UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

ODNOS SLOVENSKIH PORABNIKOV DO SODELOVALNE POTROŠNJE

Ljubljana, april 2018 EVA FIR

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Eva Fir, študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtorica predloženega dela z naslovom Odnos slovenskih porabnikov do sodelovalne potrošnje, pripravljenega v sodelovanju s svetovalko prof. dr. Matejo Kos Koklič

IZJAVLJAM 1. da sem predloženo delo pripravil/-a samostojno; 2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki; 3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za

izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu, citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani;

4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih

– kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije; 5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo

za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom; 6. da sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in

jih v njem jasno označil/-a; 7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnal/-a v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za

raziskavo pridobil/-a soglasje etične komisije; 8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z

drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice;

9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico

shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani;

10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem

in v tej izjavi. V Ljubljani, dne 11.5.2018 Podpis študentke:__________________

i

KAZALO

UVOD .................................................................................................................................... 1

1 OZADJE RAZVOJA SODELOVALNE POTRO NJE .......................................... 3 1.1 Ekonomski dejavniki ............................................................................................. 4 1.2 Tehnolo ki dejavniki .............................................................................................. 5 1.3 Ekolo ki dejavniki ................................................................................................. 6

2 SODELOVALNA POTRO NJA ............................................................................... 8 2.1 Sodelovalna potro nja in sorodni pojmi ................................................................ 8

2.1.1 Darilna ekonomija .............................................................................................. 9 2.1.2 Ekonomija delitve ............................................................................................ 10 2.1.3 Ekonomija dostopa ........................................................................................... 10 2.1.4 Ekonomija najema ........................................................................................... 11

2.2 Poimenovanje in opredelitev sodelovalne potro nje ............................................ 11 2.3 Trije sistemi sodelovalne potro nje ..................................................................... 13

2.3.1 Prerazdelitveni trgi ........................................................................................... 13 2.3.2 Sodelovalni na in ivljenja .............................................................................. 14 2.3.3 Sistem izdelek-storitev ..................................................................................... 14

2.4 Problemi sodelovalne potro nje ........................................................................... 15 2.5 Trenutno stanje sodelovalne potro nje ................................................................. 17

3 MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI V SODELOVALNI POTRO NJI ..................... 19 3.1 Pregled obstoje ih raziskav motivacijskih dejavnikov v sodelovalni potro nji .. 20 3.2 Povzetek motivacijskih dejavnikov in njihovih vplivov ...................................... 22

3.2.1 Ekonomski motivacijski dejavniki ................................................................... 23 3.2.2 Socialni motivacijski dejavniki ........................................................................ 24 3.2.3 Okoljevarstveni in trajnostni motivacijski dejavniki in trajnost ...................... 24 3.2.4 Drugi dejavniki ................................................................................................ 24

4 EMPIRI NA RAZISKAVA RAZUMEVANJA IN MOTIVOV SLOVENSKIH PORABNIKOV ZA SODELOVALNO POTRO NJO .................................................. 24

4.1 Namen, cilji in raziskovalno vpra anje ................................................................ 25 4.2 Kvalitativna raziskava .......................................................................................... 26

4.2.1 Zasnova kvalitativne raziskave in metodologija .............................................. 27 4.2.1.1 Predstavitev vzorca in potek intervjujev .................................................. 28 4.2.1.2 Predstavitev opomnika ................................................................................. 30

4.2.2 Rezultati kvalitativne raziskave ....................................................................... 30 4.2.2.1 Poznavanje sodelovalne potro nje ........................................................... 31

ii

4.2.2.2 Sodelovanje v sodelovalni potro nji ....................................................... 32 4.2.2.3 Odnos do sodelovalne potro nje v Sloveniji ........................................... 34

4.2.3 Opredelitev raziskovalnih hipotez .................................................................. 36 4.3 Kvantitativna raziskava ....................................................................................... 39

4.3.1 Zasnova kvantitativne raziskave in metodologija ........................................... 39 4.3.1.1 Predstavitev vzorca in potek anketiranja ................................................ 39 4.3.1.2 Predstavitev vpra alnika ......................................................................... 40

4.3.2 Rezultati kvantitativne raziskave .................................................................... 41 4.3.2.1 Demografska struktura ................................................................................ 41 4.3.2.2 Analiza po posameznih vpra anjih ............................................................. 434.3.2.3 Preverjanje raziskovalnih hipotez ............................................................... 50

4.4 Interpretacija rezultatov empiri nih raziskav ...................................................... 53 4.5 Omejitve raziskav in priporo ila za nadaljnje raziskovanje ............................... 59

SKLEP ............................................................................................................................... 60

LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 63 PRILOGE KAZALO TABEL Tabela 1: Popis motivacijskih dejavnikov .......................................................................... 22Tabela 2: Podatki o udele encih in izvedbi polstrukturiranih globinskih intervjujev ........ 29Tabela 3: Struktura anketirancev glede na starost .............................................................. 41Tabela 4: Struktura anketirancev glede na dokon ano stopnjo izobrazbe .......................... 42Tabela 5: Struktura anketirancev glede na zaposlitveni status ........................................... 42Tabela 6: Struktura anketirancev glede na neto mese ni dohodek ..................................... 43Tabela 7: Prikaz hipotez in potrditev oziroma zavrnitev .................................................... 54 KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz povpre ne stopnje pomembnosti posamezne vrednote .............................. 43 Slika 2: Prikaz stopnje (ne)strinjanja z navedeno trditvijo glede odnosa porabnika do

izdelka/storitve in povpre ja odgovorov .............................................................. 44 Slika 3: Prikaz povpre ne stopnje pomembnosti posameznega dejavnika za sodelovalno

potro njo ............................................................................................................... 46 Slika 4: Prikaz stopnje (ne)strinjanja z navedeno trditvijo glede zaupanja v sodelovalni

potro nji in povpre ja odgovorov ......................................................................... 47

iii

Slika 5: Prikaz stopnje (ne)strinjanja z navedenim razlogom glede nesodelovanja v sodelovalni potro nji in povpre ja odgovorov ..................................................... 48

Slika 6: Prikaz stopnje (ne)strinjanja z navedenimi trditvami spodbujanja sodelovalne potro nje k razvoju trajnostnega trga in povpre ja odgovorov ............................ 49

Slika 7: Prikaz stopnje (ne)strinjanja z navedenimi trditvami glede prihodnjega sodelovanja v sodelovalni potro nji in povpre ja odgovorov .............................. 50

iv

1

UVOD Leta 2006 je v javnost prišel film The Holiday s Kate Winslet, Cameron Diaz in Judom Lawom. Zgodba govori o tem, kako imata glavni igralki dovolj svojega običajnega življenja in si preko internetne strani izmenjata hiši in se odpravita na počitnice. Ena živi v razkošni vili v Kaliforniji, medtem ko druga biva v podeželski hiši v Angliji. S pomočjo interneta sta se našli in izvedli menjavo hiš za počitnice, najbrž brez denarnega nadomestila, in ta menjava predstavlja primer sodelovalne potrošnje. Svet okoli nas se hitro spreminja, zato se mu moramo hitro prilagajati. Vsakdanje aktivnosti, kot so prevoz na delovno mesto z avtomobilom, iskanje apartmaja, kjer bomo preživeli počitnice, ali iskanje popolne eko hrane danes dobivajo drugačne razsežnosti. Varčevanje, ki je v večini primerov posledica pretekle gospodarske krize, potreba po povezanosti in pripadnosti družbi, zavedanje o globalnem segrevanju in onesnaževanje okolja so le nekateri izmed razlogov, zaradi katerih sta Barnes in Mattsson (2016) izpostavila nujnost radikalnih rešitev za trenutne ekonomske, socialne in ekološke probleme. V sklopu tega so se začele pojavljati nove oblike potrošnje, ki temeljijo na delitvi, lahko rečemo tudi souporabi in sodelovanju. Oblike potrošnje, ki temeljijo na souporabi, zagotavljajo okoljske koristi, saj povečujejo učinkovitost, zmanjšujejo odpad ter spodbujajo razvoj boljših izdelkov. Ljudje se sploh ne zavedamo, da sodelovalno potrošnjo uporabljamo vsak dan. Tradicionalna delitev, blagovna menjava, posojanje, trgovanje, najemanje, obdarovanje in izmenjevanje se sedaj pojavljajo na drugačne načine in so bile preoblikovane s pomočjo tehnologije (Botsman & Rogers, 2010). Nove platforme, ki nastajajo kot podpora sodelovalni potrošnji, so v veliki meri bolj učinkovite pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja. Posameznikom omogočajo, da ustvarijo nove vire prihodkov in jim hkrati omogočajo zmanjšanje stroškov, ki jih imajo z lastništvom neke stvari (BEUC, 2016). Tako se lahko v primeru delitve avtomobila izognemo stroškom vsakoletne registracije in zavarovanja. Zakaj nekaj kupiti, ko pa si lahko sposodimo? Se nam to vprašanje pogosto poraja, ko moramo vsakoletno plačati registracijo za avto, ko pogledamo v omaro in nikoli nimamo česa obleči, ali ko moramo po končanih počitnicah najti prostor za vso taborniško opremo, ki smo jo letos uporabili samo enkrat? Vsa ta vprašanja nas privedejo do novega pogleda na lastništvo. Ena od možnih rešitev je vse pogosteje uporabljena sodelovalna potrošnja, katere temeljni princip je, da si nečesa ne lastimo, ampak raje uporabo delimo z nekom drugim, pri tem pa nam je v pomoč uporaba sodobne tehnologije, najpogosteje aplikacij na telefonu in spletnih strani. Sodelovalna potrošnja nam prinaša večje koristi. Če imam dostop do izdelka ali storitve, ki ga v določenem času potrebujem in tega nimamo v lasti,

2

lahko prihranimo pri denarju, času in prostoru. Hkrati pa gradimo na svojih socialnih veščinah in spoznavamo nove ljudi (Botsman & Rogers, 2010). Deljenje se pojavlja tudi v drugačnih oblikah. Ena od oblik deljenja, ki je v porastu zadnjih nekaj let, je objavljanje videov, slik, svojega mišljenja na družbenih omrežjih, kot so Twiter, Youtube, Facebook in Instagram. Po mnenju Belka (2014) za to ne dobimo nobene kompenzacije, drugim pa zagotavljamo veliko dostopnih informacij o samem sebi. Preko tega izražamo, kdo smo, izoblikujemo svojo identiteto in izražamo pripadnost določeni družbi. Vse se spremeni, če v igro vstopi denar. Takrat se moramo vprašati, komu zaupamo in če smo res pripravljeni kupiti nekaj iz druge roke ali pa nekomu nekaj posoditi. Mi bo sosed vrnil kosilnico tako čisto, kot je bila, preden sem mu jo posodil? Vlade različnih držav se soočajo s problemom, kako zaščititi porabnike in ponudnike sodelovalne potrošnje ter jih hkrati spodbujati, da uporabljajo nove platforme za usklajevanje ponudbe in povpraševanja med njimi. Sodelovalna potrošnja prinaša tako nove priložnosti kot tudi moteče dejavnike tradicionalnih industrij (BEUC, 2016). Negativne posledice delitve in sodelovalne potrošnje so trgi z nepravičnimi predpisi, nepravična konkurenca in motilci tradicionalnih industrij ter možno izogibanje davkom in povečevanje tveganja za porabnike (Palgan et al., 2016). Z magistrskim delom želim prispevati k razumevanju odnosa slovenskih porabnikov do novih oblik potrošnje, poslovnih procesov, modelov in platform, ki so v mednarodnem okolju v zadnjem času čedalje bolj prisotne in jih zaznavamo pod pojmom »sodelovalna potrošnja«. Raziskava bo pripomogla k boljšemu razumevanju tega razmeroma novega področja in omogočila proizvodnim in storitvenim podjetjem boljši odziv na spremembe na trgu. Cilj magistrskega dela je analizirati nakupne navade slovenskih porabnikov in njihov odziv na novejšo obliko potrošnje, ki jo definiramo kot sodelovalna potrošnja. Pri tem želim na podlagi preučitve obstoječe domače in tuje literature opredeliti pojem »sodelovalna potrošnja«. Preučiti nameravam tudi oblike sodelovalne potrošnje, ki se v Sloveniji že pojavljajo. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu, ki je razdeljen na tri poglavja, je podan teoretično-analitičen pregled znanstvene in strokovne literature na temo sodelovalne potrošnje. V prvem poglavju predstavljam glavne vzroke, ki so zadnja leta spremenili porabnikovo vedenje in pripeljali do razvoja novih poslovnih modelov, med njimi tudi sodelovalne potrošnje. V drugem poglavju želim razjasniti pojme in opredeliti ter omogočiti širši pogled na sodelovalno potrošnjo. V prvem delu tretjega poglavja podajam popis raziskav na temo, zakaj se porabniki odločajo za sodelovanje v sodelovalni

3

potrošnji, in jih v drugem delu tretjega poglavja na podlagi literature povežem v smiselno celoto. V drugem, empiričnem delu, pa uporabim mešani metodološki pristop, kjer kombiniram kvalitativni in kvantitativni pristop za zbiranje primarnih podatkov. Z metodo poglobljenih intervjujev želim pridobiti vpogled v razumevanje, ki ga imamo Slovenci o sodelovalni potrošnji. Pri tem raziskujem, koliko in kaj Slovenci o sodelovalni potrošnji sploh vemo, zakaj se za to odločamo ter katere oblike se pri nas že pojavljajo.

1 OZADJE RAZVOJA SODELOVALNE POTROŠNJE Zadnja leta so svet zaznamovali predvsem trije pomembni pojavi, ki kličejo po spremembah. Gospodarska kriza, skrb za okolje in razvoj modernejše tehnologije so vplivali tudi na spremembo vedenja porabnikov. Delitve (ang. sharing), podprte s tehnologijo in internetom, so hitro pritegnile zanimanje posameznikov, podjetij in vlad. Eden glavnih spodbujevalcev razvoja novih oblik potrošnje in poslovnih modelov je trajnost, podprta z ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi koristmi (Barnes & Mattsson, 2016). Belk (2014) je mnenja, da so globalno segrevanje, rastoče cene goriv in surovin, onesnaževanje in drugi podobni trendi spodbujevalci ekonomije delitve (ang. sharing economy) in sodelovalne potrošnje (ang. collaborative consumption) ter prinašajo nove priložnosti za razvoj novih oblik vedenja porabnikov. Po mnenju Botsmanove in Rogersa (2010) je v današnjem času zelo problematično, da je veliko potrošniških navad postalo tako vsakdanjih, da se sploh ne zavedamo negativnega vpliva na okolje, ki ga naše vedenje prinaša. Iz navedenih dejstev lahko sklepamo, da je sodelovalna potrošnja pozitiven trend in lahko koristi porabniku, okolju in družbi. Grybaitė in Stankevičienė (2016) opozarjata, da bosta delitev in sodelovanje lahko hitro postala alternativa zasebnemu lastništvu. Porabnikom omogočata, da določen izdelek ali storitev uporabljajo brez da bi bili njegov lastnik. Pri tem ne gre le za prihranek denarja in prostora; Walsh (2011) poudarja tudi zelen element souporabe oziroma delitve proizvoda, saj le-ta vodi k zmanjšani proizvodnji. Porabnik izdelka ne zavrže in kupi novega, kar je sicer vir prihodkov proizvodnih podjetij, ampak mu omogoči ponovno uporabo. Posledica je manjše število odpadkov, ki so prej nastajali zaradi presežne proizvodnje, kar ima pozitiven vpliv na okolje in izboljša porabnikovo mnenje o samem sebi. V naslednjih podpoglavjih bom podrobneje opisala zunanje dejavnike oziroma probleme, ki sem jih zaznala kot gonilno silo, ki je spodbudila razvoj sodelovalne potrošnje. Vplivali so na spremembo miselnosti ljudi, ki so zaznali nujnost po razvoju novih oblik trošenja oziroma pridobivanja stvari, ki jih potrebujejo za vsakodnevno življenje. Dejavnike opisujem v treh sklopih: ekonomski, socialni in ekološki dejavniki.

4

1.1 Ekonomski dejavniki Leta 2008 je propad svetovne banke Lehman Brothers za seboj potegnil propad svetovnega finančnega sistema (The Economist, 2013b). Svet je prizadela globalna gospodarska kriza, ki je za seboj pustila propadla podjetja in s tem veliko število brezposelnih. Posledično je veliko ljudi izgubilo svoje domove, avtomobile, investiran denar ... Porabniki so postali cenovno bolj občutljivi. Po zadnjih podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije (b.l.) stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji znaša 7,3 %, kar je še vedno višje, kot je bilo pred začetkom krize. Ljudje so potrebovali denar, nekateri za to, da so lahko ohranili svoje luksuzno življenje, drugi za to, da so lahko prišli skozi mesec. Tako so se razvile nove oblike potrošnje. Ljudje so si začeli deliti prevoz na delovno mesto, stanovanja ... Glavni ekonomski motivi, uporabljeni pri delitvi nastanitve, so prihranki pri stroških za porabnike. Na strani ponudnikov oziroma lastnikov istih storitev pa so zaslužki, saj lahko na ta način zaslužijo dodatno količino denarja. Tretji akter, ki pri tem služi, je platforma, ki združuje in upravlja ponudbo in povpraševanje. Delitvene platforme (ang. sharing platforms) posledično ustvarjajo tudi nova delovna mesta (Palgan et al., 2016). Porabniki lahko s tem, ko sodelujejo v sodelovalni potrošnji, zaslužijo ogromne količine denarja, ki jih potem izkoristijo za počitnice ali stvari, ki si jih prej niso mogli privoščiti, nekateri pa zaslužijo toliko, da pokrijejo stroške. Vse je odvisno od posameznika in količine časa, ki ga je vsak pripravljen posvetiti temu. Stein (2015) izpostavlja, da nekateri ljudje ne sodelujejo v delitvenih aktivnostih, ker bi potrebovali dodaten denar. Tisti, ki pa nimajo stvari, ki bi jih lahko delili, se lahko počutijo izključene. Po mnenju kritikov lahko delitev privede do izkoriščanja. Milenijci so generacija, ki se je ravno začela zavedati samih sebe oziroma so bili že blizu diplome, ko se je pojavila gospodarska kriza, ki je njihove starše pahnila v finančne težave. Le-to je imelo za večino negativen vpliv na njihove potrošniške navade, zamajalo pa je tudi zaupanje v finančne institucije. Dolg, s katerim se predvsem ameriški študentje soočajo po končanem študiju, in pomanjkanje prihrankov še dodatno otežujeta odločitve za nakup hiše ali avtomobila. Ta generacija raje zapravlja denar na izkušnjah in spominih, kot pa da bi varčevala za prihodnost, kar pa ima lahko negativen vpliv na tradicionalne industrije (Taylor, 2017). Palgan et al. (2016) poudarjajo, da delitev in sodelovanje nista tako pomembna za manjšo proizvodnjo, kot sta pomembna za omogočanje dostopa do dobrin tistim, ki si prej tega niso mogli privoščiti. Tako bi lahko začeli ljudje več potovati, saj jim ne bi bilo treba plačevati dragih hotelov, ampak bi zapravili manj za zasebno nastanitev.

5

Nekateri menijo, da bo sodelovalna potrošnja izgubila na pomenu, ko se bo vrnila blaginja in si bo gospodarstvo popolnoma opomoglo. Vendar pa se po mnenju Botsmanove in Rogersa (2010) ne zavedajo, da je motivacija porabnikov za sodelovalno potrošnjo veliko višja kot samo prihranki pri stroških, saj se je le-ta začela razvijati že pred samo krizo leta 2008. Ekonomski problemi so po njunem mnenju le spodbudili ljudi, da so postali bolj odprti in se začeli posluževati novih poti dostopanj do stvari, ki so jih potrebovali. 1.2 Tehnološki dejavniki Sodelovalno potrošnjo lahko obravnavamo kot posledico razvoja tehnologije. Razvoj tehnologije prinaša drastične spremembe, saj sta že računalnik ali telefon dovolj, da porabniki s svetom delijo svoje misli, slike, videe, svojo lokacijo, kakšna glasba jim je všeč in s kom se radi družijo. Belk (2014) je mnenja, da lahko sedaj s pomočjo interneta izražamo svojo identiteto, brez da bi morali za to kaj kupiti. Tako lahko hitro na različnih forumih ali družbenih omrežjih, kot sta Facebook ali Instagram, dobimo vse informacije o določenem izdelku in o zadovoljstvu njihovih uporabnikov ter kupcev. Po drugi strani pa lahko s tem, ko porabniki brskajo po spletu, pridobimo podatke o tem, kaj jih zanima, in na ta način lažje predvidevamo njihove potrebe in preference. To, da lahko na internetu dobimo vse informacije o skoraj vsem in vsakomur, ustvarja neverjetno prednost za ponudnike izdelkov in storitev, saj so jim potrebe porabnikov popolnoma razkrite. Tehnologija je omogočila, da so se transakcijski stroški zmanjšali, kar vodi v cenejšo in lažjo uporabo sredstev. Pred razvojem interneta je bila izposoja izvedljiva, vendar je običajno prinesla več težav kot koristi (The Economist, 2013a). Prav tako pa lahko že s pomočjo pametnih telefonov pride do izvedbe plačila kjer koli in kadarkoli (Tunguz, 2011). Na najrazličnejših straneh lahko ponujamo nekaj za prodajo, nekaj oddamo ali pa celo podarimo. Tako skupnosti, ki nastajajo, povezujejo ljudi na najrazličnejše načine. Scaraboto (2015) opisuje, da nastaja veliko skupnosti, kjer se porabniki povezujejo s podjetniki, tržniki in med seboj, pa tudi internetnih omrežij, ki temeljijo na sodelovanju. Udeleženci, ki lahko predstavljajo porabnika ali ponudnika teh skupnosti, imajo različne socialne ali ekonomske interese. Pojavljajo pa se tudi internetne skupnosti, katerih glavni cilj je zadovoljevanje potreb na višjih ravneh – kot so potrebe po pripadnosti. Njihov glavni cilj je, da se z nakupom proizvoda porabniki čutijo sprejeti in jim pomaga pri oblikovanju identitete. Ena od takih skupnosti je #BBG Community avstralske osebne trenerke Kayle Itsines, ki združuje več kot 20 milijonov žensk s celega sveta s skupnim ciljem – zdravo življenje. Uporabnice preko aplikacije na telefonu dostopajo do programa telovadbe in prehrane ter si med seboj

6

delijo nasvete, pohvale, fotografije. Z lahkoto najdejo tudi pripadnice te skupnosti v svoji bližini (Kayla Itsines- Sweat with Kayla, 2017). Botsman in Rogers (2010) zatrjujeta, da je sodelovalna potrošnja zakoreninjena v tehnologiji in vedenju na spletnih družbenih omrežjih, saj bomo, ko bomo pogledali nazaj, videli, da se je le-ta začela z objavljanjem komentarjev in deljenjem dokumentov, fotografij, videov in znanja. John (2013) je njuno trditev potrdil na podlagi raziskave 63 različnih člankov o sodelovalni potrošnji in delitvi, saj je prišel do ugotovitve, da razvoj tehnologije – predvsem interneta in z njim povezanih družbenih omrežij – predstavlja pogoj za razvoj in uspeh sodelovalne potrošnje. Tehnologija predstavlja pomembno infrastrukturo, ki omogoča sodelovalno potrošnjo ter jo pospešuje. Hkrati pa omogoča, da se deljenje, ki je le stara oblika socialnih praks, razvija v novih smereh. Belk (2014) dodaja, da se lahko te starejše oblike delitve razvijejo tudi v veliko večjem obsegu. Z razvojem mobilnih internetnih naprav in razvijanjem vrednostne zavesti se bo razvijal tudi prostor za razvoj sodelovalne potrošnje (Heinrichs & Grunenberg, 2012). Z drugo ugotovitvijo, do katere je prišel John (2013), se strinja tudi Belk (2014), in sicer, da smo se s pomočjo družbenih omrežij naučili izražati same sebe in svojo individualnost, to pa predvsem mladi, ki so zrasli v času tehnološkega razvoja. Naučeno si sedaj želimo prenesti v navade vsakdanjega življenja, kar pa nam naj ne bi predstavljalo problemov. 1.3 Ekološki dejavniki Večkrat se zgodi, da kakšno stvar kupimo in si zaprisežemo, da jo bomo pogosto uporabljali, potem pa nam stoji na polici in se na njej nabira prah. Redko se vprašamo, kakšen delež oblek, ki jih imamo v omari, dejansko nosimo. Mnogo je stvari, ki naj bi nam olajšale vsakdanje življenje, vendar jih v resnici sploh ne potrebujemo in nas le zasužnjijo. Z razvojem tehnologije prihaja do vse večjega onesnaževanja in s tem skrbi za okolje. Eden od glavnih problemov današnjega sveta je prevelika količina odpadkov. Pretirana potrošnja in posledično več ustvarjene embalaže vodi v krizo odlaganja odpadkov, ogroža dobro počutje in zdravje ljudi. Embalaža je sicer res privlačna na pogled in nas vabi, da izdelek kupimo, ampak vprašanje je, ali je res potrebna. Je za vsak kos zelenjave, ki ga kupimo v trgovini, potrebna nova plastična vrečka? Zaskrbljujoče je, da se količina odpadkov, ki jih proizvedemo na svetovni ravni, povečuje. V letu 2015 je tako povprečen prebivalec Slovenije proizvedel 451 kg komunalnih odpadkov (Polh,Vidic & Žitnik, 2016). Okoljski problemi, kot sta onesnaževanje zraka in rastoče količine odpadkov, so temeljni problem sodobnega sveta, ki ga lahko pripišemo rasti prebivalstva in pomanjkanju okoljevarstvenih predpisov, na kar pa lahko vplivamo s trajnostnim razvojem, ki ga lahko

7

dosežemo na primer tudi s proizvajanjem okolju prijaznih izdelkov (Lee, Choi & Koo, 2017). Posledice onesnaževanja se kažejo v globalnem segrevanju, ki povzroča višje temperature in s tem topljenje ledu, ter v večjem številu naravnih katastrof. Le-te vodijo do sprememb v življenjskem in gospodarskem prostoru. Pri tem Belk (2014) navaja, da spremembe v tehnologiji in v okolju pomenijo predvsem potencial in ne grožnje za podjetja, ki se bodo odločala za nudenje izdelkov in storitev, ki bi jih porabniki lahko souporabljali. Seveda vendar pod pogojem, da bodo en korak pred drugimi. Nova oblika potrošnje omogoča porabnikom, da si delijo uporabo izdelkov in storitev in jim ni treba biti njihov lastnik, da lahko izkoriščajo njihove koristi. Delitev ali souporaba stvari lahko pomenita manjšo potrošnjo in posledično proizvodnjo manjše količine proizvodov, kar ima pozitiven vpliv na okolje in nas usmerja k trajnostnemu načinu življenja (Walsh, 2011). Prekomerna potrošnja in posledično metanje neuporabnih stvari v smeti sta ena glavnih razlogov za okoljske probleme, kot je na primer izčrpavanje neobnovljivih virov. Ena od rešitev je lahko promoviranje ponovne uporabe predmetov, s katerimi lahko preprečimo tudi nove nakupe (Piscicelli, Cooper & Fischer, 2014). Presežena proizvodnja se na primer pojavi, ko je ljudem pomembno, da ima vsak svoj avto. Avto je sicer dobrina, ki jo uporabljamo vsakodnevno. Drugače je z vrtalnikom, ki ga potrebujemo enkrat na leto, ko moramo obesiti sliko. Možno bi bilo, da ga kupi sosed, mi pa si ga samo sposodimo in pri tem prihranimo, hkrati pa ne zavzame prostora v naši garaži. Pri delitvi, ki se navezuje na nastanitev, moramo v obzir vzeti dva mehanizma in njun vpliv na okolje. V prvem primeru lahko nova ponudba nastanitve predstavlja cenejšo obliko nočitve od hotela in si bodo posledično porabniki na račun prihranka privoščili daljše potovanje ali pa bodo potovali več, kar ima negativen vpliv na okolje. V drugem primeru pa lahko taka vrsta nastanitve predstavlja nadomestek hotelom in ima lahko pozitiven vpliv na okolje, saj ni potrebe po gradnji nove infrastrukture (Palgan et al., 2016). Veliko delitvenih platform se oglašuje kot okolju prijaznih in da zmanjšujejo ogljični odtis, saj naj bi zmanjševale povpraševanje po proizvodih in gradnji novih objektov, kot so na primer hoteli. Frenken in Schorova (2017) se v tem primeru sprašujeta, če je to res, saj ne vemo, za kaj bomo porabili denar, ki ga bomo dobili od prodaje določenega rabljenega izdelka, ki ga ne potrebujemo več. Zavedati se moramo, da je vpliv sodelovalne potrošnje na ekonomske koristi lahko velik in nam prinese več denarja, zato moramo paziti, kje in kako ga bomo porabili, če želimo biti trajnostni in varovati okolje.

8

Kar pa je pozitivno, so naše vrednote, ki so se skozi zadnja leta nekoliko spremenile. Zavedati smo se začeli omejenosti dobrin in da obstajajo viri, ki jih ne bomo mogli neskončno trošiti. Po mnenju Botsmanove in Rogersa (2010) je to glavni razlog, da iščemo nove poti zadovoljevanja potreb, počasi pa smo se začeli zavedati tudi, da nas vse večje želje po materialnih dobrinah lahko stanejo poglobljenih odnosov.

2 SODELOVALNA POTROŠNJA V literaturi se pojavlja veliko različnih pojmov in konceptov, ki so tesno povezani z opredelitvijo sodelovalne potrošnje. Posledično se pojavlja zmeda in dvoumnost, ko pride do razlikovanja med pojmi s strani tako strokovnjakov kot širše javnosti. Ne samo na spletu, tudi v vsakdanjem življenju si delimo najrazličnejše informacije in nasvete o vremenu, restavracijah, kjer smo jedli, krajih, kamor smo potovali ... Z razvojem interneta je prišlo do novih načinov zadovoljevanja potreb, vse pa lahko združimo pod skupno ime – delitev. Vzpostavile so se povezave med podjetji in porabniki, ki jih lahko najdemo pod različnimi pojmi, kot so na primer najpogosteje uporabljeni ekonomija delitve, sodelovalna potrošnja, ekonomija dostopa (angl. access economy), ekonomija obdarovanja (angl. gift economy) in ekonomija najema (angl. rental economy). Glede na opredelitev so si pojmi zelo podobni.

2.1 Sodelovalna potrošnja in sorodni pojmi Tržna menjava in obdarovanje sta le dve obliki izmenjave, ki predstavljata, kako se lahko izdelki, storitve in izkušnje prenesejo z ene osebe na drugo. Vsaka izmenjava pa ima drugačne temeljne principe in jo vodi drugačna logika. Tržna menjava tako temelji na individualizaciji, vključuje denar in stremi k maksimizaciji dobička ter zadovoljitve določene potrebe, medtem ko obdarovanje temelji na vzajemnosti in recipročnosti (Scaraboto, 2015). Spletne izmenjave posnemajo izmenjevanje, ki je v preteklosti potekalo na vaseh, in tesne vezi, ki so pri tem nastale. Razlika je v tem, da danes izmenjave potekajo v veliko večjem in neomejenem obsegu (Botsman & Rogers, 2010). Kot že omenjeno, lahko v veliko primerih pojme med seboj zamenjujemo oziroma jih imamo za sopomenke. Nove oblike potrošnje so še posebej priljubljene med mladimi in predstavljajo grožnjo tradicionalnim industrijam. Franken in Schorova (2017) opozarjata, da je izraz »delitev« velikokrat uporabljen v povezavi z delitvijo, kjer gre za denar, kot sta na primer delitev hrane in stanovanja, in ga zamenjujemo za termin »delitev stroškov«. Vendar pa se moramo zavedati, da govorimo o uporabi termina »delitev« v širšem kontekstu. Delitev nas poveže z drugimi ljudmi. Belk (2010) obravnava delitev oziroma souporabo kot eno temeljnih oblik porabnikovega vedenja. Po njegovem mnenju to ni edina priložnost za povezovanje, je pa zelo močna in ustvarja občutek solidarnosti in povezanosti. Pri tem

9

poudari, da delitev obstaja, odkar obstaja človeštvo, skupna potrošnja ter ekonomija delitve pa sta se pojavili z dobo interneta. Frenken in Schorova (2017) zatrjujeta, da z mnenjem, da je delitev nekaj novega, zanemarimo vse oblike delitve, ki so potekale v preteklosti v delovnih razredih; med revnimi ter različnimi rasami. Kar je novega v povezavi z deljenjem, je to, da smo bili včasih pripravljeni deliti samo z družino, prijatelji in sosedi, danes pa delitvene platforme omogočajo delitev med ljudmi, ki se ne poznajo. Obstajajo določeni razlogi, zakaj v preteklosti niso preučevali delitve. Belk (2010) je kot prvega izpostavil, da delitev obravnavamo pod istim pojmom kot blagovno menjavo in obdarovanje. Kot drugi razlog navaja, da je deljenje ena od značilnosti, ki se pogosteje dogaja znotraj domov kot pa v službi ali na trgu. Ne glede na vse je ena najbolj osnovnih oblik delitve to, da družina živi v isti hiši ali stanovanju in si deli hrano, pohištvo, stvari ... Kot tretji razlog za zapostavljanje preučevanja delitve pa navaja, da jo večkrat jemljemo za samoumevno. Tako oboje – dajanje daril in deljenje – izražata željo po povezanosti, vendar je dajanje daril v več primerih povezano s posebnimi priložnostmi in jim je namenjena posebna pozornost. Tu nam da misliti že, komu vse se zahvalimo, ko prejmemo darilo za rojstni dan. mamo, ki nam kuha, pere, pospravlja ter poskrbi, da je hladilnik vsakodnevno poln, pa večkrat jemljemo za samoumevno, čeprav živimo v skupnem gospodinjstvu. V naslednjih točkah bom podrobneje razložila pojme, ki se prekrivajo s pojmom sodelovalne potrošnje, ter opredelila razlike med njimi: darilna ekonomija, ekonomija delitve, ekonomija dostopa in ekonomija najema. Ker zaradi podobnosti med samimi pojmi pogosto prihaja do zamenjav in nejasnosti, bodo opredelitve v pomoč pri razumevanju obravnavane tematike. 2.1.1 Darilna ekonomija Gendler (2013) je v govoru Ted-Ed podprl idejo Belka o ekonomiji obdarovanja. Tržnemu gospodarstvu nasprotuje z dejstvi, da so tam proizvodi ali storitve zamenjane za nekaj enake vrednosti, medtem ko dajanje daril spodbuja sistem družbenih vezi in obveznosti. Darilno ekonomijo sestavljajo ljudje in namesto tega, da bi si kopičili materialno bogastvo, raje spodbujajo družbeno blaginjo. Rousejeva (2014) dodaja, da si v takih primerih ljudje raje želijo nematerialnih dobrin, kot so občutek, da so nekaj prispevali, pripadnost k skupnosti, občutek časti in prestiža. Končna ideja ekonomije obdarovanja je, da – tudi če le-ta ne vodi v direktno recipročnost – naj bi vodila v sistem, kjer bi vsak lahko dajal v skladu s svojimi sposobnostmi in prejemal v skladu s svojimi potrebami. Nikoli ne vemo, kakšni nameni stojijo za darilom, ki ga prejmemo, in včasih se lahko zgodi, da ljudje pričakujejo tudi nekaj v zameno. Takrat postanejo meje med ekonomijo delitve, darilno ekonomijo, sodelovalno potrošnjo in ekonomijo dostopa še posebej zabrisane.

