UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE

MAJA ŠETINC

VINILIADA: ŽIVLJENJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ

MAGISTRSKO DELO

Koper, 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE KOPER

MAJA ŠETINC

Viniliada: življenje gramofonskih plošč

Magistrsko delo

Študijski program: Komuniciranje in mediji Mentor: izr. prof. dr. Vlado Kotnik Somentor: prof. dr. Miran Zupanič

Koper, 2016

ZAHVALA

Najlepša hvala družini za vso podporo v času študija, mentorju in

somentorju za strokovne nasvete pri nastajanju magistrskega dela,

prijateljem in znancem za spodbudo in pomoč ter posebna zahvala tudi intervjuvancem za njihove prispevke.

Zaradi vseh vas mi je uspelo.

Povzetek

Viniliada: življenje gramofonskih plošč

Magistrsko delo predstavlja kritičen pogled na arhaične nosilce zvoka – gramofonske

plošče. Edisonov fonograf, ki je sprva služil kot naprava za predvajanje vnaprej

posnetega govora, se je prelevil v instrument za množično poslušanje glasbe. Valje so

kasneje nadomestile plošče, ki so svoj vrhunec doživele s pojavom LP plošč. Vinilke so

tako postale množičen medij, ki se je obdržal vse do danes. S pojavom novih, digitalnih,

nosilcev zvoka, kakor je CD, je plošča izgubila svojo primarno funkcijo, pridobila pa je

na prestižu. Zaradi kvalitete zvoka, emocionalne in estetske vrednosti ter nostalgije

ostaja popularna pri glasbenikih, ki nanje izdajajo albume, DJ-jih, ki jih uporabljajo pri

svojih nastopih, in ljubiteljih oziroma zbirateljih, ki jih kupujejo ter poslušajo. Tako

CD-ji in MP3-ji kakor tudi vinilke imajo svoje prednosti ter slabosti. Izbira ljubšega

načina poslušanja glasbe pa je odvisna od posameznika oziroma situacije. Fenomen

obstoja vinilk v digitalni dobi je obravnavan v dokumentarcu z različnih aspektov.

Preko komentarjev zbirateljev, DJ-jev, glasbenikov, prodajalcev plošč, založnikov ter

poznavalcev analogne glasbe so zajete teme, kakor so izumrtje in renesansa plošč,

primerjava poslušanja glasbe na CD-ju, računalniku in vinilki, vrednost plošč,

dostopnost novih plošč in gramofonov, naklonjenost šumenju in prasketanju pri

ljubiteljih vinila, nostalgičnost in zbiranje ter generacijska in spolna raznovrstnost

zbirateljev.

Ključne besede: gramofonska plošča, vinilka, CD, MP3, prestiž, nostalgija, DJ,

zbiratelji, dokumentarec

Abstract

Vinyliad: The Life of Vinyl Records

The master's thesis presents a critical overview of archaic sound storage mediums –

gramophone records. Edison's phonograph – which first served as a playback device for

prerecorded speech – transformed into an instrument for the mass listening of music.

Cylinders were later replaced by discs, which reached their peak with the emergence of

the LP record. Vinyl records thus became a mass medium, persevering in use even

today. With the emergence of new, digital sound carriers such as the CD, the record lost

its primary function, but gained in prestige. Due to sound quality, emotional and

esthetic value as well as nostalgia, the record remains popular with recording artists for

album releases, with DJs for shows, and with collectors and aficionados who buy and

play them. CDs, MP3s and vinyl records all have their pros and cons and the selection

of the desired manner of listening to music is up to the individual or situation. The

phenomena of the perseverance of vinyl records in the digital age is addressed in the

documentary from various angles. Topics such as the extinction and renaissance of

records, the comparison of listening to music on CDs, on the computer and on vinyl, the

value of records, the accessibility of new records and gramophones, the preference for

the rustling and scratching sounds with lovers of vinyl, nostalgia and collecting, as well

as the generational and gender diversity of collectors are gathered through the

commentary of collectors, DJs, musicians, record sellers, publishers and aficionados of

analogue music.

Key words: gramophone records, vinyl, CD, MP3, prestige, nostalgia, DJ, collectors,

documentary

IZJAVA O AVTORSTVU

Študent/-ka MAJA ŠETINC, z vpisno številko 92122033, vpisan/-a na študijski

program KOMUNICIRANJE IN MEDIJI, rojen/-a 2. 9. 1990 v kraju BREŽICE, sem

avtor/-ica

(ustrezno označi)

¨ zaključnega dela

¨ diplomskega dela

¨ magistrskega dela

¨ doktorske disertacije

z naslovom: VINILIADA: ŽIVLJENJE GRAMOFONSKIH PLOŠČ.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;

- sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu, navedena

oziroma citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

- sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;

- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po zakonu

(Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in

za moj status na UP FHŠ;

- je elektronska oblika identična s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je elektronska

oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne________________ Podpis avtorja/-ice:_______________________

KAZALO

1 UVOD ....................................................................................................................... 9

2 ZGODOVINA SNEMANJA IN REPRODUKCIJE ZVOKA ............................... 13

2.1 Fonograf in valji ............................................................................................... 13

2.2 Gramofon in plošče .......................................................................................... 15

2.2.1 Električno snemanje ................................................................................. 18

2.2.2 Vinilne plošče ........................................................................................... 20

2.3 Slovenska glasba .............................................................................................. 22

3 PLOŠČE V DANAŠNJEM ČASU ........................................................................ 24

3.1 Nostalgija ......................................................................................................... 24

3.2 Mladina in plošče ............................................................................................. 25

3.3 Zbirateljstvo ..................................................................................................... 26

3.4 Plošče na trgu ................................................................................................... 30

3.5 Plošča kot prestiž ............................................................................................. 33

3.6 Ovitki albumov ................................................................................................ 36

4 »NOVE« IN »STARE« TEHNOLOGIJE .............................................................. 39

4.1 Analognost proti digitalnosti? .......................................................................... 39

4.2 CD-ji in MP3-ji ................................................................................................ 41

4.3 Primerjava vinilk, CD-jev in MP3-jev ............................................................. 42

4.3.1 Zvok .......................................................................................................... 43

4.3.2 Format in glasbena izkušnja ..................................................................... 45

4.4 Gramofoni ........................................................................................................ 48

4.5 DJ kultura ......................................................................................................... 48

5 DOKUMENTAREC ............................................................................................... 51

5.1 Sinopsis ............................................................................................................ 53

5.2 Intervjuji ........................................................................................................... 54

5.2.1 Zbiratelj plošč ........................................................................................... 55

5.2.2 Glasbeni urednik ....................................................................................... 56

5.2.3 Glasbenik .................................................................................................. 57

5.2.4 Ustanovitelj Gramofonoteke .................................................................... 58

5.2.5 Lastnik prodajalne plošč ........................................................................... 59

5.2.6 DJ .............................................................................................................. 60

5.2.7 Lastnik muzeja .......................................................................................... 62

5.2.8 Ljubitelj zvoka .......................................................................................... 62

6 ZAKLJUČEK ......................................................................................................... 64

7 VIRI IN LITERATURA ......................................................................................... 67

8 PRILOGE ............................................................................................................... 72

9

1 UVOD

Glasba je socialna umetniška oblika z lastno govorico in sistemom simbolov, ki

proizvaja različne učinke in vplive na poslušalce. V svojem bistvu je glasba oblika

kreativnega izražanja, ki presega jezikovne in kulturne ovire. »Glasba je tisto nekaj, kar

je potrebno človeštvu nič manj kot zrak, voda, sonce.« (Don Marko M 2012)

Razvoj in zgodovina glasbe sta tesno povezana z razvojem civilizacije in človeštva.

Pravzaprav bi lahko rekli, da je tam, kjer je pričetek zgodovine človeštva, tudi pričetek

glasbe. Že v prazgodovini so jo izvajali ob različnih obredih, najpogosteje z udarjanjem

na trde zveneče predmete in tudi preprosto izdelana glasbila.1 Stari Grki so jo

uporabljali na primer v gledaliških igrah, aojdi in rapsodi pa so prepevali epske

pesnitve ob spremljavi lire. V srednjem, krščanskem, veku je predstavljala eno

najpomembnejših umetnosti, predvsem v okviru cerkve in preko trubadurjev. Glasbo

takratnega časa so izvajali večinoma vokalno, izjemoma tudi ob spremljavi pihal ali

brenkal. Velik pomen je imela glasba tudi v času baroka in klasicizma, kjer so veliki

skladatelji, kakor so Bach, Vivaldi, Mozart in Wagner, do zadnjih sedežev napolnili

koncertne dvorane in operne hiše.

Glasba se je od nekdaj prilagajala napredkom v tehnologiji oziroma izkoriščala

prednosti novih tehnologij, hkrati pa je bila nosilka sprememb v družbi. Ob koncu 19.

stoletja je glasba v povezavi s tehnološkimi iznajdbami – gramofonom in kasneje

magnetofonom – dobila nove dimenzije. Prvič v zgodovini je bilo mogoče glasbo

posneti in reproducirati. To je popolnoma spremenilo način poslušanja in dojemanja

glasbe, povpraševanje po glasbenih nosilcih pa je ustvarilo nov trg. V kratkem času je

število prodajalcev glasbenih nosilcev in izdelovalcev predvajalnikov le-teh močno

naraslo. Dolgoročno so se plošče izkazale za uporabnejše in s trga izrinile Edisonove

valje. Ljudem ni bilo več potrebno zahajati na koncerte, ampak so lahko glasbo

poslušali kar »iz naslonjača«. Posnetki so ustvarili iluzijo fizičnega prostora, na

katerega je bilo mogoče obesiti svoj svet fantazij in predstav o izvajalcu, glasbi in

nastopu. Ker posnetki ne reprezentirajo realnega sveta, temveč posameznikovo relacijo

do realnega sveta, bi jih lahko razumeli kot ideologijo po Althusserju.

1 V jami Divje babe je bilo najdeno najstarejše glasbilo na svetu – v času paleolitika izdelana piščal iz medvedje kosti.

10

V zadnjem dvajsetletju je svet glasbe zajela transformacija iz analogne oblike v

digitalno. Analogna glasba je zapisana v obliki gramofonskih plošč, magnetofonskih

trakov in kaset. Z digitalizacijo sveta pa je tudi glasba postala digitalna. Prej omenjene

analogne nosilce zvoka so nadomestili CD-ji, DVD-ji in MP3-ji. Nekateri strokovnjaki

in poslušalci prehod od analognega k digitalnemu z navdušenjem pozdravljajo, drugi pa

še vedno prisegajo na analogno poslušanje glasbe, saj naj bi le-ta omogočila bolj pristno

glasbeno izkušnjo. V ospredju debat je predvsem primerjava med gramofonskimi

ploščami in CD-ji oziroma MP3-ji. Prihod digitalnih nosilcev glasbe na tržišče konec

80. let 20. stoletja je, vsaj navidezno, napovedal konec stoletni vladavini analognih

gramofonskih plošč. Gramofoni in plošče so se umaknili v marginalen svet glasbe.

»Vinilka živi in diha v specializiranem svetu DJ-jev, producentov, neodvisnih založb,

klubov in majhnih glasbenih trgovin še toliko bolj.« (Stepančič 2006, 99)

Gramofonske plošče se pogosto povezuje s preteklostjo in občutkom nostalgije. Vendar

pa je nemogoče trditi, da je hrepenenje po prijetnih preteklih dogodkih in občutkih ter

želja po podoživljanju le-teh edini razlog, zakaj posamezniki v današnjem času zbirajo

in uporabljajo plošče. Poleg zvočne vrednosti ima gramofonska plošča tudi vizualno

vrednost, saj marsikateri ovitki veljajo za umetniške mojstrovine. Zaradi umanjkanja

slovenskega gradiva, ki bi preučevalo obstoj gramofonskih plošč v sodobnem svetu,

sem se odločila, da bom raziskala in v dokumentarcu predstavila družbeni pomen

gramofonskih plošč kot ikoniziranih nosilcev zvoka 20. stoletja. Z dokumentarcem

želim približati svet gramofonskih plošč tistim, ki so tudi sami ljubitelji plošč, tistim, ki

z njim še niso seznanjeni, in tistim, ki so morda nanje že pozabili, ter pokazati, da so

plošče še kako »žive« oziroma prisotne v današnjem času, ki ga zaznamuje

digitalizacija.

Naslov in podnaslov izražata rdečo nit magistrskega dela. Prvi del naslova »vinil« se

nanaša na material, iz katerega so narejene gramofonske plošče, drugi del »iliada« pa

vpeljuje miselnost, da so gramofonske plošče za področje glasbe prav tako pomemben

dosežek, kakor je Iliada za književnost. Bartmanski in Woodward (2015, 6) celo trdita,

da so bile gramofonske plošče za zvok in glasbo to, kar so bile knjige za besedo in

literaturo. Podnaslov k naslovu dodaja bistveno sporočilo, da plošče niso »mrtev« ali

izumrli nosilec glasbe. Ne le, da so se obdržale več kot sto let, pač pa tudi v dobi

11

digitalizacije aktivno živijo v okviru dogodkov in ljudi, ki jih uporabljajo v različne

namene.

Magistrsko delo je specifično, saj ga sestavljata pisni izdelek in dokumentarec. V osrčju

dokumentarca so intervjuji z ljubitelji analognega zvoka, zbiratelji, DJ-ji, glasbeniki,

lastniki prodajalen plošč, založniki ter poznavalci gramofonskih plošč. V 45–minutnem

dokumentarcu sem obravnavala trenutno gramofonsko kulturo na Slovenskem in mite,

ki se pojavljajo v povezavi z vinilkami in njihovimi uporabniki (izumrtje in renesansa

plošč, vrednost plošč, dostopnost novih plošč in gramofonov, primerjava s poslušanjem

na CD-ju in računalniku, naklonjenost šumenju in prasketanju pri ljubiteljih vinila,

nostalgičnost in zbiranje ter generacijska in spolna raznolikost zbirateljev). V pisnem

sklopu magistrskega dela pa se bom vrnila na sam začetek zapisovanja zvoka na nosilec

in se sprehodila skozi zgodovino gramofonskih plošč, vse do digitalne dobe. Mite, ki so

se sčasoma izoblikovali o ploščah in njihovih uporabnikih, nameravam tu še bolj

razčleniti in pojasniti preko izbranih teorij (npr. ideologija posnetka, družbena

konstrukcija realnosti) in citatov intervjuvancev. Študij literature bo služil za

nadgraditev znanja o gramofonskih ploščah, ki jih tudi sama zbiram, in o sodobnih

praksah, povezanih z njimi.

Skušala bom ugotoviti, zakaj so gramofonske plošče priljubljen način poslušanja glasbe

čedalje številnejšemu občinstvu in hkrati predmet zanimanja zbirateljev, glasbenikov ter

DJ-jev. Zatorej se raziskovalno vprašanje glasi: Zakaj se v digitalni dobi kaže povečano

zanimanje za analogne gramofonske plošče? Da bi dobila odgovor na raziskovalno

vprašanje, bom analizirala: Kakšno vlogo oziroma status imajo gramofonske plošče v

današnji družbi? Kje, kdo in zakaj jih uporablja? Kakšen pomen dosegajo pri

posameznikih, ki jih uporabljajo? Kako konkurenčne so digitalnim formatom glasbe,

kakor sta CD in MP3?

V magistrskem delu bom skušala dokazati sledečo hipotezo: Gramofonskih plošč niso

nikoli nehali izdelovati ali uporabljati, zaradi vzpona digitalnih nosilcev glasbe so sicer

plošče postale manj zanimive, a v zadnjem času pridobivajo na novem prestižu in

simbolni kolekcionarski vrednosti, delno zaradi trenda v družbi, delno zaradi smernic v

glasbeni industriji. Vintage in retro trendi, ki že nekaj časa zapovedujejo svet mode,

pričesk, ličenja, načina življenja in podobo, se kažejo tudi na tehnološkem in glasbenem

12

področju. Vinilke, stari radijski sprejemniki, gramofoni in nove imitacije le-teh

postajajo nadvse priljubljeni. Vinilne plošče pa nekateri dojemajo kot rešiteljice

glasbene industrije. Medtem ko prodaja digitalnih albumov in CD-jev upada, je prodaja

vinilk vsako leto v vzponu. Prihodki od prodaje plošč so celo višji kakor zaslužek

glasbene industrije od oglaševanja na spletnih streaming medijih. Zato je razumljivo, da

se čedalje več glasbenikov, tudi slovenskih, odloča za izdajo albuma na vinilki. Če

želimo analizirati vpliv družbe na izbiro medija poslušanja ter po drugi strani raziskati,

kako vinilne plošče vplivajo na samo družbo, je potrebno plošče dojemati ne le kot

glasbeni nosilec, ampak kot kulturno sporočilo.

13

2 ZGODOVINA SNEMANJA IN REPRODUKCIJE ZVOKA

2.1 Fonograf in valji

Prvi poskusi snemanja zvoka sežejo v leto 1857, ko je Martinville konstruiral napravo,

imenovano fonavtograf, vendar je trajalo še 20 let, da se je pričela zgodba o uspehu

posnete glasbe. Kakor pravi Gelatt (1977, 11) je zgodovina fonografa zgodovina

invencije, industrije in glasbenega instrumenta.2 Edisonova invencija je nastala kot

povezava sreče in logike, fonograf pa je veljal za njegov najljubši izum. Idejo je dobil,

ko se je ukvarjal z instrumentom, ki je prepisoval sporočila, poslana po telegrafu, na

papirnati trak v obliki pik in črtic (Morsejeva abeceda). Za uravnavanje traku je uporabil

jekleno vzmet, ki je ob dotiku s papirjem pri veliki hitrosti povzročila zvok, ki ga je

Edison opisal kot lahki melodični in ritmični zvok, ki spominja na nerazločno

človekovo govorjenje (Gelatt 1977, 18). Fenomen je Edisona spodbudil k nadaljnjim

raziskavam3 in tako je postopoma razvil fonograf – napravo za snemanje in

reprodukcijo vnaprej posnetega zvoka na nosilcih (valjih). Edisonova naprava je bila

sestavljena iz kovinskih valjev z žlebiči in dvema iglama – ena za snemanje ter druga za

reprodukcijo zvoka. Okoli valja je bil ovit staniol (kositrni papir), na katerega je prva

igla zapisala zvočne vibracije, ki so bile posredovane skozi dulec, v obliki vdolbin in

izboklin. Pri predvajanju pa je druga igla povzročila nihanje membrane in pretvorila

zareze z valja nazaj v zvok. Posnetek glasu sicer ni bil razločen, vendar že samo dejstvo

posnetega človeškega glasu je bilo dovolj, da je Edison osupnil občinstvo in

poslovneže, ki so nemudoma odkupili pravice za proizvodnjo teh nenavadnih naprav.

Sam pa si je prislužil vzdevek »Čarovnik iz Menlo parka«. Fonograf so nekateri videli

kot pomemben pripomoček v poslovanju, saj ga je bilo mogoče uporabiti za snemanje

telefonskih pogovorov. Za druge pa je predstavljal igračo, s katero so se zabavali ob

večerih. Fonograf je »govoril« različne jezike (angleško, nemško, nizozemsko,

francosko, špansko, hebrejsko), imitiral je zvoke laježa psa, kikirikanje petelina,

kihanje, kašljanje in celo posnel ter predvajal glasbo, ki jo je pred očmi gledalcev

2 Beseda fonograf (phonograph) izhaja iz grških besed phōnē, kar pomeni glas, ton oziroma zvok, in

graphos, kar pomeni pisati. 3 Njegova pot od papirnatega traka do aluminijastih cilindrov in izuma fonografa ni povsem jasna, saj ne obstaja nikakršnih zapisov o njegovem eksperimentiranju. Najboljši vir o tem je zato pričanje E. H. Johnsona, Edisonovega sodelavca v zgodnjih letih.

14

odigral oziroma zapel glasbenik.4 Izkazalo se je, da je fonograf več kakor le pripomoček

ali igrača, proizvodnja, prodaja in javne ekshibicije fonografa pa so se pokazale kot zelo

dobičkonosen posel.

Tisk je že od samega začetka fonografu napovedoval vodilno vlogo v zabavni industriji.

Pokazalo se je, da je prostor »govoreče naprave« resnično zabavanje množic, saj se je

fonograf kmalu začel uporabljati kot način zabave na javnih krajih, kjer so lahko ljudje

za kovanec poslušali svoje najljubše pesmi. Restavracije, trgovine, zabaviščni parki in

igralnice so ga vneto kupovale. Vendar pa si večina ljudi konec 19. stoletja ni mogla

privoščiti fonografa doma zaradi visoke cene. Edison je tako popustil pritiskom trga in

začel izdelovati preprostejše, cenejše modele fonografa, ki si ga je lahko kupila

povprečna ameriška družina. Da bi povečali prodajo, so ga začeli tudi oglaševati.

Kljub entuziastičnim Edisonovim napovedim, kako bo fonograf koristil človeštvu, je

navdušenje nad njim kmalu upadlo. Največji problem je predstavljalo dejstvo, da je bilo

na en valj mogoče posneti največ minuto govora ali glasbe, kar še zdaleč ni zadostovalo

za snemanje koncertov. Poleg tega je bilo neprestano potrebno menjati folijo, predvajani

zvok pa je vseboval preveč praskanja in škrtanja, da bi zagotavljal želeno glasbeno

izkušnjo. Ker niso poznali metode dupliciranja valjev, je bil vsak posnetek sicer

unikaten, vendar množična proizvodnja valjev za prodajo ni bila mogoča. Edison je zato

opustil fonograf ter se posvetil elektriki.

»Zgodovina invencij odseva, da se enake ideje lahko porajajo istočasno.« (Gelatt 1977,

24) Skoraj hkratno z Edisonom je idejo zapisovanja in reprodukcije zvoka razvijal

Charles Cros. Njegova zamisel se je od Edisonove razlikovale v tem, da je zvočne

vibracije želel posneti na steklene plošče, vendar so njegovi načrti ostali samo v teoriji.

Leta 1885 pa sta Chichester Bell in Charles Tainter prijavila svoj patent, ki sta ga

poimenovala grafofon. Namesto vrtljive ročice, kakršno je imel Edisonov fonograf, je

njuno napravo poganjal elektromotor. Staniol folije okoli valja sta nadomestila s

povoskanim kartonom, ki je omogočal daljše snemanje, igla pa je bila osnova za igle,

kakršne so še danes v uporabi. Njuna naprava je sicer še vedno bila okorna in

nedovršena, vendar je bil zvok čistejši in razpoznavnejši kakor pri fonografu.

4 Gledalce je predvsem navdušilo dejstvo, da je fonograf reproduciral glasbo do note natančno in v različnih hitrostih.

15

2.2 Gramofon in plošče

Emile Berliner se je odločil, da bo Crosovo idejo poskusil udejanjiti. Svoj patent

»govoreče naprave« je leta 1887 prijavil pod imenom gramofon.5 Berliner je plošče

razvijal s podobnimi procesi, kakor se uporabljajo za razvijanje fotografskih slik.

Steklene plošče je premazal s čadom ali sajami in jih namakal v kislino, da so zareze od

igle postale vidne. Predvajan zvok s plošč je bil dokaj podoben dejanskemu glasu.

Kmalu je Berliner razvil tudi postopek dupliciranja plošč. Iz originalne plošče je ustvaril

kovinsko matrico, ki je služila kot negativ pri filmu, nato pa jo je odtisnil na trdo gumo

in dobil novo ploščo. Prve plošče, ki so delovale pri 70 obratih na minuto, so se na

tržišču pojavile leta 1894. »Gramofoni so bili veliko preprostejši kot fonografi in so jih

zato lahko prodajali za nižjo ceno, poleg tega je bila proizvodnja plošč veliko cenejša od

valjev.« (Kunej 2014, 14) Tako se je začel večletni boj med fonografom in gramofonom

za prevlado na trgu. Fonograf je zaživel v Ameriki, kjer je bil že uveljavljen, gramofon

pa je našel svoje občinstvo v Evropi, zato se je tu tudi ohranil izraz gramofon za

poimenovanje naprave, ki reproducira zvok. Do leta 1900 je bila prodajalna gramofonov

v vsakem večjem evropskem mestu, pojavili pa so se tudi prvi zbiratelji in katalogi

glasbe na valjih oziroma ploščah.6 Gramofon se je iz poceni zabave na ulicah prelevil v

instrument za resnega, intelektualnega poznavalca umetnosti (connoisseur of arts),

človeka, ki je zbiral in častil plošče, podobno kakor knjige.

Sčasoma se je kvaliteta zvoka izboljšala, stroški proizvodnje znižali, kar je pomenilo, da

si je plošče oziroma valje lahko privoščilo več ljudi. Z izboljšano tehnologijo so

profesionalno za prodajo začeli snemati dela svetovnih zvezd glasbene in zabavne

industrije. Še v času valjev sta bila to na primer Sarah Bernhardt in John Philip Sousa,

kasneje, v času vzpona Red Seal Records, pa Adelina Patti, Nellie Melba, »zlati tenor«

Enrico Caruso,7 Paderewski, Kreisler in McCormack. V prvih letih 20. stoletja so že

nastajali snemalni studii, kjer so snemali tudi nastope orkestrov. Plošče, posnete pred

1902, so bile eksperimentalne, niso imele glasbene vrednosti, zato jih lahko označimo

5 Danes sta fonograf in gramofon sinonima, v 19. stoletju pa ni bilo tako. Izraz gramofon se je nanašal na »govorečo napravo«, ki je uporabljala prečno vrezane plošče, fonograf pa vertikalno vrezane valje. 6 Bettini je ustvaril prve kataloge valjev, na katerih je bilo več kot dvesto posnetkov arij znanih opernih pevcev tistega časa, vendar so se vsi valji do danes uničili ali pa izgubili. 7 Caruso je bil prva operna zvezda, ki je svoje nastope posnela na plošče in jih prodajala. Njegov glas se je dalo kvalitetno posneti, plošča On the Motley pa velja za prvo ploščo, prodano v več kot milijon izvodih.

16

kot inkunabula. Z načrtnim snemanjem nastopov pa je gramofon dobil svoj pomen, ki

ga je ohranil do danes.

Glasba je s tem, ko je postala posneta na nosilcu, spremenila svoj družbeni in kulturni

status, hkrati pa se je popredmetila. Kotnik (2012, 212) vidi to kot kritični trenutek v

zgodovini recepcije glasbe, ki je močno zaznamoval vso nadaljnjo reifikaicijo kulture,

vključno z glasbenim okusom. Kotnik (2012) na primeru opere razvije teorijo ideologije

posnetka oziroma kritičen pogled na posnetek kot obliko padca v specifično ideološko

formo. Pri tem uvidu črpa iz Althusserja (1980), po katerem je ideologija »‘predstava’

imaginarnega razmerja med individumi in njihovimi realnimi eksistenčnimi

okoliščinami.« Na gramofonsko ploščo tako lahko gledamo kot na svojevrstno

ideološko formo posredovane in objektivirane družbene realnosti. Posnetek namreč

postane zastopnik objektivne realnosti, ki to dejansko ni. Glasba na nosilcu po Kotniku

(2012, 213) ni posnetek zgodovinskega časa, pač pa njegova adaptacija, transformacije,

premestitev, zamrznitev, zgostitev, razrez. A vendar se tehnični in drugi procesi

kulturne produkcije posnetka povsem umaknejo naši fascinaciji nad posnetkom kot

obliki avtentičnega ujetja neke realnosti. Človekov glas, ki je poprej veljal za nekaj

neoprijemljivega in enkratnega, s ploščo postane konkretnejši in osvobojen časovnih in

prostorskih omejitev. Glasbo na nosilcu so najprej dojemali kot mimezis – posnetek

stvarnega, potem pa so ugotovili, da ne posnema realnosti, temveč jo poustvari,

podobno kakor ugotavlja Susan Sontag (2005) za fotografijo. Fotografija podeli

dogodku nesmrtnost, prav tako tudi posnetek zvok zamrzne v prostoru in času, mu

podari večnost in ohranja glas tudi po avtorjevi smrti. Sontagova (2005, 10) ugotavlja,

da fotografiranje ljudi spremeni v predmete, ki jih je mogoče simbolično posedovati.

Podobno se zgodi z glasbeniki, ko svoj glas zabeležijo na nosilec. Glasbeni nastopi, ki

so bili poprej enkratni družbeni dogodki, s posnetkom postanejo ponovljiv objekt

potrošnje.

Konec 19. stoletja so se začela ustanavljati prva podjetja, ki so se ukvarjala s

proizvodnjo gramofonov in plošč oziroma fonografov in valjev. Gramophone Company

je bilo najuspešnejše podjetje »govorečih naprav«v začetku 20. stoletja v Evropi.

Berlinerjev patent gramofona je kupil Eldridge Johnson in leta 1901 ustanovil Victor

Talking Machine Company. Za oglaševanje podjetja so uporabili sliko foksterierja, ki

17

gleda v trobljo gramofona,8 kasneje pa je nepozabna slika postala njihov zaščitni znak.

Svoje izdelke so imenovali Victor, zato je beseda gramofon sčasoma izginila iz

ameriškega vokabularja, beseda fonograf pa se je še vedno uporabljala za vse

»govoreče« naprave. Victor je bil med ljudmi nadvse priljubljen, predvsem zaradi svoje

učinkovitosti in čistosti zvoka,9 prepoznaven pa je bil zaradi velikega dulca. »Vrteči se

krožnik, kovinska ročica, velike troblje (vsako leto so postajale večje) so bile lastnosti

naprave, ki bi jo lahko imenovali učinkovita, toda neelegantna.« (Gelatt 1977, 145) Zato

so nekatera podjetja začela oblikovati gramofone, ki bi izgledali čim manj podobni

gramofonom, torej da bi služili kot del notranje opreme. Pri Victor Talking Machine pa

so se uprli mišljenju, da bi moral gramofon imitirati karkoli, saj so ga dojemali kot

glasbeni instrument.

S prodajo licence Berlinerjevega postopka izdelave plošč podjetjem Pathé v Franciji,

Odeon v Namčiji, Fonotopia v Italiji in drugim, se je začela množična proizvodnja.

Plošče so postale blago množične produkcije in potrošnje, glasba pa se je iz visoke

umetnosti pretvorila kulturno dobrino. V procesu komodifikacije je glasba postala

distancirana, odtujena od glasbenikov in se tako iz zasebne domene glasbenikov

premaknila v javno domene trga. V prvem desetletju 20. stoletja je tako v Evropi kakor

tudi v Ameriki fonograf z valji izgubljal boj napram gramofonu s ploščami. Edison je

sicer poskusil oživiti poslušanje valjev z novim izumom – Blue Amberol valjem, na

katerem je bila glasba posneta kvalitetnejše kakor na ploščah, vendar so bile plošče že

tako uveljavljene v družbi, da se nov valj kljub izboljšavam ni obnesel. Plošče so do

prve svetovne vojne dokončno izpodrinile valje. V 20. letih je plesna manija, ki sta jo

narekovala jazz in chippendale, močno povečala prodajo gramofonov in plošč, vendar

sta deflacija in kriza po vojni povzročila globoko zarezo tudi v gramofonski industriji.10

S pojavom radia leta 1922 pa se je zdelo, da je gramofon dosegel dno svojega obstoja.

Da bi povečali prodajo, so podjetja začela delati naprave, ki so bile kombinacija

radijskega sprejemnika in gramofona ter prenosne gramofone, ki jih je bilo mogoče

priklopiti na radie (radiograf). Radio in gramofon, ki sta se sprva zdela nasprotnika, sta

tako začela koeksistirati in konvergirati.

8 Za navdih je služila slika Francisa Barrauda His master's voice iz leta 1899. Na sliki pes gleda v trobljo fonografa; za potrebe podjetja so sliko priredili in fonograf nadomestili z gramofonom. 9 »Popolnoma gladek in tako naraven [zvok], da se zdi, kakor da Caruso sam poje, namesto naprave.« (Gelatt 1977, 145) 10 Pri podjetju The Columbia Company je prodaja iz leta 1920 v leto 1921 padla iz $47.000.000 na $19.000.000 (Gelatt 1977, 192).

18

2.2.1 Električno snemanje

Tako kakor so vlaki, likalniki in ostale naprave v 20. stoletju postali električni, se je tudi

snemanje glasbe iz akustičnega preusmerilo v električno. Pravzaprav je bil električni

snemalnik patentiran že leta 1903, vendar ni izkoristil svojega potenciala, saj je za

delovanje potreboval mikrofon in ojačevalec, ki so ju razvili šele med prvo svetovno

vojno za militaristično uporabo brezžične telefonije.11 Leta 1919 sta bila Lionel Guest in

H. O. Merriman, britanska eksperimentatorja, prva, ki sta na električni način posnela

ploščo. Kmalu so pri Bell Telephone Laboratories začeli eksperimentirati in razvijati

tovrstno tehniko snemanja. »Prvič v svoji zgodovini je bil gramofon predmet

temeljitega znanstvenega preučevanja.« (Gelatt 1977, 220) Vzporedno z razvijanjem

gramofona in plošč se je večalo tudi znanje s področja akustike. V laboratorijih Bell

Company so ustvarili prvi popolnoma električni gramofon, ki je deloval tako, da je

transformiral mehanično energijo iz brazd na plošči v električno energijo in s tem se je

ojačal zvok. Nato pa se je električna energija pretvorila nazaj v mehanično s pomočjo

zvočnika. Za prenos zvoka je bila osnova teorija, ki se je uporabljala pri telefonih.

Električni način snemanja plošč je prinesel tri spremembe oziroma izboljšave na

področju reprodukcije zvoka. Prvič, razpon frekvence se je povečal za dve in pol oktavi,

tako da je obsegal 100–5000 obratov. Slišati je bilo mogoče nizke tone (base), ki so

pesmim na ploščah dodali težo in globino, visoki toni (treble) pa so glasbi dodali

detajle, ki prej niso bili slišni (na primer sičniki so postali razumljivi). Drugo

pomembno spremembo so prinesli mikrofoni, ki so po eni strani ojačevali šibke zvočne

signale, po drugi strani pa zvočne signale pretvarjali v električne. To je omogočilo

dober posnetek zvoka tudi v velikih prostorih. Glasbeniki tako niso več rabili biti

stlačeni v majhnem studiu in igrati direktno v zvočni lijak, na plošče pa je bilo mogoče

ujeti atmosfero s koncertov, kar je dalo posneti glasbi nove razsežnosti. Poleg tega so,

kot tretje, bili »električni« posnetki glasnejši in zvok čistejši. Adeste Fideles (1925) je

bila ena prvih električno posnetih plošč, ki so jo ljudje množično kupovali,12 pojavili pa

so se tudi novi zvezdniki – idoli svoje generacije,13 katerih plošče so bile popularne in

zaželene, tako kakor Carusove dve desetletji prej. Licenco za nov način snemanja je

11 S tem izrazom so takrat poimenovali radio. 12 Na njej naj bi bilo slišno 4850 glasov, v prvem mesecu pa se je na dan povprečno prodalo 2000 teh plošč (Gelatt 1977). 13 Na primer Stokowski, Beecham, Weingartner, Cortot.

19

kmalu pokupilo večino podjetij in po letu 1927 ni bilo več podjetja, ki bi snemalo svoje

plošče akustično.

Prehod na električno snemanje je povzročilo bliskovito naraščanje glasbenih založb,

vendar je kmalu sledil strm padec. V letih 1931–32 je ameriška industrija fonografov in

plošč zašla v najtemnejše obdobje. Podjetja, ki so bila nekoč vodilna na tem področju,

so se prodajala kot za stavo.14 Vzrok za to je bila splošna gospodarska kriza, zagotovo

pa je na to vplival tudi pojav radia, ki je brezplačno »v živo« zabaval ljudi z govorom in

najnovejšimi hiti. Tudi v Evropi je proizvodna plošč upadla, vendar ne tako drastično

kakor v ZDA, saj se na evropskih tleh radio še ni razvil v množični medij. V tem času je

nastalo podjetje Electric & Musical Industries Ltd., bolj znano kot E.M.I. Le-to je

kmalu prevzelo dominanten položaj v Evropi, vendar ni imelo monopola, saj so v

posameznih državah še vedno delovala manjša podjetja (Telefunken, Decca). V Ameriki

pa so se na vso moč trudili, da bi rešili glasbeno industrijo, ki je bila leta 1933 skorajda

v zatonu. Začeli so prodajati plošče po nizkih cenah in s tem je prodaja postopoma

začela naraščati. V tistem času je veliko ljudi postalo zbiralcev. Leta 1936 so ponovno

oživeli poslušanje posnete glasbe na javnih prostorih. Pojavil se je juke-boks, na

katerem je bilo za kovanec mogoče slišati največje uspešnice. Narejen je bil predvsem

kot poceni zabava za mladino – medtem ko se je na njem vrtel swing, se je na radiu

večinoma vrtela klasična glasba.

Novost na področju snemanja zvoka je povzročila leta 1935 predstavljena naprava,

imenovana magnetofon. Na magnetofonske trakove je bilo mogoče posneti do 30 minut

zvoka, vendar ni bil uporaben za reprodukcijo velikega števila zvokov na primer

orkestra, zato ni mogel konkurirati gramofonu. Edina prednost magnetofonskega traku v

primerjavi s ploščami je bila v tem, da se ni uničil tako hitro kakor plošče. Če se je

strgal, se ga je dalo popraviti, poškodovana ali zlomljena plošča pa je bila samo še za v

smeti.

14 Prodaja plošč je iz 104 000 000 v letu 1927 do leta 1932 padla na 6.000.000, proizvodnja gramofonov pa iz 978.000 na 40.000 (Gelatt 1977).

20

2.2.2 Vinilne plošče

Leto 1948 je bilo revolucionarno leto na področju gramofonske industrije. Columbia

Records je namreč predstavila ploščo, ki je bila tanjša, manj lomljiva, poleg tega pa je

lahko predvajala 23 minut glasbe na eni strani. Zaradi tega so jo poimenovali Long

Playing Record (LP). Čas predvajanja plošče so podaljšali tako, da so zmanjšali hitrost

z 78 obratov na minuto na 33 in tretjino ter povečali število brazd v plošči (224 do 300

na inč, prej 85). Namesto šelaka so uporabili nov material – umetno maso, imenovano

polivinilklorid (PVC), ki je povečal čistost in živost zvoka. LP-jke oziroma vinilke so

omogočile poslušalcem manj prekinitev pri poslušanju skladb, zmanjšal se je zvok

prasketanja igle ter lažje jih je bilo shranjevati, saj so zasedle manj prostora. »Ponudile

so več glasbe za dolar kot kadarkoli prej.« (Gelatt 1977, 293) S tem se je odprlo novo

poglavje v zgodovini gramofonske industrije. Številni poslušalci so si celo dali predelati

gramofone, da so ustrezali LP ploščam.

Podjetje RCA Victor (prej Victor Talking Machine Company), ki je bilo konkurent

Columbie, je med tem časom razvijalo svoje plošče. Le nekaj mesecev po prihodu LP-

jev v trgovine je na tržišče poslalo plošče, ki so delovale na 45 obratih na minuto, a niso

igrale nič dlje kot takrat običajne plošče na 78 obratov. Columbia in Victor sta

napovedala konec ploščam z 78 obrati,15 vendar je bilo nemogoče napovedati, katere

plošče jih bodo v prihodnosti nadomestile – plošče na 45 ali 33 obratov.

V popularni glasbi se velike plošče (LP) sprva niso prijele – zato pa so toliko večjo

revolucijo zakuhale male plošče. Bile so ravno pravšnjega formata za uspešnice.

Celotna rock'n'roll revolucija je temeljila na mali plošči (SP) – in džuboksu, napravi za

njeno množično predvajanje na javnih mestih. (Stepančič 2006, 90)

Velika plošča je šele sredi 60. postala standard, na kateri so glasbeniki izdajali albume –

samostojen izdelek, ki ni bil le zbirka hitov, temveč celota, pri kateri je igral pomembno

vlogo tudi vedno bolj skrbno oblikovani ovitek.

Na začetku 50. pa se je pojavil nov glasbeni medij – kasete. Ob svojem nastanku niso

imele konkurenta, saj so bile manjše in bolj praktične od gramofonskih plošč. Mogoče

15 Plošče z 78 obrati so se nekoliko dlje kakor v Ameriki obdržale v Evropi.

21

jih je bilo odnesti s sabo kamorkoli in poslušati v avtomobilih, v katere so že začeli

vgrajevati radijske sprejemnike s kasetofoni. Velika prednost novega medija je bila, da

so bile cenovno ugodne in da je bilo mogoče večkrat snemati na isto kaseto. To dejstvo

je omogočilo nastanek piratstva, torej snemanje in presnemavanje pesmi na domu za

prodajo. Do začetka 70. let piratstvo ni bilo kaznivo, leta 1972 pa je bila uvedena zaščita

avtorskih pravic (copyright). Kljub temu procesa niso mogli zaustaviti, prav nasprotno,

piratstvo je v polni meri zaživelo ob pojavu digitalnih formatov in se razmahnilo z

množično uporabo svetovnega spleta.

Leta 1955 so se pojavile nove smernice v glasbi in novi načini trženja, ki so močno

povečali prodajo plošč. Glasbena industrija je z željo po čim večjem zaslužku začela

»proizvajati« najstniške superzvezdnike, ki so s pesmimi, stilom oblačenja in

obnašanjem navidezno kljubovali statusu quo. Takšne zvezde so bili na primer Elvis

Presley,16 The Beatles, Pat Boone in Paul Anka. Rock'n'roll17 je v 50. letih postal

prevladujoča zabavna glasbena zvrst, predvsem za mlajšo populacijo. Veljal je za

škodljivo glasbo, ki spodbuja mladostnike k delikvenci, podobno kot so kasneje označili

rock, ki je postal simbol za jeans hlače, dolge lase, kajenje trave in igranje kitare.18

V poznih 40. in zgodnjih 50. letih se je pojavila televizija kot nov medij in začela

izpodrivati radio kot primarni vir informacij, izobraževanja in razvedrila. To je za radio

pomenilo manj finančnih sredstev in posledično ukinitev oddaj v živo. Ta primanjkljaj

so nadomestili z glasbo na gramofonu, s tem pa se je oblikoval nov poklic disk jockeyja

oziroma DJ-ja. Rock je postala primarna glasbena zvrst na radiu in glasba se je tako

osamosvojila – ločila od ostalih vsebin, kakor so novice, vreme in šport. V tem času so

se tudi oblikovale radijske glasbene lestvice najboljših pesmi. Skoraj preko noči je

proizvodnja in prodaja plošč postala nadvse dobičkonosen posel.19 Znižali so cene plošč

s popularno glasbo ter jih začeli intenzivno oglaševati. Plošče se niso samo prodajale

16 Elvis je v začetnih letih rocka dominiral na glasbeni sceni. Vsaka njegova plošča se je prodala v milijonskih nakladah. »Tržili so njegovo karizmatičnost in glasbo ter podobo outsiderja iz napačne strani, čigar razbijajoča in žaljiva glasba sramoti svet odraslih.« (Gelatt 1977, 304) Prav tako so bili albumi The Beatles prodajne uspešnice (best-seller) desetletje kasneje. 17 Za začetnika rock'n'rolla šteje Bill Haley in njegova skupina The Comets. Haley je bil sicer inovator, vendar ni imel takšne »magije« oziroma privlačnosti za občinstvo, kakršno je imel Elvis. 18 »Za Woodstock generacijo rock ni predstavljal le najljubšo obliko zabave, temveč vitalen kanal komunikacije, ne samo izkušnjo poslušanja, ampak psihično udeležbo.« (Gelatt 1977, 332) 19 Leta 1955 so v Ameriki s ploščami zaslužili $277 milijonov, 2 leti kasneje pa že $460 milijonov (Gelatt 1977).

22

bolje, temveč je bil tudi zvok na njih boljši. Tehnike snemanja so se izpopolnile in iz

mono20 prešle na stereo. Gelatt (1977, 313) meni, da je poslušanje z enim ušesom kot

gledanje z enim očesom: jasno in detajlno, toda prazno; ostro orisano, toda brez globine.

Pri mono načinu snemanja je bil ves zvok v enem kanalu, stereo pa je osvobodil zvok

teh omejitev. Zvok so istočasno posneli z dvema mikrofonoma na različna kanala, tako

da sta se med sabo prepletala in dopolnjevala ter poslušalcu dala realnejšo, polno

izkušnjo poslušanja glasbe. V Wagnerjevi operi Das Rheingold, ki je bila leta 1959

prvič posneta v stereo tehniki na plošče, je bilo mogoče celo slišati premikanje

nastopajočih, kar je poslušalcem dalo občutek, kakor da se opera dogaja pred njihovimi

očmi. Posnetek je tako omogočil simulacijo predstave v okrilju doma.

2.3 Slovenska glasba

Prvi zvočni posnetki slovenskih izvajalcev so nastali že v začetku 20. stoletja. Slovenski

glasbeniki so snemali pesmi po evropskih in ameriških mestih, kjer so imela

gramofonska podjetja svoje snemalne studie. Poleg bližnjih prestolnic, Dunaj

Budimpešta in Zagreb, je nekaj snemanj potekalo tudi v Ljubljani. Slovenske plošče so

izhajale pri tujih založbah, kakor denimo Gramophone Company iz Velike Britanije.

Pomemben trg slovenskih plošč so bile Združene države Amerike, kjer so izseljenci

množično kupovali domovinsko glasbo. Na slovensko-jugoslovanskem prostoru se je

proizvodnja gramofonskih plošč pričela razmeroma pozno. Prva tovarna plošč Edison

Bell Penkala se je odprla v Zagrebu leta 1924. Nasledila jo je tovarna Elektroton, ki je

sprva delovala v Ljubljani. Po nacionalizaciji se je leta 1947 Elektroton preoblikoval v

največjo diskografsko založbo nekdanje Jugoslavije – Jugoton. Z Jugotonom so

sodelovali številni popularni glasbeniki iz vse Jugoslavije (Vice Vukov, Ivica Šerfezi,

Miki Jevremović, Gabi Novak, Marjana Deržaj, Ana Štefok, Lola Novaković, Tereza

Kesovija, Beti Jurković). Prav tako so pri Jugotonu izdajali in prodajali plošče

priljubljenih glasbenikov z Zahoda.

Na slovenskih tleh je leta 1968 mariborska založba Obzorje začela izdelovati in izdajati

vinilne plošče pod imenom Helidon. 3 leta kasneje se ji je pridružila Založba kaset in

plošč RTV Ljubljana, ki je kmalu postala največji založba gramofonskih plošč v

20 Mono plošče od The Beatles so veliko vredne, saj so redkost. V tistem času je bilo namreč že uveljavljeno snemanje plošč v stereo tehniki.

23

Sloveniji. Helidon je izdajal predvsem narodno-zabavno glasbo (Ansambel bratov

Avsenik, Ansambel Lojzeta Slaka), Založba kaset in plošč RTV Ljubljana pa je

prevzela takratne pop in rock glasbenike.

Te jugoslovanske založbe so ble na nek način specifične, ker so […] ble zastavljene

malo drugače, mogoče po republiškem načelu. Tko da so ble založbe plošč v Sloveniji,

na Hrvaškem, v Srbiji in tud v Bosni. In taka posebnost je pa ta, da […] obstajajo tud

založbe, ki niso fizično proizvajale plošč, se pravi, niso imele svojih tovarn, ampak so

dajale plošče v tisk drugim tovarnam.21 In kot posledica imamo tudi različne variante

plošč pri isti založbi. (Pavlin 2016)

21 Za tiskanje plošč se je ZKP RTV Ljubljana obračala na Jugoton, Helidon in Hungaroton.

24

3 PLOŠČE V DANAŠNJEM ČASU

Gramofonske plošče, nekoč popularni množični medij, je razvoj v tehnologiji navidezno

potisnil v pozabo pred približno dvajsetimi leti. Besede »vinilke«, »longplayke«,

»singlce«, »plate« morda več niso v vsakdanji uporabi, vendar nikakor niso pozabljene.

3.1 Nostalgija

Gramofon za vinilke hočemo imeti tudi zato, ker je v tistem kupu LP-jev in singlov

plošča, ki se je pod iglo zvijala tisti večer, ko smo se prvič poljubili. In temu spominu se

nikakor ne bomo odpovedali samo zavoljo razvoja tehnologije. (Hrastar 2001)

Občutek povezanosti s preteklostjo omogočajo ravno nostalgični objekti, med katere

spadajo tudi gramofonske plošče. Plošče za marsikoga predstavljajo nekakšen prijeten

spomin na mladost ali dogodek iz preteklosti. Nostalgija oziroma nostalgična občutja so

prisotna v vseh časih in pri vseh generacijah. Pojavljajo se v različnih oblikah in

intenzivnostih ter na različnih področjih življenja (umetnost, množična kultura,

oglaševanje, politika, vsakdanje življenje in tako dalje). Eden izmed intervjuvancev je

izpostavil pomembnost časovne distance pri navezavi plošč z nostalgijo:

[N]ostalgičnega občutka js pri ploščah ne čutim zato, ker pravzaprav nikoli nisem bil od

teh plošč odmaknjen. Tko da že od začetka, ko sem začel zbirat plošče, pravzaprav sem

stalno z njimi v stiku. Vela pa, da je pri tistih, ki so plošče poslušali v mladosti, pa so

potem kakšnih trideset let nanje pozabili, pa jih zdej zopet vidjo mogoče na sejmu plošč

al pa v trgovini, da pa tud lahko majo kakšne nostalgične občutke. (Pavlin 2016)

Nostalgijo teoretiki opredeljujejo s čustvenega in kritičnega vidika. Za Bakerja in

Kennedyja (1994, 170) je nostalgija hrepenenje po izkušnji, izdelku ali storitvi iz

preteklosti. Holbrook in Schindler (1991, 33) jo opredeljujeta kot »[p]referenco

(pozitivno stališče, naklonjenost) do objektov (ljudi, krajev, prostorov ali stvari), ki so

bili bolj običajni (popularni, moderni, pogosteje uporabljeni) v času, ko je bil

posameznik mlajši (v času zgodnjega odraščanja, adolescence, otroštva ali celo pred

njegovim rojstvom).« Številni avtorji (na primer Davis, Holak, Havlen, Hirsch,

Cardinal) pri definiciji nostalgije izpostavljajo predvsem čustveno dimenzijo ob

25

spominjanju na preteklost. Davis in Cardinal (Velikonja 2008) nostalgijo obravnavata

kot bipolarno čustveno, grenko-sladko hrepenenje, ki v sebi združuje tako veselje kot

žalost in gre onstran prostora in časa. Nostalgijo razumeta kot pozitivno naravnanost do

preteklosti. Nostalgija postaja bolj očitna v težkih časih ekonomske in politične krize

oziroma ko ljudje postanejo nezadovoljni s svojim trenutnim življenjem. Spremembe v

družbi lahko povzročajo negotovost in strah pred prihodnostjo, kar lahko privede do

tega, da se posamezniki obračajo v varne, stabilne, poznane in pogosto idealizirane

»stare čase«. Nostalgija lahko torej služi kot obrambni mehanizem v času hitrega načina

življenja in zgodovinskih sprememb. »Predstavlja možnost, da se posameznik ustavi in

se vsaj za trenutek vrne v navidezno srečnejši čas, ko je bilo življenje preprostejše in

mirnejše« (Purgar 2010, 13). Nostalgija bi po Althusserju bila del ideološkega aparata

države in potemtakem produkt kolektivne ideologije. Nostalgija deluje kot ideološki

državi aparat v tisti točki, ko zagotavlja pokornost dominantni ideologiji. Posameznike

uči o preteklosti in določa pomene o njihovem trenutnem položaju v družbi. Zaradi

občutka, da je nostalgija naraven, spontan pojav, se posamezniki ne zavedajo njene

prepričevalne funkcije. Pravzaprav se vsakodnevno in povsod srečujemo s simboli, ki

sprožijo nostalgijo. Le-ti so spretno ideološko posredovani in izkoriščeni za marketinške

namene.

Postmoderna doba je prinesla širše razumevanje koncepta nostalgije. Sodobni avtorji

(na primer Velikonja 2008, Baker in Kennedy 1994) poudarjajo, da se nostalgija ne

nanaša nujno na dejansko izkušeno in preživeto, temveč lahko posameznik prevzame

spomin nekoga drugega (kolektivni spomin) oziroma ima nostalgijo po objektih iz časa,

v katerem sploh ni živel. S tega vidika se lahko pojasni dejstvo, da gramofonske plošče

kupujejo, poslušajo in zbirajo tudi predstavniki mlajših generacij, ki niso živeli v času,

ko so glasbenemu svetu vladale vinilke.

3.2 Mladina in plošče

Bartmanski in Woodward (2015) izpostavljata, da fenomen naraščanja popularnosti

vinila ne gre pripisovati zgolj nostalgični navezanosti ostarele baby-boom generacije ali

ljubiteljev vintage mode, ampak gre za širši in globlji proces, ki zajema raznovrstne

generacije, med katerim imajo nezanemarljivo vlogo mladi, ki rastejo ob računalnikih in

26

iPod-ih. Pogost povod za navdušenje mladih nad ploščami predstavlja odkritje fonoteke

v domačem okolju.

[V] bistvu mi je blo že skor v plenicah to podarjeno. Že oče je mel 2000 plošč, na srečo

ni vseh prodal, […] ko sem bla mala, smo jih poslušal in smo meli tud vedno gramofon

doma, pa […] mi je blo res všeč. (Mlakar 2015)

Pomemben razlog je lahko tudi sledenje trendom, kakor opaža intervjuvanec: »Poleg

tega so zdej še hipsterji uletel, k spet majo gramofone … Hipsterji so blazno […] ta

trend spet obudil od mrtvih.« (Šalehar 2015)

Statistični podatki kažejo, da je v zadnjih letih več kot 50 % kupcev gramofonskih plošč

mlajših od 30 let, delež ženske populacije pa je skoraj izenačen z moško (MusicWatch

2014). Eden izmed intervjuvanec meni, da je povečano zanimanje mladih za plošče

ekonomske narave.

[K]o mladi hodjo naokol, vidijo, da je večina popularne glasbe bla natiskana v nekaj

milijonih izvodih na LP-ju in se da še zmeraj dobit na količino brezhibno ohranjen LP,

star 15 let, 25 let, 35 ali več let, da ta LP košta en evro ali dva evra pa pol in ko daš ta

LP za dva evra pa pol starejši obnovljen gramofon, pravilno nastavljen, za 100 evrov in

to igra boljše od CD playerja kakršnega koli na trgu, ki je od 80 do 1000 evrov, mislim,

da je logična odločitev, s čem se bo poslušal muzko. (Pirc 2015)

Podobno opaža tudi lastnik Jazz & blues ploščarne: »[M]ladina, če pride v trgovino, ne

gledajo CD-jev, gledajo pa, brskajo po ploščah, predvsem rabljenih, ker so cenejše.«

(Gerželj 2014)

3.3 Zbirateljstvo

»Zbirateljstvo je podobno prizmi. Veliko je odvisno od tega, koliko vložimo vanj.«

(Milano 2003, 199) »Užitek ni v tem da imaš plošče, temveč, da jih poslušaš.« (Milano

2003, 13)

27

Zbiranje oziroma zbirateljstvo lahko opredelimo kot ljubiteljsko kopičenje

najrazličnejših predmetov, ki so posamezniku posebni in pomembni zaradi določenih

lastnosti. Zbira se lahko karkoli, kar posamezniku predstavlja nek pomen in namen v

življenju. Najpogostejši predmeti zbiranja so kovanci, znamke, razglednice, starine,

knjige, prtički in tudi glasba.

Kakor katero koli drugo zbirateljstvo tudi zbiranje plošč predstavlja iracionalno željo po

imetju nečesa. Obstajajo različne teorije, ki razlagajo, zakaj imajo nekateri ljudje

potrebo po zbiranju predmetov. V Hornbyjevem romanu High Fidelity je zbiranje plošč

opredeljeno kot »oblika nekakšnega zapolnjevanja eksistencialne praznine obstoja,

lakote po življenju in nostalgičnega vračanja v najstniška leta.« (Stepančič 2006, 26)

Roy Shuker (Stepančič 2006, 25) pravi, da je zbirateljstvo pogosto oblika socialne moči

in kontrole, iracionalna in fetišistična obsesija. Po njegovem mnenju gre lahko za obliko

akumuliranja kulturnega in ekonomskega kapitala, način spopadanja s travmami iz

otroštva, zbirateljstvo pa vidi tudi kot obliko rituala. Podobno gleda na zbirateljstvo tudi

Werner Muensterberger. Zbiratelj po njegovem mnenju išče simbolične substitute, da se

lažje sooča s svetom, ki ga dojema kot neprijaznega ali celo nevarnega (Milano 2003,

32). Otto Fenichel (Prav tam) zagovarja, da je zbiranje predmetov posledica straha pred

izgubo in ugodja ob odkritju novih užitkov.

Alen Salerian pa na zbirateljstvo glede z medicinskega vidika. Ugotavlja, da potreba po

zbiranju česarkoli izvira iz pomanjkanja serotonima (Milano 2003, 29). Serotonim je

encim, ki ima v človeškem organizmu vlogo tkivnega hormona in živčnega prenašalca.

Drugo ime zanj je hormon sreče, saj ob zadostni količini le-tega v telesu občutimo

zadovoljstvo in dobro razpoloženje, pomanjkanje pa privede do nezadovoljstva,

zaskrbljenosti in celo agresije. V nevroznanosti ugotavljajo, da so ljudje, ki jim

primanjkuje serotonima, nagnjeni k kompulzivnostim, h katerim se prišteva tudi

zbirateljstvo. Zbirateljstvo torej lahko opredelimo kot vrsto obsesije, podobno

zasvojenosti z igrami na srečo, drogami ali alkoholom. »V tem smislu je zbirateljstvo

tako kot ostale droge: ni nujno nekaj, čemur bi se morali izogibati, pač pa preprosto

nekaj, s čimer moramo znati ravnati in s tem tudi udobno živeti.« (Milano 2003, 34)

Pojav je pogostejši pri kreativnih tipih ljudi, vendar ni nevaren, dokler ne ogroža

vsakdanjega življenja oziroma dokler lahko človek s to navado funkcionira v družbi.

28

Med veliki oboževalci glasbe in zbiratelji glasbe je tanka, vendar jasna meja. Po

Milanovem mnenju (2003, 31) se zbiranje gramofonskih plošč prične z navdušenjem

nad ploščami kot objekti. Pravi zbiralec tako postaneš, ko začneš razmišljati o

razporejanju plošč po določenem vrstnem redu in ko ti je bolj kot zbiranje pomembno

ohranjanje samo. V svoji knjigi Vinyl junkies (2003) Milano govori o posebnem tipu

ljudi. »Vinil junkyji« so ljudje, ki so zasvojeni z zbiranjem gramofonskih plošč. Po

Milanu (2003, 15) jih opredeljujejo trije elementi – ljubezen do glasbe, ljubezen do

artefakta in vznemirjenje ob »lovu« na le-te. »Vinil junky« ni nekdo, ki ima doma nekaj

deset zaprašenih plošč, spravljenih na podstrešju ali v kleti. »Vinil junky« je nekdo, ki

je pripravljen prepotovati tisoče kilometrov samo zato, da bi kupil redko ploščo, nekdo,

ki je pripravljen odšteti tisoče evrov za ploščo in nekdo, ki ima doma več tisoč plošč, ki

jih redno posluša in vzdržuje. »Jaz mam tu ovitek od plošče, ki je vreden 10 000 evrov.

En ovitek je tok vreden. Šel sem v Tokio zato, da sem dubu tam, ne vem, Mark

Knopflerja zadnjega, ki ga tu v Evropi takrat še ni blo.« (Hölbl 2014)

»Vinil junkyje« ne zanima samo glasba na ploščah, temveč raziščejo celotno ploščo. Za

90 % ljudi je vsaka platnica enake plošče identična, »vinil junkyji« pa so pozorni na

takšne malenkosti, kot je na primer drugačen material, iz katerega je narejen ovitek

plošče, kar je povezano s tiskarno in državo, za katero je bila plošča namenjena. Za njih

je to pravo odkritje, zato Milano pravi (2003, 9), da je v zbiranju plošč moč najti

element fetišizma.

[I]mamo tudi različne variante plošč pri isti založbi, se pravi, iste plošče istih izvajalcev.

Kot primer sta tukaj dve plošči Brucea Springsteena. Oboje je izdala zagrebška založba

Suzy, s tem, da je tale prva, jo je proizvedel srbski Diskos, to drugo pa hrvaški Jugoton.

(Pavlin 2016)

Za zbiratelje plošč po Milanu (2003) velja stereotip v sobo zaprtega, nesocialnega

človeka, po navadi moškega srednjih let, ki ves čas posluša gramofonske plošče in mu

le-te pomenijo več, kakor vse ostalo v življenju. Zanj naj bi bilo značilno, da ne sledi

tokovom v družbi, temveč je obstal nekje v preteklosti. Ta stereotip se je v moji

raziskavi izkazal za neresničnega. Intervjuvanci niso vinilni puristi, temveč kombinirajo

uporabo različnih medijev, glede na razpoložljiv čas, situacijo, razpoloženje. Poleg tega

29

imajo službe in družine, gramofonske plošče pa jim niso na prvem mestu, čeprav

predstavljajo več kot hobi.

Gramofonske plošče mi pomenijo neke vrste hobi, ampak glede na obseg je stvar

mogoče že prerasla tud v kej bolj resnega. Je pa to, ko vidte, da gre za neke vrste

obsesijo, je to takrat, ko ugotovite, da vam počasi plošče tud začenjajo diktirat življenje:

kje boste stanovali, kam boste hodili na dopust in podobno. [K]ljub vsej tej količini

plošč, ki sem jih naroču po pošti, kupu v trgovini, dobil na sejmu plošč, pa še vedno

čutim neko vznemirjenje, ki je podobno kot takrat, ko sem dobil prvo ploščo leta 1975.

