem predpisu osem odstotkov od osnov, predpisanih za obračunavanje pri­spevka za socialno zavarovanje. Za financi­

ranje zdravstvenega zavarovanja bodo na voljo celo večja sredstva, čeprav je lani znašala stopnja 8,3 odstotka, to pa zaradi tega, ker so skladi zdravstvenega zavaro­vanja razbremenjeni tistega dela poslovnih stroškov, ki so j ih prej okrajni zavodi morali pokrivati iz teh skladov za izvaja­nje službe dolgoročnega zavarovanja.

M Zakon o graditvi investicijskih objek­tov uoloča, da so investitorji dolžni pred­videti tudi naložbe, ki so potrebne za zgra­ditev stanovanj in komunalnih objektov, da bi tako zagotovili kompleksno urbanistično rešitev, ki jo zahteva investicijski objekt. Investitorji morajo stalno nadzorovati gra­ditev, pr i čemer zakon ne dopušča nobe­nih izjem. Namesto investitorja lahko opravlja nadzorstvo le gospodarska o r g a ­nizacija, ne pa posameznik. Tehnični pre­gled opravi upravni organ, ki je izdal do­voljenje za graditev. Ta izda tudi uporab­no dovoljenje.

(d Hude poplave so zajele Ćuprijo, Po-žarevac bi nekatere druge kraje ob Veliki Moravi. Medtem ko so vode v Makedoniji že upadle, se je Velika Morava v Srbij i razlila po ulicah mest in polju, pretrgala železniški promet in preplavila ceste. Pr i Varavinu je bilo pod vodo 700 hiš. Iz svo­jega korita je zdivjala tudi Una v Bosni, naraščali pa so tudi vsi savski pritoki. Pr i Djerdapu so morali razstreljevati led, da bi tako preprečili naraščanje Donave in njenih uri t okov.

W| Bržčas bodo spremenili navodila o delitvi dohodka. Namesto prejšnjega me­rila za delitev čistega dohodka, izraženega v znani formuli veljavnega navodila, naj bi spremenjena navodila nudila kolektivom možnost, da svojo politiko delitve spozna­vajo bi razvijajo na podlagi dejanskih po­kazateljev. Te bi sporazumno določple sa­me gospodarske organizacije v okvirih do­ločenih skupin.

Tudi v sevniški občini: ali služba ali kmetija

Stanko Iljaž, M i l e n Petrovič i n Ljubo Belogrlič v ponede­ljek zjutraj pred senatom novomeškega okrožnega sodišča

O k m e t i j s k i p r o i z v o d n j i r a z p r a v l j a j o v občini Sev­n i c a že d l j e časa. P o v a s e h j e b i l a že c e l a v r s t a s es tan ­k o v , p r e d a v a n j i n razgovo­r o v o t e m , k a j m o r a m o do­seči s s o d o b n o k m e t i j s k o p r o i z v o d n j o . Že v e l i k o k r a t so b i l e o m e n j e n e s l abe s t r a n i dosedan j e ga k m e t o ­v a n j a . P r e d s t a v n i k i o b e h k m e t i j s k i h z a d r u g : sevn i -ške i n Tržišče-šentjanž i n m n o g i p r e d s t a v n i k i S o c i a l i ­stične zveze so v p r e t e k l e m

Mešetarstvo na tehtnici pravice V ponedeljek 25. februarja

se je pred tričlanskim senatom Okrožnega sodišča v Novem mestu začela razprava pro t i obtožencem S T A N K U ILJA-ZU, bivšemu d i rektor ju »Vi­na« Brežice, M I L E N U P E ­TROVIČU, uslužbencu i z Beograda, i n L J U B U B E L O -GRLlčU, pralv tako usluž­bencu iz Beograda.

Razpravo vod i predsednik senata S O D N I K R O M A N K E R 2 A N S P O R O T N I K O M A P E T R O M R O M A N I C E M I N A D A M O M V A H C I C E M , obtož­nico zastopa OKROŽNI J A V ­NI TOŽILEC V I K T O R LEŠ-NJAK, pravn i zastopnik inte­resov podjetja »Vino« Brez i -^ napram obtožencem pa je D R . B O R I S P U C . Obrambo ^° prevzel i : odvetnik D R . * L A D O G R O S S M A N bran i "»toženca Iljaža, O D V E T N I -^ DR. L J U B A P R E N N E R •^toženca Petroviča i n OD-* E T N I K S I M A S T E V I N iz pograda , k i bran i obtoženca

e l o f tUča. Razprav i priso-^ " j e t a tud i S O D N A I Z V E ­D E N C A D R . E R N E S T N A G I * N I V O C E P U D E R .

K o t smo že poročali, očita obtožnica, da so obdolženci z lorabl ja l i pooblast i la v go­spodarstvu, izdaja l i uradno tajnost, da ja l i a l i spre jemal i podkupnino i n poneverjal i uradne l ist ine. Po uvodnih formalnost ih je p r v i dan raz­prave okrožni j avn i tožilec V ik t o r . Lešnjak prebra l ob­tožnico, nato pa se je pričelo zasliševanje prvega obdolžen­ca S tanka Iljaža.

Dejanja i n prestopki , k i j i h očita obtožnica, so brez dvoma v marsičem posledica stanja v naši dosedanji izvoz-no-uvozni po l i t i k i , z last i pa tega, da smo posvečali mno­go več pažnje cenam izdel­kov, k i smo j i h izvažali, kot pa cenam tega k a r smo uva­žali. Prav to dejstvo je na­šega potrošnika mars ikda j postavljalo v prav nezavid­l j iv položaj i n krep i l o mono­pol izem posameznih uvozni­kov na našem trgu. Vse ka­že, da bo razprava razkr i l a s tega področja mnogo ne-razveselj ivih novosti .

K l j u b poprejšnji ugotovitvi pa naj že v tem prvem poro­

čilu o procesu poudar imo, da prej našteta dejstva ne opra­vičujejo kr ivde obtožencev. Obtoženi Stanko Iljaž se v dosedanjem poteku razprave skuša izvi jat i , vendar pa pred dejstvi naposled le ostaja brez besed i n opravičil.

O procesu bomo podrobne­je poročali v pr ihodnj i šte­v i l k i .

•IT - N O V I N E « glasilo inženirjev in tehnikov Jugoslavije

V februarju bo začelo iz­d a t i novo tedensko glasi lo jrtT NOVINE« , k i bo izpolni-•° dosedanjo praznino v na-

strokovnem t i s k u i n v obveščanju javnost i o dosež-* l n i n novost ih na področju «hnike, ekonomike in tehnolo-^ l J e v družbenem razvoju. .List bo izhaja l na 16 straneh m °o prinašal obi lo gradiva * raznih področij, z last i p a 0 0 pr ipomogel k boljši iz­menjavi izkušenj tehničnih

strokovnjakov, k i so doslej nemalokrat ostale neizrablje­ne. S pomočjo novega glasi la, k i bo prav gotovo postalo zvest spremljevalec vsakega strokovnjaka i n organizacije, bodo inženirji i n tehnik i lah­ko posredoval i javnost i svoje mišljenje o tehničnih i n teh-nično-ekonomskih prob l emih , s ka te r imi se srečujejo.

L i s t bo izhajal v Beogradu za podočje cele države.

N a š a podjetja gradijo v tujini

N a posvetovanju o možno­st i za večjo udeležbo jugoslo­vansk ih podjetij p r i investi­c i j sk ih de l ih v tu j in i so ugo­tov i l i , da b i gradbena podjetja lahko prevzela gradnjo šte­v i ln ih objektov i n da je indu­s t r i ja sposobna dobavit i več celotne opreme za industr i j ­ske i n energetske naprave v tu j in i . Naša podjetja gradijo v tu j in i 14 hidrocentra l , ce­mentarni v Ind i j i i n E t i op i j i , zgradi la pa so že tovarni us­nja i n lepenke v Sudanu ter vrsto drugih objektov.

O b č a n i so g r a d i l i in bodo še g r a d i l i

N a pobudo krajevnega od­bora J u r k a vas so prebivalc i Do l . Mraševega v jeseni za­čeli popravl jat i pot do Pra-preč. P r i razširjanju pot i , od­kop ih i n vožnji zemlje so o-prav i l i za približno 100.000 d in delovnih ur . Dela je vodi l Anton Cimermančič iz Do l . Mraševega. Preb iva lc i tega predela pa že komaj čakajo, da b i skopnel sneg, ker name­ravajo spomladi popravi lo po­t i nadaljevati .

DELAVCI: uporabljajte sredstva za osebno

zaščito!

l e t u g o v o r i l i k m e t o v a l c e m o t e m . K l j u b t e m u p a j e že v p r v i h d n e h p o i z i d u o d l o k a prišlo n a občino več gospoda r j e v , k i so m o l e d o ­v a l i , se i z v i j a l i i n skušali prepričati , d a b o boljše, če b o o b v e l j a l o p o s t a r e m .

vršin z a ž iv inorejo i n hme ­l j a r s t v o ; o b r a t S e v n i c a , o b l e v e m b r e g u Save z a sad­j a r s t v o o b d o s e d a n j i h plantažah; o b r a t ćan je z a s a d j a r s t v o , v p r v i s t o p n j i o k o l i 100 h e k t a r o v sodob ­n i h plantažnih s a d o v n j a k o v

Občinski l judsk i odbor Sevnica je konec leta 1962 sprejel novi odlok o agromin imumu. Nov i odlok je precej popolnejši kot prejšnji, ke r točno določa kmeti jske pre­dele i n naselja v nižinah, k i morajo uporabl jat i najmanjšo predpisano količino umetnih gnoj i l — 600 k g na hektar. Pr izadet i kmetovalc i so razen tega dolžni upoštevati so­dobne agrotehnične ukrepe: sadi t i sortna semena rodovit­n ih sort, uporabl jat i zaščitna sredstva za zatiranje plevela, opravl jat i strojno setev žitaric, obdelovati svoje površine s s t ro j i i n pod vodstvom strokovne službe v določenem času opravl jat i posamezna dela.

Pr izadet i kmetovalc i so dob i l i odločbe, na kmet i j skem oddelku O b L O so j i h zaslišali, i n ko l iko r ne bodo ures­ničili določil odloka, bo na nj ihov ih zemljiščih uveljavlje­na pr i s i lna uprava, kaznovani pa so lahko z denarno ka­znijo do 50 tisoč dinarjev.

Kakšni so načrti z a raz­vo j k m e t i j s t v a v sevniški občini? O k o l i 8 tisoč h e k t a ­r o v o b d e l o v a l n i h površin i n o k o l i 16 tisoč 800 hek ta ­r o v g o zdov j e n a n j e n e m področju. O b d e l o v a l n e po­vršine so ra zde l j ene m e d 3500 go spoda r s t e v , t o po­m e n i , d a i m a p o s a m e z n i g o s p o d a r vsega le ne ka j več k o t 2 h e k t a r a obde lo ­va lne z em l j e . . . S a m o dvo­j e j e mogoče : s o d o b n a k m e t i j s k a p r o i z v o d n j a n a v e l i k i h s t r n j e n i h površinah i n p o g o z d o v a n j e zemljišč, k i z a s o d o b n o o b d e l a v o ne p r i d e j o v poštev. S o d o b n i družbeni k m e t i j s k i p r o i z ­v o d n i o b r a t i se b o d o r a z v i ­j a l i v d o l i n i Save i n v oko­l i c i Tržišča i n Šentjanža. P o g o z d o v a n j e j e dolgoroč­nejša na l o g a , v e n d a r j e tre­b a k l j u b t e m u že zda j m i ­s l i t i n a n j o .

Živinoreja in sadjarstvo na šestih obratih

O b e k m e t i j s k i o r gan i z a ­c i j i : K Z »Zasavje« v S e v n i ­c i i n K Z Tržišče-šentjanž i m a t a že p r i p r a v l j e n e n a ­črte. Z o d k u p o m p o n u j e n i h p a r c e l i n s površinami, k i j i h obe z a d r u g i že o b d e l u ­j e t a , t e r z zaokroževanjem b o v nižinskih p r e d e l i h na ­s t a l o , bol jše rečeno, se b o r a z v i j a l o šest o b r a t o v :

Pr i kmetijski zadrugi »Zasavje« v Sevnici: obrat Boštanj: 250 h e k t a r o v po-

n a okoliških zemljiščih; obrat Loka z a živinorejsko i n p o l j e d e l s k o p r o i z v o d n j o , n a pr ibl ižno 100 h e k t a r i h površin s h l e v o m z a 100 g lav živine.

Pr i k m e t i j s k i zadrugi Tržišče-šentjanž dva obra­ta: obrat Šentjanž z 250 h e k t a r i zemljišč z a živino­r e j s k o p r o i z v o d n j o i n ob­rat T r a t a p r i Tržišču s 100 h e k t a r i zemljišč, p r a v t a k o z a ž iv inorejo. O m e n j e n a z a d r u g a i m a v načrtih g r a d n j o d v e h n o v i h sodob­n i h h l e vov , k e r j e živina zda j r a z m e t a n a p o manjših h l e v i h v bližini o b e h ob ra ­tov .

Odkup kmetijskih površin v izmeri 280 hektarov Podružbl janje zemljišč

j e l e t os b r e z d v o m a p r v a n a l o g a o b e h k m e t i j s k i h or­g a n i z a c i j . O b e i m a t a zda j o k o l i 640 h e k t a r o v površin, o d t e ga j e 340 h e k t a r o v g o z d n i h , o s ta l e p a so obde­l o v a l n e . P r e c e j zemljišč v o b e h z a d r u g a h — k a r 125 h e k t a r o v — j e v z a k u p u , p r e o s t a l i h 215 p a j e d e l o m a o d k u p l j e n i h , d e l o m a s t a j i h obe z a d r u g i p r e v z e l i o d splošnega l j u d s k e g a pre­moženja. N a j p o u d a r i m o , d a j e s l e d n j i h več k o t od­k u p l j e n i h .

K m e t i j s k a z a d r u g a Sev­n i c a b o l e t os p o načrtih o d k u p i l a 110 h e k t a r o v

zemljišč, k m e t i j s k a zadr»> ga Tržišče-šentjanž p a 179 h e k t a r o v . B r e z t eh površin p r o i z v o d n j a ne m o r e r a z v i ­j a t i . N a j o m e n i m o z a n i m i v p a se družbena k m e t i j s k a p o d a t e k , k i r e sno o p o z a r j a n a t o , d a s i zaos ta l e zaseb­ne kmečke p r o i z v o d n j e ne m o r e m o več d o v o l i t i . V ob­čini j e o k o l i 1500 stojišč, k i so p r i m e r n a z a p i t a n j e ži­v ine . O b e z a d r u g i s t a s t e h stojišč o d k u p i l i l a n i l e 237 m l a d i h p i t a n i h goved , s so­d o b n i m p i t a n j e m p a s t a obe z a d r u g i n a s v o j i h 170. stojiščih l a n i s p i t a l i i n p r o d a l i 433 m l a d i h goved . K j e so z d a j t i s t i , k i t a k o r a d i g o vo r e o t e m , d a za­d r u g a s l a b o g o s p o d a r i ?

čas odločitve je prišel in še nekaj besed

o kmetijskem skladu V našem l i s t u s m o že p i ­

s a l i o t e m , k o l i k o »polpro-letarcev« d e l a v sevniški i n d u s t r i j i i n kolikšno ško­do povzročajo z i z o s t a n k i , k i j i h j e največ p r a v v času kmečkih de l . T u d i v sevn i ­ški občini j e zda j d o z o r e l o vprašanje: a l i služba — a l i k m e t i j a . T o b o p o t r e b n o z l a s t i za to , k e r p r o i z v o d n a p o d j e t j a ne m o r e j o spre je ­m a t i n o b e n i h de lavcev n a n o v o . K o t vse kaže, b o m o ­r a l o p r o i z v o d n j o z a p u s t i t i p r e c e j dvoživk, n a n j i h o v i h d e l o v n i h m e s t i h p a se b o d o l a h k o z a p o s l i l i t i s t i , k i bo­d o s v o j o z e m l j o p r o d a l i za ­d r u g i , k e r j e s a m i ne m o ­re j o o b d e l o v a t i . V tej ak ­c i j i b o d o p r a v za to m o r a l i s o d e l o v a t i v s i d e l o v n i k o ­l e k t i v i , sa j t o z ah t e va j o družbeni i n t e r e s i . P r o i z v a ­j a l c i v i n d u s t r i j i i n d rug ih , p a n o g a h želi jo p r o i z v a j a t i č imveč. T o b o d o d o s e g l i s a m o z z a v e s t n i m i d e l a v c i , s takšnimi, k i j i m p o m e n i ­t a t o v a r n a a l i d e l a v n i c a e d i n i k r u h i n z a p o s l i t e v . K m e t i j c i p a s i želi jo v e l i k o s t r n j e n i h površin, n a ka t e ­r i h b o d o d e l a l i n a s o d o b n e načine i n s s t r o j i l j ud j e , k i so se p o s v e t i l i z e m l j i i n k m e t i j s k i p r o i z v o d n j i .

Z a r a d i r a z d r o b l j e n i h zemljišč i n s t a r o s t n e g a se­s t a v a kmečkih l a s t n i k o v b o v sevniški občini p r i po-družbljanju p r a v g o t o vo b o l j k o t d r u g o d n a s t o p i l s o c i a l n i p r o b l e m . P r a v b o t o r e j , če b o l j u d s k i o d b o r pričel t a k o j razmišljati o u s t a n o v i t v i s k l a d a z a k m e ­t i j s t v o , s k a t e r i m b i reše­v a l i p o s a m e z n e s o c i a l n e p r o b l e m e t e r h k r a t i d o l o ­čili s r e d s t v a , k i se b o d o s t e k a l a v a n j . M . J .

Z u ž i v a n j e m m l e k a krepimo zdravje!

NI PROSTORA ZA MALIGANE! j[al Prinaša osnutek n o v j g a zakona o prometu - Ali bo zdaj res dosledno

r e s n i č e n o načelo: » č e v o z i š , ne pij - če piješ, ne v o z i ! « ? - Največja hitrost n ° s e l j e n i h k r a j i h : 60 km? - Mopedi med registrirana motorna vozila?

* a k a * P r a v e 0 o s n u t k u novega "o H " 8 ° P r o m e t u n a cestah 10

d ° s l e J dale že vrsto pred­li«! V- Z a spremembo a l i do-IVj ' u t e v _ posameznih določil, kor n aJP°membncjše vseka-Var S O d ' s k l e P komis i je za H , ° 0 s t prometa p r i držav­na,;: sekretariatu za notranje

Kala F L I U ' k i b 0 P r e d l a -

Pov , | , * B , t o n H * v dosledne pre­vozni u ž l v a n J a a lkohola pred Vsel m e d " J 0 vozn ikom *U '/.kategorij motorn ih vo-a«nat f e j v e l j a t 0 l u d i * * s 0

e r J e ! ) . V osnutku zakona s a n k r i a m r e { legalizirane le ko«, t p r o t l v in jen im vozni-Promil 0 d a J e stopnja 0.5 kot « . . a , k o h o l a določena v° znikon*, M u k r e p a n J c D r o t i

^ H n e * 0 1 1 1 1 6 7 dopustne pro-kjer s n 6 " 0 1 6 Je v državah, števiir, U z a k o n i l i , pokazala

1 8 slabosti . Razen tesa

pa naši laborator i j i i n k a d r i ne b i zmogl i številnih anal iz k r v i , kot b i j i h izvajanje ta­kega zakona zahtevalo. Ven­dar to n i glavni razlog! Znan­stvena proučevanja so poka­zala, d a skoraj n i mogoče do­ločiti tako majhne količine alkohola, k i b i p r i nobenem vozn iku i n v nikakršnih oko­liščinah ne mogle povzročiti motenj, oz i roma zmanjšati njegove sposobnosti .

Znanstvenik i so tud i ugoto­v i l i , da nastanejo motnje voz­n ikov ih funkci j že precej ča­sa pred pojavom vinjenosti a l i p i janost i . Vozn ik j i h na­vadno ne čuti a l i se j i h ne zaveda; zato so take motnje še bolj nevarne. Ob anal iz i vzrokov nesreč (zlasti t i s t ih s hujšimi posledicami! ) pa so ugotovi l i , da je nižja stop­nja a lkohol i z i ranost i (voznik knže često samo znake lahke

vinjenost i a l i pa sploh ne ka­že nobenih motenj) prav tako zelo nevarna.

Zato je predlog, naj b i pre­povedal i vozn ikom motorn ih voz i l pred vožnjo i n med njo uživanje vsake količine alko­hola (torej tud i kozarec v ina ne!) v sk ladu s sodobnimi stališči znanost i i n v sk ladu z vzgojnimi prizadevanj i pro­metn ih organov. Istočasno pa je ta rešitev tud i tehnično la­že izvedlj iva kot pa rešitev z dopustno uzakonjeno p romi l -no vrednoto. Za sankci jo bo zadostoval samo dokaz, da je voznik med vožnjo a l i pred njo p i l , pa čeprav samo ma­lenkostno količino alkoholne pijače.

Tako je stališče komis i je za varnost prometa p r i držav­n e m sekretar iatu za notranje zadeve F L R J .

B R E Z O M E J I T V E H I T R O S T I

K o prebiramo osnutek no­vega zakona o prometu, opa­z imo, da prinaša tudi več novosti . M e d n j i m i velja zla­st i omenit i , da osnutek ne določa omejitve h i t rost i izven nasel i j , pač pa bo mora l voz­nik samostojno odločati o hi ­trost i vožnje ob upoštevanju objekt ivnih pogojev — kot so cesta, sposobnost voz i la i n voznika, stanje ceste, gostota prometa i td . Vsako upraviče­no omejitev h i t ros t i b i b i lo treba označiti s p rometn imi znak i .

Zanimivo pa je, da osnutek predvideva maks imalno h i ­trost v naseljenih k ra j ih 60 ki lometrov na uro . Ob tem pa se vsil juje pomislek, če to dopuščajo razmere na ce­stah v naseljenih k ra j i h . Ob tem velja p r ipomni t i , da so v ' sosednih državah, k i j i m je uspelo bolje ured i t i pro­metne razmere, dovo l i l i kot največjo hitrost v naseljenih k ra j ih le 50 k m na uro a l i pa celo 40 k m na uro.

Več p r ipomb vel ja tud i čle­n o m v osnutku, k i obravna­vajo vožnjo čez železniško

progo i n zavarovanje teh pre­lazov. Te določbe nalagajo precejšnje obveznosti i n dolž­nost i vozn ikom motorn ih vo­z i l , obveznosti železnice pa so skopo i n nepopolno ozna­čene. K e r pa je število ne­sreč prav na železniških pre­laz ih sorazmerno vel iko i n ker p r i mnog ih nesrečah bo­trujeta ne dovolj vestno delo nekater ih uslužbencev i n ne­sodobno zavarovanje, b i mo­rala ta določila natančneje določiti tud i obveznosti i n od-odgovornost železniških pod­jet i j .

Osnutek predvideva tud i obvezno jamstveno zavarova­nje motorn ih voz i l , ka r je pomemben ukrep za zaščito »tretjih« oseb, k i b i bile ra­njene a l i oškodovane ob pro­metn i nesreči. Mopediste pa bo vsekakor zanimalo dej­stvo, d a osnutek uvršča mo­pede med motorna vozi la . To­rej bo treba 50.000 teh voz i l reg istr i rat i , n j ihov i lastniki pa bodo mora l i opravl jat i iz­pit za A kategorijo.

Cestnoprometne prekrške osnutek novega zakona raz­vršča v t r i skupine. Z a vsako od n j i h so določene najvišje kazni , pa tud i najnižje: gib­

ljejo se od 1000 do 100.000 (be­r i sto tisoč) dinarjev. N a šte­v i ln ih razpravah se je i zk r i ­sta l iz i ra la mise l , da so kazn i previsoke i n da je treba o nj ih , preden skupščina sprej­me zakon, temeljito razprav­l jat i i n ugotovit i , a l i so tako visoke kazn i za naše razmere realne. Miličniki b i lahko, kot predlaga osnutek, na k r a j u prekrška takoj kaznoval i z mandatno globo od 1000 do 5000 dinarjev. Zarad i v isoko kazn i pa b i lahko le ma loka-ter i kršilec takoj plačal. To pa b i povzročilo mars ikatero kompl ikac i j o i n otežkočilo de­lo miličnikom samim. A l i ne b i kazalo po iskat i primernejši postopek plačevanja mandat­n ih kazni?

Nov i zakon o prometu na cestah narekuje predvsem dejstvo, da so sedanji pred­p is i za cestni promet star i že 10 a l i pa tud i več let. Od ta­krat pa so se razmere na ce­stah precej spremenile. Na j omenimo le podatek, da je bi lo pred deset imi l e t i samo v Sloveni j i 8000 reg is t r i ranih motorn ih voz i l i n 12.600 voz­nikov, sedaj pa je nad 70.000 motorn ih voz i l , voznikov pa 110.000.

PISMA UREDNIŠTVU

Zakaj ukinitev pošte Videm-K r š k o 3? Tovariš urednik! že dalj časa se širijo govo­

rice, da se pripravlja ukinitev pošte Videm-Krško 3. Prebi­valci levega dela mesta Vi­dem-Krško, ki uporabljajo to pošto, se upravičeno sprašu­jejo, zakaj se pripravlja omenjeni ukrep. Ta posta, ki bo kmalu stara že 100 let, bo ukinjena v času, ko se predel razvija v močan gospodarski in kulturni cen­ter. V kratkem se preseli v levi del tudi podružnica Na­rodne banke, pošta pa bo ukinjena.

Dejavnost te pošte je bila v zadnjem času zelo okrnjeni, tako da morajo prebivalci levega dela mesta in okoli­ških vasi hoditi po paketne pošiljke na pošto v Krško, ki je od videmske oddaljena skoraj 2—3 km. Zaradi tega je bilo že precej negodova­nja. Baje bo ukinjen tudi te­lefon, tako da bo predel, ki ima v ožjem okolišu okoli 1.000 prebivalcev, ostal brez javne telefonske govorilnice. Vsa pošta, ki pride po želez­nici, se torej pelje mimo pošte Videm-Krško 3 na po­što Videm-Krško 1 in nato nazaj.

Živimo v času, ko se posve­ča pozornost delovnemu člo­veku in se mu nudijo vse možnosti za izkoriščanje raz­nih uslug. Zakaj se tudi PTT usluge ne bi nudile v zado­voljstvo in korist občanom? Sicer je znano, da je predvi­đena gradnja nove pošte pri postaji Videm-Krško, ven­dar naj pošta Videm-Krško 3 ostane tako dolgo, dokler ne bo zgrajeno novo poslopje. Po vsej verjetnosti to ne bo ovira za urbanistični razvoj kraja in bo lahko poslopje, kjer je sedaj pošta,. Ostalo še tako dolgo, dokler še ne bo preselila v nove prostore, ki so v načrtu.

Prebivalci levega dela me­sta Videm-Krško in okoliških vasi so prepričani, da je ob­stoj pošte Videm-Krško 3 nuj­no potreben, saj služi najšir­šim množicam.

Olaf Lovrenčič. Videm-Krško

Slabe ceste v Spodnjem Posavju

Tovariš urednik! • Takoj po vojni so bile na­še ceste v precej slaben sta­nju, toda pridni cestarji so jih kmalu pripravili za pro­met. Vse ceste so bile kma­lu zelo obremenjene, vendar so cestarji smatrali, da je njihova moralna dožnost ohraniti ceste v dobrem sta­nju, če je bilo treba, so ce­ste na nekaterih predelih tudi tlakovali in poskrbeli, da so bile zopet prevozne.

Vsega tega pa je bilo ko­nec takrat, ko so pri cestni upravi uvedli skupinska de­la. Cestarji so morali delati na določenih odsekih pri skupnih popravilih in se je­zili, ker so se zavedali, da bo njihov odsek ceste zane­marjen,- ker ga ta čas ne bo­do mogli oskrbovati. Tako je tudi lansko leto cestna upra­va zbrala vse cestarje prt asfaltiranju v Vidmu-Krško. Učinek dela gotovo ni bil do­cela zadovoljiv, ker je vsak mislil na svoj del ceste, ki ga ni nihče oskrboval. Vož­nja po nekaterih cestah )e postala zaradi zanemarjenega cestišča nevarna, da si kole­sarji in mopedisti skoraj niso upali voziti po njih. V luk-n'e so nasuli le debel gra­moz brez drobnega, ki so ga avtomobili razsuli po ce­stišču, na cesti pa je ostalo le nekaj debelejših kamnov. Sedaj je sneg naredil g'.adko

KAKOR BI NAM JEMALI IZ Ž E P A . . . cesto, toda kaj bo, ko se bo pričel taliti? Cesta se bo od mraza dvignila in luknje bo­do še večje. Razumemo da cestna uprava nima dovolj sredstev, vendar zakaj ne pu­sti cestarjev na njihovih od­sekih?

Pred kratkim je predsednik sevniške občine tov. Karel Kolman omenil, da bodo drugo leto oz. letos popravili cesto Laško—Radeče—Sevnica —Videm-Krško. Toda ravno ta cesta je v tako slabem stanju, da mora biti šofer pravi umetnik, če se hoče iz­ogniti nesreči. Sedaj, ko spa­da ta predel pod okraj Ce­lje, se bo promet še povečal, in kdo bo kriv, če bo vedno več nesreč? če letos ne bo prišlo do tega, da bi cesto dokončno popravili, bi mora­la cestna uprava cestišče do­bro popraviti, ker sedaj za promet ni več sposobno.

Posebno poglavje je tudi cesta Brestanica—Videm - Kr­ško—Brežice. V Brestanici je dovolj kamnolomov, da je debeli in drobni gramoz na razpolago. Cesto bi zato lah­ko posuli z gramozom in jo utrdili z valjarjem, da bi vsaj malo izboljšali cestišče.

Mnogo govorimo o inozem­skem turizmu, vendar so ta­ke ceste slaba propaganda, ker se bo inozemec samo en- | krat peljal po taki cesti in j nikoli več. Ali ni to velika gospodarska škoda? Kaj nam j koristijo hoteli, kaj ča'eške Toplice, če do njih ne mo­reš iz Celja?

Morda bo ta dopis pripo­mogel k temu, da bodo vsaj malo pomislili na prepolreb-na popravila in pustili cestar­je na odsekih, za katere so zadolženi. Le, tedaj bodo ce­ste zopet sposobne za pro­met.

Jože ške'.a Podbočje

Kje je vsaj zahvblei? Tovariš urednik! Lani septembra sem v No­

vem mestu prei banko ni Glavnem trgu našel hranino knjižico na 90.000 din. v n>e' pa še dva bankovca po 5000 din in nekaj drobita. Ker sem pošten delavec :n se mi je to zdela ogromna vsota, sem najdeni denar in kniižico ta­koj nesel na oddelek za no­tranje zadeve pri ObLO Novo mesto. Tam so mi rekl\ da bom od lastnika dobil nagra­do.

Ze čez nekaj dni je lasln'ca tega denarja, Milka Hrova' na Malem Slatniku, denar dobila naza\ meni pa se do danes ni niti zahvalila. De­cembra je sin. ki je hodil v šole. v mojem imeni pisal te) tovarišici. odgovora pa ni bilo...

Jaz sem upokojenec in imam le 10.000 din pokoinl-ne, tovartšica Hrovatova pa nedvomno bolje zasluži, njen mož šofer pa še dosti vč, zato mislim, da je grio, da se ni onlasila, čeprav so ji na ObLO. ko ie vzela d~nar, povedali moie ime in je'ob­ljubila, da mi bo nagrado po­slala.

Aloiz Vidic ZajčH vrh 18,

p. Stopiče

K a j je s n r i k l i u č k o m n a Gmajni?

L a n i spomlad i smo poro­čali o tem, da bo zgrajen nov priključek na avtomobi lsko cesto na Gma jn i , načrti pa žal niso b i l i uresničeni. Raz­položljiva cestna mehanizaci­ja je b i la usmerjena v inve­st ic i jska dela na ostal ih ce­stah, zato Je za gradnjo pr i ­ključka na Gma jn i zmanjka lo potrebnih strojev. Sredstva so tud i v letošnjem letu za­gotovljena, zato bo, kot vse kaže, priključek zgrajen letos.

V p o j m o v a n j u l j u d i j e včasih d i n a r s k u p n o s t i v r e d e n m a n j k a k o r d i n a r v žepu p o s a m e z n i k a . Po ­t r e b n o b o še v e l i k o vzgo j ­nega d e l a i n p o g u m n e j še­ga r a z g r i n j a n j a računov p r e d u p r a v l j a v c i , p r e d e n se b o d o vs i - z a v e d a l i , d a b a r a n t a j o s s v o j i m d i n a r ­j e m t u d i t a k r a t , k a d a r od ­ločajo o r a z d e l i t v i i n upo­r a b i s r eds t e v i z s k u p n e b l aga jne .

T a k o l e so m i p r i p o v e d o ­v a l i :

»Posestvo j e d a l a p r e p i ­s a t i n a s i n a . P r a v i , d a b o t a k o laže prišla d o p o k o j ­n i n e . . . «

»Kako , a l i d o s l e j n i pre­j e m a l a pokojnine?« s e m vprašal.

»Mož j i j e p r e d l e t i u m r l . Z d a j išče v d o v a priče, k i b o d o p o t r d i l e , k a k o d a s i je b o l e z e n n a k o p a l v s t a r i j u g o s l o v a n s k i vojski . «

»Ce ne i z p o l n j u j e pogo­j ev p o z a k o n u , p o k o j n i n e ne b o dobila,« s e m vz t r a ­j a l .

»O, pač,« so r e k l i , »s p r i ­čami b o to dosegla.«

»Pa sa j n i upravičena!« » P o z a k o n u ne , p a t u d i

p o s e s t v o i m a . N e b i se j i b i l o t r e b a p e h a t i z a p o k o j ­n i n o . T o d a priče . . . «

»Pa t u d i će b i j i u s p e l o , b i m o r a l i k o t z a v a r o v a n c i to preprečit i . T o gre ven­d a r i z vaših s r eds t e v . . . «

»Ka j n a m m a r , z a r a d i tega ne b i b i l i nič boga­tejši.«

N e v e r j a m e m , cia bo uspe l o , če p o z a k o n u m upravičena. x o a a z a r u u u v o je , k a k o n e k a t e r i i j u u j e g l eaa j o n a s r e d s t v a s o c i a l ­n ega z a v a r o v a n j a , f r e p r . -čani so , d a j e vseeno, če k d o neupravičeno z a j e m a i z sk l ede , v k a t e r o n i n i c p r i s p e v a l , i n d a z a r a d i t ega ne b o d o prikrajšani. T o p a j e v e l i k a z m o t a . P r i ­krajšani b o d o l a h k o n a več načinov: b o d i d a b o d o m o r a l i plačevati večje p r i ­s p e v k e a l i p a b o z m a n j k a ­l o s r eds t e v z a r a z n e u s l u ­ge. K o l i k o r več bo t a k i h , k i neupravičeno p r e j e m a j o p o k o j n i n o , otroški d o d a t e n a l i k a j d rugega , t o l i k o več b o t i s t i h , k i b o d o z a r a d i t ega oškodovani. K a j t i če z m a n j k a s r eds t ev , je t r e b a o m e j e v a t i t u d i upravičene i z d a t k e !

V k r o g u z a v a r o v a n c e v s e m slišal t u d i t o l e :

»Uredi l s i je p o s e b n o s o b o i n k u p i l štedilnik. Z d a j p r e j e m a otroške do­datke.«

»Ka j p a j e v t e m nepra ­vilnega?« s e m se spreneve­d a l .

»Nepravi lnega nič, le smešno je . S i n živi še k a r n a p r e j n a oče tovem po­s e s t v u . N a p o l j u g a r a k o t k o n j , k o se v r n e iz t ovar ­ne. Z a k a j p a t u d i ne b i ? P o s e s t v o b o n j egovo i n k u ­ha j o t u d i v s k u p n e m l o n ­c u . T i s t a s o b a s štedilni­k o m j e s a m o z a r a d i k o n ­t r o l e . . . «

» T o p a n i prav,« s e m re­k e l . » N e b i s m e l i dovol i t i . «

» K a j n a s br iga?« so m e z a v r n i l i . »Na j s i p o m a g a , če se da ! «

P r i n e k a t e r i h l j u d e h n i zaves t i , d a so t u d i s a m i k o n t r o l o r j i . N a j n a d z o r u ­j e j o t i s t i , p r a v i j o , k i so z a to plačani, n a s z a v a r o v a n ­cev se t o ne tiče. T o d a s k l a d s o c i a l n e g a z a v a r o v a ­n j a j e v e n d a r n j i h o v , s r e d ­s t v a v n j e m s o t r u d n j i h o ­v i h r o k . L e k a j b i r e k l i , če b i s k u p n o s t s o c i a l n e g a za­v a r o v a n j a n a l e p e m ra zg l a ­s i l a : I z d a t k i s o večji k o t d o h o d k i . T r e b a b o pove­čati p r i s p e v k e . A l i b i t u d i t eda j r e k l i : K a j n a s b r i g a ! ?

