4

Kandidatna listaza občinski svetKandidatna listaza občinski svet

Spoštovane občanke in občani,

štiri leta so hitro minila in spet smo v času lokalnih volitev. V preteklem mandatu sem dokazal, da sem s svojo ekipo sposoben voditi občino ter da nam ni vseeno, kako ljudje v njej živimo in kakšna bo njena prihodnost. Svoje delo bi rad nadaljeval tudi v prihodnje, zato na letošnjih volitvah kandidiram s podporo volivcev za župana občine. Poleg tega sem nosilec kandidatne liste za občinski svet, Liste Milana Turka, ki smo jo prav tako vložili s podporo volivcev. Vsem, ki ste za nas prispevali svoj podpis, bi se rad ponovno zahvalil.

Vodenje občine sem prevzel v času, ko je že bilo jasno, da se dogajajo velike spremembe, ki bodo imele posledice tudi za javne finance. Ne glede na to smo se dela hitro lotili z velikim zagonom. Tako kot sem obljubil, smo naložbe, ki so bile že začete, nadaljevali in dokončali. V kratkem času smo pregledali zatečeno stanje. Seznanil sem se s stvarmi, ki jih prej nisem poznal, in začeli smo z izvajanjem programa, ki smo vam ga obljubili na prejšnjih volitvah. Program je bil realen, vseeno pa je treba priznati, da je za kakšno naložbo zmanjkalo časa. Tako smo v tem mandatu dokončali obnovo dvorane v Vrtojbi, zagotovili ustrezne prostore za podružnično glasbeno šolo v Šempetru, podružnično šolo v Vrtojbi smo nadzidali in energetsko sanirali, izvedli smo tlakovanje trga v Šempetru ter dokončali urejanje ulic v mestnem središču. V Vrtojbi pa smo uredili ulici Griči in Zapučke ter Krožno cesto. Seveda je bilo narejenega še veliko več, o čemer sem vas sproti obveščal v našem občinskem Glasilu.

Vse to smo naredili, ne da bi občino dodatno zadolžili ali prodali kakšno pomembno premoženje. Celo več, dokončno smo izplačali dolg Petrolu za preveč zaračunano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pridobili veliko nepovratnih evropskih sredstev.

Tudi s pomočjo evropskega denarja se trenutno v občini izvaja največja naložba doslej – izgradnja čistilne naprave in potrebnega kanalizacijskega sistema bo dokončana v naslednjem letu. V okviru tega projekta bosta med drugim urejeni tudi ulica Na Pristavi in Gramozna pot. Prav tako nameravamo v naslednjem letu izvesti razširitev šempetrskega pokopališča, do konca mandata pa zgraditi še vse ostale potrebne objekte. Ciljev, ki smo si jih zadali, pa je še veliko več, podrobneje smo jih predstavili v izvlečku programa v nadaljevanju. Celoten program najdete na www.facebook.com/LMilanTurk.osv.

Žal mi je, da ni bilo mogoče uskladiti ponudbe zasebnega partnerja v projektu Socialnega centra Vrtojba in pričakovanj Doma upokojencev Nova Gorica. Sam sem storil vse, da bi do najema prišlo, vendar so stroški gradnje veliko previsoki, da bi to lahko dosegel. Žal bo na razplet zgodbe treba počakati še nekaj časa in brez škode za občino skoraj gotovo ne bo šlo. Najbrž bo izgubila zemljišča, ki jih je v projekt vložila. To, da v nasedlo naložbo nismo dodatno vlagali, pa se je pokazalo kot pravilna odločitev. Tudi naprej nameravamo ravnati s premoženjem in finančnimi sredstvi občine gospodarno, pregledno in v javnem interesu, torej v korist vseh, da bo občina še naprej prijazna do ljudi, ki v njej živijo in delajo, odprta do sosedov in v svet.

Spoštovane volivke, spoštovani volivci, demokracija nam omogoča, da vsaka štiri leta odločamo o naši usodi. Verjamem, da lahko s svojim znanjem, izkušnjami in predanostjo tudi v naslednjem mandatu še veliko naredim v dobro vseh. Zato vas vabim, da me na volitvah podprete za župana, Listo Milana Turka pa za občinski svet.