(Pavlin 2016)

Zbiratelji se seveda med seboj razlikujejo ne le po karakterju, temveč tudi po

preferencah v zbiranju. Nekateri se specializirajo za zbiranje določenega izvajalca ali

več izvajalcev, drugi določene zvrsti glasbe, nekateri zbirajo vse, kar jim pride pod

roke, obstajajo pa tudi zbiratelji fanatiki, ki zbirajo le redke in unikatne plošče in seveda

tudi takšni, ki zbirajo plošče zaradi naslovnic. Nekateri imajo plošče razporejene po

različnih seznamih (abecedi, glasbeni zvrsti) in shranjene v posebnih omarah ali celo

prostorih, pri drugih ležijo v škatlah v kleti. Nekateri so začeli z zbiranjem že v

otroštvu, drugi kasneje (kot prijeten spomin na mladost), tretji mogoče niso odraščali ob

poslušanju plošč, pa so po naključju prišli v stik z njimi in so jih prevzele. Tako kakor

so raznovrstne plošče, so raznovrstni tudi zbiratelji. »Za vsako ploščo se najde zbiratelj,

ki si jo želi.« (Milano 2003, 19) »Vsaka plošča je majhen košček emocionalne esence,

ki jo lahko vključimo v svoje življenje.« (Milano 2003, 26)

Zbiranje plošč je šlo skozi različna obdobja, ki jih opisuje Milano (2003, 18). V 70. letih

je skoraj vsak resni glasbeni navdušenec bil hkrati tudi zbiratelj. Veliko pomembnih

albumov (kot na primer od Beach Boysev) v tistem času ni bilo več v prodaji, dobiti jih

je bilo mogoče le v slabem stanju ali neoriginalne verzije pesmi. Plošče, ki so delovale

na 78 obratov, so bile medtem že izven uporabe, zato so jih zbiratelji skrbno pobirali po

kleteh, garažah in smeteh. Punk revolucija je ponovno oživela plošče na 45 obratov

(singlce), ki so poleg ekskluzivnih pesmi bile obarvane in potiskane. Sredi 80. let sta rap

in disko dokazovala, koliko nizkih basov je mogoče ujeti na vinilno ploščo. To so bila

zadnja leta svetovne slave vinilnih plošč. Trenutno so pri zbirateljih najbolj iskane rock

in pop, rap ter punk plošče iz 80. let, manj pa jazz in klasična glasba. To je med ostalim

30

povezano s starostjo zbirateljev, saj jih večina zbira glasbo, ki jim je bližje, torej glasbo

njihove mladosti. Napredek v tehnologiji ni zmanjšal števila zbirateljev vinilk. Ponudil

jim je nove možnosti za pridobivanja artefaktov. Tako na primer internet omogoča

kupovanje plošče iz celega sveta, do katerih drugače ne bi mogli dostopati.

3.4 Plošče na trgu

Po Bergerju in Luckmannu (1988) je realnost družbeni konstrukt. Realnost ni torej

nekaj, kar bi bilo dano in prejeto naravno, ampak jo konstruirajo ljudje v procesu

interakcije. Glasba prav tako ni dana naravno in ni samoumevna, ampak je nekaj, kar je

bilo družbeno skonstruirano zaradi političnih in kulturnih razlogov. Skladno z njuno

teorijo tudi vrnitev gramofonskih plošč na trg ni naraven proces, temveč konstrukt

specifičnih tržnih, glasbenih, ekonomskih in drugovrstnih konstelacij na področju

produkcije popularne kulture, vključno z glasbo. Premalo prostora imamo na tem mestu,

da bi pojasnili objektivacijske procese, ki so nosilce zvoka s ploščo na čelu

institucionalizirali do te mere, da se nam naše dojemanje in poslušanje glasbe ne kaže

več kot živ fluid, ampak zgolj še kot komoditeta, blago, predmet, sredstvo ekonomske

transakcije. Pri tem bi naleteli, če upoštevamo besednjak Bergerja in Luckmana, tako na

objektivacijske kakor na subjektivacijske elemente, od konstrukcije glasbenih tradicij,

institucionaliziranega snemanja in reprodukcije glasbe do kreiranja poslušalskih

oziroma recipientskih identitet.

Zmotno prepričanje številnih je, da so plošče izumrle oziroma da je prihod CD-jev

prinesel zaton produkcije plošč, sedaj pa plošče doživljajo renesanso. Pravzaprav so bile

plošče vseskozi prisotne, tudi ob vzponu novih nosilcev zvoka. Nikoli jih niso nehali

izdelovati, le povpraševanje po njih je za nekaj let upadlo. V zadnjih letih pa se je trend

obrnil. Proizvodnja in prodaja plošč se je močno povečala, medtem ko prodaja

glasbenih CD-jev upada. Tiskarne poročajo o 50–100 % povečanju števila natisnjenih

vinilk, večina pa jih konstantno vzdržuje produkcijski tempo že vrsto let. Record

Industry, ena izmed največjih tovarn vinilk v Evropi, jih dnevno naredi 40 000–50 000.

Tudi češka GZ Media poroča o 14 milijonih proizvedenih vinilk letno (Fremer 2014),

vsako leto pa se odpre tudi kakšna nova tiskarna vinilk. V Evropi je po podatkih Vinyl

pressing plants (2016) kar 65 tovarn, ki izdelujejo plošče. Veliko strojev je bilo v

pričakovanju digitalne revolucije uničenih, tisti, ki še obratujejo, pa so preobremenjeni.

31

Prodaja vinilnih plošč konstantno narašča že 10 let; samo v zadnjem letu je po

raziskavah Nielsen (Brandle 2015) porasla za 30 % in že dosega 12 milijonov.

Prelomno leto je bilo 2007, ko so se nekatere vodilne glasbene založbe odločile, da

bodo ponovno izdale največje uspešnice 60., 70. in 80. let na vinilnih ploščah. Tako so

na primer Capitol Record's na trg poslale novo izdajo albuma The Beatles Abbey Road

in Pink Floyd The Dark Side of the Moon. Vedno več sodobnih glasbenikov se odloča

za izdajo albumov na vinilnih ploščah. Med najbolj prodajanimi vinilnimi izdajami

zadnjih 5 let je tako mogoče zaslediti albume Sign no more (Mumford & Sons), For

Emma forever ago (Bon Iver), Lazaretto (Jack White), AM (Arctic Monkeys) in Born to

die (Lana Del Rey) (Brandle 2015). Za izdajajo vinilnih albumov pa se odločajo tudi

slovenski izvajalci.

Za album na vinilki sem se odloču v glavni meri zarad tega, ker […] spet trg nas je mal

silu v to, že dve let nismo izdal plate, da bi izdal plato. Mel smo material nrjen, mel smo

posnetga, v resnic smo hotl nekak nardit neko marketinško potezo, da damo v bistvu

album tistim, ki si ga najbolj želijo, se prav fanom, po drugi strani pa počakamo za tem

izidom še pol leta in pol izdamo album in preprečmo, da nam uide na medmrežje.

(Šalehar 2015)

Vsi intervjuvanci pozdravljajo izdajanje vinilih albumov, saj menijo, da je vinil »ful

bolj spoštljiv do glasbe« (Šalehar 2015) in da »to bo bodočnost« (Franca 2015).

Obstajajo celo založbe, na primer Nashville in Fruits de Mer, ki so specializirane za

izdajo glasbe izključno na vinilnih ploščah. Pavlin (2016) je tudi izpostavil, da se

veljava plošč kaže med drugim v tem, da ob nakupu LP-ja, dobiš zraven brezplačen

album na CD-ju ali kodo za download digitalnega albuma. Poleg specializiranih

trgovin,22 kjer prodajajo bodisi nove bodisi rabljene plošče, je vinilke mogoče kupiti

tudi preko spletnih trgovin23 ter na številnih sejmih po Sloveniji in v tujini. Izkušnjo

obiska sejma opisujeta spodnja citata:

Najraj kupujem plošče na sejmu, da lahko brskam med vsemi kupi plošč, ki so, in

potem najdem kako, ki sploh nisem vedel, da jo želim. (Novak 2016)

22 V Veliki Britaniji je več kot 300 neodvisnih prodajaln plošč; pri nas jih prodajajo v Big bangu, Dallas

Records, Müllerju in second-hand trgovinah (Jazz & blues ploščarna, VOM, Gramofonoteka). 23 Discogs, Ebay, Amazon, Juno Records, Decks Records.

32

Pač cel čar, ki jih privlečejo plošče na sebe, evo, na primer, je poleg tega, da ne boš

dobil vsake, da so ene tako redke in moram it vsako nedeljo na bolšjaka na primer v

upanju, da jo bom enkrat našel. Ena takšnih plošč je samo na primer iz nekdanje

Jugoslavije vrhunskih še ogromno, zato se vstajam, grem ob 7h zjutri, ker probam bit

prvi, istočasno s prodajalci, pač da me ja ne bi kdo prehitel, ker nas je teh »lovcev« na te

redke bisere nas je kar neki. In je v bistvu pravo tekmovanje, ne. Se moreš res potrudit,

da bo prišel do nje. Ne bo te našla sama po sebi. (Kozole 2014)

Slovenski trg je premajhen, plošče pa so premalo komercialno zanimive, da bi bilo od

prodaje le-teh mogoče ustvarjati velikanske dobičke,24 kakor ugotavlja tudi intervjuvani

prodajalec: »Gre za to, da pač nekaj rad počneš. Če bi bil v tem poslu samo zaradi

denarja, potem bi verjeten trgovino že zaprl.« (Gerželj 2015) Gramofoni in plošče pa

niso samo v zasebni uporabi; radijske postaje kot so BBC Radio 6, Radio Slovenija,

Radio City in Radio Študent imajo še vedno obsežne arhive gramofonskih plošč, kakor

tudi omenja nekdanji glasbeni urednik na Radiu Slovenija.

[V]sakič, ko sem zavrtel kakšen posnetek iz vinilne plošče, da sem potem rekel v eter,

da sem povedal oznako plošče, bodisi Q120 ali pa Mikro5400 in da sem pač izkoristil to

in rekel: »Poglejte, kako se dobr sliš, še vedno po vseh teh letih in da gramofon še

vedno dela«. (Bulič 2015)

A kakor je izpostavil intervjuvanec, se le-te umikajo iz redne uporabe.

[L]ani jeseni, ko sem šel v pokoj in da so mi podaljšal pogodbo, da lahko ob torkih še

vedno to oddajo Štos delam, […] sem moral podpisat, da bom tudi js podlegel

evropskim normam, to pomeni, da moram ves program delat z računalnika, z Daleta kot

se reče strokovno pri nas. Pomeni, da gramofon in magnetofon in CD predvajalnik sta,

ne glede, da jih imamo še vedno v programu, sta izven programa. (Bulič 2015)

Čeprav so analogni nosilci glasbe drugotnega pomena na radiih, pa se o gramofonskih

ploščah še vedno pripravljajo posebne oddaje, denimo Vinyl Revival na BBC 6 ter Na

Gramofonu na spletnem radiu Terminal.25 Prav tako se je mogoče srečati z vinilkami na

24 Teh pri nas ne ustvarja noben glasbenik s prodajo na kateremkoli nosilcu, temveč predvsem s koncertnimi nastopi. 25 Oddajo vodi intervjuvanec DJ Martin13.

33

različnih dogodkih, kakor so razstave,26 predavanja,27 delavnice in zabave. Ustanovitelj

Gramofonoteke, Domen Kozole, si prizadeva, da je Gramofonoteka več kakor

prodajalna plošč – je poslušalnica gramofonskih plošč in informacijsko-izobraževalna

postojanka, kjer se odvijajo delavnice, vezane na glasbo.

[D]o izobraževalnega dela je prišlo iz pomanjkanja oziroma […] tega kulturnega upada.

Danes je pač ljudje več ne zanimajo za glasbo poglobljeno, vse zastonj. Ne hodjo na

dogodke zaradi dogodkov oziroma zaradi vsebin, bolj grejo radi na primer tja, ker vejo,

da bo polno. (Kozole 2014)

Zato so v Gramofonoteki organizirali DJ delavnice (Akademija Gramofonoteka),

tehnično delavnico, kjer so razstavljali gramofone in se jih učili popravljati,

pripravljajo pa tudi zabave s ploščami.

[D]va rojstna dneva sta se že tu praznovala, kar je v bistvu zlo zanimivo. Enkrat je bil

moj kolega, je bla pač normalen žur, enkrat so pa mele ene punce, ki so hotle v bistvu

kolegici omogočit večer z gramofonskimi ploščami, ker še ni mela nobenga stika in so

iz tiste zadržanosti so potem na koncu cele vesele skakale in si menjale plošče, zraven

pele. (Kozole 2014)

3.5 Plošča kot prestiž

Velika plošča je bila pomembna, a ne ravno vsakomur dostopna dobrina. Bila je

investicija. Pomembni kos kulturne prtljage, tudi orodje za postavljanje, ki pa je v krogih

solidarnosti zakrožilo, še posebno na seansah, ki so ga »fiksirale« na bolj demokratični in

(cenejši) nosilec zvoka – na kaseto. Kdor ni imel denarja, je imel kaseto. Imeti ploščo,

posneti ploščo, izdati ploščo namreč ni bilo kar tako. (Stepančič 2006, 54)

Plošča je od nekdaj veljala za objekt prestiža. Ni je namreč mogel izdelati in kupiti

kdorkoli kadarkoli. Glasbo je bilo najprej potrebno posneti v studiih z dovolj kvalitetno

opremo, nato izdelati master ploščo, iz katere se natisnejo gramofonske plošče. V

Jugoslaviji so si lahko takšen projekt privoščil na primer zagrebški Jugoton, beograjska

26 Pri nas se je na primer v letu 2007 odvijala razstava Artcoustics: Zgodbe z ovitkov gramofonskih plošč, leto kasneje pa razstava ovitkov vinilk krautrock glasbe, poimenovana Spitzenqualität. 27 Doc. dr. Drago Kunej pogosto javno predava o prvih slovenskih glasbenih zapisih na nosilcih.

34

založba RTB in mariborski Helidon. Zato lahko upravičeno trdimo, da je bila izdaja

plošče »za vsakega izvajalca prav poseben dosežek, za kupca pa praznik« (Stepančič

2006, 91) oziroma je pomenila »čudež, na katerega je bilo smiselno potrpežljivo čakati«

(Muršič v Stepančič 2006, 90).

Vseprisotnost in razširjenost glasbe v današnji poplavi informacijsko-komunikacijskih

tehnologij je dvignila vrednost perfekciji gramofonskih plošč. Bartmanski in Woodward

(2015, 4) pravita, da je lažje videti plošče kot sveti objekt, sedaj ko so virtualne datoteke

postale vsakodneven, običajen format glasbe. V zadnjem času plošče tako pridobivajo

na veljavnosti, ugledu in prestižu v primerjavi z digitalnimi formati, kakor opaža tudi

intervjuvanec.

Če dobiš za darilo vinilko, se mi zdi dosti boljše darilo kot pa recimo CD. CD-ji so zelo

pogosti, so zelo popularizirani, vsak jih lahko že naredi doma. Lahko ga spečeš, so

poceni in tudi se mi zdi, da sčasoma dosti bolj zgubljajo na vrednosti kot vinilke.

(Novak 2016)

Nove plošče so zanimive predvsem za DJ-je in mlajšo generacijo, ki posluša sodobne

izvajalce, rabljene plošče pa so privlačne zaradi aure, ki se je prenašala skozi desetletja

(Milano 2003, 20). Plošča nosi auro od vseh, ki so jo imeli v rokah in jo častili kot

objekt. Pri ploščah je moč zaslediti nek osebni pristop. Nekdo je ploščo posnel, nato je

stala v trgovini, nekdo jo je kupil, poslušal in čeprav se ne ve, čigava je bila plošča ter

kakšna je njena zgodovina, so plošče nedvomno okno v drugi čas in svet.

Ko primeš ploščo v roke, pomisliš, da ob tej plošči so tvoji starši plesali, žurali, so

poslušali to glasbo v klubih, da so se zbrali prijatelji in to vrteli. Dejansko vsaka taka

plošča v trgovini je zabavala 30, 40, 50 let nazaj ene ljudi. Ima eno zgodbo. Zato pa ni

zanimiva toliko nova kot stara plošča. Če najdeš na podstrešju kakšne plošče in veš, da

se je staršem »mešal« za to glasbo. Ima eno vsebino, dušo. (Vodopija 2012)

[K]o enkrat človek dobi v podzavest vonj vinilne plošče, mislim da je potem že rahlo

okužen in da govorimo o ljubitelju glasbe. (Pirc 2015)

Plošče kot prestižni objekti zahtevajo tudi posebno oskrbo.

35

Kar se tiče ohranjenosti plošč velja, da je ohranjenost pravzaprav alfa in omega. Se

pravi, tiste plošče, ki so v dobrem stanju, […] nudjo neko ugodje pri poslušanju. Če je

pa plošča taka, da je poškodovana, je njena vrednost minimalna oziroma je plošča sploh

nima. (Pavlin 2016)

Plošče morajo stati pokonci, biti v ovitkih (originalnih in dodatnih), v katere se jih

pospravi takoj po uporabi, da se v brazde ne nabira prah, in seveda prijemati se jih mora

s čistimi rokami. Pred vsakim poslušanjem je potrebno z njih počistiti prašne delce s

posebno krtačo, ki tudi odvaja statično elektriko, občasno pa jih je nujno očistiti v

posebni napravi. Vsako poslušanje je procedura, ki zahteva čas, a nudi užitek, kar

priznavajo tudi intervjuvanci.

[P]rideš do fonoteke, vzameš LP ven iz ovitka, daš na gramofon, spucaš ploščo,

naštimaš, se usedeš, naštimaš jakost in v večini primerov, ko imajo ljudje gramofon

doma, ni preskakovanja Zelo mal ljudi v tem času, ko dajo gramofonsko ploščo v

delovno pozicijo, sesa, ne vem, kaj, beli ali podobne stvari. Tko da to je en, bom rekel,

tak meditativen trenutek dneva, tedna, vikenda, česar koli vsakemu posamezniku. (Pirc

2015)

Pač vsa ta neka romantika, k se okol tega dogaja, ko daš ti ploščo na gramofon, ko

poskrbiš za to, da je lepo pobrisan prah, ko se začnejo prvi uvodni takti, pa do tega …

To je vse en tak doživetje, ko po mojem ga ob MP3-ju ne morš imet. To je pač neka

dodana vrednost zraven. (Razpotnik 2015)

Nekatere plošče lahko zaradi svoje redkosti ali posebnosti dosegajo vrtoglave cene.

Tako je na primer plošča Johna Lennona in Yoko Ono Double Fantasy, ki jo je podpisal

Lennon le nekaj ur preden so ga ustrelili, vredna 525.000 dolarjev. Med najdražje plošče

spadajo še Yesterday and Today skupine The Beatles (38.000 dolarjev), The

Freewheelin’ Boba Dylana (35.000 dolarjev) in Original Stack O’Lee Blues skupine

Long Cleve Reed & Little Harvey Hull (30.000 dolarjev).28 Kakor pravi Roman Pavlin:

»Gramofonskim ploščam nikoli ne poteče rok trajanja in le pridobivajo na ceni« (Golčer

2012).

28 U. K. 2010.

36

Na trgu pa poleg običajnih gramofonskih plošč ponujajo tudi nenavadne storitve,

povezane z njimi. Tako na primer britansko podjetje And Vinyly za 2000 funtov

človeški pepel s procesom stiskanja transformira v vinilno ploščo. Na ploščo posnamejo

tudi glasbo oziroma poslovilni govor pokojnega, ki ga je nato mogoče poslušati na

gramofonu. Za dodatno plačilo pa ploščo tudi distribuirajo v prodajalne. Lastnik

podjetja Jason Leach pravi, da posel cveti, saj je po njegovem mnenju »biti stisnjen v

vinilko bolj zanimivo od biti shranjen v kozarcu na polici« (Pogreb ni tabu 2010).

3.6 Ovitki albumov

»Ovitki vinilk so pogosto najobširnejša zbirka likovne umetnosti, ki jo imajo ljudje pri

hiši« (Stepančič 2006, 63), a se tega morda niti ne zavedajo. »[G]ramofonsko ploščo

lahko res imaš, imaš kot en predmet doma, da je en lep, en lep okras, lepa, lepa slika,

ker je velika, je dizajn lep.« (Franca 2015)

Za očeta modernih ovitkov plošč šteje Alex Steinweiss, umetniški vodja glasbene

založbe Columbia Records. Leta 1939 je za kolekcijo plošč izvajalcev Rodgers & Hart

prvič barvno potiskal in okrasil naslovnico. Umetniško oblikovani ovitki naj bi v nekaj

mesecih zvišali prodajo plošč za skoraj 900 %. Ovitki tako niso služili zgolj za zaščito

plošče, temveč so na vizualno-estetski način reprezentirali glasbo in služili kot nosilci

ideoloških sporočil. Intervjuvani zbiratelj plošč je kot takšen primer izpostavil album

Volunteers (1969) skupine Jefferson Airplane, ki je uporabila ovitek plošče za izražanje

svojega stališče do takratne družbeno-politične situacije.

Na ovitku je zastava, ameriška zastava in je tud razvidno iz same pozicije banda, da se

nekak iz tega norčujejo. In zanimivost je tud to, da je notranji ovitek plošči, pri

originalni izdaji, je črne barve. To je skupina zahtevala, da je ovitek črn, da bi na ta

način izrazl, se prav, svoje mišljenje o situaciji v Ameriki. (Pavlin 2016)

Eden izmed vzrokov, zakaj so plošče tako zanimive in cenjene, so tudi njihovi ovitki, ki

k zvočni vrednosti vinilke dodajo vizualno vrednost. Poleg tega poslušanje

gramofonskih plošč aktivira več čutov.

37

Poslušanje plošč je posebno doživetje, prvič, zaradi same kvalitete zvoka, drugič, pa

zaradi ovitka, ki je velikokrat boljši, bolj nazoren kot pri drugih nosilcih zvoka. Tako

da, če poslušate ploščo in gledate zraven ovitek, se lahko vse to zlije v enkratno

doživetje. (Pavlin 2016)

[N]ekatere [plošče] so bile tko, da so imele aromatičen vonj, kot da si rožice vohal, ko si

jo dal ven iz celofona. (Bulič 2015)

Ovitki so prvi stik med potencialnim kupcem in ploščo, saj jo ta najprej vidi in šele ko

jo kupi, tudi sliši. Privlačna naslovnica zagotovo pripomore k prodaji plošče, zato so

nekateri ustvarjalci k oblikovanju ovitka povabili znane umetnike kot so Andy

Warhol,29 Roger Dean,30 Jamie Reid31 in Robert Mapplethorpe,32 nekateri glasbeniki,

kakor denimo Hamo & Tribute 2 Love, pa so kar sami oblikovali ovitek.

[S]mo se […] pač odločl za omejeno naklado in kako naredit omejeno naklado, ok,

dejmo nrdit vsako drugačno. In to je zdej pač ta klasična bandovska debata: Ok, dejmo

narisat sto naslovk. A bomo vsi narisal? Vsak jih dvajst nariše, pa smo zmagal. Seveda,

to smo zalil kar z nekaj pivi, no, na konc, ko je blo treba narest, pač se nobenmu ni dal,

ne, in sem pol js to spackal. Sej mislim, da je kr dober ratal. (Šalehar 2015)

Ovitki gramofonskih plošč imajo status umetnine, kar med drugim dokazuje dejstvo, da

so le-ti del zbirke Muzeja Rolling Stonesov. S pojavom digitalnih nosilcev zvoka pa se

vloga ovitka spremenila oziroma popolnoma izginila, kakor opaža tudi intervjuvanec.

[I]glo naštimaš, začne igrat in pol ostaneš z ovitkom v roki in to je neka kvadratura, , na

kateri je, so mel tud dizajnerji zlo velik prostora, da so dejansko izrazl sebe Kle na CD-

ju se je to zmanjšal na tak kvadratek, da ni več vizualno tok zanimiv. Tko da tud s tem

manjšanjem je ogromn enih segmentov umetnosti ful izgubil. (Šalehar 2015)

29 Najbolj znan po sliki banane za album skupine The Velvet Underground, prispeval pa je tudi kar nekaj naslovnic za albume The Rolling Stonesov. 30 Naslovnice za albume skupine Asia. 31 Na primer album God Save the Queen skupine Sex Pistols. 32 Njegova najbolj znana je za album Horses (Patti Smith).

38

Primarna funkcija ovitka je zaščita plošče, hkrati pa naslovnica služi kot promocija

izvajalca, založbe ali tudi samega žanra glasbe na plošči.33 Vinilna izdaja albuma

pogosto vključuje besedila pesmi, fotografije izvajalcev, zahvale, podatke o založbi,

studiu, sodelujočih pri nastanku albuma, posterje in tako dalje. Ti elementi, ki so pri

digitalni glasbi zanemarjeni, usmerjajo reinterpretacijo realnosti, a le-ta ni mogoča brez

subjekta.

33 Psihedelični albumi so na primer vsebovali pisane, kičaste ilustracije, za reggae ploščo pa je bilo običajno, da je imela fotografijo glasbenika z džointom v roki (Stepančič 2006, 63).

39

4 »NOVE« IN »STARE« TEHNOLOGIJE

Digitalno je in. Digitalna je prihodnost. V digitalni obliki bo večina slej ko prej imela

tudi celotne glasbene zbirke, v prihodnosti pa bodo celotni albumi nekje v internetu (v

oblaku) in jih bomo poiskali in predvajali na naših ekranih brez fizične domače hrambe.

(Meglič 2010)

Če je digitalnost prihodnost glasbe, se poraja vprašanje: Kako lahko star, celo zastarel in

okoren medij, kakor so gramofonske plošče, konkurira valu digitalno-tehnološke

revolucije, ki transformira glasbeni nosilec iz okornega fizičnega objekta v breztežno

elektronsko informacijo?

4.1 Analognost proti digitalnosti?

Na podlagi razvoja tehnologije lahko ločimo dve obdobji. Prvo je tako imenovana

analogna doba, ki je trajala vse do pojava digitalne tehnologije. Za to obdobje je

značilna tradicionalna oblika distribucije, ki je potekala v fizični obliki. Druga, digitalna

doba, pa se je začela s Philipsovo in Sonyjevo predstavitvijo Compact Disc Digital

Audio sistema (CD) leta 1982. CD je ponudil ravno to, kar so obljubljale LP-jke ob

svojem prihodu na trg – več glasbe na enem nosilcu. Poleg tega je prinašal nove

standardne, kar se tiče zvočne kvalitete – čistejši zvok, brez nezaželenega šuma in

ostalih nepopolnosti.

[V] tem obdobju prvih 80. let so vsi pričakoval to prvo pospešeno upadanje prodaje

vinila in pač analognih gramofonov, ker so pač ljudje tripal na neko reklamno floskulo:

'Zdej pa poslušamo muzko in glasbo in tist, kar sem si želu, brez šuma.' In tko kot pri

večini stvari v zgodovini zmeraj pride v nekem obdobju 20., 30. let na nekem področju

neki revolucionarnega ven, […] Zadeva, ki rata v bistvu hit zarad tega, ker ljudje

potrebujejo neko spremembo. (Pirc 2015)

Pri analognem zvoku gre za nepretrgano krivuljo, ki je analogija izvornega zvočnega

signala. Digitalni zvok pa sestavljajo vzorci izvornega zvočnega signala, ki so dovolj

gosti, da slišimo neprekinjen zvok. Standardna CD-kakovost zajema 44.100 vzorcev na

sekundo. Številnim ljubiteljem vinila je prav ta razlika bistvena.

40

Gramofonske plošče so preživele vse te čase, tud dobo digitalizacije, zarad tega, ker je

zvok iz gramofonske plošče še zmeraj najbolj kvaliteten. Analogen zvok je krivulja,

digitalen zvok so pa stopničke, a ne. Nikdar ni gladka, lahko je še tok zapisov, ne bo

nikdar gladka krivulja. (Gerželj 2015)

Pri analognem zapisu praktično ni limita, to pomeni ni frekvenčne omejitve spodnje

reprodukcije, niti ni frekvenčnega omejevanja pri zapisu zgornjih frekvenc. Limit je

samo v bistvu v osnovi, kok kvaliteten vinil je na razpolago pri proizvajalcu. (Pirc

2015)

Za digitalno dobo je značilna razvita informacijsko-komunikacijska in digitalna

tehnologija, ki je spremenila produkcijo, distribucijo in potrošnjo medijev. Digitalna

distribucija je mogoča zaradi tehnoloških izboljšav, kakor so širokopasovne internetne

povezave, zmogljivejši računalniki in programska oprema, zapisljive CD in DVD enote

ter standard za zgoščevanje glasbenih datotek MP3. Poleg tega pa je pomemben

dejavnik pri razmahu digitalne distribucije tudi cenovna dostopnost tehnologije.

Bartmanski in Woodward (2015, 19) menita, da je prehod v digitalno dobo pomenil

zlato dobo za glasbeno industrijo. Sama produkcija glasbe in glasbenih nosilcev se je

poenostavila, zahtevala manj sredstev, manj delovne sile, a dosegala relativno visoko

ceno na trgu. Tovarna plošč Optimal pressing plant iz Nemčije navaja podatke, da so za

izdelavo kopije CD-ja potrebne 3 sekunde, za ploščo pa 25, poleg tega je proizvodnja

glasbenih CD-jev v celoti prepuščena strojem, medtem ko v procesu nastanka vinilnega

albuma sodeluje vsaj 30 ljudi (Bartmanski in Woodward 2015, 69). Kljub temu cena

albuma na CD-ju ni sorazmerno nižja od cene istega albuma na vinilni plošči.

Sociologi ugotavljajo, da v dobi digitalizacije ljudje več časa preživijo sede pred novimi

tehnologijami in manj časa porabijo za druženja v živo. Posledica tega je fenomen

»osamljenosti skupaj« (alone together) (Bull 2007) in fenomen »podatkovnega smoga«

(data smog) (Shenk 2007), ko se na dnevni ravni soočamo s preveč informacijami

prehitro, kar zmanjša občutljivost in vodi v digitalno apatijo. Morda je tudi zatekanje k

naravnem in iskanje pristne glasbene izkušnje vzrok za povratek k gramofonskim

ploščam. Čas bo pokazal, če bo svet postal popolnoma digitalen ali se bodo pojavile

41

nove oblike eksistence, zagotovo pa lahko trdimo, da analogno in digitalno sedaj

koeksistira.

4.2 CD-ji in MP3-ji

Pri procesu digitalizacije se podatki iz analognih pretvorijo v digitalno obliko. Digitalna

glasba so tako vsa glasbena dela, ki so shranjena v obliki digitalnega zapisa, torej v

binarnem sistemu ničel in enic. CD-ji so bili zasnovani kot substitut gramofonskih

plošč, saj naj bi zagotovili čisto kakovost digitalnega zvoka, ki ga LP plošče naj ne bi

premogle. Ob tej priložnosti so nastajale zbirke CD-jev, ki so bile digitalizirane kopije

vinilnih plošč. Čeprav so CD-je razvili že sredi 60. let, so v množično uporabo prišli

šele konec 80. let. Nepogrešljivi so postali tako v glasbeni kakor tudi v računalniški

industriji. Prodaja glasbenih CD-jev je strmo naraščala dobro desetletje, dokler se ni

razmahnil nov medij – svetovni splet – in prinesel brezplačno prenašanje različnih vrst

datotek, vključno z glasbenimi. CD v glasbenem svetu izgublja primaren položaj, ki si

ga je izboril v zadnjih desetletjih, saj »ni tako poseben kot vinilka in hkrati ne tako

praktičen (in poceni) kot MP3« (Šček 2012).

Enkrat pred časom se je na WAP-u v razdelku humor znašla šala, ki je verjetno presegla

raven sicer ne prav smešnega wapovskega humorja. Takole je šla: Cedejka na cesti

sreča vinilko in jo vpraša: 'Si še vedno na igli?' Dvoumen dovtip - cedejka se superiorno

obnaša do uboge vinilke in jo tako zelo dobesedno ozmerja s propadlim členom družbe,

z narkomanom. Igla je nekaj slabega in basta. Včasih pa je bila igla zakon. Igla na

gramofonu je bila edina stvar, ki je v svetu glasbe kaj štela. Še več, igla je bila element,

ki je krojil zgodovino glasbe. In cedejka nima za kaj biti prevzetna - MP3 je na pohodu

in kdo ve, ali bo čez dvajset let cedejka še tako ohola. (Hrastar 2001)

MP334 je eden izmed digitalnih oblik zapisa zvočnih datotek. S procesom kompresije se

originalna zvočna datoteka skrči za faktor približno dvanajst. To pomeni, da je avdio

zapis shranjen v MP3 formatu dvanajstkrat manjši od običajnega zapisa digitalne glasbe

na CD-ju. Kvaliteta zvoka ostane skoraj enaka, saj se v procesu odstranijo le vsi

nepomembni zvočni signali, ki jih neizurjeno človeško uho pravzaprav ne zazna. Ta

34 MP3 je kratica za MPEG Audio Layer 3datoteke.

42

način kompresije se je kot metoda prvič uporabil leta 1991,35 služil pa je predvsem

televizijskemu in radijskemu oddajanju. Kasneje so metodo uporabili za nalaganje

datotek na svetovni splet. Format MP3 predstavlja pomembno tehnološko prelomnico

na področju glasbe. »Predstavlja novost, ki prvič omogoča diseminacijo glasbe, ki

poteka izven institucionalnih poti in pomeni možnost izbire.« (Rodman 2004, 9)

Dandanes je MP3 eden izmed najbolj razširjenih formatov in standard pri distribuciji

glasbe, saj ga poleg računalniških programov podpirajo tudi mobilni telefoni, DVD-in

DivX-predvajalniki, MP3-predvajalniki, tablice, radiji in podobne naprave.

4.3 Primerjava vinilk, CD-jev in MP3-jev

Z uvedbo umetne mase – vinila – za proizvodnjo gramofonskih plošč so se na področju

glasbene industrije odprle nove perspektive. Plošče iz vinila so imele številne prednosti

pred materiali, ki so jih uporabljali poprej. Vinilne plošče so se težje zlomile, pri

predvajanju je bilo slišati manj šumov, omogočale so daljše posnetke in bile cenovno

ugodnejše. Upravičeno je trditi, da so vinilke spremenile naravo uživanja v glasbi.

Družbene spremembe so vplivale na same načine konzumacije glasbe v digitalni dobi.

Težnjam po hitrosti in dostopnosti so se prilagodili tudi mediji. Poslušanje glasbe se je z

novimi tehnologijami preneslo iz doma v avtomobile, na ulice, v žepe. Glasbeno

izkustvo je sedaj mogoče imeti kadarkoli in kjerkoli.

Prednost digitalnih glasbenih datotek je predvsem v tem, da fizično ne zavzemajo

prostora, se ne obrabljajo, vedno so slišne enako, so enostavno in brezplačne dostopne –

zmeraj in povsod. V primerjavi z vinilkami je CD, kljub temu da je fizičen nosilec,

enostavnejši za hranjenje, prenašanje, poslušanje in vzdrževanje. Glasba, shranjena na

vinilki, računalniku in spletu je ob pravilnem vzdrževanju lahko večna, medtem ko CD-

ju ocenjujejo življenjsko dobo 10 let.

[E]n izmed prvih [CD-jev] je bil Appetite for Destruction od Guns N' Roses, sem ga

kupil v trgovini, tko da se spomnim, sem šel kupit plato, mulc sem bil. Par let nazaj sem

ga vtaknil v CD player in je CD player rekel, da nisem nič vtaknil noter. Medtem ko

fotrova Abbey Road iz leta 69 od Beatlov, k jo dam gor, tko žlahtno prasketa kot leta

35 Pesem Tom's Diner je bila prva pesem, pretvorjena v MP3 format, zato njeno avtorico Suzanne Vega imenujejo tudi »mati MP3-ja«.

43

69, ne. Skratka medij, ki še vedno funkcionira. Super sound je, ne. CD-ji so pa začeli

crkvat, no. Tle je industrija nrdila eno napako. (Šalehar 2015)

Mislim, da je CD najbolj zastarela zadeva, k gre zlo ornk iz mode. Da če se bo kej

obdržal, se bo obdržala prodaja gramofonskih plošč, pa stvar, prek kere bojo ljudje

poslušal, bo streming, se prav Deezer pa Youtube. (Razpotnik 2015)

4.3.1 Zvok

V debati, ali je zvok boljši na digitalnih zgoščenkah ali na analognih vinilnih ploščah,

ne bi prišli do zaključka. O tem so potekale mnoge razprave in bile narejene številne

raziskave. »Splošni konsenz med avdiofili je, da je zvok vinilne plošče boljši in toplejši,

brazde v plastiki pa lahko reproducirajo širši frekvenčni spekter kot digitalni nosilci

zvoka, to pa je še posebno pomembno pri močnem klubskem ozvočenju.« (Stepančič

2006, 100) »CD in MP3 predvajalnik namreč digitalen zapis zvoka v ojačevalcu

ustrezno pretvorita, vinilna plošča pa ima popoln zapis zvoka vklesan v površino, zato

pri zapisovanju ne pride do nikakršne izgube ali popačenja podatkov, saj so ti poslani v

ojačevalec brez posrednih pretvornikov.« (V. S. 2010)

Plošča ima še danes, kljub napredni tehnologiji, najboljši zvok. Tudi, če prasketa. Samo

vinilka daje takšno širino, kot je ne more dati noben drug medij – ne računalnik, ne CD.

Predvsem bas, ampak na splošno ves zvok ima veliko večjo širino. Tega večina ljudi

verjetno ne bi nikoli opazila, dokler ne bi nekaj časa poslušala samo komadov iz

gramofonov in šele potem šla poslušati drugo in videla, kako si drugje omejen. Pri MP3

je zvok porezan od zgoraj in spodaj. (Rogelj 2012)

Običajno je za album na vinilki drugače zmasteriziran avdio od tistega za digitalno

izdajo, ki mora biti primeren tudi za predvajanje na radiu. CD ima ostrejši, glasnejši

zvok, vendar v primerjavi s tistim s plošč velja za »hladnega«, manj »naravnega«,

»sterilnega«. V prid CD-jev strokovnjaki izpostavljajo popoln zvok, toda popolnega

zvoka ni nikjer v naravi in ga zagotovo ne moremo doseči niti z digitalno tehnologijo.

Kakor pravi Franc Kuzma, »je zvok, ki ga dobimo s cedejev, brez šuma, brez prask, a

tudi brez emocij, ki jih ima glasba« (Mihelič in Kernc 2009). Dejstvo je, da se analogni

in digitalni zvok razlikujeta, vendar to še ne pomeni, da je kateri slabši ali boljši od

drugega. Tako vinilna plošča kakor tudi CD in MP3 imajo svoje prednosti in slabosti.

44

Ena izmed prvih asociacij na gramofonske plošče je specifičen šum, prasketanje,

hreščanje. »[V]elik ljudi, k se ne spozna, misljo, da morjo plošče prasketat, ne.

Prasketajo po navad takrat, k so umazane al pa stare, pa nekdo ni lepo za njih skrbel.«

(Razpotnik 2015) Prav zagotovo zaradi spomina na šumenje plošč marsikdo raje poseže

po digitalni glasbi, kakor ugotavlja intervjuvanec.

[V] večini primerov, zakaj se ljudje ne odločijo za analogijo, majo verjeten v spominu

to, ko so v mladosti slišal pr starših al starih starših nek slabši produkt gramofona in so

slišal ogromno šuma, prasketanja, pokanja. (Pirc 2015)

Reprodukcija glasbe z vinilk je torej moteče šumeča, kadar je plošča v slabem stanju

in/ali se predvaja na starejšem, nepravilno nastavljenem, nekvalitetnem gramofonu. Za

kvalitetno poslušanje gramofonskih plošč je zato potrebno vložiti precej več finančnih

sredstev kakor v CD predvajalnike.

Splošno razširjeno mnenje je, da ljubitelje vinila privlači ravno to prasketanje med

poslušanjem glasbe.

Prasketanje mi je všeč, ne vem, tko nekak zapolni neko praznino. Prasketanje […]vsaj

men, tko naslika nek prostor, kjer se vse skup dogaja, ne vem, tko lušten mi je, ne

maram glih tišine. Raven ta prasketanje, to, da mogoče kdaj preskoč plošča, da jo dela

nekak živo, […] dvakrat ni isto, ko poslušaš gramofonsko ploščo. CD je vedno isti, ne.

Tko da mogoče, mogoče, da je ta part zanimiv, da je, da je nekak tole živa tvorba.

(Šalehar 2015)

Večina intervjuvancev pa ne želi poslušati prasketajoče in hreščeče plošče, zato

kupujejo samo brezhibno ohranjene vinilke.

Najraje poslušam plošče, ki so v mint stanju al pa v excellent stanju, moti me to

prasketanje, praske, prah. Tak da tudi plošče, ki jih kupim, pač second-hand, jih probam

čim bolj umit in met v čim boljšem stanju, da se sliši najboljše. (Novak 2016)

Intervjuvanci navajajo, da ob poslušanju vinilk bolj čutijo pesem, so pozorni na detajle

v glasbi, čas se jim ustavi, sprostijo se, uživajo v branju in gledanju ovitka, skratka

plošče jim »nudjo neko ugodje pri poslušanju« (Pavlin 2016). Redkeje poslušajo glasbo

45

na radiu, Youtubu in ostalih internetnih streamingih, ker je reprodukcija premalo

kvalitetna.

Ne maram tolko poslušat glasbe prek MP3-jev al pa prek Youtuba, zato ker se mi zdi,

da je dosti kvalitete tam zgubljene. na računalniku, če poslušam glasbo, večinoma

poslušam flac datoteke, ker so malo boljše kvalitete, so malo bolj dodelani tudi

masteringi. (Novak 2016)

Zakaj bi mel tok plošč, pol pa bi poslušal radio al pa, ne vem, se ukvarjal z

računalnikom. Mam plošče, mam CD-je, kupujem jih in poslušam tist, kar mi paše tist

trenutek. (Gerželj 2015)

4.3.2 Format in glasbena izkušnja

Glasba je abstraktna, nematerialna, neoprijemljiva in nevidna. Bartmanski in Woodward

(2015, 5) trdita, da je gramofonska plošča materializirala, kar se je sprva zdelo

nemogoče: čustva, misli, ideje in ideale, in je najboljši približek utelešenju glasbe, ker je

zelo otipljiv, senzualen in vizualen medij. Lahko vidimo zapis glasbe v mikrobrazdah,

lahko se dotaknemo in nenazadnje sodelujemo v samem procesu reprodukcije glasbe, s

tem ko spuščamo ročico, nadzorujemo dotik igle s ploščo, opazujemo vrtenje plošče in

kako se pri tem ustvarja glasba. Pri poslušanju CD-jev se je vključevanje v sam proces

reprodukcije zvoka zreduciralo na dejanje umestitve nosilca v predvajalnik, pri tem pa

ne vidimo branja glasbe, ampak samo slišimo zvok. Z uporabo MP3-jev je tovrstni

proces popolnoma izginil. Po Milanovem prepričanju (2003) ljudje ne poslušajo

gramofonskih plošč samo zaradi glasbene izkušnje. Postavitev igle na ploščo je posebno

ritualno dejanje, ki vzbuja popolnoma drugačne občutke, kakor klikanje na računalniku,

in to zaznavajo tudi intervjuvanci. »Odnos, ki maš ti s ploščo al pa s tistima dvema

klikoma na računalniku, je čist drgačen. … s ploščo je nek oseben stik, z računalnikom

ni.« (Razpotnik 2015) »[Č]e ploščo vzameš v roke, je to neprimerno lepši občutek, kot

če daš CD v roke al kaj šele, da ključek vzameš. Tisto je totalno brezčustveno.« (Hölbl

2014)

Poslušalcem vinilke torej poleg kakovostne in sentimentalne vrednosti nudijo tudi

boljšo predstavo in povezavo z glasbo ter pristnejši doživljaj, kakor ob poslušanju MP3-

46

jev, ki so brez formata in od poslušalca odtujeni. Poleg tega pa digitalne datoteke

nimajo zgodovine in ne nosijo aure.

Pri plošči je to super, ker ko jo enkrat kupiš, ko jo enkrat maš, je vsa glasba, ki jo

poslušaš, je tvoja, jo držiš v roki. Si ti lastnik. Glasba, ki je pa v MP3 obliki, pa je

dejansko nimaš. Nikol je ne morš prijet v roke, ne morš je nikomu dat, ne morš nekom

zapustit, ne. Lahko sam pač deliš al pa mu daš kopijo eksaktno tvojo, ki jo maš ti.

(Novak 2016)

Pomembnost lastništva predmeta pri digitalnih formatih ni tako izrazito. Prav tako se

pomen kopije razlikuje pri analogni in digitalni glasbi. Po Bartmanskem in Woodwardu

(2015, 81) je digitalna datoteka zgolj elektronski klon, analogna kopija pa je mehansko

proizvedena, pri samem nastanku je sodelovalo več ljudi, vsebuje čarobnost, čutne

konotacije in daje občutek povezanosti z glasbenikom ter drugimi predmeti (na primer

gramofonom), zato je več kakor zgolj kopija. Včasih je bil postopek dupliciranja

omejen na določen prostor, zahteval ustrezno opremo, znanje in je bil zato rezervirana

za strokovnjake. V digitalni dobi je lahko vsak stvarnik nove zvočne datoteke iz

obstoječe brez posebnega znanja ali visoko-tehnološke opreme.

Za dobo vinilnih plošč je bilo značilno skupinsko poslušanje v krogu družine,

prijateljev; gramofon je povezoval ljudi,36 danes pa je poslušanje glasbe

individualizirano. »Pod pojmom individualizirano razumemo tako premik poslušanja

glasbe iz več oseb na eno osebo kot tudi poslušanje glasbe po lastnem okusu.« (Mele

2011, 6) Poleg tega se glasbo z digitalnih nosilcev zvoka po navadi posluša med

opravljanjem drugih aktivnosti (vožnjo, sesanjem, tekom), kar opažajo tudi

intervjuvanci.

Ko poslušam glasbo na računalniku, si običajno naredim play listo in potem tisto

dostikrat zarolam, poslušam, tak da mam čas al mi pa samo gori pač v ozadju. (Novak

2016)

36 Podobno kakor nekoč radio in televizija.

47

Če mam žur doma, se večinoma ukvarjam s tem, da obračam plate, ne. Mislim, je zlo

nepraktično, no. Je boljš MP3, playlista, Youtube, čav in maš mir, lahko v miru pivo

piješ. (Šalehar 2015)

Zelo mal ljudi v tem času, ko dajo gramofonsko ploščo v delovno pozicijo, sesa, ne

vem, kaj, beli ali podobne stvari. Tko da to je en, bom rekel, tak meditativen trenutek

dneva, tedna, vikenda, česar koli vsakemu posamezniku. (Pirc 2015)

Poslušanje plošč zahteva čas, pozornost in nekaj znanja. Vendar pa je ves vložek

povrnjen, saj poslušanje glasbe zaradi glasbe prinese osebno zadovoljstvo, ritual kot tak

pa posamezniku daje občutek varnosti in nadzora nad svetom. Intervjuvanec izpostavlja,

da »glasba zdravi približno tretjino blagih simptomov stresa, ki so prisotni v zadnjem

desetletju ali 15. letih. In kvalitetnejša ko je reprodukcija, genski zapis hitrejše reagira in

se hitrej sprostiš.« (Pirc 2015) Toda hitri tempo življenja v današnji dobi ne dopušča, da

bi si vzeli toliko časa, kolikor bi želeli, zase, kaj šele za bližnje in za poslušanje glasbe

na arhaičen, zamuden, a pristen način. Morda je prav zaradi tega prišlo do glorifikacije

gramofonske plošče. Plošče niso primerne za vsakega in za vsako situacijo, zato

dandanes živijo v rokah pravih ljubiteljev, ki cenijo njihove kvalitete.

Subjektivnost pri poslušanju glasbe se kaže ne samo pri izbiri izvajalca ali žanra,

temveč tudi pri izbiri glasbenega medija. Mary Douglas in Baron C. Isherwood (1979,

50) opisujeta simbolični pomen, ki ga ima izbira določenega načina priprave kave in

mletje kavnih zrn. Njune ugotovitve je mogoče aplicirati na primer izbire načina

poslušanje glasbe. Avtorja menita, da ne gre zgolj za sam napitek in njegovo domnevno

korist, ampak da je pomembno, kako je napitek pripravljen. Za ročno pripravo kave je

potrebna spretnost, vanjo je vloženo več truda in časa, zato tudi bolj ceniš tako

pripravljeno kavo. Priprava kave privede do diskurza o pravilni pripravi kave oziroma

najboljšem, najbolj pravilnem načinu priprave. Tako način priprave kave postane ne

samo stvar tehnologije in spretnosti, ampak je povezan z širšim simboličnim pomenom

preko estetskih lastnosti. Fizična priprava kave z uporabno naravnih materialov, kakor

denimo drobljenje zrn v lesenem možnarju, po njunem mnenju predstavlja najbolj

plemenit način priprave omamnega napitka. Tudi poslušanje glasbe je tesno povezano s

praksami in kontekstom. Ne gre samo za zvok, ne za sam medij, oba aspekta sta enako

48

pomembna, se združujeta v celoto in vplivata na to, kako poslušamo glasbo ter kakšno

glasbeno izkušnjo pridobimo.

4.4 Gramofoni

Dandanes obstaja kar nekaj podjetij, ki proizvajajo klasične gramofone v različnih

cenovnih razredih. Pirc (2015) izpostavlja kot najpomembnejše med njimi Thorens,

Dual, Project, Linn, Rega, Feickert, Brinkmann, Devialet in slovensko podjetje Kuzma,

ki ga je leta 1985 ustanovil Franc Kuzma. »To je en redkih slovenskih možganov, lahko

rečem, ki je svoje produkte lansiral na vse celine sveta. Z izvrstnimi produkti, z

legendarno kvaliteto.« (Pirc 2015)

Sodobni gramofoni so v koraku s časom. Njihova prednost v primerjavi s starejšimi

modeli je v tem, da so večnamenski. Mogoče jih je povezati z računalnikom, imajo USB

priključek, reže za kartice, avdio vhod in izhod in tako dalje. (Moški svet, 2010)

»Današnji gramofoni so v bistvu že skupki najboljših materialov, tehnične dovršenosti

in tudi estetske umetnosti.« (Don Marko M 2012) Izbor gramofonov, tako starih kakor

tudi novih, je zelo velik. Prav tako pa je velik cenovni razpon med njimi. Vrhunska

oprema za poslušanje glasbe lahko stane tudi več tisoč evrov, vendar je za povprečnega

poslušalca že dovolj gramofon za nekaj sto evrov. Poslušanje gramofonskih plošč si

torej lahko privoščijo tako avdiofili kakor tudi mladostniki. »Mislim, da večina mladih,

ko začenja s ploščami al pa majo kake plošče, ki so jih dobli od staršev, pač nima

dobrega gramofona, majo bolj neke slabe zvočnike in se jim zdi sama ideja, da

poslušajo plošče, boljša.« (Novak 2016) Gramofon pa v svoji službi uporabljajo še

vedno nekateri DJ-ji.

4.5 DJ kultura

Pred prihodom digitalne tehnologije DJ-ji pravzaprav niso imeli izbire – gramofoni so

bili edini način vrtenja glasbe. DJ-ji, ki so se v 90. letih preusmerili v digitalno

tehnologijo, niso veljali za kredibilne oziroma so bili označeni kot komercialni DJ-ji.

Čeprav so številni DJ-ji sledili toku časa in jih danes večina v svoj nastop vključuje

prenosnike, pa še obstajajo DJ-ji, ki prisegajo na plošče. »Vinilna plošča danes še vedno

sodi med DJ-jevo obvezno orodje, čeprav je v njenem času nastala že cela vrsta

49

konkurenčnih nosilcev zvočnega zapisa, ki pa ne premorejo njene historičnosti,

mitološke in praktične vrednosti.« (Stepančič 2006, 98) DJ-ji so tudi v zatonu vinilk in

gramofonov ostajali glavni potrošniki le-teh.

Uporabnost novih tehnologij v DJ kulturi se kaže predvsem v prihranku časa in

prostora. Prej so DJ-ji veliko časa zapravili z brskanjem po škatlah in iskanjem

določenih gramofonskih plošč, sedaj pa je vsa potrebna glasba dostopna v nekaj

sekundah. Na prvi pogled se zdi, da spremembe na področju glasbene tehnologije ne le

lajšajo delo DJ-jev, temveč ga tudi izboljšujejo. A po mnenju DJ-jev v članku Tracking

the DJs: Vinyl Records, Work and the Debate over New Technologies (2005)

predstavlja veliko večje zadovoljstvo najdba plošče s pesmijo, ki jo že dolgo iščeš,

kakor pa dejstvo, da lahko z interneta v nekaj minutah downloadaš katero koli pesem.

Problematiko downloada izpostavlja tudi intervjuvani DJ:

Tist, ki gramofonske plošče kupuje, ma res odnos do tega. Tist, ki z računalnika

predvaja, pa ni nujno, da ga ma. Lahko pač samo se mu zdi, da ma dobro priložnost, da

nekaj zasluž, truda mu ni treba nekaj v to vložit, potegne dol kompilacijo 80's prek

Torrenta recimo, ne, in je DJ. (Razpotnik 2015)

Večina pesmi, ki jih občinstvu predvajajo DJ-ji, so remiksi – daljše verzije posameznih

ali več pesmi. Remiksanje se je začelo uveljavljati v sredini 70. in do danes postalo

glavna značilnost DJ kulture. Z remiksanjem se iz že obstoječe pesmi ustvari novo delo,

ki ga DJ predvaja svojim poslušalcem. Biti DJ tako ne pomeni samo stati pred

občinstvom in predvajati pesmi eno za drugo, ampak mnogo več. DJ mora znati

scratchati, mešati, rezati, oblikovati, združevati in usklajevati ritme ter melodije; s temi

elementi namreč izkazuje svoje sposobnosti pred občinstvom. Veščina upravljanja

gramofonov in mešalne mize, ki imata v DJ kulturi status glasbenih instrumentov, je

DJ-jem dala status priznanih glasbenikov.37

Do nedavnega je bilo remiksanje pesmi rezervirano izključno za DJ-je, ki so svoje

dosežke shranjevali na vinilnih ploščah. Konvergenca interneta in digitalne tehnologije

pa je uporabnikom na široko odprla vrata v svet DJ kulture. Toda Farrugia in Swiss

37 Med slovenskimi DJ-ji sta Umek in Valentino Kanzyani zaradi svojih vinilnih izdaj postala svetovna zvezdnika.

50

(2005) opozarjata na vprašljivo kvaliteto takšnih programov, izdelkov in DJ-jev.

Dejstvo, da lahko dandanes vsak downloada MP3-je in ustvari playlisto, ki jo predvaja

občinstvu, minimalizira status DJ-jev kot umetnikov. Po mnenje Razpotnika (2015)

»vsak nekak ta prav DJ vrti z gramofonskih plošč.« Biti vinilni DJ zahteva več truda,

kondicije, denarja in znanja. Vedeti moraš, kje kupiti plošče in kakšne, naučiti se ravnati

z gramofonom in ploščami ter jih ustrezno vzdrževati. Razpotnik (2015) pravi, da vrti iz

vseh nosilcev glasbe, »ampak definitivno najrajš in najboljš sem pa takrat sprejet, ko z

gramofonskih plošč«. Zanj predstavlja gramofon nadgradnjo. Poleg tega je DJ-jev

gramofon s ploščami na vpogled vsem prisotnim, digitalna glasba pa je nevidna,

shranjena na računalniku. Prav ta vidna prisotnost glasbe je po raziskavah pomemben

del DJ kulture. Farrugia in Swiss (2005) ugotavljata, da pripomočki, kakršen je na

primer Final Scratch, omogočajo manipulacijo glasbe in dramatično spreminjajo delo

DJ-jev. Final Scratch, ki je izšel poleti 2002, vključuje posebno izdelane vinilne plošče,

primerne za vse vrste DJ gramofonov, vezanih na računalnik. MP3 datoteke se lahko

obdelujejo in nato posnamejo na vinilne plošče. DJ tako navidezno vrti glasbo s plošč.

Unikaten zvok vinilnih plošč naj bi bil bistven za DJ-jevstvo, klikanje na računalnik pa

daleč od tega, kar DJ-jevstvo predstavlja. Nastopi sodobnih slavnih DJ-jev, ki večinoma

glasbo ustvarijo v studiih in jo prinesejo s sabo, vzbujajo zaskrbljujoče občutke, da

avtentična DJ kultura izginja, kakor ugotavlja intervjuvanec.

[I]mam en tak poniževalen odnos, ne glede, kok so ti ljudje popularni in kolko služijo,

ne samo v tujini, tudi pri nas. Ker ko ga vidim, zdej, ko je bil recimo v Stožicah, kaj je

bil … David Guetta … al pa na teh festivalih, ne, ko vidiš te posnetke: ta dečko pride za

mešalno mizo, drugega ne dela, ko mal tkole postavi rokice gor na armaturo, potem pa

roke gor, ploska, narod je v transu, mladina, vsi zakajeni, zapiti, uživajo. In on prinese

vso muziko, v bistvu ima posneto, nekje že v studio narejeno, služi pa neverjetne

denarje, ker je obisk fenomenalen. (Bulič 2015)

51

5 DOKUMENTAREC

Ustvarjanje dokumentarca mi je predstavljajo velik izziv, saj še nikoli nisem delala na

tako obsežnem filmskem projektu. Avtorji, kakor so Nichols (1991, 2001), Rabiger

(1998, 2003) in Rosenthal (2002), so mi pomagali razumeti, kaj dokumentarec je, kaj

zajemajo procesi predprodukcije, produkcije in postprodukcije ter kako pristopiti k

posameznem koraku, na primer izdelavi vprašalnika za intervjuvance. Pri izbiri tem

filma, začrtovanju ciljev, identificiranju problemov in ne nazadnje oblikovanju koncepta

sem se naslonila na raziskave o vinilni kulturi, ki so jih opravili Bartmanski in

Woodward (2015) ter Milano (2003). Bartmanski in Woodward sta izbrala

kozmopolitsko perspektivo in intervjuvala ljudi, vključene v gramofonsko sceno, po

vsem svetu. Na podlagi pogovorov z uporabniki vinilk v prodajalnah, nočnih klubih,

sejmih in lastniki tovarn plošč sta prišla do zaključka, da je gramofonska kultura najbolj

živa v Berlinu, Londonu, New Yorku, Tokiu in Melbournu. Le-to me je spodbudilo k

raziskavi, v kakšni meri je pravzaprav razširjena gramofonska kultura v Sloveniji.

Bartmanski in Woodward sta kot vzorec izbrala sogovornike, ki so tudi ob prihodu

digitalnih medijev ostali zvesti analognim nosilcem zvoka. Moja raziskava se je v tem

koraku razlikovala od njune, saj je pri izbiri intervjuvancev bila v ospredju težnja po

spolni in starostni raznolikosti ter različnosti njihovih praks s ploščami. Želela sem

namreč raziskati slovensko gramofonsko kulturo v vseh njenih diskurzih. Milano (2003)

pa se je osredotočil na preučevanje vinil junkyjev, torej tistih, katerih navdušenje nad

vinilkami presega običajne prakse in že meji na obsesijo. Zanimalo me je, če je mogoče

vinil junkyja, kakor ga definira Milano (2003), najti tudi v slovenskem prostoru.

Znaten del magistrskega dela torej predstavlja empirični sklop, ki vsebuje

polstrukturirane intervjuje z različnimi osebami, ki so tako rekoč vsakodnevno v stiku z

vinilnimi ploščami. Pogovori z ljubitelji vinila ponujajo pomemben vpogled v prakse in

pomene, ki se ustvarjajo okoli gramofonskih plošč. Vsi intervjuji so bili posneti z

videokamero oziroma fotoaparatom in nato transkribirani.38 Iz pridobljenih intervjujev

sem zmontirala 45–minutni dokumentarec.39 Raziskava je bila omejena predvsem zaradi

finančnih sredstev, kar je vplivalo na kvaliteto snemalne opreme, nezmožnost najetja

ekipe, ki bi asistirala pri ustvarjanju dokumentarca ter na izbiro snemalnih lokacij.

38 Transkribcija intervjujev se nahaja v Prilogi 1. 39 Scenarij za dokumentarec je priložen kot Priloga 2.

52

Omejitve je predstavljalo prav tako dejstvo, da je gradivo (predvsem avdio in avdio-

vizualno), ki se nanaša na slovenski prostor, zelo skromno oziroma je nedostopno,

čeprav ni (več) zaščiteno z avtorskimi pravicami. Delno je bila raziskava omejena tudi

zaradi relativno majhnega števila potencialnih intervjuvancev. Kljub temu sem

predpostavljala, da bom za raziskavo imela na voljo dovolj ustrezne literature, da si bom

lahko snemalno opremo izposodila oziroma kupila, da bodo izbrani sogovorci pristali na

intervju pred kamero ter da bom postprodukcijski proces dokumentarca lahko

dokončala z lastno opremo. Dokumentarec »Viniliada: življenje gramofonskih plošč« je

nastal ob nasvetih, pomoči ter podpori mentorja, somentorja, prijateljev, družine,

znancev in ostalih, ki so bili pripravljeni nesebično in brezplačno doprinesti k

ustvarjanju.

V tujini (predvsem ZDA) obstaja nekaj raziskav o gramofonskih ploščah v sodobnosti,

na spletu pa je moč najti tudi dokumentarce, ki se ukvarjajo s to tematiko. Vendar so le-

ti dokumentarci običajno krajšega formata (do 30 minut) in osredotočeni zgolj na en

vidik gramofonskih plošč, na primer na sejme, prodajalne plošč, posamezne zbiratelje,

glasbene založbe in dogodke, kakor denimo Record Store Day. Tudi v Sloveniji se

odvijajo najrazličnejši dogodki v povezavi z vinilkami, ljudje jih zbirajo, poslušajo in

uporabljajo pri svojem delu, nezanemarljiv je predvsem delež mlajše populacije, ki v

zadnjem času posega po teh nosilcih glasbenega zapisa. Kakor meni Bill Nichols, je

dokumentarec diskurz o svetu (1991, X). Dokumentarci nam namreč pokažejo situacije

in dogodke, ki so spoznaven del skupne izkušnje: zgodovinski svet, kakor ga poznamo

in zaznamo ali kakor verjamemo, da ga drugi zaznavajo. (Prav tam.) Zato je

dokumentiranje življenja vinilk v digitalni dobi pomembna pridobitev za slovenski

prostor in širše, za akademski svet.

