mladi in trg dela · letih krize so bili pomembni zlasti negativni vplivi zmanjšanega tujega...
TRANSCRIPT
1
Mladi in trg dela
Pripravila: Zavod RS za zaposlovanje v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ljubljana, maj 2013
2
Kazalo vsebine
Kazalo vsebine ........................................................................................................................................ 2
1 Makroekonomske razmere .............................................................................................................. 3
1.1. Gospodarska gibanja ................................................................................................................... 3
1.2. Demografska gibanja ................................................................................................................... 3
2 Vključenost mladih v izobraževanje................................................................................................. 4
3 Delovna aktivnost mladih ................................................................................................................. 7
4 Brezposelnost mladih ...................................................................................................................... 8
4.1. Definicija registrirane brezposelne osebe ................................................................................... 8
4.2. Gibanje števila brezposelnosti mladih ......................................................................................... 9
4.3. Brezposelni mladi po razlogu prijave ......................................................................................... 10
4.4. Brezposelni mladi po razlogu odjave ......................................................................................... 12
4.5. Brezposelni mladi po izobrazbi .................................................................................................. 13
4.6. Brezposelni mladi po trajanju brezposelnosti ............................................................................ 14
4.7. Brezposelni mladi po poklicu ..................................................................................................... 15
4.8. Brezposelni mladi po dejavnosti zadnjega delodajalca ............................................................. 16
4.9. Brezposelni mladi po spolu ........................................................................................................ 17
4.10. Brezposelni mladi po denarnih prejemkih ............................................................................. 17
4.11. Brezposelni mladi po območni službi prijave ......................................................................... 18
4.12. Zaposlovanje brezposelnih mladih ........................................................................................ 20
4.13. Stopnja brezposelnosti mladih ............................................................................................... 20
5 Vključevanje mladih v ukrepe na trgu dela .................................................................................... 22
5.1. Storitve za trg dela – vseživljenjska karierna orientacija, posredovanje dela ........................... 22
5.2. Programi aktivne politike zaposlovanja ..................................................................................... 23
6 Mednarodna primerjava brezposelnosti mladih ............................................................................. 28
6.1. Anketna brezposelnost mladih .................................................................................................. 28
7 Mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) ......................................... 31
8 Študentsko delo ............................................................................................................................. 33
8.1. Študentsko delo v obdobju od 2008 do 2012 ............................................................................ 34
9 Povzetek in priporočila .................................................................................................................. 37
9.1. Priporočila .................................................................................................................................. 38
3
1 Makroekonomske razmere
1.1. Gospodarska gibanja
Gospodarska situacije Slovenije je neugodna. V obdobju krize, ki se je začela v letu 2008, se je bruto
domači proizvod, kot glavni kazalnik gospodarske aktivnosti, zmanjšal v dveh letih, in sicer v letu 2009
za 7,8 % ter v letu 2012 za 2,3 %; v vmesnih letih je Slovenija beležila šibko gospodarsko rast. V prvih
letih krize so bili pomembni zlasti negativni vplivi zmanjšanega tujega povpraševanja, ki so prizadeli
izvozne dejavnosti in z njimi povezane panoge (predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje itd.). V
zadnjih letih se Slovenija sooča z notranjimi dejavniki krize, ki v veliki meri zavirajo gospodarstvo.
Izpostavimo lahko težave finančnega ter propad gradbenega sektorja. Za izhod iz krize bo morala
Slovenija izvesti več strukturnih reform, med drugim tudi trga dela.
1.2. Demografska gibanja
Število rojstev se v Sloveniji zmanjšuje že več desetletij. V letu 1979 se je v Sloveniji zadnjič rodilo več
kot 30 tisoč otrok. Že deset let kasneje, leta 1989 se je rodilo le nekaj več kot 23 tisoč otrok, število
rojstev pa je pod mejo 20 tisoč padlo v letu 1992. V naslednjih letih se je rodnost samo še
zmanjševala, leta 2003 pa predstavlja demografsko dno, saj se je v tem letu rodilo samo 17.321
otrok. V zadnjih letih se število rojstev ponovno povečuje, v letih od 2008 naprej se je vsako leto rodilo
več kot 20 tisoč otrok. Ta porast števila rojstev je predvsem posledica rojevanja obsežne generacije
žensk, rojene v 70-tih in 80-tih letih preteklega stoletja, v obdobje rojevanja pa vstopajo ženske iz
številčno zelo šibke generacije rojene v devetdesetih letih, zaradi česar se bo po napovedi
demografov rodnost kmalu začela ponovno zmanjševati.
Slika: Prebivalci Slovenije, stari 15 do 29 let ter delež v skupnem prebivalstvu
Vir: SURS, Eurostat
Iz predhodne slike je razvidno, da se število mladih v Sloveniji zmanjšuje. Če jih je bilo še leta 1990 v
starosti od 15 do 29 let več kot 450 tisoč, se je do leta 2012 njihovo število zmanjšalo na dobrih 364
450.982442.416 435.801
420.483 415.044 408.452 404.399394.428 387.493
375.365364.714
315.691331.324 338.231
300.870 306.898
22,6 22,2 21,9 21,0 20,7 20,3 20,0 19,4 18,9 18,3 17,714,7 15,4 15,8
14,2 14,9
0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
80,0
90,0
100,0
0
50000
100000
150000
200000
250000
300000
350000
400000
450000
500000
1990 1995 2000 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2020 2030 2040 2050 2060
prebivalstvo 15-29 let delež v skupnem prebivalstvu, v %
4
tisoč. Počasi se zmanjšuje tudi njihov delež v skupnem prebivalstvu, z 22,6 % v letu 1990 na 17,7 % v
letu 2012. V zadnjih petih stolpcih je predstavljena projekcija gibanja števila in deleža za mlade do leta
2060. Po projekciji naj bi se število mladih v tej starostni skupini zmanjševalo do leta 2023, potem sledi
obdobje skromne rasti do leta 2036. Drugo obdobje bo sledilo v obdobju od leta 2054 naprej, vendar
bo leta 2060 v Sloveniji živelo skoraj 58 tisoč manj mladih kot v letu 2012.
Prihodnje demografske spremembe bodo močno vplivale na trg dela. V prihodnjih desetletjih se število
mladih in njihov delež v prebivalstvu ne bo bistveno zmanjšal, bo pa močno naraslo število in
posledično tudi delež starejših, to je starih 65 let ali več. Ti so leta 2012 predstavljali 16,6 %
prebivalstva, do leta 2060 pa bo njihov delež narasel na 31,6 %, tako da bodo predstavljali skoraj
tretjino prebivalstva. Ker se število mladih ne bo bistveno zmanjšalo, bosta število in delež starejših
naraščala predvsem na račun delovno sposobnega prebivalstva, to je oseb v starosti od 15 do 64 let;
delež te skupine se bo do leta 2060 zmanjšal z 69,1 % v letu 2012 na 54,8 %. Te demografske
spremembe bodo povečale pritisk na javne finance, predvsem na pokojninsko in zdravstveno
blagajno, zaradi česar bo morala Slovenija v prihodnosti še bolj spodbujati aktivno staranje in
podaljševanje delovne aktivnosti, ter povečati vključenost delovno sposobnega prebivalstva v delovno
aktivnost. Potrebno bo povečati delovno aktivnost starejših, žensk ter seveda tudi mladih.
Slika: Struktura prebivalstva po starosti, projekcija za Slovenijo, 2010 - 2060
Vir: Eurostat
2 Vključenost mladih v izobraževanje
Izobrazbena struktura prebivalstva se spreminja počasi,zato je za analizo sprememb potrebno
upoštevati širši časovni okvir. V naslednji sliki je predstavljena izobrazbena struktura delovno
sposobnega prebivalstva, to je v starosti od 15 do 64 let, in sicer po podatkih popisa iz leta 2002 ter po
registrskih podatkih za leto 2011. V tem obdobju je izobraževanje na terciarni ravni zaključilo veliko
mladih, tako da ne preseneča precejšen porast deleža terciarno izobraženih; s 13,9 % v letu 2002 je
porasel na 19,2 % v letu 2011. Zlasti visok je delež terciarno izobraženih med mlajšimi; v starostni
skupini od 25 do 34 let je bil leta 2011 kar 29,2 %; precej visok pa je tudi med starejšimi – pri starih 55
2010 2020 2030 2040 2050 2060
0-14 let 15-64 let 65 let ali več
5
do 64 let je bil 15,0 %, kar je več, kot je bil leta 2002 delež terciarno izobraženih v celotnem delovno
sposobnem prebivalstvu. V slabih desetih letih je porasel tudi delež prebivalstva s srednjo strokovno
oz. splošno izobrazbo: te osebe so leta 2011 predstavljale kar tretjino delovno sposobnega
prebivalstva. Na drugi strani se je močno zmanjšal delež oseb s poklicno izobrazbo, celo bolj kot delež
oseb, ki imajo samo dokončano OŠ ali manj. To je predvsem posledica sprememb na področju
srednjega izobraževanja; vedno manj mladih se odloča za poklicne šole, vedno več pa za srednje
tehniške, strokovne in splošne šole, kar jim omogoča nadaljevanje šolanja na terciarni ravni. To
potrjujejo tudi podatki o vpisu v srednje šole, ob koncu šolskega leta 2001/02 je bil delež vpisanih
dijakov v poklicnem izobraževanju še 25,5 %, do konca šolskega leta 2010/11 pa se je zmanjšal na
15,2 %. V enakem obdobju se je delež vpisanih v srednje tehniške šole povečal z 38,5 % na 43,4 %,
precej pa je porasel tudi delež vpisanih v srednje splošno izobraževanje, s 35,9 % na 41,3 %.
Slika: Izobrazbena struktura prebivalstva v starosti 15 do 64 let, 2002 in 2011
Vir: SURS
Po podatkih SURS-a je bilo med 79.830 dijaki konec šolskega leta 2010/11 največ, dobrih 33 tisoč,po
klasifikaciji KLASIUS-P vključenih v splošno izobraževanje (41,3 %), po pogostnosti pa sledijo
področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (19,5 %), družbenih, poslovnih, upravnih in
pravnih ved (11,0 %), storitev (8,6 %) ter zdravstva in sociale (7,7 %). Na področju naravoslovja,
matematike in računalništva se je izobraževalo 3,6 % dijakov, na področju umetnosti in humanistike
2,8 %, enak delež dijakov je bil tudi na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in veterine, najmanj
(2,6 %) dijakov pa je bilo vključenih v izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev. Ob tem moramo
upoštevati, da na srednješolski ravni ni možno šolanje na vseh omenjenih področjih, npr. na področju
prava, sociale, matematike, izobraževanja učiteljev…
Iz analize razpisanih mest v srednje šole za šolsko leto 2013/14 kaže, da je največ mest razpisanih za
področje tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva, vendar je vpis na to področje bistveno manjši
in ga močno presega vpis v splošno izobraževanje. Manjše je tudi zanimanje za področje naravoslovja
in računalništva, kjer je večja verjetnost, da se po končanem izobraževanju dobi zaposlitev.
Svetovalni delavci na osnovnih šolah, so v zadnjih letih poleg področja karierne orientacije, ki že prej
ni bila njihova edina naloga za mladino, dobili nove naloge, odkrivanje in delo z nadarjenimi, skrb za
učence s posebnimi potrebami, kar je zagotovo pomembno; a imajo zato vedno manj časa za delo na
področju poklicne orientacije. Tu bi kar precej dela lahko opravili učitelji posameznih predmetov (od
matematike, slovenskega jezika, do biologije, zgodovine, kemije, fizike) z ustrezno poklicno vzgojo,
kar pomeni, da bi se učenci lahko preko vseh predmetov seznanjali s svetom poklicev in njihovimi
zahtevami. Področje poklicne vzgoje, je bilo v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja urejeno, a se je v letih
razvoja in reform precej izgubilo. V letu 2009 je bila med študenti Pedagoške univerze v Ljubljani
narejena raziskava, ki je poleg drugega pokazala, da so ob zaključku študija diplomanti relativno slabo
usposobljeni za poklicno vzgojo v šoli.
28,2
24,5
28,5
22,9
29,4
33,4
13,9
19,2
Popis 2002
1. 1. 2011
OŠ ali manj poklicna izobrazba srednja strokovna in splošna izobrazba terciarna izobrazba
6
Več pozornosti je potrebno nameniti tudi delu s starši, ki so zagotovo glavni dejavnik pri odločanju
mladih, kam naprej v srednjo šolo. Svet dela, zahteve in pogoji opravljanja določenih poklicev se hitro
spreminjajo in za marsikateri poklic veljajo stereotipi, ki bi jih z boljšim poznavanjem lahko odpravili. To
velja tudi za svetovalne delavce in učitelje v šolah. Včasih je bil temu namenjen program Drugače o
poklicih, kjer so si učenci, svetovalni delavci, učitelji in starši lahko organizirano ogledali poklice v živo.
Na tem področju pripravlja akcijo Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, ki bo vzpostavila Obrtno
cesto v Sloveniji, kjer si bo mogoče v živo ogledati obrtniške poklice. Primerjava z drugimi državami
kaže tudi, da je v državah, kjer je kot način izobraževanje še vedno ,,živo'' vajeništvo, brezposelnost
med mladimi veliko nižja brezposelnost kot v državah, kjer sistema vajeništva ni oz. ne deluje.
V časih, ko še ni bilo tako visoke brezposelnosti, je bila vloga Zavoda na področju poklicnega
usmerjanja, svetovanja, bistveno večja, kot je danes. Poklicni svetovalci zavoda so izvajali predavanja
o izbiri poklica za učence, starše, testirali sposobnosti učencev, izvajali anketiranja o izbiri poklica,
sodelovali na timskih sestankih skupaj s šolsko svetovalno službo, učitelji in šolskimi zdravniki glede
nadaljnjega vpisa v srednjo šolo in po potrebi še individualno svetovali posameznim učencem. Na ta
način, so bili tudi svetovalni delavci, učitelji in straši bolje obveščeni o dogajanju na trgu dela. Zavod je
bil tudi glavni izvajalec štipendiranja v državi, saj je poleg podeljevanja republiških in Zoisovih štipendij
pripravljal tudi razpise kadrovskih štipendij in bil tako tudi na tem področju povezan z delodajalci.
