miha prosen

U R B A N I S T I N A T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A RT AV TO B U S N E P O S TA J E

- 1 -Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Ale Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

Miha Prosen

Mentor: prof. dr. Ale Vodopivec

Leto vpisa: 2003/2004Leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010



UVOD V PROBLEMATIKO NALOGE 4

1.ORIS PROBLEMATIKE 4

2.PREDVIDENI CILJI 5

3.METODOLOGIJA 5 3.1.Analitini del 5 3.2.Programska zasnova 5 3.3.Predlog 5

ANALIZA OBSTOJEEGA STANJA 6

1.OBMOJE OBDELAVE A: MOZIRJE 6 1.1.Lega in vloga Mozirja v regiji in dravi 6 1.2.Prometne povezave 6 1.3.Programska lenjenost kraja 7 1.4.Gospodarstvo in turizem 8 1.5.Demografija 8 1.7.Oris razvoja grajenega tkiva 8 1.6.Oris zgodovinskega razvoja kraja 9 1.8. Izbolikovanje javnih prostorov kraja 10 1.9.Umestitev v prostor 11 2.0.Obstojei programi 11 2.1.Veljavni prostorski akti 11 2.2.Prostorske analize obmoja 12 - Naravne in kulturne danosti 12 - Dejanska raba prostora 13 - Morfoloke znailnosti lokacije 14

2.OBMOJE OBDELAVE B: OBMOJE UPRAVNEGA SREDIA 15 2.1.Umestitev v prostor 15 2.2.Dejavnosti 15 2.3.Obstojei urbanizem in stavbno tkivo 15 2.4.Prostorske analize obmoja lokacije 16 - Geometrijske mree 16 - Tipologija gradnje 17 - Promet 18 - Zelene povrine 19 - Zaznavna analiza 20

OVREDNOTENJE OBSTOJEEGA STANJA 21

1.OBMOJE OBDELAVE A: MOZIRJE 21 1.1.Funkcionalnost in ustreznost programov 22 1.2.Prostorske in oblikovne kvalitete 22

2.OBMOJE OBDELAVE B: OBMOJE UPRAVNEGA SREDIA 23 2.1.Pomen upravnega sredia 23 2.2.Obiskanost lokacije in ustreznost programov 23 2.3.Prostorske kvalitete 23

3.ZAKLJUEK 23

PREDLOG PROSTORSKE IN ARHITEKTURNE RETIVE 24

1.OBMOJE OBDELAVE A: MOZIRJE 24 Splone strateke usmeritve 24 1.1.URBANA MOBILNOST 25 Strateke usmeritve 25 Smernice nartovanja 25 1.2.UPORABA JAVNEGA PROSTORA 28 Strateke usmeritve 28 Smernice nartovanja 29 Referenni primer 30

1.3. STANOVANJSKI, STORITVENI IN OSKRBNI PROGRAM 31 Strateke usmeritve 31 Smernice nartovanja 31 Referenni primer 33 Referenni primeri stavbne tipologije 34

1.4.GRAFINI LISTI - URBANISTINA TUDIJA MOZIRJA 37 Nart urbane mobilnosti in uporabe prostora Cestni profili Narti stanovanjskega, storitvenega in oskrbnega programa - Jugozahodna vrata - Soseska ob olski ulici - Savinjska cesta - Trnica in Center starejih Nove trate - Soseski Podvrh in Praprotnikova ulica - Turistini center Mlinska pot - Sredie ob Savinjski cesti - Severovzhodna vrata in upravno sredie - Kulturni center in mihelska cesta Urbanistini nart Mozirja

2.OBMOJE OBDELAVE B: OBMOJE UPRAVNEGA SREDIA 38 2.1.Koncept umestitve v prostor 38 2.2.Zunanja ureditev 39 2.3.Zasnova avtobusne postaje 40 2.4.GRAFINI LISTI 42 Urbanistini nart obmoja upravnega sredia Parkirna pload upravnega sredia - tloris Avtobusna postaja in policija: - Klet - Pritlije - 1. Nadstropje - 2. Nadstropje - Prerez - Fasade Stanovanjski blok - tloris tipine etae Avtobusna postaja in policija - fasadni pas - VIRI 44

K A Z A L O



POVZETEK

Diplomska naloga obravnava urbanistino tudijo Mozirja v Zgorniji Savinjski dolini in urbanizem Upravnega sredia z novo avtobusno postajo.Obina Mozirje je v fazi sprejemanja Obinskega prostorskega narta (v nadaljevanju: OPN), katerega pomemben sestavni del je tudi celovita urbanistina strategija, ki upoteva razvojne potrebe kraja s podroja demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter drubenih dejavnosti, ter potrebe izraene s strani krajanov in gospodarskih drub.

V diplomski nalogi je podan celovit urbanistini nart kraja, sestavljen iz treh delov: Nart urbane mobilnosti obravnava zasnovo in prenovo peevih in kolesarskih poti, strategijo javnega prometa in oblikovanje cestnih profilov. Nart uporabe prostora prikazuje organizacijo in povezanost javnih prostorov kraja. Nart stanovanjskih, storitvenih in oskrbovalnih programov pa predlaga prenovo obstojeega in zasnovo novega grajenega tkiva.

Mozirje postane kraj, ki je zasnovan v merilu peca (dnevne potrebe je mono zadovoljevati pe). Kakovosten javni prevoz je urejen v mreo raznovrstnih tipologij zazidave, centralnih dejavnosti, zelenih povrin in infrastrukture. Kompaktnost, zgoenost poselitve in dostopnost ljudi do narave, so atributi, ki narekujejo premiljeno urbanistino in arhitekturno nartovanje kraja.

P O V Z E T E K



UVOD V PROBLEMATIKO NALOGE

1.ORIS PROBLEMATIKE

V asu intenzivnejega gospodarskega razvoja naraa potreba po konceptualnem razvoju urbanizma. Urbanizem je orodje za obnovo oziroma preporod mest in krajev v korist tamkajnjih prebivalcev. Urbanizacija je prilagoditev urbanih obmoji zahtevam socialnih odnosov, obenem pa tudi gospodarski vzvod. Urbane strategije so prevedene v vizualne in itljive pobude (narte), ki spodbujajo urbane aktivnosti. Rezultat tega so javni prostori in programi namenjeni zadovoljevanju vsakodnevnih potreb, socialnih odnosov in rekreacije, nova obmoja v soobstoju z obstojeimi, renoviranimi predeli in kakovostno tranzitno omreje (Moniteur in drugi 2002, str. 16).

Za Mozirje veinoma e vedno veljajo zastareli koncepti urbanega razvoja, oziroma ti sploh ne obstajajo, kar se kae v neupravieni razpreni gradnji, brez strategije in koncepta. Hitra in nenadzorovana rast naselja na raun kmetijskih zemlji povzroa okoljsko, hrupno in vizualno onesnaenje. Prebivalci so odvisni od osebnega avtomobila, trko jedro izumira zaradi izseljevanja storitvenih in oskrbnih programov, nakupovalna sredia so razprena na obrobju, javni prevoz je ibek, saj zaradi razprenosti poselitve ni ekonomsko vzdrljiv. Naloga odgovornih (drava, obina, pristojne drube, nartovalci, prebivalci,...) je prizadevanje za strnjen in vzdren razvoj kraja ob upotevanju njegove preteklosti. To je pot po kateri bo Mozirje v celoti spet postalo prijeten prostor za bivanje.

Pred kratkim prenovljeno trko jedro je primer dobre prakse sodelovanja oblasti in prebivalcev, ki pa potrebuje nadgradnjo v nadaljni urbanistini prenovi in zasnovi kraja.

Slika1: Zgornja Savinjska dolina okoli leta 1650

Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah, naslovna stran

U V O D V P R O B L E M AT I KO N A L O G E



2.PREDVIDENI CILJI

Obravnavano obmoje se nahaja na prostorsko zanimivi lokaciji, ki predstavlja vhod v Zgrnjo Savinjsko dolino. Na junem delu mejita na obmoje reka Savinja in Mozirski gaj, na severozahodu smuie Golte, v srediu se nahaja zgodovinsko zanimivo staro trko jedro, lokacijo preka glavna cestna povezava do Logarske doline. Vse omenjene turistine zanimivosti predstavljajo razvojni potencial in dajejo obravnavanemu obmoju ambientalno vrednost.

Cilj naloge je vzpostaviti taken prostorski okvir, ki izkoria dane potenciale lokacije, upoteva strateke usmeritve kraja (turizem, kultura, stanovanjska politika in gospodarstvo) in ohranja ter poudarja naravno in kulturno dediino.

3.METODOLOGIJA

3.1.Analitini delAnalitini del diplomske naloge obsega opis irega prostora in lokacije, ovrednostenje obstojeega stanja, ter sheme prostorskih razmerij in obstojeega programa, s poudarkom na naravnih danostih in morfolokih znailnostih.

3.2.Programska zasnovaProgramska zasnova obsega izbiro primernih stanovanjskih, storitvenih, oskrbnih in turistinih vsebin, zelenih, rekreacijskih in prometnih povrin, priakovana razmerja med njimi ter predstavitve nekaterih primerov dobre prakse oblikovanja prostora pri nas in v tujini.

3.3.PredlogPredlog obsega koncept konkretne reitve z idejno zasnovo prenove in novih posegov v prostor.

U V O D V P R O B L E M AT I KO N A L O G E

Slika3: Mozirje in zaselki

Slika2: Lega Mozirja v Sloveniji

GURS

100m

0m 200m 500m



ANALIZA OBSTOJEEGA STANJA OBMOJA OBDELAVE

1.OBMOJE OBDELAVE A: MOZIRJE

1.1.Lega in vloga Mozirja v regiji in dravi Mozirje kvalificiramo pa naelu krajinske regionalizacije Slovenije v Krajine Predalpske regije, Vzhodneslovensko predalpsko hribovje in sicer v krajinsko enoto Savinjska dolina, natanneje v krajinsko podenoto imenovano Zgornja Savinjska dolina. Predstavlja obmoje ob Savinji. Posebnost je poudarjena raba robov renih teras Savinje, ki vasih zabrie reliefni rob, drugi ga poudari (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, prostorska izhodia obine, 8.len).

