ZENvodenja

imac Igor

Mali vodi po obiajih in poslovnem bontonu razlinih narodov po svetu

Verlag Dashfer, zaloba, d.o.o. Dunajska cesta 21, 1116 Ljubljana tel: 01/ 43 45 590 fax: 01/ 43 45 594

e-mail: info@dashofer.si www.dashofer.si

Mali vodi po obiajih in poslovnem bontonu razlinih narodov po svetu

Copyright 2008 by Dashfer Holding, Ltd.& Verlag Dashfer, zaloba, d.o.o.

Vse pravice, predvsem avtorske pravice, licenne pravice in pravice indu-strijske lastnine so izkljuna last Dashfer Holding, Ltd. in so zaitene z Za-konom o avtorski in sorodnih pravicah. Vse pravice so pridrane, predvsem pravica do razmnoevanja, distribucije in prevoda. Brez predhodnega pisne-ga dovoljenja zalobe je prepovedana reprodukcija v kakrnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjeva-nje, predelava ali irjenje z uporabo elektronskih off-line sistemov.

Informacije, ki jih vsebuje to delo, so bile pripravljene na osnovi najboljih spoznanj v asu objave. Zaradi neenotnih pravnih razlag in nepopolnih rezul-tatov raziskav ter zakonodaje pa delo ne zagotavlja absolutne brezhibnosti.

Za tonost prispevkov odgovarjajo avtorji.

Izdajatelj: Verlag Dashfer, zaloba, d.o.o.

Dunajska cesta 211000 Ljubljanatel.: 01/ 434 55 90 fax: 01/ 434 55 94

Odgovorni urednik: Jana Ursiny, univ. dipl. ekon., univ. dipl. soc. e-mail: jana.ursiny@dashofer.si Strokovna urednica: Barbara krjanec, univ. dipl. politolog e-mail: barbara.skrjanec@dashofer.si

Stavek: Sketch, s.r.o., BratislavaTisk: I. M. Print Igor Mare

ZENvodenja

str 3

Mednarodne navade in obiaji

Poleg govorice telesa moramo biti pozorni tudi na drugane obi-aje in navade. Na primer na Japonskem, Kitajskem in Tajskem ne smemo nikoli pokazati, da smo jezni, lahko le tiho povemo kaj nas tei, drugae no bo prilo do podpisa pogodbe. Z razkritjem jeze bomo izgubili ugled in e bomo nadrli uslubence drugih, nam zagotovo ne bo uspelo. Neobvladanje na vzhodu ni vrlina. e ne obvladamo sebe, nam ne gre zaupati, s takimi pa se poslovna po-godba ne podpisuje.

Na vzhodu se ne ustavlja vozil z dvignjenim palcem, ki je ponekod alitev, temve s ponavljajoim spuanjem dlani dajemo znak, da elimo zaustaviti vozilo.

Tudi prenaanje zahodnjakih navad v drugo okolje ni vedno do-bro. eprav je na zahodu olikano pohvaliti eno gostitelja, ne po-skuajmo s tem v arabskem svetu, ker bodo to vzeli za hudo alitev in vdor v druinske zadeve.

ZENvodenja

str 4 ZENvodenja

Podobno je nasmeh pri nas vljudnost, na vzhodu pa pomeni za-drego.

eprav povezovanje v Evropi vedno bolj brie krajevne razlike, so te e vedno prisotne, e ne oitno, vsaj prikrito, zato si moramo osveiti znanje tudi na tem podroju.

Pomembno je tudi, da vsaj v osnovi poznamo znailnosti tujega okolja in drave, kjer hoemo poslovati, saj tako naredimo bolji vtis in zmanjamo monost netaktne napake v obnaanju.

Azija

Tu ivijo tako budisti, hinduisti kot tudi muslimani. enske in leva roka veljajo za neiste, zato se z njimi tudi v mnogih deelah ne rokuje. Veli-kokrat jedo tudi z rokami, natanneje z desno roko, in velika ast je, e vam gostitelj sam oblikuje griljaj in ga celo ponese k ustom.

Na Kitajskem, zlasti v Hong Kongu in anghaju, zelo veliko dajo na svojo tradicionalno vedo o prostoru in naravi feng shui (besedi pomenita veter in voda). Vsak uspeen poslovne upoteva pravi-la te vede v vsaki poslovni odloitvi, obliki poslovnih prostorov, smeri vhoda v zgradbo, tako doma kot v poslovnem svetu. Nikakor ne pokaite nerazumevanja (saj je ta veda v vse veji meri e upo-rabljana po vsem svetu in tudi pri nas imamo prevedenih mnogo prironikov). Nasprotno, z nekaj znanja o njej boste z lahkoto pre-bili led in se spustili v zanimiv in doma razgovor.

Ure se na Kitajskem ne podarjajo, saj s tem namigujemo, da se as izteka.

Perzijci imajo pri trkanju kozarcev vljudnostno navado trkniti ni-je od tistega, s katerim nazdravljajo. S tem elijo pokazati, da so niji in dajejo prednost drugemu in da ga zelo cenijo.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 5

V Izraelu tudi lani parlamenta ne nosijo kravate.

Juna Amerika

Si deli podobno zgodovino panske in portugalske (Brazilija) osvojitve. Na splono se vea razkorak med bogatai, ki so vedno redkeji, ampak postajajo vse bogateji. Srednji razred se poveini stalno kri, revni sloj pa ostaja prevladujoa rastoa veina. V veli-ko primerih 20 odstotkov bogatih ljudih poseduje okoli 60 odstot-kov vsega bogastva drave, 20 odstotkov revnejih pa imajo zgolj pet odstotkov. Obstajajo razline ravni etninih teav med izvorni-mi Indijanci in priseljenci, pri emer prvi zahtevajo zaito, svojo zemljo, jezik in podobno.

V osnovi med prebivalstvom posameznih drav in njihovimi nava-dami ni nekih vejih razlik in so vsi zelo ponosni na to, kar so. Tudi sicer si ljudje tukaj ne delajo veliko skrbi, v primerjavi z nami tam ni naglice, vse poteka bolj poasi in sproeno, ura in tonost ne igrata velike vloge. Zelo lahko je navezati stike, veliko se obiskujejo med seboj, pri obiskih je vedno veliko hrane in pijae. Druinske vezi so mone. Na splono so vljudni in prijazni, tako na ulici kot v trgovinah in restavracijah. Promet je ponavadi za nae razmere ista zmeda, bolje bo da ne vozite sami, vsaj v velikih mestih ne.

Drugi skupni imenovalec je politika. Vse drave so si v 60., 70. in 80. letih znova in znova delile izmenjujoa obdobja ibkih demo-kratinih vlad in vojakih udarov. Ko so se pojavile ibke demo-kratine vlade, so se ljudje zaradi njihove neuspenosti ob izdatni podpori Amerianov obrnili k vojski, v upanju na njeno domnev-no ast in potenje, po razoaranju pa ponovno k volitvam. Oitno se ni obneslo in danes se verjetno nihe ve ne bi obrnil na vojsko za politine reitve. Nauk je bil le prehud, pa tudi hladna vojna je konana in z njo zunanja podpora.

ZENvodenja

str 6 ZENvodenja

V 90. letih so se drave June Amerike po tako imenovanem Washingtonskem dogovoru gospodarsko odprle v imenu svetovne globalizacije ter z uvoenimi recepti in brez uinkovitega pregleda in nadzora odprle trge ter olastninile dravno premoenje. Posledi-ce so bile velikanska brezposelnost in poveanje drubenih razlik, konalo pa se je v hudem razoaranju in porastu kriminala.

Delovni as se spreminja glede na podnebje in tradicijo. Velika mesta imajo neprekinjen delovnik od devetih do estih. Drugje razpolovijo tiri dopoldanske in tiri popoldanske ure z dve do tri urno prekinitvijo za kosilo in siesto. Blie kot ste ekvatorju, tople-je je in manj se priakuje nonja poslovne obleke in zlasti kravate. Izjema so velika mednarodna podjetja, ki imajo predpisan svoj na-in oblaenja, ki je gotovo bolj uraden od okolja, ki jih obkroa.

Poslovno kosilo ali veerja je prilonostno in po predhodnem do-govoru. Obiajno je veerja v druinskem krogu, tudi kosilo se organizira veinoma izven vejih mest. e ima stranka akadem-ski naziv, jo tako naslovite, recimo ingeniero, doctor, profesor, ali s priimkom. Naslavljanje po imenu ni splono sprejeto, razen mo-goe med mladimi. Vsekakor ne zanite sami s tem, a sprejmite, e vam predlagajo.

Druga veja razlika je med prebivalstvom v niinah, ki so ivahnej-i in neposredni, in v Andih, kjer so bolj zadrani, recimo v Boliviji in Peruju. To velja tudi za domorodne Indijance.

Dana beseda velja, vendar pazite in bodite previdni, s kom ste, ter kje in kako. Podkupovanje med (zlasti) dravnimi uslubenci in drugje velja za razirjeno.

Vsa celina je zelo katoliko verna in predvsem pogovori s to vsebi-no so lahko dvorezni in vam lahko kodijo pri poslih.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 7

Latinska Amerika

Ima vse tople znailnosti panije in Portugalske (Brazilija), ven-dar zainjene s krajevno barvitostjo in z manj togosti od nekdanjih osvajalcev. Najbolj evropske so Argentina, ile in Kostarika. Ljudje so si podobni v navadah, veinoma je razlika med niinskimi in viinskimi predeli, kjer so ljudje bolj zadrani. To najbolj velja za altiplano (visoko planoto) v Boliviji, Peru ter druge andske prede-le. Argentinci in ilenci zaradi vejega odstotka Evropejcev bolj spominjajo na Italijane.

V Mehiki vas bodo sprejeli topleje, e boste povedali, da ste iz Evrope in ne Amerike, da o Kubi niti ne govorimo.

Poslovna pogajanja so dolga, saj potrebujejo precej asa, da zaupa-jo poslovnemu partnerju, eprav dajejo vtis odprtosti. Ponavadi se dogovori ne sklenejo na prvem sestanku, morda tudi na ve sestankih ne, dostikrat se lahko ure in ure pogovarja na dolgo in iroko. Zelo pomembno je, da se spotujejo nazivi in hierarhija. Po-setnice se izmenjujejo na zaetku sestanka, zelo pa jih lahko uali-te, e si kaj zapiete na vizitko, ki so vam jo dali.

Rokovanje na splono ni tako pogosto, ve je poljubljanja na lice in objemov, za razliko od Severnih Amerianov, kjer so najpogosteji pol objemi.

Vzhodna Evropa

V zadnjem asu doivlja korenite spremembe, nekaterim smo bili pria tudi sami. Stari obrazci obnaanja izginjajo, eprav boste e vedno naleteli na okorelo razmiljanje, zlasti med uradnitvom. Rokovanje je obiajno, poljubljanje pa se opua. eprav, denimo, Madari e vedno poljubljajo roko enskam, a to ne predstavlja za tujca nikakrne obveznosti, le ne bodite preseneeni. Alkohol in

ZENvodenja

str 8 ZENvodenja

kajenje sta povsem sprejemljiva in priakujejo, da se bo v gosteh upotevalo njihove navade. Mladi podjetniki in lastniki se vedno bolj drijo zahodno- evropskih poslovnih navad. Blie kot so nam zemljepisno, blie so nam tudi v navadah, zlasti ehi in Slovaki, s katerimi delimo poleg skupnih korenin tudi skupno zgodovino.

V Rusiji se ne vmeavajte v politiko, na Poljskem ne v katolitvo. ehi so sploh najbolj ateistien narod v Evropi.

No, pa pojdimo po vrsti in si oglejmo posamezne drave in njiho-ve poslovne navade.

Albanija

Ima 3,6 milijona prebivalcev, samo glavno mesto Tirana jih ima milijon. Ocenjuje se, da je do 40 odstotkov prebivalstva vernega (kranstvo in muslimanstvo), najmanj 60 odstotkov pa je ateistov. To je seveda posledica Hoxeve politike prve ateistine drave na svetu. Vendar tudi dri, da se sami najprej vidijo kot Albance in se ele potem delijo glede na vero, kar potrjuje zgodovina brez ver-skih izpadov. Njihov narodni junak je Skenderbeg, ki se je uspe-no boril proti Turkom in e vedno prevladuje v vsakodnevnem ivljenju.

Po sprejetih reformah leta 1997 se hitro in uspeno izvijajo iz svo-je dolgoletne zaprtosti, eprav so bila zaetna leta po obratu bolj kaotina kot drugje po vzhodni Evropi. Drubeni proizvod je do leta 1992 padel za ve kot polovico. Glavni teavi sta bili kriminal in podkupljivost. So izredno ponosni, prijazni in mirni ter izvrstni gostitelji, hrana je odlina. Radi pomagajo in so druabni. Zelo ve-liko veljave dajo na svojo besedo - beso in seveda tudi priakujejo od nasprotne strani, da jo dri.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 9

V poslu so sprva zadrani in previdni, potem ko si pridobite za-upanje, pa ni ve ovir. Veliko lae je zaeti posel s priporoilom nekoga znanega ali vplivnega. Veriga gre lahko tudi naprej, e so priporoili vas, lahko tudi vi koga priporoate, vendar tega ne vze-mite prelahko, ker dejansko jamite zanj s svojim ugledom enako kot oni s svojim.

