lokalni Časopis obČin bistrica ob sotli...jalstvo, izdali prodajni katalog v slovenskem in...

9. december 2010 | OKo | 1

9. december 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 74 cena 1 evro

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

Peter Misja postal predsednik TZSPrvih 30 let otroške l ikovne koloni je

Odprt je supermarketa TUŠ Švajger v Kozjem

Miklavž obiskoval pr idne otroke

2 | OKo | 9. december 2010

Prodajna mesta: TIC Podčetrtek, TIC Kozje, Gostišče Šempeter(BoS), MM BAR(Podčetrtek)

POSEBEN POPUST ZA ŠTUDENTE IN DIJAKEInformacije in prodaja za študente: Blaž Šelekar(031-776-741) Na dan prireditve predprodajne cene smo v Večnamenska

športna dvorana Podčetrtek od 19. do 20. ure!


4 TURIZEM V ZIDANICAH 8 PODČETRTEK BOGATEJŠI ZA GALERIJSKO PONUDBO16 UČENCI OŠ LESIČNO V FRANCIJI21 TRIJE 89-LETNIKI26 UPRAVIČILI VLOGO FAVORITA

Na naslovnici: Angelčki, ki so spremljali MiklavžaFotografija: OKo

Bolečine se ne da prevzetiV življenju se zgodijo tudi trenutki, za katere bi si žele-li, da jih ne bi bilo ali pa se osebi, ki jo imaš neizmerno rad, zgodi bolečina, ki bi jo v danem trenutku najraje prenesel nase. Vendar tega ne zmoremo, saj smo le

zemeljska bitja in zato mora vsak svojo bolečino tistega trenutka nositi sam. Ne glede na to, da je tudi nam zelo hudo in da ob tem trpimo, zadana bolečina ni za tistega, ki se mu zgodi, nič manjša. V takšnem trenutku je zato morda veliko boljše, da razsodno pogledamo na situ-acijo in skušamo pomagati, pa vendarle je to včasih zelo težko.Zagotovo pa je velika razlika tudi v tem, če je do bolečine prišlo po nesrečnem naključju ali ti jo je nekdo namerno za-dal. Te bolečine so mnogokrat še veliko hujše, saj se rane, ki se vidijo, zacelijo, rane, ki pa ranijo srce, pa se zelo težko ali celo ne zacelijo.In zakaj pravzaprav danes pišem o ne-koliko bolj »težki« temi. Morda zaradi si-tuacije, v kateri sem se znašla in v njej neizmerno trpela, saj bi veliko raje bole-čino osebe, ki jo imam neizmerno rada, sprejela nase. Vendar to ne gre in s tem se je v življenju potrebno sprijazniti in se tega zavedati. Nemalokrat lahko na-mreč zaradi tega škodujemo drugemu

in samemu sebi in v dani situaciji, ki se zgodi, ne znamo pomagati. Ali kar je še huje, namesto da bi pomagali, naredimo še več škode.Vendar, ko so v vprašanju besede, jih znam obrača-ti in nanje reagirati, ko pa se znajdem v dani situaciji, pa ravno ne znam pravilno odreagirati. Zagotovo se je tudi Vam dragi bralci že zgodilo kaj takega. In če ste si ob tem obljubili, da boste ob naslednji podobni situaciji ravnali bolj modro, zaradi trenutnih občutkov te obljube vseeno niste mogli izpolniti.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

PR

EL

ET

U

VO

DN

IK


AKTUALNO OKO, OGLAS

»Razvoj turizma v zidanicah v Obsotelju in na Kozjanskem«

Turizem v zidanicah – nov inovativen turistični produkt

Informativna predstavitev "Razvoj turizma v zidanicah v Ob-sotelju in na Kozjanskem" je bila v petek, 3. 12. 2010, na ob-činah Podčetrtek in Kozje. Konec meseca januarja 2011 pa bo delavnica, kjer bodo zainteresirani dobili že konkretna navodila za pridobitev soglasij oz. dovoljenj.Za več informacij se lahko obrnete na TIC Kozje ali Turizem Podčetrtek, GIZ.

Kaj je turizem v zidanicah? Predvsem na področju Dolenj-ske, Posavja, Bele krajine ter v Obsotelju in na Kozjanskem je ogromno zidanic, ki so namenjene predvsem osebni rabi in so večino leta prazne in samevajo ali služijo kot zgolj vinske kleti. Na vinogradniških območjih predstavljajo veliko tržno nišo in predstavljajo potencialno možnost razvoja novi do-dani vrednosti podeželja ter ohranjanje vinogradniške kra-jine. Sprememba Zakona o gostinstvu v letu 2007 in s tem 14. čle-na zakona je prinesla možnost trženja zidanice v namene sobodajalstva. Seveda ne smem mimo dejstva, da za ra-zvoj turizma na teh območjih pomembno vlogo igrajo vin-ske kleti, vinotoči, turistične kmetije, gostilne, športni centri, zdravilišča ter vse spremljajoče aktivnosti. Vendar zidanica, kot objekt s kletjo in zgornjim delom, ki je namenjen za občasna bivanja, ima veliko priložnost, da se, z ne prevelikimi finančnimi vložki, vključi v turistični produkt – TURIZEM V ZIDANICAH. V Obsotelju in na Kozjanskem poteka projekt »RAZVOJ TU-RIZMA V ZIDANICAH V OBSOTELJU IN NA KOZJANSKEM«, ki daje možnost lastnikom objektov, da se seznanijo z novim turističnim produktom, pridobijo ustrezno znanje in informa-cije o aktivnostih in nadaljevanju projekta. Da vam bo projekt bližje, vam bom opisala nekaj aktivnosti, ki smo jih izvajali ali pa jih izvajamo na območju Dolenjske in Bele krajine, od koder tudi prihajam. Na območju Dolenjske in Bele krajine turizem v zidanicah že prehaja v fazo trženja. Skozi aktivnosti, ki smo jih izvaja-

li v letu 2009 in 2010 smo ustanovili konzorcij ponudnikov turizma v zidanicah, ki šteje že čez 100 članov, oblikovali smo celostno grafično podobo turizma v zidanicah, v prvi fazi kategorizirali in z uporabnim dovoljenjem v turistično ponudbo namenili 28 objektov, v katerih se izvaja soboda-jalstvo, izdali prodajni katalog v slovenskem in angleškem jeziku, vzpostavili spletno stran www.zidanice.si ter smo v fazi priprave on line rezervacijskega sistema, kajti vse re-zervacije zidanic potekajo preko svetovnega spleta. Kon-zorcij je imenoval tudi uradnega tržnika in s tem vzpostavil legitimen način trženja. Trenutno pripravljamo javni razpis za neposredno pomoč članom konzorcija pri pridobiva-nju gradbene dokumentacije do uporabnega dovoljenja. Konzorcij je odprta oblika, ki sprejema vedno nove člane, ki želijo zidanice nameniti v turistične namene. Projekt je tudi pri nas sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, OS LEADER. V želji, da bi se nov turistični produkt razvijal po vinorodni deželi Posavje in Podravje ter dosegel prepoznavnost v Slo-veniji in v turističnem svetu, kajti smo edinstveni in našo po-sebnost moramo znati izkoristiti, vabim vse lastnike zidanic v Obsotelju in na Kozjanskem, da se pustite seznaniti z novim produktom in nato pretehtate možnosti, ali želite vašo zida-nico nameniti tudi v turistične namene. (Sonja Klemenc Križan, vodja projekta Turizem v zidanicah na Dolenjskem in v Beli krajini)

Kmetijska zadruga Šmarje z.o.o.Obrtniška 2Šmarje pri Jelšahwww.kz-smarje.si

Trgovina:Bistrica ob Sotli Center Imeno Kozje03/800 27 70 03/818 38 80 03/800 27 75

Udeleženci delavnice v Podčetrtku.

Tudi v Kozjem je bilo veliko zanimanja za delavnico.


AKTUALNO LOKALNO

Znatno višja točka za izračun NUSZV Občini Podčetrtek so občinski svetniki na zadnji seji sprejeli povečanje vrednostne točke za izračun NUSZ in sprejeli sklep, da bo višina denarne pomoči za novorojenčke znašala 200 evrov.

Vrednost točke za izračun NUSZ za leto 2011 se je po spreje-tju sklepa občinskega sveta iz 0,0590 zvišala na 0,0600 centa mesečno. Osnova za dvig točke za izračun NUSZ na območju Občine Podčetrtek je koeficient povprečne rasti cen življenj-skih potrebščin od začetka leta v primerjavi s povprečjem prejšnjega leta, ki znaša 0,012 (na podlagi jesenske napove-di UMAR 2010), kar pomeni 0,0007 centa.Tudi v prihodnje pa bodo v Občini Podčetrtek za vsakega novorojenčka namenjali 200 evrov. Skupen znesek o višini te denarne pomoči je v predlaganem proračunu za leto 2011 višji od lanskega. V veselje vseh se namreč število rojstev v občini veča. To dejstvo pa le še bolj potrjuje nujno in zelo potrebno izgradnjo novega vrtca.Na seji so svetniki potrdili še sklep o ugotovitvi manjšega od-stopanja od grafičnega dela izbranih sestavin kartografske-ga dela prostorskega plana Občine Podčetrtek, dolgoroč-nega plana Občine Šmarje pri Jelšah. Župana Petra Misjo pa so še pooblastili, da obravnava in potrjuje investicijsko dokumentacijo DIIP in IP ter spremembe in dopolnitve le-teh za projekte oziroma investicije, opredeljene v Odloku o proračunu Občine Podčetrtek za leto 2011 in Načrt razvojnih programov za obdobje 2011–2014. (Z. I.)


AKTUALNO LOKALNO

Postavitev prometne signalizacije v Občini Bistrica ob SotliV Občini Bistrica ob Sotli so izdelavo in postavitev prometne signalizacije izvedli v skladu s Pravilnikom o prometni signali-zaciji in prometni opremi na javnih cestah. Nekaj manjkajoče prometne signalizacije pa še čaka na postavitev. Za izdelavo in postavitev je bila izdelana vsa potrebna dokumentacija in pridobljena vsa potrebna dovoljenja pristojnih organov. Tako je bila postavljena prometna signalizacija za označeva-nje uličnih imen oz. delov razvejanih naselij. V tem segmentu je bila postavitev izvedena v celoti, izdelava in postavitev tabel ob regionalnih in občinskih cestah pa je znašala 10.200 evrov.Usmerjevalna signalizacija v Bistrici ob Sotli je postavljena že na 6 lokacijah – zaradi vremenskih razmer na 2 lokacijah še ni postavljena. Vrednost postavitve, ki vključuje elaborat, nosilne konstrukcije in lamele, znaša 7.500 evrov, zainteresirani poslov-

11. dobrodelni koncert s Shyam!

Tečaj retorike v Bistrici ob Sotli

ni subjekti pa so udeležbo na enotnem usmerjeval-nem sistemu sofinancirali.

Vezano na turistično signalizacijo za Svete gore sta bili izdelani 2 tabli. Izdelava elaborata in tabel je stala 3.200 evrov, posta-vitev pa zaradi vremenskih razmer še ni izvedena. Tabli bosta postavljeni pred odcepom za Svete gore. Na postavitev pa še čaka četrti sklop prometne signalizacije, in sicer vstopne table v občino, ki bodo stale na štirih vpadnicah v Občino Bistrica ob Sotli. Izdelava štirih tabel skupaj z elabo-ratom je znašala 2.650 evrov, postavitev le-teh bo izvedena takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. (Z. I.)

Minuli petek in soboto je v Bistrici ob Sotli potekal tečaj reto-rike in javnega nastopanja, ki ga je organiziralo Mladinsko društvo. Udeležilo se ga je 13 mladih iz širšega področja. Tečaj je vodila Tadeja Mesojedec iz Društva mladinski ceh Ljubljana. Udeleženci so se skozi vaje seznanili z osnovami javnega nastopa; kako vključevati govorico telesa, kakšno moč, pomen in učinek imajo posamezne besede, ki jih govorci pogosto uporabljajo pri javnih govorih, kako narediti dober prvi vtis, narediti dobro zgradbo govora glede na okoliščine ter pomen glasu in čustvene dimenzije v govoru. Udeležen-ci so se med drugim naučili, kako pripraviti in izvesti dober

govor, kako se je potrebno spopasti s tremo, kako pritegniti pozornost poslušalcev ter kako ostati zanimiv tekom posa-meznega govora.Tečaj je med udeleženci poskrbel za dobro mero navdu-šenja, tako da se bi z veseljem udeležili tudi nadaljevalne-ga tečaja, če se jim bo ponudila možnost. Prav tako pa pri MDBS ([email protected]) že zbirajo prijave zainteresi-ranih za tečaj, ki bi ga ob ugodnih finančnih pogojih izvedli v letu 2011. Za pomoč pri izvedbi delavnice se MDBS za-hvaljuje Mireli Kunst in Občini Bistrica bo Sotli, ki je prijazno odstopila prostore za izvedbo. (Tjaša Kunst)