»Nekdo plačuje s o c i a l n o za žensko, k o t d a je p r i

n j e m z a p o s i e n a , čeprav t o n i res,« s o v e d e l i p o v e d a t i z a v a r o v a n c i . » Tako j i b o p o m a g a l d o pokojnine.«

»A l i se j i to izplača?« »Kma lu b o s t a r a šestde­

set let . V s e je preračunala, ć e bo d o l g o živela, b o o d s o c i a l n e g a d o b i l a več, k a ­k o r p a sedaj odšteva . . . «

»On i m a z a r a d i t e ga več­j e davščine.«

» K j e n e k i , sa j j o j e p r i ­j a v i l k o t g o s p o d i n j s k o po­močnico ! «

N e v e m , če j e p r a v , d a n a t a način rešujemo p r o ­b l e m starejših l j u d i , k i

v r h u tega n i s o b r e z s r ed ­s tev z a preživl janje. T o z i a s t i n i pravično v odno ­s u d o t i s t i h l j u d i , k i m o r a ­j o še p r i šestdesetih t r d o d e l a t i , d a b i s i p r i d o b i l i p r a v i c o vsa j d o s t a r o s t n e p o k o j n i n e . P o z n a m o b r t n i ­k a , k i j e v s a l e t a p r e d vo j ­n o p r i g a r a l k o m a j z a v sak ­d a n j i k r u h , a k a j d a b i d a ­j a l še n a s t r a n z a s t a r a l e t a . V s i o b r t n i k i namreč n i s o o b o g a t e l i . Z d a j d e l a v p o d j e t j u , d a b i s i t a k o z a g o t o v i l eksistenčne po ­goje z a j e s e n življenja. D a s i j e s t e m skrajšal živ­

l j e n j s k o d o b o , se r a z u m e , t o d a družbe, n i o g o l j u f a l . P o k o j n i n o , čeprav m i n i ­m a l n o , k i j o b o p r e j e m a l , j e zaslužil.

Z a v a r o v a n c i b i se m o ­r a l i z a v e d a t i , d a v s a k ne­upravičen i z d a t e k i z s r e d ­s t ev s o c i a l n e g a z a v a r o v a ­n j a , p a n a j s i j e p o s l e d i c a k r i v e g a pričevanja, n e u p r a ­vičenih bolniških i z o s t a n ­k o v , r a z m e t a v a n j a z d r a v i l a l i česa p o d o b n e g a , ne po ­m e n i le k r a j e d e n a r j a i z s k u p n e g a s k l a d a , temveč t u d i i z žepa p o s a m e z n e g a z a v a r o v a n c a . B . J .

Obsežni načrti okrajnega odbora Počitniške zveze v Ljubljani

Po nedavni spoj i tv i okra­jev K r a n j i n Novo mesto z l jub l jansk im se je temu pr i ­lagodi la tudi Počitniška

' z v e za . V vse odbore i n ko­misi je okrajnega odbora P Z Ljubl jana so se vključili tu­d i naši i n k ran j sk i predstav­n i k i . Doslej je bi lo že dvo­je p lenarnih sej in ena seja okrajnega izvršnega odbora PZ, pravsar pa potekajo se­stanki komis i j . E n a izmed p rv ih nalog organizacije je ustanovitev občinskih počit­niških zvez. To bo treba opravi t i s tesnim sodelova­njem O K Z M S do okrajne skupščine, k i bo v letošnji pomladi . Delovanje P Z bo potekalo v okv i ru štirih ko­mis i j : organizacijsko-kadrov-ske komisi je , komisi je za iz­lete in potovanja, komisi je za propagando in komisi je za gospodarstvo.

Komis i j e bodo delovale samostojno, enkrat na mesec .bodo poročale predsedstvu, vsako Teto bo sk l i can ple­num, na katerem bodo sode­loval i člani komis i j , dvakrat na leto pa se bodo na raz­širjenem p lenumu zbra l i tu­di predsednik i občinskih zvez i n predstavnik i občin­sk ih komitejev Z S M . K e r je področje razdel i l i na pet sek-no, b i bilo vodenje iz sre­dišča neučinkovito, zato so področje razdel i l i na pet sek­torjev. Eden izmed nj ih za­jema Dolenjsko, Belo kra­j ino in Kočevsko. Za stike okrajnega izvršnega odbora P Z s sektorj i bodo skrbe l i

posamezni predstavnik i sek­torjev v vseh komis i jah .

Naj naštejemo nekaj najpo­membnejših nalog, k i j i h zajema načrt dela O O P Z Ljubl jana. Organizaci jsko -kadrovska komis i j a bo prire­d i l a več seminarjev, ured i la pregled svoj ih aktivistov, iz­dala eno številko B i l t ena P Z i n pr i red i la tud i sektorske posvete. K o m i s i j a za izlete i n potovanja bo skupaj z občin­s k i m i zvezami pr ip rav i l a se­minarsko potovanje, k i bo prav gotovo dalo precej no­v ih vodičev, kater ih zelo pr i ­manjkuje. V propagandnem delu bo izdanih več letakov, pr i re jenih ve l iko predavanj, predvajanih množica diaf l l -

mov in podobnega. Okra jn i izvršni odbor pa bo v tednu počitniške zveze p r i r ed i l v so­delovanju z okra jn im komite­j em Z M S televizijsko javno oddajo pod geslom: Organi­zaci ja počitniške zveze. Go­spodarska komis i ja bo oceni­la vrednost opreme, k i je last PZ , i n nastavi la v vseh svo­j i h domov ih počitka uprav i ­telje. Delo Počitniške zveze je brez dvoma v mnogočem odvisno predvsem od tega, kako bo našla najtesnejše stike z mladino, šolami, pod­jet j i i n turističnimi društvi. Prav zato pričakujemo, da bo organizaci ja na Dolenjskem tud i v bodoče imela vel iko vdanih pristašev. -mtr-

Mar res ni sredstev za gradnjo stanovanj?

»Gradili bi stanovanja, pa kaj , ko n i sredstev!« je do­kaj pogostna ugotovitev, k i jo slišimo v delovnih kolek­t iv ih , zlasti v manjših. Sta­novanjski problem je marsi ­kje pereč, zato ga bo treba reševati resneje, n ikakor pa ga nc moremo smatrat i kot zgolj prob lem prizaaet ih mlajših l jud i i n pa občine. Delovni ko lekt iv i , z last i pa delavski sveti i n sindikalne podružnice, bi se mora l i tftga resneje lot i t i . V stanovanj­skem sk ladu v -Jrežicah bo letos na razpolago oko l i 170 mili.-'oTiov dinarjev, stopnja udeležbe pa se je od prejš­nj ih 25 znižala na 15 odstot­kov. Upravn i odbor z največ­

j i m razumevanjem i n zelo resno rešuje vloge ter upo­števa pogoje i n možnosti pro­silcev tako glede rokov vra­čil k o l glede obrestne nie e. Tud i manjši ko lekt iv i imajo možnost gradit i ne nozaD-l jajmo na to!

• Tovarna »OBOD« iz Celir. ja bo letos izdelala 30.000 hladi ln i ­kov, kar je za 50 odstotkov vefi kot lani . Tovarna je dobro pre­skrbl jena s surov inami in repro­dukc i j sk im mater ia lom, zato sodi­jo, da plana ne bo težko izpol­nit i .

M Podjetje J U G U A V T O iz Beo­grada je skleni lo z uvozniki iz Z A R pogodbo za izvoz 100 veli* l ik ih medkrajevnih avtobusov v skupni vrednosti 1,5 mi l i jona do­larjev. Voz i l a bo izdelala tovarna avtomobi lov F A P iz Pr ibo ja .

LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV Š K O F J A LOKA

E L E K T R O M O T O R Z 4/4 kvv,

> >, ^ 8 — 5.50KS/380V — 1450 obr/min — 53.000 d i n ;

V> \ M W$ E L E K T R O M O T O R Pz 4.2 kW,

\ S ^ M E S « 5.7KS/380V, 14(10 obr/min — 50.000 d in ;

% f l j r j j m , E L E K T R O M O T O R Pz 5.2 k\V,

^ * T 6 B | ^ ^ K ^ 7KS/380V , 1400 obi min 55.000 d i n

rtE M U Č I T E SE PRI DELU S PRIMITIVNIMI SREDSTVI, KUPITE ELEKTROMOTOR! ELEKTRIFICIRAJTE SVOJE STR0JEI NAS ELEKTRO­MOTOR V A M BO NADOMESTIL M A N J K A J O Č O DE­LOVNO SILO! P R I Š T E D I T E S! TRI' " S T R O Š K E !

Naš motor je izredno kvaliteten, lahko prenoslj iv in enostaven za montažo, je poceni, poganja več strojev hkra t i i n se je močno uvel javi l v kmet i js tvu. Zahtevajte ponudbe p r i vseh večjih t rgovskih pod­jet j ih, naših predstavništvih a l i d i rektno v komer­c ia lnem odde lku

L O Š K E TOVARNE HLADILNIKOV, Š K O F J A LOKA

Sevničanke pred osmim marcem Dobro leto je min i l o , odkar

je b i la v Sevnici konferenca za družbeno aktivnost žena. Takrat so sprejel i več skle­pov i n nalog, k i naj b i ženi proizvajalki i n gospodinji po­magali p r i razbremenitv i , pred nedavnim pa so o tem razpravl jal i na seji predsed­stva.

O OTROŠKEM V A R S T V U

Je bilo največ govora. V Sev­nic i sta dva vrtca za predšol­ske otroke, vendar oba v ne­pr imernih prostor ih. Govor i l i so o tem, da b i za šmarski vrtec dobi l i prostore v enem izmed novih blokov, k i j i h gradijo, pa menda ne bo nič iz tega. Za vrtec, k i posluje v stavbi ObLO , pa bodo do­bi l i nove prostore v šolski stavbi v trgu. Enega večjih prostorov bodo preuredi l i v igralno sobo, i z stanovanja Pa bodo naredi l i garderobo in kuhinjo.

Zunanjih igrišč za otroke Sevnica n ima ! Ce bodo na razpolago sredstva, bodo še letos uredi l i vsaj eno a l i dve igrišči na mestih, k i so j i h otroci sami i zbra l i , se prav i t a r n . kamor se zdaj hodijo igrat. Pereče pa je vprašanje varstva šolskih otrok. K e r je v Sevnici čedalje več žena upos len ih , pomočnico pa s i

lahko privošči le malokatera, so otroc i večino dneva sami .

Tud i v K r m e l j u , kjer je in­dustr i ja močno razvita, je isto. T a m pa sploh nimajo vrtca. V šoli je prostor; če

M A R I N K A H A F N E R , predsednica konference za družbeno aktivnost žena

v Sevnici

bi dob i l i še opremo, bi vrtec lahko takoj začel delati . Ko t je videti , bodo letos načrt iz­vedli .

T U D I S E R V I S I M A J O v okv i ru stanovanjske skup­

nosti : pra lnico, l ika ln ico , ke­mično čistilnico i n kopalnico s tušem. Za l pa gospodinje pravijo, da so usluge predra­ge, saj so nekateri za pra­nje v dveh mesecih mora l i odr in i t i ka r sedem tisočakov. To res niso mačje solze. Ne vidijo pa možnosti za poceni­tev uslug. Nekaj bo treba po-gruntati , sicer bodo servisi propadl i , žene, k i dobro za­služijo, imajo doma pralne stroje a l i pomočnice; delav­ke z ma jhn imi dohodki , ka­ter im so servis i predvsem na­menjeni, pa morajo prat i še vedno doma, ker stroškov za pranje per i la v servisu ne jmore jo :

S E P R E M A L O J E B I L O N A R E J E N E G A

na področju družbene pre­tirane. V vseh tovarnah ima­jo sicer mal ice i n v šolah ku­hinje, obrat družbene prehra­ne v trgu pa Sevničanom ni všeč. Je premajhen, n i na pravem mestu in sploh niso navdušeni zanj. Pogovarjal i so se o tem, da bi v eni iz­med gosti ln naprav i l i tak obrat z večjo kapaciteto, pa j i m n i uspelo. Tovarišice s i želijo, da b i vzele hrano mi­mogrede, ko se vračajo iz službe, a l i pa da bi obrat s pr imern im prevoznim sred-

Pomenek v Šentnipertu Pred nedavnim je ime la

krajevna organizaci ja S Z D L v Šentrupertu zbor občanov. Žal m b i lo vseh t i s t ih , k i so dobil i vabila. P a b i bi lo prav, če b i j i h bi lo več, ker b i po­tem drugače gledah na doga­janje v občin.

Predsednik O b L O tov. C J H H

»"kovec je seznann o iv^ne s proračunom v tekočem letu. Slišali smo, kater im kra jem

občinski l judsk i odoor pomagal p r i zgraditv i vodo­voda, gozdne ceste, kje oodo razširili podjetje, kdo bo do­bi l sredstva z a gradnjo zdrav­stvenega doma poslušali smo in čakali, toda za šentrupen ni bi lo nič denarja, razen za šolstvo, toda šole imajo tud i drugod NeKaj tudi za cesto na Dole k i pa ne pelie prek Sf-ntruperta

Nekdo je dejal , da je Seni-rupert vedno zapostavljen. °oslej so nam vsaj obljuoo-V J | l i . zda i pa še tega n i več * n vendar v šentrupenu sjtfoh n i stanovanj za učite-" e - rioš'a ie v zasebni MSI. trprrvini sta hkra t i skladišči.

krajevni u r ad pa je v takih pros tor ih , ko t menda nikjer v Sloveni j i . T u d i upokojenci iščejo pr imeren prostor, prav tako vse organizacije, saj ni ­majo kotička kjer b i se člani lahko sestajali. Doslej n i bi lo denarja za odkup kakšne hiše al i postavitev nove za različ­ne krajevne potrebe.

»Radi b i ime l i žago!« »Ceste malomarno p iu-

?ijo!« »Umetnih gnoj i l n 1 d b i L i « »Kako ,j3 z arondacijo?« Tako je b i lo slišati. Razprava je bi la živanna.

kar je na sestankih pravza­prav redkost Ljudje so zno­va povedali to. kar j i h že ne­kaj let ti«či. Seveda, brez davkov in taks tudi n i šlo V glavnem pa ie b i la v o-snrediu roi «e l da ob* 'ns ' r i možie n n šen'mp^rt pozao-Hnio. Tovar'š predsednik je i .v i^el . rla je to res

O V a n i so tudi obl jubi l i a K - I H O m- r e r i a l r o i n denarno n i m a c a l i T * grad*"'* B<IW»»»

stvenpi 1 ' rloTio M i m ' ce-nrav b i r a e v ide l i rla b P e - t 1

stal v Slovenski vasi želijo pa, da b i zdravnik obiskoval tudi šentrupert.

N a koncu je bi lo še glaso­vanje za 15-odstntni prora­čunski prispevek B i l i smo zanj! Zbor je uspel, želimo le, da b i se kolo napredka obrn i lo tudi prot i šentruper-tu ! Danica Zi;p;>n

stvom hrano razvažal. Za to možnost so najbolj vnete in bodo o njej še razmis l i le .

Z A P O S L I T E V ŽENA,

k i je bi la pred leti hud pro­blem, so Sevničanke kar lepo rešile. Domače podjetje »Li­sca« je zaposl i lo mnogo žena in deklet v Sevnic i in drugih kra j ih , prav tako je »Jutranj-ka« pokazala vse razumeva­nje. Z usmerjanjem mladine v pokl ice pa imajo vedno huj­še težave. Letos je samo na sevniški šoli oko l i 80 otrok, k i bodo šolanje končali. K a m z n j imi? ,

Sevniške žene so skleni le, da bodo v bodoče posvečale še več pozornosti o t rokom pad l ih borcev. Največkrat se t i težko uče, zato bodo po­skrbele za instrukci je in j i m skušale omogočiti vsaj osnov­nošolsko izobrazbo, brez ka­tere s i danes nihče več ne more pr idob i t i kval i f ikaci je.

I N ZA 8. M A R E C ?

Predsednica sevniške kon­ference MARINKA HAFNER, k i je govori la tudi o delu v preteklem obdobju, je pove­dala, da bo letos proslava na predvečer 8. marca v gasil­skem domu. K u l t u r n i spored bodo izvajali domačini i n šolska mladina, zatem pa bo čajanka, za katero je prispe­vala denar Socialistična zve­za. Po podjetj ih pa naj b i sa­m i poskrbel i za dostojno po­častitev tega praznika. Paz i t i je le, da se počastitev ne razvleče v zabavo z obi lo al­kohola, saj b i s tem ne dose­g l i svojega namena i n b i lah­ko več škodovali kot kor i ­s t i l i . R. B .

Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST!

NE POZABIMO NANJE! V m n o g i h p o d j e t j i h p r e d s t a v l j a j o žene ve ­

č ino z a p o s l e n i h , d r u g j e p a l e d e l v s e h . k i ai p r i z a d e v a j o z a n a p r e d e k d e l o v n e o r g a n i z a c i j e . N e b i b i l o p r a v , če b i z a n j i h o v p r a z n i k 8. m a r e c p o z a b i l i n a n j e i n j i m ne b i d a l i p o s e b n e g a p r i z n a n j a , k i g a zasluži jo k o l žene p r o i z v a j a l k e , m a t e r e i n g o s p o d i n j e .

N i t r e b a h r u p n i h z a b a v v s e g a k o l e k t i v a , k i m n o g o s t a n e j o ! O d t ega n i m a j o žene p r a v nič, z l a s t i p a n i p r a v , če j i h » n a p o j i m o « , k a j t i n i gršega ko t žena, k i se opotekajočih k o r a ­k o v v r n e d o m o v k o t r o k o m . K j e r so n a m e ­r a v a l i p r i r e d i t i t a k e z a b a v e , na j s i ra j e p r e ­m i s l i j o i n s r e d s t v a , k i so j i h n a m e n i l i v ta n a m e n , p o r a b i j o z a otroško v a r s t v o v s v o j i o r g a n i z a c i j i a l i v m e s t u ! C e b i v s i k o l e k t i v i , k i t a . d a n čestokrat » z ap i j e j o « težke tisočake, p r i s p e v a l i v t a n a m e n , b i b i l k m a l u l a h k o o p r e m l j e n n o v i v r t e c . T o p a j e ženam res v pomoč !

T u d i n i p r a v , če b i 8. m a r e c v d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h p o p o l n o m a p r e z r l i . D i r e k t o r p o d j e t j a a l i p r e d s e d n i k d e l a v s k e g a s v e t a na j tovar iš icam s t i s n e t a r o k o s t o p l o z a h v a l o z a vse, k a r so v p o d j e t j u s t o r i l e ; če j i m d a j o z r a v e n še p i s m e n o čestitko, s k r o m e n c v e t a l i m a l i c o , b o d o v o l j ! Tovar i š i ce b o d o z a d o v o l j n e i n b o d o še z več j im v e s e l j e m p r i h a j a l e n a d e l o , če b o d o v i d e l e , d a j i h v n j i h o v i s r e d i n i c e n i j o z a r a d i o d g o v o r n e g a i n p r e k o m e r n e g a d e l a , k i g a o p r a v l j a j o d o m a i n v službi.

KRI, KI R E Š U J E Ž I V L J E N J A • Pretek l i teden so daroval i k r i na novomeški £

transfuzi jski postaji : Matevž Ottovitz, upokojenec £ iz Novega mesta; Vera Klobučar, Jože Smrekar , £ Ivan Slak, Ivanka Kokošar, S lavko Kavšek, Janez g) T u r k , S lavko Tomljanovič, Ka ro l i na Miklič, Fan i g Hočevar, S lavko Bogovič, Ma r i j a Kop i c , Anton K a - Q strevc, Jože Dragman, Štefka .lune, Mar t ina Mikec , Q Mar t in Jankovič, M i l k a Mihalič, An ica Srebrnjak, f ) 4nton Srebrnjak, člani ko lekt iva Novoteks, Novo f ) mesto. O)

Trg mora biti pester in enoten Pomanjkanje obratnih sredstev zmanjšuje izbiro blaga tudi v trgovinah naših občin — Trgovina je {"neobremenjena z najrazličnejšimi dajatvami, prispevki in stroški, da res ne bo mogla poslovati tako, kot v s i od nje zahtevamo — Pretirane najemnine v Novem mestu zbijajo voijo, da bi trgovski delavci ustvarjali sklade za nadaljnje obnavljanje — širjenja in modernizacije ne bo, če ne spremenijo ljudski

odbori odnosa do trgovine!

Naš slavljenec kletni k r a t k i m )e obhaja!

•vaSčnJ^? e d e n najstarejših fi?*, v Cate*u Gviriš

Pri Ca ,T , a 1 8 8 3 V R a z b o r 1 u

ni tnu- P o končani osnov-° " Je nadaljeval študij v

Hoten, rir<y, z Q

m e s J u ' k i e r Je matu-Pri že,£ , 'em se je zaposlil spo»ob7r,n'C>' K c r 1" b H z e l ° pri$ei u i n .Vesten, je kmalu Tam tt °eneralni direkciji. S y o i P „ b i l višji svetnik do

"Pbhojtm Ker je bil

naprednega mišljenja, so • ga prezgodaj upokojili.

7. aprila 1943 se je za stal­no preselil v Čatež, kjer ga je okupator pregnal iz Ljublja­ne in mu vzel stanovanje. Od tistlkrat je postala njegova hiša zbirališče borcev in ak­tivistov NOB. Marsikateremu partizanu je ostala Sivo v spominu Mikličeva druiina. ki je pomagala vsakomur, kdor je iskal pomoči.

Po vojni je še krepkeje de loval. Bil je glavni organiza­tor kmetijske zadruge in ie vodil gradnjo zadružnega do­ma. Nato se je zaposlil pri bivšem okraju Trebnje, k'er je bil več let referent za zdravstvo in socialno skrb­stvo.

Se zdai v visoki starosti, ilctlvno dela v vseh mno£.'čnlh organizacijah. Njegova hišn <e še vedno za vsakogar od-»rta in je v njej sedež vseh krajevnih oraanhncii, za ka­tere vodijo Mikličevi tudi ad­ministracijo. Če pr'deš k njim na obisk, se ti zdi. da si prišel v urad

Slavljencu želimo O b i ' " zdravja in da bi bil še dol­go med nami!

A.

V ponede l j e k je gospo­d a r s k a z b o r n i c a o g r a j a L j u b l j a n a s k l i c a l a s ek t o r ­s k o k o n f e r e n c o z a t r gov in ­s k e de lavce v t i s t e m d e l u bivšega novomeškega o k r a ­j a , k i se j e priključil L j u b ­l j a n i . P o l e g p r e d s t a v n i k o v g o s p o d a r s k e z b o r n i c e s o se r a z g o v o r o v udeležili še član republiške t r g o v i n s k e z b o r n i c e tov . K a u f m a n , za­s t o p n i k i O L O L j u b l j a n a , p r e d s e d n i k O b L O C r n o -m j l j t ov . J a n e z 2unič, d i -r e - t o r j i t r g o v s k i h pod je ­t i j In o s t a l i , k i de la j o v t r g o / i n i . R a z g o v o r i so b i l i v N o v e m m e s t u i n so v c e l o t i o r i s a l i s tan j e i n raz­vo jne možnosti v seh trgo­v i n s k i h s t r o k v n o v e m l j u b l j a n s k e m o k r a j u .

Udeleženci so se n a j p r e j s e z n a n i l i s s t a n j e m i n per­s p e k t i v o t r g o v ine . P o r o ­čilo, k i ga j e p r e b r a l p r ed ­s t a v n i k g o s p o d a r s k e zbo r ­n i c e tov . Šimnovec, j e p rece j p o d r o b n o o b d e l a l o r a zne p l a t i t r g o v ine . Ugo ­t o v i l o je , d a so se se cene v p r e t e k l e m l e tu u s t a l i l e , h k r a t i p a n a n i z a l o n e ka j p r o b l e m o v , k i j i h b o m o m o r a l i n e m u d o m a rešiti. T i p r o b l e m i so z l a s t i : s la ­b a založenost i n i z b i r a n a tržišču, škodlj ive m o n o p o ­listične težnje k o t posle­d i c a i n t e g r a c i j e i t d .

Tovar iš R e g a l l v je po­t e m poročal o i n v e s t i c i j a h , k i so p r e d v i d e n e v t rgov i ­n i v letošnjem l e tu . Ome­n i l j e , d a b o d o v l j u b l j a n ­s k e m o k r a j u i n v e s t i r a l i v t r g o v i n o 3 m ' l i j a r d e 81 m i l i j o n o v d ina r j e v , o d te­

ga v pospeševanje t rgov i ­ne n a prikl jučenem d e l u bivšega novomeškega o k r a ­j a 191 m i l i j o n o v d i n a r j e v . S t e m i s r e d s t v i j e z l a s t i p o t r e b n o m o d e r n i z i r a t i po­s l o van j e , o d p i r a t i nove lo­k a l e i n samopostrežne tr­gov ine .

V r a z p r a v i s o preds tav ­n i k i t r g o v s k i h p o d j e t i j po­ročali o d e l i t v i d o h o d k o v o z i r o m a s r e d s t v i h , k i s o j i h n a m e n i l i z a s k l a d e , u g o t a v l j a l i možnosti z a združevanje p o d j e t i j , pod ­p r l i p r e d l o g z a u s t a n a v l j a ­n je p o s e b n i h služb z a k o n ­t r o l o c e n i n p r e d s t a v n i k e z b o r n i c e s e z n a n i l i , k a k o daleč so že s s t a t u t o m svo­j e o r g a n i z a c i j e .

R a z p r a v a se j e zadržala p r e d v s e m p r i vprašanju o d p i r a n j a p o s l o v a l n i c »tu­j i h « t r g o v s k i h p o d j e t i j . P o m n e n j u določenega k r o g a »domač ih « t r govcev po­skušajo t a p o d j e t j a zago­s p o d o v a t i n a n j e g o v e m in ­t e r e s n e m področju. K o t se j e i z k a z a l o , večina t r ­govcev n i p r o t i t a k i m » vdo r om« , če i m a j o »zuna­nja« p o d j e t j a p r e d sebo j p o g l a v i t n i n a m e n , d a z no­v i m i p o s l o v a l n i c a m i zado­v o l j i j o potrošnika i n m u n u d i j o to , česar v obs to ­ječih t r g o v s k i h l o k a l i h ne m o r e d o b i t i . Če p a hočejo s t e m s a m o povečati svo j t r g i n u t r d i t i d o m i n a n t n i položaj , n i m a j o k a j i s k a t ' p r i nas .

Tovar iš K n u f m a n je za­t e m ra zp rav ) i a l o m o d e r n i z a c i j i t r g o v ' n e , in t eg rac ' -1i i n o d p i r a n j u v e d n o več

j ega števila samopostrež­n i h t r g o v i n , k a r na j b i b i l končni c i l j v p r i z a d e v a n j u z a izboljšanje s t a n j a n a t r g u v bližnji p r i h o d n o s t i . D e j a l je , d a s i j e t r e b a i z g lave i z b i t i , d a b i m o d e r ­n i z a c i j o končali, če b o m o s a m o lepše i z p i s a l i i m e p o d j e t j a ( a l i m u ce lo d a h n o v o i m e ) i n p o s a d i l i d i ­r e k t o r j a m e d nove nas l o ­njače. K a j t i to j e d o l g pro ­ces, k i z a h t e v a v e l i k e na­p o r e i n r a z u m e v a n j e v s eh o d g o v o r n i h činitelj ev. I n ­teg rac i j e m i m o upošteva­n j a e k o n o m s k i h pogo jev , m o d e r n i h o b l i k pos l ova ­n j a i n zah teve potrošnika p o p e s t r e m i n založenem t r g u ne m o r e m o i n ne s m e m o d o v o l i t i . R a z u m l j i ­vo j e t u d i , d a n i m e j a (ni­t i o k r a j n i h n i t i občinskih) , k i b i prepreči le t r g o v i n i , d a b i ne poskušala ure­sničiti s vo j e n a p r e d n e za­m i s l i . E d i n o , k a r na j nas v o d i p r i t e m , j e : zadovo­l j i t i potrošnika, k i m o r a b i t i p o c e n i , b oga t o i n k u l ­t u r n o postrežen.

• V r a z p r a v i j e b i l o s l i ­šati bo j a z en , d a t r g o v i n a spričo p r e v e l i k i h da ja tev n i s p o s o b n a i z p o l n i t i vseh pogo jev , ki j i h z ah t e va so­d o b n o pos l o van j e . Obre ­m e n i l n i p r e d m e t preds tav ­l j a j o t u d i p r e v i s o k e na­j e m n i n e z a t r g o v s k e l o k a ­le. T o vprašanje bi b i l o t r e b a rešiti t a k o . d a bi na­j e m n i n e os ta l e pret »žno v o n r a v M a n t a t r g o v s k i h o<>d-i e t u . ki bi n a t a nnč?n 7'iir»i<» s r e d s t v a z a m o d e r ­n i z a c i j o .

V s e b i n a r a z p r a v e pone ­d e l j k o v i h p o g o v o r o v o tr­g o v i n i j e s t r n j e n a v skle­p i h i n p r e d l o g i h , k i so ne ­kakšen p r e h o d n i p r o g r a m m o d e r n i z a c i j e t r g o v i n s k e ­ga p o s l o v a n j a . Podčrtana j e z l a s t i misel, d a i n t e g r a ­cija v trgovini ne sme bit i trenutna, modna stvar, ampak da je to proces, za­snovan s pogoji, k i uteme­ljujejo združitev. T r g u j e t r e b a z a g o t o v i t i č im več jo p e s t r o s t i n p o s k r b e t i z a u s t r e z n o p o s l o v a n j e v času turistične sezone , r a z e n te­ga p a j e t r e b a n a področ­j i h , k i s l o v i j o p o svo j e v r s t ­n i l j u d s k i f o l k l o r i , o r g a n i ­z i r a t i p r o d a j o s p o m i n k o v i n d r u g i h p r e d m e t o v , k i so značilen i z d e l e k n a t a ­k e m področju, še n a p r e j b o m o m o r a l i r a z v i j a t i p r o ­d a j a l n e s s a d j e m i n zele­n j a v o i n samopostrežne t r g o v ine .

N a že l jo p r e d s t a v n i k o v t r g o v s k i h p o d j e t i j b o zbo r ­n i c a i z d e l a l a p e r s p e k t i v n i načrt r a z v o j a t r g o v i n e n a t i s t e m d e l u bivšega novo ­meškega o k r a j a , k i j e b i l priključen l j u b l j a n s k e m u o k r a j u , vse p r e d l o g e i n ugo t o v i t v e , k i s o prišl i n a d a n p r i t eh p o g o v o r i h p a b o z b o r n i c a p o s r e d o v a l a u s t r e z n i m o r g a n o m . T a k a p o s v e t o v a n j a b o d o z a t o območ je še večkrat. P r i ­hodnjič b o d o r a z p r a v l j a l i o uresničitvi s k l e p o v i n p r e d l o g o v , k i s o j i h sp r e ­j e l i n a k o n c u u v o d n i h po­g o v o r o v o t r g o v i n i .

I. Z.

P r a v nič se m i n i čudno v i d e l o , n a s p r o t n o , z d e l o se m i j e e d i n o p a m e t n o , d a s e m p a r a d i r a l p r e d P r e -sečnikovo hišo, k a k o r d a b i se o d p r a v l j a l n a B e g u n j -ščico a l i n a K r e d a r i c o . N a n o g a h s e m rožljal z d o b r o zažebl janimi čevl j i ; meči p a s t a tičali v s i v i h noga ­v i c a h , k i so sega le d o k r a t k i h hlačic, bingljajočih m i o k r o g n a g i h k o l e n . V s i tej k r a s o t i se j e pridruži l še t e m e n suknjič z a d a j n a r e j e n »na p loh « . N i m i t r e b a še pos ebe j p o v e d a t i , d a m i j e čepel n a g l a v i o b r a b l j e n i n z a s v a l j k a n klobuček, i n s i c e r s k r i v c i , k a k o r p r i ­stoje ' h r i b o l a z c u .

Živel s e m v prepričanju, d a s e m oblečen j a k o p a m e t n o , j a k o o k u s n o i n p r e d v s e m t u d i j a k o praktič­n o . N i m i p r i h a j a l o n a m i s e l , d a s e m p o d o b a , k a k o r n i n a s t o p i l a še n i k d a r i n k a t e r e v e l i k a smešnost ne o d i d e . V t i s o m smešnosti so naši p o g o r c i j a k o dos-s t o p n i .

Končno j e M e t a v e n d a r l e p r i l e z l a i z hiše-» K j e v e n d a r t ičiš?« s e m se j e z i l . » N a G o r i se že

, t a do lga* z v o n i , m i d v a p a se še o d p r a v i l a n i s v a « »Dost i j e še časa,« se j e k r a t k o o d r e z a l a , »po l

u r e , p a b o m o gor i . « T a k r a t j e o p a z i l a m o j e d o k o l e n segajoče noga ­

v i c e — do l ge n o g a v i c e j e s m e l a v p o g o r j u n o s i t i s a m o ženska — bingl ja joče m o j e k r a t k e hlačice i n m o j o d zada j ž iroki d e s k i p o d o b e n suknjič, p a se j e s k l o n i l a s k o r a j d o t a l , t l e s k n i l a z r o k a m i i n se n a t o začela s m e j a t i n a t a k način, d a so j i k a r so l z e l i l e p o l i c i h . » K d o b i s t a k i m hodi l? «

I n z ope t se j e s p u s t i l a v s m e h . N ič m i n i p o m a ­ga lo , v največji h i t r i c i s e m se m o r a l preobleči i n od ­ložit i hribolazniško s v o j o s l a vo . S a m o p o s v a l j k a n i klobuček j e d o b i l m i l o s t v n j e n i h očeh, i n to z a r a d i k r i v c e v , k i s o b i l i dekl iču všeč.

N a d r u g o s t r a n p a ne m o r e m zamolčati , k a k o se j e b i l t a spaček s a m o b l e k e l i n n a p r a v i l .

T a k r a t v kmečkih hišah še n i g o s p o d a r i l a t i s t a z o p r n a gospoščina, s k a t e r o se d a n e s pači jo naša de­k l e t a . C e se v P o l j a n a h postaviš n a b r v p r e d c e r k v i j o , p a t i p r i h a j a j o z b l u z a m i , i n v r a g na j m e v z a m e , če n i v s a k o l e t o več k l o b u k o v n a ženski s t r a n i . N a no­

g a h , k i se včasih m e r i j o z v e l i k o s t j o čolna, p a se ble-stč b e l i a l i še c e l o z e l e n k a s t i čevel jčki. Človek b i na j ­rajši skočil z b r v i v Loči lnico, d a b i m u ne b i l o tre­b a g l e d a t i , k a k o se d e k l i c e t r u d i j o , d a p o s t a n e j o v m l a d i h l e t i h p r a v e g rdobe- M o r d a n a m p r i d e j o še srečni časi, k o b o d o naša d e k l e t a s k l o b u k o m n a gla­v i v o d o n o s i l a , v z a d r g n j e n i h m o d r c i h p a p l e l a ž i to i n k o r e n j e !

M e t a še t e ga n i p o z n a l a . A v z l i c t e m u se je b i l a n a p r a v i l a , k o t j e n a p r a v l j e n o l t a r p r i največj ih cer ­k v e n i h s l a v n o s t i h . N o s i l a j e s v e t l o s i v o k a m b r i k a s t o k r i l c e , n a k a t e r e m s t a se počez v l e k l a d v a v z o b c e n a b r a n a r u m e n a t r a k o v a , d a se j e v i d e l o , k a d a r j e k o r a k a l a , k a k o r b i se v i l i p o k a m b r i k u d v e r u m e n i kači. O k r o g o b r a z a j e i m e l a m o d r o r u t i c o , k i j o j e b i l a p o d v r a t o m p r a v n a l a h n o z a v e z a l a . P r i p r v e m k o r a k u j i j e z d r s n i l a n a r a m e n a , d a se je v vse j k r a ­s o t i o d k r i l a l e p a g l a v a . S v e t l e l ase s i j e b i l a p reveza -l a s t r a k o m i z črnega žameta, k a r se j i j e p r a v čedno p o d a l o , s k o r a j še b o l j n ego g l a v n i k i z r u m e n e k o v i ­ne, k i j e g l e d a l k o t žareča k r o n a i z m e d p l a v k a s t i h k i t . M o j o p o s e b n o p o z o r n o s t j e v z b u j a l a z e l enka ­s t a s u r o v o s v i l n a t a r u t a , k a t e r o s i j e o v i l a o k r o g v r a ­t u . T a v r a t p a j e c v e t e l i z m e d nežnih b e l i h špic k a ­k o r »ženinček« , k i p o g a n j a v svečanu m e d b e l i m sne­g o m ! T a s v i l n a t a r u t a j e b i l a p r i p e t a z a t i l n i k o m , d a se j e o n d i n a p r a v l j a l a l j u b k a j a m i c a , p r i p e t a p a j e b i l a t u d i s p o d a j , k j e r s t a že s i l i l i n a d a n rožnati dve g r e d i c i , o k a t e r i h b i b i l a n e p o t r e b n a v s a k a d a l j ­

ša p r i p o m b a . K a d a r se j e p r e s t o p a l a , so završala o k r o g M e t e s p o d n j a k r i l a , i n k a d a r j e predaleč sto­p i l a , s o se zasve t i l e nogav i c e i n p r i k a z a l i se čižem-čki, p r i k l a d n i v s a k i g o s p o s k i nožici. R e c i t e , k a r hoče­te, b i l a j e z a l a k o t roža v m a j u !

