ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA MARIBOR

PRAVILNIKO ŠOLSKEM REDU

1

ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA

Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor

Upravni odbor ZAMSDatum: 26. 9. 2019Številka: 2019-ŠgAMS-1

Na podlagi 25. člena Statuta Vzgojno-izobraževalnega zavoda Antona Martina Slomška z dne 24. 9. 2018 in v skladu s 3. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/18) je Upravni odbor ZAMS na svoji seji dne 26. 9. 2019 sprejel

PRAVILNIK O ŠOLSKEM REDU ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE ANTONA

MARTINA SLOMŠKA

1. SPLOŠNE DOLOČBE

Vsebina pravilnika1. člen

S tem pravilnikom se določajo odgovornosti, obveznosti in pravice dijakov in dijakinj (v nadaljnjem besedilu: dijaki) Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška (v nadaljnjem besedilu: gimnazija), postopki za izpolnjevanje dolžnosti in uveljavljanje pravic, pristojni organi gimnazije oziroma Zavoda A. M. Slomška (v nadaljnjem besedilu: zavod) za odločanje v navedenih postopkih ter obveznosti, ki izhajajo iz šolskega in hišnega reda.

Ta pravilnik ureja predvsem:– načela za zagotavljanje spoštovanja šolskega in hišnega reda

gimnazije,– dolžnosti staršev oziroma drugega zakonitega zastopnika dijaka,– pravila za izrekanje pohval dijakom,– opravičevanje izostankov od pouka in drugih obveznosti dijaka

in opravičevanje zamud,– izrekanje vzgojnih ukrepov,

2

– varstvo pravic dijakov.

Za vprašanja, ki jih v zvezi s šolskim redom gimnazija ne ureja na poseben način, se upošteva ureditev Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/18), oz. aktualnega državnega pravilnika.

Obseg veljavnosti2. člen

Ta pravilnik velja:– za vse obveznosti, ki jih imajo dijaki v skladu z vzgojno-

izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom gimnazije, in za obveznosti, ki so jih dijaki sprejeli z vpisom v gimnazijo, posamezno interesno dejavnost, in sicer med delovnimi dnevi ter ob sobotah, nedeljah in v času počitnic, kadar je tako določeno s šolskim koledarjem gimnazije,

– za območje prostorov gimnazije in zavoda in tudi za zunanje površine zavoda: dvorišča, igrišča, zelenice, park,

– za območje izvajanja vzgojno-izobraževalnih in drugih dejavnosti gimnazije izven prostorov oziroma površin gimnazije ali zavoda.

Načela zagotavljanja šolskega reda3. člen

Šolski red v gimnaziji temelji na načelu vzgojnega delovanja učiteljev in drugih strokovnih delavcev, pedagoškega vodstva in drugih zaposlenih v gimnaziji (v nadaljnjem besedilu: zaposlenih).

Učitelji seznanijo dijake s pravili šolskega in hišnega reda, sodelujejo s starši oziroma zakonitimi zastopniki dijakov ter s šolsko svetovalno službo in drugimi strokovnimi sodelavci, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pomagajo pri razrešitvi problemov. Poleg tega uporabljajo še druga vzgojna sredstva: v prvi vrsti priznanja, pohvale in nagrade, v primeru kršitve reda pa tudi vzgojne ukrepe.

V primeru kršitve reda pristojni učitelj dijaka najprej opomni ali se z njim pogovori in ga s tem skuša odvrniti od nadaljnjega kršenja reda. Skupaj z razrednikom pa se lahko pogovori s starši kršitelja oziroma njegovimi zakonitimi zastopniki, zlasti če razgovor samo z dijakom ne zagotavlja želene

3

rešitve.

Učitelji morajo pri svojem delu ravnati tako, da ne povzročajo ali vzpodbujajo konfliktnih situacij z dijaki oziroma da le-te omilijo. Pri izrekanju vzgojnih ukrepov morajo biti učitelji dosledni.

Pri uporabi sredstev za upoštevanje pravil šolskega in hišnega reda delujejo učitelji v dobrobit dijaka, gimnazije in celega zavoda.

