S L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A

L A S T N I K I N I Z D A J A T E L J : O k r a j n i odbor S Z D L N o v o mesto - Izhaja vsak četrtek - P o s a m e z n a številka 15 d i n - L E T N A N A R O Č N I N A 600 d i n , po l l e tna ?00 d i n , četrtletna 150 d i n ; plačljiva je vnap r e j - Z a inozemstvo 1200 d i n o z i r o m a 4 ameriške do la r j e - TEKOČI R A Č U N p r i M e s t n i h r a n i l n i c i - K o m u n a l n i b a n k i

v N o v e m mes tu štev. 606-70/3-24

Stev. 49 (559) Leto XI .

NOVO MESTO, 8. DECEMBRA 1960

U R E J U J F N A S L O V U . Dilančeve u l i št 127 - Ne i

^one Gošnik — .u t rg št. 3 (vhod 12

-^t'ON uredništva i n uprave ..cr vračamo - T I S K A Časopisne

v L j u b l j a n i

P R E D S E D N I K J O S I P B R O Z T I T O O B P E T N A J S T L E T N I C I R A Z G L A S I T V E R E P U B L I K E

Izhodišče nove ustave: človek kot proizvajalec in upravljavec

Nenavadno slovesno je potekel letošnji 29. november; bil je resnično velik praznik naše socialistične republike, kateremu je dal še poseben pečat sam predsednik tovariš Tito, ko je ob tej priložnosti dal za našo javnost obračun petnajstletnega obdobja nove Jugosla­vije. Z zelo značilnimi podatki je predsednik republike pokazal, kaj vse smo v tem kratkem času ustvarili fn kaj vse nam socialistična gra­ditev obeta že v bližnji prihodnosti. V izjavi ob 15-letnici razglasitve republike je tovariš Tito med drugim dejal tudi tole:

Spričo izredno naglega in dinamičnega povojnega gospodarskega in družbenega razvoja so nastale bistvene spremembe v družbeno-ekonomskih odno­sih, spremenil se je predvsem položaj proizvajalcev v proizvodnji in delitvi, mehanizem socialistične demokracije pa se je še bolj razvil.

Sedanji ustavni predpisi ne ustrezajo več dose-ieni stopnji družbenega razvoja v deželi. Kakor varno, vsebujejo ti predpisi razen ustavnega zakona b leta 1953, sprejetega v prvem obdobju graditve delavskega samoupravljanja in komunclnega siste­ma, tudi nekatere določbe, uveljavljene malone že pred petnajstimi leti. čeprav smo ta sistem zadnja leta izpopolnili z vrsto posebnih zakonov, tako da ustava sama po sebi ni nekakšna znatnejša ovira za prakso, vendar čedalje bolj čutimo potrebo, da

nastale spremembe v naši družbi in perspektive nadaljnjega razvoja fiksiramo z novo ustavo. To bi pomenilo ne samo okrepitev in večjo pravno stabil­nost doseženega razvoja delavskih svetov in komun, marveč bi tudi omogočilo, da bi še bolj prišle do izraza perspektive našega družbenega razvoja, eko­nomskih odnosov in socialistične demokracije.

Nova ustava naj predvsem izrazi dejstvo, da se v sedanjih odnosih v Jugoslaviji zrcali tista stopnja socialističnega razvoja, ko je delo sproščeno v tem smislu, da je nedotakljiva pravica državljana, da dela in dobiva za svoje delo ekvivalent, tkupnos! pa vzame toliko, kolikor potrebuje zc vzdrževanje skupnih služb in poslov. Izhodišče v ustavi mora biti človek kot proizvajalec in upravljavec, vtem ko je država samo faktor koordinacije.

N a k o n c u b i r a d p o u d a r i l še to , d a so s i naši n a r o d i

e n a k o k o t m e d n a r o d n o o s v o b o d i l n o v o j n o s s v o j i m

b o j e m p r o t i o k u p a t o r j u , p r i d o b i l i v e l i k u g l e d n a s v e t u

t u d i p o v o j n i s s v o j i m i p e t n a j s t l e t n i m i u s t v a r j a l n i m i

n a p o r i i n z i z r e d n i m i u s p e h i v g r a d i t v i dežele, z l a s t i

p a so se s s v o j o m i r o l j u b n o i n d o s l e d n o z u n a n j o p o ­

l i t i k o p r i d o b i l i m n o g o p r i j a t e l j e v i n s o l i d n e p o z i c i j e

v m e d n a r o d n i h o d n o s i h . P o takšni p o t i m i r o l j u b n e g a

^ m e d n a r o d n e g a s o d e l o v a n j a i n b o j a z a u g o t o v i t e v

m i r u n a s v e t u b o naša dežela d o s l e d n o h o d i l a t u d i

v p r i h o d n j e . w

Tako le so l an i oktobra z lagal i s kamionov obđelo valne stroje za tovarno šivalnih strojev na M i r n i . Ma r s i kdo je takrat i n še kasneje men i l , da bodo potrebna leta, pre j ko bo mlademu, neizkušenemu ko l ek t i vu uspelo pre i t i na izdelovanje zapletenih delov g lav šivalnih strojev. Toda to se je zgodilo v dobrem letu d n i : p razn ik republ ike je ko l ek t i v »MIRNE« na M i r n i pozdrav i l z ve l iko delovno zmago. Osvo j i l je proizvodnjo glave šivalnega stro ja , o čemer berite več n a 4. s trani današnje številke

Povečane položajne plače

P r e d d n e v i so sporočili zne­ske povečanih položajnih plač p rosve tn ih de lavcev , določenih n a o snov i uredbe , k i jo je prej spre je l Z I S . Povečanje položaj­n i h plač, k i bo v e l j a l o od 1. j a n u a r j a 1961, je b i l o po t rebno z a r a d i v s k l a j a n j a s položajni-m i plačami uslužbencev v d r u ­g i h j a v n i h službah.

»POSLUŠAJ IN POVEJ« za Novo mesto

R T V L j u b l j a n a je v letošnji J e s ensko - z imsk i p r o g r a m v k l j u ­čil n e k a j n o v i h z a b a v n i h o d ­da j , m e d n j i m i t u d i oddajo »Poslušaj i n pove j ! « Dos l e j s t a b i l i že dve odda j i . V p r v i so t e k m o v a l i Jeseničani i n Z a g o r -j a n i , v d r u g i p a Kranjčani i n C e l j a n i . V soboto, 7. j a n u a r j a , bosta t e k m o v a l i s l o v e n s k i m e ­s t i K a m n i k i n N O V O M E S T O . O r g a n i z a c i j o je v N o v e m mes tu p r e v z e l M L A D I N S K I K L U B . M l a d i n c i i n m l a d i n k e bodo v d e c e m b r u poslušali p r o g r a m R T V pozorne je ko t s icer , 7. j a ­n u a r j a p a bodo p r e i z k u s i l i , k a ­ko k d o po zna r a d i j s k i p r o ­g r a m .

M l a d i n s k i k l u b v a b i k sode­l o v a n j u vse poslušalce oddaje , na j pomaga jo t r e t i » trde ore­he « .

U p a m o , d a bodo Novomešča-n i v o l j n i pomaga t i m l a d i m . Žel imo j i m dober spre j em i n k a r največ uspeha .

Večje pokojnine Z v e z n i l j u d s k i skupščini so

p o s l a l i osnutek o d l o k a o po­ob l a s t i t v i Z v e znega izvršnega sveta, d a l a h k o spre jme p r e d ­pise o izplačilu p r edu jmov k o -r i s t n i k o m p o k o j n i n . Z o d l o k o m predlaga jo , d a b i k o r i s t n i k o m osebn ih i n družinskih p o k o j n i n t e r k o r i s t n i k o m i n v a l i d s k i h po­k o j n i n p r e d u j e m za zvišanje p o k o j n i n decembra letos i z p l a ­čali 10 odst. ce lotnega zneska p o k o j n i n , k i so j i h izplačali v obdob ju od 1. j u l i j a do 31. de­c e m b r a letos. - 1

»KRKA«: jamstvo za bodoče uspehe je ves naš kolektiv

Tovarišu Josipu Brozu — Titu, predsedniki: republike in maršalu Jugoslavije,

B E O G R A D

Kolektiv tovarne šivalnih strojev »MIRNA« v Mirni je osvojil izdelavo šivalnega stroja za gospo­dinjstvo v lastni proizvodnji. To je naš prispevek za veliki praznik 29. november. Želimo Vam še dolgo življenje, mnogo sreče in zdravja za lepšo bodočnost naših narodov in za mir na svetu!

KOLEKTIV T O V A R N E S lVALNf f l STROJEV »MIRNA« iz Mirne, Slovenija

(Brzo javka ko l ek t i va Tovarne šivalnih strojev »MIRNE«, poslana 27. novembra 1960 predsedn iku republ ike )

Z dom i s e lno i n učinkovito p ros lavo je k o l e k t i v » -KRKE«, novomeške tovarne z d r a v i l , 26. n o v e m b r a dopo ldne v l epo okrašeni d v o r a n i D o m a l j u d ­ske prosvete v N o v e m mes tu dosto jno počastil 10- le tn ico de­l a v skega s a m o u p r a v l j a n j a i n 29. november , dan r epub l i k e . S l a v j a se je udeležilo t u d i več gostov, m e d k a t e r i m i smo o p a ­z i l i p r eds t a vn ik e ob las t i i n garn i z i j e J L A .

P r e d širšo javnost jo j c to­k ra t prvič nas top i l o več s k u p i n tega mladega , požrtvovalnega

Trebnje ima vodovod! P o m e m b e n p r a z n i k za T r e b ­

nje je b i l a sobota, 26. n o v e m ­ber : dopo ldne so s lovesno o d ­p r l i n o v i vodovod . Iz j a vne i z -l i v k e naspro t i gost i lne S p r i n -ger je p r i t e k l a p r v a voda i z novega v odovoda Strična— Trebnje—Dobrnič. O b tej p r i ­ložnosti je g o v o r i l podpredsed­n i k O b L O Jože Sever , n a k a r so s i domačini i n gostje ogle­d a l i v odovodne naprave . P r i ­hodn je leto bodo n o v i v odovod po tegn i l i do P o n i k e v , na to pa p r i de n a v rs to nada l j e van j e g radn je do Dobrniča. P r a z n i k r e p u b l i k e je T r e b n j e počastilo letos z uresničitvijo do lgo le tne želje v seh s vo j i h p r eb i va l c e v .

i n uspešnega k o l e k t i v a . N a p r o ­s l a v i so se p r e d s t a v i l i mešani i n moški zbor ( vod i j u E r n e s t Jazbec ) , tovarniški kv in t e t , več s k l a d b n a k l a v i r j u je z a i g r a l V l a d i m i r Baje , čuli smo obču­teno podane rec i tac i j e i n n a vse, k i so b i l i v p o l n i d v o r a n i , so n a p r a v i l i nastopajoči ze lo l ep v t i s (pr i k l a v i r j u je s p r e m ­l j a l pevce S tane F i n k ) .

O s r e d n j i d e l p ros lave p a je b i l obsegal s l a vnos tn i govor predsedn ice de lavskega sveta inž. N e v e n k e P r u s , k i je v s t r ­n j e n i h besedah op i sa la pomen državnega p r a z n i k a i n prehoje­no pot m l a d e g a k o l e k t i v a K R ­K E . S k o r a j neopaženo je ras l a sedan ja t o va rna , k i je začela de la t i a p r i l a 1954 kot ma jhen , v s k r a jno s k r o m n e prostore s t i sn jen f a rmacev t sk i , l a b o r a ­tor i j . D e l o v n a v n e m a m ladega k o l e k t i v a , k i je začel svo jo življenjsko pot v novomeški l e k a r n i , p a n i k o l i n i popus t i l a . Se l e t a 1955 je b i l o v pod je t ju koma j 26 članov, k i so že u s t v a r i l i 46 m i l i j o n o v b ru t o p ro i z voda , l a n i pa se je v r e d ­nost l e tne p ro i z vodn j e p r i b l i ­žala m i l i j a r d i , m e d t e m ko je letos 15. o k t o b r a prvič doseg la m i l i j a r d o i n jo bo do k o n c a 1960 še zna tno prekoračila. D a ­

nes daje K R K A našemu t rgu p repo t r ebna z d r a v i l a , tablete, supoz i to r i j e i n m a z i l a , s i r u p e i n so luc i je , i m a svoj a m p u l n i od ­de l ek i n je prešla končno n a f a rmacev t sko p ro i z vodn jo ter nove, preure jene prostore . L e ­

pe uspehe dosega t u d i n j en o d ­de lek z a po ln jen je an t i b i o t i k o v , m e d t e m ko se je k o l e k t i v s s v o j i m p r e p a r a t o m T e t i d i s o m vključil v k r o g p ro i z va j a l c ev f a r m a c e v t s k o - k e m i j s k i h suro -

(Nadaljevanje na 4. strani)

Praznik upravljavcev v gozdarstvu

Predsednica delavskega sveta inž. Nevenka P rus govor i na s lavnostn i p ros lav i

27. n o v e m b r a j e b i l a v G a ­s i l s k e m d o m u v S e v n i c i p r i ­srčna s lovesnost . G o z d a r j i G G Brežice so p r o s l a v i l i 10-l e t a i c o de l a v skega s a m o u p r a v ­l j an j a . D e l o v n i k o l e k t i v , k i živi s i c e r r a z t r e sen n a področ­j u spodnje p o s a v s k i h občin, se je t o k r a t prvič, o d k a r obsto j i , res polnoštevilno z b r a l . P r e d ­s e d n i k D S tov. I v a n Bogovič j e p o v e d a l n eka j l e p i h be­sed o t em, k a k o je G o z d n o go­spodars t vo Brežice nasta lo , r as l o i n se r a z v i j a l o , nada l j e p a se je p o m u d i l ob vpraša­n j u k a k o so se v z a d n j e m de­se t l e t ju v k o l e k t i v u k r e p i l i o r ­gan i de l a vskega s a m o u p r a v ­l j an j a i n k a k o so v t em o b -

O T R O C I S O P R O S L A V I L I D A N R E P U B L I K E

Šolski o t r o c i v D o l e n j s k i h T o p l i c a h so p r i r e d i l i z a d a n r e p u b l i k e uspe lo akadem i j o , k i se j e j e udeležilo t u d i l epo število o d r a s l i h Topličanov. C i c i b a n i so n a k o n c u p r o g r a ­m a zapr i seg l i p r i p i o n i r s k i z a ­s t a v i , p r e j e l i so p i o n i r s k e značke, čepice i n r u t k e ter pos ta l i člani p i o n i r s k e o r g a n i ­zac i je .

dob j u r a s l i d e i avcd -u ip rav l j a v -c i . D i r e k t o r tov. I v a n Videnič j e n a t o g o v o r i l o d o s e d a ­n j e m gospoda r skem r a z v o j u pod je t ja i n o v e l i k i h načrtih, k i j i h i m a G G Brežice za s a ­d i t e v h i t r o rastočih v r s t t opo ­le v plantažnih n a s a d i h ob S a v i .

N a s l oves tnos t i so člani, k i so v k o l e k t i v u več ko t deset let, p re j e l ; zapestne u re , v s i , k i so s o d e l o v a l i v o r g a n i h d e ­l a v s k e g a s a m o u p r a v l j a n j a , p a so p r e j e l i d i p l ome . P r o s l a v e so se raze^i k o l e k t i v a udeležili t u d i p r e d s e d n i k O S S N o v o mesto L u d v i k K e b e , s ek r e t a r občinskega k o m i t e j a Z K S Brežice S i l v o G o r ene, p r e d ­s e d n i k občine S e v n i c a K a r e l K o l m a n , d i r e k t o r G P Z P o s a v j e V e n d e l j F i c k o i n d i r e k t o r F r a n c Lipovšek.

V R E M E Z A C A S OD 8. DO 18.

D E C E M B R A 1960 Močne padavine z ohladitvijo,

nato razjasnitve, a v splošnem bo še nestalno vreme. Suha raz­dobja ne bodo daljša od treh dni. Vdor mraza bo najkasneje okrog 1€. decembra. Dr. V . M .

Pomočnik sekretar ja /a industr i jo L R S inž. G v i d o Oadež je > s t ika lom p ravkar pognal v tek drug i turbogenerator bresta­niške termoelektrarne — ve l i k i napor i ko l ek t i va e lektrarne v Bres tan i c i so bili pred letošnjim dnevom republ ike poplačani

s pomembno delovno zmago!

V sredo, 23. n o v e m b r a , k m a l u po 12. u r i je inž. G v i d o Cadež, pomoč­n i k s ekre ta r j a z a i n d u s t r i j o L R S , o b r n i l s t i ka l o i n pogna l v t ek d r u g i turbogenerator brestaniške t e r m o ­e l ek t ra rne . Prisrčna s lovesnost , n a k a t e r i so se ra zen k o l e k t i v a z b r a l i še d i r e k t o r inves t i c i j ske i z g radn j e Za j edn i ce e l ek t r op r i v r ede inž D r a g o -m i r Mijić, s ekre ta r O k r a j n e g a k o m i ­te ja O L O N o v o mesto N i k o B e l o p a v -lovič ter m n o g i z a s t o p n i k i e l ek t r o -službe, je b i l a s t e m zaključena.

N o v i turbogenera tor i m a moč 13,5 M W , t e rmoe l ek t r a rna v B r e s t a n i c i pa j c z n j i m podvo j i l a svoje z m o g l j i ­vos t i . G o v o r n i k i so p o u d a r i l i , da no­v i turbogenera tor n i t o l i k o p o m e m ­ben po moči kot po gospodarsk i os­nov i , saj danes 13 M W spričo og rom­n i h h i d r o e l e k t r a r n , k i j i h g rad imo , ne pomen i mnogo . P r e d n o s t i i n ceno t e rmoe l ek t r a rne v B r e s t a n i c i m o r a ­mo i ska t i d r u R o d : en K w i zg radn je j e s ta l s amo 80.000 d i n , zato je to n a j ­cenejša elektrarna v S l o v e n i j i . Iz­koriščala bo kot gor i vo premoR take vrste , k i je s icer neuporaben . M n o g o odtehta bližina p r e m o g o v n i k a v Se -

TE B r e s t a n i c a d v a k r a t v e č !

novem, k a r ze lo poceni prevoz . Iz­gradnjo v e l i k i h h i d r o e l e k t r a r n smo že skora j dokončali, zdaj so mnogo pomembnejše manjše t e rmoe l ek t r a r ­ne, k i bodo n a s vo j i h področjih v potrebi l a h k o de la le kot rezerva . T E v B r e s t a n i c i je zato zelo p o m e m b n a za i ndus t r i j o novomeškega okra j a .

T u r b i n o turbogenera to r ja je i zde­la lo domače podjet je J u g o t u r b i n a i z K a r l o v c a , generator z n a n a t o va rna Rade Končar i z Zagreba , e l ek t ro n a ­prave pa je m o n t i r a l a Hidromontaža iz M a r i b o r a . V s a domača podjet ja , k i so p r i g radn j i novega turbogenera ­tor ja sode lova la , so v e l i k o in odgo­vorno nalogo častno o p r a v i l a . N o v i generator bo pričel odda ja t i e l e k t r i ­ko v omrežje p r ihodn j e leto a p r i l a .

ko bo zgra jen p a r n i ko te l . I zde la lo ga bo v koope rac i j i s K G S i z S t u t -t ga r l a podjet je T e r m o e l e k t r o i z B e ­ograda , v enda r tako, d a bo večji d e l ' k o t l a i z d e l a n doma . Približno 30°/o k o t l a je mon t i r anega že zda j . E l e k -t ro f i l t e r g r ad i S G P P i o n i r i z Novega mesta , s t ro jno opremo pa bo i zde­l a l a K o v i n a r s k a zadruga v V i d m u -Krškem. E l e k t r o opremo, pot rebno za vključitev novega turbogenera tor ­ja n a omrežje, bodo i z d e l a l a domača podjet ja Svečanost v B r e s t a n i c i je b i l a ?.: tud i s vo j ev rs tna m a n i f e ­stac i ja domače pro i zvodn je , k i se l o ­teva v e l i k i h in odgovo rn ih na log in j ih uspešno op rav l j a .

Brestaniško e l ek t r a rno je le ta 1939 pričela g r ad i t i t r bove l j ska premogo-

k o p n a družba. G r a d n j o so m e d vo jno n a d a l j e v a l i N e m c i . E l e k t r a r n a je b i ­l a že od začetka p r e d v i d e n a za d v a agregata . M e d vo jno, l e ta 1944, je sko roda p r eneha l a obra tova t i , k e r je večina de lavcev odšla v par t i zane . K o l e k t i v se je tako j po v o j n i l o t i l v e l i k e g a načrta, z g r a d i t i še d r u g i turbogenerator . Počasi so o k o l i e l ek ­t r a rne r a s l i pomožni o b j e k t i : d epon i ­ja za premog , d e l a vn i c e , skladišča, garaže, n a p r a v e za omehčevanje h l a d i l n e vode, nov železobetonski h l a d i l n i s to lp i n še v r s t a zgradb i n naprav . K o l e k t i v n i pozab l j a l na de­lavce, saj je za e l ek t r a rno z ras l a s t anovan j ska k o l o n i j a z 42 s tanova ­n j i i n novo cesto. F e b r u a r j a l a n i je b i l i n v e s t i c i j s k i p r o g r a m za g radn jo drugega turbogenera to r ja odobren i n k o l e k t i v se je l o t i l v e l i k e naloge. E n a m i l i j a r d a 150 m i l i j o n o v d i n a r ­jev bo po rab l j en ih , ko bo zgra jen t u d i ko t e l . K o l e k t i v T e r m o e l e k t r a r n e v B r e s t a n i c i pa je s p r i d n i m i n v z t r a j n i m de l om p o k l o n i l družbi v dneh pred p r a z n i k o m r e p u b l i k e ve­l i k i n neprecen l j i v d a r - n o v i turboge­nerator .

ZUIJIttJEPOLM&JI TE0EnS.1l PREGLED t — — J£T ^ — ~ w - — ^ w w •

Nekoj ugotovitev letošnjega požarno-varnostnega tedna v okraju — Najboljše gasilsko društvo je nedvomno lahko samo društvo iz kraja, kjer je zaradi pravočasnih za­ščitnih ukrepov organizacij, prebivalstva in gasilcev najmanjkrat (ali pa nikoli!) gorelo

Z a letošnji požarno-varnost­n i t eden so se gas i l ske o r g a n i ­zac i j e razmeroma dobro p r i ­p r a v i l e . N a o s n o v i n a v o d i l O k r a j n e gas i l ske zveze so n a ­da l jn j e de lo p revze l e občinske gas i l sk e zveze, k i so n a d z i r a l e ce l o t en potek p r i p r a v a l i pa t o j i h same o r g a n i z i r a l e . I z ­v e d b a je ' b i l a boljša k o t l a n ­s k a , a še ne dovo l j uspešna. G a s i l s k a društva s i ce r po zna ­jo način i n pos topke p r i s v o ­j e m d e l u . p r e ce i dobro t u d i zaščitno službo. Slabši r e z u l ­t a t i so t u d i z a r a d i tega, k e r so n e k a t e r a društva de lno aH p o p o l n o m a z a m r l a .

I z va j an j e načel p r e v e n t i v n e (zaščitne) službe je s p l o h g l a v ­n i pogo j , če se nočemo z a v a ­r o v a t i p r e d požari. T o pa n i s a m o s t v a r g a s i l s k i h o r g a n i ­zac i j , san t u d i p r e b i v a l s t v o samo l a h k o prepreči nesrečo, če pravočasno posredu je . 2 e gospođin ie, k i ima j o pr t k u ­h a n j u , l i k a n j u , p r a n j u i t d . z o g n j e m največ o p r a v k a , l a h ­k o m n o g o k r a t preprečijo po­žar. Z l a s t i z l a h k o v n e t l j i v i m i s n o v m i je t r eba p r e v i d n o r a v ­n a t i . N a podi^trešju naj b i ne i m e l i nepo t r ebne n a v l a k e , drirnnriiki p a b i m o r a l i b i t i p r a ­v i l n o g ra j en i i n o p r e m l j e n i . I z v o r požarov so često vž iga­l i c e v r o k a h o t rok . Električni t o k n i samo s m r t n o n e v a r e n , a m p a k često povzroči ogenj . P r i m e r o v je več. T u d i b i m o ­r a l i v ede t i , da v o d a požara ne pogas i vedno , a m p a k so še d r u g a sred?itva. k i b i j i h m o ­r a l i poznato. D e l a v c i v i n d u ­s t r i j s k i h pod j e t j i h i n t o v a r n a h t e r uslužbenci v j a v n i h u s t a ­n o v a h b i m o r a l i s t a lno p a z i t i i n s primernčmi u k r e p i p r e ­prečevati nesreče z o gn j em . S e z n a n j a t i p r e b i v a l s t v o z v s e m t em, z d e l o m gas i l cev , poučiti l j u d i o najnujnejših s t v a r e h i z gas i l s t va , je b i l a g l a v n a n a l o g a gas i l c ev v p r e ­

t e k l e m požarno - v a r n o s t n e m t ednu .

Posebno v logo i m a d i m n i ­k a r , k i s ta lno nadzo ru j e i n čisti mesta , k i so v z ve z i z ogn jem. T o d a l jud j e tako r ad i zap i ra jo v r a t a p r e d n j i m . če­p r a v so dolžni p r i j a v i t i v s a k o o k v a r o , k i b i m o r d a povzroči­l a a l i pospešila požar.

V s e to mora j o vede t i člani g a s i l s k i h društev i n poučevati l j u d i . Društvo, k i je i m e l o n a l£to največ nesreč, n i več n a j ­boljše! Zda j se l a h k o p o h v a l i samo društvo iz krai ja . k j e r je z a rad i določenih u k r e p o v p re -^ b i v a l s t v a a l i gas i l c ev n a j ­m a n j k r a t gore lo .

De j a vnos t g a s i l s k i h društev je b i l a največkrat o d v i s n a od občinskih g a s i l s k i h zvez. Se vedno je čutiti p r e m a j h n o o d ­govornost . Društva n i m a j o do ­vo l j sposobn ih vodstev , m a n j ­k a t u d : sredstev . Društva n o ­vomeškega o k r a j a b i m o r a l a i z popo ln j e va t i svo je znan j e n a p o s e b n i h s t r o k o v n i h tečajih. M a n j k p p a orodje , z l a s t i c e v i .

O t eh vprašanjih so zas top­n i k i O k r a j n e gas i l ske zveze r a z p r a v l j a l i t u d i s p r e d s e d n i ­k o m , O L O tov . N i k o m B e l o -pavlovičem. S e z n a n i l i so ga z uspeh i vn težavami gas i l cev . V -novomeškem o k r a j u j e 9 ga ­s i l s k i h zvez s 188 društvi. V društvih je 9284 članov, o d teh 640 žensk. V I. p o l l e t j u je b i l o le tos v o k r a j u samo 54 požarov. Tovariš p r e d s e d n i k S5 je za ga s i l s ka vprašanja ž i ­vo z a n i m a l .

V d n e h protipožarnega t ed ­n a so se z r a z n i m i vprašanji o g a s i l s t v u s e z n a n i l i t u d i o t r o ­c i , k i so p o t e m p i s a l i n a g r a d ­ne ses tavke s tega področja.

Ce b i razčlenili delo posa­m e z n i h občinskih g a s i l s k i h zvez. b i seveda na l e t e l i n a mnoge p o m a n j k l j i v o s t i 2 a l v n e k a t e r i h društvih, z las t i v t i ­s t ih k r a j i h , k i so daleč od p r o m e t n i h zvez, še v edno n i dovo l j m l a d i n e . Z d i se, d a za ­s t a r e l a m i s e lnos t društva moč­no o v i r a . T o so s i c e r o s a m l j e ­n i p r i m e r i . V slpošnem p a so se člani i n društva dobro p r i ­p r a v i l i . O r g a n i z i r a l i so p r e d a ­v a n j a o g a s i l s t v u i n razs tave gas i l skega orod ja , o p r e me i n l i t e r a tu r e . P o m a g a l i so s i t u d i s f i l m o m . V p r i h o d n j e bo t r e ­ba p r o p a g a n d n e pripomočke še pomnožiti.

P r e g l e d de javnos t i posamez ­n i h društev i n zvez kaže, da bo t r eba še mnogo s t o r i t i , p r e ­den bodo gas i l c i d o b i l i t is to v logo, k i b i io m o r a l i i m e t i . Občinske gas i l ske zveze bodo m o r a l e n a j t i p r a v o mes to v k o m u n i i n i m e t i p r a v i l n e o d ­nose do O b L O i n o r gan i zac i j ter j i h p r i t e g n i t i k s ode l o va ­n j u . H k r a t i bodo m o r a l e d o ­b i t i p r i m e r n a s reds tva d a bo gas i l s t vo Si* bol j zaživelo.

Po l d e Cigler

V Laosu , majhni neodv isni državi v jugovzhodni A z i j i , o ka te r i je svet zvedel pravzaprav šele po ženevski konferenc i leta 1954, ko se je nekdan ja f rancoska Indok ina razb i la na Severn i in Južni V i e tnam, Kambodžo in Laos, preživlja težke trenutke.

Dogodk i v Laosu so prav značilni za razvoj v državah, k i se znajdejo stisnjene med dva b loka in razpete med nasprotu­joče si interese. 2e od leta 1954, ko je b i l sklenjen ženevski sporazum o J n d o k i n i , je potekal v Laosu p r i k r i t i n n e p r i k r i t boj med t i s t im i s i lami , k i b i rade sprav i l e državo na blokovske pozici je, i n t i s t im i , k i so hote l i i n hočejo, da b i Laos ostal nevtra len med v e l i kan i .

Zgodba je dolga i n zaplet«na i n p ra v ­zaprav je najbolje, da jo začnemo od k o n ­ca, to je od trenutnega položaja. L ev i ca , k i jo predstav l ja gibanje Patet Lao , se je združila s sredino, k i jo predstav l ja v lada Nosavana Fume. T i dve s i l i se zdaj vojaško in politično bojujeta pro t i oboro­ženim s i l am desničarskih elementov, k i dobivajo čedalje večjo podporo i z tuj ine. P r a v v tem času so v Laosu b i tke , pre ­m i k i čet i n vse kaže, da Je dežela na p r a ­gu državljanske vojne.

Letos polet i je pada l sk i kapetan K o n g L l i zvedel državni udar i n us tanov i l revo­luc i onarn i odbor, k i s i je zastav i l nalogo poživiti politično življenje v državi, p r i -rezati perut i r a zn im po l i t i kom i n špeku­lantom i n zagotovit i L ao su nev t ra l en po­ložaj v svetu. P r og ram revo luc ionarnega odbora je nalete l n a odobravanje laoške-

$t par lamenta in k ra l j a Savan Vatana , k i je zaupal sestavo nove v lade ug led­nemu političnemu p r v a k u p r i n c u Suvana F u m i . Toda že p r v i k o r a k i nove v lade so zadel i n a ov i re tako v državi med vo j ­sko, k i jo pretežno še zmerom nadzoruje desničarski general i n sedanji pove l jn ik uporniških čet Nosavan, k a k o r tud i v tu j in i , predvsem v sosednji Ta j sk i , k i se

ko l jen z vzhoda od vo jakov genera la No ­savana, z zahoda od vo jakov g ibanja Patet Lao , medtem ko so v ladne čete n a jugu skora j 200 k m daleč.

T a položaj postaja še bol j težaven za ­rad i vmešavanja od zunaj . Po poročilih ameriških agencij pomaga generalu N o -savanu sosednja Tajska, k i skuša z vsemi sredstv i s t rmog lav i t i v lado Suvana F u -

L A O S K A D R A M A neposredno vmešava T laoške notranje zadeve.

K r a t k o obdobje pogajanj letos septem­bra i n ok tobra med zastopnik i v lade i n delegati g ibanja Patet Lao ter z odpo­s lanc i generala Nosavana i z desničarskega militarističnega tabora niso rešila kr i ze . Po dvodnevn i udeležbi v v l ad i Suvana Fume je general Nosavan odšel iz g lav­nega mesta V i en t i ana in se postav i l na čelo vojske. V l a d a se je znašla brez za­ščite. T a k r a t se je oglasi l vojaški vodi te l j g ibanja Patet Lao p r inc Suvanufong, k i je prišel v l a d i Suvana Fume na pomoč. Laoški k r a l j n i odločno podpr l edine za ­konite v lade Suvana Fume, to pa verjet­no zaradi zelo zmedenega položaja. N a j ­boljši dokaz, kako nejasen je položaj, je dejstvo, da je presto ln ica laoške monar ­hije, mesto L n a n g Prabang , trenutno ob­

rne, To vmešavanje opravičujejo ta jsk i k rog i z izgovorom, da so se m o r a l i vme­šati, k e r se v l ada Suvana F u m e »nasla­nja« na pomoč Sovjetske zveze.

Razuml j i vo je, da zarad i neure jen ih no t ran j ih razmer, k i so p rav zdaj postale zelo podobne državljanski vo jn i , najbol j t r p i laoško l judstvo samo. N i k j e r namreč n i mogoče potegnit i prave bojne črte, ke r se pristaši ene i n druge In tretje s t ranke lovi jo po vsej deželi i n skušajo d rug d r u ­gemu stopi t i na rep.

Toda ključ do tega položaja je lahko na j t i : Laos je postal igračka mednarodn ih vp l i v o v ve les i l , g lavn i laoški i g r a l c i p a lutke v rokah teh vp l i vov . Ed ino t ist i , k i se zdaj v Laosu bojujejo za resnično ne­odvisnost in nevtra lnost Laosa, so p rav i laoški pat r io t i i n p r a v i zastopniki te trdo preizkušene deželice v jugovzhodni A z i j i .

O D E L U O R G A N I Z A C I J S O C I A L I S T I C N E Z V E Z E V METL IŠK I OBČINI

Razprave o vaških problemih P o se j i občinskega o d b o r a

S Z D L v M e t l i k i j e n o v e m b r a zaživelo de lo o r gan i z a c i j S o ­cialistične zveze. P o vaseh , središčih k r a j e v n i h o r g a n i z a ­c i j , so i m e l i s e s tanke z a p r i ­p r a v e k r a j e v n i h k o n f e r e n c o r -

V 4 mesecih - 450 tisočakov...

Z a pitanje prašičev samo

ker pospešuje debelenje.

Upravni organi kmetojsk« za­druge v Jesenicah na Dolenj­skem so bi l i veseli, ko se je na raspisano mesto trgovskega po­slovodje javi l Jurij Vitko, k i ;e mesto poslovodje prevzel l . okto­bra 196S. Vzl ic zadovoljstvu pa je bilo zadružno vodstvo vendar­le tuda dovolj previdno : zahteva­lo je jamstveno izjavo, k i s*a jo podpisala novi poslovodja in nje­gov brat ter se z njo zavezala, d « bosta kri la morebitno škodo, če bi Jo povzročal poslovodja Vitko.

Previdnost zadružnega vodstva Je bila utemeljena. Ze po nekaj

Kaj so pokazali letošnji sortni poskusi

Le t o s s t a b i l a n a K m e t i j s k i šoli n a G r m u o r g a n i z i r a n a d v a s o r t n a p o i z k u s a , k i na j b i p o ­k a z a l a , ka t e r e pšenične in k r o m p i r j e v e sor te se bodo n a j ­bo l j e obnes le n a D o l e n j s k e m . R a z u m l j i v o je . d a n a o s n o v i e n o l e t n i h p o i z k u s o v še ne m o ­r e m o de l a t i dokončnih za­ključkov g lede v r e d n o s t i posa ­m e z n i h s o r t T o bo mogoče še­l e p o večletnem preizkušanju. U g o t o v l j e n i r e z u l t a t i p a k l j u b t e m u v e n d a r l e n a z o r n o kaže­jo, k a k o odločilnega p o m e n a j e z a doseganje v i s o k i h p r i ­d e l k o v p r i m e r n a so r ta .

Pšeničnih sor t s m o p r e i z k u ­šali o k r o g 20. N e k a j j e b i l o že z n a n i h s o r t (n. p r . b a v a r k a . U , S a n p a s t o r " itd.) , n eka j n o v i h sor t i z tu j i ne , neka j p a n o v i h , v Z a g r e b u v z g o j e n i h s o r t (Slo­v e n k a , v i t k a itd.) V s e sorte so b i l e e n a k o gno jene — 700 k g n i t r o f o s k a l a p r e d se tv i j o i n 250 k g n i t r o m o n k a l a oz. ka l e . n i t r a t a n a h e k t a r . T u d i oskr ­b a j e b i l a p r i v s e h e n a k a i n istočasna.

N e k a t e r e sor te so se v p o ­s a m e z n i h l a s tnos t i h dob ro po­kaza l e , l e n eka j p a j i h je . k i so po leg d o b r e g a p r i d e l k a p o ­k a z a l e t u d i osta le zaželene l a s tnos t i ( odpornost p r o t i m r a ­z u , po l egan ju , rj i )-

Največji p r i d e l e k j e d a l a francoska s o r t a E t o i l e d e C h o -i c y (62 q n a hek ta r ) k i se je t u d i g l ede polege, r j e i n m r a ­za k a r d o b r o obnes l a . V p r i ­m e r i s S a n pastore (50 q) j e d a l a z a 3 4 % več p r i d e l k a . P o p r i d e l k u j i s l ed i j o P r o d u t t o r e s 60 q, M a r i l p z 59 q, S a n M a ­r i n o z 51 q .

Z e l o d o b r o se je p o k a z a l a nova , j u g o s l o v a n s k a sorta S lovenka . P r i d e l k a je d a l a s i ­c e r " »samo« 50 q n a h e k t a r , i m a p a l as tnos t i , z a r ad i ka te ­r i h b i l a h k o že v k r a t k e m n a ­domes t i l i m a n j v r edne sor te v p r o i z v o d n j i , j e go l i ca , neka j višja od S a n pastore . Z r n j e je k v a l i t e t n o i n v z re los t i ne i z ­pada . Da j e 50 % več s l ame ko t S. pastore . Čvrsta s l a m a pre ­prečuje po leganje . Zope r m r a z j e odlično odpo rna . Z o r i ne­ka j d n i za S a n pastore .

N e d v o m n o spada San pasto­r e m e d najboljše sedanje sor ­te. Težko b i p a to t r d i l i n . pr. za ponekod razširjeno bavar -ko . k i je dosegla 1« 6 4 % p r i ­d e l k a S a n pastore . Zope r m r a z i n polego sta se tud i do­mači s o r t i v i t k a in boca dobro p o k a z a l i , n i s t a pa d a l i kdo ve kakšnih p r l d t J k c v .

S o r t n i po i Hm s kromnir-jem je zajel 14 sort. de lno že • a a n i h in r a z . M r e n i h . de lno pa Uvoženih in d o m a v zgo j en ih

n o v i h . T u d i t u n i so b i l i u p o ­r a b l j e n i s k r a j n o u g o d n i , t e m ­več povprečni u k r e p i . G n o j i l i s m o z n a s l e d n j i m i g n o j i l i : n i _ t r o m o n k a l 200 kg , super fos fa t 400 k g , k a l i j e v a so l 250 k g n a hek ta r . K r o m p i r je b i l d v a :

k r a t o k o p a n i n osut . Škropili smo prvič samo p r o t i hrošču z l i n d a p i n o m , drugič i n tretjič p a r a z e n tega še p r o t i p l e s n i z d i t a n o m .

I z m e d z godn j i h so r t je po p r i d e l k u prednjačila so r t a B i n t j e s 409 q n a h e k t a r i n se močno približalo p r i d e l k u m e r k u r j a (97%) . Naša n o v a s o r t a 1/14, k i j e zan jo p r e d l a ­gano i m e » jubi le j « , j e d a l a s i ­cer » samo- 323 q n a hek ta r , zasluži p a z a r a d i d o b r e odpor ­nost i p r o t i v s e m g l a v n i m k r o m p i r j e v i m b o l e z n i m (ple­sen , v i r u s n e bo lezn i ) , z l a s t i p a še d o b r e k v a l i t e t e gomo l j ev z a

hrano , v so pozornost . T u d i p r i ­d e l e k c v e t n i k a je b u l ep (336 q) v e n d a r je ta zel y občut­l j i v a za p l esen . O d j e d i l n i h sor t je doseg la r e k o r d d o m a v zgo j ena z o z n a k o 1/16 (pred­l a gano i m e V ik to r i j a ) s s v o j i ­m i 452 q n a h e k t a r , k a r p r e d ­s t a v l j a 107 %> g lede n a m e r -k u r , k i j e d a l p r i d e l e k 423 q. T o je ze lo r o d o v i t n a so r ta z b e l i m m e s o m i n kožo in ze lo p l i t v i m i očesi. O d p o r n a je p r o ­t i p l e sn i , v i r u s n i m b o l e z n i m i n r a k u . U s p e v a n a v s a k i z e m ­l j i , posebno še n a lažji i n bo­gat i . T a sor ta bo l a h k o n a d o ­m e s t i l a m e r k u r , v o r a n i n r o ­d o v i t n i k (Ackersegen) .

T u d i ostale d o m a vzgojene sorte k o t 1/38 (pred lagano ime vesna) i n X V / 1 6 so da le v p r i ­m e r j a v i z d o s e d a n j i m i so r t ami (nekate r imi ) odlične p r i d e l k e 407 in 327 . n a h e k t a r . Upošte­v a n j a je v r e d n a t u d i n j i h o v a odpornost .