V policentrinem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omreje sredi nacionalnega in regionalnega pomena, se naselje Mozirje razvija kot obinsko sredie in upravno sredie Zgornje Savinjske doline. Skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, Regionalno zasnovo prostorskega razvoja Savinjske statistine regije ter Regionalnega razvojnega programa Savinjsko aleke regije (v nadaljevanju: SA-A), na bi se Mozirje razvijalo predvsem v smeri razvoja turizma, ki je neposredno vezan na obstojee prostorske potenciale: ekovec Golte, Savinja, Mozirski gaj. Razvoj gospodarskih dejavnosti naj bo usmerjen v dejavnosti s katerimi se ohranjajo tradicionalne oblike gospodarstva z razvijanjem novih programov na podroju okoljskih tehnologij, turizma in drugih dejavnosti povezanih predvsem s prestrukturiranjem gospodarstva (Obmoni razvojni program Savinjsko-aleke regije za obdobje 2007 - 2013, stran 38).

1.2.Prometne povezaveMozirje se prometno in gospodarsko povezuje z regijskima srediema, Velenjem in Celjem. Prometnica, regionalna cesta 1.reda R1-225 je najpomembneja povezava z vzhodnim prometnim in energetskim TEN koridorjem, ki se v entrupertu prikljui na avtocesto A1 Maribor-Ljubljana-Koper. Regionalna cesta razdeli obino Mozirje na dva dela, vendar je stratekega pomena za njen razvoj. Cesta RT - 928, odsek Mozirje - Golte je glavna prometna povezava s turistinim in smuarskim centrom Golte. eleznikega omreja v Mozirju ni (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, prostorska izhodia obine, 8. len).

A N A L I Z A O B S TO J E E G A S TA N J A

Slika4: Obmoje obdelave A: Mozirje100m

0m 200m 500m



1.3.Programska lenjenost kraja

Vzgoja in izobraevanje- Osnovna ola Mozirje,- Vzgojno varstveni zavod Mozirje.Kultura- Dejavnosti s podroja kulture se odvijajo v Kulturnem domu Mozirje in v Osrednji knjinici Mozirje, obe ustanovi se nahajata na isti lokaciji.Zdravstvo- Osnovno zdravstveno varstvo opravlja Zdravstvena postaja Mozirje. Postaja vkljuuje dve sploni ambulanti, dve zobni ambulanti z ortodontom, patronao, reevalno in deurno slubo. V srediu Mozirja je lekarna.Socialno varstvo- Varstvo starostnikov je organizirano v okviru storitev pomoi na domu, storitev v okviru programa javnega dela, programa druinski pomonik.- Na Podroju UE Mozirje ni varovanih stanovanj. Z vidika potreb in monosti izbire, bi bila tudi ta storitev za starostnike izjemno dobrodola in vsekakor pridoboitev, ki bi mnogim izboljala kvaliteto ivljenja v njihovi starosti.Drutvena dejavnost- V obini je registriranih 60 drutev. Podroje njihovega delovanja je zelo raznoliko, pokriva podroje porta, kulture, turizma in zdruevanja posameznih socialnih skupin.Uprava- V Mozirju je sede Upravne enote Mozirje, ki je organizirana za obmoje lokalnih skupnosti.Oskrbno storitvene dejavnosti- Veina se jih nahaja v upravnem srediu. V Mozirju je avtobusna postaja, pota, banke, zavarovalnica, gostia in trgovine.- Od oskbnih dejavnosti so v naselju locirane e zdravstvena postaja z lekarno, policijska postaja, komunalno podjetje ter obmona razvojna agencija in obmona obrtna zbornica.Proizvodne dejavnosti- V obini je registriranih 289 podjetij, ki vkljuujejo gospodarske drube in samostojne podjetnike. Po strukturi prevladujejo mikro in mala podjetja.Turistina infrastruktura- Turistina infrastruktura obsega 2 hotela (Benda, Golte) z 129 leii, 2 gostii (15 lei), apartmaji in zasebne sobe (62 lei).Projekcija stanovanj - V trkem jedru prevladuje tipologija obcestne gradnje, kjer je program pritlija v veini trgovski in nadstropja stanovanjski. Nekdanji gospodarski in kmetijski objekti so prevzeli bivalno funkcijo.- V centru naselja je blokovsko naselje. (tirje bloki P+3+M, est blokov P+2+M).- V kraju prevladuje enodruinska prostostojea gradnja (povzeto po: Projekcija perbivalstva in stanovanj na obmoju obine Mozirje s tipologijo naselij, t. proj. 59/04, Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, december 2004).

Slika5: Programska lenjenost

Izdelano s tudentsko verzijo progama Allplan

1.osnovna ola 2.vrtec 3.zdravstveni dom 4.lekarna 5.policija in pota 6.upravno sredie 7.gasilski dom 8.trgovski center 9.kulturni dom 1 0.cerkev Sv. Jurija 11.avtobusna postaja

oskrba in storitve ostalo

1.2.

3. 5.

6.

7.

11.

8.

8.

8.8.4.

9.

10.

100m

0m 200m 500m




1.4.Gospodarstvo in turizemGospodarstvo Savinjsko-aleke regije (tudi Mozirja) je v veini odvisno od poslovanja v velikih gospodarskih drubah (78% ustvarjenega prihodka). Pomemben dele gospodarstva predtavljajo tudi mali podjetniki (7%). Stopnja nezaposlenosti (11%) je rahlo nad slovenskim poprejem. Gospodarstvo SA-A regije je po rezultatih poslovanja iz leta v leto uspeneje, a primerjava poslovanja za leta nazaj kae, da po rasti zaostaja za popreno stopnjo gospodarske rasti v Sloveniji. Nosilec razvoja bodo e vedno v preteni meri veliki sistemi. V zreli industriji izdelkov za iroko potronjo bo razvoj mono vezan na inovativnost v tehnologijah, na nove izdelke in design. Pomembno je prestrukturiranje v nove programe s podroja turizma in alternativnih virov energije ter ravnanja z odpadki. Velik zagon bodo pomenile nalobe v modernizacijo v energetiki (Obmoni razvojni program Savinjsko-aleke regije za obdobje 2007 - 2013, stran 14).

Razvoj gospodarskih ter obrtno-industrijskih con naj bi bil tako skladno z usmeritvami razvoja drave in regije usmerjen predvsem v Nazarje in Ljubno. Iz tega razloga bo Obina Mozirje na podroju gospodarskih dejavnosti skrbela za uravnoteen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept somestja Mozirje Nazarje s poslovno cono Prihova, kjer se z denarnimi sredstvi Evropske unije e prenavlja in ureja nova obrtno industrijska cona (8.0 ha) (Obrazloitev in utemeljitev OPN Obine Mozirje za podroje gospodarskih dejavnosti; iz vsebine 4. toke 4. lena dopolnjenega osnutka odloka).

Prioriteta razvoja gospodarstva v Mozirju tako temelji predvsem na razvoju turizma, ki ima glede na prostorske danosti in prometne monosti najveji potencial. Turistine zanamenitosti, kot so Turistini in smuarski center Golte, Savinjski gaj - park cvetja, reka Savinja, Logarska dolina in tevilne pohodnike in kolesarske poti, omogoajo nadaljni razvoj turizma, ki je moen v povezavi z ostalimi Zgornjesavinjskimi obinami.

1.5.DemografijaIz starostne strukture prebivalstva regije je razvidno, da je povprena starost v regiji 38,8 let, v Sloveniji pa 39,5 let. Primerjava starostne strukture prebivalstva SA-A regije s strukturo slovenskega prebivalstva razkriva doloene prednosti, ki jih ima regijsko prebivalstvo pred slovenskim povprejem: manj upokojencev, veji dele aktivnega prebivalstva, veji dele mladine od 1526 let in otrok do 7 let. Regija zaostaja za slovenskim povprejem predvsem pri strukturnih deleih vije in visoke izobrazbe, ve pa ima izobraenih z osnovno in srednjeolsko izobrazbo, kar predstavlja doloeno pomanjkljivost v kvalificiranosti delovne sile.

V regiji je 43% prebivalcev, ki e od rojstva ivijo v domaem kraju, kar 57% pa je taknih, ki so priseljeni iz drugega naselja iste obine, iz druge obine iste statistine regije ali iz druge statistine regije. Najve se jih odseljuje v Osrednje slovensko, ostalo Savinjsko in v Podravsko regijo. Problem je zaposlovanje tudentov, ki tudirajo na univerzah v Mariboru ali v Ljubljani in po tudiju ostanejo v mestu, visokokvalificirane delovne sile v regiji pa primanjkuje (Obmoni razvojni program Savinjsko-aleke regije za obdobje 2007 - 2013, stran 13).


Slika6: Turistine znamenitosti MozirjaSavinjski gaj - park cvetja

trko jedro Golte

http://www.mozirskigaj.com/fotogalerije/mlin.aspx

http://www.mozirje.eu http://www.crozilla-nekretnine.com/img/cms/878/gal_golte_6.jpg




1.6.Oris zgodovinskega razvoja krajaMozirje z okolico je v preteklosti pripadalo pokrajini Norik (Noricum), kamor so Rimljani prili okoli leta 33 pred naim tetjem. Ob reki Savinji so nastajala rimska naselja, med njimi tudi v Mozirju. Ob preseljevanju narodov je pokrajina Norik prenehala obstojati in v 9. stoletju je Karel Veliki Karantanijo vkljuil v nemko-rimsko cesarstvo. Pokrajine ob reki Savinji so nato dolga leta predstavljale mejno grofijo, ki je nazadnje postala last celjskih grofov.Kraj Mozirje se prvi omenja leta 1146 in je e pred letom 1318 dobil trke pravice. Osrje Mozirja je takrat in tudi e danes predstavlja razirjen cestni trg, ki je usmerjen k cerkvi Sv. Jurija (Videnik, 1985).

1.7.Oris razvoja grajenega tkivaPrva naselbina se je oblikovala okoli leta 33 pred naim tetjem. V asu rimskega imperija se je poasi razirila in razvila. Skozi naslednja stoletja so se ljudstva na tem obmoju menjavala. Velik vpliv na nastanek stalne naselbine je imela cerkvena ustanova. Danes na tem mestu stoji upnijska cerkev Sv. Jurija (12st.). Obseg naselja, se v primerjavi s poznoantinim, ni veliko spremenil. Urbanistina hrbtenica naselja je bila e vedno osrednja cesta - komunikacija ob kateri so bile nanizane pomembneje trke stavbe (Lipoldova hia, gostilna Pri poti, rotov,...), os pa se je zakljuila z upniko cerkvijo (sprva kot kapela). Staro jedro Mozirja je bilo poveini sklenjeno zazidano. Trka naselbina je zaela rasti z razdelitvijo zemlji po razpolojivem prostoru med nove naseljence (obrtnike, trgovce,...).

