Lizing

informacije, ki jim lahko zaupate

www.zps.si

2

Kaj je lizing?Ko želimo kupiti izdelek, ki ga ne zmoremo ali ne želimo plačati z goto-

vino, se vprašamo, katera oblika financiranja je najugodnejša. Poleg najema kredita se vse bolj ponuja tudi lizing, ki je v Sloveniji postal že uveljavlje-na oblika financiranja nakupa in najema opreme, voznega parka in nepre-mičnin za podjetja. V zadnjih letih ponudniki vedno bolj nagovarjajo tudi potrošnike – fizične osebe. Prepričujejo nas, da je da je lizing primerna in ugodna oblika financiranja tudi za nas. Ne le, ko gre za nakup avtomobila, pač pa tudi, ko kupujemo stanovanje ali stanovanjsko hišo.

Želimo vam podrobneje predstaviti značilnosti lizinga in s tem olajšati odločanje glede izbire načina financiranja za nakup npr. avtomobila ali sta-novanja. Poleg odmevnih zlorab v preteklosti (spomnite se na npr. na afero Orion) se potrošniki tudi danes pogosto soočamo z nejasnimi informacija-mi, katere so morebitne prednosti lizinga v primerjavi s kreditom.

Posebna oblika lizinga, ki jo ponujajo potrošnikom, se imenuje finančni lizing. Lizingodajalec in lizingojemalec (potrošnik) skleneta pogodbo, kate-re predmet je financiranje nakupa nekega predmeta (npr. avtomobila ali stanovanja). Ponavadi potrošnik sam izbere predmet lizinga. Lizingodajalec bo pri dobavitelju ta predmet kupil in ga dal v uporabo lizingojemalcu. Do-kler lizingojemalec ne poplača vseh obveznosti (obrokov) iz lizinške pogod-be, bo lastnik predmeta ostal lizingodajalec. Tako šele s plačilom zadnjega obroka postanemo lastnik avtomobila ali stanovanja.

Glavna značilnost, ki ločuje finančni lizing od drugih tipov lizinga, je torej samodejen prehod lastninske pravice na lizingojemalca, ko

odplača vse zahtevane obroke. Drugi tipi lizinga, kjer prenos lastninske pravice ni samodejen, so za potrošnike manj primerni in jih v tej

brošuri ne obravnavamo. Pri kreditih in lizingu potrošniki potrebujejo posebno zaščito, saj so lahko potencialna oškodovanja usodna. Zakon

o potrošniških kreditih zagotavlja posebno varstvo naših pravic na tem področju. To varstvo pa se nanaša le na lizinške pogodbe, pri

katerih lastninska pravica na koncu samodejno preide na lastnika. Če se odločimo za kakšno drugo obliko lizinga, nas ta zakon ne bo ščitil.

3

Lizing in kreditO lizingu potrošniki vedno razmišljamo v povezavi s kreditom. Številni

ponudniki na trgu nam zelo optimistično prikazujejo prednosti lizinga pred kreditom, medtem ko je veliko težje dobiti informacije, katere so pomanj-kljivosti lizinga.

Glavna razlika med lizingom in kreditom je v lastništvu. Če najamemo namenski kredit za nakup vozila, s podpisom kupoprodajne pogodbe takoj postanemo lastnik avtomobila. Tako je tudi pri stanovanjskem kreditu, ko se v zemljiško knjigo vpiše banko le kot prvega upnika, če je kredit zavaro-van s hipoteko. Z lizingom pa pridobimo zgolj pravico do uporabe predme-ta, medtem ko lizingodajalec ostane njegov lastnik. Razlika v lastništvu ima seveda dobre in slabe strani.

Dobre strani:

glavno zavarovanje lizingodajalca pred plačilno nesposobnostjo ■lizingodajalca je prav predmet, ki je bil kupljen na ta način. Zato pri sklepanju lizinga ponavadi niso potrebna dodatna zavarovanja, kot so na primer pri kreditih;

ker lizingodajalec lažje zavaruje svoje terjatve, je lahko popustljivejši ■pri preverjanju bonitete prosilca v primerjavi s kreditodajalcem. Tako lahko pridobijo lizing tudi zaposleni za določen čas ter samozaposleni, ki bi sicer pri najemu kredita imeli težave.