Dolžnosti dijakov4. člen

Dijak ima dolžnost, da:– redno in pravočasno obiskuje pouk in izpolnjuje obveznosti, določene

z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom in šolskimi internimi akti,

– dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,– ravna v skladu z navodili učiteljev oziroma zaposlenih,– skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter

telesne in duševne integritete drugih,– skrbi za čisto okolje,– spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,– spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,– prispeva k ugledu šole,– varuje ter odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov,

delavcev šole in drugih ljudi.

Pravice dijakov5. člen

Dijak ima v času izobraževanja pravico in dolžnost, da prispeva k uresničevanju ciljev in nalog gimnazije v skladu z nazorsko usmeritvijo šole, letnim delovnim načrtom gimnazije, v skladu z zakoni ter drugimi predpisi in mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah in pravicah otrok.

Dijak ima pravico do:– prisotnosti pri pouku,– kakovostnega pouka,

4

– sodelovanja pri verskem in kulturnem življenju zavoda,– oblikovanja meril za etično in moralno ravnanje v življenju,– razvijanja svojih intelektualnih sposobnosti,– izobraževanja ter vzgoje v duhu ljubezni do bližnjega in spoštovanja

različnosti pri ljudeh,– sprotnih in objektivnih informacij,– spoštovanja osebnosti,– upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,– prilagoditve pogojev dela v primerih iz 13. člena tega pravilnika,– varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja v šoli,– enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso in etnično

pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,– varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja,– strokovne pomoči in svetovanja pri šolskem delu,– varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,– delovanja v skupnosti dijakov,– izražanja mnenj in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-

izobraževalnim delom šole,– zagovora in pritožbe v postopku izrekanja vzgojnih ukrepov.

Obveznosti staršev6. člen

Starši oziroma drugi zakoniti zastopnik dijaka (v nadaljnjem besedilu: starši) so dolžni skrbeti, da dijak izpolnjuje svoje obveznosti, ki jih je sprejel z vpisom v gimnazijo. Te izvirajo iz vzgojno-izobraževalnega programa in letnega delovnega načrta gimnazije, iz šolskega in hišnega reda gimnazije ter nazorske usmeritve gimnazije in dokumentacije, ki jo je dijak skupaj s starši podpisal ob vpisu.

Starši so dolžni skrbeti, da se dijak redno udeležuje pouka in izpolnjujej druge predpisane obveznosti.

2. UVELJAVLJANJE PRAVIC DIJAKOV

Seznanitev dijakov in staršev7. člen

5

Šola ob vpisu seznani dijake in starše oziroma zakonite zastopnike z značilnostmi izobraževalnega programa, dolžnostmin, pravicami, prepovedmi, šolskimi pravili in organizacijo dela šole.

V času izobraževanja šola seznanja dijake in starše s spremembami šolskih pravil.

Sodelovanje s starši8. člen

Gimnazija sodeluje s starši na roditeljskih sestankih, pogovornih urah, s pisnimi obvestili, z zapisi v Dijaškem dnevniku, z dopisi po elektronski pošti, objavami na šolski spletni strani in na oglasni deski, po telefonu in preko njihovih predstavnikov v svetu staršev.

Razpored pogovornih ur gimnazija objavi na mestu, ki je dostopno dijakom in staršem.

Hišni red9. člen

Ravnatelj določi hišni red, s katerim ureja predvsem:– varovanje gimnazije in nadzor nad vstopom vanjo,– dežurstvo učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v času

organiziranega izobraževalnega dela,– dežurstvo dijakov v razredu,– hranjenje garderobe,– način informiranja dijakov.

Ravnatelj si pred določitvijo hišnega reda pridobi mnenje učiteljskega zbora.

Dijaška izkaznica10. člen

Za identifikacijo dijakov izda gimnazija s pogodbenim partnerjem dijaško izkaznico.

Dejavnosti dijakov6

11. člen

Dijaki lahko izdajajo razredni ali šolski časopis, biltene in drugo gradivo ter organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo. Za te dejavnosti si morajo predhodno pridobiti soglasje ravnatelja. Ravnatelj za te dejavnosti določi mentorje, ki odgovarjajo za vsebino in organizacijo.