Izbira dveh dopolnjujočih se medijev za analizo gramofonske kulture doda novo

dimenzijo k obravnavi teme. Klasična tekstualna forma je primernejša za predstavitev

kronološkega razvoja plošč, poglobljene analize ter za vključitev teorij (Althusser,

Douglas, Berger in Luckmann), ki so nadalje aplicirane na specifične pojave znotraj

diskurza gramofonskih plošč v sedanjosti. Medtem ko je pisni del predvsem

znanstveno-kritični komentar družbenega pojava, pa je prednost dokumentarca v

njegovi primernosti za širšo javnost. Predolgi zgodovinski uvod in pretirano

vključevanje teorij bi bilo neustrezno za filmsko formo, poleg tega bi zameglilo temeljni

53

cilj dokumentarca, to je prikazati, v kakšnih oblikah gramofonske plošče danes živijo,

kdo jih uporablja, kakšen pomen dosegajo pri posameznikih in kakšen vpliv ima na to

družba. Vinilke kot kulturni objekti proizvajajo užitke, ki jih ni mogoče zajeti z

deskripcijo, dokumentarni medij pa omogoča, da slišimo in vidimo ter s tem pridobimo

novo pomensko raven.

Dokumentarci lahko navdihnejo, izobražujejo in zabavajo občinstvo, hkrati pa

spodbujajo kritično mišljenje in vizualizirajo tematiko – v slednjem je bistvena prednost

pred avditivnim in tekstualnim medijem. Dokumentarci s svojo avdio-vizualnostjo

omogočajo, da ne prejmemo le informacij od intervjuvancev, pač pa tudi informacije o

intervjuvancih. Lahko jih vidimo, zaznavamo njihove reakcije, mimiko, okolje, v

katerem živijo in ustvarjajo, ton glasu, tempo govora in tako dalje. Komuniciranje na

nebesedni ravni je nadvse pomembno za ustvarjanje vtisa o osebnosti. Sama

interpretacija povedanega je zato lahko drugačna, kakor če bi zgolj brali transkribcijo

intervjuja. Poleg tega si ob spremljanju dokumentarca gledalec lažje predstavlja

izkušnjo obiska sejma, nakupa, poslušanja plošče in doživljanja glasbe. Vinilne plošče

so primarno nosilci glasbe, a vendar so veliko več kot le avditiven medij, zato je

ustrezno, da je njihovo življenje predstavljeno v formi, ki prav tako aktivira več čutov.

5.1 Sinopsis

- Vsebina: Dokumentarec »Viniliada: življenje gramofonskih plošč« obravnava

fenomen obstoja vinilk v digitalni dobi. Začetek je posvečen zgodovini

zapisovanja zvoka na nosilec, od Edisonovih valjev in Berlinerjevih plošč do

pojava vinilnih LP in singel plošč. Glavni fokus pa je na sodobni gramofonski

kulturi v Sloveniji, na katero kritično gledajo poznavalci in ljubitelji vinilk.

Matevž Šalehar – Hamo, Dragan Bulič, Roman Pavlin, Mišo Hölbl, Martin

Razpotnik – DJ Martin13 in ostali z različnih aspektov komentirajo mite o

izumrtju in renesansi plošč, primerjavi poslušanja glasbe na CD-ju, računalniku

in vinilkah, vrednosti in dostopnosti novih plošč ter gramofonov, naklonjenosti

šumenju in prasketanju pri ljubiteljih vinila, nostalgičnosti v povezavi z

zbirateljstvom ter o generacijski in spolni raznovrstnosti zbirateljev.

- Format: dokumentarec (45 minut).

54

- Snemalna prizorišča: Jazz & blues ploščarna, Biljardna hiša, Gramofonoteka,

Intek, dom Leona Novaka, dom Romana Pavlina, Muzej Rolling Stonesov, Gala

Hala (nastop DJ Martina13), Gostišče Loka (koncert Hamo & Tribute 2 Love),

Radio Slovenija, Sejem Collecta, Trgovina VOM, Radio City, ljubljanska ulica,

moj dom.

- Snemalni čas: september 2014 – junij 2016.

- Intervjuvanci: Matej Gerželj (lastnik prodajalne plošč Jazz & blues ploščarna),

Darko Mikulec (organizator sejmov gramofonskih plošč, lastnik prodajalne

plošč v Zagrebu), Zvone Anton Pirc (ljubitelj glasbe, svetovalec na avdio in

video področju v prodajalni Intek), Leon Novak (zbiratelj gramofonskih plošč),

Matevž Šalehar – Hamo (glasbenik, televizijski producent, ljubitelj

gramofonskih plošč), Martin Razpotnik – DJ Martin13 (DJ, ki vrti glasbo z

gramofonskih plošč, glasbeni založnik), Slavko Franca (lastnik muzeja Rolling

Stonesov, zbiratelj gramofonskih plošč), Domen Kozole (ustanovitelj društva

Gramofonoteka), Dragan Bulič (nekdanji glasbeni urednik na Radiu Slovenija in

DJ), Rebeka Mlakar (ljubiteljica gramofonskih plošč), Roman Pavlin (zbiratelj,

prodajalec in organizator sejmov gramofonskih plošč), Mišo Hölbl (direktor

Radia City).

- Snemalna in programska oprema: Canon Legria HV40 in Canon EOS 550D,

tripod Sony VCT-R640, mikrofon Samson Meteor, Adobe Premiere Pro CC,

v8.0.

5.2 Intervjuji

Vprašanja so bila nekoliko prilagojena za vsakega intervjuvanca. Identična so bila le

splošna vprašanja, kakor so ime in priimek, (približna) starost, kraj bivanja ter

poklic/funkcija/področje dela. V nadaljevanju so bila vprašanja razdeljena v tri tematske

sklope. V prvem sklopu je bil poudarek na njihovem osebnem odnosu do plošč in

pomenu, ki ga pripisujejo ploščam. Naslednji sklop je zajemal vlogo plošč v današnji

družbi, procese in trende, ki se pojavljajo na glasbenem, oziroma širše, družbenem

področju. Vprašanja v tretjem sklopu so bila specifična glede na intervjuvanca in

55

njegovo uporabo gramofonskih plošč. Denimo v intervjuju z Matevžem Šaleharjem je

bil poudarek na izdaji vinilnega albuma Hamo & Tribute 2 Love – Pol, v intervjuju z

Martinom Razpotnikom pa o njegovi odločitvi, da kot eden redkih DJ-jev vrti glasbo z

gramofonskih plošč ter ima tudi založbo, ki izdaja albume na vinilu. V naslednjem

podpoglavju se nahajajo primeri vprašanj, na katera so odgovarjali intervjuvanci.

5.2.1 Zbiratelj plošč

OSEBNI POMEN

1. Kaj vam pomenijo gramofonske plošče?

2. Katera plošča vam največ pomeni in zakaj?

3. Kaj vam je najbolj všeč pri ploščah?

4. Kako pogosto poslušate gramofonske plošče?

5. Ob katerih priložnostih si zavrtite ploščo?

6. Kaj vam pomeni zbiranje plošč? Kakšen pomen ima to v vašem življenju?

7. Koliko je bil največji znesek, kar ste odšteli za ploščo in katera je to bila?

8. Kateri način poslušanje glasbe preferirate in zakaj?

9. Ste koga navdušili nad poslušanjem/zbiranjem plošč?

VLOGA PLOŠČ DANES

10. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od poslušanja

glasbe na računalniku, CD-ju? Kakšna je razlika v sami izkušnji poslušanja?

Razlika v zvoku? Prednosti, slabosti enega in drugega.

11. Vaše mnenje, zakaj se plošče še vedno uporablja, kljub drugim nosilcem zvoka.

12. Kakšno vlogo imajo po vašem mnenju plošče danes?

13. Kje plošče uporabljajo? Kje jih je mogoče zaslediti?

14. Kaj za vas pomeni nostalgija v povezavi z gramofonskimi ploščami?

15. Kako je po vašem mnenju z zanimanjem za plošče v zadnjih letih? Se vam zdi,

da je trend zbiranja in poslušanja gramofonskih plošč stvar starejših generacij in

počasi izumira ali nadaljuje z mlajšimi generacijami?

16. S čim mislite, da je povezano povečano zanimanje za plošče v zadnjih letih,

predvsem pri mladih?

17. Nove vinilke dosegajo kar visoke cene. Zakaj mislite, da se ljudje odločijo za

nakup vinila, ki je dražji od na primer CD-ja ali pa od glasbe na spletu, ki jo je

56

mogoče tudi brezplačno prenesti? Zakaj bi nekdo kupil vinil ali CD, če lahko

posluša glasbo brezplačno?

18. Zakaj se po vašem mnenju nekateri glasbeniki ponovno odločajo, da bodo album

izdali na gramofonski plošči?

19. Zakaj mislite, da je prodaja plošč narasla v zadnjih letih?

20. Kakšno prihodnost napovedujete ploščam?

ZBIRATELJSTVO

21. Kdaj, kako in zakaj ste začeli z zbiranjem plošč?

22. Približno koliko plošč obsega vaša zbirka?

23. Kje dobite plošče? Jih kupujete preko spleta? V Sloveniji, tujini?

24. Kupujete starejše, že rabljene plošče, ali nove izdaje?

25. So v zbirki tudi kakšne redke, dragocene plošče?

26. Kakšna zanimiva zgodba, kako ste prišli do kakšne plošče.

27. Kje hranite plošče? Imate razvrščene po določenem vrstnem redu, imate kakšne

sezname plošč?

28. Se udeležujete/organizirate sejme gramofonskih plošč? Kako pogosto in zakaj?

5.2.2 Glasbeni urednik

OSEBNI POMEN

1. Kaj vam pomenijo gramofonske plošče?

2. Katera plošča vam največ pomeni in zakaj?

3. Poslušate kdaj glasbo z gramofonskih plošč in kako pogosto?

4. Kupujete plošče? Stare/nove? Kje?

5. Kakšna zanimiva zgodba/anekdota, kako ste prišli do kakšne plošče.

6. Vi ste tudi DJ. Kakšna je po vašem mnenju razlika med elektronskim DJ-jem

(vrti glasbo iz računalnika) in vinilnim DJ-jem (z gramofona)?

VLOGA PLOŠČ DANES

7. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od poslušanja

glasbe na računalniku, CD-ju? Kakšna je razlika v sami izkušnji poslušanja?

Zvoku? Prednosti, slabosti enega in drugega.

8. Vaše mnenje, zakaj se plošče še vedno uporablja, kljub drugim nosilcem zvoka.

57

9. Kakšno vlogo imajo po vašem mnenju plošče danes?

10. Kje plošče uporabljajo? Kje jih je mogoče zaslediti?

11. Kako je po vašem mnenju z zanimanjem za plošče v zadnjih letih? Se vam zdi,

da je trend zbiranja in poslušanja gramofonskih plošč stvar starejših generacij in

počasi izumira ali nadaljuje z mlajšimi generacijami?

12. Zakaj mislite, da je prodaja plošč narasla v zadnjih letih?

13. S čim mislite, da je povezano povečano zanimanje za plošče v zadnjih letih,

predvsem pri mladih?

14. Zakaj se po vašem mnenju nekateri glasbeniki ponovno odločajo, da bodo album

izdali na gramofonski plošči?

15. Kakšno prihodnost napovedujete ploščam?

PLOŠČE NA RADIU

16. Ali na Radiu Slovenija še vrtijo glasbo s plošč? Zakaj ja/ne?

17. Zakaj ste vi vztrajali pri ploščah?

18. Kako so gramofonske plošče vključene na Radiu Slovenija?

19. Kako pogosto predvajate glasbo z gramofonskih plošč?

20. Je kakšna oddaja, kjer predvajajo izključno glasbo s plošč? Če ne, zakaj?

21. Kakšni so odzivi poslušalcev na take oddaje s ploščami?

5.2.3 Glasbenik

OSEBNI POMEN

1. Kaj vam pomenijo gramofonske plošče?

2. Kakšne so bile vaše prve izkušnje s ploščami?

3. Jih tudi zbirate? Kako pogosto jih poslušate?

VLOGA PLOŠČ DANES

4. Kako je po vašem mnenju z zanimanjem za plošče v zadnjih letih? Se vam zdi,

da je trend zbiranja in poslušanja gramofonskih plošč stvar starejših generacij in

počasi izumira ali nadaljuje z mlajšimi generacijami?

5. Zakaj mislite, da je prodaja plošč narasla v zadnjih letih?

6. Zakaj se po vašem mnenju nekateri glasbeniki ponovno odločajo, da bodo album

izdali na gramofonski plošči?

58

7. Kakšno prihodnost napovedujete ploščam?

8. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od poslušanja

glasbe na računalniku, CD-ju? Kakšna je razlika v sami izkušnji poslušanja?

Prednosti, slabosti enega in drugega.

ALBUM

9. Kako to, da ste se odločili album izdati na vinilkah?

10. V čem je ta album poseben? Zakaj ste se odločili poslikati plošče? Kakšen

pomen imajo?

11. Kje ste posneli pesmi in kje so bile izdelane vinilke?

12. Se vaši občutki razlikujejo oziroma je drugačna izkušnja, če izdate album na

plošči ali na CD? V čem?

13. Kakšen je bil odziv poslušalcev na vinilni album?

14. Boste naslednje plošče še izdajali na vinilu?

15. Je marketinško večja prednost v izdaji albuma na vinilu kakor pa na CD-ju?

5.2.4 Ustanovitelj Gramofonoteke

OSEBNI POMEN

1. Kaj vam pomenijo gramofonske plošče?

2. Katera plošča vam največ pomeni in zakaj?

3. Kaj vam je najbolj všeč pri ploščah?

4. Poslušate kdaj glasbo z gramofonskih plošč in kako pogosto?

5. Katero zvrst glasbe poslušate najraje in kateri izvajalci so vam najljubši?

6. Kakšna zanimiva zgodba/anekdota, kako ste prišli do kakšne plošče.

7. Ste koga navdušili nad poslušanjem/zbiranjem plošč?

VLOGA PLOŠČ DANES

8. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od poslušanja

glasbe na računalniku, CD-ju? Kakšna je razlika v sami izkušnji poslušanja?

Prednosti, slabosti enega in drugega.

9. Kako je po vašem mnenju z zanimanjem za plošče v zadnjih letih? Se je trend

zbiranja in poslušanja gramofonskih plošč stvar starejših generacij in počasi

izumira ali nadaljuje z mlajšimi generacijami?

59

10. Vaše mnenje, zakaj se jih še vedno uporablja, kljub drugim nosilcem zvoka.

11. Kakšno vlogo imajo plošče danes?

12. Kje plošče uporabljajo? Kje jih je mogoče zaslediti, kupiti?

13. Kako bi ocenil na splošno prodajo plošč v zadnjih letih? Ali je prodaja uspešna?

Se povečuje ali se upada z leti?

14. Kakšno prihodnost napovedujete ploščam?

GRAMOFONOTEKA

15. Na kratko prosim predstavite, kaj je Gramofonoteka.

16. Kdaj, kako in zakaj ste začeli z Gramofonoteko?

17. V čem se razlikuje od na primer prodajalen plošč?

18. Kako ste prišli na to idejo izobraževalno-informacijskega središča?

19. Zakaj mislite, da je potrebno/pomembno takšno središče?

20. Kje hranite plošče? Imate razvrščene, kakšne sezname?

21. Kje dobite plošče? Od znancev, jih kupujete? V Sloveniji, tujini?

22. Približno koliko obiskovalcev imate na dan? Kakšnih starosti?

23. Ali prodaja gramofonskih plošč pomeni za vas zgolj zaslužek ali tudi užitek?

24. Kakšne dogodke organizirate?

25. Kakšen je odziv obiskovalcev?

26. Kratka predstavitev Akademije Gramofonoteka.

5.2.5 Lastnik prodajalne plošč

OSEBNI POMEN

1. Kaj vam pomenijo gramofonske plošče?

2. Katera plošča vam največ pomeni in zakaj?

3. Poslušate kdaj glasbo z gramofonskih plošč in kako pogosto?

4. Katero zvrst glasbe poslušate najraje in kateri izvajalci so vam najljubši?

5. Kakšna zanimiva zgodba/anekdota, kako ste prišli do kakšne plošče.

6. Ste koga navdušili nad poslušanjem/zbiranjem plošč?

60

VLOGA PLOŠČ DANES

7. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od poslušanja

glasbe na računalniku, CD-ju? Kakšna je razlika v sami izkušnji poslušanja?

Prednosti, slabosti enega in drugega.

8. Ali je trend zbiranja in poslušanja gramofonskih plošč stvar starejših generacij in

počasi izumira ali nadaljuje z mlajšimi generacijami?

9. Vaše mnenje, zakaj se jih še vedno uporablja, kljub drugim nosilcem zvoka.

PRODAJALNA

10. Kdaj in zakaj ste začeli s prodajo plošč?

11. Ali prodaja gramofonskih plošč pomeni za vas zgolj zaslužek ali tudi užitek?

12. Ali je prodaja uspešna? Se povečuje ali se upada z leti?

13. Približno koliko strank imate na dan? Kakšnih starosti?

14. Imate kakšne stalne stranke in koliko?

15. Koliko je bil največji znesek, kar je nekdo odštel za ploščo v vaši prodajalni in

katera je to bila?

16. Približno koliko plošč obsega vaša zbirka?

17. Kje hranite plošče? Imate razvrščene, kakšne sezname?

18. Kje dobite plošče? Od znancev, jih kupujete? V Sloveniji, tujini?

5.2.6 DJ

OSEBNI POMEN

1. Kaj vam pomenijo gramofonske plošče?

2. Kaj vam je najbolj všeč pri ploščah?

3. Katera plošča vam največ pomeni in zakaj?

4. Približno koliko plošč obsega vaša zbirka?

5. Poslušate kdaj glasbo z gramofonskih plošč in kako pogosto?

6. Kateri način poslušanje glasbe preferirate in zakaj?

7. Kje dobite plošče? Od znancev, jih kupujete? V Sloveniji, tujini?

8. Kakšna zanimiva zgodba, kako ste prišli do kakšne plošče.

9. Ste koga navdušili nad poslušanjem/zbiranjem/vrtenjem plošč?

61

VLOGA PLOŠČ DANES

10. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od poslušanja

glasbe na računalniku, CD-ju? Kakšna je razlika v sami izkušnji poslušanja?

Prednosti, slabosti enega in drugega.

11. Vaše mnenje, zakaj se plošče še vedno uporablja, kljub drugim nosilcem zvoka.

12. Kakšno vlogo imajo plošče danes? Kje se pojavljajo, kje se jih uporablja?

13. Kako je po vašem mnenju z zanimanjem za plošče v zadnjih letih? Se vam zdi,

da je trend zbiranja in poslušanja gramofonskih plošč stvar starejših generacij in

počasi izumira ali nadaljuje z mlajšimi generacijami?

14. S čim mislite da je povezano povečano zanimanje za plošče v zadnjih letih,

predvsem pri mladih?

15. Kakšno prihodnost napovedujete ploščam?

DJ – SPLOŠNO

16. Kdaj in zakaj ste se odločili za poklic DJ-ja?

17. Kdo vas je navdušil nad vrtenjem plošč?

18. Vrite glasbo na stare ali nove plošče in zakaj na ene oziroma druge?

19. Zakaj se pri svojem poklicu odločate za vrtenje glasbe na ploščah namesto na

računalnikih?

20. Približno koliko DJ-jev, ki vrtijo na gramofonske plošče obstaja v Sloveniji?

Kako je s tem v tujini?

21. Ali je vam kot DJ-ju pomembno, da se promovirate kot DJ, ki vrti glasbo z

gramofonskih plošč?

22. Zakaj se po vašem mnenju večina DJ-jev odloča za vrtenje glasbe na

računalnikih?

23. Kakšna je razlika med elektronskim in vinilnim DJ-jem (oprema, stroški,

občutek)?

24. Kakšni so odzivi poslušalcev na vaše nastope?

25. Kako pogosto nastopate kot DJ?

ZALOŽBA

26. Na kratko predstavite svojo založbo.

27. Kdaj in zakaj ste začeli z založbo?

62

28. Kako bi ocenil na splošno prodajo plošč v zadnjih letih? Ali je prodaja uspešna?

Se povečuje ali se upada z leti?

29. Prodaja plošč v tujini narašča, opažate ta trend tudi v Sloveniji?

30. Kako konkurenčni so albumi, izdani na gramofonski plošči, v primerjavi s

tistimi, izdanimi na CD-ju ali na spletu, kjer si jih prenesemo?

31. Zakaj se po vašem mnenju nekateri glasbeniki ponovno odločajo, da bodo album

izdali na gramofonski plošči?

32. Kje v Evropi izdelujejo plošče?

33. Bodo po vašem mnenju sčasoma albumi izhajali samo še v digitalni obliki?

34. Kako albumi na gramofonski plošči sobivajo z digitalnimi oblikami?

5.2.7 Lastnik muzeja

1. Na kratko predstavite svoj muzej.

2. Kdaj ste odprli muzej?

3. Zakaj ste v muzejsko zbirko vključili gramofonske plošče?

4. Kdaj, kako in zakaj ste začeli z zbiranjem plošč?

5. Se spomnite, kdaj ste kupili prvo ploščo?

6. Približno koliko plošč imate?

7. Kaj vam pomenijo gramofonske plošče?

8. V čem vam je razlika v poslušanju plošč/CD-jev?

9. Katera plošča vam največ pomeni in zakaj?

10. Kaj vam je najbolj všeč pri ploščah?

11. Kakšna zanimiva zgodba/anekdota, kako ste prišli do kakšne plošče.

12. Kakšno prihodnost napovedujete ploščam?

5.2.8 Ljubitelj zvoka

1. Prestavite razliko med digitalnim in analognim zvokom s tehničnega vidika.

2. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od poslušanja

glasbe na računalniku, CD-ju? Kakšna je razlika v sami izkušnji poslušanja?

Prednosti, slabosti enega in drugega.

3. Se vam zdi, da je domnevno izginotje in vrnitev gramofonskih plošč povezana

tudi z dostopnostjo opreme za poslušanje, torej gramofonov, na tržišču?

63

4. Kakšna je osnovna oprema, če želimo poslušati plošče? Kakšno bi priporočil

recimo za najstnika, ki je našel plošče od očeta in jih želi poslušati?

5. Vaše mnenje, zakaj se plošče še vedno uporablja, kljub drugim nosilcem zvoka.

6. S čim mislite, da je povezano povečano zanimanje za plošče v zadnjih letih,

predvsem pri mladih?

7. Kakšno prihodnost napovedujete ploščam?

64

6 ZAKLJUČEK

Svet ni nikoli več bil enak po Edisonovem izumu fonografa. Njegova invencija je

povzročila revolucijo na glasbenem in družbenem področju. Kljub različnim

poimenovanjem in izboljšavam tehnologije se je Edisonova ideja poslušanja posnete

glasbe skozi stoletja ohranila. Še več, vplivala je na glasbene okuse poslušalcev ter

življenjske stile celotnih generacij. Z množičnim pojavom radia po prvi svetovni vojni

se je zdelo, da bo poslušanje gramofonskih plošč zamrlo. Prav nasprotno pa so

gramofonske plošče dobile nov zagon z razvojem tako imenovanih LP (long play) plošč

v 40. letih. Tako so vinilke v naslednjih desetletjih postale množičen medij, ki se je

obdržal vse do danes.

Razmah informacijsko-komunikacijskih in digitalnih tehnologij je povzročil spremembe

na vseh področjih družbenega življenja, veliko revolucijo pa je sprožil tudi na področju

sveta glasbe. Nov format MP3 datotek je postal najbolj priljubljena in razširjena oblika

glasbenega zapisa, MP3 predvajalniki pa nadomeščajo klasične avdio naprave, kakor so

na primer gramofoni, glasbeni stolpi in prenosni predvajalniki (walkmani, diskmani).

Ideja poslušanja posnete glasbe se je z novimi invencijami prenesla iz doma v

avtomobile, na ulice, nakupovalna središča, bare … Skratka spremlja nas povsod.

Vsenavzočnost glasbe je spremenila status glasbe in jo zreducirala v spremljavo ob

vsakdanjih opravilih. Ritualnost poslušanja gramofonskih plošč je umeščeno v

ideološko verovanjsko strukturo, ki narekuje, da tovrstna navezava z glasbo

»predstavlja dandanes luksuz, saj ne zahteva le večje denarne investicije, temveč

predvsem čas. Čas pa je navsezadnje največji luksuz.« (Lindner v Bartmanski in

Woodward 2015, X)

Plošče so od nekdaj predstavljale nekakšen prestiž, nekaj, kar ni bilo vsakomur

dostopno. V zadnjem času pa so še pridobile na veljavi. Marsikateri sodobni izvajalec se

odloči, da bo svoj album izdal tudi na gramofonski plošči in številni jih še vedno

kupujejo, zbirajo ter poslušajo. Plošče tako živijo v svetu DJ-jev, zbirateljev in

ljubiteljev analognega zvoka. O vinilkah se še vedno piše, prodajajo jih na sejmih in v

trgovinah, DJ-ji na zabavah vrtijo z gramofonskih plošč, z ovitkov pripravljajo razstave

in organizirajo dogodke, kjer lahko obiskovalci (ponovno) stopijo v stik z vinilkami in

65

gramofoni. Gramofonske plošče se torej uporablja v zasebnem in javnem prostoru. V

digitalni dobi pravzaprav uživajo prestiž, kakršnega poprej, ko so bile še množični

medij, niso imele. »Vinilka je pač stvar strasti« (Stepančič 2006, 107), ki, kakor kaže, še

ne bo šla kmalu v pozabo.

Na podlagi predelane literature in opravljenih intervjujev lahko potrdim zastavljeno

hipotezo: Gramofonskih plošč niso nikoli nehali izdelovati ali uporabljati, zaradi vzpona

digitalnih nosilcev glasbe so sicer plošče postale manj zanimive, a v zadnjem času

pridobivajo na novem prestižu in simbolni kolekcionarski vrednosti, delno zaradi trenda

v družbi, delno zaradi smernic v glasbeni industriji. Podobno kakor v raziskavi

Bartmanskega in Woodwarda (2015) se je tudi pri analizi slovenske gramofonske

kulture izkazalo, da tistim, ki uporabljajo plošče, le-te predstavljajo del njihovega sveta,

način življenja, potešijo željo po določeni izkušnji. Tudi pri mlajši populaciji ni šlo

zgolj za sledenje nekakšne vintage mode ali nostalgične manije. Razlogi za izbiro

glasbe na vinilu so bili raznoliki; nekateri se odločajo za vinil zaradi priokusa nostalgije,

pri drugih je bila v ospredju marketinška poteza, vsi pa so se strinjali, da je zvok na

vinilu kvaliteten in sama izkušnja poslušanja neprimerljivo boljša od sodobnih načinov,

na primer preko računalnika. Pogosto je bila njihova navezanost na vinil specifično

pragmatična in estetko-umetniška odločitev.

Obstoj analogne plošče v digitalni dobi kljub marginalizaciji ponuja nov vpogled v

pomembnost samega medija. Digitalizacija kulture, ne samo glasbe, nas je naredila

občutljivejše za opažanje tega, kar smo pridobili, in kar smo izgubili oziroma morda

izgubljamo. Pogosto stvari, ki so bile nekoč samoumevne, pridobijo na svoji vrednosti,

šele ko začnejo izginjati, šele ko postanejo redke. Malo verjetno je, da bi vinilke postale

vodilni nosilec v dobi, kjer dominirajo multifunkcijske, priročne in prilagodljive

digitalne naprave. A vendar vsi intervjuvanci optimistično gledajo na prihodnost

gramofonskih plošč.

»[J]s jim vsaj še 100 let napovem.« (Šalehar 2015)

»Js ne dvomim, da bojo za vedno tu ostale plošče.« (Mlakar 2015)

66

»[G]ramofonske plošče bojo vedno ostale, ker nikol ne povabiš punce poslušat domov

MP3-jev, ampak jo povabiš poslušat gramofonske plošče.« (Razpotnik 2015)

»[J]s pravim tko, kot poje Rudi Bučar: Naj traja, naj traja.« (Bulič 2015)

»Prihodnost gramofonske plošče je lepa, vsaj js mislim, da je lepa, da jih bo vedno več,

da to ni samo trenuten modni krik.« (Gerželj 2015)

»Skoz leta mislim, da jih bo še zmeraj več umetnikov, ki pač izdajo svoje albume na

ploščah.« (Novak 2016)

»[Č]e bi v tem trenutku moral izbrat en nosilec zvoka, za katerega sem prepričan, da bo

eksistiral in nekje uspeval še nadaljnjih deset al pa dvajset let, bi verjetno zbral

gramofonsko ploščo.« (Pavlin 2016)

Poglobljena analiza gramofonske kulture v Sloveniji, predstavljena v dokumentarcu, je

pomembna pridobitev tako za Univerzo na Primorskem kakor tudi za razumevanje

sodobnih družbenih pojavov. Na večini fakultet tovrsten tip zaključnega oziroma

magistrskega dela ni običajen, zato upam, da bo moj dokumentarec navdih študentom,

da se bodisi na 1. bodisi na 2. stopnji odločijo za apliciranje znanstveno-raziskovalnih

metod v umetniški izdelek, kakršen je film.

67

7 VIRI IN LITERATURA40

Althusser, Louis. 1980. »Ideologija in ideološki aparati države«. V: Ideologija in

estetski učinek, ur. Zoja Skušek Močnik, 35–100. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Baker Menzel, Stacey in Patricia F. Kennedy. 1994. »Death by nostalgia: A diagnosis of

context – specific cases«. Advances in consumer research 21: 169–174.

Http://www.acrwebsite.org/search/view-conference-proceedings.aspx?Id=7580.

Bensound. 2016. Http://www.bensound.com/.

Berger, Peter in Thomas Luckmann. 1988. Družbena konstrukcija realnosti. Ljubljana:

Cankarjeva založba.

Brandle, Lars. 2015. »U.S. Vinyl Album Sales Up by 53% in Q1«. Billboard, 17. 4.

2015. Http://www.billboard.com/articles/business/6538585/us-vinyl-album-

sales-up-by-53-in-q1.

Bulič, Dragan. 2015. Dragan Bulič. Nekdanji glasbeni urednik na Radiu Slovenija In

DJ. Video in avdio posnetek intervjuja.

Bull, Michael. 2007. Sound Moves: iPod Culture and Urban Experience. London:

Routledge.

Don Marko M. 2012. Od spoštljive vinilke do smrkastega MP3. Blog.

Http://markom.watoc.org/2012/01/20/od-spostljive-vinilke-do-smrkastega-

MP3/.

Douglas, Mary in Baron C. Isherwood. 1979. The World of Goods: Towards an

Anthropology of Consumption. New York: Basic Books.

Europeana. 2016. Http://www.europeana.eu/portal/en.

Farrugia, Rebekah in Thomas Swiss. 2005. »Tracking the DJs: Vinyl Records, Work

and the Debate over New Technologies«. Journal of Popular Music Studies 17

(1): 30–44.

Flickr. 2016. Https://www.flickr.com/.

Franca, Slavko. 2015. Slavko Franca. Lastnik muzeja Rolling Stonesov, zbiratelj

gramofonskih plošč. Video in avdio posnetek intervjuja.

Free Music Archive. 2016. Http://freemusicarchive.org/.

40 Navedeni viri in literatura se nanašajo na celotno magistrsko delo, torej zajemajo vire in literaturo, uporabljeno v pisnem sklopu in v dokumentarcu.

68

Freesound. 2016. Https://www.freesound.org/.

Fremer, Michael. 2014. »2015: The Year of the New Record Presses!« AnalogPlanet,

20. 12. 2014. Http://www.analogplanet.com/content/2015-year-new-record-

presses#wJcLVxBw5THp6rJL.97.

Gelatt, Roland. 1977. The Fabulous Phonograph 1877-1977. Southampton: The

Camelot Press Ltd.

Gerželj, Matej. 2014. Matej Gerželj. Lastnik prodajalne plošč Jazz & blues ploščarna.

Video in avdio posnetek intervjuja.

Golčer, Lucija. 2012. »Zanimanje za vinilne plošče je v porastu«. Žurnal, 22. 4. 2012.

Http://www.zurnal24.si/zanimanje-za-vinilne-plosce-je-v-porastu-clanek-

154720.

Helena. 2010. »Vinilke niso več mrtev nosilec zvoka«. Zavod Pogreb ni tabu, 11. 10.

2010. Http://www.pogreb-ni-tabu.si/2010/10/vinilke-niso-vec-mrtev-nosilec-

zvoka/.

Holbrook, Morris B. in Robert M. Schindler. 1991. »Echos of the Dear Departed Past:

Some Wor in Progress on Nostalgia«. Advances in Consumer Research 18: 330–

333. Http://www.acrwebsite.org/volumes/display.asp?id=7181.

Hölbl, Mišo. 2014. Mišo. Hölbl Direktor Radia City. Video in avdio posnetek

intervjuja.

Hrastar, Mateja. 2001. »Igla za vedno«. Mladina 32. Http://www.mladina.si/97415/igla-

za-vedno/.

Kotnik, Vlado. 2012. Operno občinstvo v Ljubljani. Koper: Univerzitetna založba

Annales.

Kozole, Domen. 2014. Domen Kozole. Ustanovitelj društva Gramofonoteka. Video in

avdio posnetek intervjuja.

Kunej, Drago. 2008. »Slovenski posnetki na gramofonskih ploščah z 78 o/min«.

Traditiones 43 (2): 11–29. DOI: 10.3986/Traditio2014430201.

Library of Congress. 2016. Https://www.loc.gov/.

69

Meglič, Toni. 2010. »SqueezeServer – upravljanje digitalne glasbene zbirke«. HI-FI

Multimedia Journal. www.hifijournal.si/2010/clanki/squeezeserver-upravljanje-

digitalne-glasbene-zbirke/.

Mele, Neža. 2011. »Od gramofonske plošče do iPoda: spreminjanje praks poslušanja

glasbe«. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene

vede. Http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_mele-neza.pdf.

Mihelič, Andrej in Vinko Kernc. 2009. »Črna je nova črna«. Playboy, 7. 1. 2009.

Http://www.playboy.si/branje/clanki/crna-je-nova-crna/.

Milano, Brett. 2003. Vinyl Junkies: Adventures in Record Collecting. New York: St.

Martin's Griffin.

Mlakar, Rebeka. 2015. Rebeka Mlakar. Ljubiteljica gramofonskih plošč. Video in avdio

posnetek intervjuja.

MusicWatch. 2014. »Music Acquisition«. MusicWatch. .

Http://www.musicwatchinc.com/research-studies/music-acquisition/.

Nichols, Bill. 1991. Representing Reality: Issues and Concepts in Documentary.

Bloomington: Indiana University Press.

Nichols, Bill. 2001. Introduction to documentary. Bloomington: Indiana University

Press.

Novak, Leon. 2016. Leon Novak. Zbiratelj gramofonskih plošč. Video in avdio

posnetek intervjuja.

Pavlin, Roman. 2016. Roman Pavlin. Zbiratelj, prodajalec in organizator sejmov

gramofonskih plošč Video in avdio posnetek intervjuja.

Pirc, Zvone Anton. 2015. Zvone Anton Pirc. Ljubitelj glasbe, svetovalec na avdio in

video področju v prodajalni Intek. Video in avdio posnetek intervjuja.

Pixabay. 2016. Https://pixabay.com/.

Purgar, Monika. 2010. »Nostalgija v oglaševanju: dejavniki, ki vplivajo na potrošnikova

stališča do nostalgičnega oglasa«. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Http://www.dmslo.si/media/monika.purgar_diplomska.naloga.pdf.

Rabiger, Michael. 1998. Directing the documentary. Boston: Focal Press.

70

Rabiger, Michael. 2003. Directing: film techniques and aesthetics. Amsterdam, Boston:

Focal Press.

Razpotnik, Martin – DJ Martin13. 2015. Martin Razpotnik – DJ Martin13. DJ, ki vrti

glasbo z gramofonskih plošč, glasbeni založnik. Video in avdio posnetek

intervjuja.

Rodman, Tadej. 2004. »Prihodnost glasbe v digitalni dobi«. Diplomsko delo. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Http://dk.fdv.uni-

lj.si/dela/Rodman-Tadej.PDF.

Rogelj, Dan Mitra. 2012. Dan Mitra Rogelj. DJ. Avdio posnetek intervjuja.

Rosenthal, Alan. 2002. Writing, directing, and producing documentary films and

videos. Carbondale: Southern Illinois University Press.

Shenk, David. 2007. Data Smog: Surviving the Information Glut. New York:

HarperOne.

Sontag, Susan. 2005. »In Plato's Cave«. V: On Photography, 1–19. New York:

RosettaBooks. Https://www.scribd.com/document/226017966/Sontag-on-

Photography-Rosetta-Books.

Spence, Louise in Vinicius Navarro. 2011. Crafting truth: documentary form and

meaning. New Brunswick, New Jersey, London: Rutgers University Press.

Stepančič, Lilijana. 2006. Artcoustics: zgodbe z ovitkov gramofonskih plošč. Ljubljana:

Mednarodni grafični likovni center.

Šalehar, Matevž – Hamo. 2015. Matevž Šalehar – Hamo. Glasbenik, televizijski

producent, ljubitelj gramofonskih plošč. Video in avdio posnetek intervjuja.

Šček, Jernej. 2012. »Vinilka proti MP3-ju«. Novi glas, 2. 5 2012.

Http://www.noviglas.eu/vinilka-proti-MP3-ju.

The Internet Archive. 2016. Https://archive.org/index.php.

U. K. 2010. »Adijo cedeji, dobrodošle vinilke«. 24ur.com, 23. 2. 2010.

Http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/adijo-cedeji-dobrodosle-vinilke.html.

V. S. 2010. »Adijo cedeji, dobrodošle vinilke!« Moški svet, 23. 2. 2010.

Http://moskisvet.com/clanek/v_vrtincu/adijo-cdji-dobrodosle-vinilke.html.

71

Velikonja, Mitja. 2008. Titostalgija: študija nostalgije po Josipu Brozu. Ljubljana:

Mirovni inštitut. Http://mediawatch.mirovni-

institut.si/edicija/seznam/20/mediawatch20.pdf.

Vinyl pressing plants. 2016. »Vinyl pressing plants«. Https://vinyl-pressing-plants.com.

Vodopija, Damir. 2012. Damir Vodopija. Lastnik prodajalne plošč VOM. Avdio

posnetek intervjuja.

Wikimedia Commons. 2016. Https://commons.wikimedia.org/wiki/Main_Page.

Youtube. 2016. Https://www.youtube.com/?gl=SI&hl=sl.

8 PRILOGE

PRILOGA 1: Transkribcija intervjujev

· Ime in priimek: Roman Pavlin.

· Starost (lahko tudi približna starost): 52.

· Kraj bivanja: Kranj.

· Poklic/funkcija/področje dela: diplomirani gozdarski inženir, delam v šolstvu,

izobraževanje.

Pred vprašanjem 1:

Kera bi bila najlepša za pokazat. Zanimiv je ta simbol, a ne, se prav to je bil Jugotonov

simbol. Verjeten neke vrste detelj, a ne. In je že zanimiv, ta Jugoton, ta detelj je na teh

ploščah je različnih velikosti. In če se prav spomnem, je ta višina, če ga zmerte, je per

teh tavelkih, ta je dolg 52 mm, potem imate pa variante 37 pa 39. Ko se jih pa tkole, na

prvi pogled, jih sploh ne ločte, a ne. Pa še kdaj ga tko mal zarotirajo, da je različnih

koncih.

1. Kdaj ste začeli z zbiranjem plošč?

Z zbiranjem plošč sem začel leta 1975. In to se je začel na ta način, da sem dobil kot

darilo od neke sodelavke moje mame nekaj malih plošč, se prav to so bli singli na 45

obratov, in to je bil pravzaprav začetek mojega zbiranja. Se prav, tiste prve plošče, ki so

bile v moji zbirki, so bile prav te male plošče.

2. Približno koliko plošč obsega vaša zbirka?

V1: Moja zbirka je, mislim, da zdej trenutno obsega okrog 12 000 LP-jev, CD-jev je

okrog 3000, verjeten nekej več, singlov ne vem kok jih je, verjetno tud kakšnih 1000,

ampak jih nisem pravzaprav nikol preštel, da bi vedel. Ampak mal je zaskrbljujoče to,

ko vidim, da je od tega zadnjega intervjuja, ko sem rekel, da jih mam 8000, jih je zdej

recimo 12 000, pa je minil samo nekaj let.

V2: Moja zbirka obsega, običajno rečem, da nekje 12 000 LP-jev, 3000 CD-jev, pa tud

nekaj singlov, kaset, ki jih pa nikol nisem preštel. Je pa res, da zdej že nekaj let

govorim, če me kdo vpraša, da rečem 12 000, čeprav vem, da sem v zadnjem letu sem

sigurno kupu dodatno 2000 LP-jev. Tko da jih je verjetno mal več.

3. Kje dobite plošče?

Plošče dobivam iz različnih virov, tko da trenutno mogoče največ na sejmih plošč v

tujini. Se prav tam je, bi rekel, največja taka nekak izbira. Še vedno tud naročam plošče

po pošti, se prav od nekej teh trgovin, ki se ukvarjajo s prodajo. Tud v trgovinah

kupujem, če je le prilika, tud doma al pa v tujini plošče. Pa tud zadnje čase je tko, da

ljudje me pravzaprav poiščejo, tisti, ki majo kakšne plošče odveč, in tud od njih mogoče

kakšno staro odkupim. Ja, pravzaprav je, namen kupovanja je pravzaprav, vedno mi je

vedno cilj lastna zbirka. Ampak določene stvari so take, da so mogoče zanimive tud za

prodajo in če je prilika, da dobim po neki ugodni ceni plošče, take, ki jih ne rabim, pa

vem, da so mogoče interesantne za sejem plošč, da pol tud tiste plošče nabavim. Tko da

je pač odvisno od tega, v glavnem od izvajalcev, ohranjenosti in tko naprej.

4. Kupujete starejše, že rabljene plošče, ali nove izdaje?

V1: Kupujem pravzaprav oboje, tko da redno kupujem te mogoče zanimive, aktualne

izdaje, recimo tud iz … recimo, ko se letošnje leto izšle, ampak tud stare, se prav tud za

nazaj, se prav tud stare izdaje in tud na star material recimo posnete, od prej, se prav tud

starejšo glasbo. Ampak pravzaprav pri teh, pri nakupu starih plošč, je najbolj bistveno

tisto, da ugotoviš stanje plošče. Se prav, če je plošča taka, da lahko vizualno ocenim, da

igra slabše kot recimo excellent, potem je ne vzamem. Se prav tukaj je pravzaprav

najtežje tisto, da se naučiš razlikovat al je plošča samo umazana al je poškodovana. Če

je umazana, jo lahko očistiš, če je poškodovana, je pa pravzaprav skor brez vrednosti.

V2: Kar se tiče ohranjenosti plošč velja, da je ohranjenost pravzaprav alfa in omega. Se

pravi, tiste plošče, ki so v dobrem stanju, so tud … nudjo neko ugodje pri poslušanju.

Če je pa plošča taka, da je poškodovana, je njena vrednost minimalna oziroma je plošča

sploh nima. Glede na to, da je veliko plošč trenutno dosegljivih samo kot rabljeno

stanje, se pravi, second hand, je za zbiralca bistveno, da se nauči razlikovati, katere

plošče so samo umazane, katere so pa poškodovane. Umazano ploščo lahko operete,

poškodovane plošče pa pravzaprav ne morte popravit.

5. Imate v svoji zbirki tudi kakšne redke, dragocene oziroma posebne plošče?

Ja, pri teh ploščah se tud take stvari pojavljajo, se prav zarad takega ali drugačnega

razloga so kakšne plošče, majo večjo ceno, recimo, so tud bolj iskane. Sej pravi, so

plošče, ki jih ljudje pač iščejo, a ne, ker jih je razmeroma mal na trgu in tiste cene

dosegajo visoko ceno.

Katere so recimo?

V1: To zdej čist konkretno, da bi rekel, bi težko posamezne našteval, ampak od žanrov,

recimo, ki so zlo kolekcionarski, bi bila recimo angleška progresiva, ameriška

psihadelija, določeni naslovi recimo jugorocka, tud kakšne jazzovske plošče, tud kakšne

klasične plošče so lahko zlo iskane, ampak to … Je pa res, da je pa tud nekak napačno

predstavljajo ljudje, da so plošče ne vem kok strašno vredne, ne. Tko da je v kakšnih

slabih, recimo, trgovinah s second hand ploščami, vidte, da so tiste plošče večinoma

brez vsake vrednosti. Se mogoče prodajajo po 10 evrov, vredne so mogoče evro, dva. In

je zmotno prepričanje, da bojo tiste gomile nezanimivih plošč, da bojo enkrat ne vem

kok vredne. Ne bojo. Se prav, tiste plošče, ki so iskane, redke, ki majo določene

kvalitete, bo vrednost verjetno naraščala, ampak vse ostalo bo pa vredno zlo mal, tko

kot je že zdej.

V2: Kar se tiče vrednosti plošč, je pač tako, da so vredne in visoko ceno imajo tiste

plošče, ki so iskane. Se prav, da so … da je glasba zanimiva, da so izvajalci zanimivi in

da so tud izdaje zanimive. Veliko plošč, ki se prodajajo v kakšnih trgovinah, se prav, z

rabljenimi ploščami, se prodajajo po visokih cenah, ampak dejansko so vredne neko

minimalno ceno. Zato, ker so to plošče, ki so bile v velikih nakladah proizvedene, hkrati

pa niso iskane. Tko da tem ploščam se tud v prihodnosti cena verjetno ne bo zvišala,

medtem ko cene redkih pa iskanih plošč bojo še naprej rasle.

6. Lahko prosim predstavite te plošče, ki ste jih vzel.

V1: Ja, mogoče začnem s tole. To je tisto, kar sem rekel, ameriška psihadela al pa

recimo glasba zahodne obale. Zdej tale album ni kakšna takšna posebna redkost zato,

ker je bil le natisnjen kar v veliki količini, ampak kljub temu je zanimiv. Se prav tukaj

gre za album Volunteers, Jefferson Airplane. To je pravzaprav verjetno njihov zadnji res

dober album. Ovitek je zanimiv, taka parodija ameriške zastave in tko naprej, se prav

kot prostovoljci so. Tukaj noter je, se prav, ko to zaprete, mate sendvič. In pri prvi izdaji

je pomembno še to, da je notranji ovitek je črn. Se prav, to so člani skupine so hotel črn

ovitek, se prav tko, to naj bi ponazarjal situacijo politično v Ameriki, tako da v tistem

trenutku, se prav leta 69, se prav, zato je ta ovitek črn. In še tole, se prav originalna

izdaja mora met zraven tud tale insert. Če plošča tega nima, pol se nekak tud vrednost se

ji zmanjša. In problem pri teh insertih je zlasti recimo, če so postri, a ne, potem te inserti

praviloma manjkajo. Se prav, jih je nekdo takrat, ko je kupu ploščo, je poster mogoče

nalepu na zid in ga pol ni dal nazaj v ploščo. No, tole je, se prav taka … ni to težko

dobit. Se prav, obstaja tud angleška verzija te plošče pa pol številni ponatisi. Pri

ponatisih je blo dostkrat tko, da so tole pravzaprav zanemarel, da tega ni blo več noter,

ampak je blo to v normalnem ovitku, se prav, ne v tej gatefold varianti. Ta sendvič je

odpadu pol. Ampak mam pa nekej, kar je pa mejčken bolj zanimivo. Se prav, to je ta

poenostavljena varianta ovitka. Je pa še zmeri Volunteers, ampak, vidte, da je pa črn rob

okrog in to je quadro izdaja, se prav, ni stereo, ampak quadro. Izšla je nekaj let po stereo

izdaji in tukaj ne samo, da je miks drgačen, ampak so pravzaprav posnetki so drugi. Se

prav, da je vrstni red pesmi je isti, ampak tukaj, če se pogleda samo recimo minutažo, se

lahko recimo pri posamezni pesmi razlikuje za 2 minuti. Se prav, gre se za čist druge

posnetke, se prav, takrat, ko so snemal, so vsako pesem posneli verjetno v več variantah

in so potem za ta quadro miks so uporabil druge posnetke kot za stereo varianto. To je

pa že stvar, k jo je pa mejčken težje dobit. Sicer obstaja, s takimle ovitkom obstaja neka

španska varianta, ki je zlo verjetno bootleg. Ta verjetno sploh ni quadro, ampak je kr

stereo. Tole sem pa dobil tam konc 90. let, se spomnem točno, na Dunaju je blo na

sejmu plošč na Uni Wien, se prav na Univerzi. Tam je Univerza gostila štirkrat na leto

sejem plošč in je bil spodaj v pritličju so pač bili te štanti in je blo ogromen teh plošč na

razpolago. In to je bila ena boljših najdb, recimo, iz tega sejma, se spomnem. Zdej lahko

pogledamo še recimo kakšna taka zanimivost, se prav, skupini Pro Arte pa Indexi, te sta

ble precej popularne, zlasti v 70. letih v bivši Jugoslaviji. S tem da je Pro Arte je bila

taka pravzaprav pop skupina, Indexi so pa tako dvojno kariero pravzaprav imel, a ne. Se

prav, so bli, po duši so bli progresivni rockerji, ampak za preživetje so izdajal večinoma

single plošče, ki so pa ble pravzaprav čisti pop in so tud sodeloval na festivalih in tko

naprej. No, in po nekem naključju sta se ti dve skupini spojili in nardili turnejo v

Bolgariji in v Bolgariji so nekaj teh koncertov posnel in so potem tud izdal ploščo samo

v Bolgariji. Vidmo, da je … vsi ti napisi so v cirilici, se prav, taka pravzaprav zanimiva

zato, ker je izdana plošča zunaj matične države. So jo pa tud precej intenzivno

ponatiskoval, kot tlele vidte. To je pravzaprav ista plošča, ampak so različne izdaje in da

so tud ovitki so že na prvi pogled so čist različne barve. Zdej, če bi šli naprej v detajle,

tud pri nalepkah so razlike in tud recimo … Je pa zanimivo, tukaj se vidi, da je ta plošča

bila pravzaprav prodana na Poljskem. To je pa neka trgovina bila znotraj vzhodnega

bloka, tko da so Bolgari na Poljskem prodajal plošče jugoslovanskih izvajalcev. Je cena

v zlotih. Pol pa še, se prav, ko smo že pri jugoslovanskih izvajalcih … Posebej pri

izdajah zagrebškega Jugotona mamo dostkrat primere, da je … da obstaja ogromno

izdaj ene in iste plošče. Se prav, da so ponatisnli album mogoče v 20. letih 15-krat, 20-

krat. In vsaka od teh izdaj je mejčken drugačna. Tko da se da pravzaprav z nekaterimi

detajli na ovitku al pa na sami plošči se da ugotovit, kere so tiste zgodnejše, kere so

kasnejše izdaje. Ta, recimo, je verjetno ena čist taprvih in vidmo, da je tale napis tukaj

recimo, bomo rekli v pozitivu, se prav, da ima te … tukaj vse črno, pa so pol te črke so

pa bele. No, vse kasnejše izdaje, tukaj jih imam, mislim, da ene 15 al pa 16, je pa to

obrnjeno. Se prav, je pa tukajle, je pa na beli podlagi je pa črn tisk gor, ne. Se prav, zdej

tole prvo izdajo bi dalo se prepoznat tud po tem, da je noter, recimo, tale nalepka al pa

label. Temu se reče prvi srebrni in črni Jugotonov label, a ne. Se prav, zato, ker obstaja

tudi drugi srebrni in črni, se prav, da je tukaj mal drugač ta rob nrjen, ampak tole je take,

recimo, nalepke je Jugoton uporabljal tam leta, recimo, 70, 71. Se prav, v tem obdobju.

No, kasnejši ponatisi, se pravi, je ta nalepka drgačna, je spremenjena. In zdej, kaj se

potem na ovitku še dogaja, se prav razen tega simbola, ki je drugačen, se počas začne

pojavljati ta Jugotonov detelj, ki označuje, da je bla naklada pač dosežena, tukaj srebrna

plošča. Zdej, kok je točen blo v tistem času za srebrno ploščo treba kupt, ne vem, ampak

v glavnem tale detelj se tukaj pojavlja. Pol, čez kakšnih 10 let, je ta detelj postane mal

večji in zdej nima več tega napisa srebrna plošča, ampak je že zlatna plošča. Tlele vidte

tud, se prav, barve nianse, tale plošča se počas od te rožnate se je tkole spremenila barva

v mejčken bolj tako rjavkasto. In se prav, tukaj, sem rekel, ene 15, 16 jih je in vsaka je,

ma neke detajle, da je različna. Recimo tale je spet zlata plošča, vidte, da je barva mal

drgačna in ta detelj se je premaknil za kakšen centimeter od tega napisa se je premaknil

bolj desno. Se prav, to je ena od teh razlik. Zdej pa tole, se prav, eni smatrajo, pa js tud

mogoče bi se kr strinjal, da je to verjetno najboljša plošča jugo rocka. Vsaj, recimo, kar

se tiče tega progresivnega rocka v 70. letih.

V2: Plošča Volunteers skupine Jefferson Airplane iz leta 1969 je zanimiva, ker tud

izraža neko stališče skupine do takratne družbeno-politične situacije v Ameriki. Na

ovitku je zastava, ameriška zastava in je tud razvidno iz same pozicije banda, da se

nekak iz tega norčujejo. Plošča, originalna izdaja ameriška, ima noter ta sendvič, se

prav, ko zapremo ta gatefold ovitek, naredimo tud sendvič. In zanimivost je tud to, da je

notranji ovitek plošči, pri originalni izdaji, je črne barve. To je skupina zahtevala, da je

ovitek črn, da bi na ta način izrazl, se prav, svoje mišljenje o situaciji v Ameriki.

7. Zdej pa, če lahko še prosim poveste tisto, kot ste že prej razlagali, o tej

zgodovini, o proizvajanju plošč v Jugoslaviji. Mal o tem.

V1: Ja, zdej, ne vem pravzaprav, če sem čist kompetenten za to, ampak … Se prav, v

bivši Jugoslaviji je blo več teh proizvajalcev plošč, a ne. Se prav so bli, najmočnejši, z

največ izdaje so bli zagrebški Jugoton pa Radio-televizija Beograd, RTB. S tem, da so

tud druge tovarne so delale plošče. Recimo ena od teh je bil recimo tud srbski Diskos,

pa v Sloveniji recimo je bil Helidon tak, da je mel tud lastno prešo. Se prav, da so delal,

da so mel ves ta postopek proizvodnje plošč tud oni v svoji hiši. Velik pa je blo takih

založb, da so pravzaprav se potem obrnile za tiskanje plošč na druge te tovarne. Ena

takih je bla recimo Suzy, zagrebška, pa recimo v Sloveniji RTV Ljubljana, ne, ker sami

pravzaprav fizični niso proizvajali plošč, ampak so jim delal plošče al recimo v primeru

RTV Ljubljana Jugoton, Helidon al pa tud recimo obstajajo plošče, ki jih je pa

Hungaroton, madžarski naredu. Se prav, zdej izdajal so to jugoslovansko tud glasbo, se

prav, različnih žanrov. S tem, da je zanimivo tud, da je ta zadnja leta se tud ene take,

ene take trditve velikrat slišijo, kako je bila Jugoslavija v smislu rock glasbe, kolk je bla

bogata in tko naprej v primerjavi z ostalimi vzhodnoevropskimi državami. Ampak če

mal se pogleda diskografije, recimo, kolk je blo recimo na Poljskem, na Češkem, na

Madžarskem, kok je blo plošč izdanih že v 60. letih, bi lahko rekel, da je jugoslovanski

rock je bil prav vzadi, a ne, in to kar nekaj let je tega zaostanka. Mislim, mogoče potem,

da se je situacija izenačla al pa mogoče celo, da je šla mejčken v prid Jugoslavije šele po

sredini 70. let. Recimo, do leta 70., morte vedet, da so v bivši Jugoslaviji so natanko tri

albumi rock glasbe bili izdani. Se prav, Grupa 220 z Dragom Mlinarcem, pol je bil

Žeteoci, k so bli študentje teologije, pa so igral neke vrste, temu se reče religiozni beat.

Ta, leta 70 je izšel še prvi album Pro Arte, je tudi ena taka prezrta mojstrovina. Pa je bil

torej pol recimo nekje zaključno produkcijo do leta 70. V tem času so Poljaki izdal že

recimo najmanj 25 albumov, nekje okvirno, rock glasbe. Vsaj tok jih ima zbirka, arhiv

poljskega beata jih tok obsega.

V2: Te jugoslovanske založbe so ble na nek način specifične, ker so, če pogledamo

vzhodno Evropo, so ble zastavljene malo drugače, mogoče po republiškem načelu. Tko

da so ble založbe plošč v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji in tud v Bosni. In taka

posebnost je pa ta, da so … obstajajo tud založbe, ki niso fizično proizvajale plošč, se

pravi, niso imele svojih tovarn, ampak so dajale plošče v tisk drugim tovarnam. In kot

posledica imamo tudi različne variante plošč pri isti založbi, se pravi, iste plošče istih

izvajalcev. Kot primer sta tukaj dve plošči Brucea Springsteena. Oboje je izdala

zagrebška založba Suzy, s tem, da je tale prva, jo je proizvedel srbski Diskos, to drugo

pa hrvaški Jugoton.

8. Potem pa, če lahko poveste o vaši udeležbi na sejmih, da organizirate pa da

prodajate plošče tud na sejmih.

Se prav, sejmi plošč potekajo, v svetu se je to začel že, nekje pravjo, da so bili začetki v

80. letih, a ne, in da se je to začelo v Ameriki. Pol se je to tud dost hiter razširel v

Evropo. In ta scena recimo je zlo razširjena tud v Evropi v Nemčiji al pa tud v Italiji.

Tam so te veliki sejmi plošč organizirani in se zakupi cele recimo te športne dvorane in

je teh, ki ponujajo plošče, je tam lahko tud nekej sto. Drugač v Evropi tud Nizozemska,

recimo Utrecht je mogoče največji tovrstni sejem. Zdej v Sloveniji pa tud sodelujem pri

organizaciji teh manjših sejmov in sem pa tud aktiven na sejmih, se prav kot da tud tja

peljem svoje plošče, v Avstriji pa v Nemčiji pa v Italiji, v severnem delu Italije. Je pa to

pravzaprav se začel čist iz tega vidika, da sem v Italiji recimo sem videl, da so cene

tistih plošč, ko bi jih hotel met v svoji zbirki, so tolk narasle, da si jih ne morem več

prvošit, da bi jih recimo, da bi jih tam kupval. In potem se je to začel tko, da smo

najprej obiskoval te sejme, pa mogoče z vrečko plošč, ki si jih nesel tja in poskušal

zamenjat, pol počas s te vrečke je nastala ena škatla, pol počas sta ble dve. Zdej po

navad, če grem na sejem v tujino, peljem 12 škatel plošč in jih potem tud tam menjam

pa prodajam. In potem večino tistega denarja, ki ga dobim, kupim pa plošče za svojo

kolekcijo.

9. Kaj vam pa pomenijo gramofonske plošče?

V1: Ja, to je … Gramofonske plošče mi pravzaprav pomenijo neke vrste hobi, s tem, da

je stvar mogoče z leti prerasla že v kej več. Zdej, ne vem, kako bi temu rekel, mogoče

neke vrste obsesijo al kej takga. Me še zmeraj ta stvar nekak privlači, me zanima, se

prav so to plošče, zbirateljstvo, te različne izdaje in mogoče se tukaj goji neko tako

vznemirjenje, ki je blo prisotno že takrat, pri tisti prvi plošči, ki sem jo dobil leta 75. Se

prav, nekaj novga in to. Zdej, jst verjamem, da ne morš stvari recimo, ko se s tem

ukvarjaš 30 let, tok intenzivno doživljat, kot si jih takrat, ko si mel, ne vem, 15 let, pa si

dobil eno ploščo, si si lahko prvošu mogoče eno na mesec. Zdej, če jih naenkrat prneseš

s sejma 50, je to mal drgač, a ne. Se prav ta, bi rekel, sama intenzivnost doživljanja je

drgačna. Ampak še zmeraj nekje vsaj en delček tega vznemirjanja še zmeraj obstaja.

Zdej pri recimo Time, tole, če smo pri tej plošči, zdej a mam js dejansko vse izdaje, js

mislim, da jih nimam. Js jih mam tlele 16, js vrjamem, da jih je mogoče skupaj, da jih je

25, ne vem, al pa neka končna številka je, a ne. In je tud to zanimivost recimo, kok jih

pravzaprav je. In to zdej, jst, ko grem na sejem, ne vem na pamet več, kere mam, pa si

pol pomagam tko, da poskušam oblikovat si neke tabele pa te karakteristike, kako se

posamezne izdaje ločjo, jih tok vpišem noter, da če kera mi, da vem, recimo: aha, tole

pa mam. Se prav, mam to kombinacijo, kjer je detelj visok 32 mm, ki je obrnjen

mejčken pod kotom, pa ko je to belo, to črno, pa ko je noter recimo nalepka, da je

modre barve s temno črto, a ne. To je recimo je. Ampak da bi recimo tok podrobno šel v

zbiranje takih plošč, mam mogoče kakšnih 5, 6, da jih tko zbiram na tak način. Drgač jo

pa običajno zadostuje že recimo en izvod al pa mogoče en tak ideal bi bil, če bi imel

neko ploščo originalno ameriško izdajo pa originalno angleško izdajo, pa bi blo to

mogoče že dost, a ne. Pa tud, če bi mel samo eno, bi bil zadovoljen, pa tud, če ne bi bila

strogo čist original, ampak važen, da je v perfektnem stanju, da dober dela. Se prav, to

je ta, bi rekel, te obsedenosti z originali je pravzaprav nimam. Tisto, da bi za vsako ceno

hotel met prvo izdajo nekga albuma, ko obstaja recimo 20 izdaj in … Je pa to

nekaterim, vidim tud v tujini, jim je zlo pomembno. Se prav take, recimo v Italiji sem

videl, da so čist nori na te prve izdaje in tam imajo tud nekak taka klima, da so

večinoma ostal te prodajalci plošč, da so nekak navadl kupce, da vsi sprašujejo: »A je to

original al ni?« Tko da tam pride nekdo recimo, ki je začel kupvat plošče, pa hoče met

recimo prvi album Doorsov, pokažeš, kaj imaš, pa vpraša: »A je to original«, a ne. In ne

razume, da originala verjeten noben na sejmu, da ga nima. Če bi bil, bi v perfektnem

stanju stal nekje recimo 100 evrov, ki jih on tud sigurno, tud slučajno ne bi plačal.