10

2.1.2 Ekonomija delitve

Botsman (2015) opredeljuje ekonomijo delitve kot sistem, kjer posamezniki z drugimi delijo svoja sredstva ali storitve, ki jih ne potrebujejo. Te lahko delijo brezplačno ali pa za plačilo. Ekonomija delitve se je razvila predvsem po finančni krizi leta 2008. Takrat sta potreba po nižjih stroški in razvita tehnologija začeli omogočati nove poti za uporabo izdelkov, ki so bili do takrat le delno uporabljeni oziroma neuporabljeni. Heinrichs in Grunenberg (2012) sta mnenja, da to ni samo trend, ampak da ekonomija delitve stoji ob boku tradicionalnim oblikam potrošnje. Habibi, Davison in Laroche (2017) so mnenja, da ekonomija delitve predstavlja krovni izraz za vse oblike potrošniških aktivnosti, kjer si porabniki ne lastijo blaga, kot so menjava, izmenjava, trgovanje, najemanje in deljenje. Trdijo, da so vse od naštetih praks kombinacija delitve in menjave. Nastaja veliko različnih oblik souporabe avtomobilov, ki so alternativa dragi in onesnaževalni avtomobilski industriji. Omogočajo porabo skozi skupna sredstva in sodelovanje ter istočasno omogočajo grajenje skupnosti in varovanje okolja s tem, ko ponujajo ugodno ceno. Tako recimo slovenski portal Prevozi.org omogoča, da lahko potujemo in si z drugimi delimo prostor v avtomobilu ter ga tako bolje izkoristimo. 2.1.3 Ekonomija dostopa Eckhard in Bardhi (2015) nasprotujeta Belku (2013), da je delitev pomembna s strani povezovanja med posamezniki. V svojem članku sta že z naslovom opredelila, da ekonomija delitve v bistvu nima povezave z delitvijo, ampak govorimo o ekonomiji dostopa. Delitev poteka med ljudmi, ki se poznajo in so med seboj povezani, kot je na primer družina. Takoj ko porabniki nekomu plačajo, jim je omogočen dostop do njihovih proizvodov in storitev za določen čas, to pa jim omogoča nižje stroške. Po njunem mnenju je za podjetja bolje, če se ne posvečajo poslovnim modelom, ki temeljijo na delitvi ter s tem povezanim sodelovanjem in povezovanjem, temveč izpostavijo koristi, kot so prihranki pri stroških in fleksibilnost, če do proizvoda ali storitve samo dostopajo in si jih ne lastijo. Danco (2015) se jima pridružuje z mnenjem, da delitev vključuje kompromise, kar pa lahko posledično privede tudi do konfliktov, medtem ko možnost dostopa do proizvoda, ko ga potrebujemo, izboljšuje uporabniško izkušnjo in povečuje udobje. Na ekonomijo dostopa postanemo še posebej pozorni, ko dostop postane cenejši, zadovoljiv in dovolj zanesljiv, da nimamo več želje, da bi si nekaj lastili. Botsman (2015) pa združuje njihove misli, da je ekonomija dostopa sistem, kjer ljudje plačujejo za dostop do koristi, ki jo imajo od določene stvari. S tem se izognejo lastništvu

11

in dodatni skrbi za to stvar. Belk (2014) je izpostavil dve ključni skupni značilnosti. Prva je, da nam obe omogočata dostop do uporabe dobrin in storitev, brez lastništva. Druga pa uporaba interneta, ki porabnikom omogoča prispevanje vsebine in povezovanje z drugimi. 2.1.4 Ekonomija najema Ekonomija najema je le ena od rastočih oblik delovanja, ki so se razvile kot posledica gospodarske krize in kjer porabniki vrednotijo izkušnje bolj kot lastnino. V mnogih primerih ekonomija najema predstavlja zadolževanje in sposojanje, kar smo ljudje počeli že v preteklosti, le da nam tehnologija omogoča, da se to dogaja na širši ravni, med tujci (Miller, 2014). »Ekonomija najema je sistem, ki omogoča ljudem, da najemajo sredstva za plačilo, namesto da bi morali biti njihovi lastniki« (Botsman, 2015). Tudi Trikha (2014) se strinja, da med temi pojmi prepogosto prihaja do zamenjav. Sama je pojem ekonomije najema obravnavala kot spremembe, ki so spodbudile vsakogar, da posoja proizvode in storitve s pomočjo tehnologije. Učinki so pozitivni za obe stranki. Tisti, ki nekaj oddaja, dobi dodaten prihodek od stvari, ki jo ima v lasti že od prej, najemniki pa posledično vidijo koristi v nižji ceni. 2.2 Poimenovanje in opredelitev sodelovalne potrošnje Opredelitve sodelovalne potrošnje so za enkrat še precej neusklajene. Sodelovalna potrošnja je prožen poslovni model, ki ga lahko uporabimo v različnih sektorjih, storitve in proizvodi pa so razdeljeni med skupnost porabnikov (Tunguz, 2011). Pojavlja se v veliko različnih oblikah. Lahko jo najdemo kot ponujanje prevoza drugim, da se ne vozimo sami, skupni vrtovi, izmenjevanje oblačil za otroke, ki jih hitro prerastejo, ali pa celo izposojanje kosilnice za poletno urejanje okolice našega doma. Huber (2016) obravnava sodelovalno potrošnjo kot neposredno interakcijo med vsaj dvema posameznikoma in izkoriščanje istega izdelka in/ali storitve. Bistvo je, da so koristi enega izdelka ali storitve razdeljene med več posameznikov. Po njegovem mnenju in mnenju mnogih strokovnjakov je to eden od potrošniških trendov, ki bo spremenil naša življenja. V sklopu sodelovalne potrošnje so porabniki raje preskrbljeni z dostopom do stvari, kot da si jih lastijo (Hartl, Hofmann & Kirchler, 2015). Ena prvih oblik sodelovalne potrošnje je bila od podjetja do kupca (B2C), kjer so večja podjetja kupovala, vzdrževala in posojala izdelke porabnikom. Kmalu pa se je začela pojavljati tudi oblika sodelovalne potrošnje vsak z vsakim (angl. peer-to-peer, P2P), pri kateri ni potrebne posebne investicije v proizvod, saj poteka na podlagi tega, kar si že lastimo (Tunguz, 2011).

12

Botsmanova, ki je ena od začetnic uporabe termina »sodelovalna potrošnja«, jo je skupaj z Rogersom (2010) opredelila kot prenovo tradicionalnih oblik trženjskega vedenja. Le-te (najem, posojanje, izmenjava, blagovna menjava in obdarovanje) s pomočjo tehnologije potekajo na način in v veliko večjem obsegu, ki pred internetom ni bil mogoč. Belk (2014) je mnenja, da je opredelitev sodelovalne potrošnje Botsmanove in Rogersa (2010) preširoka, saj vključuje tudi delitev, obdarovanje (angl. giftgiving) in tržno izmenjavo (angl. marketplace sharing). Sam jo opredeljuje tako: »Ljudje, ki koordinirajo pridobivanje in distribucijo virov za plačilo ali drugo obliko kompenzacije« (Belk, 2014, str. 1597). S tem v drugo obliko kompenzacije vključuje tudi trgovanje, izmenjavo, zamenjavo, kar vključuje tudi dajanje in sprejemanje nedenarnih kompenzacij. Izključuje pa oblike deljenja, ki ne vključujejo nobenih kompenzacij, kot je na primer obdarovanje. Sodelovalna potrošnja je rastoč družbeno-ekonomski model, ki temelji na delitvi, posojanju, obdarovanju, zamenjavi in izposojanju. Razvil se je s pomočjo interakcije v skupnosti in rastoče uporabe novih tehnologij. Nove, rastoče in trajnostne oblike potrošnje so privabile mnogo pozornosti. Velik potencial imajo predvsem zato, ker poskušajo preprečiti nova nakupovanja, spodbuditi uporabo neizkoriščenih predmetov in dati novo življenje predmetom, ki jih ne uporabljamo več (Piscicelli et al., 2014). Cilji porabnikov, ki sodelujejo v sodelovalni potrošnji, so različni. Lambertonova (2016) kot dva od glavnih ciljev delitve in sodelovanja v sodelovalni potrošnji navaja finančni donos in večjo učinkovitost za posameznega porabnika. Hkrati pa dodaja, da so pomembni tudi racionalni cilji, ki se nanašajo na grajenje skupnosti, izboljšanje odnosov, pridobivanje znanja. Vsak prispeva po svojih najboljših močeh. Konec koncev živimo v času, ko smo čedalje bolj raztreseni in si komaj vzamemo čas zase in za svojo družino. Živimo hitro, hitro menjavamo zaposlitev, življenjski prostor, včasih niti ne vemo, kdo živi poleg nas. Tudi Walsh (2011) pritrjuje z mislijo, da lahko sodelovalna potrošnja omogoča neznancem, da se med seboj spoznajo ter se povezujejo. Po mnenju Lambertonove (2016) imajo glede na ključne cilje sodelovalne potrošnje elementi, ki gradijo sisteme, različno raven pomembnosti. Kot najpomembnejši element izpostavi neenakost virov, saj, če nekdo ne bi imel nečesa več kot drugi, ne bi mogel pokazati svojega premoženja ter posledično ne bi imel motivacije za deljenje. Kot drug element je izpostavila ponovljive interakcije, ki omogočajo posameznikom, da predvidevajo recipročnost. Sodelovanje se pogosteje pojavlja v že znanih skupinah, kot je na primer družina, kot pa v naključno izoblikovanih skupinah. Tretji pomemben element je individualnost. Sodelovanje lahko posamezniku omogoča, da je njegova osebna korist večja, če si nekaj deli, kot pa če je edini lastnik. Tako si ljudje razdelijo sredstva in imajo od njih koristi vsi. Večkrat pa je razlog za sodelovanje tudi doseganje individualnih ciljev, ki je znotraj skupine enostavnejše, kot če moraš nekaj doseči sam. Pojavijo pa se lahko

13

posamezniki, ki izkoriščajo dobroto drugih in k skupni potrošnji prispevajo malo ali pa celo nič, kjer pa se pojavi vprašanje zaupanja. Möhlmann (2015) trdi, da sodelovalna potrošnja postaja konkurenčni poslovni model in predstavlja izziv tradicionalnim industrijam. Zajema že milijone uporabnikov in predstavlja dobičkonosni trend, v katerega vlagajo številna podjetja (Botsman & Rogers, 2010). Z uporabo spletnih trgov in družbenih omrežij si olajšujemo delitev oziroma souporabo sredstev med posamezniki, ki lahko predstavljajo porabnika ali ponudnika. Skupna potrošnja vključuje souporabo dostopnih sredstev in storitev, ki je največkrat organizirana preko interneta, da pride do delitve stroškov. Tako danes prihaja do souporabe prostora, denarja, spretnosti, predmetov in storitev (Barnes & Mattsson, 2016). 2.3 Trije sistemi sodelovalne potrošnje V današnjem svetu ne potrebujemo proizvodov oziroma določenih materialni dobrin, ampak to, kar lahko s temi proizvodi naredimo – ne potrebujemo lastništva teh stvari, ampak dostop do njih. Primere sodelovalne potrošnje, kot so socialna posojila, izmenjava orodja, delitev zemlje, zamenjava oblačil, delitev igrač, skupne pisarne in souporaba avtomobilov, ki se med seboj razlikujejo po obsegu, zrelosti in namenu, sta Botsman in Rogers (2010) razdelila v tri sisteme. Motivacijski dejavniki v teh sistemih so različni, največkrat pa se pojavljajo kot potreba po varčevanju denarja, prostora, časa, spoznavanje novih ljudi in pripadnost skupnosti z delanjem »prave stvari«. Kot posledica sodelovalne potrošnje pa se pojavlja trajnost. Sistem izdelek-storitev (ang. product service system), prerazdelitveni trg (ang. redistribution market) in sodelovalni način življenja (ang. collaborative lifestyle) vplivajo ne samo na to, kaj trošimo, ampak tudi na to, kako trošimo. Sistem izdelek-storitev, sodelovalni način življenja in prerazdelitveni trgi stremijo k dematerializaciji, zmanjševanju ter ponovni uporabi izdelkov, spodbujajo razvoj novih, boljših izdelkov in iskanje alternativ za zadovoljitev svojih potreb, tudi takšnih, kot je pripadnost skupnosti (Botsman & Rogers, 2010). 2.3.1 Prerazdelitveni trgi Internet omogoča neskončne možnosti komuniciranja z drugimi ljudmi, s čimer se povečujejo družbene interakcije. Družbena omrežja se lahko danes po mnenju Botsmanove in Rogersa (2010) uporabljajo za prerazdelitev proizvodov od nekoga, ki jih ne potrebuje, do nekoga, ki jih potrebuje in mu bodo prišla prav. Ljudje raje vidijo, da je proizvod ponovno uporabljen, kot pa da konča na smetišču. Tako lahko nek proizvod oziroma materialno blago podarimo popolnoma zastonj, ga zamenjamo za nekaj podobne vrednosti ali pa ga prodamo za denar in mu tako omogočimo ponovno uporabo. Prerazdelitveni trgi s

14

tem, ko omogočajo rabljenim stvarem, da krožijo, maksimirajo njihovo uporabo in jim podaljšujejo življenjsko dobo, pozitivno vplivajo tudi na okolje, saj se zmanjšujeta količina odpadkov in emisije ogljika, ki so povezane s proizvodnjo novih proizvodov. Večina sistemov omogoča, da sprejemanje odločitev in nadzor ostajajo v rokah njihovih članov, hkrati pa se na ta način gradi zaupanje med njimi, saj, če sami ne želijo biti oškodovani, ne bodo oškodovali drugih. Uporabniki se zavedajo, da bodo njihova dejanja vplivala na njihovo delovanje v prihodnosti, zato si želijo pozitivnih povratnih informacij, ki bodo drugim signalizirale, da so vredni zaupanja in bodo le-ti zato uporabili njihove storitve. 2.3.2 Sodelovalni način življenja Niso samo potrošniški proizvodi in materialne dobrine tisto, kar lahko delimo, izmenjamo, souporabljamo, posojamo. Lahko so to tudi znanje, delovni prostor, domovi, vrtovi, prevozi in pridelki. Veliko ljudi ima določene spretnosti, več časa, prostor, znanje, ki ga drugi nimajo, ali pa podjetja, ki imajo neizkoriščene prostore, vendar se ne zavedamo, da lahko s tem plačamo nekomu in v zameno dobimo nekaj, kar sami potrebujemo. Sodelo (angl. co-working), deljenje spretnosti, socialna posojila in izmenjave so povezani z odprtostjo, skupnostjo, dostopnostjo, trajnostjo in sodelovanjem, ki ga omogoča digitalna tehnologija (Botsman & Rogers, 2010). Tako si lahko ljudje delijo delovni prostor, kjer se širita ustvarjalnost in pozitivna energija. Vsak opravlja svoje delo ter je produktiven, hkrati pa sprejema mnenja in ideje ostalih z drugih področij. Spletna omrežja povezujejo ljudi. Posledice spletnega povezovanja in delitve niso omejene samo na virtualni svet, ampak ustvarjajo spremembe v kulturnem, gospodarskem, političnem in porabniškem svetu (Botsman & Rogers, 2010). Scarabotova (2015) jima pritrjuje, saj skozi izmenjavo in delitev porabniki pridobijo proizvode in storitve, spodbujajo odnose in dosežejo druge socialne in ekonomske cilje.

2.3.3 Sistem izdelek-storitev V današnjem času, ko je zaradi razvoja tehnologije omogočena sodelovalna potrošnja, je po mnenju Hartlove et al. (2015) pomembnejši dostop do določenega izdelka oziroma stvari, takrat ko jo rabimo, kot pa, da bi si jo lastili. Sodelovalna potrošnja je lahko organizirana s strani podjetja, posameznega porabnika ali pa celotne skupnosti. Namesto da nekaj kupimo, imamo raje začasen dostop in se s tem izognemo stroškom in odgovornostmi, povezanimi z lastništvom. Tudi Botsman in Rogers (2010) se strinjata, da ljudje spreminjamo miselnost. Sedaj raje, kot da imamo proizvod v zasebni lasti, plačujemo samo za koristi, ki nam jih uporaba tega izdelka prinese. Sistem izdelek-storitev tako omogoča, da so izdelki v lastništvu podjetja ali posameznika uporabljeni s strani več

15

ljudi. Ljudje spremenimo miselnost in lahko tako povečamo možnosti za zadovoljevanje svojih potreb. S sodelovalno potrošnjo pride veliko pozitivnih učinkov in koristi, ki se jih sami najbrž niti ne zavedamo. Tako se po mnenju Botsmanove in Rogersa (2010) v primeru sistema proizvod-storitev proizvodom podaljša življenjska doba, saj so ti redno vzdrževani, manjši pa je tudi negativen vpliv na okolje, saj souporaba omogoča, da ga do konca izkoristimo. Kar pa se tiče porabnikov, se le-ti s sodelovanjem v sodelovalni potrošnji izognejo stroškom, povezanim z vzdrževanjem, zavarovanjem, popravili.

2.4 Problemi sodelovalne potrošnje Nove oblike potrošnje, s tem tudi sodelovalna potrošnja, prinašajo številne izzive. Stein (2015) se sprašuje, če so vse te platforme, ki omogočajo sodelovalno potrošnjo, sploh legalne. Kdo plača davek? Na strani vlade se na ta račun pojavljajo številna vprašanja in težave, kako na njih odgovoriti. Barnes in Mattsson (2016) napovedujeta, da bo sodelovalna potrošnja prinesla spremembe v potrošniških nakupih in porabi s posledicami tako na spletu kot v vsakdanjem življenju. Obravnavata jo kot fenomen, ki je tako pomemben za gospodarstvo, kot je bila v preteklem desetletju e-trgovina. Zato interesi za njen razvoj prihajajo iz različnih smeri. Po mnenju Godelnika (2017) se krepi soglasje, da so predvsem milenijci tisti, ki so odgovorni za oblikovanje družbenih in gospodarskih trendov, saj so digitalno podkovani ter odprti za spremembe. V zadnjem času se poslužujejo ekonomije delitve in sprejemajo novo miselnost, da je dostop do dobrin in storitev pomembnejši kot pa njihovo lastništvo. Glavna naloga platform je, da povežejo ponudnike s porabniki – te, ki imajo neizkoriščena sredstva, s temi, ki jih potrebujejo in želijo imeti do njih dostop (Benoit, Baker, Bolton, Gruber, & Kandampully, 2017). Godelnik (2017) pa poudarja tudi, da je potrebno razmisliti, ali bodo ti poslovni modeli, ki so nastali s spremembami v potrošnji, uspešni dolgoročno. Ko si mlad, imaš omejena denarna sredstva in ponavadi dovolj časa, zato se ti zdi spanje na zofi tujca v primeru »couch surfinga« še zabavno, s tem spoznaš nove ljudi in si pridobiš izkušnje. Pripravljen pa si tudi malo bolj potrpeti, če gre kaj narobe. Ko pa se postaraš, ti služba in otroci vzamejo veliko časa, imaš pa denar in večjo kupno moč, zato je vprašanje, ali se ne boš raje odločil za hotel. Digitalne platforme naj bi naredile delitev med neznanci manj tvegano, saj temeljijo na uporabi ocenjevanja in priporočil, vendar niso dovolj, da bi ljudje začeli uporabljati novosti in se prepustili neznanim situacijam (Frenken & Schor, 2017). Nekatere platforme zahtevajo veliko informacij o porabnikih, zato je pomembno, koliko časa posvetimo

16

ustvarjanju svojega profila. Sedaj obstaja možnost, da svoj profil na enem družbenem omrežju, kot je Facebook, povežeš tudi s profili na drugih družbenih omrežjih, kot je Instagram, kar še dodatno povečuje zaupanje (Benoit et al., 2017). Po mnenju Hartlove et al. (2015) se lahko zgodi, da podjetja oziroma internetne skupnosti, ki so vključena v sodelovalno potrošnjo, ne zagotavljajo neke standardne ravni storitve in cene. Hkrati pa tudi slabo varujejo uporabnike pred zlorabami. Ko postane trgovanje nenadzorovano in tujci med seboj sklepajo posle, je zaupanje ključnega pomena. Če si želiš zgraditi ime blagovne znamke na spletu in porabnikom zagotavljati dosledne transakcijske izkušnje, igra trženje od ust do ust ključno vlogo (Tunguz, 2011). Ena negativna izkušnja s ponudnikom lahko negativno vpliva na porabnika in ta ne bo več pripravljen sodelovati v sodelovalni potrošnji (Benoit et al., 2017). Zaupanje igra pomembno vlogo v vedenju porabnikov nasploh, saj ekonomske transakcije vključujejo tveganje in zaupanje drugi stranki, kajti s sodelovanjem se izpostavimo in postanemo ranljivi. Porajati se nam začnejo tudi vprašanja, kakšne bodo posledice in kdo jih bo nosil, če nekomu nekaj posodim, ta pa mi tega ne bo vrnil v prvotnem stanju. Pomanjkanje zaupanja v kakovost in zanesljivost storitve prinaša številne izzive (Owyang, Tran & Silva, 2013). Tako se bodo porabniki v primeru pomanjkanja zaupanja začeli obračati na zakone in predpise. Aktivnosti sodelovalnega načina življenja zahtevajo visoko raven zaupanja, saj so v ospredju interakcije med ljudmi in ne proizvodi (Botsman & Rogers, 2010). Potrebe po predpisih se povečujejo tudi zaradi negativnih posledic, ki jih imajo nove oblike potrošnje na tradicionalne industrije, kot so turizem, restavracije in prevozi. Lahko se zgodi, da se uporabniki določenih platform izogibajo davkom ali pa sploh niso seznanjeni z dejstvom, da morajo davek plačati (Frenken & Schor, 2017). Grybaitė in Stankevičienė (2016) sta izpostavili še en zelo pomemben izziv. Ko prideš v hotel ali naročiš taksi ali si sposodiš denar pri banki, točno veš, kaj boš dobil. Nikoli pa ne veš, kako je za varnost in higieno poskrbljeno pri enem od ponudnikov, vključenih v ekonomijo delitve ali sodelovalno potrošnjo. Profili na družbenih omrežjih, bonitetni sistem in sistemi mnenj uporabnikov nudijo raven zaupanja in preverjanja (Miller, 2014). Preko Facebooka lahko hitro najdemo posameznika in dodatne informacije o njem, še lažje pa je, če imamo skupne prijatelje. Novi modeli temeljijo na mnenjih uporabnikov, ki naj bi olajšali transakcije med njimi. Le-ti naj bi na tak način povečevali zaupanje. Problem lahko predstavljajo lažnivi in zavajajoči komentarji, zato so upravljanje, preglednost in zaupanje modelom mnenj uporabnikov eni glavnih dejavnikov, ki zagotavljajo uspeh sodelovalne potrošnje (BEUC, 2016). Ena od vprašanj, ki so ključnega pomena v primeru sodelovalne potrošnje, saj je ta neposredno povezana z uporabo interneta, so vprašanja o varovanju informacij na spletu.

17

Chen, Beaudoin in Hong (2017) so v svoji raziskavi opredelili več vrst internetnih prevar, s katerimi lahko goljufi pridobivajo osebne informacije porabnikov, kar jim daje veliko priložnosti, da napadejo svoje žrtve. Ena najpogostejših goljufij je zbiranje informacij o kreditnih karticah, ki jih porabniki uporabljajo pri nakupovanju preko spleta. Pojavljajo pa se tudi ponarejene spletne strani z namišljenimi izdelki. Nekatere aplikacije dostopajo do lokacije uporabnika, tudi ko je ta zaprta, tako ga lahko hitro najdejo in postopoma ugotavljajo njegove vsakodnevne navade. Vsak človek je drugačen in ima drugačne želje ter namene. Internet omogoča, da se lahko predstavimo kot popolnoma druga oseba, zato je zaupanje velikokrat edino, kar nam preostane. Spletne skupnosti, kot je na primer Airbnb, omogočajo popolno svobodo komuniciranja med tistim, ki sobo oddaja, in tistim, ki jo najema. Obe osebi morata zaupati tistemu, kar prebereta na osebnih profilih, in pogovorom, ki jih lahko imata preko spletne strani. Pri tem posrednik ni potreben, omogočene pa je veliko družbene interakcije. Kar nekaj je primerov, kjer so tako najemniki kot najemodajalci doživeli negativno izkušnjo (Bort, 2014). Lahko pride do primera, ko ponudnik v zadnjem trenutku odpove rezervacijo in tako iskalec stanovanja ostane brez prenočišča, kar lahko dodatno obremeni njegovo denarnico, saj lahko le redko v zadnjem trenutku najde rešitev pod podobnimi pogoji. Na drugi strani pa je lahko oškodovan tudi ponudnik, saj ni malo primerov, ko so jim najemniki uničili stanovanje, odškodninski postopki pa so dolgotrajni. Zato je še posebej pomembno, da platforme zagotavljajo varne metode plačevanja in ocenjevalne sisteme, s katerimi ustvarjajo zaupanje vase (Benoit et al., 2017). Mnogi se poslužujejo sodelovalnih aktivnosti ravno zaradi družbenih interakcij, saj te potekajo brez posrednikov in strogih pravil delovanja. Ravnajo se po naukih številnih religij, ki govorijo o tem, naj ne delamo drugim tistega, česar sami ne želimo biti deležni (Gržan, 2015). So altruistični in pripravljeni deliti z drugimi vse, na drugi strani pa se pojavijo taki, ki to samo izkoriščajo. Hamari, Sjöklint in Ukkonen (2016) so mnenja, da lahko pride do problema, ko nekateri uporabniki altruistično delijo svoje dobrine, medtem ko jih drugi samo izrabljajo. Takrat se pojavi vprašanje, ali je taka omrežja sploh vredno nadzirati in ali se bodo porabniki strinjali z novimi režimi (Hartl et al., 2015). 2.5 Trenutno stanje sodelovalne potrošnje Zavod 14, zavod za sožitje in napredek (2017) je 15. marca 2017 predstavil izzive Slovenije do leta 2020 na temo Sodelovalnega gospodarstva za višjo kakovost življenja. Navedli so dejstvo, da je eden od šestih prebivalcev že uporabnik sodelovalnega gospodarstva. Cilji za ponudnike, ki so jih predstavili, so vključevali dodaten zaslužek, pridobitev izkušenj za vstop na trg dela in vstop v svet podjetništva ter plačilo davka na preprost način. Po drugi strani pa so predstavili tudi koristi za uporabnike: dostopanje do storitev po ugodni ceni in dostop do proizvodov, ki so jim bili prej nedostopni.

18

Blago za skupno rabo oziroma deljive dobrine zagotavljajo lastnikom presežene zmogljivosti in jim omogočajo, da jih posodijo drugim. Do presežene zmogljivosti pride, ko lastnik ne uporablja določenega izdelka ves čas. Ponavadi so to hiše, avtomobili, ladje, obleke, knjige, igrače, orodje, računalniki in pohištvo (Franken & Schor, 2017). Nekateri uporabljajo drugačno vrsto delitve. Zmogljivosti v prostem teku, ki so lahko uporabljene v delitvi, so ponavadi razdeljene v pet sektorjev: avtomobilske, tehnološke, potrošniške dobrine, gostoljubnost in zabava. Najbolj preučevana od vseh sta avtomobilski in namestitveni (Palgan et al., 2016). Kot že prej omenjeno, sta Botsman in Rogers (2010) razdelila sodelovalno potrošnjo na tri sisteme. Sistem izdelek-storitev omogoča, da plačamo za koristi uporabe določenega izdelka, brez da si ga lastimo. Kot ena izmed takih oblik se v Sloveniji pojavlja delitev avtomobila. »Avant2Go« je storitev, ki omogoča souporabo avtomobila. Po mnenju začetnika električne mobilnosti Mateja Čera to porabnika rešuje bremena lastništva in globalne odvisnosti od fosilnih goriv. Storitev prevoza je moč uporabljati s pomočjo mobilne aplikacije. S pomočjo telefona izberemo vozilo na želeni lokaciji, ga odklenemo in odpeljemo na eno od postaj Avant2Go, ki je v bližini našega cilja. Tako se izognemo iskanju parkirnega prostora in pa tudi stroškom, ki jih imamo z vozilom, ko le-tega ne potrebujemo (Vučkič, 2016). Souporaba vozil naj ne bi predstavljala konkurence javnim prevoznim sredstvom, temveč konkurenco lastništvu avtomobila, ki nam prinaša veliko obveznosti in dodatnih stroškov, kot sta vzdrževanje in registracija. Poleg tega pa imajo tudi okoljevarstveno noto, saj stremijo k zmanjšanju globalne odvisnosti od goriv, ki onesnažujejo okolje (Avant2Go - mobilnost po vaši meri, 2017). Drugi sistem je bil prerazdelitveni trg, kjer lahko stvari, ki jih ne potrebujemo več, podarimo ali prodamo nekomu drugemu. Eden od takih primerov v Sloveniji je spletna skupnost »Moj butik«, kjer lahko uporabniki prodajajo in izmenjavajo oblačila, obutev, ličila, izdelke za hišne ljubljenčke, nakit in druge modne dodatke. Uporabniki lahko poslikajo svoje izdelke in jih objavijo na svojem profilu ter jim določijo ceno. Potem se odločijo, ali so pripravljeni izdelek izmenjati z drugimi uporabniki, ga prodati ali celo podariti. Tako uporabljenim izdelkom, ki jih sami ne potrebujejo več, dajo priložnost za ponovno uporabo s strani nekoga drugega. Vsak registriran uporabnik ima svoj profil, ki mu lahko začnejo slediti drugi uporabniki in tako dobivati informacije o novih izdelkih, ki jih uporabnik ponuja. Za objavljen izdelek, ki jim je všeč, pošljejo sporočilo in se o podrobnostih plačila ter pošiljanja dogovorijo z lastnikom. Po dobri uporabniški izkušnji si lahko izmenjajo pozitivne odzive, ki so signal tudi drugim uporabnikom. Dodatni stroški, ki lahko s tem nastanejo, so stroški pošiljanja. Veliko uporabnikov to reši tako, da jih že vključijo v ceno proizvoda. Spletna skupnost nima nobenih pravil in regulacij, tako da je vse v rokah uporabnikov in temelji na zaupanju med njimi.

19

V zadnjem času se veliko oglašuje tudi mobilna aplikacija »Letgo«, ki uporabnikom omogoča, da kupujejo in prodajajo lokalno na podlagi geolokacije. Hitro lahko prodaš stvari, ki jih ne potrebuješ več. Vsak prodajalec ali kupec ima svoj profil, na katerem lahko drugi najdejo informacije o njih in izdelkih, ki jih ponujajo. Z njimi se lahko osebno dogovoriš, srečaš za nakup ali prodajo ter se še dodatno izpogajaš za ceno. Tako nimaš s tem nobenih transakcijskih stroškov in stroškov provizij (letgo, 2017). Kot tretji sistem je bil opisan sodelovalni način življenja, pri katerem se povezujejo ljudje s podobnimi interesi in si delijo manj opredmetena sredstva, kot so čas, prostor ali spretnosti. Primer take oblike so prostori za sodelo, kot je v prostorih Tobačne tovarne v Ljubljani delovni prostor Poligon. Samozaposlenim mladim ponujajo delovne prostore – mize, pisarne, konferenčno sobo, foto studio, knjižnico in ostalo, kar potrebujejo za delo. Po drugi strani pa jim omogoča interakcije in združevanje z ostalimi ustvarjalci, ki so ponavadi drugih profilov, saj več glav več ve. Tako lahko delujejo na svojih individualnih projektih in sodelujejo z drugimi ter na ta način pridobivajo dodatne ideje za svoje projekte. Poligon je neprofitna platforma, ki si pomaga s pomočjo materialne in finančne pomoči različnih podpornih podjetij (O Poligonu, 2017).

3 MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI V SODELOVALNI POTROŠNJI Ko govorimo o motivaciji, je smiselno izpostaviti članek Maslowa (v The Economist, 2008) o hierarhiji potreb, ki predstavlja okvir za razmišljanje o tem, kaj ljudi motivira. Človeške potrebe je razdelil na pet kategorij, od fizioloških potreb do potreb po samouresničitvi, ki vključujejo osebno rast in razvoj. Najprej moramo zadovoljiti potrebe na nižjih ravneh, da imamo potem motivacijo za zadovoljitev potreb na višjih ravneh. Z enim dejanjem je mogoče zadovoljiti potrebe na različnih ravneh, odvisno pa je od okolja, v katerem posameznik živi. Rutledgova (2011) se z Maslowovo piramido ne strinja in izpostavlja, da zadovoljevanje potreb ni mogoče brez družbenih povezav in sodelovanja. Povezovanje je pogoj za preživetje, naše življenje pa je malo bolj zapleteno kot urejena piramida potreb. Pripadnost izpostavi kot najpomembnejši element, saj iz tega izhaja zadovoljevanje potreb po zavetju, spolnosti, zaupanju in nam zagotavlja občutek varnosti. Pri tem pa nam pomaga razvoj tehnologije, ki omogoča večjo povezanost družbe in razvoj družbenega kapitala in s katero odkrivamo nove poti k zadovoljevanju obstoječih potreb in ciljev. Botsmanova in Rogers (2010) prav tako izpostavljata pomembnost tehnologije in družbenih povezav. Z uporabo platforme Airbnb tako najprej zadovoljuješ svoje osnovne potrebe – po nastanitvi, prenočišču – hkrati pa s tem postaneš tudi pripadnik določene skupnosti in na ta način zadovoljuješ potrebe po pripadnosti in samozavesti, ki so na višjih ravneh.

20

V naslednjih podpoglavjih bom ponudila pregled obstoječih raziskav motivacijskih dejavnikov, ki podajajo razlago, zakaj se ljudje odločajo za sodelovalno potrošnjo, kaj je njihov glavni razlog, da na primer namesto v trgovinah nakupujejo ali si izmenjujejo stvari na spletu. Najprej je predstavljen pregled motivacijskih dejavnikov, zbranih v različnih raziskavah po svetu. Z naslednji poglavjem pa so ti motivacijski dejavnki sklenjeni v smiselno celoto za namen lažje izvedbe empirične raziskave o sodelovalni potrošnji in odnosu slovenskih porabnikov do le te.