Slabe strani:

potrošniki se seveda odločimo za nakup avtomobila ■ali stanovanja zato, da bi postal naša last. Lizing to omogoča šele po koncu odplačevanja;

potrošnik mora predmet, ki ga kupuje, med odplačevanjem ■obveznosti vzdrževati v skladu s pogodbo o lizingu. Stroški vzdrževanja so lahko višji, kot bi bili, če bi bil predmet naša last;

če pri odplačevanju obveznosti zaidemo v težave, ■nam lahko lizingodajalec avto vzame (ali nas izseli iz stanovanja), saj je njegov lastnik;

če mora lizingodajalec v stečaj, lahko svoje obveznosti ■poravna tudi s prodajo predmeta, kupljenega z lizingom. Poslovanje lizinških podjetij pa je pod »mehkejšim« nadzorom regulatorjev kot poslovanje bank.

4

Dvomljive prednosti lizinga v primerjavi kreditom

Lizing je davčno ugodnejši Ugodnejši je le za tistega, ki ga lahko uveljavi kot davčno olajšavo. Kdor

na primer avta ali stanovanja ne uporablja poslovno, nima davčnih in bi-lančnih ugodnosti.

Pri lizingu so obroki nižji kot pri kredituTo je lahko res, vendar ne zato, ker bi bil lizing cenejši. Prvo plačilo je

namreč (za razliko od kredita) polog v vrednosti okrog 20 % financiranja. Ta polog pa enostavno ni definiran kot obrok.

Pri lizingu je višina obrokov prilagodljivaRes je, saj nekateri ponudniki omogočajo, da lahko začnemo z odpla-

čevanjem nižjih obrokov, končamo pa z višjimi. Dolg pa moramo seveda poplačati v celoti. Ne pustimo se premamiti z nižjimi začetnimi obroki in ne bodimo preveč optimistični pri oceni naše plačilne sposobnosti, sicer bomo plačevali (pre)visoke obroke.

Postopek sklepanja lizinga je preprostejši in hitrejši

To včasih lahko celo drži. Pri pomembnih odločitvah, ki povzročijo znatne finančne obremenitve, si moramo vzeti čas za premislek in za pri-merjavo ponudnikov. Hitenje pri tem ni na mestu.

5

Če nam banka ne odobri kredita, bomo pa morda dobili lizing

Banka lahko zavrne kredit, ker morda ocenjuje, da kredita ne bomo mogli odplačevati. V tem primeru bi morali tudi sami razmisliti, če naj se sploh zadolžimo. Posledice plačilne nesposobnost pri lizingu so izguba avta ali nepremičnine, visoki stroški in stres za posameznika in njegovo družino.

Z lizingom lahko financiramo večji del nakupa

Tudi to pogosto drži, vendar hkrati pomeni, da se tudi bolj zadolžimo. Ko kupujemo avto ali stanovanje, pa je smotrno, da priskrbimo čim več lastnih sredstev.

Kaj vse nam obljubljajo?Lizing dobimo po konkurenčnih cenah, zagotovljena je pravno formal-

na varnost, obdelava vlog je hitra, zaračunavanje obrokov je prilagojeno datumu dohodkov, profesionalnost, …

Vse te obljube so lahko resnične, vendar jih je mogoče izpolniti tudi pri kreditu.

Če menite, da so pri lizingu kršene vaše pravice, poiščite pomoč na Uradu za varstvo potrošnikov ali na Tržnem inšpektoratu Republike

Slovenije. Preverite tudi informacije, ki so na voljo na spletnem mestu Zveze potrošnikov Slovenije www.zps.si in v naših brošurah.

6

Kako deluje lizing?Če z lizingom kupujemo avto, je doba odplačevanja do okrog 7 let,

pri financiranju nepremičnine pa tudi do 15 let in več. Večina ponudnikov omogoča različno dinamiko odplačevanja obrokov, od mesečne do četrtle-tne in letne.

