LUDVIK ZORZUT - BRIŠKI NARODOPISEC.

Ob stoletnici rojstva

Branko Maruš ič

IZVLEČEK

V članku Ludvik Zorzut - briški narodopisec, avtor opozarja na Zorzutovc ob­jave narodopisnega gradiva (v njegovi poeziji, v proznih in publicističnih prispevkih), zlasti o zanljepisncm območju Brd in Posočja.

ABSTRACT

In the article Ludvik Zorzut - Brda folklorist the author draws attention toZorzut's publications of folklore material (in his poetry, prose and essays), especially from the geographical region of Brda and the Soča valley.

Skwenska javnost pozna Ludvika Zorzuta predvsem kot pesnika. O pesniku Zorzutu sta pisala največ Marijan Brecelj in Taras Kermauner . Brecelj ugotavlja, da korenini vel ik del Zorzutovih pesmi "rekel bi, v etnografiji", da opisujejo njegove pesmi "delo briškega človeka, vendar povsem tako, kjer se pesnik lahko razpiše o kaki etnografski posebnosti (penčanje češpelj, obiranje češenj, oranje in z a s a d i t e v nov ih v i n o g r a d o v in na sadov)" . ' Pri poudar jan ju v z g i b o v Zorzutovega pesniškega dela pa Kermauner ni tako določen, vendar sodi, da je Zorzut "lahkoten, prijazen, dobrosrčen, zase ne stremljiv, pač pa ljubeč svojo zemljo, narod, planine, kmete, rojake, vino, veselje."^ Na podoben način pa j e seveda mogoče označiti tudi Zorzutove prozne objave, v katerih - razumljivo -dobijo narodopisni ali kar domoznanski poudarki še večjo veljavo. Zorzut je svoje č lanke pisal na njemu lasten način. Igrive in lahkotne so njegove refleksije iz vsakdanjega ali prazničnega življenja s lovenskega podeželja, vanje vnaša folklorno mt) t iviko, krajinsko pa so v največji meri postavljene v rodna Brda . Desetletja do lgo ni menjal svojega sloga, prva objava Bož ič v prognanstvu - Božič v domovini-^ pozna vse značilnosti kasnejših. Poleg nidnih Brd so krajine Zorzutovega pisanja še Vipavska dolina. Beneška Slovenija, alpski del Posočja, srednje Posočje okoli Kanala ob Soči, Cerkljansko in Pohorje. Osrednja so bila Brda, ki j im je posvetil prvo objavo in tudi zadnji načrt (č lanek Ivan Cankar in Brda)'*, ki mu ga je preprečila smrt. Skozi obil ico Zorzutovih objav že l imo opozorit i na njegov prispevek za narodopisno poznavanje s lovenskih krajev med Sočo in Idrijo, med Fur lansko ravnino in Kambrešk im pogorjem.

1 M. Brecelj, v: L. Z o r a u t , Ptička br i egarca , Celje 1974, str. 13.

2 T . Kermauner, Poezija s lovenskega z a h o d a I, iMaribor 199U, str. 101.

3 Mladika 1, 1920 , s tr . 2 1 0 - 2 1 2 . 4 J . Kragclj, L u d v i k Zorzut, v: Ko ledar Mohorjeve d r u ž b e , (Celje) 1 9 7 8 , str . 132 -133 .

277

Ludvik Zorzut s e j e rodil 24. avgusta 1892 v Medani.^ V njegovi rojstni hiši se je skoraj na tanko deset let prej rodil pesnik Alojzij Gradnik. Učiteljev sin j e obiskoval v Gorici vadnico (1901-1904) , prav tam pa tudi gimnazi jo (1904-1913) . Po maturi je stopil v gor iško bogoslovje, študij j e nato prekinil začetek vojne na Gor iškem. V tistih majskih dneh leta 1915 j eb i l Zorzut v Medani . Tam g a j e zajela italijanska okupaci jska vojska, odgnala ga je v internacijo.