I zmed os ta l ih so r t s ta se posebno dobro od re za l i v o r a n in c ape l l a (469 q, k a r je za 11 °/o več kot m e r k u r , in 446 q). Z a d n j o o d l i k u j e r a z e n dobrega p r i d e ' k a tud i i z r e d n o z d r a v a rast i n dobra odpornos t p r o t i bo l e zn im , za k u h o p a n i n a j ­primernejša, k e r se r a z k u h a .

N a osnov i eno le tnega po iz ­k u s a konec koncev le l a h k o v i d i m o kakšnega p o m e n a Je za p r i d e l k e dobra , p r a v a sorta . Z a k a i bi n . pr . še napre j v z t ra j a l i p r i že razširjenih, k r t so npr . b a v a r k a p r i ošenici ali one ida p r i k r o m p i r j u , če pa vemo. da so te sorte zelo ne­zanes l j i ve v p r i d e l k u , podv r ­žene boleznim in izrojevaftju. K o ' i k o «?& so v ci/.kušane sorte nriporoćlj 've ?n š i r : o proizvod' no p rakso , to bodo p o k a z a l i večletni p o i z k u s i . Ing, B. V .

mani kot dveh mesecih je Vit-kovo poslovanje pokazalo nad 70 tisoč dinarjev primanjkljaja. V resnici ga je bilo pa še veliko več. v i tko je namreč prikazali dolžnike, ki j ih v resnici ni bilo. P rv i inventuri so Sledile druga in naslednje, k i so na koncu u -gotovile, (Ja je zadruga oškodo­vana v celoti za nad 451 tisoč dinarjev. V i tko je bil že 2. fe­bruarja 1360 razrešen službe po­slovodje, proti njemu pa je bila uvedena preiskarva. Kako je V i t ­ko hotel prikrati prisvajanje za­družnega denarja, dokazuje med ostalim tudi/ to, da je v prazen sod nal i ! vode in to vnesel v po-p«is blaga kot petrolej.

P red senatom okrožnega sodišča v Novem mestu je Virtko priznal, da si Je prisvajal ali pravilneje povedano, da je kradel zadružni denar, češ da ga :e potreboval za plačilo hiše in gospodarskega po­slopja.

Do kazenske obravnave je M o dokazano, da je Vi tko oškodoval zadrugo najmanj za 330 tisoč d i ­narjev. Razliko do 461 tisoč d i ­narjev bo treba še razčistiti. V i t ­ko je bil obsojen na eno leto in šest mesecev strogega zapora in povračilo 320.000 dinarjev. Pri iz ­reku sodbe je sodišče upoštevalo, da mora obsojeni skrbeti za dva otroka, da je bil tako; priprav­ljen škodo povrniti in tudi dru-ge olad sevalne okolnosti.

Sodba še ni pravomoćna.

NA CESTI NISI SAM!

gan i zac i j i n podružnic. N a t e h s e s t a n k i h so r a z p r a v l j a l i o v a ­ški p r o b l e m a t i k i , največ o n o ­v i h o b l i k a h obde lave zeml j e , o o b n o v i v i n o g r a d o v i n s a d o v ­n j a k o v , o p o p r a v i l u p o t i i n o šolskih zadevah .

Števi lo k r a j e v n i h odbo rov bo os ta lo is to , r a z e n tega p a bo o s n o v a n i h več podružnic. P r v o t n o j e b i l o p r edv ideno , d a j i h b o šest, r a z p r a v e po vaseh pa so pokaza l e po t r ebo po os-mdh n o v i h o r g a n i z a c i j a h , i n s i c e r v Križevsk; v a s i , n a K r a -s i n c u , O t o k u - P r i m o s t k u , B o g i ­n j i v a s i , v vas i D o l e - H r a s t , Bušinji v a s i , D r a g o m ! j i v a s i i n B o j a n j i v a s i .

G l a v n a na loga n o v i h odbo­r o v bo povečati število član­s t v a v S Z D L , saj je od dose­d a n j i h 4531 vo l i l c ev v občini le 2106 članov Socialistične zveze a l i 46,5 odsto tkov . L e v pe t ih k r a j e v n i h o r g a n i z a c i j a h je vključenih v članstvo n a d 50 ods to tkov vo l i l c e v . N a j b o l j ­še j e stanje v D o b r a v i c a h . k j e r je č law" l S Z D L 84 odst. v M e t l i k i 67, v G r a d c u p a 64 o d s t vo l i v cev . N a j m a n j čla­n o v je v p o d z e m e l j s k e m oko ­lišu, k j e r je od 655 v o l i v c e v le 123 članov S Z D L a l i samo 18 ods to tkov . K r a j e v n i odbor S Z D L v P o d z e m l j u i n podruž­n ice bodo m o r a l e p r i t e g n i t i v članstvo še osta le vo l i v ce .

Pog l e jmo podrobne je , ka j in k a k o so r a z p r a v l j a l i o neka t e ­rih v a s e h !

% Pripravljalnega sestanka krajevne organizacije za kon­ferenco v Dobrovicah se je udeležilo prece j l j u d i . Člane so s e z n a n i l i s s p r e m e m b a m i v Socialistični zvez i po V . k o n -

Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič

PREDILNICA SUKANCARNA TKALNICA

BELILNICA BARVARNA APRETURA

P R O I Z V A J A :

K V A L I T E T N E B O M B A 2 N E T K A N I N E : S U R O V E I N B E -' j J E N E , V ŠIRINI OD\70 D O 200 cm, I N D U S T R I J S K O P R E J O D O ŠTEVILKE 50, P R E J O Z A DOMAČO O B R T I N S I C E R M U L L E , D O U B L E , K N I T T I N G , H A R D V 7 A T E R

g resu i n z n o v i m s t a t u t o m . P o ­gova r j a l i so se t u d i o k r a j e v n i h zadevah , t ako o u r e d i t v i s k u p ­n i h pašnikov. K m e t j e so u v i ­d e l i , d a dosedan j i način obde­l o v a n j a zeml je n i več p r i m e r e n , zato so b j l i m n e n j a , d a se n j i v ­ske pa rce l e združijo i n se t a k o omogoči s t r o jna o b d e l a v a i n večji h e k t a r s k i donos. S t a r e sadovn j ake bodo o b n o v i l i . Paš­n ike , k i j i m sedaj da je jo p r a v ma l o , bodo pogozd i l i . P o p r a ­v i t i bo t r e b a t u d i p o t i i n bodo zato o d p r l i d v a k a m n o l o m a . E n a i z m e d na log , k i j i h čaka­jo, j e p o p r a v i l o p o t i z G r m a v D o b r a v i c e . Ods l e j bo ta pot široka 4 m e t r e i n bo pove ­zova l a vas z o k r a j n o cesto M e -tl ika-Črnomeij.

£ Člani Socialistične zveze v Krasincu so b i l i dos le j v k l j u ­čeni v osnovno o rgan i zac i j o Podzeme l j . P o n o v e m bodo i m e l i s vo j o podružnico. O d b o r so že i z v o l i l i . N a s e s t a n k u so l j u d i z a n i m a l a p r e d v s e m v p r a ­šanja zadružništva. P o zg l edu G a b r o v c a , R o s a l n i c i n d r u g i h vas i bodo t u d i o n i v ze l i v n a ­j e m od k m e t i j s k e zadruge ( tr ier, t r a k t o r s k o s i l n i c o , k o m ­ba jn i n škropilnico). K e r ho­d i j o o t roc i i z K r a s i n c a v p o d ­zeme l j sko šolo, so s k l e n i l i , d a bodo t u d i Krasinčani p r i s p e ­v a l i za eno učilnico. N a se­s t a n k u so r a z p r a v l j a l i še o u r e d i t v i pokopališča i n vaških pot i . '

# V Drašiših so g o v o r i l i o obnov i v i n o g r a d o v i n o šoli. Z g r a d i t i m i s l i j o g a s i l s k i d o m ; precej m a t e r i a l a za g radn jo ima jo že p r i p r a v l j e n e g a . M o ­goče bodo o b e n e m g r a d i l i manjšo d v o r a n o za u p r i z a r j a ­nje iger , p reds tave potujoče­ga k i n a i n ses tanke .

% Na Suhorju se j e že z a ­čela a k c i j a za g r a d n j o p rosve t ­nega d o m a a l i d v o r a n e . D r a -gomeljčani so v t e m posebno p r i z a d e v n i . P r e b i v a l c i s i žele, d a b i potujoči k i n o i z M e t l i k e zopet p r i h a j a l v n j i h o v k r a j .

# Na Otoku so g o v o r i l i o dos t a v i pošte, k i j e zdaj s amo d v a k r a t t edensko . L j u d j e s i želiijo, d a bti d o b i v a l i pošto vsaj t r i k r a t na teden. T o ve ­l j a z a ves podzeme l j sk i o k o ­liš. Otočane je z a n i m a l a še ob ­n o v a v inog radov .

Jad.

Dober zgled na Suhorju Iz m a j h n e g a obra ta Z a g a n a

S u h o r j u , k i je p r e d l e t i z a p o ­s l o v a l l e n e k a j de lavcev , je nas ta l o podjet je , k i zapos lu j e že čez 80 l j u d i . T a ob ra t se je v z a d n j i h l e t i h nag l o večal i n ie že p r e m a j h e n . V s e od M e t ­l i k e do G o r j a n c e v jo to ed ino podjetje, k i zapos lu je domačo de lovno s i l o . T a l ep i , toda ? k r o m n i i n gospodarsko z a -ostalejši d e l B e l e k r a j i n e i m a že prece j odv i sne de l o vne s i l e . z l a s t i ženske. D e l a je dovo l j , de l ovne s i le t u d i . le p ros to rov n i . Z a t o se j e k o l e k t i v odločil za razširitev ob ra t a — za g radn jo n o v i h ob jek tov . V s a k član k o l e k t i v a je o b l j u b i l , da bo o p r a v i l 30 p r o s t o v o l j n i h u r p r i g r a d n j i novega ob j ek ta i n t ako so pričeli g r a d i t i . Z a p e l i so - k r a m p i i n l opa te i n že r a ­ste novo pos lop je , k i bo n u ­d i l o s t reho i n k r u h m l a d i de­l o v n i s i l i . I zde lke tega ko l ek ­t i v a poznajo ćelo že v i n o z e m ­s t v u , saj večji d e l s v o j i h p r o ­i z vodov izvažajo. J . S .

K o m i s i j a za sprejem in odpust delavcev p r i

T O V A R N I ČOKOLADE I N L I K E R J E V

»IMPERIAL«, VIDEM-KRŠK0 raspisuje naslednja de lovna mesta :

1. šefa glavnega skladišča 2. materialnega knjigovodje 3. administratorja

l - ^ c - J i : pod točko 1. daljša praksa ; pod točko 2. ekonom­ska srednja šola a l i p raksa ; pod točko 3, admin is t ra t i vna šola a l i praksa . Plača po tar i fnem p r a v i l n i k u i n dogovoru. Razpis ve l ja do izpopolni tve pros t ih de lovnih mest.

• Generalni sekretar O Z N Hammarskjold je objavU spo­ročilo svojega odposlanca v Kongu Radžešvara Dajala, v katerem je rečeno, da so ne­kdanji kongoški premier L u -mumba in drugi politiki, k i so jih aretirali vojaki polkovnika Mobutuja, v zelo težkem polo­žaju. Znano je, da je Patri ce Lumumba telesno poškodovan, a kljub temu polkovnik Mo-butu ne dovoli predstavnikom OZN in Rdečega križa, da bi ga obiskali v ječi. Sploh po­staja nasilje Mobutujevih vo­jakov Čedalje večje. Zaradi po­slabšanja položaja v Kongu je bilo spet sklicano zasedanje Varnostnega sveta OZN.

• Francosko javno mnenje je zelo vznemirila novica, da je pet obtožencev s tako ime­novanega »procesa barikad« zbežalo v Španijo. Med njimi je znani ultrakolonialist in de­sničarski skrajnež Lagaillarde, ki je našel zatočišče v Španiji in se tam zdaj dogovarja z ekstremnim! elementi o novih korakih proti francoski repu­bliki.

• v političnem odboru Ge­n e r a l n e s kupš č ine O Z N S P I F začela razprav« „ e h « vprašanju. O Z N že petič raz­pravlja o alžirskem vprašanju, to je o vojni, k i že šesto leto divja v Alžiriji. Doslej so bili vsi pozivi Združenih narodov, naj Francija s pogajanji uredi to vprašanje, zaman. Francoska delegacija ni navzoča pri tej debati.

• V Moskvi se je končalo po­svetovanje 81 komunističnih in delavskih partij. Nekaj dni po koncu posvetovanja so objavili izjavo teh partij, k i obravnava skupna stališča partij do pro­blemov miru in vojne, miro­ljubne koeksistence, tekmova­nja s kapitalističnim blokom itd.

• Po vsej zahodni Evropi je bilo v zadnjih dneh hudo ne­urje, k i je v Franciji, Angliji, Nizozemski in Zahodni Nem­čiji povzročilo precej škode. Ponekod je pihal veter s h i ­trostjo 130 km na uro. Iz balt­skih luk n i med neurjem od-piula nobena ladja. Rokavski preliv je bil ploven samo za največje ladje, v Waiesu v A n -Phji pa j « prišlo do zelo ve­l ikih poplav in so morali reše­vati na tisoče prebivalcev, ki Jih je ogrožala narasla voda.

Trgovsko podjetje

»SLOGA«, SEVNICA sprejme

3 dobro verzirane krojaške pomočnike Plača po dogovoru i n

učinku. Ponudbe pošljite na upravo podjetja.

V čl. 310 Kazenskega zakona je zapisano:

»Kdor se za plačilo ukvarja s tem, da daje pravno pomoč, čeprav nima te pravice, se kaz­nuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 1 leta.«

P o t em členu K a z e n s k e g a zakona je p r ed n e d a v n i m j av ­ni tožilec obtožil Jožeta M o -škona, kme t i j skega e k o n o m a in manjšega poses tn ika i z M a ­lega K a m n a . Z a r a d i zakotnega pisaštva je b i l dne 19. o k t o b r a 1960 Jože Moškon p r e d O k r a j ­n i m sodiščem v V i d m u - K r -škem obsojen n a 6 mesecev zapora , plačilo vseh stroškov kazenskega postopka, posebej še n a 8000 d i n povprečnine ter odv zem p isa lnega s t ro ja , k i je b i l uporab l j en za k a z n i v o de ­janje, i n končno Se n a odvzem premoženjske ko r i s t i v znesku 74.000 d i n , k i je b i l a dosežena s t em k a z n i v i m de jan jem.

Moškon je po p o k l i c u k m e -! : . 'ski ekonom in m a l i kme t — ne pa p r a v n i k . V k l j u b t emu p a se je za plačilo, bod is i v go-

Zakotno pisaštvo je kaznivo t o v i n i , j e d i l i h a l i d n i n a h , s to r ­j en ih , n a n j egov i kme t i j i , u k v a r j a l s t em , d a j e da ja l p r a v n o pomoč n a s vo j em do ­m u i n bližnji o k o l i c i številnim s t r a n k a m z r a z n i m i nasve t i , j i m n a p r a v l j a l v loge, tožbe i n po ravnave v zvez i s s taros tno i n i n v a l i d s k o poko jn ino , pre-vžitokom, otroškim doda tkom, i z ter javo do lgov i td . , j i m n a ­p r a v l j a l številne k u p o p r o d a j ­ne, d a r i l n e i n izročilne pogod­be, oporoke , v tej z ve z i d o p i ­sova l z u r a d i , s t r a n k a m i i n o d ­v e t n i k i , u p o r a b l j a l celo svo j žig, s i n a svo j em d o m u ured i l p i sarno i n e n k r a t v t ednu do­ločil u r a d n i dan za s t r anke V to p i sa rno je po z i va l svoje k a k o r tud i naspro tne s t ranke Z a r a d i številnosti naštetih p r i ­merov in večletnega takega de lovan ja je b i l a izrečena stroga — venda r p r i m e r n a k a ­zen. S o d b a še n i pravnomočna.

P r i m e r zako tnega pisaštva Jožeta, Moškona v območju okoliša O k r a j n e g a sodišča V i -dem-Krško p a n i e d i n — z a ­ko tno pisaštvo je p r a v v t em območju zavze lo v z adn j em času t ako v e l i k obseg, d a v e r ­je tno Moškon ne bo e d i n i ob ­sojeni z a k o t n i pisač. S t em po­s l om se ukva r j a j o r a zn i l judje , žal tud i n e k a t e r i uslužbenci v mestu i n n a deželi. P r a v goto­vo p r i t em nihče o d sestav-l javcev r a z n i h v log , z las t i pa pogodb, ne p o m i s l i , d a s t r a n ­k a m s s v o j i m nesit .rokovnim de lom l a h k o povzroči številna pota, jezo, škodo a l i nepotreb­no pravdan je . K a j n e k i s i m i ­s l i z a k o t n i pisač, k i *.estavi k u p n o pogodbo s t r a n k i ka r na podlagi navedb, ne da bi se :>renričal o zemljiškoknjižnih p o d a t k i h , ter v pogodbi nave­de p roda ja l ca kot ed inega z e m ­

ljiškoknjižnega l a s t n i k a nepre ­mičnin, čeprav j e v r esn i c i le s o l a s t n i k nepremičnin i n d o prodaje n i upravičen? O s t a l i m s o l a s t n i k o m , k i p r i p roda j i n i ­so sode l ova l i , ne preostane d rugega ' ko t p ravdan j e za so-l as tn inske deleže. K o l i k o po­tov, stroškov, jeze i n i zgub l j e ­n i h d e l o v n i h d n i je povzročil z a k o t n i pisač z n e p r a v i l n o se­s tav l j eno pogodbo. P r a v tako škoduje tud i tisti, k i v pogod­bo »ploh ne vnese zemljiško­knjižnih poda tkov aJj ne vpiše vseh za pogodbo b ' s t v en ih se­s t a v in a l i sestav i n e p r a v i l n o tožbo, vloži prepozno od s t ran­ke naročeno pritožbo i t d . Z a ­ka j? Zato , ker j e pogodbo, tožbo, pritožbo ses tav i l človek, k i n i m a za to po t rebne Iz­obrazbe, nol^enogfi čuta odgo­vornos t i , pač pa le prepriča­nje, d a vse zna . T ^ k o na lahek način služi denar , d o b i v a mor­

d a živi la a h p r i d o b i m o r d a brezplačnega de l a vca .

N e s m i s e l n o je m i s l i t i , d a oprav l j a j o v s i t i z a k o t n i pisači svoj posel zgol j i z n e k a k e »č lo-večanske dolžnosti« in u s m i ­l j en ja do s t r ank , k i . p r i n j i h iščejo p ra vne pomoči! Ce je m e d n j i m i res neka j t a k i h , je n j i h dolžnost, da se ne v t i k a j o v posel , ki -mu n i s o kos, in s t r a n k a m , k i se nan j e obrne jo , to tud i jasno povedo. N a t ako imenovane »zakotne pisače" se večinoma obračajo prepros t i l judje v prepričanju, d a bodo svoje zadeve i n težave u r e d i l i brez posebnih potov in s t r o ­škov, z l as t i če je tak »zakotni pisač« znan kot »vaški advo ­kat«. V s e m tem l j u d e m ve l j a j opozor i lo , d a so m a r s i k a t e r i za rad i te svoje l a h k o m i s e l n o s t i ime l i že ob i l o jeze, potov in nepo t r ebn ih stroškov.

U v o d o m a omen j en i p r i m e r zakotnega pisaštva je O k r a j n o sodišče v Vidmu-Krškem že ob ravnava l o , . spričo v e l i k ega števila podobn ih p r i m e r o v pa ver je tno to ne bo e d i n i p r i ­mer.

Stev. 49 (559) D O L E N J S K I L I S T Stran 1

Komunisti pobudniki napredka Z e pred o k r a j n o k o n ­

ferenco . J K S V N o v e m m e s t u je Izšle daljše po­ročilo O K Z K S N o v o mesto z a razdob j e od m a r c a 19»3 do n o v e m b r a 1960. H k r a t i s poročili o r a z p r a v i n a kon f e r enc i o b j a v l j a m o t u d i neka j najvažnejših m i s l i l n ugotov i tev i z t i skanega poročila, saj j c p r a v i n po t rebno , d a k a r najširši k r o g državljanov spozna vso pestrost d e l a o r g a n i ­zac i j e , z n j o v r e d p a t u ­d i v s es t ranska p r i z ade ­v a n j a k o m u n i s t o v v bo r ­b i z a nap r edek o k r a j a .

Poročilo ok ra jnega k o m i t e j i ' K S o b r a v n a v a na jpre j splošni razvo j o k r a j a i n v logo Zveze k o m u n i s t o v p r i n j egov i ras t i . Posebe j op isuje r a zmere i n delo k o m u n i s t o v v t eh l e področjih: gospodars tvu , šolstvu, k u l t u r -no -p rosve tnem d e l u in v teles­n i k u l t u r i . D rugo pog lav je po­ročila j e namen j eno družbene­m u u p r a v l j a n j u i n nolitičn a fk t i v i zac i j i p r e b i v a l s t v a . Ob­d e l a n a so sledeča pog l a v j a :

K o m u n i s t i v bo ju za na­da l jn j e pog lab l j an j e družbene­ga s a m o u p r a v l j a n j a ; de javnost Z K v u t r j e van ju i n r a z v i j an ju vses t ranske a k t i v n o s t i S Z D L ; P r i z a d e v a n j e k o m u n i s t o v v s i n d i k a t i h za vzgojo de l avs t va

i n u t r j evan je de l avskega u -p r a v l j a n j a ; Z v e za k o m u n i s t o v i n m l a d i n a ; Z v e za bo rcev ; Družbeno uve l j a v l j an j e žena.

S l e d i p reg l ed o rgan i zac i j ske ­ga i n ide jnega razvo ja Zveze k o m u n i s t o v v o k r a j u . P r a v t emu želimo posvet i t i v t em pog ledu neka j več prostora .

številčno stanje in sestava članstva ZK

V času m e d obema kon fe ­r e n c a m a so k o m u n i s t i v o k r a ­j u posve t i l i precejšnjo s k r b razširitvi svoje o rgan izac i j e . Ugodno vzdušje in ob j ek t i vne

možnosti za večji sp re j em no­v i h članov v vrste Z K so us t va r i l i z l as t i t i l e činitelji: vse­s t r anska družbeno politična ak t i vnos t Z K , o rganov de lav ­skega i n družbenega u p r a v l j a ­n j a i n d r u g i h o r gan i zac i j , d a ­l je v e l i k i uspeh i , k i smo j i h v t em času doseg l i n a vseh pod ­ročjih i n preds tav l j a jo r e s n i ­čen napredek vsega življenja v o k r a j u . U g l e d Zveze k o m u ­n is tov i n želje m n o g i h naših l j u d i , da v v r s t a h Z K še a k t i v ­neje g rad i j o soc i a l i z em, so o-mogočili, d a je Z v e z a k o m u n i ­stov spre je la v svoje članstvo

Novomeški p i on i r j i so pozdrav i l i okrajno konferenco Z K S

O D E L U K O M I S I J E Z A R A Z V O J K O M U N A L N E G A S I S T E M A I N U P R A V L J A N J A

Moč Zveze komunistov je tudi v tem, da odkrito govori o negativnih pojavih

Delo komisije za razvoj komu­nalnega sdsiema m delavskega ter družbenega upravljanja je vodil njen predsednik Franc Še­tinc. 2elel Je, naj bi se delega-ti-komunisti Izogibali pavšalnih kritik, se pogovorili o konkretnih napakah — saj je organizacija Zveze komunistov dovolj močna, da lahko kritično oceni svoje de­lo — pozabiti pa ne bi smeli ome­niti tudi velikih uspehov, k i so Jlih dosegli pri delu.

Komunistu so v razipraivi svoje delo res kritično pregledaln. Po­udarili so, da je prišlo v neka­terih podjetjih zaradi slabega družbenega upravljanja, slabe družbene kontrole in slabe ak­tivnosti komunistov do kraj. po­neverb, površnega vodenja mate­rialne evidence, podkupovanja, utaj itd. Zairadi tega so nastali v posameznih podjet-ih tudi več-mi l jonski primanjkljaji. K o m u ­nisti so v razpravi poudarili, da je prišlo do ten napak zarad.i ne­budnosti nekaterih aktivov Zveze komunistov, pa tudi zaradi farni-

Nov okrajni komite Z K S Novo mesto

Pvrkovic Franc — Novo me?to. Belopavlović N i ­ko _ Novo mesto. Ciž-mek Bor is — Novo mesto. Zupančič V ik to r — Np«"> mesto. inž. Legan J*>že — Novo mesto Rome Drag i ­ca — Novo mesto. Počrvi-na M i h a — Novo mesto, Kebe L u d v i k — Novo me­sto. Plaveč Jože — Novo nesto. Muser Etna — Novo mesto. Kavba r M i l a n — VidemKrško. Crnlč D a n i ­ca — Semič, Og r in Roman

— Novo mesto. Kocevar Franc — Črnomelj. D o k i S lavko — Novo mesto, P lut K r i s t i n a — Novo me­sto. Vrviščar F r a n c — Me t l i ka . švigelj M i n k a — Novo mesto. Gosenca J o ­že Žužemberk, Beg F ranc — Trška goira. Bo -govič Jože — Sevnica , Kambič M i r k o — B r e g e * , S tcrban K a r e l — Senovo, Gorenc S i l v o - Brežice, A v b a r Avgust — Novo mesto. Zagore Ignac — Vidom-Krško. Pleter**« Tone — Senovo. Thoržev-ski M i r o — Novo mesto, G o l n i k ' M i r o — Sevnica , T u r k M i l a n — Novo me­sto. So r l i Ivan — Črno­mel j . Petrkoč Jože — Se n n v 0 . Komočar Edo — Videni-K.-škn. Gole A n i o n - M i r n a in Suš^rSič Zvo­ne — Novo mesto.

Revizijska komisija:

Sterb&n Iviarel — Seno­vo. Jazbini lek Avgust — vjovo mesto, Petrič M a r t i ­na — Novo mesto. Slak F rancka — Novo mesto. Baje Mar t i n — B r e j c e , K o i i r F ranc — Črnomelj, ftmid Stane — Novo me­sto.

Sekretariat OK ZKS:

P i r k o v i * Franc . Muser Etna, Be lopav lov i * Niko, inž. Legan Jože Zupan eie V ik t o r lWbe Ludv ik MI Clžmtk Bori«.

Na prv i reji novega so člani i z vo l i l i za sekre­tarja O K Z K S F r - n c * P i r -koviča. /.a organi ac i iske-ga sekretarja oa inž. Jože­ta Legana.

Harnih odnosov med posamezni­mi vodečiimii komunisti, pa tudi nekomunisii Taki odnosi škodijo največ skupnosti pa tudi tistim, ki Jim njihovih napak že v za­četku, ko so bile Še majhne in se j ih le dalo še popraviti, nismo povedali, s pametno kr it iko bi lahko napake v začetku odstra­nil i , hkrati pa re&Ilii človeka, vendar se tega spomnimo žal večkrat šele, ko Je že pozno ali celo prepozno.

Dalje so komunisti razpravljali o nekaterih slabostih, k i se v ze­lo redkih kolektivih še vedno po­javljajo, namreč da posamezni vodilni ljudje ali grupe se vpl i ­vajo na volitve v organe delav­skega samoupravljanja ali pa

skušajo v r n i t i kolektivu svojo vo­ljo na razne druge načine. Tud i ta pojav je mogoč le v kolekti ­vih, kjer komunisti niso dovolj aktivni.

Seveda pa ne smemo pozabiti pomembnih uspehov delavskega samoupravljanja in aktivov Zve­ze komunistov v večini naših podjetij. Porok, da že imamo dobro delavsko samoupravljanje, so gospodarski uspehi, ki smo j ih dosegli v minulem obdobju. Naj­bolj nam dokazuje, da smo na pravi poti, uspeh, da bomo pet­letni plan v glavnetn izpolnili (v nekaterih panogah pa celo prese­gli) leto dni pred rokom. Zaradi zrelosti, k i so jo poka/.aili delav­ci pri upravljanju Tod;etlj. raz­mišljajo v nekaterih kolektivih o prenašanju vse večjih pristojnosti

•med njimi tudi delitev dohodka znotraj obrata, na obratne delav­ske svete. Ugotovili so velike uspehe zaradi novih načinov na­grajevanja itd. Vsi ti uspehi so tudi uspehi Zveze komunistov.

Delegati, predvsem ž eno-kom u -nistke, so poudarilti. da moramo hkrati, ko razvitaimo gorjpodtar-stvo, raizvijati tudi komunalne dejavnosti in družbene službe. Komunistu so do danes vse pre­malo pomagali stanovanjskim fikuipnosUm in se vse premalo zavzeli za negospxiarske investi­cije. Dolžnost članov Zveze ko­munistov je torej tudi. da bodo pomagali odpraviti nesorazmerja med gospodarskimi in ne gospo-, darskimj investicijami, se pravi, da naj bi v bodoče vlagali več kot doslej v objekte družbenega standarda. Le tako bomo dobili v okraj strokovni kader, ki ga zelo potrebujemo za napredek v go­spodarstvu, in le tako bomo nu­

diti delovnim ljudem boljše živ­ljenjske pogoje, kar se bo seveda odražalo tudi na povečanju de­lovne storilnosti.

Dalje so komunisti ugotovili, da je prišlo z raznimi reorganizaci­jami na komune veliko . pristoj­nosti — žal le tistih, k i so zve­zane s stroški! ne pa tudi ustrezna materialna sredstva in tiste pristojnosti, od katerih bi imela komuna tudi dohodke. P r i ­znali so, da je centralno U£«rav-ljanije določenih proizvodnih obratov ekonomsko utemeljeno, vendar bi morale biti tudi komu­ne, na katerih področju so ti obrati, deležne njihovih dohod­kov in ne samo centrale teh obratov, ki so v drugih komunah in okrajih. Tako se zgodi, da ne­katere komune skrbe za komu­nalne dejavnosti in družbene službe ljudi, druge pa poberejo dohodke, k i so j ih delavci prvih komun ustvarili.

Detegarl-komuniistl so v razpra­vi poudarili še, da imajo pone­kod državljani premalo zaupanja v organe javne -uprave, ponekod pa tudi v organizacijo Zveze ko­munistov. Posledica je, da se l ju ­dje obračajo . za zaščito svojih pravic na najvišja mesta in celo na kabinet maršala Tita. V ne­katerih primerih so za take po­jave krive tudi osnovne organi­zacije Zveze komunistov, ki za­radi neaktivnosti primerov niso rešile, v nekaterih primerih pa tudi občinski (gotniteji aJi okraj­ni komite, k i korita prošnji os­novne organizacije določenega problema nriso pomagali rešiti.— Ni treba posebej poudarjati, da ugled Zveze komunistov zaradi takih primerov, kj so pa n * sre­čo zelo zelo redki, precej trpi. ,

Daljje so delegati razpravljali o sestavljanju družbenih planov komun, kar še vedno ne poteka povsem pravilno, ker ne sodelu­jejo pri sestavljanju zbori vo­livcev, stanovanjske skupnosti. Socialistične zveze, kolektivi itd. Razpravljali so še o problemih v gozdarstvu, kmetijstvu, izobraže­vanju n « delovnem mestu, pro­blemih in uspehih v gradbeni­štvu Itd. Ugotovila so se, da so se doslej marsikje preveč izgub­ljali v načelnih razpravah ln j « prav zaradi tega prišlo do napak, neresendh problemov, šurljanja in kritikarstva skratka do ma ­lomeščanskih m nekomunističnih pojavov.

v e l i k o število najnaprednejših i n najdelavnejših l j ud i . I zbo l j ­šan je b i l s i s t em de la kot or ­gan i z a c i j s ka i zg radn ja Z K . Osnovne organ izac i j e Z K so ra zv i l e živahno delo z last i v p r i p r a v a h na V I I . kongres Z K J , n a I V . kongres Z K S , ob p r o s l a vah 40- letnice K P J in v tekočem uresničevanju n a ­log, k i j i h je p red komun i s t e pos tav i l n o v p rog ram Z K J . V s e to je v p l i v a l o na o r gan i za ­c i j sko i n ide jno k rep i t ev Z K ; h k r a t i je o rgan i zac i j a odp ra ­v i l a mnoge p o m a n j k l j i v o s t i v d e lu . T u d i to je v v e l i k i m e r i p r i speva l o k povečanju števila članstva.

O d l e t a 1958 se je število o r ­gan i zac i j Z K v o k r a j u poveča­lo od 185 n a 225; od tega v pod je t j ih od 34 n a 58, n a vas i od 119 n a 129, na t e r enu od 28 n a 32, v us tanovah i n šolah pa od 4 n a 6. P r e d v s e m je z ras lo število organ izac i j v pod je t j ih . H k r a t i je b i l o od 30. j u n i j a 1958 do konca letošnjp ga s ep t embra spre je t ih v Z v e ­zo k o m u n i s t o v 979 n o v i h čla­nov, t ako d a je b i l o 30. 9. 1960 po p o s a m e z n i h občinah s lede­če število k o m u n i s t o v :

Brežice 474, Črnomelj 618, M e t l i k a 209, Novo mesto 1.542. Senovo 252, S e v n i c a 347, T r e b ­nje 360, Videm-Krško 471 in Žužemberku 63 (in 4 nepove ­z a n i člani i z v e n občin).

Se vedno premah) delavcev v vrstah komunistov!

Posebno se je d v i gn i l o števi­lo n o v i h članov l a n i , v p r i ­p r a v a h n a I V . kongres Z K S . Odt l e j raste sistematično, brez škodljivih k a m p a n j s k i h a k c i j . Z a nenehno naraščanje števila članov so se zavze la vods t va i n osnovne organizac i j e , z a ­vo l jo česar je uspeh t o l i k a n j bo l j razvese l j i v .

Čeprav s ta b i l a o r i en tac i j a i n k r i t e r i j za spre j em v Z K v osnov i p r a v i l n a , pa ne zado vo l ju j e število de lavcev v članstvu Z K . Res je, da je b i l a v t em obdob ju m e d v semi sp r e j e t im i po lov i ca de lavcev , k a r je v s e k a k o r lepa po t rd i t ev o naraščajočem številu de lav ­cev \f naši m l a d i , razvijajoči se i n d u s t r i j i v ok ra ju .

Pog l e jmo še odstotke soc ia l ­nega sestava komun i s t o v v o k r a j u : od skupnega števila članov je de lavcev 36,2%», k m e ­tov 6,6°/o, uslužbencev 40n/o, študentov ter d i j akov 3,7fl/a i n o s t a l i h 13,3*/«. Posebno v e l i k odstotek je uslužbencev, če­r a v n o zadn j i dve l e t i že u p a ­da. T r e b a je po zna t i še tole številko:

V o k r a j u i m a m o od 157.500 p r eb i va l c e v 20.099 de lavcev ; k d o r pozna predvo jne razme­re i n p r v a le ta povo jne obno­ve, v i d i v t em razvese l j i v do­kaz h i t r ega men j an j a soc ia l ­nega sestava p r e b i v a l s t v a v o k r a j u . Preseneča p a dejstvo, d a je od 20.099 de lavcev samo 1575 članov Z K a l i komaj 7,8"/% h k r a t i pa je od 6.431 uslužbencev k a r 1.737 članov Z K a l i 27»/«. Za to so na k o n ­f e r enc i v r a z p r a v a h pouda r i l i t u d i nalogo o rgan i zac i j , d a po­svet i jo spre j eman ju delavcev še večjo, še načrtnejšo skrb ; Čeprav je de lavcev m e d vse­m i z apos l en im i t r i k r a t več kot uslužbencev, n i p r a v , d a v v r ­

s tah Z K p rev l adu j e število s l edn j i h (z last i v občinah Žu­žemberk, N o v o mesto i n B r e ­žice). N a j m a n j de lavcev ima jo o r g a n i z i r a n i h v Z v e z i k o m u n i ­stov v občinah Brežice, S e v n i ­ca i n Žužemberk. j,

V o k r a j u je več manjših podjet i j z nad 20 zapos l en im i , k i pa še n ima jo o snovn ih or­gan i zac i j Z K ( i zmed 68 podje­t i j z n a d 20 z a p o s l e n i m i j i h i m a , samo 11 osnovne o r gan i ­zaci je , od 45 podjet i j z nad 50 zapos l en im i pa le 33). V vseh teh pod je t j ih naj b i v bodoče u s t a n o v i l i osnovne o r gan i z a c i ­je Z K i n spre j e l i k a r največ m l a d i h de lavcev v vrste k o ­mun i s t o v . T u d i s taros tn i sestav novospre je t ih je od zadn je kon fe rence do zdaj nezado­v o l j i v ; l a h k o b i b i l boljši v kor i s t m l a d i h de'.avcev.

Poročilo omen ja tud i po­m a n j k l j i v o s t i p r i sprejemanj,u žena v Z K . Odsto tek žena-ko-m u n i s t k se je od j u n i j a 1958 do sep tembra 1960 znižal od

29,6% na 28,4'Vo. Čeprav je vedno več žena, k i se vse bol j ude js tvuje jo v r a z n i h društvih, o rgan i zac i j ah i n o r gan ih sa ­m o u p r a v l j a n j a , tega mnoge osnovne organ izac i j e ne v i d i ­

jo oz. ne upoštevajo. Delež žena v članstvu Z K v o k r a j u zato n i k a k o r ne^ustreza n j i h o -v i d e j ansk i družbeno političili a k t i v n o s t i .

(Nada l j evan je s led i )

" K o m u n i s t i b i se m o r a l i z aveda t i tele r esn i ce : v razvijajočih se pod je t j ih našega ok ra j a , k j e r se o r g a n i de l avskega s a m o u p r a v l j a n j a še v edno bore z začetnimi težavami i n ke r so zavestne s i le še r a z m e r o m a šibke, je p r edvsem ođ v o d i l n i h l j u d i v pod j e t j ih odv i sno , a l i bo šel r a zvo j n o v i h odnosov v pod je t j ih i n k o m u n a h h i t re j e a l i počasneje. Z a r a d i tega n i dovo l j de l ovne ko l ek t i v e poučevati, d a se bodo z a v eda l i s v o j i h p r a v i c i n dolžnosti. Organ i zac i j e Z K b i m o r a l e češče r a z p r a v ­l j a t i o de lu i n pos topku v o d i l n i h l j u d i ter j i h k l i c a t i t u d i n a odgovornost , če so odgovorn i z a prepočasen razvo j socialističnih družbenih odnosov a l i p a ga m o r d a celo zav i ra jo . Cesto v o d i l n i l jud je n i so čutili resne odgovornos t i do Zveze k o m u n i s t o v a l i p a so Zvezo k o m u n i s t o v ce lo p o d c e n j e v a l i . . .«

( F ranc Pirkovič, s ek re ta r O K Z K S , n a o k r a j n i kon f e r enc i Z K S . )

F O T O K R O N I K A

Predsedn ik i nekater ih občinskih l judskih odborov in občinskih političnih vodstev na zadnjem srečanju študentov našega okra ja na un i ve r z i v L jub l j an i . L e t n a skupščina K l u b a študentov

novomeškega okra ja je b i l a ena najboljših med tovrs tn imi k l u b i

S proslave 10-letnice delavskega samouprav l j an ja ko l ek t i va tovarne zd rav i l » K R K A « T novomeškem D o m u l judske prosvete, k i je b i l a v soboto. 26. novembra

i« ::z^"'~- - • — — m - *

Pozd rav i t e svojce v t u j i n i B DOLENJSKIM LISTOM?v Na-J r o8 i t » J i a f t - hvaležni • Van bodo za poaornost f

V slovesno okrašeni dvoran i odde lka za notranje zadeve je 26. novembra priseglo 35 nov ih usluž­bencev O N Z okrajnega l judskega odbora in pr ipadn ikov L M . k i so letos nastopi l i odgovorno službo v nesorju no t ran j ih zadev. Slovesnost i se je udeležil tudi ta jnik O L O M i l a n Baškovič, načelnik O N Z Bor i s Cižmek-Bor pa je na kra tko opisal pomen dneva republ ike i n razvoj od zasedanja v Ja j cu do današnjih dn i . Prisege so se udeležili tudi v s i uslužbenci odde lka za notranje zadeve O L O

Novo mesto

I Z D E L A K O M I S I J E Z A O R G A N I Z A C I J S K A I N POL IT IČNA VPRAŠANJA

Predvsem politični delavec Komunisti morajo organizacij­

ske, ideološke in politične nalo­ge kot aktivni usmerjevalci raz­voja opravljati kvalitetno, Zveza komunistov pa se mora pri t«m nenehno širiti in pridobivati nove člane iz vrst tistih, ki so Jiim ide-te marksizma najbližje. Komu­nist Je politični delavec; razen ideološke izobrazbe potrebuje tu­di »misel zh praktično reševanje problemov. Delegati go ugotovrti, da velik odstotek komunistov ni aktiven, majhen krog pa preobre­menjen s številnimi dolžnostmi. Govorih so o delu osnovnih or­ganizacij' Zveze komunistov »n komitejev ter o delovanlu ko­munistov na vsrh področjih družbenega življenja

Terenska osnovna organizacija Zveze komunistov naj rešuje konkretne probleme upodabljajoč marksisMčno doktrino. Mnoge so doslej životarle, ker nifo zdru­ževale komunistov iz dovolj za­ključenega podr<>č.a. To vrzel bo­do tz-x>lnila poverjeništva, ki bodo osnovne orp.-.tnizacfle pove­zovala ln vskiajevala njihova stal sca, ne imejo pa prevzeti od­ločujoče funkciie pri delovanju osnovivh organizacij

Osnovne organizacije v podjet­jih so drlovaTe naJusP9*n«.ie. ^ e r

no reševale najbolj konkreme nrloge. vend.ii niso bile vedno tiovol) .KllornV pri u veViavl.ienju r;.čel dclavsk. ga samoupravi.'a-n.a. va*ke organizacije Zveze komunistov M I problem zaae. P o ­malo so odprte navzven, r.«remalo odločno so posegle v socializacijo vasi. v njih je opaziti največjo ozkost pr, sprejemanju novih členov. Komunist na vasi — to valja p . ud 3 rit - ne rnp££ biti komunist, če ne sodeluie v ko­operaciji. Vaške organizacije nai odločneje sprejemajo mlade kme­

te, k i so brez oklevanja pričali sodelovati z zadrugo. Za vse or­ganizacije Zveze kornuntetov pa velja merilo: tišma na sestanku je posledica nedeiavnoatt k o m u ­nistov!