Pri nakupu avtomobila lahko pri večini ponudnikov računamo na 100-odstotno financiranje vrednosti avtomobila, pri nepremičninah pa do sedemdeset odstotkov vrednosti. Končna višina financiranja bo seveda od-visna od naše bonitete, praviloma pa je višja od tiste, ki nam bi jo odobrili pri kreditu.

Pri financiranju z lizingom je prvo plačilo polog. Pri nekaterih ponu-dnikih je lahko ta najmanj 10 odstotkov vrednosti financiranja, pri večini pa okrog 20 odstotkov. Preostanek dolga se poravna s plačilom rednih obrokov, ki se izračunajo podobno kot pri kreditu. Obroki so sestavljeni iz glavnice in obresti. Pri krajših dobah odplačevanja lahko izberemo fiksno obrestno mero, pri daljših pa pride v poštev variabilna obrestna mera. Ta je sestavljena iz referenčne obrestne mere in fiksnega pribitka, ki ga določi ponudnik. Variabilna obrestna mera torej pomeni, da se lahko obroki med odplačevanjem spremenijo, torej zvišajo ali znižajo. Ponudnik bo poleg na-štetega zaračunal še stroške odobritve. Naš dolg bo poravnan, ko bomo plačali zadnji obrok in takrat bomo tudi dokončno pridobili lastniško pra-vico nad predmetom lizinga.

Najbolj razširjena referenčna obrestna mera je EURIBOR. Banke iz evro-območja si po tej obrestni meri med seboj posojajo denar z določeno dobo odplačevanja (npr. 6-mesečni EURIBOR). Druga referenčna obrestna mera, ki je uveljavljena pri nas, pa je LIBOR; to je cena posojenega denarja v švicarskih frankih in dolarjih na

londonskem medbančnem trgu. Krediti, ki kot referenčno obrestno mero uporabljajo LIBOR, so večinoma devizni (torej krediti z

valutno klavzulo). To pomeni, da ponudnik mesečni obrok vsakič preračuna iz evrov v švicarske franke po aktualnem deviznem tečaju.

Pri izbiri valutne klavzule in LIBOR-ja smo, še posebej pri daljši dobi odplačevanja, izpostavljeni dvojnemu tveganju: poleg obrestnega tudi va-lutnemu. To pomeni, da se naše plačilne obveznosti povišajo, če se razmere na svetovnih trgih poslabšajo (znižanje vrednosti evra ali zvišanje obrestnih mer). Če ne prejemamo dohodkov ali nimamo naložb v tuji valuti, je lahko najem takšnega lizinga zelo tvegano početje.

7

Kaj pa drugi stroški lizinga?

Pri sklepanju lizinga za nakup avtomobila ali nepremičnine ne smemo pozabiti na druge stroške, ki jih bomo morali plačevati do konca lizinga. Del teh stroškov je namenjen zavarovanju vrednosti predmeta lizinga, če bi postali plačilno nesposobni. Pri lizingu so lahko stroški vzdrževanja višji od tistih, ki bi jih imeli, če bi že bili lastnik predmeta financiranja (če bi ga na primer kupili s kreditom). Lizingodajalec lahko zahteva tudi redne preglede stanja nepremičnine in predpiše potrebne posege.

Pri nakupu avtomobila s pomočjo lizinga bodo ti stroški registracija vo-zila, obvezno in kasko zavarovanje (tudi pri rabljenem vozilu). Med odplače-vanjem bomo morali opravljati tudi redne preglede vozila na pooblaščenih servisih. Pri nepremičnini sodi med te stroške zavarovanje pred vsemi ne-varnostmi in njeno vzdrževanje.

Če je na objektu povzročena škoda, ki jo zavarovanje ne krije (npr. prometna nesreča), mora razliko poravnati lizingojemalec.

Natančno preverimo, kateri dodatni stroški nas čakajo, preden sklenemo pogodbo!