Deela je ena zadnjih e neizkorienih prilonosti za nalobe v Evropi, tako v gospodarstvo (privatizacija, podobna kot v Slove-niji, je e v teku do leta 2010) kot v nepreminine in udovito oba-lo, ki na jugu meji na Grijo, otok Krf.

Albanija aka na vstop v Evropsko unijo in je e dobila vabilo za vstop v NATO.

Glavne gospodarske veje so prehrambena, tekstilna, lesna in naf-tna ter kemina industrija, cemantarne, rudarstvo in pridelava osnovnih kovin ter vodne elektrarne. Glavna izmenjava je z Italijo. Ena izmed mnogih prilonosti deele je bioloka pridelava ivil, ki je praktino e udejanjena, saj ni bilo uporabe umetnih gnojil, samo organizirana ni.

Arabske deele

Skupno tevilo ocenjujejo na 350 do 420 milijonov prebivalcev. Vera je islam, eprav je tudi nekaj kristjanov. V Egiptu morate raz-loevati Kopte, ki so kristjani (od 10 do 30 odstotkov prebivalstva) in imajo svoj jezik ter so pristni potomci pravih Egipanov, gradi-teljev piramid.

Tonost tukaj ni vrlina in tega pa ne smete priakovati, zlasti pa je nevljudno opozarjati na zamudo drugega oziroma e se vam mudi kam drugam. Vzeti si morate as, ves as za svojega gosta ali gosti-telja, drugae je bolje, da sreanja ni.

A

ZENvodenja

str 10 ZENvodenja

Pred rokovanjem je obiajen pozdrav Salam alejkum ali Mir z vami, na kar vi odgovorite Alejkum salam. Vasih si ob tem polo-ijo roko, desnico seveda, na srce.

Kot gostitelja vas ne sme presenetiti tudi roka na vaem ramenu in poljub na obe lici, ki sledi, a tega sami raje ne poskuajte.

Podobno je med arabskimi mokimi obiajno dranje za roke v znak prijateljstva. Ponujene roke ne zavrnite, sploh e vam jo ponudi gostitelj, da vas popelje razkazat dom ali posestvo. etu-di bosta hodila ve deset minut, ne poskuajte umakniti roke, pa le brez strahu in evropskih sumnienj, prosim! To je izraz istega prijateljstva.

ensk seveda ni na poslovnih stikih in jih tudi ne omenjajte, niti druine, podobno kot politike in e zlasti ne vere, ki je pri Arabcih dosti resneja stvar kot v Evropi in kot taka ne sodi v lahkotno po-govarjanje pred poslovnimi zadevami.

Imeti gosta je ast in sprejeli vas bodo na viini, ki jo zmorejo in ta je pogosto zelo visoka. Enako bodo priakovali od vas, e ste gostitelj.

Za nepitje alkohola veste in ni vljudno, da spraujete o tem, ker lahko to tolmaijo kot dvom o njihovi veri, zato raje poakajte, da gost sam povpraa po alkoholni pijai. Podobno se pozanimajte za njihove praznike in post, da ne bo nerodno. V asu ramadana, meseca posta, raje ne hodite na obisk, e ni nujno in e se z go-stiteljem e dobro ne poznate. Vedite, da koran predpisuje tudi vsakdanje ivljenje, je pa od drave do drave odvisno, kako strogo to upotevajo. Najstroja je Savdska Arabija, ki mora biti kot varu-hinja svetih mest Meke in Medine vzgled drugim.

Obiajno je, da jedo z desno roko, ker je leva neista, zato z njo tudi ne delajte drugih gibov pri jedi razen kot pomo pri naslanjanju.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 11

etudi boste sedeli na tleh, ne smete nikoli drugemu kazati svojih podplatov, ker je to huda alitev ali omalovaevanje in vam bo lah-ko prepreilo sklenitev posla. Sezuvanje pa je obiajno.

Darila so zaeljena (nikakor seveda alkohol, eprav koran prepo-veduje le alkohol iz grozdja, tako, da bi medica morala biti spre-jemljiva), a ne igrajo odloilne poslovne vloge. So le del obiajne vljudnosti, ki je pri njih zelo poudarjena.

Argentina

Pomeni srebrna v panini, neko je bila ena najbogatejih dr-av na svetu in skoraj povsem brez prvotnih indijanskih prebi-valcev. V vseh ozirih je bila ta drava najhuje pod udarom in je zdrsnila najnie po lestvici razvitosti. Tu je srednji razred zaradi nestalne gospodarske politike in ureditve, slabega financiranja in zadolevanja drave ter podkupljivosti vlad praktino izginil.

Primer je lahko Ferrari, darilo Italije ob obisku, ki ga je hotel pred-sednik zadrati zase (o primernosti tega Berlusconijevega darila kdaj drugi, pa ne samo zato, ker skoraj ni tako vzdrevanih cest, da bi lahko vozil po njih).

Industrija je bila skoraj popolnoma potolena in kriminal je bil v alarmnih viinah. Tako imenovani beg kapitala, podobno kot prej v Rusiji, je tudi precej na udaru, la da je tu posledica napa-nih vladnih odloitev. Ker nalobeniki, domai in tuji, ne morejo in noejo tvegati v srednjih in dolgoronih nalobah, so odli raje drugam, veinoma v Brazilijo.

Deela sedaj uspeva zaradi porasta potreb po soji in poljedelskih ter ivinorejskih proizvodih. Zasebne pobude so tudi na drugih podrojih kot so na primer nafta in plin, kovinsko-predelovalna industrija in programska oprema, vendar je potrebno podrobno

A

ZENvodenja

str 12 ZENvodenja

poznati krajevne navade in zakone ter vedeti, kako se sooiti z nji-mi. Argentina je peta najveja proizvajalka vina na svetu, ki je za-dnje ase zelo pridobilo na kakovosti. Sredie vinogradnitva je ob vznoju Andov v Mendozi.

Je najbolj evropska drava te june amerike celine, od 40 milijo-nov prebivalcev jih je 97 odstotkov evropskega izvora, tri odstotke pa je meancev.

Glavno mesto Buenos Aires (kar pomeni dober zrak) se po iz-gledu lahko povsem mirno kosa z najvejimi evropskimi mesti. Poslovna obleka in kravata na sestankih sta obiajni in priakova-ni. Zamuda na sestanih se tolerira najve od pet do deset minut. Banke so odprte v glavnem mestu od desetih do treh, drugod od osmih do trinajstih z nekaj odstopanji od kraja do kraja. Odsvetuje se razgovor med sestankom o vsebinah, kot so vera, politika (zla-sti o vojakih huntah) ter osebne ali druinske zadeve.

Armenija

Deela Noeta pod Araratom je bila prva kranska drava e od leta 301 naprej. Sedaj je cerkev loena od drave, eprav ima po-membno vlogo v ivljenju in zgodovini Armencev. Od 3,2 milijo-na prebivalcev je 98 odstotkov Armencev. Pred vojno za Gornji Karabah je bilo tu tudi okoli 2,5 odstotka Azerbajdancev, ki pa so se nato izselili enako kot Armenci iz Azerbajdana. V Gornjem Karabahu ivi 130.000 Armencev, ki tam tvorijo veino. Po svetu je tudi mona in povezana diaspora, ki teje okoli osem milijonov. Armenci so star narod trgovcev, v Jeruzalemu imajo v starem me-stu svojo etrt, (ostale tri so kranska, idovska in arabska). Po-znan je turki genocid, ki je rtoval 1,5 milijona Armencev v prvi svetovni vojni.

Glavne izdelki gospodarstva so obdelava diamantov, stroji, ele-ktrini motorji in gume. Glavni izvoz gre v Nemijo, Rusijo,

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 13

Nizozemsko, Belgijo, Gruzijo in Kitajsko. Opaziti je mogoe razliko v izvoznih trgih od drugih sovjetskih republik, ki je posledica velike diaspore. Teki prehod iz planskega gospodarstva so ote-ili e posledice potresa leta 1988 (pol milijona brezdomcev in 25.000 mrtvih) in vojna s Azerbajdanom. Drubeni proizvod je padel za skoraj 60 odstotkov. Deela poleg bakra, zlata in cinka nima energentov. Poti skozi Turijo in Azerbajdan so zaprte, sko-zi Gruzijo in Iran pa so ceste nezadostne in nezanesljive, kar je e bolj oteilo stanje. Ker je ruska energijska pipica zaprta, je bila reitev v jedrski energiji (poleg vodnih elektrarn, ki pa so omeje-ne), ki je naredila deelo za izvoznico elektrine energije. Po kon-cu vojne leta 1994 je vladi uspelo s preoblikovanjem gospodarstva zniati velikansko rast cen in ustvariti trdno rast gospodarstva. Tu-rizem je v porastu in ima velike obete zaradi bogate ahitekturne dediine deele.

Ljudje so zelo prijazni in pridobili jih boste na svojo stran, e boste vedeli kaj o bogati zgodovini deele. Drugae pa se raje izogibajte omenjanju politike in narodnega vpraanja, ali pa vsaj ne izrekajte nepremiljenih mnenj in obsodb.

Podkupovanje in nezaposlenost (15-odstotna) e nista izkoreninje-ni, eprav se vlada trudi v tej smeri.

Avstralija

Ima 21,3 milijona prebivalcev, od katerih je skoraj 90 odstotkov prebivalstva evropskega porekla, dva odstotka pa je aboriginov. Prebivastvo stalno raste, poveini zaradi priseljevanja. Veina, 85 odstotkov, jih ivi v mestih. Zanimivo za angleko govoreo deelo je, da je katolitvo 26-odstotno moneje od protestant-stva (okoli 19 odstotkov), 19 odstotkov je ateistov, 12 odstotkov ni opredeljenih, ostalo je meano. Le 7,5 odstotka ljudi tedensko hodi k mai.

A

ZENvodenja

str 14 ZENvodenja

Ozzie/aussie imajo za razliko od Amerianov in Britancev metr-ski sistem in toploto merijo v stopinjah Celzija in ne Fahrenheita. Tudi njihova angleina ima znailni poudarek in svojo slovnico. So zelo odprti do tujcev, vekulturnost jim je prirojena, so spro-eni in radi pomagajo. Druinske vrednote so zelo cenjene. Bri-tanska ola je tukaj bolj ohlapna. Tonost in zanesljivost sta iroka pojma. Vendar so tudi bolj iskreni pri svojem izraanju ustev, kot le vljudno povrni. V Avstraliji si tudi, na primer, ne snamete klo-buka med pozdravljanjem.

Glavne izvozne dobrine so premog, zlato, meso, volna, aluminij, elezova ruda, penica, stroji in prevozna oprema. Glavna izmenja-va je z ZDA, Kitajsko, Japonsko in Evropsko unijo (EU).

Avstrija

V prevodu izvirnika pomeni Vzhodno podroje ali pokrajina. Ima 8,3 milijona prebivalcev, od tega je 90 odstotkov nemko govore-ih. Deela je ena desetih najbogatejih drav na svetu in etrta v EU, takoj za Luksemburgom, Irsko in Nizozemsko.

Avstrijci so prijazni in vljudni poslovnei, ki skorajda ivijo za to, da bi bili uspeni, zasvojenost z nazivi je pa e kar skrajna, vendar jo morate vseeno nujno upotevati pri naslavljanju, drugae ne bo pristnih stikov. Znanje nemine zelo pomaga pri odpiranju vrat.

Dunaj je bolj svetovljanski kot ostala drava, zato je bolj odprt, pa tudi bolj balkanski v dobrem in slabem pomenu. V dobro posla vam ni potrebno zaenjati vpraanja Slovencev na Korokem (ura-dno je pretetih 14.000, vendar bi jih moralo biti najmanj 50.000), vendar jih tudi ne zatajite, e stee beseda o tem.

Vedite, da je imel avstrijski vladar naziv cesar (imperator) tudi za-radi vkljuenosti Karantanije kot samostojne drave, drugae bi

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 15

bil le kralj. Kot zanimivost naj povemo, da je dravna zastava nasta-la, ko je bil avstrijski vojvoda na kriarski vojni dvakrat ranjen in je med obleganjem kri polzela po njegovem belem plau z leve in desne in tako naredila dve rdei progi vzdol plaa.

Darila so zaeljena, steklenica domaega vrhunskega vina je zelo primerna, zlasti e znate povedati kaj ve o vrsti in izvoru vina. esar ne znate predstaviti, drugi ne bodo mogli ceniti in svoje lah-ko pohvalite le sami, drugi ga ne bodo. Tonost je del olike in je priakovana.