P r a v z e l o s v a m o r a l a pospešiti s v o j o h o j o . Do -spevši k c e r k v i , p a v e n d a r n i s v a še p r a v nič m u d i l a . Z b r a n a j e že b i l a v e l i k a množica. T a je p o s t a j a l a m e d štanti v b r e g u n a l e vo o d c e r k v e . P r o d a j a l a se je o b l e k a , ponajveč p a s l a d k e reči. A l i p r e d mašo se še n i k u p o v a l o ; še ce lo V e h a r j e v N a c e i z D e l n i c n i i m e l k a j p o s l a . S t a l j e k a k o r r a b e l j t i k k l a d e , v k a t e r o j e b i l a z a s e k a n a o s t r a s e k i r a . T u so se s e k a l i šturklji. č e s i m e h k o p o k o n c i p o s t a v l j e n o b l a g o z e n i m u d a r c e m p r e s e k a l , b i l o j e t v o j e ; če se n i po­srečilo, s i m o r a l plačati, štrukelj p a j e o s t a l N a c e t u . T o s e k a n j e j e t i s t i d a n n a G o r i povzroča lo največje z a n i m a n j e !

S k o r a j m e d z a d n j i m i s t a prišla š imen i n L u c a . T a j e n o s i l a pečo b r e z špic, n a d o b l e k o p a s t a r r jav­k a s t » raš « , k i j e b i l s p r e d a j n a d v e h m e s t i h na ­zaj p r i p e t , d a se j e k a z a l a rdeča p o d l o g a . B i l a j e t o vroča « ta ra o b l e k a z a s t a r e ženske i n že t eda j p re ­ce j r e d k a .

K a k o r dvo j e p l a h i h ščenčt s t a se pribl ižala cer­k v e n i m v r a t o m . T a m j e K a l a r , b l e d k o t s t e n a , od ­s t o p i l o d moških, s k a t e r i m i se j e r a z g o v a r j a l . S to ­p i l j e p r e d S i m n a . Množica je t a k o j p o s t a l a r a d o v e d ­n a i n p r i t i s n i l a k m e s t u , k j e r s t a s t a l a K a l a r i n S k a ­l a r . Luća j e v s t r a h u z a n i h a l a : »Za božje r ane , vsa j p r e d c e r k v i j o n a m a da j m i r ! «

O n i p a j e razločno i n g l a s n o s p r e g o v o r i l : »K r i v i co s e m t i d e l a l i n seda j m i v i m e n u sve­

te T r o j i c e o d p u s t i i n pozab i ! « š imnu se j e p o v e s i l a čeljust i n l o v i l j e o n e m u

r o k o : »Vse j e p o z a b l j e n o , L u k a , v se j e p o z a b l j e n o ! H v a ­

l j e n b o d i J e z u s Kr is tus ! « Množica j e n a p r a v i l a p r o s t o r i n z r o k o v r o k i

s t a prekorači la p r a g g o r s k e c e r k v e .

A l k o h o l - g r o b a r n a š i h d r u ž i n B o j p r o t i a l k o h o l i z m u j e j

b o j p r o t i n e z m e r n e m u p i - : j a n c e v a n j u , k i se j e p o v o j - ; m t a k o r a z p a s l o , d a ogro ­ža naš o b s t o j , r o je pro­b l e m , k i n a s x o t n a r o d po­nižuje i n n a m izpoaKopava u g i e d p r i o s t a l i n n a r o d i h .

A i k o n o l i z e m j e naši s k u p n o s t i v v e l i k a n s k o b r e m e . V s a k d a n j e več a l ­k o h o l i k o v v bolnišnicah. V d n e v n e m časopisju l a n k o s t a l n o De r emo o nesrečah n a c e s t a h , ki j i m Dotruje a l k o h o l .

K o t s t a r v i n o g r a d n i k n e b o m n a s t o p a l p r o t i a l k o ­h o l u , n a j m a n j p a p r o t i z m e r n e m u p i t j u v i n a , sa j ga v s i r a d i p i j e m o , k e r v i ­n o človeka r a z v e d r i i n ga s p r a v i v d o b r o v o l j o . Člo­v e k p r i t e m p o z a b i n a v s a k d a n j e s k r b i , i n če ga p i j e m o z m e r n o i n do p r a ­ve me j e , z d r a v j u n i škod­l j i v o .

S e p e s e m po j e : » P o pa ­m e t i g a p i j m o , d a p a m e t n e zgub imo ! « P r i p o m n i l i b i l a h k o še, d a ne zgubi­m o z d r a v j a in družinske sreče. V naših družinah b i b i l o več b l a g o s t a n j a , več l j u b e z n i , več družinske v z a j e m n o s t i , če v sega t ega n e bi ogrožal a l k o h o l i z e m . K o l i k o j e uničene sreče v naših družinah, k o l i k o t r a ­g ed i j j e p o d o m o v i h , k i t r a j a j o d ese t l e t j a in j i h reši l e s m r t p i j a n c a . K o j e že v s e g o s p o d a r s t v o za­voženo, se družina le stež­k a izvleče i z t ega s t a n j a , p o n a v a d i p a z a p o j e b o b e n .

K o l i k o p r e t r p i j o naše žene, k i s o v r e s n n i c i l e sužnje moža, k i g a i m a v o b l a s t i a l k o h o l ! T e g a ne p o v e n o b e n a s t a t i s t i k a , t o j e s k r i v n o s t družine i n le ož ja o k o l i c a ve, d a i m a j o n e u r e j e n e družinske raz ­m e r e . T i s t e g a , k a r se do­g a j a z a z i d o v i v p o s a m e ­z n i h družinah p a ne ve n i ­hče. K o l i k o k r a t m o r a žena g o s p o d i n j a , v s a z g a r a n a i n t r u d n a s r e d i noči bežati Jž hiše i n se d o j u t r a p o ­t i k a t i o k o l i ! K o l i k o tepe-žev, p o b o j e v , o s k r u n j e n i h žena i n d e k l e t j e že po­vzroč i l a l k o h o l !

S e m v k o l e k t i v u , k j e r I m a m p r e d sebo j n e k a j p i j a n d u r z D o l e n j s k e , po­p o l n o m a z a p i t i h , z a b u h l i h o b r a z o v i n k r v a v o m o t n i h oč i . T i l j u d j e s o i z k r a ­j ev , k j e r d o m u j e šmarnica,

g l a v n a pi jača p a j i m j e žganje. K a r zaslužijo, d a j o z a pi jačo i n j i m j e p o l l i ­t r a žganja d n e v n i o b r o k . Z a žganje i n c i ga r e t e na j ­d e j o v e d n o d e n a r , z a n a j ­nujnejše živl jenjske po­trebščine p a g a n i m a j o n i ­k o l i .

O d t a k i h ne slišiš n i k o l i p a m e t n e , moške besede , mož je p r i 50 l e t i h se po­gova r j a j o izkl jučno le o t e m , k a k o so p i l i i n one-čaščali d e k l e t a i n tu j e že­ne. R a v n o z l j u d m i i z t e h k r a j e v se p o l n i j o bolnišni­ce, v e n d a r ne z a r a d i izčr­p a n o s t i o d de l a . č e zmerno uživanje šmarnice, žganja i n v i h r a v o živl jenje so iz­p i l i n j i h o v e duševne i n te­l e sne s i l e . O r g a n i z e m po ­s t a n e m a n j o d p o r e n i n j e dov z e tne j ši z a r a z n e bo le ­z n i . N a j h u j e p a j e to , d a a l k o h o l i k n i p r i s e b e n , o to­p i m u živčevje, d a n i spo ­s o b e n t r e z n o p r e s o j a t i za ­dev, k i j i h z a h t e v a življe­n je . V s a k o reč p o s t a v i n a ­robe , d a j e n e z a d o v o l j e n s a m i n v s a družina. A l k o ­h o l i k n i d o v z e t e n z a i zo ­b r a z b o , ne be re časopisov i n k n j i g , m a r s i k a t e r i j e a n a l f a b e t vse živl jenje.

Če b i se t a k č lovek o z r l

i n p r e t e h t a l s v o j o pre te ­k l o s t , s v o j e zavoženo živ­l j en je , b i m a r s i k a t e r i u r e ­d i l ž ivl jenje b o l j s m o t r n o . I z o g i b a l b i se a l k o h o l a , k i m u j e prekrižal vse l epe načrte i n p o t do b l a g o s t a ­n j a . Če b i izračunali ško­do , k i j o j e n a r e d i l a l k o ­h o l v živl jenju, e k o n o m s k o i n m o r a l n o , n a z d r a v j u i n v družinah, b i prišl i d o a s t r o n o m s k i h številk. Če b i n e k a t e r i i m e l i d e n a r , k i so g a z a p r a v i l i z a pijačo, b i b i l i p r e s k r b l j e n i z a s ta ­r a l e t a i n b i l a h k o uživali j e s e n s vo j e ga življenja. Omrači l b i se j i m u m , če b i p r i k l i c a l i p r e d s e vse n a p a k e v živl jenju, k i s o j i h n a r e d i l i p o d v p l i v o m a l k o h o l a .

N e d a v n o s e m poslušal s t a r e g a moža, k i je p r i p o ­v e d o v a l , d a se j e vse živ­l j en j e tožaril s s vo j o ženo, z a p r a v i l v s e premoženje i n šele s m r t j e n a p r a v i l a k o n e c . L e k a j i m a človek o d t a k e g a r a z r v a n e g a živ­l j e n j a , k j e r i m a g l a v n o be­sedo a l k o h o l ? K a k o l epo j e človeku, k i ga o b s m r t i obkrožajo domači i n m u lajšajo zadn j e u r e ! P i j a ­nec p a konča s a m i n težki so n j e g o v i z a d n j i t r e n u t k i .

Bodoča o b n o v a v i n o g r a ­d o v b o g o t o v o z a t r l a šmar-n i c o i n b o d o v s a gostišča i m e l a l e v i n o v b u t e l j k a h , ne več t a k e b r o z g e k o t se­d a j . P r i d e l o v a t i m o r a m o č imveč g r o z d j a z a n a m i z n a v i n a , k i so z d r a v o pož iv i lo z a s t a r o i n m l a d o . Z a j e z i t i b o t r e b a s r a m o t n o p i j a n ­čevanje z v s e m i s r e d s t v i , s prepr ičevanjem i n p r o p a ­gando , največ p a z v iš jo i z o b r a z b o l j u d i . M l a d i n o m o r a m o o d t r g a t i o d ne­z d r a v i h v p l i v o v i n j o u s m e ­r i t i k n a r a v i .

B e l o k r a n j s k i k m e t

M i h a Maleš : JOKAJOČA Ž E N A ( b a r v n a l i t o g r a f i j a , 1957)

Program letošnjih d u b r o v n i š k i h iger

V okv i ru letošnjih dubrov­niških iger, k i bodo od 10. jun i ja do 24. avgusta, bp skupno 65 pr iredi tev. Razen Shakespearovega »Hamleta«, k i ga bodo kot prejšnja veta upr i zo r i l i na trdnjav i Lov r i -jenac, je na sporedu tud i Dr-žičev »Dundo Maroje« v reži­j i Bo jana Stupice. V o k v i r u dubrovniških le tn ih iger bo­do nastopi l i f o lk l o rn i ansam­b l i »Kolo« iz Beograda, »La­do« iz Zagreba i n »Tanec« iz Skopja , zagrebška f i lharmo­ni ja ter več znanih skup in iz S Z , ZDA , ČSSR i n Zah . Nem­čije.

Sedmi mednarodni sejem tehnike v Beogradu

Sedmi mednarodni sejem tehnike bo letos v Beogradu od 24. maja do 2. juni ja . Pre­cej razstavljaloev je že p r i ­javl jenih, med osta l imi pa vla­da, ko t kaže, ve l iko zanima­nje. Pričakujejo udeležbo precejšnjega števila domačih proizvajalcev tehničnega bla­ga i n opreme in sodijo, d a bo letošnji sejem eden, i zmed najbogatejših doslej. Udele­ženci bodo razstav i l i svoje najnovejše proizvode, k i bodo zarad i tehnične izpopolnjeno­st i i n kons t rukc i j sk ih pred­nost i med potrošniki brez dvoma vzbud i l i ve l iko zani­manje.

Poslovno združenje »Ma­riš« iz M r i b o r a bo na p r imer razstavi lo svoje najnovejše aparate za gospodinjstvo i n gostinstvo. Tovarna »Teleop-tik« iz Zemuna se bo pred­stav i la z ra zn im i p rec i zn imi ins t rument i i n av tomatsk imi napravami za regulaci jsko tehniko i n avtomatsko regu­laci jo. Podjetje »Tito« iz Sa­rajeva (»Pretiš« ) bo pr ikaza­

lo široko izb iro moto rn ih ko­les, skuterjev, koles i n moto-furgonov. Poleg naštetih bo­do razstavl jala še mnoga pod­jetja, k i proizvajajo tehnično blago iz gume, te lekomunika­ci jske naprave i n elektro na­prave i n stroje.

Nova š t e v i l k a » O B Č A N A « Pred dnevi je izšla 25. šte­

v i l ka »Občana«. Uvodn i pro­stor je posvečen izvlečkom iz referata i n razprave na re­publiškem s ind ika lnem po­svetovanju o statut ih delov­n ih organizaci j . Iz dela skup­ščinskih odborov je v l i s tu zajeta prob lemat ika o social­nem i n zdravstvenem zavaro­vanju. Dal je prinaša časopis nadaljevanje razprave V i n k a M l a k a r j a o de lavskih svet ih in upravn ih odbor ih v letu 1963, članek Janeza Nedoga o mestu, razdel jenem na ob­čine, i zbor gradiva s sestan­k a predstavnikov gospodar­s k i h organizaci j okra ja K o ­

per o osnutku ustave, občin­s k i h statutov i n o statut ih gospodarskih organizaci j , p r i ­spevek inž. Mar jana Prez l ja : Stanovanjske skupnost i v Ljubljani-Center, članek Ja­neza Jerovška o družbeno­politični vlogi žena, inž. V i l ­me Pirkovič o j avn ih t r ibu­nah, S lavka K o bet a o občin­s k i h zdravstvenih organih, Roz ike 2 i gon o varstvu i n prehrani otrok i n članek Ka r ­l a F ranza : Turistični promet .

Razen tega prinaša »Občan« več drug ih sestavkov o aktu­a ln i p rob lemat ik i naših ko­m u n i n n j ihov ih samouprav­n ih organov.

Klubski prostor v Globokem 16. februarja se je v Globo­

k e m zbralo oko l i 70 vabl jenih predstavnikov i n gostov k otvor i tv i k lubskega prostora v preure jeni ma l i dvorani v zadružnem domu. Več kot

enoletno složno delo i n sode­lovanje je kronano z uspe­h o m : v k l u b u so lične miz ice s s to l i , televizor, zavese, za-steklena omara s kn j i gami i n več šahovskih garni tur . Po tleh je razprostrt novi tekač, k i so ga k u p i l i pred nedav­n i m .

Prisrčne slovesnosti so se udeležili predstavn ik i vseh organizaci j i n društev: ga­s i l c i , lovci , Z Z B , domače pro­svetno društvo, R K i n tud i predstavn ik i r u d n i k a Globo­ko , k i je pr ispeval največ sredstev za ureditev ter zato zasluži posebno pohvalo. Ob­činski odbor S Z D L je zasto­pa l predsednik tov. Ivan Živič.

V imenu pr ipravl ja lnega odbora je navzoče nagovor i l njegov predsednik tov. F r anc Cize l j , k i je or i sa l težave v tej skupn i akc i j i i n naštel namene, ka te r im naj nov i pro­stor služi. V daljšem pre­gledu je b i la nato opisana kulturno-prosvetna dejavrost v G lobokem od leta 192' do danes. Omenjena so b i l a pre-devanja, razgovori , debatni večeri, politični pregledi, družabne igre i n vse drugo, k a r i m a v načrtu k l u b s k i odbor. H k r a t i so se v krat­k e m i n lepem ku l tu rnem programu spomni l i obletnice Prešernove smr t i . Sodeloval i so m lad insk i aktiv s svo j im »Fantovskim oktetom« ter učenci višjih razredov osem­letke z več rec i tac i jami i n f o l k l o rn im plesom.

Predsednik ObO S Z D L Ivan 2ivič je zbran im zaželel, da bi k l u b polno zaživel. K e r so ugotovi l i , da j i m še mar­sičesa manjka — knjižna omara na p r ime r i m a bol j

malo kn j i g — je svetoval, naj vneto sodelujejo v tekmo­vanju kra jevnih organizaci j S Z D L . Z nagrado, k i jo lahko pr idob i jo — saj nagrade, k i j i h je razp isa l še prejšnji O O S Z D L Novo mesto, n iso majhne — b i lahko izpopol­n i l i to, k a r pogrešajo. Ven­dar nagrada n i g lavni na­men tekmovanja, mnogo več je vredno to, da bodo v ple­meni tem tekmovanju svojo organizaci jo vsebinsko i n dru­gače u t r d i l i .

K e r smo že omeni l i , da je knjižna o rama v k l u b u bol j prazna, naj dodamo še to, da so v G l obokem i m e l i po­dobno vaško knjižnico kot v osta l ih k ra j ih . P red otvorit­vi jo nov ih k l u b s k i h prosto­rov pa so po temel j i tem pregledu izločili vse nepri­merne knjige. Prebrana knjiž­nica je zdaj po obsegu sk rom­nejša, zato pa vsebinsko bo­gata, vsako leto p a se bo pomnožila z nekaj deset inami nov ih kn j ig . Prav b i b i lo , ko b i vzgledu Globočanov sle­d i l i tud i v o s t a l i h ' k ra j ih , kjer imajo knjižnice, saj je povsod dovolj takšne navla­ke, k i so jo v G lobokem iz­ločili (razne »X-100, šund ro­mane, slabe k r im ina lke i " podobno navlako) .

P reb iva lc i Globokega so, združeni v krajevni organi­zac i j i S Z D L , dosegli pleme­nit i n kor is ten c i l j . P r v i lepo urejeni k l u b s k i prostor v ob­čini Brežice že služi namenu. Prepričani smo, da se bodo tej o tvor i tv i k m a l u pr id ru­žile še druge, saj tud i v več drug ih k ra j ih posnemajo zgled Globočanov i n hite urejat družbene prostore. M . J -

Aprila - medobčinska revija kulturno -prosvetnih dejavnosti v Brežicah

Svet svobod i n prosvetnih društev bivšega novomeške­ga okraja je že v oktobru 1962 sk len i l , da bo okra jna revija kulturno-prosvetne de­javnosti ob koncu sezone 1962-63 v Brežicah. K e r so bi­le pr iprave za revijo v teku

že pred ukin i tv i jo okraja v Novem mestu, smo predsed­n i k u občinskega sveta Svo­bod i n prosvetnih društev v Brežicah tov. Dernaču zasta­v i l i nekaj vprašanj v zvezi z revi jo:

vi lo točk, bodo nastopile na rev i j i . Podobno bo. tud i z otro­škimi risbami i n s fotogra­f i jami . Natančna navodi la so občinski sveti Svobod i n pro­svetnih društev že prejel i ,

nujno pa je, da se povežejo zlasti glede recitatorjev, pio­n i r sk ih i n mlad insk ih pev­s k i h zborov ter risb s pr i ­s to jn imi občinskimi sveti za šolstvo zaradi koordinaci je dela.

Fran Stiplovšek: B R E Ž I Š K I K O N T R A S T I

VODIC PO GORJANCIH

—j

Zaradi kirurške operacije D a b i lahko k i ru rg london­

ske bolnišnice Bar t izvedel zapleteno operaci jo na s r cu neke mlade bolnice, so pred­zadnji petek zvečer voz i l i po londonskih u l i cah avtomobi l i z zvočniki i n poz iva l i prebi­valstvo, naj pogasi luči i n iz­ključi električne grelce. Poz iv Je naletel na takojšen odmev: v najkrajšem času so se izlož­bena okna, r ek l amn i nap is i " i okna potop i l i v popolno temo. Med tem je k i r u r g v bolnišnici lahko neovirano o-Prav i l operacijo.

T a dogodek je b i l v nepo­

sredni zvezi s stavko name­ščencev londonskih električ­n ih central . Stavka je samo delna — tako imenovana »go-' slow«: od časa do časa usluž­benci nenadoma prekinejo do­bavo električnega toka, kar traja včasih le po nekaj mi ­nut, včasih pa tudi celo uro . Tok je tud i mnogo šibkejši kot običajno. S to »delno stavko« hočejo nameščenci električnih central opozori t i javnost na svoje zahteve.

K o b i zdravn ik i v bolnišnici Ba r t mora l i pričeti z nevarno operacijo, so se obrn i l i na

vodstvo stavke i n ga zapro­s i l i za razumevanje. S ind ika l ­n i voditel j i so j i m odgovori l i , da stavke sicer ne morejo prek in i t i , da pa lahko poma­gajo drugače. Ob l jub i l i so, da v dveh urah , ko bo trajala operaci ja, ne bodo i zk l op i l i električnega toka. Tako je bi­lo življenje bolnice rešeno.

E i c h m a n n o v i h s p o m i n o v ne bodo

o b j a v l j a l i E i chmannov i spomin i , k i

j i h je zločinec pisa l v času enoletne preiskave v zaporu, ne bodo objav»jeni. M in i s t r ­s k i predsednik Ben G u r i o n je odločil, da bodo spomine shran i l i v državni arhiv. D r . Servat ius, E ichmannov ad­vokat do usmrt i tve zločinca, s i je na vse načine prizade­va l , da b i m u izročili roko­p is svojega »varovanca«, k i obsega b l i zu 2700 strani .

V v s a k o hiSo DOLENJSKI LIST!

P lan inska zveza Hrvatske je izdala priročnik i n izčrpen vodič z nas;ovom »2umberak i n Žumberačka gora.« Zaradi naziva žumberačka gora je ostal vodič p r i nas skoraj ne­opazen, ka j t i malokdo ve, da imenujejo s tem imenom Hr­vati vse Gorjance. Našim planincem se je zdelo, da gre samo za kak manjši odsek v Gor jancih, kakor so n . p r . Opatova gora. Ravna gora, Blaževa gora i n podobno. ' Tekstn i del vodiča sta pri­spevala funkcionarja karlov-škega planinskega društva »Dubovac« Zvon im i r Ke ler i n Ivo Ott. Uporabl ja la sta p r i tem več ko 50 znanstvenih i n pol judnoznanstvenih de l . V predgovoru omenjata, da sta napisala vodič v počastitev 20-letnice naše narodne vstaje, da b i se ojačilo zanimanje planincev, turistov i n drugih prijateljev pr irode za ta kra j , slaven po svoj i davni zgodo­v in i i n po narodnoosvobodi lni bo rb i

P r v i del obsega opis 2um-berka i n 2umberačke gore (Gorjancev) v zemljepisnem, geološkem, botaničnem, zgo­dov inskem i n gospodarskem pogledu, ko l i ko r to dopuščajo omejeni prostor i n potreba planincev. V drugem delu so op i s i p l an insk ih domov na Vodicah , Po lomu, p r i Gospo­dični i n na 2 i tn i c i . N a koncu je opisana trasa Karlovške transverzale.

Razvesel j ivo je za nas, da sta p isca tud i našemu delu Gorjancev posveti la vel iko po­zornost i n sta na drobno opi­sala ne samo dohode k naši­m a dvema domovoma na Po­l omu i n p r i Gospodični, mar­več tud i 15 krajših izletov v oko l i co imenovanih domov. S tem sta odpomogla občut­nemu pomanjkanju takega vo­diča za našo stran Gorjancev, za ka r j i m a gre vse priznanje.

Vse ture so popisane tako podrobno i n nazorno, da se

iz le tn ik i z lahka znajdejo tudi tam, kjer so markaci je zaradi posekov, pogozdovanja i n pr i ­rodne zaraslosti pomanjkl j ive. Knjižica vsebuje tudi t r i zelo pregledne zemljevidne skice, k i so v ozk i zvezi z besedi­l om i n lahko služijo kot do­polni lo a l i nadomesti lo spe-cia lk.

Z deset imi s l i kam i so prav dobro predstavl jeni nekateri

P R E V E Č IN PREMALO Ameriški znanstvenik dr.

George Bolgstrom, udeleže­nec ženevske konference za znanost in tehniko, je dejal v svojem referatu:

»Več denarnih sredstev je na razpolago za raziskovanje prehrane bodočih vesoljskih potnikov kot za proučevanje možnosti, kako bi pomagali milijonom lačnih ljudi v sve­tu.«

NEUMNA MISELNOST Britanski komentator Mal-

colm Mageridge je o nekem književniku, ki zavrača vsa­ko kritično oceno, dejal na­slednje:

»Tudi neumnež zna misliti, toda — neumnosti.«

Chur c h i l l o v o ž i v l j e n j e v f i l m u

V Londonu so sporočili, da bodo zače»i snemati f i lm o Church i l l o v l mladost i . V glavni v logi bo nastopi l zna­n i f i lmsk i režiser i n igralec R i c h a r d Attenborough. F i l m bo ime l naslov »Levje srce«, režiral pa ga bo B r y a n For-bes.

prelepi kotički v Gor janc ih ter hrvatsk i i n naši p l an insk i domovi . D o m na Po lomu i n dom p r i Gospodični zavzema­ta po po l strani . S l ike je po večini pr ispeval d r . 2e l jko Pol jak, urednik p lan insk ih iz­daj Planinarskega saveza H r ­vatske.

Vodič je vezan v pol trde platnice formata 12 x 17 c m in obsega 80 strani . Iz letni­k o m v Gorjance toplo pr ipo­ročamo ta izvrstni vodič. Na­bavimo ga lahko p r i P lan i -narskem društvu »Đubovac«, Kar lovac , pa tudi v planin­sk ih domovih na Gor janc ih i n p r i "planinskih društvih v območju Gorjancev, na p r i ­mer v Kostanjev ic i , Brežicah, Krškem i n Novem mestu. Cena je 100 oz i roma 120 d i ­narjev. B i B .

T i s n i k a r bo r a z s t a v ­l j a l v tujini

Znanega slovenjegraškega s l ikar ja T i sn ikar ja so pova­b i l i v H a m b u r g i n na Dunaj , kjer naj b i razstavl jal v tam­kajšnjih razstavnih prosto­r ih . Razen tega bo T i sn ika r letos razstavl jal tud i v M a ­r iboru .

M O S K V A : p r a v o p i s n a reforma

P r i sekci j i za književnost in jezikoslovje Znanstvene ak demije Z S S R so ustanov i l i komis i jo , k i bo imela nalogo pr iprav i t i re formo ruskega pravopisa. Re forma bo druga vel ika pravopisna re forma po letu 1917, odpravi la pa naj b i vse neutemeljene izjeme v p i ­savi besed, preuredi la prav i l a o ločilih i n olajšala pisavo.

mmmmmmmmm

Žirija za Levstikove nagrade Založniški svet založbe

»Mladinska knjiga« je i zvo l i l za člane žirij za letošnjo po­delitev Levst ikov ih nagrad: za

Mahš: B O S E N S K A 2 E N A (monot ip l ja , 1954)

O B I Š Č I T E v Dolenjskem muzeju raz­stavo Malcševih s l ik i n razstavo knj ig Prešerno­vih Poezi j ! Razstava je odprta vsak dan od 9. do 13. ure. Vs top prost .

i zv i rna leposlovna dela M i -leta Klopčiča, književnika. Mi t j o Mejaka, k r i t i k a , i n Sergeja Vošnjaka, člana za­ložniškega sveta; za izvirne i lustraci je prof. Jelisaveto čo-plčevo, akademskega s l ikar ja Franceta Miheliča i n akadem­skega s l ikar ja Zorana D i d k a ; za i zv i rna pol judnoznanstvena dela dr . Roberta Neubauerja. prof. dr . Svetozarja Uešiča i n dr . inž. Franceta Avčina. Na­grade bodo podeljene v mar­cu .

Slovenski izraz zdaj tudi za vse tehniške pojme

Zveza inženirjev i n tehnikov L R Slovenije je v 3 I sodelovanju s tehniško sekcijo terminološke komi- = K sije p r i slovenski Akademi j i znanosti i n umetnost i • 1 sestavila i n izdala Slovenski tehniški slovar I. del. jj I S tem so se dokončno uresničili večkratni nagibi , j f| da bi tudi uašo materinščino izpopoln i l i z mnog imi §§ 1 nov imi izraz i in pojmi v tehniških vedah, na drugi • S s t rani pa dokazal i , rta se da tud i v slovenščini pove- S jj dat i prav to l iko kot v mars ikaterem drugem j e z iku . I

Tehniški slovar je nedvomno vel ikega pomena za i i strokovnjake in druge l jud i , k i uporabljajo tehniško ]§ I izrazoslovje. Pred nami je prv i del (od A do O) tega 1 I prepotrebnega besednjaka, drug i del pa je še v fj g osnutku, če l istamo po straneh slovarja, moramo |j S pr i znat i , da so sestavljale! oprav i l i nalogo, k i se bo II 1 omenjala v sleherni obravnavi tehniškega izrazu- jj 1 slovja. S lovar velja 4000 dinarjev.

iiiiiiiiiiiiiniiiiiM

Kakšne so možnost i z a i z v e d b o r e v i j e k u l t u r -n o - p r o s v e t n i h d e j a v n o s t i v Brež icah z a področ je b ivšega novomeškega o k r a j a ?

Občinski svet Svobod i n prosvetnih društev v Breži­cah je želel organiz i rat i okrajno revijo kulturno-pro-svetnih dejavnosti že lansko leto, vendar to n i bi lo mo­goče, ker zgradba prosvetne­ga doma še n i b i l a adaptira­na. Letos bodo vsi najnuj­nejši prostor i urejeni i n s te strani n i ov ir .

P r iprav l j a ln i odbor za iz­vedbo revije, k i je b i l ime­novan k m a l u po sklepu o tem, da bo revi ja v Brežicah, je ime l do danes že 11 sej.

na kater ih je b i lo določeno vse potrebno za izvedbo re­vije. V s i občinski sveti Svo­bod i n prosvetnih društev bivšega novomeškega okraja so pr iprav l jen i sodelovati .

' rc ' e t je b i l tud i sklep, da se obudi t radic i ja ku l tu rn ih vezi z bra tsk imi hrvatski ­m i društvi, k i bodo sodelo­vala s f o l k l o rn im i skupina­m i . Na sodelovanje je prista­lo tud i slovensko kul turno-umetniško društvo iz Zagreba Slovenski dom, k i bo sodelo­valo s kva l i te tn im pevsk im zborom.

K d a j b o letošnja medobč inska r e v i j a i n kakšne d e j a v n o s t i b o o b s e g a l a ?

Revi ja se bo začela 26. apr i ­l a in se bo končala 4. maja . V teh dneh se bodo zv rs t i l i na odru brežiškega prosvet­nega doma najprej pevski zbor i in recitator j i , nato fol­k l o ra i n dramske skupine, harmonikar j i , zabavni ansam­b l i in pevci zabavnih popevk.

V i s t ih dneh bo v Brežicah v okv i ru te revije razstava otro­ških risb i n medk lubska raz­stava fotoamaterske dejavno­st i z obveznim mot i vom »Moj domači kraj« i n s pro­s t imi mot iv i . T a razstava bo organiz irana s sodelovanjem Ljudske tehnike.

K a k o bo izvršen i z b o r s k u p i n z a r e v i j o i n d e l z a r a z s t a v o ?

Občinski sveti Svobod i n fav i - ' e t n . l b a r uštev bodo pr i -v i l ' Z J > r a n e skupine za re.

W v c a s u od 20. februarja 0 0 !• apn la . V tem času bo-

do posebne strokovne komi­sije ocenile prijavljene sku­pine i n izvedbo del po lan­skoletni k r i t e r i j i h . Skupine , k i bodo dosegle določeno šte-

K d o b o p o m a g a l s f inančnimi s r e d s t v i , k e r r e v i j e v t a k e m o b s e g u občinski s v e t S v o b o d i n

p r o s v e t n i h društev v Brež icah v e r j e t n o s a m ne b o m o g e l f inančno i z p e l j a t i ?

Za izvedbo okra jn ih revi j v prejšnjih let ih je vel ik del finančnih sredstev da l okraj­n i S S P D Novo mesto. K e r je nekaj občin bivšega novo­meškega okraja prešlo v se­stav celjskega okraja, drug i del pa v l jub l janski okraj , pričakujemo finančno pomoč obeh imenovanih okrajnih S S P D in se nam zd i povsem logično, da razgibanemu ku l -turno-prosvetnemu življenju v bivšem novomeškem okraju ne smemo napravi t i konec s tem, da pr iprav l ja ln i odbor ne b i dob i l . zadosti sredstev. O b L O Brežice je pr iprav l jen k l jub letošnji izredno težki

finančni s i tuaci j i pr ispevat i del sredstev za izvedbo revi­je. K e r pa l jub l jansk i okra jn i svet letos ne bo Imel svoje revije, tem laže pričakujemo izdatno podporo l jubljanske­ga okrajnega S S P D .

Pr iprav l j a ln i odbor za iz­vedbo revije je izdelal organi­zacijo skoraj že do podrob­nost i . T u d i sredstva za do­končno ureditev prosvetnega doma bodo. Zato lahko upa­mo, da bodo Brežičani za 1. maj doživeli kvaliteten ku l ­tu rn i dogodek.

mm*

Clflilan Tilipčie: REICHSTAG V PLAMENIH

8 Ob tem času so Lubbea šele s pomoč­

jo tolmača zaslševali in je zasliševanje tra­jalo (in to so drugi dan poročali vsi časopisi) do zgodnjih jutranjih ur. S tem je Hitler nehote odkri l nacistični načrt. Spregovoril je o tem, kar bo morala policija šele »ugotoviti«. Hit ler je stopil na sceno prezgodaj. Na odru se je pojavil kot jasnovidec in že je spregovoril besede o novem obdobju — besede se je naučil že prej, kajti sodil je, da bodo prišle v zgo­dovino.

Se isto noč je policija aretirala okrog 5000 komu­nistov. Naslednjega dne, 28. februarja, je izdal Hit ler dekret »za zaščito ljudstva in države.« Dekret je pod­pisal Hindenburg in je označen kot »obrambni ukrep proti komunističnim dejanjem nasilja«. Dekret je bi l strahovit adut v rokah nacistov. Vseboval je omeji­tev osebnih svoboščin: govora in tiska, zborovanj, te­lefona, telegrafa in pošte. Dajal je pravico za hišne preiskave in za zaplembo premoženja. Uvajal je smrtno kazen za zločine »veleizdaje«, zastrupljenja, požigov i n sabotaž . . .

Toda nacisti so ravnali zvito. Niso prepovedali komunistično stranko. Čakali so na volitve, sicer b i se lahko zgodilo, da b i se glasovi delavcev, k i so bili sedaj še razdeljeni med socialdemokrate in komuni­ste, združili. Vol i lni boj je besnel v znaku terorja kljukastega križa. Nacisti so valili na »marksiste« grozne obtožbe, da so se celo zmernim ljudem — je­žili lasje. V kampanji je zadnjo in najvišjo točko dosegel požig Reichstaga, ki so ga nacisti pripisali komunistom.

Kolone SA marširajo, deset tisoč nacistov vihti po cestah bakle in prapore s kljukastim križem. Hreščijo zvočniki; nasilje in obračunavanje divjata po cestah in po hišah. Policija pa stoji mirno ob s t r a n i . . .

Volitve (5. marca) so prinesle nacistom 17,277.000 glasov, stranki centra 4,424.000 glasov, socialdemokrat­ski stranki 7,181.000, komunistom kljub nacističnemu terorju 4,848 000 in nacionalistom 3,136.000 glasov. Z zavezništvom teh zadnjih (nacionalistov) je Hitler v Reiehstagu dobil neznatno večino: 288 svojih in 52 nacionalističnih poslancev, skupno torej 340 od skupnih 647 mest.

Del komunističnih poslancev so že aretirali. Osta­l i se v parlamentu niso smeli pojaviti. Hit ler je eno­stavno objavljal nove zakone in s tem kopičil oblast v svojih rokah, še ni bi l diktator, toda vešče je obšel ustavo in je 26. maja 1933 prepovedal komunistično partijo Njeno premoženje je zasegel. Na vrsto so prišle še druge stranke. Zapovrstjo padajo in Hitler j ih razpušča. Zadnja je na vrsti nacionalistična, k i je pomagala Hit ler ju v parlamentu dobiti večino. Njen vodja Hugenberg protestira pri predsedniku. Zaman.

Uradni list z dne 14. julija 1933 prinese kratko obvestilo:

Nemška vlada prinaša sledeči zakon: Č L E N L Nacionalsocialistična stranka predstav­

lja edino politično stranko Nemčije. — Č L E N 2- Kaz­novan bo vsak, kdor bo poskušal podpirati kako dru­go stranko ali snoval novo . . .

Preiskava proti požigalcem Reichstaga je v teku. Nacionalistično časopisje jo napihuje do neba. Toda medtem je Hitler že pospravil ostale stranke in zase­del vsa ministrstva s svojimi l judmi. Ostal je edino Papen. Nasilje raste. Gor ing organizira gestapo, od­pira koncentracijska taborišča. E d i n i zakon je klju­kasti križ. Vlada je storila samo en ukrep: izdala je proglas o amnestiji »za kazniva dejanja, k i so bila storjena v ljudski revoluciji«. Tako je oprala nacistom krvave roke.

Mladina je drla za fiihrerjem. Kolone marširajo in marširajo . . .

Nacisti so lahko blagoslavljali požig Reichstaga prinesel j im je oblast, o kateri so sanjali in ubijali celih deset let. S si lnim hrupom so pripravljali v Leip­zigu proces proti požigalcem. B i t i b i mora l krona njihove propagande. Svetu hočejo dokazati, da so ustavili »krvavi« pohod komunizma. Marljivo so se pripravljali nanj. Vse je bilo pripravljeno. Tako so nacisti misli l i , v takem prepričanju so živeli.