Aktiv je koristna oblika dela, ki smo Jo zelo zanemarili i. N i nujno, da je vezan na eno samo organizacijsko enoto. Lahko ga sestavljajo aktivni delavci komu­nisti v družbeni organizaciji, v Svobodi, komunisti odborniki zbo­ra proizvajalcev in podobno. Ak ­tiv ,e le posvetovalna oblika, ker sicer v preveliki vnemi, da bi pomagal, lahko odvzame funkcio­nalnost enoti, pri kateri Je usta­novljen.

Občinski ln okrajni komiteji ter sekretariat so s »reve lik o aktivnostjo odvzeli plenumom njihovo vlogo in Jih o h r o m i . Preveč drobnih zadev, ki bi jih lahko opravili komunisti brez n ; i -hove romoči. so reševali, pri tem pa so ostale naloge višjih vod­stev večkrat nerešene v preda­lih.

Delegati so našteli mnogo kon­kretnih primerov, ki kažejo, da komunisti pogostokrat delajo ve-I k e napake. Ko smo u b T a l i (ze­lo na hitro!) lani ljudi za sred­njo kmetijsko S ( > l 0 ' s n - ° ^.braU nekatere, ki niso politično dovolj treh, da bi lahko kot kmeti|?fn strokovnjoki predano delovah za -ociall/acijo vasi. Zaka;. se ne po-t rudmo vzdrževati tesnejše vezi s fttipendtranei? Stipendija n.. do­volj l Ce bomo vabili mladega človeka na seje DS, ga seznanja­li z razvojem podjetja In njegovi­mi perspektivami, se bo lć'ie in hitre, e vživel v kolektiv, ko bo študij kon- v i l . Okomi smo v iska­nju nov h oblik aela sestank.-v so se ljudje naveličali, zakaj ne ustanavljamo klubov, kjer bo po­

litično delo potekalo v prijetnej­šem vzrtušju, uspel bo pa razum­ljivo večji? posebno vprašanje Je kulturno ždvljenoe. 52 odat. ak-ttrvTuih delavcev v Svobodah Je iz vrat učiteljstva, ] « malo pa je med njimi delavcev. Delavec pa n« more biti )> potrošnik kultur­nih dobrin; če se bo v Svobodi trudil tudi on, bo njeno delo bolj cehdl.

Večerne politične fcoie so že lami vzgojile vrsto novih, mladih politično razgledanih ljudi. Njiho­vi programi pa so s« vedno pre­ozki in premalo povezani! s se­danjostjo, le m a i 0 naredili za razbremenitev teh, ki večerne pollitnčne sole obiskujejo. Va-ska. mestna m delavska mladina ak­tivno deluje v vrstah mladdnske organizacije. Na številnih delov­nih akcijah Je odlično praataia preizkušnjo. Pomagajmo U najt pravi prostor v našem razvoju »prejemajmo čimveč mladih ljudi v vrste ZK. fcene so v revolucij pridobile enakopravnost. Ce pre­štejemo odbornice Ijudsk h odbo-l-ov, čl.Milce svetov m organo družbenega upravljanja, borm ugotovim, da ; lh Je bore malo Ni dovolj, če Ima ž*?na pravico d-ena'topravnosti; ustvarjati 'mor » mo tudi materialne pogoje (6ta novanjska skupnost^ in razbre menjevati ženo domačih oprav­kov, da se bo lahko v javnem živ­ljenju uveliaviiala. T?lesna kultu ra je de:.r;vnObt splošno družbene ga pomena m ne le stvar telesno vzgojnih organizacij. Enako ko -

mestna mladina, jotrebuje teles no vzgojo tudii vaška in delavsk. mladina ter vsak delovni človel Ce se bo sprostil v zdravi športr 1

Igri, bo nato laže delal, v pod­jetjih moramo boli kot doslej is­kati primerne prostore za telesno vzgojo in to dejavnost razvida«.

Ko l ek t i v tovarne šivalnih strojev M I R N A Je počastil svojo ve l iko delovno zmago s s lavnostna akademijo v domu mirenskega Par t i zana

Delavsk i svet podjetja O B R T N I K v Novem mestu na svečan; proslavi podjetja in 10-letnice de lavskega samouprav l jan ja

15-Jetniee obstoj«

N o v a zmaga »MIRNE« K o l e k t i v t ova rne šivalnih

Strojev » -MIRNA« n a M i r n i je pred. letošnjim d n e v o m r e p u ­b l i k e s l a v i l nov , p o m e m b e n de­l o v n i u s p e h : o svo j i l je prni---v odn j o g lave šivalnega s ro ja p o l i c e n c i J A X . V j ' oio, 26. n o v e m b r a dopo ld^ j s J s i gostje, m e d k a t e r i m i so b i l i p reds tav ­n i k i ok ra jnega o d b o r a S Z D L , O L O N o v o mesto, O b L O T r e b ­nje, gostje i z M u t e ( kooperan t i M I R N E ) , K r m e l j a , T r e b n j a i n bližnje oko l i c e , o g l e d a l i vse n a p r a v e m l a d e t ovarne . N i s o »e m o g l i dovo l j načuditi, k a k o • k r b n o i n premišljeno so v so­r a z m e r n o m a j h n i h p r o s t o r i h pos t a v l j en i d e l o v n i s t ro j i i n k a k o je v o d s t v u pod j e t j a uspe­l o v t a k o k r a t k e m Času doseči t a k o u b r a n potek p ro i z vodn j e . Presenečenje je b i l o največje ob s k u p i n i p r a v k a r d o m a i zde ­l a n i h g l a v šivalnih stro jev , k i so k o l e k t i v u » M I R N E « resnič­no v ponos ! Lični šivalni s t ro j i , o p r e m l j e n i t u d i z domačim motorčkom za električni pogon s t ro ja , so pač v r e s n i c i n a j ­lepše d a r i l o tega m ladega , po ­žrtvovalnega k o l e k t i v a domo ­v i n i !

V P a r t i z a n o v i d v o r a n i se je popo ldne ob 15. u r i začela l epo p r i p r a v l j e n a p ros l a va , ka te re se j e udeležil ce lo ten k o l e k t i v . S l a v j e je začel s ekre ta r p o d ­je t ja D a r k o Krištof, za n j i m p a je g o vo r i l p r e d s e d n i k D S inž. F r a n c Kodrič. O p i s a l je dosedanjo rast » M I R N E « od poene j esen i 1954 da l j e ; p red poslušalci so znova oživeli ča­s i , k o je k o l e k t i v takorekoč skora j brez s l eherne pomoči s k u p n o s t i u r e d i l nedogra jen i zadružni d o m n a M i r n i , se n a -1 o spo j i l z m i z a r s t v o m »Topo l « ter začel u s t a n a v l j a t i p r v e po­s l ova ln i c e za proda jo i n po­p r a v l j a n j e šivalnih stro jev po državi. Danes i m a t o v a r n a - M I R N A « s t ro jno - k o v i n s k i obrat , m i z a r s k i obrat i n obrat za i zde l avo e l ek t romotor j ev s s t i k a l o m za pogon gospod in j ­s k i h šivalnih strojev. M e d t e m k o je l e ta 1956 k o l e k t i v M I R ­N E u s t v a r i l 56 m i l i j o n o v d i n b ru t o p ro i z vodn j e , je dosegel l a n i 424 m i l i j o n o v i n sega letos že n a d p o l m i l i j a r d e .

K o l e k t i v i m a 276 de l avcev i n uslužbencev, k i so se l a n i z zg ledno zagr izenost jo l o t i l i te­žavne i n odgovorne na loge : i z ­de l o van ja las tne šivalne g lave. S p o t r j e n i m e l abo ra t om i n u s t r e z n i m i dovo l j en j i je p o d ­jetje uvo z i l o stroje, naprave , o rod ja i n d rugo dokumen tac i j o od N a v s t r i j ske t ovarne J A X i z L i n z a . N a t o so se l o t i l i ure j e ­v a n j a p o t r e b n i h d e l o v n i h p ro ­storov, p r e u r e d i l i so električ­no nape l j a vo i n z g r a d i l i nov t rans f o rmato r . Pod je t j e je s k l e n i l o pogodbe z a sode lova ­nje z l i v a r n o v M u t i , s T i t a ­n o m , s t o va rno ko les R O G i n z Elektrotehničnim pod je t j em v H r a s t n i k u . K o o p e r a n t i so za ­čeli i zde l o va t i sestavne dele letos j u n i j a , na to p a so s t ek l i p r v i poskus i n a M i r n i . B i l o je precej težav z a r a d i m a t e r i a l a , orod ja , s p e c i a l n i h s u r o v i n i n pod. , a d o b r a i n t r d n a v o l j a je p r emaga l a vse težave.

Zda j i zde lu j e » M I R N A « t u d i g l a v e šwalnih s t ro j ev , s či­mer se je u v r s t i l a m e d po­m e m b n e p ro i z va j a lne t ovarne v državi. S e v eda i m a še v edno p r e m a l o prostorov , še bo g r a ­d i l a s t anovan j a za svoje l j u d i ( k o l ek t i v je p r i s p e v a l d e l p l a ­če n a d t a r i f n i m p r a v i l n i k o m

novous tanov l j en i domači s ta ­n o v a n j s k i z ad rug i , d a je l a h k o začela de lat i ! ) , s k r a t k a — p r e d ­v i d e n a je z n a t n a razširitev podjet ja .

K o bo t o v a r n a r e k o n s t r u i r a ­na , bo i z d e l o v a l a n a leto 20.000 šivalnih strojev, r a zen tega pa še 10.000 elektromotorčkov M I ­N I s s t i k a l i z a pogon gospo­d i n j s k i h šivalnih stro jev . R e ­k o n s t r u k c i j a bo razen tega o m o ­gočila p r o i z v odn j o šivalnih stro jev za o rb t i n indus t r i j o . C e l o t n a i z g r a d n j a naj b i b i l a gotova do l e ta 1964.

Le tos osvo jena p r o i z v odn j a e l ek t romotor j ev s s t i k a l i z a pogon gospod in j sk ih šivalnih s t ro jev za o b r t i n i n d u s t r i j o , zato, ker bo nadomes t i l a s ča­som sedan j i g o n i l n i ustro j s t ro ­jev i n i m a že danes v e l i k o kupcev . V bodoče n a m e r a v a - M I R N A « r a z v i t i še p r o i z v o d ­njo »c ik-cak« g o spod in j sk ih i n i n d u s t r i j s k i h šivalnih s t ro j ev ; t rg j i h zah teva čedalje več.

P r e d s e d n i k de l avskega sveta inž. Kodrič se je nato prisrčno z a h v a l i l k o l e k t i v u z a vse do ­sedanje uspehe i n vso požrtvo­va lnost , b rez ka t e r e ne b i b i l o mogoče doseči takega uspeha ; p rav tako zahva l o je i z r eke l

Predsednik okrajnega odbora SZDL tovariš V i k t o r Zupančič si ogleduje prvo skupino doma izdelanih glav za iivalne stroje

znamke M I R N A

»KRKA«: jamstvo za bodoče uspehe je ves naš ko lekt iv

(Nadaljevanje s 1. strani)

v i n . I zde lan je postopek s in te ­t i z i r an j a r en t gensk ih j o d - k o n -t r a s tn ih sredstev, k i se bo še uspešneje n a d a l j e v a l v n o v i s tavb i k em i j sk e s in tere v Loč­n i . Pod je t je s i je razen tega postav i lo bogat p e r s p e k t i v n i p l an , k i obeta razvo j v teh le s m e r e h :

v smer k e m i j s k e s inteze , ek ­s t rakc i j e z d r a v i l n i h zelišč i n f e rmentac i j e a n t i b i o t i k o v i n v i ­t aminov . L a s t e n r a z i s k o v a l n i l abora tor i j i n l abo ra to r i j nove pro i z vodn je jamčita, d a bo m l a ­d i k o l e k t i v tud i vnapre j kos z a h t e v n i m na l ogam, k i s i j i h je pos tav i l i n s k a t e r i m i b i s tveno p r i speva v domači p r o i z v o d n j i z d r a v i l . P o m e n p r o i z v odn j e d a ­leč presega ok ra jne meje, saj sta danes ime K R K E i n n jena tovarniška značka d o m a že na ce l o tnem j u g o s l o v a n s k e m t rgu , k j e r uživata zaslužen sloves.

Tovarišica P r u s o v a je po­drobne je o p i s a l a tud i rast de­lavskega u p r a v l j a n j a v ko l ek ­t i v u . P r v i D S podje t ja je b i l i z vo l j en 27. n o v e m b r a 1956 i n ; e i m e l 11 članov, zdaj p a šte­je d e l a v s k i svet K R K E že 25 članov. O n j egov ih u s p e h i h go­vo r i r a zen novog raden j , uspeš­n i h adaptac i j i n n o v i h p r o i z ­

vodov t u d i s t a lno preseganje p r o i z v o d n i h p l anov . K o l e k t i v i m a obrat družbene p r ehrane , počitniški d om , g r ad i še več s tanovan j ter s k r b i z a samske sobe s v o j i m d e l a v c e m i n usluž­bencem. D e l a v s k i svet s i res nenehno p r i z a d e v a za u r ed i t e v soc ia lnega s tan ja z apos l en ih , k a k o r t u d i za izobraževanje k a d r o v n a d e l o v n i h m e s t i h .

G o s t o m i n članom k o l e k t i v a

so v d v o r a n i r a z d e l i l i t u d i p r v o številko tovarniškega g l a s i l a , k i je izšla v počastitev 10-let­n ice d e l a v s k i h svetov i n ze lo nazo rno p r i k a z u j e rast pod je t ­j a k a k o r t u d i načrte i n naloge, k i so p r e d K R K O .

Z uspe lo p r o s l a vo je k o l e k ­t i v počastil letošnji d a n re ­p u b l i k e , o n j egov ih u s p e h i h i n načrtih p a bomo ka j več p i s a l i v k r a t k e m .

t u d i p o b u d n i k u m i r e n s k e i n d u ­str i j e F r a n j u B u l c u .

D e l o v n e m u k o l e k t i v u je za v e l i k o d e l o vno zmago čestital nato p r e d s e d n i k ok ra jnega o d ­b o r a Socialistične zveze V i k t o r Zupančič, k i je h k r a t i p o h v a l i l vso dosedanjo p r i zadevnos t de­l a vcev i n uslužbencev t ova rne šivalnih s t ro j ev ; p r a v ta vz t ra jnos t kaže pot t u d i v bo­dočnost, k i bo p r a v gotovo laž­ja , ko t so b i l a sedan ja le ta ras t i i n p r e m a g o v a n j a osnov­n i h težav m l a d e g a podjet ja . T a k e čestitke je i z r e k e l na to še podpredsedn ik O b L O T r e b ­nje Jože Sever , n a k a r je s le ­d i l l ep k u l t u r n i p r o g r a m . D o ­mači mešani p e v sk i z bo r j e pod v o d s t v o m M i r e C e l e r zape l več pesmi , b i l o je več l e p i h ' r ec i ­tac i j i n g l a sben ih točk, s p r i ­srčno družabno zabavo p a je b i l a p r o s l a v a zaključena.

Uspehi in načrti KZ v Dol. Toplicah Zadružniki K Z D o l e n j s k e

T o p l i c e so n a letošnjem obč­n e m z b o r u . u g o t o v i l i r a zvese ­l j i v nap r edek svo j e zadruge , k i je v precejšnji m e r i pos l e - ' d i c a tega, d a j e letos o d d a l a res vse n e k m e t i j s k e d e j a vno ­st i i n se posve t i l a p r e d v s e m k m e t i j s k i p r o i z v o d n j i . V z a ­d r u g i de l a zdaj 24 d e l a v c e v i n uslužbencev, k i so zapos l en i v u p r a v i , n a s t r o j n e m odseku , o d k u p n e m odseku , n a žagi, n a zadružni e k o n o m i j i i n v t r go ­v i n i z r c p r o d u k c a i j s k i m b l a ­gom. U p r a v n i odbo r i n zadruž­n i sve t s ta se r e d n o i n d o k a j pogosto ses ta ja la . P o družbe­nem načrtu m o r a z a d r u g a o s t va r i t i letos 103 m i l i j o n e b r u t o p r o i z v o d a , 82 m i l i j o n o v

so že, p r e o s t a l i h 21 m i l i j o n o v P a bodo u s t v a r i l i do k o n c a l e ­ta. Pogodbeno sode lovan je je lepo r a z v i t o , saj so letošnji p l a n pogodbene p r o i z v o d n j e uresničili sko ra j 100-odstotno, v n e k a t e r i h k u l t u r a h p a so ga ce lo p reseg l i .

K m e t o v a l c i , k i so upoštevali v s a s t r o k o v n a n a v o d i l a , so p o ­s p r a v i l i l epe p r i d e l k e . T u d i n a vzgo jo k a d r o v v z a d r u g i njso pozab i l i . Štipendirajo d v a k m e t i j s k a t e h n i k a i n enega s t ro jnega m e h a n i k a . N a obč­n e m z b o r u so se p o g o v o r i l i t u d i o bodočem ra z vo j « i n s k l e n i l i , d a bo z a d r u g a p r i 5-l e t n e m p e r s p e k t i v n e m načrtu sode l ova la t a k o l e : z g r a d i l i b o -

P r e d let i so začeli z ohišjem šivalnega stroja, danes izdelujejo v sodelovanju z neka te r im i d r u ­g im i domačimi podjet j i tudi že Slave Šivalnih strojev na e lek­trični pogon (na t l eh : zaganjač

za električni motorček)

V Vidmu-Krškem kmetijski kombinat?

N a g e l k m e t i j s k i r a z vo j v s i ­l j u j e m a l i m k m e t i j s k i m z a ­d r u g a m i n k m e t i j s k i m o b r a ­t o m vse zahtevnejše naloge . Le - te pa spričo t r enu tnega gospodarskega s tan ja n i m a j o vedno ugodne pe r spek t i v e . P o ­s tav l j a jo se namreč v edno večje zah t eve t a k o g leda r e n ­t ab i l nos t i k a k o r jačanja s r e d ­stev za p ro i z vodn jo . M a l i m k m e t i j s k i m z a d r u g a m a l i o b r a ­tom j e težko n a b a v i t i m e h a n i ­zaci jo, saj n e us t va r j a j o t o l i ko l a s tn ih dohodkov . T u d i s t r o ­k o v n i k a d e r n i po lno zapos l en . Pos l ed i ca tega je, d a z ad ruge pos lu je jo s pos l o vno i z gubo al i p a l e životarijo.

K m e t i j s k e zadruge v občini Videm-Krško ne i zka zu j e j o ugodne r a z v o j n e b i l a n c e . S v e t za k m e t i j s t v o i n gozdars t vo občine j e o t e m p r o b l e m u r a z ­p r a v l j a l n a se j i , o b r a v n a v a n p a j e b i l t u d i n a se j i Z b o r a p r o i z va j a l c e v .

V občini Videm-Krško o b ­sta ja jo nas l edn je z a d r u g e : K m e t i j s k a z ad ruga V i d e m -Krško l e v i i n desn i breg , R a ­k a i n K m e t i j s k o pod je t j e M a ­t i j a G u b e c T L e s k o v c u . Z združitvijo o m e n j e n i h z a d r u g i n poses tva b i n a s t a l a močna k m e t i j s k a z a d r u g a . T a z a d r u ­g a b i z a j e l a otonočje 8.990 h a p r i d e l o v a l n e z em l j e i n b i r a z ­po l aga l a z 200 h a zemljišč, k i so družbena l a s t n i n a . Z a d r u g a s t a k o površino b i l a h k o n a ­s t opa l a s p o t r e b n i m i i n v e s t i ­c i j s k i m i p r o g r a m i p r i na j e t ju k r e d i t o v z a n a d a l j n j i raervoj m g r a d i t e v ob j ek tov . Združi­t e v b i t u d i ugodno v p l i v a l a n a boljšo i n sodobno o r gan i zac i j o

Tudi gasilci so praznovali

Državni praznik 29. novem" ber so l epo p r o s l a v i l i t u d i n o ­vomeški ga s i l c i . V soboto, dne ^ 6 . n o v e m b r a , so se z b r a l i čla­n i društva i n n j i h o v i s vo j c i v v e l i k i s o b i gostišča n a L o k i . P r e d s e d n i k društva tov . I v a n P e z d i r je navzočim o r i s a l po ­m e n p r a z n i k a , na t o p a so Člani i n članice n a s t o p i l i z n e k a t e ­r i m i r e c i t a c i j a m i . P r i r e d i t v i je s l ed i l a prisrčna p r o s t a zabava .

do h l e v z a l a s tno živinorejsko p ro i z vodn jo , p o t r e b n a s k l a d i ­šča, u r e d i l i pašnike n a Pods te -n i c a h , m e l i o r i r a l i 50 h a s t e l j -n i k o v , povečali svo je obde lo ­v a l n e površine n a 100 h a , n a ­k u p i l i p o t r ebne k m e t i j s k e stro je i n z g r a d i l i t u d i neka j s t anovan j .

G . D .

de la , n a k va t i teto k a d r a i n de ­l i t e v de l a . Z o r gan i z a c i j o takš­ne zadruge b i b i l i pos tav l j en i močni t e m e l j i bodočemu k m e ­t i j s k e m u k o m b i n a t u . T a k o m ­b i n a t b i že v p r v i s topn j : u s t v a r i l l e t n i p r o m e t v višini 400 m i l i j o n o v d ina r j e v v k r a t ­k e m o b d o b j u b i se p r o m e t d v i g n i l n a p r e k o po l m i l i j a r d e .

K m e t i j s k i k o m b i n a t i b i b i l i s kupnos t ; k o r i s t n i i n zato j i m je obstoj že vnap r e j zagotov­l jen. V o d s t v a k m e t i j s k i h z a ­d r u g Videm-Krško l e v i i n des­n i b r e g t e r R a k e so se že od l o ­čila za združitev, odločiti p a se m o r a še d e l a v s k i svet K m e t i j ­skega pod je t ja M a t i j a G u b e c v L e s k o v c u .

Drago Kastelic

Nov časopis V p r v i p o l o v i c i d e c e m b r a bo

izšla p r v a številka novega ča­sop i sa Trgovinski delavec, k i ga bodo i zda ja l e o k r a j n e t r go ­v i n s k e zbo rn i c e L j u b l j a n a , N o v o mesto , K r a n j i n Ce l j e . L i s t j e n a m e n j e n d e l a v c e m v t r g o v i n i i n bo i z h a j a l mesečno n a 16 s t r aneh i n n a k a k o v o s t ­n e m p a p i r j u . O b r a v n a v a l bo p r o b l e m e t r g o v i n e s področja o m e n j e n i h štirih ok ra j e v . Z a ­četna n a k l a d a b o 15.000 i zvo ­dov.

, j a m

Tovarno gumijevih izdelkov

KRANJ Telefon 20-71, 20-72

B r z o j a v i : G u m a K r a n j

AVTOPLAŠCl — P L A S C l Z A K O L E S A — TEHNIČ­NI I Z D E L K I — J E R M E N I — K L I N A S T I J E R M E N I — T R A N S P O R T N I T R A ­K O V I — P R E V L E K E V A ­L J E V — P R E V L E K E K O ­L E S — P O D P L A T I — P O D P E T N I K I — P O D -P L A T N E PLOŠČE — B L A ­G O Z A D E 2 N E P L A S C E

— L E P I L A

Nedokončano, t o d a b o g a t o Vrsta zanimivih in hkrati perečih vprašani s področja komune in njenega gospodarstva na VI. srečanju slo­venskih ekonomistov — Urbanizacija: pomembno go­spodarsko vprašanje — •vtoir.-*!zaci]a si tudi pri nas

že utira prve stopinje in ima veliko bodočnost Slovenski ekonomisti so 22. in 23. novembra na zboru v Novem

mestu v razpravi po številnih res kvalitetnih referatih tokrat le teoretično načeli vrsto vprašanj iz komunalnega sistema, urbanizacije in avtomatizacije, ki postajajo za našo družbo iz dneva v dan boij pereča. Čeprav je trajal zbor dva dni, so številne probleme komajda načeli, navzlic velikemu številu diskutantov. Bralcem želimo posre­dovati le drobec iz bogastva misli in razprav, načetih na zboru, saj je razumljivo, da ne moremo posredovati vsega, še posebno ne, ker tudi našim ekonomistom v dveh dneh ni uspelo povedati vsega, kar so želeli.

Vsekakor je bila za naše področje najzanimivejša razprava pa tudi referat o razmerju med komuno in podjetjem. Podjetje j « temeljna gospodarska enota združenih proizvajalcev. Samostojna ugotavlja in deli dohodek, saj ga je ustvarilo s svojo organizacij«' dela, v svoji proizvodnji ln ko je nastopilo na tržišču, k i je najboljše merilo za oceno njegovih gospodarskih sposobnosti. Komuna pa j « najnižja organizacijska enota družbene skupnosti in hkrati državne organizacije. Vloga komune, pravzaprav občine, kot najnižje državna organizacijske enote vse bolj odmira, saj mora država najprej od­mreti v osnovni celici. Zgolj administrativne meje med komunami bodo zato vse bolj izginjale, komuna pa se bo izpreminjala v sre<fr-stvo, preko katerega bodo proizvajalci, njen glavni sestavni del, ne osnovi svojih interesov ustvarjali pogoje, k i jih želijo in so potrebni za njihov razvoj in razvoj vse družbe.

Naše komune so bile do zdaj neke vrste glavni dirigent prt sestavljanju družbenih načrtov in pri planiranju obče. Morda je ta še posebej značilno za naše področje, k i je razmeroma nerazvito. Gospodarski proces vodijo kolektivi, občina v njem ni neposredno udeležena. Seveda prav zato občina ne more biti glavni dirigent planiranja. Ona lahko ustvarja le splošne pogoje in ugotavlja, za kaj je njeno področje v gospodarskem razvoju najprimernejše. S tem prevzema občina pri planiranju vlogo vsklajevalca. Nosilec raz­voja pa so podjetja; ta prevzemajo investicijska bremena, so tudi odgovorna za gospodarnost in uspeh investicij in gospodarstva nasploh. Občina ne sodeluje v gospodarskem procesu, ker le-tega vodijo kolektivi.

Morda bomo prav pri nas našli najvei primerov zgreJenega dirigiranja na področju investicijske izgradi le in številnih rekon­strukcij. Oboje je bilo v največ primerih dirigirano od komune. Podjetje oziroma kolektiv za to pač nista bila posebno zainteresi­rana. Občina, čeprav je bila boter, ni mogla investicijske izgradnje na vsem svojem območju dovolj budno zasledovati. Roki investicij­skih izgradenj in rekonstrukcij so se raztegnili, stroški so vzporedno s tem porasli, ker so bili elaborati največkrat izdelani površno, so se pojavljale med gradnjo nove in nove dodatne potrebe.

Občina pa ne izgublja vloge nosilca investicijske politike v ce­loti. Se vedno bo morala nastopati kot investitor v primerih, ko le-tega ne bo mogoče najti med podjetji. T u se dotikamo nevarnega področja tako zvanih komunalnih in družbenih služb. Razvitejša področja z razvitim šolstvom, zdravstvom, stanovanjskim fondom, rekreacijskimi ustanovami in podobnim se razvijajo hitreje ko* nerazvita področja, k i vsega tega nimajo. Trdimo, da v tem grma tiči zajec. Vendar to ni res. Gospodarstvo in družbene službe le drug na drugega vplivata ln sta drug drugemu vzrok in posledica. Tožbe in k r i k i : tega nimamo zato, ker nimamo onega - ne zaležejo. Osnova za razvoj gospodarstva so surovine, delovna sila in tržišče. Občina mora ugotavljati te pogoje, j ih razčlenjevati do podrobnosti in na snovi tega ugotavljati možnosti gospodarskega razvoja na svojem področju ter s tem seznanjati javnost, predvsem pa tista podjetja, za katera so takšne ugotovitve zanimive. Temeljna Indu­strija in številna podjetja v občini bodo postala nato osnova nadalj­njemu razvoju, vzporedno s tem pa se bo reševalo tudi vprašanj« družbenih služb sorazmerno z gospodarskim razvojem.

Povrnimo se h komunalnim službam! Trgovina, turizem in go­stinstvo moramo pojmovati kot panoge, k i morajo delovati gospo­darno. Ce tega ni, v občini nismo dosegli zadovoljive stopnje v splošnem gospodarskem razvoju. Občina ne sme naštetih panog p i ­tati kot dojenčka in j ih razvajati z raznimi posebnimi ugodnostmi. Rešitev iščimo drugod, raje ustanavljajmo medobčinska podjetja naštetih strok in j ih izpreminjajmo v gospodarske panoge! Zakaj potrošniki najraje in največ kupujejo v veleblagovnicah? Zato, ker je blago tam najcenejše in ker j im nudijo veliko izbiro. Zakaj j « blago cenejše? Zato, ker velika trgovska podjetja kupujejo blago neposredno od proizvajalcev in ker poslujejo z manjždnii stroški. Morda je videti, da je takšna rešitev mogoča samo v trgovini. V gostinstvu lahko uresničimo prav to z velikimi gostinskimi obrati; ki bodo mehanizirani in bodo imeli mrežo poslovalnic, razpredenih po velikem območju. V takih gostinskih obratih bo potrošnik lahko dobil tipizirano hrano, bodisi v obliki samopostrežbe bodisi v obliki klasične gostinske strežbe, lahko se bo odi ocu z a g o s t i n s k i 0 b » « k i mu najbolj ugaja, in bo vnaprej vedel, koliko bo plačal. Vsega tega pa v našem gostinstvu pogrešamo.

Ne smemo pozabiti na prave komunalne službe. T u mislimo na vodovod, elektriko, plin, lokalni in mestni avtobusni promet. Zakaj bi bila za naštete službe odgovorna samo občina? Zakaj bi j ih ona dotirala iz svojega proračuna in iskala vrsto kompliciranih rešitev? Naštete naprave so potrebne, brez njih občani ne morejo živeti. Zato naj vsakdo plača polno vrednost proizvoda ali usluge, k i jo je prejel. Ce so potrebne subvencije, j ih dajmo raje potrošniku. Potrošniku naj da to subvencijo njegova gospodarska organizacija^ saj bo šele nato pričela razmišljati o velikih skrbeh, k i j ih je doslej z vodovodom, elektriko, plinom ln lokalnim avtobusnim prometom imela občina. Občina torej n i več ustanovitelj raznih komunalnih podjetij, ampak v interesu družbe takšna podjetja le oskrbi, o nj i ­hovem obstoju, gospodarskem računu in potrebah pa naj nato raz­pravlja vsa družba.

Novoletna nagrada Z v e z n i izvršni svet je s k l e ­

n i l , d a bodo d o b i l i uslužbenci i n d e l a v c i , k i so b i l i 2. d e c em­bra v d e l o v n e m r a z m e r j u v z v e z n i h i n državnih o r g a n i h ter o r g a n i z a c i j a h i n samos to j ­n i h us t anovah , z a ka t e r e v e l j a ­jo odredbe z a k o n a o j a v n i h uslužbencih, meseca decembra novo le tno nagrado v višini po lne mesečne neto plače.

Izvršni sve t i l j u d s k i h re-p u b ' i k , a v t o n o m n i h enot in ob ­činski odbo r i l a h k o sk lene jo , d a je t r eba novo l e tno nagrado izplačati uslužbencem i n de­l a v c e m n j i h o v i h organov i n ustanov ter uslužbencem in de l a v c em o rgan i zac i j samosto j ­n i h ustanov , za ka te re ve l ja jo odredbe z a k o n a o j a v n i h uslužbencih.

»K0VINARJEVI« načrti v Črnomlju

Črnomelj s i v z a d n j i h l e t i h močno r a z v i j a i n d u s t r i j o . T u d i podjet je Kovinar s i j e p o s t a v i ­lo prece j težko na logo : r a z v i t i n a široko k o v i n s k o s t r o k o v črnomaljski občini. S u r o v i n e ima jo zagotov l jene , saj so s t o va rno B e l t s k l e n i l i nekašno pogodbeno sode lovan je . V s k l o p u k o m u n a l n e u p r a v e že de la jo r a zne us luge n a s t r o ­j i h . G l a v n o vprašnje. 1u ga m i s l i j o v p r i h o d n j e uresničiti, jo spec i a l i z ac i j a p r i p r e d e l a v i k o v i n za kemično i n d u s t r i j o . K e r b o to z a h t e v a l o v e l i k o število k v a l i f i c i r a n i h de lavcev , bodo že v k r a t k e m v pod j e t ju o r g a n i z i r a l i tečaj za po lkvaJL-f i c i r a n e de lavce .

Ali res ni dobre volje? V soboto, 24. n o v e m b r a , je b i l a v

N o v e m m e s t u se ja S v e t a z a no t ran j e zadeve p r i O L O N o v o mesto . D n e v n i r e d je b i l k r a t e k , obsega l je l e dve točki: ana l i z o d e l a občinskih o rga ­nov z a no t ran j e zadeve i n od l ok o j a v n e m r e d a i n m i r u O L O N o v o m e ­sto. O se j i poročamo obširneje, ke r služba n o t r a n j i h zadev počasi p r e h a ­j a n a občine, točneje povedano : t ako b i m o r a l o b i t i i n to skušajo doseči n a o d d e l k u z a no t ran j e zadeve O L O N o v o mesto že t r i l e t a . V i d e t i je , da občine tega ne žele, ce lo več, občine v e l i k e g a p o m e n a službe n o t r a n j i h z a ­dev In p r e d v s e m v e l i k e odgovornos t i , k i j o p r ev zema jo , ne po jmuje j o do­v o l j resno. T o smo r a z b r a l i i z r a z ­p rave , to bo l a h k o h k r a t i z n a m i ugo t ov i l v s a k d o , k i bo p r e b r a l n a ­s lednje v r s t i c e .

Sve t z a no t ran j e zadeve O L O Novo mesto j e že l a n i n o v e m b r a r a z p r a v l j a l o prenašanju službe n o t r a n j i h zadev n a ob ­čine. P r e d l a g a l je us t anov i t e v samosto j ­nih odsekov notranjih zadev p r i občinah Novo mesto, Črnomelj, Brežice. V i d e m -Krško, Sevnica in Trebnje, pri občinah

MeflHfca, Žužemberk in Senovo pa ustano­

v i t e v re feratov v o k v i r u tajništev občin. P o p r e d l a g a n i s i s t ema t i z a c i j i b i b i l o n a vseh o d s e k i h i n r e f e r a t i h z apos l en ih 23 uslužbencev i n 44 matičarjev.

Občine predloera sve ta n i s o upoštevale, a m p a k so p red laga l e s i s t emat i zac i j o , k i z a j e m a vsega 16 uslužbencev i n 12 m a t i ­čarjev n a vseh občinah. Matičarje, k i de­lajo n a k r a j e v n i h u r a d i h , so prišteli k a r med uslužbence l e - t eh . Občina S e v n i c a je matično službo celo o d d v o j i l a od o d s e k a z a no t r an j e zadeve i n u s t a n o v i l a poseben re ferat matične službe. N o b e n a občina n i s i s t e m a t i z i r a l a p r i odseku a l i r e f e ra tu n o ­t r a n j i h zadev a d m i n i s t r a t i v n e moči. T u d i k v a l i f i k a c i j s k i sestav d e l o v n h mest službe n o t r a n j i h zadev po s i s t emat i zac i j i , k i so jo p r ed l aga l e občine, n i najboljši. Z a šefe odsekov je p r e d v i d e n a v večini p r i m e r o v k v a l i f i k a c i j a k a r počez, od nižje p a do najvišje. V t em tiči dobršen de l odgo­vo ra , z a k a j je od 16 s i s t e m a t i z i r a n i h de­l o v n i h mest v o d s e k i h i n r e f e ra t ih n o t r a ­n j i h zadev p r i občinah z a s e d e n i h le devet. T u v e l j a p o u d a r i t i še n e k a j : z a de lo n a področju n o t r a n j i h zadev p r i občini m o r a i m e t i uslužbenec p r i m e r n e političn«' i n m o r a l n e v rednote . P r e d e n ga občina names t i , m o r a d o b i t i soglasje o d d e l k a no ­

t r a n j i h zadev p r i o k r a j u a l i S e k r e t a r i a t a z a no t r an j e zadeve v L j u b l j a n i . E n a k o p r a v i l o v e l j a z a matičarje. Občine tega n i so dovo l j r e sno upoštevale. Neodgovor ­nost do službe n o t r a n j i h zadev jasno i z ­pričuje de js tvo , d a po t r e h l e t i h še v edno op ra v l j a j o službo n o t r a n j i h zadev začasno določeni uslužbenci v občinah N o v o me­sto, Črnomelj, Brežice, S e v n i c a i n Senovo .

C e samo bežno p r e l e t i m o na loge službe n o t r a n j i h zadev v občinah i n m imog r ede ugo tov imo , k a k o so j i h op ra v l j a l e , ne bo ­m o d o b i l i posebno bleščeče* s l i k e . O d s e k i i n r e f e ra t i n o t r a n j i h z adev b i m o r a l i o p r a v l j a t i požarnovarnostne preg lede v nase l j i h , d e l a v n i c a h i n t o v a r n a h , s k r b e t i b i m o r a l i z a c i v i l n o zaščito, k o n t r o l i r a t i de lo p ros t ovo l j n ih g a s i l s k i h društev i n n j i hovo finančno pos lovan je , k o n t r o l i r a t i de lo ma ­tičnih u radov . Izdajati dovo l j en ja za p r i ­r ed i t ve , i zda j a t i osebne i zka zn i c e , oprav ­l j a t i p r i j a v n o - o d j a v n o službo, i zda j a t i do­vo l j en j a z a pob i r an j e p r o s t o ' o l j n i h p r i ­spevkov , i z s t a v l j a t i , p r o m e t n a dovo l j en ja i n dovo l j en ja z a prevoz l j u d i s t o v o r n i m i v o z i l i . Sode l ova t i b i m o r a l i s s ve t i za splošne i n no t ran j e zadeve p r i občinah, s pos ta jami L M i n s k o m i s i j a m i z a pomoč odpuSčenim osebam ter b i t i n enehno tesno pov e zan i z o r g a n i o d d e l k a z a no t ran j e zadeve p r i O L O , ke r b i j i m vedno z ve­se l j em p o m a g a l i .

Našteli s m o na loge službe n o t r a n j i h z a ­dev p r i občinah, zato b o m o z l a h k a ugoto­v i l i , k a j l n k o l i k o je nare jenega . V p r v e m po l l e t ju letos je b i l o v v s e m o k r a j u l e 52 r a s i i n 52 pod je t i j p r e g l edan ih glede po­

žarne v a r n o s t i . P r e g l e d i o r o d j a i n pos lo ­v a n j a p r o s t o v o l j n i h g a s i l s k i h društev so b i l i le v n e k a t e r i h občinah. Člani s v e t a so p r ed l a ga l i , na j b i u v e d l i p r i p r o s t o vo l j n ih g a s i l s k i h društvih k o n t r o l n e Mnjige, k a m o r b i v p i s o v a l i vse preg lede l n ugotov l j ene p o m a n j k l j i v o s t i , d a b i b i l a p r i nas l edn j em p reg l edu k o n t r o l a mnogo lažja. Finančno pos lovan je p r o s t o vo l j n i h g a s i l s k i h društev n i najboljše, sa j s i ponekod b l a g a j n i k i i zposo ja jo društveni denar , i knjižijo obres t i , go tov ino p a ima j o sp rav l j eno k a r d o m a i n podobno Z a c i v i l n o zaščito je b i l o v v s em o k r a j u le 18 p r edavan j .

