mlincek%203 prirocnik%20za%20ucitelje modrijan

3.

1

2

56

78

111617

7

17

5

4

� 7A 8A 9A 6A 1A 2A 4A 1A 7A 0A 4A 8A

Mlinček 3Slovenščina, matematika in spoznavanje okolja za 3. razred osnovne šolePriročnik za učitelje

Avtorji dr. Dušan Krnel – spoznavanje okolja dr. Tatjana Hodnik Čadež – matematikaTatjana Kokalj, prof. – slovenščina

Urednica Renata Vrčkovnik

Oprema in oblikovanje Davor Grgičević

Prelom Vilma Zupan

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.Za založbo Branimir Nešović

Ljubljana 2013Elektronski vir

©Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

37.091.3:811.163.6(035)(0.034.2) 37.091.3:5(035)(0.034.2)

KRNEL, Dušan Mlinček 3 : slovenščina, matematika in spoznavanje okolja za 3. razred osnovne šole. Priročnik za učitelje [Elektronski vir] / [Dušan Krnel, Tatjana Hodnik Čadež, Tatjana Kokalj]. - El. knjiga. - Ljubljana : Modrijan, 2013

ISBN 978-961-241-757-4 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 2. Hodnik Čadež, Tatjana 3. Kokalj, Tatjana, 1956- 268460032

www.modrijan.si

Vsebina•••• ••••• •••••• •

1. delNa morski obali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Števila do 100, seštevamo in odštevamo do 100 . . . . . . . . . . . . 11

Pristanišče v Kopru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

Zgodbe iz mesta Rič-rač . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Seštevamo in odštevamo s prehodom do 100 . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Jesenska megla . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Ko igrače vstopijo v pravljico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

Letališče na Brniku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Poštevanka števila 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28


Gasilec Samo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

Povej mi pravljico . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34


Poštevanka števila 10 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38

Tovarna čokolade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39

Branje v nadaljevanjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

2. delPoštevanka števila 3 in 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47

Zimska pravljica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48

Za devetimi gorami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52


Luna je mesec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54


Potres na Haitiju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59


Republika Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63

Gremo v kino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66

Množimo z 1 in 0 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

Z očesom vidim, z ušesom slišim . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Zrak lahko ujamem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

Mlinček se vrti in melje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75

Števila do 1000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78


3. delDenar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

Lep pomladni dan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

Računamo do 1000 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89

Drevo je dom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

Pisno seštevamo in odštevamo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94

Kako živi sončnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95

Pisno seštevamo s prehodom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

Andersenove pravljice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98

Kako živi pes . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100

Pisno odštevamo s prehodom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103

1. maj – praznik dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

Bratci in sestrice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

Deli celote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110

Pojdimo v gledališče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111

Pozor, mikrobi na delu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112

Skladni liki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116

V muzeju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117

Matematični orehi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119


7

Na morski obali•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Morje in morska obala sta zaradi svoje drugač-nosti zanimivo življenjsko okolje za otroke. Otroci radi »raziskujejo« morsko obalo, zbirajo zanimive kamne, lupine školjk, hišice polžev in druge ostanke organizmov. Če imajo možnost pogledati pod vodo, se jim odpre nov podvodni svet različnih živali in rastlin. Živali in rastline živijo v različnih morskih oko-ljih. Nekatere živijo na morskem dnu, tudi v takih globinah, kamor svetloba ne prodre in so razmere za življenje precej drugačne. Dru-ge prosto plavajo in nimajo svojega stalnega okolja, tretje živijo v pasu bibavice in so nekaj časa na suhem, nekaj časa pa pod vodo. Na vsa ta različna okolja so se živali in rastline prilagodile. Tako se med seboj razlikujejo po zgradbi in obliki telesa, po načinu gibanja, po zaščiti pred plenilci, po načinu prehranjeva-nja in drugem. Prav zaradi tega je morsko okolje idealno za povezovanje organizmov z okoljem, v katerem živijo, oziroma za spozna-vanje, kako so se rastline in živali prilagodile na življenjsko okolje. Na morski obali najpogosteje najdemo školjke, polže in rake. Zaradi njihove pestrosti je to tudi priložnost za različna razvrščanja, urejanja,

uporabo določevalnih ključev in za urjenje v natančnem opazovanju in sklepanju. Čeprav je morje zelo velik ekosistem, je že zelo ogroženo zaradi onesnaževanja, ki ga povzro-čajo ljudje. V morje se izlivajo reke in s seboj prinašajo vse odplake, ki so jih dobile na poti do izliva – to so odplake iz kanalizacije, indu-strije ter gnojila in pesticidi, ki jih voda spira s kmetijskih površin. Mnoge snovi v odplakah so strupene in ogrožajo življenje živali in rastlin v morju. Nekatere strupe živali zaužijejo, in če te živali (ribe, rake, školjke) nato poje človek, preidejo ti strupi tudi v njegovo telo. Na morski obali se nabirajo odpadki, ki jih je naplavilo morje. To so razne plastične vrečke, plastenke, pločevinke, steklenice in drugo, ki so jih neodgovorni ljudje vrgli kar v morje. Ti od-padki so vidni in nas motijo, a so manj nevarni od strupenih snovi, ki jih v morju ne vidimo. Morje in morsko obalo ogroža tudi morski pro-met. Posebno ob nesrečah tankerjev, ko pride do razlitja nafte, se za dlje časa onesnaži morje in morska obala. Takrat poginejo mnoge živali in rastline, čiščenje onesnažene obale je zelo zahtevno, drago in dolgotrajno. Preden morje in obala znova zaživita, traja tudi nekaj desetletij.

Razlikujejo in opišejo živa bitja in okolja, v katerih živijo, ter kako • ponavljajoče se spremembe vplivajo nanje.

Vedo, da so spremembe v naravi za rastline in živali ugodne, včasih • pa škodljive, lahko pa so za nekatere ugodne in za druge škodljive.

Vedo, da ob proizvodnji in vsakdanjem življenju nastajajo odpadki, za • katere je treba poskrbeti, in da nekatere odpadke lahko znova uporabimo.

Znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja.•

Iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa stolpčne in vrstične prikaze.• Razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov …).• Razvrščajo po eni ali dveh spremenljivkah.• Povezujejo vzrok s posledico.•

Spoznavanje okolja

Cilji

8

Slovenščina

Delo po tem učbeniku začnemo s pesmijo To-neta Pavčka Branje. Izbor pesmi ni naključen, kajti branju bomo v tretjem razredu posvetili veliko pozornosti. Prizadevamo si, da bi v učen-cih vzbudili veselje do branja, zanimanje za književno besedo in estetsko doživljanje. Naš cilj je, da na koncu tretjega razreda učenci gladko knjižno berejo, kar pomeni, da upošte-vajo zakonitosti branja: hitrost, poudarke, loči-la, knjižno izgovarjavo. Poeziji in prozi namenjamo v tretjem razredu enako količino časa, učence seznanimo z vse-mi kanonskimi besedili, ki jih priporoča učni načrt za tretji razred. Na poslušanje umetnostnega besedila je tre-ba učence dobro pripraviti. V uvodnem delu jih motiviramo za poslušanje. Motivacija je lahko didaktična igra, obisk knjižnice, uganka itd. Uvodnemu delu sledi priprava na branje. Umi-ritev. Priporočamo, da besedilo najprej prebe-re učitelj, nato tisti učenci, ki bolje berejo, ko je besedilo dovolj znano, pa še drugi. Pesem lahko tudi recitiramo, torej jo povemo na pamet; to naj bo zlasti pesem, ki se jo bodo učenci naučili na pamet. Med temi sta lahko tudi Branje Toneta Pavčka ali Zlata ladja Kaje-tana Koviča. Učitelj sam izbere pesem za uče-nje na pamet. Nekateri izberejo vsak mesec eno pesem za memoriranje, drugi redkeje. Prav je, da kanonska besedila, ki gredo dovolj hitro v uho, otroci znajo tudi recitirati.Poleg branju in memoriranju pesmi veliko pozor-nosti posvetimo tudi razčlenjevanju besedila. Učenci v pesmi najdejo naslov in ga povežejo z besedilom, torej ga prepoznajo kot del besedila. Poleg naslova naj si zapomnijo tudi ime pesnika ali pesnice. Ob obisku v knjižnici prepoznajo na-slove preostalih avtorjevih pesniških zbirk.Opazujejo pesem in zaznavajo kitico kot zgrad-beno in pomensko enoto. Preštejejo kitice, po-znajo pojem verz oziroma vrstica in rimo. Raz-vijajo občutek za zvočnost jezika, tako da išče-jo besedne dvojice, ki se rimajo.Zvok besede povezujejo s podobami, ki jih vzbuja besedilo.

Učence spodbujamo, da izražajo svoje razu-mevanje pesmi in ga primerjajo z razumeva-njem sošolcev; ob ponovnem branju pa poglab-ljajo razumevanje, rišejo, pišejo podobna be-sedila.Tudi pri branju proze je treba učence v uvod-nem delu motivirati, navdušiti za branje in dalj-šim besedilom, ki zahtevajo večji napor, v za-četku posvetiti nekoliko več časa. V delovnem učbeniku Mlinček 3 so poleg kanonskih bese-dil tudi besedila, ki se povezujejo z obravnava-no temo in jo osvetljujejo z drugega umetnost-nega zornega kota. Tako besedilo je Jastogi z vseh strani, pisatelja Mateta Dolenca. V delov-nem učbeniku so pri večini besedil navedeni odlomki; zelo priporočljivo je, da se učenci se-znanijo s celotnim besedilom. Uvedemo lahko bralni dan in spodbujamo bra-nje doma. Za spodbujanje branja izberemo različne oblike motiviranja: bralno drevo, po katerem otroci »plezajo«, bralni listič, ki ga pod-pisujejo starši, bralni kartončki, zvezki itd., ka-mor vpisujejo besedila, ki so jih prebrali.Učence navdušimo tudi za bralno značko. V seznam knjig lahko uvrstimo tudi knjige iz Mlinčka 3, nekaj knjig pa uvrstimo v domače branje.Po branju se učenci pripravijo na ustvarjalen dialog z besedilom, tako da se spomnijo do-godkov iz svojega življenja. Učenci naj sprošče-no sodelujejo v pogovoru, izražajo svoja občut-ja, razvijajo zmožnost sprejemanja različnih književnih besedil. Tudi vrednotenju književnih besedil posvetimo dovolj pozornosti, povedo naj, kaj jim je bilo všeč, kaj ne, in utemeljijo svoje prepričanje.Veliko pozornosti bomo posvetili tudi neume-tnostnim besedilom, ki jih bodo učenci poslu-šali, brali in razčlenjevali, določali okoliščine nastanka besedila in sporočevalčevega name-na ter ob tem razvijali branje in pisanje.Uvodno poglavje je z vidika jezika namenjeno predvsem ponovitvi pisanja abecede ter rabi velike začetnice na začetku povedi in sprva tudi v lastnih imenih bitij.

9

Pozorno poslušajo krajše enogovorno neumetnostno besedilo.• Glasno berejo kratko preprosto besedilo. • Ustno določajo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčevega namena.• Razvijajo pravopisno zmožnost – rabo velike začetnice v lastnih imenih bitij.•

Poslušajo pesem.• Po poslušanju kratke neznane pesmi sami tiho/poltiho berejo to pesem.• Najdejo naslov pesmi in ga povežejo z besedilom (prepoznajo naslov kot • del besedila).

Opazujejo pesem in zaznavajo kitico kot zgradbeno in pomensko enoto.• Izražajo svoje razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem • sošolcev; ob ponovnem branju poglabljajo razumevanje.

Pripravijo se na ustvarjalen dialog z besedilom, tako da se spomnijo • dogodkov iz svojega življenja in oblikujejo obzorje pričakovanj.

Razvijajo občutek za zvočnost jezika tako, da iščejo besedne dvojice, • ki se rimajo.

Zvok besede povezujejo s podobami, ki jih vzbuja besedilo.• Razvijajo zmožnost sprejemanja književnih besedil, doživljanje, • razumevanje in vrednotenje književnih besedil.

Prepoznavajo govorni položaj poslušanja/branja književnih besedil • in pripravijo ustrezen model odzivanja.

Pripravijo se na ustvarjalen dialog z besedilom, tako da se spomnijo • dogodkov in svojih doživetij ter čustev, ki so jih spremljala.

Izražajo in primerjajo svoje doživetje in čustva, ki se jim vzbudijo • pri poslušanju/branju.

Uvodno poglavje je z vidika matematičnih vse-bin namenjeno predvsem ponovitvi učne snovi iz drugega razreda. Učenci bodo šteli in raču-nali do 20, računali z dolžinskimi merskimi enotami (cm), poglobili pojme iz simetrije, vzor-ce, razvrščanje, zapis enakih seštevancev v obliki zmnožka. Matematične vsebine v tem poglavju so tesno povezane z vsebinami iz spoznavanja okolja, zato v večini primerov upo-rabljamo matematično znanje pri reševanju različnih problemov. Učenci naj pri računanju uporabljajo konkreten material, spodbujajmo jih k uporabi različnih strategij seštevanja in

odštevanja. Učenci naj čim več pojasnjujejo svoje načine reševanja nalog. Pri pojmu simetrija bodimo pozorni na to, da po-lovica ne pomeni nujno simetričnega dela (npr. pravokotnik razdelimo na dve polovici po diago-nali, vendar ti dve polovici nista simetrični). Ko ugotavljamo simetrijo pri likih, je pomembno, da učenci izdelajo različne like, saj bi jih npr. ugotav-ljanje simetrije na enakostraničnih in enakokra-kih trikotnikih pripeljalo do napačne posplošitve, in sicer, da so vsi trikotniki simetrični. Pomemb-no je torej, da učenci izdelujejo like različno dol-gih stranic, neenakostranične …

Matematika

Cilji

10

Pri zapisovanju vsote enakih seštevancev v obliki zmnožka poudarimo, da pri neenakih seštevancih računa vsote ne moremo zapisati v obliki zmnožka. Učenec ne more izračunati zmnožka, če ne pozna vsote števil. Poštevanko bo avtomatiziral do konca tretjega razreda, v tem poglavju pa je ključni cilj zapis računa v obliki zmnožka. Predvsem je pomembno, da v celotnem poglavju spodbujamo učence tudi k oblikovanju lastnih nalog in posplošitev. Eden od načinov posploševanja je tudi razvr-ščanje. Učenci že poznajo drevesni in Carrollov diagram. Pred reševanjem naloge v delovnem učbeniku lahko oblikujemo nalogo razvrščanja

po dveh lastnostih s konkretnim materialom, npr. školjkami, kamni … Učenci naj sami pre-dlagajo lastnosti in predmete razvrstijo, naj-prej po eni lastnosti, nato dodamo še drugo. Spomnimo jih na pomen zanikanja pri tovr-stnih nalogah. Naloge v delovnem učbeniku ponujajo razgo-vor o orientaciji, merjenju dolžine z relativni-mi enotami (stopinje očeta in otroka od plaže do morja, str. 7), velikostnih odnosih, likih … Omogočajo pa tudi spodbujanje ustvarjalno-sti na področju oblikovanja vzorcev, simetrije in oblikovanja slikopisov oz. piktogramov za zanikanje.