11. 12. 2010 ob 23.00 bo skupina Shyam predstavljala novo ploščo Skriti sij ljudi in videospot za komad Color Deluxe v Mla-dinskem centru Bistrica ob Sotli – v Klubu Metulj v okviru 11. do-brodelnega koncerta, ki je že 3. leto plod sodelovanja KORK-a Bistrica ob Sotli in Mladinskega društva Bistrica ob Sotli. Izkupi-ček dobrodelnega koncerta bo namenjen socialno ogrože-nim otrokom OŠ Bistrica ob Sotli. Cena karte bo 5 evrov. Za štu-dente, ki prinesete s seboj potrdilo o šolanju in še te ugodnosti niste koristili pri nakupu kart za Mi2, bo karta 2 evra.Skoraj 12 let po nastanku zasedbe Shyam je luč sveta končno zagledal novi album z naslovom Skriti sij ljudi. Po singlih Gumija-sto srce in trenutno aktualnem Color Deluxe, ki sta napovedala vrnitev te brežiške zasedbe na slovensko glasbeno prizorišče, zdaj prihaja nov set pesmi. Te so izpod peresa Shyam nastajale v zadnjih štirih letih, je povedal pevec Miloš. Kot producent pa se pod izdelek ponovno podpisuje Peter Penko. Album Skriti sij ljudi, ki je uradno izšel 11. septembra pri ZKP RTV Slovenija, vsebuje 14 pesmi in je tretji studijski album skupine Shyam. Odraža zadnje glasbeno ustvarjanje kolektiva, ki je že na začetku svoje kariere navduševal kritike s ploščkoma Željo daleč stran (2000) in Sonce v senci (2004).Skriti sij ljudi je pravzaprav dvojna plošča, saj so se Shyam odlo-čili poleg novih pesmi izdati še posnetke, ki so nastali v oddaji Izštekani, ko jih je davnega januarja 2002 gostil priljubljeni radij-ski guru Jure Longyka. Takrat so v razširjeni zasedbi in s spreme-njenimi aranžmaji odigrali večino pesmi s prvega albuma Željo daleč stran in eno pesem, ki se je kasneje v povsem drugačni obliki znašla na drugi plošči, Sonce v senci.Zgodba vizualizacije pesmi Color Deluxe se je začela poleti v studiu Raingarden9. Med miksanjem tega komada je Matija

nekje na polici omare staknil dve okrasni lučki, ki jih je Eva s Petrom pripeljala s pohoda po eni od svetovno znanih trgovin s pohištvom. Pograbil sem svoj 7D in preklopil na snemanje. Trmasti oranžni ptič, ki nastopa v videospotu, se je ne-koč svetil, a mu Peter ni namenil novih baterij, zato je Matija nerazsvetljenega ptiča postavil pred okno in iz-vedel mini lutkovno predstavo. Ta je bila dovolj, da se je av-torju tega spota nekega dne posvetilo in nastala je zgod-ba, ravno prav ohlapna, da dopušča domišljiji prosto pot. Sprva je bil namen narediti zgolj preprosto video pod-lago, ki bi pesem Color Deluxe vizualno pospremila na spletu. Kasneje je na prigovarjanje sedemletnika, da "ka-kšen je to ptič brez kril" zadeva rahlo ušla izpod nadzo-ra in nastal je trmasto deluxni ali deluxno trmasti ptič. Pesem Color Deluxe govori o tehtanju med racionalnim in neracionalnim. O vztrajanju in včasih nevarni hoji po robu, ki pogumne na koncu nagradi z neverjetnim, kot je na primer zli-vanje barv v črno-beli sanjski svet. Podobno so črno-beli svet televizijskih aparatov (sinonim za iluzijo) pred mnogimi leti za-menjali prvi barvni sprejemniki, na katerih je pisalo ... mah, kaj bi vam vse povedali ...Za vse, ki bi radi nemudoma izvedeli še več o Shyamih, je tukaj nekaj povezav:www.shyam.si, www.myspace.com/shyamband, h t tp : / /v imeo.com/groups/shyam/v ideos/15326762

Usmerjevalna signalizacija v Bistrici ob Sotli je postavljena že na 6 lokaci-jah, ena izmed teh je tudi lokacija na fotografiji.


AKTUALNO LOKALNO

V Kozjem znana sestava delovnih teles Svetniki Občine Kozje so na drugi seji brez prevelikih težav potrdili imena predsednikov in članov stalnih delovnih teles občinskega sveta.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Kozje, ki ji predseduje Veljko Kolar, je na seji med prispelimi predlogi za člane stalnih delovnih teles občinske-ga sveta, nadzornega odbora in občinske volilne komisije pripravila predloge za posamična delovna telesa, ki so jih svetniki občinskega sveta obravnavali na svoji drugi redni seji. Kolar je podal obrazložitev, da so pri izbiri imen upo-števali pravila, ki določajo, koliko občinskih svetnikov mora sedeti v določenem odboru ter seveda strokovnost in teri-torialno pokritost. Sestave delovnih teles so naslednje:Odbor za gospodarstvo in razvoj:Jernej Jagrič, Gorjane 17b, Podsreda, predsednik, člani: Veljko Kolar, Kozje 11, Kozje, Milan Škrjanc, Drensko Rebro 6, Lesično, Vladislav Pečnik, Vojsko 2, Koprivnica pri Brestanici, in Janko Rajgl, Kozje 45, Kozje.Odbor za družbene dejavnosti:Roman Gradišek, Kozje 155, Kozje, predsednik, člani: Mi-lenca Krajnc, Vrenska Gorca 44, Buče, Filip Volaušek, Kozje 100, Kozje, Jože Planinc, Buče 21, Buče, in Danijel Zalokar, Zagorje.Odbor za komunalne dejavnosti, urejanje prostora in var-stvo okolja:Marko Kunej, Gorjane 2, Podsreda, predsednik, člani: Franc Plahuta, Pilštanj 35, Lesično, Franc Žlender, Zagorje 61, Le-sično, Mirko Kunst, Vrenska Gorca 61, Buče.Komisija za peticije:

Filip Volaušek, Kozje 100, Kozje, predsednik, Milan Škrjanc, Drensko Rebro 6, Lesično, Ernest Jereb, Podsreda 1, Pod-sreda.Komisija za nagrade, priznanja in odlikovanja: Veljko Kolar, Kozje 11, Kozje, predsednik, člani: Marko Ku-nej, Gorjane 2, Podsreda, Franc Žlender, Zagorje 61, 3261 Lesično.Komisija za pripravo statuta in poslovnika občinskega sve-ta:Jernej Jagrič, Gorjane 17b, Podsreda, predsednik, Roman Gradišek, Kozje 155, Kozje, Dejan Guček, Pilštanj 49, Lesič-no.Komisija za kmetijstvo:Milenca Krajnc, Vrenska Gorca 44, Buče, predsednica, čla-ni: Franc Plahuta, Pilštanj 35, Lesično, Milan Brilej, Vrenska Gorca 68, Buče.Nadzorni odbor: Milena Grobelšek, Kozje 102, Kozje, predsednica, članici: Sonja Zupan, Pilštanj 39, Lesično, ter Svetlana Bračun, Kozje 121, Kozje.Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu:Martin Robert Krajnc, Vrenska Gorca 44, Buče, predsednik, Franc Fon, Ješovec pri Kozjem 2, Kozje, Irena Juršič, Planin-ska vas 4b, Planina pri Sevnici, Marinka Moškon, Kozje 97, Kozje, Dušan Vignjevic, Kozje 14, Kozje, in Miran Bevc, Le-sično.


KRAJEVNI MOZAIK

Otvoritev razstave fotografskega extempora, Kozjansko jabolko 2010Osrednjo tradicionalno prireditev, Praznik kozjanskega jabolka, v Kozjanskem parku že vrsto let obogatijo s foto-grafsko prireditvijo. Tudi letos so v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije, Fotografskim društvom Celje in Zavodom za gozdove Slovenije, Območno enoto Celje organizira-li fotografsko prireditev Kozjansko jabolko 2010. Otvoritev razstave, ki je bila v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi, so združili s praznikom Ta veseli dan kulture. Fotografski extempore je z leti postal zelo priljubljen med fotografi in tudi med tistimi, ki se s fotografijo šele plaho spogledujejo. Letos se je tekmovanja udeležilo 19 ljubiteljev fotografije. Avtorji so v času praznika Kozjanskega jabolka na območju Kozjanskega parka iskali različne motive, pred-vsem pa je bilo tu veliko občudovanja lepot neokrnjene narave, vrednot, ki jih nudijo pogledi na ohranjeno kulturno krajino, in iskanje tipičnih razpoznavnih krajinskih elemen-tov, kot so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sor-tami jablan. Na otvoritvi je vršilec dolžnosti direktorja Kozjanskega par-ka Ivo Trošt poudaril, da se s fotografsko razstavo Kozjanski park vključuje v vseslovensko akcijo Ta veseli dan kulture. Tudi fotografija je neke vrste veseli dogodek, saj gre pri fo-tografiji za posebno zvrst umetnosti in kulture. Tu so trenutki sekunde, ko fotograf s sprožilcem zadrži določen trenutek, podobo iz narave, portret, dogodek ipd. Zato je izrazil pre-pričanje, da ima sleherna fotografija svoje neprecenljivo sporočilo in svojevrstno vrednost. Poudaril je, da so bili člani komisije nad veliko množico posnetkov in njihovo kvaliteto prijetno presenečeni in zato razstavljene fotografije s po-

nosom predstavljajo javnosti. Zahvalil se je vsem udeležen-cem letošnjega extempora in jih povabil k sodelovanju tudi v prihodnje. Vodja projekta Mojca Kunst je povedala, da je bilo za raz-stavo izbranih 37 fotografij, 97 fotografij pa so izbrali za vi-deoprojekcijo. Mojca Kunst in v. d. direktorja Ivo Trošt sta nato podelila nagrade in diplome. Prvo nagrado je prejela fotografija jabolk Andreje Ravnak Kračun, drugo fotografija portreta Mojce Cvirn in tretjo nagrado fotografija domače živali Mitje Korošca. Za svoje fotografske stvaritve pa so pre-jeli diplome: Miran Orožim, Pavel Kumer, Franci Strmecki in Franc Bider. Kulturni program ob otvoritvi so s prepevanjem adventnih pesmi prijetno dopolnile mlade pevke Dekliškega pevske-ga zbora Bistrica ob Sotli z zborovodkinjo Metodo Denžič. Po otvoritvi so si lahko obiskovalci ogledali videoprojekcijo tudi ostalih fotografij, nastalih na prazniku Kozjanskega ja-bolka. (Jasna Sok)Prvo nagrado je prejela Andreja Ravnik Kračun.

Vodja projekta Mojca Kunst in v. d. direktorja Ivo Trošt.Pevke Dekliškega pevskega zbora Bistrica ob Sotli z zborovodkinjo Metodo Denžič.

Mlad ljubiteljski fotograf Žan Kovačič pred svojima razstavljenima foto-grafijama.


KRAJEVNI MOZAIK

Podčetrtek bogatejši za galerijsko ponudboV Podčetrtku je Zavod »EkoAlt Vindol« na pobudo ustanovi-teljice Ayane Pešec odprl prodajno galerijo in jo poimeno-val Art Center Vindol. Osnovni namen prodajne galerije je, da izdelke, ki jih člani zavoda izdelujejo za namen in potre-be zavoda, prodajo, čisti dobiček od prodaje pa namenijo v humanitarne namene.Za uvod v odprtje razstave je povezovalka programa Ma-teja Ajdnik Korošec predstavila poslanstvo delovanja zavo-da. Zavod EkoAlt Vindol s svojimi člani svoj namen življenja združuje skozi sinergično delovanje. Ta sinergija pa prehaja v sintezo na različnih področjih delovanja; od raziskovanja na področju nove ekonomije za pravično delitev dobrin, prepoznavanja in vgraditve novega učenja v vsakdanjem življenju posameznika; učenja skozi spoznavno raziskovanje planetarne zavesti; svetovanja, izobraževanja in pomoči pri usvajanju novih znanj z uporabo akademskih in ved-skih znanj, ezoteričnega učenja ter do znanj, ki so nam bila osebno podana skozi dolgoletno duhovno prakso. Zato naj bi bilo delovanje zavoda usmerjeno predvsem v smeri pri-zadevanja izoblikovanja medsebojnih odnosov, ki bi poma-gali h graditvi bolj konstruktivnega življenja posameznika in prispeval h graditvi boljšega sveta. Vsa ta izhodišča vodijo člane tudi k humanitarnemu poslanstvu.Direktorica zavoda Nevenka Mulej je obiskovalce prisrčno pozdravila in povedala, da se s svojimi izdelki iz gline, ki jih že nekaj let ustvarjata z Ayano Pešec, pojavljata na raznih prireditvah in prodajnih razstavah. Svoje znanje nepresta-

no dopolnjujeta in sodelujeta s številnimi mojstri oblikovanja gline. Eno takšnih izpopolnjevanj je bilo tudi na Češkem pri mojstru keramike Ivanu A. Pavlovu, ki je svoje izdelke pred nedavnim predstavljal tudi na gradu Podsreda. Poudarila je, da je Zavod EkoAlt Vindol zasebni zavod s poudarjenim humanitarnim delovanjem. Tako je zavod v letošnjem letu že zbral sredstva za šolanje deklice v Tibetu. Ob otvoritvi razstave pa so se odločili, da bodo 30 % sredstev, zbranih na dan razstave, namenili društvu Debra, v naslednjih dneh pa vse do konca decembra pa bodo v ta namen nakazali 20 % od prodaje izdelkov. V imenu društva Debra je spregovoril župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman in bil vesel odločitve, da se sredstva prodaje izdelkov zavoda namenijo prav društvu Debra. Iz-razil je tudi zadovoljstvo, da na območju Občine Kozje de-luje zavod s pretežno humanitarno dejavnostjo in obljubil, da bodo izdelki zavoda našli svoje mesto tudi na prodajnih mestih v Kozjem.Župan Občine Podčetrtek Peter Misja je izrazil zadovoljstvo, da se je galerija s kvalitetnimi glinenimi in drugimi izdel-ki odprla v Podčetrtku, saj bo nova pridobitev popestrila turistično ponudbo, kupci pa si bodo na tem mestu lahko kupili kvaliteten izdelek, hkrati pa prispevali k humanitarni dejavnosti.Kulturni program sta ob otvoritvi obogatila vokalist Miha Alujevič in harmonikar Zmago Štih. (Jasna Sok)

Slavnostna otvoritev s prerezom traku.