Milan Turk

Program

Sodelovali bomo z vsemi političnimi skupinami v skupno dobro in se zavzemali za usklajen razvoj tako Šempetra kot Vrtojbe.

Komunalno opremo poslovnih con bomo gradili po cenah, ki bodo omogočale gospodarskim družbam dostop do zazidljivih stavbnih zemljišč po konkurenčnih cenah. Na ta način želimo privabiti podjetja, ki bi zagotavljala delovna mesta s čim višjo dodano vrednostjo. Občinske prostorske akte bomo popravili tako, da bodo omogočali enostavnejše pridobivanje gradbenih dovoljenj in gradnjo potrebne infrastrukture.

Na območju nekdanjega MMP Vrtojba bomo s pomočjo evropskih sredstev vzpostavili pogoje in logistično infrastrukturo ter skupaj z gospodarstveniki razvili mali logistični center.

Finančno bomo spodbujali investicije v nova podjetja, nove proizvode in razširjanje dejavnosti obstoječih podjetij. Vzdrževali bomo Javni sklad malega gospodarstva Goriške preko katerega lahko podjetniki in kmetijska gospodarstva pridobivajo ugodna brezobrestna posojila za različne razvojno-poslovne projekte.

Še naprej bomo z nepovratnimi sredstvi spodbujali investicije v kmetijstvo. Spodbujali bomo povezave med pridelovalci in potrošniki s ciljem čim krajše poti od njive do mize ter se zavzemali za ohranjanje in oživljanje avtohtonih sort kmetijskih rastlin.

Zavzemali se bomo, da občina pridobi v last omrežje cevovodov namakalnega sistema Vogršček. V kolikor bomo pri tem uspešni, bomo oblikovali izbirno javno službo oskrbe z vodo za namakanje in s tem zagotovili ustrezno funkcionalen namakalni sistem.

V letu 2015 bomo izvedli prvo fazo razširitve pokopališča v Šempetru. Takoj bomo začeli s postopki za izvedbo druge faze razširitve, ki zajema tudi izgradnjo novega poslovilnega objekta.

Popolnoma bomo prenovili ulico Na Pristavi, Vrtojbensko cesto od pošte do železniškega prehoda, Ulico 9. septembra v Vrtojbi, Gramozno pot. S pomočjo evropskih sredstev bomo uredili tudi Opekarniško ulico v Vrtojbi.

Uredili bomo odvajanje zalednih vod na Čukljah in zgradili most čez Vrtojbico za vrtcem v Vrtojbi ter ga povezali s pešpotjo in kolesarsko potjo.

Uredili bomo nove pešpoti in kolesarske steze, tudi z možnostjo čezmejnih navezav. Središče Šempetra bomo z njimi povezali s Podmarkom in Bazaro, kjer bomo pešpot uredili do avtobusne postaje.

Povezali bomo kolesarsko stezo, ki se konča v semaforiziranem krožišču, s tisto ob vrtojbenski obvoznici ter skozi center Šempetra in center Vrtojbe speljali kolesarsko pot kot del kolesarske poti Alpe–Jadran in s tem k nam pripeljali dodatne turiste.

V bližini avtoceste bomo zgradili Rekreacijski center Vrtojba, v katerem bomo zagotovili prostor za manjši avtokamp, uredili postajališče za avtodome (PZA) in prostor za preživljanje prostega časa, druženje ter rekreacijo.

Uredili bomo zelene površine in igrišča v Podmarku.

Še naprej bomo nadzirali izvajanje gospodarskih javnih služb pri javnem podjetju in koncesionarjih. Trudili se bomo, da bodo dobrine, ki jih s temi službami zagotavljamo, še dostopnejše, kvalitetnejše in cenejše.