Poznavanje delodajalcev in prosilce za štipendije je prav tako pomagalo v svetovanju pri izbiri
izobraževanja oz. zagotavljanje primernega kadra delodajalcem. Večjo vlogo je Zavod na področju
poklicnega svetovanja spet dobil z ZUTD, saj je po tem zakonu ena od dveh storitev za trg dela ravno
vseživljenjska karierna orientacija.
Slika: Študentje terciarnega izobraževanja, 1997-2011 (15.10.)
Vir: SURS
Število vključenih v terciarno izobraževanje je naraščalo vse do leta 2006, ko je v študijskem letu
2006/07 redno ali izredno študiralo skoraj 116 tisoč oseb, po tem letu pa je začelo počasi upadati. To
je predvsem posledica demografskih sprememb, v terciarno izobraževanje se vključujejo manj
obsežne generacije mladih, rojenih konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let. V šolskem letu
2011/12 so bili v študij na višjih strokovnih šolah vključeni 14.403 študenti, visokošolskih študentov pa
je bilo 89.600. Največ študentov na višjih strokovnih šolah je študiralo na področju družbenih,
poslovnih, upravnih in pravnih ved (30,1 %), na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in
gradbeništva (27,6 %) ter na področju storitev (23,9 %). Tudi visokošolski študentje so najpogosteje
študirali na področju družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved (34,2 %), več kot 10 % pa jih je
študiralo še na področju tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva (17,9 %) ter na področju
zdravstva in sociale (12,3 %). Z rastjo števila študentov s je posledično z zamikom naraščalo tudi
število diplomantov. V letu 2010 je na visokošolski ravni diplomiralo več kot 16 tisoč oseb, na
68.126
79.12683.816
91.494
99.214 101.458104.396
112.228114.794 115.944 115.445 114.391 114.873
107.134104.003
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
7
višješolski ravni pa je največ oseb diplomiralo leta 2011. Naraščanje števila diplomantov na dolgi rok
spreminja izobrazbeno strukturo aktivnega prebivalstva, saj diplomanti po zaključku študija večinoma
vstopijo na trg dela kot iskalci prve zaposlitve.
Slika: Diplomanti višjih strokovnih šol ter visokošolskega študija
Vir: SURS
3 Delovna aktivnost mladih
Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju (če odmislimo močno razširjeno študentsko
delo), večina mladih prične z aktivnim iskanjem zaposlitve po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še
bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. V naslednji sliki so predstavljeni podatki o mladih, ki so
delovno aktivni po registrskih virih, kar pomeni da so zaposleni oz. samozaposleni po podatkih
SRDAP. Opazno je, da zaradi vključenosti v izobraževanje, med delovno aktivnimi skoraj ni mlajših od
20 let; konec leta 2011 jih je bilo le 1.576. Dobrih 30 tisoč delovno aktivnih je bilo starih od 20 do 24
let, več kot 91 tisoč pa starih od 25 do 29 let.
Slika: Delovna aktivnost mladih, 2005 -2011
Vir: SURS
215
2.3302.874
3.435 3.1703.677
4.832
7.166
11.282
13.457 13.806 13.786
14.93316.017 15.629
1995 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011
višji strokovni študij visokošolski študij
42.377 42.678 46.267 46.22537.666 33.616 30.329
106.520 107.292111.097 111.876
102.525
97.17691.533
18,7 18,4 18,7 18,4
16,816,2
15,1
0,0
2,0
4,0
6,0
8,0
10,0
12,0
14,0
16,0
18,0
20,0
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
160.000
180.000
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
15-19 let 20-24 let 25-29 let delež mladih med delovno aktivnimi
8
Gospodarska kriza se je močno odrazila na slovenskem trgu dela. Če si ogledamo podatke, vidimo, da
se je skupno število delovno aktivnih zmanjšalo z več kot 880 tisoč konec leta 2008 na nekaj več kot
817 tisoč konec leta 2011; zmanjšalo se je za 7,1 %. V enakem obdobju se je število mladih, ki so
bili delovno aktivni, zmanjšalo z več kot 161 tisoč na dobrih 123 tisoč, zmanjšanje je bilo
nadpovprečno visoko, kar -23,6 %. Delno lahko to zmanjšanje pripišemo demografskim
spremembam, generacije mladih se zmanjšujejo, v veliki meri pa je to tudi posledica gospodarske
krize. Mladi, ki šele vstopajo na trg dela, se večinoma zaposlujejo v bolj fleksibilnih oblikah zaposlitve,
predvsem za določen čas, zaposleni s takšnimi pogodbami, pa so bili v začetku krize pogosto prvi, ki
so jih delodajalci odpustili. Večina teh oseb se je registrirala na Zavodu kot brezposelna oseba.
4 Brezposelnost mladih
4.1. Definicija registrirane brezposelne osebe
Pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, da se šteje med registrirane brezposelne, opredeljuje Zakon o
urejanju trga dela, in sicer v II. poglavju tega zakona. V 8. členu je opisana definicija brezposelne
osebe. Za brezposelno osebo se tako šteje iskalec zaposlite, ki je zmožen za delo, prijavljen na
Zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo
ponudi Zavod ali drugi izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter:
- ni v delovnem razmerju;
- ni samozaposlen;
- ni poslovodna oseba v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu;
- ni kmet;
- ni upokojenec;
- nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.
Za brezposelno osebo po tem zakonu se štejejo tudi tujec z državljanstvom države, ki ni članica EU ali
EGP ali Švicarske konfederacije in ima osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za
nedoločen čas, tujec z osebnim delovnim dovoljenjem, izdanim osebi z začasno zaščito oziroma
prosilcu za mednarodno zaščito, ter tujec, ki na podlagi sklenjenega mednarodnega sporazuma ali ob
upoštevanju načela vzajemnosti izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do denarnega nadomestila
med brezposelnostjo, dokler prejema to nadomestilo.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za brezposelno osebo šteje tudi oseba, ki se
izobražuje ob delu, na podlagi katerega je bila vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti, če se
prijavi na zavodu zaradi uveljavitve pravice iz zavarovanja in z namenom aktivno iskati drugo
zaposlitev ob nadaljevanju izobraževanja. Za brezposelno osebo se takšna oseba šteje ves čas
prejemanja denarnega nadomestila in po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila, dokler
izpolnjuje vse obveznosti brezposelnih oseb. Za brezposelno osebo se šteje tudi oseba, ki se je v
izobraževanje vključila med ali po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila za primer
brezposelnosti, dokler aktivno išče zaposlitev in izpolnjuje ostale obveznosti brezposelnih oseb.
10. člen ZUTD tudi opredeljuje, da je brezposelna oseba lahko samo tista, ki je prijavljena na Zavodu
za zaposlovanje.
Ta analiza je posvečena problematiki mladih na trgu dela. Ker mladi v Sloveniji dokaj pozno vstopajo
na trg dela, kot mlade upoštevamo vse osebe v starosti od 15 do 29 let, torej tiste, ki še niso dopolnile
30 let. V mednarodnih primerjavah se za mlade praviloma upošteva starost od 15 do 24.
9
4.2. Gibanje števila brezposelnosti mladih
V letu 2008, ko se je začela kriza, je bilo na Zavodu prijavljenih nekaj več kot 18 tisoč brezposelnih
oseb, ki so bile stare od 15 do 29 let. Njihovo število se je že več let zmanjševalo, glede na skupno
brezposelnost nadpovprečno. Če se je skupno število brezposelnih od decembra 2005 do konca leta
2008 zmanjšalo za 28,4 %, potem se je v enakem obdobju število mladih zmanjšalo kar za 48,0 %.
Posledično so mladi predstavljali vedno manjšo skupino brezposelnih, njihov delež konec leta 2008 je
bil samo še 27,5 %.
Slika: Registrirani brezposelni mladi ter njihov delež v skupni brezposelnosti, 2005 - 2013
V prvem letu krize je število brezposelnih mladih hitro poraslo, njihov delež pa ni bistveno narasel, saj
se je med brezposelnimi znašlo tudi veliko število oseb, ki so bile stare 30 let ali več. V prvem letu
krize so delodajalci močno omejili novo zaposlovanje, število zaposlenih so zmanjševali predvsem na
račun odpuščanja zaposlenih v bolj fleksibilnih oblikah dela. Delno je k rasti brezposelnosti mladih
prispevalo tudi dejstvo, da se je zmanjšalo število prostih delovnih mest; manj priložnosti za zaposlitev
je povzročilo, da se je na Zavodu prijavilo več mladih, ki so v letih pred krizo prešli iz šole neposredno
v zaposlitev.
Iz naslednje slike je razvidno, da je število registrirano brezposelnih mladih v času krize naraslo, a
podpovprečno; glede na december 2007 je bilo konec aprila letos na Zavodu prijavljenih 18,2 % več
mladih v starosti od 15 do 24 let ter 68,3 % več mladih v starosti od 25 do 29 let. Skupno število
brezposelnih se je v istem obdobju povečalo kar za 77,4 %.
Na podpovprečno rast števila brezposelnih mladih v starosti od 15 do 24 let vpliva več razlogov.
Demografske spremembe vplivajo na vedno manj obsežene generacije mladih v tem starostnem
obdobju, bistveno večji pomen pa ima vedno večja vključenost mladih v terciarno izobraževanje ter
pomanjkanje zaposlitvenih možnosti zaradi krize. Mladi tako podaljšujejo študij, čim dlje morejo, saj so
njihovi izgledi na trgu dela slabi. V drugi polovici dvajsetih let večinoma vsi vstopijo na trg dela, tudi
generacije so nekoliko bolj obsežne, zaradi česar je število brezposelnih mladih v tem starostnem
razredu naraslo bolj kot pri mlajših od 25 let. Po drugi strani pa imajo mladi v povprečju več možnosti
35.027
25.734
19.72518.223
27.424
27.694 27.12827.850
28.617
37,8
32,9
28,827,5
28,4
25,224,1 23,6 23,6
0,0
5,0
10,0
15,0
20,0
25,0
30,0
35,0
40,0
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
35.000
40.000
dec.05 dec.06 dec.07 dec.08 dec.09 dec.10 dec.11 dec.12 apr.13
število brezposelnih mladih, 15-29 let delež mladih v skupni brezposelnosti, v %
10
za zaposlitev kot starejši, pogosteje so se pripravljeni zaposliti v fleksibilnih oblikah dela, ob tem pa še
nadalje iščejo njihovim željam bolj ustrezno zaposlitev.
Slika: Gibanje skupnega števila brezposelnih ter mladih,januar 2008 – april 2013 december 2007 = 100
Šolajočim dijakom in študentom bi morali omogočiti, da čim več dela, ki ga opravljajo preko
študentskega dela opravijo na področjih, kjer se šolajo oz. študirajo. Le na tak način jih delodajalci
lahko spoznajo in kasneje, ko zaključijo svoje izobraževanje, že kot preverjen kader zaposlijo. V to
smer si prizadevajo tudi karierni centri, ki so nastali na vseh slovenskih univerzah.
V srednjih šolah bi bilo potrebno več pozornosti nameniti področju načrtovanja in vodenja kariere.
Največja težava pri tem je, da v natrpanih urnikih ni časa za izpeljavo teh vsebin. Žal se pogosto
dogaja, da se to področje predstavi šele v zadnjem letniku srednje šole, takrat ko je potrebno oddati
prijavo za nadaljnje šolanje, oz eno leto prej, ko dijaki izbirajo predmete, ki jih bodo opravljali na
maturi. Razmisliti bi bilo potrebno o tem, ali se to področje ponudi kot izbirne vsebine, saj je vsaj toliko
,,pomembno'' kot tečaj prve pomoči, cestnoprometnih predpisov ali kaj drugega. Tudi v srednji šoli bi
se morala nadaljevati poklicna vzgoja, kjer je še bolj pomembno, da znajo dijaki svoje pridobljeno
znanje povezati z opravljanjem različnih poklicev.
4.3. Brezposelni mladi po razlogu prijave
V času krize je priliv mladih v brezposelnost pričakovano porasel. V letu 2009 se je na Zavodu na
novo prijavilo več kot 114 tisoč oseb, med njimi je bilo 46 tisoč mladih; 4 od 10 novoprijavljenih so bili
mladi. V naslednjih letih se je število novoprijavljenih mladih zmanjšalo, in sicer nadpovprečno, saj se
delež mladih v prilivu zmanjšuje in je s 34,9 % v letu 2012 najnižji v času krize.
V prilivu v brezposelnost mladi predstavljajo nekoliko posebno skupino, saj jih veliko šele prvič vstopa
na trg dela, zato se na Zavod prijavijo kot iskalec prve zaposlitve. Struktura priliva mladih v
brezposelnost po razlogih je predstavljena v naslednji sliki, iz katere je razvidno, da je delež iskalcev
prve zaposlitve med mladimi visok; v prikazanih letih se giblje na ravni od 32 do 39 %.
177,4
118,2
168,3
I 2008 I 2009 I 2010 I 2011 I 2012 I 2013 IV 2013
Vsi BO 15-24 let 25-29 let
11
Slika: Novoprijavljeni brezposelni mladi in njihov delež v skupnem prilivu, 2008-2013
Kljub visokem deležu iskalcev prve zaposlitve, pa je med novoprijavljenimi brezposelnimi mladimi še
več oseb, ki so izgubili zaposlitev za določen čas. Delež te skupine novoprijavljenih v zadnjih dveh
letih narašča, kar potrjuje, da se mladi pogosto zaposlujejo za določen čas, zaostrovanje krize v
zadnjih dveh letih pa fluktuacijo mladih še dodatno pospešuje, saj se zaposlovanje za določen čas
povečuje, čas zaposlitve pa je vedno krajši.