S svojim glasbenim izvajanjem sta obiskovalce navdušila Miha Alujevič in Zmago Štih.

Povezovalka programa Mateja Ajdnik Korošec.

Direktorica Zavoda EkoAlt Vindol Nevenka Mulej.


KRAJEVNI MOZAIK

Miklavž obiskal otroke na Bučah

Miklavžev večer v Kozjem

V cerkvi sv. Petra na Bučah se je minulo soboto zbralo veliko otrok, ki so skupaj s svojimi starši pričakali prihod Miklavža. Za uvod v Miklavžev prihod so poskrbele pevke Cerkvenega dekliškega zbora Buče, ki so s svojo zborovodkinjo Mojco Volavšek zapele nekaj adventnih pesmi in pričarale pravo praznično razpoloženje. Anja Kajba in Mateja Mazej sta z vprašanji poskušali spodbuditi vznemirljivo pričakovanje in od otrok dobiti odgovore, ali so kaj pridni, ali težko pričaku-jejo Miklavža, se jim je zdelo leto dolgo in seveda, ali znajo kaj moliti, toda iz klopi se je slišalo le tiho vznemirljivo dihanje in le tu in tam se je našel junak, ki je upal izraziti svojo misel in pričakovanje. Otrokom je zastajal dih, ko so pred seboj zagledali Miklavža v vsej svoji opravi. Toda ko je Miklavž otroke prijazno pozdravil, se je strah polegel in začelo se je vznemirljivo veselje ob klicanju otrok in razdeljevanju daril. Veselih obrazov so se otroci poslovili od Miklavža z veliko željo, da jih tudi drugo leto obišče. Da pa je letos Miklavž prišel k otrokom na Buče, so pisma Miklavžu pisali člani Kulturnega društva Buče s predsednico Dragico Valenčak, pri tem pa jih je podprla tudi Krajevna skupnost Buče. (J. S.)

Najbolj korajžni so prišli po Miklavževo darilo brez spremstva staršev.

Župnik Niko Marovt se je zahvalil Miklavžu za prijaznost in obdarovanje otrok.»Lepa hvala za darilo, dragi Miklavž.«

Tudi letos so se v farni cerkvi v Kozjem zbrali starši in otroci, da bi skupaj pričakali prihod Miklavža. Maša, ki jo je daro-val župnik Niko Marovt, je bila posvečena pomenu dobrote in medsebojnih odnosov. Cerkveni obred so z adventnimi pesmimi obogatili pevci cerkvenega zbora pod vodstvom Karlija Jagriča. Osnovnošolke, Petra Oprešnik, Zala Grobe-lšek in Janja Bevc, pa so s kratko pripovedjo o dobrotniku Miklavžu in pesmico zares priklicale Miklavža. Ko se je Mi-klavž s košem, polnim daril, prikazal na cerkvenih vratih, je v cerkvi završalo. Miklavž je odložil svoj težki koš in začel deliti darila. Otroško razpoloženje, polno radoživosti in veselja, so starši kar težko nadzorovali, saj so otroci vzneseni pričakova-li, kdaj bodo slišali svoje ime in smeli steči k Miklavžu po dari-lo. Po opravljenem delu se je Miklavž poslovil in se s konjsko vprego odpeljal v drugo vas, k drugim otrokom delit srečo in veselje. Vsa pisma za pridne otroke sta tudi letos skrbno napisali članici Turističnega društva Kozje Nives Oprešnik in Darja Bevc ter s pomočjo drugih članov poskrbeli, da se je Miklavž ustavil tudi v Kozjem. (J. S.)Miklavžev večer v Kozjem 1: Petra, Zala in Janja pozdravlja-jo prihod Miklavža.Miklavžev večer v Kozjem 2; Kako lep je trenutek, ko dobiš darilo iz Miklavževih rok.Miklavžev večer v Kozjem 3; Miklavževi spremljevalki, Nika in Anja.

ZAHVALATuristično društvo Kozje se lepo zahvaljuje Občini Kozje, podjetju Rajmax, Domači pekarni Resnik in župniku Niku Marovtu za sponzorstvo pri organizaciji miklavževanja.

Petra, Zala in Janja pozdravljajo prihod Miklavža.


KRAJEVNI MOZAIK

Miklavž je obiskal PodsredoKako lep je trenutek, ko dobiš darilo iz Miklavževih rok. Miklavževi spremljevalki, Nika in Anja.

Sv. Nikolaj oziroma Miklavž, kot ga mnogi raje imenujejo, je zopet obiskal otroke iz Krajevne skupnosti Podsreda in jim kot prvi dobri decembrski mož že prinesel darila. Otroci so skupaj s starši Miklavža pričakali v farni cerkvi v Podsredi, kjer so najprej najmlajši pripravili kratek kulturni program, ki je bil uvod v zdaj že tradicionalno miklavževanje v Podsredi, ki ga skupaj s KS Podsreda prireja domače turistično društvo. Otroci, zbrani v cerkvi, so že na ves glas klicali Miklavža in ta se je hitro prikazal na vratih ter se sprehodil med zbranimi. Otroci, navdušeni nad Miklavžem, ki je parklja pustil zunaj, so bili zelo veseli dobrega moža in so skupaj z njim zmolili in zapeli, nato pa so od sv. Nikolaja dobili vsak svoje darilo in šibo, ki pa je bila zgolj simbolična, saj so bili otroci v Podsredi

celo leto zelo pridni. Ob koncu obdarovanja, pri katerem je pomagal tudi domači župnik Alojz Weingerl, je Miklavž v cerkev pripeljal tudi parklja, ki pa je bil zelo miren, saj ga je Miklavž budno nadzoroval.Vse zbrane je nagovoril tudi predsednik KS Podsreda Marko Kunej, ki se je zahvalil tudi predsednici TD Podsreda Lidi-ji Stadler za organizacijo tega dogodka. Zbrani so se po koncu lahko fotografirali z Miklavžem in parkljem, ki se je sprehajal med množico. Da pa ni bilo preveč mrzlo, so or-ganizatorji poskrbeli za čaj in kuhano vino ter sladke prigriz-ke in sv. Nikolaja povabili v Podsredo tudi naslednje leto. (Jernej Šulc)

Najmlajši so pred Miklavžem imeli še malce strahu, ki pa ga je dobri mož z darovi in prijaznostjo kmalu razblinil.

Miklavž je imel darila za vse otroke.

Še preden je prišel Miklavž, so otroci pripravili kratek kulturni program.

Miklavž s spremstvom.


KRAJEVNI MOZAIK

Miklavž v trgovini Jager delil darilaV trgovini Jager v Podčetrtku je že tradicionalno, da se tam ustavi Miklavž. Počakal je na tekstilnem oddelku, kamor so otroci z velikim veseljem prišli. Mnogi so se želeli Miklavža dotakniti in se z njim slikati.Miklavža, ki je otroke obdaroval v Jagru, je povedal, da je

Otroci se Miklavža niso prav nič bali.

vesel, da se ga otroci prav nič ne bojijo ter da miklavže-vanje v trgovinah postaja že tradicionalno. Miklavž pa ni obdaril le otrok, vendar tudi pridne trgovke, ki so mu poma-gale pri razdeljevanju daril. (K. C.)

Miklavž je obdaril tudi trgovke, ki so mu pomagale pri razdeljevanju daril.

Miklavž v družbi prijaznega parkljaV nedeljo popoldne si je Miklavž svoj čas rezerviral za pridne otroke na Virštanju. V dvorani tamkajšnjega kulturnega doma se jih je v spremstvu staršev zbralo okrog osemdeset in vsi so bili veseli Miklavževih daril.

Miklavž v družbi zadovoljnih Virštanjskih otrok in Olge Amon.

Miklavž je imel darila za vse otroke.

Za Miklavževanje na Virštanju sta tudi letos poskrbela Kra-jevna skupnost Virštanj in Turistično kulturno društvo Virštanj. Predsednica slednjega Olga Amon in novi predsednik KS Virštanj Srečko Jug sta tako vse zbrane otroke in njihove star-še pozdravila in jim zaupala, da Miklavž tudi letos ni pozabil nanje. Še preden pa je le-ta prišel, so otroci z zanimanjem prisluhnili pravljici, ki jo je prebrala Cilka Jug in je seveda go-vorila o prihodu Miklavža. Le-tega so otroci potem glasno priklicali. Najmanjši so se ga celo nekoliko bali, dokler niso ugotovili, da je to prijazen mož, ki pa povrhu mednje nikoli ne pride praznih rok. Tudi letos je imel darila za vse otroke, da pa so bile vrečke z darili še bolj polne, so poleg že prej omenjenih poskrbeli še v trgovini Jager. Seveda pa Miklavž ne bi bil Miklavž, če ga ne bi spremljal parkelj. Vendar je bil tudi ta na Virštanju zelo prijazen in poskrbel, da se ga otroci niso bali in so se z njim celo žogali. Prijetno popoldne v druž-bi Miklavža na Virštanju je tako hitro minilo. Vsi skupaj so se poslovili z željo, da se naslednje leto spet srečajo, otroci pa so seveda obljubili, da bodo pridni. (Z. I.)

Najprej so otroci prisluhnili pravljici, ki jo je prebrala Cilka Jug.


KRAJEVNI MOZAIK

Miklavžev pohod in Miklavževa darilaOtroke je tudi v Bistrici ob Sotli v tamkajšnji farni cerkvi tradicionalno obiskal Miklavž, ki so ga nestrpno pričakovali, kar nekaj otrok pa je v spremstvu staršev po Miklavževo darilo prišlo peš.

Tudi letos je bilo vreme na Miklavžev večer v Bistrici ob So-tli naklonjeno vsem, ki so se tradicionalno odpravili na Mi-klavžev pohod in tudi letos so otroci v spremstvu staršev in z lučkami v rokah do cerkve pripešačili od trgovine Marjan Market v Bistrici ob Sotli.Miklavžev pohod so organizirali člani tamkajšnjega društva prijateljev mladine, ki so skupaj z župnikom Damjanom Ke-jžarjem poskrbeli tudi za darila, ki si jih je Miklavž naložil v svoj koš. Ko so bili vsi zbrani v cerkvi, so otroci najprej pripravili zelo zanimivo igrico, ki je govorila o sodobnem času, v ka-terem živimo in ki bi mu morali slediti tudi v nebesih in celo v peklu. S pesmijo so igrico pospremile pevke dekliškega cerkvenega zborčka in čeprav je bila igrica sila zanimiva, so otroci še vedno najbolj nestrpno pričakovali prihod Mi-klavža. Pred oltar so ga pospremili čudoviti angelčki. Skupaj so zmolili Sveti angel, potem pa so Miklavžu pri deljenju daril pomagali angelčki. Seveda so otroci hiteli kimati Miklavžu, ko jih je povprašal, če so bili pridni in obljubljali, da bodo pridni tudi v prihodnje. (Z. I.)

Otroci v spremstvu staršev so nestrpno pričakovali Miklavža.

Nekateri otroci so po Miklavževo darilo prišli peš.

Najprej je Miklavž darila razdelil najmlajšim.

Miklavž darila vozil v nakupovalnem vozičkuMiklavž se je to soboto, preden je obiskal otroke na domo-vih, ustavil tudi v trgovskem centru Kea in darila kar z vozič-kom vozil po trgovini in obdarjal pridne otroke. Otroci so se Miklavža v trgovini zelo razveselili, bili hvaležni za njegova darila ter mu prišepnili še nekatere želje, ki so jih pozabili zapisati in bi vseeno želeli, da se uresničijo. (K. C.)

V trgovini Kea je imel Miklavž darila kar v vozičku.


KRAJEVNI MOZAIK

Miklavž obiskal Frančiškov sejem v OlimjuV Olimju so letos že drugič zapored pripravili Frančiškov sejem, kjer je bilo mogoče videti in poskusiti številne domače dobrote in izdelke domačinov. Ker pa je bila to tudi Miklavževa nedelja, je seveda na obisk prišel tudi Miklavž, ki je obdaril vse otroke ter tudi vsem ostalim izkazal pozornost.

Sveti Frančišek Ksaverij, rimskokatoliški svetnik, ki mu je v olimski cerkvi posvečena stranska kapela, svoj god praznu-je 3. decembra.V sodelovanju s Turizmom Podčetrtek so v samostanu Oli-mje že drugič zapored pripravili Frančiškov sejem, ki je prav tako kot lani sovpadel z Miklavževo nedeljo, kjer so se zbrali številni otroci čakajoč Miklavža.Sveto mašo je poleg domačega patra Ernesta vodil tudi provincial slovenskih minoritov pater Milan Kos s Ptuja.Po maši so verniki najprej skupaj prisluhnili čudoviti igrici o Miklavžu, ob prisotnosti parkljev, ki se jih niso otroci prav nič bali, so nastopajoči tudi zapeli.Po igrici in petju je v spremstvu angelov v cerkev vstopil sam sveti Miklavž, ki je nagovoril vse zbrane, še posebej otroke, za katere je v zlati knjigi videl, da so bili pridni. Po obljubi, da bodo pridni tudi v prihodnje, jim je razdelil težko pričakova-na darila ter se skupaj z ostalimi odpravil na samostansko dvorišče, kjer so si obiskovalci lahko domače pridelke in iz-delke ogledali na kar dvanajstih stojnicah. Manjkalo ni prav ničesar, ne pijače, ne jedače ter niti voščilnic in izdelkov, ki spadajo v prihajajoči praznični čas.

