MAKEDONSKI JAZIK za sedmo oddelenie

osumgodi{no osnovno obrazovanie

Urednik Recenzenti: Lidija Tanturovska Milka Minoska Mitra Cilevska So re{enie na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka br. se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik Ilustracijata na koricata e slikata  Most vo Langlua od VINSENT VAN GOG

JAZIK

MAKEDONSKIOT JAZIK VO XlX VEK

FONETIKA

MORFOLOGIJA

SINTAKSA

PRAVOPIS

MAKEDONSKIOT JAZIK VO XlX VEK Pojavata na prvite pe~ateni knigi vo po~etokot na XlX

vek go ozna~i {ireweto na prosvetitelskite idei me|u Makedoncite koi poka`uvale golem interes kon knigata. Bogatite trgovci gi pomagale materijalno na{ite prvi pisateli.

Iako prvite pe~ateni knigi se pi{uvani vo duhovnata tradicionalna crkovna pismenost, sepak so niv po~nuva gri`ata za narodniot jazik, edinstven prigoden za narodnata prosveta. So toa se sozdadeni uslovite za usvojuvawe na narodniot jazik vo pismeniot govor i za {irewe na prosvetata me|u narodot. Sepak, ne mo`e da stane zbor za edinstven literaturen jazik. Ova pra{awe }e se postavi duri podocna koga i kaj nas }e se pojavat kulturno izdignati lu|e i so pogolema podgotovka.

JAZIKOT NA PRVITE MAKEDONSKI PISATELI Za jazikot na prvite makedonski pisateli ne mo`e da se

ka`e deka e ~isto naroden, bidej}i vo nivnite pe~ateni knigi pred s# dominira crkovnoslovenskiot jazik, so crti od severoisto~noto makedonsko nare~je i tetovskiot govor.

Prvite makedonski pisateli so svojata u~itelska i prosvetitelska dejnost i propagiraweto na narodniot jazik za kni`even jazik zazemaat vidno mesto vo makedonskata kni`evnost i vo kulturnata istorija na makedonskiot narod.

Vo prvite decenii na 19-tiot vek vo Budim, se otpe~ateni knigite na Joakim Kr~ovski, napi{ani na kratovski govor. Vo kni`evniot jazik na Kr~ovski se sre}avaat jazi~ni crti od severnoisto~nite i zapadnite makedonski govori i crti od crkovnoslovenskiot jazik. Vo negovite tekstovi se sre}avaat i turski zborovi.

Skoro vo isto vreme vo Budim e otpe~atena i prvata kniga na Kiril Pej~inovi}. Knigata e napi{ana na tetovski govor, so primesi od crkovnoslovenskiot jazik. I kaj Pej~inovi} se sre}ava upotrebata na turcizmi vo negoviot kni`even jazik.

Vtorata kniga na Pej~inovi} e otpe~atena vo Solun, vo pe~atnicata na Teodosij Sinaitski. Teodosij Sinaitski go napi{al predgovorot na ÂUte{enie gre{nim¤, vtorata kniga na Kiril Pej~inovi}. Vo predgovorot toj, me|u drugoto, zapi{al: ÂEve kqu~ ~to otvoruet serdceto va{e: ne kqu~ ot zlato ili ot srebro, no kqu~ ot `elezo i ~ilik...¤.

Joakim Kr~ovski e avtor na slednite knigi: ÂPovest radi stra{nago i vterago pri{estvija Hristova¤, Â^udesa...¤, ÂMitarstva i razli~na pou~itelna nastavlenija¤.

4

Tome Serafimovski Kiril Pej~inovi} Taka toj ja proklamiral upotrebata na narodniot jazik, iska`uvaj}i ja prednosta na narodniot zbor vo kni`evnosta kako sredstvo za masovno prosvetuvawe na makedonskiot narod. Upotrebata na narodniot jazik kako zaedni~ka osobina na delata na prvite makedonski pistaeli se javuva vo prvite decenii na 19- tiot vek. JAZIKOT NA AVTORITE OD VTORATA POLOVINA NA XlX VEK Procesot na oformuvaweto na makedonskiot standarden jazik prodol`il so izborot na dijalektnata osnova na jazikot. Ovoj proces doa|a do izraz kaj makedonskite pisateli od vtorata polovina na 19 tiot vek.

Pej~inovi} ostavil avtobiografski podatoci vo svojot poznat Epitaf na nadgrobnata plo~a na negoviot grob vo Le{ok.

5

Vo delata na Jordan Konstantinov- Xinot doa|a do izraz dijalektnata osnova na jazikot. Vakvata opredelba na Xinot se dol`i na negoviot streme`, makedonskiot jazik da go izdigne na ramni{te na porazvienite slovenski jazici. Makedonskite pisateli vo vtorata polovina na 19- tiot vek, razli~no go tolkuvale pra{aweto za jazikot.

Kaj makedonskite pisateli od prerodbata preovladuva streme`ot da se pi{uva na zapadnomakedonskoto nare~je.

Konstantin Miladinov svojata poezija ja napi{al na rodniot stru{ki govor. Negovata poezija e bliska do narodnata poezija i po stilot i po motivite i po izraznite poetski sredstva.

Vo pesnite na Rajko @inzifov sre}avame jazi~ni osobenosti od makedonskiot i bugarskiot jazik, no i crkvenoslovenizmi, rusizmi i srbizmi. Tokmu toj Âve{ta~ki jazik¤ mnogu $ odzema na negovata poezija.

Grigor Prli~ev e najtalentiraniot makedonski pisatel od vremeto na prerodbata. Toj svoite dela ÂSerdarot¤ i ÂSkenderbeg¤ gi napi{al na gr~ki jazik. Iako rodniot ohridski govor se sre}ava vo negovoto tvore{tvo, Prli~ev se stremel da izgradi op{t jazik za site Sloveni. Sepak, Prli~ev e bestra{en i neumoren borec za prosvetuvaweto na makedonskiot narod na maj~in jazik i za istisnuvaweto na gr~kiot jazik od makedonskite u~ili{ta i crkvi.

Prerodbenikot \or|ija Pulevski pi{uval na svojot gali~ki govor. Pi{uvaj}i za istorijata na makedonskiot narod, vo svoeto delo ÂRe~nik od tri jazika¤ (makedonski, albanski i turski), Pulevski veli: ÂNa{e ote~estvo se veqit Makedonija i mie se imenuvame Makedonci¤. Pulevski objavil i zbirka od narodni pesni pod naslov ÂMakedonska pesnarka¤.

Streme`ot da se pi{uva na zapadnomakedonsko nare~je e izrazen vo dejnosta na Partenij Zografski i Kuzman [apkarev.

Niz site tvore{tva na pisatelite od vtorata polovina od 19 tiot vek dominira zalo`bata za poseben makedonski standarden jazik. VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno slednive tekstovi od delata na prvite makedonski pisateli i pisatelite od vtorata polovina na 19- tiot vek i otkrij vo koi se koristi narodniot jazik, a vo koi zapadnomakedonskoto nare~je.

Vo Zagreb vo 1861 godina e objaven Zbornikot na bra}ata Miladinovci. Zbornikot sodr`i 662 narodni pesni, 12 igrozborki, svadbeni obi~ai od Struga i Kuku{, veruvawa, igri, predanija, spisok na sopstveni narodni imiwa, poslovici i gatanki.

6

RAZLI^NA POU^ITELNA NASTAVLENIJA (SLOVO ZARADI ZAVIST)

O prokqatija i na Boga merzkaja i vsepogana i {to

gubi du{i - zavist! Ona e semja na seko zlo i greh, taja skverna zavist, jadvita i gnusna. Ona ispoganila nebo i zemqa i zapalila plamen ve~nija muki.

Pervij sogre{il na nebesi denica so zavist i fodulluk. Taka i Adam u raj {to mu zapovedal Bog ne poslu{al i otpadnal od Boga. A po Adama i Kain ispadnal sos zavist. Ama tija pervi grehove izlegli od djavola {to bil dennica. Adama i Kaina toj gi nau~il na zlo. Od zavist pomra~il se i potemnel, {to bil glava na angelite, prvij nad serafimite, najhubava dennica utro {to izgreva i sijae. Prvo videl neizre`enija hubavina {to e kolku tri slnca, svetlost Bo`estva. Padnal u zavist, pa si podignalsrceto na gordost, na fodulluk, pa sakal da bide Bog. Rekl si na srceto si i na umo si: ÂDa se iska~im na neboto, kako Boga da bidam!¤ Zavist dennica angela pomra~i, potemni, padna u fodulluk. Ne salt {to mislil da bide raven tokmu s Boga, no sakal da razumee bo`estvo. Dennica saksal da izleze na visoko mesto na nebesi i stanal djavol i padnal najdole pod zemi, dlboko v bezdnu. Velikij, gole, i svetlij angel u~inil se i stanal stra{nij djavol temnij. Premenil si i onaja golema ~ast na ve~na muka i izgubil bo`estvennih darovanij svetloistkannij ukra{enija, {to go Bog bil ukrasil, a on ostanal gol.

I kako bil jak i tverd na sekoe zlo, i ot tova se raspalil pove}e u nenavist i du{manl'k na Boga. Sopira se Bogu kako bogoborec i otstupnik. Koga poznal, za{to ne mo`e da u~ini ni{to sprotivno na Boga, togaj obrnal oru`ie da ~ini vojska sos ~oveci. Ima jeden yver svirep i qut, imeto mu e babr, ta mnogu ne navidi ~oveci. I ako vidi ~oveka, tr~i na nego i si~ka svoja qutina izliva dokad se nasiti. Taka i djavol, {to ne navidi dobro, ne mogl da u~ini nekoja pakost na Boga. Koga videl ~eloveka odu{evlen, sos du{a, potr~al pravo na nego i napnal zmijjadovitij, kako videl on Adama so slava i mu po~est uven~ana, u raj sladosti, i car na si~ko {to e na zemqata. Zatoa djavol od zavist se razranil i od nenavist, za{to e mnogu zavistliv, podgovri i prelagal gi, sklonil gi da ne poslu{aat Boga prededi na{i. I toga se zaraduval, za{to gi videl ispadeni od raj. I koga ~ul za{to gi predal da umrat, koga rekl im Bog Âsmertiju }e da umrete¤, bogoborec posrami sja {to dosadi Bogu. Na ~oveka otvrnal, na Boga ni mogl da otvrne. Ka`e svetij Vasilij.

Izvadok Joakim Kr~ovski

ÂI sam Isus Hristos ako slezit od neboto ne mo`it da go uverut Makedoneca oti toj e Blgarin iqi Srbin¤ . Temko Popov

7

EPITAF NA KIRILOVIOT GROB Tearce mu negovo ro`denie, Pre~ista i Hilandar postri`enie, Le{ok mu e negoo vospitanie, Pod plo~ava negoo po~ivanie. Od negovo svoe ot{estvie Do Hristovo vtoro pri{estvie, Molit vas bra}a negoi, qubimija, Hotja{tija po~itati sija, Da re~ete Bog da bi go prostil, Zere u grob crvite gi gostil. Ovde le`i Kirilovo telo, U manastir i u Le{ok selo, Da Bog da za dobroe delo

Kiril Pej~inovi}

[to se velit narod? Narod se velit qudi koji se od eden rod i koji zboruvajet ednakov zbor i koi `ivuvajet i se drugarat edni so drugi i koji imajet jednavi obi~aji i pesni i veseqa. Tije qudi ji vikajet narod, a mestoto vo koje `ivuvat narod se velit ote~estvo od toj narod. Taka i Makedoncive se narod i mestovo nivno je Makedonija.

(Izvadok od Re~nikot na \or|ija Pulevski

BISERA

Bisero, mome, Bisero, {to nosi{ biser na grlo? Tvoeto grlo hubavo i ot drobnago bisera hiljadi p'ti pobelo.

Bisero, mome, Bisero zo{~o so biser pokriva{ tvoeto grlo hubavo? Ja nej}u biser da baca tuk saka tvoeto grlo. Bisero, mome, Bisero za kogo nizi{ biser't? Za kogo gotvi{ daroi? Ja daroj, biser ne saka Tuk saka moma Bisera.

Kostantin Miladinov

Oro, oro, ori{te, Oro, oro, ori{te, na babino buni{te baba najde ~e{li{te, si is~eqa glavi{~e, si raspravi kosi{~e i na dedo bradi{~e. Kusman [apkarev

8

Po svoite fonetski osobenosti akcentot

e dinami~en {to zna~i nego go oprededluva glasovniot udar na opredeleniot slog. Akcentot e opredelen i sekoga{ pa|a na tretiot slog od krajot na zborot.

9

AKCENT

Pri izgovor ili pri ~itawe na eden zbor se zabele`uva deka site slogovi vo nego ne se izgovaraat so ednakva sila. Eden slog vo zborot sekoga{ se izgovara so pogolema silina, pojasno i so povisok ton.