V nobenem matičnem u r a n i b i l a o p r a v l j e n a k o n t r o l a d e l a Poročne sobe so v večini p r i m e r o v n e p r i m e r n e , k a r gotovo ne p r i s p e v a k s lovesnost i ~čnega obre­da . Pog lav j e zase so osebne i zka zn i c e . Iz­daja jo j i h matični u r a d i , po z a k o n i t i h p r edp i s ih p a smeta osebno i z k a z n i c o pod­p i sa t i te občinski p r edsedn ik a l i t a jn ik . Ugo tov l j eno je, d a j i h podn i s i t ' c j o k a t e r i ­k o l i uslužbenci. V začasni p r l j a vno -od j a vn i službi še vedno vodi .V državlja­ne, k i so se začasno p r i j a v i l i l e t a 1958 i n se na to n i so o d j a v i l i . K a d a r izdajajo občine dovo l j en ja za p r i r e d i t v e , ne do lo ­čijo, k d o je odgovo ren z a j a v n i r ed i n m i r n a teh p r i r e d i t v a h . V m n o g i h p r i m e ­rih izdaja jo dovo l j en j a z a p r i r e d i t v e celo r e f e r en t i z a šolstvo, V p r v e m po l l e t ju jt b i l o i z d a n i h 15 dovo l j en j z a oob l r an j e pro­s t ovo l jn ih p r i s p e v k o v , 4 prošnje p a so b i l e zavrn jene . V občinah Novo mesto In Žu­žemberk so takšna dovo l j en ja i z d a l i celo zasebn ikom. Nihče ne določa, do kakšnega

z n e s k a se sme jo p r o s t o vo l j n i p r i s p e v k i po­b i r a t i , nihče ne ugo tav l j a , če se p r i s p e v k i res upo rab l j a j o z a to, z a k a r so j i h n a b i ­r a l i . Nihče t u d i ne i zda j a p r epoved i za žegnanja i n vese l ice , k j e r j e največ pre ­tepov. Z a občinske ceste l a h k o občine i zda jo d o p o l n i l n e ces tnoprometne p r e d p i ­se, v e n d a r se to v našem o k r a j u še n i p r i ­m e r i l o . O d s e k i i n r e f e ra t i n o t r a n j i h zadev so p r i i z da j an ju p r o m e t n i h dovo l j en j i n dovo l j en j z a p revoz p o t n i k o v s k a m i o n i preveč širokogrudni, pos led ice p a so l a h k o strašne. T a k s e so določene z z a k o n i t i m i p r e d p i s i , k l j u b t e m u p a j i h v s a k a občina p o b i r a po svoje .

Najbrž bo n a občinah slišati mnogo i z ­govorov , d a n i sredstev , d a n i p r i m e r n i h l j u d i i n podobno . Z a k a j b i s a m i s eb i me ta l i pesek v oči? K d o bo p r e v z e l d e ­l o vno mesto v resor ju n o t r a n j i h zadev p r i občini, če je t a m razvrščen ko t nižji usluž­benec? A l i n iso p r a v občine mnoge m a t i ­čarje, k i j i h j e n o t r a n j a u p r a v a izšolala s s k r b j o i n z v e l i k i m i stroški, »prekrst i le« v šefe k r a j e v n i h u radov i n j i h u p o r a b i l e t u d i za r a z n a d r u g a de l a n a občini? Izgo­v o r i torej ne drže. Odde l ek z a no t ran j e zadeve p r i O L O je p r i p r a v l j e n še v edno sk rbe t i za s t r okovno Izobrazbo r e s o r n i h uslužbencev, ne more pa p r i r e d i t i tečaja zanje , d o k l e r J ih je v v s em o k r a j u le 9. T o b i s ta lo preveč. C e Imamo oblast , m o r a nekdo odgovar j a t i z a no t ran jo varnos t .

Za to smo se, ko je b i l a končana se ja sveta za no t ran je zadeve p r i O I .O , pač upravičeno vprašali: »Mar res n i n i t i t ro ­h i ce dobre vo l j e p r i občinah?« J|

Bt»v. 40 (959) D O L E N J S K I L I S T

S tretjega zbora mladih gradbincev Slovenije v Novem mest

Prehajamo na montažno V soboto, 26. n o v e m b r a , je b i l v

N o v e m mes tu t re t j i zbor m l a d i h g radb incev S loven i j e . Udeležili so se ga še Bogo Pečan, p redsedn ik Re ­publiškega odbora s i n d i k a t a g r a d b i n ­cev, B o g d a n M e l i h a r , d i r e k t o r B i ­ro ja gradbeništva S loven i j e , p r ed ­s t a v n i k i S Z D L , s i n d i k a t a L j u d s k e m l a d i n e i n os ta l i gostje i z r e p u b l i ­ke i n našega ok ra j a (razen p r e d ­s t a v n i k o v novomeške občine i n o k r a ­ja) ter g r a d b e n i h podje t i j . U v o d n i re ferat je i m e l p r edsedn ik i n i c i a t i v ­nega odbora Pe t e r T a n c a r .

Re fe ra t je za je l nas lednje t eme : p r o b l e m i pro i zvodn je , izobraževanje i n s k r b za kadre , de l avsko samo­uprav l j an j e , ekonomske enote, de­l o v n i pogoj i , varnos t p r i de lu , m l a ­d i n s k e o rgan i zac i j e i n k l u b i m l a d i h p ro i z va j a l c ev ter s k r b za človeka. O k o l i t eh t em je t ek l a t u d i r a zp rava .

Poročilo i n r a zp rava , na jbo l j pa seveda p r a k s a , sta pokaza l i , da je se­d a n j i način gradenj zas tare l . P o v s o d v p r o i z v o d n j i je šel razvo j napre j (uva ja l i so nove stroje, nove načine dela), v gradbeništvu pa smo približ­no t a m kot p r ed deset let j i . Sedan je gradnje so počasne. Vse hitrejši go­s p o d a r s k i i n k o m u n a l n i razvo j pa zah teva nove, hitrejše načine g r ad ­nje. P r a v z a r a d i tega bo m o r a l o gradbeništvo p r e i t i n a polmontažne i n montažne gradnje . S t ema n o v i m a načinoma, k i j u že uva j a GRADIŠ L j u b l j a n a , bo odpade l tudi- sedanj i sezonsk i značaj gradbeništva. M o n ­tažna g radn ja , k i ne bo mogoča v vseh p r i m e r i h , bo seveda zah teva la mehan i zac i j o , drugače usposobl jene kad r e , nove mate r i a l e , drugačne p ro ­j ek te i t d .

N o v i načini g radn je bodo zahte­v a l i drugačno znanje , drugačno izo­brazbo . Sedan je vajeniške šole so vzga ja l e k v a l i f i c i r a n e g a de l avca t r i l e ta , h k r a t i pa za obr t o z i r o m a obr t ­niški način gradnje . N i t r eba posebej

poudar ja t i , da je b i lo t r i l e tno šola­nje drago, h k r a t i pa so t i , nov i k a d r i , i s k a l i z a rad i sezonskega de la v g rad­beništvu stalnejšo zapos l i tev v d r u ­g ih gospodarsk ih panogah. V poroči­lu i n r a z p r a v i so g r a d b i n c i ooudar-j a l i , da je bol je h i t re je i n ceneje vzgajat i k v a l i f i c i r a n e de lavce preko centrov za izobraževanje v podjet j ih , k a k o r v vajeniških šolah. D i r e k t o r S G P P i o n i r iz Novega mesta tovariš Kočevar je poveda l , da so p r i n j i h v zgo j i l i pomočnike preko cent ra za izobraževanje v podjet ju dvana js t ­k r a t h i t re j e i n za 91 odstotkov cene­je kot b i s ta la vzgo ja pomočnika na vajeniški šoli. Seveda so t a k i pomoč­n i k i s p e c i a l i z i r a n i l e za določeno de­lo, k a r pa j i h p r i podje t ju le us ta l i , (se p r a v i , da bo manjša f luktac i ja ) , N i t r eba posebej poudar j a t i , da bo de l a v c em odp r t a pot še za nada l jn j e izobraževanje (za spec i a l i z i r ane de­lavce , t ehn ike , inženirje); seveda jo bodo z m o g l i l e boljši, sposobnejši i n vztrajnejši. Izobraževalne centre naj b i o r gan i z i r a l o vsako gradbeno podjetje, za k v a l i f i c i r a n e de lavce i n t ehn ike neka j g r adben ih podjet i j s k u p a j : za v i soko k v a l i f i c i r a n e de­lavce, višje t ehn ike i n inženirje pa več g r adben ih podjet i j skupa j .

Večina g r a d b e n i h podjet i j i m a v d e l a v s k e m svetu i n u p r a v n e m od ­boru zadovo l j i v odstotek m l a d i h pro i zva ja l cev , v e n d a r so še podjet ja, k j e r je ta odstotek n i zek a l i pa v de­l a v s k e m svetu sp l oh n i m l a d i h . P r e d l a g a l i so t u d i , naj b i m l ade g radb ince v a b i l i n a seje d e l a v s k i h svetov i n u p r a v n i h odborov ko t opa­zovalce , če že n iso v a b l j e n i ko t čla­n i , k e r b i se t ako spozna l i s p rob l e ­m a t i k o podje t ja i n se učili u p r a v l j a t i ter odločati.

U s t a n a v l j a n j e e k o n o m s k i h enot po podje t j ih se je že uve l j a v i l o , saj so de l a vc i z n j i m i ze lo z adovo l j n i . De lo i n plačevanje po e k o n o m s k i h enotah

je šele v začetni fazi (ponekod pa sp loh še niso začeli s t em načinom, praksa pa bo pokaza l a , če bo treba kaj sp remen i t i , p o p r a v i t i a l i i zpust i t i .

D e l o v n i pogoj i so v gradbeništvu pereč p r o b l e m . P r i m e r n e jed i ln ice , garderobne omar ice , t op la i n mrz la voda i n podobno so za indus t r i j ske de lavce povsem n o r m a l n e s t va r i , za naše g radb ince pa so še vedno red­kost. Z o z i r o m na prejšnja leta se je seveda tud i tu m a r s i k a j izboljša­lo, v enda r Še vse p rema lo , d a b i de­l o v n i človek d o b i l , k a r potrebuje. P o n e k o d je s l a b e m u s tan ju k r i v a t u d i inšpekcija de la , k i se vse p rema­lo z a n i m a za de lovne pogoje na gradbiščih. N i t r eba posebej poudar­ja t i , da so p rav s l ab i d e l o v n i pogoji eden g l a v n i h v z r okov f l uk tac i j e v gradbeništvu.

L a n i je b i l zabeležen najvišji od­stotek (17,86%) nesreč p r i d e lu v g radben i s t r ok i . E d e n važnih vzro­kov za tako v i sok odstotek je prav f l uk tuac i j a . De lavec , k i p r i d e s kme­tov, se običajno zapos l i na jpre j v gradbeništvu, po tem pa ob p r v i p r i ­ložnosti prestop i v i ndus t r i j o . Tak . nov de lavec se h i t re j e ponesreči, ker m u je vse novo. Seveda pa so tu še d rug i v z r o k i , ko t : neodgovoren odnos do de la i n va rnos t i , s labo spoznava­nje de lavca z n e v a r n o s t m i p r i de lu . p r ema jhna v l agan ja sredstev v H T Z i t d .

O k r a j n a in občinska vods t va L M S bodo m o r a l a i m e t i v bodoče večji preg led n a d m l a d i n o , k i je zaposle­n a v gradbeništvu i n jo tud i vzga jat i . Poseben p r o b l e m je m l a d i n a i z d r u ­g ih r e p u b l i k , za ka t e ro smo se doslej vse p r ema lo z a n i m a l i . Upoštevati moramo , da so t i m l a d i n c i prepušče­n i s am i sebi , saj so daleč od doma. P r a v zato j i m m o r a m o posve t i t i še več s k r b i . De l o m l a d i n s k i h o rgan i za ­c i j v gradbeništvu j e z a r a d i že n a ­štetih pogojev ( f luktuac i j e , odmak ­

n j en ih delovišč, p r i l i v a iz d r u g i h r epub l ik ) zelo težko, v endar je že ve l i ko podjet i j našlo p r i m e r n e o b l i ­ke de la z m l a d i n o , res pa je, da se nekatera podjet ja pr i tem še danes niso znašla.

K l u b i m l a d i h pro i zva ja l cev so v osta l ih pod je t j ih povsem n o r m a l e n pojav, v gradbeništvu pa so še red­kost. P r a k s a je pokaza la , da p rav iz teh k l u b o v izhaja jo najboljši člani de lavskega s amouprav l j an j a . V k l u ­b i h m l a d i h p ro i z va ja l cev sodeluje jo p r edvsem - m l a d i n c i , k i se zan ima jo za e konomske i n s t rokovne prob leme podjet ja i n p r a v v teh k l u b i h je m l a ­d i n i omogočeno, da se spozna z go­s p o d a r s k i m i in o s t a l im i p r ob l em i podjet ja, naše družbe in sp loh naše dobe.

V poročilu i n r a z p r a v i je b i l o po­udar jeno še, da vedno rad i a n a l i z i ­ramo ekonomske pokazate l je , raz­p r a v l j a m o o mehan i zac i j i , o rgan iza­c i j i de la , u va j an ju n o v i h metod i td . . p r i v s em t e m pa se s p o m n i m o — žal večkrat p r ema l o — na našega de lov­nega človeka. T u d i g r adb incem ni potrebno le de lo i n plača. L j u d j e so pot rebn i r a z v e d r i l a , zato poživimo k u l t u r n o i n športno življenje g rad ­b incev . T u d i s tanovan j sko vprašanje za člane k o l e k t i v o v podjet ja še niso zadovo l j i vo rešila. Da l j e so delegat i p o u d a r i l i , d a naj b i s t o r i l i več še za ceneno p r eh rano de lavcev , i zo ­braževanje zapos l en ih , za bo lne člane k o l e k t i v a i t d .

V r a z p r a v i so m l a d i g r a d b i n c i p a tud i starejši gostje p o u d a r i l i 5e, da bodo ideje o montažnih g radn jah , mehan i z a c i j i , n o v e m u načinu šola­n ja i t d . p r o d i r a l e počasi i n s težavo, k e r vod i j o podje t ja še l jud j e »stare šole«, k i b i se m o r a l i p r i l a ga j a t i no ­v i m o b l i k a m dela . P r a v z a r a d i t eh s t a r i h mišljenj i n metod bo bo rba za novo težka, spe l ja t i pa jo bodo m o r a l i p r a v m l a d i g r adb inc i .

Jože P r i m e

P O Z D R A V V S E M U P R A V L J A V C E M

V NAŠIH D E L O V N I H K O L E K T I V I H !

S V O J E U S L U G E I N P R O I Z V O D N J O

PRIPOROČA

»E L E S« LJUBLJANA

Vsi člani se ne zanimajo za delo Z ROP, pa bi se moralH — Z občnega zbora ZROP Novo mesto, desni breg

O s n o v n a ocena d e l a o r g a n i ­zac i j e Z R O P N o v o mes to -desn i b r eg je : zadovo l j i vo . Pavšalno bj t e m u r e k l i »da b i b i l o v e ­l i k o slabše, p a t u d i v e l i k o bo ­l je « .

Najvažnejši u s p e h l ansko l e t ­nega de l a j e v s ekako r , d a j e odbor u r e d i l k a r t o t e k o članov i n i m a t a k o prvič p o p o l n i se ­z n a m članstva. S k o r o v s e m čanom so r a z d e l i l i i z k a z n i c e

»ASTRA«, veletrgovina, LJUBLJANA, BEŽIGRAD 6

T E L E F O N I : centrala 32-394, d i rektor 33-313, splošni sektor i n rač. 32-394, komerc ia ln i sek­tor 32-470, nabavno prodajni oddelek 30-905

»ASTRA« , specializiramo trgovsko podjetje z usnjem, gumo, plastičnimi masami, čevljarskimi, sed larsk imi i n tapetniškimi potrebščinami ter orodjem, tehničnim tek­st i lom in zaščitnimi sredstv i , vas postreže iz svo j ih so r t i ­

r an ih zalog vedno po najnižjiih konkurenčnih cenah R u d n i k i , tovarne, obratna podjetja, trgovska podjetja, t ransportna podjetja, m l i n ska podjetja, gradbišča i n us ta ­nove, prepričajte se o so l idn i postrežbi i n najnižjih cenah

v ve le trgov in i »ASTRA« Vsa naročila: osebna, p ismena a l i naročila po naših pot­n i k i h izvršujemo sol idno i n hi tro . Prd naročilih tehničnega

mater ia la vam postrežemo tudi s s t rokovn imi nasveti

i n p o b r a l i članarino. O r g a n i z i ­r a l i so s t r e l j an j e z m a l o k a l i -b e r s k o puško, k i se ga je u d e ­ležilo 65 odstot. članov. S t r e l ­s k a e k i p a j e n a občinskem t e k m o v a n j u zased la d r u g o me ­sto, m e d p o s a m e z n i k i p a p r v o . Ra z en naštetega je odbor o r ­g a n i z i r a l več p r e d a v a n j , d r u ­žabno p r i r e d i t e v v G o t n i vas i , p o b i r a l j e naročnino z a G l a s ­n i k i n d rugo . T u d i v b l a g a j n i se j e v z a d n j e m l e t u n a b r a l o k a r p rece j d ena r j a , saj j e se ­d a n j i sa ldo o k o l i 50.000 d i n , čeprav so i m e l i m e d l e t om z a o k o l i 40.000 d i n i z d a t k o v , ome ­n i t i p a m o r a m o , d a ima j o 30.000 d i n še v d o b r e m p r i Občinskem o d b o r u Z R O P — tore j je s t v a r n i sa l do k a r 80.000 d i n . T o j e l e p uspeh, če upoštevamo, d a n i b i l o l a n i v b l a g a j n i n i t i d i n a r j a .

V e n d a r člani n a občnem z b o r u z doseženimi uspeh i n i ­so zadovol jno. K r i t i z i r a l i so, d a je b i l a udeležba n a pre ­d a v a n j i h , s t r e l j a n j u i n s e s t a n ­

k i h n i z k a . V r a z p r a v i so o f i ­c i r j i i n poda f i c i r j i p o u d a r i l i , da se p redavan j , s e s tankov i n d r u g i h p r i r e d i t e v Z R O P p re ­m a l o a l i p a spo lh n e ude l e ­žujejo d i r e k t o r j i pod je t i j , v o ­d i t e l j i r a z n i h o rgan i zac i j , p r e d s t a v n i k i občine i n ok ra j a , se p r a v i p r a v i v iš j ; gospodar­s k i i n družbeno politični funk ­c i ona r j i , k i ima j o običajno t u ­d i najvišje vojaške čine. P r a v višji o f i c i r j i , k i n e hod i jo n a p r ed avan j a , k i n e i z popo ln ju ­je jo svo jega vojaškega znan ja , b i v slučaju po t r ebe zapove­d o v a l i nižjim o f i c i r j e m _ i n podo f i c i r j em , tj p a se l e izo­bražujejo L a h k o t r d i m o , da bodo višj i o f i c i r j i z a r a d i p o ­m a n j k a n j a vojaškega znan j a s l a b i v od i t e l j i i n d a bodo p r a v zato v slučaju vo jne večje žrtve, ko t p a b i b i l o potrebno, o z i r o m a k o l i k o r b i j i h b i l o , če b i višji o f i c i r j i i zpopo ln je -v a l i svo je vojaško znanje .

O f i c i r j i so še p r e d l a g a l i , na j se zaos t r i k o n t r o l a p r i h a j a n j a

n a p r e d a v a n j a i n v s a k o n e u ­pravičeno odsotnost s t rogo k a ­znuje . P o u d a r i l i so t u d i , d a je član Z R O P l a h k o le d i s c i p l i ­n i r a n i n k u l t u r e n r e z e r v n i o f i c i r i n podo f i c i r t e r d a naj posebna k o m i s i j a p r ed laga i z ­ključitev i n o d v z e m čina r a z ­n i m n e d i s c i p l i n i r a n i m i n ne­k u l t u r n i m članom Z R O P . Čla­n i so i z r a z i l i še željo, d a b i se k j e z b i r a l i , v e n d a r o rga ­n i z a c i j a n i m a l a s t n i h pros to ­rov . N e k d o je p r eda l ga l , na j b i se včlanil i v D o m J L A . R a z p r a v a v t e l s m e r i n i po te ­k a l a dal je , v e n d a r bj p r i p o m ­n i l i , d a b i člani Z R O P večkrat o b i s k o v a l i D o m J L A (ali svo j dom), če b i i m e l i v n j e m še strelišče i n m o r d a že n a m a ­gnetofon posneta k r a t k a s t ro ­k o v n a p r edavan ja .

J. P.

Kljub slabemu vremenu... n a gradbiščih Belokranjsko gradbeno pod­

jetje v Črnomlju je že doseglo l e t n i p l a n . S e v eda b i b i l ods to ­t ek zna tno višji, če ne b i de la

Podjetje za zastopanje inozemskih t v rdk H E R M E S «

LJUBLJANA, Titova 25, POB 215 Tele fon: 32691-4, 32954-5 — Te legram: Hermes, L jub l j ana

Predstavništva: Beograd, Dragos lava Jovanovića 5, tel . 30-547; Zagreb, Draškovićeva 35, tel. 37-628; Spl i t , Saveznička obala 3, te l . 31-39; Skopje, P i t u G u l i 32, tel . 26-34

N u d i m o : stroje za obdelava k o v i n in lesa, f inomerdlna orodja in instrumente, pisarniške stroje, druge strojne naprave, brusne mater iale , proizvode črne metalurgi je , kemika l i j e i td . Kons ignac i j ska skladišča v L jub l j an i

Kmetijska zadruga z o. J. Brežice

razp isu je d e l o vno mesto

vlsokokvaUlici ranega avtomehanika

Pogoj: kvalifikacija V K D ln praksa. Prednost imajo kandidati, vešči popravi] kmetijskih strojev. Osebni prejemki po tarifnem pra­vilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanova­nje po dogovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom in opisom strokovne izobrazbe ter prakse dostavite na upravo K Z Brežice.

o v i r a l o s l abo v r eme . D e l a n iso p o t e k a l a v r e d u t u d i zato, k e r podjet je n i ime lo vedno p o p o l n i h načrtov. I zgube, k i so n a s t a l e z a r ad i teh p o m a n j k l j i v o s t i , so oce­n i l i n a približno 24 m i l i j o n o v d i n a r j e v 1

L e t o s j e podjet je svojo g r a d ­beno de javnos t močno razširi­jo M e d t e m k o so v domačem mes tu z g r ad i l i postajo L M i n zdaj preure ja jo v bližini že­lezniške postaje mes tno hišo v hote l , ka te rega i n v e s t i t o r je G o s t i n s k o podjet je , dograjuje­jo tudd železniški posta j i G r a ­dac i n Semič. V g r adn j o teh dveh ob jek tov j e i n v e s t i t o r vloži l 10 m i l i j o n o v d ina r j e v . R a z e n tega i m a B d o k r a j s k o g r adbeno podjet je svoja g r a d ­bišča še n a hrvaški s t r a n i , k j e r g r a d i v bližini Ozđja.

LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE T R Ž I Č

nudi rezan les vseh vrs t In d imenzi j , za­boje in galanteri jske i zde lke

ZDRUŽENA KEMIČNA

INDUSTRIJA

Domžale

PRIPOROČA S V O J E K V A L I T E T N E I Z D E L K E

C O ' S M O S Inozemska zastopstva - LJUBLJANA, Celovška 34

T E L E F O N 23-351

G E N E R A L N I Z A S T O P N I K T O V A R N : A L F A R O M E O , M i l a n o : osebnd avtomobi l i , kamion i , avto­

busi , trolejbusi , lad i j sk i motor j i , agregati. Kons igna­ci jsko skladišče. Serv ice

A N S A L D O F O S S A T I : t raktor j i , buldožerji, engledozerji . Kons ignac i jsko skladišče. Serv ice

B E R T O J A , Pordenone: vse vrste tovarn ih p r iko l i c 8 A L A M I N I , I ldebrando Parno : h l a d i l n i k i za vsa motorna

voz i la . Kons ignac i jsko skladišče N O V A V V E R K E . Z i i r i ch , M i l a n o : bat i i n batni obročki za

vaa motorna vozi la , traktorje. Kons ignac i j sko skladišče S I L A , C lg l i ano : zavorne obloge, obloge za sklopke in

sklopne plošče za vse znamke motorn ih voz i l . K o n s i ­gnaci jsko skladišče

M O D N E , M i l a n o : ležaj i za glavne gredi l n ojnični ležaj 1 In vse znamke motorn ih voz i l

Sporočamo vsem cenjenim odjemalcem in dobavite­l jem ter vsem poslovnim znancem, da sta se t rgov­sk i podjetj i R O G m

USLUŽNOST v Novem mestu združili v novo podjetje pod skupno f i rmo

STANDARD r R G O V S K O P O D J E T J E N A D E B E L O IN N A D R O B N O

NOVO MESTO - GLAVNI TRG ŠT. 3 Telefon 158, žiro rafcnn 606-70-1-470

N O V O P O D J E T J E J E ZAČELO P O S L O V A T I D N E 1. D E C E M B R A I N S E V L J U D N O PRIPOROČA V S E M O D J E M A L C E M IN D O B A V I T E L J E M Z A N A D A L J N J O N A K L O N J E N O S T T E R S O D E L O V A N J E IN H K R A T I Z A G O T A V L J A , D A S E B O T U D I V N A P R E J T R U D I L O C l M D O S L E D N E J E IZVRŠEVATI Z A U P A N E N A L O G E

D E L O V N I K O L E K T I V IN V O L J E N I O R G A N I U P R A V L J A N J A P O D J E T J A

Seminar za žene -gasilke

Z a območje novomeške ga­s i l ske zveze je b i l p r i r e j en v n o v e m b r u z a n i m i v s em ina r za žene, članice g a s i l s k i h d r u ­štev. Dolžost žene gas i l ke n i samo, da sode lu je p r i v s e h g a s i l s k i h a k c i j a h n a te renu, marveč je n j ena na loga p r e d ­vsem, da nenehno poučuje že­ne jn z last ; o t roke o prepreče­v a n j u požarov.

O vsem t em so žene še vse p r e m a l o poučene. Z l a s t i t iste, k i s tanuje jo v n o v i h m o d e r n i h z g r a d b a h , men i jo , d a t a m n i ­k a k o r ne more p r i t i do poža­ra . V e n d a r nastane požar na t o l i k o načinov, d a ga ne p r e ­preči še t a k o m o d e r n o z i d a n a s tavba — le škoda, k i nastane , ie t u občutno večja. Vžigalice v r o k a h o t r oka , p o k v a r j e n a električna s t i k a l a , l i k a l n i k i . k u h a l n i k i In podobno p r e d ­s tav l j a t u d i v m o d e r n e m go­spod in j s t vu zelo v e l i k o požar­no nevarnost . Za to je v t a k e m gospod in j s t vu beseda o gas i l ­s k i p r e v e n t i v i na mes tu . Se večja pa je neva rnos t na po­deželju, k j e r je še prece j po­s lop i j l esen ih i n de lno k r i t i h s s l amo . Z a t o m o r a žena gospo­d in j a , d e k l e i n m a t i ods t r an i t i l a h k o vne t l j i v e predmete , z l a ­st i n a podstrešjih, oko l i d i m ­n i k o v i n d r u g o d ; paz i t ; m o r a , d a ne bo o d l a g a l a še žarečega pepe la v lesene zaboje pod

r a z n i m i pristreški i n da o t roc i ne bodo dob i l i v r o k e vžigalic.

N a j navedemo p r i m e r lz Šentjerneja. V hiši k j e r i m a z a d r u g a t rgov ino , je n a d v o r i ­ščni s t r a n i v e l i k l esen p r i s t r e -šek, od kode r v od i j o lesene s topn ice na podstrešje. M e s e c a sep tembra je b i l o to podstrešje zabasano s hme l j em . P o d s top­nice j e n e k d o n a n o s i l pepe la , v k a t e r e m je b i l a ' še žerjavica. Pos l ed i ca tega je b i l a , d o so začele t l e t i raz t resene s l a m n a ­te i n t r a vna t e b i l k e i n je p r i ­čel ogenj že ob l i z o va t i s t o p n i ­ce. N a srečo j e t o o p a z i l vod ja zadruge i n h i t r o s a m pogas i l ogenjček. K a j b i l a h k o n a s t a ­lo, če b i ogn ja nihče ne o p a z i l i n ga pogas i l ! Pos lop j e s to j i t ako rekoč s r e d i v a s i m e d h i ­šami, v hiši s am i je zadružna t r go v ina . V s e to b i b j l uničil požar.

P o r e f e ra tu R o z i k e K o r e n o -ve, r e f e rentke za žene p r i O b ­činski gas i l sk i zvez i , se j e r a z ­v i l a ze lo živahna r a z p r a v a in je b i l spre je t m a r s i k a k k o r i ­sten nastvet .

Z e n e je n a s e m i n a r j u po ­z d r a v i l t u d ; p r edsedn ik Občin­ske gas i l ske zveze M a r t i n C v e l b a r , n a k o n c u p a je t a jn ik zveze Po l d e C i g l e r g ovo r i l n a ­vzočim o g a s i l s k i a d m i n i s t r a ­c i j i i n zaželel, naj b i p r a v one prevze le p r i društvih tajniške posle.

S e m i n a r je uspe l i n so b i l e vse žene zelo zadovo l jne t e r so i z raz i l e željo, da b i se še večkrat sestale.

Ustanovitev gasilske desetine na Dolžu

Na Dolžu pod Gorjanci je bilo že pred zadnjo vojno dobro de­lujoče gasilsko društvo, k i pa ga je vojna vihra popolnoma razbi­la. Okupator je pobrali brizgamo in orodje ter prepustil prebival­ce Dolža ln okolice usodi prav v času, ko je pod Gorjanci toliko­krat goreflo.. .

Vaščanl U bdU radi kmalu po osvoboditvi ponovno ustanovili gasilsko društvo, vendar ni bilo mogoče, ker ;e primanjkovalo de­narja. Zadnja leta pa se je ta mdsel, M jo je narekovala potre­ba po samoobrambi, širila vedno močneje. Po zadnjem požaru na Dolžu s* J« do kraja razplam­tela.

Nujnost gasilske organizacije na Dolžu so spoznali najprej gasilo, iz Sfcopič, ki ob zadnjem požaru na Dolžu niti niso mogli poma­gati, ker zaradi slabega prevoz­nega sredstva niso mogli dovolj hitro na pomoč. Ce bj tedaj ne bili prisil novomeški gasilci s svojim avtomobilom, bi mogla bita škoda ogromna. Zato so Sto­picam sami začeli misliti na to, da b i se na Dolžu ustanovila vsaj gasilska desetina. T o misel je z vsema afflami podpirali tudi tov. Jože Juršič ln — čeprav tako re­

koč stoodstotni invalid — sam opravil mnogo potov. Potrebo po organizaciji desetine je uvldel tu­di Občinski ljudski odbor Novo mesto. Obljubil je desetini roč­no brlzgalno, ;o prevzel od gasil­skega društva otočec, ker si je to društvo letos nabavilo novo mo­tori«). Pričela so se posvetovanja ln v dogovoru s prebivalci DoJža, gasilci iz StopiČ, občinskim L O Novo mesto in Občinsko gasilsko zvezo je bila gasilska desetina na Dolžu ustanovljena, slovesnost ustanovitve je bila, v nedeljo, 27. novembra, občinski ljudski odbor je podelil novi desetini tudfl več delavskih unlforem, novomeško in stopi S ko gasilsko društvo sta odstopili nesaj cevi, Občinska G z pa je dala skromno denarno pod­poro

Proslave ustanovitve gasilske desetine so se udeležili vsi pre­bivalci DoJža ta s tem pokazali, kako močno so si tega želeli. K o so mladll gasilci z Dolža izvedl i dobro organizirano vajo z ročno brlzgalno, (nastopila so seveda tudi stopiški gasfflci z motorko), so Ml i vaščani lahko prepričanji, da bo poslej požarna nevarnost dokaj manjga. '

O B V E S T I L O kupcem naših šivalnih strojev V zadn j em času j e n eko konkurenčno podjet je ob jav ­l j a l o v številnih časopisih, pa t u d i v Rad i o - odda j ah in z l e t a k i obširna obves t i l a , v k a t e r i h ob h v a l i s v o j i h l a s t n i h p r o i z v odov nava j a neugodne poda tke o šivalnih s t r o j i h n e k a t e r i h d r u g i h z n a m k .

P o s a m e z n i k u p c i so se z a r a d i t a k i h o b j a v v z n e m i r i l i i n se o b r n i l i t u d i n a nas z r a z n i m i z a s k r b l j e n i m i v p r a ­šanji. V n a m e n u , d a se naši k u p c i ne b i po nepo t reb ­nem v z n e m i r j a l ^ j i m da jemo nas l edn ja obves t i l a .

1. V k o p r o d u k c i j i p r o i z v a j a m o l n da j emo v prodajo šivalne s t ro je n a s l e d n j i h z n a m k : N A U M A N N , V E R I T A S , T E X T I M A iz Vzhodne Nemčije, C S E P E L iz Madžarske.

M I R N A - J A X , dos le j v k o p r o d u k c i j i z a vs t r i j sko f i rmo , odsle j v izključno naši l a s t n i p r o i z v odn j i , n a p o d ­l ag i ce lotnega p r e v z e m a p r o i z v a j a l n i h n a p r a v i n tehničnih poda tkov . Naši 6tro j i se i zde lu je jo v tipih za i ndus t r i j s k e na ­mene i n v t i p i h za domačo rabo .

2. Z a vse navedene stro je i m a m o r edno v za log i po­t r ebne nadomestne dele, v p roda jo da j emo stroje p o o p r a v i ves tne p redse rv i sne službe, za n j i h pa zago tav l j amo r edno s e r v i s n o vzdrževanje l n po­p r a v i l a v s e r v i s n i h službah, o r g a n i z i r a n i h v de l a v ­n i c a h v L J U B L J A N I , M A R I B O R U , K O P R U , Z A ­G R E B U , V A R A Ž D I N U , B E O G R A D U i n N O V E M S A D U . Mrežo s e r v i s n i h d e l a v n i c se t r u d i m o še razširiti po d a n i h po t r ebah i n možnostih.

3. O b proda j i naših s t ro j ev vseh n a v e d e n i h z n a m k p re jme kupec tehnična n a v o d i l a i n m u da j emo ga ranc i j sko obvezo z a rea lno dobo 1 l e ta . G a r a n c i j ­ske obveze i z po ln ju j emo najkulantnejše. S e r v i s n o službo o p r a v l j a m o n a pod lag i posebne pogodbe za i nozemske z n a m k e C S E P E L i n V E R I T A S t u d i , če šivalni s t ro j n i b i l p ro i z veden v naši kooperac i j i i n je b i l kup l j en v r edn i t r g o v i n i p r i p o l j ubnem p roda j a l cu v Jugos l a v i j i .

4. Neresnične so t rd i t ve , d a b i b i l i naši naveden i šivalni s t r o j i zastare le tehnične kons t rukc i j e , a l i l e »tretjerazredno b lago* . N j i h o v o k v a l i t e t o na jbo l je dokazu j e dejstvo, d a r e k l a m a c i j e ne dosegajo n i t i enega odsto tka naše p roda jne količine, cena s t ro jev pa j e v s k l a d u s kva l i t e t o , k i s a m a zagotav l ja t r a j -nostno dobo šivalnih s t ro j e v za več deset let i j . V s e imenovane z n a m k e uživajo ug led tud i na svetov­nem tržišču.

5. P r o t i konkurenčnemu podje t ju bomo vložili tožbo z a r a d i ne lo ja lne konkurence , ne lo ja lne r e k l a m e i n očrnjevanja.

»MIRM« - tovarna Šivalnih strojev MIRNA NA DOLENJSKEM — S L O V E N I J A

/

Stran S

E N O L E T N A AKCIJA PIONIRJEV IN M L A D I N E USPEŠNO ZAKLJUČENA

Prvi, drugi in na!boljši med 24 tisoči

V nedel jo , 4. d e c e m b r a , se je z g r n i l o na s lovesnos t ob z a ­ključku a k c i j e v N o v o mes to m n o g o p i o n i r j e v i n m l a d i h z a ­družnikov i z vsega o k r a j a . Udeležil i so se svečane pode ­l i t v e n a g r a d p i o n i r s k i m o d r e ­d o m i n a k t i v o m m l a d i h z a ­družnikov, k i PO v c e l o l e tnem t e k m o v a n j u doseg l i največ točk. O b p o l d e v e t i h dopo ldne je p r i r e d i l p r e d s e d n i k O k r a j ­nega o d b o r a S Z D L N o v o m e -Bto V i k t o r Zupančič s lovesen sp r e j em p r o s v e t n i m d e l a v c e m , k m e t i jisk i m s t r o k o v n i a k o m , najboljšim p i o n i r j e m i n m l a ­d i m zadružnikom. k i so v a k c i j i s ode l ova l i . N a t o p a so ob 10. u r i d v o r a n o D o m a l j u d ­s k e prosve te v N o v e m m e s t u n a p o l n i l i p i o n i r j i i n m l a d i z a ­družniki, k i so s p r i t a j e n i m d i h o m s p r e m l j a l i l ep p r o g r a m na o d r u .

Preveč je b i l o vsega , da b i l a h k o našteli vse po v r s t i . P i o ­n i r j i i z najboljših o d r e d o v 90 n a o d r u p o g u m n o o d g o v a r j a l i n a vprašanja i n p r i p o v e d o v a l i o s v o j e m d e l u . saj j e a k c i j a p o p e s t r i l a šolski p o u k i n ga tesno poveza ja z ž ivl jenjem. Učenci i n učenke novomeških o s em l e tk so gos tom z a p e l i , z a p l e s a l i f o l k l o r n e plese, z a ­i g r a l i n a r a z n a g l a s b i l a , r e c i ­t i r a l i , s k r a t k a : p r i k a z a l i so j i m v r ? t o res u s p e l i h točk.

N a k o n c u p r o g r a m a je p r e d ­s e d n i k ok ra jnega odbo ra a k ­c i j e tovariš Pajnič o b j a v i l r e zu l ta t e , r a z d e l i l d i p l o m e i n se m l a d i n i z a h v a l i l z a uspe l o sode l ovan j e t e r j i čestital k UBpebooi . Z zveznimi nagra­dami so bili za uspehe v tek­movanju nagrajeni pionirji iz osnovnih šol v SENUŠAH pri Krškem in iz DRAGATUŠA v Beli krajini, z republiškimi nagradami pionirji iz osnovne šole v SEVNICI in osnovne šole v ARTIČAH ter aktiv LMS in sekcija mladih za­

družnikov iz Velike Loke. Okrajne nagrade so prejeli pionirji iz šol: Kostanjevica na Krki, Leskovec pri Vidmu Krškem, Globoko pri Breži­cah, Senovo, Metlika, Črno­melj, Mirna, Tržišče, Dvor pri Zbk., Šentjernej, Stopičc, Kal, Podzemelj, Bizeljsko, Zužeml berk in Trebnje ter mladinski

aktivi in sekcije mladih za­družnikov z Bizeljskega, Veli. kega Podlćga, Skopic, Studen­ca, Štefana pri Trebnjem, Do-bove, Čateža, Rake in Kopi-tame v Sevnici.

Svečanosti sta se ko t gosta udeležila p r e d s t a v n i k a r e p u ­bliškega odbo ra akc i j e Jože L e v s t i k i n M i l o j k o V i d m a r , r a z en n j i j u p a so b i l i v d v o r a ­n i p r e d s t a v n i k i O L O i n druž­b e n i h o rgan i zac i j ter številni p r o s v e tn i d e l a v c i i n k m e t i j s k i s t r o k o v n j a k i .

Z nedeljskega slavja ob slovesnem zaključku enoletne akcije pionirjev in mladih zadružnikov: tovariša Lojze Pajnič in Janez Grašič delita predstavnikom pionirskih odredov diplome in darila

SPOMIN ZA VSE ŽIVLJENJE

Z e same priprave za spre­jem pionirjev obeh novome­ških osemletnih šol v mladin­sko organizacijo so obetale, da bodo mladinci doživeli nekaj lepega.

Nismo se zmotili! Lepo okra­šena dvorana je mladim pri­čarala občutek, da bo ta dan zanje posebno doživetje. Pro­gram je bil zelo pester. Mla­dim je bi! všeč nastop pevcev Svobode Dušan Jereb, ki so lepo zapeli nekaj narodnih pesmi. Posebno so presenetili prisotne miladi harmonikarji, ki so skupaj z orkestrom pri­nesli lepo razpoloženje.

Zgodovinski pomen prazni­ka 29. novembra so opisali govorniki, med njimi pred­stavniki Društva prijateljev mladine, šo'skih odborov, vod­stev šol in mladinske organi­zacije. Zastopnik OK LMS je spregovoril o nalogah, ki ča­kajo novo sprejete člane, in iih pozval, naj ne pozabijo, da so nasledniki tistih mladincev, ki so se t> prvih vrstah borili za svobodo domovine. Njiho­vega lika ne smejo n i k o l i po­zabit/

P o svečanem sprejemu .so starejši tovariši priredili mla­dincem zakusko. ObjskaH bodo tudi rojstni kraj maršala Tita. kar bo za vse nedxx>mno lepo doživetje.

Tako bi morali biti organi­zirani vsi sprejemi otrok v mladinsko organizacijo, da bi jim ostal ta dogodek v Sivem spominu vse življenje.

S. DOKL

Se je v Lipju in Gradencu čas ustavil?

Razveseljivo: okrajna stavba vseh družbenih organizaci j

P r e d p r a z n i k o m r e p u b l i k e j e p r edseds t vo O k r a j n e g a o d b o r a Socialistične zveze v N o v e m m e s t u s k l i c a l o posve tovan j e z a s t o p n i k o v v s e h družbenih o r ­gan i zac i j , da b i p r e g l e d a l i svo je d e l o v m i n u l e m l e t u i n načrte za de lo v p r i h o d n j e .

P r e d s e d n i k o k r a j n e g a o d -

Naši novi naročniki Mvjak Marica, gostilna Blanca; RedenSek Jože, Boštanj 28;

Osnovna šola Gaberje. Brusnice; Suštaršič Štefan, Gor. Paka 3, Črnomelj; Jakorclč Jože, Cerkvišče 7, Gradac; Grubar Mar­tin, Sajevee 3, Kostanjevica na K r k i ; Kos Mlnka, Ljubljan­ska c. it. Kostanjevica na K r k i ; Cernlč Jože, ReSeva 16, Kranj ; Pavlislč Jaka, Pošta Ljubljana 2; Ropar Anton, Lončni-karjeva 10. Ljubljana; Setina Alojzij, Cesta na Dobravo 5, Sevnica; Bogovič Ivan, Mali Kamen 17, Senovo: Bradač Albin, Slovenska vas, Sentrupert; Suštarič Anton, V. p. 4540 Tuzla. _ „, ,.