Ampak vseen kr vsak nekaj sprašuje za originale. In tisti, ki nimajo izkušenj, pač ne

vejo, ne razumejo, da če maš ti ploščo, tam recimo stane 15 evrov, da to ne bo original,

če plošča recimo v originalu stane 400 evrov. Ni šanse, da bi bla original. Pa še to je,

kar je pa teh originalov, se pa dostkrat tud pojavljajo te kopije, k so v zlo slabem stanju.

In js tistim, ki začenjajo zbirat, zmeraj svetujem: Rajš kupte ponatis, pa da dober dela,

kot pa da bi kupl stolčen original, pa da še drago plačal. Preplačval, mislim.

V2: Gramofonske plošče mi pomenijo neke vrste hobi, ampak glede na obseg, je stvar

mogoče že prerasla tud v kej bolj resnega. Je pa to, ko vidte, da gre za neke vrste

obsesijo, je to takrat, ko ugotovite, da vam počasi plošče tud začenjajo diktirat življenje:

kje boste stanovali, kam boste hodili na dopust in podobno. Zdej je pa tko, da … kljub

vsej tej količini plošč, ki sem jih naroču po pošti, kupu v trgovini, dobil na sejmu plošč,

pa še vedno čutim neko vznemirjenje, ki je podobno kot takrat, ko sem dobil prvo

ploščo leta 1975.

10. Predstavite, katere vam največ pomenijo na splošno, pa potem še o teh ploščah,

ki ste jih prinesli.

V1: Ja, se prav, zlo težko bi zdej … To je tko, kot če bi vprašali koga, ki imajo tok in

tok otrok, ker je pa zdej tist vaš najljubši, a ne. Tko da težko bi se samo za eno ploščo

odloču al pa tud nekej, ampak mogoče, ene par sem jih tukajle prinesu čist tko, da bi

mogoče tud to spreminjanje okusa mal ponazoril oziroma kako, kaj sem recimo poslušal

v različnih obdobjih. Se prav, ena taka stvar, ko mi je bla zlo zanimiva že nekje kot

osnovnošolcu, tam konc osnovne šole, je bil ta progresivni rock, a ne. Se prav, to je blo,

takrat je bla stvar pravzaprav nekje že mal v zatonu, ker je takrat lih punk prhajal.

Ampak so se te, recimo, velike skupine kot so Emerson, Lake & Palmer, Yes in

podobne, pa recimo prej King Crimson, ki so bili mogoče še bolj zanimiv, so takrat še

zmeraj se dobile plošče, so tud plošče še izhajale in recimo ena od teh smeri tega

progresivnega rocka je bla tud ta canterburyjska scena in en od takih predstavnikov je

bil, je bila skupina Caravan. Tle je en tak njihov ključni album, mogoče, In the Land of

Grey and Pink. Se prav, tipični taki progresivni ovitki, se pravi, da ste mel tud veliki

format, slikovno gradivo tako zlo pazljivo oblikovano. Pa recimo Derem je bla, to je bla

založba, ki je bla pravzaprav podnalepka od Decce. Se prav, ker je, ker so te

progresivne plošče tega žanra, k so izhajale. No, to se vid, da je zgodnja izdaja, tud

plastificiran ovitek je in te so tud, se prav, so tud take zlo značilne te nalepke. Tko da

tale je kdaj rdeče barve, kdaj je mejčken bolj na rjavo potegne. Dost težko je razlikovat

posamezne izdaje iz različnih obdobij. Eni pravjo, da so tiste, ki so mejčken bolj rjave,

da so kot prve, eni pravjo, da so tele, ampak verjetno je to pri različnih izdajah različno.

Se prav, to je kot taka progresivna plošča, progresivni rock. No, pol kasnej, recimo, sem

se začel precej zanimat za te singer-songwriterje, se prav za izvajalce pa tud, se pravi te,

k so besedila pisal in glasbo. Eno tako veliko odkritje mi je blo recimo Nick Drake. To

je blo obdobje recimo tam nekje v 80. letih in takrat je bil Nick Drake že precej

pozabljen, ampak se je začel na novo odkrivat ta njegov opus, ki je pravzaprav relativno

majhen. On je za časa življenja izdal tri albume, vsi so se zlo slabo prodajal in je pri 27.

letih je bil, je že umrl. In to je pravzaprav en tak, bi rekel, dost nov svet. Od X sem že

prej poslušal akustične skupine, pa angleški folk rock, tako kot na primer X Fairport

Convention. Ampak sama ta kvaliteta, recimo, njegovih pesmi, se prav pisanja pesmi, je

bla pa res taka, da me je pravzaprav, bi rekel, presunla in sem pol tud iskat šel vse

njegove posnetke, ki se jih je dal dobit, sem jih nabavu. Mam tud vse te njegove redne

albume in izredne in kasnejše izdaje, je tud več različnih variant. Se prav to je to

področje teh singer-songwriterstva in v tem času recimo sem tud začel mejčken odkrivat

tud country, se prav ta tako imenovani alternativni country, ki mi je pa žal pravzaprav,

da ga ne poznam še bolj. Tud recimo nekje v isto obdobje bi to sodil. No, zdej v

zadnjem času pa tud so se pojavle neke nove založbe, ki tud izdajajo velik progresive pa

tega tako imenovanga krautrocka, tud se prav psihadelije, acid folka. In ena teh založb

je tud Fruits de Mer in oni so pa, zanimivo, so pa orientiran v glavnem na izdajanje

singlov. Se prav, izdajajo velik malih plošč in gre v glavnem za izvajalce akustične

glasbe al pa psihadelije. Nekej je teh izvajalcev še iz 60. let, nekej je novih, dost je pa

tud takih recimo novih izvajalcev, da izvajajo priredbe teh klasik iz 60. al pa 70. let. In

to je primer recimo enga takga boxa, k je sedem singlov noter. Fruits de Mer. Naklade

njihove so tam nekje od 500 do 700 izvodov. Če ploščo ne kupiš teden po izidu, je

velika verjetnost, da je ne dobiš več. Se prav, da je razprodana in je pol edina varianta,

če si hočeš zagarantirat te njihove izdaje ta, da se v njihov klub včlaniš in da te pol sprot

obveščajo, kdaj kej izide, da ne zamudiš njihovih izdaj. Pol ko enkrat zamudiš, je edina

varianta, da po spletu to iščeš in se recimo v letu, dveh se te cene lahko potrojijo al pa

podesetorjo. Se prav, da ne morš več kupt si. No, in te Fruits de Mer so taka zanimiva

založba, tud, tud majo eno tako distanco do tega, kar delajo. Se prav tud nekak s

humorjem. Med drugim so tud recimo izdelal ta navijaški šal, ker so pač angleška

založba, se prav so tud na nogomet in tko naprej. In to se prav, šal Fruits de Mer, pol pa

tukaj njihovo geslo. Se prav: »Vinyl,« in tukaj pol piše, »it's not life and death – it's

more important that that«. To je mal tko za hec, a ne, ampak to je pač geslo za take

vinilne entuziaste kot so te recimo pri Fruits de Mer.

V2: V zadnjem času se pojavljajo tudi nove založbe, ki izdajajo izključno vinilne

plošče. Ena od teh založb je angleška Fruits de Mer, ki je specializirana pravzaprav za

izdajanje singlov, se prav malih plošč na sedmih inčih. Pokrivajo nekje glasbene žanre

acid folka, progresive in pa krautrocka. So pa … majo pa tud do svojega lastnega dela

neko distanco in se tud mal pošaljo na ta račun, se prav, obsedenosti z vinilom. Tko da

so izdal tud navijaške šale, se prav to so navijaški šali Fruits de Mer in na zadnji strani

piše, da pravzaprav vinil ni stvar samo življenja in smrti, ampak je še bolj pomemben.

11. Kaj vam je pa najbolj všeč pri ploščah?

V1: Kaj mi je najbolj všeč pri ploščah … Zdej plošče je pravzaprav tista osnovna

funkcija, da jo poslušaš. Se prav, mi je pomemben, da dober dela, se prav, da nima

nekih takih napak. Je fino, zlo lepo je slišat ploščo, ki je dober narjena, ki je dober

posneta, ampak vse plošče niso take in pol je čist odvisno od tega, kaj si pripravljen še

zmeraj poslušat, a ne. Se prav, mene ne mot, če je nek posnetek, kaj js vem, nekga

jazzovskega koncerta iz leta 1954, pa je optimalna kvaliteta, če mi je glasba zanimiva.

To je pač najboljši posnetek verjetn tega koncerta, kar se ga dobi, in to je to, ne. Se

prav, pol pa izbiraš al ti je to zanimiv al ti ni. Ampak je tud, se pravi drugi vidiki tega,

teh vinilov, LP-jev so tud ta, da so ovitki so lahko take mejhne mojstrovine. Se prav tud

ta celota, se prav in oblikovanje ovitka je tud pomembno. Se prav to je, če je vse res, če

se poklapa, pol se tud, se to recimo doživetje, ko vidiš ovitek, ko pogledaš, ko daš gor

ploščo, ko jo poslušaš, se nekak zlije v celoto. In to je mogoče zlasti ta, bi rekel, del

oblikovanja ovitka in uživanje ovitka je pri CD-jih sigurno slabši. Ampak nisem pa spet

recimo tega mnenja kot kdaj slišim nekoga: »CD ne morem poslušat, tam me vse boli,

to je nemogoče poslušat.« Mislim, da to ni res. Če je CD dober nrjen, se lahko zlo dober

sliš, tko da … Ni pa skor nobena plošča ni, da bi bla perfektna, ne, po tej plati, se prav

zvočni. Tak da, nekateri pač iščejo samo take plošče in pač iščejo samo te avidofilske

izdaje pa samo tist jim je pač osnovni kriterij, da je dober posneto. Men to ni to tok

strašno pomembno, ampak je pa res, da je, to je eno od teh, se prav teh zablod, ki se tud

zlo dostkrat slišijo, da tisti, ki poslušajo vinil, da to poslušajo zato, da zraven še šumenje

poslušajo, pa prasketanje, da jim je to všeč, ker je … Mogoče je tud kakšen tak, da to

tko dojema, ampak men je to moteče. Se prav, najrajš bi videl, da ne bi blo nč tega

prasketanja, šumenja in tud večina teh, ki jih poznam, da poslušajo vinil, to so enakega

mnenja. Se prav, nobenga ne poznam, da bi užival, ko to posluša.

V2: Poslušanje plošč je posebno doživetje, prvič, zaradi same kvalitete zvoka, drugič,

pa zaradi ovitka, ki je velikokrat boljši, bolj nazoren kot pri drugih nosilcih zvoka. Tako

da, če poslušate ploščo in gledate zraven ovitek, se lahko vse to zlije v enkratno

doživetje.

Obstaja neko tako precej razširjeno mnenje, da ljubitelji vinilnega zvoka, da radi

poslušajo prasketanje plošč. Ampak večina tud prijateljev, ki zbirajo plošče, pa tud sam

menim, da mora plošča delat čim popolneje, se prav, po možnosti brez teh nepravilnosti.

Ampak res pa je, da sem pred kratkim srečal nekega DJ-ja, mi je pa rekel, da je pa neko

prasketanje potrebno. Se prav, da on čuti po tem potrebo.

12. Kako pogosto pa poslušate plošče?

Plošče poslušam, če mi le čas dopušča ostalih … pa ostale obveznosti, kar pogosto.

Ampak največja težava mi je pravzaprav ta, da pač časa primanjkuje in da večino časa

ga, ko poslušam glasbo, poslušam glasbo iz teh plošč, ki jih mam za prodajo al pa

menjavo. Ker enostaven te plošče moram očistit, jim moram potem tud prevert, kako

delajo, da lahko sploh ocenim njihovo stanje, da tud lahko potencialnemu kupcu povem:

Ta plošča dela recimo excellent++, ta dela mogoče excellent–, ta dela mint– – in tko

naprej.

13. Ob kakšnih priložnostih si pa še zavrtite ploščo?

Če se le da, se prav tud, ko mam recimo kakšen tak čas, pol poslušam kej takga res, k si

zaželim, a ne. Se prav, mogoče so trenutki, ko si zaželiš poslušat nek akustični country

mogoče, so drugi trenutki, ko hočeš električno psihadelijo, so trenutki, ko ti zapaše

mogoče kakšna, kakšna, recimo kakšna manjša zasedba klasične glasbe, različno, a ne.

Takrat, običajno se odločim, kaj bom recimo poslušal, pol poiščem tistga izvajalca, pa

tisto, kar mi zapaše.

14. Imate kakšno anekdoto, kako ste prišli do kakšne plošče?

Ja, teh anekdot okrog zbiranja plošč je kar velik, a ne. Zdej ne vem točen, kero bi vam

povedal, pa kera bi bila najbolj zanimiva, ampak to bi lahko verjetno cel večer govoru.

Za veliko plošč se pravzaprav spomnem čist natančno, kje in kdaj sem jih kupu, pa

mogoče tud, kaj je bilo s tem povezano. Tko da … No, recimo v Italiji smo velik

kupoval plošče v Gorici. Tam je bla ena trgovina je bla, ki se ji je reklo Old Swan

Records in tam je bla ena Villa Biamonti v stari Gorici in tam sva tud šla, te prodajalci

pa še eni dodatni člani so mel tud svojo skupino Ferfei so tud izdal svojo en vinilni

album. Sem ga ravno prejšnji teden, zanimivo, sem ga poslušal. In tle smo hodim po

plošče in tam je bil tak sistem, da si lahko rezerviral določeno ploščo, si naročil vnaprej

in pol te je tam čakala. Ampak se je zgodil, da si tja prišel in si videl ploščo in si jo kupu

in si pol vidu, da je bil gor recimo, gor da je bla nalepka, pa je bil priimk recimo enga

tvojga kolega gor napisan. In si v bistvu njegovo ploščo si kupu, ker prodajalc je pač

novo naroču. V njegovem interesu je bla prodaja in če zdej še nekdo drug bi to rad, ni

mel nobene težave, da ne bi kar rezervirano ploščo ti dal, pa pol naroču, pa čez kakšen

teden, dva je pa pol tud ta kolega recimo prišel do te iste plošče. Ampak to je blo,

dostkrat so bli napeti te prehodi čez mejo. Tam se je, so se dogajale različne stvari. Tko

da, js še dans, pa nikol nisem kej tko bil kakšen švercar al kej takga, ampak mam nekak

čuden občutek, ko prečkam državno mejo, prav zarad teh dogodivščin, ko nisi vedel, kaj

bo pa … Boš mel tri, štiri plošče, pa ti bojo hotel, da plačaš ne vem kako carino in tko

naprej. Se pa spomnem recimo, da je v Italiji blo enkrat, ko sem kupu ploščo italijanske

skupine Area in je bil na zadnji strani ovitka je bla ena fotografija enga vojaka v polni

taki bojni opremi, k skače čez eno bodečo žico, a ne. In ko je tale mlad carinik tisto

dobil v roke, nisem vedel, kaj bo naredil. A me bojo dal kr takoj pred zid postavel al me

bojo oklenil al me bojo zaprl, tak so nergal, a ne. Ne vem, v čem je bil pravzaprav hec,

ampak na konc je pršel en drug carinik, pa je tist pogledal, pa je rekel: »Pust ga, sej je

brezveze.« Ampak take malenkosti so tud ble kdaj dovolj, da si imel lahko kakšne

težave. Čeprav, moram rečt, da se ne spomnem, da bi kdaj dejansko za plošče na meji

kakšno carino plačal al kej takga. Ampak je pa zlo en tak občutek mal v strahu, kaj bo,

pa če si jih mel mal več, si že kr mislu, da, si se sam pr seb počutu krivga in take, bi

rekel, neumnosti.

15. Če primerjate poslušanja glasbe na računalniku pa na gramofonu, v čem se

vam zdi, da je razlika? Recimo sama izkušnja poslušanja, v čem se razlikuje?

V1: Na računalnik zlo redko poslušam glasbo, da bi prav poslušal, nikol. Mogoče kdaj

čist za informacijo in tud to ne bi znal primerjat, ampak … Js sem navajen poslušat, se

prav, se spomnem že v začetku srednje šole sem si, ni blo lahko, ampak sem si začel

gradit hi-fi sistem. Se prav, da je tisto, da je ta postavitev, da je nek ojačevalc, da so

zvočniki, pa gramofon, in sem vseskoz sem potem to nekje to nadgrajeval, sicer nikol

nisem šel v kakšne ekstreme, da bi mel ne vem kakšno res tisto vrhunsko opremo,

ampak ta hi-fi oprema je nekak nujno zlo. Če ti tega nimaš, maš lahko še tko dobre

plošče, pa ne boš potegnu ven tud prbližno ne tisto, kar ti plošče nudjo. Se prav, da je to

vseen treba neki v opremo investirat. In to tud sem že omenu, vidim, da majo dostkrat

te, ki šele začenjajo zbirat plošče, majo s tem velike probleme in ne razumejo enih

stvari, se prav nekih osnovnih stvari okrog opreme, da če bojo nek gramofon reaktiviral

od svojih staršev, ki je tam nekje ležal, pa je lih tok, da je, da se da nekej poslušat

nanjga, da ma verjetno še slabo in poškodovano iglo, da ne bojo naredil drugega, kot da

bojo te svoje plošče uničl, če bojo dal na tak gramofon. Se pravi, js ne bi dal nobene

plošče na gramofon, ki stane recimo kakšnih 1000 evrov vanjga dnarja vloženga. Tud

mislim, da bo večina teh, ko začenjajo, pa majo neke stare gramofone, da bo razočarana,

ker bo zvok slabši kot s CD-ja, bo slabši kot z MP3-ja in pričakujejo pa, da bo to neki

vrhunskega, ampak mislim, da bojo razočarani. Tko da je treba vseen mal razmišljat o

tem, da se kup dobra oprema in konc koncev tud plošče niso pocen. Dans, če kupte

novo ploščo, LP stane običajno tam od 15 do 20 evrov in tako ploščo dat na gramofon

za 100 evrov, je pravzaprav slaba odločitev. In je boljš, da počakajo par let, pa mogoče

začenjajo plošče kupvat, pa jih pol, ko majo vsaj recimo prbližen dobro opremo, da jih

začnejo poslušat. Js recimo sem to naredu, a en. Sem mel za tiste čase recimo kot

osnovnošolc sem imel eno Tosco, ki je bil za jugoslovanske razmere recimo dober

gramofon, ampak pol, ko sem pri kolegih videl, kaj majo oni, pa kaj lahko slišm, me je

enostavno minil in sem počakal nekaj let, da sem si to linijo postavil in sem pol šele

začel plošče poslušat. Tko da sem čist zadnja oseba, ki bi lahko kej komentiral MP3, ker

ne vem, če sem kdaj pravzaprav to zadevo sploh slišal al pa mogoč lih tko, da enkrat,

dvakrat. Js nimam, recimo, nimam niti enga MP3 fila, da bi to primerjal, recimo, pa da

bi zdej to naredil primerjavo. Ampak mislim, da je MP3 pravzaprav, da se sliš zlo

podoben kot CD, mogoče malenkost slabše, vprašanje, če sploh slišiš to razliko, če nisi

res pazljiv. Ampak zdej gramofon za 100 evrov, tist pa, če se spomnem nazaj, recimo,

ko smo mel take gramofone, ko so bli mogoče primerljivi s tem, tist se ni pa nikakor

dobro slišal. Se prav, to je … Ni recimo, mislim, da ni primerljivo in bi rekel, da v tem

primeru, da so te digitalni formati, da se slišjo, če bi mel recimo vse ostalo enako,

zvočnike, ojačevalc, da so boljši.

V2: Zvok pri vinilni plošči je drugačen. Tud … tukaj nočem rečt, da je zvok s CD-ja

slab. Če je CD dober narejen, se dostkrat te razlike skoraj ne sliši. Ampak nekateri CD-

ji enostavno niso dobro narejeni in zvenijo bolj sterilno, pri ploščah pa čutiš, da je res,

da je ta zvok dosegel globino in da so tud kakšni detajli slišni, ki jih na CD-ju ne slišiš.

Se pravi, plošče se splača poslušat, če maš celoten sistem kvaliteten.

Js bi rekel tko, da je najbolj pomembno je, da maš kvaliteten gramofon, ostalo lahko tud

kasneje nadgradiš. Ampak, če pa startaš tko, da maš sistem dost v redu, pa da maš slab

gramofon, boš pr vsaki reprodukciji uničeval plošče. In je boljš kupt naprej gramofon,

pa pol tud … Recimo, js sem svoj čas takrat kot recimo srednješolc, vem, da sem nekaj

časa nisem mel zvočnikov, sem poslušal na slušalke preko gramofona, ojačevalca in

pol, ko sem enkrat mel dost denarja, sem pa še zvočnike kupu. Ampak tle se da velik

teh, bi rekel, kompromisov narest, ampak najtežje je pa narest kakšne kompromise

glede kvalitete gramofona. To pa gre takoj na škodo plošč.

16. Ste koga navdušili nad poslušanjem ali pa zbiranjem plošč?

Ja, to verjetno, glede na to, da sem tud na teh sejmih plošč aktiven, da sem verjetno

koga navdušu. Tko da tud … js se spomnem tud takrat, ko smo bli recimo konc osnovne

šole, takrat smo pravzaprav vsi poslušal plošče, ampak nekaterim je blo pa samo tko,

nekak prehodno, pr men je pa to ostal, pravzaprav skos od takrat. Nikol nisem s tem

prekinu, da ne bi poslušal, kupoval plošč. Tko da mi je to ostal pravzaprav skos.

Kaj vas je pa takrat tko navdušlo pri plošči?

Navdušlo me je pravzaprav … Takrat, ko to začenjaš, ti je to čist, bi rekel, nov svet, a

ne, in … je takrat vznemirljivo, ko si začel recimo s tistim ploščam, ki so ble podarjene,

pa pravzaprav nisi sam zbiral izvajalcev, pa si dobil neke izvajalce popa in si prevrtel in

A-stran in B-stran, si znal pravzaprav, ne da bi znal recimo besedila, ampak si točen

vedel, kaj se bo zgodilo na vsaki sekundi tistih nekej plošč, ko si jih mel. Ampak pol pa

recimo vem, da sem že čez kakšno leto sem odkril izvajalce, kot so recimo Elvis

Presley, je bil takrat še živ, je bil takrat nekje že v te karieri, pač v 70. letih, že v kasni

karieri, pa so pr nas izdal licenčno ploščo, a ne. Tisto mi je blo eno tako odkritje. In

prbližno istočasno sem pa tud pršel do Beatlov, a ne. Ko si pa enkrat pr Beatlih, pa če

samo slediš ta razvoj skoz njihove albume, recimo od leta 63 do 67, se pa v štirih letih

zgodi tok, da pravzaprav samo poslušanje teh albumov ti širi obzorje in dobiš čist

pogled na neke nove žanre. Se prav, tam je in korenine, bi rekel, progresive in

psihadelije in še marsičesa. Pol se pa to … pr men se je to pol zlo hiter nadaljeval v ta

progresivni rock, pa pol v psihadelijo, pa pol glasbo zahodne obale ZDA, west coast,

pol kasnej pa še tud jazz in podobno.

17. Potem pa še vaše mnenje, zakaj se plošče uporablja, kljub temu, da so tudi

drugi nosilci glasbe danes.

V1: Plošče, zanimivo, ne, da je glede na to, kako so prerokoval ob pojavu digitalnih

medijev, ko se je CD začel uveljavljat, takrat je res velik ljudi verjel, da je s ploščam, da

je to konc, a ne. Če bi zdejle stavu na en medij kot nosilc zvoka, da ma garantirano

življenje še naslednjih nekaj desetletij, bi verjeten stavu prav na vinilno ploščo. Zdej,

vidim, kakšni so trendi, zlasti v tujini. Mogoče pri nas, da se to tud mal že čut, ampak da

smo mejčken, kakšno leto zadaj, ampak v Italiji, Avstriji vidim, kok je teh mladih

kupcev plošč. In so tud kakšni takšni sejmi zanimivi v teh manjših mestih v Italiji, ko

pride na sejem pol dejansko vse, kar leze in gre, a ne. Od osnovnošolcev skupaj s starši,

pa starši iščejo neki, osnovnošolci bi neki druga kupl, pol pridejo recimo ljudje, ki so

taki, da jih recimo podpirajo, a ne, da ga dva podpirata, da je star 90 let, pa tam kakšne

male plošče, single, recimo, italijanske jih gledajo in kupujejo. In tle so tud, recimo pri

teh formatih je zlo odvisno tud nekje, bi rekel, ta starostna distribucija. Se prav, vsaka

generacija je mela nek format, ki je takrat recimo, ko je odraščala, bila najbolj dovzetna,

ko je bil nekje v ospredju. In te gospodi, recimo, v Italiji, ko so stari med 70 in 80 let, to

je bil njihov vodilni format, je bla single plošča, mala plošča na 45 obratov. In še vedno

te plošče kupujejo, še vedno prnesejo s sabo spiske, kaj jim manjka, pa pol kljukajo,

preverjajo, a majo to izdajo al nimajo. Ampak prav pri teh, pri tej starejši populaciji se

vid, da jih je pravzaprav skos manj. Da pač veliko ta starost dela svoje, nekateri so nehal

na sejme hodt, nekaterih ni več in tko naprej. In tud pri vinilu je pa tud ta populacija, k

zlo velik vinil kupuje, so te recimo, ki so stari nekje od 40 do 60 let. Se prav, to je tista,

bi rekel, baza, ki je s tem tud odraščala. Ampak pri LP-jih recimo se vidi, da je ta, bi

rekel, dotok teh novih generacij, da je zlo intenziven. Mladi so začel to na velko

kupovat.

V2: Gramofonskim ploščam so tam v 80. letih že napovedovali zaton, ampak izkazalo

se je, da je gramofonska plošča preživela. In če bi v tem trenutku moral izbrat en nosilec

zvoka, za katerega sem prepričan, da bo eksistiral in nekje uspeval še nadaljnjih deset al

pa dvajset let, bi verjetno zbral gramofonsko ploščo.

18. Zakaj pa mislite, da kupujejo mlajši?

V1: Zdej, ne vem, eni pravjo, da je to pač stvar mode. Zdej, ne vem, a je to res tko,

ampak ti, ki so verjetno pr takih stvareh, da so neke osnove, da se nekej začne, pol pa ko

se enkrat ta plaz sprož, se pa pol prklučjo na ta vlak tud tisti, k mogoče drgač ne bi bli

za, ampak so zato, ker to dela nekdo drug, pa delajo tud sami. Ampak, zdej zakaj

pravzaprav … Mogoče je tud ta odtujenost teh digitalnih formatov, ko maš vse v neki

mejhni napravici, ne vem, kolk tisoč lahko nekih pesmi, pa jih nč ne vidš. Vinili so pa le

neki takga konkretnega, da se vzame v roko, da ma neko obliko, neko barvno, nek vonj,

ne vem. Se prav, verjeten tud tukaj nekaj, da je, je nekaj materialnega in tud to ma nek

svoj čar.

V2: Pri mladih pa mislim, da gre pravzaprav za neke vrste trend in … in veliko mladih

zbiralcev plošč je takih, da so odkril kolekcije svojih staršev in so jih zdej začel te

kolekcije nadgrajevat. Edin to bi mogoče omenil, da mogoče majo nerealna

pričakovanja, če kupujejo plošče in računajo, da jih bodo lahko tudi dobro poslušal na

kakšnih starih gramofonih. To se pa motijo. Se prav, v gramofon je treba investirat neko

vsoto, da bo igral boljše od CD-ja.

Za LP plošče velja, da so zlo fizični nosilci zvoka, se pravi, da ploščo lahko fizično

primete v roke, ima nek ovitek, ima neko barvo, ima neko obliko, nek vonj, medtem ko

dostkrat so pa te digitalni nosilci, čeprav tud so lahko v nekih manjših ovitkih, manjših

formatih, so pa lahko tudi povsem brez formata, se prav, fizično pravzaprav sploh ne

obstajajo, ampak imate samo v neki napravi, škatlici mate samo neke downloade in

mate tam na tisoče pesmi. Ampak to tud na nek način pomeni, da so te pesmi brez

ovitka, brez informacije, brez besedil, da so za poslušalca nekak odtujeni, se prav, v

svoji obliki.

19. Kako pa vidite nostalgijo v povezavi z gramofonskimi ploščami?

V1: Ja, to je nostalgija pa plošče je … v kakšnih člankih recimo, dostkrat se to pojavlja,

da se pol na velko razglablja, da je to nek nostalgičen moment prisoten pri ploščah.

Zdej, lahko, da je, da to pr nekaterih ljudeh res tko funkcionira. Recimo js, ko vidim na

sejmih, ko pride recimo, ko so taki sejmi, da so v okviru kakšnih drugih prireditev, to je

recimo zlo pogosto v Italiji, da majo sejem, k so stripi, pa je še neka večja sejemska

prireditev, pa majo stare avtomobile in pol pridejo cele družine. In pol vidte tko, ko

pride kakšna družina, da vidiš recimo pri starših, ki so stari recimo 60 let, ko vidjo tiste

plošče in da vidiš pri njih tak nasmešek, pa tisto gledajo, pol pa razlagajo. To vrjetno je

neke vrste nostalgija. Tko da to dejansko verjetno res obstaja. Ampak pr men pa tega ni,

se prav zato, enostavno zato, ker nimam te časovne distance, pa nisem to bil nikol tok

od tega stran, da bi mel za tem nostalgijo. Se prav, mam lahko nostalgijo po mogoče

nekih drugih stvareh, k so povezane z glasbo, a ne. Se pravi, js se spomnem, da ko smo,

še dans, recimo, kot da je blo včeri, ko smo pred, recimo, 30. leti, ko smo sedel v Gorici

na železniški postaji, pa smo mel tiste plošče, ki smo jih na uni strani meje kupl, pa je

lih sonce začel prpekat, recimo, da je blo tko kot zdejle, recimo začetek pomladi. Mel

smo lih še tolk, da smo vsak še ene par pirov tam popil, ko smo na vlak čakal, sonce nas

je prbijal, mi smo pa fantaziral, kako bo fajn, ko bomo poslušal ploščo, ko smo jo kupl

tist dan, da kako to bo. Same take občutke, veš, ko se spominjaš kot celote. Se pravi,

tistga obdobja in tistga dneva in takih zadev, ampak ni pa to zdej direktno povezano glih

recimo s tisto ploščo, ko smo takrat mel s sabo, a ne. Tko da … Mislim, da je tukaj

nujna tista časovna distanca. Se prav, da si, ti si lahko nostalgičen, maš te občutke za

nečem, kar si enkrat mel, pa si zgubu, pa pol to spet enkrat na to naletiš, pa vidš, pa se ti

to nekak zavrti nazaj. Pa, če si pa pravzaprav skos v tem, pa nisi nostalgičen.

V2: Ja, pri vinilnih ploščah se velikokrat pojavlja nekak povezujejo s pojmom

nostalgije. Zdej tega nostalgičnega občutka js pri ploščah ne čutim zato, ker pravzaprav

nikoli nisem bil od teh plošč odmaknjen. Tko da že od začetka, ko sem začel zbirat

plošče pravzaprav sem stalno z njimi v stiku. Vela pa, da je pri tistih, ki so plošče

poslušali v mladosti, pa so potem kakšnih trideset let nanje pozabili, pa jih zdej zopet

vidjo mogoče na sejmu plošč al pa v trgovini, da pa tud lahko majo kakšne nostalgične

občutke.

20. Zakaj se po vašem mnenju nekateri glasbeniki ponovno odločajo, da izdajo

album na gramofonski plošči?

V1: Glede izdajanja spet na vinilnih ploščah albumov, mislim, da so zdele enostavno

prsiljeni, da to počnejo, ker je taka situacija, da če nimaš vinilne plošče, si skor, da te ni.

Se prav, vidim recimo v katalogih za naročanje plošč, da situacija 15 let nazaj je tud v

teh bolj alternativnih krogih je vsaka 15., 20., 30. plošča takrat izšla tud na vinilu.

Zdajle bi rekel, da mogoče že vsaka 3. al pa vsaka 2. Se prav, zdej že praktično kar

nekak pravilo, da je tud plošča izšla na vinilu oziroma dostkrat je tko, da če kupš vinilno

ploščo, da CD dobiš zraven brezplačno, da spada zraven, al pa če ne CD, dobiš pa ta

kuponček.

V2: Zanimivo je, da LP plošča, da ponovno nekak dobivajo primat pri nosilcih zvoka.

Tko da, če je pred desetimi leti mogoče izšla vsaka deseta plošča tudi na LP formatu, je

zdej že mogoče vsaka druga. In nekak tud kaže na to, da kakšno veljavo imajo plošče,

to, da je velikokrat primer, da če kupite ploščo LP, da dobite zraven zastonj tudi CD al

pa dobite vsaj kodo za digitalni format za download.

· Ime in priimek: Zvone Anton Pirc.

· Starost (lahko tudi približna starost): 60.

· Kraj bivanja: Ljubljana.

· Poklic/funkcija/področje dela: ljubitelj glasbe že od malih nog, svetovalec na

avdio in video področju.

Pred vprašanjem 1:

Življenje mi je povezano z glasbo in to je bil tud glavni izziv, da sem se v bistvu začel

ukvarjat z komponentami, ki reproducirajo glasbo. In kvaliteta, ki naj bi ponazarjala

dobro produkcijo, se še zmer imenuje high fidelity produkt, kar pomeni vernost

reprodukcije glasbenega zapisa. Prvič sem na tem področju profesionalno deloval v prvi

polovici 90. let z zelo podobnim programom ponudbe kot danes tukaj v Inteku na

Njegoševi in hkrati sem amatersko sledil v obdobju, ko se nisem profesionalno ukvarju

s temi zadevami, sem bil pač z družbo, ki se poznamo iz druge polovice 70. let,

intenzivno spremljal dogajanja na avdio-video področju. Tko da v bistvu mam zlo mal

črnih lukenj, kar se razvoja tehnologije tiče. Tko da poznam iz osebnih testiranj in iz

reprodukcije praktično vse nosilce zvoka, od kasetofona, mini diska, data, kolutarja,

normalno, gramofoni, CD playerji in DVD-ji in tko naprej. In vključno z obdobjem

zadnjega desetletja, kjer je nekako mladina začela spoznavat glasbo preko MP3 formata,

kar je na žalost v bistvu najbolj osiromašen format. Ampak iz te populacije, množice

poslušalcev bo ogromno procentov v kasnejšem obdobju zaželela met doma nek sistem,

kjer se bo dalo v bistvu poslušat glasbo na nivoju tko kot je v studiu ali na koncertu.

1. Prestavite razliko med digitalnim in analognim zvokom s tehničnega vidika.

Razlika med digitalnim in analognim zvokom s tehničnega vidika je zelo enostavna. Pri

analognem zapisu praktično ni limita, to pomeni ni frekvenčne omejitve spodnje

reprodukcije, niti ni frekvenčnega omejevanja pri zapisu zgornjih frekvenc. Limit je

samo v bistvu v osnovi, kok kvaliteten vinil je na razpolago pri proizvajalcu. Pri

digitalnim medijih se je v zadnjih letih precej spremenil, so pač nova vzorčenja, ampak

tud ta nova vzorčenja imajo še zmeraj v bistvu omejeno količino podatkov. In v ta

predalček količine podatkov mora pač producent, tonski mojster in vsi ostali, ki skrbijo

za dober posnetek, nekako narest zbalansiran posnetek, da ničesar ne manjka, ne. In

zato so pač ti novi formati, ki so se pojavl v zadnjih dveh, treh letih v neki meri velika

nadgradnja kvalitete CD-ja. Je še zmeri je to samo približek reprodukciji vinila, ampak

še zmeri zaostaja za vinilom.

Še mogoče kaka druge razlika, recimo v obliki valov?

Tko, za ljudi, se prav za mlajšo generacijo, k večina sploh ni vidla niti, kako zgleda

vinil, kako zgleda zapis, boste mel preko mojih podatkov dostop do nekaterih strani,

slikovno razložil, kako to zgleda. No, bistvena razlika med analognim zapisom na vinilu

in digitalnim zapisom je v temu, da je na vinilu 3D zapis, to pomeni dolžina, levo,

desno, bitni zapis se pa v bistvu samo, mate pa samo dve mini dimenzije, ne, to se prav

dolžino ena in dva. In pač to številčno vzorčenje nese pač ta glasbeni zapis. To se prav,

dvodimenzionalni zapis praktično ne more nikoli presežt trodimenzionalnega zapisa, kar

je zelo logično.

2. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od

poslušanja glasbe na računalniku ali na CD-ju?

Razlika pri poslušanju z dveh različnih medijev, kuker je recimo analogni gramofon ali

z računalnika, je zelo velika. V osnovi pri reprodukciji z LP-ja, z vinila, v osnovi je

lahko moteč element eventuelno samo starejši gramofon, ki proizvaja zaradi starosti nek

dodaten šum in motnje v reprodukciji. Pri kakršnem koli digitalnem predvajanju, ne

samo pri računalniku, je ogromno motečih elementov, od samega ohišja, do ventilatorja,

do pregrevanja določenih elementov in kar je najbolj pomembno, posamezni elektronski

sklopi v delovanju računalnika downsizajo, kuker se temu reče, slabšo reprodukcijo

zvoka. Zato je pri sestavljanju sistema, kjer se posluša glasbo preko računalnika,

dostkrat zaželjeno, da se kvalitetni disk inštalira z zunanje strani ravno zaradi neželenih

vibracij. Hkrati s tem v bistvu tud pripomore z hitrejšem delovanju in zaradi hitrejšega

delovanja je v osnovi tud vzročno boljši zvok. Na kratko.

3. Kaj pa sama izkušnja poslušanja, recimo, če poslušaš gramofonsko ploščo

al pa nek MP3 na računalniku?

Ko primerjamo iz izkušenj, ne samo mojih, tud ljubiteljev glasbe, ki majo raznorazne

sisteme doma, pri primerjavi med zvokom, ki ga reproducira računalnik in gramofon,

govorimo: računalnik je slaba juha, ne, al slabo kosilo, analogija pa pač ponudi v istem

cenovnem razredu, mogoče za mal več denarja, ves glasbeni užitek. To pomen

mikrodinamika, globinska slika, prostorska postavitev. To že v osnovi nudi najcenejš

gramofon, kar noben digitalen pocen izvor ne nud. To je bistvena razlika.

Še kaj drugega mogoče?

Računam, mislim, predvidevamo, da bo v naslednjih letih se nekako stabiliziru področje

digitalnih izvorov zvoka, kar naj bi potem tud omogočl raznim založniškim hišam, da se

bojo dal v nekem doglednem času pridet do datotek s kvalitetnimi posnetki, digitalnimi,

kar bi blo dobro za splošno izobrazbo, za, v bistvu za uživanje poslušalcev doma, k

uporabljajo digitalne izvore zvoka. Ker to, da maš recimo višjo kvaliteto digitalnega

zapisa, še ne pomen, da boš bolš slišal, če maš že v osnovi slab posnetek, ne. In zelo

pomembno je v takih primerih, da se nek poslušalec, se opravičujem, poslušalka ali

poslušalec, oglasijo na pravem naslovu, da se v bistvu v vsakem segmentu da dosežt, v

vsakem cenovnem razredu met nek optimum ali maksimum. In ravno te digitalni mediji,

internet je povzročil neko ekspanzijo poznavanja glasbe in kot smo že prej omenil,

pridejo ljudje v neko fazo, ko jih dejansko zanima: »Aha, kok se pa res to dober sliš.

Frend je reku, da so v živo fenomenalni. A lahko js to doma doživim?« Lahko, če imate

nasvete s strani pravega človeka, ki ima dovolj izkušenj. To ne pomen izkušnje s strani

… tko kot, večinsko se dogaja na vseh svetovnih tržiščih, bla bla bla, govorijo v bistvu,

kar so prebral. Izkušnja pomen to, da si dejansko testiral. Večina najboljših

povezovalnih kablov na svetu, ki obstajajo, večino najboljših izvorov zvoka, k obstaja

na svetovnem trgu, zvočnih omarc in vse, kar spada v avdio-video sistem. Dokler

zadeva ni testirana, ne veš, kok je dobra. In zato svetujem vsem, ki se bodo odločil

kadarkoli za nadgradnjo svojega sistema, da poiščejo pravi naslov, pravega

strokovnjaka, ker najlažje pridet do želenega rezultata, če veš, kaj moreš met doma, pa

kje to dobiš. Na kratko.

4. V čem pa vidite največje prednosti poslušanja glasbe na gramofonu?

Ko govorimo o prednostih poslušanja glasbe na gramofonu, je stvar je koristna z večih

vidikov. Pač ena izmed takih javnih skrivnosti je to, da glasba zdravi približno tretjino

blagih simptomov stresa, ki so prisotni v zadnjem desetletju ali 15. letih. In kvalitetnejša

ko je reprodukcija, genski zapis hitrejše reagira in se hitrej sprostiš. Poleg tega, v osnovi

ti sama analogija fizično mogoča sprostitev, ker tko kot ste že sami vrjeten opazil, to

pomen, da je to neka procedura. To pomen, maš neko fonoteko, prideš do fonoteke,

vzameš LP ven iz ovitka, daš na gramofon, spucaš ploščo, naštimaš, se usedeš, naštimaš

jakost in v večini primerov, ko imajo ljudje gramofon doma, ni preskakovanja, ne. To

pomen, da tistih 15, 20 ali 25 minut, odvisno kakšni dolžini glasbenega zapisa na eni

strani LP-ja govorimo, se človk sprosti. Zelo mal ljudi v tem času, ko dajo gramofonsko

ploščo v delovno pozicijo, sesa, ne vem, kaj, beli ali podobne stvari. Tko da to je en,

bom rekel, tak meditativen trenutek dneva, tedna, vikenda, česar koli vsakemu

posamezniku.

5. Kaj pa slabosti?

V osnovi hm … moram rečt, da to je eden izmed medijev, ki nima slabosti. No, ko

govorimo o mediju, ki se imenuje analogni zapis na vinilni plošči, longplay ali singlci

ali maxi singlu, ko se izbere pravilna kombinacija gramofona, gramofonske ročke,

odjemalce doze, mate lahko ta vinil celo življenje. V naši ponudbi ali v trenutkih, ko

mamo prezentacijo določenih analognih sistemov, to pomen, da se posluša glasba z

klasičnega gramofona, uporabljamo tud LP-je, ki so original izdaje s konca 60. let, z

začetka 80. let, ki so bli na gramofonu že več kot 500-krat, 600-krat in se še zmeraj sliš

tko, da lahko rečeš: »Zakaj pa js tega nimam doma?« Tko da v večini primerov, zakaj se

ljudje ne odločijo za analogijo, majo verjeten v spominu to, ko so v mladosti slišal pr

starših al starih starših nek slabši produkt gramofona in so slišal ogromno šuma,

prasketanja, pokanja. Dons tega ni, tko da … seveda je, če daš star, znucan vinil na nov

gramofon, bo isto pokal pa šumel. Ampak če govorimo o nekako normalno ohranjeni

fonoteki, vinilkah, je to brezčasno.

6. Se vam zdi, da je domnevno izginotje in vrnitev gramofonskih plošč

povezana tudi z dostopnostjo opreme za poslušanje, torej z gramofoni na tržišču?

Ko govorimo o segmentu izginotja ali povratku vinila ali klasičnih gramofonov, je

zmeraj v zgodovini neki faktorjev. Ljudje so zmeraj dovzetni za neke novitete in ko se

je recimo pojavu CD, digitalni zapis glasbene informacije, to pomen, na kratko, da

kronološko datiramo, pač stereo kaseta se je pojavlja nekje za kolutnim magnetofonom

in klasičnimi trakovi in Philips je patentiral kaseto, stereo kasetofon kot nosilec zvoka

tam nekje od leta 63, 64. Tko da mislim, da prv tak bum kasete je bil, ko so Rollingi

posnel na kasetofon nek ultra hit v tistem obdobju. No, potem je blo dolgo časa zatišje.

Govorimo o produkciji gramofonov, ko se je pojavu stereo v enormnih količinah, ki so

danes nepojmljive. Nekaj proizvajalcev, to se prav trije, štirje proizvajalci gramofonov,

ki so pokrival celotno svetovno tržišče, so takrat na leto prodal količinsko od štiri do

osem milijonov gramofonov. Samo ena gramofonska fabrka, fabrka za gramofonske

glave v Ameriki so letno naredil od pet do deset milijonov gramofonskih glav. To so

nepojmljive številke za današnje čase. No, in potem z pojavom digitalnega zapisa

glasbene informacije, predstavitev je bla skupna s strani sodelovanja korporacij Sonyja

in Philipsa, leta 69 na glasbenem sejmu v Parizu. No, in takrat so v tem obdobju prvih

80. let so vsi pričakoval to prvo pospešeno upadanje prodaje vinila in pač analognih

gramofonov, ker so pač ljudje tripal na neko reklamno floskulo: »Zdej pa poslušamo

muzko in glasbo in tist, kar sem si želu, brez šuma.« In tko kot pri večini stvari v

zgodovini zmeraj pride v nekem obdobju 20., 30. let na nekem področju neki

revolucionarnega ven, kater … Zadeva, ki rata v bistvu hit zarad tega, ker ljudje

potrebujejo neko spremembo. Pač, kupu je moj sosed, kupu je frend v Avstriji, kupu je

prjatu v Makedoniji, zakaj nimam še js tega, ne, če vsi pravjo, da je dober, bom pa še js

mel to, kar je dober, doma. No, in potem so v obdobju druge polovice 80. je bil tko,

drugi tak močan obdobje v popularni glasbi, pač z ekspanzijo funka, tehno popa, simfo

rocka in podobnih stvari, in zadeve so se takrat v glavnem v nočnih lokalih in disko

klubih vrtele v bistvu iz dveh ali treh gramofonov. In to je v bistvu obdržal vinil v akciji

do … praktično do nekje 95. let, ki je bla taka, bom rekel, najbolj katastrofalna leta od

leta 94 do 96, ko so praktično človeka izobčl, če si izjavu, da še zmeraj poslušaš LP in

da bojo čez deset let ljudje še zmeraj kupval LP-je in poslušal analogni gramofon. So te

mel v bistvu za mal premaknjenga. To, to ni noben hec, to je res. Ker sem se v bistvu

dobesedno med zobmi pogovarjal z najboljšimi prjatli v tistem obdobju in se z

nekaterimi zaradi ene butaste zadeve nismo po nekaj let vidl. Ker ne morjo vrjet, da

nekdo še zmeri neko zastarelo tehnologijo zagovarja, ne glede na prednosti, ki jo ima,

če se pojav nova tehnologija, ki se bo razvijala lahko v nedogled. Tko da, to bi blo na

kratko do konca tisočletja. No, potem se je pa v osnovi lahko zahvalmo velki skupini

ljudi, ki se družjo na metal kampih in ki so ljubitelji mal težjih urbanih zvokov, kuker se

temu reče, death metalcem, trash metalcem, raznoraznim metalcem in rockerjem. No, v

tej skupini ljudi pa band ni bil band, če ni izdal stvari na LP-ju, ne. Tko da lahko rečem,

da za … garantirano za nekje 80 do 85 bandov, procentov glasbenih skupin, ki so se

ukvarjal z rockom in metal glasbo v obdobju po letu nekje 2002 do 2005, so izdal vsak

svoj nov projekt tudi na LP-ju. No, in potem, ko je ta mlada generacija odraščala in ni

mela gramofonov, je začela poslušat razno razne zvrsti glasbe pri prjatlih in so ugotovil,

da če primerjaš nek analogni gramofon v rangu 400 evrov z reprodukcijo istga

glasbenega materiala na CD-ju, ki košta 400 evrov … In analogna plošča in CD

prbližno enako koštata, je prbližn ista cena. Če je normalna kvaliteta, je ob 18 do 22

evrov, če je boljš kvaliteta je od 22 do 28 evrov, najboljše stvari so pa v bistvu nad 30,

35 do 40 evri, ne. Ampak v istem cenovnem razredu v vsakem sistemu, je zmeraj

zmagovalc analogni zapis na klasičnem gramofonu. In to je potem nekako, ta kritična

masa se je nekak začela povečvat in to je bil tud nekje razlog, da je zdej na svetovnem

trgu v ponudbi tok različnih proizvajalcev analognih gramofonov, k jih v celi zgodovini

prej ni blo. Hkrati tud osveščenje mogoče moje generacije, ljudi, ki so mogoče še

starejši, ki majo še zmer ta entuziazem in voljo ponudt človeku, ki hoče doma uživat v

glasbi, največ, kar obstaja. In to je še zmeraj v osnovi analogni zapis na vinilu. In kot

zanimivost lahko povem, da najboljši posnetki v zgodovini, ne glede na žanr, pač s

pojavom sterea konca 60. let in na začetku 60. v Evropi, izdajajo pač vinile na 45.

obratih in to je v osnovi največji približek glasbenega zapisa, kar se kvalitete tiče,

studijskemu master tapu, ki je merodajen za reprodukcijo in v bistvu širitev pač tega

zapisa, ki ga je pač producent, glasbeni, skupi spravu v nekem obdobju nekem studiu.

Na kratko.

7. Katera podjetja danes proizvajajo tudi gramofone?

V današnjem obdobju je kar nekaj podjetij, ki proizvajajo klasične gramofone. Naštel bi

nekaj največjih, najpomembnejših, a kronološko gledano čez zgodovino, ki so že najdlje

na trgu ali ki so s svojimi produkti nardil največji premik v kvaliteti navzgor ali z

proizvajalci, ki v nekem cenovnem razredu nudijo največ za svoj denar. Tako da, ko

govorimo o proizvajalcih gramofonov, ne moremo mim firme Thorens. Še zmeraj

obstaja, začel so konca 60. let, sredine 60. let. Dual, nemški Dual, ki je v bistvu mrtev

zadnjih 15 let, so začel zopet delat gramofone pred desetimi leti. No, vsekakor

najpomembnejši proizvajalc gramofonov v obdobju zadnjih 10., 15. let je avstrijski

Project, ne samo kar se kvalitete tiče v nekem cenovnem razredu, ampak tudi glede

prodaje. To pomen, govorimo o nekaj 10 000 na leto ali 100 000 prodanih proizvodov

na leto. Zelo pomembna pri njihovi proizvodnji je tipizacija, tako da večina njihovih

izdelkov lahko poslušalec z leti kasneje tudi nadgradi, ne da spreminja produkt ali

menja bazo samega gramofona. To pomen, doda se boljši zunanji napajalnik za

motorček, lahko se doda boljša gramofonska ročka, boljša odjemalna doza, boljše

povezave, vse, kar v bistvu lahko nadgradi kvaliteto zvoka. No, potem pridemo v

drugem segmentu pridemo v bistvu do proizvajalcev gramofonov, ki so nekako nrdil

največji preskok, kar se kvalitete tiče, navzgor. Tukej ne mormo mimo angleškega

proizvajalca Linn Hi-Fi, oni so v začetku 70. let dal legendaren gramofon, ki se še zmer

zdej v neki osmi, deveti reinkarnaciji ponuja poslušalcem. Model se je imenoval LP12,

borbeno ime se je imenovalo pa Sondek, Linn Sondek so ga klical. Je bil prv tak

revolucionaren gramofon za domačo uporabo, ni bil pocen za tiste čase, ampak je bil

bistveno boljši od ostalih produktov na trgu. No, potem v malo kasnejšem obdobju se

isto pojavla angleška firma Rega. Oni so pršli pa prvi na trgu z lažjimi modeli, z

kombinacijo lastne ročke, lastne gramofonske glave, z lastnim ohišjem, ki je bil pa

produkt, ki je bil dostopen širšemu krogu poslušalcev. Ta firma tud še dons obstaja,

hvala bogu. No, v kasnejšem obdobju, ko se pogovarjamo v največjih sferah, moram

oment slovenskega proizvajalca s Hotemaž, gospoda Franca Kuzmo. To je en redkih

slovenskih možganov, lahko rečem, ki je svoje produkte lansiral na vse celine sveta. Z

izvrstnimi produkti, z legendarno kvaliteto. No, in potem obstaja še v svetovnem merilu

nekaj manjših butičnih proizvajalcev, tko da bi na prvih mestih izpostavu ameriško

produkcijo VPI. Praktično dobiš največ, kar se da, za svoj denar, nekje v cenovnem

razredu, najcenejši je okol 1500 evrov in navzgor, majo nekje od osem, devet modelov.

No, z evropskega trga, bi pa vsekakor omenu, poleg našega gospoda Kuzme, nemški

produkt Feickert. Gospod je konstruiru že pred lastno produkcijo analognih gramofonov

razne modele za ostale vodilne proizvajalce na svetovnem tržišču. Tko da tukaj potem je

še nekaj firm, recimo Electrocompaniet ma krasen gramofon, iz Norveške, potem lahko

naštejem še Brinkmanna, tud nemška manufaktura. Kjerkoli ta gospod postav sistem za

analogijo, je verjetno ena izmed dveh, treh najboljših zvenečih sistemov celotnega

sejma. In potem je pa še nekaj manjših butičnih proizvajalcev pač, ki lahko tud, ne vem,

izpolnijo vizuelne želje posameznemu kupcu, al glede finiša, izbire materiala, dimenzije

in podobne stvari. To je pa, tuki so pa pri kupcih, praktično iz začetka, iz uvoda tega

intervjuja, to so pa ljudje, ki se imenujejo avdiofili. To so ljudje, ki imajo pa pol pol na

vagi zadeve, videz, pa malenkost boljš kvalitete zvoka. Ker ko govorimo o reprodukciji

glasbe, se posluša, če hočemo nekej gledat, mamo projektor pa platno al pa televizija.

Tko da, v večini primerov najbolj legendarne firme elektronke proizvajalcev

predojačevalcev končnih stopenj in podobnih stvari na svetovnem trgu, so bile v večini

primerov grde za pogledat, ne. To ljudi, ljubitelje dobre glasbe, dobre reprodukcije, 20,

30 let ni motilo, potem se je pa začelo pojavljat segment ženskih kupcev, ki je pa dal tud

zlo velik na izgled. In na podlagi tega zelo visoko kotira recimo danski Bang & Olufsen,

potem je še nekaj podobnih firm, ki se ogromno ukvarjajo z dizajnom, več kot s samo

kvaliteto produkta. Tko da v zadnjem obdobju nekej let vodilen v tem segmentu dizajna

Devialet, to je zadeva, ko vidiš, bi vsak mel doma, ampak ko primerjamo cenovni razred

tega produkta, vemo, da lahko sestaviš cel sistem, ki bo za nek ta ojačevalnik, na žalost.

In smo spet pri eni izmed točk, da ko se nekdo odloča … Uživanje pri poslušanju

glasbenega zapisa, je treba pridet na pravo mesto, dobit prav podatek, zakaj? Zato, ker

velikost prostora odloča, velikost sistema, velikost … večji sistem, ko je, dražji je,

enostavno iz parametra, večji prostor potrebujejo, večji zvočnik, večji zvočnik je večje

breme za računalnik, ne, in potrebujemo za isto dinamiko v prostoru pač večje in

sposobnejše stvari. Na kratko.

8. Kakšna je pa na kratko razlika med avdiofilom pa ljubiteljem zvoka?

Razlika med avdiofilom in ljubiteljem zvoka je, rečeno, v osnovi nastala v obdobju

nekje zadnjih 10., 15. let. Ker v samem startu, ko se je pojavla beseda avdiofil, je hkrati

to tud pomenil, da je to oseba, ki hod na koncerte, ki uživa v izvajanju glasbe v živo in

je hotu v bistvu met čim večji približek glasbenega ustvarjanja tud v svojem prostoru

doma. In ko se pojavu hi-fi, to pomeni high-fidelity, velika vernost reprodukcije

glasbenega zapisa, je pač bil to, je bla to ista šalčka. No, potem po nekaj desetletjih, pač

na žalost obstajajo ljudje, ki mislijo, da s svojo starostjo skonzumirajo neko znanje in da

lahko sam sestav boljš sistem za poslušanje glasbe, bolje zveneč sistem za poslušanje

glasbe, kot nek profesionalec, ki se s tem ukvarja že 10, 15, 20, 30 ali več let. In zlo …

bom dal tak zlo enostaven primer: nisem še slišal, da bi nekdo doma sestavil Formulo 1

in šel tekmovat. Zelo podoben je pri hi-fi sistemu ali vrhunskem sistemu za

reprodukcije slike ali zvoka. Ker velika razlika je v temu, da človek, ki testira neko

zadevo, ve, kam jo lahko vklop, v ker sistem jo lahko vklop in se zmeraj tud vpraša

poslušalca, kok na glas posluša, kakšen način izgradnje sistema želi, zaključen, to se

prav, postav se sistem izvor zvoka, ojačevalnik, zvočniki, in hoče met nekej let mir ali

daljše obdobje, pozabt, da je investiral v neke stvari. Ker mormo, vsi vemo, da mormo

delat neke stvari, pršparat in investirat v to in najslabše, kar je za človekovo psiho in

dušo, je to, da v nekaj investiraš, kar se ti potem sčasoma nabira samo prah gor, ne. In

pri avdiofilih je v zadnjem obdobju pač problem v temu, da še zmeri želijo z nekim

svojim znanjem in nasveti svojih najboljših prjatlov, ko se popolnoma, bom reku, na

istem zelniku, po domač povedan, skreirat pri komorkol doma boljši zvok, kuker

konstruktor Formule 1 za tekmovanje v delavnici z ekipo strokovnjakov za doseganje

najboljšega časa na dirkališču. Ampak upam, da bo v tem zadnjem obdobju v prihodnjih

letih prišlo do še večjega povratka vinila, ker vinil ma neke določene zakonitosti, ki so

bolj strogo zapisane, kuker pri izbiri digitalne reprodukcije zvoka. In potem bodo,

upam, ljudje začel mal pozabljat po načinu železne srajce, ne, navada je železna srajca,

tko da. Želim si, da bi jih čim več videl na koncertih, avdiofilov.

9. Kakšna je osnovna oprema, če želimo poslušati plošče? Recimo, kaj bi

priporočili nekomu, ki je našel plošče recimo doma, pa bi zdej želel poslušat to?

Za nekoga, ki je popolnoma na novo v analognem svetu, obstaja neki pravil, ne glede na

neko količino plošč, k jih je podedval, jo ima namen kupt, uživat v reprodukciji. Znani

smo po temu, da probamo sledit nekim pravilom, ki so najbolj smiselna, ne. Ti lahko

krasno zadevo skuhaš, ne, ampak nikol človeku ne boš to hrano ponudu v umazan

krožnik, razumljivo. In zelo podobno je pri analogiji. Vsak nosilec zvoka na vinilu, LP

plošča, single, plošča 45 obratov ali maxi single, to se prav LP na 45 obratih, prva

zadeva, ki je potrebna, jo je treba v posebni mašini očistet. To pomeni odstran se

globinska nesnaga z zvočnega zapisa. To bojo lahko tud ljudje kasnej vidl z nekej

fotografij, k boste vi prezentiral poslušalcem, kok mejhna dimenzijska brazda in kok

mejhen del igle nalega v ta zapis v vinilu. To pomen, največji sovražnik dobre

reprodukcije z klasičnega gramofona je umazan vinil. Kot prvo, je slabša reprodukcija,

kot drugo, pa pride lahko poškodbe same igle na gramofonski glavi. Pri določeni

nesnagi pri konstantni uporabi nekaj dni, nekaj tednov pride do nekih mikronesnag, ki

se zapečejo na konico igle, in v bisvtu uničš s tem gramofonsko glavo, je ne morš v

bistvu očistit niti z ultrazvokom. Tko da, prvi korak za uživanje pri reprodukciji je čist

vinil. Potem pa, če je starejš gramofon, ga je treba odnest do prave osebe, da ga prever,

če vse funkcionira v predpisanih tolerancah, če dela ročica za dviganje ročke, spuščanje

ročke, če so ostali parametri uporabni. Zelo velik problem recimo pri starejših

gramofonih je regulacija anti-skatinga. Anti-skating je v bistvu mehanski del na

gramofonski ročki, ki ima nalogo izenačevanja centripetalne sile zato, ker se v bistvu na

točki, kjer je vpeta gramofonska glava na ročki pojavlja centrifugalna sila, ne, in če ne

moreš v bistvu s tem elementom centripetalne sile dosežt praktično zbalansiran nivo,

pomen, da z vsakim poslušanjem vinila, uničuješ vinil, ker so brazde na vinilu

obremenjene neenakomerno. Govorimo pa o dost velkih pritiskih na vinil in zaradi tega

vsakemu, tudi če ma, uporablja starejši gramofon, svetujemo zamenjavo gramofonske

glave. Povedu bom iz prakse, praktično nič novega, to ljudje, ki majo gramofon, v

glavnem že vejo, ampak za nove poslušalce vinila, zakaj je treba zamenjat gramofonsko

glavo ali če je možno samo iglo? Zelo podobna zadeva je kot pri avtomobilskih gumah.