Takvoto naglasuvawe na eden slog vo zborot se vika akcent.

Zborot akcent poteknuva od latinskiot zbor accentus {to zna~i potpevnuvam.

Akcentot sekoga{ pa|a na samoglaska, kako glas so najgolema zvu~nost i kako osnova na slogot.

Po svoite fonetski osobenosti akcentot vo makedonskiot jazik e dinami~en {to zna~i nego go opredeluva glasovniot udar na opredeleniot slog.

Akcentot e opredelen i sekoga{ pa|a na tretiot slog od krajot na zborot.

Na primer: u~ílnica, nastávni~ka, u~éni~ka. Spored ovaa osobenost akcentot se narekuva

tretoslo`en akcent. Ednoslo`nite zborovi se akcentiraat na

edinstveniot slog: kít, kéj, lén, léd. Dvoslo`niote zborovi se akcentiraat na vtoriot

slog od krajot na zborot: zélka, ígla, kéngur, kíkot. Trislo`nite i pove}eslo`nite zborovi se

akcentiraat na tretiot slog od krajot na zborot: évropski, édnorog, `ítarka, `ítelka, `ítnica, zabéle{ka, zelénilo,isélenik, koléni~ki.

Koga brojot na slogovite kaj eden ist zbor se zgolemuva so razli~ni nastavki, akcentot go menuva slogot, no sekoga{ pa|a na tretiot slog od krajot na zborot: rôditel-rodíteli-roditélite, ô~enik-u~énikot-u~enícite, mínuva~-minôva~i-minuvá~ite. ZADA^A Pro~itaj go sledniov tekst so upotreba na praviloto za akcentirawe na zborovite.

ÂProsta e prikaznata za Ogulinovci, kako i za celiot na{ kraj. A ima{e ne{to vo ova semejstvo {to go razlikuva{e od drugite.Sekoja prolet se ra|a{e po edno Ogulinov~e. Doa|aa proletite, doa|aa i Ogulinovite sinovi. Eve vo {to be{e rabotata. A ne bea lo{ soj Ogulinovcite. Gospod da ~uva, ta niv i svetecot im popu{ta{e. Se slu~uva{e majkata Ogulinica da rodi nenadejno, taka sednata pred vrati i duri so rabota vo racete¤.

@ivko ^ingo

AKCENTSKI CELOSTI

Vo literaturniot jazik akcentot mo`e da se odnesuva i na grupa zborovi koi se smislovno tesno povrzan vo re~enicata. Toa podveduvawe na dva ili pove}e zborovi pod isti akcent se vika akcentska celost.

Akcentot vo akcentskata celost, isto taka stoi na tretiot slog od krajot na grupata zborovi. Vo grupata zborovi slogovite se brojot kako da se edinstven zbor.

Na primer:

suvô∪grozje, dáj∪mi∪ja, {to∪mö∪re~e.

Akcentskata celost naj~esto e sostavena od dva zbora so

sopstven akcent, a vo akcentskata celost pretstavuvaat eden poim (kiselô∪mleko) i zbor koj ima sopstven akcent i klitika (májka∪mi, dáj∪mi∪go).

Vo akcentskite celosti sostaveni od pridavka i

imenka, koga ozna~uvaat eden poim, akcentot se prefrla na pridavkata, na primer: prvá∪ve~er, c›n∪piper, Golô∪Brdo, Me~kñn∪Kamen, Novô∪Selo.

Vo sostavite od pokazna zamenka i imenka akcentot

naj~esto se prefrla vrz zamenkata: ová∪selo, ônoj∪den, ôvoj∪stog seno, toá∪dete.

Vo akcentska celost so negacijata ne i glagolot {to ide

po nea, akcentot se prefrla na negacijata, ako glagolot e dvoslo`en. Na primer: nî∪dojde, nî∪saka, nî∪zede, nî∪pee.

Ako glagolot e trislo`en ili pove}e slo`en, akcentot

ostanuva na nego: ne∪do`ñvea, ne∪progôvori, ne∪zástana. Kratkite zamenski formi koga }e se najdat zad imenka

{to ozna~uva rodstvo, vleguvaat vo akcentska celost: tîtka∪mi, brát∪mi, vöjko∪mi, bratö~ed∪mu.

Koga pra{alen zbor }e se najde pred imenka, tie

obrazuvaat akcentska celost. Akcentot pa|a na pra{alniot zbor, ako imenkata e dvoslo`ena:

Kolkö∪knigi pro~ita? Kolkö∪pari ima{? Ako imame logi~no istaknuvawe, toga{ ne se obrazuva

akcentska celost:

Podveduvawe na dva ili pove}e zborovi pod isti akcent se vika akcentska celost.

10

Kákva knñga bara{ od mene? Vo kôj grád si `iveel? Pra{alniot zbor i imenkata imaat poseben akcent.

VE@BA Pro~itaj gi pravilno akcentskite celosti vo slednive primeri:

1. Vo sekoja manxa, crn piper. Toj e roden vo seloto Dolno Kowari. Proslavata na 2 Avgust se odr`a na Me~kin

Kamen. 2. Ne dojde na proslavata.

Odamna ne pee. Od ovi{jeto ni{to ne zede.

3. Go ma~ea dolgo, ama ne progoviri ni{to.

Be{e zdrav kako ~elik, ama ne do`ivea dolga starost. Site zastanaa samo toj ne zastana.

4. Tetka mi dojde na gosti. Toj zamina so bratu~ed mu. Denes brat mi patuva za Avstralija. 5. Kolku ptici odletaa?

Ne te pra{av kolku pari potro{i. Kolku ~a{i ispi?

Akcentot e edna od va`nite osobenosti na makedonskiot standarden jazik. 11

BEZLI^NI GLAGOLI

Glagolite {to ozna~uvaat dejstvo, a ne mo`at da se povrzat so licata {to gi vr{at dejstvata se vikaat bezli~ni glagoli. Bezli~nite glagoli ozna~uvaat prirodni pojavi: grmi, zazoruva, vee, se smra~uva, rosi, se razdenuva, sveti. So bezli~nite glagoli se ozna~uva i du{evna sostojba: boli, me trese, mi se jade.

Tie se javuvaat vo forma za treto lice ednina. Na primer: grmi, seka, vee..

VE@BA Pronajdi gi bezli~nite glagoli vo slednive re~enici: Nadvor poleka vee siten sneg. Duri koga se stemni se vratija doma. Cel den sne`i. Nadvor rosi. Ako ne se stemni, nema da se razdeni. Me boli grloto. ZADA^A Napi{i sostav pod naslov ÂZimski den vo mojot kraj¤ Pokraj opisot na prirodnite pojavi napi{i i kako tie vlijaat na tvoeto raspolo`enie.

Glagolite {to ozna~uvaat dejstvo, a ne mo`at da se povrzat so licata {to gi vr{at dejstvata se vikaat bezli~ni glagoli.

12

NELI^NI GLAGOLSKI FORMI Glagolskite formi {to ne razlikuvaat lice, se vikaat neli~ni glagolski formi. Neli~ni glagolski firmi se: glagolskata l-forma, glagolskata imenka, glagolskata pridavka i glagolskiot prilog. Glagolska l-forma Glagolskata l-forma spa|a vo neli~nite glagolski formi. Imeto go dobila spored nastavkata-l. Kaj l-formata razlikuvame promena po rod (samo vo ednina) i po broj. Na primer: Ednina: Ma{ki rod: Toj ~ita-l. @enski rod: Taa ~ita-la. Sreden rod: Toa ~ita-lo. Za site rodovi vo mno`ina se upotrebuva formata, ~itale. L-formata se obrazuva od svr{eni i nesvr{eni glagoli.

L-formata {to se obrazuva od svr{eni glagoli, izrazuva svr{eno dejstvo (padnal, fatil, stanal).

L-forma {to izrazuva nesvr{eno dejstvo (padnel, fatel, stanel).

So l- formata se gradat nekolku slo`eni glagolski formi: minato neopredeleno vreme, predminato vreme, idno preka`ano vreme i mo`en na~in.

ZDA^A Pro~itaj go sledniov tekst i prepoznaj ja glagolskata l-forma.

ÂEdno dete posetilo eden mudrec i go pra{alo: - Koe jadewe e najvkusno na svetov? - Lebot, - odgovoril mudrecot. - A koja radost e najgolemata? - Denes da se nau~i ona {to ne si go znael v~era. Deteto se nalutilo. - Te vikaat mudrec, a ti mi zboruva{ sosema obi~ni

raboti! Mudrecot go poglednal so nasmevka. - Se naluti, zna~i, ti od mene ni{to ne nau~i. Deteto odmavnalo so rakata i si zaminalo.

Neli~ni glagolski firmi se: glagolskata l-forma,glagolskata imenka,glagolskata pridavka i glagolskiot prilog. 13

Dolgo odelo. Izgladnelo. Na patot imalo selo, a vo seloto prodavnica. Deteto vleglo vo prodavnicata. Imalo tolku pari kolku da si kupi samo par~e leb. Kupilo i otkinalo zalak¤.

( ÂNajgolemata radost¤ - Irina Strelkova)

Glagolska imenka Glagolskata imenka ozna~uva ime na glagolskoto dejstvo. Taa se izveduva samo od nesvr{eni glagoli. Se obrazuva koga na glagolot od nesvr{en vid, vo treto lice ednina mu se dodava nastavkata - we. Primeri: pee- we - peewe. vika- we - vikawe. tropa-we - tropawe. Samo mal broj imenki od sreden rod obrazuvaat glagolska imenka so nastavkata - nie: re{enie, soop{tenie, uverenie, izdanie i drugi. ZADA^A Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi gi glagolskite imenki. ÂNoseweto na kambanata niz tesniot, neramen i kalliv pat be{e te{ko, no, be{e polesna rabota otkolku ka~uvaweto na kambanata na mestoto na alovata kambanarija, {to se izdiga{e nad crkvata i ku}ite kako minare. Site ma`i od seloto pomagaa vo izvr{uvaweto na ovaa te{ka rabota. Odedna{ s# se smiri. Tolpata go zadr`a zdivot. Duri i pticite na grankite od drvata, pomislija lu|eto, gi razbraa zborovite na pitropot, za{to i tie zamol~ea. Ovo{kite, visokite topoli, `alnite vrbi pokraj rekata prestanaa da se leleat. Mo`ebi se pla{ea deka nivnoto {umolewe }e go voznemiri yunot na kambanata. Celata priroda stivna kako pred veselo is~ekuvawe na prviot yvon na selskata kambana. A toga{ od svodovite na kambanata odekna dolgoo~ekuvaniot yvon. No toa ne li~e{e na yunewe na kambana. Kambanite ne davaat takvi yunewa¤.

(Stojan Hristov ÂKambana¤)

Glagolskata imenka se obrazuva koga na glagolot od nesvr{en vid, vo treto lice ednina mu se dodava nastavkata-we.

14

Glagolska pridavka

Glagolskata pridavka se dobiva so dodavawe na nastavkite: -n, -na, -no, -ni i nastavkite: -t, -ta, -to, -ti. Ovie nastavki se dodavaat na glagolite koi zavr{uvaat na samoglaskite a i e.

Primer:

~ita-n, pokane-t, ~ita-na, pokane-ta, ~ita-no, pokane-to, ~ita-ni pokane-ti

Glagolskata pridavka ima glagolska i pridavska karakteristika.

Vo glagolskata pridavka-n vo konstrukcija so pomo{niot glagol sum i ima - nema, glagolskata pridavka ima glagolsko zna~ewe.

Primer: Toj go nema ~itano romanot ÂGoce Del~ev¤ od Van~o

Nikoleski. VE@BA Obrazuvaj glagolski pridavki od slednive glagoli:

vika, saka, igra, pere, skine.

Glagolski prilog Glagolskiot prilog e nemenliva glagolska forma. Se obrazuva samo od nesvr{eni glagoli so nastakata-j}i: ~eka-~ekaj}i, odi-odej}i, vika-vikaj}i, sedi-sedej}i. Glagolskiot prilog i glagolot vo li~na glagolska forma, sekoga{ imaat ist podmet vo re~enicata. Primer: Telefoniraj}i ti na mobolniot, mislev deka sigurno }e te slu{nam. VE@BI 1.Slednive glagolski prilozi transformiraj gi vo glagolski imenki: Izleguvaj}i (izleguvawe), pi{uvaj}i, vikaj}i, ~itaj}i, sledej}i, vra}aj}i, sakaj}i, skokaj}i.