Drava je dobro organizirana in vodena in dobro izkoria svojo lego za izhod v vzhodno Evropo. Hrbtenica razvoja so druinska podjetja, glavna imena so Weinerberger, OMV, Red Bull (ki je pre-hitel Coca colo), Svarowski, Doppelmayr (inice), Glock, Steyr Mannlicher in Atomic, ki pa je e v tuji lasti. Ste vedeli, da je Avstri-ja najveji svetovni trg za smui, predvsem zaradi izposoje na smu-iih? Turizem je tudi sicer ena glavnih panog gospodarstva in uiva veliko razvojno podporo drave. Odrekli so se jedrski ener-giji in do tega elijo pripraviti tudi sosednje drave.

Azerbajdan

Je najveja in najtevilneja kavkaka drava. Od 8,6 milijona pre-bivalcev je 91 odstotkov Azerbajdancev, dva odstotka Rusov in 1,5 odstotka Armencev (v Gornjem Karabahu), ostalo je meanica razlinih narodnosti. Azerbajdanci so muslimani turkega pore-kla, prebivalstvo se za razliko od drugih poveuje. Poleg matine-ga ozemlja je prikljuen tudi Nahievan, ki ga louje Armenija in meji na Iran. Nahievan je bil prvi, ki se je odcepil od Sovjetske zveze, ker so Armenci zaprli edino progo v deelo kot odgovor na zaporo Gornjega Karabaha od Azerbajdana. Stvari bi res teko bile bolj zapletene.

A

ZENvodenja

str 16 ZENvodenja

Deela je bogata z nafto in plinom, poleg tega ima tudi najdia zlata, srebra, eleza, bakra, titana, kroma, mangana, kobalta, mo-libdena in antimona. Od mednarodnih naftnih drub so prisotne Amoco, BP, Exxon, LUKoil in Statoil, kar pomeni, da imajo e do-volj velike zaloge za rpanje nafte. Dejansko velja to obmoje za svetovno pomembno nahajalie, skupne nalobe v naftna nahaja-lia pa znaajo 60 milijard dolarjev.

Poleg enostranske odvisnosti od nafte gospodarstvo bremeni ne-ukroena rast cen, ki jo povzroa v glavnem rast cene nafte vsaj tako se nedejavno opraviujejo. Teave z Gorskim Karabahom smo e opisali pri Armeniji. Lahko le ugibamo, koliko asa bo Azerbaj-dan potreboval, da okrepi vojsko z naftnim denarjem in s skoraj trikrat vejim prebivalstvom udari nazaj.

Belgija

Ima 10,6 milijona prebivalcev, ti se delijo na Flamce (60 odstot-kov) in Valonce (40 odstotkov). Prvi so nizozemskega, drugi fran-coskega porekla. Med njimi so trenja in zato tja ne drezajte, kar bo vsekakor bolje za vas in va posel.

Bruselj je vmes in tu lahko pridete skozi z obema jezikoma, vendar ne poskuajte s francoino med Flamci in z nizozemino med Valonci. eprav jo znajo, jo neradi govorijo. So pa zato pripravlje-ni govoriti angleko in malo manj nemko. e boste gost Valonca, vas bo namestil v najrazkoneji hotel, pri Flamcu pa boste v naj-blijem hotelu, pa bosta oba mislila, da sta vam najbolj ustregla. To tudi nekako opisuje razliko med njima, medtem ko prvi po franco-sko uiva ivljenje, je drugi po nizozemsko praktien.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 17

Belize

Pod britansko nadoblastjo je bil znan kot Britanski Honduras, ne-odvisnost je pridobil ele leta 1981. Je edina drava v Srednji Ame-riki z uradnim jezikom angleino. Od 0,3 milijona prebivalcev je polovica meancev in 25 odstotkov kreolov, 17 odstotkov Indijan-cev in est odstotkov ostalih narodnosti.

Zaradi majevskih zgradb in enega najvejih koralnih grebenov na svetu, je turizem zelo moan in zaposluje 25 odstotkov vse delov-ne sile ter prinaa 18 odstotkov prihodkov. Tudi lesna industrija ima sicer mono tradicijo.

Brazilija

Je latinski velikan z ve kot 187 milijoni prebivalcev. Od tega je 50 odstotkov belcev, 43 odstotkov meancev in sedem odstotkov rncev ter 0,4 odstotka Indijancev okoli pol milijona. Uradni je-zik je portugalina, kar se za bivo kolonijo tudi spodobi. Ljudje so zelo odprti, sproeni in prijazni, eprav morate pri sklepanju poslov najprej pridobiti njihovo zaupanje skozi vrsto sestankov in druenj, zlasti e gre za zasebno podjetje. Na kratko bi lahko zapi-sali. da so ljudje sreni in podjetniki dejavni.

Z dobro politiko, financiranjem in podporo gospodarstvu in kme-tijstvu ter resno zakonodajo so gospodarsko rasli, medtem ko so druge drave stagnirale ali celo nazadovale. Glavno mesto Brazilija je bilo na novo ustanovljeno v notranjosti celine, da bi pospeilo razvoj tega nerazvitega dela glede na razvito obalo. Zelo bogati so z elezom in drugimi rudninami. Pred kratkim so pod morjem na-li pomembne zaloge nafte.

B

ZENvodenja

str 18 ZENvodenja

Glavni izvoz predstavljajo letala, kava, avtomobili, soja, elezova ruda, pomaranni sok, jeklo, etanol, oblaila in obutev ter elelektrina oprema.

Vzrok za visoko tehnologijo v deeli je kratko obdobje domovanja portugalskega kralja, ki je pobegnil pred Napoleonom. Do takrat kolonija, za razliko od panskih kolonij, ni imela univerz in kultur-nih ter znanstvenih ustanov.

Kriminal v velikih mestih je stalnica in zahteva previdnost, zlasti v Sao Paolu, tako imenovani svetovni prestolnici kriminala. Tudi v Riu de Janeiru (ali Januarski reki) se ni dobro sprehajati z naki-tom ali dragimi evlji po ulicah, tudi dobra obleka bo preve, e zaidete v napano ulico.

Kljub temu, e razmiljate o vlaganju v Juni Ameriki, verjamem, da je to pravi kraj za vas. Podobna prilonost za vlaganje v nepre-minine je tudi atlantska obala, ki je za nas e razmeroma poceni.

V velikih mestih je poslovna obleka s kravato obiajna, pri zamu-janju pa je prava norinica, isti sreelov tudi za junoamerike razmere.

Rasne razlike obstajajo, zlasti do rnskega prebivalstva, a so prikri-te, zato se raje izogibajte rasnim vpraanjem ter religiji in druin-skim zadevam.

Dodatna previdnost velja, ker je tukaj poleg katolike cerkve, ki ima 74 odstotkov vernikov, mona protestantska cerkev s 16 od-stotki, ki je zrasla kot protiute katoliki zaiti bogatega sloja in nerazumevanju teav nijih slojev. Zato se izogibajte pogovoru in nepremiljenem opredeljevanju o veri.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 19

Belorusija

Je nam na splono najmanj poznana od vseh slovanskih drav, eprav je slovensko gospodarstvo v prejnjem sistemu veliko so-delovalo z beloruskim, ki je veljalo za enega najrazvitejih delov Sovjetske zveze z visoko ravnijo izobraenosti. Ozemeljsko je vei-noma podedovala ozemlja medvojne Poljske, ki so ji meje presta-vili dale na zahod. Med drugo svetovno vojno je izgubila tretjino prebivalstva in polovico gospodarskih virov.

Od skoraj 10-miljonskega prebivalstva je 81 odstotkov Belorusov, 11 odstotkov Rusov in tiri odstotke Poljakov ter dobra dva odstotka Ukrajincev. Uradna jezika sta beloruina in ruina. Vendar je zani-mivo, da je doma govorjeni jezik veinoma ruski (63 odstotkov) in ele nato beloruski (37 odstotkov), zato ni udno, da je bila predlaga-na skupna drava Zveza Rusije in Belorusije, ki pa je e v dogovorih.

Kljub najrazvitejemu poloaju v bivi zvezi je zaradi prehoda leta 1990 in zmanjanja dravnih nalob, surovin in povpraevanja nekdanjih republik (zlasti po vojaki tehniki) ele v letu 1996 za-ela gosodarsko rasti. Deela je bila zaradi ernobilskega radioak-tivnega oblaka iz Ukrajine najbolj prizadeta in nekatera podroja so zato povsem neuporabna za kmetijstvo. Gospodarstvo ostaja dr-avno plansko in ve kot polovica zaposlenih (51 odstotkov) dela v dravnih podjetijh (kar je 80 odstotkov gospodarstva), ostali so v zasebnih podjetjih, od katerih jih je est odstotkov delno v tuji lasti. Uradna brezposelnost je 1,6-odstotna. Drava je ivljensko odvisna od ceneje ruske nafte, eprav ima tudi nekaj svojih virov. Pomembni kmetijski proizvodi so krompir in goveji izdelki. Najve-ji izvozni dele imajo teka mehanizacija, od tega najve traktorji, e omenjeni kmetijski izdelki, kovine in tekstil.

Turizem je ele v povojih, eprav ima deela veliko lepih zgodovin-skih mest in gradov.

B

ZENvodenja

str 20 ZENvodenja

Ljudje so zelo prijazni in poteni, v posel gredo naelno in elijo uspeh za obe strani. Spomnite se, kakno naelno vzduje je bilo pri nas pred letom 1991, pa boste najblie obstojeemu beloruske-mu. Poslovna obleka in kravata se priakujeta, nista pa obvezni, vaneji je va osebni vtis, ki ga boste pustili.

Bolivija

Razdeljena je na dva dela: vzhodni del, ki je industrijsko razvit in bogat, z veinskim belim prebivalstvom, ter zahodni del s prete-no indijanskim deleem prebivalstva. Indijanci veljajo za pote-ne in delavne, al pa so veinoma neizobraeni. Od 9,1 milijona prebivalcev je 55 odstotkov Indijancev, 30 odstotkov meancev in 15 odstotkov belcev. Zemljepisno je Bolivija razdeljena na visoko planoto Altiplano in niinski pragozd, ki meji na brazilskega. Tre-nutno predseduje prvi indijanski predsednik in drava je v sporih o samostojnosti posameznih pokrajin.

Poleg sosednjega Paragvaja je edina drava na celini, ki nima iz-hoda na morje, in podobno ga je izgubila v vojni. Izvaa prek ila, skozi (nekdaj svoje) pristanie Arica, ki velja za najbolj suh kraj na svetu.

Drava je najmanj razvita na celini a bogata z rudninami, zato je dobila vzdevek Osel, ki sedi na zlatem rudniku. Deelna indu-strija temelji veinoma na rudarstvu (zlato) in rpanju plina, pri tem je naravni plin prehitel cink in srebro po pomembnosti, tako doma, saj je deela energijsko samozadostna, kot v izvozu. Polje-delstvo predstavlja 15 odstotkov prihodka. Veliko delovne sile je na delu v tujini.

V vejih mestih je poslovna obleka priakovana in zamuda do deset minut je sprejemljiva, razen e ne poslujete s potomci nemkih na-seljencev. Ne omenjajte medrasnih vpaanj ter politike, vere in dru-ine, razen e gostitelj ne zane posamezne vsebine v pogovoru.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 21

Bolgarija

Ko pridete v deelo, na prvi pogled izgleda, kot da se je bivi jug podaljal e malo naprej. Edina razlika je, da je glavno mesto Sofija bolje kot ostala deela.

Ljudje so zelo prijazni in jezik vam bo zvenel kot makedonina, saj tudi je zelo soroden, to vam lahko potrdi vsak Bolgar. A ne recite tega Makedoncem, ki noejo biti Bolgari. Od 7,6 milijona prebival-cev je 84 odstotkov Bolgarov, devet odstotkov Turkov, pet odstot-kov Romov, ostalo so manje manjine in narodnosti.

Bolgari se vidijo kot delovni ljudje s tekmovalno miselnostjo, ki jim pomaga pri boljih poslovnih uspehih, a se zavedajo, da jim e manjka znanja in izkuenj v novih evropskih trnih razmerah.

Konec hladne vojne je deelo zajel nepripravljeno in jo spustil v vrtinec nepremiljenih gospodarskih odloitev, katerih posle-dica je bil padec ivljenjske ravni za 40 odstotkov vse do zadnje reforme 1997. Po tem obdobju pa se je rast gospodarstva zvie-vala, tako da ima bolgarsko gospodarstvo po letu 2006 estodsto-tno povpreno stopnjo rasti. Glavne veje industrije so energetika, tobak, prehrambena in strojna ter osnovna kovinska in kemina industrija in na koncu tudi jedrsko gorivo. Glavne drave izvoza so Italija s 13-odstotnim deleem, Nemija z 11 odstotki, Turija z deset odstotki, Grija s est odstotki (hitro raste po vstopu v EU), Belgija s est odstotki, Francija s tirimi odstotki in ZDA s tirimi-odstotnim deleem. Hitro rasto je tudi turizem, z glavnim pou-darkom na rnomorski obali.