Gospodarsko javno službo mestnega potniškega prometa bomo uredili tako, da bo frekvenca voženj med Šempetrom, Vrtojbo in Novo Gorico večja, prav tako bomo Šempeter povezali s sosednjo Gorico v Italiji, kar bo za naše občane pomenilo tudi boljšo dostopnost do prevoznih storitev v Italiji (avtobus, vlak, letalo).

Mestni promet po naši občini bomo uredili na način, da bosta Šempeter in Vrtojba pridobila krožno avtobusno povezavo čez cel dan.

Dokončali bomo gradnjo čistilne naprave in načrtovanega kanalizacijskega omrežja ter s tem omogočili več kot 95 % priključenost na kanalizacijsko omrežje v naši občini.

Skrbeli bomo, da bo občina Šempeter-Vrtojba čista, zelena, urejena in prijetna za občane in obiskovalce. Zato bomo širili ekološko vedenje in ravnanje, v prostor, kjer bo to mogoče, umestili dodatne zelene površine, za obstoječe pa skrbeli, da bodo poleg ulic, pločnikov in cvetličnih korit stalno urejene in vzdrževane.

Spodbujali bomo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov za njeno proizvodnjo. Energetsko bomo sanirali telovadnico v Vrtojbi, prostore osnovne šole in telovadnico v Šempetru ter Zdravstveni dom v Šempetru.

Dokončali bomo zamenjavo vseh svetilk javne razsvetljave, ki ne ustrezajo predpisom, in jih zamenjali z varčnejšimi. Nove svetilke tudi ne bodo povzročale nepotrebnega svetlobnega onesnaženja.

Še naprej bomo urejali in po potrebi dodatno gradili ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov ter uredili kontejnerska mesta, kjer teh še ni ali so slabo urejena (npr. Pot na Mark, Na Pristavi, Bazara).

Z aktivno štipendijsko politiko bomo še naprej podpirali nadarjene in spodbujali izobraževanje za poklice, ki jih v občini primanjkuje.

Sofinancirali bomo preventivne zdravstvene programe (preventive v šolskem zobozdravstvu, preprečevanje zasvojenosti mladih z različnimi drogami ter povezovanje vseh organizacij, društev, javnih zavodov in posameznikov, ki lahko največ storijo na področju preventive).

Sofinancirali bomo programe za aktivno življenje starejših občanov in spodbujali medgeneracijsko sodelovanje.

Skrbeli bomo, da bodo cene oskrbe na domu čim nižje, in s tem poskrbeli, da bodo starejši občani lahko živeli pri svojih bližnjih.

Zavzemali se bomo, da bo Dom upokojencev v Novi Gorici z evropskimi sredstvi usposobil dom za starejše v Vrtojbi in našim občanom omogočil uporabo storitev po čim nižjih cenah.

Še naprej bomo spodbujali izvajanje programov javnih del v Občini Šempeter-Vrtojba in s tem zaposlili nekatere težje zaposljive skupine.

Uredili bomo športni park v Šempetru med železnico in Vrtojbico za bolnišnico. V njem bomo zgradili poligon za kolesarje, manjši skate park, orodja za fitnes na prostem, igrišča za mali nogomet in odbojko na mivki. Zagotovili bomo tudi prostor za organiziranje manjših družinskih in podobnih zabav in uredili park s sprehajalnimi potmi. Zgradili bomo tudi športno in otroško igrišče ter prostor za druženje ob Gramozni poti v Vrtojbi in v Bazari.

Obnovili bomo kinodvorano v Šempetru, da bo omogočala izvedbo moderno zasnovanih glasbenih, gledaliških in drugih prireditev, konferenčne in razstavne dejavnosti, vključno s potrebnimi spremnimi prostori, v katerih bomo lahko vzpostavili tudi enoto Goriške knjižnice.

Preko kulturnih ustanov, kateri ustanovitelj ali sofinancer smo, in društev, ki delujejo v občini, bomo še naprej podpirali projekte na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin in kulturne dediščine.

Skrbeli bomo, da bodo izvajalci gasilske javne službe in pripadniki civilne zaščite ustrezno opremljeni in usposobljeni.