Godec Sonia, Platani N 20, Aversa, Caserta - Italia. Senica Kristina, Ljubljanska c. 15, Celje; Cudovan Milan,

Cadraže 2, Bela cerkev; I skr i Anton, Dol. Ajdovec 16. Dvor pri Žužemberku; Murn Cir i l , Sela 6, Dvor pri 2užemberku; Mlrtič Marija, Gor. Kot 4, Dvor pri Žužemberku; Cunk Anton, Ve-nišče 7. Leskovec: Novak Franci, Trgovinska zbornica LRS, Ljubliana; Rezek Vida, Vidoštči 63. Metlika; Merile Franc, Pa-dersičeva 2n, Novo mesto; Bobič Franc, hotel -G rad Otočec*«, Otočec ob K r k i ; Barblč Alojz, Banovec 8. Podbočje; Colartč Franc, Podbocje; Hribar Franc, Podbočie 43; Kos Franc, Ko ­lodvorska 11, Sevnica: Ribič Polda, Kolodvorska 20. Sevnica; Oreškovič Jožnf, Savska c. 2«, Sevnica: Tomažin Tl lka , STP. Studenec; Per Viktor, Smaleja vas, Šentjernej; Ivanoic Janez, Gor. vas 20, Smarjeta: Straeberger Stanko, Zloganje 12. Skoe-jan; Vovko Marija, Gotna vas 14. Smlhel; Grabnar Alojzij, Cužnja vas 33, Trebelno: Jane Jože, Statenberg 4. Trc-bclno; Pungerčar Cvptko, Trebelno 23: Mrgole Alojz. Telce 19, Trži­šče; Abolnar Franr, Dol. vas. Vel. Loka : Korošec Vinko, Go-liak 17. Vel. Loka : Peterle Primož. Okrog 12. Vel. Loka : Ko ­zinc" Anton, V. p. 1098 E, To lmin : Krošelj Slavko, V. p. 470.V14. Beograd: Kumer Anton, V. p. 7104, Bjelovar; Pungerčar Jože, V. p. 5555/7. Sti/p; Stan car Vinko, V. p. 7424 /d. Aleksinac; Car Darko, Podsmreka 8/lfl. Črnomelj: Mestno podjetje - K l a v ­nica ln mesnica-, Črnomelj: 2K1c Ana, Šentvid 18. Šentvid nad Ljubljano; Lampe Andrej, T r g svobode 28, Trbovlje;

Smole Marjan, Jugoslovanska ambasada. Atene. Grčija; p.regant Olga, Ratingen im Lorchen 10. West Deutsehland: Kos Franc (bei Lerher), Stuttgart. Stamhoim, Kornwestheimer-str. 25. Deutsehland; JKunie" Anton. Herzogsrr. 16, Oberhausen, Deutsehland.

b o r a S Z D L V i k t o r Zupančič j e v u v o d n i h besedah p o u d a r i l , da je m e d o r g a n i z a c i j a m i p r e ­m a l o povezave , z l a s t i p a s Socialistično zvezo . T o n jegovo m i s e l je p o t r d ; l a t u d i r a z p r a ­v a . Večino o r gan i zac i j t a re j o več a l i m a n j i s t i p r o b l e m i : t e ­žava s I radr i , n i p ros t o rov , m a t e r i a l n i h s reds tev p a j e o b ­čutno p r e m a l o .

O b k o n c u posve ta j e b i l o sp r e j e t i h več sk l epov , m e d d r u g i m t u d i s k l e p o u s t a n o ­v i t v i K o m i s i j e za pove zavo de la m e d o r g a n i z a c i j a m i , k i na j b i čimprej zaživela p r i p r e d s e d s t v u S Z D L . — T a bo m o r a l a m o r a l n o p o d p i r a t i de lo vseh o rgan i zac i j n a t e r e n u ,

z l a s t i p a t i s t i h , k i se šele r a ­zv i ja jo .

S k l e n j e n o j e b i l o t u d i , d a naj z a s t o p n i k i o r gan i zac i j i z ­našajo svo je težave n a r a z n i h s e s t a n k i h i n k o n f e r e n c a h v o k v i r u S Z D L , da b i n j i h o v i p r o b l e m i pos t a l i p r o b l e m i vse naše j a v n o s t i . Z v e s e l j em so navzoči sp r e j e l i vest, d a bo v N o v e m m e s t u z r a s l a s t a v b a , v k a t e r i bodo i m e l e svo je p r o ­s tore vse družbene o r g a n i z a ­c i je .

Pričakujemo, da bodo r e ­z u l t a t i tega posve ta k m a l u r o ­d i l i s adove i n da bodo o k r a j n i o d b o r i p o s a m e z n i h o r gan i z a c i j k m a l u n a v e z a t i tesnejše s t i ke , saj j i h p r i n j i h o v e m d e l u d r u ­žijo s k u p n i c i l j i .

S konference SZDL v šmihelu pri Žužemberku

K r a j e v n a kon f e r enca S Z D L v S m i h e l u p r i Žužemberku je p o k a z a l a , da se l j ud j e ž ivo z a n i m a j o za r a z n a vprašanja, na jbo l j p a za n j i h o v obsto j v t e m d e l u S u h e k r a j i n e . R e s n o so o b r a v n a v a l i vprašanje šo­l an ja s vo j i h o t r ok n a osemle t ­n i h šolah. P r e m a j h n o število se j i h šola n a s r e d n j i h šolah. V s e to nas opozar ja , d a bo po ­t r e b n o n a j t i rešitev za v r s t o m l a d i h t a l e n t i r a n i h m l a d i n ­cev, k i j i m bo t r eba d a t i šti­pend i j e i n j i m omogočiti šo­lan j e v s r e d n j i h i n s o r o d n i h šolah.

N e k a t e r i h vprašani s a m i ne bodo m o g l i rešiti; p o t r ebno bo

več pomoči t i s t i h , k i j i m jo l a h k o nud i j o .

P r i s o t n e m u p r e d s e d n i k u o-k ra jnega l j udskega odbo ra tov . N i k u Belopavloviču so zas tav ­l j a l i vprašanja, n a ka t e r e so d o b i l i k o r i s t n e odgovore . R a v ­no t a k o sta n a k o p i c o v p r a ­šanj odgova r j a l a t a j n i k O b L O Žužemberk i n p r e d s e d n i k o b ­činskega odbo ra S Z D L S t a n e Gorinšek.

Taka srečanja med člani SZDL in njihovimi predstav­niki so zelo koristna, saj raz­čistijo marsikatero vprašanje članom Socialistične zveze.

Sd.

V sedemdesetih letih prete­k l e ga stoletja j e deželna vlada bivše Avstroogrske monarhije oripravila načrt za gradnjo že­lezniške nrnge LJubljana — S t i l n a — Žužemberk — Semič — Črnomelj. Suhokranjci so dvignili glave. — Ne maramo železnice! To je hudičev stroj! — so rokli in poslali delegacijo k deželni vladi. Drugod so al od železnice obetali napredek in se zanjo potegovali. Siiho-kranici je niso marali, zato se i i m je izognila in v zadnjem desetletju nretekleera stoletja stekla skozi Trebnje do No­vega mesta.

V začetku tega stoletja je deželna vlada ponujala Suho-kranjčanom vodovod s prostim padom. Načrti in sredstva — vse je bilo* pripravljeno. Trde butice pa so sklenile: »Ne ma­r amo vodovoda, denar naj raz­drle m e d kme t e , da si bodo zgradili »štirne«. — Suhokranj-s k i vodovod so dobili nato Se* micani, ki so bili pametnejši. Suhokranjci pa so živeli še na­prej po načelu: Vsak zase, bog za vse! in tonili v zaostalost. Po hribčkih so rasle cerkvice in cerkve, močno zidana žup-nišča so se bohotila ob njih. T u Suhokranjci niso ne skopa­rili ne pomišljali. . .

Prišla je vojna in z njo re­volucija. Dobršen del obojega se je odvijal prav v Suhi kra­jini. Zrasla je nova, ljudska oblast. Brez ponudb, prere­kanj in razprav se je izpremi-njala tudi Suha krajina. Na­stajala so podjetja. — Deželo, »kjer je hudič se j al kamenje«, so začele po dolgem in počez prepredati električne žice. Stare slamnate strehe so se umaknile novim, opečnatim.

Obisk avstrijskega

župana Te dn i se Je na obisku pri Elek­

trogospodarski skuipnostt Slove­nije m Okrajnem ljudskem od­boru Ljubljana mudi l župan av­strijskega mesta Grae, ing. G u ­stav Scherbaum. v njegovem spremstvu je bil tudi ing. Lorber, zastopnik gradbenega podjetja iz istega mesta.

V soboto sta gosta obiskala Do­lenjske Toplice in tam prespala, v nedeljo, 4. decembra dopoldne okrog 10. ure pa ju Je v Novem mestu v poslopju okrajnega ljudskega odbora sprejel pred­sednik okraja tov. Niko Belopav-lovlč. V živahnem pogovoru, k i je potekal vseskozi v priflatelj-skem tonu, so sodelovali tudi direktor Elektrogospodarske skup­nosti Slovenije inž. Vekoslav Ko ­rošec, direktor podjetja »Novoles« Jože Knez, direktor Elektro Novo mesto Ivan Pirnat in tajnik O L O Milam Baškovič.

Gosta sta se zanimala za proble­me gospodarskega razvoja okraja, predvsem pa sta izmenjavala mnenj« glede rzkorlsčanja od ­padnega materiala v kemični in lesni industriji ter izrazila pri ­pravljenost za bodoče medseboj­no sodelovanje. Navdušena sta bila nad lepotami nase pokraOlne. pozornostjo in gostoljubjem na­ših ljudi ter sta se se posebej pohvalno izrazila o turizmu na Dolenjskem.

Po prijetnem pomenku, ki Je trajal prfbl. 2 url, sta gosta odšla na ogled knjižnice v kartuzijo "•eterje. na novratku pa sta obi. skala tud* Otočec.

—e

Zrasle sd nove šole, mladina odhaja za kruhom v tovarne. Suha krajina se je izpreme-nila. Od 63 vasi je le še 21 heelektrificiranih. Tudi suho-kranjski kmet se je zbudil iz otopelosti, ki ga je uklepala že stoletja. V oddaljenih vaseh se Ob brlivkl pogovarjajo o elektriki, snujejo elektrifikacij-ske odbore, zbirajo prispevke in se zatekajo po pomoč k ob­lastnim organom.

Le v Lipju in Gradencu ni tako. Daljnovod, ki bi privedel elektriko iz Žužemberka do Klope. Sel, Hinj, Vrha. Lopate in Visejca, bi moral najprej do Velikega in Malega Lipja ter Gradenca, Podjetje Elektro Ljubljana-okolica je prispevalo materiala v vrednosti 5 milijo­nov din. Lipčani in Gradenčani so bili prvi na vrsti, da izko-Ijejo jame in prispevajo dro­gove. Zarobili so po starem:

— Oblast naj napelje elek­triko do vasi, naša stvar je po­tegniti žice le do hiš! - Zade­va se vleče že lep čas. Elektro Ljubljana je primaknil še ne­kaj za drogove, občina je izda­

la izredna sečna dovoljenja za­nje, Lipčani i i Gradenčani pa so ostali trmasti in zaslepljeni. Niso pomislili na vasi za seboj, k težko, težko čakajo.

Upokojenec v občini Sevnica je prispeval za daljnovod 100 tisoč, nekateri kmetje v občini Brež'ce tudi po 350 tisoč. Sa­mo da bi prišla žica do vasi, rlo hiš bomo nato že nekako, modrujejo kmetje drugod in zbirajo prispevke, darujejo drogove, kopljejo jame ter so­delujejo na vso moč. V Lipju in Gradencu pa je, kakor da se je ustavil čas. Do vasi mora pripeljati eelktriko oblast, pra­vijo tam in čakajo križemrok. Kdo le je ta oblast? A l i nismo to mi državljani, vsa družba? Kaj I e bi dejali Lipčani in Gradenčani, če bi »oblast« t i ­stih 5 milijonov, ki zaradi nj i ­hove malomarnosti leže neiz­koriščeni, ponudila drugam, prebivalcem, ki ne bi razprav­ljali, koliko oblast in koliko mi, ampak krepko poprijeti, da bi čimprej zasvetila luč! To se lahko primeri, saj Lip je in Gradenc za družbo ne pomeni­jo veliko. Morda bi nato Lipča­ni in Gradenčani ob brlivki le pričeli razmišljati, kaj je to oblast in kaj napredek?

Z A B E L E Ž E N O

»Joj, kam to pride, kam to g r e . . . ? «

Odkar ima Dolenjska avtomobilsko cesto, opa­žamo, da so jo vprav preplavili razni »zabav­ni« ansambli, ki serijsko prirejajo koncerte po »našem podeželju*- in to po pol ducata na dan. Na sporedu imajo naj­več tako imenovanih

»ljudskih priredb«, ki jim je pesnik Rob že pred vojno dal v svoji travestiji »Deseti brat« tako ime­nitno oznako, da je ni mogoče pozabiti. Rekel jim je namreč »ljudske ponesnažene«.

Iz številnih krajev našega okraja dobivamo stalne pritožbe, da je pritisk teh »ansamblov« takšen, da se jih kratko in malo ni mogoče ubraniti. Koncerte napovedujejo tako, da enostavno pošljejo plakate, vstopnice in ostali propagandni material, ne priložijo pa svojega naslova, da bi jim človek vsaj odgovoril lahko. Plakati so vabljivo napisani in nudijo same »vesele«, »poskočne«, »za vsakega nekaj«, »za staro in mlado«, skratka: »za visoke, nizke, stare, mlade« itd.

Bistvo teh prireditev pa je lahek zaslužek, izkori­ščanje in podobno, predvsem pa vse drugo poprej kot kvaliteten umetniški večer, ki bi našemu podeželju v resnici nekaj nudil, ljudi kulturno dvigal in ple­menitu ter obenem plemenitu tudi njih estetski čut.

In zakaj vse to? Zakaj iz ljudi stiskati še tiste uboge dinarje, ki jih lahko dajo za kulturno raz­vedrilo? Zakaj imajo naše ljudi za tako lahkoverne in naivne? Mnogi so sicer že spoznali, za ka) ore. C e i o med preprostimi ljudmi smo slišali, da takim in po­dobnim »koncertantom« pravijo »drajdudelni!«, da se ti preprosti ljudje sprašujejo, če nas morda ti »pri­reditelji« nimajo za zamorce. Dolenjsko pa za zamor­sko deželo, za katero je bilo nekoč vse dobro. Vse to priča, da je med našim prebivalstvom vendar precej zdravja in da znajo ta pojav pravilno presojati. Če dodamo še to, da so ti »umetniki« v zadnjih dveh letih na ta način »zaslužili« na Dolenjskem že več milijonov dinarjev, da je en sam ansambel odnesel samo v dveh dneh blizu pol milijona, se moramo zgroziti že samo ob teh dejstvih, kaj šele, če po­mislimo na kulturno škodo, ki jo prizadevajo s svo­jimi neslanimi dovtipi. Seveda to ne velja povsem za vse ansamble. Nekateri izkazujejo lepo raven, se tudi trudijo, kar pa jim spričo opisanega diletantizma jemlje ugled, ki ga zaslužijo.

Zato je poslednji čas, da Svet za kulturo OLO na­redi red na vsem področju svojega okraja in tem »pri­rediteljem« enkrat za vselej pove, da je konec zlate jame na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Po-savju, kjer je doslej v glavnem brez krivde naših ljudi tako čudovito cvetel semenj slabega okusa in zbanali-zirane komercialnosti.

PRED LETOŠNJIM 22. D E C E M B R O M — DNEVOM J L A

H l a d n e f e b r u a r s k e d n i l e t a 1945 je b r i ­gada preživljala v S u h i k r a j i n i . T o j e b i i a nekakšna n a g r a d a za težke i n uspešne b o r ­be v S u h i k r a j i n i i n z a h o d n i h o b r o n k i h Kočevskega Roga . T i s t i h n e k a j d n i , k i s m o j i h d o b i l i z a o d m o r , j e štab b r i g a d e r a z ­mišljal o n o v i h a k c i j a h . V b a t a l j o n i h so p r i r e j a l i politične i n vojaške ure , k u l t u r ­n i k i so p r i p r a v l j a l i r a z n e p r o g r a m e za m i ­t inge i t d . V s e to p a j e t r a j a l o z e l o m a l o časa. N e k e g a d n e se m i j e j a v i l k u r i r iz štaba X V . d i v i z i j e s p i s m o m z a naš štab. T a k o j so se m i člani štaba n a s m e j a l i i n v šali d e j a l i : »Tovar iš k o m a n d a n t , a l i j e ko­nec naših počitnic?* 1 P o t r d i l s em . P i s m o s e m o d d a l tovarišu S t e p k u , k i j e b i l naš p o l i t k o m i s a r , i n m u r e k e l : » N a ! P r e b e r i ! * T a k u r i r n a m je p r i n e s e l z e l o čudno no­v ico . V p i s m u s m o b i l i obveščeni, d a se ne b o m o več zadrževali v ses tavu d i v i z i j e , d * se na j tako j p r i p r a v i m o z a d o l g i n n a ­poren pohod . P u s t i t i j e b i l o t r eba vso k o -tnoro, težke m i t r a l j e z e i n m inome ta l c e , k a k o r t u d i vse b o l n e i n izčrpane tovariše. P r a v t a k o smo m a r a l i p u s t i t i k on j e . T a k o j smo začeli s p r i p r a v a m i . S l e d i l je r a z p o ­r e d i n zadolžitev Člamov štaba z r a z n i m i n a l o g a m i . Najteže je b i l o s tovariši, k i so b i l i izčrpani i n nesposobn i za daljše po ­hode. V e d e l i smo , d a nihče noče b i t i s l a b a l i nesposoben za borbo . T o so v s i s m a ­t r a l i z a poniževalno; t a k e tovariše so v šali z a s m e h o v a l i , češ d a n iso za d r u g o k o t za »13. batal jon«.

S p r i p r a v a m i s m o h i t e l i , k e r s m o v sak čas pričakovali načelnika štaba d i v i z i j e . In res. V p r v i h p o p o l d a n s k i h u r a h s ta prišla tovariša D r a g a n i n J a n i ( P r v i je kasne j e pade l na Kočevskem Rogu , b i l je načelnik štaba X V . d i v i z i j o ) . P r i n e s l a s ta na log . T o ­variš D r a g a n j e začel r a z l a ga t i naš po l o ­žaj i n j e m e d d r u g i m p o v e d a l :

»Tovar iš i ! V o j n a se približuje k o n c u . Ope rac i j e n a v z h o d u k a k o r tud i n a zahodu se z a na.s dob ro odv i ja jo . Se ma l o in z l o m »vel ikega r a j h a * bo tu . Za t o fa.šistično-nacistična svo ja t v z a d n j i h z d i h l j a j i h r a z ­g r a j a Naša s l o v e n s k a z e m l j a pos ta ja ne­posredno za led je f ronte . Eno t e n a r o d n o ­

osvobod i lne vo j ske se približujejo s l o v e n ­s k i m m e j a m . Vprašanje časa je, kda j se b o m o združili v enotno f r on to ter dokonč­no p r e g n a l i i n uničili o k u p a t o r s k o svo ja t . N e o b h o d n o p o t r e b n o je , d a obdržimo svo ­bodno ozeml j e . Obdržati ga m o r a m o z a r a d i bo ln i c , b a z i n letal išča k i ga i m a m o v B e l i k r a j i n i . X I V . d i v i z i j a jo n u j n o p o ­t r ebna n a D o l e n j s k e m . Obdržati m o r a m o svobodno ozeml j e . N a Štajerskem so se naše enote t o l i k o o k r e p i l e , da bodo l a h k o

izvrševale svo j e na loge . D i v i z i j a p a ko t v e l i k a o p e r a t i v n a enota v takšnih pogo j ih težko izvršuje naloge . P r a v za to j e o d l o k G l a v n e g a štaba S loven i j e , d a naša eno ta p r i d e n a Do l en j sko . B r i g a d a i m a na logo , d a izvrši marš i z sedan jega položaja čez K r k o , cesto i n progo L j u b l j a n a — N o v o m e ­sto ter čez bivšo nemško-ital i jamko me jo i n na to da l j e do Save , k j e r bo z desnega brega Ščitila e n o t a m X I V . d i v i z i j e p r ehod čez roko . N a položajih o k o l i Kr iža se n a ­ha ja D o l e n j s k i od r ed , k i bo t u d i vključen v našo a k c i j o . *

M e d t e m k o j e načelnik štaba d i v i z i j e po jasn j eva l položaj i n nalogo, s m izvršili še zadn je p r i p r a v e . P o krajšem času so b i l i p o k l i c a n i v štab b r i gade k o m a n d a n t i i n k o m i s a r j i ba ta l j onov , da p r e jme j o n a ­loge. P o i z d a n i zapoved i s m o se pod robno p o g o v o r i l i o t e m in o n e m , k a r je b i l o važ­no za to težko in odgovo rno nalogo . D o ­ločen j e b i l t ud i čas pohoda , s m e r i n d o l ­žina p r v e g a d e l a marša i n d r u g e pod rob ­nost i . P r e d m r a k o m so k u h a r j i r a z d e l i l i večerjo in suho h r a n o za pohod . Z a suho h r a n o smo dob i l i košček govejega mesa Po r a z d e l i t v i večerje in »popotnice*, je i z vas i L i p j e v S u h i k r a j i n i odšla do l ga k o ­l ona borcev . Naša k o l o n a se j - p o m i k a l a skoz i v a s i B r e z o v i d o l i n A m b r u s , V Z a -

g radcu s m o prešli K r k o . P o h o d d o K r k e je b i l l a h e k , saj s m o šele d o d o b r a segre l i podp la te i n h o d i l i še p o d n e v i , i n k a r je b i l o najvažnejše: ta d e l po t i j e b i l p o d s t a l n i m n a d z o r s t v o m naših enot .

N a d r u g i s t r a n i r e k e j e b i l p o p o l n o m a drugačen položaj. O d Z a g r a d c a s m o k r e ­n i l i s k o z i v a s i O r a l k a , B a b n a gora , S t e h a -n j a v a s t e r p r i M e d v e d j e k u p r e s e k a l i g lav ­no cesto L j u b l j a n a — N o v o mesto, n a k a r s m o m o r a l i še p r e k o p roge p r i Sen t -

l o v r e n c u . O d tod smo n a d a l j e v a l i pohod p r o t i P r i r n s k o v e m u i n ob z o r i prišli n a Po l j ane . N e k a j s to m e t r o v p r e d vas j o se j e k o l o n a r a z v i l a v s t r e l c e i n v h i p u o b k o ­l i l a vas . H o t e l i s m o zvede t i , če so belčki

PiSe podpolkovnik V I D J E R I Č

d o m a T o d a naša a k c i j a je o s t a l a b r e z uspeha . Nič zato. K e r se j e že d a n i l o , smo so odločili, d a b o m o o s t a l i v v a s i . Zene, otroc i i n starčki so nas začudeno g l eda l i . N i s o s i m o g l i m i s l i t i , ka j i n k d o s m o p r a v ­zaprav . N a naših k a p a h so v i d c v rdeče pe­t e r o k r a k e zvezde, toda n ; s o mog l i ve r j e t i , da s m o p a r t i z a n i . B e l o g a r d i s t i so se n a m ­reč že ce la d v a meseca b a h a l i i n za t r j e ­v a l i , da so nas r a z b i l i i n do dobrega u n i ­čili i n d a nas je s a m o še n e k a i v Kočev­s k e m R o g u . G o v o r i l i so. da bo t u d i ta ostanek p a r t i z a n o v k m a l u p o m r l od g ladu a l i p a se n j i m — b e l o g a r d i s t o m p r e d a l .

V najkrajšem času je b i l o s tor jeno vse. k a r je po t r ebno s t o r i t i v vojaških. eno i ; ih za varnos t . Pos tav l j ene so b i l e straže, po­s la l i s m o p a t r u l j e i n n a p r a v i l i zasede. K u ­h a r j i i n in t endan t j e so s t op i l i v akc i j o . N i i h o v a na l oga je b i l a d o k a j težka, k e r

s m o b i l i b r e z k o m o r e i n hrane . Naši i n ­tendant je so se t u d i i z teh težav i z m o t a l i . H r a n o so d o b i l i v vas i , k u h a l i p a so v kmečkih s v i n j s k i h k o t l i h . B o r c i so poči­v a l i i n se ves d a n še k a r d o b r o i n r edno h r a n i l i . V štabu b r i g a d e s m o z b i r a l i po­da tke o sovražniku. Naša r a d i j s k a posta ja je sporočala n a d r e j e n e m u p o v e l j s t v u : " P r v i d e l pohoda s m o izvršili b r e z bo rb? . Položaj j e n o r m a l e n . Ima te n o v a n a v o ­di la?«

D a n j e b i l oblačen i n meg l en . V po­p o l d a n s k i h u r a h smo sporočili pove l ju jo ­čemu oseb ju , d a bomo zvečer nada l j e va t i pohod. O k o l i četrte ure popo ldne so se z a ­sede i n p a t r u l j e spopad l e z manjšimi s o ­vražnimi o d d e l k i v o k o l i c i T e m e n i c e i n G a b r a . Spe t j e naša r a d i j s k a pos ta ja spo ­ročala: » Naše zasede i n p a t r u l j e so se spopad l e s sovražnikom v o k o l i c i T e m e n i c e i n V e l i k e g a G a b r a . Os t a l o n o r m a l n o . * — P o krajšem času s m o d o b i l i ~dgovor : »Na ­da l ju j t e p o h o d ! 7.-. v a m i pošliemo G u b -č~vo b r i gado . P r i p e l j a l a v a m bo ' u u n i c i j o i n sp r e j e l a vaše ran jence . * Na to s m o po ­s l a l i k u r i r j a za zvezo z D o l e n j s k i m o d ­r edom.

K o so j e zmračilo, s m o n a d a l j e v a l i po­hod p r e k o bivše nemško-italijanske meje ter j o p r i vas i Rebe r prekoračili i n se spus t i l i v d o l i n o Reke do Pus tovega m l i ­na . O d tod »m* se napo t i l i v JaK1***k» laze in Do l g i rt , k j e r smo se odločili za počitek. N a teh položajih j e b i l o že d o k a i vroče, čeravno j e b i l o po t l eh še neka j snega. K a k o r običajno s m o se tud i t okra t z a v a r o v a l i i n p o s t a v i l i straže. Ze tako j po našem p r i h o d u so nas politični d e l a v c i na terenu obvestili da je sovražnik d o b i l ok rep i t e v . Povečali s m o straže, Se posebno v s m e r i p r o t i P r e s k i . M e d tem Časom »mo

v z g odn j i h j u t r a n j i h u r a h zaslišali s t r e l j a ­nje v vas i , k i s m o j o z apus t i l i prejšnji večer. T a k o j s m o s p o z n r l i , d a j e b i l o s t re ­l j an je n a m e n j e n o n a m . P o t e m s m o z vede l i , da so se spop r i j e l i z gubčevci. Gubčeva b r i g a d a se j e z n j i m i s p o p a d l a i n j i h n a -žgala.

Čez neka j u r s m o d o b i l i sporočilo, d a je i z P r e s k e p r o t i D o l g e m u r t u n a po t i k o l o n a N e m c e v . T o je b i l z n a k . d a se b o m o spopad l i . O k o l i enajste ure se ju že z a s l i ­šalo r eg l j an j e s t r o jn i c . P o krajši h u d i b o r b i s m o N e m c e pogna l i v beg naza j p ro t i P r e s k i . V tej b o r b i n a m j e p a d e l v r oke p r v i p l e n : b r z o s t r e l k a in d v e puški. I m e l i s m o enega m r t v e g a i n t r i laže r a ­njene tovariše. H r a n o so n a m t a d a n u s p e l i s k u h a t i s a m o e n k r a t . V m r a k u s m o n a d a ­l j e v a l i pohod . T o noč, sedaj že t r e t j o po v r s t i , s m o se p r e m i k a l i s ko z i vas i Al ič, Šentjur, Sušnje do K l e n o v i k a . T u s m o se r a z p o r e d i l i z a počitek. V a s j e b i l a b r e z vaščanov, k e r so j i h N e m c i ods e l i l i že v jeseni 1941. l e t a . O k o l i ' je b i l o več sovraž­n i h pos t o j ank : Šentjur p o d K u m o m , z d ruge s t r a n i Zagor j e t e r P r e s k a i n Polš-n i k . T e pos to janke so nas p r i s i l i l e , d a se je sko ra j v s a b r i g a d a r a z p o r e d i l a n a p o ­ložaje. K a k o r d a s m o vede l i , d a b o prišlo do s p o p a d a ! Z e o k o l i s edme u r e se je naš t re t j i b a t a l j o n spopade l z nemškim peho t ­n i m o d d e l k o m , k i je štel o k o l i 60 v o j akov . Iz n j i hovega približevanja je b i l o v i d e l i , da ne vedo. i n s.mo tu . Z a r o p o t a l o le z obeh s t r an i . B o r b a je b i l a k r e p k a . N e k a j sovražnikovih v o j akov je ubežalo, n eka j laže r a n j e n i h pa so o d v l e k l i s seboj . Z a j e ' i smo tud i živega v o j a k a . T o je b i l p r v i »Fr i c « , ujet na t em pohodu . D o m a j e b i l n e k i e i z oko l i c e M i i n e h n a . S p o m i n j a m se zasliševania. na k a t e r e m se je ze lo ošabno obnašal. N a vprašanje, zaka j se bo r i j o , k o v e n d a r v id i j o , d a so i z g u b i l i vo jno , je ze lo samozaves tno i n p r e d r z n o o d g o v o r i l : » O t em na j m i s l i v e l i k i F i i h r e r . jaz s a m o z a ­vestno i z p o l n j u j e m svo jo državljansko dolžnost.*

(Nadaljevanje sledi)

Trinajstdnevni pohod XII. brigade

K U L T U R A IN P R O S V E T A

Svobode in prosvetna društva v našen družbenem življenju

Poročali smo že, da je naris Jože Bogovič na

:adnji skupščini Svobod in prosvetnih društev našega okraja v Dolenj­skih Toplicah govoril o vlogi in mestu Svobod ln prosvetnih društev v na­šem družbenem življe­n ju . Objavljamo glavne misli iz zanimivega refe­rata, ki je zelo kritično osvetlil številne proble­me s področja kulturno-prosvetnega dela v okra­ju.

K a j i n k a k o d e l a 95 Svobod l n p r o s v e tn ih društev v o k r a ­ju? K a k o razv i j a j o i n u t r ju j e ­j o k u l t u r n o i n p rosve tno de­javnost , t ako zelo po t rebno (in t ako zelo pomembno ! ) za vse naše de lovne l j u d i ?

N a to osnovno vprašanje od ­govar ja tovariš Bogovič n a j ­p r e j : po z a d n j i h p o d a t k i h je v društvih 6008 oseb različnih p o k l i c e v i n različne starost i . R a z e n teh je včlanjenih v d r u ­štvih še 422 p ion i r j e v , t ako da znaša s k u p n o število vseh čla­nov društev 6430 — k a r p red ­s tav l j a približno 3 odstotke vsega p r e b i v a l s t v a v o k r a j u ( a l i : v sak 27 p reb i va l e c je član prosv . društev). P o občinah je podoba t aka l e :

Brežice: v 13 društvih 771 Članov (a l i 59 članov povpreč­no v enem drutšvu); Črnomelj: 22 društev s 1074 člani (pov­prečje: 48); M e t l i k a : 6 društev s 380 člani (63); Novo mesto: 22 društev s 1389 člani (63); Senovo: 4 društva s 360 člani (90 članov); Sevnica: 10 d r u -

Zahvala Celjanom P r v e d n i d e c embra je gosto­

v a l o v Črnomlju S l o v ensko l j u d s k o gledališče iz C e l j a . Z zares umetniško s i lo je z a i g r a ­l o pre t res l j i vo S y l v a n u s o v o d r a m o K o r c z a k in o t roc i ter želo nede l j i vo p r i znan j e v seh g l eda lcev . Hvaležni smo C e ­l j a n o m za ob i sk i n za n j ihovo umetnost . V e m o , d a j i h je napo rno gostovanje po našem o k r a j u precej u t r u d i l o , pa so se v enda r l e p o t r u d i l i i n z a ­i g r a l i t ako močno, d a je v vseh s r c i h h k r a t i z a v p i l o : N i ­k o l i več fašizma! — S t a k i m i gos tovan j i naj b i o k r a j n i svet za k u l t u r o še pomaga l našim o d r o m ; gostovanje ce l j skega gledališča je b i l o v e l i k o doži­vet je .

Prejšnji teden so gostova l i v mes tu t u d i »Zadovoljni Kranjc i « i n posk rbe l i za z d r a ­v o zabavo.

J . K .

štev š 732 člani (73); Trebnje: 7 društev s 389 člani (56); V i ­dem-Krško: 751 članov v 7 društvih (93), in Žužemberk: v 3 društvih je 162 članov (54 povprečno v enem).

P o d a t k i povedo, da so B r e ­žice, Črnomelj, T r ebn j e i n Žu­žemberk pod o k r a j n i m pov ­prečjem števila vključenih čla­nov v eno društvo. P r a v v teh občinah bo pot rebna večja s k r b z a vključevanje n o v i h članov v Svobode in prosvet ­n a društva. O d zadnje ok ra jne skupščine S v o b o d i n P D ?<> ie

V in j e ta iz Kreljeve biblije

Otroške

štev'lo p rosve tn ih društev v o k r a j u povečalo za 9 oz. za 1558 članov (24 odst. skupnega števila). Deset S vobod v o k r a j u vključuje 1572 članov a l i pov ­prečno po 152 oseb na eno d r u ­štvo, med t em pa i m a k a r 85 p rosve tn ih društev le 4436 čla­nov a l i koma j po 52 članov n a eno društvo. V občini Seno ­vo je n . p r . v S v o b o d a h pov ­prečno 146 članov, v društvih pa le po 32; v sevniški občini je v S v o b o d a h povprečno 207 članov, v društvih koma j 38 in pod. Še bol j značilno za ne­sorazmer ja v številu članov je stanje v občini Videm-Krško: Svoboda na V i d m u i m a 373 članov, v 7 prosv. društvih v občini p a je koma j 378 članov.

N U J N A P O T R E B A : RAZŠIRITEV

ČLANSKIH V R S T ! Čeprav ima jo p rosve tna d r u ­

štva m a r s i k j e težje pogoje za delo i n obstoj kot Svobode, je p r e d p r v i m i ko t d r u g i m i n u j n a z ah t e va : razširiti de jav ­nost, v z b u d i t i m e d širokim k r o g o m p r e b i v a l s t v a zanimanje za de lo društev! D a se društva mars i k j e n iso o k r e p i l a , bo t re ­b a i s k a t i v z r o k e tud i v de j ­s t vu , d a vods t va niso i z k o r i ­s t i l a n o v i h p r i j emov , t a k i h o b ­l i k d e l a s sodobno vseb ino , k i

Literarno-glasbeni večer v Novem mestu

Dne 17. novembra 1960 Je bil v Novem mestu literarno-glasbeni večer, ki so ga priredili celjski, jeseniški in novomeški srednješol­ci. Precejšnjemu številu poslušal­cev so se s svojimi deli predsta­vili nekateri mladi pesniki in pi ­satelji, k i Jih poznamo iz mladin­ske revije Mlada pota in iz drugih šolskih listov. Večer ni bil poseb­no na višini, čeprav so se nanj dolgo pripravljali. Vseeno lahko ugotovimo, da pomeni tako sreča­nje iz treh oddaljenejših sloven­skih mest korak k zbliževanju ln medsebojnemu spoznavanju mladi­ne.

Posebno navdusU ni nihče, če Izvzamemo izvajalce glasbenih točk. Nekateri nastopajoči so brali tudi že objavljena dela, zato se Je zanimanje za samo stvaritev raz­vodenelo ln Je poslušalce bolj pri ­tegnil avtor. Se najbolj so ostale v spominu nekatere pesmi mladega celjskega poeta V. Korarja, k i ga poznamo po |>esmlh iz zbirke »Dva« , k i sta jo v ciklostilu iz­dala skupaj z E . FTicem. Kljub avtorjevi mladosti so bili njegovi

verzi najboljši. Njegov sopotnik E. Fric Je bil kvalitetno sicer šib­kejši, je pa požel precej pri ­znanja z recitacijo. Med Jeseniški­mi predstavniki je ml najboljši V. Brun, vendar njegove pesmi niso dodelane. Od prozaistov bi omenili A. Auerspergerjevo, katere sestavek je govoril v stiku s pred­mestnim življenjem. Ostali niso kdove kaj pokazali. Lahko bi pri-pomnUi. da uprizoritev ni bila do­volj pripravljena. Tudi zvok se Je izgubljal v prazno in poslušalci za­daj so največkrat besede ugibali. To Je bila ena osnovnih pomanj­kljivosti, da večer ni bolje uspel. Tudi napovedovalka Je momljala bolj zase kot za dvorano.

Tistim, k i literarni del ni ugajal, s o ustvarili malo razpoloženja glas­beni vložki. - Glasbena stran Je bila nedvomno najboljša.

Opazili smo, da se tudi novome­ška mladina kdaj pa kdaj predra­mi in pride na prireditev. To Je vredno pohvale. Upamo, da bo po­dobne prireditve se obiskovala.

L Z,

je po poda tk ih najmočnejš'h društev privlačna povsod tud i za kmečkega človeka. Seveda bi b i l o napačno ocenjevat i d r u ­štvo samo po številu članov (med n j i m i je l a h k o precej pa ­s i v n i h , n e d e l a v n i h i n zgol j . podporn ih ' Članov, k i se p r a v malo , če ne celo nič ne r a z l i ­ku j e j o od nečlanov!). D a pa so naša društva močna, je po­m e m b n o tud i zato, k e r je od­nos o r gan i z i r ane vseb ine do prog ramskega d e l a mnogo b o l j ­ši, saj vs i t i člani k u l t u r n i h d o b r i n ne spre jemajo pas ivno , temveč se v v e l i k i m e r i tud i a k t i v n o izživljajo n a r a z n i h področjih društvene de javno­s t i .

Točna je zato ugotov i tev : manjših oz. m a l i h društev ne omejuje jo t e r i t o r i a lne o v i r e (ni premalo l j ud i ! ) ; o v i r a j i h p r e d ­vsem skopa v s e b i n a de la , saj se z 20 člani res ne d a mnogo na r ed i t i . P r o b l e m je važen z a -našlo i zhod v širokem sodelo­v a n j u z množico, k a r bo spet to, k e r bo p reneka te ro društvo v p l i v a l o na pestrejše, a k t u a l -nejše o b l i k e de la . M e d t e m ko i m a v o k r a j u 19 Svobod i n p ro ­sve tn ih društev nad 100 članov, i m a m o tud i najmanjši društvi:-P D H m e l j n i k (občina N o v o mesto) z H člani i n P D S ta ra L i p a (občina Črnomelj) s 14 člani.

Ze na z adn j em p l e n u m u S v o ­bod i n P D v o k r a j u je b i l a m e d d r u g i m podčrtana t u d i m i s e l , d a vprašanja članstva ni mogoče reševati s f o r m a l ­n i m vp i s o van j em , temveč p r e d ­v s em s p r i l ago j eno de javnost ­jo : društva naj de la jo tako . d a bodo l jud j e želeli b i t i člani S v o b o d i n P D ! M n o g a v o d s t v a

vse p r e m a l o m i s l i j o n a ' a k i ne člane v s vo j i h v r s ' a h . Ra< poudar j amo d i s c i p l i no in to" nost, na va jah in s ? s ; a n k i h e le resno pogovar jamo in del ; mo. M n o g i l jud j e pr ihaja jo de la v t o v a r n a h a l i s pol ja • spet k de lu v društvu. M a l o kda j . vse p re r edkokra t , p a da mo t em našim požrtvovalnim nesebičnim članom kakšno s k r o m n o p r i znan j e . K a k o redk ' so družabni večeri, i z le t i , ne­p r i s i l j ena srečanja v skromrn zabav i i n o d d i h u ! K a k o ma le je vse to v p r i m e r j a v i z vsem-mogočimi honora r j i in včasih p rav n e r a z u m l j i v i m zaprav l j a n j em d e n a r j a ! M a r se ne zgodi , d a v dobro igro a l i pevski na ­stop vloži t ak ko l ek t i v k a r po več tisoč u r prostovo l jnega, t r ­dega, napornega de la — pa ne na jdemo po preds tav i zanj n i t i ene same uboge pohva lne be­sede? Ne, to n i tako r edko — to je že k a r običaj, češ: - a h a , spet bodo — a l i p a : so — i g r a ­l i - . . .

N e tako, vse drugače je t re­b a g l edat i na de lo naših a m a ­ter jev ! Nihče i zmed amater j ev ne zahteva , d a b i m u plačevali us luge oz. delo, v ka t e r em se s a m izživlja. Res, amater j i s a ­m i često poudar ja jo : ne po­t rebu jemo s lavospevov, toda de lo je t r eba o rgan i z i ra t i t a ­ko, da tega ne bo nihče obču­t i l ko t golo dolžnost i n breme, temveč d a bo h k r a t i z zavest­n i m izvrševanjem nalog de le­žen t u d i r a z v e d r i l a , n a m v s em tako zelo potrebne sprost i tve po p o k l i c n e m d e l u ! L e ob t a ­k i h pogoj ih l a h k o pričakuje­mo, da bodo prišli v naše v r ­ste nov i , m l a d i l judje.