Slika: Novoprijavljeni brezposelni mladi po razlogu prijave, 2008-2012
16.393 22.232 18.945 16.150 16.020 4.999
16.370
24.262
22.556
21.030 21.223
8.133
46,3
40,638,0 37,3
34,933,6
0,0
5,0
10,0
15,0
20,0
25,0
30,0
35,0
40,0
45,0
50,0
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
35.000
40.000
45.000
50.000
2008 2009 2010 2011 2012 I-IV 2013
15-24 let 25-29 let delež mladih med novoprijavljenimi
34,7 32,6 36,2 33,538,4
39,2 40,937,5 45,0
45,5
4,09,5 8,7
10,1
9,8
9,77,5 6,6
6,04,8
12,4 9,4 11,05,4
2008 2009 2010 2011 2012
iskalci prve zaposlitve iztek zaposlitve za določen čas trajno presežni delavci, stečajniki
pisni sporazum drug razlog
12
4.4. Brezposelni mladi po razlogu odjave
Delež mladih v brezposelnosti se je v času krize zmanjšal, posledično pa se zmanjšuje tudi delež
mladih v skupnem odlivu iz brezposelnosti. Če so mladi še leta 2008 predstavljali več kot 44 %
odjavljenih, je bil njihov delež v letu 2012 že nižji od tretjine.
Slika: Brezposelni mladi in njihov delež v skupnem odlivu iz brezposelnosti, 2008-2013
Mladi predstavljajo specifiko tudi kar se tiče odjave iz brezposelnosti. Najpogostejši razlog odjave je
zaposlitev oz. samozaposlitev, podobno kot v skupnem odlivu vseh brezposelnih, vendar je med
mladimi ta delež nekoliko višji. Med vsemi odjavljenimi v letu 2012 se jih je zaposlilo 57,4 %, med
mladimi pa 58,5 %; praviloma je v vseh letih ta delež med mladimi višji. Pri mladih je drugi
najpomembnejši razlog odjave kršitev obveznosti; s tem razlogom je Zavod v letu 2012 odjavil kar
četrtino mladih, medtem ko je bil ta delež med vsemi odjavljenimi 19,2 %. Na drugi strani se mladi
podpovprečno pogosto odjavljajo zaradi prehoda v neaktivnost, večinoma se odjavijo zaradi vključitve
v šolanje oz. zaradi prejemanja starševskega nadomestila, izredno redko pa se odjavijo zaradi
upokojitve; ta razlog je bolj pogost med starejšimi brezposelnimi, mladi se upokojijo predvsem zaradi
invalidnosti. V letu 2012 je tako med mladimi, ki so se odjavili, v neaktivnost prešlo 7,9 % oseb, v
skupnem odlivu iz brezposelnosti pa je ta razlog predstavljal 14,8 % delež.
Slika: Odjavljeni mladi iz evidence brezposelnih po razlogu odjave, 2008-2012
15.500 16.325 17.004 14.626 13.303 4.182
17.154 18.657 21.311
20.01920.129
7.033
44,8
41,640,0
35,732,9
31,3
0,0
5,0
10,0
15,0
20,0
25,0
30,0
35,0
40,0
45,0
50,0
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
35.000
40.000
45.000
2008 2009 2010 2011 2012 I-IV 2013
15-24 let 25-29 let delež mladih med odjavljenimi
56,050,8
54,958,9 55,4
2,5
5,74,1
4,93,1
12,514,5
13,49,7
7,9
16,216,2
16,119,1
25,9
7,45,7
5,1
7,2 7,57,9
12,7 10,65,0 3,3
2008 2009 2010 2011 2012
zaposlitev samozaposlitev prehod v neaktivnost kršitev obveznosti oseba se je sama odjavila drug razlog
13
4.5. Brezposelni mladi po izobrazbi
Izobrazbena struktura brezposelnosti se spreminja dokaj počasi, te spremembe pa pridejo hitreje do
izraza med mladimi. Iz spodnje slike je razvidno, da se delež brezposelnih mladih, ki imajo samo
končano OŠ ali manj, z leti zmanjšuje. Ker se mladi v tem starostnem obdobju še izobražujejo, podatki
pokažejo nadpovprečno visok delež mladih v starosti od 15 do 24 let, ki imajo samo končano osnovno
šolo ali manj; aprila jih je bilo 39,3 %, 5,6 odstotne točke več kot v celotni brezposelnosti, vendar pa
delež te skupine močno pade med brezposelnimi mladimi v starosti od 25 do 29 (na 21,2 %), saj v tem
obdobju na trg dela vstopi tudi večina terciarno izobraženih mladih. Delež te skupine z leti narašča in
se počasi bliža eni petini, s tem, da je bilo konec aprila letos med brezposelnimi v starosti od 25 do 29
let terciarno izobraženih že 26,9 % oseb. Hitra rast deleža terciarno izobraženih mladih vpliva na
zmanjševanje deležev oseb s poklicno ter srednjo tehniško, strokovno ali splošno izobrazbo; pri obeh
skupinah, dolgoročno gledano, beležimo zmanjševanje deleža.
Slika: Brezposelni mladi po stopnji izobrazbe, 2008-2013
Seveda je izobrazbena struktura brezposelnih mladih boljša kot pri tistih brezposelnih, ki so stari 30 let
ali več. Med slednjimi je bilo aprila letos lani največ oseb, ki so imele samo dokončano osnovno šolo
ali manj (35,5 %), sledijo pa osebe s srednjo poklicno (27,3 %) ter srednjo tehniško, strokovno ali
splošno izobrazbo (23,8 %). Najmanj brezposelnih, starih 30 let ali več, je imelo terciarno izobrazbo
(13,5 %). V primerjavi z brezposelnimi mladimi je bilo med starejšimi več brezposelnih z OŠ ali manj
ter s poklicno šolo, že pri srednji tehniški, strokovni oz. splošni izobrazbi pa pride do velikega
razkoraka, kar 11,7 odstotne točke v korist mlajših. Med brezposelnimi, starimi 30 let ali več, je bilo
13,5 % oseb s terciarno izobrazbo; v starostni skupini od 30 do 34 let je ta delež kar 25,7 %, postopno
pa se zmanjšuje, na 7,7 % v starostni skupini od 50 do 54 let. Med brezposelnimi, ki so stari 60 let ali
več, je bilo aprila letos13,2 % terciarno izobraženih, podatek, ki preseneča samo na prvi pogled. V tem
starostnem obdobju se namreč večina oseb s srednjo izobrazbo ali manj upokoji, zaradi kasnejše
vključitve na trg dela, pa osebe s terciarno izobrazbo manj pogosto izpolnjujejo vse pogoje za
upokojitev in tako v našem primeru ostajajo v brezposelnosti.
Mlade, ki imajo samo dokončano osnovno šolo ali manj, bi bilo potrebno ponovno preveriti, saj ima
marsikdo od njih končanih enega, dva ali več letnikov srednje šole in ugotoviti, kako jim s
usposabljanjem povečati zaposlitvene možnosti. Za mladino, ki je izstopila iz srednje šole oz. je ni
dokončala, smo imeli v Sloveniji včasih narejen načrt spremljanja, da so se vključili v dodatno
svetovanje, poiskali zanje primeren način nadaljevanja šolanja, usposabljanja ali vključitev v PUM.
30,3 28,7 27,9 29,3 27,2 28,0
19,1 19,9 18,3 17,717,4 17,8
38,7 38,339,2 36,0 36,9 35,5
11,9 13,1 14,7 17,0 18,5 18,6
dec.08 dec.09 dec.10 dec.11 dec.12 apr.13
OŠ ali manj poklicna izobrazba srednja izobrazba terciarna izobrazba
14
Zagotovo pa je najtežji odgovor, ki ga zastavljajo vedno bolj pogosto tako mladi, ki se šele odločajo za
izobraževanje po osnovni ali srednji šoli, njihovi starši, svetovalni delavci:
Kam naprej, da bom ko končam izobraževanje, dobil zaposlitev?
4.6. Brezposelni mladi po trajanju brezposelnosti
Razmere v gospodarstvu v veliki meri vplivajo na trajanje brezposelnosti. V razmerah, ko se
gospodarstvo razvija in se odpirajo oz. sproščajo delovna mesta, brezposelni lažje najdejo zaposlitev,
zaradi česar je povprečni čas brezposelnosti praviloma krajši kot v kriznih časih. Negotove razmere
gospodarjenja oz. izrazito slabi obeti za razvoj vplivajo tako na obnašanje delodajalcev, ki so previdni
pri zaposlovanju, kot tudi na obnašanje zaposlenih, ki so izredno previdni pri menjavi zaposlitve.
Brezposelni imajo tako na voljo manj prostih delovnih mest, torej manjše možnosti za zaposlitev,
zaradi česar se njihova brezposelnost podaljšuje. To velja zlasti za tiste brezposelne, ki nimajo pravih
znanj, spretnosti, kompetenc, ki so na trgu dela bolj iskane oz. imajo lastnosti (starost, zdravstvene
težave, invalidnost ipd.), zaradi katerih se jim delodajalci pri zaposlovanju izogibajo. Ker so mladi v
povprečju bolj pripravljeni sprejeti fleksibilne oblike zaposlitve oz. dela, v povprečju tudi hitreje
zapustijo brezposelnost. To potrjujejo tudi podatki, saj so bili mladi v starosti od 15 do 24 let aprila
letos na Zavodu v povprečju prijavljeni 8,5 meseca, mladi v starosti od 25 do 29 let 10,9 meseca,
medtem ko so bili brezposelni, stari 30 let ali več, na Zavodu v povprečju prijavljeni več kot 2 leti (24,6
meseca).
Slika: Brezposelni mladi po trajanju brezposelnosti, 2008-2013
V zgornji sliki je predstavljena struktura brezposelnih mladih glede na trajanje brezposelnosti od leta
2008 naprej. Vidimo lahko, da je največ mladih brezposelnih manj kot 6 mesecev, se pa njihov delež
tekom zadnjih let zmanjšuje. Nekoliko je narasel delež mladih, ki so bili brezposelni od 6 mesecev ter
manj kot eno leto, narašča pa delež dolgotrajno brezposelnih mladih. Zaskrbljujoč je zlasti delež
izrazito dolgotrajno brezposelnih mladih, ta je bil v aprilu letos11,3 % oz. skoraj vsak osmi mladi je bil
brezposeln že 2 leti ali več. Med njimi je bilo tudi 416 mladih s terciarno izobrazbo, kar predstavlja
veliko izgubo njihovega potenciala in sredstev, ki jih je država vložila v njihovo izobraževanje, te osebe
pa ne uspejo najti zaposlitve že 2 leti. Z vidika teh oseb pa bo tako dolga brezposelnost dolgoročno
vplivala na njihovo kariero, saj različne raziskave kažejo, da dlje časa, ko oseba išče zaposlitev, manj
uspešna je njihova kariera, tako z vidika plače kot strokovnega razvoja.
65,458,1 55,6 53,4
60,3
47,8
11,920,6
15,315,4
12,0
26,7
12,614,5
20,018,3
15,7 14,2
10,0 6,8 9,1 12,8 12,0 11,3
dec.08 dec.09 dec.10 dec.11 dec.12 apr.13
0-5 mesecev 6-11 mesecev 12-23 mesecev 24 mesecev ali več
15
4.7. Brezposelni mladi po poklicu
Podatek o poklicu imamo za tiste osebe, ki so pred brezposelnostjo že bile zaposlene in so opravljale
določen poklic. Ker je med mladimi veliko iskalcev prve zaposlitve (13.005 konec aprila letos), zanje
podatka o poklicu torej nimamo, med preostalimi mladimi pa je največ mladih pred brezposelnostjo
opravljalo poklice, ki spadajo med poklice za storitve oz. kot prodajalci, pogosto pa so opravljali še
poklice za preprosta dela ter poklice za neindustrijski način dela. Veliko vlogo pri možni izbiri poklica
igra predvsem izobrazba, zato ne preseneča, da mladi v starosti do 24 let opravljajo poklice, ki niso
tako zahtevni. Za primer, kot strokovnjaki je bilo v starostnem razredu od 15 do 24 let pred
brezposelnostjo zaposlenih 2,5 % mladih, v starostnem razredu 25 do 29 let pa ta delež naraste že na
12,5 %.
Slika: Brezposelni mladi po glavni poklicni skupini, primerjava med leti 2009, 2011 in 2013
Med mladimi v starosti od 15 do 29 let, ki so bili konec leta 2012 brezposelni, jih je pred
brezposelnostjo največ opravljalo poklice, ki spadajo v naslednje skupine poklicev:
5223 Prodajalci
9329 Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih
5131 Natakarji
4120 Tajniki
9629 Drugi delavci za preprosta dela
9112 Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah
3221 Strokovni sodelavci za zdravstveno nego
3322 Komercialni zastopniki za prodajo ipd.
9312 Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah
4321 Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo
0,5
5,7
8,6
8,7
20,7
0,3
19,1
12,9
23,2
0,3
0,7
7,9
11,1
9,0
24,4
0,5
16,8
9,5
19,8
0,3
0,8
9,8
10,7
8,7
23,6
0,4
16,1
9,7
19,9
0,2
1 Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji
2 Strokovnjaki
3 Tehniki in drugi strokovni sodelavci
4 Uradniki
5 Poklici za storitve, prodajalci
6 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci
7 Poklic za neindustrijski način dela
8 Upravljavci strojev in naprav, ind. izdelovalci in sest.
9 Poklici za preprosta dela
0 Vojaški poklici
apr.09 apr.11 apr.13
16
Kot že rečeno, s starostjo narašča tudi število mladih, ki opravljajo bolj zahtevne poklice. Med mladimi
do 24 leta je najvišje uvrščeni poklic iz glavne skupine strokovnjakov, in sicer vzgojitelji in pomočniki
vzgojiteljev predšolskih otrok, šele na 23. mestu, pri mladih v starosti od 25 do 29 let pa je ta poklic na
18. mestu, do 20. mesta pa sledijo še predmetni učitelji v osnovni šoli ter pravni strokovnjaki.