Kaj glagolskiot prilog ima otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe 15

2. Pr~itaj go vnimatelno sledniov tekst i otkrij vo koi re~enici e upotreben glagolski prilog.

ÂPred zajdisonce lisicata se prikraduva{e kraj

zamrseni granki bri{ej}i ja so kitnestiot opa{ svojata traga zad sebe.

-Ka~ak! grleno go izvika negoviot stopan koga go vide kako zaostanuva vednej}i ja golemata glava, obrasnata so srebrenosivi vlakna.

Vol~icata po~na da se prikraduva kon trloto, poleka, ne~ujno, re~isi da nedopiraj}i se do zemjata, za da ne bide pak iznenadena.

Grmotevicata se raznese niz no}ta, se odbi od dolot i se izgubi so prazno, piskotlivo eho. Yverot se otfrli od zemjata, ja zaka~i so zabi podadenata crna raka na glogot i ne baraj}i pat se nurna vo mrakot.

Procesot na odr`uvawe na prokolnatiot rod prodol`uva{e - majkata umira{e, poleka, kako da zaspiva, ~uvstvuvaj}i kako vol~iwata slatko ja osloboduvaat od plekoto, a toa, pred sosem da sekne, neo~ekuvano nadojde so seta sila na `ivotot¤.

Slavko Janevski: ÂVol~ica¤ M.Topuz Âvolci¤

Zavrnaa snegoi, pkrija tragi.

Zdrava noga vo trn ne klavaj si.

16

PROSTI GLAGOLSKI FORMI Prostite glagolski formi se sostaveni od eden glagolski zbor vo razli~ni formi: pi{uvam, pi{uvav, pi{uval, pi{uvaj, pi{uvaj}i i sli~no. Vo makedonskiot standarden jazik prosti glagolski formi se: sega{no vreme, minato opredeleno svr{eno vreme, minato opredeleno nesvr{eno vreme, zapoveden na~in, glagolska l-forma, glagolska imenka, glagolska pridavka i glagolski prilog. Sega{no vreme Dejstvata i sostojbite {to se izvr{uvaat vo momentot na zboruvaweto se izrazuvaat vo sega{no vreme. Toa e prosta glagolska forma. Formite za sega{no vreme se obrazuvaat so dodavawe na nastavki za sega{no vreme na osnovnite soglaski na glagolot: ednina mno`ina

1 l. - m 1 l. - me 2 l. - { 2 l. - te

3 l. - Ò (nulta morfema) 3 l. - at Formite vo sega{no vreme od glagolskite grupi izgledaat vaka: a - grupa i - grupa e - grupa (igra) (sedi) (pee) 1l. igra -m 1 l.seda - m 1l. pea - m ednina 2l. igra -{ 2 l.sedi - { 2l. pee - { 3l. igra -Ò 3 l.sedi- Ò 3 l. pee -Ò 1l. igra - me 1l. sedi - me 1l. pee -me mno`ina 2l. igra -te 2l. sedi - te 2l. pee -te 3l. igra - at 3l. seda - t 3l. pe - at VE@BA Slednive glagoli: ~itaat, svirat i spijat, se dadeni vo treto lice mno`ina. Opredeli ja formata za treto lice ednina i prepoznaj ja grupata na glagolot. Primer: ~itaat - ~ita, glagol od a - grupa.

So sega{no vreme se izrazuvaat dejstva i sostojbi {to se izvr{uvaat vo momentot na zboruvaweto . 17

Minato opredeleno nesvr{eno vreme

So minato opredeleno nesvr{eno vreme se iska`uva dejstvo {to se slu~ilo vo minatoto. Liceto koe zboruva, to~no znae za vremeto vo koe se odvivalo dejstvoto. Formite za minato opredeleno nesvr{eno vreme se obrazuvaat od nesvr{eni glagoli, so dodavawe na slednite nastavki: - v, -{e, -{e (ednina) i - vme, -vte, - a , -ja (mno`ina). Ovie nastavki se dodavaat na osnovnata samoglaska - a ( kaj glasgolite od a - grupa) i na osnovnata samoglaska - e (kaj glagolite od e i i-grupa). Promenata po grupi izgleda vaka: ednina mno`ina

a - grupa 1l. ~ita-v ~ita-vme (~ita) 2l. ~ita -{e ~ita-vte

3l. ~ita -{e ~ita-a

e - grupa 1l. pie-v pie-vme (pie) 2l. pie-{e pie-vte

3l. pie-{e pie-ja

i - grupa 1l. ode-v ode-vme (odi) 2l. ode-{e ode-vte

3l. ode- {e ode-a Formite na minato opredeleno nesvr{eno vreme vo vtoro i treto lice (ednina) imaat ista nastavka - {e.

Osnovniot glagol kaj glagolite od i-grupa preo|a vo e: odi - odev, ode{e.

Kaj glagolite od e i i-grupa na koi op{tiot glagolski del im zavr{uva na samoglaska, se javuva nastavkata - ja: pie - pieja, kroi - kroeja.

So minato opredeleno nesvr{eno vreme se iska`uva dejstvo {to se slu~ilo vo minatoto. Liceto {to zboruva, to~no znae za vremeto koga se odvivalo dejstvoto.

18

Minato opredeleno svr{eno vreme Formite za minato opredeleno svr{eno vreme se obrazuvaat od svr{eni glagoli so nastavkite: ednina mno`ina

1l. -v -vme 2l - Ò -vte

3l - Ò -a; -ja Promenata po grupi izgleda vaka: a - grupa 1l. napi{a -v napi{a -vme (napi{a) 2l. napi{a - Ò napi{a -vte 3l. napi{a - Ò napi{a -a i - grupa 1l. ispi -v ispi- vme (ispi) 2l. ispi - Ò ispi -vte 3l. ispi - Ò ispi -a e - grupa 1l. ized -ov izedo -vme (izede) 2l. ized - e izedo -vte 3l. ized - e izedo -a So formite na minato opredeleno svr{eno vreme se iska`uva zaokru`eno i zasvedo~eno dejstvo vo eden opredelen moment na minatoto. Od pregledov na formite na minato opredeleno svr{eno vreme se zabele`uva deka vtoro i treto lice vo ednina se ednakvi i bez li~na nastavka. VE@BI Pro~itaj go sledniov tekst i pronajdi gi formite za minato opredeleno svr{eno vreme. ÂTolku se za~itav, {to koga go ~uv yvon~eto, ne znaev koj yvoni i zo{to yvoni. Sve}ata dogoruva{e; sve}nikot {to utrinata go is~istiv, be{e potopen so loj. Se v~udonevidov, nastojuvaj}i da gi izbri{am tragite na svojot prestap, ja staviv knigata pod pe~ka i po~nav da go popravam kandiloto. Od sobata izleze guvernantkata: - Da ne si gluv? Yvonat! - Da ne spie{e? - pra{a surovo stopanot. Negovata `ena, ka~uvaj}i se te{ko po skalite, po~na da se `ali deka jas sum vinoven {to taa nastinala¤. Izvadok Maksim Gorki

So formite na minato opredeleno svr{eno vreme se iska`uva zaokru`eno i zasvedo~eno dejstvo vo eden opredelen moment na minatoto. 19

ZAPOVEDEN NA^IN

Koga so glagolot se izrazuva zapoved, molba ili naredba se upotrebuvaat formite za zapoveden na~in.

Na primer: Slu{aj vnimatelno! Slu{ajte vnimatelno! Donesi

pribor za crtawe! Donesete pribor za crtawe. Te molam ne zboruvaj glasno! Ve molam ne zboruvajte glasno!

Zapovedniot na~in se iska`uva so vtoro lice ednina i vtoro lice mno`ina. So ovie formi se iska`uva direktna zapoved.

Formite za zapoveden na~in za vtoro lice ednina i vtoro lice mno`ina se obrazuvaat na sledniov na~in:

1. Kaj glagolite od a-grupa i kaj onie od e-grupa i i-grupa na koi op{tiot del im zavr{uva na vokal, so nastavkata -j (za ednina) i -jte (za mno`ina): ~ita-j, ~itaj, (vtoro lice ednina) ~ita - jte - ~itajte (vtoro lice mno`ina); pi-j - pij, pi - jte, stoi - stoj, stojte.

2. Kaj glagolite od - i i e-grupa na koi op{tiot del im zavr{uva na soglaska, formata za vtoro lice ednina zavr{uva na -i, a vo vtoro lice mno`ina na - te: polni - polne - polnete, dones - i, dones - e - te.

Indirektna zapoved se iska`uva so konstrukciite od

~esti~kite da i neka i formite od sega{no vreme: da raboti, neka raboti, da sedi, neka sedi, da rabotat, neka rabotat, da sedat, neka sedat (vo treto lice ednina i mno`ina)

So formite na zapovedniot na~in, pokraj zna~eweto na zapoved ~esto se iska`uvaat i:

a) minatost: ^itaj, ~itaj i do{ol krajot na knigata. b) poslovi~nost: ^ini dobro, ne s# kaj . v) uslov: Stani porano, }e stigne{.

ZADA^A Napravi direktna zapoved za prvo lice ednina i vtoro

lice mno`ina od slednive glagoli: pee, tr~a, vika, igra, zboruva.

POVTORI

So koi formi se iska`uva direktna zapoved? Kako se iska`uva indirektna zapoved? [to se iska`uva so formite na zapovedniot na~in, pokraj zna~eweto na zapoved?

Koga so glagolot seizrazuva zapoved,

molba ili naredba se upotrebuvaat formite za zapoveden na~in. 20

PRILOZI

Prilozite se polnozna~ni zborovi {to stojat naj~esto do glagolot i go opredeluvaat glagolskoto dejstvo spored nekoj priznak (vreme, mesto, na~in, koli~estvo i stepen). Spored nivnoto zna~ewe prilozite se delat na nekolku grupi:

a) prilozi za vreme: koga, sega, nekoga{, no}e, dewe, zime, lete, v~erva i drugi.

Na primer: ÂKoga pogledna, zad nego nagrnalo orgomno stado ovci, kravi i kozi¤.

b) prilozi za mesto: kade, tuka, doma, napred, nazad, docna, toga{, zimoska, lani i dr.

Na primer: ÂOv~ar~eto da ne pogledne{e nazad, }e dobie{e neizmerno bogatstvo¤.

v) prilozi za na~in: kako, silno, dobro, lo{o, ta`no, slabo, sme{no, veselo, brgu i dr.

Na primer: ÂBrgu se ka~i na najbliskata lipa¤. g) prilozi za koli~estvo i stepen: mnogu, nekolku,

pove}e, dosta i dr. Na primer: ÂNe mo`e{e pove}e da im pobegne¤. Nekoi od prilozite za na~in i koli~estvo se

stepenuvaat (dobro, podobro, najdobro). Nekoi od prilozite, koga odat so imenka, dobivaat i

~lenski nastavki. Na primer: Mnogute gleda~i, na krajot na

natprevarot, ostanaa samo mal broj. VE@BA Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst, pronajdi gi i prepi{i gi site prilozi. Obidi se prilozite da gi opredeli{ spored osnovniot priznak {to go opredeluva glagolskoto dejstvo.

„Toj vleguva brzo vo izlo`benata kancelarija. Crte`ite se eden na drug na biroto. Go zema gorniot i vnimatelno go razgleduva, istavaj}i go postepeno kolku {to mo`e da ja ispru`i rakata. Toa e crte`ot so bronzeniot bokal. Umetnikot i ne sakaj}i so`alitelno se usmevna. Bokalot e postaven na kujnska masa, so dve ru`i vnatre. Se pznava deka ivicite mu se povle~eni so lenir, boen e so sina boja {to so nekakva milimetarska simetri~nost se proret~uva od ivicata nakaj sredinata.Fonot e moliran yid, a {arkite mu se predadeni kako naroden vez. Pravewe na takvi {arki zafa}a mnogu vreme na ~asovite po crtawe“. (Izvadok od raskazot Izlo`ba od Bla`e Koneski)

Prilozite se polnozna~ni zborovi {to stojat naj~esto do glagolot i go opredeluvaat glagolskoto dejstvo spored nekoj priznak (vreme, mesto, na~in, koli~estvo i stepen).

21

PREDLOZI Predlozite se nemenlivi slu`beni zborovi so koi se

iska`uvaat razli~ni odnosi pome|u zborovite vo re~enicata. Tie nemaat opredeleno, posebno zna~ewe i samo vo spoj so polnozna~nite zborovi dobivaat pokonkretno zna~ewe. Naj~esto dobivaat mestno i prostorno zna~ewe: na klupa, pod klupa, zad klupa, pred klupa, do klupa, pokraj klupa, sproti klupa i dr.

Pokraj navedenive zna~ewa so predlogot na mo`e da se iska`e: vremensko, na~insko, celno, prisvojno i sporedbeno zna~ewe.