Živel je v raznih italijanskih krajih (Cremona, San Severino, Firence) , skušal pa j e tudi nadaljevati študij na v idemskem bogoslovju. P o kobariškem predoru (oktober 1917) je bil znova interniran, domov se je vrnil šele po koncu vojne. Opustil j e bogoslovni študij. Ustvaril si je družino in se naselil v Mariboru ter v letih 1925-1941 služboval pri tamkajšnjem magistratu. M e d drugo svetovno vojno se je pred Nemci umaknil v Videm pri Krškem, nato v Laško in Ljubljano ter se sredi leta 1944 naselil v Gorici. Tu je služboval pri Slovenskem Rdečem križu, od maja 1945 do septembra 1947 pa je bil referent za arhive in kul turno dediščino pri Okrožnem N O O za Goriško. Poldrugo leto je nato bil v Gorici zunanji sode lavec ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja. Potem je moral zaradi zahteve italijanskih državnih oblasti zapustiti Italijo. Preselil s e j e v Kanal ob Soči in tam živel do smrti, 27 . aprila 1977. Na pobudo predsedstva s lovenske vlade je postal konec junija 1949 us lužbenec Oblas tnega l judskega odbora za Gor iško (sedež v Postojni) z nalogo skrbeti za kulturno dediščino. P o ukinitvi tega organa je bil krajši čas us lužbenec nižje gimnazije v Kanalu . Nato je deloval pri študijski knjižnici v Novi Gorici, postal vršilec dolžnosti ravnatelja okrajnega muzeja v Novi Gorici (danes Goriški muzej) in konec februarja 1954 odšel v pokoj .

Intenzivnost in obseg Zorzutovega zanimanja za br iško domoznans tvo so v prvi vrsti določali mejniki življenjske poti. Tja do srede leta 1944 so bi le Zorzutove objave prežete z mladostnimi vtisi in spoznanji, spomin na Brda so mu zbujali pregnans tvo v Italiji (1915-1918)^ in, seveda, emigrantska leta v Mariboru . V teh letih j eb i l Zorzut predvsem pesnik, vendar se tudi v objavljenih člankih kažejo vse njegove značilne téme. Že zgodaj je pisal o kolonatu, nanj je bolj opozarjal, kot pa da bi ga obravnaval s pravnih, gospodarskih in socialnih vidikov.^

Leta 1930 je bil objavljen tudi prvi Zorzutov opis Brd,* podobnih je napisal v kasnejših letih še nekaj. Pisal j eb iografske oznake uglednih Bricev, ' ' pozornost pa je, zlasti kot pesnik, posvečal nekaterim cerkvenim praznikom (božič, vel ika n o č ) ' ^ in običajem, ki so povezani s praznovanjem; posebno poglavje sta v inogradniš tvo in praznovanje sv. M a r t i n a , " zapisal je ta ali oni običaj ali pa

SŽivljenjepisni podatki so povzet i p o M . Brecelj (n .o .m.) ; U p r a v n i arh iv . Goriški m u z e j . N o v a Gor ica .

o P. SvoljM, Begunski odjek s s o š k e fronte, v: Jadranski k o l e d a r 1991 , str. 8 9 - 9 1 .

7 Kolonski mot iv i iz B r d , Mladika 3, 1922 , s tr . 3 2 5 - 3 2 7 .

8 B r d a , Druž ina 2, 19.30, s tr . 1 3 9 - 1 4 1 .

P r v o tako je objavil v Goriški straži ( 1 9 2 4 , št. 7 9 ) o d u h o v n i k u L u d v i k u K u m a r j u . P o drug i s v e t o v n i vojni je pisal o pesn iku G r a d n i k u , g lasbeniku A n t o n u Simonit i ju , a p o s t o l s k e m adminis trator ju dr . Mihaelu Torošu in d r u g i h .

10 N a p r i m e r pesmi Svetih treh kraljev ples (Mariborski v e č e m i k J u t r a 1930 , št. 9 0 ) in Velika n o č v Brdih ( N o v i list 1930, št. 16) .

U P e s e m V e n d i m s k a (Goriška s t raža 1926 , št. 6 2 ) .