Orientirajo se na ravnini ter določijo položaj predmetov ob natančnem • izražanju (pod, nad, ob, levo, desno …).

Prepoznajo, opišejo in poimenujejo geometrijska telesa in geometrijske • like ter različne črte.

Prepoznajo pravilo v geometrijskem vzorcu in vzorec nadaljujejo.• Ocenijo število predmetov v množici.• Seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 20, vključno • s številom 0.

Uporabijo računske operacije pri reševanju problemov.• Seštevajo in odštevajo količine enakih merskih enot.• Zapisujejo vsoto enakih seštevancev v obliki zmnožka in poznajo • operacijo množenja.

Poznajo pojem zmnožek.• Ponazorijo razporeditev predmetov z različnimi prikazi (Carrollov diagram).• Prepoznajo in poiščejo simetrijo pri predmetih iz vsakdanjega življenja.• Narišejo simetrične oblike.•

Cilji

11

Števila do 100, seštevamo in odštevamo do 100

••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

V tem poglavju bodo učenci utrdili znanje o številih do 100, ki so ga pridobili že v drugem razredu. Priporočamo, da učitelj najprej preve-ri predznanje učencev in se na podlagi ugoto-vitev o njihovem znanju odloči za učni pristop pri poučevanju števil do 100. Lahko se npr. odločimo in skupinam učencev ponudimo raz-lično število predmetov (npr. naravne predme-te, link kocke …, ki naj jih bo več kot 20) in jih prosimo, da jih preštejejo in zapišejo njihovo število s številko. Na podlagi njihovih odgovo-rov bomo lahko zasnovali vpeljavo števil do 100. Ključnega pomena je pravilno štetje na-prej in nazaj (poudarimo analogijo: enaindvaj-set, dvaindvajset …, enaintrideset, dvaintride-set …), pravilno naštevanje in poimenovanje desetičnih števil (tudi tu sledimo analogiji: de-set, dvajset, trideset, štirideset …, pri čemer sta dvajset in sto izjemi). Števila nato predsta-vimo z desetiškimi enotami. Lahko poudari-mo, da je eden od razlogov za tako predsta-vljanje števil v enostavnejšem štetju: če pred-mete združimo po deset, jih bomo hitreje pre-šteli. Če števila ne moremo predstaviti kot čiste desetice, dodamo tudi enice. Vzemimo na pri-mer 50 in 57 link kock. Učenci naj jih najprej preštejejo. Nato jim predlagamo, da link kocke

združujejo po 10. Pogovorimo se o razlikah med prvim in drugim preštevanjem. V prvem primeru bomo dobili 5 kupčkov po 10 kock, v drugem pa 5 kupčkov in 7 preostalih kock. Vpeljimo pojme stotica (S), desetica (D) in eni-ca (E). Učenci naj nato števila predstavljajo s simboloma D in E, števila preberejo, zapisuje-jo, primerjajo ter določijo predhodnik in nasle-dnik danemu številu. Ponovimo tudi znanje o stotičnem kvadratu: šte-vila so v njem urejena, naloge v delovnem uč-beniku vodijo učenca k spoznavanju osnovnih zakonitosti v njem. Dobrim številskim predsta-vam sledi računanje: seštevanje in odštevanje do 100. Najprej prištevamo enice, nato desetice in nato dvomestna števila brez prehoda. Ne gre za nove vsebine, saj so učenci tovrstno računa-nje do 100 spoznali že v drugem razredu. Učenci lahko uporabljajo konkreten material, lahko si pomagajo tudi s številskim trakom in z igralnim denarjem, ki je v prilogi delovnega uč-benika, in naj postopoma gradijo strategije ra-čunanja. Utrdimo tudi pojma vsota in razlika. V besedilnih nalogah učenci uporabljajo mate-matično znanje v novih situacijah. Pri nalogah z enotami spodbujajmo učence, da v računih zapisujejo tudi merske enote.

Štejejo, zapisujejo in berejo števila do 100. • Razlikujejo desetiške enote in pojasnijo odnose med njimi (E, D, S).• Uredijo po velikosti naravna števila do 100.• Določijo predhodnik in naslednik števila.• Nadaljujejo in oblikujejo zaporedja števil.• Zapišejo odnose med števili (<, >, =).• Ocenijo število predmetov v množici.• Seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 100 brez prehoda.• Uporabijo računski operaciji (seštevanje in odštevanje) za reševanje • matematičnih problemov.

Matematika

Cilji

12

Pristanišče v Kopru••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Poglavje je namenjeno spoznavanju različnih naselij, predvsem razlikovanju med mestom in manjšimi naselji – vasmi, del poglavja pa obrav-nava vsebine, ki so povezane s prometom. Vsebinsko se povezuje s poglavjem Letališče na Brniku.Mesta so večja naselja, ki se od vasi razlikuje-jo ne le po svoji velikosti, ampak predvsem po dejavnostih, ki se v njih dogajajo. V Sloveniji je kot mesto opredeljeno naselje, ki ima vsaj 2000 prebivalcev in je gosteje poseljeno. De-javnosti, ki jih najdemo v mestu, so industrija, obrt, trgovina; mesto je tudi upravno, kulturno, industrijsko in prometno središče. Mesto Koper, ki je predstavljeno v delovnem učbeniku, združuje vse te lastnosti. Ima stari del mesta z bogato zgodovino, v katerem so sedaj kulturne, izobraževalne in upravne usta-nove, in novi del, kjer potekajo trgovina, indu-strija in promet, saj je Koper naše edino pri-stanišče in okno v svet. V predmestju Kopra pa so nove vrste naselij, v katerih ljudje živijo, večina njih pa se vozi na delo drugam. Tovrst-na naselja imenujemo tudi spalna naselja, so urbana, nimajo pa ustanov, ki so značilna za mesto. Učenci naj v svojem okolju spoznavajo različne zgradbe, načine pozidave, javne ustanove, ze-lene površine, obrtne in industrijske površine in zgradbe ter prometne povezave med njimi. Vrednotijo naj življenje v svojem kraju glede na lastnosti mesta ali drugih manjših in drugač-nih naselij. Svoje naselje naj predstavijo na različne načine (plakat, spis …). Če je le mogo-če, naj mestni otroci obiščejo podeželsko na-selje in obratno. Tako bodo laže prepoznavali razlike med različnimi naselji.

Potovati pomeni, premikati se iz kraja v kraj ali opraviti določeno daljšo pot, za katero uporabi-mo eno ali več prevoznih sredstev. V poglavjih, namenjenih prometu, pa bomo potovanje po-ime novali tudi vsako pot zaradi različnih oprav-kov in potreb, pa tudi pot, ki jo na primer nare-di nek izdelek od tovarne do končnega porab-nika. Izbira prometnega sredstva je odvisna od vzrokov za potovanje in od razdalje, ki jo mora-mo preseči. Vsakdanja pot je na primer pot v šolo ali na delo. Odrasli izbirajo različne načine potovanja ali jih kombinirajo, odvisno od odda-ljenosti, vremena, prometne ureditve, javnega prevoza pa tudi od ekološke ozaveščenosti po-sameznika. Pri tem je dobro opozoriti učence, da je promet eden največjih onesnaževalcev okolja. Prav vsakdanja potovanja, ki so najpo-gostejša, najbolj obremenjujejo okolje. Pouda-rimo, kako pomembno je, da uporabljamo, kjer je to mogoče, prometna sredstva, ali načine potovanja, ki najmanj onesnažujejo okolje. Pri prevažanju tovora poleg različnih prevoznih sredstev uporabljajo tudi različne objekte in na-prave. Tovor potuje na različne načine, odvisna od tega, ali je v razsutem ali tekočem stanju oziroma ali gre za različne predmete. V pristani-šču ga pretovarjajo z ladij na železnico ali na tovornjake. Za pretovarjanje potrebujejo dvigala, ena za razsuti tovor, na primer premog, druga za zabojnike, v katerih tovorijo različne izdelke. Pri obravnavi pristanišča naj učenci spoznajo, da je morski promet najcenejši in da najmanj onesnažuje okolje; sledi železniški promet, nato promet po cestah in na koncu letalski promet. Izbira prevoznega sredstva pa je seve-da odvisna tudi od hitrosti dostave. Zato pošta običajno potuje z letali.

Spoznavanje okolja

13

Spoznavajo vrste naselij.• Znajo uporabiti različne vrste skic in zemljevidov.• Vedo, da so za življenje ljudi v določenem kraju potrebne nekatere • ustanove.

Spoznavajo in vrednotijo spremembe v svojem kraju na podlagi različnih • virov.

Poznajo pomen dediščine.• Razložijo pomen prometnih znakov, pomembnih za kolesarje.• Poznajo različna prometna sredstva in objekte ter njihovo vlogo v prometu • (kolo, motor, avto, avtobus, tovorno vozilo, vlak, letalo, ladja …).

Spoznajo vzroke za potovanja.• Znajo utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo.• Vedo, da promet onesnažuje zrak, vodo in prst (če ni nujno, izberemo • način potovanja, ki manj obremenjuje okolico).

Iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa stolpčne in vrstične prikaze.• Povezujejo vzrok s posledico.•

V začetku šolskega leta posvetimo veliko po-zornosti pisanju pisanih črk. Čeprav so učenci male in velike pisane črke usvojili že v drugem razredu, jih ponovimo in utrdimo. V razredu imamo na vidnem mestu obešeno abecedo, da si lahko z njo pomagajo pri zapisu. Ko po-navljamo zapis črk, učence opozorimo na pra-vilne poteze; te naj večrat ponovijo. Vadijo naj na tablo, na liste in nato v zvezke. Čeprav nas sodobni čas odvrača od pozornosti na estetski videz pisave, se moramo zavedati, da je tudi to cilj v tretjem razredu, zato učencem poma-gamo, jih spodbujamo in opazarjamo, da piše-jo lepo in natančno. V začetku tretjega razreda se mnogi učitelji še odločajo za zvezke z vmes-no črto, ki učencem pomagajo pri pisavi, ven-dar kmalu preidemo na 11 mm zvezek brez vmesne črte. Učence spodbujamo, da pišejo ravno prav velike črke, torej ne prevelike in ne premajhne, da jih pravilno oblikujejo in da zna-jo svoj zapis tudi prebrati.Sistematično utrjujemo rabo velike začetnice na začetku povedi; ustrezne vaje so tako v de-lovnem učbeniku tudi tudi v Vadnici za sloven-

ščino. V začetku priporočamo več prepisov. Te popravimo in učence spodbudimo, da napiše-jo popravo napačno zapisanih besed ali celih povedi.Rabo velike začetnice v lastnih imenih bitij in bližnjih zemljepisnih lastnih imenih vpeljujemo postopoma in dosledno. Ob obravnavanju nove učne snovi naj na tabli nastaja miselni vzorec velike začetnice, ki ga postopoma do-polnjujemo, tako učenci laže ozaveščajo, kate-re besede pišemo z veliko začetnico.Neumetnostnim besedilom posvečamo veliko časa, da se učenci navadijo pozornega poslu-šanja. Sprva berejo in poslušajo krajša eno-govorna neumetnostna besedila, kasneje pa daljša.Ko so dovolj vešči prepisov, začnejo za vajo pisati krajša besedila. Pišejo o stvareh, ki so jih prebrali, ki jih poznajo in razumejo. Pred pisanjem se temeljito pogovorimo, o čem bodo pisali. Po pisanju preberejo svoje besedilo in ustno vrednotijo svoje in tuje besedilo, predla-gajo popravke/izboljšave in utemeljujejo svoje mnenje.

Slovenščina

Cilji

14

Sistematično razvijamo branje, tako da učenci vsak dan glasno berejo tako v šoli kot doma. Po prebranem besedilu Harriet Laurey Zgodbe ladijskega mačka Pelegrina in pesmi Ljudmile Prunk Utve Kaj je videl Mižek Figa preverjamo razumevanje besedila z ustnimi vprašanji, lah-ko pa tudi pisno odgovarjajo na vprašanja ali dopolnjujejo povedi.

Pri branju jih spodbujamo, da ustno vrednotijo zanimivost, razumljivost, resničnost besedila in utemeljujejo svoje mnenje. Pri utemeljeva-nju skrbimo, da svojega mnenja, ki je drugač-no od mnenja drugih, ne zavrnejo oziroma spremenijo, ampak svoje stališče znajo zago-varjati.

Pozorno poslušajo krajše enogovorno neumetnostno besedilo.• Sistematično razvijajo branje z razumevanjem preprostih besedil.• Šepetajoče oziroma tiho berejo neumetnostno besedilo.• Ustno vrednotijo zanimivost, razumljivost, resničnost idr. besedila • in utemeljujejo svoje mnenje.

Utrjujejo rabo velike začetnice na začetku povedi.• Utrjujejo rabo velike začetnice v lastnih imenih bitij.• Utrjujejo rabo velike začetnice v bližnjih zemljepisnih lastnih imenih.• Razvijajo pravorečno zmožnost pisanja glavnih in vrstilnih števnikov • (do 100) s številko.

Za vajo pišejo krajša besedila.• Ustno vrednotijo svoje in tuje besedilo, predlagajo popravke/izboljšave • in utemeljujejo svoje mnenje.

Zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu.• Sledijo zaporednemu toku dogodkov.• Dogajanje povezujejo s svojimi izkušnjami. • Glasno berejo pesem.• Berejo pesem s posebej oblikovanim govorom in tako izražajo • razpoloženje.

Zapisujejo asociacije ob besedah iz pesmi.• Predstavijo narobe svet, napišejo/pripovedujejo nadaljevanje.• Razvijajo zmožnost predstavljanja, vživljanja v književno osebo, • 'poistovetenja' z njo in privzemanja njene vloge.

Spomnijo se, kako so si književno osebo ob poslušanju besedila predstavljali; • ob branju dopolnijo domišljijskočutno predstavo te književne osebe.

Poiščejo podobnosti med književno osebo in seboj, razmišljajo, kako • bi ravnali sami, če bi bili v podobnem položaju kot književna oseba.

Pripovedujejo nadaljevanje zgodbe ter nizajo sličice, ki upodabljajo • dogajanje.