Poleg patra Ernesta je maševal tudi provincial slovenskih minoritov pater Milan Kos.

Nad Frančiškovim sejmom so bili navdušeni številni obiskovalci.

Pred prihodom Miklavža so vsi zbrani prisluhnili igrici o Miklavžu.

Ob ogledu stojnic je bilo mogoče slišati tudi ljudsko pesem, s katero so sejem popestrile ljudske pevke s Kristan Vrha. Poleg njih je za pevsko presenečenje poskrbela tudi pevka Anita Zore, ki je bila med verniki in je s pesmijo o angelu požela velik aplavz. Sejem je bil s strani domačinov in okoli-ških prebivalcev dobro obiskan in tako upajo, da bo tudi v prihodnje. (Karmen Cvirn)Svojo stojnico so imele tudi članice Društva kmetic Ajda.

Miklavž je otroke razveselil z darili.


KRAJEVNI MOZAIK

Darila za otroke in vse faraneV fari Polje ob Sotli je bilo na Miklavževo nedeljo še posebej slovesno. Godoval je njihov farni patron, po končani maši pa jih je obiskal še sveti Miklavž in s sabo prinesel veliko daril za vse pridne otroke. Po končani maši so vsi skupaj odšli v gasilski dom, kjer so se lahko pogreli in prigriznili ter nakupovali na Miklavževem sejmu.

Cerkev svetega Miklavža v Polju ob Sotli je bila minulo ne-deljo nabito polna, saj je Miklavž vsem otrokom poslal vabi-la, da se dobijo v cerkvi, saj bo zanje pripravil darila. Takoj po koncu svete maše so otroci najprej predstavili kratko po-učno igrico, s katero so želeli vsem povedati, kdo sploh je bil sveti Miklavž in da to ni le bogat mož, ki nosi darila. Igrico so otroci pripravili pod vodstvom Magde Dobravc. Vsi skupaj so ga potem poklicali in kmalu je vstopil v cerkev. Spremlja-la sta ga le angela, saj je Miklavž slišal, da so v fari Polje ob Sotli le pridni otroci in ljudje. Na humoren in duhovit način je pozdravil farane in vsem otrokom razdelil darila. Seveda ga je zanimalo, če so bili pridni in če znajo moliti, najbolj pa se je razveselil, če so otroci glasno rekli hvala. Vseskozi je delitev daril spremljalo igranje na citre Judite Tomažič, dogajanje pa so s petjem popestrile tudi mlade cerkvene pevke. Potem ko je Miklavž razdelil darila vsem otrokom, je izročil darilo še župniku Jožefu Rogaču in županu Petru Misji, nato pa še vsem faranom v cerkvi ter se odpravil pro-ti gasilskemu domu. Najprej je pozdravil člane društva za ohranitev starih običajev, ki so tradicionalno kuhali »šnops«. Le-tega je poskusil in se odpravil še na Miklavžev sejem, kjer so domačini prodajali domače dobrote in izdelke, ter zavil še v sosednji prostor, kjer je dišalo po klobasah, čaju in ku-hanem vinu. Za veselo miklavževanje v Polju ob Sotli so z

Farani Polja so nakupovali tudi na Miklavževem sejmu.

Miklavž ni pozabil niti na župnika Jožefa Rogača.

Mlajše otroke so spremljali starši ali pa starejši bratje in sestre.

Prihod svetega Miklavža in angelov.

Za začetek so otroci pripravili igrico o Miklavžu.

roko v roki poskrbeli tamkajšnja krajevna skupnost, župnija Polje ob Sotli, KORK Polje ob Sotli in Društvo za ohranitev starih običajev. (Z. I.)


KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Učenci OŠ Lesično na 2. srečanju v okviru projekta Comenius v Franciji Od 22. do 26. novembra smo se tri učiteljice, gospa ravnateljica in štirje učenci udeležili drugega srečanja mednarodnega projekta Comenius – večstranska partnerstva, ki je po-tekalo v mestecu Albert v Franciji. Teden je ob vseh zanimivostih hitro minil, a se je kljub aktivnostim našel čas za oglede nekaterih znamenitosti.

Popoldneve smo preživljali v ogledih znamenitosti v mestih Amiens in Pariz. Vsi smo bili navdušeni nad ogromno ka-tedralo v Amiensu z mozaičnim labirintom v sredini in pre-krasnimi vitraži. Vsi, ki jih zanimajo pustolovščine, so uživali v muzeju Julesa Verna, slavnega pisatelja in popotnika. Vsekakor pa je bil obisk Pariza nekaj čisto posebnega, še posebno zato, ker je že dobival praznično podobo. Na hitro smo obiskali Louvre, se sprehodili do Eifflovega stolpa in se z ladjico popeljali po reki Senni.

V petek smo se v poznih večernih urah vrnili v Slovenijo, kjer nas je pričakala prava zimska idila. Vsi smo bili polni različnih vtisov, hkrati pa tudi veseli, da smo spet doma.

Svoje vtise so nam razkrili tudi naši učenci.Matevž: Bilo je zelo zabavno in zanimivo. Všeč so mi bile de-lavnice, ki so bile zelo poučne. Najbolj všeč mi je bil ogled Pariza. V Franciji imajo zelo zanimiv način življenja, toda doma je najlepše.Nejc: Bilo je zelo zabavno. Zanimivo mi je videti način življe-nja ljudi v Franciji, ampak sem spoznal, da je povsod lepo, doma pa še vedno najlepše. Ta teden mi bo ostal v zelo lepem spominu.Tanja: Že od nekdaj sem si želela v katero drugo državo in ta želja se mi je s tem, da sem imela priložnost oditi v Francijo, uresničila. Za to priložnost sem hvaležna, ker sem iz Francije odnesla zelo lepe vtise. Tam sem spoznala njihove navade, njihovo značilno francosko hrano in tudi sistem delovanja v šoli. Skupaj z drugimi sem se lahko sprehodila po znameni-tem mestu Parizu in si ogledala tudi sliko Mona Lise. Edina stvar, ki me je zmotila, je bilo slabo znanje angleščine fran-coskih učiteljev in učencev, vendar smo se kljub temu zelo dobro razumeli in tako sklenili nekakšna nova prijateljstva oz. poznanstva. To doživetje si bom zagotovo zapolnila, bilo je lepo, vendar doma je še vedno najlepše. Sanja: V Franciji mi je bilo všeč, ker so ljudje zelo gostoljubni. Všeč mi je bila tudi njihova hrana, saj je podobna naši. Ma-lenkost pa me je motilo njihovo ne ravno dobro znanje an-gleščine. Vendar pa mi bo ta teden ostal v lepem spominu, saj sem si vedno želela v kakšno drugo, oddaljeno državo. (Koordinatorica projekta Jasmina Bešić)

V ponedeljek zjutraj smo odleteli z zagrebškega letališča v Pariz, kjer so nas že čakali naši gostitelji, ki so nas odpeljali v Albert – manjše mesto, približno 150 km oddaljeno od Pari-za. V šoli smo se srečali z družinami, ki so gostujočim učen-cem za en teden prijazno nudile topel dom. Učenci so dva dopoldneva sodelovali v različnih delav-nicah, kjer so spoznali delovanje sončnih celic in vetrnih elektrarn ter ugotavljali, kako lahko varčujemo s toplotno energijo v hiši s pomočjo različnih vrst izolacije, z lego hiše in razvrstitvijo prostorov. Udeležili so se glasbene delavnice, delavnice z mozaiki in delavnice o vetrni elektrarni. V glas-beni delavnici so spoznali nekaj glasbil iz naravnih materia-lov, sami pa so izdelali glasbila iz buč, školjk in kamenja ter nanje poskusili tudi zaigrati. Pri delavnici z mozaiki so spo-znali različne oblike ter s pomočjo posebnega računalni-škega programa ustvarili kar nekaj zanimivih oblik. Vetrno elektrarno so podrobneje spoznali ob maketi.

Učenci so v glasbeni delavnici zaigrali na različna glasbila.

Udeleženci OŠ Lesično med ogledom Pariza.

Vsi udeleženci drugega srečanja pred muzejem Julesa Verna.


KRAJEVNI MOZAIK

Kozje dobilo supermarket TUŠ Švajger, ki ga zavidajo veliki!Na prvo soboto zadnjega meseca v letu so se v Kozjem vsi veselili odprtja novega supermar-keta TUŠ Švajger. Ponudba supermarketa Tuš z živili ter z dodatno pestro ponudbo tekstila, obutve ter blaga širše potrošnje, vse v motu »Nič dolgo ne išči, pri »Švajgerju« nas obišči«, je že prvi dan navdušila obiskovalce, družini Švajger pa so bile izrečene številne čestitke, prav vsi pa so se spominjali tudi gonilne sile trgovske zgodbe družine Švajger, Marije Švajger.

Družina Švajger piše uspešno trgovsko in gostinsko zgodbo že več kot dvajset let, minulo soboto pa je z odprtjem su-permarketa TUŠ Švajger doživela enega izmed svojih viškov. Pomemben prispevek tej zgodbi je vsa leta dajala Marija Švajger, danes pa njeno delo nadaljujejo sin Andreas, mož Slavko in celoten kolektiv podjetja M&A Švajger, ki danes šteje 12 zaposlenih. K temu lahko še prištejemo zaposlene, ki so v gostinstvu Mirana Švajgerja. Zavidljive številke, ki je v današnjih časih še kako razveseljiva in predvsem pomemb-na tudi za razvoj same Občine Kozje. Če se ozremo le nekaj deset dni nazaj, lahko rečemo, da marsikdo v desetih letih ne doživi vsega tega, kar je v minulih desetih dneh doživela družina Švajger, ki pa je dan pred otvoritvijo dobila še ene-ga novega člana – Marcela, sina direktorja podjetja M&A Švajger trgovina, posredništvo in svetovanje, d.o.o., Andre-asa Švajgerja. Slednjemu so pripadle tudi prve besede na otvoritvi, ki so bile predvsem namenjene zahvali vsem, ki so tako podjetju in družini pomagali, da je zrasel supermarket, na katerega so v Kozjem lahko vsi zelo ponosni. Andreas se je seveda spomnil tudi svoje mame Marije, ki mu je skupaj z očetom podarila življenje, tudi njemu samemu pa je skupaj z ženo uspelo le dan pred odprtjem življenje podeliti še ene-mu otroku, sinu Marcelu. Minula sobota pa je bila po bese-dah župana Dušana Andreja Kocmana zelo pomembna

za kraj Kozje in celotno Občino Kozje, saj se je pravzaprav prvič v zgodovini Občine odprl supermarket z zelo široko in pestro ponudbo in supermarket, ki so ga doslej zavidali ve-čjim krajem. Tudi župan se je v svojih besedah spomnil Ma-rije Švajger, ki bi bila na ta dan zagotovo ponosna na prav vse, ki so vložili vse napore in trud, da se je supermarket TUŠ Švajger odprl. O sami stavbi in njenem izgledu je spregovo-ril arhitekt Igor Recer, potem pa je Silvester Fabjan, stolni župnik iz Novega mesta v družbi domačega župnika Nika Marovta še blagoslovil nov supermarket TUŠ Švajger. Otvori-tveni trak, ki ga bi po mnenju direktorja lahko prerezali prav vsi zaposleni in prijatelji, saj so nov supermarket zapolnili v pičlih štirih dneh in nočeh, kar je skoraj nemogoče, so ga prerezali Andreas in Slavko Švajger ter župan Dušan Andrej Kocman, potem pa so vanj stopili kupci, ki se jih je tega dne kar trlo in bili s ponudbo več kot zadovoljni. Vrste na blagajni so bile zelo dolge, za vse kupce tistega dne pa so bila pripravljena še mnoga presenečenja in seveda pogo-stitev. Kolektiv podjetja M&A Švajger d.o.o pa si seveda želi, da bi bil njihov supermarket vedno dobro obiskan, sami pa se bodo trudili, da bodo kupci odhajali zadovoljni, saj kot pravijo pri Švajgerju: So stvari, ki se jih samo pri »Švajgerju« dobi. (Zdenka Ivačič)

Po prerezu traku je Andreas vse povabil v nov supermarket TUŠ Švajger.

Obiskovalci so bili zadovoljni z raznoliko in pestro ponudbo.