Po vstopu v EU je drava v veletnem postopku spreminjanja in prevzemanja evropskih zakonov, ki zelo vplivajo na poslovno de-javnost v asu velikih sprememb. Z enotnim 10-odstotnim podje-tnikim in osebnim davkom kot enim najnijih na svetu, je Bolgarija

B

ZENvodenja

str 22 ZENvodenja

z vstopom postala privlana drava za tuje nalobe. Kot slabe la-stnosti bi nateli podkupljivost, zlasti v dravnih ustanovah.

Poslovna obleka in kravata sta priakovani v vejih podjetjih in finannih ustanovah. Vsak dogovor potrdite pisno, da se izognete morebitnim nevenostim. Ne boste dosti zgreili, e izkunje iz Srbije in juneje prenesete sem, kar pa e zveni poznano, kajne?

eka

Z 10,4 milijona prebivalcev je srednje velika evropska drava. Ne-ko najrazviteja drava Evrope si tudi sedaj upeno utira pot med najbolj razvite in je kot prva od vzhodnih drav pridobila polo-aj razvite drave, e upotevamo razvrstitev Svetovne banke. Je tudi najbolj ateistina drava Evrope, saj je nevernih 60 odstotkov prebivalstva, kar je posledica katolikega preganjanja in prisile v zgodovini.

Glavne gospodarske panoge so strojegradnja, kemina, kovinsko-predelovalna, elektronska inprevozna industrija(letala) ter pivo-varstvo. Energijsko je odvisna od termoelektrarn na premog, ki prekomerno onesnaujejo okolje, zato eli poveati jedrsko ener-gijo s sedanjih 30 na 40 odstotkov.

ehi so rojeni polovnei, za katere ni ovir in se lahko z njimi vse dogovorite, samo da dobijo posel. Pozneje se lahko kje zatakne, ni pravoasne dobave ali pa je potrebno vsaj malo zviati ceno, ker se je njihov vir malo spremenil. Mogoe tudi kakovost ni dogovor-jena, a takoj bodo ponudili 100 razlag, da je nova kakovost tako ali tako bolja. Ne udite se, e boste po zaetni besedni zvezi nema problema dobili malo znanega balkanskega priokusa.

Radi gradijo na dobrih stikih in nastopijo kot pravi poslovnei. So odlini poslovodje in zahodne drube jih pogosto uporabijo za

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 23

vodenje mednarodnih drub. Za ehe velja izrek Dejte mi lidi in ja to udlam, kar po slovensko pomeni Dajte mi ljudi in jaz bom to naredil.

ehi so upravieno zelo ponosni na svojo dravo in kulturo. Ko je bila Slovenija e poljedelska drava, so bili ehi e najrazviteji v Evropi z boljo tehnologijo in z vozili kot Nemci. Razlikovati pa morate med prebivalci Prage, eke in Moravske. Zlasti e poslu-jete z Moravci, je dobro povedati, da veste, kje je Morava (vzhodni del eke Republike, ob meji z Slovako). Ljudje so tu bolj odprti, veseli in prijazni in imajo radi vino, kar gre vedno z roko v roki. e boste omenili da imate z Moravaky same dobre izkunje, ste e zmagali. Praani so izvorno z vseh koncev in zelo ponosni na Prago kot popolno metropolo. Drugi ehi na splono Praanov ne marajo, kar zveni precej domae, ali ne? Dobro je poznati kakne znane hospody, kot na primer U fleku in podobno. Zelo mona je pivska kultura in njihova narodna jed so vepo, knedlo, zelo - svinjina, cmoki in zelje. eka ima ogromno pivovarn, na katere so zelo ponosni. Dobro je poznati vsaj dve imeni znanih piv, na primer Budvar, Kozel ali Staropramen. Lahko ste prepriani, da so ehi o dravi svojih poslovnih partnerjev zelo dobro obveeni in s svojim znanjem vas bodo pogosto presenetili.

ile

ile je najrazviteja drava June Amerike. Z gospodarskega vidika ima dolgorono izvozno politiko, trdno poslovanje in mono le-sno in ribiko industrijo (zlasti zaradi izredno bogatega hladnega morskega toka), njegova pristania so izstopna toka za brazilski in argentinski izvoz v Azijo. Baker je e vedno izvozna klasika in vina so svetovno znana. Finanni sektor je v monem porastu.

Drava ima drugae nekaj ve domorodnega prebivalstva kot Ar-gentina. Od 16,5 milijona je 30 odstotkov belcev, pet odstotkov

ZENvodenja

str 24 ZENvodenja

Indijancev in 65 odstotkov veinoma belih meancev. Pod ile spadajo tudi Velikononi otoki. ilenci imajo zelo moan domo-vinski ut.

Po raziskavah je ile drava z najmanjo stopnjo podkupovanja v Juni Ameriki. Vendar ko potujete po deeli, vseeno pazite na tatie, kar velja tudi na splono za celo celino.

Poslovna obleka in kravata sta obiajni. Zamuda se oprosti najve do deset minut. Ne vpletajte v pogovor zlasti politike in dravnega udara, rasnih vpraanj ter osebnih in druinskih stvari.

Ekvador

Poseduje tudi Galapagoke otoke, zato je od tu tudi najve pove-zav s skoraj 1000 kilometrov oddaljenim otojem v Tihem ocea-nu. Prestolnica Quito je bila tudi zadnja inkovska prestolnica po padcu Cuzca. Od 13,7 milijona prebivalcev je 10 odstotkov Evro-pejcev, 62 odstotkov meancev in 25 odstotkov Indijancev.

Drava ima precejnje zaloge nafte in je druga izvoznica rnega zlata na celini. Drugi izvoz je sestavljen iz banan, cvetja in mor-skega ulova. Zaradi nihanja cen navedenih izdelkov je posledino nihanje tudi v uspenosti gospodarstva in s tem uinek na domai trg. Drava je kot svojo valuto uvedla ameriki dolar (USD).

Estonija

Od 1,3 milijona prebivalcev je 69 odstotkov Estoncev in 26 odstot-kov Rusov. Estonci so finsko ljudstvo, za razliko od ostalih dveh baltskih drav, ki sta germanskega porekla ali vpliva. Estonci sami se poutijo bolj Nordijci kot Balti. Estonska zastava je modra, rna in bela, glavno mesto je Talin. Estonija ima poleg eke najmanj verno prebivalstvo.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 25

Gospodarstvo je bilo pred prikljuitvijo Sovjetski zvezi veinoma poljedelsko. Po osamosvojitvi je bilo e na ravni Rusije in sedaj ima najhitrejo rast v EU. Glavne veje gospodarstva so v naslednjem vrstnem redu: naftna industrija, telekomunikacije, tekstilna in-dustrija, kemini proizvodi, bannitvo, prehrambena in ribika industrija, lesna industrija in ladjedelnitvo ter elektronika in pre-vozi. Veina uvoza in izvoza se opravi s Finsko in vedsko kot glav-nima poslovnima partnerjema drave.

Na poslovne sestanke se praviloma ne zamuja. Poslovna obleka in kravata sta obvezni in ustvarita dober vtis. Za na nain obnaanja se na sestankih izogibajo jasnim odgovorom in odprtemu izraa-nju. To ne pomeni, da jim je nerodno ali da so plahi, temve je to le obiajen, obziren nain pogovarjanja, ki je v navadi pri njih ali tem delu baltskega sveta, ki ceni prijaznost in zadranost.

Francija

Ima 64 milijonov prebivalcev, od tega je 84 odstotkov Francozov, sedem odstotkov ostalih Evropejcv in sedem odstotkov severnih Afrianov, ki v veini niso bili sprejeti v drubo in so stalen vir nemirov.

Francozi se vam takoj odprejo, e kot tujec spregovorite franco-sko, in eprav si bodo morda zatiskali uesa ob napakah, je vedno bolje nekaj francoskih besed kot nobena. S tem prebijete led in jim pokaete, da cenite njihov udoviti jezik, ki ga sami nadvse islajo, etudi ga (e) ne govorite. Stisk roke ob prihodu in odhodu je ob-vezen, toda poljub je le za znance in trepljanje v poslovnem svetu ni primerno. Obedi so dolgi in sami po sebi obred, v katerem se uiva in je sproeno. Vikanje je obvezno. Podobni so Italijanom, le da so v poslu zanesljivi in enako priakujejo od vas. Tonost je priakovana, kot tudi poslovna obleka. Darila so sprejemljiva, vino je obvezno pri obedu in vzemite si as zanj.

E

F

ZENvodenja

str 26 ZENvodenja

e vam v restavraciji takoj prinesejo raun, ne da bi ga zahtevali, to ni znak nezaupanja, temve zgolj krajevna navada.

Francoska Gvajana

Kot zanimivost naj povemo, da je Evropska unija doma deloma tudi v Juni Ameriki in sicer prav v Francoski Gvajani, ki lei po-leg Brazilije na njeni severni meji. Je najveje zunanje ozemlje EU in ena izmed treh, ki ni otok (ostali dve sta panski v Afriki). Kar dobro si poglejte evrske bankovce in boste videli, da je na njih narisano ozemlje Francoske Gvajane. Od tod tudi najvija kupna mo na celini in posledino teave na meji zaradi nezakonitega priseljevanja. Najbolj je poznana po francoskem vesoljskem rake-tnem izstreliu (ESA).

Od 0,2 milijona prebivalcev je okoli 70 odstotkov potomcev rn-skih sunjev in 14 odstotkov belcev, veinoma so Francozi, pet od-stotkov je Azijcev in tiri odstotke Indijancev.

Najpomembneji dejavnosti poleg vesoljskega sredia sta ribitvo in lesna industrija. Deela je zelo odvisna od Francije zaradi uvoza in pomoi, sicer je isti uvoznik energije. Brezposelnost je visoka, zato tudi dele odhodov na delo v Francijo.

Gvajana

Neko tudi Angleka Gvajana. Z angleino kot uradnim jezikom je ena tirih nepansko govoreih drav June Amerike, poleg Bra-zilije, Surinama in Francoske Gvajane. Domorodni Indijanci pred-stavljajo devet odstotkov prebivalstva, medtem ko zahodno indijski priseljenci 43 odstotkov in so tako najveja narodostna skupina v dravi z 0,7 milijona prebivalcev.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 27

Poleg poljedelstva kot glavne panoge, v kateri prevladujeta ri in sladkorni trs demerara sladkor, so tu e rudarstvo, ribitvo in lesna industija. Zaradi nedavnega porasta cen ivil, so narasli tudi prihodki od izvoza, kar je dobrodejno vplivalo na stanje domaega gospodarstva in se odrazilo v hitreji gospodarski rasti.

eprav je bilo gvajansko olstvo neko znano kot najbolje v Ka-ribih, je v osemdesetih letih odliva izobraenih padlo na znatno nijo raven in ima zato gospodarstvo e vedno precejnje teave zaradi pomanjkanja izobraenih strokovnjakov. Veliko breme jim predstavlja e preostali velik zunanji dolg.

Morda najbolj poznana je Gvajana po skupinskem samomoru ame-rike skupine Ljudskega templja v Jonestownu.

Gvatemala

Po odcepitvi od panije si je hitro pridobila samostojnost. Najbolj poznana je po svojem majevskem mestu Tikal, katerega majevske piramide so takoj prepoznavne. Od 12,7 milijona prebivalcev je 60 odstotkov meancev, ostalo so Indijanci. Slednji so v veini med tretjino prebivalstva, ki ivi pod mejo revine. Poleg od 50 do 60 odstotkov katolikov je moan tudi protestantizem s 40-odsto-tnim deleem prebivalstva.

Veina gospodarstva je poljedelsko usmerjenega, tako da se organ-ska kava, sladkor, tkanine in svea zelenjava ter banane tejejo za glavne izvozne izdelke. Veliko delovne sile zaradi dravljanske voj-ne dela zunaj drave, zlasti v ZDA.

Grija

Ima 11,2 milijona prebivalcev. Manjin uradno ne priznajo, zato tudi ni podatkov o njih. Poleg turizma je najpomembneje ladjar-

F

G

ZENvodenja

str 28 ZENvodenja

stvo. Gospodarska slika se izboljuje, izziva ostajata nezaposlenost in podkupovanje.

Grki so zelo prijazni in gostoljubni, zato bodite pripravljeni na velike gostije v poslovnem ali domaem krogu. So zelo druinski ljudje. Poslovna obleka in kravata nista obvezni, se pa uveljavljata, odvisno s kaknim podjetjem imate opravka. Doseena izobraz-ba je zelo upotevana in spotovana. Znanje tujih jezikov je vedno bolj razirjeno. Bolj kot dopisovanje in pogovore na daljavo cenijo dogovore med tirimi omi.

Pogovori se lahko vrtijo o druini in otrocih, izogibajte pa se vere in narodnostnih vpraanj, recimo Makedonije ali Turije - tu ne bo opraviila, e boste na napani strani, tudi nobena logika tu ne deluje, ustva so pa premona. Tudi uradna politika ne prizna niti makedonske manjine na severu, niti ne dovoli, da bi se sose-dnja drava imenovala Makedonija, eprav je to zgodovinsko in ozemeljsko upravieno. utijo se pokrovitelji nad makedonskim kraljestvom, eprav so jih Stari Grki tudi takrat imeli za barbare, to je tujce (ne v slabevalnem smislu kot danes).