3.1 Pregled obstoječih raziskav motivacijskih dejavnikov v sodelovalni potrošnji

Obstoječe študije na različne načine kategorizirajo motivacijske dejavnike v sodelovalni potrošnji. Owyang et al. (2013) so motive za udeležbo v sodelovalni potrošnji razdelili v tri skupine, ki se skladajo z gospodarsko krizo, skrbjo za okolje in razvojem tehnologije, ki so skozi zadnja leta spremenili svet: ekonomski, socialni in tehnološki motivi. Benoit et al. (2017) so se kategorizacije lotili drugače. V svoji raziskavi so motive za sodelovanje v sodelovalni potrošnji raziskovali s strani treh skupin deležnikov: porabnikov, ponudnikov in platform. Na strani porabnikov so motive razdelili na: • ekonomske motive, ki vključujejo delitev stroškov; • socialne motive, ki se nanašajo na povezovanje z drugimi; • hedonske motive, ki vključujejo dostop do stvari, ki si jih ljudje v vsakdanjem življenju

ne morejo privoščiti, kot so na primer drage dizajnerske obleke; • zmanjševanje tveganja in odgovornosti, kamor pa so vključili predvsem stroške,

povezane z lastništvom – vzdrževanje, shranjevanje ... Motivi na strani ponudnikov so (Benoit et al., 2017): • ekonomski motivi, ki se navezujejo na uporabo neizkoriščenih zmogljivosti; • podjetniška svoboda, saj platforme omogočajo hitro povezovanje s tistimi, ki nekaj

ponujajo s tistimi, ki so za to pripravljeni plačati; • socialni motivi, v katere so vključili tudi omogočanje popotnikom spoznavati lokalne

kulture in druženje. Motivatorji, ki spodbujajo platforme za razvoj sodelovalne potrošnje, so (Benoit et al., 2017): • ekonomske koristi, ki se navezujejo na zaslužek; • inovacije in odzivanje na dogajanje na trgu, ki vključuje tudi hiter odziv na potrebe in

zahteve porabnikov; • grajenje koristnih odnosov med ponudniki in porabniki.

21

Barnes in Mattsson (2016) sta v svoji raziskavi ugotovila, da okoljevarstvo in trajnost nimata velikega vpliva na sodelovalno potrošnjo. Motive sodelovalne potrošnje sta razdelila v pet skupin dejavnikov: politični, ekonomski, okoljski, socialni in tehnološki. Z Delfi metodo, ki je vključevala strokovnjake s področja sodelovalne potrošnje, sta odkrila, da so tehnološki in ekonomski motivi najpomembnejši pri razvoju sodelovalne potrošnje. Ekonomski motivi so vključevali tudi razloge, kot so dobiti več za nižjo ceno in cenejše alternative. Sledili so jim socialni, okoljski dejavniki pa so zasedali nižja mesta. Hamari et al. (2016) so izpostavili štiri glavne motive, ki se razlikujejo po tem, ali so notranji ali zunanji. Kot notranja (N) so navedla prva dva motiva, preostala dva pa spadata med zunanje (Z): • trajnost, ki je pomembna predvsem tistim uporabnikom, ki posvečajo posebno

pozornost ekološki potrošnji (N); • užitek, ki izhaja iz same aktivnosti sodelovalne potrošnje (družbena omrežja še

dodatno povezujejo uporabnike) (N); • ugled, saj sodelovalna potrošnja omogoča, da ljudje pridobivajo ugled med podobno

mislečimi ljudmi in se jim s sodelovanjem povečuje status (Z); • ekonomski motivi, saj prihranki pri stroških in času pozitivno vplivajo na nadaljnje

vedenje, pri katerem kupcem ni pomembno lastništvo, ampak ena od cenejših ponudb znotraj sodelovalne potrošnje (Z).

Grybaitė in Stankevičienė (2016) sta tako kot v nadaljevanju tudi Godelnik (2017) raziskovali motivacijske dejavnike, ki spodbujajo ljudi, da se vključujejo v aktivnosti delitvene ekonomije. Rezultati njihovih raziskav so pomembni zato, da opazimo podobnosti med pojmi, ki se pojavljajo v sklopu delitve in so ključnega pomena za nadaljnje raziskovanje. Grybaitė in Stankevičienė (2016) sta izpostavili naslednje motive in koristi delitvene ekonomije, ki spodbujajo ljudi k delitvi: • ekonomski motivi (denar), saj uporabniki dodatno zaslužijo oziroma prihranijo; • socialni motivi, saj uporabniki pri tem spoznajo nove ljudi ter tako razširijo svoje

družbeno omrežje in si pridobijo nove izkušnje; • okoljski motivi, ker so viri sredstev bolj izkoriščeni in vključujejo varčevanje z

energijo. Tudi Godelnik (2017) je raziskoval delitveno ekonomijo. Izvedel je raziskavo med študenti, ki mesec dni niso smeli kupiti ničesar razen hrane in res nujnih stvari. Tako jih je prisilil v delitev, rezultati pa so pokazali, da so se študentje težko odrekli starim navadam, saj so le-te povezane s srečo. Ljudje se radi nagradimo ali pa potolažimo z nakupovanjem. V vprašalnik je vključil tudi motive za sodelovanje v ekonomiji delitve in jih razdelil v pet

22

kategorij, od katerih se prve tri skladajo z delitvijo avtoric Grybaitė in Stankevičienė (2016): • ekonomski motivi, ki vključujejo varčevanje denarja; • socialni motivi, ki vključujejo preživljanje več časa s prijatelji, spoznavanje ljudi; • okoljski motivi, ki vključujejo zmanjšanje ogljičnega odtisa, trajnost; • drugi motivi, ki ne morejo biti kategorizirani; • nedefinirani motivi oziroma ni motivacije. Glede na vprašalnik so za glavni motiv sodelovanja študenti izbrali ekonomske razloge, med katere spada varčevanje denarja. Potem pa so sodelujoči morali izbirati med socialnimi in ekološkimi motivi in večina jih je trdila, da je motiv varovanja okolja močnejši. To je bilo v nasprotju z dejanskim vedenjem, ki je pokazalo, da so jim družbene interakcije pomembnejše, saj so se bolj povezali z drugim ljudmi in o tem začeli tudi razmišljati. Delitvene aktivnosti povečujejo povezovanje različnih družb, saj ljudje prihajajo iz različnih socialno-demografskih ozadij (Frenken & Schor, 2017). To si lahko razložimo tako, kot da so tisti, ki z drugimi delijo dražje dobrine, večje hiše, bogatejši in ponavadi tudi starejši. Torej delitev ne poteka samo med mladimi, ki so ponavadi hitreje pripravljeni sprejemati novosti.

3.2 Povzetek motivacijskih dejavnikov in njihovih vplivov Veliko motivacijskih dejavnikov se v različnih raziskavah ponavlja in se navezuje na pojme, podobne sodelovalni potrošnji, ki sem jih predstavila v poglavju »2.1 Sodelovalna potrošnja in sorodni pojmi«. Nekateri vplivajo tako na porabnika kot na ponudnika storitev sodelovalne potrošnje. Zato sem na podlagi že opravljenih raziskav in pregleda literature o delitvi in sodelovalni potrošnji motivacijske dejavnike razporedila v štiri skupine z namenom optimizacije za prihodnje raziskave. Te štiri skupine so predstavljene v Tabeli 1, in sicer jih sestavljajo ekonomski motivacijski dejavniki, socialni motivacijski dejavniki, okoljevarstveni in trajnostni motivacijski dejavniki ter drugi motivacijski dejavniki, ki niso jasno definirani. V nadaljevanju poglavja so poglobljeno opisane vse od obstoječih skupin.

Tabela 1: Popis motivacijskih dejavnikov

Skupina Dejavnik Avtor

Ekonomski

Prihranki

BEUC, 2016; Benoit et al., 2017; Botsman & Rogers, 2010; Godelnik, 2017; Grybaitė & Stankevičienė 2016; Hamari et al., 2016; Palgan et al., 2016; Trikha, 2014

se nadaljuje

23

Tabela 1: Popis motivacijskih dejavnikov (nad.)

Skupina Dejavnik Avtor

Izogibanje stroškom Barnes & Mattsson, 2016; BEUC, 2016; Benoit et al., 2017; Botsman & Rogers, 2010; Zvolska & Mont, 2016

Finančni donos (zaslužek)

Benoit et al. 2017; Grybaitė & Stankevičienė, 2016; Lamberton, 2016; Palgan et al., 2016; Trikha, 2014

Socialni

Poglobljenost odnosov Botsman & Rogers, 2010

Pripadnost skupnosti

Benoit et al. 2017; Botsman & Rogers, 2010; Godelnik, 2017; Grybaitė & Stankevičienė, 2016; Hamari et al., 2016; Owyang et al., 2013; Walsh, 2011

Družbena odgovornost

Varovanje okolja BEUC, 2016; Botsman & Rogers, 2010; Godelnik, 2017; Hamari et al., 2016; Walsh, 2011

Trajnost

BEUC, 2016; Botsman & Rogers, 2010; Godelnik, 2017; Hamari et al., 2016; Walsh, 2011; Piscicelli et al., 2014

Drugi Novost (iskanje raznolikosti) Grybaitė & Stankevičienė, 2016 Dostopnost do nedostopnega Benoit et al., 2017

Vir: Povzeto in prirejeno po avtorjih povzetih v poglavju 3.1 in 3.2

3.2.1 Ekonomski motivacijski dejavniki

Porabniki sodelovalne potrošnje lahko najdejo proizvode in storitve, ki jih drugi ne potrebujejo in so zaradi tega neizkoriščeni, po nižjih cenah. Sodelovalna potrošnja jim omogoča, da nekaj prihranijo (BEUC, 2016; Benoit et al., 2017; Botsman & Rogers, 2010; Godelnik, 2017; Grybaitė & Stankevičienė 2016; Hamari et al., 2016; Palgan et al., 2016; Trikha, 2014). Tako se lahko še dodatno izognejo tudi stroškom, ki so povezani z lastništvom določenega proizvoda, kot so na primer registracija, zavarovanje, popravila in vzdrževanje ter shranjevanje. Lastnikom neizkoriščenih proizvodov pa omogoča, da te stroške prerazporedijo na več porabnikov (Barnes & Mattsson, 2016; BEUC, 2016; Benoit et al., 2017; Botsman & Rogers, 2010; Zvolska & Mont, 2016). Ponudniki sodelovalne potrošnje so deležni predvsem finančnih donosov in dodatnega zaslužka (Benoit et al. 2017; Grybaitė & Stankevičienė, 2016; Lamberton, 2016; Palgan et al., 2016; Trikha, 2014).

24

3.2.2 Socialni motivacijski dejavniki Porabniki se odločajo za sodelovalno potrošnjo, ker lahko želja po vse več materialnih dobrinah privede do zmanjšanja družbenih interakcij in poglobljenih odnosov (Botsman & Rogers, 2010). Sodelovalna potrošnja omogoča povezanost in preživljanje več časa ne samo s prijatelji in družino, ampak tudi med tujci. Tako razširimo svoje družbeno omrežje (Benoit et al. 2017; Botsman & Rogers, 2010; Godelnik, 2017; Grybaitė & Stankevičienė, 2016; Hamari et al., 2016; Owyang et al., 2013; Walsh, 2011). 3.2.3 Okoljevarstveni in trajnostni motivacijski dejavniki in trajnost S sodelovanjem v sodelovalni potrošnji se proizvodom podaljša življenjska doba, saj so ti redno vzdrževani. Ljudje raje vidijo in se bolje počutijo, če je proizvod ponovno uporabljen, kot pa da konča na smetišču. To vodi predvsem v nižjo porabo energije, ki je potrebna za proizvodnjo novih proizvodov (BEUC, 2016; Botsman & Rogers, 2010; Grybaitė & Stankevičienė, 2016). Z večkratno uporabo določenega proizvoda preprečimo nova nakupovanja in posledično se zmanjša bodoča proizvodnja, ker je uporaba obstoječih proizvodov bolj trajnostna (Walsh, 2011; Piscicelli et al., 2014). Zmanjšanje proizvodnje vodi v manjšo porabo neobnovljivih virov in manjšo količino smeti (BEUC, 2016; Botsman & Rogers, 2010; Godelnik, 2017; Hamari et al., 2016; Walsh, 2011), kar ima pozitiven vpliv na okolje in zmanjšanje ogljičnega odtisa. 3.2.4 Drugi dejavniki Porabniki se odločajo za sodelovalno potrošnjo, ker jim to prinaša novo in zanimivo izkušnjo, nekaj, česar še niso storili (Grybaitė & Stankevičienė, 2016). Tako se uporabniki za sodelovalno potrošnjo odločijo, ker lahko z uporabo svojih neizkoriščenih zmogljivosti vsi postanejo majhni podjetniki. Porabniki se odločajo za sodelovalno potrošnjo tudi zato, ker jim omogoča dostop do stvari, ki si jih v vsakdanjem življenju ne bi mogli privoščiti (Benoit et al., 2017). Tako lahko z uporabo Avant2Go vozimo električno vozilo BMW, ki spada med avtomobile višjega cenovnega razreda in ni dostopeno vsakomur. Posledično lahko to porabnikom omogoča, da si ustvarijo določen ugled v družbi, saj se jim viša status (Hamari et al., 2016).

4 EMPIRIČNA RAZISKAVA RAZUMEVANJA IN MOTIVOV SLOVENSKIH PORABNIKOV ZA SODELOVALNO POTROŠNJO Pregled sekundarnih virov predstavlja temelj za nadaljnje raziskovanje in boljše razumevanje razvoja sodelovalne potrošnje. Z raziskavo obstoječe literature sem ugotovila, da je sodelovalna potrošnja izredno hitro rastoč fenomen, ki vsak dan prinaša nove

25

ugotovitve in posledično potrebuje stalno spremljanje novih člankov ter raziskav v povezavi z obravnavano tematiko. Prišla sem tudi do ugotovitve, da je literature o sodelovalni potrošnji na slovenskem trgu zanemarljivo malo. To mi je omogočilo široko področje za nadaljnje raziskovanje, odprta pa ostajajo še številna vprašanja. V drugem sklopu magistrskega dela se osredotočam na načrtovanje, izvedbo in ugotovitve empirične raziskave, ki je razdeljena na dva dela, začne pa se s predstavitvijo namena, ciljev raziskave in raziskovalnih vprašanj. Odprto in široko zastavljeno raziskovalno vprašanje je poudarilo nujno potrebo po poglobljenih informacijah. Novost fenomena sodelovalne potrošnje me je vodila k razmišljanju, da ima povprečen slovenski porabnik o njej malo znanja in posledično malo ali nič izkušenj. Ker je pojem »sodelovalna potrošnja« na trgu razmeroma nov, sem predvidevala, da se veliko slovenskih porabnikov z njim še ni srečalo, zato sem za začetek načrtovala izvedbo kvalitativne raziskave. Z metodo poglobljenih intervjujev sem želela pridobiti vpogled v razumevanje, ki ga imamo Slovenci do sodelovalne potrošnje. Pri tem sem se osredotočila na to, kaj Slovenci o sodelovalni potrošnji sploh vemo, zakaj se za to odločamo ter katere oblike se pri nas že pojavljajo in jih prepoznamo. S kvantitativno raziskavo z metodo spletne ankete sem želela podpreti rezultate kvalitativne raziskave in kvantificirati podatke ter posledično rezultate z vzorca posplošiti na populacijo. Poglavje je strnjeno z interpretacijo rezultatov obeh empiričnih raziskav in omejitvami, na katere sem sama naletela pri izvedbi. Iz dobljenih rezultatov in omejitev sem izpeljala priporočila za nadaljnje raziskovanje obravnavane tematike sodelovalne potrošnje.

4.1 Namen, cilji in raziskovalno vprašanje Namen empiričnega dela je na vzorcu slovenskih porabnikov raziskati, kako razumejo pojem sodelovalne potrošnje in kakšen je njihov odnos do te potrošnje. Namen je dvigniti raven razumevanja sodelovalne potrošnje s povezavo med uporabo koncepta v teoriji in strokovni literaturi ter njegovo uporabo v praksi na področju Slovenije. Cilj je raziskati koncept sodelovalne potrošnje in dodati novo znanje na področju Slovenije. Analizirati želim nakupne navade slovenskih porabnikov in njihov odziv na sodelovalno potrošnjo. Štirje ključni cilji, na katere se osredotočam, so: • ugotoviti, ali slovenski porabniki poznajo koncept in oblike sodelovalne potrošnje v

svetu in v Sloveniji; • ugotoviti, ali slovenski porabniki sodelujejo v katerikoli obliki sodelovalne potrošnje; • ugotoviti motive in zadržke slovenskih porabnikov za sodelovanje v sodelovalni

potrošnji;

26

• ugotoviti, kakšno je mnenje slovenskega porabnika o sodelovalni potrošnji. Zato sem za raziskovalno metodologijo izbrala pristop mešanih metod (angl. mixed-methods approach), ki združuje kvalitativen pristop za pridobivanje informacij in kvantitativen pristop, ki omogoča posplošitev ugotovitev na širšo populacijo. Creswell (2015) združevanje kvalitativnih in kvantitativnih metod raziskovanja imenuje »raziskave mešanih metod«, v slovenski literaturi pa Lobetova (2006) v svoji literaturi uporabi tudi izraz »raziskave združenih metod«. Prvi del empirične raziskave v magistrski nalogi temelji na kvalitativni metodi raziskovanja, pri kateri smisel raziskovanja ni merjenje, temveč sistematično iskanje odgovorov (Berg, 2007). Veliko raziskav je bilo izvedenih v mednarodnem okolju na temo motivov, zakaj se porabniki odločajo za sodelovanje v sodelovalni potrošnji. Še vedno pa se zdi, da smo Slovenci, kar se tiče sodelovalne potrošnje, malo v zaostanku. Različne sheme, platforme in modeli sodelovalne potrošnje so zadnje čase globalno čedalje bolj prisotni in se jim posveča veliko pozornosti, vprašanje pa je, ali so jim slovenski porabniki enako naklonjeni in ali Slovenija predstavlja obetajoče okolje za njihov razvoj. Zato postavljam osrednje raziskovalno vprašanje: Kakšen odnos imajo slovenski porabniki do sodelovalne potrošnje? Vprašanje je sestavljeno iz več podvprašanj: • Ali slovenski porabniki poznajo pojem sodelovalna potrošnja? • Kakšne oblike sodelovalne potrošnje se pojavljajo v Sloveniji? • Ali slovenski porabniki sodelujejo v sodelovalni potrošnji? • Kateri so glavni motivi za sodelovanje? • Kateri so glavni zaviralci za sodelovanje v sodelovalni potrošnji? • Kakšno mnenje imajo slovenski porabniki o sodelovalni potrošnji? • Ima koncept sodelovalne potrošnje potencial za razvoj v Sloveniji?

4.2 Kvalitativna raziskava

Za pridobivanje globljega razumevanja preučevanega problema na podlagi majhnega in nereprezentativnega vzorca se običajno izvajajo kvalitativne raziskave. Po mnenju Vogrinca (2008) se kvalitativna raziskava ne začne s preizkušanjem vnaprej postavljenih hipotez, ampak z ugotavljanjem, kakšno je mnenje ljudi o določeni situaciji in kako v njej ravnajo. Wyse (2011) opredeljuje kvalitativno raziskavo kot raziskovalno raziskavo, ki se uporablja za razumevanje osnovnih razlogov, mnenj in motivacij. Omogoča poglobljen vpogled v problem in odkrivanje novih trendov ter s tem pripomore k razvoju ideje ali hipotez za nadaljnje kvalitativne raziskave. Malhotra (2002) potrjuje, da je eden glavnih namenov izvedbe kvalitativnih raziskav pridobiti kvalitativno razumevanje osnovnih

27

razlogov in motivov in da je rezultat analize pridobitev osnovnega razumevanja preučevanega problema. Hkrati pa dodaja, da vzorec temelji na majhnem številu nereprezentativnih enot in da analiza podatkov ne temelji na uporabi statističnih metod. Mesec (1998) poudarja, da kvalitativno raziskovanje poteka v naravnem okolju in zato daje stvarnejša spoznanja, zanj pa so značilni bolj besedni ter slikovni podatki kot pa v numerični obliki. Obstajajo pa tudi določene slabosti kvalitativne raziskave, ki lahko vključujejo (Vogrinc, 2008):

• verjetnost napačne interpretacije in uporabe rezultatov zaradi subjektivnosti; • pomanjkljivo preglednost in nenatančnost zbiranja podatkov, analize in posledično

nejasnost rezultatov; • težko ponovljivost raziskave zaradi nestrukturiranosti in pomanjkanja standardiziranih

postopkov; • nereprezentativnost vzorca, ki je posledica njegove majhnosti. Glavna slabost kvalitativne raziskave po mnenju Malhotre (2002), ki se sklada z Vogrincem (2008), je, da ne moremo pridobljenih rezultatov posploševati na celotno populacijo, kar pa je posledično spodbudilo nadaljnjo kvantitativno raziskavo. 4.2.1 Zasnova kvalitativne raziskave in metodologija Po mnenju Vogrinca (2008) je intervju ena najpogostejših tehnik zbiranja podatkov, ki se uporablja tako v kvalitativnem kot kvantitativnem raziskovanju. Spraševalcu omogoča, da je lahko poleg odgovorov, ki jih daje intervjuvanec v obliki verbalne komunikacije, pozoren tudi na neverbalno komunikacijo, ki prikaže verbalni odgovor v pravi podobi. Berg (2007) priporoča uporabo intervjuja za pridobivanje informacij, ko iščemo odgovore na določena raziskovalna vprašanja ali pa nas zanima dojemanje vprašanih in njihovo pripisovanje pomena določenemu fenomenu ali dogodku.

Poleg globinskih intervjujev lahko izvedemo tudi skupinske pogovore ter različne projektivne tehnike. Vogrinc (2008) navaja, da želimo z globinskim intervjujem prodreti globlje v preučevanje raziskovanih problemov. Ponavadi gre za nestrukturirano in prožno obliko intervjuja, kar pomeni, da raziskovalec specifična vprašanja oblikuje sproti med potekom intervjuja. To od spraševalca zahteva, da dobro pozna tematiko, ki jo raziskuje in je sposoben učinkovitega komuniciranja. Intervjuje delimo na tri vrste:

• nestrukturirani intervju, pri katerem respondent prosto odgovarja na izbrano temo; • polstrukturirani intervju, pri katerem izpraševalec postavlja vprašanja v določenem

vrstnem redu in s tem usmerja potek intervjuja; • strukturiran intervju, pri katerem so vprašanja vnaprej določena.

28

Polstrukturiran intervju po mnenju Sjoberga in Netta (1968) predstavlja nekakšno ravnotežje med strukturiranim in nestrukturiranim intervjujem. Strukturiran intervju je običajno primeren za preverjanje že odkritih tez in ni potrebe po dodatnih odkritjih na določenem področju raziskave. Nestrukturiran intervju pa se uporablja v primeru pridobitve novih spoznanj, ki jih vnaprej ni mogoče natančno opredeliti.

Poglobljeni intervju ima svoje prednosti in slabosti. Po mnenju Malhotra in Birksa (2010) je glavna prednost predvsem ta, da odkrivamo globino problema, rezultat pa so proste izmenjave informacij med spraševalcem in udeležencem. Med slabosti pa po njunem mnenju spadajo pomanjkanje strukturiranosti, pomankanje izkušenj spraševalca, zahtevna interpretacija podatkov, zaradi dolžine intervjujev pa se lahko pojavijo tudi visoki stroški.

Churchill in Iacobucci (2005) poudarjata, da se vrstni red in oblikovanje vprašanj spreminjata od intervjuja do intervjuja, kar pomeni, da se pri posameznih intervjujih razlikuje tudi specifična vsebina, saj respondent odgovarja na vprašanja, ki jih postavlja raziskovalec, hkrati pa njegovi odgovori usmerjajo potek intervjuja.

Za kvalitativno analizo sem tako izbrala individualni polstrukturiran globinski intervju, s katerim želim raziskati in odgovoriti na ključno raziskovalno vprašanje: kakšen je odnos slovenskih porabnikov do sodelovalne potrošnje. S tem želim najprej pridobiti odgovore na raziskovalna (pod)vprašanja, ki jih obravnavam v magistrskem delu, hkrati pa dopuščam možnost pridobivanja dodatnih informacij, ki bi lahko pripomogle h kvantitativni analizi. Osnovna značilnost po mnenju Wilkinsona in Birminghama (2013) je, da izpraševalec v polstrukturiranem intervjuju opredeli okvirne vsebine in ima vnaprej pripravljena vprašanja, vendar je za smiselno zaokrožitev celote pri vsakem vprašanju namenjen prostor za podrobnejši odgovor. Berg (2007) dodaja, da se ljudi sprašuje po vrstnem redu, a je dovoljeno, da izpraševalec postavlja dodatna, nenapisana vprašanja. 4.2.1.1 Predstavitev vzorca in potek intervjujev

Bregar, Ograjenšek in Bavdaž (2005) opredeljujejo dva temeljna tipa vzorčenja, in sicer verjetnostno vzorčenje, kjer so enote v vzorec izbrane slučajno, in neverjetnostno vzorčenje, pri katerem enote v vzorec niso izbrane slučajno. Menijo, da je v začetnih fazah raziskovanja in v primerih, ko imamo za izvedbo raziskave malo časa ali sredstev, primerno neverjetnostno vzorčenje. Zato sem pri prvem delu empirične raziskave, pri kvalitativni metodi raziskovanja, uporabila neverjetnostno vzorčenje.

Kvalitativne raziskave največkrat temeljijo na namenskih vzorcih, pri katerem raziskovalec namensko izbere vzorčne enote. Raziskovalec vključi tiste enote, ki so po njegovem mnenju najbolj reprezentativne (Malhotra & Peterson, 2006). V primeru moje raziskave je smiselno izbirati med metodo snežne kepe ali namensko vzorčenje. V primeru snežne kepe bi poiskala enega respondenta, ki bi poznal preučevano tematiko oziroma bi se v

29

kakršnikoli obliki udeleževal sodelovalne potrošnje. Le-ta bi mi potem lahko za nadaljnjo raziskavo predlagal osebo, s katero se udeležujeta iste oblike sodelovalne potrošnje, kar bi bilo sicer najenostavnejše. Vendar pa bi se lahko pojavila dva problema. Prvi je, da bi bili lahko njuno znanje in izkušnje s sodelovalno potrošnjo precej podobni zaradi medsebojnih interakcij in bi bili posledično odgovori podobni. Lahko bi prišlo tudi do problema glede varovanja osebnih podatkov, saj bi mi respondent moral posredovati osebne podatke nekoga, ki se s tem ne bi nujno strinjal. Zato sem se raje odločila za namensko vzorčenje, čigar značilnost je, da raziskovalec izbere vzorčne enote, za katere je mnenja, da so najboljši predstavniki določene skupine. Tako sem sama poiskala respondente z različnih področij.

Prednosti namenskega vzorčenja so hitrost vzorčenja, ustreznost izbire ter stroškovni prihranki. Glavno pomanjkljivost pa predstavlja subjektivnost, saje je raziskava odvisna od raziskovalčeve presoje in strokovnosti (Malhotra & Birks, 2003).

Pri oblikovanju vzorca sem uporabila en kriterij, in sicer zajeti respondente, ki lahko v Sloveniji o novem fenomenu sodelovalne potrošnje povedo največ. Zato sem v vzorec vključila respondente, ki pojma ne poznajo le na poimenski ravni, temveč so se z njim srečali tudi v praksi. Podatki o respondentih, ki so bili izbrani med tistimi, ki so kadarkoli že sodelovali v kakršnikoli obliki sodelovalne potrošnje in poteku polstrukturiranih globinskih intervjujev, so predstavljeni v Tabeli 2.

Tabela 2: Podatki o udeležencih in izvedbi polstrukturiranih globinskih intervjujev

Zaporedna številka intervjuja

Oznaka intervjuvanca/ke

Oblika sodelovalne potrošnje

Datum intervjuja Čas trajanja

Intervju 1 I1 Avant2Go 27. julij 2017 47 minut Intervju 2 I2 Moj butik 28. julij 2017 45 minut Intervju 3 I3 Poligon 8. september 2017 32 minut Intervju 4 I4 Letgo 12. september 2017 40 minut

Za potrebe kvalitativne raziskave sem izvedla štiri individualne polstrukturirane globinske intervjuje z uporabniki Avant2Go, Mojega butika, Poligona in aplikacije Letgo. Za vzpostavitev prvega stika z intervjuvanci sem v dveh primerih uporabila telefon, enega respondenta sem kontaktirala preko družbenega omrežja Facebook, eno respondentko pa neposredno preko spletne strani Moj butik. Vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati, sem opomnik s predvidenimi vprašanji posredovala vnaprej. Vsi intervjuji so bili kasneje izvedeni osebno v različnih kavarnah, intervju z uporabnikom Poligona pa je potekal neposredno v njegovi pisarni. Trajanje intervjujev je bilo odvisno od globine respondentovega poznavanja in zanimanja za obravnavano tematiko, tako je najkrajši trajal 32 minut, najdaljši pa 47 minut. Pri vseh intervjujih sem pridobila respondentovo

30

dovoljenje za uporabo snemalnika zvoka na mobilnem telefonu. Potem sem na podlagi zvočnega zapisa pripravila prepise intervjujev (glej Priloge 2–5). 4.2.1.2 Predstavitev opomnika Ključnega pomena za izvedbo polstrukturiranega intervjuja je bila priprava opomnika, ki služi kot vodilo pri izvedbi intervjujev. Patton (1987) pravi, da je polstrukturirani intervju izveden s pomočjo opomnika, ki vsebuje seznam vprašanj, ki morajo biti raziskana oziroma postavljena skozi določen intervju. Raziskovalcu pomaga od vseh sodelujočih v raziskavi pridobiti enake informacije in zagotavlja, da so med intervjujem obdelane vse bistvene vsebine. Opomnik sem razdelila na tri ključna področja. Prvi del opomnika se nanaša na poznavanje oziroma opredelitev in definicijo sodelovalne potrošnje. Vprašanja so namenjena pridobivanju splošnih informacij o obliki sodelovalne potrošnje, ki jo respondent uporablja, in njegovemu poznavanju samega pojma. Vprašanja v drugem delu opomnika se nanašajo na razloge za sodelovanje, motive in problem. Tretji del pa se navezuje na odnos in s tem možnost za nadaljnji razvoj sodelovalne potrošnje v Sloveniji. Z namenom boljšega razumevanja porabnikov so določena vprašanja vključevala tudi angleške izraze oziroma definicije. Opomnik je sestavljen iz štiriindvajsetih ključnih vprašanj, vendar sem v nekaterih primerih z namenom pridobivanja poglobljenih informacij, dodatne razlage ter osvetlitve določenih področjih respondentom zastavila dodatna vprašanja, le-ta pa niso bila zastavljena vsem. Opomnik za izvedbo intervjujev je predstavljen v razdelku Priloga 1. 4.2.2 Rezultati kvalitativne raziskave

Analiza vsebine je podrobna in sistematično pregledna metoda analize dokumentov in prepisov, ki so posledica verbalne komunikacije. Primerna za analizo zapisov, fotografij, filmov ali zvočnih posnetkov. Pridobljene podatke organiziramo, jih kodiramo in interpretiramo ter identificiramo odkritja. Pri analizi vsebine se držimo raziskovalnega vprašanja oziroma kaj je osrednje področje raziskave in v povezavi z njim na podlagi pridobljenih podatkov identificiramo vzorce, teme, pomene in koncepte. Pri analizi vsebine pridobljene podatke kodiramo in interpretiramo (Berg, 2001). Prepise intervjujev sem večkrat prebrala in na podlagi osnovanih kriterijev v opomniku določene podatke združila v kategorije. Podatke sem potem analizirala in med njimi iskala povezave ter vzorce.

V nadaljevanju bom podala analizo intervjujev po treh sklopih:

• Poznavanje sodelovalne potrošnje

31

• Sodelovanje v sodelovalni potrošnji • Odnos do sodelovalne potrošnje v Sloveniji

4.2.2.1 Poznavanje sodelovalne potrošnje V uvodnem delu me je predvsem zanimalo poznavanje samega pojma sodelovalne potrošnje pri intervjuvancih, zato sem se osredotočila na opredelitve teh pojmov s strani intervjuvancev in njihovo trenutno uporabo platform. Odkrivanje platform. Raziskava je pokazala, da obstajata dva najpogostejša načina, preko katerih so respondenti izvedeli za obstoječe platforme sodelovalne potrošnje. Nekateri respondenti so za njih izvedeli preko prijateljev, za katere velja izpostaviti, da so že bili uporabniki obravnavanih platform, drugi pa preko oglasov na spletnih straneh in televiziji. Internet služi za pridobivanje dodatnih informacij o samih platformah. Izpostaviti velja, da je ena od respondentk opazila, da se ji je oglas za platformo Letgo, obravnavano v intervjuju, po iskanju informacij o njej na internetu, potem pojavljal na različnih družbenih omrežjih. I1: »[...] internet ali pa to, ko imajo polepljene avtomobile s svojim Avant2Go logotipom pa napisi.« I2: »Tako sem se o tem pogovarjala s cimro in mi je ona pokazala to spletno stran, ker jo je tudi že uporabljala.« I3: »Poznal sem te fante, jaz temu pravim iz Poligon prototipa, ki so potem odprli Poligon.« I4: » Preko reklam na televiziji in prijateljev, ki so že uporabljali podobne aplikacije, storitve. Pa tudi potem ko enkrat googl-aš ti potem na vseh socialnih omrežjih prikazuje oglase.« Uporaba in zaupanje. Intervjuvanci so dejali, da je za uporabo obravnavanih platform v večini primerov potrebna uporaba tehnologije, natančneje mobilnega telefona in pa računalnika, saj je za uporabo in povezovanje z drugimi uporabniki potrebna registracija profila. To se lahko izvede preko spletne strani ali aplikacije, posledično pa je vse vezano na elektronski naslov. I1: »[...] potem pa imaš aplikacijo na telefonu, na kateri se registriraš in ti na zemljevidu pokaže vse lokacije, kje so ti avtomobili in potem ga rezerviraš [...].« I2: »Ustvariš si račun oziroma profil, podobno kot na Facebooku [...]. Ja, stvari lahko urejaš tudi na telefonu.« I4: »Prav pride telefon ter aplikacije na le-tem. Seveda nekatere aplikacije niso zastonj. Ta na primer je.« Zaupanje do same platforme in do ostalih uporabnikov je med respondenti pomemben dejavnik uporabe. Kot je izpostavil prvi intervjujanec, moraš zaupati določeni platformi, da se sploh odločiš za uporabo. Ko pa pride do interakcije z ostalimi uporabniki, pohvale in pritožbe na profilu uporabnikov ter priporočila prijateljev predstavljajo pomembne kriterije za zaupanje in uporabo platform. I1: »Enkrat sem pozabil denarnico in so me eno uro kasneje klicali, da me čaka v pisarni..«

32

I2: »No vsekakor je bilo pomembno priporočilo cimre, da sem sploh zvedela in da je bilo preverjeno. Pogledaš si lahko cel profil uporabnika in pretekle izkušnje drugih uporabnikov z njimi.« I4: »Predvsem izkušnje preostalih uporabnikov, vendar bom raje poslušala ljudi, kot jih poznam tudi osebno. Komentarje in reviewe sicer prebiram občasno, predvsem od ostalih uporabnikov, kaj ljudje, ki so že poslovali z njimi napišejo o njih ampak name ne naredijo takšnega vtisa, saj je njihova verodostojnost vprašljiva.« Poznavanje pojma sodelovalne potrošnje. Samo ena od sogovornic je že bila seznanjena s pojmom sodelovalna potrošnja, ostali sogovorniki pa zanj še niso slišali, prav tako pa niso slišali za angleški izraz collaborative consumption. Iz analize je razvidno, da so sogovorniki seznanjeni s pojmom ekonomije delitve oziroma sharing economy in ga razumejo enako kot sorodne pojme, obravnavane v poglavju »2.1 Sodelovalna potrošnja in sorodni pojmi«. Pojem sodelovalne potrošnje si predstavljajo kot delitev stvari med več ljudmi in dajanje stvari v najem. Prav tako med intervjuvanci niso poznane najrazličnejše mednarodne platforme sodelovalne potrošnje in te posledično zamenjujejo s platformami ekonomije delitve. I1: »Ja no slišal sem za sharing economy samo mislim, da je precej podobno. Zdi se mi konceptualno zanimivo, da si ljudje delijo stvari [...].« I2: »Ma niti ne. Mislim, ne kot pojem. Ampak je to ta knjižnica reči? Pač to, da stvari daješ v najem, si jih deliš z drugimi ljudmi. [...] sem pa slišala za sharing economy. Mislim, da bi bil lahko podoben koncept.« I3: » Ne da bi vedel. Najbrž je to sharing economy.« I4: »Sem, vendar ni ravno pogost med povprečnimi uporabniki. [...] razdelitev stroškov iste stvari, ki jo uporablja več posameznikov, med te posameznike. Torej zakaj bi imela v lasti sama stvar x in za njo sama plačevala, če je ne potrebujem ves čas in jo lahko delim z drugimi ter si pri tem delimo strošek uporabe.« I2: »Ja sedaj se precej govori o teh Uberju, Airbnb. Spada to zraven? Mislim najbrž spada, saj imaš aplikacijo na telefonu in potem samo naročiš.«

4.2.2.2 Sodelovanje v sodelovalni potrošnji V drugem delu sem se osredotočila na razloge za sodelovanje v sodelovalni potrošnji ter motive in probleme, do katerih lahko pride pri sami uporabi platform. Motivacija. Razlogi, ki stojijo za vprašanjem, zakaj so se respondenti začeli udeleževati sodelovalne potrošnje, in motivi, da še vedno vztrajajo, se razlikujejo med uporabniki in glede na obliko sodelovalne potrošnje. V ozadju uporabe platform sodelovalne potrošnje se kot prvi in najbolj izpostavljen razlog med respondenti pojavlja ozaveščenost glede varovanja okolja in posledično trajnostnega razvoja, kar pomeni, da so družbeno odgovorni. Tako lahko po mnenju sogovornikov s souporabo avtomobila zmanjšaš onesnaževanje, s prodajo nošenih oblek in ostalih rabljenih ter neuporabljenih stvari zmanjšaš proizvodnjo ter s tem pozitivno vplivaš na okolje. Eden od intervjuvancev je izpostavil tudi trajnost z vidika delitve delovnega prostora in uporabe stare industrijske stavbe. Drugi razlog, ki so ga intervjuvanci izpostavili, pa je novost oziroma nova izkušnja, ki jo prinaša uporaba novih platform.