8

Naša plačilna sposobnost

Lizingodajalec bo na podlagi dokumentacije o naših prejemkih preveril našo plačilno sposobnost, preden bo odobril lizing. Ključno pa je, da tudi sami preverimo svojo plačilno sposobnost, čeprav obstaja možnost za odo-britev lizinga.

Ne pozabimo: dolgoročno odplačevanje lizinga je resna obremenitev družinskega proračuna. Če lizinga morebiti ne bomo sposobni odplačevati,

se lahko znajdemo v zelo neprijetni situaciji. Raje se odpovejmo zadolževanju, kot pa da bi se zaradi njega znašli v resnih težavah.

Natančno izračunajmo, koliko celotna družina mesečno porabi za nor-malno življenje. Razlika med temi stroški in našim mesečnim dohodkom naj bo maksimalen mesečni obrok, ki si ga še lahko naložimo. Pri tem ne pozabimo upoštevati dodatne stroške, ki bodo nastali z nakupom pred-meta lizinga.

Tudi pretiravanje v drugo smer ni priporočljivo! Če bi izbrali zelo majh-ne obroke odplačevanja, bi se zelo zvišale obresti, ki jih je treba plačati. Pra-va izbira je nekje vmes.

9

Kako primerjamo ponudnike med seboj?

Ponudba lizinga na slovenskem trgu je pestra, zato lahko dobimo po-sebne ugodnosti. Pridobiti moramo torej čim več informacij o lizingu in primerjati, kaj ponujajo posamezni ponudniki. Tudi v Sloveniji postaja do-govor o ceni vse bolj individualen – torej se moramo pogajati.

Nikoli ne primerjajmo le ponudb lizinga, temveč si oglejmo tudi po-nudbo kreditov in jih primerjajmo med seboj.

Pri financiranju nakupa avtomobila pogosto slišimo, da je lizing pri prodajalcu avtomobila najboljša izbira. Res je, da nam lahko

prodajalec, če sklenemo pri njem lizing, ponudi posebne ugodnosti pri zavarovanju, pa tudi postopek sklepanja pogodbe je hitrejši. Kljub temu pa je lahko drugi ponudnik še ugodnejši. Preverimo!

Pri primerjavi ponudb nam zelo pomaga efektivna obrestna mera (EOM), ki jo predpisuje Zakon o potrošniških kreditih. EOM so skupni stro-ški kredita ali lizinga, izraženi kot letni odstotek odobrenega zneska posojila. Poleg obresti so v EOM-u zajeti tudi drugi stroški kredita ali lizinga (stroški obdelave vloge in odobritve), kar omogoča preglednejšo primerjavo med različnimi ponudbami. Če lizing presojamo na podlagi EOM, moramo biti pozorni na naslednje:

s pomočjo EOM lahko primerjamo le lizing in kredite, pri katerih ■sta doba odplačevanja in višina izposojenega zneska enaka;

EOM žal ne vključuje vseh stroškov (stroškov zavarovanja in cenitve). ■

Trg lizinga v Sloveniji je nepregleden, v preteklosti pa so se pojavljale številne zlorabe, ki potrošnike še danes pogosto odvračajo, da bi se izbrali

to možnost. Lizingodajalci se še niso dokončno organizirali v krovno društvo, ki bi od svojih članov zahtevalo izpolnjevanje minimalnih

standardov poslovanja, zato potrošniki težko preverijo ugled in zanesljivost posameznega lizingodajalca. Preden izberemo lizingodajalca,

preverimo vsaj, če je član Združenja bank Slovenije (www.zbs-giz.si).

Zakon o varstvu potrošnikov nas ščiti tudi pred pretirano visokimi obrestnimi merami. Efektivna obrestna mera, ki vam jo zaračuna lizingoda-jalec, ne sme biti višja kot 200 odstotkov povprečne EOM bank in hranilnic, ki jo objavlja Banka Slovenije.

10

Kako poteka postopek sklepanja pogodbe?