Cilji

15

V tem poglavju bomo z matematičnega vidika izpostavili predvsem naslednje pojme: soda, liha števila, različni pomeni števil (število kot količina, število kot ime, kot vrstilni števnik) in preprosto kombinatorično drevo. Sicer se bomo ukvarjali tudi z vsebinami, ki so nadgrad-nja že znanih: orientacija v prostoru, reševanje besedilnih nalog, števila do 100 in geometrij-ske oblike (liki in telesa).Naravna števila delimo na soda in liha. Soda so tista, ki so deljiva z dve, liha pa niso. Naj-pogosteje delitev števil na soda in liha vidimo pri hišnih številkah. Z učenci se pogovorimo o razlogih za tako delitev številk v ulici. Tudi o tem, da so to številke, ki ne predstavljajo koli-čine. Hišna številka 13 ne pomeni, da v hiši prebiva 13 stanovalcev. Poiščemo še druge šte-vilke, ki ne predstavljajo količine. Nato se osredotočimo na števila. Učencem lahko zadamo nalogo, da iz različnega števila link kock oblikujejo pare. V nekaterih primerih bo ena kocka ostala, v nekaterih bo število mogoče predstaviti s pari kock. Tako smo do-bili dve skupini: eno skupino predstavljajo liha

števila, drugo pa soda. Izpišimo ta števila. Kaj opazimo? Tista, ki smo jih lahko predstavili s pari kock, imajo 0, 2, 4, 6 ali 8 enic, tista, pri katerih smo poleg parov kock dobili še prosto kocko, pa 1, 3, 5, 7 ali 9 enic. Če učenci zmo-rejo, naj pravilo uporabijo tudi na večjih števi-lih. Kako bi npr. pojasnili, da je število 96 sodo število, je dobro izhodišče za diskusijo v raz-redu.Kombinatorične situacije oz. kombinatorično drevo so učenci sicer spoznali že v drugem raz-redu. Tu ga bomo uporabili za prikazovanje možnih načinov prevoza iz kraja v kraj. Opozo-rimo na tem mestu, da kombinatorično drevo uporabljamo pri preštevanju kombinatoričnih situacij, drevesni diagram pa pri razvrščanju. Če bi npr. želeli ugotoviti, na koliko načinov se lahko oblečemo, če imamo tri puloverje in dve krili, bi uporabili kombinatorično drevo. Ko pa oblačila razvrstimo glede na izbrano lastnost, npr. je pisan oz. ni pisan, imamo opraviti z dre-vesnim diagramom (seveda lahko uporabimo tudi druge prikaze razvrščanja: Vennov diagram, Carrollov diagram).

Berejo načrt mesta, se orientirajo po njem in oblikujejo navodilo • za gibanje po prostoru.

Ocenijo število predmetov v množici.• Prepoznajo, opišejo in poimenujejo geometrijska telesa in geometrijske like.• Zapišejo odnose med števili (<, >, =) do 100.• Seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 100 brez prehoda.• Uporabijo računski operaciji (seštevanje in odštevanje) za reševanje • matematičnih problemov.

Predstavijo podatke z dano preglednico.• Poznajo soda in liha števila.• Predstavijo možne izide kombinacij s kombinatoričnim drevesom.• Nastavijo in preštejejo vse možne izide pri najpreprostejših • kombinatoričnih situacijah (razporeditve treh predmetov).

Matematika

Cilji

16

Zgodbe iz mesta Rič-rač••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Obravnavo pravljic Lojzeta Kovačiča Najmoč-nejši fantek na svetu, Možiček med dimniki in druge zgodbe iz knjige Zgodbe iz mesta Rič-Rač lahko izpeljemo kot celotedenski projekt. Naj-prej obiščemo knjižnico in si na polici izbe remo navedeno knjigo. Učencem preberemo naslo-ve pravljic, ogledajo si ilustracije in, preden slišijo/preberejo pravljice, povedo, kaj menijo, o čem govorijo. Nato si v knjižnici izposodijo knjigo ter jo berejo v šoli in doma skupaj s starši ali samostojno.Eno izmed pravljic v knjigi izberemo tudi za domače branje. Otroci jo preberejo v daljšem časovnem obdobju in nato v šoli odgovarjajo na vprašanja o pravljici oz. napišejo kratko obnovo ali pa ustno preverimo poznavanje pravljice.Pravljici Najmočnejši fantek na svetu in Moži-ček med dimniki preberemo v celoti oziroma pri drugi najprej odlomek, lahko pa ju predva-jamo tudi na zgoščenki. Po poslušanju učenci sodelujejo v pogovoru. Pripovedujejo o razli-kah med svetom, v katerem živijo, in domišljij-skim svetom v pravljici. V besedilu prepoznajo prvine sodobne pravljice: v njej nastopajo otro-ci, dogajanje je postavljeno v podobno okolje,

v katerem živijo tudi sami, določene lastnosti so pravljične, druge ne, iščejo podobnosti in razlike s svojimi izkušnjami in doživljanjem: npr. utesnjenosti v sodobnem svetu, življenje v mestu in vasi, v čem se staro mesto in novo mesto razlikujeta, kje so prednosti in kje po-manjkljivosti sodobnega načina življenja. Prepoznavajo književne osebe, njihovo ime, osebnostne značilnosti, obrazložijo vzroke za njihovo ravnanje, opišejo kraj in čas dogajanja. Ko izražajo svoje mnenje o književnem bese-dilu, izpostavljajo značilnosti besedila: sodob-na pravljica, pripovedujejo, kaj jim je bilo v pravljici všeč in kaj ne, se vživijo v pravljico in povedo, kako bi ravnali sami v podobni situa-ciji. Upovedujejo domišljijskočutne predstave književnih oseb, kraja in časa dogajanja, pri ponovnem branju jih primerjajo in nadgrajuje-jo, poslušajo sošolce in obogatijo svojo pripo-ved. Izražajo svoja čustva, ki jih spremljajo ob branju: zaskrbljenost, veselje, negotovost, in razpoloženja književnih oseb ter utemeljujejo svoje trditve. Svoje ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila in na podlagi svojih izku-šenj. Po branju in poslušanju rišejo in pripravi-jo razstavo svojih ilustracij.

Slovenščina

17

Razvijajo zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih • besedil.

Razumejo in uporabljajo izraza: pisatelj in ilustrator.• Prepoznavajo glavno književno osebo.• Razvijajo zmožnost predstavljanja in vživljanja v književno osebo • ter 'poistovetenja' z njo.

Spomnijo se, kako so si književno osebo ob poslušanju besedila • predstavljali.

Ob branju dopolnijo domišljijskočutno predstavo te književne osebe.• Opazujejo, v čem jim je književna oseba podobna in v čem se od njih • razlikuje (ravnanje, čustva).

Podatke o književni osebi iz besedila dopolnijo s podobami iz vsakdanje • izkušnje ter domišljijskimi predstavami, ki izvirajo iz poslušanja umetnostnih del.

Zaznavajo tiste motive za ravnanje književnih oseb, ki jih poznajo • iz lastne izkušnje.

Izražajo predstavo književnega prostora in svojo predstavo primerjajo • s predstavami sošolcev.

Ob ponovnem branju svojo predstavo dopolnjujejo.•

Cilji

18

Seštevamo in odštevamo s prehodom do 100

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

V tem poglavju bodo učenci spoznali računanje s prehodom do 100. Izhajamo iz dopolnjeva-nja/zmanjševanja do 10 oz. do desetičnega števila in učence opozorimo na analogijo. To je eden od pristopov, ki je z matematičnega vidika najbolj ekonomičen, ni pa nujno tudi najprimer-nejši za posameznega učenca. Predlagamo, da uporabite različna ponazorila za izračun istega računa – učenci naj pojasnijo, kako so računa-li s posameznim ponazorilom. Dopustimo jim, da račun izračunajo, kot jim je najlažje. Raču-nanje do 100 temelji na številskih predstavah do 100. Za računanje do 100 ne priporočamo uporabe stotičnega kvadrata, saj naj bi učenci dojeli, da se pri seštevanju pomikamo desno na številskem traku, pri odštevanju pa levo, v

smeri zmanjševanja števil. Stotični kvadrat ne pomaga prav dosti pri pridobivanju lastnosti seštevanja in odštevanja (povečevanje in zmanj-ševanje) ter pri razvijanju strategij; dejansko si učenci premike, ki so potrebni pri odštevanju oz. seštevanju, zapomnijo mehanično. Od učen-cev ne pričakujemo dolgega zapisa računanja (npr. 27 + 35 = 27 + 30 + 5 …), bistveno je, da znajo pojasniti način oz. da razvijejo svojo stra-tegijo računanja. Prav pa je, da se o strategijah pogovorimo, izpostavimo različne, se pogovo-rimo o prednostih in slabostih posamezne. V delovnem učbeniku so izpostavljene tiste, za katere menimo, da bi jim dali nekoliko večji pou darek. Če račune ponazarjamo z denarjem, je treba ob številih pisati tudi simbol za evro.

Seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 100 s prehodom, • vključno s številom 0.

Uporabijo računski operaciji (seštevanje in odštevanje) za reševanje • matematičnih problemov.

Seštevajo in odštevajo količine enakih merskih enot.•

Matematika

Cilji

19

Jesenska megla•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Vsebina poglavja so letni časi in jesenska opravila v kmetijstvu, jesenska ponudba na tržnici, značilni vremenski pojavi jeseni in raz-ličnosti slovenskih pokrajin. Poglavje se vse-binsko povezuje s poglavjema Zimska pravljica in Lep pomladni dan. V teh poglavjih spozna-vamo različne kmetije in njihove dejavnosti.Predstavljena je kmetija v Slovenski Istri, kjer zaradi sredozemskega podnebja uspevajo dru-gačne rastline kot drugod po Sloveniji. Ukvar-jajo se predvsem z vinogradništvom, sadjar-stvom in oljarstvom. Slovensko Istro učencem pokažemo na zemljevidu. Pri tem povemo, da morje določa podnebje, ker se počasi segreva in počasi ohlaja, zato so zime manj mrzle in poletja manj vroča. Tržnica, na kateri prodajajo kmetijske pridelke, je precej povezana z okoljem, zato s ponudbo na tržnici spoznavamo tudi širše okolje. Ob obisku tržnice učenci spoznavajo različne pri-delke v različnih letnih časih ter od kod jih pri-peljejo in zakaj od tam. Nekateri pridelki so iz okoliških kmetij, drugi z drugih delov Slovenije, iz sosednjih držav ali celo iz drugih delov sveta. Pri tem spoznavajo, s kakšnimi prevoznimi sredstvi potujejo pridelki, koliko časa potujejo, kako jih skladiščijo, da ostanejo čim dlje sveži,

in še kaj. Učence opozorimo na pasti potroš-ništva, na načine pridelave in skladiščenja raz-lične zelenjave in sadja, pri čemer ta izgublja hranilno vrednost. Na tržnici prodajajo tudi plodove, ki jih nabiralci naberejo v gozdu in jih ne pridelujejo, v jeseni na primer kostanj in gobe. Spoznavanje tržnice razširimo na spo-znavanje drugih trgov in trgovine na splošno kot gospodarske dejavnosti, ki zaposluje pre-cej različnih poklicev. Z opazovanjem in spoznavanjem vremena laže razlikujemo med istovrstnimi pojavi. Natanč-nejše razlikovanje pa omogoča merjenje. Tako istovrstne pojave lahko primerjamo po številč-ni vrednosti. Učenci merijo količino padavin – dežja, ki ga lovijo v posodo. Pri tem uporablja-jo enoti za dolžino cm ali mm. Tako merijo tudi meteorologi. Število mm dežja pomeni število litrov dežja, ki pade na 1 m2 površine. Kot vre-menski pojav spoznavajo meglo. Megla nasta-ne, ko se ozračje ohladi, a je v njem še veliko vodnih hlapov, ki se zgostijo v drobne kapljice in lebdijo v zraku. Megla ovira promet, ker zmanjša vidljivost. Zato imajo nekatera vozila še dodatne luči za meglo, cestišča pa so oprem ljena z dodatno signalizacijo. Ladje v megli uporabljajo zvočne signale in radarje.

Spoznavajo življenje in delo na kmetiji v različnih letnih časih.• Spoznavajo tržnico in ponudbo na njej.• Širijo spoznanja o različnih pokrajinah.• Znajo povezati vremenske pojave z vremenskimi stanji.• Spoznajo različne padavine in merijo količino padavin (dež, sneg).• Vedo, da je prav, da si ljudje med seboj pomagamo v raznih stiskah • (nesreča, bolezen, revščina).

Načrtujejo preprost poskus.• Iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa stolpčne in vrstične prikaze.• Razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje.•

Spoznavanje okolja

Cilji

20

Pri enogovornih neumetnostnih besedilih veli-ko pozornosti posvetimo pozornemu posluša-nju besedila. Učence pred poslušanjem umiri-mo, motiviramo, po poslušanju pa preverimo razumevanje poslušanega besedila. Lahko pa učenci tudi samostojno berejo in nato ustno preverimo razumevanje besedila. Pomembno je, da zamenjujemo oblike učenja. Po branju/poslušanju učenci povzemajo temo in bistvene podatke ter njihovo pomensko povezanost, ustno izražajo svoja občutja med branjem/po-slušanjem in razvijajo pozitiven odnos do bra-nja. Učenci na tej stopnji radi berejo in veliko berejo, zato jih za uspeh nagradimo s pohvalo, morda tudi štampiljko. Pri tem smo pozorni na najmanjši uspeh in napredovanje tudi tistih učencev, ki jim gre počasneje.Neumetnostna besedila: vabilo, zahvala, če-stitka, obvestilo itd. obravnavamo ob ustreznih

zgledih iz resničnega življenja. Na tej stopnji posvetimo največ pozornosti branju in prepo-znavanju teh besedil, lahko pa občasno tudi pišejo podobna besedila. Navajamo jih, da ločijo, kdaj je besedilo uradno in kdaj ne-uradno.Umetnostno besedilo Smiljana Rozmana Živil-ski trg omogoča globlje razumevanje obravna-vane teme. Po branju in obravnavanju besedi-la spodbudimo učence k pisanju podobnih besedil. Pesem Neže Maurer Zlati copati je primerna za branje in učenje na pamet. Berejo oziroma recitirajo jo s posebej oblikovanim govorom. Povedo, kakšno razpoloženje zaznavajo. Zmož-nost doživljanja pesmi razvijamo z motivacijo in pogovorom. Ob pesmi razvijamo tudi razu-mevanje pojmov pesnik/pesnica in pesem, kitica, rima, verz.

Pozorno poslušajo krajše enogovorno neumetnostno besedilo.• Povzemajo temo in bistvene podatke ter njihovo pomensko povezanost.• Ustno izražajo svoja občutja med branjem.• Razvijajo pozitiven odnos do branja.• Navajajo besede iz istega tematskega polja, besede z ožjim ali širšim • pomenom.

Berejo vabilo.• Pišejo neuradno vabilo.•

Zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu • kot zaokrožene celote.

Sledijo zaporednemu toku dogodkov.• Dogajanje povezujejo s svojimi izkušnjami.• Sami oblikujejo besedilni svet ter se pri tem opirajo na svoje izkušnje • in znanje.

Berejo pesem.• S posebej oblikovanim govorom izražajo razpoloženje (doživeto recitirajo).• Ustvarjajo zvoke z jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi.• Tvorijo sopomenske nize.• Razvijajo zmožnosti doživljanja pesmi in razumejo in uporabljajo izraza: • pesnica in pesem.

Slovenščina

Cilji

21

V tem poglavju učenci ne bodo spoznali novih matematičnih pojmov, ampak bodo obnovili in uporabili v novih situacijah že usvojeno znanje. Reševali bodo besedilne naloge, v katerih ima-jo ključno vlogo merske enote in računanje do 100, ponovili imena geometrijskih teles, prika-

zovali podatke s stolpci, merili, reševali proble-me, pri katerih bodo razvijali tudi logično mišlje-nje. Taka je npr. 4. naloga, ki privede do obrat-nega sorazmerja (težji so sadeži, manj jih po-trebujem za 1 kg), reševanje rebusa, grafično reprezentiranje naloge (npr. nalogi 13 in 16).