Dijaška skupnost12. člen

Dijaki se lahko organizirajo v dijaško skupnost. Šola zagotovi osnovne pogoje za delo skupnosti (npr. prostor in potrebne informacije). Skupnost dijakov deluje v skladu s svojimi pravili in se praviloma sestaja izven časa pouka, po potrebi pa tudi v času pouka. Ravnatelj določi skupnosti dijakov mentorja. Letni delovni načrt dijaške skupnosti je sestavni del letnega delovnega načrta šole.

Učiteljski zbor, svet staršev in upravni odbor zavoda lahko obravnavajo predloge, mnenja in pobude skupnosti dijakov ter jih seznanijo s svojimi stališči in odločitvami.

Prilagoditev pogojev dela za dijake – statusi dijakov13. člen

Šola prilagodi pogoje dela:– dijakom, ki pridobijo status v skladu s javno-veljavnimi in internimi

pravili o prilagajanju šolskih obveznosti,– dijakom s posebnimi potrebami na podlagi odločbe pristojne

institucije,– dijakom z individulaiziranim programom glede na dodeljen status.

Vlogo za podelitev statusa podajo dijak in njegovi starši praviloma na začetku šolskega leta v skladu z navodili ravnatelja.

Po obravnavi vlog in podanih mnenj s strani za to imenovanih komisij izda ravnatelj sklep o dodelitvi statusa dijaku.

Sklep o dodelitvi statusa dijaku velja za tekoče šolsko leto in prvi mesec naslednjega šolskega leta, oz. do izdaje novih sklepov.

7

Individualiziran program14. člen

Z individualiziranim programom (v nadaljevanju: IP) se v skladu s podeljenim statusom ali na podlagi drugih utemeljenih razlogov dijaku prilagodijo pravice in dolžnosti, da bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu.

Spremstvo dijakov15. člen

Če gimnazija v letnem delovnem načrtu predvidi ekskurzije v okviru pouka, obveznih izbirnih vsebin ali kot nadstandardno ponudbo, mora upoštevati za spremstvo dijakov veljavne standarde in normative.

Ekskurzije se organizirajo v času, ki je predviden s šolskim koledarjem.

3. OBISKOVANJE POUKA TER OPRAVIČEVANJE IZOSTANKOV IN ZAMUD

Prisotnost16. člen

Dijak mora prisostvovati organiziranemu vzgojno-izobraževalnemu delu v skladu z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom gimnazije, šolskim koledarjem in urnikom oziroma v skladu z individualiziranim programom iz 14. člena tega pravilnika.

Dnevnik dela17. člen

Odsotnost dijaka od organiziranih oblik izobraževalnega dela se vpisuje v dnevnik dela. Odsotnost dijaka od izobraževalnega dela vpisuje v dnevnik učitelj, ki to dejavnost izvaja, ostale vrste odsotnosti pa razrednik.

Razrednik obvešča starše o odsotnosti preko elektronske pošte, na roditeljskih sestankih, pogovornih urah, ob koncu ocenjevalnega obdobja ali na drug način, za katerega se dogovori s starši.

8

Odsotnost18. člen

Dijaku je mogoče opravičiti izostanek od pouka ali drugih dejavnosti gimnazije zaradi:

– bolezni dijaka, – hujše bolezni, nesreče ali smrti katerega od družinskih članov ali

ožjega sorodstva, – v primerih, ko se dijak ali starši oziroma drugi zakoniti zastopnik za

izostanek vnaprej dogovorijo z razrednikom ali drugo pooblaščeno osebo, če je razrednik nedosegljiv, oziroma s strokovnim delavcem, ki posamezno dejavnost izvaja.

Napovedano odsotnost dijaka do vključno treh delovnih dni lahko opraviči razrednik, nad tremi delovnimi dnevi pa ravnatelj.