V povojnem obdobju razvoja kraja loimo ve stopenj. Ob trki cesti, glavni prometni povezavi z Zgornjo Savinjsko, nastane nova obcestna gradnja. Mozrije dobi novo vejo trgovino, poto s policijo in sede obine. Vzporedno se izoblikujeje blokovska soseska in enodruinske hie ob Praprotnikovi ulici, osnovna ola in vrtec dobita zaledje novih enodruiskih hi ob olski ulici, sledi soseska Nove trate. V 90. letih se s priseljevanjem iz drugih obin in gospodarskega razcveta pojavijo nove potrebe po prostoru za stanovanjsko gradnjo. Tako se izoblikuje soseska prostostojeih in enodruinskih hi Podvrh.

Jasno oblikovan rob naselja in tipologija gradnje se zabrieta s koncem 20. in na zaetku 21. stoletja. Zgradi se nova obvoznica z avtobusno postajo, ki razdeli kraj na dva dela. Zaradi prostorske stiske obinske uprave in zanimanja mednarodnih trgovskih verig, se na vzhodnem delu naselja zgradi zgradba Upravnega sredia in trije trgovski centri.

trko jedro

Podvrh

Nove trate

Mozirski ribniki

olska ulica

Praprotnikova ulica

upravno sredie

100m

0m 200m 500m

trko jedro z zaledjem strnjena gradnja razprena gradnja regionalna obvoznica Savinjska cesta reka Savinja

Slika7: Razvoj grajenega tkiva



- 1 0 -Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Ale Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

1.8. Izbolikovanje javnih prostorov krajaGlavni javni prostor in hrbtenico kraja tudi danes tvori staro trko jedro. Enotno oblikovane fasade trkih hi narekujejo osno oblikovan vzdolen prostor, ki se na polovici rahlo raziri (glavni prireditveni prostor), na zahodni strani ga prekine manji trg Hribernikove ulice, os pa se zakljui s trgom pred cerkvijo Sv. Jurija. Trke hie so v pritliju v veini orientirane proti ulici in z javnim programom spodbujajo ulini utrip. Z nadaljevanjem razvoja obcestne gradnje proti zahodu, so hie, ki tvorijo ulini program redke, zato javno ivljenje na ulici (izjema so prostori pred poto in trgovino, obmoje komunalne stavbe in pekarne) ni ve izrazito.

V 80. letih prejnega stoletja se ustanovi Mozirski gaj - park cvetja, ki spodbudi krajevni turizem, hkrati pa obanom ponudi urejen prakovni prostor. Le-ta postane generator za nastanek novega javnega program, kot sta portni park Loke in restavracija Gaj.Mozirje nudi e veliko urejenega javnega prostora, ki je odraz dobrega sodelovanja krajanov in obine. Vrtec in Osnovna ola Mozirje z zaledjem Brdc (nekdanje lokalno smuie) oblikujejo obilo, za kraj pomembnih, javnih rekreacijskih povrin. Pomembni sta portni igrii v Podvrhu in ob upniu, rekreacijska pot do Nazarij in sejmie Konjski sejm.

Neizkorien ostaja potencial nekdanjega kopalia Kopelce in vodnih povrin reke Trnave in Mozirnice, ki se vijeta skozi celoten kraj. Z nastankom novega upravnega sredia, se je sprostilo ogromno praznega prostora, ki pa v veini slui le mirujoemu prometu (parkirie)in ne prispeva h kakovosti javnega prostora.


100m

0m 200m 500m

grajeno zelenoSlika8: Zeleno in grajeno

trko jedro

upravno sredie

Mozirski ribniki

Nove trate

Podvrh

olska ulica

Praprotnikova ulica

Mozirski gajSav

inja




1.9.Umestitev v prostorObmoje lokacije na jugu in jugozahodu meji na reko Savinjo. Na severu rob oblikuje hrib Ronik z veduto cerkve Sv. Roka in na severozahodu Brecljev vrh, v ozdaju z veduto Golt. Skozi lokacijo teeta potoka Mozirnice in Trnave, ki se na jugu izlivata v reko Savinjo. Na vzhodu tvorijo rob naselja kmetijska zemljia in krono kriie, ki Mozirje neposredno povezuje z Ljubijo, na zahodnem delu pa Savinjska cesta, gozdna meja in kmetijska zemljia. Zaradi naravnih danosti, se na lokaciji oblikuje trokrako kriie pomembnejih prometnih povezav. Na vzhodu s Celjem in Velenjem, na severozahodu z ekovcem in mihelom ter na zahodu z Nazarji in drugimi kraji Zgornje Savinjske doline.

Hrbtenico lokacije tvori trko jedro, skozi katerega tee Savinjska cesta, ki se na Vzhodu in jugu lokacije prikljui na regionalno obvoznico. Zahodno in jugozahodno od trkega jedra so nanizane soseske razlinih stavbnih tipologij. Nove trate z izrazito prostostojeo enodruinsko pozidavo, Praprotnikova ulica z desetimi stanovanjskimi bloki, Podvrh in Akereva ulica z vrstnimi in prostostojeimi enodruinskimi hiami in pa zaledje olske ulice, ki ga oblikuje stanovanjski blok in tipoloko nedefinirana gradnja enodruinskih hi, obrtnikih delavnice in vestanovanjske hie. Vzhodno od trega jedra, ob obvoznici, je locirano upravno sredie, bencinska rpalka in trije trgovski centri, ki so tipoloko neusklajeni. Na junem delu lokacije stoji avtobusna postaja. Ob levem bregu Savinje, ob Mlinski poti, je locirano naselje tipoloko nepoenotenih enodruinskih hi.

2.0.Obstojei programiTrko jedro sestavljajo v veini stanovanja s trgovskim ali storitvenim programom v pritliju. Zaradi stiske s prostorom (policija, knjinica) in posledino selitve poslovnih prostorov (obinska uprava) v novo upravno sredie, sta trko jedro in pozidava ob Savinjski cesti programsko podhranjena. Novo upravno sredie z dodatnim trgovskim in gostilnikim programom, ter trije trgovski centri so povzroili propadanje in zamiranje tradicionalnega trgovanja in poslovanja ob ulici trkega jedra in za sabo pustili prazne stavbe brez primernega programa (stara obinska stavba, stara papirnica).

Hrbtenica Mozirja se prazni in izgublja dinamiko ter privlanost za uporabnika. Nedavna uspena prenova javnega prostora trkega jedra in obstojei program, ki ga tvorijo knjinica, kulturni dom, telovadnica, zdravstveni dom, pota,... zagotovo predstavljajo dobro izhodie za razvoj kraja. Seveda pod pogojem dopolnitve programske zasnove, strateke umestitve novih programov ter izboljanja ambientalne kakovosti preostalih javnih prostorov.

2.1.Veljavni prostorski akti-Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, t. 76/04);-Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, t. 122/04);-Program razvoja podeelja 2004-2006 za Republiko Slovenijo (Ur.l.RS, t. 116/04);-Osnutek dravnega razvojnega programa podeelja Republike Slovenije za obdobje 2007 2013;-Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2007 2013;-Obmoni razvojni program SAA regije za obdobje 2007 2013;-Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi;-Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov nartuje razvoj, iritev posameznih objekotv in omreij GJI.

Slika9: Umestitev v prostor100m

0m 200m 500m

Ronik

trko jedro

Savinjska cesta

Savinja

agarjev vrh

Mozirnica

Trnava

regionalna obvoznica Nazarje-Letu

mihelska cesta

Ljubija

Loke

Brecljev vrh




2.2.PROSTORSKE ANALIZE OBMOJA

Naravne in kulturne danosti nakloni, primarna raba prostora, sinteza omejitev

Analiza naravnih in kulturnih danosti ovrednoti in locira pomembna obmoja, v katerih so posegi prepovedani, ali pa so dovoljeni le z omejitvami, ki so nujne za ohranitev teh obmoij. V to kategorijo spadajo naravna (reka Savinja in njeno nabreje) in kulturna (staro trko jedro) dediina, gozdovi, ki na severu in zahodu omejujejo naselje in kmetijske povrine (polja, sadovnjaki in travniki), ki skupaj z vedutami tvorijo pomembno silhueto kraja.

100m

0m 200m 500m

obmoje varovanih gozdovobmoje varovanih kmetijskih zemlji, sadovnjakov in travnikovgrajeno tkivo

- plastnice 5m

Slika10: Naravne in kulturne danosti

Savinja

Mozirnica

Trnava




Dejanska raba prostoraraba povrin, infrastruktura, stavbni program

Analiza dejanske rabe prostora oceni razmerje razline rabe povrin na lokaciji. S to analizo se ugotovijo potenciali in monosti nadaljnega razvoja lokacije. Obstojei stavbni program narekuje umestitev novih programov v obstojee in novo stavbno tkivo.

100m

0m 200m 500m

obmoje gozdnih zemljiobmoje travnikov in vrtov

obmoje kmetijskih zemljiobmoje sadovnjakov in trajnih nasadov

regionalne cestelokalne cesteostale ceste

meja iritve naselja

Slika11: Dejanska raba povrin

Cesta v Mozirje

mihelska cesta

Oronova ulicaSavinjska cesta

olska ulica

Na trgu

Cesta na Lepo njivo


GERK



Morfoloke znailnosti lokacijemorfoloke znailnosti naselja, analiza javnega prostora, ocena naravnih in grajenih struktur

Analiza morfolokih znailnosti lokacije poda tipologije pozidave na lokaciji in urbanistine smernice za nadlajnjo gradnjo. Z oceno naravnih in grajenih struktur, se prepoznajo pomembne naravne in kulturne znailnosti lokacije, ki jih je potrebno varovati, hkrati pa izkoristiti v prid kraja.