Merijo količine in meritev zapišejo z merskim številom in mersko enoto.• Poznajo in uporabljajo merilne instrumente (ravnilce) za merjenje dolžin • v cm.

Predstavijo podatke s stolpčnim prikazom.• Računajo z enoimenskimi merskimi enotami.•

Matematika

Cilji

22

Ko igrače vstopijo v pravljico

••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

V tem poglavju obravnavamo odlomek iz so-dobne pravljice Bine Štampe Žmavc Muc Meh-košapek in odlomek iz knjige Alana Alexandra Milneja Medved Pu. Po poslušanju/branju od-lomka učenci sodelujejo pri aktivnem pogovo-ru o besedilu, predstavijo junake, nadaljujejo in nadgradijo odlomek, se vživijo v književne junake, predstavijo kraj in čas dogajanja. Za-ključimo s poustvarjanjem, risanjem, dramati-zacijo ter preberemo besedili v celoti, delno v šoli in delno doma. Tovrstna besedila bogatijo besedni zaklad otrok in burijo njihovo domišlji-jo. Pravi pomen teh besedil je mogoče občuti-ti, če jih poslušamo oziroma beremo ne le kot odlomke, ampak v celoti.Zgodba Medved Pu govori o medsebojnih od-nosih, prijateljstvu, pomoči, torej ponuja veliko možnosti za pogovor o besedilu. V uvodu pred

obravnavanjem pravljic se z učenci pogovori-mo o njihovih igračah, igrah, ki se jih igrajo, odnosih s prijatelji, kaj ohranja odnose prijaz-ne, tople in strpne, kdaj ti odnosi niso več taki, kot bi morali biti, itd. Po poslušanju pa nastopi čas za pogovor o razumevanju prebranega be-sedila ter o odzivih nanj.Branje pravljice Muc Mehkošapek odpira mno-ga vprašanja iz sodobnega časa: o hitenju, vzrokih in posledicah hitenja, zakaj imajo otro-ci premalo časa drug za drugega, s čim so za-posleni, kakšne so njihove obveznosti poleg šole itd. Pripovedujejo o svojih izkušnjah in jih navezujejo na prebrano besedilo. Besedili, ki pomenita enega izmed vrhov slo-venske in svetovne ustvarjalnosti, ponujata potovanje v svet besed, bogatenje jezika in poglabljanje doživljanja umetnosti.

Slovenščina

23

Poslušajo pravljico ob slikanici.• Tiho in poltiho berejo umetnostno besedilo.• Spomnijo se, kako so si predstavljali dogajalni prostor/čas ob poslušanju • besedila.

Ob branju in ponovnem branju dopolnjujejo domišljijskočutno predstavo • dogajalnega prostora/časa.

Izražajo predstavo književnega prostora in svojo predstavo primerjajo • s predstavami sošolcev.

Ob ponovnem branju svojo predstavo dopolnjujejo.• Domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa povezujejo s svojimi • izkušnjami iz vsakdanjega sveta in iz drugih umetnostnih del.

Ločujejo realni in domišljijski svet, razlikujejo pravljični in realistični • dogajalni prostor.

Zbrano berejo daljše književno besedilo.• Pri branju s posebej oblikovanim govorom označijo osebe.• Obnavljajo zgodbo tako, da dogajanje prikazujejo s pomočjo sličic/niza • sličic oz. s kombinacijo sličic in zapisa.

Z učiteljevo pomočjo upovedujejo temo/sporočilo besedila.• Spoznavajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem živijo, • in domišljijskim svetom v književnem besedilu.

Opazujejo, v čem so jim književne osebe podobne oziroma se razlikuje • od njih (ravnanje, čustva).

Cilji

24

Letališče na Brniku•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Poglavje je vsebinsko povezano s poglavjem Pristanišče v Kopru. V njem nadaljujemo spo-znavanje različnih vrst naselij. Učenci spozna-jo vas kot manjše naselje, kjer se ljudje še ukvarjajo s kmetijstvom. Predstavljeni sta vasi Spodnji in Zgornji Brnik na Gorenjskem, ki sta znani po letališču v njuni bližini. Čeprav tipični slovenski vasi, se tudi ti spreminjata v naselje, od koder vse več ljudi odhaja na delo v bližnje kraje, vse manj pa se jih ukvarja s kmetijstvom in obrtjo. Tudi otroci se iz obeh vasi vozijo v šolo v sosednji večji kraj. Spoznavanje vasi je tudi priložnost za spoznavanje značilne slo-venske arhitekture, v tem poglavju je predstav-ljen kozolec. V nadaljevanju učenci spoznavajo letalski pro-met, letala in letališče ter kako poteka vkrca-vanje in izkrcavanje potnikov na letališču. Ob tem spoznavajo različne poklice in opravila. Učencem skušamo prikazati, kako pomembno je znanje za njihovo življenje ter odločitve o vr-sti šolanja po končani osnovni šoli. Od znanja, ki ga pridobimo s šolanjem, je odvisno, katera dela bomo opravljali in kako bomo s tem zado-voljni. Pestrost poklicev in različnih del na leta-lišču je priložnost za spoznavanje povezave med vrsto in časom izobraževanja in vrsto dela, ki ga bodo kot odrasli opravljali. Ko pred-stavljamo poklice, moramo paziti, da jih ne predstavljamo spolno stereotipno (na primer

ženske so samo učiteljice, medicinske sestre, frizerke …, moški pa samo šoferji, piloti, polici-sti), ampak pokažemo vse možnosti izbire, naj-bolje z različnimi zgledi. Ko se pogovarjamo o poklicih staršev otrok, moramo paziti, da jih ne vrednotimo. Poudarjamo pestrost poklicev in ugotavljamo, kako pomembna so različna dela za delovanje celotne družbe. Zgodnje odločitve in usmeritve v poklic pogosto vodijo v uspešne delovne kariere. Znanje in učenje najlaže pri-kažemo v dobri luči tako, da poiščemo znane zglede iz okolice. V svojem okolju poiščimo znano, uspešno osebo in jo povabimo na obisk, ali se o njej pogovorimo. Veliko se naučimo tudi zunaj šole, in tudi to so pomembna znanja. Nekateri učenci igrajo in-strumente, drugi so uspešni športniki ali znajo pripraviti določeno jed, oblikovati izdelke in drugo. Ta znanja naj predstavijo sošolcem, po-vedo, kje so se tega naučili in koliko časa so potrebovali. Cilj tega je spoznanje, da je za vsa-ko usvojeno znanje potrebno učenje – delo in da brez truda ne dosežemo prav veliko. Poklicno delo običajno opravljamo zunaj doma in zanj dobimo plačilo. Mnoge dejavnosti pa opravljamo v prostem času, zato ker nas to delo zanima in veseli ter se ob njem sprostimo. Te dejavnosti imenujemo konjiček ali hobi. Za-nje ne dobimo plačila, nasprotno, nekateri ko-njički nas stanejo kar precej.

Spoznavajo vrste naselij.• Poznajo različna prometna sredstva in objekte ter njihovo vlogo v • prometu (kolo, motor, avto, avtobus, tovorno vozilo, vlak, letalo, ladja …).

Spoznajo vzroke za potovanja.• Vedo, da promet onesnažuje zrak, vodo in prst (če ni nujno, izberemo • način potovanja, ki manj obremenjuje okolico).

Vedo, da so za življenje ljudi v določenem kraju potrebne nekatere • ustanove.

Spoznavanje okolja

Cilji

25

Doživljajo in spoznajo pomen znanja za kakovost življenja, za lastni in • družbeni razvoj.

Vedo, da se lahko največ naučijo v šoli (z lastno dejavnostjo, od drugih • ljudi, iz knjig in medijev).

Spoznajo, da je za uspešno učenje nujno pravilno razporediti čas.• Vedo, da moramo ljudje v življenju nekatere dejavnosti nujno početi, • nekatere pa zato, ker se sami tako odločimo in ko se za to odločimo.

Vedo, kaj je poklic in kaj je hobi, vedo kaj delajo oz. katere poklice • opravljajo njihovi starši, sorodniki (sosedi in prijatelji).

Razvrščajo po dveh spremenljivkah.• Znajo slediti načrtu ali shemi delovnega postopka pri izdelavi tehničnega • predmeta.

Iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa stolpčne in vrstične prikaze.• Z IKT sistematično iščejo in uporabljajo primerne vire in literaturo.•

V tem poglavju beremo vrsto neumetnostnih be-sedil, ki so povezana s temo samega poglavja. Obravnavamo tudi opis poklica (kontrolor ali kontrolorka letenja), intervju, opis poteka poto-vanja z letalom. Po branju namenimo dovolj časa vrednotenju besedil. Učenci povedo, ali je bilo besedilo zanimivo, kaj jih je pritegnilo, povedo, kaj so izvedeli novega, kaj že vedo. Razmišljajo tudi, ali je besedilo resnično, in utemeljujejo, zakaj tako menijo. Odgovarjajo na vprašanja pod besedili ter dopolnjujejo po-vedi. Dovolj pozornosti posvetimo tudi razlagi manj znanih besed in razumljivosti besedila, kar preverimo z vprašanji. Učence spodbudi-mo, da samostojno pišejo podobna besedila (npr. predstavijo poklic staršev, znancev; napi-šejo spis o zanimivi zgradbi ali predstavijo svo-je potovanje v zanimiv kraj). Sošolci naj ustno

vrednotijo njihove zapise in predlagajo, kako bi jih lahko izboljšali. Pri vrednotenju učence spodbujamo, hkrati pa razvijamo kritičen od-nos do njihovega lastnega pisnega sporočila. V tretjem razredu posvečamo veliko pozornosti tako glasnemu branju kot tudi šepetajočemu oziroma tihemu branju.Učenci spoznavajo tudi rabo velike začetnice pri zemljepisnih lastnih imenih ter zapisujejo besede s kritičnimi glasovi in jih uporabljajo v novih povedih. Ko obravnavamo pesem Borisa A. Novaka Do-ber dan, spoznajmo še druga besedila iz knji-ge Mala in velika luna.Pri pesmi Ferija Lainščka Križišče smo med drugim pozorni tudi na likovno oblikovanost besedila, ki učence spodbudi k ustvarjanju svoje pesmi po prebranem vzorcu.

Šepetajoče oziroma tiho berejo neumetnostno besedilo.• Vrednotijo zanimivost, resničnost, razumljivost in uporabnost besedila • ter utemeljujejo svoje mnenje.

Pišejo zemljepisna lastna imena z veliko začetnico.• Poimenujejo bitja/predmete idr. v svoji okolici/na sliki s knjižnimi • besedami.

Slovenščina

Cilji

26

Berejo opisovalno besedilo (opis osebe in njenega delovnika, prostora, • zgradbe).

Razlagajo dane povedi/zveze povedi.• Zapisujejo besede s kritičnimi glasovi.• Pišejo polvezana besedila.• Ustno vrednotijo svojo pisno zmožnost in načrtujejo, kako bi jo lahko • izboljšali.

Opazujejo bitja/predmete (na sliki), sprašujejo po njihovem položaju oziroma • premikanju s pravilnim vprašalnim prislovom ter izražajo njihov položaj s pravilnim predlogom in pravilno sklonsko obliko samostalnika za njim.

Poslušajo in berejo pesem.• Jo doživljajo, opazujejo, izražajo razumevanje in vrednotijo.• Primerjajo jo z že poslušanimi oz. prebranimi besedili.• Ob poslušanju razvijajo asociativne zmožnosti.• Iščejo tematsko (osrednjo) besedo ter nizajo svoje asociacije ob taki besedi.• Zaznavajo rimo.• Po poslušanju sami tiho/poltiho berejo to pesem.• Opazijo likovno oblikovanost besedila.• Tvorijo novo pesem po prebranem vzorcu.•

V tem poglavju ima matematika precej pove-zovalno vlogo: matematične pojme bomo nam-reč uporabili v različnih situacijah, ki same po sebi niso matematične. Učenci bodo izpol-njevali in brali preglednice in diagrame (tabla na letališču, Carrollov diagram, preglednica poklicev …), prepoznavali matematične poj-me, npr. črte in presečišča v različnih situaci-jah (na letališki ploščadi, pri zgibanju papir-ja), in reševali besedilne naloge. Pojmi, ki so novi, a učencem v glavnem znani, so vodorav-no, navpično in poševno. Navpično je vedno pravokotno na podlago, ki je vodoravna. Vse

druge lege pa so poševne. Svinčnik, položen na mizo, je v vodoravni legi, postavljen po-končno (pravokotno na mizo), ja v navpični legi, postavljen v legi, ki ni pravokotna na mizo, pa v poševni legi. Z vidika risanja so lege precej problematične, saj so praktično vse v zvezku narisane črte vodoravne. Vse-eno jih rišemo in posnemamo lege v realni situaciji. Z učenci bomo ponovili tudi natanč-no risanje črt in presečišča, ki jih označimo s križci in z velikimi tiskanimi črkami. Pri načrtu letala bomo uporabljali izraze za matematič-ne pojme: deli celote, simetrija, presečišča.

Matematika

27



Opisujejo odnos med smermi: navpično, vodoravno, poševno.• Berejo preglednico.• Predstavijo podatke z dano preglednico.• Prikažejo in berejo razporeditev predmetov s Carrollovim prikazom.• Prepoznajo in rišejo ravne črte in označijo presečišče črt.•

Cilji

28

Poštevanka števila 2•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Učenci bodo v tem poglavju začeli spoznavati poštevanko. Vpeljemo jo na podlagi sešteva-nja enakih seštevancev. Učenci že znajo zapi-sati vsoto enakih seštevancev v obliki zmnož-ka. To v uvodnem delu obravnave tudi ponovi-mo, nato pa se osredotočimo na seštevanje 'dvojk'. V delovnem učbeniku smo izhajali iz situacije z žeblji: za vsako novo letev potrebu-jemo dva nova žeblja. Učenci dobijo rezultat posameznega zmnožka na podlagi prešteva-nja žebljev oz. seštevanja. Vpeljava poštevan-ke mora temeljiti na konkretnih objektih (pri poštevanki števila dve imamo na voljo več smi-selnih ponazoril – praktično vse, kar nastopa v parih). Pogovorimo se, da je rezultat vsakega naslednjega zmnožka za dve večji od prejšnje-ga, da dobimo kot rezultat le soda števila, da so enice pri večkratnikih od 10 naprej enake kot do 10 … Skratka, poiščimo čim več zanimi-vih odnosov pri večkratnikih števila 2, ki bodo učencem olajšali poznavanje poštevanke šte-vila 2. Vpeljemo izraz večkratnik števila 2 (re-zultat pri množenju z 2) in ob tem izpostavimo

tudi, kaj npr. ni večkratnik števila 2. Učenci si bodo pri reševanju nalog pomagali s prešteva-njem, postopoma pa bomo od njih pričakovali, da si rezultate zapomnijo. Utrjevanje poštevan-ke naj poteka tudi prek didaktičnih iger; primer-ne so tudi igre na računalniku, ki jih je na med-mrežju zelo veliko in največkrat zaradi enostav-nosti navodil ne moti, da so v angleščini. Učenci bodo v tem poglavju spoznali tudi ko-ličnike. Znova lahko predstavimo, kaj pomeni deliti (v matematiki to vedno pomeni na ena-ke dele). Poudarimo, da bomo delili tako, da bomo iskali število enako močnih množic. Na-loge so namreč zastavljene tako, da imamo npr. nekaj predmetov, vsakemu učencu bomo dali določeno število predmetov (vsem enako), nato pa se bomo vprašali, koliko učencev smo obdarili. (To je ravno obratno od nalog, ko se vprašamo, npr. koliko predmetov bo dobil vsak učenec, če naj jih vsak dobi enako.) Pri delje-nju bomo na začetku vedno napravili tudi pre-izkus, s čimer bodo učenci še naprej utrjevali poštevanko.