KOTICEK

NASVETI

Adventna popestritev Rubriko

pripravlja: Helena Štravs

V adventnem času dom spet zaživi v prijetnih prazničnih barvah in nežnem soju sveč. Letošnje barvne kombinacije adventnih venčkov in aranžmajev so bolj »široke« kot prej-šnja leta, v igri je več barv, ki jih uporabimo v enem izdelku. Prepletanje več barvnih odtenkov nam nudi mehkobo in poseben efekt, ki ga želimo s kombinacijo barv in materia-lov doseči v izdelkih. Najpogostejše barvne kombinacije so:1. RAZKOŠJE: krem – karamel – bronz – bela2. GOZDNA: naravni materiali, pa tudi umetni, v naravnih barvah3. KLASIČNA KOMBINACIJA: odtenki rdeče – čokoladne – medeno zlate4. ČAROBNA ZIMSKO BELA (Magic Winterwhite): srebrna – temno modra – biserno bela – nekaj zamolklo vijolične5. TRADICIONALNO ROMANTIČNA: bela - rdeča - nežno rozaVenčki so bili najbrž prvi nakit, s katerim so se kitili naši davni

predniki. Še preden so začeli izdelovati orodje, spoznavati kovine in tkati tkanine, so se gotovo lepšali z venci, kot so to počeli pozneje, v dolgi zgodovini svojega razvoja. Žal za venčki ni ostala nobena arheološka sled. Šele v poznejšem obdobju nam risbe in stenske poslikave kažejo različna ljudstva pri svojih vsakdanjih opravilih, pa tudi mogočne vladarje in nepremagljive vojskovodje, ove-šene s takimi ali drugačnimi venci. Od tod tudi izraz oven-čan s slavo. Kajti stari Grki in Rimljani so svoje pesnike in zma-govalce bitk kitili z lovorovimi venci.Žal nad venci in venčki odrasli Slovenci niso preveč navdu-šeni. Pretesno jih povezujejo s smrtjo in žalnimi slovesnostmi. Šele v zadnjih letih so si adventni venčki utrli pot tudi do vrat slovenskih hiš. Venčki so lepi tudi drugače. So simbol življenjskega kroga, kjer se smrt in rojstvo prepletata brez ostre ločnice, poveza-na v igro življenja. Z njimi lahko okrasimo mize, prazne stene, vhodna vrata, lahko jih obesimo na okenski okvir ali med seboj poveže-mo manjše venčke v nekakšno girlando ter jih obesimo na balkonsko ograjo. V novembru, ko so se balkoni spraznili in jih zaljša le tu in tam kak iglavec in posušena stebla trav, z venčki napolnimo nekaj praznine. Naredimo jih lahko iz najrazličnejših naravnih ali umetnih gradiv. Potrebujemo osnovo za venček, ki jo naredimo sami ali ku-pimo v cvetličarni ali vrtnem centru. Sami naredimo osnovo iz prepletenih vej srobota, upogljivih vej leske, vrbe ali bršlja-na. Širino pridobimo tako, da vejnato osnovo ovijemo z ma-hom in povežemo z močnim sukancem ali ribiško vrvico. Kupljeni venci so najpogosteje izdelani iz protja, slame, suhe (sive) ali sveže (zelene) cvetličarske gobe, žice ali plastike. Na osnovo lepimo (s silikonskim lepilom) ali vežemo (z žico ali močno vrvico) najrazličnejša gradiva (školjke, kamne), sveže liste, plodove ali cvetlice. Doma narejen venček nam bo zelo popestril poznojesenski balkon. Na hladnem decembrskem zraku bo ostal dolgo lep in barve ne bodo tako kmalu obledele, saj je svetloba v tem mesecu šibka.

nimi mehanizmi tudi zatre. Problemi se pojavijo, ko v vime vdrejo patogene ali škodljive vrste, ki povzročajo različne oblike vnetja. Patogene bakterije lahko pridejo v vime iz okolice ali pa se prenesejo iz obolele krave na zdravo. To se najpogosteje prenaša z molznim strojem ali drugo opremo. Poznamo različne oblike mastitisa. Vsem je poznan klinični ali vidni mastitis. Spoznamo ga po tem, da je vimenska četrt povečana, otečena, mleko pa spremenjeno. Če bakterije vdrejo samo v vime, je reak-cija vidna samo na vimenu, večkrat pa vdrejo bakterije iz vimena v kri, kar povzroči sistemsko reakcijo organiz-ma. Žival dobi povišano telesno temperaturo, zmanjša se ješčnost, počutje. Vimenska četrt vidno oteka, prav tako je na otip boleča. Žival večkrat tudi dviga nogo, kjer oteka četrt, saj to vnetje zelo boli. Če žival ne dobi ustrezne in pravočasne terapije, lahko te bakterije uniči-jo organizem in žival pogine. Tako kot pri vseh infekcijskih boleznih je tudi pri mastitisu najpomembneje pravoča-sno in ustrezno ukrepanje. Za rejca je klinični mastitis vedno zelo neprijetna bolezen, saj mu predstavlja direkten strošek (zdravljenje in mleko, ki ga v času karence ne more oddajati). Še večjega po-mena pa predstavljajo prikriti (subklinični) mastitisi, ki jih rejec ne opazi, povzročajo pa veliko škodo, saj krave s tako obliko mastitisa proizvedejo manj mleka, prav tako pa imajo povišano število somatskih celic. Največkrat so te živali lahko vir infekcije za ostale živali.Če se klinični mastitis ne pozdravi, praviloma pride do latentnega mastitisa, ki se v ciklusih ponavlja in je naj-

Vnetje mlečne žleze pri kravah – mastitisMastitis predstavlja enega največjih in najpomembnej-ših zdravstvenih problemov pri kravah molznicah. Mastitis nastane kot posledica vdora mikroorganizmov (bakterij) v vime. Bakterije vdrejo preko seskovega kanala in pov-zročijo reakcijo tkiva, ki se odzove z vnetjem. V vime se začnejo izločati vnetne, somatske celice, s katerimi telo uničuje bakterije. Če je število bakterij, ki vdrejo v vime, majhno in niso škodljive, jih organizem s svojimi obramb-

Veterinarski kotičeko

Piše: Ivan Amon, dr. vet. med, Veterinarska

postaja Šmarje pri Jelšah


DUHOVNO OKO, KRAJVENI MOZAIK

Spoštovane bralke in bralci! December je tako poln različnih praznikov, da nas malo zbega, kajti če po-vršno pogledamo, so zelo različni. Ko pa verni ljudje malo zatisnemo oči in se izognemo zaslepljujočim re-klamam, pa vendar v duhu vidimo, da nas vsi prazniki v adventnem času vodijo k luči v Betlehemu. Vendar ne prehitevajmo in se ustavimo pri dnevih v tem tednu. Simbol tihe dobrote je Miklavž. Žal smo mnogo-krat prav mi tako imenovani odrasli ljudje krivi, da se tista tiha mirna dobrota, katere simbol je sveti Miklavž, spre-vrže v mrzlico nakupovalnih centrov. Strašenje otrok se mi zdi nesmiselno prav zato, ker mnogokrat organizatorji podobnih uličnih pohodov

sami ne ločijo med dobrim in zlim. Gotovo je, da so moji otroški spomini neponovljivi. Ko je kdo zunaj malo poropotal z verigo, sem jaz v maminem naročju hitro povedal ka-kšno molitev in mamin ob-jem je bil popolno varstvo. Vendar so v tistih časih tudi parklji bili ljudje s srcem. Spoštovane bralke in bralci, mi pa danes ostanimo pri včerajšnjem prazniku – brez-madežno spočetje Device Marije. Ta praznik je pove-zan z versko resnico, ki go-vori, da je bila Marija Božja Mati obvarovana vsakega madeža greha, tudi izvirne-ga.Prav pri tej verski resnici pa pride zelo do izraza Jezuso-va beseda, ko je rekel: »Če

ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kra-ljestvo.« Meni pride prav pri tej verski resnici pred oči najlepša podoba, ki jo vidim v naravi, namreč mamica z otrokom v naročju.Če otroka kaj vprašate, re-sno ali nagajivo, se zazre v mamino obličje in čaka nje-nega nasmeha. Mamin na-smeh je za otroka potrdilo, ki v otroškem srcu zapoje z vso močjo, kajti mamica ima vedno prav, se ne moti in je brez napak. Mamici prepro-sto otrok verjame in v nje-nem naročju je varen tudi pred vsakim grehom, kajti mamin objem je topel, poln ljubezni in čisto brez napak!Žal se ta idilična podoba mnogokrat poruši.Včerajšnji praznik pa nas vabi, da bi tudi mi v adventni pripravi na božično skrivnost rojstva ponovno poglobili spoštovanje do Brezmade-žne Matere Marije in tudi do vsake naše mame, mamice

in očeta.Vsem bralkam in bralcem pa želim mirne dni, vsem želim ob Božiču mnogo dru-žinske sreče. V naslednjem letu pa vas naj vse še naprej spremlja Božji blagoslov in varstvo naše skupne matere Marije.

Srečno!

Piše: Niko Marovt, župnik na Bučah in v Kozjem

Čestitamo!

Čestitke novorojenemu Marcelu Švaj-gerju!»Dragi sinek, bratec, pravnukec, vnu-kec in bratranec, dobrodošel v našo družino. Tvoj prihod je bil za vse nas lepo presenečenje, saj si nam dal ve-selja in prinesel življenjsko radost v pra-vem trenutku. Veliko zdravih, srečnih in igrivih dni ti tvoja družina želi!«

Tončki Jereb»Če danes ob polnoči zazreš v nebo, tam mala zvezdica pomežiknila ti bo,ta mala zvezdica tiho bo zapela v ime-nu našem, vse najboljše za 80. rojstni dan zažele-la.«

Vsi njeni!

PodvigSvojo 70-letnico je Anica Kozole, upokojenka iz Kozjega, proslavila na Zlati obali pri Varni v Bolgariji. Čestitamo ji k pogumu in ji želimo še veliko poguma in zdravja.

pogosteje rezultat prepoznega prvega zdravljenja. V vime se naselijo bakterije, ki jih z zdravili nikoli ne moremo dokončno uničiti. Bolezen postane kronična in najpogo-steje neozdravljiva, sploh če gre za vrste bakterij, ki se jih v kronični fazi ne da ozdraviti. Z antibiotiki nikoli ne dosežemo vseh, saj se skrijejo in nato v ciklusih spet pov-zročijo novo bolezen. Take živali so tudi stalen vir okužbe in predstavljajo nevarnost za vse živali v hlevu, zato jih je po potrditvi z mikrobiološko preiskavo najbolje iz reje izločiti. Klinični mastitisi predstavljajo vrh ledene gore, saj po na-vadi oboli določena žival, ki zaradi padca odpornosti ne zdrži pritiska mikroorganizmov iz okolja ter oboli. Tako kot pri vseh boleznih je tudi pri mastitisih najpomemb-

nejša preventiva in ustrezna oskrba živali. Preprečevanje bolezni je vedno boljša in predvsem cenejša metoda kot zdravljenje. Je pa res, da ustrezna preventiva zahte-va kompleksen pristop tako rejca kot veterinarja. Sploh pri bolezni kot je mastitis. Mastitis je posledica različnih dejavnikov iz okolja. Ti so način in pogoji reje, prehrana, higiena, dobro počutje živali, stres, molža, molzni stroj … Vsi ti dejavniki pomembno prispevajo na razvoj bolezni in na vse moramo pomisliti, ko se v reji pojavi mastitis. Ko iz gladine pokuka vrh ledene gore, pomislimo, da je pod njim veliko več. Zato skušajmo čim hitreje ugotoviti, kaj se dogaja v reji in ustrezno ukrepajmo. Posamezne dejavnike bomo obdelali v enem prihodnjih člankov.


KOTIČEK ZA STAREJŠE, NASVETI

Statistike kažejo, da povprečno eden od petih ljudi pred in med prazniki iz takšnih in drugačnih razlogov zapade v stres, da svetovalne linije za pomoč v stiski med prazniki v povprečju prejmejo desetino odstotkov več klicev in da je v tem času največ poskusov samomora. Najbolj kritična sta zadnja dva dneva pred začetkom božično-novoletnih pra-znikov.Za ljudi, ki doživljajo osebne krize, je božično-novoletno ob-dobje še posebej težavno. Tisti, ki so popolnoma sami, brez partnerja, družine ali prijateljev, se lahko počutijo še bolj izo-lirane, razmišljajo, kako so vsi okoli njih srečni in povezani. Za hudo bolne niso ti dnevi prav nič drugačni od drugih, saj se tudi takrat počutijo slabo. Še toliko težje jim je, če nanje pritiska družina, češ naj se razvedrijo ob obiskih in naj malo pozabijo na bolečine. V predprazničnem obdobju je pomembno ukrotiti pričako-vanja in ne podleči komercialno usmerjenim medijem. Naj

bo to obdobje posebno zaradi naše notranje umirjenosti in sprave samim s seboj, obudimo spomine iz otroštva, bo-dimo sproščeni in pozorni do soljudi. Za začetek je dovolj že, da prijazno pozdravite soseda, namenite nekaj prijaznih besed poštarju, prodajalcem, iščite načine, kako pomaga-ti ljudem, ki so zares v stiski. Ne delajte načrtov zgolj zato, ker menite, da jih morate. To je vaš praznični čas in lahko ga preživite tako, kot si ga sami najbolj želite. In naj ne bo denar praznikov vladar!!! Če mislite, da morate kupiti dra-ga darila, ne boste v stresu samo zdaj, ampak tudi najver-jetneje del naslednjega leta, ko boste odplačevali račune in preklinjali svojo radodarnost. In verjemite, draga darila ustvarjajo zoprne občutke, dolžnost vračanja in vse skupaj izgubi pomen. Naj bodo darila znak pozornosti, naj imajo osebno noto, z malce domišljije jih lahko naredimo sami, predvsem pa obdarovanje ne sme postati osrčje praznič-nega obdobja. V praznikih boste uživali, če jih ne boste nenehno primer-jali z nekim nedosegljivim idealom. Z vseh strani – s televizi-je, reklamnih katalogov, radijskih oglasov … – nas namreč zasipajo s podobami popolnih družin: zdravih, premožnih, takšnih, ki vse dneve pečejo piškote, krasijo božična dreve-sca, prepevajo, odpirajo darila, kar naprej jedo in po ne-kem čudnem naključju, ostajajo vitki. Prepričani smo, da bi morale biti naše praznične izkušnje vsaj podobne, če že ne enake. Ker se podobi idealnih družin navadno niti ne pribli-žamo, saj za to nimamo ne dovolj časa, ne dovolj denar-ja, ne popolnih družinskih odnosov, predvsem pa naš dan nima trideset ur in mi ne pet parov rok, smo razočarani in vznemirjeni. In prazniki lahko izgubijo svoj čar. Zato, draga bralka/bralec, od vas samih je odvisno, kako boste prežive-li praznične dneve. Predvsem pa si zapomnite: ne morete biti na dveh mestih hkrati. Uživajte v trenutku, brez občutka krivde, da kje »manjkate«. Samo vi se lahko odločite, kaj je za vas pomembno. Bodite drugačni, izvirni in prazniki bodo popolni. Samo za vas …

Piše: Lidija Umek, univ. dipl. soc. del.samostojna svetovalka

Kotiček za starejše

Praznični stres?