Upoštevati moramo, da se z naraščanjem zahtevnosti poklica zmanjšuje delež zaposlitev za določen
čas. To pomeni, da je večja verjetnost, da zaposlitev izgubijo osebe, ki opravljajo manj zahtevne
poklice, npr. poklice, ki se uvrščajo v npr. glavne poklicne skupine od 5 do 9, poleg tega pa imajo
osebe, ki opravljajo bolj zahtevne poklice (strokovnjaki, tehniki, uradniki) in so hkrati zaposleni za
določen čas, praviloma tudi daljše obdobje zaposlitve za določen čas.
4.8. Brezposelni mladi po dejavnosti zadnjega delodajalca
Podobno kot pri poklicu, imamo podatek o dejavnosti delodajalca le za tiste osebe, ki so pred
brezposelnostjo že bile zaposlene. Vpliv na dejavnost zadnjega delodajalca ima gotovo poklic oz.
izobrazba, ki jo brezposelna oseba ima. Ker imajo mladi v povprečju višjo izobrazbo, se tudi
zaposlujejo v bolj zahtevnih poklicih, posledično se manj zaposlujejo v dejavnostih, kjer je poklicna
struktura v precejšnji meri pogojena s fizičnim delom.
Slika: Brezposelni mladi po dejavnosti zadnjega delodajalca, 2009, 2011 in 2013
Poleg tega se mladi manj zaposlujejo v dejavnostih, katere je kriza precej prizadela, število zaposlenih
se je zmanjševalo, manj pa je bilo tudi prostih delovnih mest. To velja zlasti za predelovalne dejavnosti
in gradbeništvo, v obeh dejavnostih je večina delovnih mest za osebe s poklicno izobrazbo ali manj,
mladi pa imajo v povprečju že previsoko izobrazbo za ta delovna mesta. Tako so mladi v primerjavi z
ostalimi brezposelnimi nekoliko pogosteje izgubili zaposlitev v gostinstvu, zdravstvu in socialnem
varstvu ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.
8,3
4,5
2,4
8,0
7,0
8,7
16,1
11,8
21,0
5,7
4,3
2,6
8,9
5,4
8,6
18,0
12,3
20,8
3,7
2,9
2,0
8,3
4,0
6,8
17,6
8,9
34,1
Q Zdravstvo in socialno varstvo
P Izobraževanje
O Javna uprava in obramba; obv. soc. varnost
N Druge raznovrstne poslovne dej.
M Strokovne, znanstvene, tehnične dej.
I Gostinstvo
G Trgovina
F Gradbeništvo
C Predelovalne dejavnosti
apr.09 apr.11 apr.13
17
4.9. Brezposelni mladi po spolu
Kriza je vplivala tudi na spolno strukturo mladih brezposelnih. Delež moških med mladimi je porasel,
predvsem na račun dejavnosti, kjer se je kriza močneje odrazila (predelovalne dejavnosti,
gradbeništvo, promet itd.), kar potrjujejo tudi podatki o deležu moških glede na starost. Moški imajo v
povprečju nižjo izobrazbo kot ženske, ki pogosto zaključijo terciarno raven izobraževanja; tako se na
trgu dela pojavijo v drugi polovici dvajsetih let. Če si ogledamo podatke za zadnjih nekaj let, vidimo, da
je delež moških med brezposelnimi mladih narasel v začetku krize in so moški predstavljali več kot
polovico med brezposelnimi, po letu 2010 pa se je začel zmanjševati in je v zadnjih letih nižji od 50 %.
Delno to zagotovo lahko pripišemo tudi počasnejši rasti brezposelnosti ter sami izobrazbeni strukturi
mladih in delovnih mestih, ki so na voljo. Ker imajo moški v povprečju nižjo raven izobrazbe kot
ženske, ne preseneča dejstvo, da je bilo aprila letos med brezposelnimi v starosti od 15 do 24 let 56,9
% moških, v starostnem razredu od 25 do 29 let pa le še 44,8 %.
Slika: Struktura brezposelnih mladih po spolu, 2008-2012
4.10. Brezposelni mladi po denarnih prejemkih
Brezposelne osebe lahko po pogojih, ki jih predpisuje ZUTD, pridobijo pravico do denarnega
nadomestila. Eden pomembnejših pogojev za pridobitev je delovna doba, čas prejemanja pa narašča
skladno z njo. Mladi so tako manj pogosto upravičeni do prejemanja denarnega nadomestila, poleg
tega pa najpogosteje dobijo priznano pravico za 3 oz. 6 mesecev; za slednje obdobje morajo imeti več
kot 5 let zavarovalne dobe. Dodatna oteževalna okoliščina za mlade je pogosto prehajanje med
zaposlenostjo in brezposelnostjo, saj se jim zavarovalna doba, za katero so že izkoristili denarno
nadomestilo, ob novem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila, več ne upošteva. Iz spodnje
slike je razvidno, da je delež prejemnikov denarnega nadomestila med mladimi zelo nizek, v letu 2012
ga je v povprečju prejemala le slaba osmina, medtem ko je bil ta delež 30,8 % med vsemi
brezposelnimi. V letu 2009 je delež prejemnikov porasel; predvsem na račun mladih, ki so izgubili
zaposlitev v prvem letu krize; delež pa ponovno narašča v letih 2011 in 2012, kar je posledica nove
zakonodaje; bolj radodarni pogoji ZUTD omogočajo prejemanje nadomestila tudi osebam, ki pred
uveljavitvijo tega zakona do DN niso bili upravičeni.
45,550,9 50,9 48,7 49,5 49,4
54,549,1 49,1 51,3 50,5 50,6
dec. 08 dec. 09 dec. 10 dec. 11 dec. 12 apr.13
moški ženske
18
Slika: Struktura brezposelnih mladih po denarnih prejemkih, 2008-2012
V primeru, da brezposelna oseba nima dovolj sredstev za preživljanje, lahko pri centrih za socialno
delo zaprosi za denarno socialno pomoč. Ker so mladi v povprečju manj pogosto upravičeni do
denarnega nadomestila, je pričakovan nadpovprečen delež mladih, ki prejemajo denarno socialno
pomoč. V letu 2012 je bilo med mladimi v povprečju 40,1 % prejemnikov DSP, medtem ko je bil ta
delež za stare 30 let ali več le 23,7 %. Se pa delež prejemnikov DSP v zadnjih letih zmanjšuje, kar
lahko pripišemo tudi strožjim pogojem, ki jih zakon predpisuje za prejem DSP.
4.11. Brezposelni mladi po območni službi prijave
Vsak območna služba je specifična glede brezposelnosti, na kar v veliki meri vpliva struktura
gospodarstva, delovna mesta, ki so na voljo, izobrazbena oz. poklicna struktura aktivnega prebivalstva
ipd. Kriza je vplivala na vse regije, v prvih letih je prizadela predvsem regije z velikim deležem
delovno intenzivnih panog, v zadnjih letih pa se kriza širi tudi v druge dejavnosti.
Slika: Porast brezposelnosti mladih od aprila 2008 do aprila 2013, po OS prijave
8,214,0
9,4 10,8 12,3
50,846,0
50,7 48,540,1
41,0 40,0 39,9 40,747,6
2008 2009 2010 2011 2012
prejemniki DN prejemniki DSP mladi brez DN ali DSP
45,8
90,8
144,0
151,1
33,5
11,2
122,7
149,5
26,2
111,0
76,4
49,0
75,3
Celje
Koper
Kranj
Ljubljana
Maribor
M. Sobota
Nova Gorica
Novo mesto
Ptuj
Sevnica
Trbovlje
Velenje
Slovenija
19
Iz predhodne slike je razvidno, da je v obdobju petih let število brezposelnih mladih poraslo v vseh
območnih službah, a so razlike precejšnje. Število brezposelnih mladih je najbolj poraslo v petih
območnih službah (Kranj, Ljubljana, Nova Gorica, Novo mesto in Sevnica), v katerih se je več kot
podvojilo, precej bolj umirjena pa je bila rast v treh vzhodnih OS (Murska Sobota, Maribor in Ptuj), kjer
rast ni bila tako močna. Delno to lahko pojasnimo s tem, da je bila brezposelnost na vzhodu visoka že
pred krizo, brezposelnim je bilo na voljo manj prostih delovnih mest in se je tako večina mladih prijavila
na Zavodu kot brezposelna oseba. Večja in bolj pestra ponudba delovnih mest v osrednji in zahodni
Sloveniji je vplivala na to, da je precej mladih prešlo iz šolske sfere neposredno v zaposlitev, kriza pa
je zmanjšala ponudbo delovnih mest, zlasti v storitvenih dejavnostih. Mladi imajo namreč večinoma
končano vsaj srednjo štiriletno šolo, zato se pogosteje zaposlujejo v storitvenih dejavnostih.
Slika: Delež brezposelnih mladih v skupni brezposelnosti po OS prijave, april 2008 in april 2013
Delež mladih med brezposelnimi je seveda odvisen tudi od števila brezposelnih starih 30 let ali več.
Ker je v večini območnih služb število slednjih v času krize še bolj poraslo kot število mladih, se je
delež mladih v brezposelnosti zmanjšal v osmih OS, v štirih pa je porasel. Zlasti je opazen padec
deleža v OS Ptuj in OS Velenje; slednji sta imeli aprila 2008 najvišji delež mladih med vsemi OS; kar
pa lahko predvsem pripišemo nadpovprečni rasti števila brezposelnih v starosti 30 let ali več. Delež se
je tako zmanjševal predvsem v OS, kjer število brezposelnih mladih ni močno poraslo, v štirih OS, kjer
pa je delež porasel, pa beležimo nadpovprečno močno rast števila brezposelnih mladih. To so že prej
omenjene OS Kranj, OS Ljubljana, OS Novo mesto in OS Sevnica, kjer se je število več kot podvojilo.
Manjka samo OS Nova Gorica, kjer je bila rast tudi več kot 100 %, a je očitno še toliko bolj poraslo
število starejših brezposelnih, zaradi česar se je delež mladih med brezposelnimi kar občutno
zmanjšal.
28,2
22,7
20,7
22,2
27,7
28,4
25,2
24,2
32,2
20,5
31,1
33,2
26,1
24,7
19,5
22,4
22,9
23,1
23,5
21,7
25,6
25,6
22,7
28,8
27,1
23,6
Celje
Koper
Kranj
Ljubljana
Maribor
M. Sobota
Nova Gorica
Novo mesto
Ptuj
Sevnica
Trbovlje
Velenje
Slovenija
apr.08 apr.13
20
4.12. Zaposlovanje brezposelnih mladih
Mladi so bolj fleksibilni pri zaposlovanju, v povprečju so bolj pripravljeni sprejeti zaposlitev za krajši čas
oz. zaposlitev, ki ne ustreza njihovim poklicnim ciljem. Zaradi tega so mladi v povprečju brezposelni
krajši čas, kot ostali brezposelni, kar potrjujejo tudi podatki o povprečnem trajanju brezposelnosti pred
zaposlitvijo. V letu 2012 so bili pred zaposlitvijo v povprečju najkrajši čas prijavljeni mladi, stari od 15
do 19 let, v manj kot pol leta pa so se v povprečju zaposlili še mladi, stari od 20 do 24 let. Z
naraščanjem starosti se trajanje brezposelnosti pred zaposlitvijo podaljšuje, osebe v starosti 55 let ali
več pa se v povprečju zaposlijo po več kot 12 mesecih brezposelnosti.
Slika: Brezposelne osebe, ki so se zaposlile, po starosti in trajanju brezposelnosti, v mesecih, 2012
4.13. Stopnja brezposelnosti mladih
Da je brezposelnost mladih problem, potrjujejo tudi podatki o stopnji registrirane brezposelnosti
mladih. Na voljo imamo podatke od leta 2010 naprej, ki kažejo, da je bil konec leta 2010 in 2011
brezposeln skoraj vsak četrti mladi v starosti od 15 do 24 let, konec leta 2012 je bilo brezposelnih že
28,3 % mladih, v februarju letos pa že 29,7 %. Po pričakovanjih se stopnja z naraščanjem starosti
najprej zmanjšuje in je najnižja za aktivno prebivalstvo v starosti od 40 do 44 let, po tej starosti pa
ponovno narašča. V februarju letos je bila stopnja brezposelnosti za stare od 55 do 59 let že 25,1 %,
za stare 60 let ali več pa 22,4 %. Ti podatki kažejo, da je brezposelnost praviloma najbolj
problematična za iskalce zaposlitve, ki šele vstopajo na ta trg oz. starejše, ki trg dela počasi
zapuščajo.
3,8
5,6
7,2
7,9
7,5
8,0
8,9
10,8
12,3
12,8
15-19 let
20-24 let
25-29 let
30-34 let
35-39 let
40-44 let
45-49 let
50-54 let
55-59 let
60 let ali več
21
Slika: Stopnje registrirane brezposelnosti po starostnih razredih, februar 2012 in februar 2013
Vir: SURS
V naslednji sliki je predstavljeno gibanje stopnje registrirane brezposelnosti, za obe starostni skupini
mladih ter za aktivno prebivalstvo v starosti do 15 do 64 let. Stopnji brezposelnosti za mlade sta višji
kot je skupna stopnja, vendar po višini zlasti izstopa stopnja za mlade v starosti od 15 do 24 let. Ker
imamo primerjavo za tri leta, vidimo, da na gibanje le-te močno vpliva šolsko oz. študijsko leto. Stopnja
močno poraste v jesenskih mesecih, praviloma v mesecu oktobru, ko se močno poveča priliv iskalcev
prve zaposlitve.