Z občinskim premoženjem bomo ravnali gospodarno in v javnem interesu.

Podrobnejši program lahko najdete na www.facebook.com/LMilanTurk.osv.

Monika Gorjan Zavadlav, univ. dipl. ekonomistka, je leta 1999 diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, na poslovnem oddelku, smer finance. Prve delovne izkušnje je med študijem nabirala v podjetju Iskra Avtoelektrika, d.d., današnji Letriki, d.d. Po končanem študiju se je takoj zaposlila v šempetrskem podjetju SAOP. Leta 2004 je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani opravila program pedagoško-andragoškega izobraževanja za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v pedagoški praksi. Istega leta se je zaposlila v solkanskem podjetju GOAP, d.o.o., ki se ukvarja s hišno avtomatizacijo in avtomatizacijo velikih potniških ladij, kjer skrbi za prodajo in marketing. V življenju domačega kraja je že vrsto let aktivna v župnijski Karitas Vrtojba. Med letoma 2010 in 2014 je bila članica Krajevnega odbora Vrtojba, kjer tudi živi.

Milan Turk (1969)

Milan Turk, mag. elektrotehniških znanosti iz Šempetra pri Gorici, je leta 1993 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je leta 1997 zaključil še podiplomski magistrski študij. V letih 1997 do 2010 je bil zaposlen v lastnem podjetju, nakar je postal poklicni župan Občine Šempeter-Vrtojba. Poleg tega je bil od 2001 do 2009 član sveta zavoda Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica, od 2005 do 2009 pa član nadzornega sveta družbe Elektro Primorska, d. d. Že od študentskih let je aktiven tudi v družbenem življenju Šempetra. V letu 1994 je sodeloval pri ustanovitvi Kulturno-umetniškega društva Šempeter in bil v njem do leta 2010 blagajnik. Med letoma 1996 in 1998 pa je bil član sveta Krajevne skupnosti Šempeter. Na prvih volitvah po ustanovitvi Občine Šempeter-Vrtojba leta 1998 je bil izvoljen v občinski svet, kjer je deloval do izvolitve za župana občine v oktobru 2010. Od novembra 2010 je poklicni župan občine.

1. 2.

Monika Gorjan Zavadlav (1975)

Ivo Podbersič iz Vrtojbe je po poklicu dipl. inženir tehnologije prometa. Od leta 2006 opravlja delo višjega pravosodnega policista v novogoriškem oddelku koprskega Zavoda za prestajanje kazni zapora. Kot sam pravi, je treba delati dobro, zato je ljudem vedno pripravljen pomagati pri reševanju vsakdanjih težav. Vseskozi je aktiven na kulturnem področju, med drugim je od ustanovitve dalje član Kulturnega društva Tojva a.d. 1200, kjer se že mno-go let zavzema za ohranjanje kulturne dediščine, šeg in navad v kraju ter občini kot celoti. Dejaven je pri organizaciji krajevnih in občinskih prireditev, kakor tudi pri idejnih zasnovah za njihovo izvedbo. V mandatnem obdobju 2010–2014 je bil predsednik Krajevnega odbora Vrtojba.

3.

Alenka Poljšak, dr. dentalne medicine iz Šempetra pri Gorici, je po končani gimnaziji v Novi Gorici šolanje nadaljevala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, smer stomatologija. Po končanem študiju se je zaposlila kot zobozdravnica v šolski zobni ambulanti v Solkanu. Od leta 1991 deluje kot zobozdravnica za odrasle v Šempetru, od tega 13 let kot koncesionarka. Vrsto let je bila aktivna na kulturnem področju, predvsem kot violinistka v Komornem orkestru glasbenega društva NOVA. Od ustanovitve leta 1994 je članica Kulturno-umetniškega društva Šempeter.

Alenka Poljšak (1960)

4.