Proces v Leipzigu Septembra 1933 se je pričel pred četrtim kazen­

sk im senatom Reichsgerichta (sodišča rcicha) v Leip­zigu proces, ki je obsodil nacifašizem, čeprav ga je propagandni minister Goebbels skrbno pripravil, da bi z nj im utrdi l Hitlerjev prihod na oblast in pokazal svetu, da nacizem rešuje Nemčijo pred krvavo komu­nistično revolucijo. Ne samo Nemčijo, temveč tudi ves svet.

Proces je postal slaven in se ga zgodovina delav­skega gibanja spominja pod imenom »leipziški pro­ces«. To je bil proces proti van der Lubbcju in tova­rišem. Tako vsaj v začetku. Kolesje procesa je steklo in morda b i bil to eden izmed številnih krvniških procesov, če ne bi med obtoženci sedel Georgij Di-mitrov, član C K komunistične partije Belgarije in član izvršnega komiteja kominterne. Z železno logi­ko doslednega revolucionarja in odkrit im prezira­njem smrti je zmečkal kolesje procesa. Obračunal je s predsedstvom senata, prisili l , da so umakni l i naje­te priče, in za nameček še osmešil dva mogočna mi­nistra reicha — zavaljenega Hermana Goringa in suh­ljatega Josepha Gocbbelsa, k i sta s svojim nastopom kot priči skušala rešiti, kar je Dimitrov sproti podi­ral .

k brežiški Ličan res „vstal od mrtvih" ?

Zadnja številka videmsko-krških P U S T N I H N O V I C (izšla je v torek!) poroča, da je projektantski skupin i uspelo pr ip rav i t i načrt, po katerem so strokovnjaki izdelal i napravo, k i z lahkoto premetava vsa vozi la z enega na drug i breg Save. Napravo je prevzelo v u pravi janje poslovno združenje fračarjev »Av to - f r ača « s sedežem v V idmu-Krškem. S tem je problem prevo za čez krški most r e š e n . . . Fotografi jo, kako zdaj »vozi jo« kamion i čez Savo v Krškem, je posnel fotograf I. K rahu l ec v Krškem. »Avto - f r ača « je seveda tudi patentirana!

so t r d i l i , da se je to zgodilo že konec lanskega leta, drug i spet, da je b i lo p red t r emi tedni a l i 14 dnevi . K e r se je Ličan spet pojav i l v Breži­cah, smo, meneč, da gre za navadno govorico, opust i l i poizvedovanje.«

Pok l i ca la sva štev. 47 (Po­grebni zavod Brežice) i n

Deset lisic, štiri divje m a č k e . . N a j b o l j š e z d r a v i l o

Letošnja z ima je b i l a huda tudi za divjačino. Pomanjka­nje hrane jo je pr i s i l i l o , da si je začela iskat i p lena k a r v bližini nasel i j . Debel sneg je b i l mars ika te remu lovcu dobra sled, živalim pa ov i ra za beg.

Dobro oko i n m i r n a r oka N i k a Badov inca iz Met l ike , člana lovske družine Me t l i ka , sta v dobr ih osmih dneh po­ložili na dlako 10 l is ic , 4 div­je mačke i n enega d ihur ja . Z a tako kratek čas je to prav lep uspeh. V razgovoru z N i k o m Badov incem smo zvedeli, da se je vse do­godilo v bližini njegove p r i ­stave, nekaj sto metrov od Met l ike .

Vprašali smo ga, kako j i h je zasledi l .

»Debel sneg i n dolga z i m a je l is ice i n divje mačke p r i ­s i l i l a , da so začele i skat i hra­no p r i pr istavah. Jaz sem opazi l s ledi . Zjutraj i n p ro t i večeru sem zasledoval i n

uspeh je b i l k m a l u tu . V osmih dneh sem ust re l i l 10 l is ic , 4 mačke, d ihur ja sem pa uje l na klešče, potem ko m i je podav i l 6 rac , kok l j o i n 10 piščancev.

Lovec sem že oko l i 30 let. Ust re l i l sem že divjega pra­šiča, k i je ime l 220 kg . Ce

je debel sneg, us t re l im na leto do 30 l is ic , 5—6 div j ih mačk i n 2—3 dihurje . L o v ska sreča je b i l a najlepša leta 1929, k o sem v enem dnevu v Žumberku ust re l i l 6 l is ic , enega zajca i n enega jazbe­ca.«

Ivo Likavec

N o v a s p o z n a n j a o L u n i

Sovjetski s t rokovn jak i z moskovskega inštituta za ra-diof iz iko »Gorki« so objav i l i nekatere rezultate raziskav Lune. Trde namreč, da je temperatura 50 do 60 k m p o d Lun ino površino okrog tisoč stopinj Celz i ja . Do tega re­zultata so prišli s pomočjo raziskav moči rad i j sk ih va­lov, k i j i h pošilja naravn i Zeml j in satelit. Do globine 15 do 20 metrov pa Lun ino po­vršino sestavlja izključno ho­mogena luknjičasta masa . V tej g lob in i je tudi tempera­tura za 25 stopinj višja od temperature na sami površi­n i .

»Seveda pa poznamo lovci tudi veliko takih dni, ko ure in ure zaman prežiš na divjačino in se vračaš domov praznih r o k . . . « pravi metliški lovec Niko Badovinac.

Šef pol ici je v Os lu je ne­davno iz javi l novinarjem, da so se v njegovi p raks i batine pokazale za mnogo učinkovi­tejše zdravi lo p ro t i pijanče­vanju kot vse denarne kazni oz i roma zapor.

»Včasih je b i lo batinanje mnogo bol j učinkovito od vseh medikamentov,« konču­je po l ica j , »saj nam je služi­lo za neko vrsto psihotera­pije.«

N e v š e č n o s t i s s e v e r n i m i j e l e n i N a Norveškem so pred pe­

t im i let i našteli komaj nekaj tisoč d iv j ih severnih jelenov, zato so oblast i lov na te ži­va l i prepovedale, da b i tako preprečile nj ihovo izumiranje .

O d takrat pa do danes so se te živali tako namnožile, da cenijo trenutno nj ihovo število približno na 50 tisoč, za nekatere ' pokraj ine pa ;

predstavljajo pravo nadlego. Ponekod se živinorejci prito­žujejo, da se njihove udoma­čene živali v času parjenja iz ograj vračajo k svo j im d iv j im bra tom, k a r Je za lastnike se­veda ve l ika škoda. V r h u vse­ga se v teh kra j ih , k jer se zadržujejo te divje živali, po­javljajo medvedi i n volkovi . Človek m o r a tako ponovno osvajati i n čistiti predele, k i j i h je že nekoč osvoj i l .

» O p r a v i č l j i v « v z r o k 17-letna M a r y S m i t h i n

Oklahome (ZDA) je zobo­zdravn ikom v času zdravljen­ja svo j ih zob pokrad la i z že­pa za 7000 dolarjev gotovine i n z lata. P r ed sodiščem je iz­jav i la , da je to s to r i l a zato, ker je tako bolje prenašala bo leč ine . . .

minili. Sodobna

£ ie«atena. Brežiška P ^ ^ j S f i t e , da je to P 0 ^ l e v a l i v * jevstal od mrtvih. N jkatnem t e d m vneto P - m

J^odbo so v raznih ^ " ^ 0 nenavadnem doživetju^ a

*>ah. Pripovedovali v ^ ^ o d a U « , najbrž zato, da bt zgodbi in o tem, kar so mnogi toolj tabel jena ... _ jefi. smo pismo. Naslov

. fcj«>ek i n jedrnat: O d ^ t tvi! ) i e > s ta l . . . P i smo pa

s e ^pežicah živi 60 let star k i je prišel k n a m

m°7jjf Druščino m u delajo i z (j so m u zvesti p r i jate-P jk j j jun i je šel čez V r b i n o , ty t p J« rima premagala,

0A\ je zmrznjen. P s i so i ° na p r s i i n l a j a l i n a J * 1 * Jp. Zaslišala s ta mi l i c -ves t j ; s t a š l a p o c e s t i N a . n**jt» zmrznjenega moža, i n šla prepeljati v bolnišni-ga ^ o ugotovili, da je mr-cOi j f p d j a l i so ga v mr t -^Ijfr K o so naslednjega v » s -jjšli pogrebci, da b i ga

P* ,,(••*' ie opomogel i n po­d i * y pokopališča. D v a dni beSJj^rival, tret j i dan p a se se l *Uvi l na brežiških u l i ­je ™[)idje so se spogledova-cafc ^raševali, a l i je mogo-U ®p sem ga nekaj d n i na­če' J»1 v trgovini, je pr ipo-to s J; Bogami , b i l a m i je v*** po sam sve, što s u dok-

gicali, da s am mrtav, to 1 * ,asam mogao pomoči.« ali pa na koncu ugotav-

P j f s je žalostno od zdra-lj»; j , da ne ločijo živega vrf* a o d mrtvega!«

W X X X

jjžicah so nam, ko smo u& pripovedovati, kako

prepovedali zgodbo v raz-iri "pticah. Zvedeli smo tu-nift'cla se je tragedija n i di % a na Vrbini, ampak prtf^žiškini mostom, kjer pO* jpan kuril in zaspal ter s i V., Psi so ga greli i n i$\ 73<ije pa zaradi »po-lai* zverin« reveža dol-p ^ L m o g l i rešiti. Nato so go ^ d l i v bližnjo hišo, g» jjje počasi odta l i l . D r u -Kje^so vedeli povedati, d a gi *Pj (d tam odpeljali v mrt-soPji odkoder je ponoči v \/)t (potem ko je »vstal

j b n l zavod ne v e p n n i č . . .

j e tn ik komandirja L M

v smo mu povedali, s*1 1?/ J e Privedlo n a obisk. * j je. da so govorice P " y id i njim na ušesa i n pt*. poizvedovali. »Poplava đ» j c i j je bila tolikšna, ipl% oilo težko začeti,« se d» J al namestnik koman-je U nadaljeval: »Ljudje

»V mrtvašnici pa še n isem bi l . . . « je dejal Itajković v

pogovoru .

vprašala, če so v mrtvašnico res pr ipe l ja l i Ličana, k i je nato pobegnil . Za t rd i l i so. da to ne d r ž i . . .

R a j k o v i ć nam pripoveduje

Junak naše zgodbe Pavel Rajković n i m a stalnega biva­lišča, zato ga je bi lo težko najt i . Tega dne je b i l na sre­čo v Brežicah. Po večurnem opazovanju i n iskanju se je na Cest i p r v i h borcev med množico mimoidočih le po­jav i l visok, v temno, pono-šeno obleko k opravl jen mo­žak, s črnim k l obukom na glavi. H o d i malce zamišljen, vzravnan, pogled njegovih svetlo m o d r i h oči p a b lod i , kot da b i b i l i sam na cesti .

— Ste v i i z L ike? — P a jesam! Sta i m a dob­

ro? — Namen razgovora je b i l v k r a t k i h besedah pojas­njen. Nasmeja l se je; vedr i pogled svet l ih oči pa je za trenutek zakr i l a bežna sen­ca. Odšla sva v restavraci jo, k jer se je med kos i l om raz-predel pogovor. Zložno i n počasi je povedal svojo tra­gično zgodbo, doživljaj brez­domca, njegove oči pa so ves čas pričale, da ne laže.

» P s a sta me res grela in lajala . . . «

— D o m a sem iz Dabra p r i Lički Jesenic i . Brusač sem. Se preden sem se nastani l tu , sem v svojem potepuš-k e m življenju ve l ikokrat za­šel sem z brusom na ram i . Stanujem v Lepuhov i štali. Ne potrebujem ve l iko: nekaj m i dajo dobr i l judje, malo zaslužim, pa gre iz dneva v dan. Še hišo s i b om zgradi l , barakico v Cerk l jah . Občina m i bo dala na siromašni l is t zemljišče i n še ko lkov ne b o treba plačati . . . T u d i v Amer ik i sem b i l : 1913. leta sem odšel tja, 1928 sem se v rn i l . B i l sem v Chicagu, v New Y o r k u , v Clevelandu, delal sem po tovarnah i n po farmah i n tud i potepal sem se.

B ra t me je odprav i l od do­m a prazn ih rok. Tud i pt ica se rada vrača v svoje gnez­do. Konec januar ja letos sem odšel domov v Dabar, v L i k o . Ma lo na obisk. Prve d n i februar ja sem se vračal. Do železniške postaje Lička je t r i dobre ure hoda. Cez goro M a l a Kape la i n Korač vodi pot, skoz i »veliku šu­mu, s je lama i bukvićima, s medvedima i vukovima«. Do­bršen del pot i sem ime l za seboj, popoldne oko l i štirih je b i lo . M r a z i n vel iko sne­ga, zameti tud i po dva metra v i sok i . 67 let sem star, omagal sem in zdrsn i l s ceste v zamet. Psa, mo j i dve »bubl«, sta legla name i n me grela ter lajala. D rug i dan zjutraj so zaslišali lajež lovci , k i so šli na lov. Po­tegnil i so me iz zameta,

Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v

tujini — hvaležni vam bodo za pozornost!

oskrbe l i vprego, k i se je po več urah le stežka preb i la do Ličke. T a m so me odlo­žili p r i šefu železniške po­staje, k jer sem se oko l i 4. ure popoldne zavedel. Dva d n i sem preživel p r i šefu postaje, nato pa sem sedel na vlak i n se pr ipe l ja l sem. Tako kot vam sem svoj do­življaj povedal nekater im znancem. To, ka r so sple l i , seveda n i moje.

— A v mrtvašnici još n i ­sam bio, pa i nadam se, da neću skoro ! — je končal zgodbo. Pokaza l je levo ro­ko, na kater i ima na hrb tu d lan i obvezo vijoličasto-modro otekl ino z odpro ra­no, posledico ozebline.

Kaj pa obrekovanje? Pavle Rajković torej n i

»vstal od mrtvih«, kot so t rd i l i nekater i . Oko l i njego­vega doživljaja se je splet la s pomočjo govoric čudna zgodba. Naj vprašamo: ka ­ko b i bi lo p r i s r cu jezične-žem, če b i j i h zdravstvena služba zaradi obrekovanja pr i je la za dolge jezike? P r i ­čujoči sestavek pa smo ob­jav i l i , ker je zanimiv i n tud i zato, da b i dokazal i , da se ne damo k a r tako »poteg­n i t i za nos«! Preden objav­l jamo, tud i preverjamo! '

Miloš Jakopec

Valvasorjeva tiskarna iz Vidma-Krškega je prejšnji teden poslala v Novo me­sto svojo posebno kurirko z najnovejšo številko le­tošnjih P U S T N I H NOVIC . Le malokdo j ih ni k u p i l . . .

133. Do polnoči jc Kriš netil velikanski ogenj. Zjutraj je. še v mraku zložil šotor in v prvem svitu je odpotoval po čokovih sledeh. V soteski ga jc obkolilo šestero Indijancev. Nosil i so sta­rinske muškete, eden pa je imel moderno vinčesterko, ki jo je takoj prepoznal za Cokovo.

134. Ne d a b i se k»J J i i & « o dr« d a * e , T J l h o v u J e t n i k -B i l je neoborožen i " Ufot * > h**or m i r n o se v d a l i . Tovor so r a z d e l i l i * , C V « in » f 1 1 i n r a z k o m a t a l i , Krišu so n a p r t i l i R o k o v o kožuhovino. Ubrali so j o čez p r e l a z p r 0

135. Več dni so neprestano potovali. Steza se je vila sem in tja med štrlečimi vrhovi, toda svoje smeri ni spremenila. Snega je bilo več kot v dolinah. Indijanci so bili utrjeni in vajeni hoje na krpljah že od detinstva. Tud i Krišu ni ta neskončna pot povzro­čila večjih težav kakor nj im.

I I I K A J P R I N A Š A J O L E T O Š N J E K R Š K E » P U S T N E N O V I C E « §

I Recept za ribolov | I z kršk ih » P U S T N I H N O V I C « , k i so l e t o s tret j ič §

1 izšle z a p r a z n i k v e s e l j a k o v , p o n a t i s k u j e m o n e k a j j o k r o g l i h , d a b i t u d i t i s t i , k i » P U S T N I H N O V I C « | n i s o v i d e l i , s p o z n a l i h u m o r i z S p o d n j e g a P o s a v j a . | L e t o s so z a » u v o d n i k « p o r a b i l i c es t e i n s l a v n i krški | m o s t čez S a v o ; če l a h k o v e r j a m e m o p o g r u n t a c i j i j » A v t o - f r a č e « , j e p r o b l e m m o s t u z a n e k a j časa rešen | — k a k o , p a s i o g l e j t e n a t e j s t r a n i . . .

Z o b o t e h n i k Šerbec j e b i l v r i b o l o v u začetnik, p o k o j n i § a f r i z e r B u r j a p a z n a n s t r o k o v n j a k . N i čudno t o r e j , d a se 1 I j e Šerbec p r a v p r i n j e m p o z a n i m a l , k a j n a n a t a k n e n a | 1 t r n e k , d a b o d o r i b e b o l j p r i j e m a l e . »Ka j ne veš?« ga vpraša | I B u r j a . »R ibe n a j b o l j e p r i j e m a j o n a česen, česen p a ne | a s m e b i t i n a v a d e n , temveč ga moraš n a j m a n j t r i u r e na - | = m e k a t i v olju.«

Z o b a r n a j p r e j n i h o t e l v e r j e t i , na t o p a se j e odločil , | I d a p r e i z k u s i t a n a s v e t n a K r k i . K o p o n e k a j u r a h p o t r - § I pežl j ivega l o v a n i s t a ničesar u j e l a , ga vpraša v o z n i k čolna, j 1 n a k a j l o v i . » N a česen v e n d a r , saj m i g a j e pr iporočal j 1 s t a r i ribič Bur ja ! « Čolnar j e t a k o j vede l , k o l i k o j e u r a , j g n a l o v i l j e č rvov i n j i h p r i n e s e l Šerbcu. Ribiška sreča se j e | I t a k o j o b r n i l a i n z o b o d e r j e p r i n e s e l v Krško n ek a j l e p i h | g p l a t i c .

K o j e s p l e n o m srečal B u r j o , se m u je p o h v a l i l , češ | 1 d a n a česen r i b e čudovito p r i j e m a j o , a m p a k d a j e p r a v i | 1 r e c ep t d o b i l šele p r i čolnarju, » česen m o r a b i t i ne le na- | I močen, temveč t u d i m a l o prepečen. O d začetka, k o s e m se B 1 r a v n a l še p o t v o j e m n a s v e t u , n i s o ho te l e p r i j e m a t i , i n • I s e m že m i s l i l , d a s i m e n a v l e k e l . K o s e m p a začel l o v i t i fj 1 p o čolnarjevem n a s v e t u — l a h k o s a m vidiš: l e p i k o s i , j§ 2 ka j ! « 1 - B u r j a se j e z a m i s l i l , odšel d o m o v , spražil česen i n g i odšel s t r n k o m n a S a v o . . .

I 1

Iz latinščine ( N e k i ribič se j e h v a l i l , d a je u j e l t a k o v e l i k o r i b o , d a 1

1 j e n i m o g e l p o t e g n i t i i z Sav e p o širini, a m p a k j o j e m o - 1 • r a l p o dolžini. Poslušalec m u je vne to p r i k i m a v a l i n d e j a l : § I »Res je . V s e to s e m o d nedaleč o p a z o v a l , k o s e m sede l n a • 1 l o v s k e m trinožniku. N a e n k r a t s e m o p a z i l v e l i k e g a gada , B I k i se j e p r i p r a v l j a l , d a b i m e u g r i z n i l v nogo . Z a d n j i čas B I s e m j o še u m a k n i l , g a d p a j e z a g r i z n i l v tr inožnikovo nogo . 1 I O d t a k r a t j e t a n o g a t a k o z a t e k l a , d a i m a m v s o z i m o 1 g d o v o l j k u r j a v e . . . . jj 8 ' H

1 Naelektrizirani prešič | N a P i javškem p r i V o d o p i v c u so se n a m e n i l i z a k l a t i 1

1 prašiča. P o v a b i l i so s t r o k o v n j a k a i z v a s i , k i na j b i o p r a v i l Jj I to de lo . Le - ta j e že večkrat razmišljal, k a k o b i n a sodob - J 1 nejši način u b i l prašiča. Odločil se je , d a p o i z k u s i . P r o - a jj s i l je , na j m u p r i n e s o n ek a j m e t r o v i z o l i r a n e žice. P r i s o t n i j j I so m i s l i l i , d a b o z n j o z v e za l prašiču noge . P a so se z m o t i l i . jj 1 S t r o k o v n j a k je p r e r e z a l žico n a dvo je . K o n e c ene žice a I je p r i v e z a l prašiču z a u h o , k o n e c d r u g e p a j e o v i l prašiču g 1 o k o l i r e p a . K o j e i m e l prašič p r i v e z a n o žico s p r e d a j i n 1 g d r u g o z ada j , j e »s trokovnjak« r ese l bližnemu, na j v t a k n e g 1 žici v vt ično gne zdo ( š tekdozo ) , o n p a b o držal prašiča. 1 g N i m i n u l o n e k a j s e k u n d , k o j e v h l e v u strašno z a t u l i l o . J I N a j p r e j j e v s t a l prašič, k i je ves o m o t e n o d električnih g i s u n k o v n e k a j k r a t zaokroži l p o h l e v u i n p o d r l vse, k a r je g ! s t a l o o k o l i n j ega , t e r j o p o b r i s a l n a ces to . M e s a r p a j e še g I n ek a j časa b l e d k o t s m r t nepremično čepel v k o t u h l e v a jj I i n g l e d a l preplašeno, k a k o r d a j e b i l o n določen z a z a k o l . g

T a d o g o d e k ga je t a k o p r e t r e s e l , d a se n i t i z nožem s I n e u p a več n a d prašiča.

• H K

B

s §

I

Nikoli prav L a n s k o j e s e n j e n e k i k m e t p e l j a l voz z v o l o v s k o

vp r e go p r e k o krškega m o s t u . T a k o j z a n j i m je p r i p e l j a l n a m o s t t o v o r n j a k . Šofer n e s t r p e n z a r a d i k m e t o v e počasne vožnje, je n e k a j k r a t močno z a t r o b i l . Naš k m e t j e v e d n o uslužen, za to j e pričel p r i g a n j a t i uboge vol ičke. V o l i s o b o l j z a r a d i k m e t o v e g a biča k a k o r i z u v i d e v n o s t i pospe ­šili k o r a k . T o d a , g le j ga s p a k a ! Nesreča n i k j e r ne počiva. K a k o r polžu se t u d i k m e t u b r z i n a n i k a j p r i d a o b n e s l a . N a krški s t r a n i je v o l o v s k o d i r k o o p a z o v a l mož pos t a v e . P r i s t o p i l j e h k m e t u i n m u p o m o l i l p o d n o s »mandatni « l i s t e k z a 300 d i n . K m e t n i m o g e l r a z u m e t i , z a k a j j e k a z n o ­van , saj je d a l vse o d sebe, d a b i u s t r e g e l s i t n e m u šoferju Z a m a n se je k m e t pridušal i n p r e k l i n j a l m o t o r i z a c i j a , m i ­ličnik j e o s t a l n e p o p u s t l j i v . »Ja, oča, p r e h i t r o ste z v o l i v o z i l i p r e k o mostu ! «

K m e t se j e začudil: »Vas p a ne r a z u m e m . Zadnjič s e m z v o l i n a m o s t u s t a l , p a s e m b i l p r a v t a k o k a z n o ­van! «

I

— France, misli na posne­tek! Drži se malo bolj pri­jazno!

— Veste, na te današnje zavore se človek ne more za­nesti . . .

PIIIIIIIIIIIHlillllllllllHISIII«

PRALNICA STANOVANJSKE SKUPNOSTI V BREŽICAH:

„Dela je zdaj dovolj za t r i . . . " Veter je pravkar zelo ne­

prijetno zanašal sneg v oči. Vhojena gaz z glavne ceste proti stavbi že- vnaprej opo­zarja, da Brežičani radi za­hajajo sem. Velik, okusno iz­delan napis pojasnjuje, da tu domuje Javna pra ln i ca i n kemična čistilnica stanova­njske skupnost i v Brežicah. Topel zrak, pomešan s paro in vlago, tri delavke v belih haljah in kupi perila ob pralnem stroju so pričali, da smo odprli prava vrata. Ker smo stari znanci, je pogo­vor s tovarišico Pav lo Sot ler stekel brez zadrege.

— Perila za pranje je zdaj dovolj, tako da imamo vse tri dovolj dela, zlasti zato, ker tri četrtine opranega pe­rila na željo strank tudi zli­kamo, — tako se je tov. Pa­vla pohvalila že v začetku razgovora.

— Kemično čiščenje gre včasih bolj, včasih manj. S kooperacijo s čistilnico v Vid-mu-Krškem smo zadovoljni, v osmih dneh dobi vsakdo oblačilo očiščeno. Promet je dokaj različen: pretekli te­

den so nam prinesli v či­ščenje 10 moških oblek, 4 plašče, četvero hlač in 2 žen­ski obleki, ta teden pa smo dobili šele 2 kosa oblek. Ce­ne niso pretirane: kemično čiščenje moške obleke velja tisoč din, plašča prav tako, ženskega kostima 800 din, suknjiča 550, hlač pa 450 d-narjev.

S pralnim strojem in s centrifugo za ožemanje smo zadovoljne, tu in tam se si­cer kaj pokvari, pa že neka­ko popravimo, da teče na­prej. Veliko težav pa je z električnim tokom, ker je na­petost premajhna. V pralnem stroju bi se morala voda se­greti na 100 stopinj v 15 do 20 minutah, me pa moramo čakati 50 minut, pa tudi celo uro. Zgodaj zjutraj in zvečer je laže, dopoldne pa zaradi kuhe v gospodinjstvih nape­tost tako pade, da smo prisi­ljene čakati.

Sušilnica za perilo že obra­tuje, v uri in pol, največ v dveh urah je žehta suha. Za­enkrat še nabiramo izkušnje in sušilnico počasi izpopol­njujemo.

V S E JE PRIPRAVLJENO! K r i t i k e Brežičanov na

račun neurejene javne razsvetljave i n nekater ih mestn ih u l i c , z last i on ih v nov ih nasel j ih, so vse pogostnejše. Na j povemo, da je za preureditev javne razsvetljave na Cest i p r v i h borcev i n za uredi­tev nove razsvetljave na B i ze l j sk i cesti ter okol i ­ških poteh i n ul icah že vse pr iprav l jeno. Jame so izkopane, kab l i , žice, kon­zole i n vse ostalo je p r i ­pravl jeno, mars ika j pa b i že bi lo nared, če ne b i del p r ek in i l a l i ov i ra l mraz .

Prav tako je letos v načrtu ureditev nekater ih mestn ih u l ic in pot i v sk ladu z razpoložljivimi sredstv i .

V Oreš j u bi radi vodovod telefon in trgovino

Preb iva lc i Orešja na Bize l j -skem se že dal j časa potegu­jejo za vodovod, telefon i n tr­govino. V oko l i c i je približno 100 gospodarstev, naselje je v h r i b ih , z last i v s labem vre­menu i n poz imi so odtrgani od sveta. V nasel ju je trgov­sk i l oka l . Preb iva lc i že dolgo želijo, da b i kateroko l i trgov­sko podjetje odprlo v n jem svojo prodajalno. K e r so uvi­del i , da b i b i l iztržek pre­majhen, predlagajo, naj b i en­krat a l i dvakrat na teden pr i ­hajala v vas potujoča trgovi­na, k i b i nud i la potrošnikom to, ka r potrebujejo v vsako­dnevnem življenju. Loka ln i vodovod do gradu Orešje je že spel jan, tud i štirje zbiral­n i k i so. M o r d a b i bi lo trena cevovode tu in tam okrep i t i i n preračunati zmoglj ivost zb i ra ln ikov . Preb iva lc i b i b i l i pr iprav l j en i pomagat i sami m

Razvoj trgovine v naši občini »Rade b i gospodinjam in zaposlenim ženam še bolj ustregle. . . « pravi tov. Pav­

la Sotler

V občini Brežice posrechije 25 tisočem prebivalcev vse, kar potrebujejo za življenje, 46 t rgovsk ih poslovalnic . 290

62 ljudi in 50 milijonov naložb Obr tno servisno podjetje »Po -

savje« v Brežicah opravl ja kovi ­narske, p leskarske, gradbeniške,

elektroservisne, finomehanične, ra dioteleservisne in kovaške stor i ­tve. S p ros t imi zmogl j ivostmi v svoj ih obr tn ih obrat ih kooperira ju z nekater imi p ro i zvodn imi podjet­j i . Podjetje opravl ja servisne sto­ritve po pogodbah za M proizva­jalcev industr i j sk ih i n gospodinj ­sk ih strojev ter za 6 proizvajalcev rad i j sk ih in televizijskih sprejem­n ikov . Področje, na katerem de­luje, je zelo široko, saj oprav l ja svoje usluge na področju Dolenj ­ske, Posavja in Spodnje Štajerske. Podjetje se ukvar ja tudi s special ­n i m i de l i , popravljajo na pr imer tehtnice vseh vrst .

Za rad i vse večjih potreb po obrt­niških uslugah in stor itvah so se posamezni obrat i v sk lopu podjetja hitro širili. Ko l ek t i v , k i šteje da­nes 62 Ljudi, je v strojno op remo i n v ureditev pro izvodnih prosto­rov vložil že 50 mi l i jonov dinarjev sredstev, k i j i h je ustvar i l s am.

Z opravl janjem servisnih stori -tev je precej težav, čeprav se v zadnjem času stanje izboljšuje. Po dosedanj ih no rmat iv ih za servisne storitve so proizvajalci mars ikak račun zavrn i l i a l i pa zaračunane stroške skušali zmanjševati. Razne strojne pripomočke i n sodobne električne naprave za gospodinjstvo so do pred nedavnim kupova l i p redvsem v mest ih , kjer je b i l a režija serv isnih del nižja. O d k a r

segajo po nj ih tudi potrošniki na podeželju, p a mora mojster ne­redko prepotovat i k i lometre po s lab ih cestah, preden najde potroš­n i k a , k i zahteva poprav i lo . V »Po -savju« zato resno razmišljajo o avtomob i lu za opravljanje servis­n i h storitev, vendar želijo, d a b i stroške vzdrževanja prevzela pod ­jetja — proizvaja lc i , ker j i h s ami ne b i zmogl i .

Dela sicer ne zmanjkuje , vendar pa ko lekt ivu n i prav , ko v id i , d a za opravljanje p leskarskih , pa tu­d i d rug ih storitev p r i manjših gradnjah in poprav i l ih najemajo nekatera podjetja zasebne obrtn i ­ke, domače podjetje »Posavje« pa si išče delo na drug ih področjih.

Ko lekt i v je v sedanjih prosto­r i h precej utesnjen. V stavbi do­muje poleg nj ih k o m u n a m a upra ­va s svo j imi garažami, k i zavze­majo prostor , katerega b i »Po ­

savje« močno potrebovalo. V pre­ureditev te stavbe — v njej so zbrane vse delavnice »Posavja« — so vložili že precej sredstev. Po* treboval i b i še okrog 10 mi l i jo ­nov, da bi dokup i l i strojno opre­mo in po izselitvi komunalne upra ­ve ured i l i prostore tako, da bi ustrezal i .

Načrti o t em , da b i kolekt iv »Posavja« uredi l galvanizacijsko delavnico za pohištveno okovje, so pomembn i zlasti zato, ker Tova r ­na pohištva Brežice potrebuje ve­l iko takšnega okovja za svoje po­hištvo. S tem bi b i l rešen pereč prob lem, s kater im se tovarna po­hištva mnogokrat srečuje, saj so. njeni izdelki nemalokrat ležali v skladišču in čakali na odpremo za izvoz prav zato, ker n i b i lo na razpolago kvalitetnega okovja , ka -kakršnega zahtevajo kupc i v ino­zemstvu.

delavcev, k i so zaposleni v trgovini , je v letu 1960 ustva­r i l o 2 m i l i j a r d i 936 mi l i jonov dinarjev prometa, v letu 1961 t r i mi l i ja rde tr isto mi l i jonov, v letu 1962 pa 3 mi l i ja rde 667 mi l i j onov dinarjev pro­meta. Iz omenjenih številk lahko razberemo, da je trgo­v ina precej povečala obseg svoj ih uslug. Predvidena spe­cial izaci ja poslovalnic v Bre­žicah bo vsekakor pripo­mogla, da bo povečevanje prometa v pr ihodnje še hi -

BREŽIŠKE VEST I trejše i n večje. Potrošniku pa bo seveda bolj doseglj ivo tud i takšno blago, k i ga do-

.4 •• j - i ' v f « . y v *

slej n i mogel kup i t i , pa tudi i zb i ra bo večja.

Brežice so tradic ionalno trgovsko središče, promet pa je zelo vel ik z last i na tržne dni . Vsak teden prodajamo na se jmu po 100 glav goved i n oko l i tisoč prašičev razn ih vrst, pretežni del izkupička pa kmetovalc i potrošijo v trgovini . Poleg ostalega zah­teva tudi to dejstvo čim hitrejše prilagajanje trgov­s k i h poslovalnic sodobnejšim zahtevam. To je nujno z last i v pos lovalnic i »Prehrana« v Brežicah ter v poslovalnicah v Cerk l j ah , Trebežu i n Piše-cah.

P-ek

prispevat i del sredstev ter vsa težaška dela i n prevoze za vodovod i n enako za telefon­sko napeljavo.

ENODNEVNI SEMINAR ZA KOMISIJE

Občinski s ind ika ln i svet v Brežicah je p r ip rav i l eno­dnevni seminar za člane ko­mis i j , k i so zadolžene, da se­stavijo statute gospodarskih organizaci j i n zavodov. J u t r i , v petek, ob 8. u r i bo v sin­d ika ln i dvorani podjetja »Vino« Brežice na seminar ju predaval predstavnik repu­bliškega sveta tovariš Ivan K r i s t an . Tovariš K r i s t a n bo govori l z last i o pomenu statu­ta i n pojasni l , zakaj so po­trebne razne spremembe i n kakšna je raz l i ka med sedaj vel javnimi p rav i l i i n statu­tom. Povedal bo, kaj m o r a vsebovati statut i n ka j prav i l ­n i k i , k i ga bodo dopolnjeval i , razen tega pa bo shematično pr ikaza l sam statut. Seminar bo od 8. do 13.30 ure.

M . A .

štiri milijarde dinarjev na račun najemnin

Odbor za družbeno nad­zorstvo hrvatskega sabora je predlagal L O Zagreb, naj zarad i številnih neprav i lnost i zamenja d i rektor ja i n nekaj d rug ih funkcionarjev mestne­ga zavoda za poslovne ob­jekte. Zaradi monopolistične­ga položaja je zavod, ki je dajal v naiem poslovne pro­store v Zagrebu, v treh letih zasluzil z najemnino štiri mi­lijarde dinarjev.

Kam s šolskimi otroki?

LEP NAPREDEK PAPIRNICE Pos lova ln ica D Z S v Brežicah je

doslej edina proda ja lna knj ig In pisarniškega mater ia la , k i je b i l a , ko sta D Z S i n M l a d i n s k a knj iga prevzeli knj igarno i n papi rn ice p r i nas, po donečih ob l jubah p red dve­m a letoma res preurejena. V letu 1961 je ime la brežiška pos lova ln i ­ca 27 mi l i j onov dinarjev p rometa , lani , po preured i tv i , p a za 6 m i -

Nov odlok o obveznih agrotehničnih ukrepih

Občinski l judsk i odbor v Brežicah bo na en i i zmed p r ihodn j i h sej sprejel nov i odlok o obveznih agrotehnič­n i h u k r e p i h na kmet i j sk ih ob­delovalnih površinah. O d prejšnjega od loka se raz l iku­je po tem, da zajema vse ob­delovalne površine v nižin­s k e m področju, izvzete so le katastrske občine v višinskih prede l ih . Od lok zajema v ce­lo t i naslednje k. o.: Rigonce, Loče, Miha lovec , V e l . Obrez , Se la , Mostec, Gabcr je , Buko-š k, Zakot , Brežice C r n c , šentlenart, Brez ina , Go r . Ob­rez, Krška vas, Cerk l je , Ar-tiče, Rakovcc , Kape le , Pod-vinje, V rhe , S logonsko, Zupe-levcc, Dečna sela, Sušica, i n nižinske dele t i s t ih k. o., k i leže v h r i b i h . Od lok določa, d a mora jo kmetova lc i upora­b l j a t i po 400 kg umetn ih gnoj i l na hektar površin, vsa­k a 4 leta zamenjavati seme pšenic, pravočasno kos i t i t ravnike (do 10. juni ja , razen če med 25. majem in 5. jun i ­j em dežuje), zat i rat i plevel n a posevkih ter pravočasno zat i ra t i nevarne rast l inske škodljivce i n bolezni na njiv­s k i h površinah in v sadovnja­k i h . Kmet i j ske organizaci je morajo , kot predpisuje od lok, zagotovit i zadostne količine reprodukc i jskega mater ia la i n vod i t i evidenco o prodaj i le-tega. Kmetova l c i , k i dolo­čil od l oka nato, ko ga bo l judsk i odbor sprejel , ne b i

upoštevali, so lahko kaznova­n i s p r i s i lno upravo svoj ih površin za dobo od enega do pet ih let i n z denarno kazni­j o do 50 tisoč dinarjev.

l i jonov dinarjev več. Pos lova lnica Je še vedno najsodobneje urejen tovrstni obrat v spodnjem Posavju in na Dolen jskem.