Obveščanje19. člen

Dijak, njegovi starši ali oseba, ki jo starši pooblastijo, morajo razredniku poslati obvestilo o izostanku od organiziranega izobraževalnega dela takoj, ko nastopi vzrok izostanka, oziroma takoj, ko je to mogoče. Obvestila staršev o izostankih za tekoči dan sprejema tudi tajništvo gimnazije.

Starši obvestijo razrednika ali tajništvo preko elektronske pošte, po telefonu, pisno, ali preko kratkih sporočil (v dogovoru z razrednikom).

Če razrednik v treh dneh od začetka odsotnosti dijaka ni obveščen o vzrokih odsotnosti, vzpostavi stik s starši ali pooblaščeno osebo.

Razrednik najmanj enkrat tedensko pregleda izostanke dijakov in ukrepa v skladu z določili tega pravilnika.

Opravičilo20. člen

Dijak mora od staršev ali druge pooblaščene osebe prinesti pisno opravičilo k prvi razredni uri, oziroma najmanj v treh dneh po prihodu v šolo.

9

Pisna opravičila starši napišejo na obrazce, ki jih prejmejo dijaki na začetku šolskega leta. Nadaljnje tiskane obrazce prevzamejo starši pri razredniku in ravnatelju, razen če ni z letnim delovnim načrtom gimnazije določeno drugače.

O upravičenosti opravičila dokončno presodi razrednik, odsotnost pa opraviči z vpisom v razredni dnevnik v eAsistentu.

Če razrednik v roku iz prvega odstavka tega člena ne prejme opravičila, je odsotnost neopravičena.

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka lahko razrednik upošteva opravičilo, ki ga dijak iz upravičenih razlogov predloži po izteku predpisanega roka.

Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše, pooblaščeno osebo oziroma zdravstveno službo, ki je opravičilo izdala. Če ugotovi, da je opravičilo neutemeljeno, odsotnosti ne opraviči.

Če je dijak opravičilo staršev, pooblaščenih zastopnikov ali zdravnika ponaredil, lahko razrednik sproži postopek za izrek vzgojnega ukrepa v skladu s pravilnikom o šolskem redu.

Pooblaščene osebe21. člen

Izostanke od pouka ali drugih dejavnosti gimnazije pisno opravičijo starši oziroma drugi zakoniti zastopnik dijaka ali oseba, ki jo za to pisno pooblastijo.

Za dijaka, ki živi v dijaškem domu, napiše opravičilo za primer izostanka zaradi bolezni v času bivanja v domu njegov vzgojitelj ali starš na za to predpisani obrazec. V primeru izostanka od ure športne vzgoje morajo starši na zahtevo učitelja športne vzgoje predložiti tudi mnenje zdravnika v zvezi z izostankom.

Kadar je dijak odsoten zaradi bolezni več kot pet šolskih dni skupaj, lahko razrednik zahteva potrdilo osebnega zdravnika.

Neopravičena odsotnost22. člen

10

Razrednik ni dolžan opravičiti izostanka ali zamude:– če dijak opravičila ne prinese v določenem roku iz 20. člena,– če razlog za izostanek oziroma zamudo ni utemeljen (čeprav so starši

opravičilo napisali in podpisali),– če se starši oziroma dijak niso z razrednikom vnaprej dogovorili o

predvidenem izostanku ali zamudi oziroma če niso za izostanek dobili razrednikovega ali ravnateljevega dovoljenja ali dovoljenja strokovnega delavca, ki izvaja posamezno dejavnost.

Vzgojni ukrepi zaradi neopravičenih izostankov23. člen

V primeru neopravičenega izostanka ali zamude se dijaku lahko izreče vzgojni ukrep (pisni opomin, ukor ali izključitev iz gimnazije) ali alternativni ukrep.

Vrste vzgojnih ukrepov, ki se lahko izrečejo dijaku glede na število neopravičenih izostankov:

1) pisni opomin za:– od 1 do 5 ur neopravičenih izostankov,– ponavljajoče se trikratno neupravičeno zamujanje pri istem

predmetu,2) prvi ukor za:

– 6 ur neopravičenih izostankov,3) drugi ukor za:

– 12 ur neopravičenih izostankov,4) tretji ukor za:

– 18 ur neopravičenih izostankov,5) četrti ukor pred izključitvijo za:

– 24 ur neopravičenih izostankov,6) izključitev iz šole za:

– ponovno neopravičeno izostajanje po že izrečenem četrtem ukoru pred izključitvijo.