278

L u d v i k Z o r z u t (edini s k lobukom na glavi) m e d člani d e s e t e ek ipe S lovenskega e tnografskega muzeja leta 1953 v Kojskem na dvor i šču župnišča ( F o t o B . Orel , 1953) • L u d v i k Z o r z u t (with ha t ) a m o n g the m e m b e r s of the tenth team of the S lovene E t h n o g r a p h i c M u s e u m in the c o u r t y a r d of the p a r s o n a g e in Kojsko in 1953 ( P h o t o by B. Orel , 1953) • L u d o v i k Z o r z u t ( l 'unico con in testa il cappe l lo ) tra i c o m p o n e n t i la d e c i m a e q u i p e d e l M u s e o e tnograf ico s l o v e n o a Kojsko, nel cort i le

della casa parrocch ia l e ( F o t o B. Ore l , 1953)

opozori l na nekatere br iške gospodarske posebnost i (na p r imer na lupljenje češpelj) .12 Tja do konca druge sve tovne vojne je bil izrazit ljubitelj, poln domotožja in skrbi za usodo rodnih krajev. Po osvobodi tvi je postal poldicni varuh in raziskovalec kulturne dediščine rodnih in sosednjih krajev. Njegov č lanek Goriška Brda je izšel sicer še v času, ko je na Slovenskein divjala vojna. Toda že 22 . junija 1945 je datirano Zorzutovo Poa i č i l o o sedanjem stanju kulturnih vrednosti v B r d i h . V njem je s icer posvetil večjo pozornost grajskim in cerkvenim objektom, splošne ugotovitve pa so tele:

12 P e s e m Briški češparji (Goriška s traža 1927, št. 3 0 ) .

13 K o l e d a r M o h o r j e v e d r u ž b e (Celje) 1945 , s tr . 7 7 - 8 1 .

u Goriški m u z e j (arhiv odde lka za z g o d o v i n o ) .

279

"Brda so z a n i m i v a pokra j ina , s t isnjena m e d S o č o in Idr i jco na stari avstrijsko-italijanski meji, med Sabot inom in K o n n i n s k o goro ter veljajo za najzapadnejši predel s lovenske zemlje.

Kul turna podoba Brd se izraža v značaju zemlje (vinorodno-sadjerodno gričevje), v politični zgodovini (benečansko-avstri jski) in v socialni strukturi prebivalstva (vpliv oglejske cerkve, beneško-avstr i jsko gospodstvo, beneška kultura v renesančni in baročni obliki, fevdalna kultura, furlanska zunanjost) .

Ob reki Idriji poteka sicer meja med Furlani (Italijani) in Slovenci , ni pa že v Brd ih dveh umetnostnih izrazov. Brda teže preveč v Furlanijo, od koder so prihajali glavni tokovi vseh kulturnih udejstvovanj. Tako prevladujejo v Brdih furlansko-beneški arhitekturni tipi v stavbarstvu (beneški ba rok v kamnoseš tvu , sl ikarstvu in kiparstvu), severnjaški gotski tipi pričenjajo pa že nad Gor ico po Soški dolini navzgor.

Cerkveni zvoniki v Brdih, z odprtimi l inami, gradovi , hiše, s tavbe (z izpahi = 'sbatafur ') predstavljajo benečanski furlanski slog, tudi v oblačenju, v nošah je videti vzorce furlanskega kroja.

V splošnem predeli Krasa, Brd, severne Furlanije veljajo kot p rehodno ozemlje dveh kulturnih obrazov, romanskih in gotskih oblik.

V Brdih samih n i m a m o ohranjenih - z izjemo oltarjev pri Sv. Križu nad Kojskem - nobenih znameni t ih kulturnih umetnostnih spomenikov, znamenj , arheoloških najdb ali drugih posebnih umetnin.

Nekaj kulturnih vrednosti zas ledimo po briških gradovih, prav malo pa v cerkvah (razen pri Sv. Kr ižu) . Med prvo svetovno vojno ni b i lo odnesenih o m e m b e v r e d n i h s p o m e n i k o v , p a č pa m e d z a d n j o t o t a l i t a r n o v o j n o zaznamujemo precejšnjo škodo, ko so po Brdih pustošile razne fašistične, nemške , kozaške in druge soldateske".