Prodaja svežega mesa – nova priložnost za kmetijePred nami je čas kolin, zato bi vas želela seznaniti o novi priložnosti – možnosti prodaje sve-žega mesa na kmetiji.

Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poslali po-jasnilo, da spada prodaja surovega mesa na kmetiji, pod do-ločenimi pogoji, v osnovno kmetijsko dejavnost in je ne prište-vamo k dopolnilnim dejavnostim. To pomeni, da lahko kmet, ki redi živali, prodaja sveže meso na kmetiji brez kakršnekoli posebne registracije dejavnosti na upravni enoti. Tu gre za pro-dajo mesa na kmetiji in to končnemu potrošniku.Prvi pogoj je, da so bile živali vzrejene na lastni kmetiji – parkljar-ji/kopitarji/gojena divjad morajo biti v reji na kmetiji od rojstva ali vsaj 3 mesece pred zakolom; kunci/perutnina pa od rojstva ali najmanj 1 mesec pred zakolom.Obseg prodaje surovega mesa ne sme presegati sledečih ko-ličin:- 52 GVŽ (glav velike živine) za parkljarje/kopitarje/gojeno div-jad- 77 GVŽ za kunce/perutnino (5.500 komadov kuncev ali pi-ščancev)- 15.000 kg očiščenih ribGovedo in prašiči morajo biti zaklani v odobreni klavnici. Za za-kol perutnine in kuncev pa si lahko na kmetiji uredite poseben prostor, kajti pogoji za ureditev prostora za zakol teh živali niso tako zahtevni. Za razsek in prodajo svežega mesa mora imeti kmetija urejen poseben prostor, v katerem so površine sten in tal pralne, v pro-storu mora biti topla in mrzla voda ter ustrezne hladilne napra-ve, ki zagotavljajo hladno verigo. Prav tako mora biti oprema,

ki prihaja v stik s svežim mesom čista in vzdrževana, najbolje iz nerjavečega materiala.Na kmetiji boste morali zaradi dokazovanja sledljivosti mesa voditi tudi ustrezne evidence. V davčne namene pa vam ni potrebno voditi posebnih evidenc, saj se smatra prodaja sve-žega mesa kot osnovna kmetijska dejavnost, ki pa je obdavče-na s katastrskim dohodkom.

In kaj morate storiti, preden začnete s prodajo svežega mesa?Kmet, rejec, ki želi prodajati surovo meso, mora biti na veteri-narski upravi registriran skladno s Pravilnikom o obratih na po-dročju živil živalskega izvora (Uradni list RS 51/2006 in 66/2007) – priloga 1. Za prodajo surovega mesa pod navedenimi pogoji ni potrebna priglasitev dopolnilne dejavnosti na upravni enoti, v kolikor bi pa želeli izdelovati in prodajati tudi mesne izdelke, ste si dolžni na upravni enoti registrirati dopolnilno dejavnost – PREDELAVA MESA.

Več informacij o ureditvi prostora, vodenju evidenc in registra-ciji na veterinarski upravi lahko dobite pri kmetijski svetovalki Ireni Kos na tel. št. 818 30 31.

Irena Kos, terenski kmetijski svetovalec za področje kmečke družine in razvoj dopolnilnih dejavnosti


KRAJEVNI MOZAIK

Trije praznovali devetinosemdeset letNa Miklavževo nedeljo sta predstavnika Krajevne skupnosti Virštanj, predsednik Srečko Jug in Nada Kodrin, ter pred-stavniki KORK-a Virštanj, Julijana Volavšek, Mimica Plevnik,

Milka Žonta in Rok Petan, obiskali tri starejše krajane, ki so letos praznovali eno leto manj kot devetdeset. Prav vsem so prinesli darila in jim zaželeli veliko zdravja.

Prva ji je čestitala vnukinja, ki jo je poklicala iz KitajskeMarija Toplišek živi skupaj z možem Slavkom in svoja leta zelo dobro skriva. Rada pove, da še vedno sama skrbi za svoje gospodinjstvo in da le ob velikih praznikih družina je skupaj, čeprav živijo v isti hiši skupaj s sinom Slavkom in nje-govo družino. Marija in Slavko pa imata še hčerko Marico, v veliko veselje pa so Mariji danes štirje vnuki in pravnukinja ter pravnuk. Obiskov vnukov se vedno zelo razveseli, letos pa je bila še posebej vesela, ker ji je prva voščila prav vnuki-nja Natalija, ki študira na Kitajskem in jo je seveda poklicala iz daljne dežele. Povedala je še, da je najraje doma in da je vesela vsakega obiska, tako se je zelo razveselila tudi ne-deljskih obiskovalcev in jih zabavala s pripovedmi iz svojega življenja.

Pri 89-ih še vedno nit dene v šivankoFranc Bah iz Gostince je napovedane obiskovalce že ne-strpno pričakoval, saj se je začelo mračiti, on pa hodi hitro spat. Franc, ki se je rodil na Gubnem, se je v Gostinco pri-ženil. Z ženo Aniko so se jima rodili trije otroci. Franc danes živi skupaj s sinom Danijem. Pravzaprav spi še v svoji hiši, v hiši sinove družine pa imajo skupno gospodinjstvo. Danes ima šest vnukov in pet pravnukov, ki ga razveseljujejo vsak po svoje. Rad se pohvali, da še vedno sam skrbi zase, bere časopis, gleda televizijo in da lahko še vedno celo nit dene v šivanko. Vesel je, ker mu zdravje še vedno služi in si želi, da bi bilo tudi v prihodnje tako, ter nam zaupa, da si vsak dan privošči kozarček vina. Zelo rad gre tudi v družbo in obiskuje restavracije z dobro hrano. Ob obisku je vsem skupaj zaigral njegov vnuk Dejan, sam pa je povedal, da v družini vsi zelo radi pojejo.

Neurje leta 2008 je bilo najhujše, kar ga pomniMarija Reberšak iz Virštanja je bila, preden se je poročila, Grobelškova iz Verač. Na svoja mlada leta nima preveč lepih spominov, težke razmere v družini pa so jo že kot mla-do dekle prisilile, da je odšla v službo. Služila je pri Prahovih v Imenem in zaupala, da so tam z njo zelo lepo ravnali in jo imeli zelo radi. Potem pa se je Marija zaljubila in se oženila z Janezom Reberšakom ter se preselil k njemu na Virštanj. Rodili sta se jima dve hčeri, Jožica in Marija, s katero danes tudi skupaj živi. Razveseljujejo jo štirje vnuki in zadovoljna pove, da ji je zelo lepo. Na obisku je pripovedovala tudi o strašnem neurju, ki jih je doletelo leta 2008 in ki je bilo za-gotovo najhujše, kar jih v življenju pomni. Marija še vedno sama skrbi zase, tudi skuhati si zna, čeprav se sedaj navaja na novo kuhinjo. (Z. I.)


OGLAS


OTROŠKO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

Ustvarjalni dan27. 11. 2010 smo imeli na Osnovni šoli Lesično tehniški dan. Učenci od prvega do petega razreda smo okraševali razre-de. Starejši so izdelovali izdelke za novoletni bazar. Petošolci smo naredili prikupne pingvinčke, ki so rajali po snegu. Zato smo potrebovali papir, lepilo, škarje in pisala. Fantje smo se odločili, da se bodo naši pingvini sankali in bordali po snegu. Naredili smo kar tri borde, ki so tekmo-vali med seboj. Dekleta pa so si izbrala bolj umetniški zimski šport, drsanje. Pingvinom so naredila drsalke in že so se dr-sali po ledeni ploskvi. Nekateri sošolci iz mojega razreda so pomagali sestaviti božično-novoletno jelko. Po okusni malici smo nadaljevali z delom. Iz navadnega papirja smo naredili veliko čudo-vitih snežink. Vsem izrezovanje v začetku ni šlo tako dobro od rok, počasi pa smo postali spretnejši. Še dobro, da smo imeli ob delu glasbeno spremljavo. Preden smo se odpeljali domov, smo v razredu vse pospravili.Tehniški dan je bil zelo zabaven in komaj čakam na nove-ga. (Jernej Lah, 5. r., OŠ Lesično)

Gostili gledališčnike iz TuhljaGledališka skupina Bistrica ob Sotli je na Miklavžev večer v Kulturnem domu gostila gledališčnike iz sosednje Hrvaške. Dramska skupina Tuhelj se je predstavila s komedijo Audicija za film »To je moj život«. Organizatorji so bili zadovoljni z obi-skom, saj je bila dvorana skoraj polna. Za prijazno pomoč pri izvedbi predstave se zahvaljujejo Mladinskemu centru in Občini Bistrica ob Sotli. Gledališka skupina bo v prihodnje gostila še nekaj gledaliških predstav, na ogled katerih vas že zdaj prisrčno vabijo. Dramska skupina po nekaj letih pa-vze pripravlja igro, ki jo bo premierno uprizorila predvidoma v začetku marca. (Tjaša Kunst)

Dekleta so pingvinom nadela drsalke.

Izdelovanje pingvinov.Fantje so se odločili, da bodo njihovi pingvini bordali.

Komedija je navdušila »Šempetrane«.


KRAJEVNI MOZAIK

Golgeter shop tudi v PodčetrtkuOd minulega petka je Podčetrtek bogatejši za športno trgovino Golgeter shop, ki je svoj prostor našla na osrednjem trgu Vasi Lipa, vanjo pa bodo zagotovo zahajali tako domačini kot tudi turisti.

Golgeter shop v Podčetrtku je tretja v nizu maloprodajnih trgovin podjetja Gol d.o.o., drugi dve sta v Rogaški Slati-ni in Mariboru. Pod isto blagovno znamko pa deluje tudi spletna trgovina www.golgeter-shop.com. Golgeter shop v Podčetrtku, ki se nahaja na osrednjem trgu Vasi Lipa, po-nuja predvsem oblačila in obutev za šport in prosti čas za majhne in velike, to so trenirke, majice s kratkimi in dolgimi rokavi, jakne, športni copati, kopalke in natikači ter različne

Ponudba v trgovini je izredno kakovostna in modna.

Ekipa Golgeter shopa, ki bo skrbela, da bodo njihovi kupci zadovoljni.

torbe, nahrbtniki, brisače, kopalni plašči in podobni dodat-ki. Ponudba je izredno kakovostna in modna, saj je osredo-točena na priznane blagovne znamke, predvsem Adidas in Nike pa tudi Puma, Errea in ostale, prilagojena je zahte-vam domačih kupcev in tudi turistom, ki prihajajo v Terme Olimia. Golgeter shop bo zagotovo prinesel popestritev v že tako uspešno turistično zgodbo Term Olimia. Prve kup-ce bodo ves december razvajali z 20 % otvoritvenim popu-stom. (OKo)

Potep članov po Spodnji Savinski dolini

Skupinska fotografija udeležencev izleta pri Sorževi žagi v Polžah. V sredini lastnik žage in mlina g. Oto Samec.

V soboto, 20. novembra, smo se člani TD Pištanj in KTD Lesično Pilštanj, sponzorji in predstavniki društev, s katerimi sodeluje-mo, potepali po Spodnji Savinjski dolini, kjer smo si ogledali jamo Pekel v Šem-petru, Ekomuzej hmeljarstva in pivovar-stva v Žalcu, Bio park Nivo v Vrbnem in Soržev mlin v Polžah pri Novi Cerkvi. Če se jutro začne z dobro voljo udeležen-cev, veš, da je pred tabo lep prijeten dan druženja s pozitivnimi ljudmi. In ko je vreme tudi na tvoji strani, iz želodca izgine tisti slab občutek, ki ga imaš, ko te skrbi, če bo vse tako kot mora biti. In res je bilo tako, saj so bila pričakovanja za tisti dan za vse nas izpolnjena. Vide-li smo dovolj in tudi dobra volja je bila vseskozi prisotna. Jamo Pekel smo ne-kateri že videli dolgo nazaj, pa vendar je bil ponoven ogled za vse zelo prije-ten. Peklenščica, ki teče skozi jamo, povzroča glasno šumenje, zato smo pilštanjsko zbadljivko Čez Pilštanj voda teče ... zapeli v TIHEM ROVU. Ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva je bil nekaj posebnega, saj nismo doživeli le običajne muzejske izkušnje, pač pa smo na sodoben način slišali zgodbo o hmelju in pivovarstvu, nekateri pa po-doživeli živečo pot resničnih dogodkov in občutkov hmeljarstva. V Bio parku NIVO smo se nadihali svežega zraka in se na energetskih točkah okrepili z energijami, da smo z lahkoto nadalje-

vali pot v Polže do Sorževega mlina in žage, ki še vedno delujeta na vodni pogon. Vonj po sveže mleti moki nas je nekatere popeljal nazaj v čase našega otroštva, ko smo po moko hodili v mlin in ne v trgovino. Ko je sonce zašlo, pa smo že bili varno pod streho domačije Dobrotinšek na Tomažu pri Vojniku, kjer smo z dobro večerjo in s prijetnim druže-

njem zaključili prijeten dan. Hvala Olgi za prijetno vzdušje na avtobusu, vsem udeležencem za lep dan in za darilo, ki sem ga prejela. Prav tako hvala družini Leopolda Kuneja, rojaka iz Gubnega, danes gospodarja domačije Dobro-tinšek, za topel sprejem in odlično po-strežbo. (Silva Mastnak, organizatorka strokovne ekskurzije)


ŠPORT, POLICIJA

Prepoved približevanjaDne 2. 12. 2010 smo policisti PP Šmarje pri Jelšah obravnavali nasilje v družini, ker je vnuk izvajal nasilje nad staro mamo. Za svoje ravnanje se bo moral zagovarjati na sodišču, prav tako pa je bil zoper njega izrečen ukrep prepovedi približe-vanja določenemu kraju oz. osebam.