Ivo Podbersič (1972)

Klavdija Bizjak, univ. dipl. socialna delavka iz Šempetra pri Gorici, je leta 2012 diplomirala na Fakulteti za socialno delo. V zadnjem letu je bila kot individualni habilitator zaposlena v Varstveno-delovnem centru Nova Gorica, sedaj pa kot spremljevalka gibalno ovirane dijakinje dela na Biotehniški šoli v Šempetru. Veseli jo delo z različnimi družbenimi skupinami, posebno tistimi, ki se zaradi specifičnih življenjskih okoliščin znajdejo v socialni stiski. Svoje znanje je nadgrajevala pri delu z osebami s posebnimi potrebami, z otroki iz socialno ogroženih družin, pri delu z brezdomci ter pri delu z romsko skupnostjo v Grosupljem. V Šempetru aktivno deluje na področju dela z mladimi, poleg tega je več let tudi predsednica Kulturno-umetniškega društva Šempeter.

Klavdija Bizjak (1987)

6.

Darjo Fornazarič, elektrodelovodja, je bil do leta 1994 zaposlen v Cicibanu, nakar se je odločil za samostojno poklicno pot in ustanovil lastno podjetje. Aktiven je na različnih področjih družbenega delovanja v Vrtojbi. Vrsto let je bil član sveta Krajevne skupnosti Vrtojba, dva mandata ga je tudi vodil. Istočasno je zastopal interese domačega kraja v skupščini Občine Nova Gorica. Od ustanovitve občine leta 1998 je občinski svetnik. V tem času je med drugim vodil komisijo za mednarodne odnose, bil član odbora za okolje in prostor, v sedanjem mandatu pa je bil podžupan. Poleg tega je bil član upravnega odbora pri območni obrtni zbornici in član upravnega odbora sekcije Plastika in guma pri Obrtni zbornici Slovenije. Več kot 45 let prepeva v MePZ Ciril Silič, kateremu je predsedoval kar nekaj mandatov. Je tudi član Kulturnega društva Tojva a.d. 1200. Za svoje dolgoletno delovanje v občini in za zasluge pri njeni ustanovitvi je leta 2003 prejel zlato priznanje Občine Šempeter-Vrtojba.

Darjo Fornazarič (1951)

5.

Matej Koglot, univ. dipl. organizator dela, univ. dipl. inženir strojništva ter magister ekonomskih ved iz Vrtojbe, je po duši gospodarstvenik. 9 let vodi podjetje Gostol TST, d.d., iz Tolmina, ki se ukvarja z izdelavo peskalnih strojev. Pred tem je bil zaposlen kot konstruktor, projektant, komercialist, kasneje pa kot vodja operativnega inženiringa pri goriškem podjetju Gostol – Gopan, d.o.o. Da je svojemu delu resnično predan, kaže tudi nagrada za gospodarstvenika Primorske, ki jo je prejel leta 2014. Ob svoji poklicni poti je vedno kazal zanimanje za politične vsebine. Od leta 2006 je bil član občinskega gospodarskega odbora, poleg tega je bil v mandatnem obdobju 2006–2010 tudi član Krajevnega odbora Vrtojba. Matej Koglot s svojim zgledom stalno vzpodbuja k nenehnemu iskanju boljših rešitev in rasti. V prostem času se rad posveča družini, zanimajo ga umetnost, gledališče, glasba in kulinarika.

7.

Jasmina Komic, univ. dipl. ekonomistka, prihaja iz Goriških brd, od leta 2000 pa živi v Vrtojbi. Leta 1999 je diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, na poslovnem oddelku, smer trženje. Takoj nato se je istega leta zaposlila v komerciali, najprej kot vodja odnosov z javnostmi, nato kot referent pri nabavi, kasneje pa kot vodja nabave. Po 11 letih dela v komerciali se je zaposlila kot računovodkinja. Sedaj je vodja računovodstva v novogoriškem podjetju Gostol – Gopan, d.o.o. Del prostega časa rada namenja rekreaciji v naravi in športu, pa tudi dejavnostim, ki zahtevajo ročne spretnosti. Del pa ga namenja tudi v skupno dobro, med drugim je bila med letoma 2005 in 2009 dejavna članica Krajevnega odbora Vrtojba.