Vzgojnega ukrepa iz zadnje točke tega člena ni mogoče zamenjati z alternativnim vzgojnim ukrepom.

24. člen

11

Razrednik obvesti starše v primeru izreka vzgojnega ukrepa ukor pisno po pošti v skladu z določili državnega pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah in drugimi veljavnimi akti.

Napovedovanje in dovoljevanje odsotnosti25. člen

Razredniku vnaprej nenapovedano odsotnost od posamezne ure pouka dijaku odobri učitelj, ki uro vodi, v izjemnih primerih (nedvoumno opravičljiv razlog) pa tudi ravnatelj ali drug pedagoški delavec. V slednjem primeru ravnatelj ali pedagoški delavec o tem takoj obvesti učitelja predmeta, pri katerem je dijak odsoten.

Napovedano odsotnost dijaka do vključno tri delovne dni dovoli razrednik, nad tri delovne dni pa ravnatelj na podlagi prošnje staršev.

Odsotnost dijaka lahko ob soglasju staršev pisno napovedo tudi športne, kulturne in druge organizacij ali šole najmanj tri dni pred nameravano odsotnostjo dijaka.

Odsotnosti od pouka po tem členu ni mogoče odobriti zadnja dva tedna pred koncem ocenjevalnega obdobja ali na dan napovedanega ocenjevanja znanja, razen v soglasju z ravnateljem.

Utemeljeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka26. člen

Dovoljeno ponavljajoče se zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka v tekočem šolskem letu se dijaku odobri na podlagi ugodene vloge za status vozača, status vzporednega izobraževanja, status vrhunskega športnika ali na podlagi individualiziranega programa dijaka zaradi zdravstvenih indikacij. Dijak vloži vlogo z utemeljitvijo na začetku šolskega leta, o utemeljenosti vloge pa presodi komisija, ki jo imenuje ravnatelj.

O upravičenosti občasnih in izrednih zamujanj ali predčasnih odhajanj od

12

pouka presoja razrednik.

Zdravstveni razlogi27. člen

Starši lahko zaprosijo šolo za oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku določenega predmeta. O prošnji, ki ji je potrebno priložiti dokazila z navodili zdravnika, odloči ravnatelj.

Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, lahko šola vključi v druge oblike dela.

Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, učitelj na podlagi navodil zdravnika individualno usmerja v oblike dela, ki ne ogrožajo njegovega zdravja.

Razrednik v predpisani dokumentaciji evidentira vrsto in trajanje oprostitve sodelovanja pri pouku in o tem obvesti oddelčni učiteljski zbor.

Posebni predpisi28. člen

Pravice do odsotnosti od pouka za dijake s statusi (npr. vzporedno izobraževanje, vrhunski športnik, začasni statusi itd.) ureja pravilnik o prilagoditvah šolskih obveznosti dijaku na gimnaziji.

Začasna prepoved prisotnosti pri pouku29. člen

Dijaku se lahko prepove prisotnost pri uri pouka, oziroma pri pouku določenega dne, v primeru:

– kajenja, uživanja alkohola ali prepovedanih drog,– prisotnosti pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog,– posedovanja, ponujanja ali prodajanja alkohola in prepovedanih drog,– posedovanja oziroma uporabe predmetov oziroma sredstev, ki

ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,– neprimernega odnosa do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,– neprimernega odnosa do šolskega in drugega premoženja,

13

– neupoštevanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu.

V zgoraj omenjenih primerih se dijaka napoti v svetovalno službo v nadaljnjo obravnavo in obvesti starše ali skrbnike dijaka. Prepoved prisotnosti izreče ravnatelj.

V primeru ugotovitve, da je obnašanje dijaka preko šolskega leta neprimerno, se mu lahko prepove sodelovanje na ekskurzijah in drugih dejavnostih, ki spadajo v sklop izbirnega dela obveznih izbirnih vsebin ali interesnih dejavnosti proste izbire.