Požar v kraju TrebčeDne 2. 12. 2010 smo bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obve-ščeni o požaru v kraju Trebče. Z ogledom kraja je bilo ugo-tovljeno, da je prišlo do požara na gostišču. V požaru je bila v celoti uničena streha in vsa gostinska oprema v samem objektu. Po prvih ugotovitvah je na objektu nastalo po ne-strokovni oceni za cca. 100.000 evrov materialne škode.

Pridržani vozniki V preteklem tednu so imeli policisti PP Šmarje pri Jelšah v postopku dva voznika, ki sta v cestnem prometu vozila pod vplivom alkohola in sta imela v organizmu stopnjo alkohola, za katero Zakon o varnosti cestnega prometa določa ob-vezno pridržanje do 12 ur. Oba kršitelja sta bila do streznitve pridržana v prostorih za pridržanje na PP Šmarje pri Jelšah, zoper oba pa je bil podan obdolžilni predlog na sodišče, kjer se bosta zagovarjala za svoja dejanja.

Uspešni v Ljubljani, Žalcu …

3-članska zasedba KK Kozjansko in Obsotelje: trener Miha Romih, Tilen Jordan, Janez Petauer in Joži Preskar.Joži Preskar je iz tekmovanja v Žalcu domov prinesel dve kolajni.

Karate zveza Slovenije je minuli teden objavila končno raz-vrstitev v točkovanju za Pokal Slovenije za leto 2010. Med dobitnike pokalov se je tudi letos uspelo uvrstiti Jožiju Pre-skarju, trenutno najuspešnejšemu kozjanskemu karateistu, ki je v kategoriji kadeti zasedel skupno tretje mesto. Joži je uspešno nastopil tudi na Mednarodnem turnirju Ljubljana Open 2010, ki je potekal 27. novembra. Turnirja se je ude-ležilo 742 tekmovalcev iz 11 držav Evrope in Azije, med ka-terimi so nekatere nastopile kar z državno reprezentanco. Joži Preskar je tekmoval v kategoriji športnih borb +70 kg in dosegel vrhunsko drugo mesto. V finalu je s 3 : 2 izgubil proti reprezentantu Hrvaške.

V soboto, 4. decembra, pa se je v Žalcu odvijalo državno prvenstvo do 21 let. Na tekmovanju je nastopilo 428 tek-movalcev iz 53 klubov, med njimi tudi 3-članska zasedba KK Kozjansko in Obsotelje. Joži Preskar je v kategoriji kadeti v katah zasedel odlično 2. mesto, v športnih borbah +70 kg pa 3. mesto, Janez Petauer je v kategoriji mlajši dečki v katah po porazu za 3. mesto osvojil odlično 5. mesto, Tilen Jordan pa je moral v kategoriji športnih borb starejši dečki +55 kg v prvem kolu priznati premoč nasprotnika. Pred zaključkom leta 2010 čaka najboljše kozjanske karate-iste še ena preizkušnja, in sicer nastop na najstarejšem tur-nirju v Evropi – na 38. mednarodnem turnirju v Trbovljah, ki bo 18. 12. 2010.

Pozdravljeni ljubitelji zimskih športov! Glede na zimo, ki je že udarila z vso mo jo, vas obveš amo, da bomo v soboto, 11. 12. 2010, ob 9. uri v ve namenski dvorani v Pod etrtku pripravili SEJEM RABLJENE SMU ARSKE OPREME. Vljudno vas vabimo, da se sejma udeležite kot prodajalec ali kot kupec ali kot oboje. Imamo tudi nekaj rabljene otroške smu arske opreme, ki vam jo bomo ponudili. V sklopu sejma vam bomo predstavili najbolj zdrav in vedno bolj popularen zimski šport – SMU ARSKI TEK, ki ga lahko izvajate tudi doma, na vašem dvoriš u. Zdravniki in strokovnjaki s podro ja športne rekreacije uvrš ajo hojo in tek na smu eh med tiste športe, ki najbolj celovito vplivajo na organizem. Še ve , ve ina teh strokovnjakov uvrš a te dejavnosti zaradi njunih dokazanih pozitivnih u inkov celo na prvo mesto (vir: http://www.klubpolet.si/index.php?Itemid=21&id=4&option=com_content&task=blogsection). Pomen teka, kako izbrati primerno opremo, tehniko teka in še marsikaj vam bo predstavil u itelj smu arskih tekov in profesor športne vzgoje gospod Boštjan Šelekar. Smu arski pozdrav!

mag. Darko Pepevnik predsednik SD Obsotelje

SMU ARSKO DRUŠTVO OBSOTELJEPOD ETRTEK Trška cesta 66, 3254 Pod etrtek e-pošta: [email protected]


ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

Upravičili vlogo favoritaČLANI 2. SKL – vzhod (9. kolo)Nazarje : KK Terme Olimia Podčetrtek 74 : 87Abramovič 19, Maček 11, Trupaj 10, Gobec 8, Kočevar 4, Hunski 6, Počivavšek, Ribežl 10, Štahl 10, Teržan 9, Kolar, Kovačič

Rutinska predstava članske ekipe v Nazarjah je Podčetrtča-ne pripeljala do sedme zmage v sezoni in tako ostajajo na tretjem mestu na prvenstveni lestvici. Že po prvih desetih mi-nutah je bilo jasno, kdo bo imel glavno besedo na parketu, saj so košarkarji iz Podčetrtka vodili že za 15 točk (12 : 27). To prednost so z določenimi nihanji navzgor in navzdol ob-držali vse tja do konca tekme. Tudi tokrat je lahko trener Er-vin Dragšič priložnost za igro ponudil vsem igralcem, strelski učinek igralcev pa je bil enakomerno porazdeljen. Izstopal je le Robi Abramovič z 19 točkami, ki v tej sezoni kaže odlične predstave v dresu Podčetrtčanov. V naslednjem kolu prihaja v Podčetrtek neugodna ekipa Posavje Krško, ki smo jo v le-tošnji sezoni že videli igrati proti naši ekipi na dveh pokalnih tekmah. Takrat je na obeh tekmah slavila naša ekipa in tudi to pot naj bo tako. Deseti krog bo zanimiv tudi zaradi tekem Ježica : Bistrica in Radenska : Dravograd, ki bi ob spodrsljaju Bistrice ali Radenske veliko pomenili za Podčetrtčane. Pred-zadnja tekma košarkarjev iz Podčetrtka v tem koledarskem letu bo tako v petek, 10. 12. 2010, v Večnamenski športni dvo-rani Podčetrtek. (B. Š.)

LESTVICA: Radenska 18, Bistrica 17, KK Terme Olimia Podčetrtek 16, Dravograd 14 (-1), Ježica 13 (-1), Posavje Krško 13, Vrani Vransko 12, Lastovka 12, Fenomeni 12, Calcit Mavrica 11 (-1), Nazarje 10, Union Olimpija mladi 8 (-1)

STAREJŠI PIONIRJI (U14) 2. SKL – skupina B1 vzhod 1 (6. kolo – drugi del)Šentjur : KK Terme Olimia Podčetrtek 56 : 59Hohnjec 21, Švigelj 8, Perkovič 1, Antolovič 8, Kolar 2, Alegro 2, Romih 13

Starejši pionirji so v zadnjem kolu lige U14 gostovali v Šentjur-ju in zabeležili tesno zmago. V drugem delu sezone so tako vknjižili šesto zmago in hkrati ostali neporaženi ter v skupini z Rušami, Šentjurjem in Maribor Messer B zasedli prvo mesto. V tekmo so mladi Podčetrtčani sicer vstopili slabo in si do polča-sa priigrali zaostanek 8 točk. Tretja četrtina je bila nato izena-čena, v zadnji pa je sledil preobrat in zmaga. Trener Benjamin Lipnik je povedal, da je s samo sezono zelo zadovoljen, saj so fantje na koncu pokazali, da bi lahko celo tekmovali rang višje – torej v prvi ligi. Fantje letnik 1996 in mlajši so v sezoni 2010/2011 tako skupno dosegli 11 zmag in 1 poraz ter ob koš

razliki (+331) postali prvaki 2. SKL – vzhod. Najboljši strelec eki-pe je bil Aleš Hohnjec s povprečjem nekaj manj kot 20 točk. Zelo dobro igro je skozi sezono pokazal tudi Žiga Švigelj, ki je proti leto starejšim fantom v povprečju dosegal po 13 točk in je s svojimi dobrimi igrami veliko pripomogel k temu uspehu ekipe. Drugi del lige U14 je bil tudi zelo dobra priprava za pre-hod v kadetsko ligo, saj večina teh fantov že igra hkrati tudi ta rang tekmovanja.

LESTVICA: KK Terme Olimia Podčetrtek 12, Ruše 9, Šentjur 6, Maribor Messer B 6

KADETI (U16) 2. SKL – skupina B1 vzhod 1 (10. kolo)Haloze : KK Terme Olimia Podčetrtek 72 : 46

Kadeti so gostovali v Majšperku pri ekipi Haloz in izgubili. Ven-dar končna razlika ni povsem realna, saj so še pet minut pred koncem tekme bili kadeti iz Podčetrtka povsem blizu doma-činom. Nato je sledilo zelo slabo izvajanje prostih metov, ki so jih Haložani znali dobro izkoristiti – naredili so višjo razliko, ki so jo do konca srečanja samo še povečevali. Do konca prvega dela lige čaka kadete doma še srečanje z Bistrico, nato pa se drugi del prvenstva nadaljuje ob koncu januarja.

LESTVICA: Rogaška 19, Haloze 19, KK Terme Olimia Podčetrtek 14 (-1), Bistrica 13, Ptuj 11, Konjice – Zreče B 10

Stojijo: Jan Perkovič, Lucijan Romih, Dejan Kunst, Žan Antolovič, Aleš Hohnjec. Čepijo: Boris Bezamovski, Benjamin Alegro, Žiga Švigelj, Aljaž Mraz in trener Benjamin Lipnik.

Liga namiznega tenisa "Vezenje EP" KozjanskoPo drugem krogu Prve lige namiznega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko sta neporaženi le še dve ekipi, Rogaška Strašek avtohiša in Dravski veterani. Do prvih zmag so prišle ekipe Trgovine Polje 1, NTK Krško in nekoliko presenetljivo tudi ekipa Trgovine Polje 2, ki je ugnala lanskoletne prvake, ekipo Rogaška 1. (E. P.)

REZULTATI 2. kroga – I. LIGA: 5. 12. 2010Rogaška Strašek avtohiša : TK Kozje Vezenje EP 8 : 3 (Bračun 3, Močnik 2, Gradišnik 1, dvojice 2/Perčič 2, Ravnjak 1) Rogaška 1 : Trgovine Polje 2 4 : 7(Gotlin 2, Lešnik R. 1, dvojica 1/Dobravc P. 3, Rajh 2, Dobravc M. 1, dvojica 1) Moj mesar Jože : NTK Krško 5 : 6(Poropat 2, Vertelj 1, Motoh 1, dvojica 1/Rostohar 3, Krulc 2, dvojica 1)

Trgovine Polje 1 : Elektro Kunst ŠD Buče 10 : 1(Dornik 3, Filipančič 3, Valenčak 2, dvojice 2/Ferlič 1)NTK Ponikva : Dravski veterani 4 : 7(Povh 1, Štor M. 1, Lončarek 1, dvojica 1/Škoberne 3, Kadiš 3, dvojica 1)

LESTVICA PO 2. KROGU – I. LIGA: ROGAŠKA STRAŠEK AVTOHIŠA 1. 4DRAVSKI VETERANI 2. 4MOJ MESAR JOŽE 3. 3TRGOVINE POLJE 1 4. 3ROGAŠKA 1 5. 3TRGOVINE POLJE 2 6. 3TKK VEZENJE EP 7. 3NTK KRŠKO 8. 3NTK PONIKVA 9. 2ELEKTRO KUNST ŠD BUČE 10. 2

9. december 2010 | OKo | 27Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

ŠPORT

2.krog pokala Špar med ekipama:KK TERME OLIMIA : KRŠKO POSAVJE

v petek 10.12.2010 ob 19.00 uriv Večnamenski športni dvorani Podčetrtek.

Vabi na:

Strelska liga »GraviArt« KozjanskoDrugi krog Strelske lige »GraviArt« Kozjansko je minil brez presenečenj. V lokalnem obračunu je prva ekipa Športnega društva Buče ugnala drugo, ki pa je tudi dosegla dober rezultat. Zanesljivi sta bili tudi ekipi ŠD Bistrica 1 in SD Dren 1, tako da so sedaj na vrhu lestvice tri ekipe s polnim izkupičkom. (R. G.)