Usvojijo do avtomatizma zmnožke (produkte) števila 2.• Spoznajo pojem večkratnik števila.• Spoznajo pojem količnik.• Usvojijo do avtomatizma količnike števila 2.• Spoznajo, da sta množenje in deljenje obratni računski operaciji.• Poiščejo manjkajoče število, • � a = b, a � = b, : a =b, v množici naravnih števil do 100.

Uporabijo računske operacije za reševanje matematičnih problemov.•

Matematika

Cilji

29


Poštevanki števila 2 sledi poštevanka števila 4. Spet bomo uporabili konkretna ponazorila in predstavili poštevanko števila 4 kot vsote štiric. Vsi večkratniki števila 4 so tudi večkrat-niki števila 2; ta odnos naj učenci poskušajo ugotoviti sami s primerjanjem večkratnikov števila 2 in 4. Ali je večkratnik števila 4 lahko liho število? Kako učenec pojasni svoj odgo-vor? Izmislimo si rime, da si bodo učenci rezul-tate pri poštevanki laže zapomnili. Določene večkratnike si lahko zapomnimo tudi drugače, npr. 12 = 3 � 4 (kot bi šteli 1, 2, 3 in 4). Spod-budimo učence, da pojasnijo, kako si bodo zapomnili večkratnike. Poštevanko utrjujemo z različnimi igrami, tudi računalniškimi. Učenci lahko pripravijo kartončke, na katerih so na eni strani zapisani računi, na drugi pa rezulta-ti. Vzemimo dva lončka: na enem nasmejan obraz, na drugem resen. Učenec naj prebere račun na kartončku, pove rezultat in preveri pravilnost na hrbtni strani kartončka. Če je re-zultat pravilen in zanj ni potreboval veliko časa,

gre kartonček v lonček z nasmejanim obra-zom. Sicer pa v tistega z resnim. Ko porabi vse kartončke, so le-ti razvrščeni v dve skupini: do-ločene večkratnike učenec dobro pozna, za druge potrebuje še vajo. Torej izprazni lonček z resnim obrazom in nadaljuje z igro. Ta lonček bo namreč vedno bolj prazen, saj bo z vajo učenec vedno bolj obvladal večkratnike pošte-vanke, ki jo bomo izbrali za utrjevanje. Tudi pri tej poštevanki, kot pri vse drugih, bodo učenci iskali količnike, vezane na to poštevan-ko. Spet je treba poudariti, kar smo zapisali že pri poštevanki števila 2, do bo učenec pri na-logah deljenja iskal število množic s po štirimi elementi. Npr. imam 20 kock, vsakemu dam 4 kocke, kolikim otrokom dam kocke. Rezulta-te pri deljenju preverimo z obratno operacijo, torej z množenjem. Pri utrjevanju v tem poglav-ju želimo učence opozoriti tudi na razlike med množenjem, deljenjem, odštevanjem in sešte-vanjem. Učenec mora namreč ločiti, kaj pome-ni npr. za dva večje in dvakrat večje …

Usvojijo do avtomatizma zmnožke (produkte) števil 2 in 4.• Spoznajo pojem večkratnik števila.• Spoznajo pojem količnik.• Usvojijo do avtomatizma količnike števil 2 in 4.• Spoznajo, da sta množenje in deljenje obratni računski operaciji.• Poiščejo manjkajoče število, • � a = b, a � = b, : a =b, v množici naravnih števil do 100.


Matematika

Cilji

30

Gasilec Samo••••••••••••••••••••••••••••••••••

Spoznavanje okolja

Poglavje je namenjeno spoznavanju spremi-njanja snovi pri segrevanju, na zraku, v vodi in na sončni svetlobi. Vsebinsko se povezuje s poglavji Tovarna čokolade, Zimska pravljica in Zrak lahko ujamem.Nekaj sprememb snovi so učenci spoznali že v prvem in drugem razredu. Spoznavali so pre-hod iz trdnega v tekoče stanje – taljenje in iz tekočega v trdno stanje – strjevanje. Gre za obrnljiva ali reverzibilna pojava. Pri iskanju poti do najboljšega razumevanja tega pojava se je pokazalo, da je dvojico reverzibilnih procesov najbolje poučevati skupaj, taljenje in strjeva-nje ter izhlapevanje in kondenzacijo. Razume-vanje teh pojavov je za otroke te starosti kar zahtevno in ima precej pasti. Zahtevno je pred-vsem zaradi razumevanja ohranjanja snovi. Plini imajo precej drugačne lastnosti kot trdna snov ali tekočine, saj nimajo ne določene obli-ke ne določene prostornine, ne moremo jih prijeti in z njimi rokovati, slabo so zaznavni z našimi čutili in še kaj, pa vendar gre za isto snov. Zato spoznavanje spreminjanja stanja snovi poteka postopno z mnogimi primeri, po-vezovanjem izkušenj in dejavnostmi.Snovi različno reagirajo na spremembo tempe-rature. Trdne snovi se lahko stalijo, razpadejo ali zagorijo. Vse to je odvisno tudi od tempera-ture in drugih pogojev ne le od snovi same. Nekatere snovi se spremenijo le pri zelo viso-kih temperaturah in tudi ne zagorijo, te snovi označujemo kot odporne proti ognju ali ognje-varne. Taka snov je na primer keramika. Druge snovi, na primer polimeri (plastične mase), imajo nižjo temperaturo tališča in jih prav zato zlahka oblikujemo v različne izdelke. Da snov zagori, so poleg temperature potrebni še drugi

pogoji, predvsem dovolj kisika oziroma zraka. Tekočine pri segrevanju izhlapevajo. Ko se te-kočina segreje do temperature vrelišča, izhla-peva, dokler ne izhlapi celotna količina, ki jo segrevamo. Nekatere tekočine pri tem lahko zagorijo, vendar gorijo le hlapi oziroma plini nad tekočino. Tudi plini se med seboj razliku-jejo po tem, ali gorijo ali ne. Nekatere snovi se spremenijo tudi v vodi. Lah-ko se zmehčajo in izgubijo svojo strukturo ter razpadejo na manjše dele, na primer papir. Lahko pa v vodi na videz popolnoma izginejo. To je raztapljanje. Tudi raztapljanje je reverzi-bilen proces, iz raztopine se lahko izloči snov v trdnem stanju, ki je bila v njej raztopljena. Nekatere snovi z vodo tvorijo zmesi, ki so kar obstojne, to so suspenzije. Snovi, ki se v vodi ne raztopijo, imenujemo vodoodporne snovi.Snovi se spremenijo tudi na zraku, predvsem zaradi kisika, ki je močno reaktiven element. Kovine na zraku korodirajo. Železo na zraku rjavi in če ga ne zaščitimo, lahko železen izde-lek popolnoma propade, na bakru in aluminiju nastane zaščitna plast, ki prepreči nadaljnjo korozijo. Snovi se spremenijo tudi na sončni svetlobi, še zlasti zaradi žarkov UV. Mnogi pigmenti se pod vplivom žarkov UV spremenijo. Naša koža po-stane bolj rjava, tudi papir na sončni svetlobi porjavi, nekateri drugi pigmenti in barvila pa se razgradijo, zato obarvani predmeti na son-cu sčasoma obledijo. Vsebine tega poglavja ponujajo veliko možnosti za eksperimentiranje in raziskovanje. Izkoristi-te jih za uresničevanje še drugih procesnih ci-ljev, ki so prav tako pomembni za naravoslovje. Nekaj idej za raziskovanje je že v učbeniku.

31

Spoznajo, kaj vpliva na spreminjanje lastnosti snovi (zrak, sončna • svetloba, voda).

Spoznajo spreminjanje snovi pri segrevanju.• Znajo prositi za pomoč v nevarnih situacijah.• Vedo, da so spremembe v naravi za rastline in živali ugodne, včasih • pa škodljive, lahko pa so za nekatere ugodne in za druge škodljive.

Iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa stolpčne in vrstične prikaze.• Z IKT sistematično iščejo in uporabljajo primerne vire in literaturo.• Načrtujejo preprost poskus.•

V tem poglavju učenci spoznajo in vadijo pogo-vor med družbeno enakovrednimi in neenako-vrednimi sogovorci. Kot oblika komuniciranja je predstavljen telefonski pogovor. Prek igre vlog vadijo vljudne pogovore. Pred tem določi-mo vzroke in okoliščine pogovarjanja, glavni namen ter temo pogovora. Igra vlog je priljub-ljena didaktična oblika učenja. Najprej naj so-delujejo učenci, ki so bolj vešči podobnega komuniciranja, kasneje se jim pridružijo tudi sramežljivejši. Po pogovoru učenci vrednotijo razumljivost in zanimivost pogovora, vljudnost obeh sogovorcev, rabo nebesednih spremlje-valcev govorjenja ter utemeljujejo svoje mne-nje. Nato skupaj povzamemo temeljna načela vljudnega pogovarjanja, torej ali sta se sogo-vorca na začetku in na koncu pogovora pozdra-vila, sta uporabljala knjižne izraze ali sta govo-rila pogovorno (pri tem posvetimo pozornost uradnemu in neuradnemu pogovoru), sta bila vljudna, ali nista drug drugega žalila in podob-no. Med igro vlog učenci doživljajo različna občutja, zato po pogovoru posvetimo pozor-nost tudi izražanju teh občutij, kaj je bilo lažje oziroma težje: pogovor enakovrednih sogovor-cev, neenakovrednih sogovorcev, igranje vloge

otroka, odraslega itd. Dobro je, da pri učencih razvijamo kritičen odnos do lastnega sodelo-vanja v igri vlog, zato naj vrednotijo svojo zmož-nost pogovarjanja in načrtujejo, kako bi jo lah-ko izboljšali.Učence navajamo na vikanje odraslih oseb v šoli in zunaj nje. Pomagamo jim tako, da jih popravljamo oziroma opozarjamo na vikanje. Napaka je, da nekateri učitelji v prvem razredu učencem dovolijo tikanje, kar je v naslednjih razredih težko odpraviti. Učenci naj vedo, kdaj koga tikajo in kdaj vikajo in prepoznavajo ustrezne okoliščine vljudnega pogovora.Obravnava novice poteka prek pogovora o ak-tualnih/zanimivih dogodkih, nadaljujemo po-govor, kje taka besedila lahko preberemo, in zaključimo z branjem tovrstnih besedil in pisa-njem podobnih besedil. S pesmijo Mete Rainer Žabeceda pri učencih razvijamo občutek za zvočnost jezika. Sezna-nimo jih s pojmom rima in utrjujemo rimo ob danih primerih, tako da iščejo besedne dvoji-ce, ki se rimajo, ter po poslušanju ponovijo ri-mane dvojice besed. Rimane verze tvorijo tudi tako, da dopolnjujejo manjkajoče rime na kon-cu verza in si izmišljajo nove rime.

Slovenščina

Cilji

32

Berejo telefonski pogovor družbeno enakovrednih sogovorcev in družbeno • neenakovrednih sogovorcev.

Sodelujejo v igri vlog.• Določajo okoliščine pogovarjanja pobudnega/vodilnega sogovorca • in njegov namen ter povzemajo temo in bistvene podatke.

Vrednotijo razumljivost in zanimivost pogovora ter utemeljujejo svoje • mnenje.

Vrednotijo vljudnost obeh sogovorcev in njuno rabo nebesednih • spremljevalcev govorjenja ter utemeljujejo svoje mnenje.

Povzemajo temeljna načela vljudnega pogovarjanja (z učiteljevo pomočjo).• Izražajo svoja občutja med igranjem vloge.• Vrednotijo svojo zmožnost pogovarjanja in načrtujejo, kako bi jo lahko • izboljšali.

Uradno oziroma neuradno ogovarjajo osebe v ustreznih okoliščinah.• Osebe tikajo oziroma vikajo v ustreznih okoliščinah.• Izrekajo isto govorno dejanje na razne načine in navajajo zanj ustrezne • okoliščine.

Vrednotijo vljudnost danih izrekov in odpravljajo napake.• Razvijajo pravopisno zmožnost, pisanje nikalnice pred glagolom.• Usvajajo in utrjujejo novico o aktualnem/zanimivem dogodku.•

Razvijajo občutek za zvočnost jezika tako, da iščejo besedne dvojice, • ki se rimajo.

Zaznajo rimo kot zvočni lik ter po poslušanju ponovijo rimane dvojice • besed.

Tvorijo rimane verze tako, da dopolnjujejo manjkajoče rime na koncu • verza.

Izmišljajo si nove besede (tudi nesmiselnice); besede daljšajo in krajšajo.• Razvijajo zmožnost razumevanja besednih zvez.• Zvok besede in zvočno slikanje (onomatopoijo/podobnoglasje) povezujejo • s podobami, ki jih vzbuja besedilo.

Cilji

33

Nov pojem, ki ga bomo spoznali v tem poglavju, je deciliter. Učenci že poznajo mersko enoto liter za merjenje prostornine tekočin. Zopet bomo sledili metodičnim korakom za merjenje količin: primerjanje količin (katera posoda drži več, manj, enako vode; urejanje posod glede na ko-ličino vode, ki jo držijo), merjenje z relativno eno-to (npr. pitje vode v požirkih in štetje), merjenje s konstantno nestandardno enoto (merjenje prostornine z enako velikimi lončki), merjenje s konstantno standardno enoto (liter, deciliter). Ob koncu učenci spoznajo odnos liter – deciliter. Učna enota mora v celoti temeljiti na merjenju, ki ga začnemo z oceno meritve; učenec mora

do ključnih spoznanj (izbira merske enote, način merjenja prostornine, pomen enakih rezultatov pri merjenju) priti na podlagi merjenja in smisel-nega razgovora v skupini učencev in z učiteljem. Deciliter vpeljemo deduktivno, tako da pokaže-mo enoto, ki drži 1 dl, in jo nato primerjati z že znano enoto litrom. Poudarek je na smiselni uporabi določenih merskih enot: kaj merimo v litrih in kaj v decilitrih.Učenci bodo v tem poglavju izpolnili tudi dre-vesni diagram glede na rezultate opazovanja snovi pri segrevanju, preglednice ter puščični diagram za prikaz odnosa med snovmi in pred-meti ter pojavi.