(Nada l j evan je sledi)

(lesorez, 1960)

O R K E S T i R S L O V E N S K E F I L H A R M O N I J E N A P R O S L A V I V V1DMU-KRŠKEM

Občinski odbor SZDL je pri proslavi praznika republike pritegnil k sodelovanju orke­ster Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada in soliste: violinista Dejana Bravničarja, prvaka ljubljan­ske opere Mira Brajnika ter operno pevko Nado Vidmarje-vo. Slavnostni govor je imel predsednik občine Stane Nun-čič.

Gostje iz Ljubljane so isti dan sodelovali kar na dveh proslavah. Dvorana »Svobode« je bila obakrat povsem napol­njena. S kvalitetnim izvaja­njem so nastopajoči navdušili

V Novem mestu so ustanov i l i podružnico

S l a v i s t i č n e g a d r u š t v a V soboto, 19. n o v e m b r a , j e

b i l v z b o r n i c i novomeške g i m ­naz i j e u s t a n o v n i občni zbor podružnice Slavističnega d r u ­štva. Udeležil se ga j e t u d i o d ­pos lanec osrednjega odbo ra Iz L j u b l j a n e pro f . J a n e z L o g a r .

L j u b l j a n s k i de legat je v u v o d n e m n a g o v o r u p o u d a r i l , da p r i p a d a m a t e r i n e m u j e z i k u t u d i v r e f o r m i r a n i šoli odlič­no mesto , saj h k r a t i izobražu­je i n bo l j ko t k a k d r u g p r e d ­

m e t o b l i k u j e m l a d o osebnost. Razložil j e s k l e p letošnjega slavističnega kongresa v P i r a ­n u , da naj Slavistično društvo razširi svojo de javnost ne s a ­mo n a p o k l i c n e s lav is te , a m ­p a k n a vse. k i poučujejo v šo­l a h s l o v e n s k i j e z ik , i n t u d i t i ­ste, k i s i c e r n iso šolniki, p a resnično l j u b i j o nas j e z i k i n j i m je m a r n jegov razvo j . N o ­vomeška podružnica na j b i povezova la članstvo vsega

TRIPČE DE UT0LČE odru

na senovškem

V ponede l jek , 28. n o v e m b r a , so i g r a l c i senovške »Svobode« p r e d p o l n o d v o r a n o odlično z a i g r a l i Držićevo k o m e d i j o »Tr ipče de U tolče«. L j u d j e i z senovške k o t l i n e r a d i g l eda ­jo k v a l i t e t n e i zvedbe , za to je ta k r s t n a p r e d s t a v a n a Seno­v e m b i l a ze lo o b i s k a n a i n je požela v e l i k o o d o b r a v a n j a .

K d o b i s i m i s l i l , da je v t eh va j enc ih , m l a d i h r u d a r j i h i n k o v i n a r j i h s k r i t i h k o l i k o t a l e n ­tov in da ima j o t o l i k o v z t r a j ­nost," i n vo l je ! Z a s l u g a z a d o ­b ro i z v edbo komed i j e j e v i g r a l c i h i n režiserki tov. Guč-k o v i i z Senovega , k i j e ves svo j p ros t i čas i n t r u d vložila v to z ah t e vno de lo . T o v . Guč-

k o v a j e gospod in ja , a poleg tega še na jde t o l i k o časa, da senovškim r u d a r j e m i n gospo­d i n j a m p r i p r a v i dobro i g ro .

G l a v n o i n najtežjo v logo je i m e l z n a n i i g ra l ec m l a d i k o v i ­n a r A l b e r t U r e k iz Senovega . V v logo se j e vživel in lepo p r i k a z a l osebo, ka t e r o i g ra . S i ­cer p a so b i l i t u d i d r u g i i g r a l ­c i p r a v posrečeno i z b r a n ' , t a ­k o d a l a h k o rečemo: semvška d o l i n a i m a m e d r u d a r j i in ko ­v i n a r j i ob i l o ta lentov , k a t e r i h ne b i b i l o t r eba p re z r e t i .

Senovškim i g r a l c e m želimo še o b i l o uspehov i n se j i m za­h v a l j u j e m o za odlično i z v e d ­bo !

A n a Žagar

Knjiga je nevarna prenašalka nalezljivih idej; resnica se blešči iz nje, iz nje ječi obup zatiranih, se glasi beseda o svobodi in poje prevratne misli, drami zavednost in kliče na odpor in upor. Knjiga zapeljuje duše v svoje misli, v junaštvo in požrtvo­valnost, da se ljudem življenje samo ob sebi brez nekih notranjih dobrin ne zdi življenja vredno.

OTON ZUPANČIČ

o k r a j a , ga s pomočjo p r e d a ­v a n j , re fe ra tov i n pogovorov s t r okovno i zpopo ln j e va l a ter t ako p r i s p e v a l a svoj delež t u ­d i p r i u v e l j a v l j a n j u šolske r e ­fo rme .

N a t o je b i l i z vo l j en podruž­nični odbor , k i ga ses tav l j a jo : P a l m i r a K a s e s n i k — p r e d s e d ­n i k , Jože S e v e r — p o d p r e d ­sedn ik . S o n j a K o c u v a n — t a j ­n i k , »Milka B o b n a r — b l a ga j ­n i k i n d r u g i člani iz Novega mesta , Brežic. Žužemberka. M i r n e i n Črnomlja. O d b o r bo v k r a t k e m ra zpos l a l v a b i l a za v p i s v društvo i n letošnji de­l o v n i p r o g r a m , skušal bo pa p r i t e g n i t i čimveč šolnikov, p r o s v e t n i h Ln d r u g i h j a v n i h de lavcev .

Iz d e ^ v n e s a p r o g r a m a p o ­v z e m a m o samo neka j načrtov: društvo bo pomaga lo širiti s t r okovno g las i lo J e z i k i n s lovstvo , p o d p i r a l o bo z n a ­sve t i s t r okovne 9 lovenist ične a k t i v e i n da ja lo pobudo za u s t a n a v l j a n j e n o v i h a k t i v o v na šo'iah. k j e r j i h doslej n i b i ­l o : v e r i e tno bo že v d e c embru oskrbe l o p r edavan j e j e z i k o ­s lovca d r . A . B a i c a o p r i p r a ­v a h za novo izdajo S l o v e n s k e ­ga p ravop i sa , k m a l u zn t em pa o t edavan j e prof . I. T o m m c a o s l o v e n s k i tehnični besedi i n pro f . J . L o g a r j a o J a n e z u T r ­d i n 5 : o počitnicah bo s pomoč­jo Z a v o d a za pedagoško služ­bo prirediOo s e m i n a r za učite-l i e s l ovenskega i n s r b o h r v a ­škega j e z i k a .

Želimo, da b i novomeška podružnica Slavističnega d r u ­štva p r i s v o j em de lu dob i l a gmo tno i n m o r a l n o pomoč vse naše j a vnos t i , da b i l a h k o čim­bol j uresničevala p l emen i t o i n pomebno na logo , k i s i jo ie z a ­s t a v i l a . Eler.

gledalce in jih popolnoma osvojili. Opazoval sem občin­stvo, kako je ob v s a k i točki sporeda uživalo omamljivo glasbo. Umetniki so bili de­ležni velikega aplavza. Prizna­ti moramo, da še nihče v Vid" mu-Krškem ni bil deležen to­likšnega priznanja. Mladinke v narodnih nošah so jim poda­rile cvetje.

To je bilo zares edinstveno

doživetje, ki se nam je glo­boko vtisnilo v srce in nam bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu. Naj umetnikom iz Ljubljane to pot v imenu ob­činstva izrečem globoko in iskreno zahvalo! Želimo si jih še v i d e t i in slišati v naši s r e ­d i . Priznaje tudi Občinskemu odboru SZDL. ki nam je prim pravil veliko in prijetno p r e . senečenje! Drago Kastelic

Čim bolj je narod dozorel, čim krepkeje utriplje njegova dejavnost, tem bolj je potreben knjige. Sodobni ustroj je tako zamotan, najoge današnjega državljana so tako mnogovrstne, da jim tisti, ki si ne išče sveta v knjigah, nikakor ne more biti kos. Nekoč je kmečki hiši malone zadostovala pratika; dandanes ve sleherni kmet, da mora imeti poleg sklednika in polic za razno spravo tudi knjižno polico, ki jo je treba izpopolnjevati z novostmi, ako nočeš zaostati za sosedi, ako hočeš dohitevati naglo dobo. OTON ŽUPANČIČ

Z D idek razstavlja v Dolenjskem muzeju

V počastitev dneva r e p u b l i ­ke je bila v soboto, 26. XI., ob 18. uri odprta v prostorih Do­lenjskega muzeja razstava sli­karskih del akad. slikarja Zorana Didka iz Ljubljane. Otvoritve, se je udeležilo ve­liko slikarjevih prijateljev, so­rodnikov in znancev iz Ljub­ljane, Podbočja in Kostanje­vice, bolj pičla pa je bila ude. ležba Novomeščanov.

V uvodni besedi je upravnik muzeja pozdravil navzoče go­ste, med katerimi so bili na­čelnik Republiškega sveta za kulturo tov. Mica Černigoj. vredsednik Društva upodab­ljajočih umetnikov Slovenije akad. slikar Nikolaj Omerza in kipar Stane Keržič, ter predstavil slikarja Zorana Did­ka, nakar je dal besedo Niko­laju Omerzi, ki je v krajšem govoru orisal Didka kot umet­nika in odprl razstavo. Mica Černigojeva je v pozdravnem govoru poudarila Didkovo vlo­go kot slikarja - pedagoga, saj že vrsto let poučuje in vzgaja mlade umetnike, prej na Šoli za umetno obrt, sedaj na Višji pedagoški šoli v Ljubljani.

V dveh razstavnih prostorih muzeja je Didek razstavil se­demnajst slik ter nekaj risb in skic. Med slikami prevla­dujejo pejsaži ob Krki iz oko­lice Kostanjevice, Krka in nje­

ni bregovi v razponu barv od pomladi do jeseni. Slikarjev rod izvira iz Podbočja pri Ko­stanjevici, od tod tudi Didkova ljubezen do krajev njegove ožje Dolenjske. Poleg krajin je razstavil še dvoje portretov in štiri tihožitja, ki kažejo umet­nikovo privrženost dolenjske. lu kmečkemu življenje.

Razstava bo odprta do 17. decembra in nanjo opozarja­mo šole ter kolektive, naj si jo ogledajo. K. T.

Didek : (risba,

P O T E P U H 1957*

Skromen začetek-veliki načrti Obisk v prvem podeželskem klubu v Šentjanžu na Dolenjskem

P r a v z a p r a v j e b i l že s a m z a ­četek tega o b i s k a tak , d a je s t opn j e va l z an iman j e . P r i ­spe l i smo ob šestih zvečer, nič ka j p r i j a zno n i b i l o tega m r z ­lega večera. I s k a l i s m o p r e d ­s e d n i k a p rosve tnega društva, na to t a j n i k a , na to gospodar ja z a r a d i ključa in končno še knjižničarko, d a b i p r ev ze l a k n j i g e i z občinske knjižnice. K a j tud i ne, saj ta čas v Šent­janžu še ne p o m e n i o d m o r a ; poskrbe t i je še za ce lo v r s t o večernih o p r a v i l , šele nato j e n a v r s t i r a z v e d r i l o i n i z o b r a ­ževanje.

V k l u b se p r i d e s ^ z i ma l o d v o r a n o prosve tnega doma . T u je s ta lo p r ed o d r o m lepo r a zpo r e j en ih kakšnih 59 sto­lov . S a m o čez oder smo s top i ­l i , i n že se je pokaza l o n e k a i s topn ic , k i vod i jo v s k r o m n o k l u b s k o sobico, v e l i k o približ­no 3 -kra t 3 metre . - T o je le začetek-, n a m ie h i t r o pojas­n i l a p redsedn i ca društva tova ­rišica Z'aia Anref. »Čim se so­sedn j i r a z r ed ŠOIP i zse l i b o r n i d o b i l i še d v a k r a t t o l i ko pro štora i n bo k l u b približno t r i ­krat tolikšen Vot i « «edaV»

S k r o m n a o p r e m a : n eka j s to­lov, dve m i z i t e r šahovska m i ­z i ca i e p r a v z a p r a v v e « i n v e n ­t a r tega k l u b a . O ne, z m o t i l i smo se, saj v e n d a r s to j i zuna j na o d r u lep nov t e l e v i z i j s k i s p r e j e m n i k ! T u d i ta je sestav­n i d e l k l u b a !

D a , i n o k o l i tega se je p rav za p r a v začelo. S k r o m n o , a po g u m n o so z a s t a v i l i to hvalež­no o b l i k o k u l t u m o - p r o s v e t n e ga izobraževanja. Uspe]© je saj se večer za večerom z b i r a ­j o sedaj v p r o s v e tnem domu šahisti, i g r a l c i , m l a d i n a , sta rejši l jud j e i n včasih t u d i otro c i , d e l a v c i i n kmet je , ženi ce i n dek l e t a ter mamic e , k i p o s k r b i j o za večerjo, o t roke in se po t em usedejo D O napo rn en d n e v u pred t e i e v i zo r i n ima io ves svet o r ed seboj — s l i k i i n besedi .

K a k o se Je začelo, nas ie z n ima lo . Tovarišica Z l a t a prn v i , da so i m e l i s a m ' 40 tisoč,-) kov . 40 so j i h dob i l i za nngrn ilo kot najbolji' društvo v ob ' i n i . 10 j i h le dal« K Z . 10 ga­s i l c i . 10 j i h ie o b l j u b i l a Z P 10 so j i h d a l i p i o n i r j i od de-'ovne akc i j e p r i pogozdovan ju .

20 so j i h d o b i l i od p r i r e d i t e v , 30 ju r j e v p a so p r i s p e v a l i l jud j e s a m i , v d e n a r j u i n m a ­t e r i a l u . In že j e b i l t u — te le­v i z i j sk i apara t . D a l je osnovo za r a zg ibano de lo v k l u b u .

e'dseđnlea požrtvovalnega pro vetnega druStva v Šentjanžu je

tovarlSica Z la ta A g r e l

Ima jo t u d i obsežen p r o g r a m . O g l e j m o s i ga ma l o , splača se !

V k l u b u študirajo v loge za igro . K o bodo z n a l i m a l o več, bodo en večer p r i k a z a l i neka j p r i z o r o v i z naštudiranega de la . Šahisti so v e l i k o k r a t s k u p a j . N a m i z i se na jde jo v e d n o na j ­novejši časopisi, t u s ta tud i D e l a v s k a enotnost In Sodobna oota. N a steno bodo p r i t r d i l i »marice za kn j i ge , k i j i h bo

sedaj ba je občinska knjižnica '.ačeia redno dos tav l j a t i . T e l e ­v i z i j s k i p r o g r a m objav l ja jo , važnejše oddaje ce lo z v e l i k i m U e v i l o m p l aka tov . I m e l i so ž? komen t i r ano oddajo (prenos iz -s:NG i z L jub l j ane ) . P r i p r a v l j a -

0 deba tne večere o C a n k a r j u , "rešernu i t d . Največ o b i s k a je •b večerih, ko so p r i l j u b l j e n e ^ddaje - S p o z n a v a i svet i n do-n o v i n o - i n podobne. P r i p r a v i -

bodo še k o m e n t i r a n e oddaje • n- i i h l jud je laže ra zume jo .

T o l i k o o p r o g r a m u . T o seve-la še nI vse. N o v e o b l i k e se i im bodo same ponu i a l e . k n bodo i z p o l n i l i to. P r i t e l ev i zor 1 u dežura jo t r i j e , pob i ra jo 20 d ina r j e v za v s t opn ino i n l j u d ­je r a d i dajo.

T u d i n a d v o r a n o niso poza­b i l i . P o t r e b n a je nege, toda s r eds t va so prepičla. Za to m a r s i k a j k a r s a m i nared i j o . Seda j so p o d k o p a l i p ros tor pod o d r o m , d v i g n i l i s t rop in ga na novo o b i l i . V s e to n a r e d i član­stvo večinoma samo. Z a k l u b na i m a t a v s e k a k o r največ za­s lug t o v a r i M i l a n Agrež, ta j ­n i k društva i n t r g o v s k i pomoč n ik , p a Peter Rau, gospodar drugače pa cestar. V e l i k o u r sc žrtvovali ; k o bo možnost w razširitev, pa bodo spet zgra b i ' i za de lo .

Seveda n i s t ek lo k i r samo po sebi vse, k a r danes že d ? l u -ie. P r v a »reklamna« oddaja po t e l ev i z i j i je b i l a celo p rav nonesrečena. Z b r a l o se je l j u d i , d a je b i l a d v o r a n a k a r po l ­na . P r e d s t a v a je b i l a bre7 vs topn ine , odda ja l i pa so »Spoznavaj svet i n domovino«. E n o u r o so čakali n a napove - " dan i začetek, pa se je le od časa do časa p r i k a z a l a na e k r a n u n a p o v e d o v a l k a , vmes pa so poslušali glasbo. L jud j e so s i m i s l i l i : No , spet so se lo-i t i l i nečesa, česar ne zmorejo. Opravičilo R T V L j u b l j a n e , da zarad i o k v a r na o d d a j n i k u ne more jo odda jat i , j i h najbrž n i zadovo l j i ' o . T u d i S t i r n o v a m a m c a so godi i v b r a d •> in si m i s l i l i : " K u r o sem da la za to reč. sedaj pa t ak l e spored.« T u d i po iasnMn. da ie to še vedno p o s k u s n i p r o g ram , na j ­brž n i so dost : za l eg la . - Toda l jud je so prišli še drugič i n

/ajnik društva tov. Milan Agrež

vedno znova p r iha ja j o in v e d ­no m a n j je razočaranih.

U r a se je n a g n i l a n a osmo zvečer. K o smo s top i l i v d v o ­rano, je b i l o že o k o l i 30 Stolov zasedenih. T u so sedele kmeč­ke žene, m l a d i n a , neka j moža­kar jev , m e d n j i m i pa se je z o l o k i g iba lo m l a d o d e k l e in kovači so p a d a l i v škatlo. D a bo za luč. ku r j a vo , p o p r a v i l a in podobne reči. G l a v n a o d d a ­la se ie tud i ta večer pričela ele ob po' deve t ih , toda tud i

T V d n e v n i k so s i n e k a t e r i že­l e l i og ledat i . Oči so se u p r l e v

e k r a n . L j u d j e g ledajo, p o s l u ­šajo. T a k o bo t ja do desete ure zvečer, k o se bodo razšli na svo je domove . Tovarišica Z l a t a p r a v i , d a j i h bo do pol devete 50 a l i 60. Posebne od ­daje za m l a d i n o , za žene, za kmete — s k r a t k a , za v s a k o g a r neka j .

Z a k a j t o l i ko besed o vsem tem? A l i res T V s p r e j e m n i k pomen i vse? Ne , še zdaleč n e l To je samo pogoj, d a se ljud­je začno zb i r a t i ob j e s e n s k i h in z i m s k i h večerih, d a ne p o ­sedajo brez d e l a d o m a , d a sa imajo k j e s n i t i i n g l eda t i ne­kaj , česar d o m a n ima j o . D ru ­žabnost se r a z v i j a , obzor je ši­r i , d e l o vn i človek se l a h k o usede i n izobražuje. T o l i k o p o ­membnejše pa j e vse to, k e r se doga ja n a vas i , k i n i m a gledaliških predstav , opere i n d r u g i h k u l t u r n i h us tanov . Važno j e tud i , da v i d i m o , ka ­k o se l a h k o prične s s k r o m n i ­m i p ros t o r i , s reds tv i . Vidimo t u d i , d a l jud j e pr ide jo , da tu ­d i pr i speva jo . T a uspeh je o r a v gotovo zas luga v s eh pre­b i va l c e v , kot je sedaj p r a v i c a vseh. da ga izkoriščajo.

T a k j h vas i ie na našem pod­ročju še v e l i k o : še v e l i k o je t a k i h l j u d i , kj b i se rad.j raz­v e d r i l i po težkem d e l u n a po­l j u Ce se p r a v zas tav i , gre to ka j h i t r o napre j . V o d s t v u šentja'..škega društva gre vae-k a k o . p r i z n a n i ? da orje ledi­no n a t em področju.

MTRO GOSNTK

V kvaliteti — velik napredek Nedeljsko IV. okrajno prvenstvo posameznikov in dvojic

v namiznem tenisu, k i ga je v Novem mestu priredila Komi ­sija za namizni tenis pri OZ Partizan, je preseglo vsa priča­kovanja. Udeležba igralcev ni bila ravno rekordna, toda več ali manj vsi, k i so tokrat tekmovali za naslove okrajnih prva­kov, so pokazali solidno znanje.

Značilnost letošnjega prvenstva, katerega se je udeležilo preko 50 igralcev in igralk iz nič manj kot 8 društev Partizan (Krško, Metlika, Črnomelj, Straža, Otočec, Brestanica) ter ak­tivov L M S (Vel. Gaber in Vel . Slatnik) in novomeškega Elana, je očiten napredek v kvaliteti. Namizni tenis, k i smo ga to­krat videli, je bil res kvaliteten in zato tudi privlačen.

Razvese l iva je ugotovitev, da •o v primerjavi z lanskim prven­stvom dosegli velik napredek rav­no mlada igraici m igralke — paonArjl l n pionirke, k i so imeli precej besede v borbi za naj­boljša mesta — luda pri članih. T o velja predvsem za najmlajše iz Novega mesta, katerim se pozna redna in načrtna vadba ter pr i ­merna tekmovalna rutina, k i so ta. jo pridobili z nastopi na kval i ­tetnih tekmovanjih. Skoda je, da Je primer novomeških pionirjev In pionirk v okraju osamljen in da ravno najmlajšim niso tudi v Krškem .Črnomlju in drugod po­svetili več pozornosti.

NAJMLAJŠI SO N A J B O L J P R E ­SENETIL I

Vsi gledalci so bili tokrat priče re4o zanimivimi borbam z belo žo­gico in seveda tudi številnim pre­senečenjem. Največ so j ih p r i ­pravi l i pionirji, k i se niso zado­volji l i ie z zmagami v iziločilnih kol ih, ampak so napravili precej »mede tudi pri načrtih najboljših Banov.

Največje presenečenje je p r i ­pravi l pionirski prvak — is letni Mari jan somrak, k i je v četrt fi­nalu po izredno lepi in zarumitvj borbi premagal svojega učitelja — Plavca, drug opi asiranega n a l an . akem okrajnem prvenstvu — s txl. T o je bdi zares dramatičen dvoboj malega, a izredno hitrega k i odločnega pionirja ter izkuše­nega tekmovalca.

T U R K ŠTIRIKRAT, M I K C E V A T R I K R A T N A P R V E M M E S T U ! Letošnje prvenstvo Je otvordl

predsednik Tehničnega odbora Okrajne zveze Partizan Novo me . sto tov. jože Maldč, ki je v poz­dravnem nagovoru izrazil prese­nečenje, da se je na okra;nem prvenstvu v športni panogi, k i ne sodi med najbolj razširjene, zbra­lo toliko tekmovalcev.

Ze prve borbe v članski katego-

nega prvaka pr i članih in prejel pokal v trajno last. prvenstvo je osvojil nato še pr i mladincih, ko je v finalu z 2:0 premagal Gunde-ta. Pr i mladincih je pripravil presenečenje Gunde, k i je v pol­finalu z 2:0 premagal Bolj kov t a (Črnomelj^.

Zelo zanimivo Je bilo tekmova­nje pionirjev. Med štiri najboljše so se uvrstiHi trije Novomeščanl in Cesar iz Krškega, v polfinalu je Gunde premagal cesarja z 2:0 in Somrakk Bergerja II. z 2:0, v finalnem srečanju pa je bil bolj­ši talentirani somrak, ki je ttko prvič postal okrajni prvak.

Tekmovanje žensk je potekalo v znamenju premoči domačih ig ­ralk, p r i članicah ;e razen Novo-meščank igrala le še Jevšnikova (Krško\. v vseh treh kategorijah (pri članicah in pionirkah) je prva mesta osvojila Irena Mikec, k i je v vseh dvobojih zmagala z 2:0.

v vsaki kategoriji pa so prejeli diplome.

Vrstni red IV. okrajnega prven­stva v namiznem tenisu za leto 1HC0:

Člani — posamezno: 1. Tur U Jože (Nm.), 2. Uh l Pavle <Nm.) 3. Turna Marijan (Krško), 4. Somrak Mariijan (Nm.), 6. — 8. mesto: Boljkovac (Crn.), Gunde in Pla­več (Nm.) ter Naraglav (Krško) itd.

Mladinci — posamezno: i . Jože Turk (Nm.), 2. Rok Gunde (Nm.) 3. Somrajk Marijan (Nm.), 4. Bolj ­kovac Niko (C.) 5. — 8. mesto: Cesar (Krško), Berger II (Nm.), Koncil ja (Nm.) in Lavr ih (Vel. Gaber) itd.

Pionirji posamezno: 1. Mar i ­jan somrak (Nm.), 2. Rok Gunde (Nm.), 3. Berger Miro (Nm.), 4. Cesar Peter (Krško) itd.

Članice — posamezno: 1. Irena Mikec (Nm), 2. Majda T u r k (Nm),

Člani novomeškega N T K E L A N so osvo j i l i vse pokale i n večino d i p l o m n a o k r a j n e m p r v e n s t v u v n a m i z n e m t en i su

Okrajno kegljaško prvenstvo 8X200

s Č E T R T E G A O K R A J N E G A P R V E N S T V A V N A M I Z N E M T E N I S U

ridi (nastopilo Je 38 tekmovalcev), so prinesle presenečenje. Pionir Koncil ja je z uspešnimi napadi uspel premagati nosilca skupne Mikca z 2:1, prav tako pa Je Breger II. premagal po ogorčenj borbi starejšega brata Breger j a 1. z 2:1. v osmini finala Je presene­tili pionir Gunde, k i je z 2:0 pre­magal izkušenega Picka. Cetrt-finaine borbe so prinesle največje presenečen;e prvenstva, katerega smo že omenil i (Somrak ; Plaveč 3:2), ostali rezultati pa so bil i pričakovani. Tu rk Je izločil Bol j -kovca (Crnomellj) s 3:0, Turna (Krško) Naraglava (Krško) s 3:1, Uhl (Nm.) Gundeta s 3:1 ln Som­rak Plavca s 3:2. v polfinalu je Turk premagal Turno s 3;« in Uhl somraka s 3:1 v finalu pa Turk U m a s 3:1. Tako je Turk že tret. Jlč zapored osvojil naslov okraj-

Le malo za njo zaostajata Majda Tu rk in Florjana Uhl , kd pa ne­redno trenirata.

Tokrat je bilo prav zanimivo tekmovanje moških in mladinskih dvojic. Moškah dvojic se je pr i ­javilo kar 16, mladinskih p«a 9. Med moškimi dvojicami je zmaga­la na; bolj vi grana dvojica Turk— Boljkovac. v finalu sta prema­gala Uhla ln Gundeta s 3:1, v polfinalu pa Picka in Somraka s 3:1. Turk in Boljkovac sta zma­gala tudi med mladinskimi dvoji­cami, ko sta v finalu z 2:0 prema­gala dvojico Gunde — Somrak.

Tekmovanje ženskih in mešanih dvojic zaradi pomanjkanja časa ni bilo izvedeno, ob zaključku Je Msem prvakom razde j l pokale podpredsednik Okrajne zveze partizan Slavko Doki , prvi trije

3. Florijana Uh l (Nm.), 4. Dar inka jevšndk (Krško).

Mladinke — posamezno; i . Irena Mikec, 2. Majda Turk , 3. F l . Uh l (vse Nm.),

Pionirke — posamezno: L Irena Mikec, 2. F l . Uhl (obe Novo me­sto).

Moške dvojice: i . Tu rk — Bol j ­kovac (Nm. — Crn.), 2. Uh l — Gunde (N. mesto), 3. Picek — somrak (Nm.), 4.Plavec — Mikec (Nm.), sledijo od 5. — 8. mesta: Turna — Mikelj (Krško'), Berger I.

Berger II. (Nm.), Istenič — Naraglav (Krško) m Baškovič — Lapajne (Otočec).

Mladinske dvojice; l . T u r k — Boljkovac (Nm. — Crn.), 2. Gun ­de — somrak (Nm.) 3. Berger II. — Konci l ja (Nm.), 4. Cesar — Stru_ belj (Krško) itd. fm.

Pridite - »Partizan« vabi!

Irena Mikec je trikratna okrajna prvakinja v vseh ženskih disci­

plinah

Društvo »Partizan« Novo me­sto vab i v svoje vrste vse. k i se želijo udejstvovat i v k a t e r i k o l i izmed številnih panog, k i j i h gojijo v dtruštvu. Posebej vab i ­mo de lavsko mlad ino , k a k o r tu ­di starejše člane, za katere smo pr ip rav i l i pogoje za redno delo. Rarzen redne vadbe predšolskih otrok, p ionir jev , p i on i rk , m l a ­dincev, m lad ink , članov in čla­nic goj imo v društvu še poseb­ne panoge, ko t so: orodna telo­vadba, i n va l i d ska vadba, l a h k a a t l e t ika , dviganje uteži, odboj ­ka košarka, ma l i rokomet, v e ­slanje, taborjenje, smučanja l n iz le t i .

Vse omenjene panoge vodi jo s trokovno usposobljeni l n nad­vse požrtvovalni trener j i .

Društvo j « doseglo letos šte-

»Imam prašiča, otroke . . .« Po ločitvi sta se zakonca

»pet znašla pred sodnikom. Tokrat zaradi preživnine. Biv-ia žena z otrokoma zahteva naj ji mož plačuje vsak mesec 2500 din za otroka, razen tega pa ga toži še za zaostanek in le neki denar. Sedita drug nasproti drugega in se zmer­jata, si očitata, se sovražita.

— On laže in bo lagal! — Ona laže in bo lagala! Sodnik skuša ugotoviti do­

hodke vsakega, da bosta so­razmerno prispevala za vzdr­ževanje otrok.

Obtoženec je priznal, da ima 13,500 din mesečn&i prejem­kov, a da porabi 10.000 za hrano in stanovanje, ostalo pa za tobak, brivca, članarino itd. Sodnik je končno le ugotovil, da ima obtoženi povprečno 19.500 din mesčnih dohodkov. Se pravi, da je hotel nekaj prikriti. On je povedal, da pristane na plačilo 500 din na mesec za otroka.

Mati je priznala 8.000 din dohodkov, kolikor ima plače. Imela jih je seveda tudi nekaj več. Potem ima še dohodke od zemlje (tratonik, gozd, njiva) od katerih p r a v i sicer ona, da hna le izgubo. Razen tega p o . teduje še hišo, obtoženec pa je povedal, da zasluži še s ši­vanjem.

Žrtev ločitve so otroci, ki so podhranjeni, brez prave vzgoje doma, a v šoli se slabo uče. Otroci trpe prav v najnežnej-Hh letih (oba hodita v nižje razrede osemletke), kar bo imelo nedvomno posledice v njunem prihodnjem življenju.

Obtoženec se je branil kot Um

— Ko sva bila poročena, sem ji prvega dajal skoro ves de­nar. Delal sem na njenem po­sestvu kot živina. Ves denar od prodanih kmetijskih pridelkov sem dajal njej (ženi) ali njeni sestri, ki je živela skupaj z bratom o isti hiši samo v pri­tličju. Nikoli ju nisem spraše­val, kako in zakaj sta porabili denar, ki sem ga jaz zaslužil v službi in doma. Zdaj me pa tožita za take zneske. Ona (že­nina sestra) se je vedno vme­šavala v najin zakon. Sploh so bili vsi vedno proti meni. Oni­dve imata Se danes denar v b a n k i , jaz pa sem šel od hiše samo z dvema srajcama pod roko.

Ona je vztrajala pri svojem: — Otroci stanejo, šola stane,

obleke stanejo, hrana stanei Plačuje naj, saj sta otroka od obeh, ne samo moja.

Priča, ki je prišla kot v cer­kev, je povedala, da obtoženec njej res plačuje 10.000 din za stanovanje, trikrat na dan toplo hrano in kruh, kolikor ga hoče, vina pa ne dobi, ker ga nimajo. Na zahtevo tožnice je povedala, da bi to tudi pri­segla pred bogom in prižgani­mi svečami, ker ' • resnica. Za stroške pa je in ni zahtevala, češ:

— . . . imam prašiča, otro­ke . . .

Obtoženec in tožnica sta tudi začela »glihati*.

— Jaz bi povišali ni 1000 din za otroka.

— Jaz bi pa tudi malo po­pustila z 2500, je priznala to-žiteljica.

Res, kot da je Ho za p rc -liea . . .

P-e.

v*lne uspehe, posebno še v a t l e t ik i , k j e r je doseglo I. me­sto v B programu. Odbojkaši so dosegli na kva l i f i kac i j skem tek­movan ju na Koroškem vstop za tekmovanje v zvezni l i g i . od katere pa so odstopi l i v kor is t Jesenic .

Te lovadnice so stalno polne, k a r j e prav gotovo uspeh uspe­lega zleta brats tva i n enotnosti , katerega organizaci jo je v teh­ničnem oz i ru v celoti speljalo društvo. Organ izac i ja tako v e l i ­ke pr i red i tve je dobro uspela, ka r je pač zadosten dokaz , da sc v društvu l judje, k a t e r i m lahko zaupamo.

V zadnjem času osnovana sekci ja dv iga lcev uteži je zb ra ­la predvsem de lavsko mladino. N a novo osnovana je vadba za starejše člane pod vodstvom R i -harda Romiha in podpo lkovn i ­k a Jožeta MaiHča, k i bo vsak ponedeljek in četrtek od. 20. do 21. u re v g imnaz i j sk i t e lovad­n i c i .

Vse moške kategori je imajo vadbo v g imnaz i j sk i t e lovadni ­ci vsak ponedel jek in četrtek, ženski odde lk i pa ob t o r k i h i n pe tk ih . Vadba športnih sekcij je vsak dan v te lovadnic i osnov­ne šole.

Z letos doseženimi uspehi tekmuje društvo za poka l »De­la« ln se je uv r s t i l o v ožjo iz­biro med dese t imi najboljšimi društvi v S loven i j i .

P r i d i t e — vključite se v naše vrste ! Ob l jub l jamo vam. da se

USPEH NOVOMEŠKIH ŠAHIST0V

Kot okrajni ekipni prvak je 8-članska ekipa Šahovskega dru ­štva iz Novega mesta preteklo ne­deljo igrala v Ljubljani z ekipo Kopra v okviru moštvenega prven­stva Slovenije. Tokrat moramo zapisati, da so nas šahisti razo­čarali, saj so že prvo srečanje z ne preveč močno ekipo Kopra iz­gubil i s 3 in pol : 4 in pol.

Res je, da ekipa ni bila komplet­na (manjkala sta Doki in dr. Go-lež), tora poraz je predvsem po­sledica podcenjevanja in pre­majhnega prizadevanja igralcev. Zanimivo Je, da Je tokrat odpove­dala prva četvorica (Skerlj, Sila, Sitar, Radovanovič), ki je dvo­boj Izgubila z 1 ln pol : 2 in pol (Skerlj je izgubil z Omladičem, ostali pa so se zadovoljili z re­miji!), medtem ko je druga če­tvorica Igrala neodločeno — 2:2. Edino zmago Je zabeležil Penko, medtem ko Je Jenko na zadnji deski Izgubil. Plcek in Kotnik sta remizirala. Prehitra zadovoljitev nekaterih igralcev z remiji (igrali so s slabšimi nasprotniki), se je tokrat maščevala. Doslej so se no­vomeški in koprski šahisti že več­krat srečali, vendar je to prvi po­raz novomeške ekipe. Brez potre­be izgubljeni dvoboj bo opomin za bodoča podobna srečanja. L a ­godno igranje i n neborbenost se maščujeta 1 fm

Alkohol — smrtni sovražnik varnosti na cesti!

boste ugodno poč.utili, vadba bo ko r i s t i l a vašemu zdrav ju i n dv i gu vaše delovne sposobnost i !

Vodstvo T V D PARTIZAN v Novem mesta

V soboto, 3. decembra, se je na Vrhovnikovem kegljišču v Novem mestu pričelo zadnje letošnje tek­movanje okrajne zveze in tudi najpomembnejše, ker bo Okrajni ekipni prvak na 8x300 lučajev zastopal Dolenjsko prihodnje leto v republiškem prvenstu za 1961. Na letošnjem prvenstvu nastopa kar šest ekip, kar dokrzure, da tudi ta kegljaška disciplina, kl je precej naporna, pridobiva čedalje več pristašev med kegljači okraj ­ne zveze Novo mesto, saj sta na lanskem tekmovanju nastopili sa­mo dve ekipi.

P rv i so nastopili člani ekipe K K »Pionir«, Novo mesto, ki so tudi najresnejšl kandidat za prvo mesto. Na razmeroma težkem kegljišču so člani Pionirja dosegli še ka r dober rezultat, saj so po­drl i 6199 kegljev ter po prvem delu tekmovanja krepko vodijo. Odličen rezultat :e dosegel znani kegljač Jože Mrzlak, k i je podrl 865 kegljev. Znamko 800 je prese­gel še član ekipe Franc Juntez. ki je podri 809 kegljev.

V nedeljo dopoldne so tekmova­li kegljači Razlaga iz Brežic, k i so dosegli precej nižje rezultate in skupaj podrli 5882 kegljev. Edini rezufltat preko 80© je dosegel Član ekipe Cvetko Kuzmin (803 kegljev

Kot tretji so nastopili kegljači društva »Gor;anci« liz Novega mesta, tli sicer niso prešli 800 kegljev, a so vendar bili boljši od ekipe K K »Razlaga«. Podrl i so 5949 kegljev. Najboljši član ekipe

Občni zbor tabornikov iz Brežic Leto dni n i ravno dolgo obdobje,

vendar so brežiški taborniki v tem času veliko naredili. V ne­deljo so se zbrali na rednem let­nem občnem zboru, da pregledajo, kaj je bilo narobe in kaj bi se dalo še bolje urediti. Poročila in diskusija so v celoti pokazale delo

PARTIZAN s Senovega poroča

Telesnovzgoj no društvo domače­ga Partizana je za zimske mese­ce pripravno program, po kate­rem naj bi delali vsi čland Par­tizana in mladina.

2e sedaj vadijo na orodju pio­nirji začetniki i n rntodtacd, k i so lani dobil i osnovno znanje. Vse navedene vada tovariš B renče in pričakujemo, da se bodo odre­zali na akademiji, Bdi jo pr iprav­ljajo. Da je za telesno kulturo veliko zanimanja, nam pove šte­vilo pionirjev in mladincev (42), ki redno vadijo.

Z rednimi) vadbami pa bodo za­čeli tudi člani in nogometaši, k i bodo čez zimo trenirali v dvorani, da bodo na spomlad sveži i n p r i ­pravljeni za nova tekmovanja.

Jesenski kros Kratko razdobje lepega vreme­

na je itekortstUa 2. osnovna šola v Novem mestu z « športni dan. Po prvem športnem dnevu v ok ­tobru, ko so odšli vsi razredi na izlet in tam tekmovali v igrah z žogo, so tokrat tekmovali v atle­tiki .

P r v i do četrta razred so tekmo­vali ekipno na stezdi, dolgi 300 m, z ovirami in metane e žogice v cilj. Med vzporednicami so bil i najboljši naslednji razredi: lc, 2a, 3b in *a, k i Je zmagal tudi v ce­lokupni uvrstitvi.

Peti do osmi razred pa so tek­movali v krosu, zmagovalci v po­sameznih skupinah so bi l i ;

Dekleta: 300 m — JožaTurk (5. raz) 56:400 m Joža Novak (6. raz.) 1,12:500 m — Slavica BelavJč (7. raz.) 1,42:600 m : Marica Settna (8. raz.) 1,59.

Fantje: 400 m — Gregor Gredn (5. raz.) 1,08; 500 m — Milan Gan ­tar (6. raz.) 1,30; 600 m — Marjan somrak (7.raz.) a,ei; 800 m — Bo­žo Surčič (8. raz.1) 2.36.

skerlj zmagal Okrajna šahovska zveza Je v po­

častitev dneva republike priredila v Novem mestu okrajni nagradni brzoturnir, vendar pa so se ga udeležili le šahisti iz Novega me­sta. Zmagal Je z 8 točkami moj­strski kandidat Tone Skerlj s pol točke prednosti pred Gajskim. Skerlja je premagal le Doki , re-miziral pa Je z Gajskim in Jen­kom.

Točko in pol za Gajskim so se zvrstili: prvokategornik Slavko Doki in drugokategorniki Jure P i ­cek, Stane Fink ln Franc Jenko. Zanimivo Je, da je Doki večino boljših igralcev premagal, izgubil pa je z zadnjeplasiraniml.

Za že omenjeno četvorico so se uvrstili Radovanovič, Adamič, Cuj-n * ; Bartolj m Kotnik. Brzoturnir so igrarl z urami - na 5 minut.

odreda in mu dale nove smernice. Občni zbor je najzaslužnejše člane javno pohvalil i n nagradtt s prak­tičnimi darili . Taborniki so v svoji sredi z veseljem pozdravili sekretarja Občinskega komiteja ZK, tajnika Okrajnega starešin­stva in predstavnika taborniške čete iz Sevnice. Kot priznanje za dosežene uspehe in za še boljše delo v bodoče je tovariš sekretar v imenu občinskega odbora SZDL, obljubil tabornikom pomoč v zne­sku 50.000 dinarjev.