Vi mate lahko v garaži 10 let al pa 15 let nevožene pnevmatike, ki niso ne enega metra

asfalta videle ali makedama, ampak jih ne glede na nov profil, noben ne da na avto za

vozt. Podobna zadeva je pri gramofonskih glavah kot s starimi pnevmatikami. Lahko so

nevožene, stare 5, 10, 15 let in noben teh starih pnevmatik z nerabljenim profilom ne

uporablja pri vožnji osebnega avtomobila. Zelo podobna zadeva je pri gramofonski

glavi, konkretno pri delu, ki je nosilec igle, v katerega je vpet pač diamant za

odčitavanje glasbenega zapisa. Med nosilcem igle in ohišjem je neka mikro guma, gume

se tehnično po trdoti razlikujejo z mersko enoto shore in so prilagojene pri posameznih

proizvajalcih gramofonskih glav. No, in ta guma z leti otrdi, tako kot avtomobilska

pnevmatika, tudi ta gumica, ne glede na to, da ni bla ta gramofonska glava ene minute

na vinilu, je ta gramofonska glava neuporabna. Slišiš sicer zvok, ampak v bistvu z

delovanjem gramofona v tem obdobju, ko je stara gramofonska glava gor, uničuješ

zapis na vinilu. Na kratko.

10. Koliko bi pa recimo stala ta osnovna oprema, da bi si nekdo kupu

gramofon, pa zvočnike primerne?

Ko se nekdo odloča o nakupu analognega sistema, obstaja več cenovnih razredov. Prvi

cenovni razred, vsekakor obstaja, je tržišče rabljene opreme. Na tem trgu se da v osnovi

dobit, lahko rečem, solidne ali celo nekatere nadpovprečne izdelke od prvih lastnikov.

Govorimo o cenovnem rangu nekje od 120 do 150 evrov. Treba je bit pozoren pri takem

nakupu, da prodajalec ve, da je gramofonska glava novo dal gor, ker drgač, v drugem

primeru se pač ta produkt dobi za manj dnarja. Zelo pomembno je to, da je nova

odjemalna doza, gramofonska glava gor. Ko govorimo o novih produktih, dobimo že,

lahko rečem, nadpovprečno dobre izdelke od avstrijske firme Project, ki so nekje v

rangu, osnovni modeli, med 280 in 400 evri. Tukaj govorimo že o neverjetno dobrih

produktih. To so tud te gramofoni v obdobju zadnjih 10 let najbolj prodajani gramofoni

na svetovnem trgu, ker so dosegal izjemno visok nivo kvalitete in zanesljivosti, kar je

zelo pomembno pri teh produktih, tako da je potrebno minimalno servisiranje v obdobju

treh, petih let z minimalnimi stroški. In tko, kot sem že omenil na začetku, na področju

analogije, pač gramofonska glava se lahko v bistvu v kvalitetni analogiji, če je dobra

ročka, dobra baza, zamenja še za kvalitetnejši produkt, višje rangiran produkt. In to je

en redkih proizvajalcev, ki to nudi na svetovnem trgu, ravno ta avstrijska firma Project.

To pomen, če vzamemo nek gramofon v rangu 400 evrov, imate možnosti tri do štiri

nadgradnje. Na isti bazi lahko dosežete še boljšo reprodukcijo zvoka. Zakaj je pa to

pomembno? To je pomembno zaradi tega, ko se nekdo odloč, da bo v svojem sistemu

dokupu boljše zvočnike ali boljši ojačevalnik, karkoli boljšga, boljšo zadevo, vam ni

treba v osnovi baze menjat, se v bistvu samo dograjuje, kar je bistveno manjši strošek in

to je v današnjih časih zelo pomembno. Tud proizvajalci razno raznih izdelkov iz

zabavne elektronke ali resnih hi-fi produktov gledajo na to, da majo lahko ljudje

možnost nadgradnje. Ker glede na količino izdelkov na trgu, je, ne glede na kvaliteto, v

današnjih časih najnižja kupna moč v zgodovini.

11. Vaše mnenje, zakaj se plošče še vedno uporablja, kljub novim nosilcem

zvoka.

Analogna plošča, vinil, se bo še zmeraj in se še uporablja iz enostavnega razloga, ker je

praktično, kar se tiče zvočnega zapisa, nelimitiran. Tko kot sem že omenil, limit pri

dobremu vinilu je samo kvaliteta samega vinila. To je prvi del kvalitete, drugi del, kok

se dober sliš z vinila, je pa pač sam gramofon. To pomen, kvalitetnejši kot je gramofon,

a govorimo o celotni enoti, to pomen že, ki že vključuje gramofonsko ročko in

odjemalno dozo, ali kot gramofon, ki ga kupiš posebej kot bazo, po nasvetu dokupš

gramofonsko ročko, odjemalno dozo in posebno še poseben predojačevalnik za

gramofonsko glavo. Tko da, višje ko gremo tudi v tej sferi, več glasbe je v prostoru na

račun boljšega odjemanja zapisa v vinilu. Ko govorimo še zmeraj o obstanku vinila,

mislim, da ni nobenga problema, da se bo v roku petih do desetih letih pojavu nov bum

izdaje LP-jev enostavno, ker ta generacija, ki je odraščala s poslušanjem glasbe na

računalnike, na MP3 kvalitete in podobne stvari, bojo pač pršli v neko sfero, interesno

sfero, ki bo jih enostavno zanimal met več od glasbe doma, več uživat v glasbi, bit bolj

sproščeni, ker tud glasba je lahko moteča, če je slaba reprodukcija. In ko govorim o

slabi reprodukciji, je v večini primerov to razlog nek pocen multiplayer, ki ga

uporabljajo ljudje doma ali starejši računalnik z slabim diskom, z slabim hlajenjem in

namesto, da bi človek uživu, skačeš iz enga izvajalca na drugega izvajalca, iz enga

komada na drug komad. To pomen, da človek podzavestno ni zadovoljen z reprodukcijo

tega, kar ga zanima. S človekom ni nč narobe, to pomen, da je z njim vse prav. Ker če bi

se dober slišal, bi nekaj izbral in bi poslušal. To pomen, da je človk že odrastel na ta

nivo, da potrebuje boljše komponente doma za večji užitek.

12. S čim pa mislite, da je povezano povečano zanimanje za gramofonske plošče

v zadnjih letih, predvsem pri mladih?

Ko govorimo o povečani, povečanem interesu za gramofonske plošče, za gramofone pri

mladih v zadnjem obdobju, je, moram rečt, mogoče mal presenetljivo, ekonomske

narave, ne. Pač v obdobju konca 90. let in začetku tega tisočletja praktično vsakdo iz

moje generacije, starejše generacije, ma doma še gramofon, zelo mal jih je, ki nima. No,

in potem, ko mladi hodjo naokol, vidijo, da je večina popularne glasbe bla natiskana v

nekaj milijonih izvodih na LP-ju in se da še zmeraj dobit na količino brezhibno

ohranjen LP, star 15 let, 25 let, 35 ali več let, da ta LP košta en evro ali dva evra pa pol

in ko daš ta LP za dva evra pa pol starejši obnovljen gramofon, pravilno nastavljen, za

100 evrov in to igra boljše od CD playerja kakršnega koli na trgu, ki je od 80 do 1000

evrov, mislim, da je logična odločitev, s čem se bo poslušal muzko, ne. Ker tud na

količino CD-jev, ki so relativno pocen, od štiri do pet, šest evrov dobiš rabljene, ne, pa

še zmeri lahko fonoteko tisočih LP-jev, ki vsak LP zveni boljš od vsakega CD-ja. In

mislim, da je tuki zelo velk parameter pri odločitvi mladih kupcev ravno ergonomija

samega pocen sistema. In lahko rečem, da tud sami pokazatelji, ne samo na slovenskem

trgu, tudi na okoliških trgih in evropskem trgu, je, da je več kot 50 procentni delež

kupcev klasičnih gramofonov in gramofonskih plošč v zadnjih petih letih mlajših od 30

let. To pomen, da kmečka pamet dela v pravo smer, in upam, da bo šlo tko še naprej,

ker edin na ta način lahko sčasoma vsak poslušalc zgradi v svojem prostoru, dogradi,

oblikuje nek sistem, ki maksimalno reproducira glasbeni zapis. Ko govorimo o

maksimalni reprodukciji glasbenega zapisa, sploh ljudje, ki so nekako ljubitelji jazza ali

klasične glasbe, tud manjših komornih zasedb vejo, tud ljudje, ki majo recimo boljše

posnetke rocka, zborovskega petja in nekih vodilnih glasbenih skupin v glasbeni

zgodovini, vejo, da obstaja več segmentov, ki vzrokujejo psihoakustiko, da sporoči:

Zadovoljen sem s tem, kar slišm. In ko je sistem pravilno postavljen pomen, da v

prostoru slišimo praktično realno zvočno sliko. Realna zvočna slika pomen, da je vokal

pravilno velik, da je vokal pravilno pozicioniran pred ostalimi izvajalci, da slišimo

ostale izvajalce instrumentaliste pravilno pozicionirane v prostoru. To pomen tud, da je

globinska zvočna slika in da je vse v nekako normali živega koncerta al jazza al klasike.

To pomen, če udar s pedalom na boben, da se ta zvok v bistvu tud sliš v prostoru na

prbližn tej višini. Ko pevec poje, da je prbližn tud ta višina prisotna. Da je tud velikost

samega vokala relativno, glede na velikost prostora, primerno velka, glede na ostalo

glasbo, ki je za spremljavo. Tko da, teh parametrov je velik in eden izmed glavnih

dejavnosti, da človek ve, da ma dober sistem doma, tud če je starejši letnik, podedvan al

ne vem kako kupljen ali podarjen, je v temu, da človek lahko glasbo posluša dlje časa.

Ko najlepše svoje stvari ne morš poslušat dve minute ali petnajst minut, pomen, da s

tistim sistemom nekaj hudo narobe. Prvo merilo, da lahko različne glasbene zvrsti

poslušaš, ko se odklopš cel dan ali 48 ur s frendi ali dlje, če je treba. Tko da, to je neka

osnova, ki nej bi ljudje jo mel v glavi, ko se odločajo v nakupu, o nakupu in to je ena

izmed bistvenih prednosti, ko delamo primerjavo digitalnega zapisa in analognega

zapisa na vinilni plošči, je ravno mikrodinamika in globinska slika. Samo res najdražji

digitalni izvori zvoka, tuki govorimo o najboljših produktih na svetovnem trgu, v rangu

5, 6 tisoč evrov navzgor, so sposobni v pravilni konfiguraciji sistema v nekem prostoru

se približat analogiji nekje na 85, 90 procentov. Kjer ta količina zapisa, ki smo jo

omenil na začetku, ki je 3D, napram 2D zapisa je še zmeri v prednosti. In ta prednost je

ravno pri dinamiki v prostoru, ko se potihem posluša. Sama mikrodinamika, globinska

slika in pravilnost postavitve posamezne zasedbe pri izvajanju glasbenega zapisa. Tko

da, v vsakem primeru se lahko v istem cenovnem razredu zmeraj s pravilno sestavo

sistema doseže bolje zveneč analogni sistem kot digitalni sistem. Je vsekakor digitalni

medij zelo uporaben, pač pri nekaterih odločitev, da se odloči za digitalen medij, je

enostaven ergonomija, ker vzame manj prostora. Pri nekaterih je vodilna zadeva pri

digitalnem izvoru zvoka pač hitro presnemavanje, hiter dostop do želenega izvajalca.

Ampak mislm, da sčasoma bodo ljudje začel gledat na glasbo kot na eno izmed

najlepših, najpomembnejših dobrin za človekovo pozitivno razpoloženje in zdravje in

da bo pri večini ljudi doma tud nek analogen gramofon in da bojo vsi skupaj užival.

13. Bi za konec še kej dodal glede gramofonskih plošč?

Mislm, da smo v glavnem v grobem povedal bistvene stvari. Mogoče bi samo dodal, pri

… banalno zadevo pri gramofonskih ploščah: Vsekakor je tekst na ovitku od LP-ja lažje

brat, kuker iz brošure na CD-ju. To bi blo na kratko mal v hecu. Ampak če ne drugega,

ko enkrat človek dobi v podzavest vonj vinilne plošče, mislim da je potem že rahlo

okužen in da govorimo o ljubitelju glasbe. To bi blo na kratko.

· Ime in priimek: Leon Novak.

· Starost (lahko tudi približna starost): 28.

· Kraj bivanja: Ljubljana.

· Poklic/funkcija/področje dela: ekonomski tehnik, dobavni referent.

1. Kdaj, kako in zakaj si začel z zbiranjem plošč?

V1: Z zbiranjem plošč sem začel tri leta nazaj. V bistvu sva nekak začela s punco skup

zbirat plošče. Jaz sem jih takrat že nekaj mel od svojih staršev, ko sva se spoznala, pa

sva nekak združla zbirko, pa potem nadaljevala to, nekak, željo po zbiranju in sva

potem skup iskala, vsak te iščeva.

V2: Z zbiranjem plošč sem začel pred tremi leti, najbolj pa sva jih začela zbirat skupaj s

punco, ko sva združla svoje zbirke. Jaz sem jih mel že nekaj od svojih staršev in ona od

svojih, tak da sva potem dala to skup, zdaj pa jih redno kupujeva in jih dejansko mava v

svoji zbirki.

2. Kje dobiš plošče? Jih kupuješ preko spleta? V Sloveniji ali v tujini?

V1: Plošče večinoma kupujem prek sejmov v tujini in pri nas. Enih par sem jih tudi

naroču preko interneta, ampak predvsem prek Bolhe, da sem lahko plošče v živo videl.

Mislim, ne najbolj zaupam prodajalcem iz tujine, mogoče, da bi iz spleta ali iz Ebayja

kupoval. Tak da … pa največji užitek mi je it na sejem, pa brskat skozi tiste kupe plošč,

da najdem eno, ki sploh nisem vedel, da jo želim. To je največji užitek.

V2: Najraj kupujem plošče na sejmu, da lahko brskam med vsemi kupi plošč, ki so, in

potem najdem kako, ki sploh nisem vedel, da jo želim, ampak sem se je spomnil iz

preteklosti, da sem jo zmeraj htel met.

3. Imaš mogoče kakšno zanimivo zgodbo, kako si prišel do kakšne plošče?

Ja, najbolj zanimivo je blo, ko sem delal v tujini, sicer v Švici v enem mestu, sem

naletel na eno ploščarno, čist mimogrede, sploh nisem vedel, da je tudi tam se pojavla ta

scena, da majo plošče. Tudi sem brskal čez njihove arhive, al kak bi rekel, in sem našel

tri res dobre, ki jih niti pri nas še takrat nisem vedel oziroma nisem videl nikjer. Tak da

so tudi prišle z mano. V bistvu, da ja, to je bilo najbolj zanimivo.

4. Kaj ti pa pomenijo gramofonske plošče?

V1: Gramofonske plošče mi pomenijo nek stik z originalnim, kako bi rekel, z … Plošče

mi pomenijo, da lahko poslušam ploščo točen tak, kot je nek glasbenik posnel. Tak kot

je bla takrat, ko je bil takrat mastering naret, da je isto še zdaj, ne. Sej to je nek, na

podoben način so tudi CD-ji, ampak CD-ji so v digitalni obliki, zahtevajo neke

procesorje, ki to … ki glasbo iz enk pa nul spreminjajo potem v analogno, da mi

slišimo. Plošča pa je posneta tak, kuk je posneta, ni nobenega kompresiranja in se lahko

pač uživa glasbo v polni obliki, ne.

V2: Če primerjamo poslušanje CD-ja pa plošče, moramo vedet, da CD je v digitalni

obliki, ne glede, koliko je star, bo se glasba zmeraj isto slišala, kot je bla posneta prvič,

ne bo zgubljala na kvaliteti. Če pa mamo zraven ploščo, ki je stara, recimo, deset,

dvajset let, je bla dosti poslušana, bo se drugač slišala, ne. Bo malo hreščalo, mogoče bo

mela kje kako prasko, bo malo kje preskakovala. Tiste boljše plošče, ki pa so nove, pa

so tudi mogoče drugač … majo ta mastering narjen in so malo bolj žive. Glas je malo

bolj domač, malo bolj prijeten, malo bolj … kak bi rekel … ja, malo bolj živa je, ni tako

digitalna hladna in odigrana, tak kot je mišljena, čisto vsakič, ne.

5. Zdej bi te pa prosla, če opišeš izkušnjo poslušanja: recimo, kdaj jih

poslušaš, kako jih poslušaš, kakšen je sam postopek poslušanja.

Poslušam jih, ja, večinoma doma, popoldan al pa čez vikende, v bistvu, ko mam čas, ko

si prav vzamem čas za poslušanje, da … Ne maram samo, da je neka glasba v ozadju,

ampak ko jo poslušam si, se predam glasbi, ne. Zdej, nekega postopka, kak to poslušam,

nimam. Pač, vsako ploščo, ki jo dam na gramofon, jo očistim od praha, še posebej z

čistilcem, spustim iglo dol in to je to. In se prepustim glasbi.

6. Kakšna je pa izkušnja poslušanja, če primerjaš recimo z neko glasbo z

Youtuba al pa MP3?

V1: Izkušnja je v bistvu drugačna. Youtube se tak ne more primerjat nekak za

poslušanje glasbe, ker je ful skompresiran, pa kvaliteta glasbe je ful nizka. Obstajajo

neki posnetki, ki so dobri, ampak so redki. MP3-ji tudi v bistvu ne pridejo več v poštev,

glih zaradi tega, ker so premalo kvalitetni, da bi prišli sploh do izraza. Tak da večinoma,

če že poslušam doma digitalno glasbo, poslušam v obliki flac, je dosti manj

kompresirana. V bistvu se da dosti bolj poslušat, dosti lepši zvok je in se lahko skoraj

primerja z vinilko.

V2: Jaz, če poslušam plošče, mi je užitek poslušat kvalitetno ploščo, ne maram nekih

starih, umazanih plošč, ker me moti šum, ki ga slišim zraven. Tak da na računalniku, če

poslušam glasbo, večinoma poslušam flac datoteke, ker so malo boljše kvalitete, so

malo bolj dodelani tudi masteringi, tak da mi to nekaj več pomeni. Ne maram tolko

poslušat glasbe prek MP3-jev al pa prek Youtuba, zato ker se mi zdi, da je dosti

kvalitete tam zgubljene, pa ne moreš nadzorovat kvalitete, ki jo je posnel izvajalec, ne.

Na Youtube, lahko da vsak gor video, tak da lahko se potem kvaliteta malo zgublja, pa

sploh ne veš, pa samo tisto poslušaš. Tak da to mi ni všeč. Rad mam, ja, ploščo, ker je

bila direkt posneta, tak kot mora bit, al pa flac.

Še kakšna razlika, mogoče, med poslušanjem na plošči in pa na računalniku ali

CD-ju?

V1: Ta glavna razlika, ki je, to je to, da pač, ko si lastnik plošče, jo imaš fizično v

rokah, jo vidiš, pač jo lahko maš tudi čez 30 let. Glasbo, ki jo pa maš na računalniku v

digitalni obliki, pa je dejansko nimaš, ne. Vsi majo isto kopijo kot ti, ni nič posebnega,

nikomur je ne moreš dat, v bistvu lahko daš kopijo, tistega originala, ko ga maš v rokah

s ploščo, ne moreš delit v digitalni obliki, ne. To mislim, da je to pomembno, ne.

V2: Pri plošči je to super, ker ko jo enkrat kupiš, ko jo enkrat maš, je vsa glasba, ki jo

poslušaš, je tvoja, jo držiš v roki. Si ti lastnik. Lahko jo nekomu posodiš, lahko jo

nekomu daš. Glasba, ki je pa v MP3 obliki, pa je dejansko nimaš. Nikol je ne morš

prijet v roke, ne morš je nikomu dat, ne morš nekom zapustit, ne. Lahko sam pač deliš

al pa mu daš kopijo eksaktno tvojo, ki jo maš ti, ne. Tak da ni tu tiste dodane vrednosti,

ki je mogoče pri plošči, ne.

7. Katera plošča oziroma plošče ti največ pomenijo in zakaj?

V1: Največ mi pomenijo plošče, ki sem jih dobo od koga, ki so vedli, kaj želim

poslušat. Al pa, če sem našel kako dobro, ki sem jo dolgo časa želel, pa sem potem

končno najdel. Ena izmed plošč, ki sem jo dobo od svoje punce, je Bob Marley & The

Wailers. V bistvu je super zaradi tega, ker je odlične kvalitete, bila je zlo malo

poslušana, pa originalna izvedba, od Island Record iz Nemčije iz tistega časa, tak da ni

en ponatis. V bistvu to ne pomeni dosti, ampak meni je super, je pika na i te plošče.

Potem naslednja, ki sem jo tudi najdel takrat v Švici, je od Billa Withersa, ful redka, pr

nas na sejmih pa to je skoraj nemogoče dobit, kaj šele, da bi pač na neki Bolhi, pa to.

Skoraj niše nima. Ta je tudi originalna, čist nova, tak da … upa-opa, posebno, da sem jo

najdel, ne. Sej sem jo, super razumem, jo dostikrat poslušam. Potem, to bi lahko tudi

rekli, Pink Floyd, Wish You Were Here. Ta je v bistvu ful pogosta plošča. Ta mi je

posebna, ker sem jo dobo in mi dosti pomeni. Ena je tudi še od Bob Marleyja. To je v

bistvu live album, Babylon by Bus, tudi originalna, Island Record, ni ponatis, je prav

nemška. Ta je ena izmed švicarskih, tak da to je odlično imet. Super se sliši.

V2: To je plošča Bob Marley & The Waillers, album Uprising. Dobil sem jo od punce

za rojstni dan. Je ena izmed najboljših plošč, ki jih mam, ki so second-hand in se še

zmeraj odlično slišijo. Je tudi original print od The Island Records iz Nemčije, tak ko so

ble narjene. Glasba je super, zraven je tudi notri še originalni cover, tak da je vse, kar

želiš met od second-hand plošče.

8. Kaj ti je najbolj všeč pri ploščah?

Najbolj mi je všeč pri plošči to, da maš glasbo v rokah, ne, da jo pač primeš ploščo v

roke, že ovitek komplet, pa potegneš ven, pa so znotraj že slike malo večje, so zraven

besedila, glasba v analogni obliki in to pač je tvoje in jo maš in je en kos skoraj, ki ga

držiš.

9. Kateri način poslušanje glasbe ti je pa najbolj všeč in zakaj?

V1: Najljubši način … V bistvu največ poslušam glih, če tak … Največ poslušam

glasbo iz računalnika in sicer pač v obliki flac zato, ker je najbolj enostavna, ne. Ni …

Lahko samo vklopiš, narediš play listo in to je to, ne. Ni … Se ne obrablja, zmeraj bo

slišana isto, ne rabiš očistit, ne rabiš pazit na njo, samo znova in znova je identično

predvajanje.

V2: Ko poslušam glasbo na računalniku, si običajno naredim play listo, in potem tisto

dostikrat zarolam, poslušam, tak da mam čas al mi pa samo gori pač v ozadju, ne. V

redu mi je to, da se glasba ne obrablja, da zmeraj je identična, zmeraj je ista. Ker če

poslušamo plošče, se malo po malo se plošča obrablja in skoz leti ima potem dejansko

drugačen zvok, ne. Pri digitalni pa se to ne dogaja, tak da to je nek njen plus, da je

zmeraj ista. Dobiš to, kar želiš.

In to ti je tudi najljubši način poslušanja?

Najljubši zato, ker je najlažji, ne. Plošče ful cenim, ful jih rad poslušam, ampak kaj se

pa tiče tak, ja, za sprotno pa dnevno uporabo, pa je pač digitalna oblika.

10. Kdaj ti pa recimo paše poslušat ploščo? Kdaj se odločiš za to?

Ko mam čas, ko mam malo več časa, da se lahko … da si vzemem čas za poslušanje pol

ure. Takrat mi je to najboljše, ne.

11. S čim pa misliš, da je povezano povečano zanimanje za plošče v zadnjih

letih, predvsem pri mladih?

V1: Zanimanje plošč pri mladih se je povečalo po moje v zadnjem času zato, ker je

postalo spet popularno. Kot … Js mislim, da večina mladih sploh nima dobrega

gramofona doma pa dobrih zvočnikov, da sploh lahko slišijo popolnoma, kaj je na

plošči, ampak jim je sama ideja zanimiva, da majo ploščo, pa da pač, da lahko rečejo, da

majo ploščo in da pač potem si, se pogovarjajo o tem. Tisti ljudje, ki pa vejo, kaj

pomeni plošča pa kako kvaliteto glasbe dobijo s tem, pa mislim, da so tak že od nekdej

poslušali. Ne, jaz sem recimo, kak sem jaz prišel do tega kot mlad, pa jih prej nisem

zbiral, glih zarad tega, ker nisem mel kvalitetnih plošč pa nisem mel kvalitetnega

gramofona. Tega si nisem mogel privoščit, nekak je zdej prišlo do tega in mi je užitek v

glasbi dosti boljši kot prej, ko sem poslušal samo tiste stare očetove, ko so ble

preposlušane tisočkrat pa res ni bilo nič več dosti od njih.

V2: Mislim, da večina mladih, ko začenja s ploščami al pa majo kake plošče, ki so jih

dobli od staršev, pač nima dobrega gramofona, majo bolj neke slabe zvočnike in se jim

zdi sama ideja, da poslušajo plošče, boljša, kot pa to, da bi poslušali glasbo z vinilke

malo bolj na višji ravni, malo bolj kvalitetno, tak kot je tudi bla posneta.

12. Zakaj pa misliš, da je prodaja plošč narasla v zadnjih letih?

V1: Prodaja plošč je narasla v zadnjih letih zato, ker je uspelo plošče malo

proizvajalcem popularizirat in tudi, kar sem jaz opazil, marsikeri glasbenik se je odloču,

da bo dal glasbo na ploščo. To pa mislim, da zaradi tega, ker so glasbeniki vedli, kaj

dejansko so plošče, da plošča se ohrani lahko za več generacij, brez da se izgubi neka

kvaliteta, če se pazi na njih, in jim je to blo všeč, ne. Nekak CD se malo že ven umika,

obstaja še ta MP3, ko je lahko z nami povsod, in so pač hteli ponudit alternativo, da so

pritegnili stranke, ne, in mislim, da jim je to zelo dobro uspelo, tak da … Nekak kak je

en glasbenik to naredil, pa še potem drugi pa tretji in je to postal mali bum iz tega in

meni se zdi to prav, super, odlično, da so to začeli spet nazaj delat.

V2: Glasbeniki se odločajo v zadnjem času spet za izdajo albuma na plošči glih zaradi

tega, ker glasbeniki se dobro zavedajo, da se na plošči ne izgublja kvaliteta, se tudi čez

dvajset ali pa trideset let sliši enako dobro, lahko jo malo mogoče drugač zmiksajo kot

jo oni želijo. Recimo CD morjo zmiksat tak, da se povsod lepo sliši, tudi na radiu. Zakaj

je pa to tak pogosto, recimo v zadnjem času, se mi zdi, da so hoteli malo alternativno

stran še pokazat glasbe in je ljudem to postalo všeč, zato ker smo v dobi digitalne …

kak bi rekel … neke norije, ko nam glasba dejansko nič ni pomenla, povsod je bla,

ampak nihče je ni mel in se mi zdi, da je to potem ta vinilka prišla nazaj noter, postala

tak bum, zato, ker je ljudem spet postalo všeč, da lahko kupijo glasbo, jo majo in delijo

z drugimi. Da majo potem ploščo kot tako ja.

13. Ampak nove vinilke dosegajo kar visoke cene. Zakaj misliš, da se ljudje

sploh odločijo za nakup vinila, ki je recimo dražji od CD-ja ali pa od glasbe na

spletu, če pa imajo na voljo tudi brezplačno glasbo na internetu? Zakaj bi nekdo

potem dal denar za vinil?

V1: Jaz mislim, da se ljudje zmeraj več in več odločajo za nakup vinil proti CD-ju

precej zaradi tega, ker se dlje ohrani, ker dosti boljše zgleda, pa se tudi enako, če ne

boljše sliši, ne. Če dobiš od nekoga vinilko, je dost boljše, dosti lepše darilo kot CD, ko

v bistvu zgubla na svoji vrednosti, pa je postal že tak populariziran, da ni vreden skoraj

nič. Zato ker CD je takoj zraven nekih MP3-jev pa to, pač smatra se za lahko

dostopnega, vsak ga lahko doma presname. Vinilko, ko pa dobiš, pa je ne moreš

presnet, ne. Maš samo tisto originalno kopijo, lahko recimo narediš MP3 iz tistega,

ampak pol nisi nič naredu, ne. Tak da zato se mi zdi, da je nekak čist logično, da vinil

stane več kot CD, tudi težje naredit, bil je izdan v manjši nakladi in več dela gre v tisto,

ne, več materiala, tak da …

V2: Če dobiš za darilo vinilko, se mi zdi dosti boljše darilo kot pa recimo CD. CD-ji so

zelo pogosti, so zelo popularizirani, vsak jih lahko že naredi doma. Lahko ga spečeš, so

poceni in tudi se mi zdi, da sčasoma dosti bolj zgubljajo na vrednosti kot vinilke.

Vinilke pa vseeno držijo svojo vrednost in z leti bi kvečjemu jih lahko samo povečale.

Ampak iz finančnega vidika, zakaj bi nekdo zapravljal za glasbo, da jo kupi na

vinilu, če lahko zastonj potegne iz interneta iste komade? Zakaj misliš, da bi sploh

zapravljal?

Js mislim, da ljudje zapravljajo za vinil najbolj zaradi tega, ker želijo imet glasbo, ki jo

poslušajo, da jo imajo tudi fizično, da jo fizično vidijo, da lahko primejo ploščo v roke,

primejo ovitek in poslušajo pač neko unikatno, svojo kopijo, ki jo imajo, ne. Mislim, da

je to najbolj. Ker proti MP3-ju pa digitalnim oblikam vsi … nihče nima originala, ne.

Vsi mamo samo kopije in te glasbe ne moreš slišat, ne. Če ti crkne trdi disk, si izgubu

čisto vso, pač vso glasbeno, vso glasbo, ki si jo imel gor, ne.

14. Kako bi pa komentiral ta fenomen, da analogne plošče obstajajo tudi v

digitalni dobi in so postale spet popularne, glede na to, da zdej vse teži k tej

digitalizaciji?

Obstoj analognih plošč v digitalni dobi je še zmeraj samo zaradi tega, mislim da, ker

tistih par posameznikov, ki jih je zdej v trenutnem času pač ogromno, želijo met to v

analogni obliki, ker se želijo izkusit to izkušnjo in jim je to dosti bolj, v bistvu nek

užitek, neko zbirateljstvo, ne. MP3-jev ne moreš glih zbirat, plošče lahko.

15. Kakšno prihodnost pa napoveduješ ploščam?

V1: Ploščam napovedujem svetlo prihodnost. Js mislim, da v prihodnosti bojo pridoble

še kar nekaj oboževalcev, ko bodo ljudje spoznali, kaj plošče dejansko pomenijo. Ne

bojo pa postale vsesplošno uporabljene, ne bojo jih vsi uporabljalo zato, ker ljudje, ki

jim niso fascinantne, ki jih ne privlači sama vinilka, mislim, da je nikoli tudi ne bodo

imeli, ne, si je ne bojo kupli.

V2: Jaz mislim, da plošče pridobivajo na svoji popularnosti. Skoz leta mislim, da jih bo

še zmeraj več umetnikov, ki pač izdajo svoje albume na ploščah. Ampak ljudem, ki jim

plošče niso fascinantne, jih nikol ne bojo kupli in se mi zdi, da jih tud to ne bo

pritegnilo. Ne bojo pa postale tudi mainstream zarad tega, ker je to pač en trd medij, da

tak rečem, in rabiš svoj gramofon moreš pač prnest doma pa poslušaš, moraš met še

gramofon, zaseda ti prostor in ni tak enostavna za prenašat okoli.

16. Kaj pa recimo oprema za poslušanje, misliš, da je to tudi ovira, zakaj se

mogoče kdo ne odloči za vinilko in raje potegne glasbo iz interneta?

Oprema … v bistvu za poslušanje vinilke rabiš gramofon, pa zvočnike, na računalniku

pa rabiš tudi samo zvočnike. Računalnik mamo tak al tak vsi, ne. Js mislim, da

gramofon ne odvrne ljudi od nakupa plošč, pa da je zbiranje, zato ker se nove da kupit,

dokaj poceni, kaj šele rabljene. Js mislim, da ljudje, ki jih plošča ne privlači, ki jih to ne

zanima, ki ne dajo tolko na glasbo, je predvsem … pač ne bojo tudi kupli gramofona,

kaj šele plošč, ne. Njim je v bistvu vseeno, njim je glasba bolj neko polnilo, da jo imajo

v življenju, in to je to.

17. Kako pa vidiš nostalgijo v povezavi z gramofonskimi ploščami?

V1: S ploščami sem se že srečal doma v otroštvu, meli smo doma plošče, ki sta jih

poslušala starša, predvsem oče, ki jih je tudi zbiral. Meli smo en preprosti radio, na

katerem je tudi gramofon, in smo včasih, ko smo meli čas, to poslušali. In to me je tud

mogoče nekak popeljalo, da potem, ko sem jaz odrastu, pa ko sem spet spoznal plošče

na novo, da ponujajo malo boljši zvok, da malo bolj, kak bi rekel … živo glasbo, ko jo

doma poslušaš. In tiste plošče, ko jih zdej mam od očeta, ko sem jih dobu, mi dosti

pomenjo, čeprav so mogoče v slabem stanju, jih še zmeraj rad mam.

V2: Mi smo meli zmeraj doma plošče, jaz sem z njimi odraščal, vedel sem, za kaj se

gre, meli smo tudi en preprost radio, na katerem je tudi gramofon, smo jih poslušali.

Ampak to je blo bolj tak za foro, da tak rečem. Dost jih je bl od očeta, ki se jih je on

spomnil, ko je bil mlad, jih je kupoval. In zdej so te plošče prišle tudi do mene, tak da te

plošče mi dejansko pomenijo malo več kot plošče, ki jih kupim, ne. Nikomu jih ne bi

dal oziroma jih ne bi prodal. Če bi jih dal nekomu, bi jih dal zato, ker si res želi in bi

gledal na njih pač tak kto gledam jaz, ne. Tak da na nek način me nostalgija tudi vleče

do plošč, ampak tisti, kako bi rekel … ključni premik, da sem pa jaz začel plošče

poslušat, je pa ta kvaliteta, ki jo plošče ponujajo. Ta alternativni mastering, malo

drugačen zvok, malo bolj živa glasba, ki jo lahko dobiš s ploščo in to me je dejansko pol

pritegnilo en korak naprej, da sem se malo bolj poglobil v plošče, pa jih začel tudi sam

zbirat, pa da si jih zdej sam kupujem, ne.

18. Bi še mogoče na koncu kej pokomentiral, še kej dodal? Kakšna tvoja misel

glede plošč, glede glasbe na splošno v sodobnem času.

Mislim, da ne, zdej se ne spomnim nič takega, mislim, da smo kar vse … Plošče mislim

še kupovat. Se veselim vsakega novega sejma, ko pride. Rad poiščem dobro ploščo, da

se dobro sliši in komaj čakam, da se bo to z leti nabralo pa postala ogromna zbirka.

19. Kaj to pomeni za tebe, da se dobro sliši plošča? Recimo, ker eni pravijo, da

imajo radi prasketanje, eni pravijo, da jih moti to šumenje. Kaj pa teb predstavlja,

da se dobro sliši?

V1: Meni predstavlja plošča, ki se dobro sliši, da je v mint stanju al pa excellent, da je

… da se sliši dobro, da se ne sliši prasketanja, da ni nobenega pokanja noter, da je

plošča v bistvu skoraj kot nova. To se meni dobro sliši. Niso mi všeč plošče, ki so v

slabe stanju, da ko daš gor ful šumi, pa to. Sej se da poslušat, ampak se mi zdi, da je

izkušnja drugačna, kot pri eni odlični plošči.

V2: Najraje poslušam plošče, ki so v mint stanju al pa v excellent stanju, moti me to

prasketanje, praske, prah. Tak da tudi plošče, ki jih kupim, pač second-hand, jih probam

čim bolj umit in met v čim boljšem stanju, da se sliši najboljše. To mi je nekak … ne

užitek, ampak to mi je pač všeč pri ploščah, da se sliši dobro.

· Ime in priimek: Matevž Šalehar – Hamo.

· Starost (lahko tudi približna starost): skoraj 40.

· Kraj bivanja: Ljubljana.

· Poklic/funkcija/področje dela: glasbenik, televizijski producent, asistent režije,

pa še kej.

1. Kaj ti pomenijo gramofonske plošče?

Gramofonske plošče mi pomenijo pravzaprav nek nov, mislim nov, staro-nov način,

kako se spet zbližat z muziko. Ker majo neko to … Skratka vinilka te nekak prisil v to,

da jo poslušaš, ker jo morš obrnt, morš bit pr mir, ne smeš skakat po stanovanju, ampak

se usedeš in poslušaš detajle muzike in ker sem pač glasbenik, mi je to tko, kt da bi, ne

vem, fizik bral knjigo o fiziki, js moram muzko poslušat in jo moram analizirat, skratka

moram slišat detajle. In mislim, da je tle vinilka v prednosti, ker te sili, da se morš

ukvarjat z njo kot medij, ne. CD daš notr in pač počneš vse živo zraven in se kr naenkrat

muzika presel v podlago in tam zgubiš detajle, ne. Mislim, da je to glaven point, zakaj

sem js šel ene pet let nazaj nazaj na vinilke.

2. Kakšen pomen pa imajo v tvojem življenju? Jih recimo tudi zbiraš?

Ma ja, zdej se v bistvu že pet let ukvarjam, da izpopolnim zbirko albumov, k sem jih

mel že na CD-jih, se prav z neko pač muziko, k je men všeč, k je niti ni tok enostaven

dobit na vinilu oziroma pač po raznih sejmih brskam za temi mojimi izvajalci in tko

naprej. Načeloma pa, ja, zbiram, mislim, pač več, kt jih mam, lažje se znajdem v

trenutku: danes bi pa poslušal, ne vem, tega in tega in pobrskam po svoji zbirki in če ga

mam, je super. Če ga nimam, je treba hiter it v štacuno in kupt. Ampak, sej pravim, ne

dobi se vsega. Zdej se je mejčken trend obrnu in se tud novih ogromno dobi, tko da

večinoma, bom rekel, da kupujem kar nove, ker so … pač mal manj šumijo kot stare iz

sejmov.

3. Od starejših izvajalcev ali od sodobnih izvajalcev?

Mešano, sej pravim, kar se tiče dopolnjevanja te moje zbirke so večinoma starejši,

ampak zlo rad kupim kej novga, no. Ne vem, zdejle v zadnjem cajtu sem kupu

Coldplay, Jack Whitea, Black Keys, skratka kr neki novih izvajalcev, ki izdajo na

vinilih. In še eno stvar ma vinil, k je recimo CD, MP3 in tko naprej nima oziroma redko

ma, je drugač zmasteriziran avdio. Skratka vinilke dopuščajo bistveno več oziroma

puščajo bistveno več dinamike v glasbi. Se pravi, k band potih igra, se sliš potih, ne.

CD-ji so po navad masterji nrjeni zato, da se bojo komadi uporabljali tudi kot radijski

singli in so masterji komadov nrjeni … Ne vem, če pogledaš wave formo je ravna,

skratka tihi deli so pojačani, zarad tega, ker je pač radiem v interesu, da jim, ne vem, k

prešaltajo iz enga starga komada na nek … na novejšo produkcijo, da niso v glasnosti

prevelke razlike. In so začel delat kockaste, kockaste masterje. No, in tega na vinilkah

ni. Js sem ful ljubitelj dinamike, mi je všeč, če moram se včas mal potrudit, da kej

slišim, da mi ni glih dano v čelo. To je mogoče prednost tega.

4. Zakaj pa misliš, da se glasbeniki odločajo za izdajo albuma na pološčah?

Ne vem, zdej na našem tržišču nas je v resnic zlo mal. Se je zdej neki tud ta trend začel,

moram rečt, smo pionirji tega trenda. Sem vidu, zdej se je še par bandov odločl, da

vinilko izda. Js mislim, da ravno zaradi tega, ker se je pač zdej z leti, ne vem … Recimo

v zadnjih 20. letih glasba zlo … al pa rečmo tko, 20 let nazaj se je preselila iz radia na

televizijo, ne, in smo kr naenkrat dobil sliko zraven, kar je še en dost moteč faktor pr

muzki in je posledično zaradi tega, ker je bila ena informacija več, začel … zvok na en

način postaja podlaga. Tko kot sem prej rekel, ni več, ni bil več v prvem planu, kar je

bil sicer za masovno populacijo konzumerjev glasbe je blo to super, ne, za muzkonte je

pa bilo to nekak, posledično nehal trudit, z detajli ukvarjat in tko naprej. Pop produkcija

je šla, katastrofalno se je poenostavla, ne. Se prav bolj se … bolj je štel, kok ma basa

komad, kot a si lohk refren zapomneš al ne, a je tam nek solo al kaj js vem kva. In se mi

zdi, da so muzkonterji ratal, ne vem, tko nezado … mislim, pač nezadovoljni s tem, da

izdajo plate in v resnic morjo neprestano upoštevat želje trga, ne, niti ne publike, ampak

bolj trga, se prilagajat neki produkciji in v bistvu s tem zgubljajo svoj osnoven,

osnoven, zakaj sploh so, ne. Se prav, da igrajo, da se igrajo z nekimi filingi, ampak da to

z zvokom pač počnejo. Se mi zdi, da kle, da na vinilki lohko to opravičiš, ker tisti, ki bo

kupu vinilko, je kupu zato, da bo poslušal. Se mi zdi, ne.

5. Zakaj konkretno si se pa ti odločil za album na vinilki?

Za album na vinilki sem se odloču v glavni meri zarad tega, ker smo … pravzaprav

mejčken so nas … spet trg nas je mal silu v to, že dve let nismo izdal plate, da bi izdal

plato. Mel smo material nrjen, mel smo posnetga, v resnic smo hotl nekak nardit neko

marketinško potezo, da damo v bistvu album tistim, ki si ga najbolj želijo, se prav

fanom, po drugi strani pa počakamo za tem izidom še pol leta in pol izdamo album in

preprečmo, da nam uide na medmrežje, a ne. Ker z vinilke spravt zadevo v digitalno

informacijo, k lahk se po mailih pošilja, si moreš vsaj mejčken časa vzet. Sej se da, no,

ampak ne gre tok hiter kot s CD-ja, ne. To je ena stvar, druga stvar je ta pač moj

oportunizem, ker mi je blazno težko, js sem CD player dejansko stran vrgel, a ne, ga

nimam in pol ne morem svoje plate poslušat, k sem jo naredu. No, zdej jo lohk in to je

bil mogoče prvi vzgib. Ne vem, pač men se zdi, da so vinilke iz nekga obdobja, k je

muzika še neki velala. Zdej pa je zgubila na vrednosti. Ne vem, glasbenik je praktično

vsak, k neki špila, vsak, k neki poje. Mal je tud kritika v splošnem, je ni, ne. Vse se lohk

vrti, ne, vsepovsod. Medmrežje, internet je tud naredu po en stran ful dobrih stvari, lohk

do vsega prideš, ampak po drug stran ni nobene kontrole nad tem. Vsi lahko … ne vem,

največ ogledov majo najbolj idiotske stvari, ne. Tko da, pač katastrofa se je zgodila, k se

je muzika začela mert v ogledih, ne v posluhih, ampak v ogledih, ne. Se prav, tuki pa ni

kej dost za videt, morš dejansko dat gor pa poslušat

6. Ampak je pa vseeno ta plošča posebna, ker ste jo porisal, pa če lahko malo o

tem poveš.

Ja, no, to je bil en moment, se pravi z bandom smo se menl, kako bi zadevo zapakiral v

neko omejeno naklado. Pač nismo zdej šli delat tisoč vinilk, ker je vseeno ljudi, ki imajo

gramofone dejansko doma zlo mal. Mislim, zdej spet to se mal vzpenja, ampak ...

Skratka hotel smo pokazat, da mamo material za ploščo, bomo jo izdal, ampak ko bo

čas za to. In pol smo se omejil, pač odločl za omejeno naklado in kako naredit omejeno

naklado, ok, dejmo nrdit vsako drugačno. In to je zdej pač ta klasična bandovska debata:

Ok, dejmo narisat sto naslovk. A bomo vsi narisal? Vsak jih dvajst nariše, pa smo

zmagal. Seveda, to smo zalil kar z nekaj pivi, no, na konc, ko je blo treba narest, pač se

nobenmu ni dal, ne, in sem pol js to spackal. Sej mislim, da je kr dober ratal. Picasso.

7. Kje si dobil navdih za to?

Joj, navdih, js bi raj rekel, da sem ga po moje pri eni 30. plošči že zgubil. Mislim, pač

bla je ideja, da je plošči naslov Pol, po komadu, pač prejšnji je blo naslov Dve, tko

nekak smo ujeti v neke številke, k se nekak navezujejo na naš … Rdeča nit je zmer

ljubezen. Nekak sem, ja, pol pač sem razmišljal, kaj bi risal, kaj sem sposoben sploh

narisat, pa da bi nekak lahko na 100, se prav 100 slik na to temo narisal in sem se

odloču, ok, ena stran bo v eni barvi, druga v drugi. Skratka vse stvari, k se jih da na pol

dat, bom narisal, ne vem. In evo, zdej mamo pač črke … tlele mamo T, če ga okol

obrneš, je lahko tud kej druzga, ampak je T, T je. Skratka motivi so bli res, res sem se

pri 30. že hudo po glavi tolkel, zakaj sem se tega lotil.

8. Kaj pa recimo na splošno, ovitki plošč, nekaterim so privlačne plošče tud

zarad ovitkov, pa pravjo, da pri CD-jih pogrešajo to, da nimaš velike slike.

Absolutno, ne. Plate majo, sej to, plata ti posede, ti jo daš gor, iglo naštimaš, začne igrat

in pol ostaneš z ovitkom v roki in to je neka kvadratura, na kateri je, so mel tud

dizajnerji zlo velik prostora, da so dejansko izrazl sebe. Kle na CD-ju se je to zmanjšal

na tak kvadratek, da ni več vizualno tok zanimiv. Da tud s tem manjšanjem je ogromn

enih segmentov umetnosti ful izgubil. Tko da js, js vedno, ko sem CD, CD-je poslušal,

sem ga dal not in sem ga poslušal. Ko vinilke poslušam, mam vedno ovitek in ga pol

mal berem. Zdej na temu ni kej dost za prebrat, ma pač drugo vrednost, ne. Ampak se

mi zdi, da je to format, k dober zapakira glasbo, ne. Zdej maš baje tud laserske

gramofone, ki berejo … namest igle laser bere in se znebiš unga prasketanja, ki je pa

men v resnic všeč.

Zakaj ti je to všeč?

Prasketanje mi je všeč, ne vem, tko nekak zapolni neko praznino. Se prav, muzika vse,

kar ni tišina, pa velikrat mora bit tud tišina muzika. Najboljše muzike majo zlo velik

tišine v seb. Je tud del, ampak ta tišina je zlo prazna, sploh ko jo enkrat posnameš, je tak

vakum, ne. Prasketanje je pa nekak, ne vem, vsaj men, tko naslika nek prostor, kjer se

vse skup dogaja, ne vem, tko lušten mi je, ne maram glih tišine. Zdej verjetno sem zato

muzičar, ne.

9. Kakšne so bile pa tvoje prve izkušnje s ploščami? Kdaj so te začele

zanimati?

Moje prve izkušnje s ploščami, ja, verjetno od staršev, takrat so ble še vinilke. Mislim

so že novi mediji prihajal, ampak vinilke, kasete, CD-ja se zlo dober spomnem, kdaj je

prišel. Je bla Amerika, vau, zdej pa nč več ne šumi. Hiter smo se naveličal tega, da nč

ne šumi. Ja, starši, no. Tud to je, recimo, zlo zanimiv, da, ne vem, prvi CD vem … en

izmed prvih je bil Appetite for Destruction od Guns N' Roses, sem ga kupil v trgovini,

tko da se spomnim, sem šel kupit plato, mulc sem bil. Par let nazaj sem ga vtaknil v CD

player in je CD player rekel, da nisem nič vtaknil noter. Medtem ko fotrova Abbey

Road iz leta 69 od Beatlov, k jo dam gor, tko žlahtno prasketa kot leta 69, ne. Skratka

medij, ki še vedno funkcionira. Super sound je, ne. CD-ji so pa začeli crkvat, no. Tle je

industrija nrdila eno napako. Ne vem, kakšno, ampak zadeva ne funkcionira.

10. V čem še vidiš prednost gramofonskih plošč v primerjavi s CD-jem al pa

glasbo na Youtubu?

Lej, prednost je v tem, da vinilko poslušaš, mislim, jo morš poslušat. To se mi zdi edina

prednost. Drgač majo vsi segmenti te digitalne, digitalno zapakirane glasbe, imajo

fizikalno ful ful boljši zvok. Mislim boljšo resolucijo, boljš … ne vem, kaj vse ni boljš.

Ampak, ne vem, to je … to spominja na, ne vem … vse skupi je pa zlo sterilno, no.

Raven ta prasketanje, to, da mogoče kdaj preskoč plošča, da jo dela nekak živo, nikol je

… dvakrat ni isto, ko poslušaš gramofonsko ploščo. CD je vedno isti, ne. Tko da

mogoče, mogoče, da je ta part zanimiv, da je, da je nekak tole živa tvorba.

11. Kje so pa bile izdelane te vinilke?

Vinilke so bile izdelane, se prav, sam vinil je bil natiskan v Nemčiji. To je zdej blazen

problem, ker vsa ta mašinerija, k se je s tem ukvarjala, je v bistvu je ni več, mislim zlo

mal je je. Čehi so zlo močni na tem tiskanju, ampak so tud svoji narodnosti primerno

šlampasti. Js sem eno osmino Čeh, tko da, da po svojih pluvam. Mi smo pol se odločl za

neko nemško firmo, k jih tiska, oziroma edina nam je ponudla 180 gramski vinil, kar je

pač najbolj kvalitetna reč, k jo lahko dobiš trenutno na trgu. Je tko bolj avdiofilska

zadeva. Pač zadeva je težka, ne krivi se, brazde so globlje. To pomen, da več informacij

spraviš, večjo dinamiko gor. Skratka neka nemška firma, k zlo … tud omogoča zlo

majhne naklade, ne. Kr v bistvu pri vinilki je najdražja stvar matrica, k jo odtisne in pol

se nekak … to je zadeva, ki se ne splača v 100 kosih, ampak nismo sam zarad dnarja na

tem svetu.

12. Kakšen pa je bil odziv poslušalcev, ko ste izdali takšen album?

Odziv poslušalcev je bil zlo zlo različen. Skratka ljubitelji gramofonskih plošč, k jih je

vedno več, so bli navdušeni. Tud zdej je zlo velko povpraševanje, zakaj jih nimamo več.

Se prav teh omejenih nam je že zmanjkal, mamo jih še … naklada je bla porisanih 100,

Nemci pa niso hotel narest manj kot 200, tko da mamo v bistvu še 100, ampak brez

ovitka. Tko da zdej smo začel že te prodajat, ker pač je folk težil. Načeloma so bili vsi

srečni, razen unih, k so se zaklel, da ne bojo mel več gramofona, k bi mel plato, pa zdej

ne morjo do nje. Ampak to bo zdejle v roku treh tednov rešeni problem. Ampak

načeloma pa je … Ja, no, ljubitelji … Mi tud igramo muziko, ki nekak sovpada s temi

vinili, ne. Smo mal iz prejšnjega tisočletja, kar se tega tiče. Tko da ljubitelji bluesa,

blues rocka načeloma kar majo gramofone doma. Poleg tega so zdej še hipsterji uletel, k

spet majo gramofone in telefone in … V redu je bil odziv, mislim plošče so ble

razprodane na prvem koncertu, tko da …

13. Pa planirate naslednje plošče tud na vinilki izdajat?

Ja, kar se mene tiče sigurno. Ne vem, če bo band to požegnal, to … oziroma menedžerji.

Sej pravim, da to se, to se res ne splača. Mislim finančno je to bistveno dražje kot CD

oziroma vse modernejše oblike. Zdej se neki bandi celo na USB-ključkih izdajajo

plošče, ker je to najcenejš. Nekateri jih sploh ne izdajajo, jih izdajo samo viralno v MP3

obliki. Men se zdi vseen, da če je že tolk enga dela v smislu neke produkcije, da ti ta

zvok posnameš, to so ure snemanja, opreme, za nešteto evrov, ne, se mi zdi, da je fajn

met neki, kar lohk v roke primeš in pač nekam vtakneš. Ne vem, file mi je nekak ful

slaba enota za za muziko met, tko.

14. Kako je pa po tvojem mnenju z zanimanjem za gramofonske plošče v

zadnjih letih? Se ti zdi, da je to stvar starejših generacij in počasi izumira ali

nadaljuje mogoče z mlajšimi?

Js mislim, da se zanimanje za gramofonske plošče v enem segmentu publike povečuje.

Hipsterji so blazno to … ta trend spet obudil od mrtvih. Starejša publika, ne vem, niti

ne, no, vsaj te, k jih js poznam, so v bistvu vsi prešaltal na CD-je, so jim bli gramofoni

štorasti in dejansko so štorasti, ne. Mislim, ploščo morš po 15, 20 minutah obrnt, to je

mal nepraktično. Mislim, js tud vidim, pač mam sam gramofon. Če mam žur doma, se

večinoma ukvarjam s tem, da obračam plate, ne. Mislim, je zlo nepraktično, no. Je boljš

MP3, playlista, Youtube, čav in maš mir, lahko v miru pivo piješ, ne, ampak ... Tko da,

js ne verjamem, da se bo zdej trend obrnl, da bomo kr naenkrat šli z digitalnih

posnetkov nazaj na analogne vinilke, to ne, ampak opažam pa, da so tud tuji izvajalci

ogromen začeli izdajat na vinilu. Kar pomen, da se mogoče neko spoštovanje do muzke

vrača. Vinil je ful bolj spoštljiv do glasbe.

15. Misliš, da se zaradi tega ponovno pojavlja vinil?

Po moje tud, no, sej pravim, pa ne vem, a je to zdej posledica trga al je posledica trme

od glasbenikov, ne, ker so pač, smo mal jezni, ker se noben več ne ukvarja z našimi

detajli, sam mi se ukvarjamo z detajli. Mislim, ne noben več, redko kdo. Zato, ker so že

mediji tko, da jih poslušaš, ne vem, na avtobusu maš dve take slušalkice. Mi smo pa bas

snemal na tak zvočnik. In to je mogoče pr avdiofilih zlo pomembno, na kaj si ti kej

posnel in tko naprej in kako se to sliši in kok je basov in kok je tega. Ogromen se vlaga

v produkcijo, zadevo pa pol poslušaš iz tazga zvočnika, ne. To to nas mal jezi, ne,

mislim jezi … Pač sej je treba živet v času, v katerem smo, ampak teoretično ne bom

lagal, če rečem, da nam gre to na živce

16. Kakšno prihodnost pa napoveduješ gramofonskim ploščam?

Prihodnost gramofonskih plošč … Jah, po moje, da če zdej, ne vem, v 100 letih recimo

niso izumrle, celo se zdej trend spet obuja, js jim vsaj še 100 let napovem, ne. Sej

pravim, kakšne … Mogoče, da se ta laserska tehnologija, se prav, da laserska igla bere

vinilko, da se zna to prjet, ampak še zmer je format mal štorast za te čase. Vse hočjo

zmanjšat, se prav spravt v čim manjšo škatlco, to je pa še kr velko. Tko da ne vem, kaj

bo čez 10 let, ampak zagotovo pa lohk napovem, da CD-ja ne bo čez par let več, ne. In

že, mislim, da se že dolg ukvarjajo z novim medijem, k bi bil mejčken bolj oseben, kot

so MP3-ji in tko naprej, k so dejansko fajli z nekimi metapodatki, ampak to je tko zlo

robotsko vse skp. Tko da mislim, da bo nek nov nov medij. Zanimiv mi je, nekak sem

mislu, da se bo mini disc prjel, k je tud 20 let nazaj pršel vn, je bil tak dober nadomestek

za kaseto, na kerga si lohk posnel neki digitalno, skratka ful enih prednosti je zadeva

mela, mejčkena je bla, praktična, neuničljiva, pa se ni, ne. Je v bistvu CD pršel naprej, k

se ni dal nč kej dost z njim počet, no. Predvsem k si ga enkrat posnel, ga nis mogu

presnet, ne. No, pol pač je pršel MP3, k je pa preplavil, ne, diskovja vseh računalnikov,

ne. Ampak, ne vem, no, muzka ma na splošno, mislim, da zlo negotovo prihodnost,

ampak zagotov pa se ne bo nehala, ker tišine noben ne mara prov zlo.

17. Bi za konec še kej dodal glede plošč?

Če ma kdo kakšno ploščo, pa ne ve, kam bi z njo … To je to, ne vem, če lohk …

Mislim, da sem že vse povedal, kar vem na to temo.

· Ime in priimek: Martin Razpotnik – DJ Martin13.

· Starost (lahko tudi približna starost): čez 30.

· Kraj bivanja: Ljubljana.

· Poklic/funkcija/področje dela: Glasbena industrija, založniška hiša,

samozaložba, DJ.

1. Kdaj in zakaj si se odločil za poklic DJ-ja?

V resnici se nisem nikol zares odločil, ampak me je v to nekak pahnla situacija. Težko

bi rekel najprej, da je … DJ bit sploh poklic, ampak začel nekak sem DJ-jat mal več kot

deset let nazaj, ko me je nek prijatelj povabil na band, zarad tega, ker se mu je pač zdel

fajn, da mam js velik glasbe in je rekel: »Zakaj pa ne bi ti še probal?« Ok, zakaj pa ne.

Verjeten bom že znal tistih par gumbov prtisnt. In seveda sem imel prvič res tremo, pol

se je pa počas to sprostil nekak. Pol mi je bilo tuk fajn pokazat muzko k je men všeč, da

sem nekak v tem začel uživat in neprestano pač tud delovat.

2. Zakaj se pri svojem poklicu odločaš za vrtenje glasbe na ploščah namesto

na računalniku?

Hm … Ok. Zakaj mam rajš ploščo … Zakaj rajš vrtim gramofonske plošče kokr

računalnik. Računalnik je čist neromantična stvar, v resnici je vse odvisen od tega, kako

boš … Izbiro imaš veliko, včasih precej prevelko, vse je zlo … ni nobenega osebnega

res stika pač s to kišto, ki pred tabo stoji. Medtem ko z gramofonskimi ploščami se pač

nekak vzpostavi stik, ne vem, na dizajn, na vonj, na vse skupaj in na koncu seveda tudi

na zvok. Zvok je iz gramofonskih plošč precej bolj organski, kokr je iz računalnika.

Zaradi tega se tudi bolj organski kokr iz CD-ja. To se lahk lepo vid, če si vse tri stvari

naštimaš in iz njih poslušaš. MP3 ne more bit nikoli tako dober, kokr je CD sam in isto

CD ne more bit nikol tok dobr kokr gramofonska plošča. Tko nekak vse skupaj je bolj

zanimivo. Ko gramofonske plošče vrtiš, skos delaš. Medtem ko pripravljaš, ko se ena

skladba vrti, se pripravljaš, kaj boš na drugi zarolal. Moraš vedet točno, kaj maš, kje

maš. Morš poskrbet, da ni prašna, ko jo postaviš gor na gramofon, zarad tega, ker drgač

prasketa. In glede na to, da je pač gramofonska plošča nekaj, s česar naj bi prišel dober

zvok, je to zlo pomemben, no, da to poskrbiš. Tko da gramofonske plošče so pač …

precej bolj kul je iz njih rolat kokr iz računalnika, je pa tud precej težje. Morš met precej

več kondicije, pa tud pol, ko si ga prineseš, je na koncu lahko take kište gramofonskih

plošč. Računalnik odpreš, pol pa ne veš več, kaj bi, ker maš preveč izbire. Eni si

naredijo svoje set liste, ne, ki jih po navad samo zrolajo. Ne vem, men je to dolgčas. Js

mam pač glasbo rad in mam rad odnos z njo.

3. Bi še kakšno razliko izpostavil med recimo DJ-jem, ki preko računalnika

predvaja muzko, pa DJ-jem, kot si ti?

Mislim, da je tko, da je razlika med DJ-jem, ki vrti iz gramofonskih plošč al pa DJ-jem,

ki vrti iz računalnika je precej velika. Pač gramofonske plošče so nekaj, v kar je tud

vložen denar, precej večji po navad kokr v … v MP3-je al pa kake druge podobne

digitalne zapise. In tud velikrat te DJ-ji, ki iz računalnika rolajo, velikrat zdownloadajo

stvari, jih predvajajo. Tist, ki gramofonske plošče kupuje, ma res odnos do tega. Tist, ki

z računalnika predvaja, pa ni nujno, da ga ma. Lahko pač samo se mu zdi, da ma dobro

priložnost, da nekaj zasluž, truda mu ni treba nekaj v to vložit, potegne dol kompilacijo

80's prek Torrenta recimo, ne, in je DJ. Tko je lahk vsak pač. Pol je pač odvisen …

seveda so tud tle razlike, odvisen je, kako ta DJ pol te komade zapakira, kako vid ljudi,

kako se … kakšen, torej, kako se odzovejo njegovi glasbi. Ampak iz gramofonskih

plošč pač je stvar precej drugačna, da moreš res glasbo met rad, poznat in kupvat.

4. Po tvoji oceni, koliko približno koliko Dj-jev še vrti na gramofonske plošče

v Sloveniji, pa kako je s tem v tujini?