100m

0m 200m 500m

Slika12: Morfoloke znailnosti lokacije

7 - 10m10 - 12m12 - 15m

5 - 7mkataster stavb - viina

morfoloke znailnosti naseljaTJ trko jedro (naselbinska dediina)RJ razirjeno trko jedro US upravno sredieSG stanovanjska gradnjaIS izobraevalno sredieTO obmoje novih trgovskih objektov

analiza povrin v javni rabi

analiza zelenega sistema

ocena naravnih in grajenih strukturdominanta v naseljudominanta v krajinikvalitetene grajene strukturekvaliteteni ambientimotee grajene stukture/ambienti

urejene zelene povrine

trgigrieveje parkirie




2.OBMOJE OBDELAVE B: OBMOJE UPRAVNEGA SREDIA

2.1.Umestitev v prostorLokacija je locirana na vzhodnem robu starega trkega jedra in oblikuje vhod v strnjeno naseljen del Mozirja. Sestoji iz objekta Upravnega sredia, treh prostostojeih hi (picerije, poslovnega programa, apartmajev in stanovanjskih povrin, ter kotlovnice na biomaso). Vzhodni rob lokacije zakljuuje trgovski center. Severno od navedenih objektov je locirano parkirie, ki slui napajanju programa.

Lokacijo omejuje na jugu regionalna obvoznica, na severu pa hrib Ronik z veduto cerkve Sv. Roka. Na vzhodni strani se odpirajo pogledi proti Goltem in na jugozahodu proti Dobrovljam in nazarskemu Franikanskemu samostanu.

2.2.DejavnostiNa obravnavanem obmoju je prisoten velik dele centralnih dejavnosti. V stavbi upravnega sredia ima sede obinska uprava in ostale pomembne oskrbne in storitvene dejavnosti. Skupaj s trkim jedrom se tvori os, na kateri so locirane vse glavne krajevne centralne dejavnosti. Trgovski center je regionalnega pomena, saj prihajajo kupci tudi iz sosednjih obin.

2.3.Obstojei urbanizem in stavbno tkivoObmoje ni ustrezno urbanistino urejeno in se razvija brez dolgorone strategije. Prisotne so 4 razline tipologije gradnje. Stara kmeka enonadstropna hia danes slui kot picerija in je zaradi irjenja dejavnosti dvarat prizidana. Trgovski center je pritlinega gabarita. Objekt upravnega sredredia je trinadstropen z izkorieno mansardo. Poslovni objekt in kotlovnica na biomaso sta dvonadstopna.

Slika12: Obmoje obdelave B: obmoje upravnega sredia

Slika13: Obmoje obdelave B: obmoje upravnega sredia

GURS

GURS

100m

0m 200m 500m

10m

0m 20m 50m

1.stavba upravnega sredia2.restavracija3.poslovno - stanovanjska hia4.kotlovnica - biomasa5.trgovski center

1.

2.

3. 4.

5.




2.4.PROSTORSKE ANALIZE OBMOJA LOKACIJE

Geometrijske mreeZahodno od obmoja prevladuje ortogonalna mrea, ki jo tvorijo trke stavbe, medtem ko sama lokacija in njen vzhodni del nima jasno razvidne geometrijske mree. Zazidava je stihijska in sledi le geometriji cest in individualnim potrebam programa v stavbah.


10m

0m 20m 50m

grajena geometrija

Cesta v Mozirje

Oro

nov

a ulic

a

Na trgu

mihelska cesta

Slika14: Geometrijske mree




Tipologija gradnjeLokacija se nahaja na robu starega trkega jedra Mozirja. Na zahodu zato prevladuje strnjena obcestna gradnja s privatnimi dvorii. Na vzhodu gre za kombinacijo tokovne in linijske zazidave enodruinskih hi, stavb s poslovnim in storitvenim programom in trgovskih centrov, ki so nanizane ob regionalni obvoznici.


10m

0m 20m 50m

strnjena obcestna gradnja

tokovna zazidava

linijska zazidava

Cesta v Mozirje

Oro

nov

a ulic

a

Na trgu

mihelska cesta

Slika15: Tipologija gradnje




PrometTrenutno je na lokaciji parkirie s priblino 300 parkirnimi mesti. Edini dostop za motorna vozila je z june strani, ki je tudi glavna dostavna pot za trgovski center in preostali program na obmoju. Pe poti je ve, a so le redko ustrezno loene od motornega prometa. Na juni strani meji na lokacijo regionalna cesta Letu - Nazarje.


10m

0m 20m 50m

Cesta v Mozirje

Oro

nov

a ulic

a

Na trgu

mihelska cesta

Slika16: Promet


motorni promet

mirujoi promet



Zelene povrineZelene povrine na severni, zahodni in vzhodni strani obmoja obdelave nimajo jasno doloene funkcije in se zaraajo. Urejene so na juni strani lokacije, pred objektoma upravnega sredia in picerije. Trgovski center in picerija imata urejeno otroko igrie. V iri okolici obravnavane lokacije so prisotni sadovnjaki, kmetijska zemljia in travniki.


10m

0m 20m 50m

Cesta v Mozirje

Oro

nov

a ulic

a

Na trgu

mihelska cesta

Slika17: Prometzelene povrine




Zaznavna analizaGlavne naravne dominante prostora so Ronik s cerkvijo Sv. Roka, planota Golte in agarjev vrh s Franikanskim samostanom v ozadju. Proti tem dominantam se odpirajo pomembneji pogledi. Viinska dominanta je stavba upravnega sredia, pomenska pa staro trko jedro na vzhodnem delu lokacije.


10m

0m 20m 50m

Cesta v Mozirje

Oro

nov

a ulic

a

Na trgu

mihelska cesta

Slika18: Prometnaravna dominanta

robovi

utrip kraja

pomembni pogledi

prometno vozlie

viinska dominanta

pomenska dominanta




OVREDNOTENJE OBSTOJEEGA STANJA OBMOIJ OBDELAVE


- Velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je vezan na delo izven obmoja obine, kar se odraa v obmoiju poselitve, kjer je zastopana predvsem stanovanjska gradnja. - Razprenost pozidave, ki je nastala v asu hitre urbanizacije, pua nerazreene probleme komunalnega urejanja ter neustrezno zasnovo poselitve v kulturni krajini in je kot taka vir okoljskih obremenitev in vizualnih motenj. - Turistino razvojno usmerjeni obmoji Golte in Savinje sta pogojili gradnjo sekundarnih bivali na obmoju celotne obine, ki so se preoblikovala v stanovanjska obmoja.- Opremljenost z drubeno infrastrukturo je zadovoljiva, vendar je pomanjkljiva predvsem v skrbi za stareje obane in obane s posebnimi potrebami.- Prevladuje poselitev z individualno stanovanjsko gradnjo ter individualnimi poitnikimi objekti, ki posegajo na kmetijska in gozdna zemljia. - Vodenje prometa skozi strnjena naselja je neustrezno, tako kot stanje cest.- Veliko nedovoljenih gradenj iz preteklih let, ki so prostorsko neustrezno umeene in praviloma komunalno neurejene.- Pomanjkanje prenoitvenih kapacitet turistino, portno in rekreativno aktivnih obmoij ob Savinji in ekovcu ter na Golteh.- Naselje nima ustreznih celostnih urbanistninih reitev.- Neustrezen in nezadosten javni potniki promet.- Neurejene kolesarske poti na celotnem obmoju obine.(Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, prostorska izhodia obine, 8. len)

Obina ima, razen obinskega sredia, podeeljski znaaj, zato je privlana za bivanje in razvoj turizma. Glede na izjemno ugodno geografsko lego in dostopnost na obmoju obine, ni zadostno izkorien potencial za razvoj turizma, kar omogoajo naravne danosti dravnega pomena (Savinja ter Golte), ekoloko pomembna obmoja in podobno. Ugodne so razmere za ekoloko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostoasne dejavnosti ter gozdarstvo. Obina bo spodbujala razvoj zaasnih nastanitvenih oz. noitvenih kapacitet na obmoju Savinje za potrebe obmoja Golt v ekovcu ter krepitev omreja turistinih kmetij in gostinske ponudbe z vsemi ostalimi turistino atraktivnimi ureditvami (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, cilji prostorskega razvoja obine Mozirje, 9. len).


O V R E D N OT E N J E O B S TO J E E G A S TA N J A

Slika18: Trko jedro neko

Slika19: Trko jedro danes

Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah, str. 53

www.mozirje.eu

smer pogleda

19



1.1.Funkcionalnost in ustreznost programovUspena prenova trkega jedra je spodbudila oivitev javnega programa. Primer dobre prakse je potrebno prenesti tudi na preostali del Savinjske ceste in na obmoje upravnega sredia. S tem bi Mozirje ponovno dobilo programsko usklajeno hrbtenico. Poselitev predvsem z individualno in blokovno stanovanjsko gradnjo, je potrebno dopolniti s tipologijami vestanovanjske gradnje, ki so primerne za vse starostne skupine prebivalcev.Pomembno je varovanje historinega jedra, obrenega prostora ter spodbujanje razvoja in prenove javnih povrin znotraj naselja.

Obmoja zelenih povrin tvorijo zeleni sistem naselja in oblikujejo javne prostore velikega pomena za naselje. Posegi v omenjeni prostor morajo biti strogo nadzorovani.

1.2.Prostorske in oblikovne kvaliteteOs trkega jedra je glavna pomenska dominanta naselja. Poudarek je na ohranitvi trke arhitekture znotraj starega mestnega jedra, njeni adaptaciji in prenovi ter ohranitvi znailnih vedut (preteno z jugovzhodne ter jugozahodne strani), ohranjanju obstojee morfologije ter tipologije naselja z jasno doloitvijo temeljnih struktur naselja. Za prepoznavnost prostorskih znailnosti kraja, je potrebno zagotavljati predvsen ohranjanje gozdnih obmoij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter znailne arhitekturne lene in njihovo umeenost v prostor (cerkve na vrhovih griev, skupine kozolcev).

Slika22: Usmeritev razvoja


100m

0m 200m 500m

vzdrevanje stanjaobmoje notranjega razvoja in iritveprenova

zgoevanje in dopolnjevanje obstojee struktureobmoja

trko jedro

upravno sredie

Mozirski ribniki

Na tratah

Podvrh

olska ulica

Savinjska cesta



2.OBMOJE OBDELAVE B: OBMOJE UPRAVNEGA SREDIA

2.1.Pomen upravnega srediaZ izgradnjo stavbe upravnega sredia, kjer je sede obinske uprave in ostalih pomembnih centralnih dejavnosti, je obmoje postalo sredie javnega ivljenja in sreevanj krajanov. Hkrati novo nastali center oblikuje vhod v staro trko jedro in je pomemben sestavni del silhuete Mozirja. S tokovnim zgoevanjem centralnih dejavnosti na enem mestu imajo krajani olajano zadovoljevanje vsakodnevnih potreb, kar Mozirju daje pozitivno noto.