Slika: Stopnje registrirane brezposelnosti po mesecih, 2010-2013, v %
Vir: SURS
Če je za leti 2011 in 2011 značilno, da se je stopnja brezposelnosti mladih po obsežnem skoku v
oktobru, v mesecih, ki sledijo, zmanjševala, pa za leto 2012 tega ne moremo trdi. Stopnja se je
malenkostno zmanjšala v novembru, od decembra naprej pa precej narašča. Ta rast nakazuje, da so
se razmere na trgu dela proti koncu lanskega leta precej zaostrile, saj je porasla tako skupna stopnja
25,0
15,4
10,3
8,2
7,9
8,9
13,1
24,1
19,7
12,4
29,7
17,7
11,7
9,2
8,8
9,6
13,2
25,1
22,4
13,6
15-24 let
25-29 let
30-34 let
35-39 let
40-44 let
45-49 let
50-54 let
55-59 let
60 let ali več
15-64 let
feb.12
feb.13
21,4
25,7
21,4
24,8
21,8
28,2 29,7
0
5
10
15
20
25
30
35
I 2010 VI 2010 XII 2010 VI 2011 XII 2011 VI 2012 XII 2012 II 2013
15-24 let 25-29 let 15-64 let
22
registrirane brezposelnosti, kot tudi stopnja za mlade;ker imajo slednji pogosto precejšnje težave pri
uspešnem vstopu na trg dela, je ta rast še nekoliko močnejša. To potrjujejo tudi podatki za starostno
obdobje od 25 do 29 let, stopnja je oktobra lani porasla na 15,9 %, v štirih mesecih, ki so sledili, pa je
vztrajno naraščala in je bila februarja letos že 17,7 %.
5 Vključevanje mladih v ukrepe na trgu dela
Zavod kot javno službo izvaja ukrepe na trgu dela, v katere se poleg ostalih oseb iz ciljnih skupin
vključujejo tudi brezposelni mladi.
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD, Ur. l. RS št. 80/2010, 40/2012-ZUJF, 21/2013) med ukrepi države
na področju trga dela med drugim opredeljuje t.i. storitve za trg dela in aktivno politiko zaposlovanja
(15. člen). Storitvi za trg dela sta vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve (16.
člen), ukrepi aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ) pa so usposabljanje in izobraževanje,
nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, spodbude za zaposlovanje, kreiranje
delovnih mest in spodbujanje samozaposlovanja (29. člen).
Zaradi primerljivosti podatkov je potrebno upoštevati, da so se nekatere vsebine vseživljenjske
karierne orientacije pred uveljavitvijo ZUTD deloma umeščale v aktivno politiko zaposlovanja znotraj
t.i. Ukrepa 1Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve. V tem okviru so se izvajale različne delavnice
za učenje veščin vodenja kariere in aktivno iskanje zaposlitve, poklicna orientacija pred vključitvijo v
ukrepe, svetovalnica za uspešen nastop na trgu dela, ipd.
Pred uveljavitvijo ZUTD so bili v proučevanem obdobju do leta 2011 namreč programi APZ, v skladu z
Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in vladnim Programom APZ za
obdobje 2007 – 2013, izvajani znotraj in v okviru 4 glavnih ukrepov, in sicer: Svetovanje in pomoč pri
iskanju zaposlitve, Usposabljanje in izobraževanje, Spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja,
ter ukrep Programi za povečevanje socialne vključenosti.
5.1. Storitve za trg dela – vseživljenjska karierna orientacija, posredovanje dela
Pri premagovanju težav, s katerimi se mladi soočajo ob prvem ali ponovnem vstopu na trg dela, jim je
v pomoč poznavanje veščin načrtovanja kariere ter storitve in pripomočki, ki so jim pri tem na voljo.
Med veščinami izpostavimo dobro poznavanje lastnih interesov, močnih področij, zbiranje delovnih
izkušenj in kompetenc ter dobra predstavitev le-teh. Poleg tega je ključno poznavanje razmer na trgu
dela in delodajalcev ter iskanje karierne poti med ponudbo in povpraševanjem.
Zato mladim svetujemo, naj bodo čim bolj aktivni, naj posodabljajo že pridobljena znanja in pridobivajo
nova. Osnovno vodilo vseh aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije in varne prožnosti, ki jih izvaja
Zavod, je opolnomočenje posameznika za samostojno, odgovorno, aktivno in uspešno reševanje
problema brezposelnosti.
Tako mladim nudimo:
Informiranje o trgu dela tako v Sloveniji kot tujini;
Pripomočke za samostojno vodenje kariere, kot so e-Svetovanje, računalniški program ,,Kam
in kako'', spletni portali ,,Poiščidelo.si'', ,,Mojaizbira.si'', Ploteus in Eures. Pri uporabi teh
pripomočkov jim Zavod nudi pomoč Kontaktnega centra in osebno preko Kariernih središč;
23
Osnovno karierno svetovanje, ki se izvaja individualno ali skupinsko;
Poglobljeno karierno svetovanje za tiste, ki se srečujejo z večjimi težavami pri oblikovanju
zaposlitvenih in kariernih ciljev ter iskanju zaposlitve;
Učenje veščin vodenja kariere.
Za izboljšanje veščin iskanja zaposlitve jim nudimo:
Kratke modularne delavnice za mlade, ki se izvajajo v Kariernih središčih;
Možnost vključitve v dvodnevno delavnico Po študiju v zaposlitev;
Možnost vključitve v šestdnevno delavnico Učinkovit nastop na trgu dela.
Od leta 2009 do konca leta 2012 je bilo v delavnice vseživljenjske karierne orientacije oz. svetovanje
in pomoč pri iskanju zaposlitve vključenih 15.980 mladih, kar je 39,1 % od vseh vključenih. Delež
vključenih mladih v obdobju je tako višji od deleža mladih v strukturi brezposelnih (povprečno 24,2 %,
največ v 2010 – 26,7 % in najmanj v 2012 – 22,6 %). Med vključenimi je več kot polovica iskalcev prve
zaposlitve in 29,4 % dolgotrajno brezposelnih oseb.
5.2. Programi aktivne politike zaposlovanja
V primerih, ko ima brezposelna oseba določene omejitve, ki jih v okviru delavnic vseživljenjske
karierne orientacije oz. v okviru Ukrepa 1 Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, ni bilo mogoče
odpraviti, pa jim te onemogočajo uspešen nastop na trgu dela, jih Zavod lahko vključi še v (ostale)
programe aktivne politike zaposlovanja z namenom odprave teh težav.
Mladi, ki vstopajo na trg dela, imajo določene težave, ki so lahko povezane z neustrezno ravnijo oz.
smerjo izobrazbe, najpogosteje pa omejitev predstavlja pomanjkanje formalnih delovnih izkušenj. Na
trgu dela opažamo tako viške kot tudi primanjkljaje med diplomanti visokošolskih programov, zato
lahko govorimo o neusklajenosti ponudbe in povpraševanja na slovenskem trgu dela. Razlogi za
neskladja so različni, od prevelikega vpisa na nekatere visokošolske programe, oziroma nastajanja
novih visokošolskih programov predvsem z družboslovnega področja, pa do kriznih razmer v
gospodarstvu v zadnjih letih. Vse to vpliva na večjo konkurenco na trgu dela, in težjo zaposljivost
mladih, brez delovnih izkušenj. Zaradi tega so mladi ena od ciljnih skupin aktivne politike
zaposlovanja.
Mladi se v skladu z ugotovljeno smiselnostjo vključujejo v praktično vse programe aktivne politike, tako
za pridobivanje novih oz. dodatnih veščin in znanj, kot tudi v spodbude za zaposlovanje. V preteklosti
beležimo največ vključitev v programe usposabljanja in izobraževanja. Poleg tega pa se je k reševanju
problematike brezposelnosti mladih v obdobju 2009 - 2012 pristopilo tudi v obliki dveh specifičnih
programov, ki sta se izvajala izključno za ciljno skupino mladih. Pilotni program ,,Usposabljanje
absolventov na delovnem mestu in subvencija za zaposlitev diplomantov/Absolvent – aktiviraj in
zaposli se!'' in ,,Prvi izziv''. Prvi program je bil namenjen ustvarjanju prvih delovnih izkušenj tekom
izobraževanja (absolventski staž) in zagotovitvi direktnega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev, saj
je bilo ob pripravi programa konec junija 2010 v evidenci brezposelnih oseb že 3.611 diplomantov
starih manj kot 30 let, delež iskalcev prve zaposlitve med njimi pa je znašal 49,8 %. Drugi program,
imenovan Prvi izziv, je bil namenjen spodbujanju zaposlovanja mladih v času (priprava programa
konec marca 2012), ko je med brezposelnimi mladimi že 42,3 % iskalo prvo zaposlitev. V oba
programa se je do konca marca 2013 vključilo 3.029 mladih (od tega v Absolvent aktiviraj in zaposli se
149).
24
Na tem mestu pa je poleg navedenih programov APZ potrebno omeniti še druge spodbude za
delodajalce, namenjene spodbujanju zaposlovanja ciljnih skupin brezposelnih oseb, med njimi mladih,
v obliki oprostitev ali znižanja prispevkov (povračilo prispevkov delodajalcem v Pomurju terPokolpju)
ali v obliki davčnih olajšav (izvaja DURS).
V nadaljevanju prikazujemo vključitve mladih v programe APZ kot jih strukturira ZUTD (brez Ukrepa 1,
v katerega je bilo dodatno vključenih 15.980 mladih).
Slika: Brezposelni mladi, vključeni v programe APZ, 2009-2012
Od leta 2009 do leta 2012 je bilo v ukrepe aktivne politike zaposlovanja skupaj vključenih 62.820
mladih, največ v letu 2009, ko beležimo kar 22.610 vključitev. Največ vključitev je bilo med mladimi v
starostni skupini od 25 do 29 let (39.050), preostali 23.770 mladi pa so bili stari manj kot 25 let.
Najpogosteje so se mladi vključevali v ukrep usposabljanja in izobraževanja (53,3%), sledi ukrep
spodbujanja samozaposlovanja, v katerega je bilo 16.499 vključitev - od tega je 5.228 oseb prejelo
subvencijo za samozaposlitev. V ukrep kreiranje delovnih mest je bilo 7.547 vključitev, v ukrep
spodbude za zaposlovanje je bilo 5.261 vključitev.
Delež mladih v vključitvah v programe APZ se zmanjšuje. V letu 2009 je bilo med vključenimi skoraj 40
% mladih, do leta 2012 pa je ta delež padel na dobro tretjino. Delno lahko to zmanjšanje pripišemo
demografskim spremembam, posledično je med brezposelnimi manj mladih, v večji meri pa
spremembam v izvajanju programov APZ. V letu 2009 je Zavod pridobil sredstva za programe APZ v
višini 84,2 mio €, v letu 2012 pa zgolj 57,5 mio €. Posledično se nekateri programi v letu 2012 niso
izvajali ali se niso izvajali kontinuirano. Največji upad v številu vključenih mladih je v programih
formalnega izobraževanja, kjer se je število mladih, vključenih v program formalnega izobraževanja v
letu 2009, z 2.019 vključitev znižalo na 151 vključitev v letu 2012. Zavod je na podlagi programov
izobraževanja odraslih ožil ciljne skupine za vključitev v Formalno izobraževanje, najprej na zaključne
letnike šolanja, v šolskem letu 2012/2013 pa zgolj na vključevanje brezposelnih v osnovne šole. Prav
tako se od leta 2011 dalje ne izvaja program Delovni preizkus, v katerega je bilo v letu 2009 vključenih
1.577 in v letu 2010 2.880 mladih. Delovni preizkus je sicer nadomestil program Usposabljanja na
delovnem mestu, vendar se je vanj v letu 2012 vključilo le 676 mladih, kar pa je delno posledica
nekontinuiranega izvajanja tega programa (v obdobju jan-mar 2012 se program ni izvajal).
16,5%
14,6%
12,6%
11,5%
23,8%
23,4%
22,6%
22,2%
59,8%
62,0%
64,9%
66,4%
2009
2010
2011
2012
15-24 let 25-29 let 30 ali več
25
V juliju 2012 smo pričeli izvajati program Prvi izziv, v katerega je bilo vključenih 2.851 mladih, od tega
2,619 v letu 2012 in 232 v letu 2013. Subvencija za zaposlitev mladih je bila višja kot pri drugih
programih (7.250 €). Pogoj za pridobitev subvencije je bila zaposlitev za 15 mesecev, ki je vključevala
tudi poskusno delo v prvih treh mesecih. Interes delodajalcev je bil izredno velik, zato so bila za
program zagotovljena dodatna sredstva..
Med vključenimi v program je bilo skoraj 60 % iskalcev prve zaposlitve in dobrih 10 % tistih z manj kot
enim letom delovnih izkušenj. Dobra četrtina mladih je bila pred tem dolgotrajno brezposelnih, torej
prijavljenih med brezposelnimi neprekinjeno eno leto ali več.
Še vedno pa je delež mladih zelo visok v programih neformalnega izobraževanja, mladi, vključeni v
javna dela, predstavljajo četrtino ali več vključenih (v letu 2012 28 %).
Mladi so se v zadnjih letih najpogosteje vključevali v ukrep 1 Usposabljanje in izobraževanje, v letih od
2009 do 2011 po pogostnosti sledi ukrep 5 Spodbujanje samozaposlovanja, razen v letu 2012, ko se
je v ukrep 4 Kreiranje delovnih mest vključilo več mladih kot v ukrep 5.
Slika: Brezposelni mladi, vključeni v programe APZ, 2009-2012
Mladi so se v letih 2009 do 2012 najpogosteje vključevali v institucionalno usposabljanje (9.718
vključitev), usposabljanje na delovnem mestu (8.233 vključitev), formalno izobraževanje (6.154
vključitev), samozaposlitev (5.228 vključitev), delovni preizkus (4.551 vključitev), javna dela (4.464
vključitev) in v program Zaposli.me (4.428 vključitev). Mladi v starosti do 24 let so se največkrat
vključili v usposabljanje na delovnem mestu ter v formalno izobraževanje, mladi v starosti od 25 do 29
let pa so se največkrat vključili v institucionalno usposabljanje ter v usposabljanje na delovnem mestu.
V programe aktivne politike zaposlovanja je vključenih vse več mladih iskalcev prve zaposlitve, v letu
2009 je bilo med vključenimi 38,6 % iskalcev prve zaposlitve, v letu 2012 že več kot polovica. Več
iskalcev prve zaposlitve je med mladimi, starimi od 15 do 24 let (63,9 % v letu 2012), med mladimi,
starimi od 25 do 29 let, 45,3 %.