Kolk ljudi vrti na gramofonske plošče v Sloveniji al pa v tujini v resnici ne bi znal

povedat. Mislim, da je tko, da tist … vsak nekak ta prav DJ vrti z gramofonskih plošč,

definitivno. Je pa vlka večina tistih, ki vrtijo iz računalnika. Zdej, a se tem reče DJ-ji,

ok, vrjeten se jim tud. Ampak mislim, da se te, ki z gramofonskih plošč, da so v

manjšini, ne, zarad tega, ker ti moraš vseen nekaj vedet, kje kupit. Ne dobi se več v

trgovinah vsega, ne. Tud ne moreš … Po navad se z gramofonskih plošč, k se predvaja,

se ne predvaja iz LP-jev, ampak se iz singlov. Tko da te stvari moraš nekak dobit, ne.

Zdej pa vsak Müller al pa, ne vem, Big Bang al pa karkol pač v tujini že je, Media

Markt, nima tolk velke zaloge oziroma ima ta mainstream repertoar, k pa … za katerega

pa po navadi ni potrebno, da DJ vrti iz gramofonskih plošč.

5. Tebi je pomembno, da se promoviraš kot DJ, ki vrti z gramofonskih plošč?

V resnici se mi zdi, da je to tko, da je ena taka nadgradnja. Sej js vrtim iz vseh teh nekih

nosilcev, o katerih smo prej govoril, ampak definitivno najrajš in najboljš sem pa takrat

sprejet, ko z gramofonskih plošč. Tko da tud festivali, na katerih vrtim iz njih, so tisti, ki

sprejmejo, sprejemajo samo to. Če ne vrtiš z gramofonskih plošč, pač ne vrtiš. Zato ja,

mi je to zelo pomembno.

6. Kakšni so pa odzivi občinstva, ko vidijo, da vrtiš plošče?

Odzivi občinstva, ko vidijo, da vrtim iz gramofonskih plošč so pa … tko, velikrat so kar

zanimivi. Nazadnje smo mel … je mel kolega otvoritev razstave v Celju in sem tam

seveda tud vrtel iz gramofonskih plošč, nakar …. Stal sem pri vhodu in ljudje so se

ustavljal zraven, tko: »O, iz gramofonskih plošč vrtite.« Ja. »Joj, mi mamo pa cel kup

teh doma.« To je bla ena, recimo druga: »Aja, to še prodajajo. Ah, sej tega se pa ne da

več dobit.« Taki so pač … Ampak večinoma je ljudem to fascinantno. Sploh tistim, ki

vejo nekaj o glasbi, jim je to fascinantno. Tud mogoče mladim je fascinantno, ker se jim

zdi, kakim, ki ne vejo kej dosti, se jim zdi arhaično, kakim, ki pa vejo, za kaj gre, se jim

zdi pa, pa znajo to cent. Tko da ja, so zlo zanimivi vtisi po navad ljudi pri tem, ko zvejo,

da vrtiš iz gramofonskih plošč.

7. Imaš kakšno posebno anekdoto v zvezi s tem? Da je nekdo pristopil do tebe,

se kej posebnega pogovarjal glede tega …

Posebna anekdota, ne vem, če bi imel prav res posebno anekdoto okrog vrtenja z

gramofonskih plošč, ampak po navad, skoraj vedno, se nekdo najde, k prestop, tud če ne

vrtiš z gramofonskih plošč, ljudje radi pridejo do DJ-ja, pa tud če recimo nimajo niti

pojma o glasbi, katero predvajaš, so se slučajno tam znašel, zlo radi pač mal pogledajo,

kaj pa maš zdej, in vedno pridejo pol tud kaki zlo zanimivi komentarji. Ne vem, recimo

zgodil se mi je že, da je nekdo poslušal … cel večer sem vrtel rock'n'roll, rockabilly

muzko … nekdo je bil cel večer tam, na koncu je prišel do mene, pa rekel: »Ej, a pa

Deep Purple, to bi se dal slišat?« Sem rekel: Lej, ne vem, mogoče si opazil, da je že cel

večer ta muzka, dans je tak večer. In to … takih takih dogodkov je zlo velik, tko da. Da

bi pa kaka taka prov eksplicitna anekdota posebna al pa kej okrog tega …

8. Da je bil nekdo zelo presenečen mogoče na tem, da obstaja še DJ, ki na

plošče vrti …

Ja, ampak to se konstantno … Odvisno je od tega … Po navadi vrtim na gramofonske

plošče publiki, ki razume to in ki je s tem nekak seznanjena in povezana. Ni … redko se

zgodi, pač tko, kokr se je na primer zdej v Celju na tej Pin-Up razstavi al pa, ne vem,

leto nazaj v Kinu Šiški, ko so bli taki bolj odmevni dogodki, kjer je blo velik ljudi, ki

niso del te neke scene al pa niso prov ljubitelji te glasbe, ampak so prišli tud z drugim

namenom. Tam so padal mogoče kaki taki komentarji, ampak to je blo vse tko v stilu:

»Aha, aja, kr z gramofonskih plošč. Mi mamo tud nekej teh doma.« Pa js vedno rečem:

Ja, sej, ampak važn je, kaj imaš.

9. Zdej pa, če bi lahko še malo pojasnil … ker sem vidla, da imaš tudi spletni

radio, pa da tam tud vrtiš na plošče, ne. Pa če bi malo o tem …

Aha … ni čist tko, veš.

Aha, kak pa?

Prvič, nimam js spletnega radia …

No, ampak eno oddajo imaš na spletnem radiu …

Imam, ampak tam se na žalost ne vrti vse … tam so … ni samo glasba, ki jo imam na

ploščah, ampak tud kej druzga se še pojav tam gor.

Aha, pol včasih vrtiš, včasih ne.

Ja. Je pa tud tko, ta oddaja ni v živo, se posname, tko da v resnici se lepo te skladbe, jih

posnamem prej z gramofonskih plošč nekatere in pol se jih vštuka notr. Tko se to dela.

Bi mel rajš v živo, ampak ne gre. Zaenkrat še, no. Je premali radio.

Vseeno, če lahko mal poveš, pač, da obstaja ta spletni radio, kjer imaš to in to

oddajo, da lahko to še mal noter vključim.

Ok. Ja, res je, mam oddajo na Radiu Terminal. Radio Terminal je nek radio, ki je … naj

bi bil za urbano glasbo, namenjen urbani glasbi. V glavnem predvajajo indie rock, indie

pop, pač vse, kar se razume zdej pod urbano. Ampak prosil so pa tud mene, da bi

naredil eno oddajo in ker js si … Na začetku je bila ta oddaja v resnici še dost mišljena

kot da bo povezovala nekak te trenutne, trenutne zvezde in njihove vplive, pa to, da bo

na tem bazirala, se počas, tko kot moj okus nekak, vedno bolj premika v to smer, da je

to vse skupi ena oddaja, ki nima neke sicer prave in prepoznavne forme, važen je pač,

da je glasba noter, glasba, ki se vrti noter, da je po moji presoji dobra in jo je vredno

slišat. Ni važen ne žanr ne, ne iz kerga leta je, ampak je važen pač to, da js verjamem,

da je ta skladba kul in mislim, da bi blo fajn, da jo še kdo drug sliši. Po navad velikrat

bazira na tem … na ploščah, ki jih trenutno kupujem, iz tega zbiram navdih. Se pa tud

velikrat navdih najde tud na kakih pomembnih dogodkih, recimo če je neka zadeva, ki

je ravnokar izšla al pa se zgodila, ne vem, mogoče tud kaka smrt nekga glasbenika, ki je

velik pomenu, se temu posveti tud kaka oddaja, pa se nrdi pač o teh njegovih vplivih,

njegovih dojemanjih glasbe. Pač probam narest eno tako zanimivo oddajo, ki ne bi bila

tok žanrsko omejena. Je pa res, da je težko delat neki, kar ti ni všeč, zato po navad

delam vedno iz tistga, kar me trenutno najbolj zanima in trenutno najbolj pritegne. Tko

da, to je to … težko je povedat. Vrti se po navad okrog petnajst skladb, mal probam

zraven povedat kako anekdoto okrog te skladbe al pa zgodovino okrog nje.

Kak se pa oddaja imenuje, pa zakaj se tako imenuje?

Oddaja se imenuje Na gramofonu. Zakaj se tko imenuje? Ne vem. Zarad tega, ker pač

večinoma te stvari, ki se večinoma noter predvajajo, jih po navad mam v svoji zbirki in

jih lahko dam na gramofon. Zarad tega, ker se mi zdi, da naslov Na gramofonu pove, da

je to oddaja, ki ima nek … neko, nek odnos do glasbe, ne. In da jo v resnici … tko se

nam je fajn zdel. Čist iskreno.

10. Kaj tebi pomenijo gramofonske plošče?

Kaj men pomenijo gramofonske plošče … To je … kar težko je odgovorit na tako

vprašanje. Pomenijo mi v resnici, mislim da, kar velik. Pač najrajš poslušam glasbo iz

gramofonskih plošč, ker pač tega tud ne morem v službi. Velikokrat komaj čakam, da

pridem domov, da si lahko glasbo predvajam. Rad mam cel paket gramofonske plošče,

kar pomen, da mam zlo rad, če je lep dizajn, rad mam, da je glasba gor dobra, to seveda

v prvem planu. Pa, ne vem, velik mi pomen, zlo velik jih kupujem.

11. Zakaj so ti pa všeč?

Težko je to … težko je razložit, zakaj so mi všeč gramofonske plošče, pač to je nek ….

Včasih sem precej CD-jev kupoval, ne, potem tko in tko ugotoviš, tud CD-jev ne moreš

glih poslušat kamorkol greš in sem začel si presnemavat, CD dal v MP3-je, da sem

lahko v službi to preposlušal, kar doma ni bilo časa. In kar naenkrat sem pogrešal to

romantiko okrog tega, da prideš domov in si vzameš čas in rečeš: Ok, zdej se bom js

posvetil samo temu in bom poslušal samo to in to je vse, kar bom delal. Ker čim maš

MP3-je, lahko skačeš nazaj, lahko, lahko, ne vem, lahko pač neki delaš. Če nisi dobr

slišal, boš šel nazaj komad prestavt, pač. Pri gramofonu al pa že pri CD-ju je precej

večji napor za to potreben, tud če maš daljinca. Pr gramofonu je pa tko in tko še večji.

Morš nastavt iglo točno na določeno mesto … Pač vsa ta neka romantika, k se okol tega

dogaja, ko daš ti ploščo na gramofon, ko poskrbiš za to, da je lepo pobrisan prah, ko se

začnejo prvi uvodni takti, pa do tega … To je vse en tak doživetje, ko po mojem ga ob

MP3-ju ne morš imet. To je pač neka dodana vrednost zraven. Da ne govorimo o temu,

da je res zvok, ki je drgačen in je boljši. Je pa tko, velik ljudi, k se ne spozna, misljo, da

morjo plošče prasketat, ne. Prasketajo po navad takrat, k so umazane al pa stare, pa

nekdo ni lepo za njih skrbel, tko da … Vedno mora met plošča čist zvok, mora bit taka,

kokr takrat, ko so jo posnel. Treba je lepo za njih skrbet. To pa to v resnici, ne.

12. Kaj pa sama izkušnja poslušanja recimo glasbe na računalniku pa glasbe na

gramofonu. V čem se ti zdi razlika?

Razlika poskušanja glasbe na gramofonu al pa na računalniku je pač ta, da na

računalniku je nekaj … Odnos, ki maš ti s ploščo al pa s tistima dvema klikoma na

računalniku, je čist drgačen. Do plošče je nek oseben … s ploščo je nek oseben stik, z

računalnikom ni. To je isto, kuker, ne vem … Včasih smo mel albume, pa smo mel slike

noter v njih, pa se nam je zdel to vau. Tistih 30 slik, 500 slik si imel mogoče iz celga

življenja. Zdej greš, pa poslikaš 500 slik v enem večeru, pa izbereš par tistih, ki ti bojo

všeč, če se ti da, če se ti pa ne da, jih pa pospraviš na računalnik, pa jih nikol več ne

pogledaš, verjeten, ne. Isto je z MP3-ji, isto je ta razlika med MP3-jem pa vinilom.

Gramofonske plošče so pač bolj osebno doživetje, kukr je MP3.

13. Tvoja mnenje, zakaj se gramofonske plošče še vedno uporabljajo, kljub

temu, da imamo druge digitalne nosilce zvoka.

Zakaj se gramofonske plošče še vedno uporablja glede na druge nosilce digitalne … kaj

pa vem. Mislim, da je predvsem … Gramofonske plošče uporabljajo tisti, k majo radi

pač … ki niso samo potrošniki, ki imajo odnos do glasbe na tem nivoju, da jim ni vseen,

kaj s to glasbo je, pač. Ne vem, lepš je že … Prva stvar, lepše je vinil prijet v roke, MP3

je neotipljiv. Druga stvar, MP3 se ti zgubi tam nekje na disku, nimaš ga na vpogled.

Zvok je boljši. Vsa ta zadeva okrog tega, mislim, da je pač … Tko je, no, mladi …

Mislim, da je razlika taka med gramofonskimi ploščami in MP3-ji, kuker je bila včasih

med gramofonsko ploščo in radiem. Tist, ki je radio … tist, ki ni mel … ki mu glasba ni

bla v prvem pomenu, je pržgal radio. Tist, ki mu je pa bla glasba v prvem pomenu, je pa

glasbo raziskoval in jo kupoval. Ok, radiu tud, je pomagal pri temu, da je zvedel za kej

novga, tko kukr obstajajo zdej pač MP3-ji pa internet Ampak ja, tud js sam …

Kaj je takšnega na njih, da so še vedno aktualne?

Zakaj so gramofonske plošče, kljub ostalim digitalnim nosilcem, tok popularne ... Js

mislim, da je pač zadeva zlo preprosta, ne. To, kar sta bila včasih radio pa gramofon, to

sta danes pač … MP3 pa gramofon al pa streaming. Pač tist, ki ma rad glasbo, jo kupuje

in jo rad sliši v vinilni, najboljši podobi. To je edino na gramofonski plošči mogoče.

Sicer teh debat okrog tega, a je to res al ne … Tisti, ki so CD izuml, verjamejo, da to ni

res, pač morjo za svojim stat. Ampak cela ta izkušnja tega, pač ko ti neko gramofonsko

ploščo daš na gramofon al pa ko je MP3, je totalno drgačna. Tist, ki ima pač rad glasbo,

jo kupuje, tisti, ki je ne, si pa streama. Js mam rad … Je pa tud tko, no, da če maš zlo

rad glasbo, morš met vedno večjo hišo, zarad tega, ker kmalu ti gramofonske plošče

zasedejo cel, lep del tvojega stanovanja, ne. To pa je, to pa je edini minus, ki ga js vidim

pri gramofonskih ploščah. MP3-je nabašeš na une diske, pa se z njimi preseliš,

gramofonske plošče moreš pa kak večji disk v obliki kamiona včasih najet, da se kam,

da se lohk preseliš.

14. Kako je po tvojem mnenju z zanimanjem za plošče v zadnjih letih? Se ti zdi,

da je trend zbiranja in poslušanja plošč stvar starejših generacij in počasi izumira

ali nadaljuje tudi z mlajšimi?

Trend zbiranja gramofonskih plošč med mlajšimi al pa starejšimi … Js mislim, da je

tko, da … Ta trend je vedno večji, pač. Glasbena industrija dost z jim raste, s prodajo

gramofonskih plošč raste in vedno več ljudi to kupuje. Pač zakaj, tud tisti, ki nekak

nimajo odnosa mogoče do glasbe, kupjo gramofonsko ploščo za darilo, je to lepo darilo,

ne. Posebej za očija al pa mami, pa tko. Tisti … Je pa po mojem, da tko, pač, tist, ki ma

rad glasbo, jo bo kupu na gramofonski plošči, tist, ki je nima tok, mu bo pa vseen, kaj

ma. Tko in tko tist, ki nima odnosa, bo čez nekaj dni al pa čez en mesec pozabu na tist

MP3, k ga je … tud če ga je kupu pred iTunesa al pa česa. Tist, k ma odnos, bo pa to

glasbo hotel poslušat tud čez 15 let in bo zaradi tega si kupu, da se bo čez to lepo

ohranjala. Poleg tega je to še nek spomin, recimo. Ja, velka večina bandov izdaja

gramofonske plošče tud zdej in recimo tud Katy Perry recimo lahko dobiš, kar pomen,

da verjeten ni … To je pokazatelj, da očitno ne zanima samo starejše generacije, ampak

očitno tud mlajšo.

15. Zakaj pa misliš, da se glasbeniki odločajo, da izdajo album na gramofonski

plošči?

Glasbeniki izdajajo albume na gramofonskih ploščah zarad večih faktorjev. In sicer, tist,

ki ma glasbo rad, jo bo kupu na gramofonski plošči, rajš kot na CD-ju. CD rata ena

takšna cenena, cenena izdaja, pač plastična škatlca, noter je nekaj naprintan in to je to.

Gramofonska plošča je nekaj druzga. Tam je vsak … vsaka plošča je na nek način

unikatna. Mislim, da je tist, ki ma odnos, pač vse je v tem odnosu do glasbe. Če maš rad

glasbo, jo boš hotel slišat v najboljšem možnem zvoku, recimo, in tud … Ne vem,

mislim, da je precej lepš pred sabo met ovitek pa ga pogledat, pa rečt kuk je to kul, kukr

da maš pred sabo Deezer al pa Youtube al pa CD, ne, v končni fazi. Dans recimo bom

mel, mam s sabo same gramofonske plošče plus en CD. Ampak če ti dam v roke, boš

vedla, o čem govorim.

Še kakšen razlog, mogoče, zakaj se glasbeniki odločajo za to?

Mislim, da kompenzira. Da se glasbeniki odločajo tudi zarad tega,da … Pač glasbeniki

morjo delo, ki so ga vložil v nek svoj album, za katerga so zapravl velik denarja, da so

ga lahko posnel, morjo dobit nekak nazaj. In ker se iz raznih teh streaming kanalov pa

MP3-jev pa Youtubov, niso pretoki denarja tok velki. Mislim, da zlo računajo na to, da

bojo pokompenziral to z izdajo gramofonskih plošč. Tist, kter je res fan, bo kupu tud to,

tud če bo mel že cel album, ki ga je kupil na iTunesu, si bo pa še to kupu, zarad tega ker

to pač rad pogledal. In poleg tega, gramofonske plošče so super stvar za prodajo, ker se

lahko zmišljuješ vsak dan nekaj novga. Lahko reče, ok, zdej bom … zdej bomo izdal

ploščo na črnem vinilu, pol bomo pa še 150 verzij na na rdečem, pa na zelenem, pa na

modrem in na konc, poblazneli fani bojo hotel met vse te barve, k bo ful lepo zgledal in

se bojo lahko s tem pohvalil. Potem če dodaš še temu, aha, to je pa zdej omejena

naklada, limited edition, pol je pa cela romantika še večja, ker se ti zdi, da maš res nekej

posebnega.

16. Kakšno prihodnost napoveduješ ploščam?

Kakšno prihodnost napovedujem ploščam … Po mojem bojo plošče ostale za tiste k …

Vsi fani bojo vedno imeli radi plošče. Mislim, da bo tko. Ne vem, če se bo prodaja kej

drastično dvignla, mislim, da bo ostala kr dost na istem nivoju. Vedno bo pa to ostala

neka taka stvar, k skriva v seb romantiko, k jo ljudje imajo radi.

17. Kako bi ocenil na splošno prodajo plošč v zadnjih letih?

V zadnjih letih prodaja plošč raste in to kar zlo lepo. Pač in zarad tega, ker vsi ti novi

artisti isto izdajajo ploščo, ker je pomembno, ker … Ja, raste, iz leta v leto je pač

prodaja plošč večja, ni pa niti približno tok velka, koker je bila to v zlatih časih prodaje,

kerga kol nosilca.

Pa opažaš ta trend naraščanja tudi v Sloveniji ali je bolj v tujini?

Ja, mislim, da ta trend narašča tud v Sloveniji. Mislim, da to pokaže že to, da mamo

Müller, recimo Müller prodaja gramofonske plošče, maš Dallas Records, ki prodaja

svoje gramofonske plošče, maš kr neki teh second hand trgovin, k prodajajo

gramofonske plošče. Pa tud neke nove izdaje bandov, k so na gramofonskih ploščah,

kot so Niet, ne vem, Let3, Mislim, da če ne bi bla … če ne … če ljudje tega ne bi

kupval, se ne bi tega izdajal. Očitno se to tud v Sloveniji, ta trend se lepo kaže.

18. Kako se ti zdijo konkurenčni albumi, izdani na gramofonski plošči, v

primerjavi s tistimi, izdanimi na CD-ju ali na spletu?

Kolk je konkurenčna prodaja albuma na vinilu s CD-jem, z digitalno prodajo. Js mislim,

da je tko. Gramofonske plošče definitivno naraščajo, njihova prodaja. Mislim, da je

večja kokr na CD-ju, vsaj glede … Mislim, da je CD najbolj zastarela zadeva, k gre zlo

ornk iz mode. Da če se bo kej obdržal, se bo obdržala prodaja gramofonskih plošč, pa

stvar, prek kere bojo ljudje poslušal, bo streming, se prav Deezer pa Youtube. To bo …

to bosta stvari, ki bosta najbolj poleg tega se obdržal. Bli so še neki poskusi bolj

kvalitetnih streamingov, kuker so te, ki sem jih naštel, ampak očitno, ne vem, to jim

nekak ni šlo skoz. Ljudje imajo radi tist, kar so navajeni.

19. Kje v Evropi izdelujejo gramofonske plošče?

A, kje izdelujejo gramofonske plošče v Evropi … Povsod. Mislim, da ni države skor, k

je ne bi. Nemčija, Poljska, Češka, Španija, vsaj za te vem js. Pa ziher so še kake druge.

Pač problem je v tem, da je res teh strojev na žalost takrat, ko se gramofonske plošče

nekak umrle, je … so velik teh strojev uničl, ker so misl, da jih ne bojo več potreboval.

Tko da jih danes ni več tok, koker jih je blo včasih, ampak te, ki so, so zlo

preobremenjeni. Tud čakalne vrste so zlo dolge. Lahk čakaš tud, da ti natisnejo neki, po

pet mescev. Tiskajo pa povsod.

20. Kaj pa v tvoji založbi, so tudi plošče?

Poleg tega, da delam v večji založbi, delam tud … mam svojo lastno, to mava s

prijatlom. Sicer izdajava projekte, ki … Začela sva zaradi tega, ker stvari, ki smo jih

izdajal niso ble drugim komercialno zanimive, midva sva pa mislna, da so vredne tega,

da jih kdo sliš. Izdal smo do zdej nekih okrog petnajst nosilcev zvoka. Zadnja stvar, k

smo jo pa izdal, je pa končno tud na vinilu, je pa tale vinilček. Ma štir skladbe gor, band

je Test pilots, to so Švedi, k so hotl izdat pri naši založbi. Tko da … drgač smo pa ja v

glavnem CD-je. Kok mamo profita? Živimo ne od tega. Je to pač bolj tak ljubiteljski

projekt, važn nam je nekak, da se pokrijemo oziroma da te stvari, ki jih izdajamo, nekak

da se vse financira iz … samo od sebe, nekak, no, tko.

21. Bodo po tvojem mnenju sčasoma izhajali albumi samo še v digitalni obliki?

Če bodo albumi izhajali samo v digitalni obliki, js dvomim. Js dvomim, da bodo albumi

izhajali samo v digitalni obliki. Mislim, da bo vedno, da se da … ta trend med fani

glasbe ne bo nikoli umiril. Da tist … to je pač nek tak poseben … neka taka. Mislim, da

digitalni albumi, da sicer vedno več ljudi bo poslušal digitalno glasbo, al bo to prek

streaminga al pa prek, ne vem, česar kol druzga, ampak gramofonske plošče bojo vedno

ostale, tko kot so čez vsa desetletja, bojo tud še naprej, ker majo ljudje pač … Tisti, ki

majo res radi glasbo, bojo posegali po gramofonskih ploščah. Ker je to velik bolj

zabavno v resnici, ne. Nikol ne povabiš punce domov poslušat MP3-je, gramofonske

plošče pa. Mislim, da je tko, gramofonske plošče bojo vedno ostale, ker nikol ne

povabiš punce poslušat domov MP3-jev, ampak jo povabiš poslušat gramofonske

plošče.

22. Bi še kej dodal za konec? Še kako misel, če smo kej spustil …

Men se tko in tko zdi, da že preveč govorim.

Je še kej takega, kar bi rad glede plošč izpostavil?

Kaj bi rad izpostavil glede plošč … Kot vsak, po moje, ljubitelj glasbe si želim, da bi

čim več ljudi to dojemal na način, na kerga js in da bi tud glasbeniki, ki izdajajo te

plošče, nekaj od tega imel. Tko da, kupujte gramofonske plošče.

· Ime in priimek: Dragan Bulič.

· Starost (lahko tudi približna starost): Letos bom 66 let.

· Kraj bivanja: Ljubljana, od rojstva dalje.

· Poklic/funkcija/področje dela: Upokojeni glasbeni urednik na Radiu Ljubljana

oziroma Radiu Slovenija.

Pred vprašanjem 1:

Bilo je pa, se spomnim, kok smo plošč švercal čez mejo včasih, joj joj ... ko smo šli na

kakšen koncert. Rekord mam, mislim da, 45 ta velkih vinilih plošč iz Münchna in da

sem jih pol kar porazdelil po avtobusu. Smo se ustavel tko, enkrat smo mel v Trstu, da

je en rekel … to je un iz bivše Juge: »Šta imate,« gor dol. In mi smo rekl: »Ploščice,

ploščice, ne, pa plošče.« In un je znorel, gor dol, in tam smo kazal pa je štel. Pol je pa

drug prišel, pa je rekel: »Kva je to?« »Gledam, kolk jih ma.« Pa prav: »Kaj si rekel, da

majo?« »Plošče,« prav. »Js sem mislil, da majo une, veš, keramične.«

1. Kaj vam pomenijo gramofonske plošče?

Gramofonske plošče, stare vinilne, kot smo jim rekli, mi pomenijo pač mojo prvo

ljubezen, ne, in mi … me spomnijo na čas, ko smo jih hodili nabavlat, kupovat, ker

takrat jih res ni bilo v velikem številu, da bi se jih dalo pri nas kupit. In da so nas potem

pota nosila v Nemčijo, Avstrijo, predvsem tukaj v Trst, čez mejo, in kako smo to

poskušal pretihotapiti čez carino, da ne bi plačali kazni. Potem kako smo plošče

menjaval med sabo, posojal si jih. Enkrat, ko sem kolegu posodu eno ploščo, mi je

prinesel nazaj zdrsano, ne, in da sem pol rekel: Od zdej naprej posojam dekle ali ženo,

plošče pa ne več.

2. Katera plošča vam največ pomeni in zakaj?

Ja, lej, v vsakem primeru pravjo tko, ne: Prve ljubezni ne pozabiš nikoli. In se prav

dobro spomnim mojih dveh prvih plošč, ki sem jih kupil s svojim denarjem, in sicer ena

je bila EP, to je pomenil »extended play«, to so plošče z štirimi posnetki, manjša, na 45

obratov, Raya Charlesa »Hit the Road Jack«, ki je izšla takrat že pri nas, in pa to, ki sem

jo prvo kupil v tujini, v Celovcu, mislim, da je bilo leta 67, ker je pač oče takrat delal na

veleposlaništvu jugoslovanskem in … se prav dobro spomnem, 33 šilingov je bila v

trgovini in to so bili Tony Sheridan s skupino The Beatles. Ne samo Beatli, ampak on

kot glavni pevc, oni spremljevalna skupina. In na tem posnetku je bila ta znana, bi rekel,

tradicionalna pesem, ki pa je ravno na račun te izvedbe postala velika uspešnica, je bila

pa My Bonnie, »My Bonnie is over the ocean«, ampak je v takem beat stilu, ne. In to so

res tele prvi moji mali plošči, drugač prva velika, ki sem jo pa tukaj kupil, je pa bila ena

kolekcija … dve sem takrat kupil. To je bila trgovina Radio Center, tukaj na Cankarjevi,

zraven Name. Ena je bila kolekcija od Connie Francis, ameriške pevke popularne, ta je

bila Jugotonova, se mi zdi, izdaja, se prav, da je izšla pri nas. Prva tuja, ki je bila pač

uvožena, je bil pa … v bistvu ena kolekcija tega pevca angleškega Cliffa Richarda s

skupino Shadows, pač njegove uspešnice. To so štiri take plošče, za katere lahko rečem:

moja prva ljubezen.

3. Poslušate kdaj glasbo z gramofonskih plošč in kako pogosto?

Poslušam, vendar moram rečt, zadnja leta vedno manj, iz preprostga razloga, ker veliko

plošč, ki sem jih imel, sem medtem že zamenjal ali pa dal nekomu, ki je prosil, pa

potem mi za tisto dal menjavo, se prav mi dal kompaktno ploščo, CD. In potem, ko sem

ugotovil, da je dost bolj praktično s CD-ja poslušat, ker gre lahko danes do 80 minut,

90, za vsako vinilno ploščo, če je album, ne, pomeni 13 do 15 minut je treba vstat in

ploščo zamenjat, ne. Tko da morda, če dobim kej, kakšno, da mi kdo da … recimo lani

sem nekaj plošč dobil, to mi je dala pokojna … mislim žena od pokojnega Milana

Ferleža, kitarista … je rekla, da je doma pospravljala, sem prišel k njej, je dala nekaj

plošč, sem vzel Wesa Montgomeryja, to je en odličen kitarist bil, jazzovski pokojni

ameriški. Takrat normalno, da sem bil prisiljen to poslušat, da vidim, če je plošča v

redu, ker dandanes se da marsikej postorit. Imam tudi kolega v Škofji Loki, ki ima

aparaturo, in ta plošča, ki morda malce šumi, poka, da jo s tisto aparaturo obogati, da ko

sem to doživel, to so neverjetne spremembe, v pozitivnem smislu, seveda. Res pa je, tko

kot sem rekel, več al manj jih imam samo zdej še za arhiv, za spomin, lepo sortirane po

stilu, bodisi po državah, ker imam veliko plošč tudi francoskih, nemških, italijanskih. Ta

moj diapazon je velik, zlo širok, ne glede, da me vsi tretirajo kot starega rockerja,

ampak z leti sem potem razširil to polje zlo. Imam tudi veliko country glasbe,

jazzovskih plošč, se pravi iz naše nekdanja Jugoslavije, tam, kjer smo živeli, teh naših.

Če na hitro pomislim, vinilnih, teh albumov velikih, imam dandanes še vedno okoli

tisoč tristo, tisoč štirsto, okoli štirsto malih plošč, še nekaj kaset, ostalo so pa zdej pač

CD, kompaktne plošče. Imam že kar veliko problemov s prostorom, kam kej dat.

4. Kupujete plošče? Stare/nove?

Moram rečt, da me res tole ne privlači preveč, ker se mi zdi, da presegajo tele cene, da

so precenjene, če pomislim, koliko smo mi takrat dajali za njih, da nekateri služijo s

tem. Poleg tega, js, ko dam ploščo gor, mam rad, da se sliš netakna, ne da je uničena, a

veš, da škripa, da poka in tako naprej, to me zlo moti. Res pa je, da so zadnja leta spet

… da se je vrnil trend zanimanja za vinilne plošče in da jih izdajajo s tem 180 gramski

vinilni preobleki, ker je zvok neverjetno dober in vse skupaj, vendar pa je ravno zaradi

tega so cene presenetljivo visoke. Za eno vinilno ploščo včasih plačaš več kot za

kompaktno, tako da … Nekateri res prisegajo na to še vedno, ampak moram rečt, da ne

pomnim, kdaj sem nazadnje segel v žep in kupil kakšno vinilno ploščo. Sej pravim, to,

kar sem nazadnje dobil, je bilo vse kot darilo, se pravi ves strošek je zdej v CD-ju.

5. Kakšna zanimiva zgodba/anekdota, kako ste prišli do kakšne plošče.

Ja, te so predvsem povezane z nabavo … to, ko smo hodili v tujino, da smo potem

poskušali stvari pretihotapit, ker je bila carina, ne, in je bilo omejeno število in vem, da

enkrat, mam rekord, ko smo se vračali iz enga koncerta iz Nemčije, z eno … cel avtobus

nas je bilo, da sem postavu … v Münchu, ko smo bili, to je bla enga velka hiša, Saturn

se je imenovala, da so nas že kar poznal tam, smo bli dobre stranke, da sem, mislim da,

rekord postavil 40 velikih plošč da sem nabavu, mi je nekaj dnarja ostalo. Potem ko me

je bilo strah, kako bo, sem potem te plošče razdelil na avtobusu med udeležence tega

koncerta, da mi ja ne bi bilo treba plačat carine, ker se je to že zgodilo, ne. Drugače pa,

ne vem, zdej najbrž teh zgodb bi morda blo ravno povezanih s temi, s tujino. Vem da v

Trst smo radi hodil, to je bila ena manjhna trgovina, imenovala se je Flauto Magico,

kjer je … se prav spomnim tega prodajalca, ime mu je bilo Dario, prijazen dečko, in pač

je služil veliko na račun nas, Slovencev, ker smo hodil. On je pač imel to možnost, da je

dobival originalne ameriške plošče, ki so se razlikovale, govoriva o velkih, v tem, da so

imele trši ovitek in so bile tako narejene, da si jih odprl po navadi. In nekatere so bile

tko, da so imele aromatičen vonj, kot da si rožice vohal, ko si jo dal ven iz celofona, ne.

Nekatere so ble pa tud tko, da je gor pisalo, ne vem, kje jih je dobil, očitno iz založbe, in

je pisalo gor »not for sale«, pomen, da niso za prodajo, pomen, da je samo za prodajalne

namene. Ampak on je zaslutu, da bo kej s tem zaslužil in je tud to prodajal, ne. Zadnja

leta po tem, ne, ko smo upadlo to zanimanje in vse skupi, tud ko smo prišli v skupno

državo oziroma, ko ni bilo več mej in se je dal nabavlat teh plošč tudi preko interneta in

ne vem kako … da smo potem precej manj tja zahajali in da se spomnem, to je bilo

mogoče od tega 5, 7 let, vem, da so bli skupina Yes koncertu in smo šli še enkrat mal k

njemu pogledat, če je kej zanimivga in da ko nas je videl, da je evidentno izkazal to

svojo slabo voljo in bes, kuk mu je promet padel, od kar pač smo začel drugje nabavlat

plošče pa CD-je, ne. Da je dal vedet, kok smo bli nekoč dobre stranke.

6. Vi ste tudi bili občasno DJ …

Ja, bil sem kar nekaj let, lahko se pohvalim, da sem pionir diskoteke Turist, leta 1981

smo začeli … to je tukaj, nasprot Radia, z gospodom Jamašem Kerlom in to so bili

znameniti četrtki, kjer smo kombinirali ne samo vrtenje stare glasbe, ampak da smo

imeli takrat tudi v živo glasbo, se pravi enkrat na mesec. Zoran Crnkovič s svojo

skupino Čarli Novak, pa pokojni bobnar Pavle Ristić ali pa Ratko Divjak je tudi bobnu.

No, in da so bili to v tistih časih zlo obiskovani večeri. Včasih se je zgodilo celo, da so v

vrsti stal, da so prišli noter, ker prostor res ni bil tako ogromen. Potem smo se po dveh

letih nekaj sprli. Nekaj so mi … ker sem imel plošče kar tam v hiši, so mi nekaj odtujili,

ne. No, potem se je pa rodila prilika, da sem pa … da so me potem poklical v Tivoli

najprej, to je tam, kjer je kopališče, in tam je bila ena diskoteka oziroma klub, imenoval

se je Čuk klub najprej in potem se je preimenoval Valentino. Tako da sem bil eno leto

še tam, potem se je pa obnovila bivša Stopoteka, to je bila pod Halo Tivoli, Stopoteka

pa je bila, kot bi rekel, najbolj znana diskoteka v Ljubljani takrat v tistih časih, ne, in

takrat pol se je pojavil nov lastnik, zlo prijazen dečko, en Matjaž Mlinar, s katerim

imava še zdaj v bistvu stike, in je potem preimenoval v … Palma se je imenovala, klub

Palma. No, in tam sem isto ob sobotah vrtel, v bistvu še vedno staro muzko, isto smo

imel žive nastope, kakšne promocije plošč. Vem, da sem po ne vem kolko letih takrat

obudil Mlade leve, da so prišli in da smo takrat rekord postavl, kar se obiska tiče v tem

prostoru, ker je bilo čez tisoč ljudi in so zunaj stal, en čez druzga. Vem, da so se mi

potem potožil, da so po dve uri skor čakal, da so prišli do pijače. Tak naval je bil pri

šanku, ne.

7. Me pa še nekaj zanima, ker ste bili DJ. Kakšna se vam zdi razlika med

elektronskim DJ-jem (se pravi tistim, ki vrti iz računalnika) in DJ-jem, ki vrti iz

gramofonskim plošč?

Moram rečt, da na te stvari gledam, ravno zato, ker sem doživu, kako zgleda to delo, ker

takrat sem vrtel … ko smo začel so bile samo vinilne plošče, male, na 45 obratov in pa

velike, na 33, pa deloma kasete, ne. Mel sem mešalno mizo in sem to vse moral fizično

bit prisoten, pa še nekaj je, ne … Ti danes, ko imaš neko, bi rekel, elektroniko, te plesne

komade, ki so dolgi po 5, 10 minut, pa te moje stare pesmi so bile vse 2 do 3 minute.

Pomeni, da si moral biti stalno na preži, v tistem, ko se je ena pesem vrtela, že drugo

najdet in vstavit gor s slušalkami, da si ujel začetek, vse to spelat, ne ... Tko da bi rekel,

da imam en tak poniževalen odnos, ne glede, kok so ti ljudje popularni in kolko služijo,

ne samo v tujini, tudi pri nas. Ker ko ga vidim, zdej, ko je bil recimo v Stožicah, kaj je

bil … David Guetta … al pa na teh festivalih, ne, ko vidiš te posnetke: ta dečko pride za

mešalno mizo, drugega ne dela, ko mal tkole postavi rokice gor na armaturo, potem pa

roke gor, ploska, narod je v transu, mladina, vsi zakajeni, zapiti, uživajo. In on prinese

vso muziko, v bistvu ima posneto, nekje že v studiu narejeno, služi pa neverjetne

denarje, ker je obisk fenomenalen, tako da … Dostkrat smo se že takole skregal s

kakšnimi, ki podpirajo tud naše fante kot so Umek, pa Gramatik in to, da sem pač rekel

v tem smislu, ne glede kolk jih hvaljo, pa da so popularni tudi, da jih vrtijo BBC al pa,

ne vem, kje drugje, da dokler ne bom našga imena videl na uradni lestvici, pustmo zdej

neke DJ lestvice, pa lestvice fanov na Youtubih. Ker te fante, ki sem jih … David

Guetta pa ostali mojstri pod narekovaji se tud pojavljajo na angleških muzikl lesticah, se

pravi Billboardovih, ne, pomeni, da je tukaj upoštevana in prodaja in vrtenje, ne. In sem

rekel, dokler ne bom enga našga imena nekje zasledel, da je res uspel tko med 50 al pa

100 pridet, sem rekel, bom tole z neko distanco gledal vseeno. Ja, pravm ravno zato, ker

sem sam osebno doživel in vem, da je kr dosti dela, še posebno recimo po tistem, ko

sem tudi v Palmi nehal, enostavno ni bilo več časa, ampak so me občasno še kam

povabl na kakšno gostovanje, tko da sem, lahko se pohvalim, v Novem mestu, ne vem,

kok se lokal … sem že pozabil. Tam, kjer je trg, kjer je picerija, no, in da so me enkrat

povabl in ko je blo vsega konc, da je prišel šef tega lokala, mi je osebno čestital, da so

postavl rekord glede prodaje pijač, da tolk še ni bilo prodanega alkohola in sokov in vse

skupi, ne. Sem kar, bi rekel, v parih krajih takole po Sloveniji vrtel in … je pa vsekakor

spet naporno, js nisem šofer, pomen, da rabim šoferja, vse te stvari naložit, prpelat ke,

rabim aparaturo. Dandanes te tamladi novejši disc jockey-ji, glasbeni jezdeci, če rečem

po naše, imajo vse to v teh računalnikih, ne. Pridejo, samo odprejo in je, priključi se na

zvočnike in aparatura dela. Js sem pa moral takrat vse to s sabo pripelat, fizično,

dobesedno in potem pospravt, pazit, da se kej ne polomi. Ampak kje je že to, ne.

8. Vaše mnenje, zakaj se plošče še vedno uporablja, kljub drugim nosilcem

zvoka.

Jah, js bi rekel spet isto: stara ljubezen ne zamre, ne. Velika večina, ki so včasih to mel,

ravno sedaj, ko sem to zgodbo že govoril, da so začel spet ponovno izdajat z boljšim

zvokom, s tem sto osemdeset gramskim in da … ne vem, lej, nekateri imajo pač to

amfiniteto … mam par kolegov, ki še vedno prisegajo samo na vinilne plošče in da

trdijo, da je tud zvok boljši, da imajo dokaze, kako ta zvok potuje, če poslušaš z vinil

plošče ali pa če poslušaš z CD-ja. Ampak bi lahko povedal eno resnično zgodbo enga

producenta ameriškega, to sem bral pred … kakšno leto nazaj v reviji, ki ima v svojem

stanovanju oziroma v hiši ima spodaj studio in je prišel en glasbenik k njemu in se je

pohvalil: »Lej, mam en nov posnetek,« recimo nekega znanega ansambla, »bom videl,

če te zanima, ne,« in je imel na ključku MP3 posnetek. On priključi, pa prav: »Pa sej js

mam tud to, počaki, ti bom zavrtel z vinilne plošče, ne.« In potem on, ta tamlajši,

posluša, pa prav: »Čak, a je to isti posnetek, isti ansambel, ista pesem?« Je rekel: »Ja.«

»Kako je pa lahko taka razlika?« Tukaj vidiš, kakšna je razlika v kvaliteti, ne. Že to,

pravim, te MP3-ji, ko gre sicer ne vem kolko ur glasbe, a veš, morda je bolj praktično,

če si kje na terenu, potuješ, ne, da imaš to vse posneto. Js morem rečt, da to mene nikol

ni pritegnilo. Da mam rad pred sabo, da je ovitek al pa recimo podatki o avtorju, držim

v roki, v primerjavi s tem, kar sem omenil. Tukaj je pač vse zlo dokaj umetno. Al pa da

imaš lahko samo slušalke, pa poslušaš neki, tko da … Res je pa pač tko, da sem vesel,

da je tko, da tud nekateri naši izvajalci, da so v zadnjem času, če se spomnim ravno

Hamo in Tribute to Love, da so vinilno ploščo izdal. Zaenkrat najprej v vinilni obliki,

CD bo šele jeseni, ne. Da tudi te prisegajo na te stare lepe čase. In nč, js pravim tko, kot

poje Rudi Bučar: Naj traja, naj traja, ne.

9. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od

poslušanja glasbe na računalniku? Kakšna je razlika v sami izkušnji poslušanja?

Lej, moram rečt, da ker nikoli nisem glasbe poslušal, razen tisto, kar je bilo nuja.

Recimo, da dobiš kakšen posnetek od kakšnega izvajalca, pa lahko poslušaš na hitro, pa

oceniš recimo kakšnega našga. Nikoli nisem, ker niti doma nimam računalnika, ne.

Pomeni, da to samo v službi opravljam in to je res, bi rekel, nujno zlo zame, dobesedno.

Pač ne znam si predstavljat, da … js moram met, pravim, mora bit gramofon, mora bit

CD predvajalnik, vzamem ploščo, jo noter dam in res ni ni primerjave. Je pa tud to spet,

da nekateri morda niso tok pozorni na na kvaliteto zvoka. Njemu je važno: Aha, zdej

slišim na hitro neki. Že to, kar vidim že pri sebi, ko mam sobo, večjo od tele, kjer sva

zdejle sicer, ampak ker je tako nabita z omarami plošč in to, bi rekel, da zvok ne pride

tolko do izraza, kot če si nekje v enem večjem prostoru in imaš dost večjo možnost

boljše ozvočenje postavt in doživet ta dober zvok, ne. Dans je vse podrejeno po moje

res temu hitrosti, tehniki, ne. Sej vidiš tud, če gledaš video posnetke … predvajani in

zanimivi so tisti, kjer nastopajo dekleta, ki so pomanjkljivo oblečena, a ne. In tud to

pravim, da se danes ljudje … ampak to že vrsto let … tisti hip, ko se je video pojavil,

video posnetki, da so ljudje začeli glasbo drugač tretirat in so se spomnili katere pesmi

po video posnetku, kaj je v tistem blo, glasba je bila šele v drugem planu, a veš, ne.

Pravim, mogoče sem pač ena mal starejša generacija in na te stvari drugač gledam kot

kakšen mlajši. Ker to vidim tudi po, ko berem ocene kakšnih plošč teh mlajših kritikov,

pa kako znajo obrnt zade … stavčno, kako formulirat. Pa to je nemogoče nekej tacga

napisat, ne vem, če nisi prej ene tri travce pokadil. Js ne vem, ne, ne dojemam, da je

možno iz nič naredit slona dobesedno. Tko da včasih se kar nasmejim, ko, ko primerjam

tele … sej pravim, js, pa sem preslišal ogromno glasbe, na ogromno koncertih bil v

svojem življenju, pa ne bi bil sposoben, pod narekovaji, seveda, napisat nekaj takega,

ne, kot pišejo ti naši novinarji, ne.

10. Se vam zdi, da je trend zbiranja in poslušanja gramofonskih plošč stvar

starejših generacij in počasi izumira ali nadaljuje z mlajšimi generacijami?

Ja, tko kot čitam, pravijo, da tudi mlajši že hodijo, da so recimo v teh večjih mestih, kot

so London, pa New York, da so … da so se spet pojavite trgovine, te, ki so bile včasih

zaprte. Da tudi mladi posegajo po tem, po vinilnih ploščah. Sam sicer nimam s tem

nekih izkušenj, ker pač v tem krogu, ki se jst gibljem, je pač po letih tuki od štrdeset

naprej, a veš. In to je ta preverjena, bi rekel, klientela, ki prisega na te stare prijeme, to

je to, ko sem js govoril. To je zdej, ne vem, js bi si želel po en stran, da tudi mlajše to

zanima, ne, zdej kok je pa to razširjeno pri nas, bi pa težko komentiral. Je treba

kakšnega mlajšega vprašat.

11. Zakaj mislite, da je prodaja plošč narasla v zadnjih letih?

Ja, js bi rekel, da nekdo je spet začutu in zavohal morda, ne, da se da še s tem kej

zaslužit, ne, in očitno je imel prav, ker pač raste prodaja. Zakaj spet, js ne vem, nisem js

na te odgovore bit pameten. A veš … vem, da 30 let nazaj so mi govoril, da je, če

preveč uživaš paradajza, da lahko povzroča raka. Dandanes, ker imajo vsi nek interes,

vse te korporacije, so javno ugotovil, da veliko paradajza, da je dober proti raku, ne. Al

pa te, bi rekel kakšne lekarniške korporacije, dogovori … Če mi lahko potem recimo, ko

se je pogovarjal, da mi pove, da ne bom zdej govoru za katere tablete, da niso primerne

zdravju, pa da je to vse del reklame in da napihnejo zadevo zato, ker imajo veliko

denarja in služijo s tem … sama veš, kok je farmacevtska, tale posel, kako je to bogat,

ne, tudi pri nas. Tko da, nekdo je očitno začutil, da morda bi se dal … A veš, sej vsake

tolk časa se kje obrne, ne, pa da tud moda … bojda nej bi spet hlače široke spodi, da bo

to spet moderno, to, ko se je včasih nosil, tam v začetku 70. let, ne. Danes, sem rekel,

sej vidiš, misliš, da je beraček, ne, ker ma strgane hlače, ampak to je moda. Js tega … js

lahko samo gledam, pa se smejim. Časi so drugi, res.

Se pravi, da zdaj trenutno so plošče ratale moderne …

Ja, da so in da je šla prodaja tudi gor, res, tko da … Sem rekel, zakaj pa ne, a veš. Če

smo mi v tem užival, pa kupoval, pa nej morda še kdo drug okusi, kako to zgleda, ne.

Tko kot sem rekel, verjamem, da je dost velka razlika, če vzameš eno ta vlko ploščo z

ovitkom, tko kot sem rekel, te ameriške, trdi, s temi podatki, a veš … al pa ploščo, da jo

primeš v roke kot pa neki, takle ključek, ki ga notr prtisneš, da je to ko noč pa dan. Ko

okusiš enkrat tole … al pa če bi imel tko kot včasih, da je še dišalo po rožicah.

12. Zakaj mislite, da se nekateri glasbeniki ponovno odločajo, da bodo album

izdali na gramofonski plošči?

Ja, js mislim, da to so, bi rekel te, ki so nekak sami plošče kupoval, da jih zadeva malce

pritegne, pa morda ravno zato, ker če bo kdo izdal na vinilni plošči, se bo o tem sigurno

še kej pisalo, a veš. In je to po en stran tudi reklamni pristop, ne, in če se to, pravim …

po navadi je tko, neki pride iz tujine, da je v tujini tole vžgalo in da se to tud zdej pri nas

dogaja. Nimam nč proti, poglej, samo podpiram in upam samo, seveda. Vseeno je to

neka naložba, to ni, bi rekel, zastonj, pomen, da moreš imeti neko svojo računico, da se

ti potem vseeno obrne. Dvomim, da boš kar tkole razkiral neki, pa iz svojga žepa dal. In

js bi si želel, da je tega sigurno še precej več kot je, a veš. Sicer že to, kakšni smo,

govorimo glede na število prebivalcev, kok mamo radijskih postaj, televizijskih, kok

mamo medijev, časopisov, že to je fenomen, ne. Kok mamo izvajalcev, od … pustmo

zdej narodno-zabavno glasbo, ampak kok mamo vseh zvrsti, od pač jazza, do polka,

bluesa, rock'n'rolla … ni, da ni, a veš. Flamenco in tako naprej, romska glasba ... In če

bi vsakmu uspel, js vsakmu prvoščim, ne, in bi mu želel, da poleg CD-ja izda še vinilno

ploščo. Pa nej še majčke izda, ker v tujini, res moram rečt, znajo posel nrdit. Recimo ko

greš na koncert, ne prodajajo samo CD-jev, prodajajo še majce z napisi, prodajajo

prstane, ogrlice, ne vem, pač. In to gre izvajalcu vse v njegov žep, a veš. Tud pri teh

mlajših oziroma mlajših izvajalcih, ki niso tako popularni, ki si ne morejo privoščit

recimo münchenske športne dvorane al pa Stožice, ne, ki imajo manjše dvorane in ker je

pač tud vseeno v tujini upadla prodaja plošč v primerjavi s prejšnjimi leti, da je tud to en

del, vir zaslužka, da po koncertu prodajajo plošče tam, da si vzamejo čas, podpisujejo in

da je tud to en vir zaslužka, ne.

13. Kakšno prihodnost napovedujete ploščam?

Ja, tko kot sem do zdej že razpravljal, ne. Zgleda, da ta trend se dviguje in js mislim, da

… da bo šlo samo še navzgor. Recimo če tole našo … al pa vseen bom reklamo naredil

… tukaj Müller trgovina pri pošti, da redno lahko nabavljaš oziroma kupiš, celo naročiš

ali pa pri Dallasu, da imajo cel kup vinilnih plošč in da se da tud dodatno naročit, ne. In

pomen, da gre ta zgodba … da očitno se časi izboljšujejo, no, kaj nej rečem, ne, a veš.

Zanč sem bil prav prijetno presenečen, da sem videl … Van Morrison je izdal mesec

nazaj CD ploščo dueti, na kateri ima cel kup … za vsako pesem svojo je na novo

posnel, ima cel kup znanih imen, Stevie Winwood, Mike Knopfler, George Benson,

Gregory Porter, ta, ki je bil tudi jazzovski pevc v Ljubljani. Se pravi pri vsaki pesmi ima

… Norah Jones recimo. In da sem to vinilno ploščo, ki na je CD-ju je v dolžini 75

minut, 77, da sem jo videl v trgovini v vinilni obliki, pač zdej, ker je tolko glasbe gor,

da je dvojna plošča, ne, da sem bil prav prijetno presenečen, da sem videl, ceno povedal,

18 evrov. Za tako, za tako, mislim, novo ploščo, za tolko glasbe, si rečem, tole je pa …

če ne bi mel prej kompaktne plošče, bi rekel, no, tok bi pa tud js dal za to ploščo. Tko

da js mislim, da bo šlo samo počasi vse navzgor.

14. Če na Radiu Slovenija še vrtite glasbo s plošč? Zakaj ja oziroma ne?

Moram rečt sledeče, namreč lani jeseni, ko sem šel v pokoj, in da so mi podaljšal

pogodbo, da lahko ob torkih še vedno to oddajo Štos delam, zdej mam podaljšan do

konca junija, je bil pogoj, sem moral podpisat, da bom tudi js podlegel evropskim

normam, to pomeni, da moram ves program delat z računalnika, z Daleta kot se reče

strokovno pri nas. Pomeni, da gramofon in magnetofon in CD predvajalnik sta, ne

glede, da jih imamo še vedno v programu, sta izven programa. Plošče imamo še vedno

sicer v arhivu, tko kot si vidla sama. Se pravi zdej, ker js v tej torkovi oddaji vrtim samo

starejšo glasbo, nekaterih posnetkov tud še vedno ni v preobleki kompaktni, ne, js

moram naročit v našo mediateko, da rabim te pa te posnetke in to traja potem par dni in

jih pač oni obdelajo, če je v redu, če je plošča še vedno, da je slišna dobro, ne, da ni

uničena, da poka, in mi jo potem prestavijo v računalnik in jo takrat lahko potem vrtim,

uporabim te posnetke v oddaji, ne. Recimo lani do, se prav do poletje, ko sem delal še

… ko sem bil redno v službi in ko sem … Se prav ta gramofon, ko si ga vidla na

programu, da so ga obdržal in magnetofon samo še zaradi mene, zaradi te moje oddaje.

Drugače noben več ni delal s tem že kakšno leto nazaj. Da vsakič, ko sem zavrtel

kakšen posnetek iz vinilne plošče, da sem potem rekel v eter, da sem povedal oznako

plošče, bodisi Q120 ali pa Mikro5400 in da sem pač izkoristil to in rekel: Poglejte, kako

se dobr sliš, še vedno po vseh teh letih in da gramofon še vedno dela. Tko da z lansko

jesenjo je konec te dobe vinilne in magnetofonov in vse skupaj. Se pravi vse je zdej v

domeni računalnika, ne.

15. Kakšni so bili odzivi poslušalcev na oddajo s ploščami?

Ja, lej, moram rečt, vsakič, ko sem tkole kej, da sem povedal podatek, da, da se je kdo

kej javil, pa je rekel: »Joj, nisem si mislil, da to sploh še obstaja.« Al pa … al pa, da je

potem kdo še kakšen predlog dal: »A mate morda še kej tacga podobnega, ne?« A veš

… Tko da, ljudje, pravim, da so res presenečeni. A veš, kjerkoli boš dans poslušal v te

digitalni dobi, je to znanstvena fantastika, a ne. Govoriš: »Pa še vedno vrtijo.« In ravno

to sem vedno rekel, izkoristil ta medij, da sem rekel, da vrtimo iz vinilne plošče, da sem

vsak posnetek posebej najavil, da ga še vedno mamo, da še vedno dela, da mamo tud

gramofon na programu. To, kar je zdej pač … z letom 2014 je … bi rekel, postala

zgodovina. Lahko samo pokažemo še aparaturo, ki jo imamo na programu, ki se pa ne

uporablja več.

16. Za konec pa, če želite še kaj dodati, še kakšno misel.

Jah, lej, js mislim, da za razliko od teh mlajših kolegov lahko rečem, da vse to, kar se je

v glasbi doživelo in te mlajši kolegi pripovedujejo, ko se usedejo za računalnik pa

vtipkajo neko ime, najdejo kakšen podatek, js sem vse to, da sem doživel. Dobesedno.

Se prav, vso to prvo beat generacijo z Beatli, da se je začela takrat moja ljubezen.

Zaradi tega vedno rečem, da so bili Beatli moja prva ljubezen in je to ostalo, ne. Potem

so prihajali drugi, ne, in da sem skozi vsa obdobja, se pravi od punka do disco glasbe,

celo do elektronike, a veš, da sem vse to doživel in da mi je pač glasba ostala, bi rekel,

ta prva ljubezen do dandanašnjih dni. Še vedno, ne glede na leta, hodim na kakšen

koncert, tudi v tujino, da uživam. Res pa je, da me mora ime pritegnt, da ne grem pač na

vsakega. Tudi poskušam, ker sem že tolko izvajalcev videl, ne, rad bi še kej tacga, kar

mi še ni uspelo. Al pa zdej to je tko, oni so že vsi … al so v letih, da zgledajo stari, da

niso več tako vitalni, kot so bili nekoč, veliko jih je že na onem svetu. Te mlajši me ne

uspejo prepričat, ne. To, kar bi morda rad videl, pa ne pridejo v Evropo, ker imajo doma

v Ameriki dovolj prostora, so te kakšni ameriški country izvajalci. Ampak to ni ta

tipični, bi rekel, country, kot ga poznamo, kavbojski, ne, ta stari, kot je Johnny Cash.

Dandanes je to zdej pomešano s popom, velik elektrike, recimo če vzamemo tega

Keitha Urbana, moža od Nicole Kidman, on je odličen kitarist tudi, tako da včasih že ne

veš, a je pop al country. Imajo tud vedno odlične izvajalce s sabo, ampak v Ameriki

imajo doma tolko koncertov, da se jim ne splača sploh v Evropo pridet. Pa še tvega, če

gre z avionom do Evrope, da bo pilot zaprl kabino, pa gre … na un svet, a veš. Tko da,

ja, lej, js sem vesel, da sem to doživel in da še vedno diham, da me glasba napolnjuje,

da vsakič, ko dobim kej tacga novga, tko kot sem rekel od tega Vana Morrisona, ne

glede kok je star, ampak da me je plošča prepričala in upam, da bo to še … evo, spet

Rudi Bučar: Naj traja čim dlje.

· Ime in priimek: Matej Gerželj.

· Starost (lahko tudi približna starost): 50.

· Poklic/funkcija/področje dela: Prodajalec plošč.

1. Kdaj in zakaj ste začeli s prodajo plošč?

S prodajo plošč se ukvarjam 19 let. Takrat sem dobil službo v distribuciji gramofonskih

plošč, pravzaprav bolj CD-jev, no. In tud to, začel se je pač tko, ko sem rabil službo, pa

glasba mi je bila vedno všeč. No, tam sem pol prebil 8, dobrih 8 let, ostalo sem pa …

Potem enkrat, ko si v tem poslu, greš težko ven. In potem sem šel na svoje, ko se je

distribucija zaprla, in od takrat naprej sem pač samostojen.

2. Ali prodaja gramofonskih plošč pomeni za vas zgolj zaslužek ali tudi

užitek?

Prodaja gramofonskih plošč, pa ne sam gramofonskih plošč, glasba na sploh danes, bi

rekel, ne pomen kakšnega velicga zaslužka, a ne. Gre za to, da pač nekaj rad počneš. Če

bi bil v tem poslu samo zaradi denarja, potem bi verjeten trgovino že zaprl.

3. Je prodaja uspešna? Se povečuje ali se upada z leti

Ja, ja, prodaja z leti prej upada kot pa se povečuje. Porast je opazit samo pri prodaji

gramofonskih plošč. Zdej je pač neka renesansa tega, plošče se vračajo in to daje

upanje, da morda bo le še nosilc kot tak se obdržal. In tud opažam, da mladina, če pride

v trgovino, ne gledajo CD-jev, gledajo pa, brskajo po ploščah, predvsem rabljenih, ker

so cenejše, a ne. In to se mi zdi pozitivno.

4. Približno koliko strank imate na dan in kakšnih starosti?

Dnevno v trgovino pride, ne vem, manj kot deset strank v povprečju. Kakšen dan se

zgodi, da ni nikogar. To je pač ena reč, ki mi sicer ni najbolj všeč, ampak je pa dejstvo.

Koker je recimo mal slabš vreme, ni ljudi, ne, niti na ulci, posledično nikogar v trgovini.

Dober je … dober je to, da se ti dnevi vendar le ne ponavljajo preveč pogosto, so, se pa

dogajajo. Starost strank, sej pravim, od, bi rekel, nekje srednješolcev pa … mislim, da

najstarejši gospod, ki k men prihaja, da mora imet tam okrog 75 let.

5. Imate tudi stalne stranke?

Stalne stranke so, seveda. Ni jih velik, včasih jih je blo več, zdej pa, žal, bi rekel, se

zgodi tud, da pridejo povedat, da majo otroke že tok stare, da jim otroci vse potegnejo z

interneta. In je potem zgodbe o stalni stranki konec.

6. Približno koliko plošč pa obsega vaša zbirka?

Moja domača zbirka obsega, ne samo plošč, ampak tudi CD-jev, tam okrog 6000 kosov.

V trgovini pa, ne vem, morda polovico tolk.

7. Kje pa dobite plošče?

Plošče uvažam večinoma iz Amerike, nekaj tudi iz Evropske unije, večinoma pa iz

Amerike. Sem zastopnik za neke, bi rekel, neodvisne založbe, v glavnem jazzovske in

bluesovske, kar je nekje tud moja specializacija. Tko da tega je pa največ v Ameriki, ne.

Pač te dve glasbeni zvrsti sta tam doma in sem vesel, da lahko, bi rekel, pripeljem v

Slovenijo prav take stvari, ki jih sicer tukej ne bi bilo.