Vremensko zna~ewe: Pticite se vra}aat na prolet. Na~insko zna~ewe: Go fatija na izmama. Celno zna~ewe: Zamina na letuvawe. Prisvojno zna~ewe: Ku}ata na Ilija e mo{ne golema. Sporedbeno zna~ewe: Taa li~i na majka si. Spored sostavot predlozite se delat na prosti i

slo`eni. Prosti predlozi se onie {to se sostaveni od eden zbor:

za, da, na, do, v, vo, zad, pod, nad i dr. Slo`eni predlozi se onie predlozi {to se sostaveni od

dva zbora: zaradi, poradi, pokraj, pome|u, nasproti, nasred, nablizu, otade i drugi.

ZADA^A

Opredeli go zna~eweto na predlozite vo slednive re~enici:

1. Pticite preselnici zaminaa na jug. 2. Pe~albarite se vra}aat na praznik. 3. Crte`ot na Tomi e najdobriot crte`. 4. Katerina ja napi{a doma{nata rabota na brzina. 5. Se ka~i na drvo.

Predlozite se nemenlivi slu`beni zborovi so koi se iska`uvaat razli~ni odnosi pome|u zborovite vo re~enicata.

22

SVRZNICI

Svrznicite se slu`beni zborovi so koi se povrzuvaat zborovite i re~enicite vo slo`enata re~enica. Svoeto zna~ewe svrznicite go dobivaat vrzuvaj}i gi zborovite i re~enicite. Svrznicite go izrazuvaat odnosot me|u zborovite i re~enicite. So svrznikot no i ama izrazuvame sprotiven odnos, a so ako izrazuvame uslov.

Svrznicite se delat na prosti i slo`eni. Prosti svrznici se: a, no, i, pa, da, ta, ako i drugi. Slo`eni svrznici se: iako, za da, taka {to, kako

{to, za{to, samo i dr. Pri upotrebata na svrznicite, treba da se vnimava

na onie svrznici koi{to mu se tu|i na makedonskiot jazik: ali, nego, po{to, taka da i drugi.

VE@BA

Vo sledniov tekst pronajdi gi svrznicite koi{to svrzuvaat zborovi i re~enici vo slo`enata re~enica:

ÂSedam pod drvo i ~ekam da padne plodot. Drvoto e polno so rod, i samo treba da se zagleda{

me|u lisjata za da go dogleda{ orevot. Nababren i nakostre{en. No makar {to lisjata se zaklatuvaat kako krilja, plodot ni{to ne go otkinuva od grankata. Samo edna ververi~ka, so kradlivi o~i i `enstvena opa{ka, se provira me|u ~atalite kako zmiul~e vo pazuva i skoka od granka na granka kako do`dovna kapka {to nikako da se razbie. Taa, koga saka, mo`e da dojde do plodot, no ne go giba pred da mu se raspuka kafticata. Ne e luda da si gi vapca prstite. Toga{ sopstveni~ki go prezema so prednite noxiwa kako {to isposteniot selanec ja obgrluva najgolemata tikva, i misli{ deka samo go grli dodeka vsu{nost go dupi. Potoa so vrvlestata mucka vleguva vo oreovata luspa, ostavaj}i gi crnite o~iwa da ñ {araat nadvor - da bide na {trek so svetot, dodeka se nasleduva vo jatkata. I navistina, na vrvot od krunata doletuva edna dr~na stra~ka. Crno-bela, taa misla deka pee, a vsu{nost samo graka. Zgora na toa, za razlika od ververi~kata, taa e sega kradlivka. Grabna eden orev i go nosi na sosedniot pokriv. Vistinsko ~udo e kako u{te graka, dodeka klunot i e prikle{ten so orevot. Sletana na oxakot, go spu{ta plodot me|u kanxite i po~nuva da go udira so klunot. ¤ ( Izvadok ) Dimitar Solev

Svrznicite se slu`beni zborovi so koi se povrzuvaat zborovite i re~enicite vo slo`enata re~enica. 23

PREDMET

Sekoj zbor oddelno si ima svoe zna~ewe, no tokmu re~enicata vo koja e vospostavena vrska me|u zborovite, ja smetame kako osnovna edinica vo jazi~noto op{tewe.

Uslov za formirawe na re~enicata e prisustvoto na glagolot vo li~na glagolska forma. Taa glagolska forma go pretstavuva prirokot vo re~enicata. Prirokot e osnoven ~len vo re~enicata. So prirokot soop{tuvame dejstva, sostojbi, nastani, karakteristiki, povrzuvaj}i gi so nivnite vr{iteli.

Prirokot sekoga{ odi so podmetot. Podmetot go ozna~uva vr{itelot na dejstvoto: Tomislav ~ita kniga. Glagolot ~ita ne mo`e da oformi kompletna re~enica

bez podmet i direkten predmet. Toa mo`e da se sogleda ako se odgovori na pra{aweto koj ~ita (podmet) i {to ~ita (predmet).

Spored toa, kako neophodni ~lenovi vo re~enicata se predmetot i prilo{kite opredelbi.

Spored vospostavenata vrska me|u imenskite ~lenovi vo re~enicata i prirokot, razlikuvame tri vida predmet: direkten, indirekten i predlo{ki.

Direkten predmet e onoj imenski ~len vo re~enicata vrz koj direktno preminuva dejstvoto na prirokot:

-Velika pr`i kompiri. -Maja ~ita kniga.

-Mama mesi leb. Indirektniot predmet ja imenuva celta na dejstvoto:

-Nastavni~kata im podari knigi na najdobrite u~enici vo oddelenieto.

-Tato mu kupi ranec na Nikola. -Toj se ka~i na drvoto. -Gi ostaviv parite na masa.

Predlo{kiot predmet se vrzuva so prirokot so pomo{ na site predlozi, duri i so predlogot na, koga ne e upotreben za voveduvawe indirekten predmet:

-Dedoto veruva{e vo svoite vnuci.

-Boris si igra{e so svoite igra~ki. -^u~uligata pee{e za proletta.

Spored vospostavenata vrska me|u imenskite ~lenovi vo re~enicata i prirokot, razlikuvame tri vida predmet: direkten, indirekten i predlo{ki. 24

Udvojuvawe na direktniot i indirektniot predmet Udvojuvaweto na dirktniot i na indirektniot

predmet e va`na karakteristika na makedonskiot literaturen jazik.

Udvojuvaweto se vr{i so kratkite zamenski formi: a) za direkten predmet: me, te, gi, ja, n#, ve, se. b) za indirekten predmet: mi, ti, mu, $, ni, vi, im, si. Udvojuvaweto na dirktniot i na indirektniot

predmet se vr{i so ~lenuvana imenka, sopstvena imenka i dolgi formi na nekoja li~na zamenka.

Udvojuvawe na direkten i indirekten predmet so

~lenuvana imenka - Ile ja pro~ita knigata. - Tomi go donese ku~eto. - Kate gi izede cre{nite. - Veterot gi sroni lisjata. - P~elata go sobra polenot. - Nastavni~kata im ~estita na pobednicite. - Snegulkite im pa|aa na nosiwata. Udvojuvawe so sopstvena imenka - V~era ja sretnav Biljana. - Vane mu prosti na Petre. - Kate í podari slika na Jana. Udvojuvawe so dolga forma na li~na zamenka

- Samo nim im ka`avte za sredbata. - I Vam }e ve povikame na natprevarot. - Nemu sekoga{ mu pa|a pari~kata. - Mene slatko me nagostija.

VE@BA Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi gi primerite so udvojuvawe na predmetot. Prepi{i gi vo tetratkata za doma{na rabota. ÂSi `iveela vdovicata Marija so svojata majka i so {est de~iwa. @iveela bedno. No so poslednite pari kupile edna kafeava krava kolku za mleko da im dava na decata. Postarite deca ja pasele kravata vo poleto, a doma $ davale trici. Edna{ majkata izlegla nekade, a postariot sin Mi{e oti{ol po leb, ja ~uknal ~a{ata i ja skr{il.

25

Mi{a se ispla{il deka majka mu }e go kara za toa, gi sobral pogolemite par~iwa od ~a{ata gi iznesol nadvor i gi zakopal vo senoto, a pomalite par~iwa site gi sobral i gi frlil vo kopan~eto. Majkata ja barala ~a{ata, po~nala da pra{a no Mi{a ne ka`al i taka toa se zaboravilo. Drugiot den po ru~ekot majkata oti{la na kravata da $ dade trici vo kopan~eto gleda - kravata kako bolna i nej}e da jade. Fatile da ja lekuvaat kravata; povikale edna baba. Babata rekla: ÂKravata nema da bide `iva, treba da se zakole zaradi mesoto¤. Povikale eden selanec i zele da ja kolat kravata. Decata ~ule kako vo dvorot zarikala kravata. Se sobrale site na pe~kata i po~nale da pla~at. Koga ja zaklale kravata, $ ja izvadile ko`ata i ja rasekle na par~iwa, vo grloto $ na{le staklo. Toga{ doznale deka taa pcovisala poradi toa {to vo jadeweto na{la staklo. Koga Mi{a doznal za toa, toj fatil silno da pla~e i $ priznal na majka si za ~a{ata. Majka mu ni{to ne mu rekla i samata zaplakala. Taa rekla: ÂNie ja otepavme na{ata krava, a sega nema so {to da si kupime druga. Kako }e `ivet na{ite mali de~iwa bez mleko? ¤ Mi{a u{te pove}e fatil da pla~e i ne sleguval od pe~kata, koga jadele pivtija od glavata na kravata. Toj sekoj den na son ja gledal, kako dedo Vosilij ja nosi za rogovite mrtvata glava na kravata so otvoreni o~i i so crven vrat. Otoga{ nemalo ve}e mleko za decata¤. ( Izvadok od raskazot ÂKrava¤) L. N. Tolstoj ZADA^A Pro~itaj gi pravilno slednive re~enici vo koi se ispu{teni kratkite zamenski formi za udvojuvawe na direkten i indirekten predmet. - Tomi - vrati topkata. - Stojan~o -- vklu~i kompjuterot. - Biljana -- pobara adresata. - Filip -- poizdravi gostite. - Ilija -- podari ku~e na Valentina. - Site --- ni aplaudiraa. - Nemu sekoga{ -- se nasmevnuva sre}ata. - Kate -- pozdravi Mihaela.

26

APOZICIJA

Vtorostepeni ~lenovi vo re~enicata se atribut i apozicijata.

Atributot opredeluva nekoja osobina na imenkata. Apozicijata e samostoen del na re~enicata. Osven

{to ne mo`e da stoi pokraj prirokot (glagol vo li~na glagolska forma) apozicijata mo`e da stoi pokraj sekoj re~eni~en ~len. Apozicijata i re~eni~nite ~lenovi do koi stoi mo`at da si gi zamenat mestata, bidej}i se ramnopravni ~lenovi vo re~enicata.

Apozicijata sekoga{ se oddeluva so zapirka. Apozicijata se sre}ava vo slednie re~enici: 1. Veles, rodniot grad na poetot Ko~o Racin, ostana

bez voda. 2. Vo Ko~ani, gradot na orizot, }e se odr`i

Republi~ki natprevar po makedonski jazik. 3. Ohrid, rodniot grad na Prli~ev, e preplaven so

turisti.

ZADA^A Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ apozicija.

Stara ohridska soba

Apozicijata e samostoen del na re~enicata. 27

STRUKTURA NA SLO@ENATA RE^ENICA

Slo`enata re~enica e sostavena od dve ili pove}e li~noglagolski formi i zborovni grupi {to se grupirani okolu niv. Strukturata na slo`enata re~enica ja so~inuvaat li~noglagolskite formi i zborovnite grupi {to se povrzuvaat so niv.

Edna li~noglagolska forma so zborovite {to se povrzuvaat so nea odgovara na strukturata na prostata re~enica. Vakvite delovi vo slo`enata re~enica se postaveni vo me|useben odnos so {to formiraat re~enica kako jazi~na edinica za komunikacija.

Delovite na slo`enata re~enica se vikaat del-re~enici.

PODELBA NA SLO@ENATA RE^ENICA

Odnosot na re~enicite od koi e sozdadena slo`enata re~enica mo`e da bide od dva vida: dvete re~enici da ne zavisat edna od druga i ednata re~enica mo`e da zavisi od drugata re~enica. Spored toa slo`enite re~enici se delat na nezavisnoslo`eni i zavisnoslo`eni re~enici.

Kaj nezavisnoslo`enite re~enici vrskata me|u del-re~enicite mo`e da bide potesna ili polabava i spored toa razlikuvame: neazvisnoslo`eni re~enici so potesna vrska me|u del-re~enicite i re~enici so nezavisnoslo`eni re~enici so polabava vrska me|u del-re~enicite.