Jasmina Komic (1975)

8.

Matej Koglot (1974)

Stanislava Ferfolja, po poklicu lesni tehnik, se je leta 1965 zaposlila pri trgovskem podjetju Grosist Gorica, kjer je bila najprej blagajničarka, nato je delala kot prodajni referent in nazadnje kot trgovski potnik. Leta 1978 je pri Mizarstvu Ferfolja prevzela knjigovodstvo in računovodstvo, ki ju je vodila vse do upokojitve. Aktivna je na raznih področjih krajevnega življenja. Od leta 2004 je bila najprej podpredsednica, od leta 2008 dalje predsednica Društva žena Vrtojba. Obenem je tudi članica pevskega zbora Društva žena Vrtojba in Sekcije balinarjev v Vrtojbi. Osem let je delovala v Turističnem društvu Občine Šempeter-Vrtojba, od tega štiri leta kot podpredsednica. Živi v Vrtojbi, kjer že šesto leto aktivno sodeluje v Župnijskem gospodarskem svetu.

Stanislava Ferfolja (1945)

10.

Aleksander Čerče se je leta 1960 iz Kranja preselil v Šempeter, kjer s krajšimi presledki živi in dela. Zaposlen je bil v Ljubljanski banki Nova Gorica. Kasneje je bil v Novi KBM 19 let blagajnik trezorja, nato pa je dve leti deloval v tujini kot komercialist. Ob vrnitvi je ustanovil lastno podjetje Corpo, d.o.o., Šempeter, ki ga vodi že 21 let, trenutno kot prokurist. V svojem okolju je vseskozi aktiven. Na političnem področju je bil dejaven v strankah LDS in Zelena koalicija. Med letoma 2002 in 2006 je bil svetnik v občinskem svetu Občine Šempeter-Vrtojba, predsednik odbora za okolje in prostor ter član sveta zavoda Osnovne šole Kozara Nova Gorica. Je ustanovni član Lions kluba Vogrsko in krvodajalec, aktiven pa je tudi na športnem področju.

Aleksander Čerče (1952)

9.

Milovan Cijan iz Šempetra pri Gorici se je najprej zaposlil v podjetju Vozila Gorica, po odsluženem vojaškem roku pa v Iskri Avtoelektriki, današnji Letriki, d.d. Od mladih let, še posebej pa po upokojitvi, se ukvarja s pridelavo zelenjave. Od svojega šestnajstega leta je prostovoljni gasilec in je dosegel gasilski čin častnika I. stopnje. Je član in od leta 2013 predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Šempeter pri Gorici, ki ga je vodil tudi med letoma 1993 in 1998. V prostem času je rad v naravi, obzorja pa si širi s potovanji.

11.

Dunja Savnik Winkler, dr. medicine iz Šempetra pri Gorici, je leta 1994 zaključila študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Še istega leta se je zaposlila v Zdravstvenem domu Nova Gorica, kjer je opravila pripravništvo. Od leta 1995 je zaposlena v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica na otorinolaringološkem oddelku. Specializacijo iz otorinolaringologije je zaključila leta 2002 na otorinolaringološki kliniki v Ljubljani. Vsakodnevno prispeva k zdravju posameznikov in skupnosti ter k razvoju stroke, saj svoje znanje in izkušnje z veseljem predaja mlajšim kolegom. Kot sama rada poudari, pa je tudi mama, žena, hčerka in prijateljica. Vse to so zanjo pomembne vloge.

Dunja Savnik Winkler (1967)

12.

Milovan Cijan (1950)

Marjana Turk, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok iz Šempetra pri Gorici, je po končani srednji vzgojiteljski šoli v Ajdovščini nadaljevala šolanje v Kopru na Pedagoški fakulteti. Leta 2006 je diplomirala na oddelku za predšolsko vzgojo. Že od samega začetka je zaposlena na Osnovni šoli Dornberk, trenutno kot vzgojiteljica in organizacijski vodja vrtca Prvačina. Otroci so zaznamovali njeno življenje. Otroška energija brez predsodkov in neobremenjenosti z okoljem so ji dnevni izziv in zgled. Že kot študentka je bila kot mati zelo aktivna v klubu študentskih družin Univerze na Primorskem. V Šempetru pa se je otrokom šest let posvečala kot katehistinja.