Gruzija

Gruzija zemeljepisno meji na Evropo in Azijo, kranstvo pa tr-dno stoji kot dravna vera e od leta 337. Od 4,6 milijona prebival-cev je 84 odstotkov Gruzijcev, sedem odstotkov Azerbajdancev, est odstotkov Armencev ter po 1,5 odstotka Rusov, Abhazov in Osetov. Abhazija ima poloaj samostojne republike in je zaradi pomoi Rusije dejansko samostojna drava, kar je tudi omogoilo izkljuitev Gruzijcev, ki so do tedaj bili najveja narodna skupina s 46 odstotkov prebivalstva. Abhazijci so kavkaki narod z 80 od-stotkov pravoslavcev, ostalo pa so muslimani. Podobno je z Oseti, le da so ti veinsko prebivalstvo, ki v juni Osetiji ivijo v Gruziji in

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 29

predstavljajo stalen vir sporov, ki jih Rusija vneto izkoria v svoje namene. eprav je treba povedati, da stvari niso zgolj rno bele in enostavne. Oseti so domorodno ljudstvo perzijskega porekla. Drava eli vstopiti v zvezi NATO in EU, kar pa veliko sosedo zelo moti.

Glavne gospodarske veje so jeklarstvo, letalska industija, strojna oprema, elektrini aparati, rudarstvo mangan in baker, kemi-na in lesna industrija ter vinarstvo. Veje deele izvoza so Turija (13 odstotkov), Azerbajdan (devet odstotkov) ter Rusija, Arme-nija in Turkmenistan (osem odstotkov). Glavni del izvoza so staro elezo, stroji, kemini izdelki, citrusi, aj in vino. V uvozu gori-va, stojev, zdravil in ita prednjaijo Rusija s 15 odstotkov, Turija s 14 odstotkov, Nemija z 10 odstotkov in Ukrajina ter Azerbajdan s po devet odstotkov. Po ve vojnah z manjinami gospodarstvo in infrastruktura nista v dobrem stanju, nasploh jim primanjkuje energije in elektrike. Turizem je zaradi obstojeega stanja nerazvit, drugae pa ima deela veliko monosti, predvsem zaradi bogate srednjeveke arhitekture.

Ljudje so zelo prijazni in gostoljubni ter zelo ponosni na svojo ti-soletno zgodovino. Ni dobro omenjati politike in zgodovine, ker boste dobili (vsaj eno) uno uro od vsakega, ki mu boste to omenili. Podkupovanje je stalnica, kar ni udno glede na politine razmere.

Honduras

Prej poznan tudi kot panski Honduras, da ni prilo do zamenjave z Britanskim Hondurasom. Honduras dobesedno pomeni globi-ne. Legenda pravi, da naj bi Kolumb na plovbi ob severnovzodnem delu rekel: Hvala bogu, da smo prili stran iz tistih globin!.

S Salvadorjem se je leta 1969 zapletel v t.i. Nogometno vojno, ko je predsednik Hondurasa krivil nezakonite delavce iz Salvadorja za

G

H

ZENvodenja

str 30 ZENvodenja

nazadovanje gospodarstva. Napetost je zrasla do vrhunca na srea-nju nogometnih motev za izbor na svetovno prvenstvo in Salva-dor je vdrl v Honduras.

Honduras je sicer ena od revnejih drav celine, saj polovica pre-bivalcev ivi pod mejo revine. Od 7,5 milijona prebivalcev je 90 odstotkov meancev, sedem odstotkov Indijancev in dva od-stotka rncev ter odstotek belcev. Stopnja nezaposlenosti je 29-odstotna.

Gospodarstvo je veinoma poljedelsko z glavnim izvozom kave, banan in gojenih kozic.

Irska

Ima 4,3 milijona prebivalcev in tevilo naraa tako zaradi rodno-sti kot zaradi gospodarskega priseljevanja v uspeno deelo. Poleg Ircev, ki predstavljajo 90 odstotkov vseh ljudi, ivi tam tudi deset odstotkov tujih dravljanov.

So evropski gospodarski tiger in so najbolje od vseh izkoristili vstop v EU in iz poljedelske drave postali industrijska uspenica, sedaj pa najbolj zavirajo njeno iritev. Turizem je tudi mona pa-noga gospodarstva, ki jo je pomagala razviti drava, podobno kot v paniji in Portugalski.

Manj togi so od Angleev, do katerih imajo kar nekaj zamer. Ve-liko ve potomcev kot v domai deeli ivi v ZDA, kjer so znani kot the O's, po znailnem zaetku njihovih priimkov. eprav je angleina prisotna povsod, je uradni jezik tudi irina, ki izvira iz keltine in so jo ponovno uvedli v ole, potem ko je pod Anglei skoraj izginila. So dobroduni in vljudni, pa dobri pivci in jedci.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 31

Od pija prevladujeta pivo in viski, po katerem so svetovno znani. Dovoljena koliina akohola za volanom je promil, kar je dvakrat ve kot pri nas. Olika je angleka, a kot reeno, z ve topline in od-prtosti. So dobri pogajalci in zelo verni katoliani, ker jim je bila vera edina opora v narodni zgodovini. Pogovori okoli te vsebine niso priporoljivi.

Italija

Ima 59,5 milijona prebivalcev, od tega je 95 odstotkov Italijanov, katerih rodnost je negativna, potem pa skoraj 2,5 milijona gospo-darskih priseljencev, od tega najve Romunov, Arabcev, Albancev, Azijcev in Afrianov. Pol odstotka prebivalstva ali skoraj 300.000 je tudi Tirolskih Nemcev, igar ozemlje je Italija pridobila po prvi svetovni vojni (tako kot Primorsko).

Deela se deli na poslovni in razviti sever ter mehkeji in poljedel-ski jug. Meja naj bi potekala pod Rimom, eprav severnjaki trdijo, da je mnogo vie. Niso obsedeni s tonostjo, eprav je sever za to bolj dojemljiv. Radi govorijo o zasebnih zadevah, zlasti druini in otrocih (pohvala ali obudovanje otroka zagotavlja prijateljstvo in zveze), vendar se izogibajte politike, vere in nogometa, e noete, da burna razprava vpliva na va posel. So prijazni in olikani. V svoji prisrnosti vam bodo raje dali napaen nasvet kot nobenega. Radi prejemajo in poklanjajo darila, enako kot si delijo najrazlineje nazive, ki so ponavadi za stopnjo viji od doseene izobrazbe, z namenom lajega utiranja poti ali hitreje storitve.

Vendar se nikakor ne spozabite in pri naslavljanju ne izpustite na-ziva, s katerim so se vam predstavili, posebno ne v pismih! Ker tuji jeziki niso ravno njihova odlika, ste v veliki prednosti, e go-vorite italijansko oziroma e imate s seboj prevajalca. Obleeni so izborno, verjetno najbolje v Evropi, tudi vino je pri poslovnem ko-silu obiajno. Kot v paniji so tu druinske vezi zelo pomembne,

I

ZENvodenja

str 32 ZENvodenja

kar potrjujejo velika privatna podjetja (Benetton, Fiat, Gucci, itd.). Veliko vlogo ima tudi siva ekonomija. Italijanska drava ni ravno zgled uinkovitosti in druinska podjetja so nekaken odgovor na to in na togost delavskih zdruenj.

Izrael

Je zmeroma mlada drava, saj so pravkar praznovali estdeseto obletnico obstoja. V tem asu so izbojevali veliko vojn s sosedi in veljajo za vojako velesilo. Vojska je prisotna v vseh porah izrael-skega ivljenja. Tudi enske sluijo vojaki rok in so vpoklicane v primeru vojne. Tako ni ni nenavadnega, e poslovna stranka ne pride na sestanek, ker je pa v Libanonu, kjer se pogaja s Hez-bolahom. Ta tema je tudi obutljiva in e se ne spoznate nanjo do podrobnosti je raje ne naenjajte. Podobno velja za nacizem.

estdeset let je malo ali pa zelo veliko, e pogledamo, kaj vse so v tem asu storili. Izrael je postal moderna drava z visoko tehno-logijo, kakovost njihovih izdelkov je znania po vsem svetu in kljub velikim teavam je turizem ena glavnih panog. (Samo spomite se posledic desetdnevne vojne na na turizem, pa boste lae razume-li.) Po drugi strani pa so kriarske drave obstajale dvesto let in to ni bilo zagotovilo trajnega obstoja v Arabskem svetu. Tega se sami tudi zavedajo in zelo budno spremljajo dogajanje okoli sebe.

Od 7,3 milijona prebivalcev je 76 odstotkov idov in 19 odstotkov Arabcev (od tega pet odstotkov kranskih ali neopredeljenih), pet odstotkov prebivalcev pa je drugih narodnosti (ostalih kristja-nov, Druzov...). Iz tega je mo sklepati, da v tej deeli govorimo bolj o verski kot o narodnostni pripadnosti.

Druzi so verska loina, govorijo arabski jezik, a se ne tejejo med Palestince in so nasploh privreni dravi Izrael. To velja tako za nji-hovo vero kot pravila, saj vedno potegnejo z glavno silo v dravi,

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 33

v kateri pa so, zato tudi za razliko od drugih muslimanov sluijo vojaki rok. Vojaki rok traja tri leta za moke in dve leti za enske. To je tudi najbolj opazna razlika v deeli, saj lahko vidite mlade v uniformah, kako hodijo naokrog z orojem v roki.

Veliko priseljencev, veinoma evropskih, je prineslo s sabo tudi evropske navade, ki pa so se prilagodile krajevnemu podnebju. Tako kravata razumljivo ni obiajni del poslovne obleke, ki je tudi drugae manj uradna kot v severnejih evropskih deelah.

Gospodarstvo je najrazviteje v regiji, nima pa nafte, zato ne sodi med najbogateje. Odlikujejo ga visoka tehnologija kot tudi prvo-vrstni svetovno znani kmetijski izdelki. Izvoz je sestavljen iz sadja in zelenjave, zdravil, programske opreme, keminih izdelkov, vo-jake tehnologije in diamantov. Obdelavo slednjih so dobesedno prenesli iz Nizozemske. Velika Gospodarsko so najbolj povezani z Zdruenimi dravami Amerike, poleg natetega je zelo moan tudi turizem, zlasti verski.

Zamuda na sestanek sicer ni priporoljiva, vendar ni hudo naro-be, e zamujate. Na sestanku je sprejemljivo, da se zane razgovor z osebnimi vsebinami in ale so zelo dobrodole. Veliko stvari ne potrebuje pisne pogodbe, ker beseda velja za zadostno zagotovi-lo. Uradni dogovori pri manjih projektih niso podrobni, ker se domneva, da bi to prej zavrlo sodelovanje, kot okrepilo razvoj pro-jekta. Saj je tudi logino, da se vsega ne da v naprej predvideti. Raje se ukvarjajo z bistvenimi zadevami in so v tem pogledu po-dobni Nizozemcem, za razliko od Nemcev in zlasti Amerianov, ki jim je rka pogodbe pomembneja od duha dogovora. Osebna poznanstva so zelo vana in odpirajo ter olajajo mnoge poti. Tudi poslovanje Izraelcev v tujini se zelo naslanja na osebna priporoila drugih Izraelcev ali poznanih, ki so e imeli dobro ali slabo izku-njo na doloenem podroju.

I

ZENvodenja

str 34 ZENvodenja

Delovne ure so od devetih do estih z odmorom za kosilo, vendar se priakuje, da si za nujne zadeve na voljo tudi ez konec tedna. Poitnice so pomembne, a za nujne zadeve se prekinejo.

Razlikovati morate seveda razgovore in pogajanja z Arabci, ki ivijo v Izraelu in predstavljajo znatno vemilijonsko manjino. Njihove navade namre niso vedno enake kot pri drugih Arabcih, temve kombinacija obeh, nekje vmes med Izraelci in ostalimi Arabci.

Japonska

Ima 127 milijonov prebivalcev, ki so zelo homogeni, z majhnim deleem manjin. Japonci so zelo ponosni na svojo tradicijo in to morate tudi sami upotevati. Do nedavnega niso bile zaeljene niti poroke s pripradniki drugih narodov. Glavni veri sta budizem in intoizem, domaa vera, ki asti naravo. Pred in med vojno so ljudi silili v dravni intoizem, ki je obravnaval cesarja kot boga. Ob-staja tudi manja kranska skupina, ki teje priblino dva milijo-na ljudi. Veliko Japoncev se ne priteva samo k eni veri in hkrati vkljuuje, predvsem budizem in intoizem, v svoje vsakodnevno ivljenje.