Nezavisnoslo`eni re~enici so potesna vrska me|u del-re~enicite se:

1. Sostavni nezavisnoslo`eni re~enici 2. Sprotivni nezavisnoslo`eni re~enici 3. Razdelni nezavisnoslo`eni re~enici Nezvisnoslo`eni re~enici kaj koi vrskata me|u del-

re~enicite e polabava se: 1. Isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici 2. Zaklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici Vo zavisnoslo`enata re~enica sekoga{ ima edna glavna

i edna zavisna re~enica. Glavnata del-re~enica vo slo`enata re~enica mo`e da

stoi i sama, a zavisnata sekoga{ odi zaedno so svrznikot. Spored funkcijata na zavisnite del-re~enici vo

ramkite na slo`enata re~enica, razlikuvame: vremenski, pri~inski, posledi~ni, celni, uslovni, dopusni, na~inski, odnosni i iskazni zavisnoslo`eni re~enici.

Edna li~noglagolska forma so zborovite {to se povrzuvaat so nea odgovara na strukturata na prostata re~enica. Vakvite delovi vo slo`enata re~enica se postaveni vo me|useben odnos so {to formiraat re~enica kako jazi~na edinica za komunikacija.

28

NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI Nezavisnoslo`eni re~enici se: sostavni, sprotivni, razdelni, isklu~ni i zaklu~ni. Sostavni nezavisnoslo`eni re~enici Sostavnite nezavisnoslo`eni re~enici donesuvaat sodr`ini {to se povrzani pome|u sebe po red razli~ni osnovi: spored vr{itelot na dejstvoto, spored vremeto i mestoto na vr{ewe na dejstvoto. Ovie re~enici se svrzuvaat so slednive svrznici: i, ni, nitu, pa, ta. Naj~esto ovie re~enici se svrzuvaat so svrznikot i. - Petre dojde i ~eka da zaminete. - Se najade i si zamina. So svrznicite pa i ta obi~no se svrzuvaat dejstva {to se odvivaat edno po drugo. - Go zabele`a ~ovekot, pa trgna po nego. - [tom ja mina rekata, pa }e go fati vistinskiot pat. - Zavr{i ja rabotata, pa dojdi. Sprotivni nezavisnoslo`eni re~enici Vo sprotivno nezavisnoslo`enite re~enici se isklu~uva sprotiven odnos me|u povrzanite sodr`ini. Tie se svrzuvaat so svrznicite: a, no, ama, ami, tuku, me|utoa.

Eden od naj~estite svrznici me|u del-re~enicite na sprotivno nezavisnoslo`enite re~enici e svrznikot a:

- Od sekogo bara, a nikomu ne dava. - Toj ne znae da igra , a sekoga{ se fa}a na oro. - Taa saka da veze, ama ne znae da bodne so igla. Svrznicite no i ama svrzuvaat sprotivni dejstva,

koi se so potvrdna forma. - Toj znae{e, ama saka{e u{te ne{to da nau~i. - Saka{e u{te da raboti, no be{e isto{ten. Spored pravopisnite pravila sprotivnite re~enici

sekoga{ se oddeluvaat so zapirka.

Arno e s# da znae{, ama ne treba se da pravi{ Arno jadi, ama i arno raboti

29

VE@BA Upotrebi gi svrznicite: a, no, ama, vo pismeniot sostav {to }e go napi{e{ za edno tvoe do`ivuvawe. Razdelni nezavisnosli`eni re~enici Spored svrznicite razdelnite nezavisnoslo`eni re~enici se izdeluvaat na razdelni nezavisnoslo`eni re~enici so svrznikot ili i razdelni nezavisnoslo`eni re~enici so svrznici {to se povtoruvaat: ili - ili, bilo - bilo, de - de, tu - tu, ni - ni, nitu - nitu. Vo razdelni nezavisnoslo`enite re~enici so svrznikot ili vo dvete del - re~enici se dava dejstva {to se isklu~uvaat:

- Mo`e{ da dojde{ ili otka`i se. - Zemi ili ostavi.

Razdelni nezavisnoslo`enite re~enici so povtornite

svrznici: de-de, tu-tu, ~as - ~as gi upotrebuvame za naglasuvawe na naizmeni~no vr{ewe na dejstvo. Vo oddelna grupa gi vklu~uvame povtorenite svrznici: i - i, em - em, koi se karakteristi~ni za razgovorniot stil.

Primer:

- Mese~inata de }e se pojavi, de }e se sokrie zad temniot oblak. - Em saka{ da go vidi{, em se pla{i{ od nego. - Nitu zema, nitu dava. - Ni saka da mu doa|a{, ni saka da ti doa|a. Spored Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik, razdelnite nezavisnoslo`eni re~enici so svrznikot ili ne se oddeluvaat so zapirka. ZADA^A Napi{i pet razdelni nezavisnoslo`eni re~enici vo koi }e gi upotrebi{ svrznicite ili - ili, de - de, tu - tu, bilo - bilo. Isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici Vo isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici me|u del-re~enicite vrskata e polabava, vo niv se nadovrzuva edna sodr`ina na druga, edno dejstvo na drugo.

@ivko Popovski: Cve}iwa na mirot 30

Kaj isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici gi sre}avame slednive svrznici: samo, samo {to, osven {to, edinstveno {to i drugi. Primer: - S# e ednostavno, samo {to ne znae da pliva. - ]e dade{e gol, samo {to topkata mu pobegna. - I u~enicite }e dojdea na ~as, samo {to yvon~eto ne go slu{naa. -S# }e be{e dobro, edinstveno {to Petre ne stigna na natprevarot. Od navedenite primeri mo`evme da zaklu~ime deka me|u del-re~enicite vo isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici se pi{uva zapirka. ZADA^A

Napi{i pet .isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici. Zaklu~ni nezavisnoslo`enoi re~enici Kaj zaklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici kako svrznici gi sre}avame modalnite zborovi so koi se vr{i izvesno sumirawe ili se izveduva izvesen zaklu~ok.

Vo zaklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici gi sre}avme slednive modelni zborovi, kako: zna~i, verojatno, sigurno i drugi. Primer: - [tom ne stigna vozot, zna~i }e zadocni. - Ne dojde, verojatno ne ja razbral porakata. - Ako mu se javime, sigurno }e ne poseti. Spored pravopisnite pravila del-re~enicite vo zaklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici se oddeluvaat so zapirka. ZADA^A Napi{i pet zaklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici.

Golemata majka (bo`ica na plodnosta) Keramika od neolitskata Naselba Govrlevo Skopsko 31

SVRZNI^KI I BESVRZNI^KI SLO@ENI RE^ENICI

Slo`enite re~enici {to sodr`at svrznici ili svrzuva~ki zborovi gi narekuvame svrzni~ki re~enici.

Vo re~enicite: - Pticite peeja, a nie u`ivavme vo nivnata pesna. - Iako be{e uredno pokanet, toj ne dojde na sostanokot. - Koga vleze vo u~ilnicava, site se za~udija.

- svrzuva~kata funkcija ja vr{at svrznicite: a, iako i koga. Slo`enite re~enici {to ne sodr`at svrznici gi

narekuvame besvrzni~ki re~enici. Ako za svrzni~kite slo`eni re~enici mo`eme da

opredelime na koj tip slo`eni re~enici im pripa|aat, za besvrzni~kite slo`eni re~enici ne mo`e sekoga{ toa so sigurnost da se opredeli, zatoa {to odnosot me|u sodr`inite vo dvete del-re~enici ponekoga{ mo`e razli~no da se tolkuva. Eve nekolku primeri:

- Dojdi - }e ja razgledame izlo`bata. - Toj svire{e, nie u`ivavme. - Padna snegot, go pokri bregot. Navedenive besvrzni~ki re~enici mo`at da se svrzat i

so slednive svrznici: - Ako dojde{, }e ja razgledame izlo`bata. - Dojdi, pa }e ja razgledame izlo`bata. - Koga }e dojde{, }e ja razgledame izlo`bata. - Dodeka toj svire{e, nie u`ivavme. - Toj svire{e, a nie u`ivavme. - Padna snegot i go pokri bregot. - Koga padna snegot, go pokri bregot.

Slo`enite re~enici {to ne sodr`at svrznici

gi narekuvame besvrzni~ki re~enici. 32

RE^NI^KI SOSTAV NA MAKEDONSKIOT JAZIK SPORED POTEKLOTO NA ZBOROVITE

Re~ni~kiot sostav na sekoj jazik se sostoi od ogromen broj zborovi. Edni se uporebuvaat podolgo vreme, a drugi kratko, edni se so po{iroka, a drugi so ograni~ena upotreba. Vo odnos na promenite vo op{testvoto i sekojdnevnoto `iveewe, se vr{at promeni i vo jazikot. Del od zborovite zastaruvaat, ispa|aat od upotreba, drugi se pojavuvaat so novo zna~ewe. Re~nikot na eden jazik ne se sostoi samo od zborovi od toj jazik, tuku i zborovi pozajmeni od drugi jazici. Razvitokot na eden jazik sekoga{ e povrzan so procesot na obnovuvawe i zbogatuvawe na zborovniot sostav na jazikot. Kako vo drugite jazici taka i vo na{iot jazik ima zborovi od najrazli~no poteklo. Spored potekloto zborovite mo`at da se podelat vo dve grupi: doma{na i stranska leksika.

Doma{na leksika Najgolemiot broj zborovi od re~ni~kiot fond, go so~inuvaat zborovi od doma{nata leksika. Golem broj zborovi vo na{iot re~ni~ki fond se nasledeni od staroslovenskiot i crkovnoslovenskiot jazik koi preku narodnite govori navlegle i vo literaturniot jazik.

Dijalektizmi Dijalektizmite se zborovi {to gi koristat ograni~en broj lu|e od edna teritorija. Dijalektizmite se koristat najmnogu vo umetni~kata literatura. So cel da go prika`e bogatiot kolorit na posebnata teritorija i za posebnosta na jazikot na likovite, pisatelite gi koristat dijalektizmite. Nivnata upotreba mo`e da se sretne nekoga{ i vo makedonskiot standarden jazik. Sporedi: ~u{ka-piperka, patati-kompiri, frenki-domati, vonka-nadvor.

Spored potekloto na zborovite mo`e da se podelat vo dve grupi: dom{na i stranska leksika. 33

Stranska leksika

Vo re~ni~kiot zboroven sostav na makedonskiot jazik se sre}avaat i tu|i zborovi {to ja pretstavuvaat stranskata leksika. Tu|ite zborovi mo`at da se zemaat so neposredno prezemawe i so posredstvo na tret jazik. Vo na{iot standarden jazik imaat navlezeno zborovi od sosednite jazici (srpski i bugarski), a indirektno i preku turskiot jazik. Stranskata leksika ja so~inuvaat internacionalizmite i turcizmite.

Internacionalizmi

Internacionalizmite se zborovi {to se koristat vo pove}e jazici. Del od niv se po poteklo od gr~kiot i latinskiot jazik. Pri koristeweto na tu|ite zborovi treba da se bide vnimatelen. Nivnata upotreba treba da bide vo soglasnost so objektivnite potrebi na jazikot. Internacionalizmite se me|unarodni zborovi koi se koristat i vo makedonskiot standarden jazik. Zborovite: teatar, opera, logika, etika, estetika se koristat i vo drugi svetski jazici.

Turcizmi

Turcizmite se zborovi od tursko poteklo koi vo mnogu slu~ai ne mo`at da se zamenat so na{i zborovi. Na primer: }ebap, boza, alva, baklava i drugi. Upotrebata na turcizmite nao|a primena i vo umetni~kata literatura. VE@BA Pronajdi gi dijalektizmite od slednive stihovi od pesnata ÂT'ga za jug¤ : ÂOrelski krilja kak da si metneh i v na{i str'ni da si preletrneh na na{i mesta ja da si idam

da vidam Stambol, Kuku{ da vidam da vidam dali s'nce i tamo mra~no ugrevjat kako i vamo.

34

Ako kak ovde s'nce me sretit, ako pak mra~no s'nceto svetit, na p' t dale~ni ja }e se stegnam, i v drugi str'ni }e si pobegnam, k'de s'nceto svetlo ugrevjat, k'de neboto yvezdi posevjat...¤ Konstantin Miladinov

Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi gi turcizmite {to gi upotrebil avtorot. ÂVALIJATA (dava znak da sednat): ]atip efendi, dajte mi go arzoalot Trajan Kuzman. (Sekretarot mu podava kniga.) Efendiler! Vo na{iot vilaetski u}umat e podaden eden arzoal od carskiot raja i podanik na padi{ahot Trajan Kuzman od selo Stradalevo. So toa arzoal Trajan Kuzman se pla~i oti pred 20 dni Osman beg, ~ifliksajbija, ja grabnal so sila negovata }erka Cveta, koga rabotele na nivata. Vo imeto na pravdata, go povikav vo u}umatot samiot Osman beg za da dade kar{ilak. Od kar{ilakot na Osmanbeg se vi|a oti }erkata na Trajan Kuzman ne bila grabnata so sila, a sama sakala da ja primi verata na pravovernite, ~unki imala silen merak po Osman bega. Go raspitav ov~arot Spase {to videl dali navistina Osman beg ja grabnal Cveta... Za da nema nikakov kusur rabotata, dadov zapoved da se dovede ovde momi~kata Cveta i pred vas da se raspita¤. (Makedonska krvava svadba) Vojdan ^ernodrinski POVTORI I NAU^I - So {to se povrzuva razvojot i zgolemuvaweto na re~ni~kiot fond na sekoj jazik? - Od koi jazici e navlezen najgolem broj zborovi vo na{ata doma{na leksika? - [to se dijalektizmi? - [to se internacionalizmi? - [to se turcizmi?