Ponazorijo razporeditev predmetov z drevesnim prikazom.• Izpolnijo preglednici in s puščičnim diagramom prikažejo odnos med • elementi dveh skupin.

Ocenijo, primerjajo in merijo prostornino z nestandardnimi (relativnimi • in konstantnimi) in s standardnimi enotami.

Zapišejo meritev z merskim številom in enoto.• Poznajo in uporabljajo merilne instrumente za merjenje prostornine.• Poznajo merski enoti za prostornino (l, dl).•

Matematika

Cilji

34

Povej mi pravljico•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Slovenščina

Samostojna tema je namenjena branju umet-nostnih besedil, povezanih z otroško stvarnost-jo, kar učencem omogoča, da se lažje identifi-cirajo z dogajanjem v besedilu, ga primerjajo z dogajanjem v svoji neposredni okolici in lažje razložijo občutja, ki jih čutijo ob besedilu.Pri obravnavi pesmi Nika Grafenauerja Pravljica smo predvsem pozorni na književni čas in pro-stor. Učenci primerjajo svojo predstavo dogajal-nega časa in prostora s predstavo sošolcev, se likovno izražajo, povezujejo svoje trenutne izkuš-nje in izkušnje z daljšega časovnega obdobja ter ločujejo realni prostor od ubesedenega. Pred branjem pesmi povabimo učence k oknu. Če je le mogoče izberemo meglen novembrski dan, ko je narava tiha, spokojna in malo skriv-nostna. Ob gledanju skozi okno jim interpreta-tivno preberemo pesem. V svoje branje posku-šamo vnesti razpoloženje, ki ga učenci občutijo zvečer, preden zaspijo, ali zjutraj, ko se zbudijo. Po branju oz. poslušanju vodimo pogovor o be-sedilu, razložimo besede, ki jih učenci ne razu-mejo, in jih spodbudimo k rabi teh besed v no-vih povedih. Učenci sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vprašanja. Kdaj se pesem doga-ja? Kakšno je razpoloženje v pesmi? Kako be-remo pesem, tiho ali glasno? Zakaj tako? Kje se pesem dogaja? Kdo je Spanček-pan? Kako si ga predstavljajo? Nato odgovorijo še na vpra-šanja v delovnem učbeniku. Doživljanje poveže-mo z osebnimi izkušnjami učencev. V pesmi poiščejo besede, ki se rimajo, in preštejejo šte-vilo kitic. Pesem tudi ilustrirajo.Pesmi Srečka Kosovela Otrok s sončnico in Sonček boža … obravnavamo ločeno. Učenci pesem najprej poslušajo in nato berejo sami. Ob pesmi vodimo pogovor o razpoloženju, ki ga vzbuja pesem, kraju dogajanja in času. Učenci pripovedujejo o svojih občutjih, ki jih vzbuja pesem. V pesmi iščejo rime in odgovar-jajo na vprašanja o besedilu. Eno izmed pesmi se lahko naučijo na pamet.Pri proznem besedilu Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon učenci vstopajo v dogajanje tako,

da pripovedujejo o svojih pričakovanjih pred bra-njem, tisti, ki besedilo že poznajo, pa pripovedu-jejo o svojem razumevanju besedila ter obnav-ljajo besedilo. V uvodnem delu jih vprašamo, katere književne junake poznajo ter katerim ju-nakom bi bili radi podobni in katerim ne. Svoje odgovore utemeljijo. V razred prinesemo zbirko zgodb Za lahko noč in slikanice Ele Peroci, ki jih učenci že poznajo, npr. Muca Copatarica. Med knjigami naj bo tudi slikanica Moj dežnik je lah-ko balon. Učenci si ogledajo knjige in pripovedu-jejo, ali so katero izmed zgodb že prebrali. Nato usmerimo njihovo pozornost na pravljico Moj dežnik je lahko balon. Interpretativno prebere-mo odlomek iz pravljice. Učenci po poslušanju povedo, ali se zgodba dogaja v resničnem času in kraju ali v pravljičnem. Ugotovijo, kdaj je do-gajanje realno in katere pravljične elemente pre-poznajo. V besedilu poiščejo prizore, ki so nena-vadni, ki jih še niso doživeli in bi jih morda radi (dežela Klobučarija), nato poiščejo dele zgodbe, ki so podobni njihovim doživetjem (jeza odraslih, če kaj izgubijo, igra s prijatelji itd.). Z vprašanji spodbujamo globlje razumevanje besedila. Od-govorijo tudi na vprašanja v delovnem učbeniku. Pravljico nato spoznajo v celoti – lahko jo pre-beremo v šoli ali pa jo preberejo sami doma.Pisateljica Svetlana Makarovič se v pravljici Pekarna Mišmaš dotika stvarnosti, ki jo je moj-strsko prenesla v pravljični svet. V uvodnem delu si ogledamo slikanico, nato preberemo odlomek in na koncu še pravljico v celoti. Učenci se identificirajo z junaki v zgodbi, izra-žajo svojo simpatijo in antipatijo, ločijo dobre in slabe osebe. Izražajo in primerjajo svoje do-živetje, čustva, predstave in misli, ki se jim vzbudijo pri poslušanju/branju. Spoznavajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem živi-jo, in domišljijskim svetom v književnem bese-dilu ter ob tem razvijajo zmožnost predstavlja-nja, vživljanja v osebo, 'poistovetenja' z njo in privzemanja vloge osebe. Ker si je pravljico mogoče ogledati v gledališču ali jo poslušati na zgoščenki, jim omogočimo tudi to.

35

Razlikujejo pomensko podobne besede in pojasnjujejo pomen manj • običajnih besed v pesmi.

Izražajo predstavo književnega prostora v pesmi (risba/pripovedovanje) • in svojo predstavo primerjajo s predstavami sošolcev.

Ob ponovnem branju svojo predstavo dopolnjujejo.• Zapisujejo asociacije ob besedi pravljica.• Razvijajo zmožnost vživljanja v književno osebo in privzemajo vlogo • književne osebe.

Upovedujejo domišljijske svetove, tako da postavijo sami sebe • za osrednjo književno osebo.

Narišejo književno osebo.• Berejo pesmi; s posebej oblikovanim govorom izražajo razpoloženje • (doživeto recitirajo).

Zmožni so se vživeti v književno osebo, ki je sicer drugačna od njih, • a jim je še vedno zelo podobna.

Upovedujejo čustva in razpoloženja književnih oseb, ugotovitve • utemeljujejo s podatki iz besedila.

Razumejo sporočilnost oz. temo pesmi.• Izražajo in primerjajo svoje doživetje, čustva, predstave in misli, • ki se jim vzbudijo pri poslušanju/branju.

Ob ponovnem poslušanju/branju besedila in pogovoru o njem poglabljajo • prvotno doživetje in razumevanje ter izražajo mnenje o besedilu.

Zaznavajo rabo čustveno obarvanih besed v pesmi.• Ustrezno se odzovejo na čustvene sestavine besedila (vesela, žalostna • pesem).

Najdejo naslov pesmi in ga povežejo z besedilom (prepoznajo naslov • kot del besedila).

Opazujejo pesem in zaznavajo kitico kot zgradbeno in pomensko enoto.• Izražajo svoje mnenje o pesmi.• Poslušajo zgodbo ob znani slikanici.• Ločujejo pravljico in pripoved (besedilni svet je/ni oblikovan v skladu • z zakonitostmi realnega sveta).

Spoznavajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem živijo, • in domišljijskim svetom v književnem besedilu.

Razvijajo zmožnost predstavljanja, vživljanja v osebo, 'poistovetenja' z njo • in privzemanja vloge osebe.

Izražajo predstavo književnega prostora.• Narišejo svojo domišljijskočutno predstavo književnega prostora.•

Cilji

36

Poslušajo in berejo pravljico v celoti oz. si ogledajo gledališko/lutkovno • predstavo (lahko tudi na videoposnetku/zgoščenki).

Po poslušanju/branju/ogledu izražajo svoje doživljanje, razumevanje • in vrednotenje besedila.

Prepoznavajo 'dobre' in 'slabe' književne osebe in povedo, zakaj se jim • zdijo take.

Primerjajo že znano pravljico in predstavo po literarni predlogi (spoznavajo • značilnosti književnosti in gledališča).

Prepoznavajo značilnosti glavne književne osebe in drugih pomembnih • oseb, zaznavajo in doživljajo dogajalni prostor in čas.

Ozaveščajo podobnost/različnost gledališkega dogodka in že znane • pravljice.

Razumevajo potek dogajanja, sporočilo povezujejo z lastnimi izkušnjami • (tudi z bralno izkušnjo).

37


Poštevanko bomo še naprej obravnavali po ena-kem vrstnem redu, kot smo začeli pri prejšnjih dveh. Najprej bodo učenci spoznali večkratnike, nato pa količnike, ki so vezani na poštevanko števila 5. Posebej poudarimo značilnost, da se vsi večkratniki števila 5 končajo na 5 ali 0. Tako hitro prepoznamo števila, ki niso večkratniki števila 5. So večkratniki števila 5 soda ali liha števila? So morda oboja? Velja kakšen poseben vzorec, kako se soda in liha števila pri zapo-rednih večkratnikih števila 5 pojavljajo? Učenci

naj čim več utrjujejo poštevanko na različne na-čine. V praksi so pogosti tudi nareki poštevank, pa igra tombola, igra 'bum' … Priložnost dajmo tudi učencem, da si sami izmislijo igro za utrje-vanje poštevanke. Seveda je zelo pomembno, da postopoma vključujemo v utrjevanje vse po-števanke, ki so jih učenci spoznali do sedaj. Občasno preverimo tudi, kako znajo učenci npr. račun 4 � 5 predstaviti s konkretnim materia-lom, kako grafično, kakšno besedilno nalogo bi zapisali za ta račun.

Usvojijo do avtomatizma zmnožke (produkte) števil 5.• Usvojijo do avtomatizma količnike števil 5.• Poiščejo manjkajoče število, • � a = b, a � = b, : a =b, v množici naravnih števil do 100.

Uporabijo računski operaciji (množenje in deljenje) za reševanje • matematičnih problemov.

Matematika

Cilji

38

Poštevanka števila 10••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Poštevanka števila 10 je enostavna. Učenci naj sami ugotovijo pravilo. Kaj je značilno za enice večkratnikov števila 10? Povežimo večkratnike števila 10 tudi z deseticami oz. desetičnimi števili. V tem poglavju smo za ponazoritev po-števanke števila 10 uporabili tudi denar. Pri eni od nalog preverjamo, kako učenci povežejo simbolni zapis računa z grafično predstavitvijo. Ta odnos je namreč zelo pomemben pri učenju z razumevanjem. Količnike vpeljemo enako, kot pri drugih poštevankah: iščemo število sku-pin, ki imajo po 10 elementov.Ključnega pomena pri obravnavi poštevanke pa je zakon o zamenjavi za množenje, ki olajša računanje, zato je zelo pomembno, da ga zna-jo učenci spretno uporabljati. Načinov, kako to pravilo vpeljemo, je več. Lahko zapišemo pare računov, pri katerih faktorja zamenjamo, in jih ponudimo učencem v reševanje, nato pa vpra-šamo, kaj so opazili. Tej vpeljavi lahko rečemo induktivna vpeljava, saj bodo učenci na podla-gi primerov prišli do splošnega pravila: števili

pri množenju lahko zamenjamo in rezultat se ne spremeni. Zakonitost lahko prikažemo tudi npr. s pomočjo bomboniere, saj že dva različna pogleda na škatlo s čokoladnimi bomboni po-nudita dva računa množenja (število vrstic � število bombonov v vsaki vrsti ali število stolp-cev � število bombonov v vsakem stolpcu) in s tem pridobitev pravila o zamenjavi faktorjev, saj je število bombonov v škatli nespremenje-no. Tudi učenci naj poiščejo primere za pona-zoritev zakona o zamenjavi za množenje. Nato pa se pogovorimo o poštevankah, ki jih učenci že poznajo. Obkrožijo naj račune, pri katerih sta le zamenjana faktorja, in kmalu bodo ugo-tovili, da se pri vsaki poštevanki, ki sledi prejš-njim, določeni računi ponovijo, kar učencem lahko olajša zapomnitev rezultatov. V poglavje smo vključili tudi problemsko situacijo, in si-cer, ali zakon o zamenjavi velja tudi za odšte-vanje in seštevanje. Zakon o zamenjavi sešte-vancev so učenci spoznali že v prvem razredu, pri odštevanju pa to pravilo seveda ne velja.

Usvojijo do avtomatizma zmnožke (produkte) števil 5 in 10.• Usvojijo do avtomatizma količnike števil 5 in 10.• Poiščejo manjkajoče število, • � a = b, a � = b, : a =b, v množici naravnih števil do 100.


Poznajo in uporabijo zakon o zamenjavi.•

Matematika

Cilji

39

Tovarna čokolade•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Poglavje se vsebinsko povezuje s poglavjem Gasilec samo (spreminjanje snovi).V njem spoznavamo širše družbeno okolje. Po-memben del človekove dejavnosti je proiz-vod nja dobrin. S proizvodnjo in prodajo se ukvarja in preživlja veliko ljudi. Učenci naj si polagoma ustvarijo predstavo o gospodarstvu v svojem okolju, nekaj o tem bodo izvedeli doma, saj je mnogo staršev zaposlenih v proiz-vodnji in trgovini. Bolj organiziran pogled na to pa lahko dobijo v šoli. Proizvodnji proces je mogoče prikazati z diagramom poteka. Tako je v učbeniku prikazana proizvodnja čokolade. Diagram poteka je sestavljen iz polj, v katerih je narisan proces ali produkt določene faze postopka, in puščic, ki pojasnjujejo smer in za-poredje postopkov in polizdelkov do končnega izdelka – tablice čokolade. S tovrstnimi diagra-mi je mogoče nazorno prikazati potek proizvod-nje in snovi ter postopke, ki jih pri tem upo-rabljamo. Pri vsaki proizvodnji nastanejo tudi

odpadki. Sodobne proizvodnje so organizirane tako, da je odpadkov čim manj. Če je le mogo-če, odpadne snovi vračajo v proizvodnjo. Od-padne vode čistijo, poskrbljeno je tudi za od-padne pline in dim, ki gre skozi različne filtre tako, da čim manj onesnažuje ozračje. Tudi toplota, ki nastane pri proizvodnji, je neke vrste odpadek, zato poskrbijo, da je čim več porabljene energije koristno uporabljene. To omogočajo sodobni stroji, toplotna izolacija in še kaj. Dogovorimo se za ekskurzijo v bližnjo tovarno ali delavnico. Pozornost učencev usmerimo v to, kaj tam delajo, iz česa delajo, kako naredi-jo, kako ravnajo z odpadki, komu prodajo izdel-ke, ali nastanejo odpadki, ali ima tovarna či-stilno napravo … Čokolado kot snov uporabimo za utrjevanje spreminjanja snovi pri segrevanju (taljenje), pri sestavljanju in ločevanju zmesi (drobljenje, mletje, sejanje) in za ločevanje odpadkov.