Taborniki se za izkazano pr i ­znanje i n pomoč toplo zahvaljuje­jo in obljubljajo, da bo njihovo delo v novem obdobju še uspeš­nejše. V. J .

Je bi l Ivan vencelj (799 kegljev). Prihodnjo soboto nastopijo keg­

ljači kluba Železničar, v nedeljo pa še ekdipe iz Dol. Toplic in Črnomlja, nakar tx> imela še vsaka ekipa po en nastop.

PARTIZAN (SENOVO) : PLANIKA (Kranj)

4:3 (2:0) Lepo sončno vreme je privabi­

lo na stadion domačega Partiza­na precejšnje število ljubiteljev nogometa, kj so gledali tekmo med Planiko iz Kranja in doma­čim moštvom.

Ze v prv i minuti Igre so doma­čini dosegli gol. T a zadetek je bil kombinacija branilca Zvegl i -ča, k i je žogo dal Agrežu. ta pa dolg predložak na desno kri lo Gabriču, k i je prešel enega igral­ca, nato pa nepričakovano stre­ljal. Po odmoru so gostje zaigra­li bolj borbeno in so začeli takoj oblegati vrata domačinov, toda zelo dober vratar je izvrstno bra­nil . Sele s prostim strelom so Kranjčani zmanjšali razliko v go­lih.

Gostje so v protinapadu izsilili kot in ga izkoristili, domačini pa so z levim krilom Kop i no zvišali rezultat na 4:2. V zadnjih minu ­tah so gostje še bolj napadali in tik pred koncem zmanjšali rezul­tat na 4:3. Tako se je oknčalo to prijateljsko srečanje, v katerem so se gostje iz Kranda pokazali kot soliden nasprotnik.

F. A.

Naše elektrarne V Jugoslaviji imamo danes

63 velikih hidro- in termoelek­trarn. Od tega smo zgradili Po vojni 25 hidroelektrarn in 16 termoelektrarn (pred vojno smo imeli obojih 22). V grad­nji pa je 8 hidro- in 7 termo­elektrarn. Leta 1945 je bila letna potrošnja električne ener. v Jugoslaviji 817,000.000 k Wh (moč vseh elektrarn 524 M W ) , letošnja bo že 9,300.000.000 kWh (moč vseh elektrarn pa 2298 MW).

Zdaj tudi fotoamaterji Med vejami tehnične

dejavnosti, k i tudi v na­šem okraju vzbujajo v zadnjia -etih vse večje zanimanje mladine, je iutoamaterstvo. V okra­ju je 30 foto krožkov s 400 pionirji, lotoklubi v Vidmu-Krškem, Novem mestu in Sevnici ter še poseben klub na no­vomeškem učiteljišču. Skupno imajo 600 čla­nov.

Razstave tehničnih iz­delkov po odredih in v občinskih centrih so po­kazale, da napravijo na ­ši fotoamaterji že zavi­danja vredne izdelke. Posebej bi omenili po­snetke pionirjev iz Le -skovca pri Krškem, A r -tič, Sevnice in novome­škega učiteljišča, ki ima­jo laboratorije. Tudi v Žužemberku, na Dvoru in v Metliki so naredili že precej zanimivih kra ­jevnih posnetkov. V Me ­tliki so poizkusili napra­viti celo barvast diafilm o Beli krajini.

Nekateri fotoamaterji so sodelovali s svojimi izdelki na razstavah v domovini in inozemstvu. Vendar bo treba še krepko zaorati v ledino fotografiranja, da bodo napravili še lepše in boljše posnetke.

Najboljša fotoamater-ska šola so tekmovanja. Kakor ostale veje teh­ničnih dejavnosti, tako so se tudi fotoamaterji odločili, da bodo sode­lovali v tekmovanjih, k i jih je razpisala L T . Pra­vilnik imajo že izdelan. Mogoče bo prav to tek­movanje pripomoglo, da bomo prišli do turistič­nega albuma ali pa do obsežnega dela, k i naj bi v sliki prikazalo rast Dolenjske in okraja. (Fo­toamaterji, pošiljajte po­snetke tudi našemu l i ­stu!)

Živahna fotografska dejavnost potrjuje, da so fotoamaterji živa ve­ja naše tehnične dejav­nosti. Ustanavljajmo no­ve klube in krožke, kjer so za to pogoji, pri­tegnimo še več pionirjev i n m l a d i n e !

Marijan Tratar

O sevniškem Partizanu Nedavno tega Je imelo T V D

Partizan v Sevnici redno se; o upravnega odbora, kjer so ob­ravnavali različne probleme dru ­štva in razpravljali o delu v d ru -štu. Precej, če ne največ časa, Je bilo posvečeno šolski telovadbi v Sevnici. Zaradi pomanjkanja te­lovadnic je bila šola prisiljena prositi T V D Partizan za pomoč. TeOovadno društvo je z razume­

vanjem sprejelo prošnjo i n do­volilo uporaibo telovadnice za šol­sko telovadbo. Sedaj pa, ko se začenja zima in otroci ne more­jo telovadit v nezakurjeni telo­vadnic, se je stvar zapletla. Par­tizan sam ne more nuddiU brez­plačno tudi kurjavo, pomoči pa ni od nikoder, zato bo šola pr i ­sili ena ukini l i pouk telovadbe, kar vsekakor ne bo v korist do-

Lep uspeli pionirke iz Novega mesta na zveznem turnirju

V času praznikov so pretekli teden v Ljubljani priredili dva zvezna turnirja v namiznem te­nisu — za mladince in mladinke. Med mladinci je nastopilo 16 naj­boljših iz vse Jugoslavije, pri mla­dinkah pa 14 najboljših. Na pod­lagi uspehov med pionirkami in tudi mladinkami je zvezni trener

Kegljaška liga Novega mesta

V nadaljevanju tekmovanja So bili doseženi naslednji rezultati; N a kegljišču Pionirja v Bršljinu: Vseh devet: Pionir 2 396:354 Zelezndičar : ponir 2 270:371 Pionir i : Luknja 395:277 Zelezndičar • P ionir i 350:372 Pionir i : "Kovinar 374:297 Na kegljišču pri Vrhovn iku : Novoteks : Pionir 2 271:279 Vseh devet : Luknja 317:350 Vseh devet : Železničar 326:299 IMV : Novoteks 314:285

It. V.

med najboljše mladinke uvrstil tudi pionirko novomeškega N T K »Elan« Ireno Mikec. Njen prvi na­stop v mladinski konkurenci v zveznem merilu se je končal ne­pričakovano uspešno. S prav do­bro igro Je na splošno presene­čenje osvojila peto mesto in za se­boj pustila vrsto znanih tekmo­valk, zlasti iz drugih republik.

Opaziti je bilo, da se v Slove­niji posveča naraščaju večja po­zornost kot v drugih republikah, zato so bil i tudi uspehi naših mla­dincev in mladink precej večji. Tako pri mladincih kot pri mla­dinkah sta zmagala Slovenca (Vec-ko in Petračeva), pa tudi ostala boljša mesta so v glavnem po­brali tekmovalci in tekmovalke iz naše republike. Seveda sta naj­večje presenečenje pripravili obe najboljši pionirki - Mikčeva ln Zrimčeva, k i Eta zasedli 5. in 8. mesto. S tem sta že kot pionirki postali kandidatinji za mladinsko državno reprezentanco, k i se bo v zimskih počitnicah pripravljala na nekatero mednarodne nastope.

rasčajoči mladini. Nujno bi bilo da bi odgovorni o tem nekoliko razmislili i n našli .potrebna sred­stva, da bi se lahko pouk telo­vadbe nemoteno odvijal.

Na Isti seji je tekel tudi raz­govor o orkestru, k i je bil usta­novljen v Sevnici. D P D »SVO­BODA« , k i naj bi skrbelo za ku l ­tu rno-pros v etno dejavnost, nima niti sredstev niiitl prostorov, ki so takemu orkestru potrebni. Zato Je Partizan ponudili orkestru svo­je prostore za vadbo, poleg tega pa tudi nekaj svojih inštrumen­tov. K o Je že vse kazalo, da bo lepa zamisel imela uspeh, pa Je svoboda iz ne vem kakšnih raz­logov začela nasprotovati temu, da bi orkester nastopal pod ime­nom Partizana. K e r Je ;asno, da Partizan ne more nuditi uslug brezplačno druglitm, je nujno, da Svoboda zavzame bolj zdravo sta­lišče do celotne zadeve, ker bi se lahko zgodilo, da bi zaradi t r ­me nekoga propadla plemenita zamisel.

Pregled dela T V D >Partizan« v Sevnici ne bi bil popoln, če ne bi omenil seminarja za vse vod ­nike v občini, k i ga je vodila okrajna inštruktorica tov. Draga MisleJ. Seminar naj bi bi l v po­nedeljek i n torek pretekli teden, torej dvodneven, kar pa je bi l le deloma. P rv i dan seminarja se je zbralo premalo vodnikov, pri ­šli, so le iz Sevnice, zaradi take­ga odnosa nekaterih vodnikov seminar seveda ni mogel popol­noma uspeti. Zaželeno bi bilo, da v bodoče po>kažejo vodniki do seminarjev drugačen odnos, ker Jim udeležba na seminarju goto­vo ne bo škodila.

Jože Maurcr

Metličanke: stanovanjsko skupnost! Me t tiski gospodinjski center i t začenja ustanovijo«! prve obrate, ki jih bo kasneje prevzeta stanovanjska skupnost — Za slednjo |t čedolje več zanimanja in čedalje glasnejša je zahteva: od besed k dejanjem!

Metliški gospodinjski center fcna delovne prostore v šolski kuhinji, katero vodi skupno z društvom za napredek go­spodinjstva. V šolski kuhinji dobe vsi šolarji malico, za ka­tero plačajo po 100 din na me­sec, revnejši le po 50, še rev­nejši pa nič. Topli obrok (eno­lončnico) dobe predvsem šo­larji iz okoliških krajev, šolo­obvezni otroci zaposlenih ma­ter in nekateri predšolski otro­ci zaposlenih mater. Ta obrok •tane 30 din na dan.

Gospodinjski center že po­soja gospodinjam sokovnike in tehtnice. Žene bi rade kupile še sesalec za prah, da bi ga posojale, razpravljajo pa tudi o nakupu pralnega stroja. V Metliki je zaposlenih namreč precej žena in deklet, saj dva največja obrata Novoteksa in Betd zaposlujeta v glavnem le žene in dekleta. Te morajo po službi doma še kuhati, prati, pazita na otroke (v Metliki še nimajo otroškega vrtca).

Metliški gospodinjski center skupno z društvom za napre­dek gospodinjstva torej pr i ­pravlja in ustanavlja obrate bodoče stanovanjske skupno­sti. O stanovanjski skupnosti so v Metliki že razpravljali, vedno več zaposlenih žena pa zahteva naj razpravljajo in dajo na razpolago nekaj sred­stev tudi podjetja, saj gre za članice njihovih kolektivov. Razbremenjena žena bo pr i ­hajala v službo bolj spočita in sposobnejša za deio. kar bo

nedvomno vplivalo tudi na ngeno delo v podjetju, se pra­vd na proizvodnjo.

Gospodinjski center bo p r i ­redil v kratkem seminar za nego in prehrano dojenčka Hkrati bodo tudi gospodinjske večerne ure, na katerih se bo­do žene in dekleta učile kr­pati, krojiti, plesti, pogovarja­le se bodo o receptih za vku-havanje itd. Seminarje za vla­ganje ozimnice je center že zaključil.

Tovarna šivalnih strojev » M I R N A « na Mirni je priredila tudi v našem okraju že več zelo uspelih krojno-šivalnih tečajev s praktičnim poukom o pravilni rabi in negi stroja. Udeleženke tečajev so povsod dobile osnovno znanje o šivanju za vsakdanjo rabo in o krojenju, kar lahko vsaka mati, gospodinja ali dekle s pridom izkoristi zase ali za družino. — Na sliki: prizorček s praktičnega dela z zadnjega, že zaključenega krojnega tečaja v Novem mestu (Foto: Polde Pungerčar)

Stev. 49 (559; » D O L E N J S K I L I S T «

'o

S t a n 9

Sem ter tja po Spodnjem Posavju j u T C « Tcnuij U A O 7 A U I U J I «m nninniotnn 9e>Un rin hi hi h i lo o o n o v n o o snova t i na e n o i i l a . Dšenioo i n oran je . N a k m e t i j s k e m posestvu so * ™ • • I I I #̂ faa I I I Dolgoletna želja, da b i

Koprivnica pri Senovem do­b i l a vodovod , se ie uresničil i . P r e d v s e m je t r eba p o h v a l i t i p r e b i v a l s t v o , k i je ra zen z b r a ­n i h sredstev p omaga l o t u d i i prostovo l jn j im de l om. Vaščani »o z b r a l i n a d 250.000 d ina r j e v , os ta la s r eds t va pa je da l a občina. P r e b i v a l s t v o je p o m a ­ga lo t u d i p r i g r a d n j i šest-»tanovanjskega b l o k a za uči-te l j s tvo . V p r o s t o r i h te z g r a d ­be bos ta v p r i h o d n j e m l e t u pričeli o b r a t o v a t i posta i n am­b u l a n t a .

Se v edno p a n i rešeno v p r a ­šanje šolstva. P r o s t o r i so za dosedanje število učencev m n o ^ o p r e m a j h n i ; p r e d l a g a l i •o, da b i šolsko pos lop je d v i g ­n i l i za eno nads t rop je . N u j n o

b i b i l o ponovno o snova t i osemle tko . Šola t u d i n i m a igrišča i n učil, k a r je ena od osnovn ih p o m a n j k l j i v o s t i m o ­dernega p o u k a .

De j a vnos t o rgan i zac i j je pes t ra ; z l as t i učiteljstva, k : izvenšolsko de lo posveča p r e d ­v s em splošni i z o b r a z b i i n vzgoj i tamkajšnjega p r e b i v a l ­s t va , k i je p r i d o b i l o precejšen ug l ed . S Z D L i n k r a j e v n i od ­bor s ta o r g a n i z i r a l a de la p r i u r e j a n j u pokopališča. Rdeči križ je v začetku de c embra o r ­gan i z i r a j poseben tečaj, k j e r se bodo dek l e t a s e znan i l a z o s n o v n i m i z d r a v s t v e n i m i n a ­sve t i . D e k l e t a želijo t u d i z n a ­n ja i z gospod in js tva , zato bodo v k r a t k e m o r g a n i z i r a l i še go­s p o d i n j s k i tečaj.

na gno j i l a , pšenico i n oran je P r e d v s e m p r i o r a n j u je do ­segla lepe uspehe. Naročila j e ime l a tud i za kos i l n i c e , k i so ob košnji de la l e b rez počitka.

Pogodbeno sode lovan je je k m e t i j s k a z a d r u g a s k l e n i l a tud i s šolo. O t r o c i so i m e l i svoje zemljišče, k j e r so s a d i l i k r o m p i r . N a 4 a r i h zeml j e pa ima jo b r e s k o v nasad . T a m se praktično učijo i n smot rno n=wajajo na delo .

N a k m e t i j s k e m posestvu so z g r a d i l i no vo garažo za stro je i n t r ak to r j e . G r a d b e n i m a t e ­r i a l so d o b i l i , k o so porušili že neupo raben h l e v , last splošne­ga l j udskega premoženja. S r eds t va za g radn jo je k r i l a z ad ruga , d e l a v c i pa so p r i d e l u žrtvovali v e l i k o prosto­v o l j n i h d e l o v n i h u r . N o v a garaža je pos ta la n j i hov ponos.

FOTOAMATERJI V KRŠKEM ODLIČNO!

1500 OBISKOVALCEV V SEVNICI! V počastitev dneva republike in

ob deseti obletnici svojega obsto­ja je priredilo Filatelistično dru ­štvo Sevnica filatelistt^no in nu­mizmatično razstavo. Doživela Je izreden uspeh, saj jo je v šestih dneh obiskalo nad 1500 ljudi.

V filateli;i so bile zastopane F L R jugolavija, stara jugoslavi;a ln Unija sTT kar v celoti, neka­tere večje države Evrope so bi l * prikazane v izvlečkih, z nekaj značilnimi serijami pa so bile za­stopane skoraj vse države sveta. Posebno pozornost so vzbujale te­matske zfculnke, saj so samo šport­ni motivi obsegali 950 znamk. Predfilatellstična pisma fl«), ti-lateOistična frankirana pisma, »maksimum karte« in pisan bo­gat izbor ovitkov prvega dne s

posebnimi *igi (160) t*r druge po­sebnosti so imele vedno polno ob­čudovalcev.

V numizmatični zbirki smo vi ­deli najstarejši novec iz leta 223 pred našim štetjem. »Sledilo je obdobje Rimljanov z denarjem številnih konzulov, pretprjev tfl cesar;ev. v srednjem veku je bil zanimiv denar, kovan v Kosta­njevici, Brezah, Ptuju, Gorici itd. Slede dragoceni tolarji ln dvajse-tce raznih vladarjev, predvsem Marije Terezije, težk-: novci car­ske Rusije, goldinarji Itd. Raz­stavljenih je bilo nad 70o kovan­cev in več kot MO bankovcev.

Ves razstavljeni material je last sevniftkih zbiralcev.

—ost

V počastitev letošnjega dneva republike in meseca tehnike so požrtvovalni fotoamaterji iz V id ­ma Krškega odprti zadnjo nede-t o v novembru v prostorih Elek­tro zelo lepo urejeno prvo med-klubsko razstavo. Pripravim so jo prvič po enajstih letih delovanja v klubu. Rastava je obsegala dva dela: črno—bele slike in barvne posnetke. 186 črno—belih in 2« barvnih slik Je dalo lep in zani­miv pregled naše fotoamaterske rasti, saj smo na njej opazili ra­zen 10 domačih (Franca Dolinska,

V Brežicah popravljajo obhodno pot

Ivana Glogovška, Alojza Koželja, Milana Medveda. Albine Rc*, M i -lenka Roša, Viktorja z e m l j a k a , v Barvi pa še Otnna Lavrenčiča, Gvida Rostoharja i,n Martina Zu ­pančiča) tudi vrsto najboljših slo­venskih, hrvaških in srbskiih fo-toamaterjev.

Ob otvoritvi je bila majhna slovesnost, na kateri je tajnik kluba razdei« najboljšim denarne nagrade ln diplome s pohvalami. Ob tej priložnosti sta pozdravila prisotne tudi zastopnik Hrvatske­ga republiškega odbora fotoama-terjev Oton Honjec ter zastopnik Okrajnega odbora L T iz Novega mesta, ki sta prirediteljem če­stitala. Fotoklub je izdal ob raz­stavi tudi lično brošuro, seznam

SPODBUDNO IN K0RISTNC % Kmetijska zadruga Raka je s k l e n i l a s kmečkimi p ro i z -

se v e d n o bo l j u v e l j a v l j a v po- va j a l c i precejšnje število p o ­godbenem sode l o van ju . Dos l e j godb. M se nanašajo, na umet-

Novo v Suhi krajini

0 T r g o v s k o podjetje »Suha krajina« je letos n a D v o r u p r eu r ed i l o pos l ova ln i co Dvo r . S taro , močno i z r ab l j eno opre­m o so z a m e n j a l i s sodobno, k i jo je i zd e l a l o M i z a r s t v o na D v o r u , i n h k r a t i p r eu r ed i l i t u ­d i izložbe. V s e skupa j j i h je v e l j a l o 1 m i l i j o n 50 tisoč d i ­nar j ev . Podjet je je večji de l p r i speva l o l as tna s reds tva , ne­ka j p a je d a l a t u d i občina. Podjetna s u h o k r a n j s k i t r govc i pa še n iso zadovo l jn i . K u p i l i bodo d v a sodobna p roda jna pu l ta , z v d e l a n i m h l a d i l n i k o m ; enega za p roda j a lno Dvor, dru­gega pa za p roda ja lno Slap v Žužemberku. P r o d a j a l n o Slap bodo p r e u r e d i l i p r a v tako , kot so ono n a D v o r u . Ce l o več, njene prostore bodo razširili tako, d a se bo t ja p r ese l i l a t u ­d i pos l o va ln i ca G r a d , k i zdaj nj v najprimernejših pros tor ih .

9 Šivalni tečaj T o v a r n e M i r n a s e j e pričel 18. n o v e m ­bra n a D v o r u p r i Žužemberku. T r a j a l bo d v a meseca, 60 o b i ­skova l k , žena in dekle t , pa se bo v tem času naučilo kro j en ja in šivanja. V e l i k o število ude­leženk priča, d a so S u h o k r a -n j i ce , mlajše in starejše, l epo gesto T o v a r n e šivalnih stro jev i z M i r n e spre je le s posebn im zadovo l j s t vom. V s e tečajnice 60 želo zadovo l jne , o učiteljici, k i j i h uči, pa se izražajo z n a j ­bol j p o h v a l n i m i besedami .

fft »Dva m e t r a , , d a , ka j več pa teže!« T a k o n e k a k o so m e n ­d a razmišljali Zužemberčani o 6VOjem v odovodu ves čas, ko j i h je občina poz i va la , naj p r i -čno sode lova t i p r i g r adn j i . In res se zadeva n i p r e m a k n i l a vse dot le j , d o k l e r n i n o v i obra t

I E V po t egn i l cevovodov v Žu­žemberk. Zda j so pa Žužem-be r can i k a r se d a poh i t e l i , se­veda , saj je t r i a l i štiri metre cevovoda o d cestnega v o d a do hiše potegn i t i mnogo laže, kot pa po lagat i cev i od z b i r a l n i k a t ja v Žužemberk.

£ Ustni časopis p r i r e j a d a ­nes, 8. decembra , ob 7. u r i zve­čer v Žužemberku n o v i n a r s k a podružnica i z Novega mesta . Prepričani smo, da bodo b r a l ­c i , k i se bodo za neka j u r spre ­m e n i l i v . poslušalce, i z vede l i m a r s i k a j novega i n kor i s tnega in d a bo m a l a žužemberska dvorana kar pre tesna.

v a r n o s t p rome ta p r i Občin s k e m l j u d s k e m odboru Breži­ce, k i je b i l a konec nov m b r a , so r a z p r a v ' j a l i o u r e d i t v i pe> pot i od pošte v Brežicah do nove b e n c i n s k e črpalke (800 m) i n od tu do železniške posta­je (1600 m) . T e peš potj že obstajajo, v e n d a r j i h pešci ne more jo u p o r a b l j a t i , k e r so s labo vzdrževane. L j u d j e ho ­di jo za to po cest i , k i je n a m e ­n j ena v o z i l o m i n t ako ov i ra j o promet i n ogrožajo l as tno v a r ­n o s t N a se j i so sp r e j e l i sk l ep , da bodo za p o p r a v i l o te po t i Dr i speva la finančna s reds tva pod je t ja (ker občina nftna d e ­nar ja ) , p o p r a v i l ; p a jo bodo do 15. d e c e m b r a .

PO SEN0VŠK! OKOLICi 0 Mnoge vasi v senovški

občini se v e d n o bo l j p o t e g u ­je jo za e l e k t r i k o i n v odovod . L e s k o v c e so m e d p r v i m i , k i so dob i l e p i tno vodo. V p r i ­h o d n j e m l e t u bodo začeli p o ­l aga t i v odovodne cev i t u d i v V e l i k e m K a m n u , težje pa bo v o d o v o d spe l ja t i na V e l i k i D o l , k i leži na h r i b u .

V L e s k o v c e bodo k m a l u spe l j a l i t u d i e l e k t r i k o . D e n a r za t r a n s f o r m a t o r so že z b r a l i .

Četrtek, 8. decembra: Marijan. Petek, 9. decembra: Savica. Sobota, 10. decembra: Smiljana. Nedelja, 11. decembra: Danijel. Ponedeljek, 12. decembra: Aljoša. Torek, 13. decembra: Lucija. Sreda, 14. decembra: Vojmir.

Č E S T I T K A Logarju Bogdanu Zupančiču iz

Ajdovca želijo na novi življenjski poti mnogo sreče: Vida, Vera, Francelj, Egon in Karel.

rilnih naprav. Zaradi tega bo v nekaterih dneh tega meseca po nekaj ur prekinjen tok vode, kar bomo še sproti objavljali na oglas­nih deskah po mestu.

Potrošnike vode prosimo, da v tem času z vodo štedijo, kolikor se le da. ter da si priskrbe po­trebno rezervo.

RAZPIS TEHNIČNE SEKCIJE Uprava za ceste LRS razpisuje

delovno mesto pisarniškega usluž­benca pri cestnem nadzorstvu v Kočevju. Pogoj: nižja strokovna izobrazba, po možnosti praksa in opravljen strokovni izpit. Infor­macije daje in prošnje sprejema Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Novo mesto, Ljubljanska 8.

POZIV UPNIKOM Prosimo vse morebitne upni­

ke Taborniške mladinske de­lovne brigade Zalog 1960, naj izstavijo terjatve do 20. de­cembra 1960, ker po tem roka svojih dolgov brigada ne bo priznala,

ŠTAB B R I G A D E

PREKLIC Hilda Blatnik iz Dol. Straže 53,

p. Straža, proglašam vse, kar sem govorila zoper Jožeta Slaka in nje­govo ženo Marijo, za neresnično.

in katalog z najboljšimi nagraje N-a zadnj,; se j i K o m i s i j e za n l m » posnet*' z razstave. Predva-

" • - jali so tudi Sfi najlepših barvnih diapozitivov, domačih in ostalih -interpol fotosmaterjev Jugoslavije. Senovo

Razstava Je trajaia do 5. de­cembra m je doživela lep uspeh. Ker priredttelji n e bi bili kos vsem izdatkom, so sa rastavo prispevala razna podjetja. Pokro­vitelj razstave predsednik O b L O Je v uvodu kataloga napisal med drugim:

»Čeprav je naše mesto majhno s ponosom ugotavljam, da se je fotografija pri nas lepo razvila In da iz leta v leto napreduje. Želim, da bi nadal:eva!i začetno tradicijo ter pritegniti i k sodelo­van j i č ;mveč mladine!«

Marijan Tratar

Iz Trebanjske občine

1 $ L e dve k m e t i j s k i z a d r u g i bosta v bližnji p r ihodnos t i n a ozeml ju t r eban j ske občine. E n a za m i r e n s k o do l ino , d ruga pa za os ta l i de l občine. O z d r u ­žitvi z a d r u g so "se' z ed in i l i na posvetu p r edsedn ikov zadruž­n i h sve tov i n u p r a v n i k o v k m e ­t i j s k i h z ad rug , razen tega pa so o združitvi r a z p r a v l j a l i še n a sej i občinskega l judskega odbora . S k l e p bodo uresničili

T u d i p r e b i v a l c i Mrčnih se l že- p r e d v i d o m a z n o v i m l e tom, l i j o , da b i j i m k m a l u zasve t i l e žarnice. T a k o b i rešili v p r a ­šanje razsvet l i j a v e v s edem­dese t ih hišah.

I. Z.

SPORED RADIO LJUBLJANA S O B O T A — 10. D E C E M B R A ; 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan

glasbeni spored — vrne« ob 5.10— 5.30 Nekaj domačih — 6.30—«.40 Reklame — l.os Glasba ob delu — 8.30 Majhen koncert violinista C i ­rila Skerjanca — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — S poštar­jem od vrat do vrat (ponovitev) _ 9.25 Beograd — Moskva (Za­bavna glasba) — 10.15 Richard Strauss: Iz Italije (Dunajski f l l -harmonični orkester dirigira Cle-mens Krauss) — H.Oo Po s\etu Jazza — L Jugoslovanski festival jazza — V I I I . oddaja (ponovitev) _ u , 30 Pionirski tednik — i l . 50 Otroci izbirajo pesm-jeo — 12.00 Ansambel srečka Dražila — 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rajko Rakovec: N a O p o S 0 3 1 6 ! ^ zajedav-ske bolezni — 12 25 Zabaven opol­danske spored - W-15 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Kv-ntet bratov A\senik - " - 5 0 Pril jub­ljene tenorske arije — 14.20 Šport ln Športniki - 14-35 Naši poslu-ftaici čestitajo in pozdravljajo — 16.15 Obvestila, reklam« in zabav­na glasba — 15 40 S kneižne*a

trga — 16.00 Za vsakogar nekaj (Spored zabavne glasbe) 16.40 Moški zbor zarja a Trbovelj p. v. Jožeta Skrlnarja — 17.00 Lo ­kalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 Vel ik i zabavni orkestri — 16.00 Jezikovni p o g o ­vori — 18.16 Pihalni orkester L M p. v. Rudolfa Starica — 18.45 Okno v svet — 16 00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Trideset minut z domačimi mladimi an­sambli in njih solisti — 20.30 R. in A. Becker; Dovolite ime mi je Cox v . epizoda — 21 .oo Melo­dije za prijeten konec tedna — 82.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami! 24.00 z a d ­nja poročila in zaključek oddaje.

N E D E L J A — 11. D E C E M B R A : 6.00—6.30 Nedeljski jutranji poz­

drav — vmes ob 6.05—6.10 Poro­čila, vremenska napoved in dnev­ni koledar — 6. 30 Vedri zvoki — 7.00 Napoved časa poročila, pre­gled tiska, vremenska napoved in ob,ava dnevnega sporeda — 7.15

najkasne je pa do a p r i l a p r i ­hodnjega le ta .

fl} Zavod za zaposlovanje de­lavcev bo za občine N o v o me ­sto, Žužemberk i n T r ebn j e s a ­m o eden, i m e l p a bo v v sa ­k i občini izpostavo. T r e b a n j c i so n a z a d n j i sej i občinskega l judskega odbo ra n a to p r i s t a l i . A k t o us tanov i t v i z a voda bo i zda l O b L O Novo mesto.

• O d l o k o obveznih agroteh­ničnih ukrepih za pridelovanje krme in od lok o obv e zn ih agrotehničnih u k r e p i h n a t rav ­n i k i h so spre j e l i na z a d n j i se­j i O b L O Trebn je , k i j e b i l a 25. n o v e m b r a . O d l o k a za jemata vsa zemljišča v občini razen o n i h , kjer je e n k r a t n a košnja t e r močvirna in pop l a v l j ena zemljišča.

fl) Mokronoško Vrbopletar-stvo,. k i se je pred neka j me­seci osamosvoj i jo , v edno bolj ure ja pro i zvodnjo . O b osamo­s v o j i t v i so i m e l i težave z vod ­s t vom, ke r je prejšnje odšlo i n so os ta l i samo d e l a v c i . P r e d k r a t k i m pa so dob i l i d i r e k t o r ­j a i n ostale potrebne uslužben­ce. T u d i vprašanje o b r a t n i h sredstev je vedno m a n j pro ­blematično, saj so d o b i l i že

Črnomelj: 9. in 11. d e c : amer. barv. film »Deževje prihaja-«; 13. in 14. d e c : franc. film -Vel ike družine«.

Dol. Toplice: 10. in 11. d e c : Ju-goslov. film »Mlss Stone«.

Kostanjevica: n . d e c : t r anc -ital. film -Parižanka«.

Metlika: 10. in 11. d e c : -Mada-me Butterflv«; 14. d e c : -Opera­cija Amsterdam«.

Novo mesto — -K rka « : od 9. do 12. d e c : italij. barv. film -Noči Lukrecije Borgie«; od 13. do 15. dec : sovj. film -Kočubej«.

Novo mesto — Dom J L A : od 8. do U . d e c : ameriški barvni film -Osamljeni maščevalec«.

Semič: l i . d e c : angl. barv. film

Senovo: 8. d e c : angl. film -Smrt na cesti«; 10. ln 11. d e c : ital. film -Simfonija ljubezni«; 14. in 15. d e c : amer. film -Luksuzna ladja«.

Sevnica: 10 .in U . d e c : madžar­ski film »Zavojne stopnice«.

Trebnje: io. in 11. d e c : angl. barvni M m -Smrt na cesti«. Pred­stava v soboto ob 19. uri , v ne­deljo ob 16 in 18.30.

Žužemberk: 11. d e c : češki film -Pokorno javljam«.

Reklame — .30 Radijski koledar p o l d rug i m i l i j o n d ina r j e v po-

^rtr^^r^lf^Z » m od Narodne banke i n e n milijon od občinskega ljudske

Novomeški kroriika

_ VOJ _ oblasti p. v. Vi l ima Markoviča — B.Oo Mladinska radijska igra — Jan Malik: Žogica — nogica — 8.57 Mladi glasbeniki pred mi­krofonom — 9.10 Z zabavno glas­bo v novi teden — 9.45 Ivan M a ­ne Jarnovič: Koncert za violino in orkester št. 10 c F—duru — 10.00 Se pomnite, tovariši . . . v l a ­do valenčak; spet partizanom — 10.30 Rado Simoniti: Pesmi za glas

• Med proslavami za dan re­publike, ki so jih priredili pred 39. novembrom razni kolektivi in sindikalne podružnice, je treba omeniti na prvem mestu lepo po­budo Sindikalno podružnice OLO. Sodišča — javnega tožilstva ln ONZ v Novem mestu. Priredila jo uspelo, zelo kulturno in prijetno akademijo 26. novembra zvečer v prostorih Doma J L A . Podružnica

Je bila pred leti med najaktlvnej-lmi v mestu: kaže, da Jo bodo

podobne jnbude spet pripeljale na Wikn mesta

• p lon lok l hišni svet v bloku •t. 1 na Znančevih njivah Je s pomočjo hišnega sveta uredil v klftnih prostonlv stavbe otroško sobo. Otrorl so sami pomagali pri delu: pulili so žeblje v podu. tc desk 7hI*al! klopi, med niimi pa Je tudi mali umetnik Milček Ko-meii. ki le na stene lepo naslikal Snegul'čico in palčke. Za državni pra::nll; 2!>. novemher «o otroci sami organizirali proslavo za sta­novalce bloka.

• V nedeljo, 4. decembra zve­čer. 1c v Domu J L A poštovalo gle­dališče Iz Karlovca z Drzičevo ko­medijo v treh de'an'ih Dundo M » -roje. rjladalc] so bili z Izvajanjem gostov iz bratske republiko Hrvat­ske zelo' zadovoljni, iifl J« nllhovo fledajlftč* zna no p<> trfcegl umet-Blftkl ravni

• Ml«kO sf ie ni»dra>Un 1. de­cembra na 45 din liter. Nekatere, zlasti vročekrvne gosnodlnle. so sicer godrmale. v splošnem p« • n o podražite^ mloVn z - dal '

časa pričakovali glede na cene mleka po drugih državah.

• Tržno poročilo od 5. decembra na novomeškem živilskem trgu ni zabeležilo nobenih bistvenih spre­memb. Prodalali so kislo zelje po KO din kg, kislo repo po 60 din, ja­bolka po 60 din, jajca po 28 do 30 din, solato po 80 din. krompir po 15 din. mleko po 40 din liter, smetano po 80 din skodelica; za -firkl« orehov so ženske zahtevale 110 d in : ista cena je bila za fižol, hruške pa so bile po 100 din kg. Stojnic s pleteninami Je vedno več. saj gre to blafio dobro v promet.

• Gibanje prebivalstva: poročili so se: Edvard Frantar, rudarski tehnik iz Irce vasi in Kristina Stefek. uslužbenka s Ceste koman­danta Staneta 9: Sreten Zerajič, oficir J L A Iz Brsljina ln Helena Pestner. dilakinja s Ceste ko­mandanta Staneta 12: Avguštin Vrščai. delavec iz Adamičeve < In Milena Berus, kuharska po­močnica lz Padersieeve 25; Stani­slav Oallč, mizar lz Malenske vasi In Milena Šinkovec, uslužbenka iz Slakove B; Peter Rusttn. geometer s Ceste komandanta Staneta 34 in E l i z a b e t a Brank, študentka l z Ra-i'.uv^ko 7: Anion nems. uslužbenec Iz Jerhnve 18 in Ann Cemlč, na­takarica 7 G l a v n e g a trna ir>.

Umrli sta: Matild« Zoree. go­spodinja Iz Karlovftke I. stara 70 let ln Marija Premru. družin­ska upokojenka iz Cankarjeve 15. «tara 77 let.

ga odbora , sami pa so že i m e l i 0,6 m i l i j o n o v d ina r j e v o b r a t n i h sredstev. Z a n o r m a l n o poslo­vanje b i pot rebova l i s e o k o l i 3 m i l i j o n e o b r a t n i h sredstev. V podjet ju , k i šteje 60 de l av ­cev, bodo še izboljšali de l av ­sko samouprav l j an j e . V ta n a -

orkester — 10.45 Melodije za men že p r ip rav l j a j o p r edava -razvedrllo — 11.30 Nedeljska rc- n j e z a člane de lavskega sveta portaža - 12.00 Naši poslušalci ^ n n i r „ v r i - k f f f l odbora P 1 čestitajo m pozdravljajo - I. - i n " p r a v n e g a oorjora. p . J . 13.00 Napoved časa, poročila, vre­menska napoved in objava dnev­nega sporeda — 13.15 Obvestila m zabavna glasba — 13 30 za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.18 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravijaijo — II. — 15.00 Na­poved časa, poročila ln vremen-tika napoved — 15.15 Rekiame — 15.30 Kar radi poslušate — 16.00 Humoreska tega tedna —Herbert Harns; Potepuh in milijonar — 16 20 Za nedeljsko popoldne (Za­bavna g"lasba> — 17.10 Peli so J h mati moja . . . (Slovennske na­rodne pesmi) - 17.30 Radijska igra — Štefan Bekerffy: Pes, ki mu ;e bilo gospod Bozzi ime — 18.36 Georne Gershwln: Ra£«cdi-ja v modrem — Pesmice Slavka Avsenuka. Borisa Franka ln Borisa Kovačiča — 10.00 Obve­stila, reklpme in zabavna glasba

19.30 Radijski dnevnik ln športna poroč.la — 20.05 Izberite melodijo tedna! (Zabavno glasbe­na oddaja z nagradama) — 20.50 Zabavni trio Pierre Dorsev — »1.00 O Verdiju in njegovem delit — V. oddaja — 22.00 Napoved čc«sa. poročila, vremenska napo­ved in pregled sporeda za nasled­nji dan — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.00 Poročila — 33.05 Nočni koncert Karol Pahor; Istrijanka, petnajst plesnih mi ­niatur. Stjepan s u i e k : Druga s m-fonlja v D—duru »Rroica« — 24.00 zadnja poročila ln zaključek od­daje.

P R O D A M RADIO -PHILIPS« . Ce­na 12.000 din. Naslov v upravi lista.

P R O D A M 8 L E T S T A R O in 8 me­secev brejo kravo. Hrovat, Irca vas 53, p. Smihel.

P R O D A M DOBRO O H R A N J E N ra­dijski sprejemnik. Naslov v upravi lista. '

Ž A G A N E T R A M E (Spirovce), late in stebre za kozolec prodam. Drago Hadl, Novo mesto.

P K O D A M GOSPODARSKO PO­S E S T V O z njivami in gozdom v Vinjl vasi pri Podgradu. Poizve se na Kandijski cesti 8. Novo mesto.

P K O D A M POSESTVO : enostano-vanjsko hišo, hlev, pod in več parcel, primernih za gradnjo. Cena 1,000.000 din. Ugodno za ru­darje, ker je blizu rudnika v Kanižarici. Novak, Ratež 3.

P R O D A M IZVRSTNO O H R A N J E N radioaparat -Vesna« (z magič­nim očesom), novejši model, za 20.000 din. Na ogledu je v Spe­cialni trgovini Radioelektro v Novem mestu.

KUPIM NOVEJŠO K O M P L E T N O spalnico. Naslov .v upravi lista (1563-60).

R A B L J E N O O B L E K O IN ČEVLJE zamenjam za jabolka in živila. Naslov v upravi lista.

O P R E M L J E N O SOBO s posebnim vhodom oddam mirni osebi sred­njih let. Ponudbe pod -Dogo­vor« na upravo lista (1562-60).

SPREJMEMO GOSPODINJSKO po­močnico (1 otrok). Plača od 7000 do 8000 din. Ponudbe na DOZ Novo mesto. II. nadstropje.

GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme takoj družina na Go­renjskem. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na na­slov: Avguštin Ludvik. Selo pri Žirovnici na Gorenlskem.

SAMOSTOJNO GOSPODINJ. PO­MOČNICO k dvočlanski družini brez otrok sprejmem. Plut, Čr­nomelj, Cesta padlih borcev 3.

IRCEM HONORARNO ZAPOSLI ­T E V ali službo. Znam kuhati, imam dokončano nižio gimnazijo. Naslov v upravi lista (1564-60).

T R G O V S K A POMOČNICA išče službo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1558-60).

Po smrti urarja Vinka Fabjana Iz Črnomlja je ostalo še nekaj ur posameznikov, ki so jih prinesli v popravilo. Prosimo, da lastniki pri­dejo ponje do 81. decembra 1960. ker po tem roku ne prevzamemo več odgovornosti zanje. Ana Fabian. Črnomelj, Staneta Rozmana 11.

OBVESTILO P O D J E T J A VODOVOD

Podjetje VODOVOD v Novem mestu obvešča potrošnike vod«, da bo podjetje v decembru pre­urejalo vodovodne črpalke v Sto­picati zaradi vgraditve novih me-

C R N O M E L J Novembra so bili rojeni 4 dečki. Poročili so se; Karel Kozina, ru­

darski tehnik iz Kanizarice, in Ol ­ga Kaludjerovič, gospodinjska po­močnica iz Črnomlja; Janez Agnič, kmet iz Desinca ,in Veronika Si -konja, delavka iz Trlbuč; Franc Jerač, zidar iz Gor. Karteljevega, ln Florijana Zugelj, delavka s Ta l -čjega vrha; Jože Grdešlč, livar iz Doblič, ln Jožefa Suster. delavka lz Rodin.