Na Japonskem velja za slabost, e pokaete boleino, etudi le vzklik, ko nehote brcnete v kaj. Otroci se vam bodo smejali, ker to velja za ibkost, ki se je ne sme pokazati. Odrasli ne bodo pokazali, da so opazili, ker to ne bi bilo vljudno, vendar so opazili, in izgubili ste ugled kot oseba, ki se ne zna obvladati.

e ena vana stvar pri Japoncih je priklanjanje, ponavadi dolg glo-bok priklon, z ravnim hrbtom in vratom, z rokami ob telesu, ki ima dolgo tradicijo in se e vedno uporablja v poslovnem svetu, kot pri nas rokovanje. Glavno pravilo je, da se podrejeni vedno priklo-ni globlje kot nadrejeni, enakovredni pa enako visoko. Teava je

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 35

v tem, da ne veste kako globoko se bo drugi priklonil (pravila so zapletena), e e vsaj veste, v kaknem razmerju ste s sogovorni-kom, zato lahko poskusite ves as opazovati drugega in mu slediti v poklonu do prave viine. e vam je to prezapleteno, se lahko enostavno ne priklonite in se le rokujete kot zahodnjak. Nikakor ne poskuajte s povrnimi in pol pokloni, ker s tem pokaete po-vrnost, nerazumevanje in nespotovanje.

Posetnice so obvezne in sprejeti jih morate s spotovanjem, kot darilo in z obema rokama.

Naslavljanje je samo z Gospod tainta ali Tainta san, e vam ni drugae predlagano z njihove strani.

Na sestankih ni dobro omenjati vere, druge svetovne vojne in japon-ske vloge v njej, kot tudi ne spraujte po sogovornikovi druini.

Telesno dotikanje, kot je trepljanje in drezanje, ni zaeljeno.

Podobno je z napitninami, ki se jih ne daje, ker pomenijo alitev oziroma podcenjevanje strani, ki je za vas opravila storitev.

Zelo nevljudno je kazati s prstom, lahko s celo roko ali zehati v javnosti.

Podobno nevljudno je rei sogovorniku ne in morali boste ozi-roma se priakuje od vas, da boste odnehali, preden bodo morali izrei zavrnitev v tej obliki.

Poloaj v podjetju je zelo strogo upotevan. Pogosto boste naleteli tudi na posredno naslavljanje vodilnih pri sestanku prek podrejenih.

ensk v poslovnem svetu praktino ni, podobno tudi ni priako-vano, da sodelujejo na poslovnih kosili kot ene. Tudi naenjanje

J

ZENvodenja

str 36 ZENvodenja

zasebnih vpraanj o njegovem ivljenju ne pride v potev, celo vpraanje o rojstnem kraju je lahko vpraanje preve.

Poslovna darila so nuja, a na to, da boste imeli darilo, namignite prej, da se vam bo lahko Japonec soasno oddolil s svojim da-rilom in ne bo v neprijetnem poloaju in zadregi. Darilo vedno izroite posamino, ne pred skupino in prilagojeno naj bo polo-aju obdarovanca. Darila ne smejo biti zavita v bel papir ali ime-ti pentljo, rdee estitke pa so le za pogrebe. Zaeljena so darila v dvojicah, ki prinaajo sreo, nasprotno pa tirica pomeni smrt in se je izogibajte.

Kanada

Do nedavnega je uradno ostala pod Britansko krono in je zato evropski vpliv znatneji kot v Zdruenih dravah, e na pogled je tudi obutek v deeli dosti bolj evropejski. Navade so zato razu-mno zgodovinsko pogojene nekje med Britanci in Ameriani. Tu ni bilo klasiega osvajanja divjega zahoda in z Indijanci so vedno ravnali dosti spotljiveje od ZDA. Zato se je tudi veliki poglavar Ogala Siuxov Sedei Bik po zmagi nad Custerjem zatekel v Kana-do, v veliko svetovno politino in diplomatsko sramoto ZDA.

Velik del prebivalstva je francoskega porekla, zlasti v Quebecu, in se zelo oklepa svojega jezika in doslednosti v dvojezinosti. Le-ta e meji izkljuno na francoino, kar je velika teava v dravi, saj so jih ostali e malo siti. Lahko pa razumemo tudi Francoze, ki pra-vijo, da bi drugae bili kot francoska kocka sladkorja v angleki skodelici aja...

Tudi veliki poglavar Algonkinke zveze Pontiac (da, od tod ime amerikih avtomobilov, ki so ele v osemdesetih letih opustili In-dijanca s perjanico kot svoj zaitni znak) se je postavil raje na francosko stran in sam osvojil praktino vse zahodno kanadsko

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 37

in del amerikega ozemlja od Britancev, vendar Francozi niso ime-li ve moi za vrnitev oblasti. Kljub temu je zahteval in dobil od Britancev nazaj indijanska neodvisna ozemlja, kar je razjarilo ame-rike naseljence in kasneje tudi vodilo do amerike revolucije in neodvisnosti ZDA (ter na alost tudi njihove nadaljnje brezobzir-nosti do Indijancev).

Za razliko od Amerianov (ZDA) so Kanadani zelo pozorni na narodnost posameznika in zelo poueni o razlinih kulturah in njihovih vplivih na poslovne odnose. Tudi sami so obutljivi na svojo narodno pripadnost, eprav bi tu z evropskega stalia te-ko govorili o narodu (morda le o posameznih evropskih narodih), vendar nikoli ne meite Kanadanov v isti ko z njihovimi junimi sosedi, ker so sami zelo ponosni na svojo druganost in podobno kot Evropejci obutijo ameriko pomanjkanje vedenja o dogajanju izven ZDA kot samopanost, na katero se podobno odzovejo.

Od 32 milijonov Kanadanov je 21 odstotkov anglekega, 16 od-stotkov francoskega, 15 odstotkov kotskega, 14 odstotkov irskega, 10 odstotkov nemkega, pet odstotkov italjanskega, tiri odstotke kitajskega, tiri odstotke ukrajinskega izvora in tiri odstotke tako imenovanih Prvih Narodov (domorodcev). Ostalo so manji dele-i drugih, veinoma evropskih narodov.

Politino je spor med francoskim prebivalstvom in ostalimi e ve-krat skoraj razdelil in ukinil dravo, tudi v prihodnosti ostaja ta monost odprta. Podobno kot je v Evropi poloaj v Belgiji, da dru-gih primerov niti ne omenjamo.

Gospodarstvo je eno najrazvitejih na svetu, z visoko rastjo in niz-ko brezposelnostjo. Je eno redkih razvitih gospodarstev, ki je isti izvoznik energije. Izvoz sestoji tudi iz prehrambenih izdelkov, ko-vin (cink, nikelj, aluminij in svinec) ter lesnih izdelkov. Zelo vani sta tudi avtomobilska in letalska industrija.

K

ZENvodenja

str 38 ZENvodenja

V Kanadi niso tako dosledni z uradnimi nazivi, obiajno je tikanje in klicanje po imenih. Zelo priljubljeni so poslovni zajtrki, ki pa seveda niso ob 6. zjutraj, kot je e v navadi ponekod pri nas. Nava-jeni so in priakuje se od vas, da tekoe in imprej odgovarjate na dopise, posebno pri elektronski poti, tu bi vam nasprotna stran lahko zelo zamerila, e ne odgovorite v eni uri. Podobno velja za vao dostopnost, ki naj bi bila s sodobnimi telefoni in blackberriji tudi 24 ur na dan vse dni v tednu, kar velja tudi za poitnice. Za-posleni to sprejmejo kot obiajno, a vasih (vedno pogosteje) zah-tevajo dodatek za dodatno razpololjivost. Podobno je priakovan dolgotrajen delovni urnik, precej dlje od uradnih ur, veina jih dela precej ve kot 40 ur na teden.

V pogajanjih prevladujejo diplomatska sredstva in dobim do-bim strategija je zaeljena, tako znotraj kot izven podjetja. Uvodo-ma ni potrebno porabiti preve asa za neposlovne vsebine, kot so druina, potovanja in podobno. Po zaetku pogajanj Kanadani radi hitro preidejo na vsebinska vpraanja, zato s tem tudi vi ne izgubljajte asa.

Poslovna obleka je obvezna, a bolj kot sproena inaica, brez ob-vezne kravate, razen e seveda niste v bannitvu in financah. Ven-dar pazite, tako kot povsod po svetu velja, da vije kot se pogajate, bolj uradna sta izgled in obnaanje.

Tonost je priakovana in obvezna, tako da se raje pojavite deset minut pred sestankom, da se izognete nevenostim, ki pa vam ne bodo takoj oitne.

Kolumbija

S 44 milijoni prebivalcev je po Mehiki druga najveja pansko go-vorea drava. V zgodovini je kot Nova Granada, pod panci, vklju-evala tudi Panamo, Ekvador in Venezuelo, ki so se posamino

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 39

odcepile od nje. Poznana po kokainski mafiji in paravojakih gve-rilcih, eprav jim v zadnjih letih precej uspeno spodrezuje krila.

Bela 20-odstotna manjina dri vse niti gospodarstva. Imajo veliko podporo Zdruenih drav Amerike, tako gospodarsko kot politi-no. V zadnjem asu so slabi odnosi z Venezuelo zaradi tamkajnje (ali tukajnje) vlade, ki ima drugane poglede na gospodarstvo in povezavo z Zdruenimi dravami Amerike (Chavez).

Gospodarstvo drave krepijo bogata rudna bogastva in nafta, ki predstavlja 30 odstotkov izvoza.

Kostarika

Bogata obala je bila kljub imenu ena najrevnejih panskih ko-lonij. Bila je prva drava na svetu, ki je ustavno odpravila svojo vojsko in prebrodila viharne ase sosednjih drav z dolgim, skoraj neprekinjenim in relativno mirnim obdobjem. Sedaj velja v Latin-ski Ameriki za zgodbo o uspehu.

Gospodarstvo je sorazmerno razvito in deela ima enega najvejih prihodkov na prebivalca v Latinski Ameriki. Vlada ponuja davne olajave za tuje nalobe in veliko mednarodnih drub je tu e usta-novilo svoje podrunice. Visoka izobrazbena raven, ki je ustavno zajamena, tudi pripomore k visokim tujim nalobam. Glavni pro-izvodi in storitve so elektronika, zdravila, programska oprema in naravni turizem. Zadnji prinaa ve dohodka kot izvoz znailnih glavnih poljin, banan, ananasa in kave skupaj. Teava je v glav-nem v poveani rasti cen, ki ni uspeno pod nadzorom.

Ima 4,1 milijona prebivalcev, od katerih je 94 odstotkov belcev, tri odstotke rncev ter po odstotek Indijancev in Kitajcev. Za razliko od drugih panskih kolonij tu ni prilo do taknega znailnega me-anja z Indijanci.

K

ZENvodenja

str 40 ZENvodenja

Kuba

Lahko bi rekli, da je najbolj znana latinska drava e zaradi klju-bovanja ZDA in zdaj e nekdanjega predsednika Castra. Znana je po svojih nasadih sladkornega trsa in kubankah e niste vedeli, je najbolj znano znamko cigar Cohiba poimenoval Castro sam po poglavarju indijanskih plemen, ki je vodil vojno protim panskim zavojevalcem.

e desetletja je drava pod udarom gospodarske zapore severne morske sosede, ki zato ni najbolj priljubljena. Zdi se, da bogat so-sed ni ravno boji dar. Najhuje je bilo po zlomu Sovjetske zveze, ko so ostali sami brez bratske pomoi. Sedaj je s prihodom ve socia-listino-komunistinih predsednikov v Juni in Srednji Ameriki na oblast breme laje. S tega vidika prednjai najveja podpora najbo-gateje Venezuele.

Zunanji izvoz sestoji iz klasinega sladkorja, v katerem je bila na-ko najveji svetovni izvoznik, pa niklja, tobaka, rib, zdravstvenih izdelkov ter citrusov in kave. Pred kratkim so odkrili velika nahaja-lia nafte na severu kubanskega zaliva. Najveji prihodek prinaa turizem, kjer pa zaradi velike razlike v plaah veljajo dvojna meri-la, in to v dravi, ki temelji na enakopravnosti. Poleg tega je razvit tudi zdravstveni turizem, predvsem zaradi nizkih cen storitev in visoke ravni zdravstvene oskrbe. Biotehnologija in farmacevtska industrija naj bi bili kubanski panogi prihodnosti.

Drugae je deela odprta za tuja vlaganja, zlasti v turizmu, kar EU podpira. predvsem tu prednjaijo panci, predvsem zaradi jezika in nekdanjih povezav. Tu je (e) skoraj vse dravno in za vsako stvar morate dobiti potrdilo ali dovoljenje pristojne dravne ustanove. Drava je tudi edina stran, s katero smete trgovati ali poslovati oz. za to potrebujete njeno dovoljenje. 76 odstotkov gospodarstva je dravnega in 23 odstotkov zasebnega v primerjavi z letom 1981, ko

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 41

je bilo razmerje 91 proti osem odstotkov. Rast kubanskega gospo-darstva je v zadnjih letih vija od povpreja Latinske Amerike.

Havana sama je na seznamu Unescove svetovne dediine zaradi ohranjene izredne kolonialne arhitekture. Podobno bi lahko rekli za avtomobile, ki vozijo po njenih ulicah kot bi se ustavil as pred gospodarsko zaporo.