-

32

35

PRAVOPIS NA SOGLASKATA J Soglaskata j vo zavisnost od mestoto vo zborot razli~no se izgovara. Jasno se izgovara na po~etokot na zborot, no na krajot na zborot oslabnuva i so izgovorot se dobli`uva do vokalot i. Spored pravilata za pravopisot na soglaskata j mo`at da se izdelat: a) zborovi vo koi se izgovara i pi{uva soglaskata j : b) zborovi vo koi ne se izgovara i ne se pi{uva soglaskata j. Soglaskata j se izgovara i pi{uva: - vo po~etokot na zborot pred samoglaskata e vo tu|ite zborovi: Jemen, Jernej, Jena, Jenisej; - vo pridavskiot sufiks - ji: bo`ji, kozji, ribji; - vo samoglasnata grupa -ija: zmija, poezija, nosija; - vo sufiksot -je zad soglaska: grozje, snopje, nivje; - vo samoglasnata grupa od tri samoglaski: peeja, se smeeja, zalajaa; - vo nekoi glagolski formi: zapeja, se pokajale, zalaja; - vo imperativnite formi od glagolite na - ie: pie-pij, pijte, spie-spij-spijte; - vo imenki obrazuvani od glagoli: bae - baja~, take -tkaja~; - vo vokativnite formi od imenkite koi zavr{uvaat na -ija : Makedonijo, zmijo, Spasijo; - vo samoglasnata grupa-oa: boja, moja, Troja, Bojana; - vo opredeleni zborovi me|u dve a: vaja-vajar, odaja, Trajan, Brajan; Soglaskata j ne se izgovara i ne se pi{uva: - vo po~etokot na zborot-pred : e`, evtin, Elena, elen; - me|u dve samoglaski od koi vtorata e i: obi~ai, Kain, Ukraina;

- vo sredinata me|u samoglaski: moe, tvoe, Saraevo, Vlae:

- pred nastavkata -ski: istoriski, partiski, aziski.

ZADA^A 1. Opredeli gi mno`inskite formi na imenkite: poroj,

slavej, jubilej, muzej, izve{taj, heroj. 2. Izgovori i zapi{i ja soglaskata j vo slednive

zborovi: Makedonia, Troa, Spasio, bo`i, snope, zalaa, baa~, tkaa~, groze, odaa, vaar, Boaan, je`, jelen, obi~aji, Vlaje, moje, tvoje.

Glasot j go izgovarame so slab i opu{ten izgovor. Se izgovara so pogolema zvu~nost od soglaskite, go izgovarame so mala tesnina.

36

PRAVOPIS NA SOGLASKITE Q ,W Soglaskata q go ozna~uva mekiot izgovor na glasot,

a se pi{uva: - pred vokalot u vo korenot qub: qubov, qubeznost, zaqubi, Qube, Qubica, Qubomir. - pred drugite samoglaski: iqa~, Iqo, Suqo, rubqa;

- pred soglaska: boqme, feqton, feqtonist;

- na krajot na zborot: biqbiq, teq.

Soglaskata w ima mek izgovor. Se izgovara pozvu~no od zvu~nite soglaski.

Na po~etokot na zborot glasot w se izgovara samo vo tu|ite zborovi: Wutn, Wujork. Glasot w se izgovara vo sredinata na zborot vo zborovite: kowanik, Sowe, diwa, tiwa. Na krajot na zborot glasot w se izgovara samo kaj zborot kow.

VE@BA

1. Izgovori gi slednive zborovi {to po~nuvaat so

glasot q: Qup~o, Qubica, Qudmil, Quboten, qubov, qubitel, qubomora.

2. Koja bukva nedostasuva vo nekoi od zborovite vo slednive stihovi?

W e na krajot na ko-. Edna `olta du- a. W se krie ~esto i vo luta lu- a. W e mnogu sme{no sme{no kako svi- a. koja ~esto le`i izvalkana v ti- a.

Rajko Jov~eski

Nikola Martinovski: Idila

37

PRAVOPIS NA SOGLASKITE: ],\,X Soglaskata } e od grupata na tvrdonep~enite soglaski. Se izgovara i se pi{uva vo slednite slu~ai: - partikulata }e {to slu`i za obrazuvawe na idno vreme: }e u~am, }e rabotam, }e igrame; - vo nastavkata -j}i za glagolskiot prilog: odej}i, peej}i, igraj}i; - za `itel pod nazivite {to zavr{uvaat na-t: Sopot-sopo}anec, Pirot-piro}anec; - pred razli~ni nastavki i razli~ni glasovi: bo`i}en, bo`i}na, ku}a, doma}in, sve}a, cve}e, cve}ar, cve}arnica, no}, ple}i, sre}a, le}a, }erka; - kaj zborovite od neslovensko poteklo: }ebap, }ef, }ese, }umur, buba}. Soglaskata | se izgovara i se pi{uva: - vo slednive zborovi: ve|a, la|a, pre|a, sa|i, tu|ina, \or|ija, \or|i; - vo mno`inskata forma od ~ovek - lu|e; - vo zbirnomno`inskite formi od nekoi imenki: vo|e (voda), liva|e (livada); -vo imenki izvedeni od imiwa {to zavr{uvaat na - d: Ohrid-ohri|anec, Brod- bro|anec; - vo zborovite od neslovensko poteklo: |erdan, |er|ev, kalu|er.

Soglaskata x e zvu~na soglaska. Pri obrazuvaweto na glasot x, se obrazuva pregrada koja preminuva vo tesnina.

Sogloskata x se izgovara i se pi{uva vo slednive zborovi: xbara, xgan, vxa{i, xagor, xin, xuxe, manxa, xivka. Soglaskata x se sre}ava vo stari narodni zborovi: lixba, vraxba, naraxba. Kaj zborovite od tursko poteklo: xamija , xunxule, xabe, xade, xumbu{, go izgovarame i go pi{uvame glasot x. Soglaskata x se pi{uva vo zborovite obrazuvani so nastavkata -xija: bozaxija, alvaxija. ZADA^A Vo slednive zborovi pogre{no se napi{ani soglaskite: }, |, x. Obidi se pravilno da gi izgovori{ i da gi napi{e{. - tr~ajki, sedejki, sveka, cvekar, kerka, vega, tugina, gergef, kaluger, `agor, `bara, `gan.

Soglaskata } se izgovara i se pi{uva vo nastavkata - j}i za glagolskiot prilog.

.

38

PRAVOPIS NA SOGLASKITE: V,F,H Soglaskata v se izgovara i se pi{uva vo me|u vokalna pozcija: bivol, devojka, zagovor, ispravi, proveri, osnova, pravi, polovina surovica, tatkovina, Ki~evo, Kratovo, Berovo, Leskovec; - vo mno`inskite nastavki-ovi-evi: broevi, glasovi, no`evi; - na po~etokot na zborovite: voz, vlez, vnuk, vnatre; - vo pridavskite obrazuvawa: Markov, Stojanov, surov, surova, surovo, suvi; - kaj deminutivnite obrazuvawa: liv~e (list), grov~e (grozd) mavca ( mast); - vo formite za minato vreme: bev, bevme, bevte; - zad vokalot-u: muva, uvo, perduv, perduvi, gluv, suv; - vo sufiksite -stvo, -vski: bratstvo, sudstvo, Berovski, Kratovski. Glasot v ne se izgovara i ne se pi{uva: -vo po~etokot na zborot vo formite na glagolot: zeme, zema, zede, zel; -vo zamenskata forma toa i izvedenkite od nea: zatoa, potoa, me|utoa.

Soglaskata f se izgovara i se pi{uva: -na starata grupa v: fatil, frla, dofrla, zafa}a, prefrla;

-vo zaemkite od drugi jazici: fes, filxan, kafe, sofra, Filip, fabrika, Sofre, profil.

Soglaskata h se izgovara i se pi{uva: vo zborovite

od slovensko poteklo: Hristos, hristijanstvo, pohod, duh, duhoven, hram. Soglaskata h se izgovara vo zborovite od tu|o poteklo: hemija, hronika, hronologija, Hiro{ima, Hamburg, Holandija. Soglaskata h se izgovara i vo slednive zborovi: stih, stihotvorba, stihija, prihod, voshituva. ZADA^A

Izgovori gi i napi{i gi pravilno soglaskite v, f vo slednive zborovi: poloina, tatkoina, Ki~eo, Kru{eo, perdui, Beroski, Kratoski, tova, zatova, potova, vilyan, kave, provil, duoven, vroven

Soglaskata v se izgovara i se pi{uva vo me|u vokalna pozcija: bivol, devojka, zagovor, ispravi, proveri, osnova, pravi, polovina surovica, tatkovina, Ki~evo, Kratovo, Berovo, Leskovec .

39

POEZIJA

PROZA

DRAMA

LEKTIRA

LITERATURA I LEKTIRA

VETEROT NOSI UBAVO VREME

Veterot nosi ubavo vreme. Vilnee, ja~i vo nas. Veterot nosi ubavo vreme. Ubavoto e ubavo i pominuva. Ostanuva tagata.

Ponekoga{ ona nè obzema poleka, legnuva vo na{ite o~i i gusto naplastena pogledot ni go smra~uva. Toga{ ne{to stra{no tegobno i bolno,

ne{to golemo i na{e, nepojmlivo za drugite nè izma~uva. No, nekoga{ tagata nè dokosnuva lesno kako trepetlika, kako izmaglina premre`ena nad `uborliva reka kraj koja stoime zagledani bescelno i nemo. Toga{ site predmeti prilegaat na skazna, pa velime: nevozmo`no, kolku sè e ubavo. Veterot vilnee i ja~i. Veterot nosi ubavo vreme.

Aco [ opov

RAZGOVOR ZA PESNATA

Veterot {to „vilnee i ja~i“ vo nas, nosi ubavo

vreme, no kakvo e soznanieto deka ubavoto pominuva!? Taa razmisla na poetot nè obzema niz celoto

sledewe na pesnata. Refleksivnata ili mislovnata lirika e vrv na

poezijata na [ opov. Taa zrelost na poetovata intima gi otkriva morni~avite pra{awa za smislata na `ivotot i zagado~nosta na svetot {to nè opkru`uva.

Vo koja strofa poetot pee za „ne{to stra{no i bolno" {to e „nepojmlivo za drugite“?

Vo koe du{evno raspolo`enie predmetite mo`at da ni prilegaat na skazna?

Aco [opov e poet na lirskoto samootkrivawe. Negovata poezija e izvorna originalna i polnokrvna. Negovata lirika im stana poznata na mnogu qubiteli na poezijata vo mnogu zemji vo Evropa i svetot

41

SOCIJALNI PESNI

^uvstvoto za neednakvost vo materijalnata polo`ba i socijalnata nepravda gi pottiknuvale poetite za sozdavawe na socijalnata pesna. Socijalniot motiv go sre}avame u{te vo starite literaturi pred pove}e iljada godini.

Socijalna lirika pi{uvale i avtorite koi bile poneseni so idejata za socijalna pravda i ednakvost na lu|eto, no i za podobruvawe na svetot vo koj `iveele.

Mnogu poeti poradi ~uvstvoto za pravda napi{ale prekrasni socijalni pesni za pot~inetite i eksploatiranite, iako im pripa|ale na bogatite op{testveni sloevi. Vo socijalnite lirski pesni poetot go prika`uva makotrpniot `ivot na rabotnikot i argatite ~ij trud bil iskoristuvan.

VE@BA

Pro~itaj gi pesnite: ÂSkitnik¤, ÂMom~e se sprema na

gurbet d'odi¤ i ÂDeteteto na ulicata¤ i otkrij go osnovniot motiv.

Koj e osnovniot motiv vo pesnata ÂSkitnik¤ od Kole Nedelkovski?

Vo koja pesna e opeano pe~albarstvoto? Kako poetot Aco Karamanov se so~uvstvuva so

sudbinata na deteto od ulicata?