Po mnenju ko lekt iva , k i zaman prosi za sosedni loka l , p a je n j i ­hova poslovalnica hkra t i tudi naj ­tesnejša. V prodaja ln i je zdaj z a blago man j prostora kot pre j . Vse stavbno pohištvo, šipe, kov insk i okvir j i za izložbo in vsa vrata za preureditev sosednega l oka la so že pripravl jeni ln leže v drvarn ic i a l i v k le t i . K e r so b i l i pr is i l jeni po sodobn ih po l i cah razmest i t l razen knj ig tudi vse ostalo, kar p roda ­jajo, močno pr imanjku je p ros tora za knjige, zlasti v začetku leta z a šolske; kupcem pa nudi jo le če­trt ino tega, kar b i lahko sicer. Po lep ih načrtih, k i so pr iprav l j en i , bi v sosednem loka lu po preure­ditv i odpr l i prodaja lno časnikov,

revij , muz ika l i j , g ramofonskih plošč, šolskih knj ig in strokovne l iterature. Z a sedanjo knj igarno imajo že pr iprav l jeni dve k lubsk i garnitur i , v kater ih b i kupec lahko sede m i r n o pregledal knj igo in se odločil za nakup . Take kulturne prodajalne knj ig doslej p r i nas ne poznamo.

Vse kaže, d a v Brežicah n i do­volj razumevanja za potrebe knj i ­garne. Vprašujemo se, kaj bo , če letos ne bo rešeno vprašanje so­sednega loka la , ker bo D Z S sred­stva, k i so namenjena za preure­ditev, nameni la d rugam, v p r ihod ­nje pa bo urejala samo še proda ­jalne knj ig v L jub l jani . T a m bo­do ured i l i dve ve l ik i , sodobni pro­dajalni knj ig , k i bosta potreboval i tol iko sredstev, d a podeželje ne bo k m a l u prišlo n a vrsto. M a r bomo res zavrni l i ponujeno roko in zamud i l i lepo priložnost?

s o l a v Dobov i je premajh­na, le stežka sprejme vse šo­larje, z last i zdaj, .odkar je ukinjena šola v Kape lah . Šol­sk i o troc i iz Kape l i n iz 2u-pelevca prihajajo z jutraj z av­tobusom, po pouku pa čakajo uro i n po l do dve u r i na pro­metne zveze za domov. K e r n i nik jer p r imern ih prostorov, kjer b i se zadrževali, so ta čas prepuščeni cesti . To je to l iko bolj neprijetno v tej z imi ln mrazu . Vse kaže, da bo treba šolsko stavbo čim­prej povečati i n v njej najti prostor, k jer b i se šolarji za­drževali, čakajoč na avtobus a l i vlak. V s i Dobovčani oce­njujejo t a p rob l em kot naj­važnejši, šola pa je razen te­ga tudi brez igrišča. P r imerno zemljišče je sicer poleg šole, vendar pa stoj i na n jem nase­l jena stavba. L jud i , k i v njej

Še kaj o razvijanju lovskega turizma 10. januar ja 1963 je bi l

objavl jen v Do len jskem l i s tu članek »Razvijajmo lovsk i turizem!«, k i naka­zuje možnosti razvoja lovskega tu r i zma na po­dročju občine Brežice. K temu članku b i želel ne­katere stvar i malo bol j osvet l i t i — z lovske pla­t i —, pa tud i ovreči ne­katere trditve, k i verjet­no nehote mečejo slabo luč na lovske organizaci­je tega področja.

Po letu 1945 so nase novo­ustanovljene lovske organi­zacije prevzele lovišča v do­kaj s labem stanju. M e d voj­

no div jadi skora jda n iso go­j i l i , razne roparice pa so se razmnožile v takem številu, da je katastrofalno vpl ivalo na stalež naše plemenite div jadi . Število lovcev se je v pr imer jav i s predvo jn im stanjem gotovo več kot pet­krat pomnožilo, ka j t i lov je popularen šport, k i je v naši družbeni uredi tv i dostopen vsakemu državljanu, če iz­polnjuje določene pogoje.

Lovc i i n lovske organiza­cije so sprevidele kritično povojno stanje naših lovišč i n takoj pričele delat i . Ve l i ­ko t ruda i n svojega denar­j a so lovc i vložili v napre-

S P O D N J E

dek lovišč oz i roma za pove­čanje števila plemenite div­jad i . Skora j celo desetletje so se mora l i lovoi odreči mars ikateremu lovskemu užitku na račun izboljšanja lovišč. Običajno v id i nelo-vec lovca le, kadar nese do­mov uplenjenega zajca a l i fazana. Nepoznavalcu lovsk ih razmer m o r d a n i znano, da ima povprečno vsak lovec letno najmanj 15 tisoč dinar­jev izdatkov. K o l i k o svojega prostega časa vloži vsak lo­vec p r i pokončevanju ropa-r i c , z imskega krml jen ja div. jad i , kont ro l i lovišč i td. , pa tud i na samem lovu! Pove­čana obraba obleke in obu­tve p r i lovskemu udejstvo-vanju povečuje vsakemu lov­cu osebne izdatke. Za 2 do t r i zajce in kakega fazana, ko l i ko r j i h lovec letno od­nese za lastno uporabo do­mov, se lov finančno ver­

jetno n i komur ne Izplača. Nihče_ kdor vse to pozna, torej ne more t rd i t i , da je lov dobičkonosna zadeva. — Lov je drag Sport — to dej­stvo je vsakemu lovcu znano.

Z a družbo pa lov n i le športna dejavnost, ampak prvenstveno panoga narod­nega gospodarstva. N a tako mesto postavlja lovstvo tu­d i 1. člen našega zakona o lovu. Družba je izročila lo­višča in divjad lovcem, k i po svoj ih lovsk ih družinah gospodarijo z lovišči. Ra­zuml j ivo je, da družba zato pričakuje od lovstva določe­ne kor i s t i . Vnovčenje divja­di p r i lastnih lovcih a l i na domačem tržišču vrže bore malo dohodka - Neka i več dobimo, če uplenjeno divjad prodajamo v inozemstvo. Ve­l iko več dohodkov - nepo­sredno in posredno — pa je možno ustvar i t i z l ovsk im

stanujejo, n i moč postavit i na cesto, stanovanj, kamor b i j i h prese l i l i , p a n i . M .

D e l o v n i n a d z o r n i odbor SZDL

Nadzorn i odbor O b O S Z D L » Brežicah je na nedavni seji skleni l , da bo vneto uresničeval sklep, ki Je b i l sprejet lan i , i n nadaljeval s pregledi finaučno-matcrialncga po* slovanja krajevnih organizacij S Z D L . Člani nadzornega odbora bodo najprej ob iska l i organizacije, k i lani niso prišle na vrsto, nato pa še vse ostale. Preglede bo nad­zorni odbor osvoji l kot stalno ob­l iko dela in ne le kot kampanjo pred občinsko konferenco. Člani nadzornega odbora pa bodo hkrati kot aktivist i S Z D L sodeloval i pri delu krajevnih organizacij in i ' 1 ' opozarjal i na razne napake, sve­toval i i n pomagal i , k jerkol i '>" potrebno. O tem bodo poročali tud i občinskemu odbora Socia l ist i ­čne zveze.

t u r i zmom. Zadnja leta je vedno več zanimanja i tali* j ansk ih , švicarskih i n fran-co.skih l ovsk ih turistov z * nas,, d iv jad.

Inozemski l ovsk i turist želi p r i t i v takšno naše lo* vlsče, kjer je obi lo razne d iv jad i . T a k i h lovišč Je na p r ime r v spodnjem Posav­ju zelo malo , prav na po­dročju občine Brežice pa je le nekaj relat ivno bogatejših lovišč. Razen ugodnih k l l -matičnih, ta ln ih i n drug ih razmer tega področja so prvenstveno lovske organi­zacije oz i roma lovc i tega področja t is t i , k i so zadnja leta z vel iko t ruda in denar­ja največ pr ipomog l i k se­danjemu dokaj dobremu staležu divjadi .

Bon i t i ran je lovišč je po­kazalo, da stalež d iv jadi s i ­cer še n i na Idealni višini, je pa, če ga pr imer jamo z drug imi lovišči na tem po­dročju, dober. Zato za lo­višča na področju občine Brežice ne moremo t r d i l i , da so osiromašena, kot to t rd i pisec v Dolenjskem l i -

P r i p o r o č i l o k r a j e v n i m o r g a n i z a c i j a m Občinsa konferenca S Z D L v

Vidmu-Krškem je razpravl ja­la tud i o pr ihodnj ih nalogah krajevnih organizaci j . Ugoto­v i la je, da bo v bodoče po­trebno vsestransko izpopolni­t i delo kra jevnih organizaci j ; le te bodo mora le postat i sre­dišče družbeno-političnih do­gajanj n a terenu. Ustanavl jat i je treba sekcije, k i bodo uspe­šno delovale. Delo organiza­cije naj b i potekalo prek sek­c i j . P r i sestavljanju progra­mov za delo naj b i sodelovalo čim več občanov. Organizaci­ja, k i i m a samo delovni od­bor, ne more doseči večjih uspehov. Zato je sodelovanje s članstvom nujno. Izkušnje so pokazale, da članstvo rado

sodeluje z organizacijo, če ga znamo pr i tegnit i . Letos se or­ganizaci jam odpira nova obl i­ka dela prek podružnic. Od­bor i kra jevnih organizaci j bo­do mora l i tesno sodelovati s podružnicami i n j i m tud i vse­stransko pomagati . Predvsem pa bo naloga kra jevnih orga­nizacij obravnavati vprašanje porasta produkt ivnost i dela i n krepitve socialističnega sektorja kmeti jstva. S lehern i član organizacije S Z D L se

Manjši stroški , kljub temu pa

Konfekc i ja papir ja v V i d ­mu-Krškem je lan i ustvar i la 343 mi l i jonov dinarjev vred­nost i po f ak tur i ran i realiza­c i j i (plačana je znesla 309 mil i jonov) a l i za 14 odstot­kov več kot leta 1961. Zn i ­žali so tud i materialne stro­ške, saj se je proizvodnja po­večala za 13 odstotkov, stro­ški pa le za 8 odstotkov. V letu 1961 je b i lo podjetje še na pavšalnem obračunu daja­tev. L a n i so prešli na reclni obračun i n so družbi odvedl i za 20 mi l i jonov dinarjev več

mora zavedati, da samo z več­jo proizvodnjo, na osnovi več­je produkt ivnost i dela i n ob znižanju režijskih stroškov lahko izboljšujemo življensko raven. Kmet i js tvo predstavl ja za občino še vedno važno go­spodarsko panogo. K e r zaseb­n i kmetovalc i niso sposobni oskrbovat i n i t i mestna indu­s t r i j ska središča s po l j sk imi pr ide lk i , bo treba tud i z bo­doče uspešno krep i t i i n širiti družbeno kmeti jstvo.

večje dajatve, močni s k l a d i

dajatev, k l jub temu pa so planirane sklade podjetja ce­lo malce presegl i . D a je ko­lektiv gospodarno uresniče­val delitev dohodka, priča tu­d i podatek o sredstvih, po­rabl jen ih za osebne dohodKe: v ta namen so p lan i ra l i 22 mil i jonov 600 tisoč, porab i l i pa le 17 mi l i jonov 700 tisoč dinarjev- Iz naštetega lahko razberemo, da dobro gospo­dari jo , zato j i m lahko samo čestitamo!

ŠE VEDNO N A J V E Č P R E K R Š K O V NA CESTI

Sodnik za prekrške p r i občinskem l judskem odboru v y ? c l m u " K r š k e m V lado Vogr inc je ime l v preteklem letu ie v i đ e l a - M o r a l J e kaznovat i ka r 1140 oseb. O d tega krsv 1 5 mladoletnikov. Do 1000 dinarjev je zaradi pre-0 , 7 moralo plačati 285 oseb, od 3000 do 5000 celo 352 d ina ' - 6 j e b U o kaznovanih na plačilo 10.000 do 20.000 r o m

r j e v . 2 8 4 oseb in do 100.000 dinarjev 114 oseb. Z zapo-5 5 1 ^ a i e bi lo kaznovanih 47 oseb, k i so prebi le v zaporu

na cett £ a uS°tavljamo, da je še vedno največ prekrškov Je bil S a ; 1 J i n J e D i l ° k a r 577. T u d i prometn ih nesreč v i n i ° n n ? r e c e j - Vz rok je v glavnem preve l ika hitrost i n odvz t S a m o zaradi vinjenosti so b i la 20 mopedistom amat 3- p o t r d i l a o znanju prometn ih predpisov ter 11 voli . e m i n dvema pok l i cn ima voznikoma vozniška do-snv J 3 ' P r o t i t a k i m kršiteljem cestnoprometnih predpi-

i ? s o d n i k za prekrške strogo postopal . T u d i zaradi kršenja javnega reda i n m i r u je bi lo

Kaznovanih vel iko oseb. Zamis l i t i se moramo nad podat-Kom, da je zaradi pretepov, neredov i n nespodobnega vedenja na javnih mestih bi lo kaznovanih kar 213 oseb. obrv 0 t o I i k o p a š e 2 3 d r u g e prekrške. N a območju

peine je še vedno nekaj znanih razgrajačev i n pretepačev, d ^ e v e čkra t zagovarjajo pred sodn ikom za prekrške, ven­t i l T 6 1 1 n a n - > e n e vp l iva . P ro t i t ak im osebam bo po­sebno kazni poostr i t i .

gosrjnri k a J n a d 1 0 0 " - u d i p a - e b i l ° kaznovanih s področja kršk V a ' 1 0 z a r a d i delovnega razmerja, 19 zaradi pre-

ov na področju zdravstva i n socialne po l i t ike i td . H40 m e ^ l i l i s m o ze, da je sodnik za prekrške kaznoval V ne f . ' P r e d ' o g o v za kaznovanje pa je prejel oko l i 2000. man i t p r i m e r i n so b i l i postopki ustavl jeni zaradi po­

g a n j a dokazov i n zastarelosti , dela m 0 , d a b i ime l sodnik za prekrške letos manj S a n i ' v e f - d a r se želja verjetno ne bo uresničila, saj je

° v Januarju prejel oko l i 140 pr i jav . . .

osirr .m^ f C " j a v l j a , da so

d ^ r s ° s u i o v i š č n a p ° -' ^ e s a r s k t h T B r e Ž i C e p o l o g

deževi o v < < k r i v i t u d i

miad in p o p I a v e - Pozna po-^ " » i « z ima. N a

masen« i ; J e z a o s i r o ' sko n * l 0 v l š č a <ki pa dejan-da n ' 0 osiromašena) Kriv-te w »mesarskih lovih«, ka­ske rilVa]ajo t l-kajšnje lov-n e g a Ic^e- P i s « - omenje-Čeia n 1 1 1 5 0 z n a n a n a ' n j a

p a m e t n e g a gospodarje-

a P t i r n a i n 1 V J a d j o ' d e J a n s k i i n lj ivi s* ", l gospodarsko znos­n e Pr irastek i n na-p ! a n i r a r f i 8 U b e d ^ J a d i . r ^ c i n d l v j a r i \ i , l e t n e K a odstre la d iv jad ' , v l - e n J s k i pogoji za vise D n r t s p l o n stanje lo­če. -l" a-'°c:a občine Brez i ­n i h « J e o »mesarskih Prej _ l P r i nepoznavanju m e r n o e . d e nega ) je nena-Javno ' . S l c e r pa namerno nih lov , r e k o v a n J e prizadev-

v s k i h družin. b t an je t ,

° m enJen' B g a J e p o P i s c u

t a k»JSnii a ć , a n k n t r e b a 8

segi y J razumnimi- po-

šati, , ' o v l S c a takoj Izbolj-°vske družine že vsa

povojna leta postopoma iz­boljšujejo.

Inozemski lovsk i tur i zem vsekakor zahteva večji sta­lež div jadi v naših loviščih, kot je sedaj. Predvsem več fazanov l n po l j sk ih jerebic! Uplenitev zajca pomeni za inozemskega lovskega tur i ­sta le drugorazredni lovsk i užitek. Po sedanjem nači­nu gospodarjenja s temi lo­višči i n s sedanj im odstre­l om fazanov b i stalež faza­nov i n sploh vse div jadi s i ­cer iz leta v leto počasi ra-stel . Z a uspešen inozemski lovsk i tur izem pa je treba stalež pernate div jadi v teh loviščih hitreje dv igni t i .

Za obstoj i n razmnoževa­nje pernate div jadi so rav­n inska področja v občini Brežice zelo pr imerna . Po­goj pa je obstoj remiz, to je večjih a l i manjših povr­šin, obras l ih z razn im gr­movjem l n drevjem, živih mej i td , kjer ta div jad gne­zdi , se občasno zadržuje i n najde varno zaklonišče pred pernat imi ropar i cami . Krče­nje gozdov, manjših skup in

Novi člani sveta zavoda za z a p o s o v a n j e

delavcev K e r je potek la mandatna

doba predsedniku i n članom sveta Zavoda za zaposlovanje delavcev za območje O b L O Videm-Krško, so b i l i na zad­n j i seji imenovani nov i člani

POROČEVALEC K O M U N E VIDEM-KRŠKO

sveta: za predsednika je b i l imenovan Stane K a p l a n , se­kretar gradbenega podjetja »Sava«, za člane pa Nuša šo­ba, Alo jz Cerjak, Lojze Gomi l -šek, Štefan M l ina r i c , Rafko Orožen, F ranc Petrič, Vera Kovačič i n Lojze Colarič. V svet so b i l i delegirani Stane Kukovičič, Andre j Petan i n Stane Drobnič.

DOLENJSKI LIST v v s a k o hišo Bele krajine, Spod.

Posavja i n Dolenjske!

N A S O B I S K

Nove gradnje v K r š k e m Po vsej verjetnosti bodo

že letos spomlad i pričeli gra­d i t i sodobno bencinsko črpal­ko v Krškem nasprot i tržnice. Zgrajena bo tako, da bo lah­ko služila za ves tranz i tn i promet, k e r je predvidena gradnja tranzitne ceste ob Sav i . Zraven bo tud i avto­busna postaja. Sedanjo tržni­co pa bo kmet i j ska zadruga prestavi la v bližino bodoče trgovine z zelenjavo, k i bo zgrajena v bližini sedanjega upravnega poslopja kmet i j ­ske zadruge.

I n še ena novost: Zraven nove stanovanjske hiše na

Dalmat inov i 6 bosta zgrajeni avto trgovina i n trgovina za elektrotehnični mater ia l i n gospodinjske aparate. G r a d i l i bodo postopno v sk lopu predvidenih stanovanjskih hiš. K e r transportno podjetje že gradi garaže v Zadov inku, je predvidena preureditev sedanj ih garaž v servisne de­lavnice s kompletno opremo za »Fiat — Zastava«

Krško bo k m a l u dobi lo no­vo podobo. Prav b i b i lo , da p r i t em ne b i pozabi l i na vzdrževanje i n zaščito kul tur­n i h spomenikov v mestu.

Končala se je šola za starše v Leskovcu

K o se je pred d o b r i m mesecem v Leskovcu začela šola. za starše, se n i dalo reči, kako bo z ob i skom in kako z uspehom te šole, k i jo je ob pomoči Delavske univerze v Vidmu-Krškem organiziralo D ru ­štvo prijateljev mladine v Leskov­cu . Zdaj je šola za nami in z za­dovol jstvom smo ugotovi l i , da je b i la uspešna in zan imiva .

O b zaključku šole je b i lo orga­n iz i rano srečanje slušateljev in vseh predavateljev. Posebej so b i l i povabljeni na razgovor še uprav­nik D U S lavko Smerde l , predsed­n ica občinske zveze D P M Rezi P i re , predsednik šolskega odbora

Naročite domači tednik bratu ali sinu,

ki je pri vojakih!

grmovja i n drevja ter živih mej so v občini Brežice za­vzela vel ik obseg. Kmet i j ske in gozdarske organizacije imajo v svoj ih načrtih usta­navljanje ve l ik ih kmet i j sk ih pa tud i gozdnih (topolovih) monokul tur . S tem bodo izginjala p r i r odna zakloni ­šča za pernato div jad, k i se bo se l i la od tod i n s i iska­l a drugod primernejši živ­l jenjski prostor . D a to pre­prečimo, se morajo lovske družine sporazumet i s kme­t i j sk im i i n gozdarskimi or­ganizaci jami l n se dogo­vor i t i za načrtno osnavljanje nov ih i n za razmestitev ozi­r o m a zavarovanje že obsto­ječih remiz. Brez tega je vsak nadal jnj i ukrep za dvig staleža div jadi brezploden, vsako vlaganje sredstev v določene lovno gojitvene in­vestici jske objekte pa neo­pravičljivo. P r i reševanju vprašanja remiz za divjad jo občinski l j udsk i odbor Bre­žice pokazal mnogo razume­vanja i n dal določene pobu­de.

K o bo vprašanje remiz za

Vsaj otroci ne bi smeli u ž i v a t i alkohola!

Dr . Vekoslav F r l a n službu­je v Kostanjev ic i od 1. ju l i j a 1960. O d takrat pa do danes je iskalo pomoči p r i n jem okolii 20.000 bolnikov. S a m ord in i ra v kostanjeviški zdravstveni postaj i i n n i zato n iko l i prost. Samo v januar ju je b i lo pregledanih skupno oko l i 900 bolnikov. Zan imalo nas je, za ka te r im i bo leznimi so l judje bolehal i . Tovariš

zdravnik n a m je odgovori l : »Letošnja z ima je dolga i n

huda. K e r ljudje ne znajo prav i lno d ihat i , j i h je ve l iko zbolelo na gornj ih d iha ln ih organih. Sledijo pljučnice, influence, revmatična i n kro­nična srčna obolenja. Vzro­kov za te bolezni je več: predvsem ve l ika fizična iz­črpanost l jud i , ker kmet i j sk i proizvaja lc i delajo na hribo­v i tem področju, i n pa vita­minsko pomanjk l j i va prehra­na. To pa povzroča bolezni srca i n sklepov.«

— K a k o naj b i se ljudje po vašem mišljenju hran i l i , da bi b i l i zdravi?

»Ugotovil sem, da ljudje uživajo preveč močnatih jedi , k ruha , svinjskega mesa, pa žal tud i — alkohola . Boleča je tud i resnica, da nekater i starši dajejo o t rokom vino.

P r i tem pozabljajo, da s t e m zastrupljajo organizem svo­j i h otrok. Ljudje pa uživajo premalo telečjega ffiesa, go­vedine, jajc, zelenjave, l imon , itd.«

— Zvedel i smo, da ste l a n i ugotovi l i več srčnih obolenj p r i o troc ih . A l i b i nam pove­da l i ka j več o tem?

»Pri sistematičnih pregle­d ih šolskih otrok na območju Kostanjevice i n Podbočja sem zares ugotovi l p r i 60 o-troc ih razna srčna obolenja. T a ugotovitev me je zelo pre­seneti la. V e l i k o otrok s e m posla l na operacijo madel j -nov v celjsko, l jubl jansko l n zagrebško bolnišnico ter n a pregled srca. Imamo tud i toč­no evidenco o teh o t roc ih i n n a m je že p r i mars ika te rem uspelo izboljšati zdravstveno stanje. N a rod i te l j sk ih se­stankih i n šolskih odbor ih sem predlagal izboljšanja zdravstvene prosvete i n sve­toval, kako naj b i se h ran i l i o troc i . O t roc i hodijo i z črne­če vas i v višje razrede v ko-stanjeviško šolo. T a p rob l em pa b i se z malo dobre volje lahko rešil. Avtobus iz Nove­ga mesta odpelje iz Kostanje­vice vsak dan ob 6. u r i v Krško, še preden b i odpel ja l v Krško, b i lahko i z črneče Vasi pr ipe l ja l otroke v šolo v Kostanjev ico. Prav tako b i j i h lahko odpel jal nazaj ob 13. u r i , ko drugi avtobus od­pelje iz Kostanjevice v K r ­ško. Ured i t i b i b i lo treba t u d i prevoz otrok v vasi Kočarija,-Male i n Ve l ike Vodenice t e r Grič. O tem b i b i lo potrebno razmišljati.«

— In kakšna je vaša želja? D a b i čimprej p renov i l i

zdravstveno postajo i n d a b i v s i l judje pr ispeva l i svoj de­lež k razvoju zdravstvene službe v Kostanjevici.«

D . K .

V i n k o A r h ter šolski upravitel j Levko R i e d l .

S l avko Smerde l je izrazi l pr izna­nje D P M iz Leskovca za uspešno sodelovanje. V imenu občinske zveze D P M je goste i n slušatelje pozdravi la predsednica tov. P i r -čeva.

Razgovor je b i l zelo živahen. Zel ja vsakega slušatelja je b i la , da b i taki a l i podobni tečaji ne šli v pozabo. Povprečen obisk (štirideset slušateljev na predava­nje) je b i l pr imeren. Vseh preda­vanj je b i lo dvanajst. Rado se se­veda zgodi tako, da n i vse popol ­no; to pot b i omeni l i prešibko opremo nazornih sredstev, k i j i h največkrat n i b i lo . T o d a izkušnje nas uče! T o naj bo le p r ipomba , k i naj ne kazi sicer lenega uspe­ha šole za starše. Ve l i ko smo se naučili ln še b i se rad i ! Mš .

div jad odstranjeno z dnev­nega reda naših razprav o lovskem gospodarjenju ozi­roma o dvigu staleža divja­d i , je na področju občine Brežice takoj na vrs t i osno­vanje večje voljere za raza­r a iz katere b i prva leta letno vlagali v naša lovišča vsaj po pet tisoč m lad ih fa-zančkov, kasneje pa še več. Ob razumevanju vseh priza­det ih b i morda vprašanje osnovanja remiz in voljere za fazane l ahko reševali hkra t i .

Osnovanje voljere in vzgo­j a m lad ih fazančkov je ze­lo de l ikaten posel, združen s precejšnjim r i z i kom. Ven­dar je za takojšen, hiter in občuten dvig staleža fazanov razen remiz izpuščanje v lastni vol jer i vzgojenih fa­zančkov v lovišča naj uspeš-

TEHNIKI » N A T L A K I « Na travniku kostanjeviške

kmetijske zadruge so kosili kmetijski tehniki. Ves čas košnje so godrnjali, ker so menili, da košnja ni primer­no delo za njihovo stfokov-nost.

Mimo je prišel kmet in vprašal, zakaj ne kosijo na balin.

Oni pa so se odrezali: »če bi kosili, kot smo se v šoli učili, bi nas še večkrat gnali na prakso.«

nejši ukrep za razvoj ino­zemskega lovskega tur i zma. Nekatere lovske družine na področju občine Brežice pro­učujejo' možnosti za osnova­nje omenjenega voljere ob vsestranski mora ln i , pa tud i mater ia ln i podpor i občinske­ga l judskega odbora Breži­ce. P o vsestranski proučitvi tehnološkega procesa i n ren­tabi lnost i predvidene volje­re ter nato uredi tv i odnosov z l o vsk imi družinami, k i bo­do vlagale v svoja lovišča umetno vzgojene fazančke, se je treba čim prej lo t i t i postavitve voljere.

Predvsem z remizaml i n nato z vlaganjem v lastni vol jer i vzgojenih fazančkov v lovišča bomo ta lovišča usposobi l i za povečani ino­zemski lovsk i tur izem.

Inž. V lado Jenko

P O S A V J E

2. februarja 1963. leta se spominjamo velikega snega in žensk iz Brega, Mrtvic in Viher, ki so se na svečni dan predolgo zadržale v »bogov-skem« hramu v Leskovcu. Niso izbirale pijače, pač pa so jo pridno »žlampale«. Ko so se valjale proti domu, jih je dohitela ekipa, ki je plu-žila ceste. Hotela jim je nu­diti prvo pomoč. Ko pa so ugotovili, da sta jim prvo po­moč že nudila doktorja Alko in Brinjevec, so zadovoljni nadaljevali delo.

Ko je pred tremi leti član uredništva prinesel prvi iz­vod Pustnih novic na cesto, je srečal Žižka. Vesel, da so prvič v življenju v Vidmu-Krškem Pustne novice zagle­dale beli dan, je vzkliknil: »Evo jih!«

Žižek je nekaj časa gledal Novice, nato pa dejal: »Na ta časopis sem pa že več let naročen.«

(Iz PUSTNIH NOVIC, Videm-Krško, 1963)

S l a b o o b i s k a n a k n j i ž n i c a

V Leskovcu je l judska knjižnica odpr ta vsak petek od 17. do 19. ure . Ima 717 knj ig , vendar je slabo ob iska­na; v letu 1962 jo je ob iska lo samo 57 bralcev, i zposojenih pa je b i l o le 306 kn j i g . P rav b i b i lo , da b i letos Leskov-čani več b ra l i , saj dobra kn j i ­ga izobražuje človeka

ObLO imenoval dva člana O b L O je imenoval v uprav­

n i odbor sk lada za zidanje stanovanjskih hiš Mar j ana špana i n Gv ida Grabar ja . Se­danjemu upravnemu odboru je potekla mandatna doba.

Z a k l j u č e k šole z a ž i v l j e n j e

13. februarja je b i l a V i d m u -Krškem končana šola za življenje, *> je trajala od 17. decembra do 13. februarja. So lo je skupno z občinskim mlad in sk im komite jem organizirala delavska univerza. Predavanja je obiskovalo 1" m l a ­dincev in 17 mlad ink . O b koncu s o ' e so slušatelji postavi l i 31 pis­menih vprašanj. Z an ima l i so se za odnose med moškimi in ženskami, *a vedenje mladega človeka, zdrav­stveno higieno, razvedrilo mladega človeka in za nekatere mednarod­ne dogodke.

OD TRŽIŠČA DO ŠENTJANŽA S Z D L je organiz ira la pre­

davanje o kmet i js tvu, razen tega pa so predvajal i tud i f i lm o potovanju predsednika T i ta po A f r i k i i n Az i j i . Ude­ležba je b i la kar lepa, obi­skovalce pa je p r i vab i l pred­vsem f i lm !

Lovska družina v Tržišču s i je vso z imo prizadevala za prehrano divjačine. K u p i l a je več kot tono koruze i n jo polagala fazanom v k rm i ln i -ce. K l j u b dolg i z im i se bodo srne obdrža.e, ke r so se str-

O b č i n s k a g a s i l s k a z v e z a v S e v n i c i

N a zadnj i seji pred občnim zborom so govor i l i o de lu v letu 1962. Nabavl jenih je bi lo več B in C cevi , k i j i h bodo razde l i l i med najpotrebnejša gasi lska društva. Sk l en i l i so, da bodo čim bolj usposobi l i društva, k i delujejo v indu­s t r i j sk ih centr ih , na podeže­l ju pa naj se društva opre­mi j o z brentačami a l i ber-g lovkami , ker so zelo pr i ­pravne. Občni zbor gasilske zveze je določen za 24. marec.

• Prea kratkim je bil na Bregu občni zbor P G D Breg. V preteklem obdobju je to društvo pr idno delalo, saj so člani večinoma s prostovolj­n i m delom in pr i spevk i za­čeli gradit i lasten gasi lski dom. Razen tega so irrieli t r i suhe vaje i n eno m o k r o va­jo. Ob koncu so b i l a pode­l jena odl ikovanja najzasluž­nejšim gasi lcem: He rmanu Gričarju, Antonu K n e z u in F r a n c u Zupančiču za dolgo­letno delovanje v društvu, več tovarišev pa je bi lo od­l ikovan ih za 10-letno delo.

ni le v skupine, p r i fazanih pa bomo najbrže k l jub pola­ganju hrane i zgubi l i oko l i 50 odstotkov.

K u l t u r n o društvo v Tržišču pr iprav l ja za nedeljo, 3. mar­ca, komedi jo v treh dejanj ih »Naši l j ub i otroci«. Vaščani se igre že močno vesele, saj p r i nas že dve leti n i smo v i ­del i nobenega odrskega dela.

K l j u b mr z l i z im i i n ledu se je mora la neka mat i odločiti, da pe.je hčerko, k i še ne hodi v šolo, v ambulanto v K r m e l j . N a pot i pa jo je do­hitel šofer, k i je peljal tovor v K r m e l j , i n obe vzel s seboj. T a tovariš je res lepo ravnal i n zasluži pohvalo!

SEVNIŠKI VESTNI K R K v Tržišču je ime l občni

zbor. V tej sezoni je R K or­ganiz ira l predavanje o očes­n ih boleznih, p r i p rav i l krvo­dajalsko akci jo , k i se je je udeležilo 30 . jud i , ter 15.000 d in razdel i l najpotrebnejšim in bo ln ikom T B C . Organiza­c i ja i m a težave zarad i odda­ljenosti vasi, saj so nekatere oddaljene tud i po dve u r i hoje. Organizaci ja R K je iz­gubi la precej svo j ih članov. B i l o j i h je oko l i 200, zdaj pa j i h je le še 70. P red leti, , ko je R K de l i l hrano, m leko v prahu i n drugo, je b i l mar­s ikdo član, zdaj pa, ko tega n i več, so prenekater i prene­ha l i plačevati članarino.

M lad inc i i n mlad inke v K r -mel ju so s prostovo l jn im de­l om očistili prostor p r i ku l ­

turnem domu, kjer je bilo precej snega. Pomagal i so tu­d i p r i organizaci j i maškara-de, k i jo je pr i red i lo kul tur­no društvo. M lad ina se z ve­l i k i m veseljem pr iprav l ja tu­d i na dan žena, saj bo na akademij i sodelovala s kul­tu rn im sporedom.

V Tržišču, K r m e l j u in Šentjanžu so bile seje šol­sk ih odborov, kjer so i zvo l i l i nove predsednike. V Tržišču je b i l izvol jen Alojz Udovč, v K r m e l j u F ranc Resn ik l n v Šentjanžu Ivan Bate. V Trži­šču so na seji ugotovi l i , da je bi l uspeh v prvem pol let ju zadovolj iv, v K r m e l j u je glavni prob lem slabo šolsko poslopje, v Šentjanžu pa imajo težave zaradi odda.je-nost i otrok.

V Šentjanžu je prosvetni odsek gasilskega društva u-pr i zo r i l »Burko o jezičnem dohtarju«. Igra b i lahko mnogo bolje uspela, če b i igra lc i zna l i vloge. Vseeno gre hvala vsem nastopajo­čim, saj so vložili nemalo t ruda v to upr izor i tev .

M .

Otroci na železniških tirih V Sevnici kar sredi trga cele gruče otrok lezejo pod zaprtimi zapornicami čez želez­niški tir. Vsa otročad preko zelo promet-

- nega železniškega tira prihaja in odhaja v šolo, k i je le nekaj metrov oddaljena. Ka j pravi na to ravnateljica šole?

— Osnovna šola v Sevnici ima 850 učencev m 27 oddelkov. K e r je šolska stavba še iz pred­vojnih časov in je bila grajena za takratne potrebe, že dolgo ne ustreza več, ker je pre­majhna. Osem razredov naše šole ima pouk še v dveh stavbah v trgu, trinajst razredov pa imamo na Radni. Takole se stiskamo že več let.

Otroci , k i ste j ih videli lesti pod zapornicami, so dobro poučeni o prometu in varnosti na cestah, saj posvečamo pouku prometne vzgo­je prav zaradi tega kar največ pozornosti. Doslej še ni bilo na tem mestu nobene nesre­če!

Večje težave imamo z otroki, ki so oddalje­ni. Sicer imamo šolski avtobus, k i vozi v Lon­čarjev dol in v Zabukovje, vseeno pa morajo nekateri še od tam do doma pešačiti uro ali več. Za vlakarje in ostale dijake, k i se vozijo z rednimi avtobusi, imamo v vseh šolskih stav­bah na razpolago prostor, kjer se do odhoda uče ali igrajo pod nadzorstvom. Med prosvet­nimi delavci imamo uvedeno dežurno službo

P O T R E B U J E M O N O V O ŠOLO,

drugega izhoda ni iz vseh teh težav. Na tem že delamo. Nekaj sredstev je na razpolago iz medobčinskega šolskega sklada in bomo verjet­no že letos pričeli z gradnjo. Računamo, da se bomo leta 1965 izkopali iz teh nemogočih razmer in se vselili v novo šolsko stavbo. Dokončno pa naš problem še ne bo rešen. V Sevnici opažamo, da se otroci malo uče; ve­liko je zaposlenih žena, otroci pa so večinoma brez nadzorstva na cestah. Tud i varstveno usta­novo za šolarje nujno potrebujemo! Na seji šolskđga odbora smo o tem razpravljali in sklenili, da bomo na sestankih in zborih voliv­cev javno govorili o tem in postavili zahtevo po varstvu šoloobveznih otrok.

Tako je povedala ravnateljica šole MARIJA S IMONCIC , ki se s šolskim kolektivom vred trudi da bi mladi rod iz Sevnice in okolice nsnosobili za nadalinii študij, za uk v obrti ali industriji jn za življenje.

+ IN - ZA SEVNICO B Splošno trgovsko pod­

jetje je pretek l i teden pro­dajalo v svoj i poslovalni­c i »Konfekcija 1 a« mo­ško, žensko i n otroško z imsko konfekci jo z 20 do 30-odstotnim popu­stom. Razen tega nud i po­trošnikom res lepe i n do­bre moške srajce, izdelek podjetja »Sava« iz Zagor ja, po zelo znižanih cenah Moško srajco, k i b i je b i l vesel tud i zahtevnejši ku­pec, dobite že za 1050 d in !

» Tud i v prodajalni »Borovo« na Glavnem tr­gu prodajajo čevlje s po­pustom. T o je vse lepo i n prav, toda napis v iz­ložbi: »Koristite sniženje doprodajne obuče«, ne so­d i v Sevnico, kjer prebi­vajo Slovenci . Domačini verjetno vedo, za kaj gre, prebiva lc i i z oddal jenih vasi , k i rad i kupujejo ro­bo s popustom, pa tega napisa prav gotovo ne bo­do r a z u m e l i . . .