33

I1: » [...] da je neka novost, ker mi omogoča, da vozim bmw i3, ki si ga drugače ne morem kupiti. [...] imaš novo izkušnjo. Popolnoma sem navdušen, ker je neka nova izkušnja.« I2: »Plus zdel se mi je zanimiv princip, nekaj novega.« I3: »Ni kot generična poslovna stavba in si bi si najemal mali kotiček, je drugače.« Denar in posledično denarni prihranek je prav tako eden od motivatorjev, saj si lahko s prodajo določenega izdelka ali obleke povrneš oziroma zmanjšaš stroške, ki si jih imel z nakupom – odvisno od cene, za katero si pripravljen stvar prodati. Zanimivo je, da sta dva od sogovornikov izpostavila, da sodelovanje ni ravno poceni. Pri uporabi Avant2Go se namreč pojavijo visoki začetni stroški izobraževanja, pri Poligonu pa je ključnega pomena najemnina, saj ga nihče subvencionira. Drugi izpostavljeni motiv je bila socialna interakcija z ostalimi porabniki ter socialni potencial, ki ga vključitev v platforme omogoča, saj nenehno vzpostavljaš komunikacijo z drugimi ljudmi. I1: »Objektivno gledano denar ni bil motiv saj je dražje.« I2: »Denar niti ne, saj izdelke prodajam po zelo nizki ceni. Mi je pa včasih zabavno, ko ljudje sprašujejo vse mogoče stvari [...] prinese nekaj denarja, vsaj za kakšno kavo več ali nove stvari. « I3: »Spoznaš veliko novih ljudi z novih področij [...]. Nek socialni potencial in vse je tako pristno. Če ciljaš na denar, to niti ni tako poceni.« I4: »Denarni prihranek in tudi varčnost. Ko nekaj prodam in ne vržem stran, saj delno povrnem vrednost nakupa.« Koristi. Platforme sodelovalne potrošnje prinašajo nekatere koristi, ki so lahko obravnavane tudi kot motivi za sodelovanje v sodelovalni potrošnji. Tako kot motivi se koristi razlikujejo od uporabnika do uporabnika in glede na platforme, ki jih uporabljajo. Glavno korist še vseeno, čeprav je obravnavan tudi kot slabost, predstavlja prihranek pri času, saj lahko neko stvar, ki jo želimo prodati ali posoditi, hitro in enostavno objavimo na spletu in brez večjih zapletov tudi prodamo. Dve sogovornici sta izpostavili stroškovni prihranek in nizke administrativne stroške uporabe. I1: »Koristi so, da si hitreje nekje in bolj udobno potuješ. Vse skupaj je bolj napredno.« I2: »Največja korist je to, da se nečesa znebiš na hiter način in z nizkimi oziroma ničnimi stroški.« I4: »Prednosti pa so predvsem stroškovni in časovni prihranek, skrb za okolje, nižji administrativni stroški, optimalna uporaba stvari. Mislim, da je sicer več prednosti kot slabosti, čeprav glede na moj odgovor ne zgleda tako.« Slabosti. Izpostavljene slabosti udeležbe v sodelovalni potrošnji se navezujejo predvsem na čas. Usklajevanje, dogovarjanje o souporabi in prodaji z ostalimi uporabniki ter preučevanje profilov ostalih porabnikov, preden jim začneš zaupati, lahko vzamejo veliko časa. Če imaš stvar v svoji lasti, jo lahko uporabiš kadarkoli in ni potrebno vnaprejšne usklajevanje. I1: »Še bolje bi bilo, da bi bila postaja blizu mojega doma. Ne bom se vozil z avtobusom, da lahko potem prevzamem avto.« I2: »[...] temelji na zaupanju. Vzame mi preveč časa.«

34

I4: »Slabosti bi bile lahko nezaupanje ostalim, diskriminacija z vidika, kdo lahko dostopa do uporabe [...]. Hkrati je včasih udobje tisto, ki nas prepriča, da imamo raje lastno stvar, kot pa da bi imeli nekaj v souporabi z drugimi. Lahko ti vzame veliko časa, da se z nekom dogovoriš za srečanje in prodajo.« Posledično pa se začne pojavljati problem, vezan na lastništvo. Med sogovorniki namreč velja prepričanje, da je bolje imeti stvari v lasti kot pa kupiti nekaj rabljenega oziroma imeti stvar v souporabi. Zadržkov pa ne predstavlja nezaupanje sami platformi, saj nihče od sogovornikov še ni imel težav s samo uporabo. V primeru težav so uporabnikom na voljo ustanovitelji in administratorji. Eden od intervjuvancev uporablja obliko sodelovalne potrošnje v Sloveniji, in sicer Bolho, ter se s problemom nezaupanja sooča tako, da se dogovori s prodajalcem, da stvari, ki jih kupi, prej preizkusi. I1: »Mogoče je ljudem pomembno tudi to, da povezujejo lastništvo s tem, da imaš manj dela z nečim. Ker imaš pač vedno na voljo in takrat ko rabiš vzameš.« I2: »[...] ne zaupam ljudem, plus malo imam zadržkov do že uporabljenih stvari.« I4: »[...] tipična slovenska miselnost, da je bolje imeti nekaj novega kot rabljenega.« 4.2.2.3 Odnos do sodelovalne potrošnje v Sloveniji Tretji skop se nanaša na splošen odnos do lastništva ter sodelovalne potrošnje in možnost razvoja sodelovalne potrošnje v Sloveniji. Odnos do lastništva. Med intervjuvanci je mogoče zaznati, da jim lastništvo veliko pomeni. Vse stvari, predvsem tiste, ki so namenjene vsakodnevni uporabi in jih potrebujejo pri delu, si kupijo in niso nagnjeni k izposoji oziroma delitvi. Vendar pa o izposoji oziroma delitvi stvari razmišljajo, predvsem večjih stvari, kot so stanovanja in sezonske stvari. I1: »Da bi si kaj sposodil res ne vem. Mogoče, da greš na dopust pa si sposodiš jadrnico [...].« I2: »[...] ker hodim za vikend domov in imam v Ljubljani prazno stanovanje če bi ga bilo dobro oddajati za turiste. [...] Ne vem če bi se mi dalo s tem ukvarjati.« I3: »Stvari, ki jih potrebujem za službo moram kupiti in jih moram imeti. Morajo biti moje.« I4: »Vendar pa sem sama glede izposoje stvari izjemno problematična. Posojanja res ne maram in bi osebi raje kupila svojo stvar, ko me prosi, da ji kaj posodim, kot pa da bi ji posodila.« Na vprašanje, kaj menijo o Slovencih in njihovem odnosu do lastništva, je bilo v vseh odgovorih razvidno mnenje, da smo Slovenci na splošno zelo nagnjeni k lastništvu in imamo radi, da so stvari v naši lasti in smo tega navajeni. Izpostavljen razlog je, da se s stvarmi radi pokažemo in pomenijo nekakšen prestiž oziroma statusni simbol. I2: »[...] smo Slovenci taki da si radi lastimo stvari. Ne vem, lastno stanovanje kaže nek prestiž. Tudi jaz sem si ga na primer kupila. Škoda mi je najemati in plačevati najemnino, če lahko obrok namenim za plačevanje kredita in bom na koncu saj imela nekaj od tega.« I3: »Jaz sem z Gorenjske in vse temelji na tem, da imaš vse svoje. Mislim, da smo zelo navezani na svoje stvari.«

35

I4: »Slovenci smo preveč navezani na svoje stvari in želimo imeti vse v lasti. Delamo celo življenje, da si lahko privoščimo veliko hišo oz še bolje več teh in dobre avtomobile [...]. Pri Slovencih sicer tudi velja, da nam materialne stvari, ki jih lahko pokažemo okolici, pomenijo statusni simbol.« Poleg tega pa se pri souporabi in posojanju pojavi vprašanje o vzdrževanju in delitvi stroškov, ki pri tem nastanejo. Iz navedenih odgovorov je bilo razvidno nezaupanje ljudem pri uporabi stvari, katere si lastimo in smo na njih navezani, ker lahko kaj pokvarijo, ne skrbijo za stvari kot za svoje lastne in težko je določiti, kdo bo kril stroške, če se kaj pokvari. Posledično je souporaba stvari pri intervjuvancih nepriljubljena, še posebej ne s tujci. I1: »Bolj kot si navezana na neko stvar, težje jo boš oddal nekemu tujcu, za katerega ne veš….« I2: »[...] pride do vprašanja če se tej stvari nekaj zgodi, kdo krije stroške popravila ali česa podobnega? Mogoče če bi posodila stvari nekomu, ki ga ne poznam dobro, bi me skrbelo, da lahko stvari uniči ali pokvari.« I3: »Recimo opreme za službo ne bi posodil, ker mi lahko kdo kaj pokvari. [...] posodiš, vendar znancu.« I4: »Posledično ne zaupamo drugim in temu, da bi nekaj z nekom delili in ne bi vedeli, kakšno preteklost ima stvar, ki si jo izposojamo, ker morda ne dela dobro, jo je prejšnji uporabnik uničil ali je umazana. Tega problema pri lastnih stvareh nimamo, saj jih najbolje poznamo.« Nedeljivost. Kot posledica navezanosti na stvar in preference po lastništvu se pri intervjuvancih izraža nezaželenost posojanja in izposojanja stvari, kar je jasno razvidno iz vprašanj, če imajo kaj, kar bi lahko posojali, oziroma kaj bi si izposojali. Našteli so kar nekaj stvari, ki bi jih lahko posojali, kot so stanovanje, orodje, počitniška in športna oprema, stvari, ki niso vsakodnevno potrebne in večino časa predstavljajo neizkoriščen potencial. Nihče od intervjuvancev pa ni izkazal posebne želje po posojanju in izposojanju, le eden od njih je dejal, da mu na primer spanje v stanovanju nekoga drugega ne predstavlja večjih težav. Razlog, ki stoji za tem, je strah, saj nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo s stvarjo, če jo nekomu posodiš, oziroma v kakšnem stanju bo stvar, ko si jo boš izposodil. Pod te kriterije pa spadajo tudi poraba časa, ki je potreben za organizacijo, pogoji, pod katerimi bi posojali, in pa cena stvari, saj so le-te včasih poceni in se jih bolj splača kupiti. I1: »Ne bi posodil jadrnice nekomu za katerega bi ocenil, da je nekompetenten, da jo upravlja.« I4: »Nimam ničesar večjega, kar bi lahko posojala, sicer pa ne bi nič, če bi lahko izbirala.« Prav tako bi si intervjuvanci prej naštete stvari raje izposojali, kot si jih lastili, ravno zaradi tega, ker jih ne uporabljajo pogosto, kot je na primer vikend na morju, ki je lahko precej časa neizkoriščen. Določene stvari, kot je na primer orodje, jim lahko ne predstavljajo nobene vrednosti oziroma teh stvari ne potrebujejo in zaradi tega nimajo želje po lastništvu. I1: »Nekateri ljudje nimajo užitka nečesa početi in si ne lastijo orodja in potem samo pokličejo človeka, da jim pride to narediti.«

36

I2: »Samo jemljejo prostor in vse spravljajo ob živce.« I3: »Ne vem stvari ne, mogoče pa kakšen vikend na morju.« I4: »Ker jih ne uporabljam in me ne interesirajo.« Trend. Po mnenju intervjuvancev ljudje nasploh še ne razmišljajo toliko o sodelovalni potrošnji in jo bo težko spraviti v zavest ter bo za razvoj potrebno še kar nekaj časa. Posebej so izpostavili problematiko dojemljivosti sodelovalne potrošnje med starejšimi, ker so težje prilagodljivi na novosti in ne tako tehnološko podkovani. Eden od respondentov je izpostavil problem, da se z aplikacijami neposredno cilja ljudi s pametnimi telefoni. Potencial za razvoj je po mnenju respondentov odvisen od miselnosti prebivalstva, kako je le-to odprto ter pripravljeno za sprejemanje in uveljavljanje novosti v vsakdanjem življenju. I1: »Ne vem na kakšen način bi približal to starejšim generacijam. Enostaven postopek in nizka cena mislim, da bi približala sodelovalno potrošnjo ljudem. Se mi zdi da ljudje še ne razmišljajo toliko o tem.« I2: »Mogoče ne toliko pri starejših ampak mislim da mlajši smo bolj dojemljivi za te stvari.« I3: »Samo menim, da jo je zelo težko spraviti v zavest ljudi. Ne vem kako bo to na dolgi rok. Ampak saj v vsem zaostajamo.« I4: »Sodelovalne potrošnje bo vse več, morda pa bo dalj časa trajalo, da pride do izraza v državah, kot je npr Slovenija, kjer smo pretirano nagnjeni k temu, da moramo imeti vse svoje. Poleg tega pa se tu pojavi vprašanje pri starejši populaciji.« Negativni vplivi sodelovalne potrošnje. Sodelovalna potrošnja lahko zaradi omogočanja ponovne ali skupne uporabe določenih stvari prinaša tako nove priložnosti kot tudi moteče dejavnike tradicionalnih industrij (BEUC, 2016). Dva respondenta sta mnenja, da sodelovalna potrošnja ne prinaša grožnje tradicionalnim industrijam, saj gre za storitve z različnim namenom, se bo pa ta v prihodnosti mogoče spremenila in prilagodila trendom ter razmeram na trgu. Morda se bodo le-te pojavljale v manjšem obsegu, vendar pa zaradi tehnološkega razvoja ni skrbi, da bi bili ljudje brezposelni oziroma se bodo tradicionalne industrije prilagodile novim trendom. Območje sodelovalne potrošnje je po mnenju enega intervjuvanca še precej sivo in neraziskano. I1: »Tehnološki razvoj je velik in imamo veliko možnosti, zato ni strahu, da bi bili ljudje brezposelni.« I2: »Se mi zdi, da nekatere stvari obstajajo od vedno. Mislim, da tudi BicikeLj ni drastično vplival na nakup koles. Odvisno od ljudi.« I4: »Mislim, da gre kljub vsemu za storitve z različnim namenom in bo tradicionalna industrija ostala – morda v manjšem obsegu. Sicer pa bo verjetno v prihodnosti ravno zaradi sodelovalne potrošnje in drugih oblik delitve prišlo do sprememb tradicionalne industrije oz se bo tudi ta preusmerila v novejše trende in prilagodila novim razmeram na trgu.« 4.2.3 Opredelitev raziskovalnih hipotez V zadnjem času prihaja do spremembe miselnosti ljudi. Po mnenju Bostsmanove in Rogersa (2010) nam dostop do izdelka ali storitve prinaša več koristi kot lastništvo. Prihranimo lahko pri času, denarju, prostoru, hkrati pa razvijemo svoje družbene veščine in razširimo svojo mrežo poznanstev. Hkrati pa nam tudi razširi možnost za zadovoljevanje

37

lastnih potreb. Taylorjeva (2017) dodaja, da predvsem mlajša generacija živi za izkušnje in spomine, kar pomeni, da si želijo zanimivega in raznolikega življenja in ne varčujejo za prihodnost. Vendar pa so bili intervjuvanci v kvalitativni raziskavi nekoliko drugačnega mnenja, in sicer, da smo Slovenci na splošno zelo nagnjeni k lastništvu in nam stvari, ki si jih lastimo, veliko pomenijo ter se z njimi radi pokažemo. H1: Porabnikom, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, je lastništvo manj pomembno kot porabnikom, ki jih še niso uporabili. Sodelovalna potrošnja se pojavlja v različnih oblikah in bo po mnenju mnogih spremenila naš način življenja. Spletne platforme nam po mnenju Barnesa in Mattssona (2016) olajšujejo souporabo in delitev stvari. Tako si lahko ponudnik in porabnik delita oziroma souporabljata stanovanje, avto, kolo, motor, poslovne prostore, gospodinjske aparate, vrtnarsko orodje in ostale stvari, ki so večino časa neizkoriščene. Botsmanova in Rogers (2010) jo opredeljujeta kot tradicionalne oblike trženjskega vedenja, ki se zaradi razvoja tehnologije odvijajo v večjem obsegu, tako lahko stvari, ki jih ne uporabljamo, nekomu podarimo ali prodamo preko različnih platform. Drugo hipotezo sem izpeljala glede na to, da so bile v kvalitativni raziskavi najbolj omenjene platforme Bolha, Letgo in Mojbutik, preko katerih lahko prodaš ali kupiš stvar preko interneta ali z uporabo aplikacije. Nihče od intervjuvancev ni omenil, da bi kdaj že kaj podaril, poleg tega se vsi udeležujejo le oblike sodelovalne potrošnje, glede katere sem z njimi izvedla intervju. H2: Manj kot polovica porabnikov, ki so že uporabili model sodelovalne potrošnje, se je odločila za podaritev rabljenih stvari. Številni avtorji so v svojih raziskavah o sodelovalni potrošnji izpostavili pomembnost ekonomskih motivov, ki lahko vključujejo zaslužek oziroma finančni donos, prihranke in izogibanje stroškom. Med drugim sta tudi Barnes in Mattsson (2016) v svoji raziskavi ugotovila, da je eden izmed najpomembnejših motivov za razvoj sodelovalne potrošnje ekonomski motiv. Ravno nasprotno pa sta se dva intervjuvanca odzvala z mnenjem, da sodelovanje ni ravno poceni. Najpogosteje omenjen motiv v moji kvalitativni raziskavi za sodelovanje v sodelovalni potrošnji je bila ozaveščenost glede varovanja okolja, saj so intervjuvanci izpostavili, da s prodajo rabljenih stvari lahko pozitivno vplivajo na zmanjšanje proizvodnje, kar pa zmanjšuje tudi onesnaževanje in povečuje skrb za okolje. H3: Varovanje okolja je najpomembnejši motivacijski dejavnik za sodelovalno potrošnjo. Souporaba, posojanje, podarjanje ali prodaja in nakup so povezani tudi z časom. Sem lahko uvrstimo čas, ki je potreben, da gradimo na zaupanju in si uredimo profile na platformah ter beremo mnenja ostalih uporabnikov o določenih ponudnikih (Miller, 2014),

38

po mnenju intervjuvancev pa sem spada tudi čas, ki je potreben za organizacijo in usklajevanje z ostalimi. Po njihovem mnenju je lažje, če imaš stvari v lasti in jih lahko uporabiš kadarkoli, pri tem pa vnaprejšnje usklajevanje ni potrebno. H4: Porabniki, ki še ni uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje, te ne uporabljajo predvsem zaradi časa, potrebnega za usklajevanje in izvedbo. Grybaitė in Stankevičienė (2016) sta izpostavili, da v primeru tradicionalne industrije vedno veš, kaj boš dobil, pri uporabniku na eni od platform pa nikoli ne veš, kako je poskrbljeno za varnost, higieno, oziroma kako drug uporabnik skrbi za stvari. To tezo so potrdili tudi intervjuvanci in izpostavili nezaupanje do drugih uporabnikov, predvsem glede njihovega načina ravnanja s stvarmi. Franken in Schorova (2017) sta mnenja, da platforme, temelječe na uporabi ocenjenjevanja in priporočil, vodijo v manjše tveganje, vendar pa se ljudje še vedno ne prepuščajo neznanim situacijam. Zato sklepam: H5: Porabniki, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, ne zaupajo v skrbno ravnanje drugih uporabnikov. Drugače pa je z zaupanjem v same platforme, ki morajo zagotavljati varne metode plačevanja in ocenjevalne sisteme, s katerimi ustvarjajo zaupanje vase (Benoit et al., 2017). Nihče od sogovornikov v kvalitativni raziskavi ni izpostavil nezaupanja oziroma težav z uporabo ali da bi bil udeležen v prevari, povezani s ponudnikom sodelovalne potrošnje (platformo). Iz tega izhaja hipoteza o zaupanju ponudnikom: H6: Porabniki, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, zaupajo ponudnikom sodelovalne potrošnje (platformam). Denar je pri sodelovalni potrošnji pomemben dejavnik, saj vse raziskave, zajete v magistrskem delu, izpostavljajo tudi ekonomske dejavnike. Globalna gospodarska kriza je povzročila, da smo bolj cenovno občutljivi. S ponudbo stvari v namen sodelovalne potrošnje ena stran dodatno zasluži oziroma razdeli stroške porabnikov, druga stran pa prihrani (BEUC, 2016; Benoit et al., 2017; Botsman & Rogers, 2010; Godelnik, 2017; Grybaitė & Stankevičienė 2016; Hamari et al., 2016; Palgan et al., 2016; Trikha, 2014). Zato sklepam, da bi potencialni zaslužek motiviral porabnike k pogostejšemu udejstvovanju v sodelovalni potrošnji: H7: Večina porabnikov bi pogosteje sodelovala pri sodelovalni potrošnji, če bi s tem zaslužila.

39

4.3 Kvantitativna raziskava

Namen uporabe podatkov vodi do razlikovanja med kvalitativnimi podatki, ki se nanašajo na opis značilnosti pojava, izražene opisno, in kvantitativnimi podatki, ki so izraženi številsko (Bregar et al., 2005). Glede na naravo proučevanega problema sem za zbiranje dodatnih informacij uporabila tudi kvantitativno raziskovalno metodo. Na podlagi ugotovitev iz sekundarnih podatkov o sodelovalni potrošnji, zbranih v teoretičnem delu magistrske naloge, in primarnih kvalitativnih podatkov, zbranih v prvem delu empirične raziskave, s pomočjo individualnih poglobljenih intervjujev, sem oblikovala hipoteze, katere sem preverila z analizo kvantitativno zbranih podatkov.

4.3.1 Zasnova kvantitativne raziskave in metodologija

Primarne podatke drugega dela empirične raziskave sem pridobila z metodo spletnega anketiranja. Pri tej metodi anketiranci pomoči anketarja ne potrebujejo, saj sami z uporabo računalnika ali pametnega telefona ter interneta sami izpolnijo vprašalnik (Renko, 2005). Anketa predstavlja najpogostejši način neposrednega zbiranja podatkov v ekonomiji in poslovnih vedah (Bregar et al., 2005). Za anketo sem se odločila, ker je hiter, enostaven ter cenovno ugoden način zbiranja podatkov velikega števila anketirancev. Prav tako je ena od pozitivnih lastnosti spletnega anketiranja ohranjanje anonimnosti anketirancev ter izločitev vpliva izvajalca ankete na odgovore. V obzir sem vzela slabosti, ki se pri spletnem anketiranju pojavljajo in vključujejo možnost tehničnih težav, večkratno sodelovanje anketirancev, težave z vzorčenjem in premajhen vzorec ter posledično vprašljivo posploševanje na celotno populacijo (Burns & Bush, 2009; Malhotra, 2009). Glavna težava je, da uporaba interneta ni enakomerno razdeljena med prebivalstvo, kar ne omogoča reprezentativnosti vzorca (Bregar et al., 2005).

4.3.1.1 Predstavitev vzorca in potek anketiranja Ker sem za raziskovalni instrument uporabila spletno anketo, govorimo o priložnostnem vzorčenju. Priložnostno vzorčenje temelji na izberi enot, ki so najlažje dosegljive in tako omogoča enostavno in cenovno ugodno izvedbo raziskovanja (Bregar et al., 2005). Tako so v raziskavi sodelovali posamezniki, ki so imeli v tednih od 22. novembra do 7. decembra 2017 dostop do računalnika, telefona ali tablice z možnostjo internetne povezave. Uporabila sem orodje za izdelavo spletnih anket 1KA, ki omogoča enostaven prenos ankete v spletno obliko in delitev povezave z dostopom do ankete na spletu. Povezavo do spletnega vprašalnika sem objavila na družbenem omrežju Facebook ter ga pošiljala po elektronski pošti. Na nagovor je kliknilo 1470 posameznikov, delno pa jo je izpolnilo 355 anketirancev. Pri analizi sem v vzorec vzela le do konca izpolnjene ankete, kar je znašalo 303 ankete.

40

4.3.1.2 Predstavitev vprašalnika Na začetku sem v kratkem nagovoru predstavila vsebino ankete ter pojasnila namen in pomen raziskave. Anketirancem sem zagotovila anonimnost in varovanje podatkov ter se jim vnaprej zahvalila za sodelovanje. Anketni vprašalnik (Priloga št. 5) je razdeljen na pet vsebinskih sklopov in skupno zajema 15 vprašanj, ki si sledijo v logičnem zaporedju. So jasna, enostavna in nedvoumna, kar sem preverila v fazi predtestiranja na petih anketirancih. To mi je omogočilo identifikacijo napak in prestrukturiranje izrazov pri določenih vprašanjih, tako da sem se izognila dvoumnosti pri odgovorih, še preden sem vprašalnik delila s širšo javnostjo. Do največje težave je prišlo pri vprašanju številka 7, pri katerem sem imela v odgovorih navedene samo ključne besede. Težavo sem rešila tako, da sem odgovore preoblikovala v smiselne stavke. Vprašanji 1 in 2 prvega sklopa se nanašata na posameznikove vrednote in njegov odnos do izdelkov ter temeljita na raziskavi Heinrichsa in Grunenberga (2012). Z vprašanjem številka 3 sem želela porabnike razdeliti na tiste, ki so se sodelovalne potrošnje že udeležili, in tiste, ki se je niso. Pri tem sem ustvarila filter in porabniki, ki so na vprašanje odgovorili z NE, so bili takoj preusmerjeni na tretji sklop ankete o dejavnikih nesodelovanja v primeru sodelovalne potrošnje. Trditve pri vprašanju številka 7 sem oblikovala na podlagi dejavnikov raziskave, ki sta jo izvedla Barnes in Mattsson (2016). Ti dejavniki, kot sta na primer nepoznavanje in nezaupanje, so predstavljali razloge, zaradi katerih se porabniki ne odločajo za sodelovanje v sodelovalni potrošnji. Porabnikom, ki so na vprašanje številka 3 odgovorili z DA, sta bili namenjeni še dve podvprašanji (b.1 in b.2) o tem, katerih modelov in platform sodelovalne potrošnje so se že poslužili. Drugi sklop je bil prav tako namenjen samo porabnikom, ki so na vprašanje številka 3 odgovorili z DA in potrdili udeležbo v sodelovalni potrošnji. Nanaša se na motivacijske dejavnike in zaupanje v sodelovalno potrošnjo. Z vprašanjem številka 5 sem želela izvedeti, kakšno pomembnost pripisujejo porabniki določenih motivacijskim dejavnikov. Lestvica temelji na tabeli 1 z naslovom Popis motivacijskih dejavnikov (tabela se nahaja v razdelku 3.2 Povzetek motivacijskih dejavnikov in njihovih vplivov), ki sem jo na podlagi teorije oblikovala sama in je bila namenjena boljšemu pregledu že prepoznanih motivacijskih dejavnikov v preteklih raziskavah. Z vprašanjem številka 6 sem preverjala stopnjo zaupanja porabnikov do ostalih porabnikov in same platforme. Trditve sem oblikovala na podlagi Möhlmannove (2015), ki je literaturo črpala iz Bhattacherjeeve raziskave iz leta 2002 o stopnji zaupanja posameznikov spletnim podjetjem. Vsi anketiranci so bili potem preusmerjeni na četrti sklop, ki se nanaša na prihodnji razvoj sodelovalne potrošnje. Vprašanji številka 8 in 9 sem oblikovala na podlagi raziskave avtorjev Hamari et al. (2016), ki so raziskovali, zakaj se ljudje odločajo za sodelovanje v sodelovalni potrošnji. Vprašanje številka 8 se nanaša na sodelovalno potrošnjo v povezavi

41

s trajnostjo. Z vprašanjem številka 9 pa sem želela preveriti možnost za prihodnji razvoj sodelovalne potrošnje v Sloveniji, in sicer z merjenjem porabnikove namere glede tovrstne potrošnje. Zadnje vprašanje četrtega vsebinskega sklopa se nanaša na povezavo med denarnim prihodkom in prihodnim udejstvovanjem v sodelovalni potrošnji.

Anketa se zaključi s petim vsebinskim sklopom, vezanim na sociodemografske podatke anketirancev, ki mi je v nadaljevanju pomagal pri analizi rezultatov. Sestavljajo ga vprašanja o spolu, starosti, izobrazbi, statusu in neto mesečnem dohodku.

Vprašanja so zaprtega tipa razen vprašanj 3 (b.2), 4 in 5, ki so delno zaprtega tipa in anketirancem z »Drugo« omogočajo, da vnesejo odgovor, ki ni zajet med predvidenimi odgovori.

4.3.2 Rezultati kvantitativne raziskave To poglavje je namenjeno analizi podatkov, zbranih s kvantitativno raziskavo. Analizo začenjam z opisom vzorca, sledi analiza posameznih vprašanj, kot zadnje pa preverjanje hipotez. Anketni vprašalnik je bil ustvarjen na spletnem portalu 1KA, kjer sem pripravila tudi večino analize podatkov. Za preverjanje hipotez in zahtevnejše izračune sem uporabila tudi Excel in statističen program SPSS, ki omogoča enostaven vnos in dostop do podatkov. Vsi podatki so osnova za kasnejše tabelarične in grafične prikaze, ki so namenjeni za izračun opisnih statistik ter zahtevne multivariatne analize, analize časovnih vrst itd. (Rovan & Turk, 2012). 4.3.2.1 Demografska struktura Na demografska vprašanja, ki so predstavljala peti, zadnji sklop vprašalnika, so odgovorili 303 anketiranci. V anketi je bilo zajetih več anketirank kot anketirancev, in sicer 224, kar predstavlja 73,9 % vseh anketiranih. Moških anketirancev pa je bilo 79, kar predstavlja 26,1 % vseh anketiranih. Iz podatkov Tabele 3 je razvidno, da je bilo največ anketirancev starih od 22 do 28 let, in sicer 129, kar predstavlja 42,6 % vseh anketiranih. Sledijo jim anketiranci, stari od 29 do 35 let, katerih je 72 in predstavljajo 23,8 % vseh anketiranih. Tretji obsežnejši razred pa predstavljajo anketiranci, stari od 36 do 42 let, katerih je 34 in predstavljajo 11,2 % vseh anketiranih. Povprečna starost anketiranih je bila 32,1 let pri čemer je imel najmlajši anketiranec 16 let, najstarejši pa 70 (standardni odklon [SD] = 10,72).

Tabela 3: Struktura anketirancev glede na starost

Anketiranci Anketiranci Število Odstotek Število Odstotek Od 16 do 21 let 20 6,6 Od 43 do 49 let 16 5,3

se nadaljuje

42

Tabela 3: Struktura anketirancev glede na starost (nad.)

Anketiranci Anketiranci Število Odstotek Število Odstotek Od 22 do 28 let 129 42,6 Od 50 do 56 let 17 5,6 Od 29 do 35 let 72 23,8 Od 57 do 63 let 13 4,3 Od 36 do 42 let 34 11,2 Od 64 do 70 let 2 0,7

V Tabeli 4 lahko vidimo strukturo anketirancev glede na izobrazbo. Največ anketirancev ima visokošolsko oziroma univerzitetno izobrazbo, in sicer 173, kar predstavlja 57,1 % vseh anketiranih. Sledijo jim anketiranci z dokončano srednješolsko izobrazbo, katerih je 66 (21,8 %), anketiranci z dokončanim magisterijem, katerih je 48 (15,8 %), in anketiranci z dokončano višješolsko izobrazbo, katerih je 13 (4,3 %). Med 303 anketiranimi je bil eden z osnovnošolsko izobrazbo (0,3 %) in dva z dokončanim doktoratom (0,7 %).

Tabela 4: Struktura anketirancev glede na dokončano stopnjo izobrazbe

Anketiranci Število Odstotek

Osnovnošolska izobrazba 1 0,3 Srednješolska izobrazba 66 21,8 Višješolska izobrazba 13 4,3 Visokošolska/ Univerzitetna izobrazba 173 57,1 Magisterij 48 15,8 Doktorat 2 0,7 Skupaj 303 100

Tabela 5 prikazuje strukturo anketirancev glede na zaposlitveni status. Največ anketirancev je zaposlenih, in sicer 188 (62 %), sledijo jim študentje, katerih je med anketiranimi 82 (27,1 %), nezaposleni, katerih je 19 (6,3 %) in 8 dijakov (2,6 %). Med anketiranimi pa je bilo tudi 6 upokojencev (2 %).

Tabela 5: Struktura anketirancev glede na zaposlitveni status

Anketiranci Število Odstotek

Zaposlen/a 188 62 Nezaposlen/a 19 6,3 Dijak/inja 8 2,6 Študent/ka 82 27,1 Upokojenec/ka 6 2 Skupaj 303 100

V Tabeli 6 je prikazana struktura anketirancev glede na neto mesečni dohodek, ki v Sloveniji v povprečju znaša 1.051,73 EUR. Največ anketirancev ima neto mesečni dogodek pod povprečjem, in sicer je takih 135 (44,6 %). Sledijo jim anketiranci z nadpovprečnim neto mesečnim dohodkom, in sicer je takih 89 (29,4 %), 73 anketirancev (24,1 %) ima povprečen neto mesečni dohodek, 6 anketirancev (2 %) pa ne ve, kakšen je njihov neto mesečni dohodek.