SKITNIK Vezden odam, vezden traam, vezden v sudni maki ~maam... Glava vednam... Solzi leam i sred luti rani tleam. Bliska roda nigde nemam, ni pri`ivi del da zemam: Nemam libe... Gori mladost... Dni se ni`at v stra{na gladost. Lejte o~i, solzi `e{ki! Gini srce v rani te{ki! Rob }e stane, den }e svetne, mladost pusta v krv }e letne. Kole Nedelkovski

Socjalna lirika pi{uvale i avtorite koi bile poneseni so idejata za socijalna pravda i ednakvost na lu|eto, no i za podobruvawe na svetot

vo koj `iveele.

42

MOM^E SE SPREMA NA GURBET D' ODI Mom~e se sprema na gurbet d' odi, mlada nevesta pred kowa stoi, krvoj solzi roni i mu se moli: ,,Ne odi, ludo, u{te ova leto, aman ne odi pusta tu|ina! Parite, bre ludo, sekoga{ se pe~alat, a pusta mladost ne se pe~ali! Cve}e mirisa duri e rosno, mome se qubi duri e mlado! Narodna pesna DETETO NA ULICATA Ti, malo dete na ulicata crna, ti, na koe bolkite gi osu{ija gradite. Ti, so du{a {to nikoga{ ne ispila ni kapka od ~a{ata na radosta. Ti, ti, so srce {to ne znae za toplinata na proletta, ti, so o~i kade nikoga{ ne zableskala male~ka iskra na sre}ata. Ti, malo dete na ulicata crna, ti go zapira{ pogledot na mene i {epoti{: ÂLeb, o samo korka leb!¤ Od tvoite o~i polni so sinata ti{ina izvira toplina na pogledot. I prika`uva za `ivotot tvoj ispolnet so glad i samotnost. A dete si, toa go znaeme site. Samo zaboravame deka si gi pre`iveal ma~nite godini na razdelbata od roditelite svoi, godinite koga golemata crna ulica te stisnala na svoite studeni gradi pa i sega si so nea. O, malo dete na golemata crna ulica, ~ekori{ do no}ta, a do`di. Samuva{. Sestra ti e, samo edna ptica. Aco Karamanov

„Za Aco Karamanov, vo gimnaazijata kade {to toga{ u~evme, ve}e na {iroko se prika`uva{e. Kru`ea glasovi za edno nevoobi~aeno mom~e, za eden po malku svoeglav u~enik vo gimnazijata koj izvonredno ja poznava literaturata, gi zbunuva profesorite so svoite neiscrpni znaewa i predvremenata zrelost, vo odmorite sostavuva doma{ni raboti na celiot klas, crta karikaturi i pi{uva revolucionerni stihovi “. Milan \ur~inov

43

ELEGIJA Elegijata e lirska forma koja se pojavila vo starogr~kata literatura. Bila napi{ana vo distih (strofa od dva stiha). Elegijata e ta`na pesna i nejzinoto ispolnuvawe bilo vo pridru`ba na flejta. Dene{nite elegii se vidoizmeneti i gi nemaat formalnite belezi na klasi~nata elegija. Se odlikuvaat so ne`ni i ta`ni ~uvstva predizvikani od zagubata na nekoj blizok od semejstvato ili za nepovratno izgubenata mladost. VE@BA Koj e osnovniot motiv vo pesnata ÂElegija za tebe¤? Kako ja do`ivuva{ pesnata? Od kolku strofi e sostavena pesnata? Od {to e predizvikano ta`noto raspolo`enie vo narodnata pesna Â@ali mome da `alime¤? ELEGIJA ZA TEBE Tamu gore na neboto zora rudi, zemja budi, den moravi {iri krila i alova to~i svila, tamu zora crvenee - moeto srce mi crnee. Iskopajte dlabok bunar, izvadete ladna voda, natopete luti rani da ne gorat, da ne bolat. Zoro zlatna i rumena! Zoro slatka posestrimo! Ti izgreva{ na daleku - dali edna{ }e izgree{ silno, silno duri milno nad dolovi i nad gori, nad poliwa i nad reki nad mojata tatkovina? Ko~o Racin

Elegijata e ta`na pesna i nejzinoto ispolnuvawe bilo vo pridru`ba na flejta. Dene{nite elegii se vidoizmeneti i gi nemaat formalnite belezi na klasi~nata elegija

44

@ALI MOME DA @ALIME @ali, mome, da `alime, kako }e se razdelime, ej mome! Kako bevme posvr{eni, sega }e se razdelime. Jas od tebe, ti od mene. Jas }e odam na tu|ina, ej du{o. na tu|ina, na rabota, }e ostanam tri godini. ]e ti pratam bela kniga, ej mome! ]e ti pratam bela kniga, bela kniga, `alno pismo, em da ~ita{ em da pla~e{. Narodna pesna

Sandro Boti~eli: Â Ra|aweto na Venera¤

ÂPesnata na Makedonija e nejzinata molitva, ogledalo na nejzinata du{a i na nejzinata vozdi{ka¤. Ko~o Racin

45

POSLEDEN TELEFONSKI POVIK

Ne~ekano od onaa strana po `ici pojde $ mu legna na uvo

koskolikata.

So nea vo pregratka $ se dade na jamata.

Na ~eloto negovo dolu i vo krug mravki grablivki se brojnik.

Na biljepoklonicite im ostana sepak lozata na pepelta negova, korenot poskok $ go celiva.

Slavko Janevski Dimitar Malidanov : Grafika

Slavko Janevski e sestran pisatel.

Nema literaturno kat~e vo koe ne vnel svoe delo i koe n# mami kako najubav proleten cvet. Za da ti bide sladok po~etokot, iako sekoj po~etok e te`ok,

Slavko Janevski ja napi{al prekrasnata

[e}erna prikazna , a potoa se redat: Marsovci i gluvci, Crni i `olti, Najgolemiot kontinent, Pupi Paf i u{te golem broj zbirki pesni, raskazi, romani, filmski scenarija, patopisi i umetni~ki fotografii.

46

BALADA

Baladata e lirsko-epski vid. Taa e istkaena od lirski i epski ni{ki, predadeni vo harmoni~no edinstvo.

Fabulata ili kratkata sodr`ina na pesnata gi pretstavuva epskite, a slikovitosta na poetskiot izraz i emociite vo pesnata se lirskite elementi.

Baladata naj~esto zavr{uva so tragi~en kraj. VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno pesnite: ÂBalada za vremeto¤, ÂZaqubile se¤, i ÂBalada za nepoznatiot¤ i otkrij go baladi~niot ton niz stihovite.

Pronajdi go osnovniot motiv za ta`noto raspolo`enie na poetot.

Koi se lirski, a koi epski elementi vo navedenite primeri?

BALADA ZA VREMETO

Slu{am kako umira vremeto

Pokraj lisjeto {to pa|a i mrazot {to se fa}a za racete do kade sum stignal

Toa umira vo s# {to se ra|a pa ve~no sum so nego pomal makar za eden ~ekor

Esenta e bogata so soni{ta iako ponekoga{ ta`na so vodata {to pa|a ne se plovi

Noemvriskite bogati magli so {to li gi dojat rekite Po nivnite plitki vodi do kade }e stignam Slu{am kako umira vremeto Od esenta vo studot ostanuva eden plod {to pra{a so usnite modri kaj }e stignam

Mateja Matevski

Mateja Matevski se {koluval vo Tetovo i Skopje. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Gi objavena zbirkite pesni: ,,Do`dovi¤ ,,Ramnodenica¤, ,,Perunika¤, ,,Krug¤, ,,Lipa", i dr. Pokraj poezija, Mateja Matevski pi{uva teatarska i literaturna kritika.

47

ZAQUBILE SE

Zaqubi le se dve ludi mladi, dve ludi mladi, dve axamii, ne mi umeat kak da se qubat: moma ja qubi so crni o~i, ludo go qubi so suvo grozje. Mi gi do~ula ku~ka ma{tea, ta mi oti{la na novi pazar, ta mi kupila gorka zeera. ta mi otrula dve ludi mladi. Ludo mi umre kun pladninata, moma mi umre kun kve~erina. Ta mi do~ula ku~ka ma{tea, ta mi pregnala ~etvorna kola, ta gi odnela me|u dva druma; moma zakopa me|u dva druma, ludo zakopa me|u tri drumje. Moma izleze dolga loznica, ludo izleze crven trendafil. Odo{to qubov {to si imale, moma mi pu{ti loza kon ludo, ludo mi pu{ti mi{ka trendafil, mi{ka trndafil kun mala moma. Odo{to qubov {to si imaa, dvajca mladi mi se zdru`ija. Pak si do~ula ku~ka ma{tea ta si oti{la duri doma e, i ta si zela ostrono sor~e, ta mi oti{la me|u dva druma, ta mi isekla dolga loznica; pak si otide me|u tri drumje, ta mi isekla crven trendafil. Ta mi oti{la duri doma si, ta mi zapali dva silni ogna, ta mi izgore dolga loznica, ta mi izgore crven trendafil, ta mi se stori belana pepel. Ta ja sobrala belana pepel, ta ja frlila vo gradin~eto; ta mi izleze ramen bosilok, {to mi go nosat sve juna~iwa, sve juna~iwa pod fesoine, a devojkine pod pazuine, a de~iwata vo ra~iwata.

Narodna balada

Baladata e lirsko-epski vid. Taa e istkaena od lirski i epski ni{ki, predadeni vo harmoni~no edinstvo.

48

BALADA ZA NEPOZNATIOT Natamu - v pole bitolsko A toj od grobot tepka{e ~emree vrba prokleta- duma vrz duma ~emerna: - pod vrbata neznaen grob, ÂMinete, bra}a, vrvete, v grob le`i vojnik nepoznat. ne sum vi lika - prilika! Le`i od vojna svetovna, Koj umrel za tatkovina le`i - i ve}e zemjosal- i za ~ove~ki pravdini - silna go taga izela kade vas, bratko, ne ginel, zadeka tuka zaginal. so vas do vekot `iveel.

Nikoj kraj nego nema{e- Vie mu pesna peete vi{noto nebo vrz nego, vie go s pesna `alite - zemjata skri{na pod nego- taka se site ra|at nad grobot vrba stu{ena. i taka si umirate! A tade - v gori zeleni A tuka - zo{to padnav ja? v suma grobi{ta le`ea Zo{to me kur{um proniza, delii - odbor junaci zo{to me zemja pritisna- za tatkovnina padnati. za kogo ludo zaginav? V polno} se nad nim drvjata Ka`ete, bra}a, ka`ete, od `alba silna svivea- ka`ete - pa pominete- gorskite bistri ezerca mene me ni{to ne diga, v silna svetlina svetea. mojata smrt e - karasmrt!¤

I od nim - samovilite Delii glavi vednea, edna po edna idea- nemea samovilite- od grob do grob go digaa te{ko na tija, gorko im junak do junak - na oro. taka {to ginat na vojna! I koga site minea Nemea - tuku petlite pokraj vrbata stu{ena- v seloto vedna{ pisnaa- delii se zapiraa samovilite v gorite neznaen brat si vikaa: s delii v raci lisnaa! ÂJa stani, more, jabanec Pusto ostana poleto, na oro so samovili! pusto zazori zorata- Zora se zori - petlite ~emree v pole vrbata, skoro }e v selo propeat!¤ ~emree - ta`i nepoznat. Ko~o Racin

46

Poetot {to gi najavi Âbelite mugri¤ po crnata morni~ava no} nad Makedonija, gi udri temelite na umetni~kata poezija vo makedonskata literatura. Toa e poetot Ko~o Racin. Ma~noto detstvo go po~nal vo 1908 god. vo Veles, a `ivotot go zavr{il vo borbata „kaj {to stii pi{tat“ na planinata Lopu{nik vo 1943 god. Tamu e i negoviot ve~en dom. Negovata edinstvena poetska zbirka „Beli Mugri“ e objavena vo Samobor, blizu Zagreb vo 1939 godina. Racin izvr{il silno vlijanie vo makedonskata literatura.

49

ROMANSA Vo pesnata ÂPrazni~na romansa¤ poetot ja otkriva svojata intima preku malku govor, a mnogu `ivi sliki, polni so boja i so naglasena proslava na `ivotot, predadena preku lesen i brz ritam.