F o opisu stanja (gradovi Dobrovo, Vipolže, Kojsko, cerkev Sv. Križa pri Kojskem) se v zaključku poročila Zorzut zavzema, "da se po uradni oblastveni odredbi j avno oznani ljudstvu o zbiranju oz i roma o povračilu izgubljenih predmetov kulturne vrednosti , ki naj postanejo last naroda za bodoči muzej ali arhiv s lovenskega ljudstva na Goriškem." T o zamisel je začel uresničevati nekol iko kasneje, od poletja 1949 dalje.

V okviru referata za arhive in kulturne vrednosti goriškega okrožja je Zorzut deloval na področjih knjižničarstva, muzeals tva in arhivistike; pridružil se je tudi boju za novo državno razmejitev med Italijo in Jugoslavijo. Pri tem je zlasti pozorno sledil poteku prihodnje meje na obronkih B r d . ' ^ D e l o , ki ga je opravljal po septembru 1947, ni bilo v e č tako izrazito s tar inoslovsko. Iz poroči la , '^ ki ga j e sep tembra 1948 poslal Inšti tutu za narodnos tna vprašanja v Ljubljani, ugotavl jamo, da je deloval zlasti v Beneški Sloveniji z nalogo sestaviti "imenski kataster", poleg tega je zbiral narodopisno gradivo, informacije o dnevnem življenju, sestavljal je seznam kulturnih spomenikov. Pri tem je ugotavljal, kako ljudem v Benečiji manjkajo nekateri slovenski priročniki (katekizmi, koledarji, moli tveniki itd.). Predlagal je tiskanje zbornika o Beneški Sloveniji in tudi

15 P o d g e s l o m "Vsa p o t a , ki peljejo v G o r i c o so s lovenska" je opozarja l na p r o b l e m pofur lanjenega Ločn ika (Pr imorski d n e v n i k 1 4 . 6 . 1 9 4 7 , š t . 3 1 7 ) .

1'' Goriški m u z e j (arhiv odde lka za z g o d o v i n o ) .

280

tiskanje posebnega krajevnega leksikona za s lovensko Beneči jo in Kana l sko dolino.

Napeti odnosi med Italijo in Jugoslavijo v času po uveljavitvi določil m i r o v n e k o n f e r e n c e v Pa r i zu seveda n i so bi l i naklonjeni Z o r z u t o v e m u terenskemu delovanju v Beneški Slovenij i . Moral je v Jugoslavi jo , kjer je nadaljeval z delom, ki ga je opravljal zlasti v letih 1945-1947. Usmeri l se j e p r e d v s e m na t e r e n in z u g o t a v l j a n j e m t e r z b i r a n j e m m u z e j s k e g a , cn j ižn ičarskega ter a rh ivskega gradiva ustvarjal r azmere za us tanovi tev ustreznih poklicnih ustanov. Terensko delo je dalo nekaj pomembnih rezultatov. Na prvem mestu je gotovo rokopisna Topografi ja, '^ v katero j e po krajih, z območja (severna Pr imorska) , na katerem je bil poverjenik za arhive in muzeje, vnašal podatke o gradivu.

D r u g pomemben rezultat j e bila zbirka muzejskega in arhivskega gradiva, ki je postavila temelje leta 1952 ustanovljenemu muzeju v Novi Gor ic i . ' ' '

Tretja p o m e m b n a sestavina Zorzutovih prizadevanj pa so b i le objave, ki so se od leta 1948 precej pomnoži le; poleg člankov je objavljal še narečno in narodopisno poezijo. Pri pisanju doiuoznanskih prispevkov po letu 1945 Zorzut ni spreiTiinjal svojega sloga, oči tno mu je b i lo več do tega, da bi bili njegovi i z s l e d k i b l i ž j e m a n j z a h t e v n e m u ( k o l e d a r s k e m u ) b r a l c u . S t r o k o v n o metodologi jo je prepustil drugim. Tako seveda razumemo, da je spremljal s lovenske e tnologe ined dvakratnim obiskom Brd (1953, 1958) predvsem kot organizator in informator, in ne kot raziskovalec. Vsaj kar zadeva Brda, je šlo Zorzu tovo pisanje dalje po poti, ki jo je zastavil že v dvajsetih letih. Njegovi članki o Brdih so seveda zbir etnografskega, zgodovinskega, ku l tumo-zgodo-vinskega in sorodnega gradiva. V članku iz leta 1945 je izpovedal, da je obraz Gor iške "diplomatičen v Brdih".'"^ Potem je nadal jeval s to seri jo br iških kramljanj, vendar bi iz te vrste navedli le nekaj naslovov. Daljši so koledarski pr ispevek Vsi bi v Brda radi,-" prav tako koledarski je Ranjena Brda , - ' časopisni G o r ven in dol ven po Brdih,- - potem članka Kultura in omika v Brdih^^ in Pred sto leti v Brdih.-** Nekak povzetek vsega je besedi lo v knjižici Svobodni kmetje. Zgodovinska pot zadružnikov iz Fojane na Dobrovo . (1974) . Sestavil j o je na podlagi gradiva, ki ga je pripravil njegov brat Ciril.