V moreu občni zbor i s ind ika ln ih podružnic

Predsednik občinskega s in dikalnega sveta v Sevnici Drago Lupšina nam je pove da l , da bodo občni zbor i s in d ika ln ih podružnic v gospo darsk ih organizaci jah v mar cu. V ta namen je občinski s ind ika ln i svet pozval vse po­družnice, naj se na občnih zbor ih razpravl ja predvsem o real izaci j i plana za leto 1962 i n o novem planu za leto 1963. Na zbor ih naj bi raz­pravl ja l i še o statut ih gospo, darsk ih organizac i j o kadrov-sko-socialni službi, o zdrav-stveno-socialnem zavarova nju, sk rb i za zaposlene i td Posebej naj bi občni zbori obravnaval i možnosti vklju-čitve gospodarskih organiza­ci j v mednarodno delitev de­la i n povečanje proizvodnje Gospodarske organizacije, k i

• Predzadnjo soboto je bi lo v L o k i zobozdravstveno preda vanje. D r H u m a r , zobozdrav nik iz Sevnice, je številnim poslušalcem in m lad in i govo­r i l o negi zobovja, njegova iz­vajanja pa so bi la spremlja­na s poučnim f i lmom. Tak ih predavanj s i Ločani še želi­mo!

imajo ekonomske enote, naj bi razpravl jale tudi o delu i n vlogi ekonomskih enot Vs i s ind ika ln i občni zbor i bodo izvedeni najkasneje do 31. marca.

P r v i reaktorji trebanj­s k e » K E M O O P R E M E «

Kov insko podjetje »Kemo oprema v Trebnjem bo še ta mesec izdelalo šest reaktor­jev za potrebe kemične indu­stri je P rv i reaktor bodo po­sla l i v tem tednu inštitutu »Boris Kidrič«, t r i iz črne pločevine pa bodo odpremi l i podjetju »Iplas« v Kope r O stale naprave bodo izročili d rug im naročnikom Bazen reaktorjev izdeluje »Kemo oprema« tudi cisterne z zmog­ljivostjo 14.000 l i trov in razne konstrukci je Trenutno gradi­jo konstrukc i jo za halo kopr­skega podjetja »Iplas« V le­tošnjem letu ima trebanjsko podjetje večje število naročil v skupn i vrednosti izdelkov nad 70 mi l i jonov dinarjev.

Razširjajte Dolenjski l i s t !

NAPREJ Z VEČJO ODGOVORNOSTJO! P r e t e k l i četr tek j e občinski o d b o r Social ist ične

z v e z e v T r e b n j e m r a z p r a v l j a l o l a n s k o l e t n i h g o ­s p o d a r s k i h dosežkih v občini i n o o s n u t k u druž­b e n e g a p l a n a z a l e t o 1963. O p o z o r i l j e p r e d v s e m n a n e k a t e r e h i b e , k i so se p o j a v l j a l e s k o z i v se l a n s k o l e t n o o b d o b j e , k a t e r i h p a se m o r a m o l e t os i z o g i b a t i , o z i r o m a j i m n a p o v e d a t i n e i z p r o s e n b o j , k r i v c e , k i se i m a j o p r i najrazl ičnejš ih s p o d r s l j a j i h z a n e o d g o v o r n e , p a k l i c a t i n a o d g o v o r i n j i h k a z ­n o v a t i . N a p r e j , t o d a s čutom več j e o d g o v o r n o s t i , je ' b i l a p o g l a v i t n a z a h t e v a občinskega o d b o r a S Z D L .

O lanskoletni rea l izac i j i družbenega plana občine Tre­bnje je na seji poročal tova­riš Janez Oven. Dejal je, da so b i l i v glavnem doseženi pričakovani rezul tat i . Obču­ten i zpad je b i l edinole v in­dust r i j i , ke r zarad i objektiv n ih i n drug ih vzrokov naj­večja tovarna v občini, tovar­na šivalnih strojev »Mirna« n i i zpo ln i la p lana. P o d plan­s k i m i nalogami je ostalo tu­d i gozdarstvo, to pa zato, ker so šele l an i ured i l i vprašanje sečnje (prej so posekah več, kot je bi lo naravnega prirast­ka ) , vtem k o so ostale pano­ge zadovolj i le. L a n i se je zla­s t i razcvetelo gradbeništvo, saj je b i l o narejenega k a r za 211,9 odst. več kot leto dn i prej .

Poročevalec je nato v sko­p i h obr i s ih obrazložil tud i le­tošnji p lan občinskega go­spodarstva. Omen i l je, d a so osnutek p lansk ih nalog sesta­v i h na podlagi sporočil go­spodarsk ih organizaci j . Ugo­tov i l pa je, da ta poročila ni­so odraz dejanskih sposob-

U p o r a b n i k i cest n i s o z a d o v o l j n i

Cesto, k i je speljana po do­l in i Temenice od Sentlovren-ca do Radohove vasi, oskrbu­je občina oz i roma komunal ­no podjetje, k i je v letošnji z imi razočaralo vse uporab­nike

Že v začetku zime je b i la slabo plužena, sedaj pa je še slabše. N a cesti je do 40 cm debela plast snega in ledu, v katerem so sledi traktorjev, k i edini še lahko vozijo po njej. Ce tja slučajno zaide šofer, je prava muka spra­v i t i vozi lo iz brozge. Osebni avtomobi l i sploh ne morejo n ikamor .

Zat ) s* voznik i uprav ;čeno je:'3 n*<i tako slabo tehnično službo komunalnega podjetja

W S

nost i podjetij v najrazličnej­ših gospodarskih panogah 2a l o p lanu podjetja ponekod še vedno ne razpravl ja delov­n i kolekt iv . Pač pa ga na hit ro roko sestavijo dva a l i tri je »zadolženi« člani uprave i n ga pošljejo občini. K a k o naj bo tak p lan dober, so se v razprav i spraševali ostali člani občinskega odbora S Z D L .

Tov. S lavko Kržan je po­tem ugotavljal, d a letošnji p lan premalo zahteva od kmeti jstva. T a pomis lek je podpr i s podatkom, po kate­r e m b i se z letošnjim p la nom kmet i js tvo družbenega sektor ja povečalo le za 23 od stotkov, k a r je občutno manj kot l an i , ko je socialistično kmeti jstvo dalo več kot 66 odstotkov celotne kmet i jske proizvodnje. Letošnja predvi devanja pa so tud i pod re publiškim povprečjem. Pred­vsem b i mora l i letos poostri­t i ukrepe za izvajanje agro-m i n i m u m a . Ag romin imum naj b i zajel z last i t ista pod­ročja, kjer b i ga b i lo možno 100-odstotno izvajat i .

Tone Z ibc r t je razpravl ja l o pogodbenih odnosih med zadrugo i n zasebnimi pro iz vajalci. Opozor i l je na prob lem, k i lahko nastane zaradi nedoslednosti p r i Izvajanju kooperac i jsk ih planov. Po godbeno sodelovanje Jemlje jo vs i činitelji na čelu z za drugo premalo resno. O d tod tudi najnovejši rezultat tega sodelovanja: od p lan i ran ih 3000 ha je pogodbeni p lan za jel le 1900 ha površin zaseb nikov. torej n i t i dve tret j ini

Tone KoSčak je meni l , du bi se mora l i kmet i js tvu bolj posvetiti , zlasti pa povečati ustrezno proizvodnjo. Ce na penjamo plane v gospoda-sk ih organizaci jah, ne b i sm H tud i v kmeti jstvu prezre vseh možnosti za še boljše J? koriščanje vseli razpolov i ' vi l i kapacitet

France Prazn ik se je v raz prav i razgovor i l o pogodbe nem sodelovanju. Dejal je. da pogodbeniki močno pogre šajo kmet i j sk ih nasvetov. Po trebni b i b i l i trdnejši s t ik i med partnerjema, k i skleneta proizvodno pogodbo. Z last i v r imsk ih mesecih ne bi kazale zamudi t i izredne priložnosti za pogovore s kmet i , k i se žele pogovorit i o del ih v tem letu.

Mar i jan Hočevar je načel vprašanje podružbljanja zem Ijišč s strani kmeti jske za­druge. Čudno je, da je šet proizvodnega okoliša K Z na M i r n i odk lon i l nekaj parcel, k i so m u j ih ponudi l i iz splo snega l judskega premoženja A l i K Z res n i zainteresirana za jačanje družbenega sektor ja zemljišč, saj na drug i s tra ni k a r začudi dejstvo, da je odrejenemu številu zasebni­kov ponudi la košnjo na svo j i h lastnih parcelah!

Za n j im je razpravl ja l Sta­ne H r i b a r , k i je podčrtal, da je stanje, k i ga ugotavljamo na področju kmeti jstva, zato tako, ker kmet i jska zadruga n ima čvrstih programov za planiranje i n izvajanje d e l Pr is to jn i občinski organi b i mora l i imet i s s t rokovnjak i iz K Z več posvetov, ke r vse kaže na to, da inženirji in tehnik i na terenu preveč pa zijo na strogo strokovnost, premalo pa na to, da b i ustregli resničnim potrebam družbe. Preveč so prepuščeni sami sebi, nihče j i h ne kliče na odgovor, zato pr ide več­kra t do tega, d a n i t i dva ne najdeta skupnega jezika.

C i r i l Pevec je v svojem pri­spevku k razprav i pojasni l nekatera vprašanja s področ-•a zdravstva. Dejal je, da i m a občina v ta namen priprav­ljena min ima lna sredstva, za­to j i h moramo to l iko bolj smotrno i zkor i s t i t i Med os­novnimi nalogami, k i j i h bo­mo mora l i skoraj rešiti, pa je vsekakor ureditev razmer v zdravstvenem domu. Ne sme se dogajati, da b i ta v oodoče ukrepal po svoje in val i l k r i vdo na druge organe

Ponovno se je oglasil To­ne Koščak in opozor i l občin­sk i odbor SZDL , naj sprej­me ustrezne sklepe, kako bo­mo ukrepal i za pospešen raz­voj v gospodarstvu, kmetij­stvu in zdravstvu. Ugotav Ijanj je dovolj , pre id imo na delo, je podčrtal.

Tej pobudi so pr i t rd i l i tu­d i ostal i člani občinskega od­bora in sk l en i l i :

• — da v najkrajšem času skl lcejo posvet s predstavniki kmet i jske zadruge i n ostali­m i gospodarstveniki i n

• - da se mora k a r najhi-trejc sestati svet zdravstvene­ga doma Trebnje ter razprav­l jat i o najbol j perečih zdrav­stvenih vprašanjih.

Seja je dobro ugotovila« da bomo uspehe dosegli le tedaj, če bomo budni in če bomo preprečevali vse sla; bosti , k i se porajajo zaradi nedoslednosti i n malomar­nosti . Zato bomo uspel i le tedaj, če bomo mobi l i z i ra l i vse družbene i n politične Či­nitelje. Posebne naloge bo mora la oprav i t i tud i Socia­listična zveza.

Novice iz Velike Loke N a V e l i k i L o k i Je b i l več

let k lubsk i prostor vel ik pro­blem. Množične organizacije niso imele prostora za se­stanke. Zdaj pa bodo sobo, k i so Jo dobi l i od O b L O Trebnje, preured i l i v k lubsk i prostor. P r i nakupu opreme bodo sodelovale vse množič­ne organizacije.

Na sestanku S Z D L in Z M S so razpravl ja l i o ponovni po­živitvi dela taborniškega or-ke.srnt, k i ima vse možnosti da začne ponovno z delom

V Ve l i k i L o k i močno po­grešajo gost inski loka l Za­vedajo se <te brez dnhr"-»!'

T R E B A N J S K E N O V I C E

gostinskega obrata n i mogo­če razvi jat i tur i zma. Mnenja so, naj se gost inski loka l od­kup i a l i vzame v zakup in odpre bife, k i naj obratuj« v sk lopu gostinskega podjet­j a v Trebnjem M. S-

OBVESTILO Komuna lno podjetje v Tre­

bnjem obvešča, da je pi-sko-kop na Čatežu odprt. Na za­logi so zadostne količine pe­t k a no ugodni ceni.

Izdelujemo tudi strešno ce­mentno opeko. Interesenti lahko dobijo informacije v

Visarni Komunalnega podjet-•i v Trebnjem a l i pa v ob-

in i p i san i nu Čatežu. Podjetje opravl ja vsa »od*-

1 »dno inštalaterska dela ' " " ;u«ii'OČn svoje uslugo.

Frontovske metode dela so se preživele ( N a d a l j e v a n j e s 1. s t r . )

borov in kra jevnih skupno­sti ter o tem, kaj naj zago­tovijo osnutki statutov obči­ne in krajevnih skupnost i . K o govorimo o vlogi S Z D L v ko­lektivih, se nehote vsi l juje vprašanje: kako to, da je kar 20 odst. zaposlenih, k i niso člani Socialistične zveze?

s pr ipravami statutov de­lovnih organizacij n i kaj od­i s a t i ; v vseh ko lek t i v ih naj ^ o j pričao s temel j i t im de-iom. Pot za razvoj kmet i js tva Je začrtana. Družbena kme­tijska pro izvodnja se je uve­ljavila i n se bo razvi ja la po interesnih področjih, h k r a t i

N O V I C E ČRNOMALJSKE K O M U N E

s tem pa je treba odločno načenjati razprave o polpro-letarcih. Tud i zasebni kmet je sestavni de l kmet i jske pro­izvodnje i n plana, k i ga kot takšnega upošteva. Dosedanj i način kmetovanja p a bo mo­ral prilagajati nov im potre­bam. Zlasti o kmet i j s tvu bo n a vasi še vel iko razprav i n Pojasnjevanja, saj so naloge določene i n " n imamo ka j p r i ­krivati.

Marsikje so krajevne orga­nizacije S Z D L zarad i frontov-skih metod dela omrtv i le kra ­jevne odbore, ker so, name­sto da b i dajale zgolj pobu­de, sarne uresničevale akci­je- V občini Črnomelj je v 29 krajevnih organizaci jah de-tovalo le u sekci j , k i so j i h ustanovile samo 4 organiza-ei'e. Oba zadnja kongresa SZDL sta nakazala mnogo novih rte'ovn'h metod, k i j i h zahteva r a z v o ; socialistična zveza pos t a j javna t r ibuna aeiovnih ljudi nj ihov usmer­jevalec ter vse l judski parla-" ^ n t p r a v aa^p mora. , b i t i Pri delu zelo konkre tna i n ne sme razpravl jat i samo na splošno.

Vel iko je odvisno od tega, kako bomo v statut ih zasta-v i l i pravice i n dolžnosti. Do­

sedanji recept, da občina predpiše nove dajatve i n ta­ko zbrana sredstva nakaže kra jevnim skupnost im, se ne bo obnesel. V s i občani se bodo mora l i združevati v skupnem hotenju: odpravlja­t i skupne težave. Razvoj pod­

ročij i n življenjska raven tamkajšnjih občanov bosta v bodoče odvisna od tega, ka­ko se bodo uvel javl jal i v sa­moupravn ih organih, kako se bodo politično spopadal i s prob lemi i n ko l ikanj vztraj­no bodo opravl ja l i svoje

Izredna mlad inska konfe­renca občin Črnomelj i n Met­l i ka , k i se je je udeležilo nad 80 delegatov i n gostov (med n j im i tud i predsednik okraj­nega komite ja Z M S Ljubl ja­na Tone Florjančič), je obrav­navala vlogo mlad ih proizva­jalcev v gospodarstvu. V po­ročilu je bi lo navedeno, da so se vodstva m lad insk ih ak­tivov preveč oklepala togih de lovnih metod i n vsebino

dela premalo pri lagajala na­logam gospodarske organiza­cije. Celotna dejavnost je b i la večkrat usmerjena v občas­ne agitacije, plese, izlete i n podobno, pozabl jal i pa so, da se v h i t r em razvoju proiz­vajalnih s i l spreminja vloga subjekt ivnih činitelje v. Vlogo mlad ih so zanikoval i tud i ne­kater i vod i ln i v podjetj ih, k i se niso mog l i spr i jazni t i z dejstvom, da je tud i mlad ina sposobna razprav l ja t i o go­spodarjenju i n uprav l janju.

V razprav i so precej go­vor i l i o s lab ih življenjskih pogojih m lad ih i n navedl i nekaj pr imerov iz Met l ike , kjer mlad inc i živijo v nepri­mern ih stanovanjih, k i pa j i h morajo drago plačati. Rek l i so tud i , da se mlad i komuni ­st i v podjetju premalo zani­majo z a dejavnost, medtem ko m l a d i izobraženci zapu­ščajo Be lo kra j ino l n iščejo drugod boljše pogoje, šolska mlad ina se premalo uči, do družbe, k i j i m pomaga do izobrazbe, pa ima preslab od­nos. Konferenca je sprejela sklep, na podlagi katerega

bomo v prihodnje bol j paz i l i , k omu i n zakaj bo dodeljena štipendija. M l a d i se morajo izobraževati, kaj t i vedno bol j

dolžnosti i n se potegovali za pravice. E n sam odbor a l i občina (takšna, kakršno smo poznal i doslej) pa prav zato ne bosta pomeni la to l iko kot doslej i n ne bosta zmogla vseh- nalog.

M. J.

MLADIM VEČ PRISTOJNOSTI! j i h bomo vključevali v samo­upravne organe gospodarskih organizaci j , vaške mladince pa moramo usposobit i , da bodo nos i lc i naprednih socia­lističnih idej na podeželju. Vsem najboljšim mladincem pa je treba odpret i vrata v vrste članov Z K . Svoje mesto

naj dobi mlad ina tud i z ob­činskim statutom i n v statu­t ih gospodarskih organizaci j . N a tem področju bodo mo­ra l i družbeni i n politični fo­r u m i i n mlad i še vel iko nare­d i t i i n uvesti načrtno delo.

S L O B O D A N DRAKULIČ

Najstarejši prebivalec na območju krajevnega urada Vinica je najbrže Sučeva ma­ma iz Hrasta pri Vinici. Ro--dila se je 4. junija 1867 v Podklancu. Januarja sem jo obiskal na domu. čeprav je že v 96. letu, je še kar čvr­sta korenina. Zelo vesela je bila, da sem se zanimal za njeno življenje. Ležala je si­cer v postelji, ker jo boli no­ga, katero si je pred leti iz-pahnila.

Z življenjem je zadovoljna kljub veliki starosti. Tudi sli­ši še prav dobro. Ko je ime­la 19. let, se je poročila. Po dvajsetih letih zakonskega življenja ji je mož umrl. Ro­dila je pet otrok. Grozote prve in druge svetovne vojne je bridko občutila, o čemer rada pripoveduje. Povedala je, da ji je bilo najteže, ko

KAKO TEKMUJEMO NA VINICI 2e od začetka tekmovanja

krajevnih organizacij S Z D L v okv i ru bivšega okrajnega od­bora S Z D L Novo mesto se upravni odbor K O S Z D L V i ­nica skupno s člani t rudi do­seči čim boljše rezultate. Zato seznanja Člane ter osta­le občane z načrti o družbe­nem gospodarstvu v komun i , tolmači ustavo i n statut obči­ne, pr idob iva nove člane, usposablja vodstva krajevne­ga odbora, sprot i zasleduje domače i n svetovne politične dogodke, razširja med člani domače glasilo S Z D L Dolenj­sk i l ist , poživlja delo pod­odborov i n sekci j ter po mož­nosti rešuje tekoče krajevne probleme.

Nov i odbor organizacije je na nedavni seji razpravl ja l o gornj ih stvareh. K e r se pre­cej razpravl ja o razvoju tu­r i zma i n gostinstva na V i n i ­c i , je b i l na sejo povabl jen tudi načelnik oddelka za go­spodarstvo i n finance občine Črnomelj upravn ik gostinske­ga podjetja Črnomelj i n taj­n ik občinskega odbora S Z D L . živahna razprava je pokazala, da se člani zelo zanimajo za razvoj gostinske panoge na V in i c i , k i i m a zato zelo ugod­ne naravne pogoje. Vendar bo potrebno še nekaj nu jn ih ukrepov i n investici j , da bo do poletne sezone gostin­stvo lahko nudi lo tur is tu udobno bivanje ob topl i K o l -

ZADNJE SLOVO OD JANEZA R A D O V I Č A

pi . Sk l en i l i so ustanovit i do­mače turistično društvo, ka­tero b i lahko veliko pomaga­lo p r i estetskem urejevanju Župančičevega rojstnega kra­ja .

Dalje so ugotovi l i , da se je organizacija nad tekmova­njem povečala za 90 članov, za kar gre zahvala predvsem blagajniku tov. Radmeliču. Članarina za I. polletje 1963 je že pobrana i n odvedena. Družbene prostore za politič­ne organizacije urejujejo i n bodo konec meseca že ureje­n i , člani odbora so sk len i l i , da do konca tekmovanja vsak pr idob i vsaj še 5 nov ih čla­nov, če se bo tekmovanje od­vijalo še naprej tako ugodno do konca, n i izključeno, da bo tud i naša organizacija de­ležna zaslužene nagrade a l i vsaj pohvale. P . F.

je umiral mož. Med drugim je Sučeva mama povedala, da ji življenje ni bilo nikoli rož­nato. Vedno pa je rada segala po vsem. kar je prišlo na mi­zo; kapljico dobrega vina je vedno rada popila in tudi zdaj na starost ga ima rada.

Želimo ji še mnogo zdravja in da bi v krogu svoje ~dru-žinice dočakala tudi 100-letni­co življenja. . F. F.

Novo vodstvo SZDL v Črnomlju

N a občinski konferenci S Z D L so b i l i v nov, skupn i občinski odbor Socialistične zveze izvol jeni: Mat i ja Božič, Lojze Cvitkovič, M i n k a Črnu-gelj, S lobodan Drakulič, inž. Janez Gačnik, Alojz Hutar , Jože Ilenič, Zvone Jerman, Jože Jankovič, Mar i j a Koče-var, Ma rko Kobe, Franc K u ­re, Rado Kordič, Ivanka Klobčar, inž. Anton Matjašič, Franc Moravec, Tine Molek , Janez Plut, Fan ika Svetič, V inko šprajcer, Jože škof, Franc štajdohar, Alo jz štefa-nič, V l adka Vanovič, Franc Vrviščar, inž. Lado Zore i n Stane Zu l a . V izvršni odbor so b i j izvol jeni : S lobodan Drakulič, inž. Janez Gačnik, Alojz Hutar , Rado Kodrič, Tine Molek , Jože Škof, F ranc štajdohar, V l adka Vanovič i n Stane Zu la . Izvršni odbor je na p r v i sej i i zvo l i l za pred­sednika ObO S Z D L F r a n c a štajdoharja, za sekretarja p a Jožeta škofa. V tričlanski nadzorni odbor so b i l i izvo­ljeni: F ranc Jakljevič ko t predsednik i n Metod P lut ter Mar t in Tome kot člana.

18. februarja je v Črnom­lju po dolgotrajni neozdrav­ljivi bolezni v 54. letu staro­sti umrl znani aktivist osvo­bodilnega gibanja v Beli kra­jini tovariš Janez Radovič iz Obrha. Politično se je začel udejstvovati že leta 1933, ko se je pridružil naprednemu društvu kmečkih fantov in deklet v Dragalušu. To dru­štvo je med delavci in kmeti razširjalo napredne ideje, za­to si je v tem času tuđi Ja­nez izoblikoval napredne po­litične nazore in poglede na družbeno ureditev. Nastopil e proti Jevtičevi vlaiajoči stranki, ki si je 1935 hotela oridobiti oblast s potvarja-i.jem rezultatov na volitvah. J. maja tega leta so ga sku-vaj z drugimi orožniki zapr­li, zaradi česar je prišlo do znanih demonstracij v Draga-tušu. Orožniki so tedaj ubili

kmeta Mihaela Goršeta. Mno­žica je -zmagala, orožniki pa so morali vse zapornike izpu­stiti.

Med okupacijo je bil Janez Radovič borec v brigadi in aktivist med ljudstvom. Po osvoboditvi je bil na odgo­vornih položajih pri ljudskem odboru in v upravnem apa­ratu. Medtem ko si je ustva­ril družino in dom, ga je zlo­mila bolezen, proti kateri ni bilo moči. Ob številni udelež­bi ljudi je bil tovariš Rado­vič 19. februarja pokopan na pokopališču v Vojni vasi. Od njega so se poslovili in se mu zahvalili za njegovo vse­stransko požrtvovalnost pred­sednik ObLO Janez Zunič, Jo­že Macele in Peter Kuzma. Niegovo gomilo so zasuli šte­vilni venci, s čimer je ljud­stvo izrazilo veliko spoštova­nje do pokojnika.

Sprememba v sporedu politične šole v Črnomlju

Aktiv slušateljev politične šole v Črnomlju je ime l pred nedavnim sestanek, kateremu sta prisostvo­vala tudi član občinskega komite ­j a Z K S Tone Fab jan i n predsed­nik ideološke komisi je inž. Stane Pečavar.

N a sestanku so se predvsem po­govori l i o organizaci jskih proble­m i h šole. Sprejet je b i l predlog občinskega komiteja Z K S , d a se iz ob jekt ivnih razlogov spremeni pro­gram šole v naslednjem:

Predavanja naj bi se nadalje­vala brez vmesnega presledka, kot je b i lo prvotno predvideno. S t em bi bi lo omogočeno, da b i šola končala s p rogramom prej, kot je bi lo predvideno, najkasneje pa v prv ih dneh marca . Slušatelji ne bi b i l i obvezni izdelati seminar­skih nalog iz določenih dejavnosti , pač pa naj b i bi lo nj ihovo znanje preizkušeno z anketiranjem. Anke­ta ne bo anon imna in bo zaje­ma la predvsem vprašanja iz pod­ročja predavanih tvarin. S tem bo

"omogočen pregled znanja vseh s lu­šateljev K o m i s i j a predavateljev naj bi izpolnjene anketne liste pre­gledala ter j i h ocenila. V sem slu­šateljem, kater ih ankete bodo po­zitivno ocenjene, bo vodstvo šole izstavilo potrdi lo o uspešni dovr-šitvi politične šole.

N a pobudo občinskega komite ja Z K S je vodstvo šole domenjeno z zveznim l judskim poslancem in predsednikom gospodarske zborni ­ce okraja Mar i bo r tovarišem T ine -t om L a h o m , da b i konec febru­arja vodi l razgovor o aktualni go­spodarski prob lemat ik i F L R J in o možnostih za uspešen razvoj izvo­za. D r . Nemec, profesor v M a r i ­boru , bo verjetno predaval slušate­ljem o statutih delovnih organi ­zacij . Z omenjenimi predavanji naj bi izpopolni l i učni program šole, hkrat i pa naj b i omogočili obisk teh predavanj tudi d rug im druž-beno-političnim delavcem ter vod­stvenemu kadru občine Črnomelj .

•ko

PISMO IZ D R A Š I Č E V Pred nekaj dnevi so ime l i

odbor i vseh kra jevnih orga­nizacij sestanek, na katerem se preštudirali statut K r a ­jevne skupnost i Me t l i ka . Ob­enem so razprav l ja l i o šol­skem pouku v Drašičih. Ob začetku leta je bi lo dost i go­vora o tem, da b i tam u k i n i l i pouk v višjih razredih in ga preusmer i l i na metliško šolo, vendar je zaradi prevoza, k i n i oskrb l j en , ostalo p r i sta­rem. So la ima le eno učno moč, druga pa Je b i la ob­ljubl jena ob pol le tn ih počit­nicah.

K e r še zdaj n i nikogar, se starši sprašujejo, zakaj so v Radov ic i t r i učne moči, učen­cev pa Je samo 5 več kot v Drašičih, i n zakaj občini, k i štipendira precej tega kadra, ne uspe dob i t i učitelja za Drašiče?

Zgodnja i n H u d a z ima je močno prizadela prebivalce, posebno nekatere posestnike, k i nimajo več stelje za ži­vino. Kmetova lc i so pr is i l j en i živino prodajat i , ka r se je pokazalo tud i na zadnjem

se jmu v M e t l i k i . K u p c i so b i l i predvsem s Pr imorskega, cene pa so bile ka r čvrste.

K e r imajo vasi Božakovo, Rakovec i n Zelebej slabo luč, bodo zdaj potegnil i še dve fazi toka; eno j i m bo dalo

podjetje E l ek t ro , eno pa bo­do mora l i plačati sami . Po­tem bodo prebiva lc i teh vasi lahko uporabl ja l i elektro­motor za žaganje drv a l i druga kmečka opravi la .

Vaščan

Kaj delajo g a s i l c i v Dobravicah Tretjega februarja so gasilci P G D

Dobravice, katerega člani so iz Kr ivog lav ic , Geršič, Zgorn j ih in Do ln j ih Dobrav ic , ime l i občni zbor. N j ihovo društvo je bi lo ustanov­ljeno 1928 in je imelo prvotno IG akt ivn ih in 8 podporn ih članov. 1932 so se priključili še gasilci Gorn j ih Dobravic ln število je na ­raslo na 32. Društvo Je imelo svoj d o m in gasilsko orodje.

M e d N O B Je bi lo vse porušeno, orodje razneseno a l i neuporabno. Se hujši udarec pa Je utrpelo, ko je 24 članov padlo v N O B . Nj ihov spomin je občni zbor počastil z enominutn im m o l k o m .

1946 so ponovno ustanovil i gasil­sko društvo, k i ima danes 28 čla­nov. Ve l i ko s i prizadevajo, d a b i ustanovi l i še p ioni rsko desetino, ki bo dostojno zamenjala zaslužne starejše gasilce. Društvo stoji pred vel iko nalogo: zgraditi gasi lsko-kul -tu rn i d om . T o pa je brez zunanje pomoči nemogoče.

Po vojni zbrano orodje se Je tr i leta pot ika lo po ce rkv i . K o je ta začela propadat i , so inventar pre­nesli v zidanice in na pode. Zato so pričeli leta 1960 zidati nov dom, N a d 1500 u r i n 350 voženj so opra­vi l i s prostovol jnim de lom. Poleg pomoči, k i so Jo dob i l i v denar­ju , so se mora l i še zadolžiti. Za ­vedajo se, kaj b i pr idob i l i z no­v imi prostor i , k i bi služili za ga­si lsko četo, sestanke organizaci jam, kulturne prireditve i n drugo, ven­dar so mora l i prenehati , ker n i več sredstev.

N a koncu občnega zbora so izvo­l i l i nov upravni odbor; predsednik je ponovno Jože Simonič, ta jnik Ludv ik Zunič, povel jnik Alojz Ste-fanlč, blagajnik Anton Panjan, gospodar Janez T o m e , namestn ik povel jnika M a r t i n Matkovič, člani pa : Jože Matkovič (odgovoren za vzgojo pionir jev) i n Stanko Mat ­kovič. V nadzornem odbo ru so Anton Zunič, Anton Zugelj l n Lo j ­ze K r a l j . U

Lani so z a 13 odst. p r e s e g l i p l a n

Proizvodnja v zavodu za zaposlovanje inval idov i n drug ih za delo nezmožnih oseb v M e t l i k i skokovi to na­rašča. V letu 1961 je faktu­r i rana real izaci ja znesla 2 mi l i j ona 558 tisoč, v l e tu 1962 je dosegla 5 mi l i j onov 57 tisoč dinarjev, letos p a bodo nared i l i za 80 odst. več kot l an i a l i 14 mi l i jonov 254 tisoč dinarjev. Pretežni de l svoj ih izdelkov sprot i proda­jo. Izdelujejo lahko konfek­cijo (delovne halje, delovne obleke), otroško oblačilno konfekci jo i n galanterijo. V ko lekt ivu je zaposlenih samo oko l i 10 odst. kva l i f i c i ran ih moči, v s i ostal i se priuču-Jejo. M e d zaposlenimi je o-k o l l 20 inval idov i n poško­dovancev i

METLIŠKI TEDNIK

M M "e* i^nt..iif.eij pj.rui ti-.e.nega janl-, ki pomaga

Po hišah pri žaganju div. Vsi: v gostilni .n na cesti c edo povedati, da je brez službe, ker ima na vesti "eč kaznivih dejanj. Vedo .povedati tudi to, da je fant že ou malega doma nezaželen. Oče delavec in noti šivilja sta ga, ker se v šoli ni učil (kako naj °* se, ko je imel vso bunkasto glavo!), privezala 2<* roke in noge k postelji in ga pustila po več dni

brez hrane. Ker je bil tudi ta »vzgojni ukrep« po mišljenju matere premil, pa je začela obešati pod strop. Sko­ro do mrtvega je bil pretepen vsak dan... Dan za dnem, dokler

*' prvič poizkusil. S trinajstimi leti je skušal po­begniti čez mejo... Tako se je začelo. Bil je v vzgojnih zavodih, se s/>ef vrnil, začel krasti in sapa-d e l v kriminal.

Mar .-e vam ne sn.ili fant, ki je okušal v življe­nju namesto ljubezni in skrbi samo zlo in dobrega doslej ni poznal? Mu zamerite, da se je tehtn.ca med dobrim ln zam, ki je v vsakem človeku, nagnila na fQpačno stran? Zakaj s prstom ne pokažete na ma-ffr> ki je tako nečloveško ravnala z lastnim otro­kom? Tudi drugi otrok te ženske gre po stopinjah starefšega brata. Boste dovolili, da bo uničila oba?

Lani sta brata pobegnila od doma in si na pro­stem, uredila »bunker«. Vanj sta znosila nekaj hra-jje i n obleke. Tu sta nameravala živeti. Ko so ju od-^ t t i , sta izjavila, da doma ne moreta vzdržati. Nečloveško ju tepejo ...

Skrbstveni organi na občini so skuZa'.i storiti, " c a r je bilo mogoče. Zdaj teče proti brezvestni mate-J » sodni jx>stopek zaradi grdega ravnanja z mlado­stnimi otroki.

Fant pa je na cesti. Kmalu bo polnoleten, in če 0 0 s takim živliemem nadaljeval, se bo selil iz za-P° r a v zapor. Izgubili bomo človeka!

če b i z razumevanjem stopili k niemu, mu podali roko in ga usmerili na pravo pot, bi morda v njem 'lobro zmagalo nad zlim. Se ie čas, da mu ponudite 'oko

D. L.

PODAJTE MU ROKO!

V s a k d a n o d p e t i h d o e n e . . .

Prav taka peč, v kakrš-no sta J a n k o i n M e t k a po r in i l a čarovnico, je b i l a V sredo z jutra j s red i No­vega mesta na moč segre­ta . Iz nje se je slišalo suml j i vo cvrčanje • . . Po­leg je na štedilniku v og romni sk led i pokalo , ko t da b i se topi lo žele­zo . . . P a se n i !

Mož v be l i ha l j i , v čepici Z zav ihan imi rokav i je obde­l o va l ve l ik k u p testa. Naspro­t i j e tovarišica M a j d a odvi­j a l a k u p čokolad iz papir ja ,

S t anka pa s i je nekaj zapi­sovala. Iz sosedne sobe so Skoz i p r i p r t a v ra ta k u k a l a Tedra, po lna nadeva iz mas la .

— K a k o lepo diši!

— Res? N a m p a ne! Tega duha se najemo, da smo ves dan s i t i . Raje i m a m v obl i ­cah k r o m p i r kot torte . . . — je povedal mož v be lem.

Ma jda pa : — Jaz pa meso. Zrezke

imama rada, s ladkar i j pa ne. P a pravi jo , kako lepo delo imamo in kako n a m je dobro, ko lahko pokušamo take do­brote. Saj n i res! Ves d a n o d pet ih do enih smo na nogah, letamo sem in tja, poskus imo p a n i k d a r nič. N e moremo . . .

— K a j p a doma? Ver jetno vs i občudujejo vaše sladka­r i je?

— D o m a pečejo največ mame, — se odrežeta obe to-varlšici hk ra t i .

Pogovar ja l i smo se še to i n ono. Povedal i so, da so te dn i dob i l i novo, moderno peč, p rebe l i l i so prostore i n se v splošnem »modernizirah«, č e bo podjetje »Pekari ja in slašči­čarna« dobi lo še en l oka l n a Cest i herojev i n mlečno re­stavraci jo v pros to r ih bivše gostinske zbornice, bodo tu­d i n j ihov i p ros to r i posta l i pretesni za delo. V s i tr i je i n tud i osta l i dve tovarišici, k i j i m pomagata p r i de lu, so v p o k l i c u zadovol jni . V zvezi s pok l i c em nimajo želja. S icer pa :

Ma jda : »Več izb ire v novo­meških trgov inah! Posebno za o t roka težko dob im , k a r i š čem. . . «

S tanka : »Da b i v o k v i r u stanovanjske skupnost i K a n -di ja , k i i m a že več servisov, deloval tud i servis za gospo­dinjske pomočnice. . . «

F a n i s i želi stanovanja a l i vsaj sobe. Zdaj stanuje v »luknji« n a Bregu , v ka t e r i sto j i odrezana poste l ja . . . I m a moža i n otroka.

Tako žive i n delajo l judje, k i imajo po mnen ju najmlaj­ših najbol j zav id l j iv pok l i c . Pečejo torte, piškote i n osta­le dobrote. V »Slaščičarni« n a G lavnem trgu, kamor nas otroc i najraje zvabijo, pa lah­ko v id imo, ka j vsak dan de­lajo od pet ih do ene . . .