Če pogledamo mlade, vključene v programe aktivne politike zaposlovanja, še po drugih lastnostih,
vidimo:
v letu 2009 je bilo med vključenimi 32,8 % oseb, ki so se prijavile zaradi izteka zaposlitve za
določen čas, ta delež pa se je zaradi strukturnih sprememb brezposelnosti do leta 2012 znižal
na 15,3 %;
59,6%54,6%
52,3%
41,3%
11,6%
8,9%
8,1%
6,8%
9,4%
37,7%
22,1%
27,1 %
35,3%
18,9%
16.772
22.610
13.633
9.805
2009 2010 2011 2012
Usposabljanje in izobraževanje Spodbude za zaposlovanje Kreiranje delovnih mest
Spodbujanje samozaposlovanja
26
delež vključenih dolgotrajno brezposelnih oseb se povečuje, z 18,9 % v letu 2009 je porasel
na 33,5 % v letu 2012;
v programe APZ je bilo v letu 2009 vključenih 40,3 % mladih, ki so bili brezposelni manj kot 4
mesece, do leta 2012 pa se je ta delež znižal na 25,7 %;
narašča delež moških med vključenimi mladimi. V letu 2009 je bilo med vključenimi še vedno
več žensk (50,8 %), do leta 2012 pa se je ta delež zmanjšal na 48,7 %;
med mladimi, vključenimi v programe APZ, je bilo v letu 2009 le 7,4 % prejemnikov denarnega
nadomestila, do leta 2012 pa se je ta delež še zmanjšal, na 4,5 %;
podobno kot pri prejemnikih DN se je tudi zmanjšal delež prejemnikov DSP med vključenimi
mladimi v programe APZ. V letu 2009 je bil ta delež 37,9 % leta 2012 pa le še 25,0 %.
V nadaljevanju so v tabelah predstavljeni podatki o vključevanju mladih v programe aktivne politike
zaposlovanja ter o izhodih v oz. ohranjenih zaposlitvah.
Tabela: Brezposelni mladi, vključeni v usposabljanje in izobraževanje ter izhodi v zaposlitev
Št. vključitev
Št. zaposlitev
delež zaposlitev
v %
2009 9.990 5.921 59,3
Programi institucionalnega usposabljanja 3.296 1.941 58,9
Usposabljanje na delovnem mestu 2.349 1.712 72,9
Formalno izobraževanje 2.019 672 33,3
Delovni preizkus 1.577 1.341 85,0
PUM 297 67 22,6
UŽU 222 50 22,5
Potrjevanje NPK 159 101 63,5
Vključitev brezposelnih oseb v nove in razvojne projekte 71 37 52,1
2010 12.343 7.658 62,0
Programi institucionalnega usposabljanja 3.124 1.823 58,4
Delovni preizkus 2.880 2.409 83,6
Formalno izobraževanje 2.608 846 32,4
Usposabljanje na delovnem mestu 2009/2011 2.401 1.894 78,9
Priprava za potrjevanje NPK 510 306 60,0
Potrjevanje NPK 390 253 64,9
PUM 184 45 24,5
UŽU 182 48 26,4
Vključitev brezposelnih oseb v nove in razvojne projekte 64 34 53,1
2011 7.130 4.093 57,4
Usposabljanje na delovnem mestu 2009/2011 2.806 2.130 75,9
Formalno izobraževanje 1.376 401 29,1
Programi institucionalnega usposabljanja 2011 1.852 1.029 55,6
Priprava za potrjevanje NPK 232 156 67,2
PUM 200 41 20,5
Potrjevanje NPK 183 122 66,7
UŽU 169 49 29,0
Vključitev brezposelnih oseb v nove in razvojne projekte 147 54 36,7
Delovni preizkus 94 66 70,2
Priprava za potrjevanje NPK 2011 70 44 62,9
Usposabljanje na delovnem mestu Mura d.d. 1 1 100,0
Skupaj 29.463 17.672 60,0
27
Tabela: Brezposelni mladi, vključeni subvencionirane zaposlitve, razen v javna dela,zaposleni na 365. dan po koncu subvencionirane zaposlitve
Št. vključitev
Št. zaposl. na 365. dan
delež zaposl. v %
2009 3.487 2.157 61,9
Ukrep 3: Spodbude za zaposlovanje 1.945 1.261 64,8
Zaposli.me 1.230 779 63,3
Spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas 657 449 68,3
Spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb 38 24 63,2
Spodbujanje novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb – prejemnikov DSP 20 9 45,0
Ukrep 5: Spodbujanje samozaposlovanja 1.449 857 59,1
Subvencije za samozaposlitev 1.449 857 59,1
Ukrep 4: Kreiranje delovnih mest 93 39 41,9
Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 54 21 38,9
Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence 39 18 46,2
2010 3.809 2.351 61,7
Ukrep 3: Spodbude za zaposlovanje 2.008 1.263 62,9
Zaposli.me 1.897 1.227 64,7 Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov DSP za leto
2010 74 13 17,6
Spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas 37 23 62,2
Ukrep 5: Spodbujanje samozaposlovanja 1.613 1.066 66,1
Subvencije za samozaposlitev 1.613 1.066 66,1
Ukrep 4: Kreiranje delovnih mest 188 22 11,7
Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 2009/2010 158 4 2,5
Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu ter osebne asistence 30 18 60,0
Skupaj 7.296 4.508 61,8
Tabela: Brezposelni mladi, vključeni v javna dela ter izhodi v zaposlitev
Št. vključitev
Št. zaposlitev
delež zaposlitev
v %
2009 1.042 382 36,7
2010 1.898 1.038 54,7
2011 486 228 46,9
Skupaj 3.426 1.648 48,1
Za vse vključitve spremljamo tudi, če se vključene osebe v določenem obdobju po vključitvi zaposlijo
oz. obdržijo zaposlitev. Za vključene mlade so rezultati sledeči:
od vključenih v ukrep Usposabljanje in izobraževanje v letih 2009-2011 se je v času trajanja
oz. po zaključku usposabljanja zaposlilo 60,0 % mladih, ta delež je bil v starostni skupini od 15
do 24 let 57,0 %, v starostni skupini od 25 do 29 let pa kar 62,5 %.
delež mladih, ki so bili vključeni v subvencionirano zaposlitev v letih 2009 in 2010 (razen
javnih del) in so še zaposleni leto dni po zaključku subvencionirane zaposlitve, je 61,8 %; za
stare od 15 do 24 let 63,0 %, za stare od 25 do 29 let pa 60,9 %, kar je precej nad
povprečjem za vse vključene, ki za isto obdobje znaša 54,6 %.
pri ukrepu Spodbude za zaposlovanje je delež ohranjenih zaposlitev eno leto po zaključku
subvencionirane zaposlitve za osebe stare do 29 let 63,9 %, v ukrepu spodbujanje
samozaposlovanja 62,8 %.
Po zaključku javnih del se je redno zaposlilo 48,1 % mladih, vključenih v ta program v obdobju
2009-2011.
28
V letih od 2009 do 2012 se je s pomočjo subvencije za samozaposlitev zaposlilo 17.007 oseb; 30,7 %
vključenih oseb je bilo starih do 29 let. Pogosteje se zaposlujejo mladi v drugi polovici dvajsetih let,
približno eden od petih mladih, ki se je samozaposlil, je bil star do 15 do 24 let.
Največ mladih, starih od 15 do 24 let se je samozaposlilo v dejavnosti gradbeništva (19,2 %),sledijo
dejavnost trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil (16,4 %) in v drugih dejavnostih (9,5
%).Mladi, stari od 25 do 29 let so se največkrat samozaposlili v strokovnih, znanstvenih in tehničnih
dejavnostih (25,6 %), sledi dejavnost trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil (12,2 %) in
dejavnost gradbeništva (10,0 %), te tri dejavnosti pa so tudi najpogosteje zastopane med vsemi
samozaposlitvami.
Med mladimi, ki so se samozaposlili v obdobju 2009-2010 (3.062 oseb), je bilo eno leto po zaključku
obdobja subvencioniranja samozaposlenih še 62,8 % vključenih, nekoliko bolj uspešni so bili mladi v
starosti od 25 do 29 let (63,9 %), delež mladih v starosti od 15 do 24, ki so ohranili samozaposlitev
(58,4 %), pa je le malenkost nižji od vseh brezposelnih oseb, ki so se v tem obdobju samozaposlile s
pomočjo subvencije (58,8 %).
6 Mednarodna primerjava brezposelnosti mladih
Do sedaj so bili v analizi predstavljeni podatki iz nacionalnih registrskih virov, to je iz internih
podatkovnih baz Zavoda in MDDSZ ter podatkov Statističnega urada RS (v nadaljevanju: SURS). Za
mednarodno primerjavo pa je potrebno uporabiti podatke iz ankete o delovni sili, ki jo izvaja SURS in
temelji na mednarodno dogovorjeni in usklajeni metodologiji.
V metodoloških pojasnilih, objavljenih na spletnih straneh SURS, so kot delovno aktivne opredeljene
tiste osebe, ki so v tednu pred anketiranjem opravile kakršno koli delo za plačilo (denarno ali
nedenarno), dobiček ali za družinsko blagajno. Prav tako se med delovno aktivno prebivalstvo štejejo
zaposlene in samozaposlene osebe, ki jih v tednu pred anketiranjem ni bilo na delo, začasni ali trajni
presežki (do prenehanja delovnega razmerja), osebe na porodniškem dopustu ter pomagajoči
družinski člani. Med brezposelne metodologija uvršča tiste osebe, ki niso delale, vendar aktivno iščejo
zaposlitev ter so takoj oz. v dveh tednih pripravljene sprejeti delo.
Anketna metodologija kot delovno aktivne ne upošteva samo formalno delovno aktivne, ampak tudi
tiste, ki nimajo statusa zaposlene ali samozaposlene osebe, vseeno pa so opravljali določeno delo
(pogodbeno delo, študentsko delo, delo za neposredno plačilo), zaradi česar je število delovno
aktivnih po anketi višje glede na registrske podatke. Število brezposelnih po anketnih pogojih je nižje,
delno zaradi tega, ker se registrirani brezposelni po anketnih pogojih štejejo kot delovno aktivni oz. kot
neaktivni, določene osebe pa so po anketnih pogojih brezposelne, a niso prijavljene na Zavodu.
SURS anketo izvaja četrtletno, trenutno so na voljo rezultati za zadnje četrtletje 2012, za primerjavo z
drugimi državami pa so na voljo podatki Eurostata za 4. četrtletje 2012. V večini mednarodnih
primerjav se za mlade upošteva osebe, ki so stare od 15 do 24 let, zato v nadaljevanju tega poglavja
kot mlade analiziramo to starostno skupino.
6.1. Anketna brezposelnost mladih
V Sloveniji je veliko mladih, ki so v starosti od 15 do 24 let še vedno vključeni v izobraževalni sistem,
zaradi česar po registrskih podatkih ne morejo biti formalno delovno aktivni ali se prijaviti na Zavodu
kot brezposelna oseba. Ker pa anketa o delovni sili upošteva dejanski položaj posameznika na trgu
29
dela, ne njegov formalni status, se določena skupina mladih, ki je na trgu dela že aktivna, večinoma
prek študentskega dela, v anketnih podatkih uvršča med delovno aktivne, ne neaktivne. Mladi, ki imajo
formalno status dijaka ali študenta, hkrati pa so po anketi delovno aktivni, na nek način zamegljujejo
problematiko mladinske brezposelnosti, saj neposredno vplivajo na višjo stopnjo delovne aktivnosti in
na nižjo stopnjo brezposelnosti. Poglejmo si podatke.
V zadnjem četrtletju 2012 je bilo v Sloveniji 77 tisoč mladih, starih od 15 do 24 let, ki so bili aktivni na
trgu dela, torej so delali ali iskali zaposlitev, 144 tisoč pa je bilo neaktivnih, večinoma dijaki ali
študentje. Če pogledamo aktivne mlade, vidimo, da je bilo med njimi 19 tisoč brezposelnih ter 58 tisoč
delovno aktivnih. Ker je večina mladih še v šolskem sistemu sta stopnji aktivnosti in delovne aktivnosti
pričakovano nizki, prva je bila 34,9 %, druga pa 26,3 %.
Slika: Mladi v starosti 15 do 24 let, po aktivnosti, 4. četrtletje 2012
Vir: SURS
Po anketni metodologiji je bilo v zadnjem četrtletju 2012 brezposelnih 24,8 % mladih, kar je daleč
največ v letih krize. Pomembno vlogo pri mladinski stopnji brezposelnosti igra študentsko delo. Ker ta
oblika zaposlitve predstavlja velik delež delovno aktivnih mladih; večinoma se giblje na ravni od 30 do
45 %; vsaka nihanja obsega študentskega dela lahko bistveno vplivajo na stopnjo brezposelnosti.
Praviloma mladi najpogosteje delajo v poletnih mesecih, to je v tretjem četrtletju, posledično pa se to
odraža na stopnji brezposelnosti, ki je v tem četrtletju običajno najnižja.
Mladi, 15-24 let, 221 tisoč
Aktivni, 77 tisoč
Delovno aktivni, 58 tisoč
Prek drugih oblik zaposlitve, 37 tisoč
Prek študentskega dela, 21 tisoč
Brezposelni, 19 tisoč
Neaktivni, 144 tisoč
30
Slika: Primerjava stopnje brezposelnosti mladih študentskega dela, 2008 - 2012
Vir: SURS
To sezonsko gibanje je veljalo za leta pred krizo ter nekaj let krize, spremenilo pa se je v letu 2011, saj
od tretjega četrtletja tega leta stopnja brezposelnosti mladih večinoma narašča. Ta porast lahko v
veliki meri pripišemo zmanjšanju študentskega dela, saj se število mladih, ki so delovno aktivni prek te
vrste zaposlitve, zmanjšuje dosti hitreje, kot se zmanjšuje število delovno aktivnih prek drugih oblik
zaposlitve.
Če upoštevamo predpostavko, da mladi, ki opravljajo študentsko delo, to delo opravljajo zaradi
dodatnega dohodka in je šolanje oz. študij še vedno njihova glavna aktivnost, lahko izračunamo
stopnjo brezposelnosti, pri izračunu katere ne upoštevamo študentskega dela. V zadnjem četrtletju
lani je bilo brezposelnih 19 tisoč mladih, število aktivnih mladih pa zmanjšamo za 21 tisoč delovno
aktivnih prek študentskega dela; dobimo jih 56 tisoč. Po tem izračunu bi bila stopnja brezposelnosti
mladih več kot 30 %.