Vedo, da iz nekaterih snovi v tovarnah izdelujejo uporabne izdelke.• Vedo, da ob proizvodnji in vsakdanjem življenju nastajajo odpadki, • za katere je treba poskrbeti, in da nekatere odpadke lahko znova uporabimo.

Znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje • okolja.

Znajo slediti načrtu ali shemi delovnega postopka pri izdelavi tehničnega • predmeta.

Načrtujejo preprost poskus.•

Spoznavanje okolja

Cilji

40

Neumetnostno besedilo o zgodovini čokolade ponuja veliko možnosti za pogovor. Učenci ustno povzemajo temo in bistvene podatke iz besedila ter njihovo pomensko povezanost ter ustno obnavljajo besedilo. Ob besedilu odgo-varjajo na vprašanja in odgovore zapišejo v delovni učbenik ali zvezek. Ogledajo si otroško enciklopedijo ali pobrskajo po medmrežju in poglobijo svoje vedenje o zgodovini čokolade. Pripravijo lahko plakat. Pri obravnavi glagolskega časa najprej posveti-mo pozornost opazovanju dogajanja. Učenci pripovedujejo, kaj delajo sedaj, kaj so delali včeraj in kakšne načrte imajo za prihodnost. Pri tem jih usmerjamo, da natančno izražajo deja-nje glede na čas. Uporabljajo časovne prislove zdaj/prej/potem in glagolske časovne oblike ter se izražajo glede na njihovo zapovrstje s ča-sovnimi prislovi najprej/potem/nazadnje oziro-ma s časovnim veznikom ko, tudi medtem ko, potem ko. Začetne oblike dela izvedemo ob po-moči didaktičnih iger, učenec pove neko deja-nje, drugi pa skuša ugotoviti, ali se dejanje do-gaja zdaj, se je dogajalo prej, ali se bo šele zgodilo. Nadaljujemo ustno določanje glagol-skega časa ob branju različnih povedi, nato učenci rešujejo naloge v delovnem učbeniku in podobne naloge v Vadnici za slovenščino.S pesmijo Andreja Rozmana Roze Mleko spodbudimo učence, da se po branju/posluša-nju ustrezno odzovejo na čustvene sestavine

besedila. Povedo, ali je pesem zabavna, duho-vita, vesela, in utemeljijo svojo trditev. Nato iz-ražajo svoje razumevanje pesmi in ga primerja-jo z razumevanjem sošolcev, povedo, kaj se jim zdi v pesmi nenavadno. Ob ponovnem branju poglabljajo razumevanje, povedo, kaj je mleko želelo uveljaviti in kako mu je to uspelo oziroma mu ni uspelo. Povedo, kdo nastopa v pesmi, kaj dela in kaj govori. Predstavijo, kaj je v pesmi resnično in kje resničnost prestopi v domišljijski svet. Sledijo zaporednemu toku dogodkov, kaj se je zgodilo najprej, kaj potem in kaj nazadnje. Dogajanje povezujejo s svojimi izkušnjami.Za poslušanje zgodbe Bine Štampe Žmavc Po-pravljalnica igrač lahko učence motiviramo tako, da jim naročimo, naj predhodno prinese-jo v šolo svoje polomljene in pokvarjene igra-če. Učenci pripovedujejo, kje so dobili igrače in kdaj, kdo jim je dal določeno igračo in kakš-na usoda jo je doletela. Svoje misli, mnenja, občutke utemeljujejo. Temu sledi branje od-lomka. Po poslušanju odgovarjajo na vpraša-nja, izražajo svoje misli, kdo nastopa v zgodbi, kje se dogaja in kdaj ter povedo, kaj menijo, kaj se je zgodilo v nadaljevanju. Nato prebere-mo pravljico v celoti ali pa jo berejo učenci doma. Po poslušanju oblikujejo domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb, predstavijo glavne in stranske književne osebe in vredno-tijo prijateljstvo, pomoč, solidarnost ter pripo-vedujejo o svojih lastnih izkušnjah.

Tiho in poltiho berejo neumetnostno besedilo.• Ustno povzemajo temo in bistvene podatke ter njihovo pomensko • povezanost.

Ustno obnavljajo besedila.• Opazujejo bitja/predmete in izražajo njihove količine s števniki oziroma • s prislovi mere. Ob tem pravilno slovnično oblikujejo samostalnike in povedke ob količinskem izrazu.

Opazujejo dogodek ter izražajo njegova dejanja glede na čas sporočanja • (s časovnimi prislovi zdaj/prej/potem in z glagolskimi časovnimi oblikami) ter glede na njihovo zapovrstje (s časovnimi prislovi najprej/potem/nazadnje oziroma s časovnim veznikom ko, tudi medtem ko, potem ko).

Odpravljajo kritična mesta v praktičnem obvladanju slovnice.•

Slovenščina

Cilji

41

Izražajo svoje razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem • sošolcev; ob ponovnem branju poglabljajo razumevanje.

Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo.• Ustrezno se odzovejo na čustvene sestavine besedila (vesela, žalostna • pesem).


Ločujejo realni in domišljijski svet.• Zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu • kot zaokrožene celote.

Sledijo zaporednemu toku dogodkov, dogajanje povezujejo s svojimi • izkušnjami.

Poglavje je z vidika novih matematičnih pojmov zelo bogato. Učenci bodo tehtali in spoznali mersko enoto dekagram ter znali opisati geo-metrijska telesa in like z matematično termino-logijo: ploskev, rob, stranica in oglišče. Nov je tudi pojem večkotnik oz. poimenovanje likov glede na število stranic oz. oglišč. Pri merjenju mase prav tako, kot smo opisali že pri merjenju prostornine (v poglavju Gasilec Samo), sledimo vsem štirim metodičnim korakom. Učenci naj najprej mase med seboj primerjajo s težka-njem, s tehtnico (kaj je lažje oz. težje pokaže tehtnica tako, da se prevesi na stran težjega predmeta), nato merijo z relativnimi enotami (npr. koliko kamnov tehta tablica čokolade), sledi tehtanje s konstantno nestandardno eno-to (npr. koliko enakih frnikol tehta tablica čoko-lade) in zaključijo s tehtanjem s standardno enoto, kilogramom ali dekagramom. Učencem mora biti namreč jasno, da je izbira merske enote odvisna od mase predmeta. Omogočimo jim tudi spoznanje, da veliki predmeti niso nuj-no težji od manjših oz. da velikost ni nujno po-kazatelj mase predmeta. Učenci kilogram že poznajo, tokrat bodo spoznali manjšo enoto dekagram. Skupaj si oglejmo različne predme-te oz. embalaže, na katerih je zapisana masa snovi. Tehtamo pa tudi pri pripravi hrane. V re-ceptih so količine snovi izražene na različne

načine: največkrat s konstantno standardno enoto (žlica, čajna žlička, skodelica …) in v standardnih enotah (dag, g, dl …). Učenci naj pred tehtanjem tudi ocenijo rezultat in spozna-jo različne tehtnice in njihovo uporabo.Oblikovanje iz testa oz. različnih snovi pa lahko uporabimo tudi pri obravnavi geometrijskih oblik, predvsem geometrijskih teles. Učenci naj prepoznajo geometrijska telesa v različnih položajih, različnih dimenzij. Geometrijska te-lesa naj izdelujejo iz različnih snovi. Do sedaj so učenci geometrijsko telo prepoznali na pod-lagi vizualnega, v tem poglavju pa želimo učen-ca osredotočiti na analitičen pogled oz. na matematično opredelitev geometrijskega tele-sa s številom ploskev, robov in oglišč. Pokaže-mo ploskev pri kocki, učenci naj jih preštejejo ter pojasnijo način štetja. Opredelimo, da je rob stičišče dveh ploskev. Oglišče pa stičišče vsaj treh robov. Učenci naj jih preštejejo pri kocki, nato pa še pri kvadru. Kaj ugotovijo? Izberemo lahko poljubna oglata telesa, učenci pa jim določijo število ploskev, robov in oglišč. Lahko jim zastavimo tudi problemska vpra-šanja, npr. ali obstaja telo, ki ima 3 ploskve, 1 oglišče in 2 roba … Tudi like določimo glede na število stranic oz. oglišč. Z učenci najprej po-novimo razliko med liki in telesi (telesa zavze-majo nek prostor, vanje bi lahko kaj spravili,

Matematika

42

se vanje skrili …, liki pa so 'ploščati', manj uporabni v vsakdanjem življenju …), nato pa opredelimo oglišče in stranico, ki povezuje dve oglišči. Stranica je vedno ravna, nikoli lom-ljena črta ali kriva črta. Učencem lahko po-vemo, da npr. krog nima stranic. Učenci naj različnim likom določijo število stranic in šte-vilo oglišč. Kaj opazijo? Kako bi poimenovali lik, ki ima osem stranic? Učenci naj ponudijo

ideje, končna ugotovitev je seveda osemkot-nik. Ali kvadrat lahko poimenujemo štirikot-nik? Kaj pa pravokotnik? Kakšen je štirikot-nik, ki ni ne pravokotnik in ne kvadrat? Bi lahko narisali desetkotnik? Zelo uporabno učilo pri teh dejavnostih je geoplošča, ki omo-goča učencem kreativno sestavljanje različ-nih oblik. Pogovorimo se še, da se stranice enega lika nikoli ne sekajo.

Ocenijo, primerjajo in merijo maso z nestandardnimi (relativnimi • in konstantnimi) in s standardnimi enotami.

Zapišejo meritev z merskim številom in enoto.• Poznajo in uporabljajo merilne instrumente za merjenje mase.• Poznajo merski enoti za maso (kg, dag) in njuno razmerje.• Seštevajo in odštevajo količine enakih merskih enot.• Prepoznajo, opišejo in poimenujejo geometrijska telesa in geometrijske • like.

Prepoznajo in poimenujejo geometrijska telesa ter pri opisu lastnosti • uporabljajo matematične izraze (ploskev, rob, oglišče).

Prepoznajo in poimenujejo geometrijske like ter pri opisu lastnosti • uporabljajo matematične izraze (stranica, oglišče).

Narišejo večkotnik in ga pravilno poimenujejo glede na število stranic.• Uporabijo računske operacije za reševanje matematičnih problemov.•

Cilji

43

Branje v nadaljevanjih•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Ob poslušanju umetnostnih besedil si učenci bogatijo besedni zaklad, kultivirajo svoje izraža-nje, po branju/poslušanju sodelujejo v pogovo-ru, bogatijo svojo domišljijo in razvijajo ljubezen do materinščine. Z branjem v nadaljevanjih pri-bližamo učencem daljša umetnostna besedila.Besedilo Svetlane Makarovič Kosovirja na le-teči žlici razdelimo na daljše časovno obdobje. Pred vsakim branjem jih motiviramo za poslu-šanje s pogovorom o njihovih izkušnjah ter z vprašanji, kaj jim je bilo do sedaj v besedilo

všeč in zakaj. Ob pomoči vprašanj obnovimo del besedila, ki smo ga brali prejšnji dan, ter tako vzbudimo zanimanje za poslušanje nada-ljevanja. Po branju vodimo razgovor, učenci sodelujejo v pogovoru, odgovarjajo na vpraša-nja, razložijo manj znane besede, jih uporabijo v novih povedih, se identificirajo z junaki, izra-žajo svoje izkušnje, občutja in jih primerjajo z drugimi. Del besedila lahko učenci preberejo tudi doma. O prebranem besedilo se naslednji dan pogovorimo v šoli.

Zbrano berejo daljše besedilo.• Spoznavajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem živijo, • in domišljijskim svetom v književnem besedilu.

Spomnijo se, kako so si književno osebo ob poslušanju besedila • predstavljali; ob branju dopolnijo domišljijskočutno predstavo te književne osebe.

Razlagajo motive za ravnanje književne osebe, ki jih poznajo • iz izkušenjskega sveta.

Ločujejo realni in domišljijski svet, razlikujejo pravljični in realistični • dogajalni prostor.

Dogodke iz književnega besedila razvrščajo (vzročno-posledično, časovno).•

Slovenščina

Cilji

47

Poštevanka števila 3 in 6••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Učenci bodo v teh dveh poglavjih nadaljevali obravnavanje poštevanke. Poznajo že pošte-vanke števil 2, 4, 5 in 10: večkratnike teh števil in količnike, vezane na te poštevanke. Tudi več-kratniki števil 3 in 6 so povezani, saj je vsak večkratnik števila 6 dvakratnik večkratnika šte-vila 3. Izhajamo iz konkretnih ponazoril in vpe-ljemo poštevanko kot vsote enakih seštevancev. Pomembno je, da učence ves čas spominjamo na zakon o zamenjavi oz. ga smiselno upora-bljamo. V ta namen smo kot prilogo 2. dela delovnega učbenika dodali pregledno pregled-nico vseh poštevank in pričakujemo, da jo bodo učenci sproti izpolnjevali. Pri vsaki pošte-vanki, ki jo spoznavajo, naj označijo znane ra-čune v preglednici – tudi tiste, ki jih dobijo, če faktorja zamenjajo. Znanje poštevanke lahko uporabimo v različnih situacijah: pri oblikovanju

določenih predmetov, ki so narejeni iz enakega števila delov, pri reševanju besedilnih nalog, pri reševanju problemov. Pri deljenju, ki je obratna operacija množenju, je zelo pomemb-no, da deliti pomeni ugotoviti število enakih množic ali število elementov v enako močnih množicah. Rezultat pri deljenju preverimo z ra-čunom množenja. Spodbujajmo učence, da ponazorijo račune deljenja in množenja s kon-kretnim materialom, grafično in simbolno. Za-pisujejo naj besedilne naloge za dane račune, povezujejo simbolne zapise z grafičnimi repre-zentacijami … Zelo pomembno pa je seveda tudi utrjevanje poštevanke z različnimi didak-tičnimi igrami, tudi računalniškimi. Učence na-vajamo tudi na matematično terminologijo, saj morajo poznati razlike med pojmi, kot npr. za 2 več, 3 krat več, za 3 manj, 3 krat manj …

Usvojijo do avtomatizma zmnožke (produkte) števil 3 in 6.• Usvojijo do avtomatizma količnike števil 3 in 6.• Poiščejo manjkajoče število, • � a = b, a � = b, : a =b, v množici naravnih števil do 100.