Umr l je Janko Doltar, mlinar iz Črnomlja, star 67 let.

S E N T J A N 2 Novembra sta bila rojena 2 de­

čka in 2 deklici. Poročila sta se: Andrej Lesjak,

rudar iz Gabrijel, in Ana Sluga, delavka Iz Mengša.

Umrl i so: Helena Plazar, pre-užitkarica iz Budne vasi. stara 81 let; Lucija Pffeifer, upokojenka lz Krmelja, stara 75 let; Katarina Dolinšek, upokojenka tz Govejega dola, stara 82 let; Marija Kuselj. otrok iz Sejnlc. stara 1 leto; Jože Debevc, tesač iz Murnlc, star 61 let; Marija Prijatelj, preužitkari-ca iz Šentjanža, stara 66 let.

BREZICE Novembra ni bilo rojstev Izven

bolnišnice. Poročili so se: Adolf Merhar,

fotograf, in Marija Klemenčič. go­spodinjska pomočnica, oba iz Bre­žic: Miro Blatnik, uslužbenec iz Otoč. in Ana Derenda, gospodinj­ska pomočnica iz Gor. Lenarta.

Umrla sta: Adolf Merhar. foto­graf iz Brežic, star 81 let: Ana Bratanič, preužitkarica lz Buko-ška, stara 82 let.

M E T L I K A Novembra ni bilo rojstev izven

bolnišnice. Poročili so se: Anton Dragovan,

delavec, in Kata Stokuča, delavka, oba tz Dolnje Lokvice; Anton Ko­cjan, čevljar s Sel, ln Anica Go-vednik, delavka lz Gor. Lokvice; Martin Malevtč, poljedelec, in Sta­nislava Oberman, poljedelka. oba lz VidošiC: Julij Simonič, delavec Iz Drašič, ln Marija Petric, pleti­lja iz Rosalnic; Mihael Kobe, uslužbenec lz Metlike, m Slavica Simonlč. uslužbenka lz Dol. Lo­kvice; Božidar Mušič. delavec iz Trnovca. in Marija Zugelj. delav­ka iz Metlike: Anton Mohorčič, delavec, ln Marija Gorše, oba lz Črnomlja; Slavko Nemanlč. čuvaj lz Božakovega, ln Jožefa Znldar-Mč, predllka lz Rosalnic.

Umrla sta: Silvester Kočevar, poljedelec iz Rosalnic. star 31 let. ln Ana KraSovec, užltkarica iz Drašič. stara 62 let.

SENOVO Novembra so bili rojeni 4 dečki

ln 2 deklici. Poročili so se: Alojz Vodenlk,

rudar iz Velikega kamna, ln Erna Penič; Anton Gošek, ključavničar iz Brezja, ln Stanislava Grilc, ši­vilja z Dobrave.

Smrti ni bilo.

ARTlCfc Poročili so se: Ivan Bogovič iz

Arnovega sela in Olga Kolan lz Dečnega sela; Martin Abram z Mrzle planine in Marija Omerzel lz Sromelj; Vincenc Malus lz Gor Pohance in Veronika Lipar iz Bre­zovice.

NOVO MESTO V času od 21. novembra do 5.

decembra je bilo rojenih 24 deč­kov in 28 deklic.

Poročili so se: Edvard Štrukelj, delavec m Marija Plut, delavka, oba iz Vapče vasi; Milan Rozem-berger, pleskar lz CrmoŠnjic, ln Ivana Kastelec, bolniška1 strežnica iz Sentjošta; Rudolf Carin, finome-hanik iz Krške vasi, ln Jožefa Ko­be, trgovska pomočnica iz Žabje vasi; Marijan Tramte. delavec, in Slavka Setina, delavka, oba lz Ve­like Bučne vasi; Bogdan Zupančič, uslužbenec iz Dol. Ajdovca, in Ana Cimermančič, hči kmeta iz Vel. Cerovca; Anton Ooršin, zidar lz Vel. Slatnlka, in Cecilija Radel, delavka lz Dol. Ponikev; Stanislav Lavriha, delavec z Grma, in Aloj­zija Radel iz Dol. Ponikev; Janez Radel, delavec iz Dol. Ponikev, ln Ana Gorfin. hči kmeta* z Vel. Slat-

Petnajst let podjetja in deset let samoupravljanja

PRODAMO manjšo količino poti­skanega časopisnega

papirja U P R A V A

D O L E N J S K E G A L I S T A

N o v o mesto, G l a v n i trg S

(postni predal 33)

V soboto. 26. n o v e m b r a , je k o l e k t i v podjet ja O b r t n i k i z Novega mesta p r o s l a v l j a l d v o j n i j u b i l e j : 15- letnico pod­jet ja i n 10- le tn ico de l avskega s a m o u p r a v l j a n j a . Pod je t j e se ie, o d k a r ie us tanov l j eno , več­k r a t r e o r gan i z i r a l o i n se vse do leta 1957 r a z v i j a l o v doka j

Obiskujte razstave Studijske knjižnice MIRANA JARCA v Novem mestu!

Obvestilo o šoferskih tečajih A V T O - M O T O D R U Š T V O V N O V E M M E S T U bo organi­

ziralo v p r i h o d n j i h mesecih vet

šoferskih tečujev zc voznike-amaterje Vsi , k i bi tak tečaj radi ob iskoval i , naj se čimprej osebno alf pismeno Javijo v društveni p isarni na Ragovskl cesti Kda j se bo začel p rv i tečaj, bo pravočasno Javl jeno; Šte­vi lo tečajev bo odvisno od i t ev i l a Interesentov Da bj b i l urn ik tečajev člmbolJSj. poziva društvena uprava naj se

interesenti čimprej pr i jav i jo !

težkih pogo j ih . Iz t rgovskega podjet ja zapr tega t i pa , name ­njenega samo vojaškim ose­b a m , se je p r e u s m e r i l o v obr t ­no p ro i z vodn j o . S t a lne se l i t ve z v o j n i m i eno tami v p r v e m r a z d o b j u so b i l e v e l i k a o v i r a t ako p r i u r e j an ju p r oda jn ih prostorov kot o r i vzgo j i k a ­drov .

O b r t n i k ie Po vo jn i izučil v N o v e m mestu 21 vajencev raz ­n ih o b r t n i h strok. 25-č'anski k o l e k t i v je pre rase l v 75-član-skega. U r e d i l i so sodobno pro­da ja lno na G l a v n e m t rgu , eno najlepših v N o v e m mestu , ter p r e u r e d i l i i n v zo rno opre­m i l i šivi'ljsko. čevljarsko i n krojaško de l avn i co . V našte­t i h d e l a v n i c a h nud i j o potroš­n i k o m obr tne us luge, v r h u vsega pa i m a j o v N o v e m me­stu še dve dobro založeni pro­d a j a l n i . P r o i z v o d n e načrte i z ­po ln ju j e j o v sako le to 130 in 140-odstotno. V s e to in še m n o ­go d rugega so poveda l i «ovor-n i k i na prv>slnvi v soboto P i ­sati o O b r t n i k u , t ako vsaj so­d imo , n i pot rebno , s a i novo­meški potrošniki sami dob ro vedo. k je so dob ro pos trezen i .

nika; Stanislav Crtalič", mizar U Kostanjevice, in Ivana Zagore, krojači ca lz Žabje vasi; Karel Ko -vačič, kmetijski tehnik, in Štefa­nija Hrovačič, hči kmeta, oba 1* Stranske vasi; Janez Kovačič, m i ­zar iz Šentjerneja, ln Jožefa Ko­zle včar, delavka iz Podgore; Do­minik Kren, delavec s Sel, in Ana Sporar, šivilja iz Podhoste; Tomo Leskovar, delavec iz Ladanja, in Frančiška Blažič, šivilja iz Ljub­ljane.

Umrl i so: Janez Korošec, pismo­noša z Jame, star 40 let; Katarina Kramarič, delavka lz Metlike, sta­ra 84 let; Frančiška Hanov, gospo­dinja iz Tribuč, stara 73 let; Marta Kastelic, hči kmeta z Brezove re­bri, stara 12 let; Ana Spacapan, upokojenka z Broda, stara 73 let; Mirko Movrin, kmet Iz Zagozdaca, star 65 let: Justina Keber, delav­ka iz Potočne vasi, stara 45 let.

V preteklih štirinajstih dneh so v novomeški porodnišnici rodile: Rozalija IleniC iz Kvasice - de­klico. Angela Stravs iz Črnomlja - deklico, Marija Tramte iz Zlo-ganja - dečka, Marija Bevc lz Pijavie - dečka, Anica Lašlč z Otoka - deklico, Jožefa Ihan iz Zagorice - deklico, Ana Hudelja iz Črnomlja — deklico, Ivanka T ro ­je iz Rožnega dola — dečka, Ma ­rija Tavčar iz Straže - dečka, Vida Troha lz Vrbovcev — dek l i - . co, Terezija Skube lz Železnega — deklico, Terezija Cesar iz Štefana - dečka, Ana Gnidovec iz Gor. Ajdovca — deklico. Romana Je-rovSek lz Trstenika — dečka, Mi lka Skender lz Mahovnlka — dečka, Rozalija Gašper iz Vel. Podljubna - deklico, Tončka Prešeren z Vrha pri Pahl - dečka, Fanl Kobola tz Salke vasi - deklico. Jožefa Ko -lenc lz Cešče vasi — dečka, Jožefa Majer lz Dol. Križa — deklico; Amalija Pele z Dobličke gore — dečka in deklico, Ivanka Simonlč z Vinjega vrha — dečka. Anica Rodman lz Mokronoga - dečka ln deklico, Slavka Jakše z Broda — deklico, Marija Vidmar iz Gor. Straže - deklico, Tončka Janezi« iz Malkovca - deklico, Terezija Kocjan iz Rateža - dečka, Angela Kužnik lz Vel. Lipovca - deklico, Marija Iskra iz Dol. Ajdovca -deklico. Marija Zunič iz Verčic -dečka, Marija Blatnik lz Gor. Ort - deklico, Anica Kranjc iz Sloven­ske vasi — dečka, Rozalija Verder-ber iz Jelševnika - dečka, Silva Homan iz Šentjerneja — dečka. Vida Povše iz Gor. Globodola — dečka, Jožefa Slak z Vrha pri Pahl — dečka, Pavla Pevec iz Vel. Hubanjlce - dečka, MUka Tramte lz Zloganja - deklico, Ana Dular iz Irce vasi — dečka, Anica Pod-lesnik iz Dolgega - dečka, Terezija Bele lz Smolenje vasi - dečka, Milena Vranešič iz Tribuč - de­čka, Karolina Kranjc iz Gor. V r h -polja - deklico, Alojzija Pene z Rožnega vrha - deklico, Marija Dular z Gor. podboršta — deklico, Anica Bartolj iz Vel. Cerovca — deklico. Anica Plantan lz Vel. Ce­rovca - deklico. Fanl Mislej iz Gor. Gomile - dečka, Anica Da -rovic iz Blata — deklico. Alojzija Hočevar lz Pijavice - deklico. Te ­rezija Kobe iz Vlnje vasi - dečka, Gabrijela Gačnik iz Boričevega -dečka. Marija Brezar iz Mirne pe­či — dečka. Anica Simčič iz Novo-selov — dve deklici.

Iz brežiške porodnišnice V preteklih dveh tednih so v

brežiški porodnišnici rodile: Zden­ka Krčan lz Harmice — deklico, Ivanka Kelher iz Zg. Sušice - de­klico, Rozalija Znldarič iz Mlha-lovca - dečka, Anica Srečkovič iz BTezine - dečka. Marija Lasbaher lz Brezine - dečka. Milka Kablar iz Laduča - dečka. Nada Mirt iz Pokleka - dečka. Rajka Milen-kovlč iz Kostanjevice - deklico, Jožica Kuzovič iz Brezovice - de­klico, Marija Tratar z Griča — deklico, Nežlka Avšlč iz Voičja -deklico, Olga Jankovlč iz Krške vast — deklico, Marija Cerovšelc lz Gor. Dul - deklico, Nada Vlai -savljevlč lz Brezine - dečka, A n i ­ca Hode lz Artič - deklico, Ange­la Plevnik iz Kostanjka - dečka* Budinka Bursač iz Crnca - dečka, Rozika Brenko iz Dednje vasi -deklico, Pavla Zagmeister iz Orea-ja - dečka, Marija Prah iz Čemeče vasi - deklico.

V preteklih štirinajstih dneh se se ponesrečili in iskali pomoči • novomeški bolnišnici: Stane Ro ­gelj, uslužbenec iz Mirne, Je pfr del po stopnicah s pilo ln dletom v roki ; pila se mu je z a pičila v hrbtenico. Miha Ožbo't, miličnik tz Žužemberka, le padel z motorja in se poškodoval. Sava Mirtič, de­lavec iz Dolge vasi, se je vsekal v nogo. Janez Hrovat, invalid iz Dol. Sušič, je padel v vinogradu ln si poškodoval prsni koš. Jer­neja Bana. mežnarja z Mirne Je povozil voz. Jožefa Gore, posest­ni ca iz Trebniega. je padla s ko­zolca ln si poškodovala hrbtenico. Avgusta Kromarja, kmeta rz ROJ. Je nekdo udaril i n mu poškodoval levo nogo.

Brežiško kronika nesreč V preteklih dveh tednih so se

ponesrečili in Iskali pomoči v bre­žiški bolnišnici: Alojz Soln, zidar iz straže, si Je pri padcu z zidar­skega odra zlomil desno nogo. Franr Polovic, posestnik lz Gabr-la. <»1 je pri padcu z v o z a poško­doval desno stopalo. Franc Hribar, posestnik iz V i n i e t r a v r h a . si j « pri podlrantu dreVeaa zlomi] levo nogo. Vinka Podgorška, posestni­ka lz Podgorjft, ie taeul pesek ln mu p o š k o d o v a l d e s n o nogo . Alojs Vranetič, tesar iz Z u b e l e v c a , se le pri prfim»tn ; no^reči huie po­škodoval. Viktor Klenovšek, sin posestnika z M r z l e planine, sd Je pri igranju poškodoval desno

V ATOMSKI RAKETI NA LUNO PRIREJENO PO F A N ­TASTIČNI ZGODBI R, O. F O H L E R J A DNEVNIK ZLOČINOV

Množični krvnik Eichmann, ki je v izraelskih zaporih, govori prek ameriške revije »LIFE« o strahotah terorja, kateremu je očetoval in bo­

troval med vojno

22. Ze tretji dan je drvela atomska raketa popol­noma neslišno skozi večno noč akustično mrtvega vesolja proti polni luni in prevalila že polovico svoje poti, približno 185.000 kilometrov. V notranjosti vesoljne ladje, v kateri je vladala dnevna svetloba, k i so jo dajali atomski reaktorji, n i bilo moč opaziti te ogromne brzine letenja. Enako je bilo tudi četrti dan. Ko se je približala Lun i na 500 kilometrov, se je poslužila pot! okrog nje, pri čemer je izrabila lunino pr i ­vlačno silo. Vsaka posadka je bila pri instru­

mentih, merila in beležila.

23. Najvažnejši mož v vesoljni ladji je bil sedaj radarski tehnik. Zunanja toplota se je dvignila medtem na +116 stopinj Celzija. Vsi so hvalili konstruktorja Rona, ki n i pozabil na hladilne naprave. Nato je nastopil trenutek, ko bi naj ljudje prvič zagledali zadnjo stran me­seca. Zunanja toplota je jela naglo padati in pričelo se je daniti. Nenadoma je vesoljstvena noč prenehala. Kapitan je ukazal izklopiti hla­dilne naprave in vklopiti toplotne. Tedaj se je pojavila pred očmi letalcev tajinstvena zadnja stran Lune. In kaj so videli? Prav toliko, kot bi videli, če bi leteli ponoči 600 kilometrov nad

Zemljo; nič, prav nič.

24. Zunanji toplomer je kazal —40 stopinj Ce l ­zija. Radarski tehnik je nenehno skrbel za pravilno razdaljo do Lune. Pr i tem poletu je bil pravzaprav on tudi krmar. Pred tem je skrbel za smer poleta pilot oziroma posebna avtoma­tična naprava. Slednjič je preletela raketa cono »pepelnato sive svetlobe«", ob tistem delu Lunine oble, ki jo zemeljski opazovalci do popolnega zaokroženja Lune le stežka vidijo. Zanje je bila Luna v pojemanju, medtem ko je za opazovalce na A R 3 Zemlja v enaki smeri naraščala. Kap i ­tan je pogledal na veliko električno uro v pilotovi kabini. Velel je odklopiti kurjavo in

vključiti hladilne naprave.

Se en filmski zakonski par, k i je veljal za precej trdnega, se je naveličal skupnega življe­nja. To sta znani pisec Artur Miller in znana filmska igral­ka Mari lvn Monroe. Na sliki Miller neprizadeto opazuje, ka ­ko Marilvn daje avtogram na ulici Los Angelesa na dan pred ločitvijo.

V Rimu snemajo novo ver-*tjo filma Atlantida po zna­nem delu francoskega pisatelja Mera Benolta. Antinejo igra tokrat izraelska filmska igral­ka Haya Harareet (na sliki, medtem ko piše pismo s stro­jem kar na kolenih — pravo nasprotje svojemu kostumu, • katerim predstavlja izginuli čas in potopljeno celino).

Profesor Carl Gemzeli iz Stockholma je baje našel učin­kovito hormonsko zdravilo za ženo, k i ne morejo imeti otrok, pa si j ih želijo. Uspeh je bil čudovit: dve pacientki, k i Ju Je zdravil s svojim novim pre­paratom, sta po dolgih letih zakona brez otrok rodili obe tfvojčkc. Zdravilo, k i ga daje zdravnik v obliki injekcij, zdaj preizkušajo na prostovoljkah že kakšno leto. Ce se bo obneslo, bo prav gotovo nastalo roma­nje v Stockholm.

Na Bahamskih otokih je vsa­ko leto najbolj znana svetov­na prireditev v dirkanju z avtomobili. Dne 24. novembra so «e zbrali v Nassauju naj­več)! svetovni asi in preizku­sili svoje živce in stroje na avtomobilski pisti. Med njimi Je M l tudi Italijan Nicoln Dona daUe Rose iz Milana (na sliki •k svojem stroju Italkarta).

Bil je lep lovski večer P o N o v e m m e s t u so že do ­

po ldne 28. n o v e m b r a h o d i l i l o v c i v s v o j i h z e l e n i h o b l e k a h . V s i so n e k a m spešili k o r a k e , z l a s t i člani L o v s k e zveze, k i so b i l i zadolženi z a to i n ono, d a bo p r o s l a v a l o v c e v n a F r a -t i ko t se spodob i .

s va tben i pohod , k e r . so b i l i štirje o d r a s l i s kupa j j n so se r a v s a l i m e d sebo j . Večjo »par­tijo-« črnuharjev so v i d e l i t u d i v d r u g e m k r a j u , svežih s l edov Pa nič k o l i k o . O b p o g o v o r u o d i v j a d i so pos ta l e oči l o v c e v mnogo bo l j svet le . S m e n t a n i

Nekaj beležk z letošnje lovske proslave na Frati

KmaJ .u popo ldne so se s k u ­p ine l o vcev pričel z b i r a t i o k o ­l i a v t o m o b i l o v i n k a m i o n o v . Gruče l o v c e v v p o p o l n i l o v s k i o p r e m i s v a s k o l e g o m v i d e v a l a t u d i v V a v t i v a s i , Straži i n S o ­t e sk i . V e d r i o b r a z i l o v c e v p a so se pričeli v e d n o bo l j z a s k r b ­l j eno o z i r a t i v nebo , o d kode r je po u s t a l j e n i letošnji n a v a d i spet pričelo deževati. S p r v a r a h l o pršenje se je pričelo l e ­v i t i v močan dež i n k o s v a v m r a k u p r i s p e l a n a F r a t o , je že k a r k r e p k o l i l o . ,

V z l i c dežju p a je b i l o v koči v edno bo l j p r i j e tno razpolože­nje. L o v c i so p r i h a j a l i v več ­j i h i n manjših s k u p i n a h . V s i p r o s t o r i v koči so b i l i k m a l u z a s e d e n i

Srečanje i n po zd rav l j an j e p r i p a d n i k o v ze lene bratovšči­ne j e b i l o podobno v s e m t a ­k i m srečanjem:

- Z d r a v o ! S} še živ? K o l i k o točk si že n a b r a l ? P a s i letos že ka j položil n a d lako?«

S l e d i l i so r a z g o v o r i i n p r i ­povedovan ja o l o v s k i h doži­ve t j ih , resničnih i n m a n j r e ­sničnih, t e r o zapažanjih i n srečanjih v n a r a v i . V m e s n i m a n j k a l o t u d i smešnih ter p i ­k r i h n a račun l o v s k e smo le , k i i m a v l o v s t v u e n a k o v logo ko t t i s k a r s k i škrat v t i s k u .

L o j z e i z N o v e g a mes ta je držal še v r o k i t r ocevko i n n a h r b t n i k , k o se j e že prisrčno r o k o v a l z Metličani. L e - t i so m u m e d . o s t a l i m p o n u d i l i c i ­gareto, k i jo je r a d spre j e l i n tud i t ako j prižgal. Z a t r e n u ­tek je odložil gorečo c igare to n a mjzo, d a s i p o p l a k n e s l ino . V t e m t r e n u t k u je počilo i n podar j ena c i ga r e ta j e d o b i l a o b l i k o razcve te le rože. Splošen s m e h je s p r e m l j a l metliško ša­lo. . .

» T o p a l a h k o rečem, d a bo j u t r i pokalo!« je zago tov i l član novomeške i lovske druži­ne J a n k o . S t em se j e s t r i n j a l t u d i S t a n e i n doda l , d a j e v p rede lu , k j e r bo pogon, n a j ­m a n j 15 d i v j i h prašičev. J a n ­k o i n S tane s ta namreč r a z ­po re j a l a stojišča i n j i h oštevil­čila. R a v n o k o je S t a n e p r i b i ­j a l n a s m r e k o številko s t o j i ­šča, so šli m i m o štirje ščeti-n a r j i . S t ane je o c e n i l to za

lov , k i z v a b i človeka ,iz t op l e ­ga d o m a v m o k r o n a r a v o ! S t a ­ne, s t a r i l j ub i t e l j n a r a v e i n l ova , j e v s a k o dogodivščino z l o va , k i jo je poveda l , p o d p r e -

p i l s t r d i t v i j o : »Vse b o m o p u ­stili, s a m o l o v a ne ! «

M a l o p r e d 20. u r o j e p r e d ­s e d n i k D o l e n j s k e l o v s k e zveze tovariš F r a n j o B u l e pričel s l a vnos tno sejo. O r i s a l j e po ­m e n d n e v a r e p u b l i k e , naštel je najvažnejše uspehe letoš­n jega l e t a i n n a k a z a l bodoče na loge . V t eh i m a t t i d i l o v s t vo svoj delež.

V z l i c n a l i v u s ta S t a n e i n B i n e z a n e t i l a t a b o r n i ogenj p r e d s p o m e n i k o m p a d l i h l o v ­cev. Udeleženci p ros l ave so s i z a t a k n i l i z a k l o b u k e s m r e k o v e ve j i ce j n odšli k ogn ju , d a po ­časte s p o m i n n a pad le so lovce . V p raske tan j e padajočih k a -

Srnjak prevrnil lovca in avtomobil S t a n k o L o r b e r i n I v a n Z a ­

gode sta se po l o v u n a K r v a v ­c u vračala 20. n o v e m b r a ob 23.30 domov . Z a v t o m o b i l o m O p e l R e k o r d sta b r z e l a po av ­t o m o b i l s k i cest i od N o v e g a mes ta prat.i Brežicam s k a k i ­m i 90 k m n a uro . N a G m a j n i p r i R a k i j e skočil i z gozda n a l e v i s t r a n i a v t o m o b i l s k e ceste p r e d av to s r n j a k . V o z n i k j e z a k r m a r i l m a l o v desno i n z a ­v r l , v e n d a r prepozno . O b t r ­čenju s s r n j a k o m se je av to . p r e v r n i l i n d r s e l po s t r e h i s

k o l e s i v z r a k še k a k i h 11 m e ­trov . V o z n i k jn po tn i k , k i sta b i l a le laže poškodovana, sta s pomočjo še nekega a v t o m b i l i -sta pos t a v i l a avto spet »na n o ­ge « i n naložila m r t v e g a s r ­n j a k a , k i s ta ga po t em odda l a l o v s k i družini tega t e r ena .

Z a l n a m n i znano , če s t a ime l a l o vca S t a n k o i n I v a n n a iloviu n a K r v a v c u več jo a l i ' manjšo l o v s k o srečo ko t n a av to cest i . N a v o z i l u j 2 škode za o k o l i 200.000 d i n .

P — c .

pe l j dežja v p l a m e n e se j e pomešalo še cvrčanje s m r e k o ­v i h ve j i c , k i so p a d a l e v ogenj i z za k l o b u k o v . O b t e m sta se og las i l a še l o v s k a r ogova . T a ­k o so l o v c i počastili s p o m i n n a vse t i s te l o vce , k i so d a l i ž iv­l j en j a z a svobodo naše domo ­v ine .

D r u g i d a n so l o v c i žalostno g l eda l i s s v o j i h ležišč. Z u n a j je l i l o ko t d a b i b i l t u d i dež plačan po učinku. V z d i h o v a ­nje i n ta rnan j e l o v c e v ter bev -skan j e psov n i m o g l o s p r e m e ­n i t i m o k r e g a de j s t va . O k o l i po ldne p a l o v c i n i so m o g l i več vzdržati. Odšli so v lovišče. M a j h e n pogon i n že je pričelo p o k a t i . P a d l o je 17 s t re lov , l o ­v i n a p a je znašala enega d i v ­jega mer jasca , eno z v i t o r e p k o i n »tudi en zajček j e m o r a l d o l pas t—«

P. R.

»Naša dolžnost je , d a ob j a ­v i m o ta d o k u m e n t , k e r osvet ­l ju j e s t raho te t e ro r j a i n ne ­ve r j e tno množično uničevanje l j u d i , k i j e b i l o zagrešeno v času naše generacije«. S t e m i besedami j e pričela ameriška r e v i j a » L i f e « o b j a v l j a t i spo­m i n e vo jnega zločinca A d o l f a E i c h m a n n a , k i so b i l i n a p i s a n i n a pod l ag i z a p i s k o v nekega n o v i n a r j a v B u e n o s A i r e s u l e ­ta 1956.

L e t a 1956 se je nemški n o v i ­n a r W i l h e l m Sassen s e z n a n i l v n e k i k a v a r n i v B u e n o s A i ­resu z moškim, o k a t e r e m je šele pozne je i z v ede l , d a j e A d o l f E i c h m a n n . S k r i v n o s t n i

83 let za strojem N e d a v n o je v B r i n g s t o c k u v

= A n g l i j i u m r l a v s vo j em 94 l e -g | tu H a r r i e t a B l a n d , k i je 83 le t HH d e l a l a v i s t i t o v a r n i . K o t 11-H H le tno dek l e t ce se j e z apos l i l a H I v tej t o v a r n i ob lek , de l a t i je =11 pa p r e n e h a l a šele p r e d neka j = t e d n i . » K o je začutila, d a ne §H m o r e več o p r a v l j a t i svo jega

de la , je z g u b i l a s p l o h v s a k s m i s e l za živl jenje,« je ob n j e ­n i s m r t i p o v e d a l a hči. — P r i ­m e r n a z o r n o kaže t u d i , k a k o je kapitalistična i n d u s t r i j a z a ­čela p r e d 80 l e t i zasužnjevati p ro l e ta r ce .

Skrb spričo avtomatizacije

Čedalje večja a v t o m a t i z a c i ­j a i ndus t r i j e resno s k r b i a m e ­riške de lavce . P r i m e r : skora j vse električne žarnice, k a r j i h potrebuje jo v Z D A , i zde lu j e le 14 s t ro j ev i n v sak s t ro j i m a enega d e l a v c a .

moški je p r ed l aga l nov ina r ju * na j zapiše n jegove s p o m i n e n a p r e t ek l o s v e t o vno vo jno . S a s ­sen j e p r e d l o g spre j e l , k e r j e čutil, da i m a v r o k a h »senza­cionalen« m a t e r i a l . N a števil­n i h z apo r edn ih s e s t a n k i h j e Sassen predložil uredništvu rev i j e » L i f e « avtentični dnev ­n i k vo jnega zločinca E i c h m a n ­na . Uredništvo je skosa j šest mesecev p r e v e r j a l o ve rodo­sto jnost t eh z a p i s k o v i n j i h zdaj pričelo o b j a v l j a t i . .

V začetku svo jega d n e v n i k a p ra v ; E i c h m a n n , d a drži i z go ­vo r v s eh t i s t i h , k i so b i l i ob­toženi z a r a d i v o j n i h zločinov i n genoc ida , češ d a so de l o va ­l i izključno po p r e j e t i h u k a z i h . »Ko t častnik J n nac i s t ne po­slušati, b i p o m e n i l o i zdat ; šefa države i n d o m o v i n e , * p r a v i E i c h m a n n , j n p r i z n a v a , da je o r g a n i z i r a l are tac i jo i n t r a n s ­por t sto tisočev Z i d o v v k o n ­c e n t r a c i j s k a taborišča. P r i z n a ­v a t u d i , d a je v m n o g i h p r i ­m e r i h p r i s o s t v o v a l množične­m u u b i j a n j u Z i d o v . K o govo­r i o strašnem k o n c e n t r a c i j ­s k e m taborišču Auschvv i t zu , p r a v i E i c h m a n n samo : »Smrad j e b i l strašen«.

E i c h m a n n je i z j a v i l , d a n i b i l an t i s em i t iz ošabnih r a z ­l ogov : »Ant isemit s e m b i l i n s em še vedno i z političnih r a z ­logov, k e r so Z i d j e dušilj n e m ­ško _ l j uds t v o . * K o govor i o množičnih u b i j a n j i h v p l i n s k i h c e l i c ah i n sežiganju v k r e m a -t o r i j i h , E i c h m a n t r d i , d a j « v edno d r h t e l , k a d a r je v i d e l takšne p r i z o r e . »Ze lo rahloču­ten človek sem«, p r i s t a v l j a E i c h m a n n . T o d a ta »rahločut­n i č lovek« pozab l ja , d a j e on s a m podp i sa l poročilo, v k a t e ­r e m govo r i o »fizični l i k v i d a ­c i j i « 250.000 p o l j s k i h 2 i d o v .

Žile iz plastične snovi S o v j e t s k i s t r o k o v n j a k i so i z ­

d e l a l i proteze, k i bodo n e m a ­r a l a h k o nadomes t i l e obo le le a l i p o k v a r j e n e žile. T e p r o t e ­ze i z l a v s a n a na jbo l j e k a k o v o ­s t i so i z d e l a l i v l e n i n g r a j s k e m Inštitutu za t r ans fuz i j o i n ust reza jo v s e m z a h t e v a m g l e ­de z amen ja v e živega t k i v a : so enostavne , neškodljive o r g a ­n i z m u i n elastične, t a k o d a l a h k o prenašajo pulzirajoče valove. D o l g e so 60 c m . p r e ­

m e r pa ima jo od 6 do 24 m m . H r a n i j o j i h v p o s e b n i h s t e r i l i -z a t o r j i h i n j i h l a h k o v s a k t r e ­n u t e k upo rab i j o p r i o p e r a c i ­j a h . K i r u r g i so na jp re j p r e ­s k u s i l i te u m e t n e žile n a ps ih , na to p a t u d i p r i ope rac i j ah l j u d i . P o k a z a l o se je, da se V te l esu sp l oh ne r a z l i ku j e j o od n a r a v n i h žil. k e r se i z v r s tno priilagodifjo o r g a n i z m u . M e n i ­jo, da j e t ra j an j e t eh plastič­n i h žil neomejeno .

»DOZOREL-, JE Trije natreskani bratci so se

v parku obesili z nogami za najnižjo vejo, da bi oponašali hruške. Čez \\ekaj časa je eden od njih telebnil na tla.

»Zakaj si se pa spustil?* sta ga pokarala druga dva.

»Zato, ker sem že zrel.«

NA VLAKU.

»Oprostite,* pravi starejši potnik mladeniču, ki puha de­belo cigaro, »tale dim vaše cigare me naravnost duši . . .«

»Vam rad verjamem. Mene je od začetka tudi, potlej sem se pa navadil.*

RAZLIKA,

Duhovitega jlngleža, ki je prišel v Pariz, so vprašali, kakšna je po njegovi sodbi razlika med Angležinjami in Francozinjami. »Recimo, da je

danes 21. juni. Angležinja bo rekla mirnodušno; ,No7 danes ;ie najdaljši dan v letu'. Fran­cozinja pa bo rekla skoraj v joku: ,Oh, danes je nakrajša noč v letu Anglež.

.'« je odgovoril

— S e v e d a je prišel, naš stric iz

A m e r i k e , samo b o j i m se, d a boš

razočaran . . .

Na poziv p r e d s e d n i k a Dolenjske lovske zveze t o v . K r a n j a B u l c a so v s i l o v c i počastili s p o m i n na padle tovariše l o v c e - p a r t i / a i i e s tem, d a so s m r e k o v e vejice Izza svoj ih zelenih k l o b u k o v v r g l i na

veliko g r m a d o p r e d s p o m e n i k o m na F r a t i

T o d a v pomočnikovem' poročilu ta l j en je j ek l a n i b i l o g l a vno . K a j p a k , s k r i v n o s t je t reba čuvati, d a n e p r i d e v r oke k o n k u r e n t s k i družbi, t oda je še n e k a d r u g a u g a n k a . Ce se na san it v l i j e n e k a s r e b r n k a s t a tekočina, D O -l e m i z s e va m o d r i žarek. N a osnov i n e d b -u m n e f o r m u l e v beležnici, so n a r e d i l i r a z t o ­pino, k i j e b i l a s r eb rnkas t e barve , t oda v do ­t i k u z n a v a d n i m i tekočinami n i p o k a z a l a nobenega učinka. P o geo logovem z a p i s k u se je eksp l o z i j a , k i j o je i z z v a l san i t , širila s a m o v eno smer . k a r pomen i , d a j o je mogoče u p r a v l j a t i . Ra z en tega j e dovo l j s to t i d e l g rama , d a se v h r i b u i z v r t a predor . A l i , na p r ime r , d robec te k o v i n e preliješ s k a p l j i c o raz top ine i n t o »nehote« usmeriš, rec imo, n a konkurenčno t o v a r n o . . .

A k o se geologove d o m n e v e izkažejo z a ločne i n če bo uspe lo ugo tov i t i , kakšna k o v i n a je sani t , po t em bo o n , K r u s e v o d i l vso delniško družbo, ne p a le n j eno obveščevalno službo. P o t e m se m u m a r s i k a j obe ta ! L a h k o p r i d e ce lo v K o n g r e s . In k d o ve, če b i ne d o b i l p rav i c e ce lo n a predsedniški fote l j v Vašing-t o n u ! M o r d a . L e d e l a t i je t r eba . B r e z o d l a ­šanja.

Bruse je s t op i l k m i z i i n p o k l i c a l S c h w a r z a . »Prinesite z a p i s n i k o r a z govo ru z W i e n e r -

j em . D a , d a . Tako j ! « je r eke l po te l e fonu i n spet začel hod i t i po k a b i n e t u . »Spominjam se, d a je ta N e m e c v z e l beležnico r an j enemu R u s u . K a j p a če i m a m o tega geologa v naši coni?« j e govo r i l s a m s seboj i n se z a m i s l i l . »Toda k a k o b i ran jenec prišel v Nemčijo? N e m c i j i h n i so v o d i l i ce lo sem«.

V s t o p i l je S c h w a r z in pr inese l zahtevane zap iske .

»To le je, izvol i te ! « K r u s e je bežno pre le te l p r v i l i s t . Na to pa

je začel b ra t i nag l as : »Našel s em j o . . . p r a v ­zaprav v ze l n e k e m u r a n j e n e m u Rusu«. K r u s e je pog leda l Sch\varza i n vprašal:

» A l i ste ruske u j e tn ike kda j v o d i l i v Nemči jo?«

» N e ! « se je n a s m e h n i l Schv/arz. » Idi jot i ! Hudič vas v z e m i . Tega b i b i l i

m o r a l i p r i p e l j a t i . Moral i ! « K r u s e je u d a r i l s pestjo po m i z i . » V i ničesar ne razumete . . . V i , N e m c i , ste t rdog l av i . I zgub i t i takega . . . a h , kakšni ste!«

Skrivajoč oči, k i so m u s i ja l e od jeze, je S c h w a r z s k o m i g n i l z ramo .

»Po jd i te ! « ga j e ods l o v i l K r u s e , nato pa se n a s l o n i l n a m i z o i n do lgo premišljal. Spet je v ze l kop i j o beležnice ruskega geologa i n s i pa z l j i v o og l edova l s t ran za s t ran jo .

K d o je ta geolog? K j e je živel? A l i t am, k jer m u je vze ta beležnica, a l i k je na D o -njecu? Toda k a k o b i ga našel, k o je ta r eka do lga tisoč k i l o m e t r o v ! K o b i p o z n a l vsa j n je­gov p r i i m e k , po tem b i l a h k o začel i s k a t i . . . tuka j a l i pa v mestecu, k j e r m u je b i l a belež­

n i c a vze ta . E n o je povsem jasno. L e od tega človeka l a h k o zve , ka j je san i t i n ka j m o d r i žarek.

P r e l i s t a l j e sko ra j že vse s t r a n i , ko je n a n e k i s t r a n i pos ta l pozoren n a prečrtano vrsto . V z e l je r a d i r k o i n n a r a h l o p o d r g n i l po v r s t i , toda na fo togra f i j i r a d i r k a n i p r i j e l a ,

»Morda b o m našel njegovo ime?« je K r u z e sopel o d ra zbur j en j a i n h i t r o l i s t a l da l j e . Spet ena taka v rs ta . Po t r eben je i z v i r n i k ! T a k o j . %

»Schvvarz!« je z a k l i c a l ko t b i zno re l . P o t e m se je u g r i z n i l v us tn ico , počasi v z e l te le fonsko slušalko i n reke l po t iho : »Schwarz, p r i d i t e k meni « .

F l i c k j e sede l v sob i za zaslišanja. G l o ­b o k o j e v l e k e l vase d i m c igare te i n skušal ugan i t i , zaka j K u r t n i prišel. K a j takega se še n i zgodi lo . K e r n i našel nobenega p ravega v z r o k a , je začel m i s l i t i o seb i .

B i l j e s t a r i obveščevalec gestapa. Z e k o so po t eka l i bo j i n a V e l e t o v s k i h V r h o v i h b i b i l l a h k o pobegn i l na zapad . T o d a b a l se je i n je os ta l , d a uniči a r h i v , k i b i ga l a h k o k o m p r o ­m i t i r a l . V t em času je pade l B e r l i n , i n tako h i t r o , d a je b i l o i z n jega mogoče zbežati l e z l e t a l om. F l i c k n i i m e l l e t a l a na vo l jo , zato je m o r a l os ta t i . D o p r i h o d a z a v e z n i k o v se je s k r i v a l , v sak d a n menjajoč s tanovan je , po v zpos t a v i t v i Z a p a d n e cone pa se je začel po j a v l j a t i n a u l i c a h . T a k o ga j e srečal S c h w a r z i n m u p o n u d i l službo v taborišču za izse l jene osebe.

»Ka j p a vaši nov i zavezniki?« ga je v p r a ­šal F l i c k i n m u p o k a z a l svo j v ra t . »M i ne bodo zave za l i kravate?«

»Tisti , za katere boš de l a l , n iko l i « se ja n a s m e h n i l S c h w a r z .

T a k o je F l i c k prišel v u p r a v o taborišča. N i b i l o s labo . T o d a zdaj je čedalje m a n j l j u d i , k e r j i h v z adn j em času v e l i k o pošiljajo domov . Osta ja jo le t i s t i , z a ka te re se z a n i m a U r a d za de lo v B i s m a r c k o v i 8. F l i c k je že d a v n o z a s l u t i l , s čim se u k v a r j a S c h w a r z . V e d e l je, ria p r i m e r , d a so t istega R u s a , T r o -p i n i n a , s p r v a zadrževali za to * k e r je b i l i z p u ­ščen iz nekega zaupnega gestapovskega zapo ra in n iso vede l i , zaka j je b i l v n j e m zapr t . V s a k T r o p i n i n o v ko rak so zas l edova l i . N a vpraša­nje, zaka j j e b i l v sp e c i a l n em zapo ru , je o d ­g o v o r i l : »Zato, ke r sem ušel iz k o n c e n t r a c i j ­skega taborišča«. D v a k r a t je skušal pobegn i t i iz taborišča za izsel jene osebe, toda agent i , k i so ga b u d n o s p r e m l j a l i , so m u o b a k r a t preprečili beg. Z a h t e v a l je. d a ga i zpust i jo . Skušal je p r eko žice pos la t i p i smo , toda p i smo je zmera j prišlo v roke Schvvarzu.

O d S c h w a r z a j e F l i c k zvede l , d a se za T r o p i n i n a z a n i m a tud i s a m K r u s e . P o vseh o h r a n j e n i h a r h i v i h so s t i k a l i za T r o p i n i n o v o zadevo, toda dosle j b rez vispeha.