Vidimo lahko, da je vpliv študentskega dela na aktivnost mladih zelo velika in kakršne koli spremembe
na tem področju, ki vplivajo na obseg študentskega dela, bodo imele tudi v prihodnje velik vpliv na
aktivnost mladih, posledično pa tudi na stopnjo brezposelnosti mladih.
Stopnja anketne brezposelnosti mladih v Sloveniji narašča že več let, podobna gibanja pa beležijo tudi
v večini drugih držav EU, razen v Nemčiji in Avstriji, kjer se je v obdobju od zadnjega četrtletja 2008 do
2012, zmanjšala. Razlike med državami so velike, v letu 2008 je bila stopnja mladinske brezposelnosti
višja od 20 % v treh državah, v Grčiji (23,0 %), Italiji (23,9 %) ter v Španiji (29,2 %), do zadnjega
četrtletja 2012 pa se je slika bistveno spremenila. Kar v 19 članicah je bila stopnja 20 % ali več, v petih
državah pa je bila brezposelna več kot tretjina mladih. Izstopata zlasti Španija in Grčija, kjer je
brezposelna več kot polovica mladih, v Italiji in na Portugalskem pa so brezposelni 4 izmed 10 mladih.
33
23
31
45
2928
29
36
30
2423
35
31
23
19
26
21
11,1
14,7
12,413,1
15,2 14,715,8
13,0
15,6
18,8
13,414,0
17,4
18,917,7
21,4
24,8
0
5
10
15
20
25
30
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
Q4 2008 Q1 2009 Q2 2009 Q3 2009 Q4 2009 Q1 2010 Q2 2010 Q3 2010 Q4 2010 Q1 2011 Q2 2011 Q3 2011 Q4 2011 Q1 2012 Q2 2012 Q3 2012 Q4 2012
študentsko delo, v tisočih stopnja brezposelnosti, v %
31
Slika: Stopnje anketne brezposelnosti po državah članicah EU, 15-24 let, 4. četrtletje 2012*
* Zaradi določenih razlik pri izračunavanju stopenj med SURSom in Eurostatom, prihaja do razlike pri podatkih za Slovenijo.
Vir: Eurostat
Stopnja brezposelnosti mladih je v EU porasla s 16,5 % v zadnjem četrtletju 2008 na 23,2 % v
primerljivem četrtletju 2012; porast je bil 6,7 odstotne točke. V Sloveniji je v istem obdobju stopnja
porasla za 13,5 odstotne točke, z 10,9 % na 24,4 %. Zelo visoka je bila rast v določenih državah, kjer
se zelo močno pozna vpliv krize in/ali je trg dela močno segmentiran. To velja zlasti za Grčijo, kjer je
stopnja že blizu 60 %, ter za druge mediteranske države članice (Španija, Portugalska, Italija).
Najnižje stopnje beležijo v državah, kjer trg dela ni močno segmentiran oziroma se lahko mladih hitreje
in uspešneje vključijo na trg dela. Ta prehod iz šolstva v zaposlitev je dobro urejen, pogosto s
sistemom vajeništva, pripravništva ipd. Izpostavimo lahko Avstrijo in Nemčijo, kjer je stopnja nižja od
10 % in se je v času krize še zmanjšala, precej nizka pa je še na Nizozemskem, Danskem in na Malti.
7 Mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET)
Problematika mladih na trgu dela je bila v nekaterih državah članicah pereča že pred krizo, ki je
izbruhnila v letu 2008. Kriza je močno poslabšala položaj mladih, v večini držav članic EU je stopnja
brezposelnosti mladih nad 20 %, poleg brezposelnih pa narašča tudi število tistih mladih, ki so
neaktivni in niso vključeni v izobraževanje. Zaradi teh razlogov v zadnjih letih vedno večji pomen
dobiva kazalnik NEET (youth neither in employment nor education and training), ki kaže število oz.
delež mladih, ki niso zaposleni oz. niso vključeni v izobraževanje ali usposabljanje; približno polovico
teh oseb predstavljajo brezposelni, polovico pa osebe, ki so neaktivne in niso vključene v
izobraževanje ali usposabljanje.
7,4
8,1
9,6
12,8
12,8
16,0
16,9
19,7
20,0
20,4
21,6
22,0
22,1
22,7
23,2
24,4
25,4
26,9
27,4
27,4
27,7
28,5
32,0
36,1
39,0
40,0
55,1
57,8
Nemčija
Avstrija
Nizozemska
Danska
Malta
Finska
Estonija
Luksemburg
Češka
Združeno kraljestvo
Latvija
Belgija
Švedska
Romunija
EU-27
Slovenija
Litva
Francija
Madžarska
Poljska
Irska
Bolgarija
Ciper
Slovaška
Italija
Portugalska
Španija
Grčija
32
Slika: Stopnje NEET po državah članicah EU, 15-24 let, 2011
Vir: Eurostat
Po podatkih Eurostata (iz ankete o delovni sili) v letu 2011 v Evropski uniji ni bilo zaposlenih oz. v
izobraževanju 7,5 milijona mladih v starosti od 15 do 24 let ter 6,5 milijona starih od 25 do 29 let.
Stopnja NEET, ki se izračuna kot delež mladih, ki se uvrščajo v to kategorijo, od vseh mladih v tej
starosti, je bila precej visoka; za mlade stare od 15 do 24 let je bila 12,9 %, za mlade od 25 do 29 leta
starosti pa 19,8 %. Razlike med državami članicami so precejšnje. V starostni skupini mladih od 15 do
24 let najvišjo stopnjo NEET beležijo v Bolgariji, sledijo pa države, ki imajo izrazite gospodarske
težave oz. močno segmentiran trg dela. Med države z visoko stopnjo NEET (nad 18 %) se tako
uvrščajo Bolgarija, Italija, Španija in Irska, Slovenija je precej nizko, boljše rezultate imajo samo
Nizozemska, Luksemburg, Danska in Avstrija. V veliki meri na nizko stopnjo vpliva vključenost mladih
v srednje in terciarno izobraževanje; v Sloveniji je namreč zelo visoka in posledično je tako stopnja
brezposelnosti mladih kot stopnja NEET pod evropskim povprečjem. Podatki za Slovenijo tudi
pokažejo, da je bilo med mladimi, ki se v tej starostni skupini uvrščajo v NEET, 54,9 % brezposelnih,
preostanek pa predstavljajo osebe, ki so bile neaktivne in niso bile vključene v izobraževanje ali
usposabljanje.
Za mlade, ki so stari od 25 do 29 let, se situacija precej poslabša. V tem starostnem obdobju
večinoma niso vključeni v izobraževanje, neugodna situacija na trgu dela, sploh v državah s hudo
gospodarsko krizo, pa onemogoča mladim, da bi se zaposlili. Tako ne preseneča podatek, da je
stopnja NEET za to starostno skupino najvišja v Grčiji, ki se že več let sooča s krizo, pomanjkanje
delovnih mest oz. močno segmentiran trg dela pa vplivajo še na visoke stopnje v Bolgariji, Italiji, Irski,
Slovaški, Madžarski in Španiji; v vseh teh je stopnja 25 % ali več. Po podatkih Eurostata je bila
slovenska stopnja NEET za stare od 25 do 29 let 13,2 %; 6,6 odstotne točke pod povprečjem EU, s
čimer se Slovenija uvršča v spodnji del lestvice držav. Skoraj dve tretjini (64,4 %) mladih, ki so se v tej
starosti uvrščali v skupino NEET, so bile brezposelne osebe.
3,8
4,7
6,3
6,9
7,1
7,5
7,5
8,3
8,4
11,6
11,8
11,8
12,0
12,5
12,7
12,9
13,3
13,8
14,3
14,4
15,7
17,4
17,4
18,4
18,5
19,8
22,6
Nizozemska
Luksemburg
Danska
Avstrija
Slovenija
Nemčija
Švedska
Češka
Finska
Poljska
Estonija
Belgija
Francija
Litva
Portugalska
EU-27
Madžarska
Slovaška
Velika Britanija
Ciper
Latvija
Romunija
Grčija
Irska
Španija
Italija
Bolgarija
33
Slika: Stopnje NEET po državah članicah EU, 25-29 let, 2011
Vir: Eurostat
8 Študentsko delo
Mladi pogosto prve izkušnje na trgu dela dobijo s študentskim delom. Zakonodaja omogoča začasno
in občasno delo tistim mladim, ki imajo status dijaka ali študenta, vendar naj bi to delo, kot ga
opredeljuje že poimenovanje, ne imelo značaja redne zaposlitve. Glede na obseg študentskega dela v
zadnjih letih,pa se vzpostavlja upravičena domneva, da na račun študentskega dela že prihaja do
izpodrivanja rednih zaposlitev mladih. Študentsko delo je potrebno urediti na način, da bo omogočalo
pridobivanje delovnih izkušenj ter dodatnih finančnih sredstev, medtem ko mora ostati primarna
naloga dijakov ali študentov še vedno šolanje oz. študij.
Posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom ureja 192. člen Zakona o urejanju trga,
ki predpisuje, da se do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del
dijakom in študentom, uporabljajo določbe Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer
brezposelnosti (ZZZPB). V letu 2012 je v študentsko delo posegel še Zakon o urejanju javnih financ
(ZUJF).
ZZZPB določa, da začasno in občasno delo dijakom in študentom lahko posreduje Zavod ali
pooblaščene organizacije, ki jih s pogodbo o koncesiji pooblasti ministrstvo, pristojno za delo
(študentski servisi). Število koncesionarjev se spreminja, v letu 2008 jih je bilo 50, v letih 2009 in 2010
se je zmanjšalo na 48, v letu 2011 na 44, v letu 2012 pa jih je bilo le še 42.
Študentsko delo se je po uveljavitvi ZUTD v nespremenjeni obliki izvajalo vse do uveljavitve ZUJF, s
katerim se je povišala koncesijska dajatev iz naslova opravljanja študentskega dela (iz 12 na 23 %),
hkrati pa se je spremenila njena porazdelitev med upravičence; več za štipendije, manj za Študentsko
organizacijo Slovenije in študentske servise. Slednji so bili po uveljavitvi ZUJF v letu 2012 sicer še
8,4
9,1
9,8
10,3
10,5
13,0
13,2
13,7
15,1
16,1
17,5
17,7
18,6
19,4
19,8
20,2
21,5
21,6
22,2
23,9
25,0
25,5
27,0
27,2
27,8
29,3
32,0
Švedska
Nizozemska
Luksemburg
Avstrija
Danska
Finska
Slovenija
Nemčija
Ciper
Portugalska
Velika Britanija
Belgija
Češka
Francija
EU-27
Estonija
Poljska
Litva
Romunija
Latvija
Španija
Madžarska
Slovaška
Irska
Italija
Bolgarija
Grčija
34
upravičeni do enake višine koncesijske dajatve kot po prejšnji ureditvi, t. j. do 4,5 odstotnih točk
oziroma 19,6 % obračunane koncesijske dajatve, medtem ko se je letom 2013 njihov delež v
obračunani koncesijski dajatvi znižal na 3,8 odstotne točke ali 16,5 %.
8.1. Študentsko delo v obdobju od 2008 do 2012
Vir podatkov za analizo študentskega dela so poročila, ki jih morajo koncesionarji posredovati
MDDSZ. Za leto 2012 je bilo do priprave te analize posredovanih 40 poročil. V poročilih koncesionarji
poročajo različne podatke, med drugim o številu realiziranih napotnic, številu ur dela študentov in
dijakov ter bruto izplačilih, ki so jih za opravljeno delo prejeli.
Najprej si oglejmo podatke o realiziranih napotnicah za študentsko delo. Za leto 2008 so koncesionarji
poročali o 1,39 milijona realiziranih napotnicah, kriza pa je naredila svoje in število napotnic je upadlo
že v letu 2009 ter se nato vsako leto zmanjšalo, izjema je le leto 2010. Največji padec števila napotnic
se je zgodil v letu 2009, ko so delodajalci iskali notranje rezerve in so se pogosto odpovedali
delavcem za določen čas ter verjetno tudi študentskemu delu, precejšnji padec pa beležimo še v letu
2012, ko so se razmere v gospodarstvu bistveno poslabšale, v sklopu ukrepov za ureditev javnih
financ pa se je močno omejilo študentsko delo v javnem sektorju.
Slika: Realizirane napotnice za študentsko delo, 2008-2012
Vir: MDDSZ
Precejšnje spremembe beležimo pri številu ur, ki so ga opravili dijaki in študenti. V letu 2008 so
opravili nekaj več kot 84 milijonov delovnih ur, do leta 2012 pa se je to število zmanjšalo na manj kot
57 milijonov; zmanjšalo se je kar za 32,8 %. V štirih letih krize se je število opravljenih ur zmanjšalo
vsako leto, razen v letu 2010, ko je precej poraslo. Če primerjamo podatke o opravljenih urah z
realiziranimi napotnicami, hitro opazimo, da se je število ur v zadnjih petih letih zmanjšalo močneje kot
število napotnic. Izračun povprečnega števila ur na napotnico pokaže, da so dijaki ali študentje v letu
2008 na eno napotnico v povprečju opravili 60,6 ur dela, v letu 2012 pa le še 47,7 ur.
1.391.200
1.283.149 1.318.279 1.293.006
1.186.760
2008 2009 2010 2011 2012
35
Slika: Opravljene ure prek študentskega dela, 2008-2012
Vir: MDDSZ
Tretji podatek, ki ga imamo na voljo, so bruto izplačila dijakom in študentom za opravljeno delo. Tudi
pri izplačilih se poznajo učinki krize, vendar ne v tako velikem obsegu kot npr. pri opravljenih urah. V
letih 2009 in 2011 so se bruto izplačila za študentsko delo zmanjšala, a so v letih 2010 in 2012
nekoliko porasla.