Gasilci v Dol. Toplicah

Novomcfe kronijka • »Mat i ja Je Sel med komunste« ,

00 te d n i govor i l i p o mestu , ka j t i Star i pregovor: Svet Mat i j a led razbi ja , če ga nI, ga pa na rd i , le­tos n i obveljal . M r a z i n led sta b i l a pred Mat i j em in sta se obdr ­žala tudi v dneh po njegovem pra ­zn iku . V s i , stari l n m l a d i , že tež­k o čakajo, d a b i sneg skopne l . . .

• N a maškara di za najmlajše, k i je b i l a preteklo nedeljo v te­lovadn ic i osnovne Sole, je b i lo ve l iko moSkar, nekatere pa so bi le izredno lepe i n or ig inalne. Otro -čad, k i se je tu zbra la , se je prav l epo zabavala ob zvok ih jazza, za ­n i m i v o pa je b i lo videti nekatere Cicibane, k i so se že poskušali s tWistom.

• Očiščevalne skupine v mestu Se vedno pr idno delajo. Vsak dan odvažajo sneg n a kamion ih in vo­zov ih . N a G l avnem trgu so ga ze počistili, tako da je le tu in tam

OBVESTILO K a d a r želite vedeti, ka­

kšne prireditve so v dvo­ran i D o m a l judske pre­svete Novo mesto . . .

K a d a r želite vedeti, ka­kšni f i l m i so na progra­m u . . .

K a d a r želite rezervacijo dvorane . . .

K a d a r že.ite predrezer-vacijo vstopnic za vse p r i ­reditve . . . —

tedaj kličite telefon šte­v i lka 21-210!

ostalo ob robu ceste kos ledene površine.

• Otroške »hola hop« nogavice so prodaja l i po 300 d in p r i »Mod i « , je b i lo slišati po vsem mestu . Razen tega je b i lo naprodaj še nekaj drug ih stvari po znižanih cenah. K d o r je ime l srečo, da je v soboto zašel v to trgovino, Je lahko kup i l , d rug i p a ne, ka j t i v ponedeljek nogavic n i b i lo več. V navadi je, d a trgovine v izlož­bo obesijo lepak, kada r ima jo kaj naprodaj po znižanih cenah, za­kaj tudi tu niso napravi l i tega?

• Pretekli ponedeljek so b i l a jajca na novomeškem trgu še ved­no po 40 d in . B i l o j i h je dovolj in mnoge prodajalke so j ih odne­sle spet domov, ker n i b i lo kup ­cev. M o r d a drugič, če bo ceneje! — Dob i t i je b i lo k is lo repo po 120 d in , smetano v skodel icah po 100 d in , slrčke po 10 d in , fižol po 180 d in , jabo lka po 100—120 d in , radič na merice po 80 do 100 d in , zeljnate glave po 80 do 200 d in , pletenino, otroško konfekci jo in lončene izdelke. T u d i po seme­n ih za zgodnjo setev so začeli kupc i že kar p r idno segati.

• Gibanje prebivalstva: rodile so: Alojzi ja Korenčan z Zagrebške ceste — Bor i sa , Tončka Bratkovlč iz Košti&love 28 — Iztoka, M i l ena Sr lbar iz Kettejevega drevoreda — V l ad im i ro . — Poročili so se: S lav­ko Orahek, trgovski pomočnik lz Lokov, ln Alojzi ja Me r l i n lz No ­vega trga 2: F r anc Bojane, nvto-mthan lk . In Jožefa Ko legar , de­lavka, oba s Prešernovega trga 3: Alojz Z idar , ključavničar i z K o ­lodvorske 10, i n FrončiSka Koče-var, šivilja lz Novega mesto, i n ­ternat; M i l a n Pergar, Šofer s Trške gore, i n Mar i j a Kosec , otroška ne­govalka lz Part izanske 14. — U m r l a je: Ma r i j a F r a n k o , delavka s Ceste herojev 40, stara 50 let.

V nedeljo, 3. februarja, je b i l v D o l . Top l i c ah občni zbor gasi l ­skega društva. Udeležba ' je b i l a prav zadovol j iva. Iz poročil od ­born ikov Je b i lo razvidno delo i n

p o s l o v a n j e društva v preteklem letu. P G D v D o l . Top l i c ah šteje 37 akt ivn ih i n 32 podpo rn ih članov. De lovni načrt, k i so s i ga napra ­v i l i gasi lci v lanskem letu, je b i l v ce lot i izpolnjen. Prek gasilske­ga sk lada iz Novega mesta so dob i ­l i 45 m B cevi , dva ročna gasi l ­ska aparata, 3 gasilske pasove, dve reševalni v r v i , kar je vredno 127 tisoč dinarjev.

V l anskem letu se je izpolni la tudi dolgoletna želja topliških ga­silcev: kup i l i so avtomobi l za po­trebe društva. Avto je sicer že rabl jen, je pa povsem pr imeren i n so z n j i m zadovol jni , še bolj p a bodo, k o bo popravl jen.

Preteklo leto je Imelo društvo

• Letos bo C r n a gora izvozi la za 2 mi l i j a rd i 217 mi l i jonov d i ­narjev raznega blaga, kar je za mi l i j a rdo več kot l an i . Izvoz i z industri je bo za 88 odstotkov več­j i o d lanskega.

• Zagrebška teksti lna tovarna T V O R P A M namerava letos pro iz ­vesti b l izu 16 mi l i jonov metrov različnih tkanin , kar je za 20 od ­stotkov več kot lan i . Izvozil i bodo okrog 22 odstotkov vseh svoj ih iz­de lkov.

• Z a rekonstrukci jo mar ibor ­sk ih opekarn so odobr i l i 70 m i l i ­jonov dinarjev kredita .

nekaj praktičnih vaj , na kater ih p a b i želeli večjo udeležbo. K o se je topliško gasilsko društvo zdru ­žilo z društvom v Podturnu , so posla l i mlajšega člana na enote­denski strojniški tečaj v Novo mesto, letos pa nameravajo poslat i vsaj enega Člana v podčastniško šolo v Medvode .

N a občnem zboru so se pogo­varjal i še to in ono ter na pod­lagi predlogov sprejel i sklepe za delo v bodoče. D . G .

POZIV DRŽAVLJANOM K o m i s i j a z a v o l i l n e i m e n i k e o b č i n e

NOVO MESTO p o z i v a vse državljane, k i prebivajo na območju občine Novo mesto i n so spremenil i stano­vanje', in vse tiste državljane, k i so se odse­l i l i iz območja občine/ pa niso spremembe prebivališča jav i l i matičnim uradom oziroma kra j evn im uradom, da se do 7. marca 1963 javijo na kra jevnem uradu oziroma matič­nem uradu, na katerega območju prebivajo, oz i roma so prebival i . Državl jane pozivamo zato, ker se na podlagi pri jav oziroma odjav p r i pr i javno-odjavni službi vpisuje tudi v vol i lne imenike. H k r a t i pozivamo tud i vse ostale državljane, da se prepričajo, a l i so vpisani v vol i lne imenike.

Zoper državljane, k i ne bodo do 7. marca 1963 jav i l i sprememb prebivališča, bo uveden upravno kazenski postopek, i n sicer na pod ­lagi 33. člena P rav i ln ika o pri javl janju i n odjavljanju stalnega i n začasnega preb iva l i ­šča (Uradni list F L R J , št. 9-148/59).

Važen strokovni tečaj za gasilce Ob koncu januar ja je prire­

d i l a občinska gasi lska zveza v Novem mestu pomemben tečaj za gasilske stro jnike. V s a gasi lska društva na pod­ročju te zveze — i n teh je k a r 46 — imajo že svoje mo­torne brizgalne. Br izgalne pa so različnih znamk i n tipov. Zato m o r a stro jnik, k i z br iz ­gamo rokuje, poznati nje se­stav i n posebnosti , da ne p r i ­de v kritičnem trenutku v zadrego.

K e r pa so v gasi lskih druš­tv ih nastopi l i mars ik je m lad i

Solata i n s t r u p i i z ene t r g o v i n e Kmet i j ska zadruga Dolenjske T o ­

pl ice i m a v Straži prodaja lno, v kateri Je med d r u g i m možno k u ­pit i sadje, zelenjavo, umetna gno­j i l a , gradbeni mater ia l i n razne strupe za uničevanje sadnih in drug ih rast l inskih škodljivcev. Sa ­mo z ožjega področja (Straža, Vav ta vos) se iz te prodaja lne stalno oskrbuje približno 250 d ru ­žin, medtem ko je občasnih po­trošnikov, k i t am nakupujejo, ob­čutno več. V času, ko vedno bol j govor imo o modernizaci j i i n spe­cial izaci j i t rgov in , se zd i zadeva precej pereča, ka jt i kdo more j am­čiti, da je solata, k i jo prodajajo na i s tem pu l tu kot strupe, res čista. V trgovinic i , kjer je vse na k u p u , se kaj l ahko pr ipet i , da se zelenjava okuži s p r a h o m , k i se dvigne p r i premetavanju najrazlič­

nejšega blaga. Spričo dejstva, da ta prodaja lna v Straži nI od vče­raj, se upravičeno sprašujemo, a l i se je zanjo že pozanimal sanitarni inšpektor.

K o načenjamo to vprašanje, n i ­kako r nočemo zmanjšati ugled K Z Dolenjske Top l i ce , saj si ta socia­listična kmet i j ska pro izvodna eno­ta resnično pr izadeva odstranit i pomanjkl j ivost i i n izpopolnit i pro­i zvodn jo i n poslovanje. Potroš­n i k i v Straži, Vavta vasi l n v oko­liških kra j ih pričakujejo, d a bo ta prob lem k m a l u rešen, sicer pa je nova trgovina potrebna tudi za­radi hitrega razvoja straškega in ­dustrijskega bazena.

l judje — kar je edino prav i l ­no — je b i l o nujno potrebno dat i tem l judem dober stro­kovn i pouk v ravnanju z mo-to rkami . I n to se je zgodilo na predmetnem tečaju. Tečaj je b i l v učilnicah kmet i j ske šole na G r m u , kjer so ime l i tečajniki celotno internatsko oskrbo, ka j t i tečaj je traja l šest dn i , udeležilo p a se ga je 41 gasilcev. Tečaj je vod i l komand i r odreda obč. gas. zveze tov. Stane Zupančič, k i je zbra l okrog sebe štab pre­davateljev. Predavanja o mo-torkah, črpalkah, ust ro ju mo­torjev razn ih znamk, o uprav l janju mehanizma, kon­ze rv i ran ju i td . so se vrs t i la drugo za drug im. Med t em p a so bi le tudi praktične vaje z mo to rkami . Tečajniki so

z zanimanjem poslušali pre­davanja, v odmor ih pa so po­tekale živahne razprave. Ob koncu tečaja so b i l i tud i iz­p i t i , p r i ka te r ih se je poka­zalo, kako resno so tečajniki študirali, saj je b i l o k a r 9 odličnih, 18. prav dobr ih , 12 dobr ih i n le dve zadostni oce-

Tečaj je zaključil predsed­n i k občinske gasilske zveze tov. M a r t i n Cvelbar, k i je tu­d i razglasi l rezultate i n te­čajnikom prisrčno čestital..

Z a l o g a prejšnji teden: 3 v a g o n e l e s a . . •

V gozdovih straškega gozd­nega obrata je približno 70 do 80 c m snega. Letošnja zi­ma, kakršno tud i na tem po­dročju ne pomni jo že več de­set let, je povzročila' občuten zastoj p r i sečnji lesa. Proiz­vodnja je močno upadla že v novembru i n so v t reh oziro­m a štirih mesecih nasekal« to l iko kot običajno v ene f f l

ugodnem mesecu. Tedaj s°_ lahko vsak mesec odpremih po 70 vagonov drv, oglja, hlo­dovine i n ostal ih vrst lesne mase, prejšnji teden pa je znašala vsa zaloga dobre t r i vagone lesa. Za rad i nezadost­ne dobave lesa t r p i največje pomanjkanje domača lestns industr i ja , k i črpa surovine i z gozdov med Rogom, Sro-botn ikom i n L jubnom.

Č e z tri leta — domač terilen

KINO » K R K A « prikazuje:

samo danes. 28. februarja, s lo­venski m lad insk i f i lm

» K E K E C « Predstave ob 15., 18. in 20. u r i . Posebne predstave bodo za šol­sko mlad ino , razpored so pre­

jele matične šole.

1. do 4. marca ital i janski barvni c lnemaskop-

ski f i lm » D R A K U T M A Š Č E V A L E C «

Režija: L u i g l Capuano . Igrajo: B u r t Ne l son , Wand l sa G u l d a ,

A lberto L u p o . F i lmske novost i št. 7

Predstave: petek ob 15., 18. ln 20. u r i sobota ob 18. l n 20. u r l nedelja ob 10., 16., 18. i n 20. u r i ponedeljek ob 18. ln 20. u r i

Samo 5. marca jugoslovanski f i lm

» S I G N A L I N A D M E S T O M « Režija: 2 i k a Mitrovič. Igrata: Aleksander Gavrič, Ma r i j a T o -c inosk i . K r a t k i f i lm : Povest

Usta. Predstave:

ob 15., 18. in 20. u r i

6. marca ob 15., 18., 20. u r l . f i lm

» S L E P I M U Z I K A N T « Režija: Tat jana Lukačevič. Igra­jo: B o r i s i n Vas i l i j L ivanov ,

Mar i j a Striženova. K r a t k i f i lm : M o j dom.

Predstave: 6. marca ob 165., 18., 20. u r l 7. marca ob 18. u r i .

Predstave ob 10., in 15. u r l so p o enotnih , znižanih cenah

60 d in

V zadnj ih le t ih so se tudi p r i nas uveljavile tkanine i z nvlona, per lona, or lona i n dra lona zarad i t rdnost i , raz-teznosti i n odpornost i , v zad­n jem času pa posebno teri­len, ter i tal i n tergal blago.

Vse industr i j sko razvite države v čedalje večji me r i uporabl jajo sintetična v lakna, p r i nas p a moramo vsa ta blaga a l i surovine uvažati. Cez t r i leta (tako je predvi­deno) bomo tud i p r i nas imel i tovarno sintetičnih vla­ken, i n sicer v K o p r u .

Tovarna I P L A S v K o p r u bo proizvajala na leto 600 ton teri lena, ka r povsem u-streza potrebam domačega tržišča. Naša vo lnarska indu­str i ja bo potrebovala oko l i

6 m i l i j o n o v z a d o v o z n o pot

v š m a r j e š k e T o p l i c e Cesta od Kronovega do

Šmarjeških Top l i c je b i l a as­fa l t i rana že v letu 1959. Ta­krat je ostal neurejen samo dovozni del ceste od križišča do zdraviliških objektov. Prav tu dvigajo avtomobi l i obisko­valcev polet i mnogo odvečne­ga prahu, k i se usede po oko­l i c i . Tako gostje kot zdravi­liški ko lekt iv želijo, da b i asfa l t i ra l i tud i ta del ceste. K e r Je v ta namen zagotovlje­n ih 6 mi l i jonov dinarjev, lahko upamo, da se bomo še letos pr ipe l ja l i po asfaltu vse do zdraviliških stavb.

1400 ton i n bombažna indu­str i ja 4600 ton po l i es t rsk ih v laken iz te nove tovarne.

Ce domači ter i len ne bo dražji i n slabši od inozem­skega, bodo potrošniki prav gotovo rad i segali po njem, saj se že zdaj javnost moč­no zanima zanj.

Lepo dar i lo za šolarje je mlad inska povest

T . SELIŠKARJA

• JADRA NA ROBU SVETA

790 d in I z d a l a D O L E N J S K A ZALOŽBA

L J U D J E M E D S E B O J

Hvala lepa, stric iz Šmalčje v a s i !

Pre tek l i teden, ko so šli otroc i iz šole domov, je b i l a pot zelo s laba; pa tud i , če ne b i b i la , kdo ne prisede rad na voz i n se popelje pro t i domu. Ot roc i imajo že navado, da se rad i obešajo zadaj na soro, toda to pot .jim je voznik celo dovol i l , da lahko posedejo po praznem vozu. Se pridržal je konje, da se jc nabra la cela kop ica oko l i njega.

Človek b i m i s l i l : dobrosrčnost pač še nI povsem ugasnila. Toda str ic so ime l i drugačno nakano, pa ne t is t i , k i je voz i l , marveč »prisednik«, k i j c če­merno sedel poleg njega.

Otroc i so lepo posedl i po vozu drug poleg dru­gega i n veselja n i bi lo ne konca ne kra ja . Toda ne dolgo. Nenadoma je »prisednika« nekaj prešinilo. Vze l je vozn iku bič in začel mlat i t i po živi kop ic i , da b i se človeku vol v ze ln iku sm i l i l , če bi ga tako tepl i !

Izvedeli smo, da so b i l i »stric« doma iz šinalčjc vasi p r i Šentjerneju. Prihodnjič pa bomo take »do­brotnike« navedl i :. imenom, p r i i m k o m i n hišno številko njihovega bivališča. B i bi lo vendar škoda, če b i šla imena tako »plemenitih ljudi« v pozabo!

Z a zdaj pa : hvala lepa, str ic iz šmalčje vasi !

»Posadka« najslajše novomeške kuhinje

Tu nastajajo torte na teko­čem t r a k u . . .

MEDOBČINSKE TEKME V SMUČARSIKH SKOKIH

umno v ovinek i n dol ino ! Prizorček s sankaških tekem .* V o n>eških tabornikov: tekmovalne sani je tabornik zdelal sam; p r v i del lahko posebej k r m a r i — nekakšen

»domači bob« skoraj . . .

Preteklo nedeljo je občinska zve­za za telesno kul turo v Novem mestu organizirala medobčinske tekme v smučarskih skok ih , k i se j ih je prot i pričakovanju udeležilo oko l i 100 tekmovalcev iz Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega in K r ­škega. K l j ub temu da vreme ni bilo pr imerno za tekmovanje, so lahko organizatorji v celoti zado­vol jni , zakaj tekmovalci so pr ika­zal i veliko hrabrost i , tako d a je tekmovanje v vseh pogledih uspelo.

Rezultati tekmovanja : Č L A N I — 25-metrska skakalnica:

1. Janez Globevnik (N . mesto) (22,5, 23) — 207,7 točke, 2. B runo K o p r i v n i k (N . m.) (22, 22) — 200.1, 3. Mar jan Slak (Trebnje) (19,5 , 20,5) — 189,0, 4. Derv in Oplotn ik (K r ško ) (17, 18) — 168,0, 5. Janko Cečelič (N . m.) (19,5, 20,5) — 163,5 , 6. Z latko Jurnjevčič (Črnomel j ) (22,5, 22) — 160,5. 7. Jože V ide (Šentjernej ) (17,5, 18) — 133.2, 8. L jubo Lužar ( M i m a peč) (15,5, 19,5) — 103,5.

Odlično razpoloženi Globevnik je premagal konkurenta K o p r i v n i k a , k i na tem tekmovanju ni b i l v obi ­čajni f o rmi . O d ostal ih tekmoval ­cev moramo zlasti omenit i S laka iz Trebnjega, k i je z doseženim 3. mes tom prekosi l samega sebe. Po naši oceni bi zaslužil nekol iko višjo uvrstitev Jurnjevčič iz Čr­noml ja .

M L A D I N O — 25-metrska ska­ka ln ica : 1 M i r o Benc ina (N . m.) (21, 21) — 202,8 točke, 2. Tone Vesel ( N . m.) (21, 21) — 196,5, 3. M a r t i n B ruda r (N . m.) (19,5, 20,5) — 195,0, 4. F r anc Bračun (K r ško ) (20, 20,5) — 193,5, 5. Mar ­jan B o h (N . m.) (18, 19,5) — 183,9, fi. Vanjo Berger ( N . m.) (20, 19,5) — 177,9, 7. Božo K ravca r (Treb­nje) (16, 18) — 166,2, 8. M o j m i r

Bravo, k a n i ž a r s k i s t r e l c i ! Kaniiarski strelci , k i uspešno

DPn 1° fe T r s t o l e t v s k I o p u

dat i S v ° b o d e , so imel i p r e d ne-c e v * o b č n i z b o r Sekc i j a strel ­ah., s t e J e 32 članov, članic in pio-p J ^ v . simpatizerjev tega športa Ski,» • ** vel iko več, zato naj b i vej f 3 " članstvo še povečati. T o j J . J a Predvsem za p ion i rsk i kro­či«,; 6 a ° o vodi l eden starejših S v ™ ° » - P ionir j i p a naj b i imel i •£»>• ^ t o p n i k a tudi v sekcij-

-™> upravnem odboru . l e t i J« b i l e d i n i rekvizit ena

s n « L P u S k a , kasneje p a so J ih t ^ ^ s p e v k l članov nabavi l i 12. S s k e m u s J ' 1 1 ' kanižarskemu strel-pogojj s Bortu zagotovljeni osnovni črtna m nož i čen razvoj. Na -B a n - « S * ' 1 2 ' e t a v leto števil­i h ' " a 5 o p i m tekmovanja - so Slir b l l i Kanizarcane , d a so po-,Jr " pravi mojs t r i v streljanju z JJčno puško. Uspehi so vpl iva l i na '•'novo nadaljnje de lo : k u p i l i so ^ ' " t a l i b r s k e puške in maloka l i -. J 5 "M specialno pištolo ter tako

Pline" t U d i d r U £ e s t r e ! s k e d i s c l " 1?

M T Poročila predsednika JOžeta bih e t a 1° b l l ° razvidno, da so y ^ organizatorji številnih občin-j j j " tekmovanj, kjer so redno na ekir> z v e * ek ipami . 10-člansku tudi l z Kanlžarice Je tekmovala C v okrajni strelski l ig i , naj-Prvi s t r e ' c i pa so nastopali na "em t v l n Posameznikov v okraj -ž e n ' . l n republiškem mer i lu . T u d i l a

5 * * ekipa je uspešno tekmova-o&ina! 8 0 d e k ' c t a nastopila na t e t ^ * e r n in okra jnem prvenstvu l * * r i b o r u r e P U b l l š k e m p r v e n s t v u v

v ^ 3 2 * " tega kanižarski strelci že trohr, sodelujejo na strelskem ^ i e a K » r - l c - v a c - V a r a ž d i n - K a n i -druo"' T o tekmovanje je vedno v 'žrain k r n J u ' v s a k 0 l e t 0 p a o d " trobi?. P o tri tekme. Vrednost tega

] a Je še tol iko večja, ker

zbližuje strelce naših krajev s so­sedi na hrvaški s t ran i .

N a občinskih tekmovanj ih so bi ­li vedno najboljši, zmagal i pa so tudi na zadnjem troboju v Varaž­d inu . L a n i osvojenih osem poka­lov ( od teh so j i h pet preje l i v trajno last i i n številne d ip lome zgovorno dokazujejo, d a so K a n i -žarčani res mojst r i v streljanju.

K l j ub vsem uspehom pa imajo tudi težave. S lab i n netovariški od ­nos nekaterih strelcev do vodstva

fc-kcije, nedisc ip l ina posamezni ­kov na tekmovanj ih in še nekaj drugih napak bo treba odprav i t i , če bodo hotel i še kaj več doseči. Z matičnim društvom naj b i še bci j sodelovali i n skušali dobit i več sredstev, k i j i h spričo dose­ženih uspehov tudi zaslužijo.

Novo vodstvo sekcije, k i ga se­stavljajo Filipaš, Sterk, Suštarlč, Jankovič in Breznikar , si bo priza­devalo za še uspešnejše delo. Že­l imo m u , d a b i uspelo! — k o

Letos enotna ž e n s k a republiška odbojkarska liga

Pisal i smo že, d a bo letos zvezna Ženska odbojkarska liga razformi-rana , k a r bo verjetno tudi držalo. H k r a t i smo omeni l i predlog o ustanovitvi nove slovensko-hrvatske lige, v kateri naj b i igralo deset ekip iz obeh republ ik . Danes že vemo, da bo zvezna odbojkarska liga ukinjena, namesto predlagane slovensko-hrvatske lige p a b i usta­novi l i enotne republiške lige, v ka­terih naj b i Igrali tud i prejšnji zvezni ligaši. Z a žensko odbojkar­sko ekipo novomeškega Partizana je to pomembno , ker zadeva novi predlog dekleta, k i so v preteklem letu osvojile drugo mesto v re­pub l ik i i n b i v vsakem p r ime ru sodelovale v kval i f ikaci jah za vstop oa višje tekmovanje.

T a k o bodo letos dekleta verjet­no igrale v okrepljeni republiški l igi in se poleg Mar i bo ra , L jub­ljane, B ran ika , Tr ig lava , K a m n i k a ln Jesenic potegovale za prvo ozi­roma drugo mesto, k i vodi na za­ključni turni r . L e t a bo določil prvaka Jugos lav i j e . 'Tako bi na za­ključnem turnir ju sodelovalo iz Srbi je 5 ek ip , iz Slovenije In H r ­vatske po 2, iz Makedoni je , Bosne

in Hercegovine ter črne gore po ena.

Se nekol iko o ženski ek ip i , k i bo letos zastopala naše barve: trenutni položaj je zelo s lab; de­kleta n ima jo rednih treningov, zato letos ne moremo pričakovati kakš­nih večjih uspehov. G l avn i kr ivec za to je pomanjkanje prostora za treninge. T a k o mora jo dekleta ča­kat i , da bodo trenirale na pro­stem, kar bo verjetno možno šele pred tekmovanjem. S d

Belavič (N . m.) (18, 18,5) — 164,1. 9. Jože S rov in ( M i r n a peč ) (19,5, 18,5) — 163,2, 10. Ivan Strle (Kr ­ško) (16,5, 17) — 161,4, 11. Nace Bratkovič (Šentjernej ) (15, 17,5) - 160,5, 12. S lavko K o s (N . m.) (15, 17) — 159,3, 13. Ivan Stan-gelj ( N m.) (18,5, 18,5) — 155,8, 14. R u d i Ah l i n ( N m.) (18, 17,5) — 154,2, 15. Jože Gladek (Črno­melj) (20,5 , 20) — 152,7 i td .

Konkurenca je b i l a p r i mlad inc ih izredno vel ika. Favor i t i so v ce­loti pot rd i l i svoj renome. Predvi ­dena borba med Benčino in Ve­selom je izostala, ker je Benc ina nesporno dokazal , da je najboljši. Za drugo mesto sta se potegovala tudi B r u d a r in Bračun, k i sta še z ostal ima dvema tvori la posebno skupino .

MLAJŠI P IONIRJI — 15-metrska skakalnica : 1. M i h a Legan (N . m.) (12,5, 12,5) — 184,1, 2. Boštjan Spi ler ( N . m. ) (11, 12) — 168,7, 3. S lavko Pajič (N . m.) (9, 9) — 154,4, 4. Igor Bostič (Krško (12, 12) — 149,5, 5. Alojz Vojščak (Ve l . Gaber) (12, 11,5) — 143,6, 6. Drago Lampe ( N . m.) (12,5, 11) — 131,5, 7. Bogdan Zaje (M i rna peč ) (14,5, 13) — 124.0, 8. Jože Levičar ( N . m.) (13,5, 13) — 120,3, 9. Stanko Gazvoda (N . m.) (10,5, 10,5) — 116,1, 10. Janez S l i vn ik (N . m.) (6,5, 5) — 60,0 i td .

P r i mlajših p ionir j ih je prijetno presenetil MIha Legan, k i je pre­magal telesno krepkejše tovariše. Njegova zmaga je povsem zaslu­žena, saj je pokazal odličen slog, k. ga na tem tekmovanju lahko štejemo med najlepše. T u d i Pajič je dosegel visoko oceno predvsem na račun dobrega sloga, špi ler je ponovno potrd i l zmago s prejš­njega tekmovanja.

STAREJŠI P ION IRJ I — 15-mctr-ska skakalnica : 1. Janez Dol jak (N . m.) (13, 12) — 192,7 točke, 2 Ju re Legan ( N . m.) (13, 12,5) — 184,0, 3. Dušan Jer lah (Ve l . G a ­ber) (13, 14,5) — 181,0, 4. Stane Gabr i je l (Trebnje) <11,5, 12) — 173,6, 5. Drago S i l a (Trebnje) (11, 12) — 177,7, 6. Peter Bregar (Ve l . Gaber ) (12, 11) — 170,2, 7. Stane F i n k ( N . m. ) (11, 12) — 167,2, 8. Branko Praznik (šentlovrenc) (10,5,

15 n o v i h r o k o m e t n i h s o d n i k o v

16. i n 17. februarja je b i l v No­vem mestu rokometni sodniški te­čaj. Udeležili so se ga tovariši i n tovarišice iz Novega mesta, Čr­nomlja , Dragatuša In Mirne peči.

Tečaj je organiziral zbor sodni­kov p r i Občinskem rokometnem odboru Črnomelj i n je uspel , saj so vsi tečajniki uspešno opravi l i izpit. M e d tečajniki je bi lo več ro­kometnih igralcev, k i so opusti l i tekmovanja i n hočejo sedaj vzga­jati m l a d i rokometni r od .

Izpite so oprav i l i : V l ado Vrlinič, Peter Stefanič, Božo Nahtigal , Dra ­go črnič, Jožica Fu r l an , Ivica Ka j -gelj, Štefan G o r i c , Alo jz Novak, F ranc K ra l j , Alojz Košir, Ivan S i -inoiiič. K a r e l Degen, Franc K a z ­ina , R o m a n K r a l j i n F ranc Pa-cek.

N o v i m rokometn im sodn ikom če­stitamo! , M k .

11) — 163,8, 9. Andrej Mohorič (N . m.) (11, 10) — 162,7, 10. Jože Slajkovec (N . m.) (10,5, 10) — 160,8, 11. Peter T u r k (N . m.) (10,5, 10,5) — 160,8, 12. Lojze K o ­šir (M i rna peč) (12.5, 15) — 158,5, 13. Anton Ojsteršek (K r ško ) (15, 12) — 156,7, 14. Darko Naraglav (K r ško ) (9,5, 9) — 156,3, 15. M a ­rinko Platiša (N . m.) (11, 9) — 149,8, 16. S i lvo Potočar (Šentjer­nej) (12,5, 10) — 147,3, 17. Iridi j Belavič (N . m.) (11, 11) — 139,4, 18. Mar jan Pire (N . m.) (11, 9,5) — 136,8, 19. Mi t j a Berger (N . m . (11,5, 11) — 136,8, 20. Jože K o ­čar (Ve l . Gaber ) (15, 16) — 135,7 i td .

P r i starejših p ionir j ih je zan imi ­vo zlasti to, da je absolutni re­korder v dal j inah Kočar zasedel komaj 20. mesto. T o kaže, da so bi l i najboljši zlasti t ist i , k i so Imeli dober slog in vsaj povpreč­ne daljine Druga zanimivost v tej skupini je, da je Dol jak dokaj lahko zmagal i n da je drugo me­sto zasedel Jure Legan, tako d a sta na tem tekmovanju dosegla ve-lih uspeh brata Legan. In še tre­tja zanimivost: tekmovalc i iz tre­banjske občine so se odlično uvr­st i l i , kar kaže, da t a m posvečajo pionir jem precej pozornosti .

Tekmovanje je v celoti uspelo

Okrajno prvenstvo posamezni­kov v kegljanju

V Kanižarici se je pričelo okraj ­no prvenstvo posameznikov v keg­l janju, i n sicer p rva dva nastopa dvakrat po 200 lučajev. Nastopi la je prva tretjina tekmovalcev. Na­stopajo tekmovalc i iz Novega me­sta, Črnomlja, Met l ike ln Šentjer­neja. Man jka jo samo tekmovalc i Dolenjskih Top l i c , k i so na prven­stvu posameznikov vedno Imeli v i ­dno vlogo.

V p rv ih nastopih je b i l dvakrat dosežen rezultat nad 800 kegljev. Zaenkrat vodi član Pionir ja (Novo mesto) Mar jan Venta , k i Je tudi dosegel najboljši rezultat 816 keg­ljev. NJemu sta b i la najbolj b l izu As;.ni iz Kanižarice in Klobučar (Novoteks ) . Razočaral p a je član

Pionir ja Hrovat , k i je edini do­segel manj kot 700 kegljev.

Dosedanji rezultati: Venta 1574, Asanl 1552, Klobučar 1548, Polvvič 1538, Dunišič 1511, P lut 1507, B a -dovinac 1493, Vo l f 1488, Gričar 1485, Hrova t 1443.

Tekmova l c i so se prv i dan pr i ­toževali nad s labim sojenjem, kar pa se bo v noslodnjih nastopih go­tovo popravi lo . V soboto in ne­deljo nastopi v Kanižarici nasled­njih 14 tekmovalcev, med tudi večkratni dolenjski prvak Jože Mrz lak iz Novega mesta. 9. in 10. marca p a nastopi poslednj ih 14 tek­movalcev, nato p a bo Imelo naj­boljših dvajset še en nastop na Plonir jevem kegljišču. (en)

Pohval it i mo ramo izredno hrabrost tekmovalcev, k i so kl jub izredno težkima skakalnicama skakal i brez strahu. Organizatorj i so se bal i , da bo več poškodb. B i l o pa je precej manjših prask, le ena bolj resna.

Ob koncu tekmovanja so prejeli najboljši d ip lome občinske zveze za telesno kul turo . S d

š o l s k o športno društvo Ž u ž e m b e r k je tekmovalo

V o k v i r u športnega dne je šol­sko športno društvo Žužemberk priredi lo smučarske tekme v smu­ku i n skok ih .

Rezultat i : mlajši p ionir j i ( IV., V . i n V I . razred) : 1. N ine K u s t r l n 15,9, 2. Lado Pelko 18,8, 3. Dušan Ožbolt 18,9.

Starejši p ion i r j i : 1. Jure Mohor -čič 24,1, 2. Zvone Bo ldan 26,3, 3. Jože B a n 27,9.

Mlajši p ionir j i (II. — III. raz­red): 1. do 3. mesto si dele: F ranc i Jernejčič, Da rko Pucel j , Lojzek Kozo le .

S k o k i : 1. Jure Mohorčič 10 m , 10,5, 11, 2. Ivan Ore l 5,5, 6, 6,5, 3. Stane Košiček 6,5, 7,5, 7,5.

M . J .

OSMI TELOVADNI DVOBOJ KARLOVAC : NOVO MESTO

P r i j a t e l j s t v o i n s o d e l o v a n j e m e d k a r l o v š k i m i i n n o v o m e ­šk imi t e l o v a d c i se j e p r i če lo že p r e d v o j n o . T a k r a t s o k a r l o v -ški S o k o l s p a d a l p o d n o v o m e š k o ž u p o , k o t n a m je p o v e d a l k a r l o v š i t e l o v a d n i v e t e r a n » C i č a « i n o m e n i l , d a j e i m e l t a k r a t t e sne s t i k e s t o v a r i š e m P a p e ž e m , v o d j o n o v o m e š k e g a S o k o l a .

P o n o v n a s r e č a n j a s o se p r i če l a p r e d 8 l e t i , i n to i z m e n i č n o v K a r l o v c u i n N o v e m m e s t u . L e t o s j e b U o t e k m o v a n j e v K a r ­l o v c u . N a j o m e n i m , d a n a š a d e k l e t a i n t u d i f ant j e z n e k a j i z j e m a m i l e to s n i s o b i l i d o v o l j p r i p r a v l j e n i . D e k l e t a , i n t o s a m o t r i , s o š l a n a t e k m o v a n j e b r e z t r e n i n g a , d v e p a s t a b i l i p o š k o d o v a n i .

T e k m o v a n j e se j e p r i č e l o v s o b o t o p o p o l d n e . F a n t j e s o začel i s p r e s k o k o m čez k o n j a . Z m i n i m a l n o r a z l i k o , 15 s t o t i n k , s o z m a g a l i K a r l o v č a n i . N a j b o l j š o o e e n o , (9,85), s t a p r e j e l a I v a n o v i č ( N o v o mes to ) i n C v e t k o v i č ( K a r l o v a c ) . T a k o j z a n j i m i s o s k a k a l a d e k l e t a . N a j b o l j e j e i z v e d l a p r e s k o k I v a n k a H r a ­s tov i z K a r l o v c a ($,40), t a k o j z a n j o p a se j e u v r s t i l a n a š a S i t a r j e v a (9,35). D r u g a d i s c i p l i n a j e b i l a z a f an t e d r o g , z a d e k l e t a p a g r e d . N a d r o g u s o b U i b o j š i naš i t e k m o v a l c i , i n t o z a 76 d e s e t i n k točke , t a k o d a s o p o d v e h o r o d j i h v o d i l i . N a j ­bo l j š i p o s a m e z n i k Je b i l I v a n o v i č (9,45). N a š a d e k l e t a s o i m e l a n a g r e d i s m o l o . P o h v a l i m n a j k o m a j š t i r ina js t letno C v e t k o U r b a s , k i j e s v o j o v a j o l e p o i z v e d l a , n a ža lost p a j e i m e l a p r e m a l o težk ih p r v i n , j e z a to o c e n a b i l a p r e n i z k a . K a r l o v č a n -k e s o b i l e n a g r e d i p r e c e j z a n e s l j i v e . N a j t e ž j o v a j o j e i z v e d l a D i m o v i č e v a ; p r e j e l a j e t u d i n a j v i š j o o c e n o (9,55). P o t r e t j i d i s c i p l i n i , k o n j u z r oča j i , s o K a r l o v č a n i spet p r e h i t e l i N o v o -m e š č a n e . R a z U k a p o t r e h o r o d j i h j e b i l a 0,57 točke . N a j b o l j š i je b i l p o n o v n o I v a n o v i č (9,75).