Protest dijakov30. člen

Organizirana prekinitev pouka ali druga oblika protesta dijakov na gimnaziji ni dovoljena. Zunaj gimnazije je dovoljena v primeru, ko se pridobi soglasja vodstva šole in staršev.

Izpis31. člen

Dijak se lahko izpiše iz gimnazije s soglasjem staršev. Gimnazija mu izda izpisnico, ki obsega podatke o dijaku, datum izpisa in podpise ravnatelja ter staršev. Pred izdajo izpisnice morajo dijak, starši ali njihovi zastopniki poravnati morebitne finančne in druge obveznosti do gimnazije (prispevek staršev, plačilo prehrane, prispevki za izvedbo dodatnega programa gimnazije, vračilo knjig in učbenikov, druge obveznosti do zavoda).

Črtanje iz evidence32. člen

Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa šole ne obvestijo o njegovi odsotnosti v roku iz 19. člena tega pravilnika, šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico in jih seznani s posledicami odsotnosti. Določi jim osemdnevni rok za odgovor.

Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora, izda dijaku odločbo o črtanju iz evidence vpisanih dijakov.

14

Zdravstveno varstvo33. člen

Šola je dolžna sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva dijakov, zlasti pri izvedbi obveznih zdravstvenih pregledov in obveznih cepljenj dijakov.

Preventivna dejavnost34. člen

Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake o:– varstvu okolja,– zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,– varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji (npr. nezgode,

kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, druge vrste zasvojenosti),– različnih vrstah nasilja,– tveganem spolnem vedenju.

Šola v okviru izobraževanja vzpodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot.

Šola pri pouku seznanja dijake z načinom iskanja ustrezne pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski.

Varnost in zdravje dijakov35. člen

Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem izobraževanju, športni vzgoji in drugih dejavnostih.

Prepovedi36. člen

Na gimnaziji, v šolskem okolišu in na drugih lokacijah, kjer se izvaja organizirana dejavnost v okviru programa gimnazije, je dijakom prepovedano:

15

– psihično in fizično nasilje,– kajenje, uživanje alkohola ali prepovedanih drog,– prisotnost pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog,– posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in prepovedanih drog,– posedovanje oziroma uporaba predmetov oziroma sredstev, ki

ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,– obnašanje v nasprotju s hišnim redom gimnazije.

Če učitelj ali drugi zaposleni delavec zavoda ugotovi, da dijak na območju, opredeljenem v prvem odstavku tega člena, izvaja prepovedano dejanje, ali je v prepovedanem stanju, opredeljenem v prvem odstavku tega člena, o tem obvesti razrednika in ravnatelja, ta pa starše in šolsko svetovalno službo. Razrednik oziroma ravnatelj je v tem primeru v sodelovanju s starši in svetovalno službo dolžan sprožiti ustrezni postopek.

Prepovedi iz prejšnjih odstavkov ureja tudi hišni red gimnazije.

4. POHVALE IN PRIZNANJA

Vrste pohval37. člen

Dijak lahko za uspešno delo v gimnaziji oz. izven nje prejme:– bronasti klas,– srebrni klas,– zlati klas,– javno pohvalo za uspeh na maturi.

Predlagatelji pohval38. člen

Dijaka lahko za pohvalo predlaga:– mentor,– razrednik,– ravnatelj.

16

Predlog pohvale vsebuje obrazložitev in utemeljitev na podlagi dijakovih dosežkov na tekmovanjih, raziskovalnem področju, športnih tekmovanjih, udejstvovanjih na šolskih in izvenšolskih prireditvah, prostovoljstvu, delu v dijaški skupnosti v tekočem šolskem letu ali na podlagi uspeha na maturi.

Kriteriji za javne pohvale so podrobneje opredeljeni v prilogi letnega delovnega načrta gimnazije in javno objavljeni.

Podeljevanje pohval39. člen

O predlogu za pohvalo odloči komisija, ki jo sestavljajo vodje posameznih aktivov in ravnatelj. Komisija o prejemnikih priznanj odloči na podlagi točkovnika o podeljevanju priznanj, ki je objavljen v letnem delovnem načrtu gimnazije.