8. Kupujete nove ali rabljene plošče?

Večinoma kupujem, se prav, kar se uvoza tiče, so vse nove. Zdej nekaj je še iz časov,

kaj jst vem, ko je bila plošča bolj domača, recimo tam iz konca 70. let, dobim celo

originale, se prav plošče … prve natise. Nekaj je ponatisov, kar se pa rabljenih plošč

tiče, je pa tko: Običajno vzamem v komisijsko prodajo in pač potem stranka, ki to

prinese, če se plošča pač proda, dobi denar, če se ne, odnese ploščo nazaj domov. No,

sej se prodajo, če le niso predrage, se prodajo, pa morjo bit ohranjene.

9. Koliko je bil največji znesek, kar je nekdo odštel za ploščo v vaši prodajalni

in katera za katero ploščo je bilo to?

Hm … ne bom se spomnil, za katero ploščo, ampak je bilo tam okrog 50 evrov. Se prav,

to je blo, ja, ne, ne bom se spomnil naslova, vem pa, da sem imel ploščo, ki je bla …

stranka … je bla rabljena plošča … stranka je pač želela met tolk dnarja in se je nekaj

časa stvar prodajala, no, na koncu je pa le šla. Drgač sem pa bil priča, ko je človk na

sejmu za pet plošč odštel 1000 evrov. Potem je pa prišel k men na stojnco, pa je gledal

ploščo za 16 evrov in je vprašal, če mu dam kej popusta. Smešno, ampak tko je.

10. Kaj pa vam pomenijo gramofonske plošče oziroma kakšen pomen imajo v

vašem življenju?

Gramofonska plošča je en, bi rekel, poseben nosilc zvoka, do katerga v mladosti nisem

ravno z lahkoto prihajal. Dostkrat, mislim dostkrat … Pri nas so bile v glavnem licenčne

izdaje, a ne. In te licenčne izdaje niso pokrivale vsega spektra glasbenega, tko da je bilo

treba včasih it v Italijo al pa Avstrijo po kakšno ploščo. Ker ni blo dnarja, pač tud to

nismo prav pogosto počel, ampak vendarle. Zarad plošč smo se tud bolj družl, namreč

nekdo je dubu eno ploščo in potem smo vsi drvel k njemu to poslušat. In potem spet je

imel nekdo drug, pa smo šli k tretmu, sem dobil jes, so prišli k men. Na ta način so nas

plošče združevale, a ne. Danes zlo rad poslušam gramofonske plošče, mam 40 let star

gramofon, ki super dela in bi rekel, da se plošče vrtijo, tko rekoč, na dnevni bazi pr men

doma.

11. Katera plošča vam največ pomeni in zakaj?

Nimam, bi rekel, kakšne najljubše plošče. Zlo, zlo rad mam, bi rekel, raznolikost v

glasbi. Poslušam več glasbenih zvrsti, odbija me res samo tiste najbolj poceni. Se prav

brez vsebine, pa bodisi kar se tiče teksta ali pa muzike. Kakšna štanca me ne navdušuje,

zahtevam mal več od od izvajalca. Tko da nimam pa kakšne najljubše plošče. Tud če bi

zdej mogu narest seznam desetih, bi težko zbral deset takih, da bi rekel: Ja, ta je pa res

najljubša. Mislim, lahko bi jih pa po drugi strani hiter naštel, vendar bi s tem delal

krivico nekim drugim, recimo, ki so mi glih tko pri srcu. Skratka, ne vem, če bi …

Nisem, bi rekel, nagnjen k temu, da bi jih selekcioniral, ta mi je zlo draga, ta pa … to pa

dejmo mal na stran, ne. Tud vse, kar mam v zbirki, odraža neko mojo, kaj js vem,

življenjsko pot, kar se tega tiče … glasbeno življenjsko pot. Nisem nič prodal iz te svoje

zbirke. Tud ko so plošče, bi rekel s pojavom CD-ja, šle počas v pozabo, sem jih js še

vedno obdržal, čeprav so ljudje prodajal, pa kupoval pol CD-je. Js sem plošče obdržal,

pač medij se je zamenjal in sem potem kupoval CD-je. Tud danes me nč ne mot, če je

glasba na CD-ju, ker vsega se ne dobi na ploščah, a ne. Plošča pa je na koncu koncev

vendarle samo en nosilc zvoka, kupujemo pa glasbo. Js ne bom kupu plošče, če mi

glasba na njen ne bo, ni všeč. Se prav, nisem, bi rekel, zbiratelj plošč, ampak sem pa

zbiratelj glasbe.

12. Kakšna zanimiva zgodba/anekdota, kako ste prišli do kakšne plošče.

Ja, leta 89 sem štopal na Dansko v Kopenhagen in takrat sem iskal eno ploščo Nicka

Cavea. Takrat je bil Nick Cave šele prodiral, bi rekel začenjal svojo samostojno pot, no,

in je posnel eno ploščo z zasedbo Die Haut, mislim, da je naslov plošče Burnin' the Ice.

In to ploščo sem js iskal povsod. No, in v Kopenhagnu sem pa naletel na trgovino, kjer

sem to ploščo najdel in recimo, da takrat mislim, da je bla 40 mark, nemških mark, kar

je blo strašno drago, a ne, za eno ploščo. Plošče so ble, ne vem po 16, kej tacga, ne. No,

40 mark in zgodil se je, da mi je lastnik prodajalne ni hotel prodat, je rekel, da ima samo

eno in da mi je ne da in potem sva se tam mal prepirala, ne, na koncu je popustu, js sem

ploščo dubu in jo tud varno prinesel v potem domov, kljub temu da sem preštopal vse

do severa in nazaj, ne. To je ena taka, recimo zgodba, ki mi je ostala v spominu. Ker to

se redko zgodi, da kdo ne bi hotel prodat, ne plošče, če že ma ploščo v trgovini, pa ma

trgovino.

13. Ste koga navdušili nad poslušanjem/zbiranjem plošč?

O tem, da bi koga navdušu, da bi začel zbirat plošče, ne vem, ne morem rečt.

Al pa mogoče, da je kdo k vam prišel v trgovino, pa je bil navdušen, ker je kakšno

ploščo odkril.

No, ja, seveda je. Marsikdo, ki zavije tlele v tole trgovino, je navdušen nad ponudbo. Ja,

sej pravim, precej ljudi, ki noter zavije, je navdušenih nad ponudbo. Tud turisti med

drugim, a ne, pripovedujejo isto zgodbo. Pač, težko je najt danes, bi rekel, tud v tujini,

kakšno trgovino, kje bi se plošče kupovale. Zlo mal je teh trgovin, prav zaradi tega, ker

ne prinašajo kakšnega dobička. Kaj pa vem … zdej, da bi vsak … Ljudje smo si

različni, vsak ima svoj okus. Se prav, nekdo se navduš nad, ne vem, Kenom X, kdo drug

nad Ericom Bibbom. Torej težko je zdej rečt, da bi mel pa kej tazga, da bi pa … Ja, no,

morda pa res, najbolj splošno so pa navdušeni nad Sugar Manom, nad Rodriguezom, a

ne. To je očitno zlo redka reč, predvsem zlo redka plošča, pa pred kratkim je bil film na

televiziji, dokumentarc o njemu. No, in ko ljudje to vidjo, so pa običajno, bi rekel, vidno

presenečeni in navdušeni.

14. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od

poslušanja glasbe na računalniku, CD-ju?

Poslušanje glasbe s plošč al pa s CD-jev ma neko rdečo nit, a ne. Namreč govorimo o

albumih, se prav, ko album izide, je to neka celota. Glasbenik, ki izda ploščo, s tem

zabeleži neko svoje obdobje ustvarjanja, a ne. Ta plošča potem predstavlja neko celoto,

kaj js vem, nekega enoletnega ali pa dvoletnega dela. Zato to primerjat s poslušanjem

glasbe iz računalnika je nesmiselno. Opažam, da marsikdo, ki stop noter, pa ga zanima,

kaj se vrti trenutno, ne, v trgovini, ne vpraša, kater izvajalc je to al pa kater album je to,

pač pa vpraša, kater komad je to. Komad kot tak je … nima nobene teže. Mislim, seveda

se ga da postavt v čas, ne, pa tud z nekega albuma je, vendar je to en komad, ne. Je

samo, bi rekel, iskat hite … Hit je … Ja, sej hiti obstanejo tud skoz čas, recimo. Če se

spomnim, recimo, Abbe al pa kakšne take zasedbe, ko sem bil še jst otrok, al pa Beatli

recimo. Pa vendarle tud Beatli niso mel samih hitov, a ne. Na eni plošči sta mogoče bla

dva ali pa trije hiti, ki se potem še dans vrtijo. Vendar če poslušaš celo ploščo, dobiš

popolnoma drugačno sliko.

Kaj pa recimo poslušanje plošče prav na gramofonu v primerjavi z neko glasbo na

Youtubu. Samo poslušanje, kako se razlikuje?

Predvsem v kvaliteti zvoka, predvsem v temu. Pa js mislim, da … pač, ne vem,

Youtube, sediš pred računalnikom, gledaš v ekran in je to vsa informacija. Če poslušaš

ploščo, običajno vzameš ovitek v roke, običajno so pri plošči spremne besede al pa so

besedila. Js vem, ko smo mi poslušal to, da smo vedno vse prebral, a ne. Zdej pa, če

gledaš Youtube, pač gledaš Youtube, js ga ne.

Potem je v bistvu čisto drugačna izkušnja …

Ja, sej pravim, men … Js enostavno ne uporabljam računalnika za glasbo.

Zakaj pa ne?

Ker mam CD-je in CD-je poslušam preko CD playerja in plošče poslušam z gramofona.

Ne rabim računalnika za glasbo, računalnik uporabljam za druge stvari.

To poslušate zaradi kvalitete ali zaradi česa ne poslušate na računalniku?

Ja, glede na to, da imam v kolekciji okrog 6000 plošč, ne poslušam niti radia. Zakaj bi

mel tok plošč, pol pa bi poslušal radio al pa, ne vem, se ukvarjal z računalnikom. Mam

plošče, mam CD-je, kupujem jih in poslušam tist, kar mi paše tist trenutek, ne.

15. Ali je trend zbiranja in poslušanja gramofonskih plošč stvar starejših

generacij in počasi izumira ali nadaljuje z mlajšimi generacijami?

Ja, trend zbiranja gramofonskih plošč je morda res bolj stvar starejših generacije, recimo

moja al pa še celo starejših. Je pa … opažam pa tud, da mladi zbirajo. Verjeten zarad

tega, ker je mogoče njihov oče al pa mama to tud počel. No, k men v trgovino prihajata

oče in sin in kupujeta plošče vsak zase, tud če je obema všeč ista plošča, kupta vsak

svojo. Torej sigurno je ta sin začel zbirat po vzoru očeta, a ne. In mata vsak svojo

kolekcijo, ne. Sin ne bo večno živel pri očetu, tiste ene plošče ne bosta mogla dat na

polovico, pa kupta vsak svojo.

16. Vaše mnenje, zakaj se gramofonske plošče še vedno uporablja, kljub

drugim nosilcem zvoka.

Gramofonske plošče so preživele vse te čase, tud dobo digitalizacije zarad tega, ker je

zvok iz gramofonske plošče še zmeraj najbolj kvaliteten. Analogen zvok je krivulja,

digitalen zvok so pa stopničke, a ne. Nikdar ni gladka, lahko je še tok zapisov, ne bo

nikdar gladka krivulja, vedno bo stopnička. Zato pač so plošče preživele in sem vesel,

da so se vrnile na trg.

17. Kakšno prihodnost pa napovedujete gramofonskim ploščam?

Ja, upam, da jih bo iz dneva … Prihodnost gramofonske plošče je lepa, vsaj js mislim,

da je lepa, da jih bo vedno več, da to ni samo trenuten modni krik al pa kej tazga.

Namreč gramofonska plošča je, no, preživela tud tiste najhujše trenutke, ko so jo vsi

odpisal. Tud, bi rekel, CD-je odpisujejo danes, pa vendar še zmeri, ja, bom tko rekel …

še zmeri se 100 procentov glasbe izda na CD-jih. Nekaj od tega recimo izide tudi kot

download, pa nekaj na ploščah, ampak na ploščah iz dneva v dan več. Tko da plošče se

vračajo, verjetno zarad svojga zvoka. Sicer so naklade zdej kljub vsemu majhne, zato so

plošče morda mal dražje, a ne. Vendar s tem, ko se bo, bi rekel, če se bo, js mislim, da

se bo, zanimanje za plošče povečal, a ne, da se bo vrnila neka kultura poslušanja, bojo

tud plošče sčasoma cenejše zato, ker bo … ker bodo naklade večje. Če je pa mejhna

naklada, je pa proizvodnja draga.

18. Zakaj pa mislite, da se sploh se sodobni glasbeniki odločijo za izdajo

albuma na plošči?

Izdat CD je lepo, izdat ploščo je pa še lepš.

Kako to mislite?

Ja, js recimo, če se postavim v kožo glasbenika, bi raj … mislim bi bil vesel, če bi lahko

izdal ploščo, a ne. To pomen tud, glede na to, da je, bi rekel, teh ljudi, ki plošče

kupujejo, še zmeraj manj od tistih, ki kupujejo CD-je, in velik manj od tistih, ki ne

kupujejo ničesar, ampak samo pobirajo z neta, je to en, bi rekel, poseben dosežek, da da

… Recimo, če bi bil js glasbenik, da je moja glasba tok zanimiva, da pritegne ne samo

vse tiste, ki, ne vem, bodisi vlečejo z neta ali kupujejo CD-je, ampak tud tiste, ki

kupujejo plošče, ne. Zdej zanimiv je, da klasične glasbe prodam najmanj. Ljudje, ki

poslušajo klasiko, verjetno raje kupujejo CD-je iz razloga, da lahko slišijo celotno delo

v enem kosu, a ne. Na CD gre 80 minut in to je 80 minut neprekinjene glasbe, na ploščo

gre recimo tistih 17, 18 minut na stran, lahko tud 20, vendar to je že skor skrajna meja, a

ne, da se še mal stisnt, ampak je neka omejitev in potem je treba pač ploščo obrnt, a ne.

Se prav, da verjeten zarad tega, ker ljudje se usedejo in poslušajo pol celotno delo

klasično, se klasika na ploščah ne prodaja ravn dober. Sem pa ke kakšna, no.

19. Bi za konec mogoče še kaj dodal, kar nismo v vprašanjih zajel? Še kakšno

vašo misel o ploščah?

Ne vem, ne vem, kaj bi dodal. Lahko rečem še to, tud če je plošča zlo zmahana, a ne, je

lahko še zmeri kot en spomin, a ne. Da se jo pa recimo spremenit tud v stensko uro.

· Ime in priimek: Slavko Franca.

· Približna starost: Še vedno mlad.

· Kraj bivanja: Portorož, Slovenija.

· Poklic oz. področje dela: Inženir za ladijsko strojništvo. Plul na ladji 39 let.

1. Na kratko prosim predstavite svoj muzej.

To, kar vidite, je muzej Rolling Stonesov, v glavnem Rolling Stonesov, no, imam še

nekaj druzga zraven, plošč tko in tko še drugih. V glavnem, to je muzej Rolling

Stonesov, ki je posvečen grupi Rolling Stones in ogromno mam tudi od brata od Mick

Jaggra, Chris Jaggra, on ma tudi svojo muziko, tako da tudi njegove plošče imam in par

njegovih plakatov in tako dalje.

2. Kdaj ste pa odprli muzej?

Ja, muzej sem mel, že neki časa sem mel to vsepovsod razstavljeno po hiši, tako da

končno sem se odloču, da naredim en prostor v kleti, da je vse skupi, vse na enmu kupu

in odprt je od 2007 dalje.

3. Zakaj ste v muzejsko zbirko vključili tudi gramofonske plošče?

Ja, gramofonske plošče tko in tko pašejo zraven … Se pravi, Rolling Stonesi so izdali

ogromno tega in po katalogu sem vse to zbral na kup in lepo razstavu, tko da

gramofonske plošče pašejo tko in tko zraven Muzeja Rolling Stonesov, ne. Ostale

plošče pa mam tle tko zraven, ker poslušam tudi drugo muziko, ne samo Rolling

Stonese. V glavnem rock muziko, ne.

4. Kdaj, kako in zakaj ste začeli z zbiranjem plošč?

U, to pa je dolga zgodba. Plošče sem … pravzaprav moja sestra je zbirala plošče že pred

mano, tako da sem js kar lepo to nadaljeval. To tam enkrat od 64. leta dalje, ko so pršli

prve, prva plošča od Rolling Stonesov, Beatlesi in tako dalje. To, da je … to je kar lepa

ljubezen, kar se tiče te muzike, v glavnem angleške rock muzike in traja še vedno, ne.

5. Se spomnite, kdaj ste kupili prvo ploščo?

Ja, prvo ploščo sem kupu 64. leta, taveliko ploščo od Rolling Stonesov, ko je tle gor,

pod številko 1: The Rolling Stones, 64. leta.

6. Približno koliko plošč imate?

U, to pa ne vem. Še nikol jih nisem štel. Js mislim, da jih je par tisoč tle.

7. Kaj vam pomenijo gramofonske plošče?

Ja, js sem tista generacija, ko smo se … ko so … ko je bila muzika na ploščah, tako da

sem se s težavo privadu na raznorazne te nove kasete in MP3-je in MP4, 5, 10 in ne

vem kaj. V glavnem vse izdajajo danes. Tko da js sem kr lepo ostal na ploščah in ko

poslušam muziko s plošče, je čisto drugačen občutek, kot da tle neki vrtiš tiste mini,

mini, mini CD-je in tako dalje.

8. V čem vam je razlika?

Razlika je v temu, da na … muzika s plošče lepo hrešči. Tista pa je nekam prečista,

nenormalna muzika.

Še kakšna druga razlika mogoče? Kakšen drug občutek pri poslušanju?

Ja, občutek je tko in tko drug. Občutek je tak, da, da … začel sem s temi ploščami in

spomini na te plošče in tko in tko sem ostal vedno s temi ploščami, razen ko sem bil na

ladji, no, nisem glih poslušal plošč, ko to so vibracije in tako dalje. V glavnem čisto

drugačen občutek je. Včasih … te grupe so včasih snemale v studiu, so bli vsi na kupu,

zbrani, in so posneli v direkt pesem. Danes pa snema vsak po svoje, en v Ameriki, en v

Kanadi, en v Avstraliji, in to zmešajo skupaj, tko da meni tisto ni noben čar, kar danes

delajo.

9. Katera plošča vam največ pomeni in zakaj?

Ja, najbolj mi, najbolj všeč mi je od vseh plošč, ki obstajajo, mi je najbolj všeč ta plošča

Sticky Fingers od Rolling Stonesov. Ker na tej plošči gor je tudi pesem, ki mi je najbolj

všeč od Rolling Stonesov, to je pesem Dead Flowers. Pa tudi zanimiva je, ker ima ta

fršlus. Dizajn je od Andyja Warhola in ta plošča mi je najbolj všeč.

Se da odpret?

Zanimiva ta … ta plošča je tudi zanimiva zato, ker ima … prvič v zgodovini se je

pojavil ta jezik od tako … tako famozni jezik od Rolling Stonesov, ki ga naredu John

Pasche. In prvič v zgodovini je pršel … je, je … se je pojavu v glavnem ta jezik in …

tudi to je zanimivo, ne. Tko da zanimiva … zanimiv dizajn, zanimiva plošča in

zanimiva muzika. Sticky Fingers, The Rolling Stones.

Kaj pa tale zadrga se da odpret mogoče?

Zadrgo se da odpret. E, vidiš. To je bolj za ženske zanimivo. Ta je najbolj zanimiva, ja.

To je bil ta Andy Warhol iz, iz, iz New Yorka, dizajner, slikar. S tem jezikom … to je

začel takrat ta jezik … 50 funtov je Jagger plačal za njega. Na … naredu je pa jezik po,

po, po eni indijski … ne vem, kaj je bla … neka indijska princesa al kaj je že bla tista.

In tista njegova ustnica, ko ma, ne. Tle pa so naredili še kaseto pozneje, ne, v istem

stilu. Ko so začeli kasete, so naredili še kaseto. Dober štos.

10. Kaj vam je pa najbolj všeč pri gramofonskih ploščah?

Zato, ker so težke. Ja, gramofonske plošče so, so, so zanimive zato, ker gramofonsko

ploščo lahko res imaš, imaš kot en predmet doma, da je en lep, en lep okras, lepa, lepa

slika, ker je velika, je dizajn lep, v glavnem so lepi dizajni, napisano je dosti notri o

muziki, tko da, da vse skupaj deluje nekako, nekako interesantno, ne.

Še kakšen drug razlog mogoče?

Ja, kot sem rekel prej. Gramofonska plošča je, je, je posneta v direkt, v glavnem, pravim

o pravi gramofonski plošči, ko so včasih snemali, ne. Tko da so posneli na trak in tisti

trak je šel direkt na gramofonsko ploščo, tko da je ostalo tko, kot so oni zaigrali, brez

spreminjanja, tko, tko je ostala muzika, ne. To je zanimivo za gramofonske plošče.

Danes tisto, ko vse to miksajo, mešajo, popravljajo, to ni več zanimivo sploh.

11. Kakšna zanimiva zgodba, kako ste prišli do kakšne plošče.

Jah, seveda so zanimive zgodbe. Do plošč sem prišel na več načinov. Včasih, včasih

smo tudi kakšno pobrali brezplačno, ne.

Vam je ostala kakšna takšna anekdota v spominu?

Ja, najlep … najbolj zanimiva, ne zanimiva, najbolj žalostna anekdota je, da sem js imel

v tistih letih, 60. letih, ogromno plošč in enkrat sem jih posodu v en klub, kjer so vrteli

plošče, takrat še ni blo disko klubov, takrat so bli pač prostori, kjer vrtijo plošče, in …

in vse tiste plošče, ko sem jim posodu, tiste moje prave, lepe, original plošče so mi

zginle. To anekdoto ne bom pozabu, ker tam je blo res zelo zanimivih plošč.

Kakšne plošče so bile recimo?

Tam so ble plošče v glavnem od, od … začetka rock'n'rolla pa vse do, tam do 68. let. To

so ble vse angleške grupe notri, ne samo Rolling Stonesi, so bli The Who, Spenser

Davis group, Bo Diddley, Presley in tako dalje. To … vse sem zgubu. To je najbolj,

najbolj žalostna zgodba, kar se tiče mojih plošč.

12. Kakšno prihodnost napovedujete gramofonskim ploščam?

Pred par dnevi sem, sem na, sem na kompjuteri zasledil … pravzaprav, pravzaprav ne

zasledil, spet so začeli z gramofonskimi ploščami. Vsak band, vsak band, ki neki da na,

na, na svojo muziko so spet začeli delat in prodajat gramofonske plošče. Pa ne samo

Rolling Stonesi, Rolling Stonesi to delajo nonstop. Led Zeppelin imajo tudi zdej

najnovejše, najnovejšo ploščo so dali ven spet v, spet v obliki vinila. Tko da tudi drugi

in … to je sigurno, se vrača in to, to bo bodočnost, to bo bodočnost. Res so malo vse

popravljena muzika gor dol, posneta drugače, samo je na, je na vinil, na vinil ploščah.

· Ime in priimek: Mišo Hölbl.

· Starost (lahko tudi približna starost): 62 let.

· Kraj bivanja: Maribor.

· Poklic/funkcija/področje dela: Univerzitetni diplomirani ekonomist, direktor

Radia City.

1. Kdaj, kako in zakaj ste začeli z zbiranjem plošč?

Z zbiranjem plošč sem začel leta 1959, no, takrat sem prvo ploščo dobil. Zakaj sem

začel? Ne vem, zato, ker mi je bila glasba všeč, zato sem začel zbirat plošče, tak ko

nekdo zbira avtomobilčke, drugi ma rad kitaro, kolesa, js sem pa zbiral plošče. Tak sem

začel počasi.

2. Približno koliko plošč obsega vaša zbirka?

Ne vem, količinsko ne vem, vem pa v metrih, ker so pokonc postavljene, pa jih mam

približno … LP-jev 25 metrov, singlcov pa ene 20 metrov. Tak če po koncu plošče

postaviš. Kuk jih pa je, pa ne vem točno, ne vem. Ni me nikol zanimalo, ne.

3. Kje dobite plošče?

Ja, zdaj plošč ni več. Plošč se ne da … plošče se da še mogoče na internetu, pa tam kaj

naročit. Drgač so splošno plošče bile ukinjene že dolgo nazaj. Sicer malo moda, retro

moda, ampak ta moda je tak en promil v količini prodane glasbe. Ne vem, če ni nula en

promil. Edina glasba, ki se še dobi za kupit analogne plošče, so na primer v Evropi vse

povsod iste, na primer al greš v Big Bang al greš v Mega markt al pa greš v München,

to so trgovine, ki majo plošče, pa je vsega skupaj nula nula en procent analognih plošč,

pa nekaj malega CD-jev, ostale so pa vse trgovine zaprte.

Kupujete mogoče tudi preko spleta?

Analognih plošč zdej ne kupujem več. Ok, kupim letno 20 do 30 analognih plošč, po

večini tistih, ko jih že mam, 18 let diskoteke, js sem mel, in so tiste plošče obrabljene,

pokajo. Te nove so pa na novo nrjene z original mastrov, ne šumijo, kar je bistvo. Stare

so šumele, pa pokajo ne, ne. V diskoteki so uporabljal višjo obtežitev igle kot je bla

normalna in se je plošča uničla. Drgač pa ne kupujem nič več, ne. Ne kupujem nobenih

CD-jev, nobenih plošč. Vse, kar kupim, je download, se pravi kupim pravice za … iz

interneta poberemo dol. Pa niti kupit jih ne morš. Vsaj fizično ni trgovine, kje bi lahko

CD kupoval v tujini, take, ko bi jih mi potrebovali.

4. Kaj pa te današnje plošče so iz kakšnih drugih materialov?

Ne, iz istih materialov so, kot so ble. Mogoče so mal bolj debele. Drugač isti material,

piše sicer gor vinil neki poseben, ampak to je vse isto. Vse plošče so iste od nekdaj ble.

Mogoče so tiste prve plošče, ko so ble, so ble iz bakelita. Tud neke vrste plastika, no.

Umeten material.

5. Imate v svoji zbirki kakšne redke, dragocene plošče?

Edini v Sloveniji, pa edini na svetu prvo slovensko ploščo.

In katera je to?

Pevski zbor ljubljanski 1898, posnet v Chicagu. Nima niti Ljubljana, zdej bojo pa slišal,

da js mam.

Kje ste pa dobili tole ploščo?

Kupil sem en stari gramofon. Zlo stari gramofon sem kupil, iz konca 19. stoletja, pa je

bla omarca tud zraven plošč, baje da je ta plošča bla, tak dobil sem jo.

To tud hrante na Radiu, to ploščo?

Ne, to pa mam doma.

6. Imate mogoče kakšno zanimivo zgodbo, kako ste prišli do kakšne plošče.

Zanimivo zgodbo, kak sem prišel do kakšne plošče … Zgodb imam milijon, dosti.

Najboljš … najbolj zanimiva zgodba je bila, ko nisem več nikjer plošč dobival pametnih

al pa CD-jev, pa nič, sem jih v Tokiu našel. Japonci so zanimiv narod. Na Japonskem

lahko najdeš trgovine s še zelo dobrimi ploščami, CD-ji, predvsem blues in jazz, to, kar

sem js kupoval. Šel sem v Tokio zato, da sem dubu tam, ne vem, Mark Knopflerja

zadnjega, ki ga tu v Evropi takrat še ni blo. Drgač pa … zanimivih stvari, ja. Kaj vem,

mogoče se vam bo smešen zdelo, ampak kupovali smo revije v 60. letih, v katerih so ble

plošče noter. To je bla tak majhna plošča, tak majhna je bla, imenovali Jugoslovanski

džuboks pa še nekaj podobnega in so bli komadi Stonesov, Beatlov, bilo kaj. Tisto smo

kupovali, danes popolnoma neuporabno. Čulo se je popolnoma neuporabno. To je ena

taka bolj zanimiva zgodba. Smo kupovali revijo zato, da smo dobili eno ploščo noter, ki

pa je bila skorajda neuporabna. Ni bla taka, ko dans … Ono si jo lahk čist prepognu, pa

bolj mala, velikost CD-ja je bla.

7. Kje pa hranite plošče?

Vse plošče, 99 % plošč je na Radiu, ospodaj v studiu noter. Prvič je tu klima,

klimatizirano je, vlage ni, pod alarmom je, varovanje je, tak da … Je tle najbolj varno.

8. Imate razvrščene po kakšnem seznamu, po določenem vrstnem redu

mogoče?

Ja, včasih sem imel plošče po stilu glasbe, na primer blues, jazz, country, slovenska

rock, pop, funk. zdaj mam pa po abecedah, po abecedah mam, edino, kar mam

kompilacije izvajalce mam skupaj. Vse ostale plošče pa mam po abecedi.

9. Kaj vam pomenijo gramofonske plošče?

Kaj mi pomenijo gramofonske plošče? Po resnici nostalgijo, nič druga. Gramofonska

plošča se slabše čuje od bilo kakega novega medija, to vam garantiram, ne. Če eni

avdiofili skočli v zrak, rekli: »Ne, ne, ne, ne, to niti slučajno.« Download oziroma CD je

krepko boljši od onega, od plošče. Plošča, ona ima nek šum dodaten zraven, čista ker je

mehansko zvoka dol in zarad tistega ti je mogoče bolj domača. Drgač pa ja, moram

priznat, če ploščo vzameš v roke, je to neprimerno lepši občutek, kot če dam CD v roke

al kaj šele, da ključek vzameš. Tisto je totalno brezčustveno, ne. Je tak, da včasih si po

3, 4 mesce delal, da si lahko kupu, standard je bil pač bolj nizki. Zato pa to je bolj

spomin, nostalgija, kot kaj drugega.

10. Zakaj so vam pa sploh všeč plošče, gramofonske plošče?

Stare, analogne? Zakaj so mi všeč? Ja, zarad nostalgije. Zarad spominov. Izključno

zarad tega.

11. Imate kako gramofonsko ploščo, da je za vas posebnega pomena?

Možno, da mam, ja. Mam ploščo iz leta 64 z božiča, ko so se mi vsi štirje Beatli

podpisal, Lenon, Mccartney, Ringo pa Harrison to mam eno ploščo takrat, niti ne vem,

kje sem jo dobil. Od nekoga sem mogel dobit. To je plošča z original podpisi njihovimi.

Drugač mam pa dosti plošč, ja, z podpisi original glasbenikov, ker sem tudi dosti po

koncertih hodil. Na plošče so se mi podpisali, nikoli na CD-je. Nikol nisem CD-jev

nosil zram. Tud če dans ma keri koncert, pa grem, nesem staro ploščo njegovo, nikoli ne

nesem CD.

Zakaj pa to, recimo?

Saj sem rekel, zaradi ljubezni do glasbe, do … Nostalgija, to je spomini so lepši.

Spomini so pa lepše ploščo držat v rokah kot pa CD, ne vem. Če … premladi ste, da bi

ta občutek poznali, ampak večina ljudi, ki ima plošče, starejše, jih ima zaradi spomina.

Mladi ekstravagantni, zakaj majo to, ne vem, zakaj. To bi se mogli … verjetno, če bi se

pogovarjali z ljudmi, zakaj majo plošče, bi vam vsak svojo razlago dal.

12. V čem se po vašem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od

poslušanja glasbe na računalniku ali na CD-ju?

Nobeno se nič ne razlikuje, razlikuje se sam v mediju, ne razlikuje se v ničemer. Me

zopet eni popluvajo. V ničemer se ne razlikuje. Če je tebi všeč glasba, ti je všeč glasba,

bilo s česa se vrti to so neki užitki potem, so različni užitki. To je isto potem, nekdo bo

rekel, bo v Adidas teniskah hodil, 40 let stare, prvi model Nikeja, al pa v današnjih

najnovejših isto. Ni bistveno, važen je užitek. V vsakem primeru bo hodu, ne. In tud

poslušanje glasbe je isto, s CD-ja, iz gramofonske plošče, iz računalnika. Bistvene

razlike ni. Če je vse kvalitetno posneto, ni nobene razlike. Pač v osebnem zadovoljstvu

je potem več al manj razlika.

13. Kakšna je razlika v sami izkušnji poslušanja? Recimo v tem smislu, ko

vzameš ploščo v roke ...

No, no, to sem rekel, to je osebno zadovoljstvo, čisto. Tak vzameš … Evo, to mam

Uriah Heep prvo ploščo.

14. Vaše mnenje, zakaj se plošče še vedno uporablja, kljub drugim nosilcem

zvoka.

Zakaj? Zato, ker eni majo tud avte, ki grejo 300 na uro, drugi majo avte, ki grejo 60 na

uro, eni si kupjo 80 let starga oldtimerja, eni si kupi novi avto. Stalno se najde ena cilja

skupina ljudi, ki so jim določene stvari všeč. Nekomu je všeč na primer ojačevalec za

50 al pa 100 tisoč evrov, ojačevalec govoriva, zvočniki za 300 tisoč evrov, drugi ma pa

zvočnike za 16 evrov, en ma z računalnika vse, drug pa vzame ploščo. Pač odvisno od

tega, kuk maš denarja, pa kaj ti kaj predstavlja, ne. Mislim, da bilo kaj od tega je, malo

je tudi moda, priznam moda, zdej sploh moda so analogne plošče. 90 procentov ljudi

sploh ne ve, za kaj se gre, ampak ker je moderno, jih tud uporabljajo, pa jih tud zato

kupujejo. Ampak z analognimi ploščami je tak, da so prvič, draga stvar je to. Ti rabiš

kvaliteten gramofon, kvalitetno iglo, kvalitetno glavo, v katero to iglo daš, kvaliteten

ojačevalc. Kvaliteten ojačevalc, če hočeš dobro slišat, ne. Vse to skupaj pa lahko prek

računalnika si downloadaš, pa poslušaš na nekih zvočnikih za 150 evrov, ki je relativno

podobno kot ono, ko bi stalo vse skupaj, na pamet rečem, 50 tisoč evrov. To sem kar na

hitro nekaj povedal, ampak sej ste me razumeli, kaj sem hotel povedat … moda. Nova

moda. Maš ti … v vsaki družbi se najde neka ciljna skupina ljudi, ko hoče bit

ekstravagantna, ko hoče bit drugačna od drugih, ki jim to nekaj predstavlja, ampak to so

promili ljudi, promili v celi ciljni skupini. Mislim, da je z analognimi ploščami

popolnoma isto. Moda. Eni majo to radi. Jaz sem od nekdaj imel to rad, priznam, ampak

moram priznat, da je dosti bolj … ko so prišli CD-ji, js sem mel tri mesce ko je CD

prišel, en mesec za tem sem imel že player prvi. Mislim, da so CD bli dost bolj vkamot.

Plošča je šumela, je skakala, vse ostalo, CD to ni bil, ne. V začetku je mogoč, potem pa

več ne. CD je bolj vkamot, je pa razlika res v tem, kaj zgrabiš ti v roke. A zgrabiš CD al

vzameš to al vzameš ključek, pa s ključekom daš za 24 ur glasbe noter.

15. Kje pa danes sploh še uporabljajo plošče?

Nikjer.

Kaj pa kaki DJ-ji še uporabljajo …

Ja, ne, to je … To, da DJ-ji … Js sem bil DJ. To uporabljajo DJ klovni.

Kak to mislte?

Klovni. Klovni, zabavljači. DJ ni klovn, DJ je podajalec dobre glasbe, je DJ, ne pa

klovn. To, da ljudje znajo dober miksat pa da zganjajo ne vem kaj na odru, to je meni

klovn. Žal al pa tak star, to je meni mimo. Sej se uporabljajo, na primer.

16. Se vam zdi, da je trend zbiranja in poslušanja gramofonskih plošč stvar

starejših generacij in počasi izumira ali nadaljuje z mlajšimi generacijami?

V določeni ciljni skupini se nadaljuje. Sej to je čist izumrlo. To je zdej mogoče 4, 5 let,

da je moderno. Moda je to postala. Moda je prišla pred enimi štirimi, petimi leti so

sploh začeli na novo vinilne plošče delat, ker so delali vinilne plošče samo za DJ-je.

Samo disco vinilne plošče. Zdaj pa lahko vse na novo dobiš na vinilnih ploščah in ja, je

določena ciljna skupina mladih, ki jim je tud to všeč, ne. In jaz tud poznam mlade, ki

big band pa jazz poslušajo, ne. Pa jazz je umrl. Verjeten bo ostalo, ne vem, procent, dva

ljudi, ki bo ostala na analognih ploščah poslušanju, ne glede na starost. Res je pa, da eni

umirajo, ki so to zlo radi mel.

Po intervjuju v arhivu:

To so Beatli. Original so izdali enajst plošč, to so vse njihove plošče, ki so jih izdali.

Več jih niso izdali, ne. To so pa različne izvedbe teh plošč, vključno z črno posnetimi s

koncertov pa tak. Kok je to vredno? To niste nikol vprašali. Jaz mam tu ovitek od

plošče, ko je vreden 10 000 evrov, sam dobro, da zaposleni ne vejo. En ovitek je tok

vreden.

· Ime in priimek: Domen Kozole.

· Starost (lahko tudi približna starost):31.

· Kraj bivanja: Maribor.

· Poklic/področje dela: Pravnik. Gramofonske plošče, kultura.

1. Na kratko prosim predstavi, kaj je Gramofonoteka.

Gramofonoteka je poslušalnica gramofonskih plošč in informacijsko-izobraževalna

postojanka, kar že samo po sebi pove, da lahko prideš poslušat plošče, nekatere lahko

kupiš. Pol smo informacijska točka in pa izobraževalna postojanka v smislu, ker delamo

izobraževalne delavnice, vezane na glasbo.

2. Kdaj, kako in zakaj si začel z Gramofonoteko?

Gramofonoteko smo odprli marca letošnjega leta. Dejansko smo začeli že prej, ker smo

bili na drugi lokaciji in smo se imenoval Vinilnik. V bistvu pa je postala kot …

ogromno razlogov, od tega, da v Mariboru ni nobene trgovine s ploščami, do tega, da jih

js osebno zbiram in sem vmes jih začel kupovat na količine in so se mi nabrale postrani.

Drugo se ukvarjam s kulturno dejavnostjo, ko itak mamo radi plošče, delamo vse v

povezavi z njimi, tak da nekak stranski učinek v bistvu od mojega delovanja v kulturi.

3. V čem se pa recimo Gramofonoteka razlikuje od kakšnih prodajalen plošč?

Zato, ker ni prodajalna plošč, ampak, kot sem že rekel, poslušalnica gramofonskih plošč

in informacijsko-izobraževalna glasbena postojanka. Se pravi, vse druge dejavnosti

imajo prednost pred prodajo. Lahko se kupijo nekatere plošče, ne morejo se kupit vse.

Ni trgovina, smo društvo, nevladna organizacija v bistvu, ki lahko kero stvar iz tele

dejavnosti tudi prodamo kakšno ploščo. Daleč pa od tega, da bi še to bila trgovina.

4. Kako si pa sploh prišel na idejo izobraževalno-informacijskega središča?

Sej pravim, ta dejavnost je z nami, ne. Se pravi, zdej če smo … če nekateri DJ-jamo,

lahk tud učimo druge naprej, pač plus da … oziroma tak ti bom odgovoril: do

izobraževalnega dela je prišlo iz pomanjkanja oziroma cele tega kulturnega upada.

Danes je pač ljudje več ne zanimajo za glasbo poglobljeno, vse zastonj. Ne hodjo na

dogodke zaradi dogodkov oziroma zaradi vsebin, bolj grejo radi na primer tja, ker vejo,

da bo polno, ne. Zdej pa ta naš izobraževalni del je, poleg tega, da izobražujemo sebe,

iščemo nova, nova znanja, sebe nadgrajujemo. Se pravi z nekimi mentorji, ki nam dajo

nadgradnjo, na drugi strani pa lahk mi to svoje znanje prenašamo na mlajše generacije,

ki pa je v bistvu nujno zato, da se bo spet začel dojemat kulturo tak, kot bi jo moral, ne.

Z večjim zanimanjem.

5. Kakšne dogodke organizirate?

V Gramofonoteki? Zaenkrat smo pričel s projektom Akademija Gramofonoteka, ki je

sklop različnih izobraževalnih delavnic. Mamo DJ delavnico, mamo delavnico

organizacije dogodkov, mel bomo oblikovalsko delavnico, tehnično, kjer bomo pač

razstavli gramofone na prafaktorje in jih nazaj skupi sestavlal, se naučil popravljat. Pač

različne delavnice, v zvezi z glasbo, nekak rdeča nit.

6. Kakšen je odziv obskovalcev oziroma sodelujočih na dogodkih?

Na delavnicah je v bistvu super. Glih za DJ delavnico na primer smo dobili enkrat večje

povpraševanje, kuk smo mel razpisanih mest, tak da smo takoj moral odpret nov krog.

Zdej bomo pa vidli še, kak bo decembra na produkcijski delavnici na primer, kjer tudi

pričakujemo pač več udeležencev.

7. Lahko na kratko predstaviš Akademijo Gramofonoteka.

Sej pravim, Akademija Gramofonoteka je sklop izobraževalnih delavnic, trenutno

potekata dve, in sicer DJ delavnica in delavnica organizacija dogodkov. Pričenjamo v

mesecu decembru z produkcijsko prvo delavnico. Januarja, februarja nekje

predvidevamo več oblikovalskih. Se prav, rdeča nit je glasba, zdej pa mi izobražujemo

mladino vse, se prav, kako se organizira dogodke, kaj jih spramlja zraven, se pravi,

kako DJ-jati, kaj je DJ, kakšna je vloga DJ-ja, kako si sam naredit letak, z nekimi »do it

yourself« variantami, kako, kako se naučit sproducirat glasbo, kako v bistvu naredit

komad, ne. Pač čim bolj široko, kaj si bomo zmisli, kok bodo drugi pripravljeni delit

svoje znanje, tok pač več delavnic bomo nrdil, ne. Je pa cilj pač, da bi postale, to postale

v roku leta, leta pa pol, obvezne izbirne vsebine tud na kakšni srednji šoli. Mislim, da

imamo možnost, da to dosežemo.

8. Ali prodaja gramofonskih plošč pomeni za vas zgolj zaslužek ali tudi

užitek?

Uf, super bi blo, če bi še pomenlo mi zaslužek. Tak pa mi je v bistvu predstavlja neko

malo štipendijo, ki mi pomaga preživet v teh časih. Po mojem, da sem ti s tem

odgovoril. Tak, upam, da bo, je pa definitivno, delam tega zarad užitka. Pač, če jih ne bi

mel rad … Tko kot sem rekel, te plošče, ki se prodajajo, so, so plod kupovanja v

paketih. Recimo, ne vem, kupiš 150 plošč, pa jih dobiš v bistvu za dost nerealno ceno,

ne, zarad tistih parih, ki grejo v mojo zbirko, pač presežek pa pride pol sem. In zdej na

eni strani je za poslušalnico, na drugi strani sem vesel, če kdo kakšno kupi, pač.

9. Koliko pa jih je tukaj v poslušalnici?

Joj, vsega skupi recimo, da mamo nekje 2500 LP-jk, pa še neki tazga singlc.

10. Približno koliko obiskovalcev imate na dan?

Napačno vprašanje, ker, sej pravim, ker nismo trgovina. Zlorabljamo ta naš nevladniški

organizacijski status in smo pač odprti, kak nam ustreza, ne. Samo zdej smo se povsem

posvetil Akademiji Gramofonoteki in nimamo rednega delovnega časa, tko da spet tko,

ko v trgovini. Dejansko se zdej v dveh mescih ne more plošče pri nas kupit, ker pač

delamo pač drugo dejavnost, ki jo imamo, ne.

11. Kaj pa tebi osebno pomenijo gramofonske plošče?

V bistvu mi pomenijo nosilec zvoka. Se prav, tiste, kere mam v svoji zbirki, pač nosijo

glasbo, ki mi je zelo všeč. Sploh glasba mi pomeni več kot gramofonske plošče.

Gramofonske plošče same po sebi pa, ne vem, poleg tega, da je pač že drugačen

občutek, ko jo držiš v roki, neki večjega kot MP3, ki je neotipljiv, je … mi je nekje

največji pozitivni učinek, da ti ustavi čas in to previjanje, sploh, če daš ploščo gor, si

nekak odvisen od teh 20, 25 minut, da jih poslušaš do konca, ne, in jo potem obrneš. Če

sem ti odgovoril. Nimam zdej fetiša na plošče, ampak pač jih imam pa rad, ne.

12. Imaš kakšno ploščo, da ima za tebe poseben pomen?

Nobene ne bi zdej izpostavljal, da bi mela res kakšen poseben pomen.

Kaj pa recimo kakšna dragocena plošča?

Da te zanima … recimo ajde lahko damo kr celo gajbico. Zdej dragocenih, dragocenih,

to se lahko pogovarjamo, ne vem, o neomejenih cifrah, nimam. Lahk pa recmo

izpostavim najdražjo slovensko ploščo, ki jo imam trenutno. Evo je ... Folk glasba meni

osebno ni pri srcu, zato se tud prodaja, če ne bi bla pri meni doma. Vredna je … tlele

mam napisan 200 evrov. Pa ti povem, da se prodaja od 100 pa do 500. Kar pa je realna

cifra … sej pravim, js se hočem nekje za 200, pa jo prodajam verjetno eno leto že na

internetnih straneh, pa je še nisem prodal.

Zakaj pa je ta tako posebna?

Ker zlo mal jih je blo izdanih, je pa zelo v svetu cenjena kot vrhunska folk glasba. Na

primer, če jo prodam … prodal sem recimo … to je njihov drug album, prodal sem

prvega enkrat na Dansko, enkrat na … v Avstralijo. Se prav, pač ne Slovencem, niti ne

ljudem slovenskega porekla. Eden je bil po imenu pa priimku zvenel Italijan, en pa

Avstralec, čisti.

13. Kaj ti je najbolj všeč pri ploščah?

Glasba, ki je na njih, na tapravih ploščah.

14. Kako se ta glasba recimo razlikuje od tiste na MP3-jih ali na CD-jih?

Glasba se sama po sebi ne razlikuje. Zdej, če je MP3 slabo zripan, je lahk slabša

kvaliteta, na CD-ju čist odvisno … na CD-ju bo verjetno kakšna elektronska glasba

sodobna velik bolš zvenela kot pa na plošči, ker so bolj narejene digitalno pa vse. Tak

da zdej neke konkretne razlike … mislim je dober zvok, če imaš dobro ozvočenje, pa

vse pač. Zdej neki posebnega, v čem bi se razlikovala glasba na ploščah, glede na to, da

gre za isto glasbo …

15. Zakaj ti je pa potem interesantno poslušat na ploščah?

Tko, kot sem ti rekel. Kot DJ že vrtim na plošče, vrtim iz plošč. To je pač ta najbolj

analogna kultura, kakovosten zvok je nedvomno, ne me narobe razumet, ampak … Sej

pravim … to so res tiste vprašanja, na kere ti enostavno … Al jih maš rad, al jih pa

nimaš. Al se ti da z njimi ukvarjat, se ti jih da iskat … Pač cel čar, ki jih privlečejo

plošče na sebe, evo, na primer, je poleg tega, da ne boš dobil vsake, da so ene tako

redke in moram it vsako nedeljo na bolšjaka, na primer v upanju, da jo bom enkrat

našel. Ena takšnih plošč je samo na primer iz nekdanje Jugoslavije vrhunskih še

ogromno, zato se vstajam, grem ob 7h zjutri, ker probam bit prvi, istočasno s prodajalci,

pač da me ja ne bi kdo prehitel, ker nas je teh »lovcev« na te redke bisere nas je kar

neki. In je v bistvu pravo tekmovanje, ne. Se moreš res potrudit, da bo prišel do nje. Ne

bo te našla sama po sebi.

16. Kako pogosto poslušaš glasbo iz plošč?

Skoraj vsak dan. Poslušam jih … plošče poslušam v bistvu skoraj vsak dan, ker so pač

del mene. Al pridem sem al si jih dam doma na gramofon. Mislim, pač rad mam glasbo,

skos je zraven mene, mislim, da je logično pač to, da potem na plošči vsakodnevno.

17. Kakšna zanimiva zgodba, kako si prišel do kakšne plošče?

Skoraj vsaka zgodba je zanimiva. Mam … v bistvu imam svoje taktike, kerih v bistvu

ne bi razkrival. Če bi še zapisala, mogoče, glede na to, da se snema, pa ne. Ampak so …

vedno je zgodba, vedno naletim … Glede na to, da je večina plošč iz 60., 70., se

pogovarjaš s starejšimi ljudmi. Dost je na njih na nek način zlo čudno čustveno

navezanih, ne, glede na to, da jim že 20 let stojijo v omari v dnevni sobi ali nekje na

podstrešju, majo svoje spomine, ne. V bistvu moji spomini, glede na to, da jih iščem

nekje dobre 2, 3 leti, 2, 3 leta pa je, pa je glih v tem, da v bistvu zaenkrat bolj poslušam

njihove zgodbice. So pa te s finančnega vidika, ker pač noro, ker včasih za 10 evrov

kupiš 1000 al pa 1500 evrov. Tak da so v bistvu bolj te zgodbice z moje strani.

18. Imaš mogoče kakšno posebno anekdoto, da ti je ostala v spominu?

Zdej kot anekdoto glih ne. Mislim, je pa recimo, ajde, najlepši spomin mi je, da me je

preko skupne ljubezni do stare kakovostne jugoslovanske funk, soul, jazz, progresivni

rock glasbe, našel pač eden zlo spoštovanih zbirateljev, ki je trenutno v enem najbolj

znanih dokumentarcov o gramofonskih ploščah »Our vinyl weighs a ton« - Naše plošče

tehtajo eno tono. In sva v bistvu zdej na redni komunikaciji in ker sam sem organizator

kulturnih prireditev in sem velik fan njegove založbe, mi je to v bistvu neki najlepšega,

ko po naravni poti … da oni kontaktirajo v bistvu, pa lahko potem nadaljuješ to

sodelovanje, ne. Tak da v bistvu smo se nekak zmenli, da, da se js potrudim organizirat

njun nastop v Mariboru in da jih peljem prav, iz Los Angelesa so, po Jugoslaviji, po

vseh trgovinah s ploščami. Ker sta res velka ljubitla te glasbe. Drgač pa se ukvarjata z

hip hop glasbo, pač eden najbolj priznanih hip hop založb, zelo zanimivo.

19. Si mogoče koga navdušili nad poslušanjem ali zbiranjem plošč?

Joj, spet vprašanje … Če že nisem navdušu, jih vsekakor spodbujam, že s tem, ko jim

pač omogočam, da pridejo do plošč pa vse. Drgač pa že samo z delavnicami pa to lahk

rečemo, da smo jih navdušili za DJ-janje z gramofonskimi ploščami in na primer

organizaciji dogodkov. Vsekakor doprinašamo k temu s tem, kar delamo, ne glede na to,

da ne ciljamo zdej dobesedno na človeka. Raj bi navdušu nekoga v življenju, da posluša

glasbo dobro, ko pa da se omeji na format, pač da morajo bit zdej plošče.

20. Kako si pa v bistvu ti začel z zbiranjem plošč?

V bistvu sem začel js zbirat plošče v času, evo, ko sem, ko sem ostal brez službe, sem

rekel: Če si zdej ne kupim gramofona, si ga ne bom nikol. In ker sem pač bolj … da

rečem se znam obrnt pa grem okrog, sem si začel pač počasi kupovat še plošče in, sej

pravim, v roku dveh let je nastala trgovinca. Zdej pa si razlagaj po svoje. V bistvu težko

ti razložim, to je pač, sej pravim, pač iz ene krize sem pograbil to in mi je to res všeč in

lahk rečem, da sem pri 29. skapiral, kaj si v življenju resnično želim. Pač zdej delam to

in se še ne bom predal pač, dokler ne bom imel zagotovljenega finančnega prihodka,

rednega, nekega sigurnega recimo.

21. Prej pa nisi poslušal plošč?

Sem jih imel rad, sem organiziral dogodke za zbiratelje plošč, nisem pa nikol mel dnarja

za plošče, niti časa. V bistvu sem bil, vedno sem bil bolj iz tega stališča, sem bil dost

bolj v družbi organizator pa se na druga skoncentriral. Potem, ko sem začel pa pač DJ-

jat pa, sej pravim, zraven jih iskat, pa je prišlo eno z drugim. Dobra glasba mi pomeni,

ki je na njih, največ. Same po sebi so super, format, uporaba, čas, ki ga posvetiš, ampak

zdej da bi bil … mislim, če bi moral zbirat med glasbo in ploščami, bi zbral glasbo, ne

glede na to, v katerem formatu je.

22. V čem se pa po tvojem mnenju razlikuje poslušanje glasbe na ploščah od

poslušanja glasbe na računalniku ali CD-ju, predvem v sami izkušnji poslušanja?

Sej pravim, men … js si … s ploščami bolj se mi ustavi čas. Ne previjam, če imaš na

računalniku, si pripraviš, kero pesem boš imel naslednjo, lahko vrstni red, na plošči si

omejen na album, ne, razen če imaš kompilacijo. Tisto ne morš previjat, ne morš zdej

skakat, razen, če boš zraven gramofona, ne. Sproščeno sigurno ne boš poslušal. Je pa

načeloma boljša kvaliteta, ob predpostavki, da je plošča dobro ohranjena, da imaš dober

ojačevalec, da imaš dobro ozvočenje.

23. Kako je po tvojem mnenju z zanimanjem za plošče v zadnjih letih?

Nimam nekega mnenja. Moje zanimanje se je v zadnjih letih, glede na to, ko sem ti

rekel, dve, tri leta, cirka se ukvarjam s tem, se je nenormalno povečala. Super za moj

posel pa se bo, če se bo pri ostalih tudi, ne.

24. Se je trend zbiranja in poslušanja gramofonskih plošč stvar starejših

generacij in počasi izumira ali nadaljuje z mlajšimi generacijami?

Kot sem ti že rekel, pač meni se zdi, da se trend že ves čas nadaljuje. Lahk ti pa rečem,

da men osebno da se je povečal iz nič na maksimum. Pa mislim, da bo ostalo tudi pri

drugih, pač da bo to prisotno še neki časa, no, glede na to, da je CD izumrl, pa je mlajši,

plošče pa niso, bojo po mojem še tu kar dolg časa.

25. Kakšno prihodnost pa napoveduješ gramofonskim ploščam?

Ponavljam zadnji odgovor, da bojo tu še dolg dolg. Če so že zdej čez sto let, oziroma,

da ne bom narobe rekel, tu nekje so sigurno že stare. Tak da ja, ja vsekakor. Moje, js

bom poskrbel za svoje, tud da bojo moji otroci, moji dediči, da bojo pač to znal cenit.

Če že bojo prodal zbirko, da bojo po pravi ceni prodal, da ne bo to samo šlo, tak da …

po navadi pa, kdo plača pravo ceno, poskrbi, da je pri njemu pač to, kar pač je.

26. Zakaj pa misliš, da se jih še vedno uporablja, kljub drugim nosilcem zvoka.

Sej ti pravim, prvič, ko so obstale, na primer ti si kupla … Če kupiš CD nekje deset let

nazaj, vprašanje, če ti bo danes še delal. Ni več sto procentno. Plošča je, kot smo rekli,

že iz leta 1920, pa če je bla super očuvana, shranjena, še vedno igra, ne. Tak da, v bistvu

so najdlje preživeli glasbeni zapis, če tak gledaš.

27. In potem misliš, da zaradi te kvalitete se jih še vedno uporablja?

Zarad kvalitete, zaradi fetišev posameznikov, zaradi zbirateljstva, zaradi obsedenosti,

zaradi … ne znam ti rečt, razlogov je ogromno. Vsak ima svoje razloge, zakaj jih ima,

ne. Nimajo vsi samo zaradi kvalitete, eni jih majo … verjetno jih kdo zbira samo zaradi

naslovnic al pa zbira samo naslovnice. Sej pravim, tuki je ogromno, ogromno faktorjev,

ki lahko vplivajo na posameznika.

28. Kje pa danes sploh še uporabljajo plošče? Kje jih je mogoče zaslediti?

Uporabljamo jih DJ-ji, uporabljajo jih trgovince, zbiratelji … sej za druge uporabe tko

nimajo, kot za poslušanje oziroma za predvajanje. Tak da radijske postaje, nekatere

sigurno še, mislim predvsem alternativne verjetno dost bolj, posamezniki, glasbeniki,

lokali.

29. Kako bi pa na splošno ocenil prodajo plošč v zadnjih letih? Se povečuje ali

upada?

Spet, Gramofonoteka je tu od marca, ne glede na to, da jih prodajamo, se ne

koncentriramo, prej sem ti povedal, da zadnji sem, ki ti lahko o tem reče. Ne poznam pa

nobenga prodajalca, sejme tud organiziram sicer, ampak ti ne morem rečt, premal časa

sem, da bi ti lahk dal primerjavo, ne. To, kar delam js v dveh letih, še za prodajo se,

recimo tega eno leto, je premalo časa, da bi imel kašne koli izkušnje, neke več vredne,

pač bolj verodostojne.

30. V kakšen namen se uporablja Gramofonoteka?

Prostor se lahko uporablja tudi kot galerija, ker imamo še ogromno prostih sten, kot

poslušalnica, se prav, da še drugi zbiratelj predvajajo. So nas pa tud že kontaktiral,

dvakrat v bistvu, dva rojstna dneva sta se že tu praznovala, kar je v bistvu zlo zanimivo.

Enkrat je bil moj kolega, je bla pač normalen žur, enkrat so pa mele ene punce, ki so

hotle v bistvu kolegici omogočit večer z gramofonskimi ploščami, ker še ni mela

nobenga stika in so iz tiste zadržanosti so potem na koncu cele vesele skakale in si

menjale plošče, zraven pele itd. Blo je zanimivo.

· Ime in priimek: Darko Mikulec.

· Poklic/funkcija/področje dela: organizator sejmov gramofonskih plošč,

zbiratelj, prodajalec.

1. Kaj pa sama izkušnja poslušanja, recimo glasbe na Youtubu …

Ja, ja isto slušam, koristim samo Youtube i ostalo kao informaciju. Ja mislim, da bi se

… Zašto su ploče došle na cijeno? Ima toliko informacije na internetu, toliko muzike i

nitko ništa ne voli skupljati, a ploče su ipak kao knjiga, predmet, mogu bit sakupljanja i

predmet toga, da se stavi u policu kod kuće i da se iz stoga … kasnije se svako sjeti: »Ja

to sam kupio ovdje, to sam kupio ovdje ili to sam dobio na poklon ili ovo mi je najdraža

grupa konačno sam nabavio to na vinilnoj ploči.«

Prevod: Jaz, jaz tudi poslušam, uporabljam samo Youtube in ostalo kot informacijo. Jaz

mislim, da bi se… Zakaj so plošče prišle na svoje? Obstaja veliko informacij na

internetu, veliko glasbe in nihče nič ne zbira, plošče so pa le kot knjiga, stvar, lahko se

zbirajo, se dajo na polico in da se iz tega… kasneje se vsakdo spomne: »Jaz sem to

kupil tukaj, to sem kupil tukaj ali to sem dobil za darilo ali to je moja najljubša skupina,

končno sem ga nabavil na vinil plošči.«

2. Ali je trend zbiranja gramofonskih plošč stvar starejših generacij in počasi

izumira ali se nadaljuje z mlajšimi generacijami?

Da, za stare generacije to je stvarno predmet sakupljanja, definitivno, mlada generacija

nema takvog iskustva, međutim mlada generacija ima DJ-je, koji su vratili vinil u

svjetlo svidje u prvi plan, zato što su se vratili vinil na maxi singlcama, što su stavili

vinil u diskoteke ali riječ je samo o glasbi, koja je pogodna za DJ-jeve. DJ-jevi uzimaju

maxi singlove i muziku i stvaraju i svoju muziku iz toga al su krenuli na način da su se

oni isto vratili, ti novi DJ-jevi, kojih sad ima na stotine, na hiljade, oni su se vratili

vinilu isto. Stara generacija voli sakupljati ili neku grupu kao Beatlesi ili neki žanr kao

jazz ili folk ili skuplja ex-yu rock ili samo skuplja dobru rock scenu tih godina, 60. i 70.

Prevod: Da, za starejše generacije je to zbirateljska stvar, definitivno, mlajša generacija

nima takšnih izkušenj, vendar pa ima mlajša generacija DJ-je, ki so vrnili vinil v dobro

luč v prvi plan, zato ker so se vrnili vinili na maxi singlcama, ker so dali vinil v

diskoteke, ampak gre se samo za glasbo, ki je primerna za DJ-je. DJ-ji jemljejo maxi

single in glasbo in iz tega ustvarjajo svojo glasbo, ampak so se začeli vračati novi DJ-ji,

katerih je trenutno nešteto, tudi oni so se vrnili k vinilki. Stara generacija rada zbira ali

neko skupino kot Beatlesi ali žanr kot je jazz ali folk ali zbirajo ex-yu rock ali zbirajo

samo dobro rock sceno teh let, 60. in 70.

3. Vaše mnenje, zakaj se gramofonske plošče še vedno uporablja, kljub

drugim nosilcem zvoka.

Smatram, da će se gramofonske ploče, već sad su se vratile, al dal če se vratiti na način,

da budu bile komercialno isplatljive kompanijama, koji ih štampaju, to je upitno, zato

što bi to trebalo upravo toj mladoj generaciji, koja ne sakuplja ploče, nego voli samo

čuti zvuk, treba im prodati gramofone po meni ili da se oni na neki način vrate na vinil.

Kakvo je to i šta će sa tim bit, to je teško i jako upitno. Ove gramofonske, ovakve same

gramofonske ploče ipak imaju svoje posjetitelje i to su istinski ljubitelji prave, dobre,

glasbe i muzike. Tako da ovdje ima jako interesantnih susreta i razmijena iskustava. Da

li je to komercialno isplativo, ja u to ne izalazim. Sa pločama je pitanje, to jest glavna

stvar sa pločama, da je to tako dobar medij, da je interesantan i kolekcionarima, a i

mlađim generacijama koji slušaju muziku u diskotekama.