D r u g i d e l t e k m o v a n j a j e b i l zveče r . K a r l o v š k o o b č i n s t v o j e t o p l o p o z d r a v i l o v s e t e k m o v a l c e . P o I z m e n j a v i s p o m i n s k i h d a r i l i n p o r a z v i t j u p r a p o r a k a r l o v s k e g a t e l o v a d n e g a d r u š t v a , s o t e k m o v a l i f ant j e n a k r o g i h . .Najboi js i M U I U V M « j e u u K a r l o v č a n P r e z e l j (9.78), t a k o j z a n j i m p a na š I v a n o v i č (9,60). K a r l o v č a n i s o p o tej d i s c i p l i n i v o d i l i z a več ko t 5 točk . D e ­k l e t a s o n a b r a d l j i p o k a z a l a svo j e s t a r e va j e , n a j b o l j š a je b i l a D i m o v i č e v a (9,78). N a š a d e k l e t a , p o s e b n o C v e t k o , j e o v i r a l a p r e v i s o k a lest v i n a . N a b r a d l j i s o naš i f a n t j e z 0.18 točke p r e h i t e l i K a r l o v č a n e . N a j l e p š o i n na j tež jo v a j o j e i z v e d e l n a š I v a n o v i č i n z a n j o p r e j e l o c e n o 9,93. V p a r t e r j u z a d e k l e t a j e i m e l a n a j l e p š e s e s t a v l j e n o va j o I v a n k a H r a s t o v , n a j v i š j o o c e n o p a j e p r e j e l a D i m o v i č e v a . N a j m l a j š a t e k m o v a l k a U r b a s o v a j e va j o l e p o i z v e d l a , l e š k o d a , d a j e v a j a v s e b o v a l a p r e m a l o težk ih p r v i n , e n a k o k o t n a g r e d i . V m o š k e m p a r t e r j u j e p o ­n o v n o z m a g a l I v a n o v i č (9,70), v r s t a K a r l o v c a n o v p a j e r a z l i k o p o v e č a l a i n z m a g a l a s 7,23 točke r a z l i k e .

N a j b o l j š a p o s a m e z n i k a s t a b i l a t a k o k o t l a n i D i m o v i č e v a i n I v a n o v i č .

V t e k m o v a n j u s ta n a s t o p i l a t u d i d v a m l a d i n s k a r e p u b l i ­ška r e p r e z e n t a n t a , i n t o C v e t k o v i č , k i j e l e t o s ' z a s t o p a l H r v a t - ^ s k o , i n P a v l i n , k i j e b i l v s l o v e n s k i r e p r e z e n t a n c i l a n i , l e t o s -p a j e b i l p r v a r e z e r v a .

M e d t e m k o j e C v e t k o v i č o d l a n s k e g a l e ta I z r e d n o n a p r e ­d o v a l , p a j e n a š T i n e o s t a l s k o r a j n a i s t e m n i v o j u , t a k o d a . g a j e C v e t k o v i č p r e h i t e l z a 1,35 točke .

Z m o š k i m i s o d n i k i le tos n i s m o b i l i p r e v e č z a d o v o l j n i , k e r . s o p r e v e č o c e n j e v a l i l e l e p o t o i z v e d b e . Z a r a d i t e ga j e b i l n a j ­bo l j o š k o d o v a n na š t e k m o v a l e c I v a n o v i č , k i j e z a s v o j e v e l i k o težje v a j e p r e j e l le m a l e n k o s t bo l j še o c e n e k o t o s t a l i . Ž e n s k e s o d n i c e , m e d n j i m i j e b i l a t u d i A n č k a M a j d i č i z L j u b l j a n e , so o c e n j e v a l e od l i čno l n s o b i l i z n j i h o v i m i o c e n a ­m i z a d o v o l j n i t a k o g l e d a l c i k o t t e k m o v a l k e . T o v a r i š i c a M a j -d i č e v a j e ze l o p o h v a l i l a I v a n o v i č a i n d e j a l a , d a b i se s s v o j i m i v a j a m i , p o s e b n o n a b r a d l j i i n v p a r t e r j u , l a h k o u v r s t i l v s l o ­v e n s k o r e p r e z e n t a n c o . ,

S t e m s r e č a n j e m so k a r l o v š k i i n n o v o m e š k i t e l o v a d c i še bo l j u t r d i l i p r i j a t e l j s k e v e z i .

R E Z U L T A T I : M O Š K I : 1. I v a n o v i č (N . m.) 58,23 ; 2. P r e z e l j (K ) 57,34; 3. C v e t k o v i č (K ) 56.Ž3; 4. M a g d i č (K) 55,50; 5. P a v l i n (N . m.) 54,88; 6. P e t e l i n (N . m.) 53,15 i t d .

D E K L E T A : 1. D i m o v i . - (K ) 37,78; 2. H r a s t o v 1 (K) 36,85; 3. G a v r i č (K ) 35,25. M A R J E T A P O T R Č

Š E 0 TELESNI VZGOJI V V I D M U - K R Š K E M Občni zbor T V D Partizan-Celu-

lozar In delovanje tega društva je našlo v zadnj ih številkah Dolenj ­skega l ista precej prostora (menda več kot skupaj v vseh letih do sedaj). Vanj so se obregni l i raz­lični ljudje, največ pa je bi lo se­veda tak ih , k i nimajo dovol j jas­n ih pogledov na šport in telesno vzgojo a l i p a sploh ne poznajo b i stva prob lema (čeprav b i ga mo­ral i ) . T o je napoti lo tudi mene, da b i skušal opozor i t i n a nekatera dejstva, k i so za telesnovzgojno dejavnost v Vldmu-Krškem bistve­na. Z a vsak industr i j ski kra j , po­sebno za mlad , je značilno, da v id imo mlad ino na vseh konc ih In kra j ih . T u d i v Vidmu-Krškem je je dovol j , č e od te kopice mla ­dih l judi odštejemo tiste, k i ho­dijo v Krško samo v šolo, tiste, ki Jih te vrste svobodna aktivnost ne zan ima, ln tiste, kater ih starši niso preveč naklonjeni telesno-vzgojnl dejavnosti , se bo ta ko­pica zelo zmanjšala.

V ldem-Krško Je premajhno me­sto, d a b i l ahko svoje športne moči deli lo na deset s t ran i . Zato Je

boljše in nujno, da goj imo samo tisto, kar mlad ino zanima ln kjer imamo uspehe. S a m o široka osno­va n a m da s selekcijo kvaliteten vrh (s item p i ramide v športu) . D a pa plavanje in rokomet privlaču­jeta otroke, n i težko opazit i . Za in ­teresiranost so pokazal i tudi starši s pri javl janjem otrok v plavalno šolo, k i je, žal, zaradi objektivnih vzrokov nismo ime l i . Osta l ih te-lesnovzgojnlh dejavnosti: smučanje, namizni tenis, svobodna telovadba ne b o m omenja l , čeprav je tudi tu pieetklo vel iko znoja, kar je k r i ­t iku »izjalovljenega občnega zbo­ra« ostalo neznano.

Naslednj i p rob lem, k i bi ga rad navedel, so pogoji za telesnovzgoj­no delo. Poglejmo športne objekte v našem mestu, ln videli bomo, kaj Ima mlad ina ln ko l iko zelene površine b i prišlo na posameznike (oprostite, p r i t em ne m i s l i m n a Žvlko a l i na travnik pred mest­n i m b l okom) . In če od tega od ­štejemo še stadion Mati je Gobca , k i služi samo t is t im, k i imajo denar (m lad ina ga n ima ) , n a m ostaneta samo srednjeveška telo­vadnica ln bazen, č e si kdo upa

trdit i , da ta dva »osamelca« nista dovolj zasedena, m u , oprostite, mo ­r a m reči, da res n i m a po jma , kaj se godi p n nas. S tem seveda no­čem reči, da so ljudje popo lnoma brez razumevanja, saj so nekateri gledali sto let nazaj (Hočeva r ) , nekatere p a so »odžagali« (samo prej smo dob i l i bazen). In če bo sreča, bomo morda čez pet a l i deset let svečano odpr l i novo igr i ­šče. U p a m , da ne bodo na njem zrastle med tem časom kakšne de­lavnice a l i skladišča.

V članku, k i je bi l objavljen 7. februarja, sem zasledil , da pisec članka tov. Kaste l l c t rd i . da je bi ­la večina sestankov upravnega od ­bora nesklepčnih. T u b i p r i pomni l , da b i b i la sklepčnost samo takrat, če bi b i l upravni odbor sestavljen samo lz štirih aH petih članov, k i so najbolj »čez les«, da trosijo svoje sile l n čas zastonj, ke r j i h več, na žalost, n i dob lU .

Po navadi p rav imo, d a se vsa stvar začne ln konča prt dinar ju . T u d i m i se m o r a m o vrteti okoH naših »sedemnajstih dinarjev«, k i so v pr imer javi s prejšnjimi leti

rekordni . Oprostite, n a m telesno-vzgojnim delavcem je dovol j , d a se kdaj pa kdaj kdo spomni i n bodri lno reče: »Več sredstev za šport i n telesno vzgojo!« Noben »žakelj« še n i stal s am pokonc i in tud i naš noče. Ce b i pobrska l po spominu , b i v zadnjih petih le­tih težko našel športno prireditev ali konferenco, kjer b i b i l pr isoten kdo izmed vod i ln ih i z podjetja, ka ­terega po lovico imena nos imo. Zakaj? M i smo se vel ikokrat vpra ­šali l n dob i l i smo precej točen odgovor. Prav zato je b i lo na le­tošnjem občnem zboru Part izan-Celulozar (na prejšnjih tudi ) naj ­več govora o f inancah i n društveni cek l i — k i n u .

Z a konec še-tole: pisec je nared i l telesni vzgoji i n športu v V i d m u -Krškem medvedjo uslugo. Sedaj je še tista peščica entuziastov, k i smo j i h ime l i , začela izpregati . I n verjemite, ne zato ker se čuti kr iva , ampak zato, ke r se Ji zd i neumno požirati kis le kumar ice za tisto, k a r so dela l i z veseljem i n v svojem prostem času.

N iko Zibret

V SLOVO NEPOZABNEMU T O V A R I Š U

tsd n .? k ra tk im smo spremi l i na Van«' p o u našega sodelavca to-kot . . A l b ' n a Danka . A l b in je živel saj 5 t u d e n t v težkih razmerah, zvijati ' e m o r a l skoraj s am pre­r an i ! , ; kar jc za nas danes težko «a i«, J l v o T a k o J PO okupaci j i so žeie^f/ll kot talca ob min i ran ju

praškega nadvoza p r i Krškem. Ceiu.^pJni se je zaposl i l v tovarni ^ t i v n * k o t v o d J a laboratori ja . taa.V?0 Je delal v raznih organi­ma ' 7 1 " i društvih. B i l Je eden ta J v a y , u n ustanoviteljev športne-"ope! " v tovarni , k i je dosegel k . U s P e h e . Organiz i ra l i n vodi l le K-T1? delovne akcije, o d kater ih ko, ! " 1 6 1 a k t l v g l a v n e v l r e dohod-

sloni? M ustanovi l p o d okr i l j em PousT " " 6 podružnice Jazz oktet. l n ^ M Je skoraj same začetnike s tee« t c m žrtvoval ogromno pro -I n ' 9 časa. K o t odličen pianist S r - J i 'J J° 2 oktetom sodeloval "Hvi , 7 5 0 , 1 pr i redi tvah in tako 'JtBi Pogoje za družabno »iv-tej, J e v našem kraju. N a podlagi ti ie-^Pehov Je s indika lno podruž-lavftr e n l l a razširiti glasbeno de-tbji ?"t ln Je nabavi la garnituro

^ " b e n t o v za godbo na piha la . S la?* 1955 Je b i l A l b i n eden o d " ' e l i t i Pobudnikov za gradnjo M ,., <*• Pozneje Je kot dolgolet-\ ™ « i o n n r raznih strelskih fo-K"ru,V " " P 8 1 skupno z d rug imi or-Je t ? r a t i gradnjo strelišča. V o d i l " i * « n e trenlngo ter organiz ira l

tekmovanj . K o t odličen

Etrelec ter republiški vaditelj ln sodnik Je prejel številna od l ikova ­nja ln priznanja. K o t vztrajen or ­ganizator je vel iko pr ipomogel k razvoju strelstva v Posavju.

ALBIN DANKO

Zarad i vsestranske prizadevnosti Je b i l v podjetju na različnih de­lovnih mest ih vodilnega značaja in Je povsod dosegel lepe rezultate.

č lani kolekt iva smo m u za vse to hvaležni i n ga bomo kot zgled­nega sodelavca ln tovariša ohran i l i v najlepšem spominu . M . S .

V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 1. marca : A l b in Sobota , 2. murca : Radoš Nedel ja , 3. marca : M i l ena Ponedel jek, 4. marca : K a z i m i r To rek , 5. marca : Janez Sreda , 6. marca : Dan i c a Četrtek, 7. marca : Tomaž

ZAHVALA Z a izkazano požrtvovalno skrb

i n nego v dolgotrajni bo lezni Her -m i n e H rova t se iskreno zahval ju­j emo p r ima r i j u dr . Smrečniku, ' zdravnikoma dr . Zakrajškovi i n dr . Trob išu ter vsemu strežnemu oseb­j u . — Hvaležni so rodn ik i .

J A K O J V S E L J I V O M A J H N O PO ­S E S T V O s hišo i n gospodarsk im pos lop jem poceni p r o d a m v M i -h o v c u p r i Podgradu. Mar i j a K l o ­bučar, S t ranska vas 4, Novo mesto .

K O M P L E T N O S P A L N I C O , v isoko omaro , nočno omar ico i n knjiž­n o omaro ugodno p r o d a m . Poizve se v gosti lni Opara , Trebnje .

JMO:iKI Š I V A L N I S T R O J znamke » N a u m a n « p roda Leopo ld K r a ­m a r , Zabrdje, M i r n a .

S P A L N I C O (orehova korenina ) , d i van , otroško postel jo i n peč n a žaganje p rodam. Nas lov v up rav i l ista (124-63).

C O S P O D I N J S K O P O M O Č N I C O — lahko začetnica — spre jmemo tako j . Ponudbe pošljite na na ­s lov: F r a n c B o c , L jub l jana , Zu­panova 9, Stožice.

D E K L E iščem za pomoč v gospo­d in js tvu i n n a kmet i j i . O s k r b a V hiši. Ivan Porenta , Zabn ica 2 p r i K r a n j u .

K V A L I F I C I R A N O T R G O V S K O PO ­M O Č N I C O sprejme trgovina » B o ­rovo« v T r ebn j em .

F L E T I L J S K O V A J E N K O sprej­m e m . H r a n a i n stanovanje v hiši. Trebnje 10.

K U H I N J S K O O P R E M O p r o d a m . U l i c a talcev 5, Novo mesto.

Brestan ica : 2. in 3. marca i ta l i -jansko-nemški f i l m » N e pozab i me « , 6. marca s lovenski f i l m » X — 35 j av l ja « .

Brežice: 1. in 2. marca angleški f i l m »Smrt preži« , 3. In 4. m a r c a

Srečanje z volkom

ni prijetno Pisana množica ljudi

je bila pred dnevi zbra­na v Veseličevi gostilni v Gribljah. Nekdo me je vprašal:

»Ali boste dali v Do­lenjski list tisto o vol­ku?«

»Katero o volku?« sem vprašal.

Veseličeva se je na­smehnila i n rekla ene­m u izmed gostov: »Po­vej, kako je bilo, ko se je Franc Požek iz Adlešlčev srečal z vol­kom.«

»Takole je bilo,« je začel fant pripovedova­ti . »Požek je pravil , da je šel v torek na sejem. M e d Adlešiči i n Griblja-ni i — bilo je nekako med tretjo i n četrto uro -— je predenj nena­doma skočil volk. K o se je Požek obračal, je skočil volk na rob ce­ste, da b i človeka na­padel od strani. Požek je začel vpiti na pomoč, iz žepov pa je vlekel vse, kar je bilo papir­natega in prižigal. Ko ­rak za korakom se je pomikal nazaj, ves pa je misli l , da bo zdaj zdaj po njem. S tra-h o m v kosteh je prišel v Grfblje.«

Nekdo v družbi je še pr ipomnil , da je v Gor­njih Gribl jah pred krat­k i m volk snel psa z verige. Kaže, da je zve­r ina v tej okolici posta­la nevarna; divjadi v gozdu j i ne manjka, zate menda še n i prišlo do nesreče z l judmi.

JOŽE ŠKOF

nemški barvni f i lm »Skrivnost Ip­si lon«, 6. i n 7. marca f rancoski f i l m »Rififi p r i ženskah«.

Črnomel j : 1. i n 3. marca amer i ­ški f i lm »Presenečenje preteklega leta«, 5. in 6. m a r c a jugoslovansko-švedski f i lm »Čudno dekle« .

Kostanjev ica : 3. marca angleški f i l m »Poplave strahu«.

Met l i ka : 2 in 3. marca angle­

ški f i lm »Sinovi in l jubimci« , 6. marca »Mein K a m p f « .

Novo inesto: niso dostavi l i pro ­grama.

Semič: 3. marca f rancoski f i lm »Taksi in prikol ica« .

Trebnje : 2. i n 3. marca ameriški f i lm »Osamljeni človek».

Žužemberk: 3. m a r c a barvn i f i l m »Človek, k i je dela l dež« .

M A T I Č N I U R A D K O S T A N J E V I C A Januar ja sta b i l i doma rojeni

dve dek l i c i . Poročili so se: M i r k o Jankovič,

delavec iz Dovškega, in Mar i j a Cunk , delavka iz Dob ; Anton Jor ­dan, delavec iz Dolnje Prekope, i n Ivana Zupančič, uslužbenka iz Do ­brave; K a r e l Vegelj , ključavničar iz M r t v i c , in E m i l i j a Jo rdan , kme -tovalka iz K o p r i v n i k a ; Alojz K r u h , mizarsk i pomočnik s K r k e , in M a ­ri ja K e r i n , delavka iz Novega me­sta; F r anc Sval j , delavec iz Koča-rije, i n Jožefa Miklavčič, kmeto-va lka iz Malene.

U m r l a sta: F r anc B r san , kmeto­valec iz Orehovca , 78 let, in K a -ro l ina A b r a m , de lavka iz Dobrave, 58 let.

M A T I Č N I U R A D N O V O M E S T O V času o d 18. do 25. fabruar ja

je b i lo ro jenih 47 dečkov in 51 dekl ic .

Poročili so se: F r a n c Muren , po­sestnik, in Frančiška Pavl ic , kme­tovalka, oba iz Crmošnjic; C i r i l Štrazberger, bolničar iz V in ice , in Mar i j a Staniša, rentgenski tehnik z V r h a p r i L jubnu ; Ivan Lukšič, kmetovalec iz Koroške vas i , i n A lo jz i ja Radovičevič, kmetova lka iz M ihovca ; Ado l f Pavček, vodo­vodni instalater, i n Ma r i j a L o k a r , oba iz Go r . Kartel jevega; Ju l i j an Lazn ik , šofer iz Ljubl jane, in A lo j ­zija Seničar, krojaška pomočnica iz Smolenje vasi ; L u d v i k Bobna r , delavec iz D o l . Podboršta, in M a ­r i ja Dob lehar , ' delavka s Hudega ; Jože Zeleznik, delavec iz Ma lnov , in Angela Butal je, de lavka iz Got -ne vasi ; Jože F i n k , krojač iz Go r . Straže, in Alojzi ja Mu ren , de lavka iz Crmošnjic.

Jože Go lob ic , delavec z Dolža, in Mar i j a Berkopec , kmetova lka z V r ­ha p r i Dolžu; F r anc Gredenc, kmet , in Ceci l i ja V i d m a r , kmetova lka , oba z Dolža; Jože Gergšič, kmet i j ­sk i tehnik iz Zaloga, in Mar i j a K u m p , delavka iz Potoka; Jože Sadar , delavec iz Valične vasi , in A n a Hočevar , pol jedelka z V r h a .

U m r l i so: Jovo Cavič, posestnik iz Mržl jakov, 52 let; Ma r i j a K i r m , kmetova lka iz Brezovice, 65 let; A lo jz P i r h , posestnik iz Gorenje vasi , 46 let; Janez Lužar, inva l idsk i upokojenec iz Kamene , 83 let; Jože Debevc, mizar iz Ljubl jane, 24 let.

Pretekl i teden so v novomeški porodnišnici rodi le : S l avka Šiško iz Brš l ina — B o r u t a , Jožefa Pe rko iz Regrče vasi — Jožeta, A n a Spehar iz Des inca — Mi l eno , Ve r a Zaplatar iz Ok roga — Ve ron iko , Zdenka Selakovič iz Črnomlja — N i k a , Jožefa V i d e iz Grobc l j — Jožico, Jožefa Zagore iz Pristave — Zvonko , K r i s t i n a Tomažin iz Podturna — K r i s t i n o , S l a v i m T o m e iz Brdarcev — Leopo lda . L j u d m i l a Bukovec iz Ve l ike Loke — Olgo, M i l ena Rokavec iz Do ln j ih Ponikev — Mar jana , Alo jz i ja H r o ­vat iz Kočevja — Leona , Po lonca Pavšič iz Mok ronoga — Po lonco , A n a Sed lar iz Des inca — Petra , V i d a Tomužin iz Podturna — Mar ­jana , I vanka T u r k iz Semiča — Mar jana , Ma r i j a Juršič iz V e l i ­kega Cerovca — Jožeta, Ma r i j a

T o m e iz Brdarcev — Romanco , A n a F a b i n a iz Vrhovcev — A lenko , Mar i j a R o l i h iz Starega loga — Ladis lava , Ka ta r ina T u r k iz Žab je vasi — Mit jo , Nada V i d m a r iz Petan — V l a d i m i r a , Alojzi ja R a n -gus iz Orehovice — Jožeta, Tere ­zi ja Bašelj iz Žužemberka — F r a n ­ci ja , Mar i j a P r ime iz Koroške va­si- — Jožeta, Pepca B r c a r iz Žab je vasi — Franc i j a , F r a n c k a Malerič iz Črnomlja — L id i j o , Mar i j a Ce­sar iz Dolnjega G lobodo la — Iz­teka , Frančiška Neškovič iz K o ­čevja — dekl ico , Ivanka Povše iz Kostanjevice — dekl ico , K a t a r i n a Petan iz Podturna — deklico, T o n ­čka Sa l i iz Vavte vasi — dekl ico , Mar i j a G a l iz Zbur — dekl ico, M i ­haela Lahne iz Zagrada — dekl ico, M i l k a Metelko iz Soteske — dek l i ­co, F a n i Knafe l jc iz Birčne vasi — dečka, A l b ina Zbašnik iz Boriče-vega — dečka, Magdalena Hos tn ik iz Skovca — dekl ico , Ma r i j a Ga -zvoda iz K o n c a — dekl ico, Zdenka Dj imič iz Za loga — dekl ico, M a ­ri ja Novak iz Podturna — dek l i ­co, V i k a Mihalič iz Dur l incev — dečka.

bolnišnici: Jos ipa Zakmana , kme­tovalca s Kape lskega v rha , je ne­kdo napadel z nožem ter m u p r i ­zadejal poškodbe po obrazu i n levi nogi ; Aana šintič, gospodinja Iz Ključa, je pad la z lestve in si po­škodovala desno koleno; Božcna Po lov ic , učenka iz C i rn ika , , je pa ­d la in si z l omi l a levo nogo; Stan ­k o Z lobko , učenec iz Gazic , s i je p r i smučanju poškodoval levo nogo.

RAZPISI Licitacija motornih vozil

A V T O - M O T O D R U Š T V O V I D E M -K R Š K O proda na javni ustni l i c i ­tacij i dobro ohranjena moto rna vozi la F ia t 1100 i n F ia t 1400. L i c i ­tacija bo 1. marca 1963 ob 8. u r i pred garažo A M D Krško za druž­beni sektor. Ce ta l ic itaci ja ne uspe, bo dražba za zasebnike na ­slednji dan ob istem času i n na istem mestu .

Prodaja avtomobila G A S I L S K O D R U Š T V O S T O P I C E proda nov i opreml jeni gasi lski

voz na vzmet i . Cena ugodna. V o z je p r imeren tudi za prevoz poh i ­štva al i za druge namene. Intere­senti si vozilo lahko ogledajo vsak dan v gasi lski orodjarni v Sto­pica l i .

Več kot tisoč ljudi je gledalo

Celjane

Iz b r e ž i š k e porodnišnice Pretekl i teden so v brežiški po­

rodnišnici rodi le : E m a K n e z iz Zdo l — S lavka , A n a Černelič iz P i ­sec — Ireno, Terez i ja K o z i n c iz Osredka — Anico , M i l i c a Ar tnak iz V idma-Krškega — Cveta , M i r a Br l ek iz Pr igor ja — Jasminko , Štefica Zaje iz Stare vasi — Mar -janco, Dan ica Gašperin iz Brežic — E d i j a , M a r i j a Grmšek iz Pečic — Dušana, V l a d i m i r a Petretič iz F r luge — Stanka , Jožefa Možic iz Sevnice — Janjo, Ma r i j a Križan-čič iz Stare vasi — Mi l eno . M a ­ri ja P rah iz Krške vasi — D u ­šana.

Pretekl i teden so se ponesrečili in i ska l i pomoči v novomeški bo l ­nišnici: S l avka Šetina, inval idske­ga upokojenca iz Gradišča, je p r i Straži povozi la l okomot iva ; L u d v i k Tečjak, s in kmeta iz Dolnjega K r i ­ža, je padel s peči in si z l omi l desno roko ; Mi ros lav Ožbolt, s in delavca iz Mahovn ika , je padel z zapečka na vroč štedilnik in se opekel po obrazu i n rokah; Ama ­lija Legan, gospodinja iz Gornjega K o t a , si je na c i rku l a rk i poško­dovala prste desne roke; Roza Florjančič, gospodinja iz Dolnje Do ­brave, se je z nožem urezala v desno roko: Mar i ja Cesar, hči upokojenca iz Go lob in jeka , se je zbodla s pere­som v levo roko ; Ivan B u t a l a . s i n de­lavca iz Gornje Pake, si je na s lamoreznic i poškodoval prste leve roke; A l b in Gruba r , strojni k l ju ­čavničar iz Ljubl jane, se je s se­k i r o usekal v levo nogo; Stane Plot , delavec iz Mahovn ika , si je na stroju poškodoval palec desne roke; Petru B r i n c u , rudar ju iz K a -nižarice je kos premoga padel na levo nogo.

B R E Ž I Š K A KRONIKA N E S R E Č

Pretekl i teden so se ponesre­čili i n iska l i pomoči v brežiški

SPORED RADIO LJUBLJANA V S A K D A N : poročila ob 5.05,

6.00, 7.00, 8.00, 12.00 17.00, 19.30, 22.00. P i san glasbeni spored o d 5.00 d o 8.00.

P E T E K , 1, M A R C A : 8.25 O b zvo­k i h nekdanj ih plesov — 9.45 Pes­m i naših part izanov — 11.00 Pozor , nimaš prednosti l — 12.05 K N — dr. inž. F rance Adamič: P rav i lna poševna pahneta — 13.30 S so-pran is tkaml l jubl janske Opere — 14.35 O d Ljubl jane do Skop ja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 » V podvečer . . . « — 18.45 Iz naših kolekt ivov — 20.00 K l a v i r i n go­dala — 21.15 Odda ja o mor ju in pomorščakih — 23.05 Nočni k o n ­cert.

S O B O T A , 2. M A R C A : 8.05 Po-Starček v m lad insk i glasbeni re­dakc i j i — 9.25 Ari je iz Mozartove opere »Čarobna plščal« — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor , n imaš prednost i ! — 12.05 R K U — inž. Rado L inzner : Razvoj ­na pot, težave ln naloge naših se­mensk ih podjetij — 14.05 Iz do­mačega repertoarja orkestra S lo ­venske f i lharmoni je — 14.35 Naš i poslušalci čestitajo l n pozdravl ja ­jo — 16.00 V s a k dan za vas — 17.05 G r e m o v k ino — 18.10 T r i j e znamenit i opern i f ina l i — 20.00 N o v o v studiu 14 — 22.15 Odda ja za naše izseljence.

N E D E L J A , 3. M A R C A : 8.00 M l a ­d in ska radi j ska igra — F r i e d r l c h

F e l d : Nepotrpežlj lvi I b rah im — 9.05 Dopo ldansk i sestanek ob za­bavni glasbi — 10.00 Se pomnite , t o v a r i š i . . . — 10.30 Mat ine ja s im­foničnega orkestra R T V L jub l jana — 12.05 Naš i poslušalci čestitajo in pozdravl jajo, I. — 13.30 Z a našo vas — 14.15 Naš i poslušalci če­stitajo in pozdravl jajo, II. — 16.00 H u m o r e s k a tega tedna — R i n g Lardner : K a r zadeva genije — 17.15 Rad i j ska igra — N i k o K u -ret: E r a z e m iz Jame — 18.30 Šport­na nedelja — 19.05 Glasbene raz­glednice — 20.00 Izberite svojo me­lodi jo — 22.15 Skupn i p rog ram J R T , studio LJubl jana.

P O N E D E L J E K , 4. M A R C A : 8.55 Z' i m lade radovedneže — 10.15 Sce­na v ječi iz Boi tove opere »Mefl -stofeles« — 11.00 Pozor , nimaš prednost i ! — 12.05 K N — inž. Ma r ­tin M l s : O s k r b i m o si pravočasno gnoj i la — 12.30 O b zvok ih zabav­ne glasbe — 14.35 Naš i poslušalci čestitajo i n pozdravl jajo — 15.15 Zveneče kaskade — 17.05 Obdob j a slovenskega samospeva — 1B.45 R a ­d i j ska univerza — M i r a n B o r k o : Atomske eksplozije in spremembe v v isokem ozračju — 20.00 V o k o i -no - inst rumenla ln i koncert S lovan­ske f i lharmoni je — 20.45 Novo v znanosti — 22.15 S popevkami okrog sveta.

T O R E K , 5. M A R C A : 8.40 Pet-najst minut z zabavn im orkes t rom VVemer MUl l e r — 10.15 B r u n o Bje -

Preteklo soboto so v Kosta­njevici spet gostovali člani SL.G iz Cel ja. To pot je b i l na od ru celoten ansambel te­ga pr i l jubl jenega slovenskega l judskega gledališča. Izvajal i so E r i k a Vosa glasbeno ko­medijo Plešoči osliček in Ca l -deronovo dramo Sodnik Za-lamejsk i . Predstavi je videlo več kot tisoč l jud i . M e d ob­činstvom je b i lo opazit i l jud i iz bližnje i n daljne okol ice, mnog i pa so prišli tud i i z Novega mesta, Brežic, Krške­ga i n Senovega, i n to k l jub temu, da je b i lo vreme zelo neugodno.

N a odprt i sceni so po Sod­n i k u Za lamejskem Kostanje-vičani počastili tud i ugledne­ga slovenskega gledališkega delavca i n ustanovitel ja celj­skega gledališča mr . Fedor ja Gradišnika, k i se je po več kot petdesetih let ih gledali­škega dela posloval od gleda­lišča. M r . Fedor Gradišnik ima mnogo zaslug tud i za to, da to gledališče že sedmo le­to redno pr iha ja gostovat v Kostanjevico.

Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka:

DOLENJSKI LIST si naroČite na vaš

domači naslov

l insk l : Konce r t za klar inet in go­dala — 11.00 Pozor , nimaš pred ­nost i ! — 12.05 K N — Jože K r e -gar: Prve setve — 12.30 Ob zvok ih zabavne glasbe — 14.05 Rad i j ska Sola za višjo stopnjo: K o z a k — Kosmač — 14.35 Pesmi i n plesi raznih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Konce r t po željah poslušalcev — 18.10 Iz z lat ih dni zborovske glasbe: Jacobus Gal lus — 20.15 Rad i j ska igra — Al f red Andersch: A lb ino — 22.15 Skupn i p rog ram J R T , studio Beograd .

S R E D A , 6. M A R C A : 8.55 P isani svet pravl j ic in zgodb - - 10.30 Igra vam zabavni orkester Pcrcy Fat th — 11.00 Pozor , nimaš prednost i ! — 12.05 R K U — inž. M i l a n R o ­van: Biološko zatiranje rast l inskih

.škodljivcev — 12.30 Jurčičev ro­m a n — Poličeva opera — 14.35 Concert ino in suita — 16.00 Vsak dan za vas — 18.10 Po naših do-l incah in p lan lncah — 18.45 L jud ­s k i par lament — 20.00 Spozna­va jmo svet in domov ino — 21.15 N a š večerni ka le idoskop.

Č E T R T E K , 7. M A R C A : 8.05 T r i ­je zbori s lovenskih skladateljev — 9.25 Iz Dvo fokove pravl j ice o revi-c l Rusa lk i b ledi . . . — 11.00 Po­zor , nimaš prednost i ! — 12.05 K N — inž. Dušan Terčelj : De lo v k let i spomlad i — 13.30 Slovenske sk lad ­be v treh zasedbah — 14.35 Naš i poslušalci čestitajo ln pozdrav­ljajo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 G lasba iz Ta l i j inega h r a m a — 20.00 Četrtkov večer domačih pes­m i ln napevov — 21.00 Večer umet­niške besede — 22,15 Po svetu jazza — 22.45 Po jo zabavni z bo r i .

SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ O B Č I N E TREBNJE r a z p i s u j e

I. JAVNO LICITACIJO za prodajo stanovanj v 12-stanovanjskem bloku v Trebnjem :n na M i r n i :

B L O K I.: stanovanja vsel j iva do 1. V I I . 1963; B L O K II.: stanovanja vse l j iva do 31. X I I . 1963; B L O K III.: stanovanja vselj iva do 31. X I I . 1963.

L ic i tac i je se lahko udeležijo vse pravne i n fizične osebe, k i izpolnjujejo pogoje razpisa. Te lahko dobe interesenti z dokumentaci jo vred na O b L O Trebnje, soba št. 8-1.

Ponudbe je predložiti do 8. I I I . 1963 do 9. ure, ko bodo ponudbe javno komis i j sko odprte v sejni sob i O b L O Trebnje.

S K L A D ZA Z I D A N J E S T A N O V A N J S K I H HIŠ OBČINE T R E B N J E

O B V E S T I L O » D O L E N J K A « , t r g o v s k o podjetje n a debelo i n drobno, v NOVEM MESTU

bo od ponedel jka, i. marca , dalje prodajalo v svo j ih prodaja lnah

• »TEKSTIL « • »MANUFAKTURA« i n • »OBUTEV — U S N J E N A G A L A N T E R I J A —

KONFEKCIJA« na Glavnem trgu ter • »SNEGULJČICA« na Cest i komandanta Staneta

RAZNO BLAGO PO ZNATNO Z N I Ž A N I H CENAH!

Cenjene potrošnike vabimo, da izkoristijo ugodno priložnost!

K o n f e k c i j a » J U T R A N J K A « - S e v n i c a s p r e j m e

T A K O J A L I V E N E M M E S E C U

25 kvalificiranih šivilj — mlajše moči

1 trgovskega pomočnika za skladišče (starost do 25 let) .

P O N U D B E POŠLJITE U P R A V I P O D J E T J A .

» M E T A L K A « T R G O V S K O I Z V O Z N O I N U V O Z N O P O D J E T J E

LJUBLJANA — Titova 24 s p r e j m e

— VAJENCE V UK v ž e l e z n i n a r s k o - t e h n i č n i stroki .

P O G O J : končana popo lna osemletka s prav d o b r i m a l i d o b r i m uspehom.

Pismene ponudbe z zadnj im šolskim spričevalom dostavite na naslov: »METALKA« — L J U B L J A N A , T I T O V A C E S T A 24.

• N a drugem mednarodnem sej­m u pohištva v Par izu sodeluje po­log 650 f rancoskih razstavljavcev še 300 razstavljavcev iz 17 držav, med kater imi Je tudi pet Jugoslo­vanskih podjeti j : E X P O R T - D R V O iz Zagreba, S L O V E N I J A L E S iz LJubl jane, J U G O - D R V O iz Beogra ­

da , S I P A D Iz Sarajeva i n M A K E -D O N I J A - D R V O iz Skop j a .

• Z dograditvi jo nove ceste N i * kšič—Krstac se je skrajšaln zveza Nikšič—Mostar za 60 k m . Nova ce­sta povezuje Nikšič z Mostar jeni preko Gackega.

; DOLENJSKI LIST L A S T N I K I IN I Z D A J A T E L J I : o b č i n s k i o d b o r i S Z D L Brež i ce . Č r n o m e l j , M e t l i k a , N o v o m e s t o . S e v n i c a .

T r e b m e ln V i d e m - K r š k o

U R E J U J E U R E D N I Š K I O D B O R : T o n e G o S n l k ( g l a v n i tn o d g o v o r n i u r e d n i k ) , R l a B a č e r , M i l o š J a k o p e c .

D r a e o K a s t e l l c ln I v a n Z o r a n

I Z H A J A v s a k četrtek - P o s a m e z n a š tev i lka 20 d i n -L e t n a n a r o č n i n a 900 d i n . p o l l e t n a 450 d i n ; p l ač l j i va je v n a p r e j . Z a i n o z e m s t v o 1800 d i n - T ekoč I r a č u n pr) p o d r u ž n i c i N B v N o v e m m e s t u : 800-11-H08-9 - N A S L O V U R E D N I Š T V A I N U P R A V E : N o v o m e s t o . G l a v n i t r g 3 - P o š t ™ p r e v a l 33 - T e l e f o n »1-227 - R o k o p i s o v l n f o tog ra f i j n e v r a č a m o - T I S K A : Č a s o p i s n o pc-d let j «

» D E L O * v L i u b l l n n l