O d sp lošn ih in večs t ransk ih or isov j e po tem prehajal na p o s a m e z n e krajepise. Za prvo knjigo Krajevni leksikon Slovenije (1968) je opisal 45 briških naselij, posebej pa je pisal o Ločniku,-^ Podgori,-^ Prevalu ,27 okolici Krmina in

17 P r a v t a m .

1* L . Z o r z u t je postal 1. 1952 v .d . ravnatelja okrajnega muzeja v Novi Gorici , ta pa je bil ustanovljen 5 . 9. 1952.

1" K o l e d a r M o h o r j e v e d r u ž b e , (Celje) 1945 , str . 7 7 - 8 1 .

20N.d. 1 9 5 1 , s t r . 159-167 .

21 Jadransk i ko ledar 1954, str. 7 6 - 8 0 .

22 Soča 1955 , št. 53; 1956 , št. 2, 3 , 6 , 7 , 8, 20 , 2 1 .

23 V: Brda ( D o b r o v o 1 9 5 8 ) , str. 30 -37 .

24 V: N e d a j m o se! ( D o b r o v o 1 9 6 9 ) , str. 3 3 - 5 1 .

25 Ločniška kronika, v: Soški tednik 1946, št. 17.

26 Podgorsk i pevci v narodni noši, v: Soča 1948, št. 7 0 .

27 Sonce na Prevalju, v: Soča 1948, št. 4 5 , 4 6 .

281

Medane,-* o Vedrijanu.^^ Dosti je pisal o praznovanju bož iča v Brdih ("božična čuja"),-"*" pri srcu pa sta mu bila br iška velika noč^ ' in briški mesec maj.^^ Opozar ja l j e na b r i ško znač i lnos t lupljenja češpelj,^^ omen i l j e "prčkanje grozdja",^* pisal je o briških češnjah,-''* o streljanju proti toči v Brdih^^ in o z a g o v a r j a n j u k a č j e g a pika.^^ P r e c e j j e n j e g o v i h o b j a v o b r i š k e m vinogradništvu,-"** v njih ostaja na ravni ž ivahne in šegave (včasih tudi z rimo podkrepl jene) informacije, pri čemer so nekatere etnografske navedbe bolj okras kot predmet temeljitejšega piščevega zanimanja. Vse tisto, kar je želel in znal jovedat i o briških vinogradnikih, je strnil v že omenjeni knjižici Svobodni cmetje.

Ludv ik Zorzu t je svojevrstna osebnos t v slovenski kuturi 20 . stoletja. N a m e n o m a poudar jamo vseslovenski okvir, saj j e bi l razpet med Brdi in zahodno Slovenijo ter Pohorjem in Štajersko. Svojevrsten je bil kot pesnik, svojevrsten kot domoznanec (zdi se, da ta beseda najbolj ustreza znači lnost im njegovega publicist ičnega pisanja). Kot publicist j e pravzaprav začel delovati v času, ko s e j e zahodna Slovenija že otresla diletantizma, zlasti v zgodovinopis ju , in ko je bil že m i m o čas domoznanskih reportaž, ki so j ih objavljale Bleivveisove Novice ter drugi sočasni slovenski časniki in časopisi . K e r je vendar med Z o r z u t o v o poe z i j o in pub l i c i s t i ko cela v rs ta v seb in sk ih v z p o r e d n i c , ni nepr imerno s Kennauner jevo oznako, ki velja za Zorzu tovo poezijo ("po duhu sodi v sredo 19. stoletja"),^^ označiti tudi njegovo domoznansko pisanje. Toda Zorzut je po drugi svetovni vojni vendar živel v posebnih razmerah. Bil j e prvi, ki j e oral ledino, in moral je , kljub poskusom iz prejšnjih desetletij, začenjati znova. Sam se je svoje vrednosti dobro zavedal , ko je kako leto pred smrtjo zapisal v opraviči lo in napotilo:

"Sedanji in poznejši pričevalci, pr ipovedniki , domoznanski pisci se b o d o morali le temeljiteje poglobiti v žitje in bitje novo prerojenih Brd."*''

Zorzut ni napisal temeljitih študij na področjih zgodovine, etnologije, arhivist ike ali konservatorstva, toda sleherni pregled teh ved in dejavnosti na

2« M e d K r m i n s k o g o r o in Brdi , v: Soča 1948, št. .34, 35; T a m , k j e r s e h r i b j e i n r a v n i n e s trnejo , v: K o l e d a r M o h o r j e v e d r u ž b e , (Celje) 1972, s tr . 100-106 .

2 ' N a V e d r e m hr ibu, v: K o l e d a r M o h o r j e v e d r u ž b e , (Celje) 1974 , s tr . 8 2 - 8 7 .

30 Na p r i m e r P o g a š e n o ognjišče (Božična čuja tli), v: K o l e d a r M o h o r j e v e d r u ž b e , (Celje) 1966 . str. 122-125 .

31 Na pr imer : Vel ikonočni sprehod i po Brdih , v; Soča 1952, št. 2 4 4 , 2 4 6 , 247; Velika n o č v Brdih , v: D r u ž i n a 197.3, št. 15.

32 Na p r i m e r : V Brdih je tako lep m a j , v: Soča 1950 , št. 142, 143.

33 N e k o č s o v Brdih lupili češplje, v; Soča 1953, št. 3 1 9 , 320; Č e š p e s m o lupile v Brd ih , v: Tr inkov k o l e d a r 1969 , str. 4 3 - 4 8 .

34 Prčkajo , v: Soča 1948 , št. 6 2 .

35 Čeriješnje, čeriješnje, v: Soča 1950 , št. 150.

36 K a k o so Brici streljali proti toči , v: Glasnik Slovenskega Etnograf skega d r u š t v a 1 9 7 1 , št. 2 , str . 16.

37 Z a g o v a r j a n j e , v: N a š čo ln ič 5 / 1 9 2 7 ; p o n o v n o objav l jeno v: G lasn ik S l o v e n s k e g a e tnograf skega d r u š t v a 13, 1972 , št. 4 , s tr . 29 .

38 Na pr imer : K o zajaše Svet' Mart in . . . v: Soča 1947, št. 13.

3« T. Kcnmuncr, n.d., s tr . 9 5 .

*0 Svobodni kmetje . Z g o d o v i n s k a pot z a d r u ž n i k o v iz Fojane na D o b r o v o , D o b r o v o v Brdih 1974 , str . 6 .

282

Pr imorskem ne b o mogel prezreti njegovega življenjskega pr imera. Vse te vede mu vendar vel iko dolgujejo, vel iko zaradi pionirskega in organizatorskega dela, ve l iko zaradi drobnih podatkov, ki jih je objavljal in tako ohranjal v svojih spisih. Dolgujejo pa mu tudi zaradi tistega, kar je sodil pisatelj Fran. S. F inžgan "Vi, Zorzut , ste mojster, znate iz malega, iz nekaj nepomembnega , izluščiti, napraviti ce lo reč zanimivo, ki se jo lepo bere. Kar nadaljujte."**'

Z a L u d v i k o m Z o r z u t o m se b r i š k e g a n a r o d o p i s j a , p r e t e k l o s t i , u m e t n o s t n o - z g o d o v i n s k e p o d o b e in so rodnega lotevajo nove generaci je . Rezultat i njihovih raziskav se objavljajo, in preočiten je razloček med temi objavami in Zorzutovimi spisi. Toda če pri tem pomis l imo na Zorzutovo svo jevr s tnos t , se zdi taka p r imer java v e n d a r l e n e u p r a v i č e n a . Zo rzu t je pr ičevalec in poročevalec z literarnim navdihom, saj mu je podobno kot poezija tudi publicistika "privrela iz srca".*- Želel je , da bi njegovo pisanje kar največ zaleglo, da bi imelo kar največ bralcev. D a bi to dosegel, si j e pomagal tudi z "licentia poetica", ki je seveda dopustna le v literarnih delih. Pri mnogih sodbah j e bil precej ohlapen ali pa h imnično vznesen.