Del obmoja je oblikovno in programsko degradiran. Tri prostostojee stavbe (picerija, kurilnica na biomaso in stavba s poslovo - turistinim programom) so oblikovno in programsko neustrezno umeene na lokacijo. Glede pomembnosti in reprezentativnosti lokacije upravnega sredia je potrebno preveriti monost revitalizacije oziroma premestitve obstojeega programa na primernejo lokacijo.

2.2.Obiskanost lokacije in ustreznost programovZaradi pomembnosti centralnih dejavnosti, trgovskega centra, storitvenih in oskrbnih dejavnosti je obmoje intenzivno obiskano v vseh asovnih intervalih. Za dolgorono uspeno delovanje obmoja, je potrebno dodatno zaledje stanovnjskih povrin, zato so parcele v bljini okolici upravnega sredia zelo primerne za zgoeno stanovanjsko gradnjo in dodaten storitveno oskrbni program.

2.3.Prostorske kvaliteteLokacijo obkroajo lepi pogledi in je dobro osonena. Bogat centralni program in lega ob regionalni obvoznici sta dodana vrednost. Zunanja ureditev ni ustrezna, saj so zelene povrine neuporabne in nedefinirane. Prevladujejo parkirni prostori, medtem ko peeve povrine niso zadostne in so slabo oblikovane.

3.ZAKLJUEK

Tako Mozirje, kot obmoje upravnega sredia, izoblikujejo izrazite prostorske in programske kvalitete, ki dajejo monost za vzpostavitev visokega nivoja bivanjske kulture. Mozirje postaja privlano in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar bo potrebno urediti zadostna in kakovostna stanovanjska obmoja, omreja drubenih dejavnosti in javnega prostora (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, izhodia prostorskega razvoja obine, 7. len).

Ustvariti oz. oblikovati urbano strategijo ni poklic, ampak veina. Ni procedura, ampak proces. Gre za prepoznavanje gibanja tokov v katerih ivimo, temeljev na katerih stojimo, z namenom, da ustvarimo podlago za tiste, ki pridejo za nami. Urbane strategije so odnosi, ne predmeti. So izvor asa in prostora. Pomeni sprejeti zgodovino kot realnost prostora in osnova za nadgradnjo urbanega oblikovanja (Moniteur in drugi 2002, str. 30).

Slika24: Upravno sredie - prostorske kvalitete

1.2.

4.3.

osebni arhiv

1.stavba upravnega sredia2.restavracija3.poslovno - stanovanjska hia4.trgovski center




PREDLOG PROSTORSKE IN ARHITEKTURNE RETIVE


Splone strateke usmeritve- Med najpomembnejimi cilji prostorskega urejanja na obmoju Mozirja je zagotavljanje kakovosti bivanja vsem prebivalcem. Med dejavnostmi, ki sooblikujejo kakovost bivanja so pomembne centralne dejavnosti.- Skozi prostorski razvoj bo obina zagotavljala optimalno delovanje javne infrastrukture na podroju olanja, kulture in varstva kulturnih dobrin. - Obina bo usmerjala poselitev v poselitvenih obmojih naselij tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriene povrine znotraj naselij ter s prenovo in sanacijo degradiranih obmoij. - Na podroju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarstvenih dejavnosti bo obina skrbela za uravnoteen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept somestja Mozirje-Nazarje s poslovno cono Prihova in z zagotovitvijo povrin v obini Mozirje za gospodarsko cono pod Gorenjskih klancem (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, cilji prostorskega razvoja obine, 9. len).- Poselitev se bo razvijala v obstojeem naselju. Nova naselja niso predvidena, le sanacija obstojee razprene gradnje, ki se vkljui v obmoje naselja (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, zasnova prostorskega razvoja, 10. len).- Obina bo zagotavljala prostorske monosti za gradnjo stanovanjskih objektov v zadostnem tevilu, razlinih tipov in velikosti, predvsem na obmoju Mozirja, Lok, Preseke ter v manji meri v preostalih naseljih, in sicer z nartovanjem zgostitve in zaokroitve poselitvenih obmoij ter iritve naselij za stanovanja in potrebe bivalnega turizma. Pri tem bo upotevala merila za kakovostno bivanje (osonenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaeno okolje, dostopnost do centralnih in drubenih dejavnosti, javni promet ter zdruljivost z drugimi dejavnostmi kot je na primer kmetijstvo. )- Pri doloanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objekotv bo zagotavljala racionalno rabo prostora, z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in vijih gostot pozidave, zlasti v urbanem srediu. Stanovanjsko gradnjo bo usmerjala v obmoja, kjer je mogoe ob razmeroma nizkih strokih zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost. - Obina bo spodbujala razvoj turizma, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom skladno s cilji ohranjanja narave (pohodnitvo, izletnitvo) in varstvom kulturne dediine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti). Pri nartovanju razlinih vrst in oblik turistinih in prostoasnih dejavnosti se upotevajo obstojei varstveni reimi v prostoru, naravna in ustvarjena kakovost krajine, obstojee turistine in rekreacijske ureditve, ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Obina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostoasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistino rekreacijsko infrastrukturo. Posebno vlogo v omreju naselij in sistemu poselitve imajo obmoja s turistinim pomenom oz. potencialom: Obinsko sredie Mozirje, portno turistini in rekreacijski kompleks Golte, Obmoje Savinje (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje,Prednostna obmoja za razvoj poselitve in dejavnosti,1. len).

P R E D L O G P R O S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E I T V E

Slika25: Pogled na Mozirje z Brdc

Slika26: Nove trate in avtobusna postaja

osebni arhiv


smer pogleda25

26

osebni arhiv



1.1.URBANA MOBILNOST

Strateke usmeritve - Kolesarsko omreje na obmoju obine se nartuje soasno z nartovanjem novih ali rekonstruiranjem obstojeih cestnih povezav. V vseh pomembnejih naseljih je potrebno zagotoviti povrine za varno odvijanje kolesarskega in pe prometa ter predvideti izgradnjo novih, povezovalnih-medobinskih stez izven obmoja lokalnih cest in javnih poti. Predvidena je nova krona kolesarska pot. - Preko obine Mozirje poteka po regionalni cesti R1 in R3 proga medkrajevnega avtobusnega prometa. Le-ta ima tri avtobusna postajaia, ki so hkrati postaje za medkrajevni in primestni promet. V asu zimske turistine sezone pa je aktivno tudi etrto postajalie v ekovcu (smuie Golte) (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v obini in regiji, 13.len).- Koncept razvoja prometne infrastrukture zajema razbremenitev prometa skozi naselje, z izvedbo in rekonstrukcijo regionalne ceste, novega prikljuka na regionalno cesto preko predvidenih kroi ter monost izgradnje povezovalne ceste za potrebe iritve naselja ter zagotavljanje ustrezne prometne pretonosti za obstojeo pozidavo v skladu z izdelano prometno tudijo (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, Koncept prometnega omtreja in javnega potnikega prometa, 38. len).

Smernice nartovanja Peec in Kolesar- Ploniki in kolesarske steze so ustrezno oblikovani in prisotni na obeh straneh cestia. Razdalje med kriii so razmeroma kratke, idealno ne dalje od 100 do 130 m. Veina cestnih povezav je oblikovanih za hitrosti od 40 do 45km/h. Tako oblikovana cestia ponujajo vejo varnost in ugodje peca in imajo najboljo pretonost na asovno enoto. Pri hitrosti 45 km/h lahko dvosmerno cesto prepelje tudi do 1900 vozil na uro, medtem ko je pri hitrosti 80 km/h pretonost mona le za 800 avtomobilov na uro (Farr in drugi 2008, str. 45).- Peeve povrine skozi naravo so v povpreju 3-krat bolj obiskane v primerjavi z konvencionalno ulino zasnovo. Ulino drevje spodbja dnevno aktivnost na prostem in v poletnem asu ohlaja zunanji prostor (tudi za razliko 12C). Raziskave dokazujejo, da so ljudje v povpreju pripravljeni plaati tudi do 24% ve za stavbo, ki stoji v neposredni bliini parka ali naravnega obmoja (Farr in drugi 2008, str. 48).

Ulica - Princip shared space (prostor, ki si ga deli ve uporabnikov). Klasino je prostor na ulici loen glede na uporabnika. Motoriziranemu prometu je namenjeno cestie, pecu pa plonik, ki je dvignjen od cestia. Shared space pomeni bledenje oziroma ukinjanje razlik med prostori na ulici, ki je namenjen samo avtomobilom ali pa samo pecem oziroma kolesarjem. Ulica je urejena enonivojsko, odprava viinskih razlik med plonikom in cestiem spodbuja pece k svobodni uporabi celotne ceste. Enotno tlakovanje celotne ulice z razlini vzorci in razlini materiali opozarja voznike na meano uporabnost celotnega cestia. Postavitev klopi in ozelenitiev ulic spodbuja prebivalce k veji uporabi ulice in posreduje obutek lastnitva. Prevoznost ulice za osebni avto ostane nespremenjena, zaradi drugane ureditve ulice je voznik avtomobila prisiljen prilagoditi hitrost vonje hitrosti pecev. Vrnitev javnega ivljenja na ulice pomeni izboljanje bivanske kakovosti, krepitev lokalne oskrbe in veje zadovoljstvo meanov (Lokar, 27.7.2009, http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1174).



smer pogleda

27

Slika27: Regionalna obvoznica in Mozirje

arhiv Mateva Lenaria



- Ulino mreo se v prvi vrsti oblikuje za pece in kolesarje ter ele nato za avtomobile, tovornjake in vozila za nujno pomo. Hitrost mora biti nizka, 40 km ali nija za zelo obiskane prostore. Elementi, ki jih lahko uporabimo za zmanjanje prometa so razlini. (manje ovire, ulina drvesa, parkiranje na ulici). Velikost stavbe naj definira velikost ulice (razmerje 3:1) (Farr in drugi 2008, str. 131).