Priznanja srebrni in zlati klas dijakom podeli ravnatelj na akademiji ob zaključku šolskega leta.

Javno pohvalo dijaku zaradi uspeha na maturi podeli ravnatelj, rektor vikariata ali nadškof na podelitvi maturitetnih spričeval, in sicer:

– ravnatelj pohvalo za odličen uspeh v vseh letnikih in do vključno 24 točk na maturi,

– ravnatelj za doseženih najmanj 25 točk na maturi, a ne odličen uspeh v vseh letnikih,

– rektor vikariata ali škof za odličen uspeh v vseh letnikih in hkrati doseženih najmanj 25 točk na maturi.

Prejemniki javnih pohval se vpišejo v Šolsko kroniko in Zlato knjigo maturantov.

5. VZGOJNI UKREPI ZARADI KRŠITVE ŠOLSKEGA REDA

Vzgojni ukrepi40. člen

Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s hišnim redom, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi ali določajo alternativni ukrepi.

17

Vrste vzgojnih ukrepov41. člen

Dijakom se lahko za neizpolnjevanje obveznosti, kršitve dolžnosti in pravil hišnega ter šolskega hišnega reda (v nadaljnjem besedilu: kršitve) izreče:

– pisni opomin (enega),– ukor (štiri) in – izključitev ali suspenz.

Za prvo kršitev lahko dobi dijak pisni opomin, za naslednje štiri kršitve ukore, za najtežjo kršitev pa izključitev.

V primeru, da zahteva vzgojni ukrep učitelj, ki ni razrednik dijaka, a učitelj in razrednik ne dosežeta konsenza o vzgojnem ukrepu, o vzgojnem ukrepu odloči ravnatelj.

Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo, razen za najtežje kršitve.

Razrednik lahko izreče pisni opomin in prve tri ukore.

Četrti ukor pred izključitvijo izreče ravnatelj.

Dijaka se lahko zaradi kršitev po četrtem izrečenem ukoru v posameznem šolskem letu izključi iz šole. Izključitev lahko sledi tudi takoj zaradi najtežje kršitve. Izključitev je lahko začasna ali trajna.

Vrste kršitev42. člen

Kršitve so: – neprimeren odnos do pouka, dijakov, delavcev šole ali drugih ljudi,– neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja, – posedovanje, ponujanje, prodajanje ali kajenje cigaret, tobaka v

kakršnikoli obliki ali elektronskih cigaret,– neupoštevanje pravil šolskega ali hišnega reda.

Najtežje kršitve so:

18

– psihično in fizično nasilje,– uživanje ali prisotnost pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog,– posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola ali prepovedanih drog,– posedovanje oziroma uporaba predmetov oziroma sredstev, ki

ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,– ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije ali drugih uradnih

listin,– samovoljna prisvojitev tuje stvari (kraja) večje vrednosti.

Dijak je lahko zaradi najtežjih kršitev izključen tudi brez stopnjevanja vzgojnih ukrepov.

V primeru najtežjih kršitev s področja zlorabe drog se lahko dijaku izreče ukor pred izključitvijo ob predhodni zahtevi vključitve v preventivni program ustrezne zunanje institucije.

Alternativni ukrepi43. člen

Alternativni ukrepi so:– pobotanje oziroma poravnava,– sodelovanje v mediaciji,– javno opravičilo posamezniku ali skupnosti, ki je bila prizadeta,– poprava škodljivih posledic ravnanja,– opravljanje dobrih del,– čiščenje na šoli in v njeni okolici,– pomoč v tajništvu, knjižnici ali kuhinji,– priprava razredne ure z vzgojno tematiko,– priprava učnih pripomočkov,– podaljšanje razrednega rediteljstva.

Alternativni ukrep se lahko izreče za vse, razen za najtežje kršitve.

Alternativni ukrep se lahko dijaku določi večkrat. Alternativni ukrep se lahko izvaja v času izven pouka.