Poleg velikega zunanjega dolga in njegovih posledic pesti prebi-valce tudi pomanjkanje stanovanj. Kljub vsemu so ljudje sreni in najbolj brezskrbni od vseh Latinoamerianov. Resda nimajo veli-ko, a imajo zato edini brezplano olstvo in najboljo zdravstveno oskrbo na celini. Vsi se sicer ne strinjajo z obstojeim politino-ekonomskim stanjem in zato so (bili) enosmerni izleti do 160 km oddaljene Floride tudi zelo pogosti. Od 11,4 milijona prbivalcev je 65 odstotkov belcev, deset odstotkov rncev in 25 odstotkov me-ancev.

Latvija

Zastava je podobna avstrijski, le da je sredinsko belo polje oje in obe rdei polji sta bolj rjavordee kostanjeve barve. Od 2,3 mili-jona prebivalcev je 60 odstotkov Latvijcev, 27 odstotkov Rusov in devet odstotkov je sosednjih Slovanov.

Glavno mesto je Riga, ki se smatra za prijetno mesto z zelo prija-znimi prebivalci. Drugae so Latvijci za nae predstave bolj sever-njako zadrani, tako da bo trajalo nekaj asa preden boste lahko rekli, da imate prijatelja. Na Baltiku pa veljajo za baltske Italijane, ravno zaradi veje neposrednosti in monejega izraanja ustev v primerjavi s sosedi.

Glede na nae razumevanje se med pogovorom izogibajo jasnim odgovorom in odprtemu izraanju pomena ali obutka. Ne razu-

K

L

ZENvodenja

str 42 ZENvodenja

mite to kot plahost, temve je to le obiajen, obziren nain pogo-varjanja.

Na poslovne sestanke se ne zamuja. Poslovna obleka in kravata sta priakovani. Poslovni pogovori potekajo postopoma po dogovor-jenem nartu in so zelo osredotoeni na kljune poslovne zadeve. Ne poskuajte spremeniti vsebine ali toka razgovora na nepria-kovane stvari, ker bi s tem povzoroili pri sogovorniku nelagodje. Uvodni vljudnostni zaetek omejite le na vpraanje o poutju in vremenu. Ni ve ni potrebno in se tudi od vas ne priakuje.

Tuji vlagatelj mora imeti dobre stike in priporoila, da bi bil uspe-en v poslovnem in drubenem okolju.

Glavni poslovni stiki so s skandinavskimi dravami, z Rusijo, s Polj-sko in z Nemijo. Izvozni ponogi sta mlena in tekstilna industrija, a tudi ostale, na primer lesna in strojna industrija, se razvijajo. Ima-jo drugo najhitrejo rast v Evropski uniji.

Litva

Je prva in spodnja od treh baltskih drav, ki jih pogosto zamenjuje-mo (zato bodo nazorneje predstavljene). Glavno mesto je Vilnius ali po slovansko Vilna. Zastava je rumena zelena rdea od zgoraj navzdol.

Od 3,4 milijona prebivalcev je 83 odstotkov Litvancev, est odstot-kov Poljakov, est odstotkov Rusov in odstotek Belorusov. 79 od-stotkov je katolianov. Jezik, skupaj s sosednjo latvijino spada v baltsko jezikovno skupino. Vsaj dodaten milijon Litvancev ivi e po svetu.

Sovjetsko obdobje je prineslo pospeeno industrializacijo in na-zadovanje kmetijstva. Po osamosvojitvi se je zaetna podedovana

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 43

usmerjenost na ruski trg zaradi ruske krize preusmerila na zahod. Tudi zato je sedaj glavni tuji jezik v olah angleina. Glavne veje gospodarstva so po vrstnem redu biotehnologija, strojegradnja, elektronika, bela tehnika, naftna industrija in ladjedelnitvo.

Na poslovne sestanke se ne zamuja. Poslovna obleka in kravata sta obvezni. Podobno kot Poljaki se med pogovorom veinoma izogi-bajo jasnim odgovorom in odprtemu izraanju pomena ali obut-ka. To ne pomeni, da jim je nerodno ali da so plahi, temve je to le obiajen, obziren nain pogovarjanja. Kot pri vseh baltskih naro-dih je tudi tu znailna prijaznost, a tudi zadranost.

Madarska

Madari so zelo veseli in gostoljubni ljudje. Od 10 milijonov pre-bivalcev je 94 odstotkov Madarov, ostalo je meano, z najvejim odstotkom Romov (dva odstotka), Slovencev pa je okoli 5000 ali 0,04 odstotka.

Madarska ima najve tujih nalob na prebivalca v Evropi. To je posledica razprodaje skoraj vseh podjetij in bank tujcem in niz-ke obdavitve zanje takoj po spremembi gospodarskega sistema. Tako imajo tujci sedaj v lasti 70 odstotkov finannih ustanov (ban-ke, zavarovalnice,...), 66 odstotkov industrije, 90 odstotkov teleko-munikacij in 50 odstotkov trgovine. eprav je bila to takrat edina modra reitev za zadoleno gospodarstvo, se to sedaj kae v niz-ki gospodarski rasti (okoli odstotek) v primerjavi s primerljivimi sosedi (osem odstotkov Slovaka in tiri do pet odstotkov eka ter est odstotkov Slovenija), saj se veina dobika preliva domov k lastnikom.

Prevlada tujcev je poleg avstro-ogrske zgodovine opazna tudi v nemko-avstrijskem nainu poslovanja, zlasti v Budimpeti. Ta je zato od vzhodnih prestolnic tudi po izgledu najhitreje ujela zahod.

L

M

ZENvodenja

str 44 ZENvodenja

Gospodarsko je drava razdeljena na dva dela; na dvomiljonsko Budimpeto, ki ima petino prebivalstva in preostalo deelo, ki se z njo sploh ne more primerjati. Od velikih podjetij sta v domai la-sti e naftar Mol in izdelovalec generinih zdravil Gideon-Richter, ki je za tretjino veji od nae Krke.

Poslovnei zelo veliko dajo na dober vtis in tudi od vas se pria-kuje vzorna poslovna obleka z izbrano kravato. Zelo radi vas tudi prijazno in gostoljubno povabijo na veerjo in vam razkaejo u-dovito, arhitekturno pisano prestolnico.

Po prelomu je lovek dobil obutek, da hoejo na ulici na raun tujca takoj nadoknaditi vse zamujeno. Tudi sedaj morate zelo pa-ziti na svoj avtomobil, odnos pa se je s porastom ivljenske ravni e izboljal.

Na sestanke se ne zamuja, e e, je 15 minut skrajna zgornja meja.

Delovni as je obiajno od devetih do petih, zlasti v prestolnici. Slaba toka so domai uradniki, ki so zelo birokratski in veljajo za podkupljive. Za urejanje poslov je zato kot najhitreji nain veljal najem poznavalca, ki je proti plailu stal za vas v vrstah in uredil vse potrebne papirje. Vse nateto se, vkljuno z znanjem tujih jezi-kov, po letu 2000 izboljuje.

Mehika

Zdruene mehike drave, kot je njeno drugo ime, so srednje ame-riki velikan s 103 milijoni prebivalcev, od tega 30 milijonov ivi v prestolnici. Na njeno nesreo je zraven druga velesila, ZDA, ka-terim Mehika zameri marsikatero grenko, najbolj pa v vojni odvze-to ozemlje, ko so amerike ete zavzele tudi glavno mesto Mexico. Vzdevek gringo (tujec) tukaj dobi slabevalni prizvok. Precej bolje

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 45

jo boste odnesli kot Evropejec. Mehiko gospodarstvo je v porastu, eprav je meja z ZDA e vedno podobna ici okoli medvojne Lju-bljane, s to dopolnitvijo, da gre prek cele celine zaradi nezakonitih priseljencev, ki elijo priti v severno sosedo. Lahko bi rekli, da je ena od storitvenih panog tudi prevoz ez mejo. Po drugi strani Ameriani iejo poceni storitve na tej strani meje. Poleg mone naftne industrije ima tudi moan turizem, ki je eden najmonejih na svetu. Acapulco na tihooceanski in Cancun na atlantski-karib-ski strani sta znani letovii, da o starih mestih Majev in drugih civilizacij ne govorimo.

Glavni dele izvoza gre nafti in plinu. Skoraj 90 odstotkov celotne-ga izvoza gre v ZDA in Kanado po zaslugi medsebojnega trgovin-skega sporazuma Nafta. Imajo najve asfaltiranih cest v Latinski Ameriki in cestni prevoz prevladuje. eleznica je v pospeenem razvoju, a v transportu e ne more prevzeti veje vloge.

Veinsko prebivalstvo je indijansko (12 odstotkov) oz. indijanske-ga porekla (75 odstotkov), vendar pa ima bela manjina (od 10 do 17 odstotkov prebivalstva) v rokah vse bogastvo. Uradnih podat-kov o tem dejansko ni. e gledate mehike nadaljevanke, imate ob-utek, da so vsi prebivalci Evropejci, z znatnim deleem plavolasih severnjakov. No, ne delajte si utvar, dejstva so povsem nasprotna in krajevni spori z Indijanci v posameznih zveznih dravah, pona-vadi je to Oaxaca, dostikrat prerastejo v prave male vojne. Zadnje ase se odvija huda vojna tudi med tihotapci mamil in dravno policijo.

Ne bodite preseneeni, e boste opazili, da so mehiki kovanci po-dobni evrom, pravzaprav bivim italijanskim liram, e smo natan-ni.

Navade so podobne kot v ostali Latinski Ameriki, s tem, da je mehi-ka panina malo krajevno posebna. panci pravijo, da sploh ni

M

ZENvodenja

str 46 ZENvodenja

ve panina. Recimo znano majevsko mesto Uxmal ni Uhmal po panski izgovorjavi, temve Umal. Zato se vam lahko zgodi kot v ali o Muji, ki je do treh ponoi na kolodvoru vpil Tahi, Tahi! (in ne Taxi), pa mu zato ni nihe ustavil.

Poslovna obleka in kravata sta priakovani zlasti v vejih mestih. Delovni urnik ima znailno popoldansko siesto. Zamude so spreje-mljive, predvsem zaradi gostega prometa v glavnem velemestu. Izo-gibajte se pogovorom o veri in rasnih vpraanjih ter odnosih z ZDA.

Moldavija

Neko imenovana tudi Besarabia, je bivi del Sovjetske zveze in lei veinoma med rekama Prut na zahodu in Dnjester na vzhodu. Glavno mesto je Kinjev (Chisinau), sicer pa drava nima morja.

Od skoraj 4 milijona prebivalcev je 75 odstotkov romunskega pore-kla - Moldavci, osem odstotkov ukrajinskega, est odstotkov ruskega ter 11 odstotkov preostalih manjin. V odstotke ni vteto polmili-jonsko prebivalstvo Pridnjesterja (Transnistria), ki se je odcepilo in tei k Ukrajini ter je veinoma slovanskega porekla. Deela je na splono zelo narodnostno meana in vsaka postavljena meja naredi nekomu krivico. Uradni jezik je moldavina, ruina pa je ohranila poloaj mednarodnega sporazumevanja znotraj deele.

Gospodarstvo je bilo neko velikopotezno plansko usmerjeno, po-tem pa je vse to propadlo in zaeti je bilo treba znova. Deela je bila najmanj razvita v Evropi in poloaj je bil skoraj brezizhoden. Rudnih bogastev ni in energijsko je odvisna od Rusije. Vlaganj ni bilo zaradi nestabilnosti in podkupljivosti, reforme so bile poa-sne, pa so kljub temu prinesle spremembe na bolje. Deela je izgu-bila skoraj pol milijona ljudi ali deset odstotkov prebivalstva, ki se je izselilo zaradi gospodarske krize 1998.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 47

Deela je zelo rodovitna, saj zaradi ugodnega podnebja tukaj vse raste. Moldavija je bila smatrana za vrt Sovjetske zveze, bila je ju-ni del severne deele, tako da je pridelala in prodajala prvo sadje, zelenjavo in tobak. Sedaj pa se sooa s trgi, kjer je vsega tega na pretek. Poznana je bila po tudi vinih, dokler ni Gorbaov v svoji protialkoholni borbi posekal skoraj vse trte. V prejnjih planskih asih so imeli tudi zadruge s 120 in ve kilometri podzemnih kleti (npr. Krikova).

Nemija

Po zdruitvi teje drava 82 milijonov prebivalcev, tako da je najte-vilneja drava EU; od tega je 91 odstotkov Nemcev, dva odstotka Turkov in sedem odstotkov ostalih, najve Italijanov in Poljakov.

Imajo najmoneje evropsko gospodarstvo. So marljivi in natan-ni. Tonost je obvezna, as je denar! Spotujejo oblast in zakone, elitizma ne poznajo, vodi jih podjetnika naravnanost. So tekmo-valni in cenijo zmago, uspenost kaejo tudi navzven. Ljubijo pra-vila in radi piejo pravilnike za vse mogoe v podjetju. Zgraanje nad neupotevanjem reda v javnosti je obiajen pojav. Za sestanek se morate dogovoriti dale v naprej in hudo bo, e ga boste posku-sili prestaviti, kar morate tudi razumeti, saj jim boste poruili cel sistem nartovanja.