Javni promet - tranzit- Tranzitni koridorji, ki povezujejo soseske in regije so okostje kakovostnega urbanizma. Kvalitetne soseske so locirane na obmoju e obstojeih koridorjev, z zadostno gostoto poselitve, ki podpira javni promet. Pomembno je zaupanje in sigurnost ljudi glede tonosti in obstoja tranzitnih linij, ki so jim na voljo.- Avtobusni prevoz zahteva povpreno 2 stanovanjski enoti na 1000 m2, medtem ko lokalni avtobus zahteva vsaj 5 stanovanjskih enot na 1000 m2 (Farr in drugi 2008, str. 48).- V zadnjih letih je javni promet ponovno v porastu (10% letno v Evropi,...). Ve je faktorjev, ki spodbujajo in bodo e naprej spodbujali omenjeno rast. Avtomobili postajajo vse draji (predstavljajo kar 20% vseh porab gospodinjstva). Prebivalci so nervozni zaradi vse vejih zastojev in gne in iejo druge poti. Motivacija in strategije so in bodo pripomogle v novo investiranje v tranzit. Ljudje, ki lahko izbirajo, izberejo lokacijo blizu transpornih postaj. Soseske z lahko dostopnostjo do javnega prevoza beleijo kar petkrat vejo uporabo tovrstnega prevoza, v primerjavi s soseskami, ki od ljudi zahtevajo vonjo z avtomobilom do postaje (Farr in drugi 2008, str. 111).

Avtomobili- Naa zakonodaja predvideva 1,5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto. To je ustrezno za suburbana obmoja, vendar kraji in soseske, ki so dostopni pe ali z javnim prevozom ne potrebujejo toliko parkirnih prostorov. Takni predpisi povzroajo prenasienost s parkirni-mi prostori.- Gostota poselitve zagotavlja zmanjano uporabo avtomobilov. Po formuli Johna Holtzcl-awa velja, da je, ob gostoti 4 stanovanj na 1000m2, uporaba avtomobila za 28% manja kot v primeru 1 stanovanja na 1000m2 (Farr in drugi 2008, str. 162).- Vedenje voznikov ni toliko povezano z gostoto, kot s parkovno politiko. Velika parkiria so zastonj in spodbujajo voznike da se pripeljejo z avtomobilom. Odsotnost parkirnih pros-torov prisili ljudi, da poiejo alternative (pe, kolo), prihranjen denar pa se lahko porabi za alternative v transportu. - Brezplaen javni prevoz zaposlenih in prebivalcev zmanja uporabo avtomobilov tudi za 25% (Farr in drugi 2008, str. 164).


smer pogleda

28


Slika28: Regionalna obvoznica in Mozirje




Referenni primer

GARTENSTADT PUCHENAU IIarhitekt: RONALD RAINER_1977-1992

Vrtno mesto Puchenau je odlien primer kategorizacije peevih, kolesarskih in prometnih povrin. Severna Regionalna obvoznica napaja celotno sosesko z enim uvozom. Tu so hitrosti prometa visoke, zato je obvoznica od lokalne ceste in peevih povrin loena z zelenim pasom, ki dodatno zviuje nivo varnosti. Ob obvoznici je avtobusno postajalie. Iz lokalne ceste je omogoeno parkiranje na vejem tevilu manjih parkiriih in v garani hii na robu soseske. Cesta je namenjena dostavi in vzdrevanju.

Jedro soseske nima prometnih povrin. Razen obasne dostave, je uvoz z avtomobilom prepovedan. Celotno omreje povezav je namenjeno le pecem in kolesarjem.


Slika29: Gartenstadt Puchenau II

Slika30: Gartenstadt Puchenau IIRonald Rainer, str.231

Ronald Rainer, str.231

prometne cesteparkiriagarane hieosrednja promenadapromenada ob rekipokrite peeve povrinepeeve povrine



1.2.UPORABA JAVNEGA PROSTORA

Strateke usmeritve - Prenova se osredotoa v izboljanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejim urejanjem javnih povrin in odprtega prostora v naseljih. Pri nartovanju prenove je potrebno upotevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okolike krajine.- Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, ipd.), pasovi vegetacije, zelena obmoja ob vodotokih ter druge prostorske prvine, ki so pomebne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemljene (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, Prenova, 31. len).- Ureditveno obmoje sestavljajo, poleg obstojeih in predvidenih stavbi e, zelene in obvodne povrine, ki bodo v veji meri ohranjene. Veji del povrin, ki so namenjene portu in rekreaciji, je lociranih v obmoju ob Savinji ter znotraj naselij ob portnih objektih (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, Koncept zelenega sistema naselja, 40. len).- Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekoloko izravnalno in krajinsko vlogo, se veinoma ohranja in vkljui v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, Gozdarstvo, 43. len).-Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste znailnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obrabnavanem obmoju se pojavljajo znailni elementi krajine: visokodebelni travniki sadovnjaki, posamezna drevesa in manje skupine dreves v odprti krajini, ivice, omejki, obrena vegetacija ob potokih in rekah, vrtae,...(Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti, 46. len).

Slika31: trko jedro

Iz arhiva Mateva Lenaria


smer pogleda

31




Smernice nartovanja

Javni prostor - prostor sreevanj- Kavarne, otroka igria, postajalia, parki za pse, restavracije, knjinice, cerkve so dobri primeri javnih prostorov, ki so namenjeni sreevanjem. Predstavljajo obvezen program sosesk in kakovostnega urbanizma. Tradicionalni javni prostori, kot recimo kavarna, so locirani na lahko dostopnih peevih povrinah in so manj prisotni na lokacijah odvisnih od avtomobila (Farr in drugi 2008, str. 147).

Parki- Najbolj zapostavljeni elementi planiranja krajev in mest so peeve poti namenjene dostopu do parkov in narave. Omenjeni koridorji morajo biti opremljeni s klopmi, drevesi, igrii, sprehajalii za pse in sluijo kot javni prosotori, ki so zasluni za pomembne socialne interakcije. Parki veliko pripomorejo k ohranjanju narave in zviujejo ceno nepreminin. - V novo nartovanih soseskah so parki lahko uresniljivi, medtem ko obstojeim soseskam primankuje zemlje, ki je draga in v privatni lasti. Zaradi teh teav je njihovo nartovanje oteeno. - Parki ali kakovostni zunanji prostori morajo biti le 3 min. hoje stran od vsake bivalne enote (Farr in drugi 2008, str. 125).

Center kraja ali soseske- Vsak obiskovalec ali prebivalec mora zaznati, kdaj je priel v kraj ali sosesko in kdaj je v njenem centru. Primeren center ima vsaj en zunanji javni prostor, zasnovan izkljuno za pece zunanjo sobo. Prostor je namenjen spontanemu ali organiziranemu zbiranju, raznim prireditvam ali dnevnim sreanjem. Velikost in raznolikost variira od prostora do prostora. Lahko je trg ali preseie pomembnih cest. Center je v pe oddaljenosti okolice stanovanjskih obmoij in nudi raznovrstnost programa. - Celotna velikost soseske mora biti oblikovana za peca. Veino ljudi bi prehodilo razdaljo cca. 400 m, preden se odloijo za kolo ali avto. - Javni prostori: ole z igralnimi prostori,... so locirani na mestih kjer lahko sluijo veim soseskam hkrati (Farr in drugi 2008, str. 136).


smer pogleda33

32

Slika32: Park Kopelce

Slika33: portna dvorana in Brdce

osebni arhiv

osebni arhiv




Referenni primer


Stavbno tkivo soseske Puchenau II oblikuje raznovrstne zunanje javne prostore - prostore sreevanj, ki jih dopolnjuje centralni program. Poleg trgovin, pote, rekreacije, restavracij in kavarn, je v centru soseske prostor za razvoj novih programov, pomembnih za uspeno delovanje javnega prostora.Peeve povrine so loene od prometnih in vsak prebivalec soseske lahko hitro in neovirano dostopa do majnih trgov in ambientalnih poti, ki vodijo do centralnega trga oziroma do rekreacijskega parka ob Donavi.


Ronald Rainer, str.235 Ronald Rainer, str.236


Slika35: Gartenstadt Puchenau II Slika36: Gartenstadt Puchenau II




1.3 STANOVANJSKI, STORITVENI IN OSKRBOVALNI PROGRAM

Strateke usmeritve - V naselje se umeajo razline dejavnosti, s imer se dosega meanje funkcij bivanja in dela ter zmanjevanje tevila in razdalje nujnih voenj. Rabe urbanih povrin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno zdruljive in ne motijo druga druge. - Oskrbne, storitvene in drubene dejavnosti se usmerjajo v obinska in lokalna sredia, kjer se jim zagotovi monost dolgoronega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniki promet, kolesarske in pepoti). Obina bo uskladila in povezala ponudbo na podroju kulture tudi za potrebe razvoja turizma (programi, odpiralni as muzejev). V obinskem srediu so skoncentrirane dejavnosti na podroju kulture. Kulturna dejavnost se bo primarno razvijala v obinskem srediu (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, Razvoj dejavnosti po naseljih, 33. len). - Urbanistini nart naselja Mozirje zagotavlja rabo in razporeditev dejavnosti tako, da je zagotovljena maksimalna kakovost bivanja, monost za razvoj okolju prijaznih dejavnosti ter prenova naselbinske in druge kulturne dediine v smislu iritve naselja proti severu, jugu in jugovzhodu (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, Koncept razvoja naselja, 37. len).- Urbanistini nart naselja Mozirje zagotavlja rabo in razporeditev dejavnosti tako, da je zagotovljena maksimalna kakovost bivanja, monost za razvoj okolju prijaznih dejavnosti ter prenova naselbinske in druge kulturne dediine v smislu iritve naselja proti severu, jugu in jugovzhodu (Strateki del osnutka Odloka o OPN Obine Mozirje, Koncept razvoja naselja, 37.len).

Smernice nartovanja

Dovrenost kraja ali soseskeDa lahko kraj ali soseska zadovoljujeta dnevne ivljenjske potrebe prebivalcev, je potrebna raznovrstnost tipologije stavb in uporabe zemlji. Soseska je prostor, kjer so vse dnevne potrebe dostopne pe. Omogoa naj kakovostno zadovoljevanje dnevnih potreb brez uporabe avtomobila (trgovina na vogalu, dnevni center, prodajalna asopisov, kavarna, trnica, avtobusna postaja, delavnice, pota, ola, itd.)