REZULTATI 2. kroga: 3. 12. 2010ŠD Buče 2: ŠD Buče 1 1378 : 1436(Frece S. 350/Kunst M. 363)ŠD Bistrica 1: SD Dren 2 1428 : 1128(Kožuh 362 /Centrih 294)SD Dren 1: ŠD Bistrica 2 1375 : 1240(Polak 347 /Ivačič 344)Pivovarna Lipnik prost

LESTVICA PO 2. KROGU: ŠD BUČE 1 1. 4ŠD BISTRICA 2. 4SD DREN 1 3. 4ŠD BUČE 2 4. 2SD DREN 2 5. 2PIVOVARNA LIPNIK 6. 1SD BISTRICA 2 7. 1

Tekme potekale zelo športnoTekme 4. kroga so potekale zelo športno, saj so si igralci prislužili le tri rumene kartone. Presenetljivo gladko je ekipa Bistrice premagala Podsredo in vnovič dokazala, da je zelo neugoden tekmec. Igralci Polja so vnovič pokazali en dober polčas, za kaj več pa so jim spet pošle moči. Ekipa ŠD Kozje je tekmo odigrala v popolno drugačni igralski zasedbi kot prejšnji dve in zato ni bila kos ekipi ŠD Pristava. Derbi kroga je bil med do sedaj vodilnima ekipama, Loko in Pizzerijo Štravs. Povedli so igralci Loke, Pizzeriji Štravs je rezultat še uspelo znižati, vendar se jim igra z vratarjem v polju ni obrestovala, Loka je zadela še enkrat in tekma je bila odločena. ŠK Virštanj se je poigral z Avtovleko Križan, ki pa ji je uspelo doseči častni zadetek. Imenski veterani so že drugi krog zapored zaostanek 0 : 2 preobrnili v zmago. (D. P.)

ŠD BISTRICA : ŠD PODSREDA 3 : 0 (1 : 0)Strelci: Baliban (2), Šket (1) TRGOVINA POLJE : INTERMAK IMENO 2 : 8 (1 : 1)Strelci: Bunšek (1), Lojen (1) – Počivavšek N. (3), Ivačič (2),

Debelak (1), Počivavšek D. (1), Drofenik (1) ŠD KOZJE : ŠD PRISTAVA 1 : 4 (0 : 1)Strelci: Volavšek (1) – Kramarič (2), Žličar P. (1), Anderlič (1) LOKA VULKANIZERSTVO MULEJ : PIZZERIJA ŠTRAVS 4 : 1(1 : 0)Strelci: Vojsk (2), Zendzianowsky (1), Gobec (1) – Dovgan (1)AVTOVLEKA KRIŽAN : ŠK VIRŠTANJ 1 : 8 (0 : 5)Strelci: Čonč (1) – Bovha T. (4), Hostnik (2), Mraz (2)ŠD IMENO VETERANI : ŠD BUČE 4 : 2 (2 : 2)Strelci: Ceraj (2), Kajba F. (1), Valek (1) – Šket (2)AVTOVLEKA HANA– prosti

LESTVICA ZIMSKE LMN PODČETRTEK PO 4. KROGU:TEKEM

ZMA

GE

REMI

PORA

Z

DO

S. G.

PREJ.G.

TOČ

KE

RAZLIKA

1. LOKA VULKANIZER. MULEJ 4 4 0 0 27 10 12 17

2. ŠK VIRŠTANJ 3 3 0 0 25 5 9 20

3. PIZERIJA ŠTRAVS 4 3 0 1 20 11 9 9

4. ŠD PODSREDA 4 3 0 1 14 5 9 9

5. ŠD PRISTAVA 4 3 0 1 18 10 9 8

6. INTERMAK 4 2 1 1 18 12 7 6

7. ŠD BISTRICA 4 2 1 1 11 9 7 2

8. ŠD IMENO VETERANI 3 2 0 1 12 8 6 4

9. TRGOVINA POLJE 4 1 0 3 9 26 3 -17

10. AVTOVLEKA HANA 3 0 0 3 3 12 0 -9

11. ŠD KOZJE 4 0 0 4 9 21 0 -12

12. ŠD BUČE 3 0 0 3 5 22 0 -17

13. AVTOVLEKA KRIŽAN 4 0 0 4 9 29 0 -20

LESTVICA STRELCEV PO 4. KROGU:12 zadetkov: Vojsk (Loka Vulkanizerstvo Mulej) 6 zadetkov: Ceraj (ŠD Imeno veterani),5 zadetkov: Žafran, Zendzianowsky (Loka Vulkanizerstvo Mulej), Bovha T., Hostnik, Mraz (ŠK Virštanj)


ZAHVALA, MALI OGLASI, OGLAS

Mali oglasiRAZNOProdam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripeljem tudi na dom. Telefon 051 621 754.Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 798 740.Prodam 16. bal detelje in seno po simbolični ceni. Telefon. 031/611-945 ali 03/5805-157.Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in sadovnjakom, ter trosilec za umetni gnoj. Telefon: 040/742-730.Prodam zamrzovalno skrinjo GORENJE, 120- litrsko. Telefon:031/866-509.Prodam zajce za nadaljnjo rejo. Telefon 031/756-593.Prodam hrastov les – naravno sušen, debeline 2,5 in 5,00 cm, cca 4cm/3. Cena po dogovoru. Telefon 041/482-760.Brezplačno vam odpeljem, vse vrste železa in bele tehnike. Telefon: 051/733-130.Prodam pujske za nadaljnjo rejo ali zakol. Krmljenje z domačo hrano. Telefon: 041/377-889.Ugodno prodam gradbeno urejeno parcelo v stanovanjskem naselju v Kozjem. Telefon: 041/ 988-557.Prodam male pujske za zakol ali nadaljnjo rejo (18-30 kg)cena:2,1€/kg; tel:031/251-864.Prodam vinograd s sadovnjakom in kletjo v izmeri 24 arov v Veračah.Telefon: 031/ 387 -964.Prodam nasekana mešana drva z prevozom. Telefon: 040/742 – 730.Kupim staro kolo, najraje PONY ( veliki ali mali ) Telefon: 041/970-059.Prodam čistokrvne bernardince. Psički so pravilno obarvani in seveda cepljeni. Cena je zelo ugodna (80 evrov za samčka)Telefon: 031/853-362. Prodam mladega ovna mesnate pasme. Cena po dogovoru. Telefon: 041/827-764.Zaposlimo delavko za pomoč v kuhinji. Telefon: 041/411-551.Prodam dva bikca simentalca stara 11 tednov . Telefon 041 793 834Prodam televizor Gorenje z digitalnim sprejemnikom, pod garancijo cca.:2 leti. diagonala 62 cm. Telefon: 041/265-622.V Rogaški Slatini oddam v najem opremljeno 2-sobno stanovanje za dobo enega leta ali več. Informacije na telefon: 031-524-146. Prodam velno za cirkolar ali kaj podobnega. Telefon: 031/ 834-403.Prodam 4 kom zimskih pnevmatik 195/60R15 M+S Michelin rabljenih eno zimo, ki so montirane na titan platiščih 15 H2. Vse 4 komplete prodam za 230,00 €,- električni masažni stroj s pasom, proizvajalec Libela, za 55,00 € in Pokličite po 20. uri na tel.: 031/814-914, ali 03/5823-331.Prodamo tri bikce simentalce. Telefon: 041/377-889.Prodam traktorsko kosilnico, na dvojni rez. Telefon 031 739 603.Prodam pralni stroj Gorenje (dobro ohranjen – kot nov) ali zamenjam za prašiča. Cena po dogovoru.Telefon: 051/388-615Prodam 8 mesecev brejo telico simentalko. Cena po dogovoru. Telefon: 031/875- 499.Prodam bukova drva, razžagana na 33 cm, zložena na paleti. Telefon:041/893-305Prodam ATV Bashan (kopija SUZUKI),letnik 2007,rdeč,prvi lastnik,homologiran in registriran,vozen z B kategorijo,štirikolo je izpravno,garažirano in redno vzdrževano.Cena: 950 EU,menjam tudi za VW Polo.....GSM: 031 848 707.Prodam psičke pasme Bernski planšar. Skoteni so bile 25.10.2010 za oddajo pa bodo po 20.12.2010 ,ravno prav za Božično darilo. Pred oddajo bodo razglistene in veterinarsko pregledane. So čistokrvne brez rodovnika in pravilno obarvane.Cena: 120 €.; Mob.: 031-669-782 (okolica Podčetrtka).Prodam čistokrvnega psička ali psičko, pasme koker španjel, zlato rjave barve (brez rodovnika).Star 12 tednov, cepljen in razgliščen. Cena 180 eur.Telefon.: 031 502 342.Prodam bikca starega 4 mesece. Telefon: 041/793-834.Prodam prašiča 120 kg, kuhana hrana in 3 pujske ( 25 kg ) . Telefon 041 793 834.Prodam prašiča za zakol in mlade pujske 25 -40 kg. Telefon: 03/5823-379.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lah-ko pošljete na [email protected] ali jih od pone-deljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo, ki je v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

ZAHVALA

Ne moremo doumeti, da nas je mnogo prezgodaj zapu-stila draga hčerka, žena, mama, babica in prijateljica

Marija Švajgeriz Kozjega

(14. 11. 1951–25. 11. 2010)

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljuje-mo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, daro-vali cvetje, svečke in svete maše. Posebna zahvala osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in kolektivoma Trgovine in gostišča Švajger. Iskrena hvala gospodu Dušanu Andreju Kocmanu za bese-de slovesa, župnikom: gospodu Jožetu Rogaču, gospodu Niku Marovtu in gospodu Lojzetu Weingerlu za lepo opra-vljen cerkveni obred ter pogrebni službi Guzej.Hvala tudi vsem, ki ste jo obiskovali v času njene kratke bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti.Zelo jo bomo pogrešali.

Žalujoči vsi njeni!


ENOTA KNJIŽNICA PODČETRTEK

VABIna potopisno predavanje

Potepanje po ZDATomaž Majcen

v sredo, 15.12.2010 ob 18.00 uriv Sejni sobi Občine Podčetrtek

Vstop je prost! VABLJENI!

PRIREDITVE, AFORIZMI, OGLASI

Tema: OBDAROVANJE1. Vse revščine se ne odpravijo le z obdarovanjem.

2. Dobri angeli še ne postanemo s krili.

3. Lepo je verjeti v Miklavža, dokler ne spoznaš, kdo ima pri tem še parklje vmes.

4. Tudi Miklavžu leži, da nekdo za njim stoji.

5. Smiselno obdarovati ni kar tako, zato je potrebno imeti talent.

Koče (Bistrica ob Sotli), 6. decembra 2010

Tonči Babič

Četrtek, 9. december 2010KOZJANSKI PARKPOPOLDANSKA ADVENTNA DELAVNICAOb 16.00 v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi.Izdelovanje pomandrov, okraskov iz slanega testa …

Petek, 10. december 2010KK PODČETRTEK TERME OLIMIAKK TERME OLIMIA : POSAVJE KRŠKOOb 19.00 v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek. Sobota, 11. december 2010SMUČARSKO DRUŠTVO OBSOTELJE PODČETRTEKSEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREMEOb 9.00 v avli v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek.

Sobota, 11. december 2010VOKALNA SKUPINA OSTI JAREJNOCOJ PA, OH, NOCOJ …Ob 19.00 v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek.Koncert ob 5-letnici delovanja.Nastopajo: Osti jarej, Tanja Žagar, Pegazove muze, Laura Barbara Masnec in Tamburaška skupina Zelenjak. Program bo povezovala Zdenka Ivačič.Vstop je prost.

Sreda, 15. december 2010KNJIŽNICA PODČETRTEKPOTOPISNO PREDAVANJE – ZDAOb 18.00 v sejni sobi Občine Podčetrtek.Potopisno predavanje Tomaža Majcna.Vstop je prost!Informacije: Mateja Žagar – 03 810 90 50


KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

VRČEK DOMA VARJENEGA PIVA.Izžrebani so bili: Lilijana Robnik, Solčava 54, 3335 SolčavaMilan Čerkuč, Trebče 2, 3256 Bistrica ob SotliRomana Čepin, Drensko rebro 2a, 3261 Lesično

Praktične nagrade podarja DOMAČIJA HALER iz Olimja.Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 03/58 29 016

Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: [email protected]: 03/58 29 016, 031 392 979

Oglasno trženje: Friderik Prah, mob.: 041 977 883Sebastjan Ivačič, mob.: 041 681 886E-mail: [email protected]

Lektoriranje: Monika Strašek, prof. slov.

Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah

Oblikovanje: Friderik Prah

Naklada: 1700 izvodov

OKo 74

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka, 13. 12. 2010, na naslov: Časopis OKo, Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek

-50% RAZPRODAJATržišče, Na Livadi 14 3250 Rog. Slatina Poletna oblačila in obutev

mustang pasica.indd 1 13.7.2010 10:49:40


Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 PodčetrtekT 03 829 78 36, www.terme-olimia.com, [email protected]

Silvestrovo v kopalkah! Obdarjujte, razveselite in razvajajte svoje najdražje z DARILNIMI BONI Term Olimia! In jim

podarite zdravje in sprostitev!Preprosto ne veste, kaj nekomu podariti ob posebni

priložnosti! Vam zmanjkuje idej in časa? Darilni boni Term Olimia so primerni za vsakogar in ob

vsaki priložnosti. Kaj morate narediti? Izbrati želeno storitev (bivanje, kopanje, obiska savne, masaža…)

in poslati naročilo.

Doživite silvestrski Hawaii party v bazenih Wellness centra Termalija z razkošno all inclusive večerjo in zabavo z DJ-em! Že od 85 € (odrasli) ter 47 € (otroci).

Pohitite in rezervirajte svojo zabavo še danes na telefonski številki: 03 / 829 78 36!

lokalni Časopis obČin bistrica ob sotli...jalstvo, izdali prodajni katalog v slovenskem in...

Documents