43

Tabela 6: Struktura anketirancev glede na neto mesečni dohodek

Anketiranci Število Odstotek

Pod povprečjem 135 44,6 Povprečen 73 24,1 Nad povprečjem 89 29,4 Ne vem 6 2 Skupaj 303 100

4.3.2.2 Analiza po posameznih vprašanjih

V tem poglavju opisujem stališča respondentov v povezavi s sodelovalno potrošnjo po posameznih vprašanjih.

Slika 1: Prikaz stopnje pomembnosti posamezne vrednote in povprečja odgovorov

44

Prvi sklop je sestavljen iz treh vprašanj. Respondenti so najprej ocenjevali, kako pomembne so jim posamezne vrednote. Stopnjo pomembnosti posameznih vrednot so izrazili z eno od petih stopenj na Likertovi merski lestvici, kjer je odgovor 1 pomenil »sploh ni pomembno«, odgovor 5 pa »zelo mi je pomembno«. Anketiranci so z najvišjo povprečno oceno ocenili trditev, da jim je pomembno zanimivo in raznoliko življenje (aritmetična sredina [AS] = 4,4; SD = 0,74), pri čemer je 88,4 % anketirancev na to vprašanje odgovorilo z »zelo mi je pomembno« in »je pomembno«. Prav tako pa so se strinjali s pomembnostjo skupnosti in družbenih stikov (AS = 4,4; SD = 0,82). Sledilo je strinjanje s trditvijo, da je anketirancem pomembna vrednota ustvarjalnost in lastne ideje (AS = 4,3; SD = 8,80) ter varnost in predvidljivost (AS = 4,3; SD = 8,81). Najmanj pomembna vrednota je anketirancem lastništvo izdelka (AS = 3,8; SD = 1,05) in sicer jih je 9,9 % to vrednoto označilo kot za njih »nepomembno« oziroma, da jim »sploh ni pomembno«. Podrobnejša analiza je prikazana na Sliki 1.

Slika 2:Prikaz stopnje (ne)strinjanja z navedeno trditvijo glede odnosa porabnika do izdelka/storitve in povprečja odgovorov

Pri drugem vprašanju na temo odnosa posameznika do določenega izdelka ali storitve so anketiranci izbirali stopnjo (ne)strinjanja z navedenimi trditvami, pri čemer je številka 1 pomenila »sploh se ne strinjam«, številka 5 pa »povsem se strinjam«. Anketiranci se v povprečju najbolj strinjajo s trditvijo »Kakovost izdelka/storitve je pomembna zame« (AS = 4,6; SD = 0,64). S to trditvijo se »povsem strinja« ali »strinja« skupno 93,1 % anketirancev. Anketiranci so izrazili, da so jim zelo pomembni tudi cena izdelka (AS = 4,1;

45

SD = 0,90), okolju prijazen izdelek (AS = 4,0; SD = 0,93), trajnostna naravnanost podjetij, ki proizvajajo izdelke (AS= 3,9; SD = 0,97), in inovativnost izdelka (AS = 3,6; SD = 1,04). Niti pomembno niti nepomembno se jim zdi, da jih izdelek povezuje z drugimi ljudmi (AS = 3, 0; SD = 1,03). V povprečju se najmanj strinjajo s trditvijo »Pomembno mi je, da z izdelkom izstopam iz množice«, katero so v povprečju ocenili z AS = 2,6 (SD = 1,22). Kar 51,2 % vseh anketiranih se s to trditvijo ne strinja oziroma se sploh ne strinja. Podrobnejša analiza je prikazana na Sliki 2.

Na tretje vprašanje »Ste že uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje?« je kar 73,3 % anketirancev odgovorilo pritrdilno, 25,7 % anketirancev pa še ni uporabilo nobenega od modelov sodelovalne potrošnje. En odstotek anketirancev kljub utemeljitvi in razlagi v nagovoru ter pri vprašanju, kaj je sodelovalna potrošnja, še vedno ni vedel, če so v njej že sodelovali. To vprašanje je imelo tudi dve podvprašanji z več možnimi odgovori, namenjeni pa sta bili tistim anketirancem, ki so nanj odgovorili pritrdilno, torej, če so že uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje. Od 222 anketirancev, ki so že uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje, jih je največ (51,2 %) navedlo, da so se poslužili nakupa/prodaje stvari preko aplikacije ali na internetu. Slaba četrtina (24,9 %) jih je navedla, da so podarili stvari preko aplikacij ali na internetu. Malo manj anketirancev (23,9 %) pa je navedlo, da so uporabili model, namenjen souporabi stanovanja/ avtomobila/ kolesa/ motorja/ poslovnih prostorov/ gospodinjskih aparatov/ vrtnarskega orodja ipd. Največ anketirancev, ki je že uporabilo model sodelovalne potrošnje (n = 222), je uporabilo spletno platformo Bolha (87,8 %), sledita ji eBay (62,2 %) in pa novejša aplikacija Letgo (33,8 %). Pri tem vprašanju so imeli anketiranci možnost dopisati tudi svoje odgovore. Odgovarjali so različno, vendar se med naštetimi platformami se največkrat pojavijo Airbnb oziroma najem stanovanja (6 navedb), Bicikelj (4 navedbe) in skupine na Facebooku (4 navedbe). Drugi sklop (vprašanja št. 4, 5 in 6) je bil namenjen samo anketirancem, ki so odgovorili, da so že uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje. Kot rečeno, teh je bilo med vsemi anketiranimi 73,3 % (n = 222). Četrto vprašanje bilo namenjeno opredelitvi zadnje uporabljene platforme, na katero so se potem nanašali tudi odgovori na naslednje vprašanje. Največ jih je nazadnje uporabilo Bolho (41 %), sledila pa sta eBay (27,9 %) in aplikacija Letgo (15,3 %). Pod »Drugo« je bila največkrat navedena Facebook skupina.

Respondenti so pri petem vprašanju ocenjevali stopnjo pomembnosti, ki jih imajo različni dejavniki za sodelujoče v sodelovalni potrošnji. Podrobnejša analiza je prikazana na Sliki 3. Anketirancem je v povprečju najpomembnejši dejavnik prihranek denarja (AS = 4,2; SD = 0,95), in sicer jih je kar 81,1 % ta dejavnik označilo za pomemben ali zelo pomemben.

46

Sledijo mu izogibanje stroškom (AS = 4,0, SD = 0,96), trajnost (AS = 3,9; SD = 1,04) in varovanje okolja (AS = 3,8; SD = 1,07), ki jih imajo anketiranci prav tako za pomemben dejavnik pri sodelovalni potrošnji. Med manj pomembne, a še vedno nadpovprečno pomembne, spadajo dostopnost do sicer nedostopnega (AS = 3,6; SD = 1,09), novost oziroma iskanje raznolikosti (AS = 3,4; SD = 1,10) in finančni donosi (AS = 3,4; SD = 1,13). Podpovprečno pomemben dejavnik za anketirance je poglobljenost odnosov (AS = 2,5; SD = 1,12), in sicer jih je 56,3 % ta dejavnik označilo kot da ni pomembno oziroma sploh ni pomembno. Pod možnost »Drugo« so navajali manj odpadkov, medsebojno sodelovanje in ponovno uporabo obstoječega predmeta.

Slika 3: Prikaz povprečne stopnje pomembnosti posameznega dejavnika za sodelovalno potrošnjo

Šesto vprašanje se je nanašalo na zaupanje do ostalih porabnikov v sodelovalni potrošnji in do zaupanja platformam, pri čemer so anketiranci izbrali stopnjo (ne)strinjanja z navedenimi trditvami. Podrobnejša analiza je prikazana na Sliki 4. Anketiranci se v povprečju najbolj strinjajo s trditvijo »Zaupam, da bo ponujen izdelek/storitev s strani sodelovalne potrošnje takšen kot pričakovan« (AS = 3,7; SD = 0,93). S to trditvijo se povsem strinja ali strinja skupno 59,5 % anketirancev. Anketiranci so sebe ocenili kot na splošno zelo zaupljive (AS = 3,5; SD = 0,93). Iz tega je sledilo zaupanje v ponudnika sodelovalne potrošnje, torej da le-ta zagotavlja varno okolje (AS = 3,7; SD = 0,91) in dovolj ukrepov za zaščito (AS = 3,4; SD = 1,06). Anketiranci manj zaupajo v skrbno ravnanje drugih porabnikov (AS = 3,4; SD = 0,94) in se najmanj strinjajo z trditvijo »Drugi uporabniki me ne bodo izkoristili« (AS = 3,2; SD = 0,97). Kar 20,7 % anketiranih,

47

»Drugi uporabniki me ne bodo izkoristili« (AS = 3,2; SD = 0,97). Kar 20,7 % anketiranih, ki so uporabili model sodelovalne potrošnje, se s to trditvijo ne strinja oziroma se sploh ne strinja.

Slika 4: Prikaz stopnje (ne)strinjanja z navedeno trditvijo glede zaupanja v sodelovalni potrošnji in povprečja odgovorov

Tretji sklop (vprašanje št. 7) je bil namenjen anketirancem, ki so na tretje vprašanje odgovorili, da še niso uporabili modela sodelovalne potrošnje, katerih je bilo 25,7 % (n = 78). Pri opredeljenih razlogih za nesodelovanje pri sodelovalni potrošnji so anketiranci izbrali stopnjo (ne)strinjanja z navedenimi trditvami. Podrobnejša analiza je prikazana na Sliki 5. Anketiranci se v povprečju najbolj strinjajo s trditvijo »Modela sodelovalne potrošnje ne poznam dobro« (AS = 3,7; SD = 1,05). S to trditvijo se povsem strinja ali strinja skupno 59 % anketirancev. Sledilo je strinjanje s trditvijo, da nimajo dovolj časa za usklajevanje z ostalimi uporabniki za izvedbo sodelovalne potrošnje (AS = 3,6; SD = 0,99). Prav tako so izrazili strinjanje, da jim je všeč tradicionalna oblika nakupovnja (AS = 3,6; SD = 1,14). Anketiranci se v povprečju najmanj strinjajo s trditvijo »Ne zaupam spletnim oblikam plačevanja« (AS = 2,6; SD = 1,17). S to trditvijo se ne strinja oziroma se sploh ne strinja 57,7 % anketiranih, ki pri sodelovalni potrošnji ne sodelujejo.

48

Slika 5: Prikaz stopnje (ne)strinjanja z navedenim razlogom glede nesodelovanja v sodelovalni potrošnji in povprečja odgovorov

Četrti sklop (vprašanja št. 8, 9 in 10) je bil namenjen vsem anketirancem (n = 303) in se dotika prihodnjega razvoja sodelovalne potrošnje. Pri osmem vprašanju, ki se nanaša na spodbujanje sodelovalne potrošnje k razvoju trajnostnega trga, so anketiranci izbrali stopnjo (ne)strinjanja z navedenimi trditvami. Podrobnejša analiza je prikazana na Sliki 6. V povprečju se anketiranci najbolj strinjajo s trditvijo »Menim, da sodelovalna potrošnja pomaga pri ohranitvi naravnih virov« (AS = 4,0; SD = 0,92). S to trditvijo se strinja ali se povsem strinja 71,3 % anketirancev. Sledilo je strinjanje, da sodelovalna potrošnja pomaga pri ohranitvi naravnih virov (AS = 4,0; SD = 0,97), predstavlja trajnostni način potrošnje (AS = 4,0; SD = 0,92) in je ekološka (AS = 4,0, SD = 0,93). Najmanj, a še vedno nadpovprečno so se anketiranci strinjali z trditvijo, da je sodelovalna potrošnja učinkovita pri porabi energije (AS = 3,9; SD = 0,92).

49

Slika 6: Prikaz stopnje (ne)strinjanja z navedenimi trditvami spodbujanja sodelovalne potrošnje k razvoju trajnostnega trga in povprečja odgovorov

Na temo prihodnjega sodelovanja v sodelovalni potrošnji pri devetem vprašanju so anketiranci izbrali stopnjo (ne)strinjanja z navedenimi trditvami. Podrobnejša analiza je prikazana na Sliki 7. Anketiranci se v povprečju najbolj strinjajo s trditvijo »Pričakujem, da bom v prihodnosti nadaljeval/a s sodelovanjem v sodelovalni potrošnji« (AS = 4,0; SD = 1,02). S to trditvijo se povsem strinja ali strinja skupno 66,7 % anketirancev. Prav tako so anketiranci izrazili, da bodo v prihodnosti sodelovali v sodelovalni potrošnji (AS = 3,9; SD = 0,98) in se bodo le-te tudi več udeleževali (AS = 3,7; SD = 1,08). Prav tako naj bi povečali tudi obseg aktivnosti v sodelovalni potrošnji (AS = 3,6, SD = 1,02). Anketiranci se v povprečju najmanj strinjajo s trditvijo »Raje bi udeleževal/a sodelovalne potrošnje, če bi pri tem zaslužil/a« (AS = 3,5; SD = 1,29). Kar 22,1 % vseh anketiranih se s to trditvijo ne strinja oziroma se sploh ne strinja.

50

Slika 7: Prikaz stopnje (ne)strinjanja z navedenimi trditvami glede prihodnjega sodelovanja v sodelovalni potrošnji in povprečja odgovorov

Zadnje vprašanje četrtega sklopa je preverjalo, koliko so posamezniki pripravljeni plačati za izdelke in storitve v sklopu sodelovalne potrošnje v primerjavi s tradicionalno ponudbo. Dva odstotka anketiranih je za izdelke in storitve sodelovalne potrošnje pripravljeno plačati več, 47,5 % enak znesek, 50,5 % pa jih je pripravljeno plačati manj kot za izdelke in storitve iz tradicionalne ponudbe.

4.3.2.3 Preverjanje raziskovalnih hipotez

V tem podpoglavju preverjam predhodno oblikovane hipoteze in povzemam rezultate. Hipoteze preverjam z bivariatnimi statističnimi metodami (Priloga 7).

Hipotezi 1 in 2 se nanašata na pomembnost posameznih vrednot in uporabo modelov sodelovalne potrošnje. Hipotezo 1 (Porabnikom, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, je lastništvo manj pomembno kot porabnikom, ki jih še niso uporabili) sem preverjala s t-testom za neodvisne vzorce, ki temelji na primerjavi aritmetičnih sredin in pove, ali se aritmetični sredini dveh skupin vzorca med sabo statistično pomembno razlikujeta. Najprej sem izračunala povprečno vrednost pomembnosti lastništva kot

51

vrednote, in sicer glede na to, ali so anketiranci že uporabili model sodelovalne potrošnje ali ne. Aritmetična sredina je za neuporabnike znašala 3,73 (SD = 1,03), za uporabnike pa 3,78 (SD = 1,06). Razvidno je (p = 0,725 > 0,05), da med skupinama v povprečju ni statistično značilnih razlik v oceni pomembnosti glede lastništva izdelka. Na podlagi tega ugotavljam, da hipoteze H1 ne morem sprejeti, kar je podrobneje prikazano v Prilogi 8. Sklepam torej, da med porabniki, ki so uporabili model sodelovalne potrošnje, in porabniki, ki tega modela niso uporabili, ni statistično značilnih razlik glede pomembnosti lastništva.

Hipotezo 2 (Manj kot polovica porabnikov, ki so že uporabili model sodelovalne potrošnje, se je odločila za podaritev rabljenih stvari) sem preverjala z z-preizkusom za delež oziroma binomskim testom, ki ga uporabljamo, če se delež ljudi v eni od dveh kateogrij razlikuje od specifične vrednosti. Uporabila sem odgovore podvprašanja tretjega vprašanja, se pravi tistih respondentov, ki so že uporabili model sodelovalne potrošnje. Respondente sem razdelila v dve skupini, in sicer »Ne podarjajo stvari« in »Podarjajo stvari«. Prag statistične pomembnosti sem postavila na p < 0,05, kot testno vrednost pa sem določila 0,5 (50 %). Iz preglednice v Prilogi 9 je razvidno, da se je manjši del porabnikov (manj kot 50 % porabnikov – natančneje 45 % porabnikov), ki so že uporabili model sodelovalne potrošnje, odločil za podaritev rabljenih stvari. Razlika je statistično značilna (p = 0,049 < 0,05), zato H2 sprejmem. Za Hipotezo 3 (Varovanje okolja je najpomembnejši motivacijski dejavnik za sodelovalno potrošnjo) sem uporabila odgovore na peto vprašanje, ki je preverjalo strinjanje uporabnikov sodelovalne potrošnje z dejavniki, ki se jim zdijo pomembni za sodelovanje. Za preverjanje hipoteze sem uporabila t-test za odvisna vzorca in analizirala aritmetične sredine za izmerjeno strinjanje z dejavniki (na lestvici od 1, ki pomeni »sploh se ne strinjam«, do 5, ki pomeni »povsem se strinjam«). Najpomembnejši motivacijski dejavnik za sodelovalno potrošnjo je prihranek denarja (AS = 4,18) in ne varovanje okolja (AS =3,85). V nadaljevanju sem za dodatno preverjanje izvedla še t-test za odvisna vzorca, s katerim primerjam aritmetični sredini dveh spremenljivk. Preverila sem, ali je prihranek denarja tudi statistično značilno pomembnejši dejavnik kot varovanje okolja. Prag statistične pomembnosti sem postavila na p < 0,05. Aritmetična sredina dejavnika varovanje okolja je 4,18 (SD = 0,945), aritmetična sredina dejavnika prihranek denarja pa 3,85 (SD = 1,074). Razlika v aritmetičnih sredinah analiziranih spremenljivk je statistično značilna pri stopnji značilnosti p < 0,05 (p = 0,000). Iz slednjega sklepam, da navedeni motivacijski dejavniki niso enako pomembni in da jih lahko rangiramo na lestvici pomembnosti, pri čemer je najvišje rangiran dejavnik prihranek denarja. Zgornji ugotovitvi sta podrobno prikazani v Prilogi 10. Na podlagi analize zaključujem, da hipoteze H3 ne morem sprejeti.

52

Za testiranje Hipoteze 4 (Porabniki, ki še ni uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje, te ne uporabljajo predvsem zaradi časa, potrebnega za usklajevanje in izvedbo) sem uporabila odgovore na sedmo vprašanje. Hipotezo sem testirala z t-testom za odvisna vzorca, ki temelji na primerjavi aritmetičnih sredin. Najprej sem izračunala povprečno vrednost dejavnika »Nimam časa za usklajevanje z ostalimi porabniki in izvedbo sodelovalne potrošnje« (AS = 3,6; SD = 0,99) med porabniki, ki v sodelovalni potrošnji še niso sodelovali. To vrednost sem primerjala s povprečno vrednostjo dejavnika »Modela sodelovalne potrošnje ne poznam dobro«, s katerim so se anketiranci v povprečju najbolj strinjali (AS = 3,7; SD = 1,05). Razvidno je (p = 0,284 > 0,05), da med trditvama v povprečju obstajajo statistično značilne razlike v oceni strinjanja z dejavniki nesodelovanja v sodelovalni potrošnji, kar pomeni, da jih lahko rangiramo po pomembnosti, pri čemer je najvišje rangiran dejavnik, ki je ključen za nesodelovanje v sodelovalni potrošnji, nepoznavanje modela sodelovalne potrošnje. Na podlagi tega H4 ne morem sprejeti, kar je podrobneje prikazano v Prilogi 11. Hipotezo 5 (Porabniki, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, ne zaupajo v skrbno ravnanje drugih uporabnikov) sem preverjala s t-testom za en vzorec, in sicer, ali je aritmetična sredina strinjanja s trditvijo »Zaupam v skrbno ravnanje drugih uporabnikov« (na lestvici od 1, ki pomeni »Sploh se ne strinjam«, do 5, ki pomeni »povsem se strinjam«) statistično značilno nižja od testne vrednosti 3,00. Ker je aritmetična sredina 3,43 (SD = 0,943) večja od izbrane izbrane testne vrednosti 3, stopnja značilnosti pa je manjša od 0,05 (p = 0,000) ne morem trditi, da uporabniki modelov sodelovalne potrošnje ne zaupajo v skrbno ravnanje ostalih porabnikov in posledično ne sprejmem H5. Podrobnejša analiza je prikazana v Prilogi 12.

Hipotezo 6 (Porabniki, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, zaupajo ponudnikom sodelovalne potrošnje – platformam) sem preverjala s t-testom za en vzorec, kjer sem ugotavljala, ali je aritmetična sredina strinjanja s trditvijo »Verjamem, da mi ponudnik (platforma) zagotavlja dovolj ukrepov za zaščito pred odgovornostjo za škodo, za katero nisem odgovoren/a« (na lestvici od 1, ki pomeni »sploh se ne strinjam «, do 5, ki pomeni »povsem se strinjam«) statistično značilno višja od sredinske vrednosti aritmetične sredine 3,00. Aritmetična sredina strinjanja s trditvijo znaša 3,43 (SD = 1,065) in je pri stopnji značilnosti p = 0,000 statistično značilno višja od sredinske aritmetične sredine, kar je prikazano v Prilogi 13.

Dodatno sem Hipotezo 6 preverila tudi s t-testom za en vzorec za trditev »Ponudnik sodelovalne potrošnje (platforma) zagotavlja varno okolje, v katerem lahko uporabljam izdelek/storitev«. Aritmetična sredina strinjanja z analizirano trditvijo znaša 3,65 (std. odklon 0,913) in je pri stopnji značilnosti p = 0,000 statistično značilno višja od sredinske aritmetične sredine, kar je tudi prikazano v Prilogi 13. Oba testa kažeta, da lahko H6 sprejmem – porabniki sodelovalne potrošnje zaupajo platformam.

53

Hipoteza 7 (Večina porabnikov bi pogosteje sodelovala pri sodelovalni potrošnji, če bi s tem zaslužila) se nanaša na splošen odnos porabnikov do sodelovalne potrošnje in tudi za to sem uporabila z-preizkus za delež oziroma binomski test. Za preverjanje hipoteze sem uporabila stopnje strinjanja s trditvijo iz devetega vprašanja »Raje bi se udeleževal/a sodelovalne potrošnje, če bi pri tem zaslužil/a«. Respondente sem razdelila v dve skupini, in sicer so skupino 1 sestavljali tisti, ki so na zastavljeno trditev podali oceno 1 »sploh se ne strinjam, 2 »se ne strinjam« in 3 »niti- niti«. Skupino 2 so sestavljali respondenti, ki so podali oceno strinjanja 4 »strinjam se« in 5 »povsem se strinjam«. Prag statistične pomembnosti sem postavila na p < 0,05, kot testno vrednost pa sem določila 0,55 (55 %). Iz preglednice v Prilogi 14 je razvidno, da bi 53,5 % vseh porabnikov pogosteje sodelovalo v sodelovalni potrošnji če bi pri tem zaslužila. Razlika je statistično značilna (p = 0,002 < 0,05) zato lahko H7 sprejmem. 4.4 Interpretacija rezultatov empiričnih raziskav

V tem poglavju interpretiram in povzemam bistvene ugotovitve kvalitativne in kvantitativne raziskave glede odnosa slovenskih porabnikov do sodelovalne potrošnje.

Literature o pojmu »sodelovalna potrošnja« je o slovenskem trgu zanemarljivo malo, kar mi je omogočilo široko področje raziskovanja. Botsman in Rogers (2010) pravita, da brez ljudi ni ničesar, kar bi lahko delili, in s tem izpostavita pomembnost kritične mase. Zgodnji uporabniki predstavljajo kritično maso, ki družbi dokazuje, da je sodelovanje nekaj, kar bi morali poizkusiti, in omogoča prečkati psihološke ovire, ki nastajajo okoli nove oblike vedenja. Tako sem s kvalitativno raziskavo – štirimi polstrukturiranimi globinskimi intervjuji – pridobila vpogled v razumevanje sodelovalne potrošnje med slovenskimi porabniki, njihovo sodelovanje v sodelovalni potrošnji in odnos do le te. S kvantitativno raziskavo, v kateri so sodelovali 303 respondenti, med katerimi se jih je 73,3 % že udeležilo sodelovalne potrošnje, pa sem želela pojav in stališča do sodelovalne potrošnje še nadalje raziskati.

Ena od bistvenih značilnosti sodelovalne potrošnje glede na obstoječo literaturo naj bi bila, da v svetu ni več potrebe po lastništvu stvari, ampak po končnem rezultatu, ki nam ga te stvari omogočajo. Tako ni potrebe po vrtalniku, ampak po luknji v steni (Botsman & Rogers, 2010). Taylorjeva (2017) dodaja, da predvsem mlajša generacija živi za izkušnje in spomine in zaradi potrebe po raznolikosti v življenju ne varčuje. Kahneman in Deaton (2010) sta v svoji raziskavi dokazala, da višji prihodek izboljšuje vrednotenje življenja na splošno, ne izboljša pa čustvenega počutja. Vrednotenje življenja se nanaša na misli, ki jih imajo posamezniki o svojem življenju, čustveno počutje pa na čustveno kakovost posameznikovega vsakdanjega življenja – pogostost in intenzivnost izkušenj veselja, stresa, žalosti, jeze in naklonjenosti, zaradi katerih je življenje prijetno ali neprijetno. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da sta dokazala, da višji prihodek ne kupi trenutne sreče.

54

Slovenski porabniki, ki so sodelovali v kvantitativni raziskavi, so za najpomembnejše vrednote označili »skupnost in družbeni stiki« ter »zanimivo in raznoliko življenje«. Po mnenju Heinrichsa in Grunenberga (2013) je ravno vse bolj kritičen odnos do materialne blaginje eden glavnih spodbujevalcev deljenja in sodelovanja, zato sem želela preveriti, kakšen odnos imajo slovenski porabniki do lastništva in ali se tudi Slovenci usmerjamo v sodelovanje in imamo raje izkušnje kot materialne dobrine.

V globinskih intervjujih je bilo zaznati, da ima lastništvo materialnih dobrin med slovenskimi porabniki še vedno zelo velik pomen in da imamo Slovenci stvari radi v svoji lasti ter se z njimi radi pokažemo. S kvantitativno raziskavo sem želela preveriti, ali ljudem, ki se poslužujejo sodelovalne potrošnje, lastništvo dejansko pomeni manj. Temu je bila namenjena H1 (Tabela 7), katere pa glede na analizo podatkov nisem mogla sprejeti. Ne glede na to, ali so se sodelovalne potrošnje že udeležili ali ne, sta bili respondentom v povprečju najpomembnejši vrednoti »zanimivo in raznoliko življenje« ter »skupnost in družbeni stiki«, raziskava pa je tudi pokazala, da se pomembnost lastništva med uporabniki in neuporabniki sodelovalne potrošnje ne razlikuje. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da želja po lastništvu določene stvari ne predstavlja razloga, da se ne bi udeležili sodelovalne potrošnje, zato pa je bil eden glavnih ciljev magistrske naloge ugotoviti glavne motive in zaviralce slovenskih porabnikov za sodelovanje v sodelovalni potrošnji.

Tabela 7: Prikaz hipotez in potrditev oziroma zavrnitev

Hipoteza Rezultat H1: Porabnikom, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, je lastništvo manj pomembno kot porabnikom, ki jih še niso uporabili.

Ne sprejmem.

H2: Manj kot polovica porabnikov, ki so že uporabili model sodelovalne potrošnje, se je odločila za podaritev rabljenih stvari.

Sprejmem.

H3: Varovanje okolja je najpomembnejši motivacijski dejavnik za sodelovalno potrošnjo.

Ne sprejmem.

H4: Porabniki, ki še uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje, te ne uporabljajo predvsem zaradi časa, potrebnega za usklajevanje in izvedbo.

Ne sprejmem.

H5: Porabniki, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, ne zaupajo v skrbno ravnanje drugih uporabnikov.

Ne sprejmem.

H6: Porabniki, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, zaupajo ponudnikom sodelovalne potrošnje – platformam.

Sprejmem.

H7: Večina porabnikov bi pogosteje sodelovala pri sodelovalni potrošnji, če bi s tem zaslužila.

Sprejmem.

Grybaitė in Stankevičienė (2016), ki sta raziskovali motive za sodelovanje v delitveni ekonomiji, sta izpostavili možnost izmenične uporabe pojmov delitvena ekonomija in sodelovalna potrošnja. Poleg tega sta izpostavili, da sta lahko koncepta sodelovalne in

55

delitvene ekonomije uporabljena kot sinonima. Eden od ključnih ciljev moje magistrske naloge je bil ugotoviti, ali slovenski porabniki poznajo koncept in oblike sodelovalne potrošnje v svetu in v Sloveniji ter ali le-tega uporabljajo. Tako sem kot respondente polstrukturiranih globinskih intervjujev izbrala uporabnike sodelovalne potrošnje, ki pa se sploh niso zavedali, da so njeni uporabniki. Vsi sogovorniki so poznali sodelovalni potrošnji soroden pojem »delitvena ekonomija« in našteli tudi platforme, kot sta Uber in Airbnb, ki sta glavna predstavnika. Samo ena od sogovornic je bila dejansko seznanjena s pojmom sodelovalna potrošnja. Tudi Möhlmannova (2015) je v svoji raziskavi preučevala Airbnb kot eno od oblik sodelovalne potrošnje, vendar se le-ta ne sklada z opredelitvijo Botsmanove in Rogersa (2010).

Problem opredelitve in nejasnosti sem želela v kvantitativni raziskavi rešiti tako, da sem pojem »sodelovalna potrošnja« v vprašalniku večkrat opisala, pri tem pa uporabila opredelitev Botsmanove in Rogersa (2010), ki pravita, da so sodelovalna potrošnja najem, posojanje, izmenjava, blagovna menjava in obdarovanje, ki s pomočjo tehnologije potekajo na način in v veliko večjem obsegu, ki pred internetom ni bil mogoč. Rezultati so pokazali, da se je 73,3 % anketirancev že udeležilo sodelovalne potrošnje, in sicer so se v 51,2 % poslužili nakupa preko aplikacije ali na internetu, 24,9 % jih je neko stvar preko interneta ali aplikacije podarilo, 23,9 % pa jih je uporabilo enega od modelov, namenjenega souporabi. To, da se manjši del porabnikov, ki so že uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje, poslužuje podarjanja, dokazuje tudi sprejeta Hipoteza 2, katero sem preverila z z-preizkusom za delež oziroma binomskim testom (Tabela 10). Kar ni bilo presenetljivo in ponovno potrjuje problem nejasnosti in nepoznavanja pojma, je to, da so pri odgovoru na vprašanje, katere oblike sodelovalne potrošnje so že uporabili, navajali Airbnb in Uber, ki spadata pod pojem delitvene ekonomije. V Sloveniji je najbolj aktualna platforma, ki ponuja možnost sodelovalne potrošnje, Bolha, katero je uporabilo 87,8 % anketiranih, ki so se že udeležili sodelovalne potrošnje.

Kot že omenjeno, je bil eden od ciljev magistrske naloge ugotoviti tudi glavne motive in zaviralce slovenskih porabnikov za sodelovanje v sodelovalni potrošnji. Respondenti intervjujev so potrdili, da je za uporabo platform potreba registracija – osebni profil, ki vsebuje vsaj e-pošto – in tako uporabnik postane izpostavljen številnim izzivom, ki jih prinaša uporaba tehnologije. Potrebni so inteligentni sistemi e-poslovanja in izdajanja računov, ki olajšujejo hitre transakcije in porabnikom pomagajo pridobiti zaupanje (Owyang, Tran & Silva, 2013). Zaupanje je eden od temeljnih dejavnikov sodelovanja. Izpostavljen je tako na strani platform, ki ponujajo sodelovalno potrošnjo, kot tudi na strani uporabnikov.

Botsman in Rogers (2010) opisujeta zaupanje kot eno glavnih sil, ki omogoča delovanje sodelovalne potrošnje. Po mnenju respondentov moje kvalitativne raziskave so za zaupanje platformi pomembna predvsem priporočila prijateljev, da zaupajo souporabnikom, pa si ogledajo njihov profil ter pohvale/pritožbe in ocene, ki jih napišejo drugi. Eden od

56

problemov, ki se je pri intervjuvancih pojavil v povezavi z zaupanjem in lastništvom, je bila »nedeljivost«, ki se kaže v nelagodnosti do posojanja in izposojanja stvari. Za tem stojita strah in nezaupanje, saj nikoli ne veš, kaj se bo s stvarjo zgodilo, če jo nekomu posodiš, in kakšno stvar boš dobil, če si jo izposodiš. To sem želela preveriti tudi s Hipotezo 5, ki pravi, da porabniki, ki so že uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje, ne zaupajo v skrbno ravnanje drugih uporabnikov. Prav tako pa sem želela s Hipotezo 6 preveriti, ali slovenski porabniki, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, zaupajo ponudnikom- platformam. Hipoteze 5 nisem mogla sprejeti, medtem ko sem hipotezo 6 sprejela (Tabela 10). To potrjuje zaupanje slovenskih uporabnikov sodelovalne potrošnje do platform in do ostalih uporabnikov.

Möhlmannova (2015) je raziskovala določljivke zadovoljstva in možnosti ponovne uporabe sodelovalne potrošnje med uporabniki car2go, ki ima podoben princip kot Avant2go, in med uporabniki Airbnbja, katerega je sama štela pod sodelovalno potrošnjo, kar je v nasprotju z opredelitvijo Botsmanove in Rogersove (2010). Ugotovila je, da zaupanje pomembno vpliva na zadovoljstvo, ne vpliva pa toliko na verjetnost ponovne uporabe. Hipotezi 5 in 6 (Tabela 7) sta bili postavljeni predvsem na podlagi njene raziskave. Glede na rezultate kvantitativne raziskave Hipotezo 6 sprejmem, medtem ko Hipoteze 5 ne morem sprejeti, so se pa pojavile številne podobnosti med raziskavo Möhlmannove in mojo raziskavo. Oboji respondenti so se namreč v povprečju najbolj strinjali in na prvo mesto postavili trditev »Zaupam, da bo ponujen izdelek/storitev s strani sodelovalne potrošnje takšen/a kot pričakovan«. Na drugo mesto so respondenti njene raziskave postavili trditev »Na splošno sem zaupljiv/a«, katero so ocenili nekoliko bolje kot slovenski respondenti, ki so to trditev na podlagi povprečnih rezultatov postavili na tretjo mesto. Respondenti, katerih odgovori so se v raziskavi Möhlmannove nanašali na platformo Airbnb, so trditev »Zaupam v skrbno ravnanje drugih uporabnikov« s povprečno oceno postavili na tretje mesto, medtem ko so jo respondenti, katerih odgovori so se nanašali na platofrmo car2go, in respondenti moje raziskave v povprečju ocenili z eno izmed najslabših ocen. To bi lahko pomenilo, da se zaupanje porabnikov do ostalih uporabnikov razlikuje od platforme do platforme. Glede na povprečno oceno sta sledili trditvi, ki se navezujeta na zaupanje do samih platform »Ponudnik sodelovalne potrošnje (platforma) zagotavlja varno okolje, v katerem lahko uporabljam izdelek/storitev« in »Verjamem, da mi ponudnik (platforma) zagotavlja dovolj ukrepov za zaščito pred odgovornostjo za škodo, za katero nisem odgovoren/a«. Najslabše pa sta bili med respondenti moje raziskave in respondenti njene raziskave, katerih odgovori so se nanašali na platformo car2go, v povprečju ocenjeni trditvi o zaupanju v ostale uporabnike »Zaupam v skrbno ravnanje drugih uporabnikov« in »Drugi uporabniki me ne bodo izkoristili«. Tako respondenti moje kot tudi respondenti Möhlmannove raziskave, katerih odgovori so se nanašali na platformo Airbnb, so ju ocenili z najslabšo povprečno oceno. Tako lahko ne glede na to, da Hipoteze 5 ne morem sprejeti, sklepam, da je zaupanje ostalim uporabnikom kritičnega pomena za sodelovanje v sodelovalni potrošnji.