Brda zavzemajo v Zorzutovi bibliografiji na jpomembnejše mesto, pisal pa j e še o nekaterih slovenskih krajinah nič manj zavzeto in prav nič drugače. Ostajal je zvest s a m e m u sebi v vsebinskih in izraznih pogledih. V pesmi Naša beseda*"* je zapel :

D u š o našo vso prevzame, ko domače zgodbe pravi, s toplim dihom nas objame, žalostne vedri in zdravi.

M o r d a te besede najbolje pojasnjuje Zorzutovo pisanje, ko se je iz namena in metodologi je "pol za šalo, pol za res" vendar ie nabralo dosti dragocenih podatkov, izkušenj in napotil .

41 M . Brecelj, n.o.m., 17.

42 M. Brecelj, p r a v t a m .

43 Ptička b r i e g a r c a , Celje 1 9 7 4 , 2 2 .

283

BESEDA O AVTORJU

Branko Marušič, dr. zgodovinsldli ved, znanstveni svetnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vodi raziskovalno enoto Zgodovinskega inštituta Milka Kosa v Novi Gorici. Pred tem jebil dvaindvajset let (1965 - 87) ravnatelj Goriškega muzeja. Je zgodovinar Primorske, avtor preko se­demstotih različnih člankov, razprav in drugih b ib l iografskih enot. Njegovo pomembnejše delo je Prhnorski čas pretekli. (Koper, 1985)

ABOUTTHE AUTHOR

Branko Marušič, Ph.D in historical sciences, scientific advisor to the Slovene Academy of Arts and Sciences, head of the research unit of the Milko Kos Institute of History. Before that he was head of the Gorica museum for 22 years (1965-87). He is a liistorian of the Primorska region, the author of more than 700 different articles, essays and other works. His most impor­tant work is Prirnorska in times past (Koper, 1985).

S U M M A R Y

L U D V I K Z O R Z U T - B R D A F O L K L O R I S T . O N T H E lOOTH A N N I V E R S A R Y O F HIS B I R T H

Ludv ik Zorzut (1892-1977) , b o m in Medana in the Brda region, at the ex t reme western edge of the Slovene ethnic territory, was one of the few Slovene dialectal poets. In his poetry as well as in his prose and essays he publ ished much e thnographic material, especial ly of the geographical region of Brda and the Soča valley. The article draws attention to Zorzut ' s publications, which are not the fruit o f in tens ive research bu t ra ther ama teu r inspirat ion and c lose a t tachment to his native place. After the second world wa r the works of Ludv ik Zorzut were the bas is for museum, library, archival and curator activities in the Yugos lav part of the former Gorica province. Thus in his literary as well as publicist creat ions he was a unique personality.

R I A S S U N T O

L U D V I K Z O R Z U T - E T N O G R A F O D E L C O L L I O . N E L C E N T E N A R I O D E L L A N A S C I T A

Ludv ik Zorzut (1892-1977) , nato a Medana nel Colilo, agli estremi limiti occidentali del territorio etnico sloveno, è uno dei rari poeti dialettali sloveni. Nel la sua poesia, nella prosa ed anche nel suo lavoro di pubblicista ha usato molti e lementi del patr imonio etnografico, inerente, in particolare, la zona del Co l l ioedeUTson t ino . i l saggio pone l 'accento sulle opere di Zorzut che non sono il r isultato di un intenso lavoro di ricerca, ma della sua passione amator ia le e di uno stretto legame con il paese natio. D o p o la seconda guerra mondia le Ludovik Zorzut è stato colui che ha posto le basi dell 'attività museale , bibliotecaria, archivist ica e di conservazione nella parte jugoslava della provincia goriziana, dist inguendosi , sia in campo letterario che pubblicistico, per la sua originalità.

254