Veliko koristi pri tem imajo mladi, ki e nimajo voznikega izpita, stareji, ki niso ve zmoni voziti avtomobila in invalidi. Dovrenost se nanaa tudi na razline tipe stanovanj, ki zadovoljujejo razline potrebe stanovalcev skozi ivljenje. Primer: Mladi stari pogosto najamejo manje, ceneje stanovanje. Z izboljanjem finannega stanja se preselijo v veje stanovanje ali hio. Z odselitvijo otrok, stari ponovno potrebujejo manje prebivalie. Stareji ljudje pogosto potrebujejo pomo ali ivijo v varovanih stanovanjiih. Monost imeti stik z druino in prijateljim podaljuje ivljenje in zdravje. Raznolikost stanovanj omogoa ljudem, da ostanejo v kraju ali soseski tudi ko so potrebe po stanovanju spremenjene (Farr in drugi 2008, str. 41).

Slika37: Stavbni program Mozirja


smer pogleda

37





Gostota poselitveGostota poselitve zmanjuje rabo tal na prebivalca. Gosto poseljene soseske vsebujejo servise in storitve, ki so dosegljivi pe. Naloga kakovostnega urbanizma je kompromis med globalnimi koristmi in lokalnimi vplivi. Kraj ali soseska, odvisna od avtomobilov, nima prihodnosti in se mora spremeniti. Prebivalci se bojijo manje kakovosti ivljenja zaradi novih sosedov, teav s parkiranjem in zastiranjem osonenosti. To odgovornost mora prevzeti arhitekturna stroka, ki z inovativno zasnovo ustvarja kompromise.

Raznolikost tipologije stavbPotrebna je raznolikost tipologije stavb z monostjo zadovoljevanja vsakodnevnih potreb in delovnimi mesti blizu doma. Na doloenem obmoju morajo biti vsaj trije razlini stanovanjski tipi, da se ustvari arhitekturna raznolikost. Raznolikost programa omogoa prebivalcem pe dostopnost do dela, zabave, rekreacije, nakupovanja in zadovoljevanja dnevnih potreb. Raznolikost bivanjskih enot omogoa ljudem z razlinimi slogi ivljenja in prihodki, da ivijo v enaki soseski brez zmanjanja kakovosti ali karakterja soseske. Primer: V stavbi, katere prvotna funkcija je oskrbna dejavnost, lahko zaposleni ali lastnik ivi v zgornjem nadstropju ali pa so nadstropja stavbe dana v najem poslovnim prostorom. Vsaka kombinacija delo/stanovanje eliminira vsaj en avto iz zastojev na cesti. Cilj je ustvariti fleksibilnost, vendar z oblikovanjem, ki zagotovlja kompaktnost (Farr in drugi 2008, str. 131).

Oskrbne in storitvene dejavnosti v strnjenem delu krajaTeava s premajhnim tevilom strank in slaba ponudba izdelkov, sta posledici nekonkurennosti majhnih trgovin v primerjavi z nakupovalnimi centri. Gradnja manjih trgovin velja za tvegano nalobo, zato investitorji raje investirajo v stanovanja. Trgovine in kavarne veliko prispevajo k kvaliteti ivljenja v soseski, zato je v interesu vseh, da lahko sledijo standardom vejih trgovskih centrov.

-Trgovine na vogalu (od 140 do 300m2). Locirane so ob glavnih lokalnih cestah, ob najbolj izpostavljenemu vhodu v sosesko ali v bljiini javnih stavb, parkov in ol. Za podporo povprene trgovine je potrebnih cca. 1000 gospodinjstev. To tevilo je lahko manje, e trgovina stoji ob prometni cesti z cca 15000 avtomobili dnevno.- Lokalni trgovski center (od 1500 do 3000m2). V njem je od 5 do 8 manjih podjetij. Pod-jetja bi vsako zase imela teave s poslovanjem. Takni centri potrebujejo cca. 2000 gospo-dinjstev ali 2 soseski. Locirani so ob veji regionalni cesti in pred vhodom v sosesko. Njihova prodajni radij sega do 1.5 km.- Regionalni ali mestni trgovski centri (od 5500 m2 do 7500 m2). Ponujajo izdelke, ki niso dostopni v trgovinah na vogalu ali lokalnih trgovskih centrih. Zahtevajo 24000 m2 do 40000 m2 ozemlja in cca. 4 parkiria na 100m2 povrine stavbe. Takni centri potrebujejo za obratovanje od 6000 do 8000 gospodinjstev. Zaradi razlinih zahtev potronikov, se ti centri neprestano spreminjajo(Farr in drugi 2008, str. 140).

Trgovine v sosekah so locirane ob glavni cesti ob upotevanju, da povpreno gospodinjstvo naredi na dan 10 poti, kar pomeni 10 000 voenj dnevno mimo trgovine. Pomembna je ulina orientacija in lahek dostop. Parkiria so obcestna, locirana blizu vhoda. e parkiria niso vidna, obiskovalec sklepa na teave s parkiranjem in raje obie velik trgovski center.

Slika38: Stavbna tipologija trkega jedra

Slika39: Stavbna tipologija Na tratah

osebni arhiv

osebni arhiv


smer pogleda

38

39




Referenni primer


Poleg raznovrstnosti zunanjih prostorov je v soseski Puchenau II zasnovana razvejana stanovanjska, oskrbna in storitvena tipologija. Zgoenost stanovanjske pozidave se zmanjuje od obvoznice proti nabreju Donave. tiri nadstropni stanovanjski bloki sluijo kot hrupna in vetrna zaita vrstnim in atrijskim hiam. Kljub veliki strnjenosti pozidave, je kakovost bivanja v soseski na visokem nivoju. To dejstvo potrjujejo njeni prebivalci, ki prihajajo iz razlinih slojev in starostnih skupin.


Slika41: Stavbna tipologija Gartenstadt Puchenau II

Slika42: Stavbna tipologija Gartenstadt Puchenau II





1.stanovanjski blok (P+3)2.vrstna hia (P+1)3.atrijska hia (P)1.

2. 2.

3.3.3.



Referenni primer stavbne tipologije

ENODRUINSKE VRSTNE HIE - QUARTIER MC.NAIRarhitektura: D-COMPANY, Bern

Prednosti te gradnje so poleg racionalne izrabe zemljia tudi enostavna in gospodarna gradnja ter energetska varnost. Poleg tega je z zazidavo vrstnih hi ob sorazmerno visoki gostoti zagotovljena na eni strani individualnost in na drugi urejen videz soseske (Azinovi in drugi 2009, str. 189).

1

24

1

2

4

3

3

4

4

1

12

2

3

33

33

3

1

1

2

2

1

1

1

1

2

2

2

2

3

3

3

34

4

4

4

4

4

4

4

11

2 2 2 2 22

3

3

3 3

33

1

2

3

4

4

1

2

33

4

5

6

12

3

4 444

1

2

3 3

4 44


1

24

1

2

4

3

3

4

4

1

12

2

3

33

33

3

1

1

2

2

1

1

1

1

2

2

2

2

3

3

3

34

4

4

4

4

4

4

4

11

2 2 2 2 22

3

3

3 3

33

1

2

3

4

4

1

2

33

4

5

6

12

3

4 444

1

2

3 3

4 44


pritlijetip A (100m2)

nadstropjetip A (100m2)

pritlije tip B (130m2)

nadstropjetip B (130m2)

1. servis2. dnevni prostor3. kopalnica4. sobaM_1:250

Doppelhuser und Reihenhuser, str129 Doppelhuser und Reihenhuser, str129

Slika42: Stavbna tipologija vrstnih hi Slika43: Stavbna tipologija vrstnih hi




1

24

1

2

4

3

3

4

4

1

12

2

3

33

33

3

1

1

2

2

1

1

1

1

2

2

2

2

3

3

3

34

4

4

4

4

4

4

4

11

2 2 2 2 22

3

3

3 3

33

1

2

3

4

4

1

2

33

4

5

6

12

3

4 444

1

2

3 3

4 44



ENODRUINSKA PROSTOSTOJEA TERASNA HIA - REUTHEarhitektura: HERMANN KAUFMANN

Hie v terasah se gradijo na prisojnih pobojih zaradi lepega razgleda in dobre osonenosti. Z zamikanjem po prerezu se lahko zagotovi bivanje na terasi, ki nadomea vrt. Gradnja v terasah je primerna predvsem na nagnjenem terenu v naklonu 15 do 30in je enakovredna alternativa zazidavi dragocenih dolin (Azinovi in drugi 2009, str. 189).

pritlije visoko pritlije

1. servis2. dnevni prostor3. kopalnica4. sobaM_1:250

http://www.kaufmann.archbuero.com/1.php?kid=2&oid=98_21&dsc=Kaufmann%20Anton http://www.kaufmann.archbuero.com/1.php?kid=2&oid=98_21&dsc=Kaufmann%20Anton

Slika44: Stavbna tipologija prostostojeih terasnih hi





LINEARNI NIZKI BLOK - TELFSarhitektura: HERMANN KAUFMANN

V nizkem bloku se lahko razvije pristna stanovanjska skupnost. V njem so e posebej primerna stanovanja za stareje ali za druine z majhnimi otroki. Bivanje v nizkem bloku ima znaaj, ki je med urbanim in ruralnim nainom ivljenja v tesnem stiku z zelenimi povrinami (Azinovi in drugi 2009, str. 75).