57

Številne raziskave so dokazale, da je najmočnejši motiv za sodelovanje v sodelovalni potrošnji ekonomski (Barnes & Mattsson, 2016; BEUC, 2016; Benoit et al., 2017; Botsman & Rogers, 2010; Godelnik, 2017; Grybaitė & Stankevičienė 2016; Hamari et al., 2016; Palgan et al., 2016; Trikha, 2014; Zvolska & Mont, 2016). Zanimalo me je, kaj Slovencem predstavlja glavni motiv za sodelovanje v sodelovalni potrošnji. Med intervjuvanci je bil kot glavni izpostavljen motiv varovanja okolja, zmanjšanje onesnaževanja in posledično trajnostni razvoj. To sem želela preveriti tudi s Hipotezo 3, ki pravi, da je varovanje okolja najpomembnejši motivacijski dejavnik za sodelovalno potrošnjo. Rezultati preverjanja so pokazali, da je dejansko najpomembnejši motivacijski dejavnik prihranek denarja, katerega je 81,1 % anketirancev označilo za pomembnega oziroma zelo pomembnega. Sledi mu trajnost, šele na tretjem mestu pa je varovanje okolja. Ugotovitev se sicer sklada z ugotovitvami raziskave, ki so jo izvedli Benoit et al. (2017) in predstavlja možno razlago zakaj varovanje okolja ni najpomembnejši dejavnik, zaradi česar hipoteze nisem mogla sprejeti. Ugotovili so, da je na strani porabnikov najpomembnejši motivacijski dejavnik za sodelovanje v sodelovalni potrošnji denar, in sicer si porabniki prizadevajo za delitev ter zniževanje stroškov. Tudi na strani ponudnikov – platform sodelovalne potrošnje je po njihovih ugotovitvah denar najpomembnejši motivator, in sicer v obliki finančnega donosa.

Ena od slabosti, ki so jo izpostavili intervjuvanci v poglobljenih intervjujih, je bila ta, da sodelovalna potrošnja vzame veliko časa za usklajevanje, dogovarjanje o souporabi in prodaji z ostalimi uporabniki ter preučevanje profilov ostalih uporabnikov, preden jim začneš zaupati. Barnes in Mattsson (2016) sta v svoji štiristopenjski Delfi študiji raziskovala tudi zaviralce sodelovalne potrošnje. Največjo oviro predstavljajo socialne in kulturne značilnosti odnosov ter vedenja porabnikov. Eden od zaviralcev je »kultura neodvisnosti«, ki so jo razložili v smislu, da pri lastništvu ni potrebe po usklajevanju, načrtovanju in spraševanju drugih za možnost uporabe. To sem med slovenskimi porabniki želela preveriti s Hipotezo 4 (Tabela 10), in sicer med anketiranimi neuporabniki sodelovalne potrošnje, katerih je bilo 25,7 % celotnega vzorca. Hipotezo 4 sem na podlagi t-testa za odvisna vzorca zavrnila in kot kaže, slovenskim porabnikom čas, potreben za usklajevanje, ni najpomembnejši razlog nesodelovanja. V povprečju so se anketiranci najbolj strinjali z razlogoma za nesodelovanje »Modela sodelovalne potrošnje ne poznam dobro« in »Všeč mi je tradicionalna oblika nakupovanja«. Zaradi nepoznavanja in posledično lahko tudi zaradi nezaupanja do platform, ki ponujajo sodelovalno potrošnjo, in ostalih uporabnikov se tako slovenski porabniki raje udeležujejo tradicionalne oblike potrošnje in sodelovalni potrošnji sploh ne dajo priložnosti. Posledično lahko sklepam, da Hipoteze 4 nisem mogla sprejeti, ker se neuporabniki še ne zavedajo, kako sodelovalna potrošnja sploh deluje. Tako bi bili nekateri dejavniki nesodelovanja bolj jasni, če bi do uporabe sodelovalne potrošnje že prišlo in bi lahko v primeru prekinitve uporabe sodelovalne potrošnje predstavljali razlog zakaj porabniki v njej več ne sodelujejo.

58

Kot zadnje je bil eden od zastavljenih ciljev ugotoviti splošno mnenje slovenskih porabnikov o sodelovalni potrošnji in kakšni trendi glede razvoja sodelovalne potrošnje se nam obetajo v prihodnosti. Na podlagi kvantitativne raziskave sklepam, da bo še kar nekaj časa potrebnega za razvoj in ozaveščanje ljudi za sodelovalno potrošnjo. Benoit et al. (2017) so med porabnikovimi viri in zmogljivostmim, potrebnimi za sodelovalno potrošnjo, izpostavili tehnološke spretnosti in poudarili možnost, da bi se demografske skupine, ki se ne poslužujejo digitalnih komunikacijskih sredstev, torej starejši, lahko počutile zapostavljene. Tudi intervjuvanci so izpostavili problem dojemljivosti sodelovalne potrošnje med starejšimi, ki niso tako tehnološko podkovani. To sem lahko potrdila tudi s spletno raziskavo, ki je primarno zajela mlajše anketirance. Respondentov, ki so bili starejši od 50 let, je bilo le 32, kar bi lahko potrdilo domneve intervjuvancev. Izpostavili so tudi, da je razvoj sodelovalne potrošnje odvisen tudi od miselnosti prebivalstva, zato sem v nadaljevanju z anketo preverila naklonjenost slovenskih porabnikov do sodelovalne potrošnje.

Kot že prej omenjeno, se odnos do lastništva spreminja. Tudi Grybaitė in Stankevičienė (2016) opozarjata, da bosta delitev in sodelovanje lahko hitro postala alternativa zasebnemu lastništvu, saj porabniku omogočata, da izdelek uporablja, ne da bi bil njegov lastnik. Barnes in Mattsson (2016) dodajata, da si z uporabo spletnih trgov in družbenih omrežij olajšujemo delitev oziroma souporabo sredstev. Ekonomski motiv ali natančneje denar je bil med respondenti raziskave, ki so že sodelovali v sodelovalni potrošnji, izbran za najpomembnejši motiv. Hipoteza 7 (Tabela 10), katero sem na podlagi preverjanja lahko sprejela, potrjuje, da bi se slovenski porabniki raje udeleževali sodelovalne potrošnje, če bi pri tem zaslužili, kar se sklada z ugotovitvijo Barnes in Mattssona (2016), da sodelovalna potrošnja s tem, ko omogoča posamezniku biti tako ponudnik kot hkrati porabnik, daje priložnost za zaslužek oziroma prihranek.

Owyang, Tran in Silva (2013) so mnenja, da bodo različne oblike sodelovanja zmotile delovanja vseh, predvsem tradicionalnih podjetij. Najbolj bodo vplivale na delovanje podjetij z visokimi stroški, nizko porabo in na tista, ki imajo enostavno prenosljivo blago. Menijo, da si podjetja, ki se usmerijo na porabnika in si delijo lastništvo ter dostop do izdelkov, storitev in temeljnih poslovnih funkcij, izboljšujejo poslovanje v obdobju sodelovanja. V pregledu literature se je kazala negativna naklonjenost do sodelovalne potrošnje predvsem s strani poslovanja tradicionalnih industrij (BEUC, 2016), zato sem se odločila raziskati, kakšno mnenje imajo o tem slovenski porabniki. Dva od štirih intervjuvancev sta bila mnenja, da gre za storitve z različnim namenom in se bo lahko tradicionalna industrija brez težav prilagodila novim razmeram na trgu. To sem nadalje raziskala z vprašanjem, koliko so porabniki pripravljeni plačati za izdelke in storitve sodelovalne potrošnje v primerjavi s tradicionalno ponudbo. Dobra polovica vseh anketiranih bi za izdelke in storitve sodelovalne potrošnje plačalo manj, iz česar lahko

59

sklepam, da, če porabniki ne bodo dobili, kar želijo, za manj denarja, se bodo še vedno posluževali ponudbe tradicionalnih industrij. 4.5 Omejitve raziskav in priporočila za nadaljnje raziskovanje Magistrsko delo ima več omejitev. V kvalitativno raziskavo so bili vključeni respondenti, ki so o tematiki že marsikaj vedeli in se za to nadpovprečno zanimali zanjo. V prihodnji raziskavi bi bilo dobro intervjuje izvesti s porabniki, ki jih lahko štejemo pod »neuporabnike« (ang. non-users) za natančnejšo preučitev ovir in drugih dejavnikov za pripravljenost vključevanja v sodelovalno potrošnjo. Smiselno bi bilo v raziskavo vključiti tudi reprezentativno skupino starejšega prebivalstva. Ena od omejitev kvantitativne raziskave se nanaša na izvajanje spletne ankete, za katero sta pomembna računalniška pismenost in dostop do spleta, ki pa sta med prebivalci neenakomerno razporejena. Uporabila sem priložnostni način vzorčenja, pri čemer so anketiranci ankete izpolnjevali prostovoljno in nad njimi nisem imela nadzora. Posledično spletni vzorec zajema le določeno populacijo, kar vpliva na slabšo reprezentativnost vzorca. Zaradi premajhnega vzorca in vključevanja predvsem mlajše generacije v raziskavo ne morem trditi, da bi bili rezultati raziskave na celotni populaciji enaki rezultatom raziskave na izbranem vzorcu. Ta problem bi lahko rešili z namenskim vzorcem enot, v katerega raziskovalec vključi tiste enote, ki so po njegovem mnenju najbolj reprezentativne (Malhotra & Peterson, 2006). Pri izvedeni kvalitativni raziskavi je ena od omejitev tudi, da sem respondente vsaj bežno poznala, saj se v nasprotnem primeru udeleženci na moje vabilo ne bi odzvali ali pa bi se odzvali v manjšem številu. Prav tako je bilo uporabnike določene oblike sodelovalne potrošnje zaradi novosti in varovanja informacij težko najti. Rezultati bi bili gotovo drugačni, če bi intervju izvedla še z respondenti, ki jih ne bi poznala ali če bi bilo število respondentov večje. Na drugi strani raziskava temelji na obstoječih študijah, ki so služile kot usmeritev za izvedbo. Rezultati moje raziskave prikazujejo, kaj je dejansko lahko relevantno za sodelovalno potrošnjo med slovenskimi porabniki, vendar se navezujejo na sodelovalno potrošnjo kot splošen pojem. Möhlmannova (2015) se je v svoji raziskavi osredotočila na uporabnike dveh platform in pri tem pokazala, da se lahko dejavniki za sodelovanje od platforme do platforme razlikujejo, kar lahko predstavlja predmet prihodnje raziskave. Prav tako rezultati magistrske naloge predstavljajo temelj za prihodnji razvoj platform sodelovalne potrošnje oziroma nudijo ponudnikom sodelovalne potrošnje vpogled v trenutno stanje na trgu. Kot enega temeljnih razlogov za nesodelovanje v sodelovalni

60

potrošnji so slovenski porabniki navedli nepoznavanje, zato bi bilo v prihodnje dobro razmisliti, kako se jim približati. Glede na rezultate kvantitativne raziskave, v kateri so slovenski porabniki kot enega temeljnih razlogov za nesodelovanje v sodelovalni potrošnji navedli nepoznavanje, kar se lahko navezuje na sam pojem sodelovalne potrošnje kot tudi na nepoznavanje uporabe samih platform, katere sodelovalno potrošnjo ponujajo. To lahko predstavlja temelj za nadaljnje raziskovanje, saj bi bilo dobro v prihodnje na strani platform razmisliti, kako se uporabnikom približati za boljši razvoj sodelovalne potrošnje med slovenskimi porabniki.

SKLEP Danes prihaja do souporabe že skoraj vsega – prostora, denarja, spretnosti, predmetov in storitev (Barnes & Mattsson, 2016). V svetu prihaja do preseženih zmogljivost – lastniki proizvoda ne uporabljajo ves čas. Te presežene zmogljivosti pa so razdeljene v pet kategorij: avtomobilske, tehnološke, potrošniške dobrine, gostoljubnost (namestitveni) in zabava. Poleg tega Botsman in Rogers (2010) pravita, da v današnjem svetu lastništvo izgublja na pomenu, saj ne potrebujemo stvari, ampak to, kar lahko z njimi naredimo – končni rezultat. Ne potrebujemo več lastništva do stvari, ampak samo dostop do njih. Kvantitativna raziskava v magistrskem delu je pokazala, da lastništvo nima posebnega pomena za slovenske porabnike, zato tudi na slovenskem trgu prihaja do novih oblik potrošnje. Nove oblike potrošnje, ki temeljijo na delitvi in so nastale kot posledica ekonomskih, socialnih in ekoloških problemov, niso obšle slovenskih porabnikov, ampak se jih ti, kot kažejo rezultati kvalitativne in kvantitativne raziskave, v veliki meri poslužujejo in spreminjajo svoje vedenje na trgu. Izsledki kvalitativne raziskave kažejo, da je med temi oblikami veliko podobnosti in jih slovenski porabniki med seboj zamenjujejo oziroma jih med seboj ne ločijo ter vse označujejo s pojmom »delitev«, kar pa ni nič presenetljivega glede na to, da so tudi opredelitve samega pojma »sodelovalna potrošnja« v literaturi še neusklajene. Prav iz te novosti pa se lahko veliko naučimo, če le dobro opazujemo. Tudi sogovorniki v poglobljenih intervjujih so bili naklonjeni sodelovalni potrošni in so mnenja, da ta ne predstavlja pritiska na tradicionalno industrijo. Managerji tradicionalnih nedelitvenih industrij si lahko z rezultati raziskav pridobijo vpogled v nastajajoči trend sodelovalne potrošnje, ki korenito spreminja vedenje porabnikov, in jo izkoristijo v svoj prid (Botsman & Rogers, 2010). Le na ta način bodo lahko razumeli svoje porabnike in vedeli, kako zadovoljiti njihove potrebe. Lahko se odzovejo tudi na spremembe na trgu in slabosti

61

ponudnikov sodelovalne potrošnje obrnejo sebi v prid, tako da jim začnejo predstavljati osnovo konkurenčne prednosti. Tudi ponudniki sodelovalne potrošnje lahko izkoristijo trenutno stanje na slovenskem trgu, saj je bila ena od ugotovitev ta, da se neuporabniki sodelovalne potrošnje sploh ne zavedajo, kako le-ta deluje. Kot enega glavnih razlogov za nesodelovanje v sodelovalni potrošnji so slovenski porabniki navedli, da modela sodelovalne potrošnje ne poznajo dobro, kar lahko ponudniki izkoristijo za prihodnji razvoj. Platforme lahko tako v prihodnje več časa namenijo za izobraževanje in ozaveščanje sedanjih in bodočih uporabnikov ter gradijo na skupnosti in pripadnosti. Številni so mnenja, da bo sodelovalna potrošnja izgubila na pomenu, ko se bo vrnila blaginja, prav tako pa je Godelnik (2017) izpostavil dolgoročno uspešnost teh modelov glede na življenjski tok, saj, ko si mlad in nimaš veliko denarja, si še pripravljen spati v dnevni sobi tujca, kaj pa, ko si starejši? Močan motiv za sodelovanje v sodelovalni potrošnji, izpostavljen na strani slovenskih porabnikov, predstavlja možnost zaslužka. Porabniki lahko tako zaslužijo, si razdelijo stroške z drugimi porabniki in prihranijo. Kvantitativna raziskava je potrdila, da bi se porabniki raje udeleževali sodelovalne potrošnje, če bi pri tem zaslužili. Z dodatno promocijo priložnosti dodatnega zaslužka se lahko število uporabnikov platform sodelovalne potrošnje v prihodnje poveča. Dejstvo pa je, da se motivacija v ozadju sodelovalne potrošnje napaja iz več motivov, ne le denarnega. To se je pokazalo tudi v rezultatih kvalitativne in kvantitativne raziskave, kamor sta se na visoka mesta povzpela motivacijska dejavnika za sodelovanje v sodelovalni potrošnji – varovanje okolja in trajnostna potrošnja. Iz te ugotovitve izhaja tudi priporočilo podjetjem, da v komunikaciji z uporabniki močneje izpostavljajo vlogo in doprinos k varovanju okolja in zagotavljanju trajnostne potrošnje. V ozadju sodelovalne potrošnje je tehnologija, ki jo pospešuje in predstavlja pomembno infrastrukturo. Platforme oziroma ponudniki sodelovalne potrošnje bi morali v prihodnje izkoristiti priložnosti in raziskati, na kakšen način bi uporabo približali tehnološko nepodkovanim porabnikom ter jim omogočili možnost dodatnega izobraževanja. Poleg tehnologije je ključnega pomena tudi zaupanje, ki prinaša številne izzive. Nikoli ne veš, kaj boš dobil. Na eni strani bodo vedno obstajali porabniki, ki bodo altruistično delili svoje stvari, na drugi strani pa tudi taki, ki bodo to brez slabe vesti izrabljali. Porabnik se s tem, ko zaupa drugemu porabniku – tujcu – izpostavi, pri ponudniku pa je ključnega pomena, da ne pride do težav, saj se slabe novice hitro širijo. Na strani platform je, da

62

vzpostavijo čim učinkovitejši in varen sistem transakcij med porabniki in s tem povečajo zaupanje med uporabniki in do samih platform. Glede na podobnosti med mojo kvantitativno raziskavo in raziskavo Möhlmannove (2015) lahko sklepamo, da uporabniki trenutno še bolj zaupajo platformam, ki jih uporabljajo in ki ponujajo sodelovalno potrošnjo, kot pa samim ostalim uporabnikom, ki v sodelovalni potrošnji sodelujejo ter ponujajo svoje izdelke/storitve ali pa jih izmenjujejo/prodajajo. Zaupanje je eden temeljnih gradnikov, ki vodi k uspešnemu sodelovanju, zato bi morale platforme v prihodnje graditi na vzpostavitvi sistemov varovanja svojih uporabnikov in nadziranja kakovosti storitev, opravljenih med njimi. Na ta način bi lahko povečali zaupanje med uporabniki, saj bi le-ti bili težje oškodovani, hkrati pa bi omogočili, da sprejemanje odločitev in nadzor ostajata v njihovih rokah. Sodelovalna potrošnja je rastoč fenomen v slovenski ter svetovni ekonomiji in s seboj prinaša številne izzive, tudi na strani vlade. S številnimi odprtimi vprašanji, predvsem na strani pravne ureditve, ki naj ne bi oškodovala uporabnikov niti ponudnikov, temveč jim omogočila zaščito, predstavlja privlačno področje za prihodnji razvoj in raziskovanje.

63

LITERATURA IN VIRI

1. Avant2Go - mobilnost po vaši meri. Najdeno 18. maja 2017 na spletnem naslovu http://www.avant2go.com

2. Barnes, J. S. & Mattsson, J. (2016). Understanding current and future issues in collaborative consumption: A four-stage Delphi study. Technological Forecasting & Social change, 104, 200-211.

3. Belk, R. (2010). Sharing. Journal of Consumer Research, 36(5), 715-734. 4. Belk, R. (2014). You are what can you access: Sharing and collaborative

consumption online. Journal of Business Research, 67(8), 1595-1600. 5. Benoit, S., Baker, T., Bolton, R., Gruber, T., & Kandampully, J. (2017). A triadic

framework for collaborative consumption (CC): Motives, activities and resources & capabilities of actors. Journal of Business Research.

6. Berg, B. L. (2001). Qualitative Research Methods for the Social Sciences (4 izd.). Needham Heights: Allyn & Bacon

7. Berg, B. (2007). Qualitative Research Methods for the Social Sciences (6 izd.). Boston: Pearson Allyn Bacon.

8. BEUC-The European Consumer Organisation (2016, 1. april). Collaborative economy. Najdeno 15. marca 2017 na spletnem naslovu http://www.beuc.eu/publications/beuc-x-2016-030_gbe_collaborative_economy_beuc_position.pdf

9. Bort, J. (2014, 18. marec). An Airbnb Guest Held A Huge Party In This New York Penthouse And Trashed It. Businessinsider.com. Najdeno 12. maja 2017 na spletnem naslovu http://www.businessinsider.com/how-an-airbnb-guest-trashed-a-penthouse-2014-3

10. Botsman, R. & Rogers, R. (2010). What's mine is yours. London: HarperCollins. 11. Botsman, R. (2015, 12. november). The Sharing Economy: Dictionary of

commonly used terms. Collaborativeconsumption.com. Najdeno 18. februarja 2017 na spletnem naslovu http://www.collaborativeconsumption.com/2015/11/12/the-sharing-economy-dictionary-of-commonly-used-terms/

12. Bregar, L., Ograjenšek, I., & Bavdaž, M. (2005). Metode raziskovalnega dela za ekonomiste: izbrane teme. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

13. Burns, A. C., & Bush, R. F. (2009). Marketing Research (6 izd.). New Jearsey: Pearson Education.

14. Chen H., Beaudoin, C. E., Hong, T. (2017). Securing online privacy: An empirical test on Internet scam victimization, online privacy concerns, and privacy protection. Computers in Human Behavior, 70, 29-302

15. Churchill, G. A. jr. & Iacobucci D. (2005). Marketing Research: Methodological Foundations (9 izd.). South Western: Thompson

16. Creswell, J. W. (1999). Mixed-method research: Introduction and application. Handbook of educational policy, 455-472.

64

17. Creswell, J. W. (2015) A concise introduction to mixed methods research. Thousand Oaks, CA: Sage Publications

18. Danco, A. (2015, 2. februar). The rise of the access economy. Alexdanco.com. Najdeno 20. maja 2017 na spletnem naslovu https://alexdanco.com/2015/02/02/the-rise-of-the-access-economy/

19. Eckhardt, G. M. & Bardhi, F. (2015, 28. januar). The Sharing Economy isn’t about sharing at all. Harvard Business Review. Najdeno 18. maja 2017 na spletnem naslovu https://hbr.org/2015/01/the-sharing-economy-isnt-about-sharing-at-all

20. Frenken, K., & Schor, J. (2017). Putting the sharing economy into perspective. Environmental Innovation And Societal Transitions, 23, 3-10.

21. Godelnik, R. (2017). Millennials and the sharing economy: Lessons from a ‘buy nothing new, share everything month’ project. Environmental Innovation And Societal Transitions, 23, 40-52.

22. Grybaitė, V. & Stankevičienė, J. (2016). Motives for participation in the sharing economy- evidence from Lithuania. Ekonomia i Zarzdzanie, 8(4), 7-17.

23. Gržan, K. (2015). Zlato pravilo preživetja. Revija Ognjisce.si. Najdeno 12. maja 2017 na spletnem naslovu http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/242-nekdanje-rubrike/iz-zgodb-za-zivljenje/4992-zlato-pravilo-prezivetja

24. Habibi, M. R., Davidson, A. & Laroche, M. (2017). What managers should know about the sharing economy. Business Horizons, 60(1), 113-121.

25. Hamari, J., Sjöklint, M. & Ukkonen, A. (2016). The Sharing Economy: Why People Participate in Collaborative Consumption. Journal of the Association for Information Science and Technology, 67(9), 2047-2059.

26. Hartl, B., Hofmann, E. & Kircher, E. (2016). Do we need rules for »what's mine is yours«? Governance in collaborative consumption communities. Journal of Business Research, 69(8), 2756-2763.

27. Heinrichs, H. & Grunenberg, H. (2013). Sharing Economy- Auf dem Weg in eine neue Konsumkultur? Lüneburg: Centre for Sustainability Management. Najdeno 1. novembra 2017 na spletnem naslovu http://www.ssoar.info/ssoar/bitstream/handle/document/42748/ssoar-2012-heinrichs_et_al-Sharing_Economy__Auf_dem.pdf

28. Möhlmann, M. (2015). Collaborative consumption: determinants of satisfaction and the likelihood of using a sharing economy option again. Journal of Consumer Behaviour, 14, 193-207.

29. Huber, A. (2016). Theorising in dynamics of collaborative consumption practices: A comparison of peer-to-peer accommodation and cohousing. Environmental Innovation and Societal Transactions. Najdeno 18. februarja 2017 na spletnem naslovu http://dx.doi.org/10.1016/j.eist.2016.12.001

30. John, N. A. (2013). Sharing, collaborative consumption and Web 2.0. Media@LSE Electronic Working Papers No. 26. Najdeno 3. februarja 2017 na spletnem naslovu http://collaborativeeconomy.com/wp/wp-content/uploads/2015/05/John-N.2013.-

65

Sharing-Collaborative-Consumption-and-Web-2.0.London-School-of-Economics.pdf

31. Kahneman, D. & Deaton, A. (2010). High income improves evaluation of life but not emotional well-being. Pnas.org. Najdeno 25. decembra 2017 na spletnem naslovu http://www.pnas.org/content/107/38/16489.full.pdf

32. Kayla Itsines- Sweat with Kayla. Najdeno 7. junija 2017 na spletnem naslovu https://www.kaylaitsines.com

33. Lamberton, C. (2016). Collaborative consumption: a goal-based framework. Current Opinion in Psychology, 10, 55-59.

34. Lee, M., Choi, H., & Koo, Y. (2017). Inconvenience cost of waste disposal behavior in South Korea. Ecological Economics, 140, 58-65.

35. letgo. Najdeno 6. maja 2017 na spletnem naslovu https://play.google.com/store/apps/details?id=com.letgo.ar&hl=sl

36. Lobe, B. (2006). Združevanje kvalitativnih in kvantitativnih metod – stara praksa v novi preobleki?. dk.fdv.uni-lj.si. Najdeno 2. septembra 2017 na spletnem naslovu http://dk.fdv.uni-lj.si/druzboslovnerazprave/pdfs/dr53Lobe.pdf

37. Malhotra, N. K. (2002). Basic Marketing Research: Applications to Contepuary Issues. New Jersey: Prentice Hall.

38. Malhotra, K. N., & Birks, F. D. (2003). Marketing Research: An Applied Approach. B.k.: Pearson Education Limited.

39. Malhotra, N. K., & Peterson, M. (2006). Basic Marketing reseach: A Decision-Making Approach. New Jersey: Prentice Hall.

40. Malhotra, K. N. (2009). Marketing Research: An Applied Orientation (6 izd.). New Jearsey: Pearson Education.

41. Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.

42. Miller, C.C. (2014, 29. avgust). Is Owning Overrated? The Rental Economy Rises. New York Times. Najdeno 18. maja 2017 na spletnem naslovu https://www.nytimes.com/2014/08/30/upshot/is-owning-overrated-the-rental-economy-rises.html?_r=0

43. O Poligonu. Najdeno 7. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.poligon.si/o-poligonu/

44. Owyang, J., Tran, C. & Silva, C. (2013). The Collaborative Economy. Altimeter. Najdeno 18. februarja 2017 na spletnem naslovu https://www.slideshare.net/Altimeter/the-collaborative-economy

45. Patton, M. Q. (1987). How to Use Qualitative Methods in Evaluation (2 izd.). Sage Publications

46. Piscicelli, L., Cooper, T. & Fisher, T. (2015). The role of values in collaborative consumption: insights from a product-service system for lending and borrowing in the UK. Journal of Cleaner Production, 97, 21-29.

66

47. Polh, M., Vidic T. & Žitnik, M. (2015). Odpadki, Slovenija, 2015. Najdeno 20. februarja na spletnem naslovu http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6262

48. Renko, E. (2005). Uporabnost spletnega anketiranja v trženjskem raziskovanju (magistrsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

49. Rouse, M. (2014). Gift Economy. Whatis.tachtarget.com. Najdeno 22. maja 2017 na spletnem naslovu http://whatis.techtarget.com/definition/gift-economy

50. Rovan, J. & Turk, T. (2012). Analiza podatkov s SPSS za Windows. Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Založništvo.

51. Rutledge, P. B (2011, 8. november). Social Networks: What Maslow Misses. Psyhologytoday.com. Najdeno 20. maja 2017 na spletnem naslovu https://www.psychologytoday.com/blog/positively-media/201111/social-networks-what-maslow-misses-0

52. Scaraboto, D. (2015). Selling, Sharing, and Everything In Between: The Hybrid Economies of Collaborative Networks. Journal of Consumer Research, 42(1), 152-176.

53. Statistični urad Republike Slovenije. (b.l). Stopnja anketne brezposelnosti 3. četrtletje 2016. Najdeno 18. februarja 2017 na spletnem naslovu http://www.stat.si/statweb.

54. Sjoberg, G., & Nett, R. (1986). Methodology for Social Research. New York: Harper & Row.

55. Stein, J. (2015, 29. januar). Baby, You Can Drive My Car, and Do My Errands, and Rent My Stuf. Time.com. Najdeno 2. maja 2017 na spletnem naslovu http://time.com/3687305/testing-the-sharing-economy/

56. Taylor, K. (2017, 5, junij). 'Psychologically scarred' millennials are killing dozens of industries — and it's their parents' fault. Businessinsider.com. Najdeno 7. junija 2017 na spletnem naslovu http://www.businessinsider.com/baby-boomers-caused-millennials-destructive-spending-habits-2017-6

57. Gendler, A. (2014, 23. december). What is gift economy? - Alex Gendler. [video] Najdeno 21. maja 2017 na spletnem naslovu https://www.youtube.com/watch?v=EaxjxICgahc

58. The Economist (2008, 13. oktober). Hierarchy of needs. Economist.com. Najdeno 6. maja 2017 na spletnem naslovu http://www.economist.com/node/12407919

59. The Economist (2013a, 9. marec). The rise of sharing economy. Economist.com. Najdeno 20. februarja 2017 na spletnem naslovu http://www.economist.com/news/leaders/21573104-internet-everything-hire-rise-sharing-economy

60. The Economist (2013b, 7. september). Crash Course. Economist.com. Najdeno 20. februarja 2017 na spletnem naslovu http://www.economist.com/news/schoolsbrief/21584534-effects-financial-crisis-are-still-being-felt-five-years-article

61. Trikha, R. (2014, 26. december). When the rental- Not »sharing«- Economy

67

Exploded. Readwrite.com. Najdeno 18. maja 2017 na spletnem naslovu https://readwrite.com/2014/12/26/rental-economy-sharing-2014/

62. Tunguz, T. (2011, 25. maj). How 'Collaborative Consumption' Is Transforming Startups. The Huffington Post. Najdeno 18. februarja 2017 na spletnem naslovu http://www.huffingtonpost.com/mit-entrepreneurship-review/peertopeer-startups-are-e_b_837144.html

63. Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Predagoška fakulteta.

64. Palgan, Y. V., Zvolska, L., & Mont, O. (2017). Sustainability framings of accommodation sharing. Environmental Innovation And Societal Transitions, 23, 70-83.

65. Vučkič, A. (2017). Matej Čer: Mesečno lahko prihranimo tudi več sto evrov. Sobotainfo.com. Najdeno 18. maja 2017 na spletnem naslovu https://sobotainfo.com/novica/lokalno/matej-cer-mesecno-lahko-prihranimo-tudi-vec-sto-evrov/127056

66. Walsh, B. (2011, 17. marec). 10 Ideas that will change the world. TIME.com. Najdeno 18. februarja 2017 na spletnem naslovu http://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2059521_2059717_2059710,00.html

67. Wilkinson, D., & Birmingham, P. (2003). Using Research Instruments: A Guide for Researchers. London: RoutledgeFalmer.

68. Wyse, S. E., (2011). What is the Difference between Qualitative Research and Quantitative Research? Snapsurveys.com. Najdeno 20. maja 2017 na spletnem naslovu https://www.snapsurveys.com/blog/what-is-the-difference-between- qualitative-research-and-quantitative-research/

69. Zavod 14, zavod za sožitje in napredek (2017). Izzivi Slovenije 2020- Sodelovalno gospodarstvo za višjo kakovost življenja. Najdeno 20. maja 2017 na spletnem naslov https://zavod14.si/wp-content/uploads/2017/03/Predstavitev-sodelovalnega-gospodarstva.pdf

PRILOGE

KAZALO PRILOG PRILOGA 1: Opomnik za izvedbo polstrukturiranega globinskega intervjuja ..................... 1PRILOGA 2: Prepis odgovorov intervjuja tevilka 1 ............................................................ 4PRILOGA 3: Prepis odgovorov intervjuja tevilka 2 .......................................................... 10PRILOGA 4: Prepis odgovorov intervjuja tevilka 3 .......................................................... 15PRILOGA 5: Prepis odgovorov intervjuja tevilka 4 .......................................................... 18PRILOGA 6: Anketa ............................................................................................................ 23PRILOGA 7: Analiza hipotez .............................................................................................. 29PRILOGA 8: Analiza podatkov s pomo jo programskega orodja SPSS za hipotezo H1 ... 31PRILOGA 9: Analiza podatkov s pomo jo programskega orodja SPSS za hipotezo H2 .... 32PRILOGA 10: Analiza podatkov s pomo jo programskega orodja SPSS za hipotezo H3 . 33PRILOGA 11: Analiza podatkov s pomo jo programskega orodja SPSS za hipotezo H4 . 34PRILOGA 12: Analiza podatkov s pomo jo programskega orodja SPSS za hipotezo H5 . 35PRILOGA 13: Analiza podatkov s pomo jo programskega orodja SPSS za hipotezo H6 . 36PRILOGA 14: Analiza podatkov s pomo jo programskega orodja SPSS za hipotezo H7 . 37

1

PRILOGA 1: Opomnik za izvedbo polstrukturiranega globinskega intervjuja

OPOMNIK ZA POGLOBLJENI INTERVJU Pozdravljeni! Sem Eva Fir, študentka trženja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Zahvaljujem se Vam, da ste si vzeli čas za sodelovanje v poglobljenem intervjuju na temo sodelovalne potrošnje, ki jo obravnavam v svoji magistrski nalogi. Namen današnjega srečanja je razjasniti razumevanje pojma sodelovalne potrošnje v Sloveniji in ugotoviti, kakšen odnos ima porabnik do te potrošnje. Tekom intervjuja se bomo najprej posvetili poznavanju samega pojma sodelovalne potrošnje in platform, shem in modelov, katerih se udeležujete, potem bomo prešli glavne razloge za sodelovanje in zaključili s splošnim odnosom do lastništva ter sodelovalne potrošnje. Poznavanje (opredelitev, definicija, trenutno stanje):

1. Kako ste prišli do uporabe [Mojbutik, Avant2Go, Letgo, Poligona]? [možna podvprašanja: Kje ste zanj izvedeli, kdo Vam je povedal in kako?]

2. Lahko razložite, kako deluje?

3. Katere so glavne stvari, ki jih uporabnik potrebuje, da lahko sodeluje v [Mojbutik,

Avant2Go, Letgo, Poligona]? [npr: telefon, aplikacija na telefonu, računalnik, profil, kreditna kartica...]

4. Kaj je glavni kriterij, da zaupate tej skupnosti? [npr. število uporabnikov, možnost

komentarjev in branje pretekih uporabniških izkušenj?]