Prevod: Mislim, da se bodo gramofonske plošče, že zdaj so se vrnile, ampak ali se

bodo vrnile v smislu da, bodo komercialno ugodne podjetjim, ki jih tiskajo, to je

vprašljivo, zato ker bi bilo to potrebno prav tej mladi generaciji, ki ne zbira plošč, radi

slišijo samo zvok, moje mnenje je, da jim je potrebno prodati gramofone ali da se oni

vrnejo na vinil. Kaj bo s tem, je težko in zelo vprašljivo. Te gramofonske plošče vendar

imajo svoje obiskovalce in to so resnični ljubitelji prave, dobre, glasbe in muzike. Tako,

da imamo tukaj zelo zanimiva srečanja in izmenjave izkušenj. Ali je to komercijalno

učinkovito, v to se ne spuščam. Glede plošč je vprašljivo, glavno, kar se plošč tiče, je to,

da je zelo dober medij, zanimiv tako zbirateljem kot tudi mlajšim generacijam, ki

poslušajo glasbo v diskotekah.

4. Kakšna je po vašem mnenju prihodnost plošč?

Kažem, znak, to što su se ploče ponovno počele štampat i svi su mislili, da su ploče

nestale, ovo je znak, da ploče neće nikad nestat, zato što je taj vinil praktički i

nemuguće uništiti. Ja mislim, da će nakon petsto godina vinilna ploča bilo koja, koja

ostane iza nas i dalje će se moči stavit na taj gramofon.

Prevod: Rečem, znak, to da, so spet začeli plošče tiskati in vsi so mislili, da so plešče

izginile, to je znak, da plošče nikoli ne bodo izginile, zato ker je ta vinil praktičen in ga

je nemogoče uničiti. Jaz mislim da bo čez 500 let vinilna plošča, katera koli, ki ostane

za nami, uporabna za v isti gramofon.

5. Bi mogoče še kaj dodali za konec, kakšno misel?

Pa misao je ta, da postoji, ovo bi trebao reći: Krajem 90. godina su se ploče prestale,

krajem 80. godina su se ploče prestale štampat i krenuo je CD i svi su mislili, da su

ploče nestale. Međutim nije ih bilu u dućanima, u trgovinama ploče, jer nije bilo novih

ploča. Onda su nastajali sajmovi ploča, da bi nadoknadli potražnju za pločama kod

kolekcionara i to vrijeme traje od 90. godina do danas. Sad smo u vremenu, da su se

ploče vratile čak i u trgovine. Prođite kroz Ljubljano ili kroz Zagreb ili kroz Avstrijo,

bilo koja ili Media Markt ili svi dućani, koji se bave sa muzikom, imaju već sve više i

više gramofonskih ploča. To je najbolji znak, da ploče su se vratile, koji je možda jedini

medij u povijesti čovječanstva, koji se je vratio, a svi su mislili, da će nestat.

Prevod: Pa misel je ta, da obstaja, to bi moral povedati: Konec 90. let so se plošče

nehale, konec 80. let so se plošče nehale tiskat in pojavil se je CD in vsi so mislili, da so

plošče izginile. Namreč ni jih bilo v trgovinah, v trgovinah plošč, ker ni bilo novih

plošč. Potem so začeli nastajati sejmi plošč, da bi nadoknadili povpraševanje po ploščah

pri zbirateljih in ta čas traja od 90. let do danes. Zdaj smo v času, ko so se plošče vrnile

celo v trgovine. Pojdite skozi Ljubljano ali Zagreb ali čez Avstrijo, kateri koli ali Media

Markt ali vse trgovine, ki se ukvarjajo z glasbo, imajo vse več in več gramofonskih

plošč. To je najboljši znak, da so se plošče vrnile, katere so mogoče edini medij v

zgodovini človeštva, ki se je vrnil, a so vsi mislili, da bo izginil.

· Ime in priimek: Rebeka Mlakar.

· Starost (lahko tudi približna starost): 16 let.

· Kraj bivanja: Slovenj Gradec.

· Poklic/funkcija/področje dela: gimnazijka.

1. Kako pogosto obiskuješ sejme oziroma prodajalne plošč?

Prodajalne plošč pogosteje kot sejme, mislim, v našem kraju ni nič kaj takega,

večinoma v Ljubljani vse postavljeno, tak da. Bi rekla pa precej pogosto, da se

interesiram za take stvari.

2. Zakaj si se pa danes odločila obiskat?

Torej, že dolgo sledim na Facebooku eni strani in je blo objavljeno. Zdelo se mi je zelo

zanimivo, pa še blizu moje sestre je, pa sem prišla.

3. In kako se ti zdi tukaj?

Super je, sem si že polno plošč nabavla.

4. Bi se opredelila kot zbirateljica plošč?

Ja, jih mam res ogromno. Sem zbirateljica, bi se opredelila kot zbirateljica plošč, mam

ogromno plošč.

5. Koliko bi bila največ pripravljena odšteti za ploščo?

Za ploščo bi bila pripravljena odšteti okol 50 evrov po mojem, več ne vem.

6. Kje pa dobivaš plošče?

Po navadi plošče dobivam prek spleta, ogromno sem jih že mela od očeta, včasih so mi

tud podarjene al pa na takih sejmih.

7. Kakšna zanimiva zgodba, kako si prišla do kakšne plošče.

Ne vem, tega pa nimam, se opravičujem.

8. Kakšna se ti zdi ponudba plošč v Sloveniji?

Drugač sem misla, da je ponudba plošč tu v Sloveniji bolj mizerna, sam kuker zdej

vidim, je še kr bogata, zelo bogata.

9. Kaj pa tebi osebno pomenijo gramofonske plošče oziroma kakšen pomen

majo v tvojem življenju?

Torej, gramofonske plošče za mene res pomenijo, da pač postaja tradicija. Mislim,

vedno bolj se razvija novodobna glasba, to mi sploh ni všeč. Plošče ne more vsak met.

Pomeni, da je neki posebnega. Pa tist občutek, ko si nastaviš gramofon, pa poslušaš

glasbo, je vlk boljši od katerga koli drugega predvajanja glasbe.

10. Katera plošča ti pa največ pomeni in zakaj?

Največ mi pomeni plošča od Boba Dylana, njegovi najboljši hiti. Dobla sem jo od

Vladota Kreslina.

Lahko malo več o tem poveš?

V bistvu, šla sem k enmu gospodu, ki je prodajal plošče, in izkazalo se je, da je bil to

Vlado Kreslin, ki mu je, brat mu je podaril ploščo, Vlado Kreslin jo je pa podaril meni.

11. Si mogoče ti koga navdušila nad poslušanjem plošč?

Mislim, da sem tud js navdušla koga, ja, eno prijateljico Verono, ma zdej celo več plošč

ko js.

12. Kak si pa v bistvu ti sploh začela s tem z zbiranjem? Kaj te je tko posebej

navdušlo?

Ja, v bistvu mi je blo že skor v plenicah to podarjeno. Že oče je mel 2000 plošč, na

srečo ni vseh prodal, smo jih že, ko sem bla mala, smo jih poslušal in smo meli tud

vedno gramofon doma, pa sem, mi je blo res všeč.

13. Potem pa tvoje mnenje, zakaj se plošče še vedno uporablja, kljub drugim

nosilcem zvoka.

Ja, plošče bojo za vedno po mojem ostale in to je res blo na začetku, pa … ne vem.

Kaj misliš, da je takšnega posebnega pri ploščah? Recimo v primerjavi s CD-jem

al pa z muzko na računalniku, na Youtubu.

Ne vem, že zvok je drugačen iz plošče kot pa iz računalnika. To absolutno.

Kaj pa recimo tvoja izkušnja, če, ne vem, na Youtubu si pogledaš eno pesem al pa

če daš ploščo gor, v čem se ti zdi, da je razlika?

Ja, v tem je totalna razlika. Ko poslušaš ploščo, se čuje vse, boljša akustika, bas, še

posebej, če maš uno veliko trobento, pa bolj čutiš pesem, se mi zdi.

Kaj pa recimo še kej glede tega časa recimo, če na Youtubu si lahko sprot zavrtiš

neko glasbo, če mogoče za ploščo pa potrebuješ več časa, da jo poslušaš, se ti zdi?

Ja, bolj ceniš ploščo, če si jo kupiš, kot pa če si pač na internetu nekaj predvajaš, a ne.

Velik bolj ceniš.

14. Se ti zdi, da se trend zbiranja in poslušanja plošč počasi izumira, je to v

bistvu neka stvar starejših generacij, ali se tudi nadaljuje z mlajšimi generacijami?

Mislim, da je to neka stvar starejših generacij, zbiranje plošč, sam upam, ne, da je več

takih, kot smo mi, da bojo ohranli tud čez 50 let zbiranje plošč.

15. Kakšno prihodnost pa napoveduješ ploščam?

Js ne dvomim, da bojo za vedno tu ostale plošče. Upam, da bo.

PRILOGA 2: Scenarij

VIDEO

Dedkova dnevna soba,

na mizi star radio, lesen

gramofon in plošča se

vrti na njem. V roke

primem ploščo, jo

dvignem proti obrazu,

kamera kaže moj

pogled čez ploščo.

Moja soba, ista plošča,

pogled čez ploščo, nato

kamera name.

Številke 1 do 7.

AVDIO

Vinilka, gramofonska plošča, plata,

plošča, singlca, LP-jka … Preprost,

okrogel plastičen predmet z luknjo … Za

nekatere mnogo več. Hobi, način

življenja, zaslužek, okno v drugi čas in

svet.

Zakaj je ta kos plastike tako poseben,

pomemben, priljubljen in prestižen?

Zakaj se v digitalni dobi kaže povečano

zanimanje za analogne gramofonske

plošče?

O vinilkah in njihovih uporabnikih se je

sčasoma ustvarilo 7 mitov.

1. Vinilne plošče so izumrle, sedaj pa se

vračajo.

2. Novih plošč in gramofonov se ne da

kupiti.

3. Glasba z gramofonske plošče se sliši

bolje kakor s CD-ja ali računalnika.

4. Ljubitelji vinila imajo radi šumenje in

prasketanje plošč.

5. Stare plošče so veliko vredne.

6. Plošče se zbira zaradi nostalgije.

7. Plošče zbirajo moški srednjih let.

OPOMBE

Črno-bel

posnetek.

Voice-over.

N0a.

Barvni

posnetek.

Voice-over,

N0b.

Naracija s

pogledom v

kamero. N0c.

Voice-over.

N0č.

Video black hole; med

vrtenjem se pojavi naslov

filma VINILIADA:

Življenje gramofonskih

plošč.

Intervju z Matejem

Gerželjem.

Intervju z Draganom

Buličem.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Intervju z Mišom

Hölblom.

Intervju z Slavkom

Franco.

Intervju z Leonom

Novakom.

Zvok prasketanja plošče in glasba.

Moja domača zbirka obsega, ne samo

plošč, ampak tudi CD-jev, tam okrog

6000 kosov. V trgovini pa, ne vem,

morda polovico tolk.

Vinilnih, teh albumov velikih, imam

dandanes še vedno okoli tisoč tristo,

tisoč štirsto, okoli štirsto malih plošč, še

nekaj kaset, ostalo so pa zdej pač CD,

kompaktne plošče.

Zdej že nekaj let govorim, če me kdo

vpraša, da rečem 12 000, čeprav vem, da

sem v zadnjem letu sem sigurno kupu

dodatno 2000 LP-jev.

Količinsko ne vem, vem pa v metrih, ker

so pokonc postavljene, pa jih mam

približno … LP-jev 25 metrov, singlcov

pa ene 20 metrov.

Še nikol jih nisem štel. Js mislim, da jih

je par tisoč tle.

Z zbiranjem plošč sem začel pred tremi

leti, najbolj pa sva jih začela zbirat

skupaj s punco, ko sva združla svoje

zbirke. Jaz sem jih mel že nekaj od

Matej0.

Dragan0.

Roman0.

Mišo0.

Slavko0.

Leon0.

Intervju z Rebeko Mlakar.

Tekst na zaslonu:

Zgodovina invencij

odseva, da se enake ideje

lahko porajajo istočasno

(Gelatt).

Vzorci v pesku.

Slika Martinvilla.

Slika fonavtografa.

Hitro vrtenje let.

Edison in sodelavci.

Shema fonografa.

Portret Edisona s

fonografom.

svojih staršev in ona od svojih, tak da

sva potem dala to skup, zdaj pa jih redno

kupujeva in jih dejansko mava v svoji

zbirki.

Sem zbirateljica, bi se opredelila kot

zbirateljica plošč, mam ogromno plošč.

Glasba.

Prvi poskusi zapisovanja zvoka na

nosilec sežejo v leto 1857, ko je

francoski izumitelj Scott de Martinville

po zgledu človeškega ušesa konstruiral

napravo, ki jo je poimenoval fonavtograf

Fonavtograf je omogočal snemanje

zvoka na papir, ne pa tudi reprodukcije

posnetka. Od Scottovega izuma je trajalo

še 20 let da se je pričela zgodba o uspehu

posnete glasbe.

Ideja o snemanju zvoka je pritegnila tudi

vsestranskega izumitelja Thomasa

Edisona. Njegova izum, imenovan

fonograf, je bil prva naprava, ki je

omogočala snemanje in reprodukcijo

zvoka. Edisonova invencija je nastala

kot povezava sreče in logike, fonograf pa

je veljal za njegov najljubši izum.

Rebeka0.

N1.

Zoom-in na

Edisona.

N2.

Edisonov fonograf.

Tabla Menlo park

laboratorij.

Prodajalec cilindov.

Slika s fonografskega

koncerta.

Slika družine s

fonografom.

Snemanje koncerta.

Murray, Patti, Caruso.

Snemanje Indijanca.

Portret Crosa.

Grafofon.

»I am Edison phonograph.«

Posnetek glasu sprva ni bil razločen,

vendar že samo dejstvo posnetega

človeškega glasu je bilo dovolj, da si je

Edison prislužil vzdevek »čarovnik iz

Menlo Parka«, njegove »nenavadne

naprave« pa so se kmalu pričele

množično prodajati.

Fonograf je našel svoj prostor v zabavni

industriji, kjer so ga poimenovali

»govoreča naprava«. Lajež psa,

kikirikanje petelina, nagovori v tujih

jezikih in glasba so navduševali ljudi v

udobju njihovega doma.

Snemanje in prodaja glasbe je postal

dobičkonosen posel, prava industrija. V

novonastale snemalne studie so vabili

celotne orkestre in priljubljene

glasbenike, kot so Billy Murray, Adelina

Patti in Enrico Caruso.

Carusovo petje.

Skoraj istočasno z Edisonom so idejo

zapisovanja in reprodukcije zvoka

razvijali tudi drugod po svetu. Charles

Cros je nameraval zvočne vibracije,

posneti na steklene plošče, Bell in

Tainter sta patentirala grafofon. S

produkcijo fonografov pa sta se

N3.

N4.

N5.

Posnetek njunega

fonografa.

Portret Berlinerja.

Prijava patenta.

Posnetek Victrole.

Slika His master's voice.

Tovarna Berliner.

Slika Edisona s

fonografom in Berlinerja z

gramofonom

Gramofon in fonograf.

Slika Victor recording

artists.

Vojni oglas.

ukvarjala tudi brata Pathe, ki sta znana

kot pionirja filma.

Največji vpliv na prihodnost

gramofonske glasbe pa je imel Emile

Berliner. Svoj patent »govoreče

naprave« je leta 1887 prijavil pod

imenom gramofon.

Glasba s plošče.

Berlinerjev patent gramofona je kupilo

podjetje Victor Talking Machine in svoje

gramofone poimenovali Victor. Victor je

bil med ljudmi nadvse priljubljen,

predvsem zaradi svoje učinkovitosti in

čistosti zvoka, prepoznaven pa je bil

zaradi velikega dulca in foksterierja

Nipperja.

Kmalu je Berliner razvil tudi postopek

dupliciranja plošč Tako se je začel

večletni boj med fonografom in

gramofonom za prevlado na trgu.

Gramofoni so bili veliko preprostejši kot

fonografi in so jih zato lahko prodajali za

nižjo ceno, poleg tega je bila proizvodnja

plošč veliko cenejša od valjev.

Profesionalno posneta glasba je postajala

čedalje bolj priljubljena in dostopna,

plošče pa so do prve svetovne vojne

dokončno izpodrinile valje.

N6.

N7.

N8.

Napravi

postavljeni

nasproti.

N9.

Slovenska plošča.

Časopisni oglas za

slovenske plošče.

Animacija različnih plošč.

Posnetek izdelave vinilk

(Sound and the story).

Intervju z Matejem

Gerželjem.

Intervju z Zvonetom

Pircem.

Pesem Micika.

Prodajalci plošč so med drugim ponujali

tudi posneto slovensko glasbo, ki je bila

predvsem priljubljena pri izseljencih v

ZDA.

Prve plošče so bile različnih velikosti,

narejene so bile iz različnih materialov

in delovale so pri različnih hitrostih. Do

sredine 20. let je gramofonska industrija

uvedla standard 78 obratov na minuto in

večino plošč začela izdelovati iz šelaka.

V začetku 30. let pa je na tržišče prišel

nov material, polivinilklorid ali PVC.

Plošče iz vinila, imenovane tudi vinilke,

so se ponašale z lahkostjo, trdnostjo,

čistostjo in živostjo zvoka.

Gramofonske plošče so preživele vse te

čase, tud dobo digitalizacije zarad tega,

ker je zvok iz gramofonske plošče še

zmeraj najbolj kvaliteten. Analogen zvok

je krivulja, digitalen zvok so pa

stopničke, a ne. Nikdar ni gladka, lahko

je še tok zapisov, ne bo nikdar gladka

krivulja.

Pri analognem zapisu praktično ni limita,

to pomeni ni frekvenčne omejitve

spodnje reprodukcije, niti ni

frekvenčnega omejevanja pri zapisu

zgornjih frekvenc. Limit je samo v

Plošča se vrti.

N10.

N11.

Matej1.

Zvone1.

Posnetek odpiranja plošče

za darilo (Sound and the

story).

Intervju z Leonom

Novakom.

Leon kaže ploščo.

Slika albuma Greatest Hits

(Bob Dylan).

Intervju z Mišom

Hölblom.

osnovi, kok kvaliteten vinil je na

razpolago pri proizvajalcu.

Glasba.

Gramofonska plošča je od nekdaj veljala

za objekt prestiža. Ni je namreč mogel

izdelati, kupiti ali presneti kdorkoli

kadarkoli.

Če dobiš za darilo vinilko, se mi zdi

dosti boljše darilo kot pa recimo CD.

CD-ji so zelo pogosti, so zelo

popularizirani, vsak jih lahko že naredi

doma. Lahko ga spečeš, so poceni in tudi

se mi zdi, da sčasoma dosti bolj

zgubljajo na vrednosti kot vinilke.

To je plošča Bob Marley & The

Waillers, album Uprising. Dobil sem jo

od punce za rojstni dan. Je ena izmed

najboljših plošč, ki jih mam, ki so

second-hand in se še zmeraj odlično

slišijo.

Največ mi pomeni plošča od Boba

Dylana, njegovi najboljši hiti. Dobla sem

jo od Vladota Kreslina.

V bistvu šla sem k enmu gospodu, ki je

prodajal plošče, in izkazalo se je, da je

bil to Vlado Kreslin, ki mu je, brat mu je

podaril ploščo, Vlado Kreslin jo je pa

podaril meni.

Mam ploščo iz leta 64 z božiča, ko so se

mi vsi štirje Beatli podpisal: Lenon,

N12.

Leon1A.

Bližnji posnetek

plošče.

Leon1B.

Rebeka1A.

Rebeka1B.

Mišo1.

Mišo gleda plošče

Beatlesov.

Intervju z Mišom

Hölblom.

Koncert (Sound and the

story).

Izdelava masterja (Sound

and the story).

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Izdelava masterja (Sound

and the story).

Roman drži v rokah plošče

Brucea Springsteena.

Obrat plošče v mojih

McCartney, Ringo pa Harrison. To mam

eno ploščo takrat, niti ne vem, kje sem jo

dobil. Od nekoga sem mogel dobit. To je

plošča z original podpisi njihovimi.

Drugač mam pa dosti plošč, ja, z podpisi

original glasbenikov, ker sem tudi dosti

po koncertih hodil. Na plošče so se mi

podpisali, nikoli na CD-je. Nikol nisem

CD-jev nosil zram. Tud če dans ma keri

koncert, pa grem, nesem staro ploščo.

Glasba.

Preden lahko postane vinilka darilo, je

potrebno glasbo posneti v studiih z

dovolj kvalitetno opremo, nato izdelati

master ploščo, iz katere se natisnejo

gramofonske plošče.

Te jugoslovanske založbe so ble na nek

način specifične, ker so, če pogledamo

vzhodno Evropo, so ble zastavljene malo

drugače, mogoče po republiškem načelu.

Tko da so ble založbe plošč v Sloveniji,

na Hrvaškem, v Srbiji in tud v Bosni. In

taka posebnost je pa ta, da so …

obstajajo tud založbe, ki niso fizično

proizvajale plošč, se pravi, niso imele

svojih tovarn, ampak so dajale plošče v

tisk drugim tovarnam. In kot posledica

imamo tudi različne variante plošč pri

isti založbi, se pravi, iste plošče istih

izvajalcev.

Glasba.

N13.

Roman1

Upočasnitev.

rokah.

Oglas Columbia Records

LP.

Posnetek mikrobrazd.

Arthur Fiedler predstavlja

ploščo na 45 obratov.

RCA Victor plošča Hound

Dog.

Elvis v filmu Loving you.

Ovitek plošče v mojih

rokah.

Slika Alexa.

Alex pri delu.

Od začetnih nekaj minutnih posnetkov

so do konca 50. let poslušalci lahko

uživali v več kot dvajsetih minutah

glasbe na vsaki strani plošče. Plošča, ki

so jo pri Columbia Records poimenovali

Long Playing Record ali LP, je

predstavljala revolucijo na področju

gramofonske industrije. Čas predvajanja

plošče so podaljšali tako, da so zmanjšali

hitrost z 78 obratov na minuto na 33 in

tretjina ter povečali število brazd v

plošči.

RCA Victor je med tem časom razvijalo

svoje plošče. Le nekaj mesecev po

prihodu LP-jev v trgovine, je na tržišče

poslalo plošče, ki so delovale na 45

obratih na minuto in predvajale zgolj

nekaj minut glasbe. »Singlice« so bile

ravno pravšnjega formata za rock'n'roll

uspešnice, ki so jih vrteli na juke-boksih.

Velika (LP) plošča pa se je uveljavila za

izdajo celotnega opusa glasbenikov. Bila

je samostojen izdelek, imenovan album,

pri katerem je igral pomembno vlogo

tudi vedno bolj skrbno oblikovan ovitek.

Glasba.

Za očeta modernih ovitkov plošč šteje

Alex Steinweiss, umetniški vodja

glasbene založbe Columbia Records.

Leta 1939 je za kolekcijo plošč

izvajalcev Rodgers & Hart prvič barvno

potiskal in okrasil naslovnico.

posnetka.

N14.

Zoom-out iz LP.

N15.

Film se najprej

vidi čez luknjo v

plošči, nato

plošča izgine.

Prikaz seznama

pesmi na plošči.

N16.

Animacija ovitkov plošč,

ki jih je izdelal Alex.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Posnetek protivojnih

protestov.

Roman posluša glasbo s

plošče in gleda ovitek.

Nakup plošče.

Animacija preleta njihovih

ovitkov.

Umetniško oblikovani ovitki naj bi v

nekaj mesecih zvišali prodajo plošč za

skoraj 900 %. Ovitki tako niso služili

zgolj za zaščito plošče, temveč so na

vizualno-estetski način reprezentirali

glasbo in služili kot nosilci sporočil.

Plošča Volunteers skupine Jefferson

Airplane iz leta 1969 je zanimiva, ker

tud izraža neko stališče skupine do

takratne družbeno-politične situacije v

Ameriki. Na ovitku je zastava, ameriška

zastava in je tud razvidno iz same

pozicije banda, da se nekak iz tega

norčujejo. Plošča, originalna izdaja

ameriška ima noter ta sendvič, se prav,

ko zapremo ta gatefold ovitek, naredimo

tud sendvič. In zanimivost je tud to, da je

notranji ovitek plošči, pri originalni

izdaji, je črne barve. To je skupina

zahtevala, da je ovitek črn, da bi na ta

način izrazl, se prav, svoje mišljenje o

situaciji v Ameriki.

Če poslušate ploščo in gledate zraven

ovitek, se lahko vse to zlije v enkratno

doživetje

Glasba

Ovitki so prvi stik med potencialnim

kupcem in ploščo, saj jo ta najprej vidi in

šele ko jo kupi, tudi sliši. Zato so

nekateri ustvarjalci k oblikovanju ovitka

Roman2.

Roman3.

N17.

Intervju s Hamotom.

Slika njihovih plošč.

Intervju s Hamotom.

Citat v okvirju: Ovitki so

pogosto najobširnejša

zbirka likovne umetnosti,

ki jo imajo ljudje pri hiši.

Intervju s Slavkom

Franco.

Posnetek Muzeja Rolling

Stones.

Intervju s Slavkom

povabili znane umetnike kot so Warhol,

Mapplethorpe, Reid in Dean. Nekateri

glasbeniki pa so kar sami oblikovali

ovitek.

Pol smo se odločl za omejeno naklado in

kako naredit omejeno naklado, ok,

dejmo nrdit vsako drugačno. In to je zdej

pač ta klasična bandovska debata: Ok,

dejmo narisat sto naslovk. A bomo vsi

narisal? Vsak jih dvajst nariše, pa smo

zmagal. Seveda, to smo zalil kar z nekaj

pivi, no, na konc, ko je blo treba narest,

pač se nobenmu ni dal, ne, in sem pol js

to spackal. Sej mislim, da je kr dober

ratal. Picasso.

Glasba.

Gramofonsko ploščo lahko res imaš,

imaš kot en predmet doma, da je en lep,

en lep okras, lepa, lepa slika, ker je

velika, je dizajn lep, v glavnem so lepi

dizajni, napisano je dosti notri o muziki.

Kot vizualni estetski izdelki se ovitki

plošč pojavljajo tudi na razstavah in v

muzejih.

Rolling Stonesi so izdali ogromno tega

Hamo1.

Hamo pokaže

ploščo.

Stepančič 2006,

63.

Slavko1.

N18.

Slavko2A.

Franco.

Posnetek plošč v muzeju.

Slavko kaže ploščo Sticky

Fingers.

Odpira zadrgo na plošči.

MIT 1: Vinilne plošče so

izumrle, sedaj pa se

vračajo.

Animacija pita: prihodki

od prodaje glasbe.

Slika s predstavitve Philips

CD-ja.

Intervju z Zvonetom

Pircem.

Posnetek Philipsovega

oglasa za CD.

in po katalogu sem vse to zbral na kup in

lepo razstavu, tko da gramofonske

plošče pašejo tko in tko zraven Muzeja

Rolling Stonesov.

Od vseh plošč, ki obstajajo, mi je najbolj

všeč ta plošča Sticky Fingers. Zanimiva

pa je, ker ima ta fršlus. Dizajn je od

Andyja Warhola.

Zadrgo se da odpret. E, vidiš. To je bolj

za ženske zanimivo.

Glasba.

S pojavom kaset in kasneje CD-jev so

naslovnice ovitkov izgubile pomen,

prodaja vinila pa je začela strmo upadati

Vinilnim ploščam so številni napovedali

konec. Glasbena industrija je vse upe

položila v digitalno glasbo.

Z pojavom digitalnega zapisa glasbene

informacije, predstavitev je bla skupna s

strani sodelovanja korporacij Sonyja in

Philipsa, leta 69 na glasbenem sejmu v

Parizu. No, in takrat so v tem obdobju

prvih 80. let so vsi pričakoval to prvo

pospešeno upadanje prodaje vinila in pač

analognih gramofonov, ker so pač ljudje

tripal na neko reklamno floskulo: »Zdej

pa poslušamo muzko in glasbo in tist,

kar sem si želu, brez šuma.«

Slavko2B.

Slavko2C.

N19.

Zvone2A.

Intervju z Zvonetom

Pircem.

Posnetek njegove avdio

opreme in gramofona.

Intervju z Zvonetom

Pircem.

Koncert Davida Guette.

Intervju z Draganom

Buličem.

Koncert Davida Guette.

Intervju z Draganom

Buličem.

In tko kot pri večini stvari v zgodovini

zmeraj pride v nekem obdobju 20., 30.

let na nekem področju neki

revolucionarnega ven. Zadeva, ki rata v

bistvu hit zarad tega, ker ljudje

potrebujejo neko spremembo.

Zadeve so se takrat v glavnem v nočnih

lokalih in disko klubih vrtele v bistvu iz

dveh ali treh gramofonov. In to je v

bistvu obdržal vinil v akciji do …

praktično do nekje 95. let, ki je bla taka,

bom rekel, najbolj katastrofalna leta od

leta 94 do 96, ko so praktično človeka

izobčl, če si izjavu, da še zmeraj

poslušaš LP in da bojo čez deset let

ljudje še zmeraj kupval LP-je in poslušal

analogni gramofon. So te mel v bistvu za

mal premaknjenga.

Glasba.

Dandanes te tamladi novejši disc jockey-

ji, glasbeni jezdeci, če rečem po naše,

imajo vse to v teh računalnikih.

Tko da bi rekel, da imam en tak

poniževalen odnos, ne glede, kok so ti

ljudje popularni in kolko služijo, ne

samo v tujini, tudi pri nas. Ker ko ga

vidim, zdej, ko je bil recimo v Stožicah,

kaj je bil … David Guetta … al pa na teh

festivalih, ne, ko vidiš te posnetke: ta

dečko pride za mešalno mizo, drugega

ne dela, ko mal tkole postavi rokice gor

na armaturo, potem pa roke gor, ploska,

Zvone2B.

Dragan1A.

Dragan1B.

Množica na koncertu

Davida Guette.

Animacija digitalnega

binarnega zapisa.

Slika prehod od vinilke k

CD-ju.

Plošče v kleti.

Animacija prodaje vinilk.

Intervju z Matejem

Gerželjem

V trgovini brskam med

ploščami.

narod je v transu, mladina, vsi zakajeni,

zapiti, uživajo. In on prinese vso muziko,

v bistvu ima posneto, nekje že v studio

narejeno, služi pa neverjetne denarje, ker

je obisk fenomenalen.

Glasba.

Digitalizacija je zajela produkcijo,

distribucijo in potrošnjo medijev: Glasba

se je transformirala iz analogne v

digitalno, v obliki CD-jev, DVD-jev in

avdio formatov, med katerimi je najbolj

znan MP3.

Glasba.

Številni so v vročici digitalne revolucije

analogno tehnologijo zapečatili na

podstrešjih in kleteh ali pa jo zavrgli.

Sedaj pa se glasbena industrija sooča z

drugačnim pojavom. Prodaja fizičnih

nosilcev glasbe upada, a to ne velja za

gramofonske plošče. Prodaja vinilk je že

10 let v porastu. Samo v zadnjem letu je

porasla za 30 % in že dosega 12

milijonov.

Zdej je pač renesansa tega, plošče se

vračajo in to daje upanje, da morda bo le

še nosilc kot tak se obdržal.

In tud opažam, da mladina, če pride v

trgovino, ne gledajo CD-jev, gledajo pa,

brskajo po ploščah, predvsem rabljenih,

Posnetka se

prelivata.

N20.

N21.

N22.

Matej2A.

Matej2B.

MIT 2: Novih plošč in

gramofonov se ne da

kupiti

Animacija tovarn plošč.

Članek V češki vasi.

Intervju s Hamotom.

Posnetek izdelave Kuzma

gramofonov.

Intervju z Zvonetom

Pircem.

Slika Project gramofonov.

ker so cenejše.

Glasba.

Gramofonskih plošč pravzaprav nikoli

niso nehali izdelovati in izdajati, le

povpraševanje po njih je za nekaj let

upadlo in s tem se je tudi zmanjšala

proizvodnja. Veliko strojev so takrat

uničili, tisti, ki še obratujejo, pa so

preobremenjeni. Na album se zato lahko

čaka tudi pol leta, tiskajo pa povsod.

Čehi so zlo močni na tem tiskanju,

ampak so tud svoji narodnosti primerno

šlampasti.

Mi smo pol se odločl za neko nemško

firmo, k jih tiska, oziroma edina nam je

ponudla 180 gramski vinil, kar je pač

najbolj kvalitetna reč, k jo lahko dobiš

trenutno na trgu.

Glasba.

V današnjem obdobju je kar nekaj

podjetij, ki proizvajajo klasične

gramofone.

Najpomembnejši proizvajalc

gramofonov v obdobju zadnjih 10., 15.

let je avstrijski Project, ne samo kar se

kvalitete tiče v nekem cenovnem

razredu, ampak tudi glede prodaje.

N23.

Hamo2A.

Hamo2B.

Zvone3A.

Zvone3B.

Intervju z Zvonetom

Pircem

Posnetek izdelave Kuzma

gramofonov.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Posnetek Romana s ploščo

Fruits de Mer v rokah.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Intervju s Hamotom.

Intervju s Slavkom

Franco.

To pomen, govorimo o nekaj 10 000 na

leto ali 100 000 prodanih proizvodov na

leto.

Ko se pogovarjamo v največjih sferah,

moram oment slovenskega proizvajalca s

Hotemaž, gospoda Franca Kuzmo. To je

en redkih slovenskih možganov, lahko

rečem, ki je svoje produkte lansiral na

vse celine sveta. Z izvrstnimi produkti, z

legendarno kvaliteto.

V zadnjem času se pojavljajo tudi nove

založbe, ki izdajajo izključno vinilne

plošče. Ena od teh založb je angleška

Fruits de Mer, ki je specializirana

pravzaprav za izdajanje singlov, se prav,

malih plošč na sedmih inčih.

Majo pa tud do svojega lastnega dela

neko distanco in se tud mal pošaljo na ta

račun, se prav, obsedenosti z vinilom.

Tko da so izdal tud navijaške šale, se

prav to so navijaški šali Fruits de Mer in

na zadnji strani piše, da pravzaprav vinil

ni stvar samo življenja in smrti, ampak je

še bolj pomemben.

Opažam pa, da so tud tuji izvajalci

ogromen začeli izdajat na vinilu. Kar

pomen, da se mogoče neko spoštovanje

do muzke vrača. Vinil je ful bolj

spoštljiv do glasbe.

Vsak band, vsak band, ki neki da na, na,

na svojo muziko, so spet začeli delat in

Zvone3C.

Roman4A.

Roman4B.

Roman kaže

navijaški šal.

Hamo3.

Slavko3.

Slika najbolj prodajanih

vinilk.

Intervju s Slavkom

Franco.

Intervju z Leonom

Novakom.

Hamo podpisuje ploščo.

Intervju z Draganom

Buličem.

Hamo s ploščo v roki.

Intervju s Hamotom.

Hamotov koncert.

Intervju s Hamotom.

prodajat gramofonske plošče. Pa ne

samo Rolling Stonesi, Rolling Stonesi to

delajo nonstop. Led Zeppelin imajo tudi

zdej najnovejše, najnovejšo ploščo so

dali ven spet v, spet v obliki vinila. Tko

da tudi drugi in … to je sigurno, se vrača

in to, to bo bodočnost, to bo bodočnost.

Se mi zdi, da so hoteli malo alternativno

stran še pokazat glasbe in je ljudem to

postalo všeč, zato ker smo v dobi

digitalne norije, ko nam glasba dejansko

nič ni pomenla, povsod je bla, ampak

nihče je ni mel

Sem vesel, da je tko, da tud nekateri naši

izvajalci, da so v zadnjem času, če se

spomnim ravno Hamo in Tribute 2 Love,

da so vinilno ploščo izdal.

Za album na vinilki sem se odloču v

glavni meri zarad tega, ker smo …

pravzaprav mejčken so nas … spet trg

nas je mal silu v to, že dve let nismo

izdal plate, da bi izdal plato. Mel smo

material nrjen, mel smo posnetga, v

resnic smo hotl nekak nardit neko

marketinško potezo, da damo v bistvu

album tistim, ki si ga najbolj želijo, se

prav fanom, po drugi strani pa počakamo

za tem izidom še pol leta in pol izdamo

album in preprečmo, da nam uide na

medmrežje.

Leon2.

Dragan2.

Hamo4.

Intervju z Matejem

Gerželjem.

Posnetek plošč v

prodajalni.

Intervju z Matejem

Gerželjem.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Posnetek kaset in CD-jev

na tleh na sejmu.

Roman s ploščo v roki.

MIT 3: Glasba z

gramofonske plošče se

sliši bolje kakor s CD-ja

ali računalnika.

Posnetek ljudi na ulici, ki

poslušajo glasbo.

Izdat CD je lepo, izdat ploščo je pa še

lepš.

Glede na to, da je, bi rekel, teh ljudi, ki

plošče kupujejo, še zmeraj manj od

tistih, ki kupujejo CD-je, in velik manj

od tistih, ki ne kupujejo ničesar, ampak

samo pobirajo z neta, je to en, bi rekel,

poseben dosežek.

Zanimivo je, da LP plošča, da ponovno

nekak dobivajo primat pri nosilcih

zvoka. Tko da, če je pred desetimi leti

mogoče izšla vsaka deseta plošča tudi na

LP formatu, je zdej že mogoče vsaka

druga. In nekak tud kaže na to, da

kakšno veljavo imajo plošče, to, da je

velikokrat primer, da če kupite ploščo

LP, da dobite zraven zastonj tudi CD al

pa dobite vsaj kodo za digitalni format

za download.

Glasba.

Družbene spremembe so vplivale na

same načine konzumacije glasbe.

Težnjam po hitrosti in dostopnosti so se

prilagodili tudi mediji v digitalni dobi.

Poslušanje glasbe se je z novimi

tehnologijami preneslo iz doma v

avtomobile, na ulice, v žepe. Glasbeno

izkustvo je mogoče imeti kadarkoli in

Matej3A.

Matej3B.

Roman5.

Zoom-in na

kuponček za

download.

N24.

Intervju s Hamotom.

Roman daje ploščo na

gramofon.

Intervju s Hamotom.

Intervju z Zvonetom

Pircem.

Posnetek igranja klavirja.

Plošča se vrti na

gramofonu.

Intervju z Rebeko Mlakar.

Intervju z Leonom

Novakom.

Leon posluša glasbo na

računalniku.

kjerkoli.

So že mediji tko, da jih poslušaš, ne

vem, na avtobusu maš dve take

slušalkice. Mi smo pa bas snemal na tak

zvočnik. In to je mogoče pr avdiofilih

zlo pomembno, na kaj si ti kej posnel in

tko naprej in kako se to sliši in kok je

basov in kok je tega. Ogromen se vlaga v

produkcijo, zadevo pa pol poslušaš iz

tazga zvočnika.

Glasba zdravi približno tretjino blagih

simptomov stresa, ki so prisotni v

zadnjem desetletju ali 15. letih. In

kvalitetnejša ko je reprodukcija, genski

zapis hitrejše reagira in se hitrej sprostiš.

Ko poslušaš ploščo, se čuje vse, boljša

akustika, bas, še posebej, če ima uno

veliko trobento. Pa bolj čutiš pesem, se

mi zdi.

Na računalniku, če poslušam glasbo,

večinoma poslušam flac datoteke, ker so

malo boljše kvalitete, so malo bolj

dodelani tudi masteringi, tak da mi to

nekaj več pomeni. Ne maram tolko

poslušat glasbe prek Mp3-jev al pa prek

Youtuba, zato ker se mi zdi, da je dosti

kvalitete tam zgubljene

Ko poslušam glasbo na računalniku, si

običajno naredim play listo. V redu mi je

to, da se glasba ne obrablja, da zmeraj je

Hamo5.

Zvone4.

Posnetka se

prelivata.

Rebeka2.

Leon3A.

Leon3B.

Slika s koncerta Guns N'

Roses.

Intervju s Hamotom.

Slika plošče Abbey Road.

Posnetek vstavljanja CD-

ja v predvajalnik.

Sesam po dnevni sobi.

Intervju s Hamotom.

Intervju z DJMartinom13.

Iskanje pesmi po Youtubu.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

identična.

Glasba od Guns N' Roses.

Prvi CD vem je bil Appetite for

Destruction od Guns N' Roses, sem ga

kupil v trgovini, tko da se spomnim, sem

šel kupit plato, mulc sem bil. Par let

nazaj sem ga vtaknil v CD player in je

CD player rekel, da nisem nič vtaknil

noter. Medtem ko fotrova Abbey Road iz

leta 69 od Beatlov, k jo dam gor, tko

žlahtno prasketa kot leta 69, ne. Skratka

medij, ki še vedno funkcionira. Super

sound je, ne. CD-ji so pa začeli crkvat,

no. Tle je industrija nrdila eno napako.

CD daš notr in pač počneš vse živo

zraven in se kr naenkrat muzika presel v

podlago in tam zgubiš detajle.

Mislim, da je to glaven point, zakaj sem

js šel ene pet let nazaj nazaj na vinilke.

Mislim, da je CD najbolj zastarela

zadeva, k gre zlo ornk iz mode. Da če se

bo kej obdržal, se bo obdržala prodaja

gramofonskih plošč, pa stvar, prek kere

bojo ljudje poslušal, bo streming, se prav

Deezer pa Youtube.

Glasba.

Zvok pri vinilni plošči je drugačen.

Tud… tukaj nočem rečt, da je zvok s

Hamo6.

Hamo7A.

Hamo7B.

Martin1.

Roman6.

Intervju z Mišom

Hölblom.

Citat v okvirju: Pri glasbi

je še vedno najbolj

pomembna njena

otipljivost, predmetnost,

telesnost, likovnost

oziroma vizualnost

nasploh.

Roman izbira ploščo s

police.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Posnetek fanta na ulici s

slušalkami.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Intervju z DJMartinom13.

CD-ja slab. Če je CD dober narejen, se

dostkrat te razlike skoraj ne sliši.

Poslušanje glasbe je isto, s CD-ja, iz

gramofonske plošče, iz računalnika.

Bistvene razlike ni. Če je vse kvalitetno

posneto, ni nobene razlike. Pač v

osebnem zadovoljstvu je potem več al

manj razlika.

Glasba.

Za LP plošče velja, da so zlo fizični

nosilci zvoka, se pravi, da ploščo lahko

fizično primete v roke, ima nek ovitek,

ima neko barvo, ima neko obliko, nek

vonj, medtem ko dostkrat so pa te

digitalni nosilci, pa lahko tudi povsem

brez formata, se prav, fizično pravzaprav

sploh ne obstajajo, ampak imate samo v

neki napravi, škatlici mate samo neke

downloade in mate tam na tisoče pesmi.

Ampak to tud na nek način pomeni, da

so te pesmi brez ovitka, brez

informacije, brez besedil, da so za

poslušalca nekak odtujeni.

Pač vsa ta neka romantika, k se okol tega

Mišo2.

Jeffs v Stepančič

2006, 14.

Roman7.

Martin2.

Posnetek nastopa

DJMartina13.

Ples v klubu.

Intervju z DJMartinom13.

Posnetek listanja po foto

albumu.

Intervju z DJMartinom13.

Intervju z Leonom

Novakom.

Leon brska med ploščami,

izbere eno in jo položi na

gramofon.

Intervju s Hamotom.

dogaja, ko daš ti ploščo na gramofon, ko

poskrbiš za to, da je lepo pobrisan prah,

ko se začnejo prvi uvodni takti, pa do

tega … To je vse en tak doživetje.

Glasba.

S ploščo je nek oseben stik, z

računalnikom ni. To je isto, kuker, ne

vem … Včasih smo mel albume, pa smo

mel slike noter v njih, pa se nam je zdel

to vau. Tistih 30 slik, 500 slik si imel

mogoče iz celga življenja. Zdej greš, pa

poslikaš 500 slik v enem večeru, pa

izbereš par tistih, ki ti bojo všeč, če se ti

da, če se ti pa ne da, jih pa pospraviš na

računalnik, pa jih nikol več ne pogledaš.

Pri plošči je to super, ker ko jo enkrat

kupiš, ko jo enkrat maš, je vsa glasba, ki

jo poslušaš, je tvoja, jo držiš v roki. Si ti

lastnik. Lahko jo nekomu posodiš, lahko

jo nekomu daš. Glasba, ki je pa v Mp3

obliki, pa je dejansko nimaš. Nikol je ne

morš prijet v roke, ne morš je nikomu

dat, ne morš nekom zapustit.

Vsi segmenti te digitalne, digitalno

zapakirane glasbe, imajo fizikalno ful ful

boljši zvok. Mislim boljšo resolucijo …

ne vem, kaj vse ni boljš. Ampak vse

skupi je pa zlo sterilno, no. Raven ta

prasketanje, to, da mogoče kdaj preskoč

plošča, da jo dela nekak živo.

Martin3.

Leon4.

Hamo8.

MIT 4: Ljubitelji vinila

radi poslušajo šumenje in

prasketanje plošč.

Posnetek premika igle na

ploščo.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Intervju z Martinom

Razpotnikom.

Prah na vinilki.

Intervju z Zvonetom

Pircem.

MIT 5: Stare plošče so

Glasba.

Šum, nato glasba.

Obstaja neko tako precej razširjeno

mnenje, da ljubitelji vinilnega zvoka, da

radi poslušajo prasketanje plošč. Ampak

večina tud prijateljev, ki zbirajo plošče,

pa tud sam menim, da mora plošča delat

čim popolneje, se prav, po možnosti brez

teh nepravilnosti.

Prasketajo po navad takrat, k so umazane

al pa stare, pa nekdo ni lepo za njih

skrbel, tko da … Vedno mora met plošča

čist zvok, mora bit taka, kokr takrat, ko

so jo posnel.

V večini primerov, zakaj se ljudje ne

odločijo za analogijo, majo verjeten v

spominu to, ko so v mladosti slišal pr

starših al starih starših nek slabši produkt

gramofona in so slišal ogromno šuma,

prasketanja, pokanja. Dons tega ni, tko

da … seveda je, če daš star, znucan vinil

na nov gramofon, bo isto pokal pa

šumel. Ampak če govorimo o nekako

normalno ohranjeni fonoteki, vinilkah, je

to brezčasno.

Glasba.

Roman8.

Martin4.

Makro posnetek.

Zvone5.

veliko vredne.

Moški v prodajalni gleda

plošče.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Roman kaže postopek

čiščenja plošče.

Intervju z Matejem

Gerželjem.

Veliko plošč, ki se prodajajo v kakšnih

trgovinah, se prav, z rabljenimi

ploščami, se prodajajo po visokih cenah,

ampak dejansko so vredne neko

minimalno ceno. Zato, ker so to plošče,

ki so bile v velikih nakladah

proizvedene, hkrati pa niso iskane.

Tko da tem ploščam se tud v prihodnosti

cena verjetno ne bo zvišala, medtem ko

cene redkih pa iskanih plošč bojo še

naprej rasle.

Glasba.

Kar se tiče ohranjenosti plošč velja, da je

ohranjenost pravzaprav alfa in omega.

Se pravi, tiste plošče, ki so v dobrem

stanju, nudjo neko ugodje pri poslušanju.

Če je pa plošča taka, da je poškodovana,

je njena vrednost minimalna oziroma je

plošča sploh nima. Glede na to, da je

veliko plošč trenutno dosegljivih samo

kot rabljeno stanje, se pravi, second

hand, je za zbiralca bistveno, da se nauči

razlikovati, katere plošče so samo

umazane, katere so pa poškodovane.

Umazano ploščo lahko operete,

poškodovane plošče pa pravzaprav ne

morte popravit.

Tud če je plošča zlo zmahana, a ne, je

lahko še zmeri kot en spomin, a ne. Da

se jo pa recimo spremenit tud v stensko

Roman9A.

Roman9B.

Roman10.

Matej4.

Posnetek ljudi na sejmu

Collecta.

Intervju z Martinom

Razpotnikom.

Posnetek trgovin s

ploščami.

Intervju z Rebeko Mlakar.

Rebeka na sejmu plošč.

Intervju z Rebeko Mlakar.

Posnetek sejma.

Intervju z Domnom

Kozoletom.

uro.

Ko so se v 90. letih trgovine plošč začele

zapirati ali nadomeščati vinilke s CD-ji,

so plošče svoje mesto našle na sejmih.

Sejmi se pri nas odvijajo vsakomesečno,

gramofonske plošče pa je sedaj mogoče

kupiti tudi v trgovinah.

Mislim, da ta trend narašča tud v

Sloveniji. Mislim, da to pokaže že to, da

mamo Müller, recimo Müller prodaja

gramofonske plošče, maš Dallas

Records, ki prodaja svoje gramofonske

plošče, maš kr neki teh second hand

trgovin, k prodajajo gramofonske plošče.

Drugač sem misla, da je ponudba plošč

tu v Sloveniji bolj mizerna, sam kuker

zdej vidim, je še kr bogata, zelo bogata.

Po navadi plošče dobivam prek spleta,

ogromno sem jih že mela od očeta,

včasih so mi tud podarjene al pa na takih

sejmih.

Cel čar, ki jih privlečejo plošče na sebe,

evo, na primer, je poleg tega, da ne boš

dobil vsake, da so ene tako redke in

moram it vsako nedeljo na bolšjaka na

primer v upanju, da jo bom enkrat našel.

Ena takšnih plošč je samo na primer iz

nekdanje Jugoslavije vrhunskih še

ogromno, zato se vstajam, grem ob 7h

zjutri, ker probam bit prvi, istočasno s

N25.

Martin5.

Rebeka3A.

Rebeka3B.

Domen1.

Zoom-in na Yu

rock.

Domen kaže posebne

plošče.

Razglednica-plošča na

gramofonu.

MIT 6: Plošče se zbira

zaradi nostalgije.

DJ Martin13 pred

nastopom.

Disko kugla.

Intervju z Draganom

Buličem.

Prečkanje meje iz filma

Šanghaj.

Intervju z Draganom

Buličem.

prodajalci, pač da me ja ne bi kdo

prehitel, ker nas je teh »lovcev« na te

redke bisere nas je kar neki. In je v

bistvu pravo tekmovanje, ne. Se moreš

res potrudit, da bo prišel do nje. Ne bo te

našla sama po sebi.

Glasba.

O, iz gramofonskih plošč vrtite. Ja. Joj,

mi mamo pa cel kup teh doma.

Plošče za marsikoga predstavljajo

prijeten spomin na mladost ali dogodek

iz preteklosti.

Gramofonske plošče, stare vinilne, kot

smo jim rekli, mi pomenijo pač mojo

prvo ljubezen, ne, in me spomnijo na

čas, ko smo jih hodili nabavlat, kupovat,

ker takrat jih res ni bilo v velikem

številu, da bi se jih dalo pri nas kupit. In

da so nas potem pota nosila v Nemčijo,

Avstrijo, predvsem tukaj v Trst, čez

mejo, in kako smo to poskušal

pretihotapiti čez carino, da ne bi plačali

kazni. Potem kako smo plošče menjaval

med sabo, posojal si jih. Enkrat, ko sem

kolegu posodu eno ploščo, mi je prinesel

nazaj zdrsano, ne, in da sem pol rekel:

Od zdej naprej posojam dekle ali ženo,

plošče pa ne več.

Posnetka se

prelivata.

Martin6.

Posnetka se

prelivata.

N26.

Dragan3.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Roman na sejmu plošč.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Posnetek starejšega

moškega na sejmu.

Sedim na klopci pred

malinami.

Intervju z Leonom

Novakom.

Leon brska med ploščami.

Intervju z Domnom

Kozoletom.

Pri vinilnih ploščah se velikokrat nekak

povezujejo s pojmom nostalgije. Zdej

tega nostalgičnega občutka js pri ploščah

ne čutim zato, ker pravzaprav nikoli

nisem bil od teh plošč odmaknjen. Tko

da že od začetka, ko sem začel zbirat

plošče pravzaprav sem stalno z njimi v

stiku. Vela pa, da je pri tistih, ki so

plošče poslušali v mladosti, pa so potem

kakšnih trideset let nanje pozabili, pa jih

zdej zopet vidjo mogoče na sejmu plošč

al pa v trgovini, da pa tud lahko majo

kakšne nostalgične občutke.

Glasba.

Postmoderno razumevanje nostalgije

razlaga, da lahko posameznik prevzame

spomin nekoga drugega oziroma

kolektivni spomin in ima nostalgične

občutke do objektov iz časa, v katerem

sploh ni živel.

Tiste plošče, ko jih zdej mam od očeta,

ko sem jih dobu, mi dosti pomenjo.

čeprav so mogoče v slabem stanju.

Tak da na nek način me nostalgija tudi

vleče do plošč, ampak tisti ključni

premik, da sem pa jaz začel plošče

poslušat, je pa ta kvaliteta, ki jo plošče

ponujajo.

Vsak ima svoje razloge, zakaj jih ima,

ne. Nimajo vsi samo zaradi kvalitete,

verjetno jih kdo zbira samo zaradi

Roman11.

N26.

Leon5A.

Leon5B.

Domen2A.

Prikaz različnih zanimivih

ovitkov plošč.

Mišo v arhivu plošč na

radiu.

Mišo vleče s police ploščo.

Intervju z Mišom

Hölblom.

Trgovina plošč na

Japonskem.

Intervju z Matejem

Gerželjem.

Jazz & blues ploščarna od

znotraj.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Prikaz Romanove sobe s

ploščami.

naslovnic.

Zaradi fetišev posameznikov, zaradi

zbirateljstva, zaradi obsedenosti /

Jaz mam tu ovitek od plošče, ki je

vreden 10 000 evrov, sam dobro, da

zaposleni ne vejo.

Glasba.

Na Japonskem lahko najdeš trgovine s še

zelo dobrimi ploščami, CD-ji, predvsem

blues in jazz, to, kar sem js kupoval.

Japonska glasba.

Šel sem v Tokio zato, da sem dubu tam,

ne vem, Mark Knopflerja zadnjega, ki ga

tu v Evropi takrat še ni blo.

Js ne bom kupu plošče, če mi glasba na

njen ne bo, ni všeč. Nisem zbiratelj

plošč, ampak sem pa zbiratelj glasbe.

Gramofonske plošče mi pomenijo neke

vrste hobi, ampak glede na obseg, je

stvar mogoče že prerasla tud v kej bolj

resnega. Je pa to, ko vidte, da gre za

neke vrste obsesijo, je to takrat, ko

ugotovite, da vam počasi plošče tud

začenjajo diktirat življenje: kje boste

stanovali, kam boste hodili na dopust in

podobno.

Kljub vsej tej količini plošč, ki sem jih

naroču po pošti, kupu v trgovini, dobil

Domen2B.

Mišo3.

Mišo4A.

Mišo4B.

Matej5.

Roman12A.

Poudariti

množičnost

plošč.

Roman12B.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Posnetek arhiva in studia

Radia Slovenija.

DJ scratcha po plošči.

Intervju z Domnom

Kozoletom.

Posnetek DJ-jeve opreme.

Intervju z Domnom

Kozoletom.

Domen prestavlja

gramofone.

Posnetek majice

Gramofonoteka in plošč.

Intervju z Domnom

Kozoletom.

na sejmu plošč, pa še vedno čutim neko

vznemirjenje, ki je podobno kot takrat,

ko sem dobil prvo ploščo leta 1975.

Glasba.

Radijske postaje kot so BBC, Radio

Slovenija, Radio City in Radio Študent

imajo še vedno obsežne arhive

gramofonskih plošč, občasno pa tudi

pripravljajo oddaje s prispevki o vinilkah

ali pa vrtijo glasbo z gramofona. Prav

tako se je mogoče srečati z vinilkami na

različnih dogodkih.

Zaenkrat smo pričel s projektom

Akademija Gramofonoteka, ki je sklop

različnih izobraževalnih delavnic. Mamo

DJ delavnico, mamo delavnico

organizacije dogodkov, mel bomo

oblikovalsko delavnico, tehnično, kjer

bomo pač razstavli gramofone na

prafaktorje in jih nazaj skupi sestavlal, se

naučil popravljat.

Dva rojstna dneva sta se že tu

praznovala, kar je v bistvu zlo zanimivo.

Enkrat je bil moj kolega, je bla pač

normalen žur, enkrat so pa mele ene

punce, ki so hotle v bistvu kolegici

omogočit večer z gramofonskimi

ploščami, ker še ni mela nobenga stika in

so iz tiste zadržanosti so potem na koncu

cele vesele skakale in si menjale plošče,

zraven pele.

N28.

Domen3A.

Domen3B.

Intervju z Zvonetom

Pircem.

Leon igra mini kitaro.

MIT 7: Plošče zbirajo

moški srednjih let.

Intervju s Hamotom.

Mladi brskajo med

ploščami na sejmu.

Intervju z Leonom

Novakom.

Intervju z Martinom

Razpotnikom.

Intervju z Matejem

Gerželjem.

Punca na sejmu s starejšim

gospodom.

Ko enkrat človek dobi v podzavest vonj

vinilne plošče, mislim da je potem že

rahlo okužen in da govorimo o ljubitelju

glasbe.

Glasba.

Ljubitelji bluesa, blues rocka načeloma

kar majo gramofone doma. Poleg tega so

zdej še hipsterji uletel, k spet majo

gramofone in telefone.

Glasba.

Mislim, da večina mladih, ko začenja s

ploščami al pa majo kake plošče, ki so

jih dobli od staršev, pač nima dobrega

gramofona, majo bolj neke slabe

zvočnike in se jim zdi sama ideja, da

poslušajo plošče, boljša.

Tud mogoče mladim je fascinantno, ker

se jim zdi, kakim, ki ne vejo kej dosti, se

jim zdi arhaično, kakim, ki pa vejo, za

kaj gre, se jim zdi pa, pa znajo to cent.

K men v trgovino prihajata oče in sin in

kupujeta plošče vsak zase, tud če je

obema všeč ista plošča, kupta vsak

svojo. Torej sigurno je ta sin začel zbirat

po vzoru očeta.

V bistvu mi je blo že skor v plenicah to

Zvone6.

Hamo9.

Leon6.

Martin7.

Matej6.

Rebeka4.

Intervju z Rebeko Mlakar.

Intervju z Zvonetom

Pircem.

Animacija Kdo kupuje

vinilke.

Prelet z roko čez plošče na

tleh.

Vzamem ploščo v roke.

Intervju z Romanom

Pavlinom.

Intervju z Matejem

Gerželjem.

podarjeno. Že oče je mel 2000 plošč, na

srečo ni vseh prodal, smo jih že, ko sem

bla mala, smo jih poslušal in smo meli

tud vedno gramofon doma, pa sem, mi je

blo res všeč.

Pokazatelji, ne samo na slovenskem trgu,

tudi na okoliških trgih in evropskem

trgu, je, da je več kot 50 procentni delež

kupcev klasičnih gramofonov in

gramofonskih plošč v zadnjih petih letih

mlajših od 30 let.

Glasba.

Vinilke so se vseskozi obdržale v svetu

zbirateljev, ljubiteljev analogne glasbe in

DJ-jev. Digitalizacija torej ni

nadomestila plošč, dala jim je le novo

vlogo. Postale so prestižni nosilci zvoka,

spominov in umetnosti. Kakšna pa je

njihova prihodnost?

Če bi v tem trenutku moral izbrat en

nosilec zvoka, za katerega sem

prepričan, da bo eksistiral in nekje

uspeval še nadaljnjih deset al pa dvajset

let, bi verjetno zbral gramofonsko

ploščo.

Prihodnost gramofonske plošče je lepa,

vsaj js mislim, da je lepa, da jih bo

vedno več, da to ni samo trenuten modni

krik.

Zvone7.

N29.

Bližnji plan.

Roman13.

Matej7.

Leon sedi na kavču in

gleda ploščo, Daša ga

zaprosi za ples.

Intervju z Leonom

Novakom.

Intervju z Martinom

Razpotnikom.

Daša in Leon plešeta.

Intervju s Hamotom.

Hamotov koncert.

Intervju s Hamotom.

Intervju z Zvonetom

Pircem.

Intervju z Rebeko

Glasba.

Skoz leta mislim, da jih bo še zmeraj več

umetnikov, ki pač izdajo svoje albume

na ploščah. Ampak ljudem, ki jim plošče

niso fascinantne, jih nikol ne bojo kupli

in se mi zdi, da jih tud to ne bo

pritegnilo.

Gramofonske plošče bojo vedno ostale,

ker nikol ne povabiš punce poslušat

domov MP3-jev, ampak jo povabiš

poslušat gramofonske plošče.

Ne vem, kaj bo čez 10 let, ampak

zagotovo pa lohk napovem, da CD-ja ne

bo čez par let več, ne. In že, mislim, da

se že dolg ukvarjajo z novim medijem, k

bi bil mejčken bolj oseben, kot so MP3-

ji.

Muzka ma na splošno, mislim, da zlo

negotovo prihodnost, ampak zagotov pa

se ne bo nehala, ker tišine noben ne mara

prov zlo.

Mislm, da sčasoma bodo ljudje začel

gledat na glasbo kot na eno izmed

najlepših, najpomembnejših dobrin za

človekovo pozitivno razpoloženje in

zdravje in da bo pri večini ljudi doma

tud nek analogen gramofon in da bojo

vsi skupaj užival.

Js ne dvomim, da bojo za vedno tu

Leon7.

Martin8.

Hamo10A.

Hamo10B.

Zvone8.

Rebeka5.

Mlakar.

Intervju z Draganom

Buličem.

Prodajalec obrne napis v

trgovini na »odprto«.

Zamegljene luči.

Citat v okvirju: Navezava

z glasbo preko vinilk

predstavlja dandanes

luksuz, saj ne zahteva le

večje denarne investicije,

temveč predvsem čas. Čas

pa je navsezadnje največji

luksuz.

Odjavna špica.

ostale.

Js pravim tko, kot poje Rudi Bučar: Naj

traja, naj traja, ne.

Glasba.

Glasba.

Dragan4.

Posnetka se

prelivata.

Lindner v

Bartmanski in

Woodward 2015,

X.