Darila so obiajna in vikanje je obvezno. Zgovornost in aljivost nista njihovi odliki, eprav mladi rodovi ruijo tudi ta mit.

Dobro je, da se na sestanek pripeljete v nemkem avtu. Nikakor pa ne pridite k Audiju ali h kateremu od njegovih dobaviteljev v avtu znamke BMW ali v Mercedesu, ker vam bodo zelo zamerili.

Pogajanje za ceno je tu najbolj omejeno, a vedno velja poskusiti, e zlasti ker ste tujec.

N

M

ZENvodenja

str 48 ZENvodenja

Od dale bi jih lahko, po delovnih navadah, primerjali z Japonci, vendar za razliko od Japoncev ne dopuajo prevlade dela nad za-sebnim ivljenjem in redno izkoristijo svoj dopust v celoti.

Nikaragva

Ima zelo odprto gospodarstvo, ki pa je veinoma poljedelsko, saj predstavlja 60 odstotkov izvoza deele, v katerem prednjai-jo banane, kava, sladkor, govedina in tobak. Deela poasi okreva po hudi dravljanski vojni in petletni gospodarski zapori s strani ZDA. Vendar so pritisk ponosno zdrali in niso klonili.

Gospodarstvo je veinoma e povsem privatizirano. Turizem cveti in je drugi najveji delodajalec v dravi, veliko ljudi pa e vedno dela v tujini. Od 5,6 milijona prebivalcev je 69 odstotkov mean-cev, 17 odstotkov belcev, devet odstotkov rncev in pet odstotkov domorodnih Indijancev. Poleg uradne panine je kot drugi jezik zelo razirjena angleina.

Sicer e stara zamisel, ki pa se zaradi vse vejega pomorskega pre-voza ponovno oivlja, je Nikaragvijski prekop, ki bi povezoval oba oceana prek reke, ki se izliva v Karibsko morje, vse do velikega jezera na sredini deele, od tam pa bi bilo z zapornicami le 55m viinske razlike do Tihega oceana.

Nizozemska

Ima 16,4 milijona prebivalcev. Tam ivi 81 odstotkov Nizozemcev, po dva odstotka Indonezijcev, Nemcev, Turkov in Surinamcev ter Maroanov in sedem odstotkov ostalih priseljencev.

So najbolj posloven narod v Evropi, marljivi in skromni ter prak-tini v vseh pogledih. Prednjaijo v znanju tujih jezikov in nema-

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 49

lokrat se vam bo zgodilo, da vam bo tudi natakarica povsem kos v brezhibni angleini.

V zgodovini so bili pomorska velesila in z Rotterdamom kot naj-vejim evropskim pristaniem ohranjajo to usmerjenost v po-morstvu in prevoznitvu. Niso togi pri poslovanju, nasprotno, zelo sproeno in brez nepotrebnih uradnosti uspeno poslujejo. So zanesljivi in poteni partnerji, pri katerih beseda nekaj velja in to priakujejo tudi od vas. Tonost je priakovana, tako da bodo pri vas raje malo pred dogovorjeno uro. Drugae kot Ameriani, pri katerih velja, kar je zapisano, vedno prej upotevajo duh dogovora kot pa rke pogodbe in naknadni dogovori so moni brez pravni-kov. Razkazovanje denarja ni primerno, kot tudi vsiljivost ne. Bolj cenijo prijaznost in umirjenost. So uvidevni in svojega mnenja ne povedo vedno naravnost.

Panama

Ima 3,3 milijona prebivalcev, od tega je 70 odstotkov indijansko-panskih meancev, 14 odstotkov indijansko-indijskih meancev, deset odstotkov belcev in est odstotkov Indijancev. Najbolj po-znana je po svojem prekopu, ki pa tudi prinaa trenja z ZDA, ki se noejo odrei nadzoru nad pomembno morsko potjo. To je bil po-leg nacionalizacije bank tudi glavni razlog za napad in odstranitev predsednika Noriege deset let pred izroitvijo prekopa Panami, ko je bil podpisan sporazum z amerikim predsednikom Carterjem.

Sedaj se pripravlja raziritev prekopa, ki bo omogoila prehod ve-jim ladjam, saj je bila sedanja irina prekopa e zdavnaj preozka za moderne ladje in so morali namenoma graditi manje, ravno prav velike za prekop.

N

P

ZENvodenja

str 50 ZENvodenja

Dohodek na prebivalca je za Latinsko Ameriko. sorazmerno vi-sok Glavne gospodarske dejavnosti so mono storitveno naravna-ne (80 odstotkov drubenega prihodka). e natejemo le glavne: bannitvo, trgovina in turizem ter ostale storitve. Uspeh storitve-nih dejavnosti lahko veinoma pripiemo strateki legi drave ob prekopu in brezcarinskemu trgovskemu obmoju Colon, ki je dru-go najveje na svetu.

Poljska

Tukaj se bomo malo bolj ustavili in podrobneje obdelali nae se-verne brate, ker so res nekaj posebnega. Morda bi lahko bili za-vedeni s stalia slovanske podobnosti, ki je sicer zelo prisotna, vendar ima povsem samosvoje znailnosti. Vendar ob upotevanju spodaj navedenega ni nobene bojazni za poslovno neuspenost.

Poljaki so izredno ponosni in obutljivi na svojo zgodovino in svoj boj proti tujcem. Iz tega izhaja tudi njihova tiha kljubovalnost proti stranki, ki jo zaznavajo kot monejo in neobzirno. Takrat bodo raje izbrali zgubim - zgubim strategijo, kot da bi sodelovali z vami, eprav navzven tega ne boste opazili.

Vedeti morate tudi, da je njihova navidezna plahost pravzaprav skromnost, ki je priakovan nain obnaanja lepo vzgojenih Po-ljakov. Samozavestni zahodni nastop vzbudi nezaeljeni uinek in Poljaki so lahko zelo trmasti v svojem nasprotovanju. Zavedajte se, da vam Poljak ne bo zaupal svojih obutkov in miljenja, dokler se ne bo razvilo medsebojno zaupanje. Kljub navedenemu bo z vami govoril naravnost, kjer bo njegov ne pomenil ne in nemogoe bo res neizvedljivo. Podoben nain je zaslediti tudi pri pogajanjih z Rusi, s Francozi in panci.

Kasneja izmenjava mnenj jih ne moti in nestrinjanje je obiaj-nost, ki jo priakujejo.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 51

Brez medsebojnega zaupanja in zaradi vae samozavesti lahko priakujete tudi tiho nespotovanje e sprejetih in podpisanih pogodbenih obveznosti v smislu: Neobzirnih tujcev e ne bomo upotevali. Taki nam e ne bodo govorili, kaj naj delamo. Obiaj-no je tudi, da posvetijo veliko pozornost podrobnostim pogodbe za vse morebitne okoliine. Za razliko od Japoncev in Kitajcev, katerih namen pri podpisu pogodbe je trajen odnos s stranko, je pri Poljakih glavno vodilo im veji (in im hitreji) prihodek. Po-godbe drugae jemljejo zelo resno, ker oitno vedo, da se jih da obiti in zahtevajo tako prevod kot tudi poljski izvod. Se pravi, das se pravilo glasi: e hoete mirno spati, naj bodo pogodbe jasne, natanne in uradno prevedene.

Pri Poljakih vedno loite zasebno od poslovnega, drugae bodo lahko priakovali usluge, recimo ugodnjeo ceno storitve ipd. Vendar tega ne zamenjujte z izsiljevanjem ali zavajanjem, saj je to le obiajen nain poslovanja na Poljskem, kjer se vse dogaja prek osebnih povezav. Seveda, ko ste enkrat v sistemu, bodo veino-ma pripravljeni storiti enako tudi za vas. Osebna poznanstva so uinkovita, to velja zlasti za prvi stik in navezavo sodelovanja, ven-dar vas bosta na dolgi rok reevali le vaa uspenost in uinkovi-tost. Kljub temu Poljaki pri dolgoronem poslovanju priakujejo precejen osebni odnos med strankama.

Poslovna pogajanja lahko trajajajo mesece, zlasti e je poleg vlada, vendar se konajo zelo hitro, ker so drugae Poljaki praktini, krat-korono usmerjeni in individualistini. Tako bo tudi med skupin-skimi pogajanji lahko razbrati, kdo je vodja, saj je nadrejenost zelo upotevana. Svetujemo vam, da se osredotoite se na pridobitev njegovega zaupanja.

Pri poslovnih pogajanjih Poljaki obiajno hitro preidejo na glavna vpraanja. Na pogajanjih nikoli ne postavljajte ultimatov, ker boste konali na vedno enak, e opisan nain.

P

ZENvodenja

str 52 ZENvodenja

Stareji vladni pogajalci ponavadi vidijo tujce le kot jemalce polj-skih dobikov in svojo stran kot izkorieno. Zato skuajo omejiti dobike tujih vlagateljev na vse mogoe razumne in nerazumne naine. Slednje je mogoe za nas lae razumljivo kot za kaknega drugega tujca in ravno to nam daje prednost pred njimi, saj vemo in razumeno, kakni strahovi vodijo nasprotno stran in jih zato lahko tudi uspeno obidemo.

Pred pogajanji vedno preverite ali ima sogovornik pooblastila za sklenitev dogovora, ker je to obiajna taktika z njihove strani. Pri pogajanjih z dravo boste lahko zasledili izogibanje odloitvam med nijimi uradniki, ki se s tem izognejo napanim odloitvam in tako svoji odgovornosti. Zveni znano, kajne?

Pogajalski sogovorniki so obiajno izbrani in postavljeni na poga-janja zaradi svojega poloaja in ne zaradi svojih pogajalskih spo-sobnosti.

Obiajno traja dlje asa, da se vzpostavi zaupanje med pogajalski-mi stranmi. Premori molka so obiajni. Pogovori o veri niso zae-leni, saj so Poljaki zelo veren narod. Tudi al na njihov raun nikar ne omenjajte.

Po zadranosti in uradnosti so Poljaki nekje med Avstralijo in Se-verno Ameriko ter severno Evropo, morda blie slednji.

enske so zelo spotovane in to se priakuje tudi od tujcev, vendar zelo redko najdemo ensko med najvijim poslovodstvom vejih poljskih podjetij. 90 odstotkov Poljakov sicer podpira enakost spo-lov, vendar pa uporaba tega naela v resninem ivljenju ni vedno uspena.

ZENvodenja

ZENvodenja

ZENvodenja

str 53

Poljska ima dobrih 38 milijonov prebivalcev. Z 19-odstotnim dav-kom in spodbudami za tuje vlagatelje je po nekaterih raziskavah sedma najbolj privlana drava za nalobe na svetu.

Podkupljivost je po raziskavah velika teava za veino Poljakov, zla-sti jo lahko priakujete pri dravnih poslih.

Paragvaj

Je druga najmanj razvita drava June Amerike. Od 6,7 milijona prebivalcev jih je 95 odstotkov meancev med Indijanci in evrop-skimi priseljenci. Najznailneja lastnost Paragvajcev izhaja iz ve kot stoletje stare vojne proti Trojnemu zaveznitvu med Brazilijo, Argentino in Urugvajem, v kateri so po hrabrem, a brezupnem boju izgubili dve tretjini ozemlja in praktino vse odrasle moke. V takih skrajnih razmerah je celo katolika cerkev dovolila, da ima moki lahko tiri ene. Takrat so rekli (in e vedno govorijo in vstrajajo pri tem): enske so za delo in moki so za vojskova-nje! Paragvajci so tako poznani kot ne preve zagnani delavci. To seveda ne velja za nemko skupnost v dravi. No, leta 1930 so se spopadli z Bolivijo in ji odvzeli precejen kos niinskega mejnega ozemlja.

Veinoma je to poljedelsko usmerjena drava (84 odstotkov izvo-za), s pretenim izvozom in odvisnostjo od velikih sosed Brazili-je in Argentine. Imajo preseek elektrine energije zaradi vodnih elektrarn na mejnih rekah z Bolivijo in zelo spodbudno politiko za tuje nalobe. Pogovori o veri, politiki ter izgubljenih ozemljih niso priporoljivi.

Peru

Je izvorno osrednja drava Inkovskega cesarstva z bivo prestolni-co Cuzcom in sedanjo, prvo pansko prestolnico, Limo. Z Bolivijo

P

ZENvodenja

str 54 ZENvodenja

ima najveji dele izvornega indijanskega prebivalstva od vseh dr-av June Amerike, eprav so po panski osvojitvi zaradi prinee-nih nalezljivih bolezni padli z ocenjenih devet milijonov na borih 600.000 preivelih. Bela manjina je preteno poseljena ob tiho-morski obali. Prebivalstvo teje 28 milijonov, od tega 21 odstotkov Evropejcev in 35 odstotkov Indijancev.

Zaradi rudnih bogastev imajo najveji dele izvoza baker, zlato in cink, ele nato sledi tekstil. Poleg rudarstva je mono tudi ribi-tvo in poljedelstvo. Najve izvo