O predmetu lizinga se dogovorita lizingojemalec in lizingodajalec. Po-navadi ga izberemo sami in sami tudi pridobimo informacije o njegovih lastnostih in tveganjih. Če pa ga dobavi lizingodajalec, skupaj z njim opre-delimo vse njegove lastnosti in vrednost. Pri lizingu stanovanja boste na primer z lizingodajalcem sestavili zapisnik, kjer bodo zapisane vse ključne informacije o njegovih lastnostih.

Preden prevzamemo predmet lizinga (npr. avto), ga natančno preglejmo in ugotovimo vse vidne napake in pomanjkljivosti.

Odgovornost za stvarne napake

Če smo predmet lizinga izbrali sami, lahko stvarne napake uveljavljamo le pri prodajalcu (in ne pri lizingodajalcu). Ponavadi lizingodajalec pooblasti lizingojemalca, da zoper prodajalca uveljavlja zahtevke, če gre za stvarne napake ali za uveljavljanje pravic na podlagi garancije. Če pa predmet lizin-ga izbere lizingodajalec, se odgovornost za stvarne napake lahko omeji ali izključi le, če lizingodajalec zanje ni vedel, ni mogel vedeti ali če ne omogo-čajo normalne uporabe predmeta lizinga.

Vsako poškodbo na avtomobilu moramo nemudoma sporočiti policiji in lizingodajalcu.

11

Po sklenitvi pogodbeKaj storiti, če ne zmoremo plačevati

mesečnih obrokov?Če zaidemo v finančno stisko in ne moremo plačevati mesečnih obro-

kov, moramo o tem takoj obvestiti lizingodajalca. Ta ima pravico razdreti pogodbo in zahtevati povračilo dolga v enkratnem znesku že, če ne plača-mo začetnega obroka ali če kasneje med odplačevanje ne plačamo dveh obrokov. V najslabšem primeru bomo izgubili predmet lizinga, lizingodaja-lec pa bo vsaj del svojih terjatev poplačal z iztržkom iz njegove prodaje. Če torej ne moremo odplačevati lizinga, je zelo pomembno, da lizingodajalcu takoj pojasnimo svoje težave in s konkretnimi predlogi pokažemo voljo, da bi težave rešili sporazumno.

Lizingodajalec bo praviloma ponudil začasno zamrznitev plačevanja ali znižanje mesečnih obrokov.

Če bomo pravočasno reagirali in obvestili lizingodajalca, si bomo prihranili stroške opominov in izterjave, pa tudi povečali možnost, da bi lahko obdržali predmet lizinga.

Predčasno poplačiloKot lizingojemalec imamo vedno pravico, da predčasno poplačamo

svoje obveznosti. To pravico nam zagotavlja Zakon o potrošniških kreditih. Situacije, ko se odločimo za predčasno poplačilo svojih obveznosti, so lahko različne: lahko dedujemo, se preselimo ali pa najdemo boljšega ponudnika za lizing.

S predčasnim poplačilom se razbremenimo vseh stroškov in obresti, ki bi jih morali poravnati od dneva predčasnega poplačila do odplačila po pogodbi. Stroški, ki jih lahko lizingodajalec pri tem zaračuna, ne smejo pre-segati polovice stroškov za odobritev lizinga. Za predčasno poplačilo mora-mo lizingodajalcu posredovati pisni zahtevek.

Lizing

Pripravila: Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave Zveza potrošnikov SlovenijeZaložnik: Zveza potrošnikov SlovenijeAvtorja: Boštjan Krisper, Damjana PondelekFotografije: Črt BreskvarOblikovanje: Črt Breskvar Tisk: Tiskarna Razvedrilo, LjubljanaNaklada: 15.000 izvodovLeto izdaje: September 2007

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

35.073.513.1

KRISPER, Boštjan Lizing / Boštjan Krisper, Damjana Pondelek ; [fotografije

Črt Breskvar]. - Ljubljana : Zveza potrošnikov Slovenije, 2007

ISBN 978-961-6345-13-2 1. Pondelek, Damjana 235424000

Pravice imate Uveljavite jih

informacije, ki jim lahko zaupateBrošura je del informacijske kampanje ZPS

ki jo podpirata in sofinancirata Urad RS za varstvo potrošnikov in Evropska unija