5. Ali ste že slišali za pojem sodelovalne potrošnje? Če DA: Kaj Vam pomeni pojem sodelovalna potrošnja? Kako bi ga razložili? [Če NE ali pa potrebuje pomoč: Priskočim na pomoč z opredelitvijo pojmov sodelovalne potrošnje, ekonomije delitve, darilne ekonomije, ekonomije dostopa, ekonomije najema... in potem izbere najprimernejšega]

2

6. Poznate kakšne primere sodelovalne potrošnje oziroma platforme za sodelovanje, poleg [Mojbutik, Avant2Go, Letgo, Poligona] [te, ki jo uporabljajo], ki se pojavljajo pri nas ali v svetu? [npr. Moj butik]

7. Poznate še koga, ki uporablja isto platformo kot Vi [Mojbutik, Avant2Go, Letgo,

Poligon]? [npr. prijatelj, ki Vam je priporočil, sorodniki...]

8. Ali bi se oziroma ali se udeležujete še kakšne druge podobne oblike sodelovalne potrošnje? Če DA, katere?

9. Ste [Mojbutik, Avant2Go, Letgo, Poligon] že komu priporočili, oziroma bi jo?

Sodelovanje (razlogi, motivi, problemi sodelovalne potrošnje): V nadaljevanju sledijo vprašanja, ki se navezujejo na Vašo odločitev, da boste postali uporabnik tovrstne platforme/sheme/ modela spletne skupnosti.

10. Kaj vas je najbolj pritegnilo k sodelovanju? Zakaj ste se odločili za uporabo [Mojbutik, Avant2Go, Letgo, Poligona]? [npr. novost, varovanje okolja, ...]

11. Kateri so ključni motivi za sodelovanje? [npr. denarni prihranek, spoznavanje

novih ljudi, ...]

12. Kaj so koristi in slabosti [npr. zaupanje neznancem] uporabe [Mojbutik, Avant2Go, Letgo, Poligona]? [možno podvprašanje: Kaj vam povzroča največ težav pri sami uporabi?]

13. Kaj Vam predstavlja glavne zadržke pri uporabi [Mojbutik, Avant2Go, Letgo,

Poligona]?

14. Kaj lahko naredite/ na koga se lahko obrnete v primeru, da gre kaj narobe pri uporabi te skupnosti?

Odnos (možnost za razvoj in obstoj sodelovalne potrošnje): Sedaj bo sledilo še nekaj vprašanj, ki se navezujejo na Vaš odnos do lastništva in možnosti za razvoj sodelovalne potrošnje v prihodnosti.

3

15. Kakšen je Vaš odnos do lastništva? [Spodbujaj!] Stvar raje kupite ali si jo izposodite? [KAK PRIMER?]

16. Kaj pa menite o Slovencih in njihovem odnosu do lastništva nasploh? Kaj je po vašem glavni razlog za tak odnos?

17. Imate na voljo kakšne stvari, ki bi jih bilo možno posojati? [možna pomoč: npr.

Prazno študentsko stanovanje bi za vikend oddajal na Airbnb.]

18. Kaj od tega bi bili pripravljeni posojati in pod kakšnimi pogoji?

19. So kakšne stvari [npr. vrtalnik], ki bi jih raje najemali oz. si jih izposojali, kot pa si jih lastili? Če DA, katere?

20. Kaj so glavni razlogi, zakaj bi omenjene stvari raje najemali ali si jih izposojali?

21. So kakšne stvari, za katere si ne predstavljate, da bi si jih delili z drugimi? Če NE,

zakaj ne, kakšne zadržke imate? [npr. Ne predstavljam si življenja brez lastnega avtomobila.]

22. Kaj menite, kakšen bo trend sodelovalne potrošnje? [Bo sodelovalne potrošnje več

ali manj ali se ne bo spreminjalo?] Zakaj?

23. Vidite potencial za razvoj sodelovalne potrošnje v Sloveniji?

24. Kaj mislite o vplivu sodelovalne potrošnje in drugih oblik delitve, kot je na primer Airbnb, na tradicionalne industrije, kot so hoteli? [Možno podvprašanje: Kako?]

Zaključek: Bi še kaj dodali? Najlepše se Vam zahvaljujem za sodelovanje v intervjuju.

4

PRILOGA 2: Prepis odgovorov intervjuja številka 1

Poznavanje (opredelitev, definicija, trenutno stanje): 1. Kako si prišel do uporabe Avant2Go? Ubistvu se sploh ne spomnim. Res kako sem pa sploh izvedel za to? Hmmm... Mislim, da sem za to izvedel na interetu. Že od začetka se mi je zdelo zelo zanimivo ampak nisem čisto prepričan. Ali je bil internet ali pa to ko imajo polepljene avtomobile s svoim Avant2go logotipom pa napisi. Ker sem bil dovolj na začetku, uporabljam ga že kako leto, tako, da ga ni uporabljalo še veliko ljudi. Ni bilo tako, da bi mi priporočil kakšen prijatelj ali podobno. 2. Lahko razložiš kako deluje? Ti moraš plačat zato, da imaš neko izobraževanje, dve ali tri ure kjer ti povejo na splošo o električnih avtomobilih, razložijo principe delovanja. Veliko dajo na izobraževanje, tudi njihov direktor je tak, da želi izobraziti ljudi in delajo na tem da povedo na splošno o avtomobilih pa tudi o uporabi. Napimer kako daš ti polnit avto čeprav ne rabiš dat, kako odkleneš, kako odstraniš kabel, pa kartico da dobiš avto, take tehnološke zadeve. Potem imaš narejen račun, plačaš mislim da 50 eurov, potem pa imaš aplikacijo na telefonu, na kateri se registreraš in ti na zemljevidu pokaže vse lokacije, kje so ti avtomobili in potem ga rezerviraš in imaš potem 15 minut časa da prideš do njega. Lahko ga še podaljšaš, tako da imaš pol ure časa in ga potem odkleneš z aplikacijo, se vsedeš in vzameš neko kartico, ki je za polnit če je avto priklopljen, če ni se samo vsedeš in se odpelješ. Potem ko zaključiš avto parkiraš na eni od teh postaj, pobereš stvari in zakleneš in to je to. 2.1 Kako pa plačuješ? Plačuješ na kilometer, mislim da imajo 3 ali 4 različne avtomobile potem pa še na minuto. S tem da po šesti uri zvečer pa do osmih zjutraj je ta na minuto veliko cenejši. Kilometrina je ista, minuta pa cenejša. S kreditno predplačniško. Denar imaš na kartici in ti potem trga. 3. Torej za uporabo potrebuješ samo telefon? Ja in kreditno kartico. To moram reči, da je mene dovolj zmotilo. Veliko bolj vesel bi bil če bi lahko plačal preko monete, ker kreditna kartica zame, ki je drugače ne uporabljam, ni ravno uporabna. Zanjo sem moral plačati in tudi plačujem, kar pomeni, da imam velike stroške... Se pravi če ne bi imel Avant2go ne bi imel kreditne kartice. To me je tako prepričalo, da sem si jo dal narediti. 4. Kaj je glavni kriterij, da zaupaš Avant2Go? Mislim, da imjo zelo dober poslovni model. Imam zelo pozitiven user experience. V garažnih hišah je urejeno tako, da se ti zapornica dvigne avtomatično, nič ti ni treba skrbet.

5

Enkrat sem pozabil denarnico in so me eno uro kasneje klicali, da me čaka v pisarni. Res zelo zaupam skupnosti. Veliko dajo na to. To me je zelo navdušilo. 5. Za pojem sodelovalne potrošnje si že slišal? Ja no slišal sem za sharing economy samo mislim, da je precej podobno. Zdi se mi konceptualno zanimivo, da si ljudje delijo stvari, mislim pa da je odvisno od kulture naroda, ker temelji precej na zaupanju. To je edina negativna zadeva. Drugače mislim, da je zelo pozitivno. 5.1 Kaj pa collaborative consumption? Ne. 6. Poznaš kakšne primere sodelovalne potrošnje oziroma platform za sodelovanje? Vem da delajo Kitajci avtomobile specifično za sharing economy, kjer ti kupiš avto in potem maš že vgrajeno aplikacijo da ga oddajaš in potem s tem služiš. Ni pa zdaj to, še tako razvito. Slišal sem tudi za ta orodja, da jih uporabljaš. Da si jih sposojaš. Pa v Sloveniji sem slišal, da je še neka manjša družba, ki ne vem kako se imenuje, da daš svoj lasten avto v najem. 7. Poznaš še koga, ki uporablja isto zadevo? Ja nekoga, ki tam dela in potem vozi te avtomobile.

8. Ali bi se oziroma ali se udeležuješ še kakšne druge podobne oblike sodelovalne potrošnje? Ne, mogoče ne vem, vendar mislim da ne..

9. Si Avant2Go že komu priporočili? Ja že enemu kolegu, ampak ne vem če si je potem ustvaril račun. Priporočam pa vsem. Meni bi drugače morali dati to zastonj ker jim naredim toliko reklame haha. Zadnjič sem pobral ob dveh zjutraj dva, ki sta čakala taxi in sem jih peljal domov. Bila sta najbolj vesela na svetu in sta se odločila za uporabo. Sodelovanje (razlogi, motivi, problemi sodelovalne potrošnje): 10. Kaj te je tako prepričalo za sodelovanje? Ko sem bil v Acceleratorju je prišel en predavatelj, Matej Čer prokurist in je bil zelo strasten glede tega, pa tudi zdi se mi da je fajn da se spodbuja sharing economy, ker je zelo racionalno, da si stvari delimo in glede narave je bolje pa še to da je to neka novost, ker mi omogoča da vozim bmw i3, ki si ga drugače ne morem kupiti.

6

Slišal sem tudi, da se občine grebejo, da bi ta isti poslovni model pripeljali k njim, ker je zelo »green« in ne onesnažuje okolja. Rad imam avtomobile in mi je bilo to zanimivo, plus dobra ideja, ki bi jo bilo smiselno podpirat. Ekonomično je boljša tudi za okolje in avtomobili so hitrejši in imaš novo izkušnjo. 11. Kateri so ključni motivi za sodelovanje? Ti nisi lastnik in nimaš ničesar za izgubit. Veš koliko boš plačal in se ti ne more zgodit, da bi naprimer če posojaš svoj avto prišel eden, ga razbil, pobruhal... To se izniči. Imajo zavarovalnice, avtohiše, marketing zelo močan. Je novost. Popolnoma sem naudušen, ker je neka nova izkušnja. Objektivno gledano denar ni bil motiv saj je dražje...Vendar pa sem velik podpornik. 12. Kaj so koristi in slabosti uporabe? Še bolje bi bilo, da bi bila postaja blizu mojega doma. Mi je pa zdej samo za užitek, drugače pa se mi racionalno ne splača. Sploh pa ni ceneje kot avtobus. Je pa ceneje kot taxi. Ne bom se pa sedaj do postaje z avtomobili vozil z avtobusom, da lahko potem prevzamem avto. Sedaj sem vozil i3, ki bi si ga sam kupil, ko bom imel denar. Po mojem mnenju je težko, da če kupuješ nov avto, da izveš vse karakteristike, tu pa ga enostavno probaš. Takoj bi kupil i3. Koristi so da si hitreje nekje in bolj udobno potuješ. Vse skupaj je bolj napredno. Zelo se zabavam. Avti so drugačni, drugače deluje in vse je novo v povezavi z električnimi avtomobili. Pač slabost je pa to, da dejansko ni še veliko postaj in visoka cena. Pa da je mišljeno na krajše razdalje. Sicer krajše razdalje pokrivajo tako, da če si sposodiš avto, bencinski, dizelski za dlje časa pri njih ti ga dajo z nekakšnim popustom, če si uporabnik Avant2Go-ja. 13. Kaj ti predstavlja glavne zadržke pri uporabi? Če bi živel v centru bi se mi to veliko bolj splačalo. Še vedno pa ni to to v primerjavi s kolesom ali avtobusom. Dobro bi bilo če bi šel lahko kam dlje za normalno ceno, naprimer da bi si ga lahko sposodil za cel dan. Nimam nobenega zadržka se mi pa zdi, da drugim ljudem predstavlja zadržek ta začetni znesek, ki ga moraš plačati za izobraževanje. Če bi lahko izpolnil na interetu in bi bilo to to bi bilo več uporabnikov. Samo oni imajo najbrž tako politiko, da ozaveščajo ljudi na ta način, da je to bolje za njih, bolje za okolje...Ne vem kam gre denar od začetnega zneska...Nisem se ravno nekaj naučil. Rešitev bi bila da bi bil ta denar izkoristili kot bonus...Saj tisti, ki to uporabljajo in so resni, jim ta znesek ni odveč.

7

Mogoče je ljudjem pomembno tudi to, da povezujejo lastništvo s tem, da imaš manj dela z nečim. Ker imaš to pač vedno na voljo in takrat ko rabiš vzameš. Če pa si vezan na to, da moraš nekaj najprej rezervirat, plačati...lahko predstavlja nekakšno omejitev 14. Kaj lahko narediš/ na koga se lahko obrneš v primeru, da gre kaj narobe pri uporabi te skupnosti? Nikoli še nisem imel nobenih težav. No se je zgodilo da nisem znal izklopiti kabla ampak sem sam rešil z malo poizkušanja, je bilo po moji krivdi, ni bilo sistemsko narobe. Pa tudi pokličeš lahko, vedno imaš na voljo številko za pomoč in so korektni in prijazni. Odnos (možnost za razvoj in obstoj sodelovalne potrošnje): 15. Kakšen je tvoj odnos do lastništva? Jaz niti ne pomislim, da bi si kaj sposodil. Ne vem načeloma vse kupim. Pač knjiga mogoče pa še to najdeš že vse na internetu. Da bi si kaj spodil res ne vem. Mogoče da greš na dopust pa si sposodil jadrnico, pač na dopustu. Ali pa da si sposodiš konja ko kam greš. Doma res ne. 16. Kaj pa meniš o Slovencih in njihovem odnosu do lastništva nasploh? Kaj je po tvojem glavni razlog za tak odnos? Če samo pogledam mojega očeta z hišo, barko... Vse to moraš vzdrževati in ti vzame veliko časa. Potem pa da si moraš še banalne stvari kot so kosilnica ali garmin ali podobno izposojati... moral bi biti res dober user experiance. Aplikacija, kjer bi ti pripeljali na dom, da bi bilo čim bolj poenostavljeno. Se mi pa zdi, da se generacije menjajo in do sedaj se to ni tako oglaševalo, se pa bo in bomo ljudje bolj ozaveščeni ter spoznavali koristi tega. Je pa res, da smo Slovenci zelo mahnjeni na akcijske cene in ponudbe in če bi jim razložili, da s tem pa res prišparajo bi se veliko več ljudi odločalo za to. Obstaja pa pač neka navada- da si lastiš stanovanje, vikend...

17. Ti pade kaj na pamet, kaj bi lahko posojal? Pač posojal bi orodja, stvari, ki jih ne rabiš veliko. Barka...Kosilnica... Vrjetno je čudno, da oddajaš orodje no... Nekateri ljudje nimajo užitka nečesa početi in si ne lastijo orodja in potem samo pokličejo človeka, da jim pride to naredit. Tisti pa, ki imajo tak poklic si pač vse kupijo. Tako da ne vem, kako bi delovalo. Ustvari se nek vakum. Večino ljudi je takih da bi si reklo: Zakaj bi najel orodje če lahko najamem nekoga? Stvari morajo biti specifične in jih lahko uporablja ve ljudi. 18. So kakšne stvari ki bi jih raje najemal oz. si jih izposojal, kot pa si jih lastili? Težko, mislim odvisno od pogojev in enostavnosti izposoje. Nikoli ne veš kaj dobiš.

8

19. Kaj so glavni razlogi, zakaj bi omenjene stvari raje najemaš ali si jih izposojaš? Bolj kot si navezan na neko stvar, težje jo boš oddal nekemu tujcu, za katerega ne veš...Zanimivo se mi zdi rating sistem in ga ljudje ocenjujejo pa potem vidiš, da boš dobil precej normalnega človeka. 20. So kakšne stvari, za katere si ne predstavljaš, da bi si jih delil z drugimi? Zelo sem neobčutljiv. Se mi zdi naprimer, da bi bil nekaterim ljudem predstavljal problem, da tujci spijo v njihovi postelji... Težje bi oddajal stvari za katere obstaja zelo velika vrjetnost, da se bodo poškodovale. Ne bi posodil jadrnice nekomu za katerega bi ocenil, da je nekompetenten, da jo upravlja. Pomembna je frekvenca uporabe. Do neke stopnje je uredu, da oddajaš potem pa pač oceniš, da neko stvar preveč rabiš in ti posojanje naredi več škode, kot koristi. 21. Kaj meniš, kakšen bo trend sodelovalne potrošnje? Ja mislim, realno gledano z nekim socialno ekonomskim statusom začneš o tem razmišljati. So pa še vedno ljudje, ki raje delajo 10 let in si potem kupijo svojega BMW-ja. To se mi zdi nekakšna omejitev. Še vedno moraš imeti dovolj denarja. Če imaš na pametnem telefonu aplikacijo že direktno targetiraš ljudi s pametnimi telefoni... Ne vem na kakšen način bi približal to starejšim generacijam. Enostaven postopek in nizka cena mislim, da bi približala sodelovalno potrošnjo ljudem. Se mi zdi da ljudje še ne razmišlajo toliko o tem. 22. Vidiš potencial za razvoj sodelovalne potrošnje v Sloveniji? Lahko bi targetirali profesionalce v različnih poklicih. Imeli bi več orodja in bi pač posojali ljudem v poklicih. Oni delajo za to, da zaslužijo denar. In če bi jim pokazali, da se jim bolj splača da bi najemali, kot da so lastniki orodja... bi bilo lahko uspešno. Ali pa vidiš da ljudje vozijo drage avtomobile v privatnem življenju, za delavske pa izberejo neke poceni, ki enako dobro služijo namenu. Če bi dokazali, da je stroškovno zelo učinkovita, se mi zdi, da bi dejansko lahko uspelo. Če se bo delalo na tem in ko bodo generacije šle naprej...kar je ceneje se bolj izplača tko da ja... Vprašanje je samo o obsegu ali v katerih družbenih slojih...Zelo bogati se najbrž tega ne bodo šli...Zelo revni pa tudi ne..Srednji sloj samo ne vem v kakšnem obsegu. 23. Kaj misliš o vplivu sodelovalne potrošnje in drugih oblik delitvena tradicionalne industrije? Se mi zdi, da imajo finančno gledano negativen vpliv. Samo imajo tradicionalne industrije zelo veliko možnosti, da se temu prilagodijo. Tehnološki razvoj je velik in imamo veliko možnosti, zato ni strahu, da bi bili ljudje brezposelni. Te aplikacije ponujajo nešteto možnosti. Ne vem nekdo napiše, da bo imel joga class in se ljudje poklikajo, da pridejo in

9

mu nekaj plačajo. Tako, si lahko omogočijo poceni tečaj joge, učitelj bi pa jogo izvajal v vsakem primeru. Tehnološki napredek omogoča ljudem, da se res ukvarjajo s tem čimer se želijo.

10

PRILOGA 3: Prepis odgovorov intervjuja številka 2

Poznavanje (opredelitev, definicija, trenutno stanje): 1. Kako ste prišli do uporabe Mojega butika? Ko sem se preselila v novo stanovanje sem ugotovila, da imam veliko oblek, ki jih sploh ne nosim in so mi delale samo »gužvo« v omari. Tako sem razmišljala, da bi jih podarila, vendar pa mi jih je bilo zato, ker so bila oblačila kar cenovno dražjih znamk in res lepo negovana, škoda kar podariti. Tako sem se o tem pogovarjala s cimro in mi je ona pokazala to spletno stran, ker jo je tudi že uporabljala.

2. Kako pa deluje? Ustvariš si račun oziroma profil, podobno kot na Facebooku in potem objaviš fotografije stvari, ki jih želiš prodati. Zraven podaš podroben opis, med drugim tudi sestavo, kar se pri meni kar zaplete saj vse listke odrežem. Potem pa se odločiš ali boš stvar prodal ali podaril, lahko jo pa celo zamenjaš. Jaz stvari samo prodajam. Nekako mi ni, da bi nosila oblačila iz druge roke. 3. Torej vse kar potrebujete za uporabo je samo računalnik in pa internet? Ja, stvari lahko urejaš tudi na telefonu. Če ti kdo pošlje sporočilo dobiš opomnik na e-mail in se preko povezave direktno povežeš na spletno stran. 4. Obstaja glavni kriterij, zakaj zaupate tej skupnosti? No vsekakor je bilo pomembno priporočilo cimre, da sem sploh zvedela in da je bilo preverjeno. 4.1 Kaj pa profili uporabnikov, lahko pustite pozitivne »review-e«? Ja seveda. Pogledaš si lahko cel profil uporabika in pretekle izkušnje drugih uporabnikov z njimi. Jaz ponavadi nimam časa za te stvari. Če lahko tako rečem, da »poslujem« samo tako, da mi nakažejo denar in potem odpošljem stvari. Do sedaj nisem imela nobenih problemov s tem, vrjamem pa da je težko zaupati neznancu. Ne posvečam se temu toliko in ni mi pomembno, da sedaj pa s tem služim, vendar je dobro če se kakšne stvari znebim in saj nekaj dobim za to. 5. Ali ste že slišali za pojem sodelovalne potrošnje? Ma niti ne. Mislim, ne kot pojem. Ampak je to ta knjižnica reči? Pač to, da stvari daješ v najem, si jih delis z drugimi ljudmi. 5.1 Kaj pa collaborative consumption? Ne, sem pa slišala za sharing economy. Mislim, da bi bil lahko podoben koncept.

11

6. Omenili ste knjižnico reči. Poznate kakšne primere sodelovalne potrošnje oziroma platforme za sodelovanje? Lahko pri nas ali v svetu... Ja sedaj se precej govori o teh Uberju, Airbnb. Spada to zraven? Mislim najbrž spada, saj imaš aplikacijo na telefonu in potem samo naročiš. Pač ne potrebuješ avta. Samo pomoje to v Sloveniji ne bi delovalo. Za take stvari smo premajhni. No že samo če pogledaš Ljubljano. Če ni »rush hour-ja« si v 10 minutah čez mesto. Lahko tudi peš, pa tudi za kolesa je dobro poskrbljeno. Ne vem. 6.1 Torej ne bi uporabljali? Seveda bi probala, samo ne vem če je lahko učinkovito. Bolj bi bila za te reči, da si naprimer kaj sposodiš- najem stanovanja no ta Airbnb. Samo po pravici povem nisem še sprobala. Tako redko kam grem, da je potem lažje rezervirati hotel, kot pa probati nekaj novega. 7. Poznate še koga, ki uporablja isto platformo Moj butik? Niti ne. Včasih prodam še kaj od prijateljic, katerim se ne da ustvarjati računa ali pa od sestre. 8. Torej se ne poslužujete nobene druge oblike? Ne. 9. Ste moj butik že komu priporočili? Ja kolegicam, samo kot sem rekla so prelene, da bi si ustvarile račun. Samo uporabnikov pa zgleda neskončno. Pa vse kaj lahko tam kupiš je tudi nenormalno. Nekatere prodajajo na pol porabljene odstranjevalce ličil. Sodelovanje (razlogi, motivi, problemi sodelovalne potrošnje): 10. Prehajamo na drugi del vprašalnika, ki se bolj nanaša na razloge in motive za sodelovanje. Kaj vas je najbolj pritegnilo k sodelovanju? Pomoje to, da sem imela polno omaro stvari, za katere nisem vedela kaj bi z njimi. Zdelo se mi je kul, da bi znal nekdo to cenit in uporabljati naprej. Naprimer te obleke, ki jih imaš za posebne priložnosti. Jaz jih oblečem samo enkrat in je brez veze, da mi stoji v omari. Mogoče pa nekdo išče ravno nekaj takega. Plus zdel se mi je zanimiv princip, nekaj novega. Lahko bi jih nesla v second hand shop ampak tam bi jih odkupili in bi bilo to to. Tu pa sama barantam za ceno. 11. Kateri so ključni motivi za sodelovanje? Je v ozadju denarni prihranek ali kaj podobnega?

12

Denar niti ne, saj izdelke prodajam po zelo nizki ceni. Mi je pa včasih zabavno, ko ljudje sprašujejo vse mogoče stvari. Ne vem, nekaj novega je. No seveda mi pa prinese nekaj denarja, vsaj za kakšno kavo več ali nove stvari. 12. Kaj so koristi in slabost? Največja korist je to, da se nečesa znebiš na hiter način in z nizkimi oziroma ničnimi stroški. Odpošlješ in to je to. Slabost je pa, da temelji na zaupanju. No meni še ni tako hudo, ker nikoli ne kupujem tam, samo mi gre pa včasih na živce ker ljudje toliko sprašujejo in postavljajo pogoje. Včasi potem kar rečem da ni več na voljo saj se mi ne da odgovarjat na vprašanja kot so če lahko stvar izmerim, če se lahko slikam, da vidijo kako stoji. Vzame mi preveč časa. Že to, da dam precej podroben opis vzame dovolj časa. Plus tega pa ljudje izsiljujejo. Enkrat sem imela izkušnjo z eno, ki je rekla da je od mene že nekaj kupila zato pričakuje da ji dam drugo stvar cenejšo. No pa saj ni tak problem, samo se mi zdi da so stvari, ki jih prodajam res lepo ohranjene in kvalitetne in postavim že tako nizko ceno, zakaj bi postavila visoko pa noben ne bi niti pogledal. No mogoče bi za naslednjič morala in potem lahko za veliko znižam. 13. Zakaj pa ne kupujete na Mojemu butiku? Ne vem, mislim, da zato ker ne zaupam ljudem, plus malo imam zadržkov do že uporabljenih stvari. Še posebaj kakšnih čevljev. Se mi zdi da to niso stvari za uporabo iz druge roke. No sposojam si obleke od sestre ampak to je popolnoma drugače. 14. Kaj lahko naredite v primeru, da gre kaj narobe? Nisem še imela nobenih težav, vem pa že da se je ljudem zgodilo, da so nekaj kupili in potem stvar ni bila dobra in so hoteli poslati nazaj, pa od prodajalca niso dobili nobenega odgovora. Ne vem, samo pomoje je vse na lastno pest. Tudi admina se mi zdi da ni, tako da kolikor pač zaupaš zaupaš. Včasih imaš dobre izkuušnje, včasih slabe. Odnos (možnost za razvoj in obstoj sodelovalne potrošnje): 15. No sedaj pa se bomo lotili vprašanj, ki se navezujejo na tvoj odnos do lastništva in če ima sodelovalna potrošnja možnost za razvoj v Sloveniji. Pa če kar začnemo kakšen je vaš odnos do lastništva? Raje kupite ali si sposodite? Odvisno za kaj gre. Oblačila in čevlje ter podobne stvari si kar kupim. No na razprodajah največ, malo mi je včasih škoda plačati polno ceno. Se pa včasih vprašam, ker hodim za vikend domov in imam v Ljubljani prazno stanovanje če bi ga bilo dobro oddajati za turiste. Še posebaj sedaj ko je Ljubljana tako priljubljena. Samo pa spet ne vem kako je to z vidika države. Davki in podobne zadeve. Ne vem če bi se mi dalo s tem ukvarjati. 16. Kaj pa menite o Slovencih in njihovem odnosu do lastništva nasploh? Kaj je po

13

vašem glavni razlog za tak odnos? Če prav razumem vprašanje se mi zdi, da smo slovenci taki da si radi lastimo stvari. Ne vem, lastno stanovanje kaže nek prestiž. Tudi jaz sem si ga naprimer kupila. Škoda mi je najemati in plačevati najemnino, če lahko obrok namenim za plačevanje kredita in bom na koncu saj imela nekaj od tega. No sem pa slišala, da si po različnih vaseh največkrat sposojajo orodja in podobne zadeve. Naprimer nekdo v vasi kupi traktor, drugi pa nekaj drugega in potem pomagajo drug drugemu. Ne vem natančno kako to deluje. Lahko, da je tudi v lastništvu cele vasi in si potem sposojajo. Ampak potem spet pride do vprašanja če se tej stvari nekaj zgodi, kdo krije stroške popravila ali česa podobnega? 17. Omenili ste prazno stanovanje za vikend...Imate še kakšne stvari, ki bi jih bilo možno posojati? Mislim da ne... Ne vem bi se kaj našlo. No posodila sem smuči svoji kolegici ker pač ne smučam pozimi vsak teden... Vendar brez kakšnega denarnega nadomestila. Se mi pa zdi, da bi lahko več stvari tako posodila samo potem ti vzame veliko časa da se uskaldiš z nekom. 18. So še kakšni drugi pogoji za posojanje poleg časa za usklajevanje? Mogoče če bi posodila stvari nekomu, ki ga ne poznam dobro, bi me skrbelo, da lahko stvari uniči ali pokvari. 19. Kaj pa naprimer kakšne stvari, ki jih ne potrebujete vsakdonevno? Naprimer orodje...Bi si lahko sposojali ali najemali? Ja vsekakor. Naprimer moj oče ima veliko takih stvari, ki smo jih morali kupiti, kot so naprimer žaga, ali pa oprema za beljenje, kakšna prikolica za prevažanje večjih stvari ali pa tudi zdj sem se spomnila počitniška prikolica. Vse te stvari stojijo doma in realno gledano jih večino časa nihče ne povoha. 20. Kaj so glavni razlogi, zakaj bi omenjene stvari raje najemali ali si jih izposojali? Samo jemljejo prostor in vse spravljajo ob živce. 21. Kaj pa obstajajo stvari za katere si ne predstavljate, da bi si jih delili z drugimi? Imate zadržke? Ja že prej sem rekla čevlje. Ali pa mogoče tudi ne vem če bi kar sprejela vsakega tujca v svoje stanovanje. Ne vem še vedno ne zaupam tem stvarem preveč. Se mi zdi, da moraš biti precej odprt. Lahko ti kdo kaj uniči in potem če ni dobrega sistema lahko vse uide nadzoru. 22. Kaj menite, kakšen bo trend sodelovalne potrošnje?

14

Če pojem pravilno dojemam potem menim, da jo bo čedalje več. Se mi zdi, da lahko ogromno prihraniš, samo vzeti si moraš čas in biti potrpežljiv. Mogoče ne toliko pri starejših ampak mislim da mlajši smo bolj dojemljivi za te stvari. 23. Vidite potencial za razvoj sodelovalne potrošnje v Sloveniji? Ja misilim da je no ne vem. Bomo videli. Nekaj sem zasledila, da nočemo Uberja in da je to območje še precej neraziskano še posebaj kar se tiče davkov. Odvisno je tudi od države kako bo odprta za novosti. 24. Kaj mislite o vplivu sodelovalne potrošnje in drugih oblik delitve, kot je na primer Airbnb, na tradicionalne industrije, kot so hoteli? Se mi zdi da nekatere stvari obstajajo od vedno. Mislim da tudi bicikeLJ ni drastično vplival na nakup koles. Odvisno od ljudi. Eni imajo raje nekaj, drugi pa nekaj drugega. Sem pa slišala da so se na Portugalskem ali nekje taxisti spravljali na voznike Uberja. Sva pri koncu intervjuja. Bi še kaj dodali? Sedaj sem se spomnila, mogoče bi bilo dobro organizirati tudi kaj za otroške obleke in stvari saj imajo prijateljice ravno otroke in vse je tako drago, otroci pa to hitro prerastejo. Se mi zdi da če ne planiraš velikega števila otrok, je dobro stvari menjavati ali pa kaj podobnega.

15

PRILOGA 4: Prepis odgovorov intervjuja številka 3

Poznavanje (opredelitev, definicija, trenutno stanje): 1. Kako ste prišli do uporabe Poligona? Član sem že od vsega začetka. Ravno takrat sem odpiral svoje podjetje in sem potreboval prostor. Poznal sem te fante, jaz temu pravim iz Poligona prototipa, ki so potem odprli Poligon. V KCŠ-ju sem se spoznal s tem konceptom in mi je bil zelo všeč. Potem pa je ravno tako naneslo, da sem se selil v Ljubljano, odpiral sem podjetje pa še Poligon se je odprl v ravno istem času in se je vse lepo poklopilo, zato sem uporabnik. No koncept mi je bil všeč pa že iz KCŠ-ja. 2. Lahko razložiš, kako deluje? Prideš in lahko najameš pisarno ali mizo, to je to. Enostavno. Kar se tiče romantike v smislu nekonvencionalnosti ali pa da ni čisto tipičen work space in ni generična pisarna je velika vrednost Poligona v tem prostoru zunaj- mize na sredini in potem v potencialnu druženja z ljudmi iz različnih strok. Ena večjih prednosti je, da če nekdo vpraša da rabijo programerja, web developerja ali pa oblikovalca ga lahko napotim do kogarkoli tukaj. Veliko je znanja iz različnih strok. 3. Katere so glavne stvari, ki jih uporabnik potrebuje, da lahko sodeluje? Nič, samo motivacijo, da prideš. 4. Kaj je glavni kriterij, da zaupaš tej skupnosti? Te je kdaj že kaj zmotilo? Ne nič, nikoli nisem imel slabih izkušenj. Zelo dobro se počutim v tem okolju. Lahko si del skupnosti, lahko pa delaš kot posameznik. Čisto odvisno od osebe. Imamo community kosila in podobne zadeve ampak lahko delaš sam zase. Velikokrat sem sodeloval z ljudmi iz tukaj ampak nikoli nisem pomislil, da bi mi kdo vzel idejo ali kaj podobnega. Odvisno je od človeka in kako poznaš nekoga. 5. Ali si že slišal za pojem sodelovalne potrošnje? Ne da bi vedel. Najbrž je to sharing economy. 5.1 Kaj pa collaborative consumption? Še manj.

6. Poznaš kakšne primere sodelovalne potrošnje oziroma platforme za sodelovanje? Zgoraj je Hekovnik, zelo podoben način samo, da ima hodnik in na vsako stran pisarne. Velika vrednost Poligona je pa ravno v tem skupnem prostoru. Zato se tu lahko razvija nek community tam se pa že zaradi prostora ne more.

16

Knjižnica reči ali pa projekt Simbioza, ne vem če je relavantno. No pa ta alternativa bolhi- let go. Ne vem če se obnese. Ideja je fina. 7. Ali bi se oziroma ali se udeležuješ še kakšne druge podobne oblike sodelovalne potrošnje? Ma ne vem, vzame ti veliko časa, nimaš pri roki takrat ko rabiš ali pa je veliko paperiologije. Sodelovanje (razlogi, motivi, problemi sodelovalne potrošnje):

8. Kaj te je najbolj pritegnilo k sodelovanju? Zakaj si se odločili za Poligona? Iskal sem prostor in najbolj me je pritegnilo to, da je malo bolj odprta zadeva. Ni tako kot v vsaki pisarni. Ni kot generična poslovna stavba in si bi si najemal mali kotiček, je drugače. Tu imamo vsi podobna izhodišča, vsak hoče nekaj iz sebe narediti in je zelo dober obutek. Pač to je zelo zanimivo tudi iz trajnostnega vidika. Neko staro industrijsko stavbo se ponovno uporabi za nekaj dobrega. Za uspostaviti platformo za mlade, ki lahko potem dobijo nek prostor.