Marjana Turk (1983)

14.

Matjaž Pegan, univ. dipl. inženir arhitekture, se je hitro po zaključenem študiju na Fakulteti za arhitek-turo v Ljubljani zaposlil v enem izmed arhitekturnih birojev v Novi Gorici, v katerem je občasno delal že kot študent. Kmalu zatem je pridobil status samo-zaposlenega na področju kulture in pričel sodelo-vati še z nekaterimi drugimi biroji. Od opravljenega strokovnega izpita leta 2008 dela kot samostojni arhitekt, občasno pa še vedno sodeluje z drugimi projektanti. Kot soavtor v natečajnih ekipah je dose-gel kar nekaj vidnih uvrstitev na različnih natečajih. V gimnazijskih in študentskih letih je bil mladinski planinski vodnik v Planinskem društvu Nova Gorica in precejšen del prostega časa kot prostovoljec namenil vodenju otrok v hribe ter organizaciji mla-dinskih planinskih taborov. Danes svoj prosti čas preživlja z družino, rad pa se tudi rekreira, obiskuje gledališke predstave in v prijetni družbi tu pa tam zaide v hribe. Živi in dela v Šempetru pri Gorici.

Matjaž Pegan (1976)

13.

Boris Furlan, ekonomski tehnik iz Šempetra pri Gorici, se je po končanem šolanju zaposlil pri Slovenskih železnicah. Že nekaj let je delovodja v centralnih delavnicah. V življenju kraja in občine je vseskozi aktiven na številnih področjih. Med drugim je od ustanovitve občine dalje aktiven član Kra-jevnega odbora Šempeter. Svoj prosti čas namenja kmetijski dejavnosti.

15.

Ilija Janković se je že v svojih srednješolskih letih ukvarjal s političnimi in humanitarnimi deli. Od leta 1977 je zaposlen v podjetju Gostol – Gopan, d. o. o., Nova Gorica, kjer je že 14 let predsednik sindikalne podružnice SKEI. Kot predstavnik delavcev se vsak dan trudi za njihove pravice in da bi imeli čim boljše pogoje za delo. Svojo vnemo in voljo do sprememb je leta 1995 pokazal z ustanovitvijo prvega srbskega kulturnega društva v Novi Gorici z imenom Sloga, ki je pod njegovim vodstvom postalo eno od najštevilčnejših tovrstnih društev, namenjenih druženju, obujanju spominov in ohranjanju dediščine, v Sloveniji. Poleg tega je med letoma 2004 in 2008 predsedoval še Zvezi srbskih društev Slovenije s sedežem v Ljubljani. Ilija Janković je od leta 1996 aktiven tudi na humanitarnem področju in je reden krvodajalec. Živi v Šempetru pri Gorici.

Ilija Janković (1956)

16.

Boris Furlan (1969)

1. Milan Turk2. Monika Gorjan Zavadlav3. Ivo Podbersič4. Alenka Poljšak5. Darjo Fornazarič6. Klavdija Bizjak7. Matej Koglot8. Jasmina Komic

9. Aleksander Čerče10. Stanka Ferfolja11. Milovan Cijan12. Dunja Savnik Winkler13. Matjaž Pegan14. Marjana Turk15. Boris Furlan16. Ilija Janković

Ne spreglejte družabnih srečanj s kandidatom za župana Milanom Turkom:

v sredo, 1. oktobra 2014, od 17. ure dalje javno parkirišče v Ulici Ivana Suliča, Šempeter pri Gorici

v četrtek, 2. oktobra 2014, od 17. ure daljepred zadružnim domom v Vrtojbi

v petek, 3. oktobra 2014, od 17. ure daljeTrg Ivana Roba, Šempeter pri Gorici

4