1

24

1

2

4

3

3

4

4

1

12

2

3

33

33

3

1

1

2

2

1

1

1

1

2

2

2

2

3

3

3

34

4

4

4

4

4

4

4

11

2 2 2 2 22

3

3

3 3

33

1

2

3

4

4

1

2

33

4

5

6

12

3

4 444

1

2

3 3

4 44


TIP A 50m2 TIP A 50m2TIP B 65m2 TIP B 65m2TIP C 35m2 TIP C 35m2

tipina etaa1. shramba2. dnevni prostor3. soba

M_1:250

http://www.kaufmann.archbuero.com/1.php?kid=3&oid=01_22&dsc=Schlichtling%20Telfs http://www.kaufmann.archbuero.com/1.php?kid=3&oid=01_22&dsc=Schlichtling%20Telfs

http://www.kaufmann.archbuero.com/1.php?kid=3&oid=01_22&dsc=Schlichtling%20Telfs


Slika45: Stavbna tipologija linearnega nizkega bloka



GRAFINI LISTIURBANISTINA TUDIJA MOZIRJA

- NART URBANE MOBILNOSTI IN UPORABE PROSTORA M1_2000- CESTNI PROFILI M1_100- NARTI STANOVANJSKEGA, STORITVENEGA IN OSKRBNEGA PROGRAMA: - Jugozahodna vrata M1_1000 - Soseska ob olski ulici M1_1000 - Savinjska cesta M1_1000 - Trnica in Center starejih Nove trate M1_1000 - Soseski Podvrh in Praprotnikova ulica M1_1000 - Turistini center Mlinska pot M1_1000 - Sredie ob Savinjski cesti M1_1000 - Severovzhodna vrata in upravno sredie M1_1000 - Kulturni center in mihelska cesta M1_1000- URBANISTINI NART MOZIRJA M1_2000


Preer

nova c

esta

Savinja

Savinja

Savin

ja

Podvrh

Aker

eva ce

sta

Praprotnikova ulica

Nove tra

te

Savin

jska c

esta

Oro

nova

ulica

Na trgu

mihelska cesta

Mozirje

Cesta

na Le

po nj

ivo

Mlinska pot

mihelska cesta

mihelska cesta

Hribe

rniko

va ul

ica

Praprotniko

va ulica

Nove trate

olsk

a ulica

olska ulica

Ob Savinji

Ob Savinji

Hofbauerjeva ulica

13

4

2

5

7

8

9

10 11

12

13

1415

16

17

18

1920

20

2122

232425

26

27

29

30

31

A

A

B

B

D

C

E

F

28

a

b

c

d

e

f

g

h

i

j

k

l

m

n

o

p

r

s

tu

v

z

a1

b1

c1

d1

e1

f1

g1

g1

A A

6



Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Ale Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

STAVBNI PROGRAM

a. jugozahodna vrata (storitve, oskrba, stanovanja)b. obcestna gradnja (storitve, oskrba, stanovanja)c. obcestna gradnja (storitve, oskrba, stanovanja)d. obcestna gradnja (storitve, oskrba, stanovanja)e. kompleks Nove trate (storitve, oskrba, stanovanja)f. soseska Kugla (vrstne hie)g. soseska olska ulica (vrstne hie)h. soseska Podvrh (prostostojee terasne hie)i. zgoevanje uline gradnje (storitve, oskrba, stanovanja)j. kompleks Savinjska cesta (storitve, oskrba, stanovanja)k. obmoje Na trgu (storitve, oskrba, stanovanja)l. zgoevanje gradnje (hie dvojki)m. trnica in mladinski hotel (storitve, oskrba)n. turistino naselje Mlinska pot (hotelski, apartmajski program)o. soseska ob Savinji (hie dvojki)p. kompleks Cesta v Mozirje (storitve)r. soseska Cesta na Lepo njivo (stanovanja)s. soseska Cesta na Lepo njivo (vrstne hie)t. komunala in biomasa (storitve, oskrba)u. soseska Upravno sredie (stanovanja)v. avtobusna postaja in policija (storitve, oskrba)z. soseska Upravno sredie (verine hie)a1. soseska mihelska ulica (verine atrijske hie)b1. kulturni dom (storitve, oskrba)c1. knjinica (storitve)d1. soseska Cesarjevo (prostostojee terasne hie)e1. soseska mihelska ulica (hie dvojki)f1. kompleks Na trgu (storitve, oskrba, stanovanja)g1. center starejih Nove trate (storitve, oskrba, varovana stanovanja)

ZUNANJI JAVNI PROSTORI

Trgi in tlakovani javni prostori1. jugozahodni poslovno-trgovski center10. trnica11. konjski sejm17. severovzhodni poslovno-trgovski center18. avtobusna postaja19. upravno sredie21. trko jedro22. Hribernikova ulica23. kulturni dom27. cerkev Sv.Jurija28. Praprotnikova ulica31. Nove trate

Zeleni prostori2. olski portni park3. rekreacijska pot ob Savinji4. vrtiki in sadovnjaki Brdce5. park ob olski ulici6. otroko igrie vrtec7. park Kugla8. park Nove trate9. park Kopelce12. Savinjski gaj13. portni park Loke14. vrtiki in sadovnjaki Ribniki15. vrtiki in sadovnjaki Oronova ulica16. park ob cesti na Lepo njivo20. park upravnega sredia24. park ob Hribernikovi ulici25. muzejski park ob Trnavi26. portni park ob upniu29. portni park Podvrh30. park ob Savinjski cesti

CESTNI PROFILI

A. Savinjska cestaB. regionalna obvoznicaC. mihelska cestaD. Mlinska potE. cesta v MozirjeF. cesta na Lepo Njivo

STANOVANJSKI, STORITVENI IN OSKRBOVALNI PROGRAM

Koncept programske zasnove temelji na demografskih tudijah, ki so bile izdelane v okviru obmonih razvojnih programov (SAA regija, Savinjska regija) in prostorskih potrebah drutev, intitucij in privatnih investitorjev. Ide-jna zasnova predvideva:

Stanovanjska tipologija - vrstne in verine hie (tevilo): 67 (neto stanovanjsih povrin): 7220m2 - prostostojee hie in dvojki (tevilo): 53 (neto stanovanjsih povrin): 5900m2- vestanovanjske stavbe (tevilo stanovanj): 207 (neto stanovanjsih povrin): 13070m2

Storitveni, oskrbovalni in poslovni program- neto povrine: 8890m2

Ostalo- center starejih Na tratah - 50 - 80 stanovanj- turistino naselje Ribniki - hotel 150 - 250 lei - apartma 120 - 180 lei- trnica in mladinski hotel - 50 - 100 lei- kulturni center- knjinica - avtobusna postaja in policija

Urbanistina tudija predvidi bivalia za cca1230 ljudi,kar po demografskih tudijah (SAA regija, Savinjska regija) ustreza dolgoronemu nartu razvoja kraja.

URBANISTINI NART MOZIRJA

M_1:2000

Prerez A-A

JAVNI PROSTOR

rs puvf1zd1ke1 t

0,00m

10,00m

20,00m

30,00m

40,00m

50,00m



Preer

nova c

esta

Savinja

SavinjaOb Savinji

Ob Savinji

Savin

ja

Podvrh

Aker

eva ce

sta

Praprotnikova ulica

Nove tra

te

Savin

jska c

esta

Oro

nova

ulica

Na trgu

mihelska cesta

Mozirje

Cesta

na Le

po nj

ivo

Mlinska pot

mihelska cesta

mihelska cesta

Hribe

rniko

va ul

ica

Praprotniko

va ulica

Nove trate

olsk

a ulica

olska ulica

13

4

2

56

7

8

9

10 11

12

13

1415

16

17

18

1920

20

2122

232425

26

27

29

30

31

A

A

B

B

D

C

E

F

28



Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Ale Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

TRGI IN TLAKOVANI JAVNI PROSTORI1.jugozahodni poslovno-trgovski center10.trnica11.konjski sejm17.severovzhodni poslovno-trgovski center18.avtobusna postaja19.upravno sredie21.trko jedro22.Hribernikova ulica23.kulturni dom27.cerkev Sv.Jurija28.Praprotnikova ulica31.Nove trate

ZELENI PROSTORI2.olski portni park3.rekreacijska pot ob Savinji4.vrtiki in sadovnjaki Brdce5.park ob olski ulici6.otroko igrie vrtec7.park Kugla8.park Nove trate9.park Kopelce12.Savinjski gaj13.portni park Loke14.vrtiki in sadovnjaki Ribniki15.vrtiki in sadovnjaki Oronova ulica16. park ob cesti na Lepo njivo20. park upravnega sredia24. park ob Hribernikovi ulici25. muzejski park ob Trnavi

CESTNI PROFILIA. Savinjska cestaB. regionalna obvoznicaC. mihelska cestaD. Mlinska potE. cesta v MozirjeF. cesta na Lepo Njivo

Idejna zasnova - URBANA MOBILNOSTV 90. letih se je v Mozirju zgradila obvoznica, ki je raz-bremenila promet skozi trko jedro in Savinjsko cesto. Posledino je kraj presekala na dva dela. Zaradi ve-likih hitrosti je postal prostor ob obvoznici degradiran, pecem in kolesarjem neprijazen. Po Hofbauerjevi ulici poteka glavna peeva in kolesarska pot krajanov proti portnemu centru Loke in Savinjskemu gaju. Pri prekanju obvoznice obstaja velika nevarnost nesre.

Z izgradnjo kroi in upravnega sredia so vozniki pri vzhodnem dostopu v naselje prisiljeni upoasniti hitrost vonje, kar ugodno vpliva na povezavo pe in kolesarskih poti med Mozirjem in Ljubijo. e vedno pa ostaja problem jugozahodnega vhoda v kraj, kjer kra-jani prekajo obvoznico na nezavarovanem prehodu zaradi dostopa do rekreacijske poti ob Savinji. Idejna zasnova obvoznice doda obstojeemu profilu peeve in kolesarske povrine, ki so od vozia loene z zele-nim pasom (drevoredom). Omenjeni ukrep bo z zoanjem vozia, novim kroiem na jugozahodnem vhodu v kraj in nadvianim prehodom za pece pri Hofbauerjevi ulici omogoil zmanjanje hitrosti pro-meta in boljo integracijo obvoznice v prostor kraja.Pomembno je nadaljevanje prenove ceste trkega je-dra in Savinjske ceste, ki velja za hrbtenico Mozirja. Pecu prijazen profil s irokimi ploniki in drevoredom izraa pomembnost krajevne ceste. Zaradi elje po bogatem ulinem programu ob tej cesti, je po celotni dolini omogoeno bono parkiranje, ki reuje stisko mirujoega prometa in spodbuja oskrbno in storit-veno dejavnost ob ulici.

Idejna zasnova - UPRABA JAVNEGA PROSTORA Mozirje premore tri centralne javne prostore, katerih skupna znailnost je neizkorieni potencial. Savinjski gaj s portnim centrom Loke (ni predmet obdelave), ter Upravno sredie in obmoje olske ulice, ki ju povezuje programsko razgibano trko jedro in Savi

miha prosen

Documents