Lirsko-epska pesna vo koja preovladuva vedar duh i veselo raspolo`enie, se vika romansa. Taa e bliska do poemata i baladata. Romansata najmnogu se neguvala vo {panskata literatura. Sodr`inata na romansata ne bila sekoga{ ista. Ako porano nejzinata sodr`ina bila ta`na, podocna vo nea se peelo za sre}ni i radosni nastani vo `ivotot. Romansi pi{uvale: France Pre{ern, Stanko Vraz, Ignat \ur|evi}, Mateja Matevski i drugi. VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno pesnite ÂPrazni~na romansa¤ i ÂNepoznatata¤ i otkrij gi odlikite na romansata kako lirsko-epska tvorba. PRAZNI^NA ROMANSA Gospode, a kolku bevme dobri deneska daleku od ovaa periferija na centarot daleku od ovaa temna otepuva~ka sred ti{inata na tie ne`ni trevi krotki ptici i pitomi vodi kolku bevme dobri i ubavi i dover~ivi vo ovoj kratok den na po~inka od taa pusta son~eva glamja na letoto so pusto{ {to n# naseluva Klepkite ve}e ste`nuvaat od novi me~ti labavi se i racete i nozete i vratot pa|a kako umen cvet na zajdisonce tolku sme dobri vo sonot uspe{ni od se}avawa i samo na agolot od usnite ostanuva edna iskinata edna sosema mala latica od nasmev Gor~ina e toa na eden poraz tih ili obi~na ubava metamorfoza ve~erta {to ja nosi. Mateja Matevski

48

Romansata najmnogu se neguvala vo {panskata literatura. Sodr`inata na romansata ne bila sekoga{ ista. Ako porano nejzinata sodr`ina bila ta`na, podocna vo nea se peelo za sre}ni i radosni nastani vo `ivotot.

50

NEPOZNATATA Vjasav sekoj den po taa Ne smeam jas, gledaj}i ja, Rusokosa mlada moma, Da prozboram nitu zbor~e; Vo Tiljeri, srede parkot, Dur ne smeam so pogled Vo aleja kostenova. Da podre~am malce qubov. Na pro{etka katadnevna Kolku denes razbrav, deka Doa|a{e so dve dami Laura se vika, kako Povozrasni - Tetki! - ili Gizdavata Provansalka Zmejovi pod `enski fustan? Na golemiot Petrarka. Ovde nikoj ne ja znae Laura e, zna~i! Toga{ Za da ka`e koja li e - Sli~en sum mu na poetot Popusto se raspra{uvav... Koj ja slavel do oblaci i se razbolev od qubov! Vo kanconi i soneti. A so svojte musta~iwa Laura e, zna~i! Toga{ Strav vlevaa dvete `eni: Kako Nego - po platonski - No, pove}e jas se pla{ev ime $ povtoruvam. Od svoeto ludo srce. Podaleku toj ne vtasal. Hajnrih Hajne Prepev: Gane Todorovski

Ticijan : Devojka pred ogledalo

Hajnrih Hajne e poznat germanski poet. Pi{uval baladi, romansi i legendi. Najpoznata zbirka pesni e ÂLirski intermeco¤.

51

ZBOROVITE [to se zborovite, koga }e se zeme, evtina igra {to vezden ja vodime, na sekoe mesto, vo sekoe vreme, kolku {to sakame gi proizvodime. Pitomi zborovi i zborovi tvrdi, umni i zna~ajni, prazni, lekomisleni, zborovi li~ni i zborovi grdi, bliski, privrzani, zborovi dvosmisleni. Gi ima kolku snegulki zime, jato od ptici {to ne se pokoruva, sekoj zbor nosi i smisla i ime, a posebno, sam, toj mnogu ne zboruva. No ako gi slo`ime so qubov i ~esno, sekoj zbor mudro da go rasporedime, da im pogodime i vreme i mesto, ako po ~uvstvo i zvu~nost gi sledime, poinaku toga{ gi prifa}a sluhot, zborovite sosema ja menat namenata, stanuvaat dostignuvawe na duhot i vredat kolku {to vredat i delata. Gogo Ivanovski

RAZGOVOR ZA PESNATA

Vo poslednata zbirka pesni "Podzemni vodi" na poetot

Gogo Ivanovski se ~uvstvuva obid na avtorot da navleze vo poetskata su{tina na zborot. Posebno ova se ~uvstvuva vo ciklusot od ovaa zbirka, pod naslov "Zborovite i znacite".

Vo ovoj ciklus e pomestena i pesnata ,,Zborovite".

Kakov vpe~atok ostava taa po ~itaweto? Protolkuvaj go zna~eweto na zborovite:

tvrdi, umni, prazni, lekomisleni, bliski i privrzani.

Koja e porakata na avtorot vo pesnata?

Bo`idar Xmerkovi} : Crte`

52

REFREN

Eden ili pove}e isti stihovi {to se povtoruvaat vo pesnata, se vika refren. So nego se istaknuva osnovnata ideja, slikovitosta i muzikalnosta vo pesnata. VE@BA Pro~itaj gi vnimatelno fragmentite od slednive lirski pesni i opredeli go stihot ili stihovite {to se javuvaat kako refren. OD VOZOT Ene go krajot vo vozbuda silna. Tamu detstvoto moe mi mina. Pla~at onie planini za mene! Pod niv, na padina, se proyira selo. Zar nikoj ne mava so {amiv~e belo? Pla~at onie planini za mene! Bla`e Koneski TRBA DA BIDEME PODOBRI Treba da bideme podobri. Treba da bideme podobri. Podobri od crvenoto srce na lebot od koj ni mirisa seta soba na Sonce, Zemja i Glad. Treba da bideme podobri. Treba da bideme podobri. Podobri od belite usni na vodite koi, qubej}i gi tvoite kolena, {epotat za site suvodolici i site grla {to sonuvaat vino. Treba da bideme podobri. Treba da bideme podobri. Aco [opov

Eden ili pove}e isti stihovi {to se povtoruvaat vo pesnata, se vika refren.

53

GRADACIJA Silnata emocija vo pesnata se postignuva so gradacija

na ~uvstvata i poetskite sliki. Redeweto na sliki i ~uvstva postepeno po svojot intenzitet se vika gradacija. Taa slu`i za zgolemuvawe na emocionalnosta i slikovitosta vo pesnata.

VE@BA

Otkrijte go redeweto na poetskite sliki i

intenzitetot na ~uvstvata po slednive stihovi:

STOJNA V GRADINA SEDE[E Koga zbira{e rubata, mom~eto svatoj bere{e; Koga mi ogan vale{e mom~eto kinisuva{e. Koga frla{e rubata mom~eto be{e polpati, koga frla{e darovi,

mom~eto be{e v seloto; kaka se samo ubode, mom~eto be{e vo dvorje. Narodna pesna LENKA (izvadok) Prva godina pomina grutka v srce $ legna, vtora godina pomina bolest ja v gradi iskina. Treta godina zemjata na Lenka pokri snagata. Ko~o Racin STOJAN I LILJANA Â Liljana moma ubava: Liljana siten bosilek, Liljana rozov karanfil, Liljana crven trendafil¤

Narodna pesna

Redeweto na sliki i ~uvstva postepeno po svojot intenzitet se vika gradacija. Taa slu`i za zgolemuvawe na emocionalnosta i slikovitosta vo pesnata.

54

APOSTROFA

Apostrofa e stilsko izrazno sredstvo so koe poetot se obra}a kon mrtvite predmeti i li~nosti ili kon apstrakni poimi, kako da se `ivi i prisutni su{testva. So nea se postignuva blizok, topol i neposreden odnos. Apostrofata e bliska do personifikacijata. ZADA^A Pro~itaj gi vnimatelno fragmentite od slednive pesni: ELEGII ZA TEBE

Zoro zlatna i rumena! Zoro slatka posestrimo! Ti izgreva{ na daleku - dali edna{ }e izgree{ silno, silno duri milno nad dolovi i nad gori, nad poliwa i nad reki nad mojata tatkovina? (izvadok) Ko~o Racin RAZVIVAJ GORO ZELENA Razvivaj goro zelena, razvivaj {umo zelena, otvori senki {iroki. Otvori senki {iroki, }e mine Del~ev vojvoda so negovata verna dru`ina. Makedonska narodna pesna VRBA O, Vrbo, moe sre}no selo milo, kaj ku}ata na tatko mi se krie; za nauka vle~eweto, toj otrov zmien, da ne me grabne od tvoeto krilo. Jas nama{e da znam {to toa ~emer bilo, {to `elbite vo otrova gi vie. ]e nema{e ni viorot, koj v mene rie, verata da mi ja zgasne taka silno. (izvadok) France Pre{ern

55

HIPERBOLA Hiperbola e stilsko izrazno sredstvo so koe se preuveli~uvaat naj~esto ne~ii osobini i mo`nosti. Se upotrebuva koga poetot saka da gi istakne svoite silni ~uvstva kon ne{to, pa toa se prika`uva do neograni~eni razmeri i mo`nosti. Hiperbolata se upotrebuva vo narodnata poezija, narodnite prikazni, vo romanite, raskazite i vo avtorskata poezija. Taa ja otkriva avtenti~nosta na avtorot, negovata fantazija, a slikata se do`ivuva kako ne{to neobi~no i nesekojdnevno. Hiperbolata ja upotrebuvame i vo obi~nata komunikacija. ^esto znaeme da re~eme na onoj {to zadocnil na zaka`anoto vreme: Ne mo`am da te ~ekam cela ve~nost. Nekoj ukoruva so: ÂSto pati ti rekov¤, a drug odi podaleku i veli: ÂIljada pati sum ti rekol¤. VE@BA Narodniot poet go prika`al natprirodno fizi~kiot lik na Marko Krale vo eden od slednive primeri. Obidi se da go pronajde{ opisot na ovoj junak nad junacite. Ako saka{ da doznae{ do kade dopira ku~e{koto laewe, potrudi se da go pronajde{ vo eden od navedenive primeri: 1. ÂArapine, na{i gospodine, po drum ide stra{en delija i stra{no mi kowa nalutilo, od nozi mu ogin iskri letat, od usta mu beli pewi pa|at, od nosot mu silni plamni bijat od o~i mu sekavici pu{tat, i najstra{no mi se promenilo: na ple{~i mu ko`uv od me~i{te na glava mu kalpak od vol~i{te i vo usta ne{to crno nosit

kako jagne polovin godi{no “. (fragment) Narodna pesna

2. ÂToga{, vo istiot mig, site selski ku~iwa po~nuvaat da laat. Be{e toa zaglu{uva~ki lae` {to se kreva{e do neboto, {to se slu{a{e i preku planina, re~isi eden den javawe podaleku od seloto se slu{a{e toj zaglu{uva~ki lae` na ku~iwata¤.

( fragment) Petre M . Andreevski: ÂVampir¤

Hiperbolata ja upotrebuvame i vo obi~nata komunikacija. ^esto znaeme da re~eme na onoj {to zadocnil na zaka`anoto vreme: Ne mo`am da te ~ekam cela ve~nost.

56

PROBLESNUVA Na po~etokot be{e Zborot i Zborot be{e vo Boga i Bog be{e Zborot Svetoto evangelie spored Jovan

Nasproti zabludite, nasproti bludnite nametnat so nebesen pancir problesnuva

Jazlite {to bez prestan gi ra|a od viso~inite se podavaat,

a gnilite svojot obraz go qubat Eve

gneven poseg pre~istiot da go strupolat Ostrveni! Nikoga{

ne }e padne kaj `ednite nokti na divite senki...

Jovica Tasevski - Eternijan NAMESTO RAZGOVOR ZA PESNATA ÂNegovata pesna ni se prepora~uva i so o~igledna intelektualna ~istovina, so definirana pozicija vo soglasnost so sopstvenite lirski dlabo~ini. Taa biduvaj}i pesna, vo sebe nerazla~no go sodr`i i sopstvenoto samospoznavawe so {to ja otkriva zdravata ambicija da bide ubava, no isto taka da bide umna¤. Sande Stoj~evski

57

ROMAN

Romanot e golemo epsko delo, pi{uvano naj~esto vo proza, koe go prika`uva `ivotot i op{testvenite pojavi vo eden po{irok vremenski period ili vo cela epoha. Opi{uvaj}i gi najraznovidnite `ivotni i op{testveni problemi, romanot e najpodatliva literaturna forma preku koja mo`e da se prika`e seopfatno ~ovekoviot `ivot i op{testvenite promeni.

Romanot kako literaturna forma se pojavil vo periodot od 12-ti do 13-ti vek, koga vo zapadnoevropskata literatura se pojavuvaat tvorbi pi{uvani na latinski jazik. Takvite tvorbi bile narekuvani, spored jazikot na koj bile pi{uvani, konte roman-romanski raskaz. Podocna so terminot roman se imenuvale tvorbite so golema epska forma.

Vo romanot, romansierot raska`uva za golem broj likovi, prika`ani so site nivni do`ivuvawa, `ivotni radosti i tagi, uspesi i porazi. Romanot kako golema raska`uva~ka tvorba, od po~etokot na 19-tiot vek i do dene{ni dni, do`ivuva najgolem podem, kako vo golemata produkcija, taka i vo raznovidnosta na