Slika: Bruto izplačila za študentsko delo, 2008-2012
Vir: MDDSZ
Podatki kažejo, da kriza je vplivala na študentsko delo. Prvi večji vpliv je bil v letu 2009, ko se je zaradi
gospodarske krize zmanjšalo povpraševanje po študentskem delu, razlogov je več, eden glavnih pa je
verjetno iskanje notranjih kadrovskih rezerv pri večini delodajalcev. V letu 2010 se je študentsko delo
spet nekoliko okrepilo, že v letu 2011 pa je ponovno prišlo do krčenja. V tem letu so se že pričeli kazati
negativni vplivi, ki so Slovenijo ponovno potisnili v recesijo. Prav tako je negativno na obseg
študentskega dela vplival ZUJF, ki je zaradi povišanja koncesijske dajatve na 23 %, študentsko delo
naredil manj privlačno za delodajalce. Vpliv na zmanjšanje obsega ima tudi omejitev študentskega
dela v javnem sektorju.
Na osnovi podatkov, ki jih imamo na voljo, lahko izračunamo več kazalnikov, ki pojasnjujejo trende na
področju študentskega dela. Povprečni znesek bruto izplačila na realizirano napotnico se je od leta
2008 naprej nekoliko zmanjševal, v treh letih se je zmanjšalo za približno 12 evrov, v letu 2012 pa je
84.258.616
67.912.823
80.294.901
64.184.800
56.639.525
2008 2009 2010 2011 2012
341.457.833
303.367.290 308.051.947 301.768.306 304.450.056
2008 2009 2010 2011 2012
36
povprečno bruto izplačilo poskočilo. Lani je bilo na napotnico v povprečju izplačanih 256,54 evrov, kar
je 23 evrov več kot v letu 2011 ter 11 evrov več kot v letu 2008. Ker se je v zadnjih dveh letih
nadpovprečno zmanjšalo povprečno število ur, opravljenega na eno napotnico; s 60,9 ur v letu 2010
na 47,7 ur v letu 2012; je jasno, da se je morala povečati povprečna urna postavka. Ta je bila v letu
2010 najnižja, pod 4 evri, do leta 2012 pa je porasla na 5,38 evrov, kar je največ v zadnjih petih letih.
Slika: Kazalniki o študentskem delu, 2008-2012
Vir: MDDSZ, preračun Zavod
245,44236,42 233,68 233,39
256,54
4,05 4,47 3,84 4,70 5,38
60,6
52,9
60,9
49,6 47,7
-10,0
10,0
30,0
50,0
70,0
90,0
0,00
50,00
100,00
150,00
200,00
250,00
300,00
2008 2009 2010 2011 2012
povp. znesek bruto izplačila na napotnico, v EUR
povp. urna postavka, v EUR
povp. število opravljenih ur na napotnico
37
9 Povzetek in priporočila
Demografski trendi v Sloveniji niso ugodni. Rodnost se zmanjšuje že več desetletij,
posledica je, da se delež mladih v prebivalstvu počasi zmanjšuje.
Vedno več mladih se izobražuje na terciarni ravni. V zadnjih dveh desetletjih se je vpis na
univerze in druge visokošolske institucije močno povečal, na drugi strani pa se zmanjšuje
zlasti vpis v srednje poklicne šole. Dolgoročno gledano se bodo tako strukturna nerazmerja
med ponudbo in povpraševanjem po delavcih s poklicno izobrazbo še poglobila.
Kriza, ki se je začela v letu 2008, močno vpliva na slovensko gospodarstvo in
posledično tudi na trg dela. Bruto domači proizvod se je v obdobju zadnjih štirih letih dvakrat
močno zmanjšal, v dveh letih pa je le malenkostno porasel. V prvih letih je kriza vplivala
predvsem na predelovalne dejavnosti, gradbeništvo ter z njima povezane dejavnosti, v zadnjih
letih pa kriza vpliva tudi na storitveni sektor, tudi na tri dejavnosti netržnih storitev.
V času krize se je registrirana brezposelnost podvojila. Izrazito zmanjšanje povpraševanja
delodajalcev po delavcih ter iskanje notranjih kadrovskih rezerv je povzročilo precejšen porast
brezposelnosti. Kriza je zlasti prizadela delovno intenzivne panoge, sploh gradbeništvo,
moške ter druge skupine prebivalstva, ki imajo izrazite težave pri nastopu na trgu dela
(invalidi, starejši, mladi).
V času krize je število delovno aktivnih mladih (po registrskih virih) upadlo za skoraj 24
%. To zmanjšanje lahko delno pripišemo demografskim spremembam, v veliki meri pa je to
posledica gospodarske krize ter pomanjkanja ustreznih delovnih mest, zlasti za terciarno
izobražene mlade. Poleg tega so mladi, ki šele vstopajo na trg dela, pogosto zaposlujejo prek
fleksibilnih oblik zaposlovanja, v času krize pa so zaradi tega pogosto prvi, ki izgubijo
zaposlitev.
Število registriranih brezposelnih mladih je v času krize poraslo, njihov delež v skupni
brezposelnosti pa se je celo zmanjšal, saj je zaposlitev izgubilo bistveno več oseb, ki so stare
30 let ali več. Mladi se na Zavodu pogosto prijavijo kot iskalci prve zaposlitve, so
nadpovprečno izobraženi ter imajo kljub pomanjkanju izkušenj več možnosti za zaposlitev kot
starejši iskalci zaposlitve. Na Zavodu so v povprečju prijavljeni krajši čas kot drugi iskalci
zaposlitve, saj pogosteje sprejmejo zanje ne povsem ustrezno zaposlitev, ob kateri še nadalje
iščejo zaposlitev, ki jim bolj ustreza.
Ker imajo mladi pogosto težave pri uspešnem nastopu na trgu dela, predvsem zaradi
pomanjkanja ustreznih delovnih izkušenj, so ena izmed ciljnih skupin za vključevanje v
programe aktivne politike zaposlovanja. Brezposelni mladi se tako pogosto vključujejo
predvsem v programe, kjer lahko pridobijo ustrezne delovne izkušnje, pri tem pa so v
povprečju bolj uspešni kot druge starostne skupine brezposelnih.
Kljub večji pripravljenosti za zaposlitev na neustreznih delovnih mestih, pa je stopnja
registrirane brezposelnosti mladih nad povprečjem. Februarja letos je bilo v starostni
skupini od 15 do 24 let brezposelnih 29,7 % oseb, nadpovprečno visoka pa je bila stopnja
brezposelnosti tudi v starostni skupini od 25 do 29 let. Za mlade do 24 let je stopnja močno
sezonsko porasla v oktobru lani, v mesecih, ki so sledili, pa se ni sezonsko znižala, ampak je
še dodatno porasla.
Narašča tudi anketna brezposelnost mladih. Ta je bila v zadnjem četrtletju lani za starostno
skupino do 15 do 24 let že 24,8 %, kar je daleč največ v vseh zadnjih petih letih. ker anketna
metodologija upošteva dejanski, ne pa formalni status na trgu dela, se med delovno aktivne
uvrščajo tudi osebe, ki opravljajo študentsko delo, to pa so predvsem mladi. Zaradi tega ima
38
študentsko delo velik vpliv na anketno stopnjo brezposelnosti mladih, saj vsakršno zmanjšanje
njegovega obsega neposredno vpliva na porast anketne stopnje brezposelnosti mladih.
Glavni razlog za porast obeh stopenj brezposelnosti mladih v drugi polovici leta 2012 je
predvsem pomanjkanje ustreznih delovnih mest. Zaradi tega imajo mladi (ter tudi druge
skupine prebivalstva) težave pri iskanju redne zaposlitve, zaradi česar narašča predvsem
stopnja registrirane brezposelnosti, na porast anketne stopnje pa poleg pomanjkanja rednih
zaposlitev vpliva tudi manjši obseg študentskega dela.
9.1. Priporočila
1. Mlade generacije, ki so danes v izobraževanju, končujejo izobraževanje in vstopajo na trg dela
ter mladi, ki so brezposelni, predstavljajo izjemno pomemben del ponudbene strani trga dela.
Zaradi izrazito negativnih demografskih trendov si Slovenija ne more privoščiti, da bi se zaradi
sedanjega premajhnega povpraševanja na trgu dela,ta potencial začel izgubljati in s tem že na
srednji rok povzročil krizo na trgu dela zaradi pomanjkanja delavcev, torej krizo zaradi
premajhne ponudbe. Razlogi za izgubljanje delovnega potenciala med mladimi, ki ga bomo
občutili že takoj po koncu sedanje krize, so zlasti: pogoste epizode brezposelnosti, prekerne
zaposlitve na delih, ki so pod nivojem stopnje in vrste dosežene izobrazbe mladih, odhajanje v
tujino (beg možganov), umikanje s trga dela zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve ipd.
Kratko-, srednje- in dolgoročne socialne ter ekonomske posledice izgubljanja delovnega
potenciala med mladimi so tisti razlogi, zaradi katerih so mladi postali prva prioritetna skupina
v evropski politiki zaposlovanja. Konec februarja 2013 so se namreč vse članice EU zavezale,
da bodo najkasneje z letom 2014 vsakemu mlademu do 25. leta starosti ponudile kvalitetno
zaposlitev, vključitev v izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v času do 4 mesecev po
zaključku izobraževanja ali po nastanku brezposelnosti. Različne sheme v okviru t.i. Jamstva
za mlade (Youth Guarantee) morajo države članice razviti skladno s potrebami posameznih
skupin (osipniki, mladi s suficitarnimi kvalifikacijami in diplomami, iskalci brez delovnih
izkušenj, dolgotrajno brezposelni idr.)s ciljem, da se jim zagotovi delovna aktivnost in čim
kvalitetnejše karierno izhodišče na trgu dela.
Nekatere države tovrstne sheme že izvajajo (npr. Avstrija, Finska, Švedska), v Sloveniji pa
moramo inovativne in učinkovite programe ter pristope (tj. z razpoložljivimi sredstvi doseči čim
večje učinke in rezultate) za izvajanje jamstva za mlade čim prej začrtati.
2. Analize brezposelnosti mladih že vrsto let opozarjajo na neusklajenost mreže izobraževalnih
programov na srednješolskem in terciarnem nivoju s potrebami trga dela. Vpis mladih na
poklicne in strokovne programe, po katerih trg dela stabilno povprašuje, je vse manjši ali je
celo izginil.
Eden od razlogov je izginjanje dualnega vajeniškega sistema v poklicnem izobraževanju, ki
predstavlja najučinkovitejše povezovanje potreb delodajalcev z izobraževanjem mladih ter
hkrati zagotavlja hitro prehajanje v redne zaposlitve. Države, ki so ohranile dualni vajeniški
sistem ter visoko vključenost delodajalcev v celotno vertikalo poklicnega in strokovnega
izobraževanja, imajo tudi v času krize najnižjo brezposelnost med mladimi v EU. Tudi zaradi
tega je v evropski politiki zaposlovanja sprejeta pobuda članicam, da reformirajo svoje
izobraževalne sisteme po zgledih uspešno delujočih sistemih sekundarnega izobraževanja.
Terciarno izobraževanje se je v Sloveniji zelo razširilo, generacijske stopnje vključenosti v
njegove programe so v samem vrhu EU, a sta ti dve značilnosti prehod mladih na trg dela
predvsem prelagali, bistveno manj pa učinkovito zagotavljali. V zadnjih letih se je sicer
39
zmanjšal delež družboslovnih smeri na račun več naravoslovja in tehnike, problem
pridobivanja ustreznih praktičnih izkušenj med študijem in po njem v obliki (zakonsko in v
kolektivnih pogodbah) urejenih pripravniških oblikah pa dejansko ni razrešen.
Navedeno so ključni problemi našega izobraževalnega sistema, za katere bi morali skupaj
iskati rešitve tako nosilci politike izobraževanja in zaposlovanja ter socialni partnerji, zlasti
delodajalci. Brez izrazite vključenosti slednjih v vse faze priprave in izvedbe izobraževalnih
programov ne moremo zagotoviti mladim kvalitetnega poklicnega in strokovnega
izobraževanja ter prehajanja v zaposlitve preko pripravniških in podobnih shem praktičnega
uvajanja v poklicno delo.
3. Študentsko delo je bilo v Sloveniji uvedeno z namenom, da se dijakom in študentom omogoči
pridobivanje različnih delovnih izkušenj in dodaten zaslužek v času izobraževanja. Iz obsega
študentskega dela v zadnjih letih pa je mogoče domnevati, da študentsko delo izriva redne
zaposlitve mladih. Prav tako smo priča podaljševanju izobraževanja mladih med drugim tudi
zaradi možnosti opravljanja študentskega dela. Študentsko delo tako sicer statistično prispeva
k višjim stopnjam delovne aktivnosti in k nižjim stopnjam brezposelnosti med mladimi, a hkrati
predstavlja nelojalno konkurenco mladim po zaključenem izobraževanju. Delodajalci se zaradi
višje fleksibilnosti in nižjih stroškov dela raje kot za redno zaposlitev mladih odločajo za
veriženje študentskega dela, kar pogosto vodi v druge negativne pojave na tem področju
(fiktivni vpisi, namerno podaljševanje študija, delo na črno, siva ekonomija). Študentsko delo v
trenutni obliki predstavlja najbolj prekerno obliko dela na trgu dela, saj delavcu – študentu ne
prinaša nobenih pravic iz dela, niti pravic iz socialnih zavarovanj.
Nadaljnje zakonsko poseganje v ureditev študentskega dela, bi moralo upoštevati vsa
navedena dejstva in posledice, ki bi jih lahko spremembe imele tako na kazalce objektivnega
položaja mladih na trgu dela kot na njihov ekonomsko-socialni položaj med rednim
izobraževanjem. Hkrati pa ostaja izziv, kako študentsko delo bolje povezati s priznavanjem
delovnih izkušenj pri prehajanju mladih na trg dela po koncu izobraževanja. Vprašanja so zelo
aktualna spričo napovedi o skorajšnjih spremembah zakonodaje na tem področju in zaradi
prioritetnega spremljanja položaja mladih na trgu dela v okviru skupne evropske politike
zaposlovanja.