O alternativnem ukrepu odloča učitelj v sodelovanju z razrednikom. Z vsebino alternativnega ukrepa razrednik seznani dijaka, in če ta z alternativnim

19

ukrepom soglaša, podpiše izjavo o strinjanju, ki je podlaga za izvršitev ukrepa. O alternativnem ukrepu razrednik obvesti starše.

Če se dijak z določenim alternativnim ukrepom ne strinja ali ga ne izvrši na določeni način, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep. Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.

Postopek izreka vzgojnega ukrepa in pravno varstvo dijaka44. člen

Postopek izreka vzgojnega ukrepa, vodenje dokumentacije o vzgojnem ukrepu in zagotavljanje pravnega varstva dijaka poteka v skladu z aktualnim državnim pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah.

6. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV

Pritožba45. člen

Zoper sklep o izreku opomina ali ukora lahko dijak ali starši pošljejo pisno pritožbo ravnatelju šole, zoper odločbo o črtanju iz evidence vpisanih dijakov in zoper akt o izključitvi pa na Upravni odbor Zavoda Antona Martina Slomška.

Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa oziroma po prejemu odločbe o črtanju iz evidence vpisanih dijakov.

Pritožbena komisija46. člen

Pritožbena komisija ima tri člane, od katerih vsaj eden ni učitelj šole, ki vodi postopek vzgojnega ukrepanja. Člane in predsednika pritožbene komisije ter njihove namestnike imenuje ravnatelj za obdobje od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta.

Član pritožbene komisije ne more odločati o isti zadevi na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

20

Odločanje o pritožbi47. člen

Pritožbena komisija oziroma Upravni odbor odloča o pritožbi s tajnim glasovanjem in z večino glasov vseh članov. O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se:

– pritožbi ugodi in sklep o izreku vzgojnega ukrepa razveljavi,– pritožbi ugodi in odloči, da se postopek vzgojnega ukrepanja ponovi

in o vzgojnem ukrepu ponovno odloči,– pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Odločitev pritožbene komisije oziroma Upravnega odbora je dokončna.

Sprememba ukrepa48. člen

Če se po izreku vzgojnega ukrepa ali po določitvi alternativnega ukrepa ugotovi, da je bila v postopku vzgojnega ukrepanja storjena napaka, ali da je bil ukrep izrečen ali določen neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti, ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.

Veljavnost in izbris vzgojnega ukrepa49. člen

Vzgojni ukrepi veljajo do konca šolskega leta, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.

Po preteku roka iz prvega odstavka tega člena se spis o vzgojnem ukrepu preneha hraniti v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.

Sodno varstvo50. člen

Zoper odločitev Upravnega odbora Zavoda Antona Martina Slomška se lahko sproži upravni spor.

21

Odškodninska odgovornost51. člen

Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.

Dijak na obrazcu, ki ga določi šola, prijavi v tajništvu povzročeno škodo in se podpiše.

Strokovne službe na podlagi izvedenih del izdajo račun za poravnavo škode. Če se povzročitelja ne ugotovi ali nihče ne prevzame odgovornosti zanjo, krije škodo razredna skupnost, oziroma se odgovornost porazdeli v enakih deležih med vse takrat prisotne dijake.

7. NADZOR

52. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija.

8. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE

53. člen

Postopki za izrek vzgojnega ukrepa, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu s tem pravilnikom oziroma pravilnikom, ki je za dijaka ugodnejši.

54. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o šolskem redu Škofijske gimnazije A. M. Slomška z dne 7. 5. 2008.

Ta pravilnik se objavi na spletni strani gimnazije. Ob vpisu se z njim seznani vse dijake in starše oziroma skrbnike.

Vodstvo gimnazije in posamezni razredniki morajo seznaniti z določbami tega pravilnika vse dijake, njihove starše in delavce gimnazije najkasneje v 60 dneh

22

od sprejema tega pravilnika.

Ta pravilnik prične veljati 8. dan po objavi.

Besedilo je nelektorirano.

V Mariboru, dne 26. 9. 2019 Ravnatelj: Žig: dr. Samo RepoluskŠtevilka: 2019-ŠgAMS-1

23