9. Kateri so ključni motivi za sodelovanje? Spoznaš veliko novih ljudi z novih področji in vedno imaš pri roki kar rabiš. Vsak ti lahko priskoči na pomoč. Tu imamo vsi podobna izhodišča, vsak hoče nekaj iz sebe narediti in je zelo dober obutek. Prijetno mi je. Tako kot včasih, ko sem hodil v šolo. Če se rabiš družit se družiš, če želiš delati delaš. Nek socialni potencial in vse je tako pristno. Res se dobro počutim. Če ciljaš na denar, to niti ni tako poceni. To mora nekako živeti in Poligona nihče ne subvencionira. Financira se iz najemnin in dogodkov. Sploh nisem razmišljal sem želel sem biti tukaj, ker je res dober sistem. Prepričal me je že KCŠ in ljudje... Želel sem biti del tega, ker je bil mlad kolektiv. No saj ljudje se menjajo. Sedaj je četrto leto, pa smo od začetka ene dva ali trije. Vsak gre svojo pot. 10. Kaj so koristi in slabost? Največja korist je to, da imaš vedno na voljo pomoč. Slabosti ne morem reči, da so. Mogoče, da je premalo pisarn in pač pristaneš v skupnem prostoru. Vendar je nekaterim ljudem to bistvo. Nič ne bi spreminjal. Zelo se dobro počutim. 11. Kaj ti predstavlja glavne zadržke pri uporabi?

17

Nič, že od začetka sem si želel biti del tega. 12. Na koga se lahko obrneš v primeru, da gre kaj narobe? Na kogarkoli tukaj. Ustanovitelji so večinoma časa tudi skos tukaj, drugače jih pa lahk otudi pokličeš. Nikoli ni problem. Vse se da zmenit in vse se da res dobro zmenit. Odnos (možnost za razvoj in obstoj sodelovalne potrošnje): 13. Kakšen je tvoj odnos do lastništva? Si stvari raje kupiš ali izposodiš? Stvari, ki jih potrebujem za službo moram kupiti in jih moram imeti. Morajo biti moje. Se mi zdi uredu koncept ampak je zelo lokalno pogojeno. Nisem doma daleč od Knjižnice reči, samo nekatere stvari, ki jih potrebujem vsakodnevno ali tedensko si raje kupim. 14. Kaj pa meniš o Slovencih in njihovem odnosu do lastništva nasploh? Obstaja. Jaz sem iz Gorenjske in vse temelji na tem, da imaš vse svoje. Mislim, da smo zelo navezani na svoje stvari. 15. Imaš na voljo kakšne stvari, ki bi jih bilo možno posojati? Ja stanovanje naprimer, ko te ni. Vendar imaš potem tudi temnejše strani kako bodo ljudje s tem ravnali. Recimo opreme za službo ne bi posodil, ker mi lahko kdo kaj pokvari. 16. Kaj pa pod kakšnim pogojem? Ja no, da posodiš, vendar znancu. No nekaterji ljudje imajo popolnoma prazna stanovanja, jaz pa v tem stanovanju živim. 17. So kakšne stvari, ki bi jih raje najemal oz. si jih izposojal, kot pa si lastili? Ne vem stvari ne, mogoče pa kakšen vikend na morju. Ne vem če bi si lahko delil avto, tako kot so si štirje prijatelji kupili en avto in si ga delili. To ni zame, niti ne vem, kako je bilo uspešno, če je sploh bilo. Zelo rad pogledam na Bolhi kakšno rabljeno elektroniko in pač potem se dogovoriš in probaš. Pa še poceni kupiš in pol si ne rabiš sposojati. 18. Kaj meniš, kakšen bo trend sodelovalne potrošnje? Zelo mi je všeč ideja in vse. Samo menim, da jo je zelo težko spraviti v zavest ljudi. Ne vem kako bo to na dolgi rok. Ampak saj v vsem zaostajamo. Bomo videli. 19. Vidiš potencial za razvoj sodelovalne potrošnje v Sloveniji?

18

Nisem razmišljal, samo mogoče pri mlajših ljudeh, da je potencial, ker je povezano s tehnologijo in hitreje osvojijo stvari. Ne vem če je Slovenija relavantna, ker smo tako majhni. Še posebaj za kakšen Uber. 20. Kaj pa vpliv sodelovalne potrošnje in drugih oblik delitve na tradicionalne industrije? Ravno v Poligonu je bila debata o tem Uberju in taxistih, pa sem malo vlekel na ušesa. Niso prišli pa do nobenega zaključka. Je precej si še sivo območje. Lahko pa si predstavljam, da to vpliva še v posebaj večjih mestih na najemanje stanovanj. Recimo ljudje dajo zaradi denarja raje sobo na noč za 30-40 eur, kot pa 300-400 eur na mesec. To se jim bolj splača. Pa še država ne ve kako bi obdavčila. PRILOGA 5: Prepis odgovorov intervjuja številka 4

Poznavanje (opredelitev, definicija, trenutno stanje): 1. Kako ste prišli do uporabe Letgo? Preko reklam na televiziji in prijateljev, ki so že uporabljali podobne aplikacije, storitve. Pa tudi potem ko enkrat googl-aš ti potem na vseh socialnih omrežjih prikazuje oglase.

2. Lahko razložite, kako deluje? Gre za to, da isto stvar lahko uporablja več ljudi. Gre za to, da oseba stvar, ki je več ne potrebuje, proda za nižjo ceno drugi osebi in je ne zavrže. Tako imata oba od stvari nekaj, eden potem namesto stvari dobi denar, drugi pa stvar za nižjo ceno, kot če bi vsak izmed njiju kupil novo stvar in jo potem zavrgel. 3. Katere so glavne stvari, ki jih uporabnik potrebuje, da lahko uporablja Letgo? Prav pride telefon ter aplikacije na le-tem. Seveda nekatere aplikcije niso zasotnj. Ta naprimer je. Uporabnik potrebuje denar za telefon. 4. Kaj je glavni kriterij, da zaupate tej skupnosti? Predvsem izkušnje preostalih uporabnikov, vendar bom raje poslušala ljudi, kot jih poznam tudi osebno. Komentarje in reviewe sicer prebiram občasno, predvsem od ostalih uporabnikov, kaj ljudje, ki so že poslovali z njimi napišejo o njih ampak name ne naredijo takšenga vtisa, saj je njihova verodostojnost vprašljiva. 5. Ali ste že slišali za pojem sodelovalne potrošnje? Sem, vendar ni ravno pogost med povprečnimi uporabniki. Rekla bi, da gre na nek način za razdelitev stroškov iste stvari, ki jo uporablj več posameznikov, med te posameznike. Torej zakaj bi imela v lasti sama stvar x in za njo sama plačevala, če je ne potrebujem ves čas in jo lahko delim z drugimi ter si pri tem delimo strošek uporabe.

19

6. Poznate kakšne primere sodelovalne potrošnje oziroma platforme za sodelovanje, poleg, ki se pojavljajo pri nas ali v svetu? Ne. Večina, ki mi jih »pade na pamet« so bolj v lasti ene osebe, uporabljajo pa jo posamezniki, ki lastniku za uporabo plačajo. Vendar pa mislim, da tukaj ne gre za sodelovalno potrošnjo. Na primer Uber ali pa najem določenih stvari, ker se ti enostavno ne splača njihov nakup – stanovanje, profesionalni tiskalni stroj v pisarni, kjer delam. 7. Poznate še koga, ki uporablja isto platformo kot Vi? Prijatelji, samo ne vem koliko jo dejansko uporabljajo. 8. Ali bi se oziroma ali se udeležujete še kakšne druge podobne oblike sodelovalne potrošnje? Ne.

9. Ste Letgo že komu priporočili, oziroma bi jo? Nisem še, menim pa, da gre za odličen koncept, ki bo v prihodnosti vse bolj pogost, zato bi z veseljem priporočila ostalim. Sodelovanje (razlogi, motivi, problemi sodelovalne potrošnje): 10. V nadaljevanju sledijo vprašanja, ki se navezujejo na Vašo odločitev, da boste postali uporabnik Letgo. Kaj vas je najbolj pritegnilo k sodelovanju? Zakaj ste se odločili za uporabo Letgo? Pozitivne izkušnje ostalih, nizek strošek uporabe in varčnost. Namesto, da mi stvari stojijo doma, jih prodam nekomu, ki jih potrebuje in to pozitvino vpliva tudi na okolje. Manj proizvedemo, kar pozitivno vpliva tudi na onesnaževanje.

11. Kateri so ključni motivi za sodelovanje? Denarni prihranek in tudi varčnost. Ko nekaj prodam in ne vržem stran, saj delno povrnem vrednost nakupa. Poleg tega pa je aplikacija in delovanje na njej zastonj zato nimam s tem nič stroškov.

12. Kaj so koristi in slabosti uporabe Letgo? Slabosti bi bile lahko nezaupanje ostalim, diskriminacija z vidika, kdo lahko dostopa do uporabe, saj, za uporabo potrebuješ določeno »opremo« - telefon, kar pa zaenkrat še nimajo vsi oziroma starejši ljudje to težje uporabljajo. Hkrati je včasih udoblje tisto, ki nas prepriča, da imamo raje lastno stvar, kot pa da bi imeli nekaj v souporabi z drugimi. Lahko ti vzame veliko časa, da se z nekom dogovoriš za srečanje in prodajo.

20

Prednosti pa so predvsem stroškovni in časovni prihranek, skrb za okolje, nižji administrativni stroški, optimalna uporaba stvari. Mislim, da je sicer več prednosti kot slabosti, čeprav glede na moj odgovor ne zgleda tako. 13. Kaj Vam predstavlja glavne zadržke pri uporabi Letgo? Slabosti, ki so navedene zgoraj, sploh pa tipična slovenska miselnost, da je bolje imeti nekaj novega, kot rabljenega. Ta problem imam tudi sama. Raje kupim nekaj novega, ker ljudem ne zaupam. Nikoli ne veš kaj kupiš če nisi profesionalec. 14. Kaj lahko naredite/ na koga se lahko obrnete v primeru, da gre kaj narobe pri uporabi te skupnosti? Ne vem, res ne. Ampak najbrž brez nekoga, ki bi vse nadziral in nudil pomoč ne gre, kar je slabo, saj to povečuje strošek uporabe. Odnos (možnost za razvoj in obstoj sodelovalne potrošnje): 15. Sedaj bo sledilo še nekaj vprašanj, ki se navezujejo na splošen odnos do lastništva. Kakšen je Vaš odnos do lastništva? Stvar raje kupite ali si jo izposodite? Stvari veliko raje kupujem, kot pa si jih sposodim. Priznam, da podpiram koncept, ki je tukaj predstavljen in menim, da gre za dobro zadevo. Vendar pa sem sama glede izposoje stvari izjemno problematična. Do stvari imam namreč nadpovprečno dober odnos in lepo skrbim za to, kar je moje. Posledično si ne maram izposojati, izjemno težko (ampak res težko) pa kaj posodim. Posojanja sploh ne maram in bi osebi najraje kupila svojo stvar, ko me prosi, če ji posodim, kot pa da bi ji posodila. Sploh oblačila – pa zapiske, ki jih sicer pustim kopirati, ne maram pa jih nekomu dati. To je pa čisto v nasprotju s konceptom sodelovalne potrošnje. 16. Kaj pa menite o Slovencih in njihovem odnosu do lastništva nasploh? Kaj je po vašem glavni razlog za tak odnos? Slovenci smo preveč navezani na svoje stvari in želimo imeti vse v lasti. Delamo celo življenje, da si lahko privoščimo veliko hišo oz še bolje več teh in dobre avtomobile, ki bodo vedno čisti in 100% varni. V tujini temu ni tako. Posledično ne zaupamo drugim in temu, da bi nekaj z nekom delili in ne bi vedeli, kakšno preteklost ima stvar, ki si jo izposojamo, ker morda ne dela dobro, jo je prejšnji uporabnik uničil ali je umazana. Tega problema pri lastnih stvareh nimamo, saj jih najbolje poznamo. Zakaj smo taki, ne vem, morda zato, ker je bilo v socializmu vse skupno in državno. Ko smo prešli v kapitalizem pa smo končno lahko imeli svoje stvari oz neomejeno le-teh. Poleg tega smo izjemno zaprti in se radi vračamo k enim in istim, že preizkušenim zadevam. Posledično denar raje vlagamo v iste stvari, kupujemo nepremičnine in

21

avtomobile, namesto da bi potovali. Pri Slovencih sicer tudi velja, da nam materialne stvari, ki jih lahko pokažemo okolici, pomenijo statusni simbol. V tujini nekoga, ki živi v najemniškem stanovanju ne bodo označili za reveža, ki nima denarja, da si kupi svojega. 17. Imate na voljo kakšne stvari, ki bi jih bilo možno posojati? Nimam ničesar večjega, kar bi lahko posojala, sicer pa ne bi nič, če bi lahko izbirala. Žal nimam svojega stanovanja ali kakšne druge večje stvari, zato še ne vem, kako bom takrat razmišljala in ali bom kdaj oddajala in pod kakšnimi pogoji. Pogoji bi bili sicer kar strogi, glede na to, kako se poznam. 18. So kakšne stvari, ki bi jih raje najemali oz. si jih izposojali, kot pa si jih lastili? Na primer vrtalnik? Vrtalnika sicer ne potrebujem, ampak lahko rečem, da ravno te stvari, ki jih drugače ne potrebujem veliko in me niti ne zanimajo oz me ne veselijo, bi si jih raje izposodila, kot pa da za njih plačujem. Take stvari bi si z veseljem sposodila. Torej delovno orodje, kosilnico itd. 19. Kaj so glavni razlogi, zakaj bi omenjene stvari raje najemali ali si jih izposojali? Ker jih ne uporabljam in me ne interesirajo. Posledično do njih ne bi razvila nekega »lastniškega odnosa«. 20. So kakšne stvari, za katere si ne predstavljate, da bi si jih delili z drugimi? Ubistvu ne maram deliti ničesar. Še posebej pa nisem navdušena nad deljenjem oblačil. Pa stvari, ki jih uporabljamo ves čas in stvari, ki jih ne moremo deliti zaradi npr. higeničnih razlogov, personalnih razlogov itd. pa mislim, da tukaj ne pridejo v poštev v nobenem primeru. Teh tudi sama ne bi delila.

21. Kaj menite, kakšen bo trend sodelovalne potrošnje? Zakaj? Sodelovalne potrošnje bo vse več, morda pa bo dalj časa trajalo, da pride do izraza v državah, kot je npr Slovenija, kjer smo pretirano nagnjeni k temu, da moramo imeti vse svoje. Poleg tega pa se tu pojavi vprašanje pri starejši populaciji. Do tega trenda bo prišlo, zaradi ekonomiziranja našega časa, financ itd. in vse hitrejšega načina življenja. 22. Vidite potencial za razvoj sodelovalne potrošnje v Sloveniji? Ne, ker je ljudi tukaj težko privaditi na takšen način življenja. Sploh starejše generacije. Mogoče bo mlajša generacija bolj uspešna. 23. Kaj mislite o vplivu sodelovalne potrošnje in drugih oblik delitve, kot je na primer Airbnb, na tradicionalne industrije, kot so hoteli?

22

Mislim, da gre kljub vsemu za storitve z različnim namenom in bo tradicionalna industrija ostala – morda v manjšem obsegu. Sicer pa bo verjetno v prihodnosti ravno zaradi sodelovalne potrošnje in drugih oblik delitve prišlo do sprememb tradicionalne industrije oz. se bo tudi ta preusmerila v novejše trende in prilagodila novim razmeram na trgu.

23

PRILOGA 6: Anketa

Pozdravljeni! Sem Eva Fir in na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pripravljam magistrsko delo o odnosu slovenskih porabnikov do sodelovalne potrošnje. Pod sodelovalno potrošnjo lahko štejemo souporabo avtomobila/kolesa/motorja/poslovnih prostorov, orodja (Avant2go, ZipCar…) ob pomoči uporabe tehnologije. Pod to pa spada tudi nakup, prodaja, menjava, podaritev rabljenih ali neuporabljenih stvari na internetnih bolšjih trgih (Bolha, eBay, Letgo, Mojbutik, Podarjamo.si …) z namenom dati predmetom novo življenje. Za pridobitev vpogleda v tematiko želim zbrati podatke s pomočjo spletnega anketiranja, zato vas vabim k izpolnitvi vprašalnika. Sodelovanje je prostovoljno in anonimno, pridobljene podatke pa bom uporabila zgolj v sumarni obliki za namen magistrskega dela. Za sodelovanje se vam že vnaprej lepo zahvaljujem.

Eva Fir

VPRAŠALNIK I. OSEBNE VREDNOTE IN ODNOS DO IZDELKOV

1. Prosim, da za spodnje vrednote opredelite, kako pomembne so vam. Oceno

podajte na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni »Sploh mi ni pomembno« in 5 »Zelo mi je pomembno«. a. Lastništvo izdelka (nepremičnine, premoženje) 1 2 3 4 5

b. Ustvarjalnost in lastne ideje 1 2 3 4 5 c. Zanimivo in raznoliko življenje 1 2 3 4 5 d. Skupnost in družbeni stiki 1 2 3 4 5 e. Varnost, predvidljivost in zanesljivost 1 2 3 4 5

24

2. V naslednjem sklopu so zapisane trditve o odnosu do izdelka/storitve. Prosim, da podate oceno za posamezno trditev na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni »Sploh se ne strinjam« in 5 pomeni »Povsem se strinjam«.

a. Cena izdelka/storitve je pomembna zame. 1 2 3 4 5

b. Kakovost izdelka/storitve je pomembna zame. 1 2 3 4 5 c. Pomembno mi je, da je izdelek/storitev okolju prijazen. 1 2 3 4 5 d. Pomembno mi je, da je izdelek/storitev inovativen in sodoben. 1 2 3 4 5 e. Pomembno mi je, da z izdelkom izstopam iz množice. 1 2 3 4 5 f. Pomembno mi je, da me izdelek povezuje z drugimi ljudmi. 1 2 3 4 5 g. Pomembno mi je, da podjetje, ki nudi izdelek/storitev, ravna

trajnostno. 1 2 3 4 5

3. Ste že uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje? Temeljni princip

sodelovalne potrošnje je, da si nečesa ne lastimo, ampak raje uporabo delimo z nekom drugim, pri tem pa nam je v pomoč uporaba sodobne tehnologije, najpogosteje aplikacij na telefonu in spletnih strani. a.) Ne b.) Da b.1) Če da, kateri model (možnih je več odgovorov)?

- Souporaba stanovanja/ avtomobila/ kolesa/ motorja/ poslovnih prostorov/ gospodinjskih aparatov/ vrtnarskega orodja ipd.

- Podarjanje stvari preko aplikacij ali na internetu - Nakup/ prodaja stvari preko aplikacij ali na internetu b.2) Če da, katere platforme ste že uporabili (možnih je več

odgovorov)? - Avant2go - Bolha - eBay - Letgo - Mojbutik - Podarjamo.si - Drugo (prosim opredelite):_______________

c.) Ne vem II. MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI IN ZAUPANJE V SODELOVALNO

POTROŠNJO (samo za tiste, ki so odgovorili na vprašanje 3 z DA) 4. Katerega od platform ste uporabili nazadnje?

25

- Avant2Go - Bolha - eBay - Letgo - Mojbutik - Podarjamo.si - Drugo (prosim opredelite):_______________

5. Prosim, da za vsakega od spodaj navedenih dejavnikov opredelite stopnjo njihove

pomembnosti za sodelovalno potrošnjo (Avant2go, Mojbutik, Bolha…). Oceno pomembnosti podajte na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni »Sploh ni pomembno« in 5 pomeni »Je zelo pomembno«.

a. Prihranek denarja 1 2 3 4 5

b. Izogibanje stroškom 1 2 3 4 5 c. Finančni donosi (zaslužek) 1 2 3 4 5

d. Novost (iskanje raznolikosti) 1 2 3 4 5

e. Dostopnost sicer nedostopnega (ali težko dostopnega) 1 2 3 4 5 f. Pripadnost skupnosti 1 2 3 4 5

g. Poglobljenost odnosov 1 2 3 4 5

h. Varovanje okolja 1 2 3 4 5

i. Trajnost 1 2 3 4 5 j. Drugo (prosim, navedite):

6. Naslednje trditve se nanašajo na zaupanje. Prosim podajte stopnjo strinjanja s

spodaj navedenimi trditvami. Oceno strinjanja podajte na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni »Sploh se ne strinjam« in 5 pomeni »Povsem se strinjam«.

a. Zaupam, da bo ponujen izdelek/storitev s strani sodelovalne

potrošnje takšen kot pričakovano. 1 2 3 4 5

b. Zaupam v skrbno ravnanje drugih uporabnikov. 1 2 3 4 5 c. Drugi uporabniki me ne bodo izkoristili. 1 2 3 4 5 d. Verjamem, da mi ponudnik (platforma) zagotavlja dovolj ukrepov

za zaščito pred odgovornostjo za škodo, za katero nisem odgovoren/a.

1 2 3 4 5

e. Ponudnik sodelovalne potrošnje (platforma) zagotavlja varno okolje, v katerem lahko uporabljam izdelek/storitev.

1 2 3 4 5

f. Na splošno sem zaupljiv/a. 1 2 3 4 5

26

III. DEJAVNIKI NESODELOVANJA PRI SODELOVALNI POTROŠNJI (samo za tiste, ki so odgovorili na vprašanje 8 z NE)

7. Prosim, podajte stopnjo strinjanja s posameznimi razlogi nesodelovanja pri

sodelovalni potrošnji. Oceno strinjanja podajte na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni »Sploh se ne strinjam« in 5 pomeni »Povsem se strinjam«.

a. Modela sodelovalne potrošnje ne poznam dobro. 1 2 3 4 5 b. Modelu sodelovalne potrošnje ne zaupam. 1 2 3 4 5

c. Menim, da so pravna in regulativna vprašanja o sodelovalni potrošnji nejasna.

1 2 3 4 5

d. Menim, da do v ozadju sodelovalne potrošnje neurejena davčna vprašanja.

1 2 3 4 5

e. Ne zaupam spletnim platformam. 1 2 3 4 5 f. Ne zaupam tujcem. 1 2 3 4 5 g. Všeč mi je tradicionalna oblika nakupovanja. 1 2 3 4 5 h. O produktih in storitvah na spletnih platformah ni dovolj

informacij, ki bi pomagale pri odločitvi. 1 2 3 4 5

i. Nimam časa za usklajevanje z ostalimi porabniki in izvedbo sodelovalne potrošnje.

1 2 3 4 5

j. Sodelovalna potrošnja negativno vpliva na tradicionalne oblike gospodarstva.

1 2 3 4 5

k. Sodelovalna potrošnja je v medijih negativno predstavljena.

1 2 3 4 5

l. Ne zaupam spletnim oblikam plačevanja. 1 2 3 4 5 m. Zdi se mi, da sodelovalna potrošnja zahteva veliko

tehničnega znanja in opreme. 1 2 3 4 5

IV. PRIHODNJI RAZVOJ SODELOVALNE POTROŠNJE (za vse) 8. Prosim, da podate stopnjo strinjanja s spodaj navedenimi trditvami na temo

zaupanja. Oceno podajte na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni »Sploh se ne strinjam« in 5 pomeni »Povsem se strinjam«. a. Menim, da sodelovalna potrošnja pomaga pri ohranitvi

naravnih virov. 1 2 3 4 5

b. Menim, da je sodelovalna potrošnja trajnostni način potrošnje.

1 2 3 4 5

c. Menim, da je sodelovalna potrošnja je ekološka. 1 2 3 4 5

27

d. Menim, da je sodelovalna potrošnja učinkovita pri porabi energije.

1 2 3 4 5

e. Menim, da je sodelovalna potrošnja prijazna do okolja. 1 2 3 4 5 9. Prosim podajte stopnjo strinjanja s spodaj navedenimi trditvami. Oceno

strinjanja podajte na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni »Sploh se ne strinjam« in 5 pomeni »Povsem se strinjam«.

a. Pričakujem, da bom v prihodnosti nadaljeval/a s sodelovanjem v

sodelovalni potrošnji. 1 2 3 4 5

b. V prihodnosti se bom več udeleževal/a sodelovalne potrošnje. 1 2 3 4 5

c. V prihodnosti bom povečal/a obseg aktivnosti v sodelovalni potrošnji.

1 2 3 4 5

d. Verjetno je, da bom v prihodnosti sodeloval/a v sodelovalni potrošnji.

1 2 3 4 5

e. Raje bi udeleževal/a sodelovalne potrošnje, če bi pri tem zaslužil. 1 2 3 4 5 10. Za izdelke in storitve v sklopu sodelovalne potrošnje sem v nasprotju s

tradicionalno ponudbo pripravljen/a plačati (obkrožite 1 odgovor): a.) manj ali nič. b.) enak znesek denarja. c.) večji znesek denarja

V. DEMOGRAFSKI PODATKI 11. Spol:

a.) Moški b.) Ženska

12. Starost (ustrezno dopolnite): _____________ let

13. Izobrazba:

a.) Osnovnošolska izobrazba b.) Srednješolska izobrazba c.) Višješolska izobrazba d.) Visokošolska/univerzitetna izobrazba e.) Magisterij f.) Doktorat

14. Status: a.) Zaposlen/a

28

b.) Nezaposlen/a c.) Dijak/inja d.) Študent/ka e.) Upokojenec/ka

15. Kakšen je vaš osebni neto mesečni dohodek v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki znaša 1.051,73 EUR? a.) Pod povprečjem b.) Povprečen c.) Nad povprečjem d.) Ne vem

Hvala za sodelovanje!

29

PRILOGA 7: Analiza hipotez

Tabela 1: Analiza hipotez

HIPOTEZA

VPRAŠANJE V ANKETI

VIRI ZA HIPOTEZE in KVALITATIVNA

RAZISKAVA

STATISTIČNI TEST

H1: Porabnikom, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, je lastništvo manj pomembno kot porabnikom, ki jih še niso uporabili.

1a 3

- Kvalitativna raziskava - Heinrichs & Grunenberg, 2012

Razliko v aritmetičnih sredinah med dvema skupinama vzorca sem testirala s t-testom za neodvisna vzorca.

H2: Manj kot polovica porabnikov, ki so že uporabili model sodelovalne potrošnje, se je odločila za podaritev rabljenih stvari.

3

b.1

- Kvalitativna raziskava

Z-preiskus za delež (binomski test); Anketirane sem razdelila v 2 skupini. - prva skupina: ne podarjajo stvari - druga skupina: podarjajo stvari

H3: Varovanje okolja je najpomembnejši motivacijski dejavnik za sodelovalno potrošnjo.

5g - Kvalitativna raziskava - Glej Tabela 1 v besedilu

Aritmetične sredine in razliko v aritmetičnih sredinah dveh spremenljivk sem testirala s t-testom za odvisna vzorca.

H4: Porabniki, ki še ni uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje, te ne uporabljajo predvsem zaradi časa, potrebnega za usklajevanje in izvedbo.

7i - Kvalitativna raziskava - Barnes & Mattsson, 2016

Aritmetične sredine in razliko v aritmetičnih sredinah dveh spremenljivk sem testirala s t-testom za odvisna vzorca.

H5: Porabniki, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, ne zaupajo v skrbno ravnanje drugih uporabnikov.

6b - Kvalitativna raziskava - Möhlmann, 2015

Razliko med aritmetično sredino strinjanja s trditvijo in vnaprej določeno vrednostjo lestvice sem testirala s t-testom za en vzorec.

se nadaljuje

30

Tabela 1: Analiza hipotez (nad.)

HIPOTEZA

VPRAŠANJE V ANKETI

VIRI ZA HIPOTEZE in KVALITATIVNA

RAZISKAVA

STATISTIČNI TEST

H6: Porabniki, ki so že uporabili modele sodelovalne potrošnje, zaupajo ponudnikom sodelovalne potrošnje (platformam).

6d, e - Kvalitativna raziskava - Möhlmann, 2015

Razliko med aritmetično sredino strinjanja s trditvijo in sredinsko vrednostjo lestvice strinjanja sem testirala s t-testom za en vzorec.

H7: Večina porabnikov bi pogosteje sodelovala pri sodelovalni potrošnji, če bi s tem zaslužila.

9e - Kvalitativna raziskava - Hamari, Sjoklint &Ukkonen, 2015

Z-preiskus za delež (binomski test) Anketirane sem razdelila v 2 skupini: -Skupina 1: anketirani, ki so na zastavljeno trditev podali oceno 1 (sploh se ne strinjam), 2 (se ne strinjam) in 3 (niti-niti). -Skupina 2: anketirani, ki so na zastavljeno trditev podali oceno 4 (strinjam se) in 5 (povsem se strinjam).

31

PRILOGA 8: Analiza podatkov s pomočjo programskega orodja SPSS za hipotezo H1

Tabela 1: Aritmetični sredini pomembnosti »Lastništvo izdelka« med uporabniki in neuporabniki modelov sodelovalne potrošnje

Group Statistics

Ste že uporabili katerega od modelov sodelovalne potrošnje?

N Mean Std. Deviation Std. Error Mean

Lastništvo izdelka Ne 78 3,73 1,028 ,116 Da 222 3,78 1,055 ,071

Tabela 2: T-test za neodvisna vzorca

Independent Samples Test

Levene's Test for Equality of Variances

t-test for Equality of Means

F Sig. t df Sig. (2-tailed)

Mean Difference

Std. Error Difference

95% Confidence Interval of the Difference Lower Upper

Lastništvo izdelka

Equal variances assumed

,331 ,565 -,352 298 ,725 -,049 ,138 -,320 ,223

Equal variances not assumed

-,356 138,022 ,725 -,049 ,136 -,318 ,221

32

PRILOGA 9: Analiza podatkov s pomočjo programskega orodja SPSS za hipotezo H2

Tabela 1: Binomski test podarjanja stvari preko aplikacij ali na internetu

Binomial Test

Category N Observed Prop.

Test Prop.

Exact Sig. (2-tailed)

Podarjanje stvari preko aplikacij ali na internetu

Group 1- Ne podarjajo stvari

Ni izbran 122 0,550 0,500 ,049

Group 2- Podarjajo stvari

Izbran 100 0,450

Total 222 1,000

33

PRILOGA 10: Analiza podatkov s pomočjo programskega orodja SPSS za hipotezo H3

Tabela 1: Aritmetične sredine pomembnosti motivacijskih dejavnikov sodelovalne potrošnje

Mean Std. Deviation Prihranek denarja 4,18 0,95 Izogibanje stroškom 3,95 0,96 Trajnost 3,89 1,04 Varovanje okolja 3,85 1,07 Dostopnost sicer nedostopnega (ali težko dostopnega) 3,62 1,09

se nadaljuje

Tabela 1: Aritmetične sredine pomembnosti motivacijskih dejavnikov sodelovalne potrošnje (nad.)

Finančni donost (zaslužki) 3,42 1,13 Novost (iskanje raznolikosti) 3,36 1,10 Drugo 2,89 1,40 Pripadnost skupnosti 2,51 1,12 Poglobljenost odnosov 2,46 1,12

Tabela 2: Aritmetična sredina strinjanja z motivacijskima dejavnikoma »Prihranek denarja« in »Varovanje okolja«

Paired Samples Statistics

Mean N Std. Deviation Std. Error Mean

Pair 1 Prihranek denarja 4,18 222 ,945 ,063 Varovanje okolja 3,85 222 1,074 ,072

Tabela 3: T-test za odvisna vzorca

Paired Samples Test

Paired Differences t df Sig. (2-tailed)

Mean Std. Deviation

Std. Error Mean

95% Confidence Interval of the Difference Lower Upper

Pair 1

Prihranek denarja - Varovanje okolja

,338 1,420 ,095 ,150 ,526 3,545 221 ,000

34

PRILOGA 11: Analiza podatkov s pomočjo programskega orodja SPSS za hipotezo H4

Tabela 1: Aritmetični sredini strinjanja »Modela sodelovalne potrošnje ne poznam dobro« in » Nimam časa za usklajevanje z ostalimi porabniki in izvedbo sodelovalne potrošnje«

med neuporabniki modelov sodelovalne potrošnje

Paired Samples Statistics

Mean N Std. Deviation Std. Error Mean

Pair 1 Modela sodelovalne potrošnje ne poznam dobro.

3,71 78 1,046 ,118

Nimam časa za usklajevanje z ostalimi porabniki in izvedbo sodelovalne potrošnje.

3,55 78 ,989 ,112

Tabela 3: T-test za odvisna vzorca

Paired Samples Test

Paired Differences t df Sig. (2-tailed)

Mean Std. Deviation

Std. Error Mean

95% Confidence Interval of the Difference Lower Upper

Pair 1

Modela sodelovalne potrošnje ne poznam dobro. - Nimam časa za usklajevanje z ostalimi porabniki in izvedbo sodelovalne potrošnje.

,154 1,260 ,143 -,130 ,438 1,079 77 ,284

35

PRILOGA 12: Analiza podatkov s pomočjo programskega orodja SPSS za hipotezo H5

Tabela 1: Aritmetična sredina strinjanja s trditvijo »Zaupam v skrbno ravnanje drugih uporabnikov«

One-Sample Statistics

N Mean Std. Deviation

Std. Error Mean

Zaupam v skrbno ravnanje drugih uporabnikov.

222 3,43 ,943 ,063

Tabela 2: T-test za en vzorec pri hipotezi H5

One-Sample Test

Test Value = 3 t df Sig. (2-

tailed) Mean Difference

95% Confidence Interval of the Difference

Lower Upper Zaupam v skrbno ravnanje drugih uporabnikov.

6,764 221 ,000 ,428 ,30 ,55

36

PRILOGA 13: Analiza podatkov s pomočjo programskega orodja SPSS za hipotezo H6

Tabela 1: Aritmetična sredina strinjanja s trditviama » Verjamem, da mi ponudnik (platforma) zagotavlja dovolj ukrepov za zaščito pred odgovornostjo za škodo, za katero nisem odgovoren/a« in » Ponudnik sodelovalne potrošnje (platforma) zagotavlja varno

okolje, v katerem lahko uporabljam izdelek/storitev«

One-Sample Statistics

N Mean Std. Deviation

Std. Error Mean

Verjamem, da mi ponudnik (platforma) zagotavlja dovolj ukrepov za zaščito pred odgovornostjo za škodo, za katero nisem odgovoren/a.

222 3,43 1,065 ,071

Ponudnik sodelovalne potrošnje (platforma) zagotavlja varno okolje, v katerem lahko uporabljam izdelek/storitev.

222 3,65 ,913 ,061

Tabela 2: T-test za en vzorec pri hipotezi H6

One-Sample Test

Test Value = 3 t df Sig. (2-

tailed) Mean Difference

95% Confidence Interval of the Difference Lower Upper

Verjamem, da mi ponudnik (platforma) zagotavlja dovolj ukrepov za zaščito pred odgovornostjo za škodo, za katero nisem odgovoren/a.

6,052

221 ,000 ,432 ,29 ,57

Ponudnik sodelovalne potrošnje (platforma) zagotavlja varno okolje, v katerem lahko uporabljam izdelek/storitev.

10,657

221 ,000 ,653 ,53 ,77

37

PRILOGA 14: Analiza podatkov s pomočjo programskega orodja SPSS za hipotezo H7

Tabela 1: Binomski test udeležbe v sodelovalni potrošnji, če bi pri tem zaslužili

Binomial Test

Category N Observed Prop.

Test Prop.

Exact Sig. (1-tailed)

Raje bi udeleževal/a sodelovalne potrošnje, če bi pri tem zaslužil/a.

Group 1 Ne strinjam se

141 0,465 0,550 ,002a

Group 2 Strinjam se 162 0,535

Total 303 1,000

a. Alternative hypothesis states that the proportion of cases in the first group < ,55.