Matematika

Cilji

48

Zimska pravljica••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Spoznavanje okolja

Poglavje se vsebinsko povezuje s poglavjema Jesenska megla in Lep pomladni dan.V njem med drugim nadaljujemo spoznavanje snovi (vode) v različnih oblikah (trdno in teko-če) ter kako je to povezano s temperaturo. Led kot trdno obliko vode najdemo tudi v obliki drobnih kristalčkov, ki pri nizki temperaturi zra-ka padajo z neba. Snežinke so posamezni kri-stalčki ali pa skupek več kristalčkov. So pravil-nih simetričnih oblik in jih je zato zanimivo opazovati pod lupo. Pri sneženju se snežinke nalagajo druga na drugo, tako nastane snežna odeja, ki prekrije tla, rastline, stavbe, ceste in vozila. Pri sveže zapadlem snegu je zanimivo opazovati, kako so predmeti prekriti s snegom in kakšne oblike pri tem nastanejo. Merimo debelino sveže zapadlega snega v cm (povezo-vanje z matematiko). Po sneženju se debelina plasti snega tanjša. Vzrok za to je posedanje, ki nastane zaradi teže zgornjih plasti snega, ki pritiskajo na spodnje. Kjer plasti snega lahko opazujemo v prerezu, opazimo, da je spodnja plast bolj sprijeta in trša kot zgornja. Tudi spre-minjanje snežne odeje lahko zasledujemo z merjenjem debeline plasti. Debelina snežne odeje pa se spreminja tudi zaradi spremembe temperature. Ko temperatura naraste nad 0 0C, se sneg spreminja iz trdne oblike v tekočo, kar imenujemo taljenje. Taljenje snega naj učenci izkusijo. Po dejavnostih s taljenjem snega povzamemo pomembne ugotovitve: sneg (led) plava na vodi in tekoča voda ima manjšo prostornino od začetne prostornine snega pred taljenjem. V tem poglavju obravnavamo tudi merjenje temperature. Učenci naj merijo tem-peraturo z različnimi termometri in vsaj v raz-ponu od –5 0C do +50 0C. Pri tem utrdimo razumevanje temperature pod ničlo, tempera-ture nič in temperature nad ničlo (povezovanje z matematiko).

Snežna odeja je primerna tudi za spoznavanje različnih vrst gibanj. Sneg ovira gibanje pešcev in vozil, s pripomočki za gibanje (sani, smuči) pa se tudi po snegu lahko hitro gibljemo. Pri tem po snegu drsimo. Čim bolj gladke so po-vršine, hitreje lahko drsimo, zato morata biti spodnja ploskev smuči in snežna površina zelo gladki. Slednja mora biti tudi steptana, sicer se nam na snegu udira in se le s težavo giblje-mo kljub smučem. Tem večja je ploskev smuči ali sani, tem manj se nam udira, vendar smo z večjo ploskvijo počasnejši. Da se vozila na snegu lahko gibljejo tudi navzgor ali po rav-nem, ne le drsijo navzdol, jim ne sme drseti. Zato imajo avtomobili pozimi zimske gume, ki se bolj oprimejo snega. Posebna vozila za sneg (snežne sani, teptalni stroj na smučišču) imajo večinoma gosenice. Motorne sani, ki po snegu vozijo, lahko za seboj vlečejo sani, ki po snegu drsijo. Snežni plug, ki po snegu vozi s posebno oblikovanimi gumami ali gosenicami, lahko pred seboj potiska sneg. Tudi v tem poglavju spoznavamo delo na kme-tiji. Predstavljena je kmetija, ki se ukvarja z živinorejo. Učenci pri tem spoznajo, kako skr-bijo za živali, s čim jih hranijo in od katerih pridelkov ali izdelkov lahko kmetija živi. Poglav-je se povezuje tudi s cilji poznavanja različnih pokrajin, kmetija je postavljena na Dolenjsko, s ciljem spoznavanja življenja in dela nekoč – s čim so včasih hranili živino, kakšna orodja in vozila so uporabljali. Predstavljena je ponudba sadja in zelenjave na zimski tržnici, kjer spoznajo, da mnogi pri-delki ne izvirajo iz okolica domačega kraja ali Slovenije, da so bili gojeni v krajih, ki imajo pozimi drugačne vremenske razmere ali da jih gojijo v rastlinjakih. Pri tem utrjujejo spozna-nje, da smo ljudje, države in celine med seboj povezani in soodvisni.

49

Spoznavajo življenje in delo na kmetiji v različnih letnih časih.• Spoznavajo tržnico in ponudbo na njej.• Širijo spoznanja o različnih pokrajinah.• Spoznavajo, da lahko vplivamo na gibanje (smer, hitrost).• Ugotavljajo, da gibanje povzročimo s potiskanjem ali vlečenjem • in da se gibanje lahko prenaša.

Spoznajo načine gibanja teles v vodi in zraku ter po različnih trdnih • površinah in kaj vpliva na to gibanje.

Znajo meriti temperaturo.• Znajo povezati vremenske pojave z vremenskimi stanji.• Spoznajo različne padavine in merijo količino padavin (dež, sneg).• Iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa stolpčne in vrstične prikaze.• Povezujejo vzrok s posledico.•

V tem poglavju posvetimo pri jeziku večjo po-zornost rabi končnih ločil, kar učenci utrjujejo z vajami v delovnem učbeniku in Vadnici za slovenščino, nato utrjujejo zapis težjih besed, torej besed s kritičnimi in nekritičnimi glasovi ter določajo stopnjo lastnosti ter njeno izraža-nje z obrazilno stopnjevanimi pridevniki. Z literarnimi besedili obudimo zimsko-praznič-ni čas, ki ga otroci intenzivno doživljajo. Umet-nostna besedila so namenjena branju in po-slušanju. Pesmi so povezane s stvarnostjo, kar omogoča učencem, da se identificirajo z doga-janjem v besedilu, ga primerjajo z dogajanjem v naravi, razložijo občutja, ki jih čutijo ob bese-dilu, zvok besed povezujejo s podobami, ki jih vzbuja pesem, razlikujejo pomensko podobne besede in pojasnjujejo pomen manj običajnih besed v pesmi.Pri poeziji razvijamo tudi pozornost učencev za književni čas in prostor. Primerjajo svojo pred-stavo dogajalnega časa in prostora s predsta-vo sošolcev, se ob tem likovno izražajo, pove-zujejo svoje trenutne izkušnje in izkušnje z daljšega časovnega obdobja ter ločujejo realni prostor od ubesedenega.V proznem besedilu vstopajo v dogajanje tako, da pripoveduje o podobnih občutjih, kot so jih

doživeli sami ali njihovi prijatelji, iščejo glavno sporočilo besedila, predstavijo glavnega juna-ka ter ga primerjajo s seboj. Z učenci se pogovarjamo in jih spodbujamo, da sproščeno izražajo svoja občutja ob bese-dilih, govorijo o svojih pričakovanjih, razume-vanju besedil ter obnavljajo besedila.Pesem Prijatelj SašeVegri omogoča poglobljen pogovor o prijateljstvu, medsebojnih odnosih, izboljšanju teh odnosov, literarnem sporočilu, ki ga ponuja pesem, torej o doživljanju pesmi. Učenci izražajo svoje razumevanje pesmi in jo vrednotijo. Učence spodbujamo k nadaljevanju ustvarjalnosti, torej da pišejo o svojem prijate-lju, o njegovih osebnostnih kvalitetah, njunem medsebojnem odnosu. Govorijo o razlogih, za-radi katerih so kaj izpostavili kot pomembno, in povedo, zakaj se jim zdi pomembno. Za branje pesmi Daneta Zajca Zima in Bine Štampe Žmavc Snežroža lahko izberemo zim-ski dan, povabimo učence k oknu in ob opazo-vanju narave, ki je tiha, spokojna, bela, razvi-jejo obzorje pričakovanj. Pripovedujejo, kako bo pesnik izrazil občutja ob prizoru v naravi. Nato interpretativno preberemo pesem. V svoje branje poskušamo vnesti vznemirjenje, priča-kovanje in veselje, ki ga otroci občutijo ob

Slovenščina

Cilji

50

prvem snegu, mrazu in prihodu zime in podo-bah v naravi. Po branju oz. poslušanju sledi pogovor o besedilu. Učenci razložijo manj znane besede. Sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vprašanja. Kdaj se pesem dogaja? Kakšno je razpoloženje v pesmi? Kako beremo pesem, tiho ali glasno? Zakaj tako? Kje se pesem do-gaja? Nato odgovorijo še na vprašanja v učbe-niku. Doživljanje povežejo z osebnimi izkušnja-mi. V pesmi poiščejo besede, ki se rimajo in preštejejo število kitic. Ob ponovnem branju po-glabljajo razumevanje. Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo.V uvodnem delu obravnavanja japonske ljudske pravljice Ošao učence vprašamo, katere književ-ne junake so že spoznali v ljudskih pravljicah.

Kdo nastopa v njih? Kakšne lastnosti imajo? Ali se v ljudskih pravljicah dogajajo čudeži? Kakšni? Nato interpretativno preberemo pravlji-co Ošao. Po poslušanju povedo, ali se zgodba dogaja v resničnem času in kraju ali v pravljič-nem. Ugotovijo, da je dogajanje realno, nato povedo, katere pravljične elemente najdejo v pravljici. V besedilu poiščejo prizore, ki so nena-vadni in utemeljijo, zakaj tako menijo. Z vpraša-nji spodbujamo globlje razumevanje besedila. Predstavijo glavnega junaka, ribiča Ošaoja, po-vedo, v čem bi mu bili radi podobni in v čem se razlikuje od njega. Pripovedujejo, kako bi ravna-li, če bi bili v podobni situaciji. Odgovorijo tudi na vprašanja v delovnem učbeniku. Odgovore lahko zapišejo v zvezek.

Ustno določajo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčevega namena.• Ustno povzemajo temo in bistvene podatke ter njihovo pomensko • povezanost.

Ustno obnavljajo besedila.• Usvajajo rabo končnih ločil (pike, vprašaja, klicaja).• Utrjujejo branje in zapis besed z nekritičnimi glasovi.• Utrjujejo zapis besed s kritičnimi glasovi.• Opazujejo bitja/predmete, določajo stopnjo lastnosti ter njeno izražanje • z obrazilno stopnjevanimi pridevniki.

Odpravljajo kritična mesta v praktičnem obvladanju slovnice.•

Pripravijo se na ustvarjalen dialog z besedilom, tako da se spomnijo • dogodkov iz svojega življenja/doživetij v resničnosti in čustev, ki so jih spremljala (oblikujejo obzorje pričakovanj, kar izvira iz zunajliterarne in medbesedilne izkušenosti).

Poslušajo in berejo pesem. Jo doživljajo, opazujejo, izražajo razumevanje • in vrednotijo.

Govorijo o razlogih, zaradi katerih so kaj izpostavili kot pomembno • oz. povedo, zakaj se jim zdi pomembno.

Izražajo svoje razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem sošolcev.• Ob ponovnem branju poglabljajo razumevanje.• Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo.• Zaznavajo rimo.• Zvok besede in zvočno slikanje (onomatopoijo/podobnoglasje) povezujejo • s podobami, ki jih vzbuja pesem.

Razlikujejo pomensko podobne besede in pojasnjujejo pomen manj • običajnih besed v pesmi.

Cilji

51

Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi.• Poslušajo/berejo pravljico, jo doživljajo, opazujejo, razumevajo in vrednotijo.• Ločujejo pravljico in pripoved (besedilni svet je/ni oblikovan v skladu • z zakonitostmi realnega sveta).

Dogajalni čas prepoznavajo tudi iz posrednih besedilnih signalov.•

V tem poglavju bodo učenci uporabili matema-tično znanje pri reševanju različnih nalog in spoznali nov pojem: najkrajša črta med dvema točkama je ravna črta. V poglavju so v ospred-ju tudi količine: višina, temperatura, masa in denar. Učenci bodo podatke prikazovali s stolp-ci, vrsticami, temperaturo merili v stopinjah in spoznali, da je temperatura lahko tudi nižja od 0 stopinj in da v tem primeru zapišemo znak minus pred številom. To seveda ni nova obrav-nava pojma, ampak učencu le pokažemo zapis za temperaturo pod 0. Pogovorimo se, da 0 stopinj ne pomeni, da temperature ni, kot velja pri štetju predmetov: 0 predmetov pomeni, da jih ni. V poglavju je tudi precej nalog, ki učenca spodbujajo k oblikovanju hipotez, posplošitev (predmet – globina sledi, drsenje – različne površine …). Med dvema točkama lahko narišemo neskonč-no črt, ravno pa samo eno. Do tega spoznanja naj pridejo učenci sami ob spodbudi, da nari-

šejo različne poti od enega do drugega mesta. Pogovorimo se o kratkih, dolgih poteh. Ali lah-ko narišemo najdaljšo pot? Kaj pa najkrajšo? Kako lahko izmerimo poti? Nato situacijo pre-nesimo na točke in črte – sledi svinčnika in vodimo podoben pogovor kot pri poteh. Učenci bodo spoznali, da je najkrajša črta ravna črta in da dolžino te črte izmerimo z ravnilom. Učenci naj bodo pri risanju ravnih črt natančni, označujejo naj točke – v situaciji, kot je prika-zana, predlagamo križce. Pri označevanju oglišč pa so oznake točk-oglišč lahko tudi črti-ce. Seznanimo učence z različnimi oznakami. Učenci rešujejo tudi besedilne naloge, v katerih so podatki merska števila in merske enote. Po-membno je, da zapišejo odgovor in raziskujejo različne načine reševanja. Različne strategije, ki naj jih učenci tudi predstavijo, so pomemben vidik učenja z razumevanjem. Razlaganje ma-tematičnih strategij in tudi pojmov vodi k tako imenovanim metakognitivnim procesom.

Prepoznajo in rišejo različne črte (ravne, krive, sklenjene, nesklenjene, • lomljene).

Narišejo črte med dvema točkama in spoznajo pojem najkrajša razdalja • med dvema točkama.

Poznajo in izbirajo (glede na situacijo) ustrezne merske enote za merjenje • dolžine.

Ocenijo, primerjajo, merijo količine in meritev zapišejo z merskim • številom in mersko enoto.

Računajo z enoimenskimi merskimi enotami.• Podatke prikažejo z vrstičnim prikazom.• Spoznajo sestavo (besedilnega) problema in ločijo: (besedilo), podatke, • vprašanje.

Rešijo (besedilne) probleme z več rešitvami.• Uporabijo računske operacije za reševanje matematičnih problemov.•

Matematika

Cilji

52

Za devetimi gorami••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Ljudskima pravljicama Dvanajst ujcev in Tri botre lisičice posvetimo po dve šolski uri. Pri-poročamo, da pravljici spoznajo v celoti.Najprej z učenci obiščemo knjižnico in poišče-mo različne ljudske pravljice. Učenci preberejo naslove, si ogledajo slikanice, ilustracije in po-vedo, katere pravljice že poznajo. Nato izberemo knjigo slovenskih ljudskih prav-ljic in v razredu preberemo pravljici Dvanajst ujcev in Tri botre lisičice v celoti. Vsaki pravljici namenimo en dan. Po poslušanju učenci sode-lujejo v pogovoru. Pripovedujejo o razlikah med svetom, v katerem živijo, in domišljijskim sve-tom v pravljici. V besedilu prepoznajo pravljič-ne prvine: formalni začetek in konec, pravljično število, čudežni predmeti, za pravljico značilni pripovedni ton, srečni konec. Pri pravljici Tri botre lisičice so pozorni tudi na razlike, ki jih najdemo v tej pravljici v primerjavi z drugimi ljudskimi pravljicami: sodoben čas, premeti … Prepoznavajo književne osebe, dobre in slabe, vzroke za njihovo ravnanje, poimenujejo na-grado in kazen za njihovo ravnanje, čudeže in

pravljično dogajanje, pozorni so na nedolo-čenost kraja in časa dogajanja. Pri izražanju mnenja o književnem besedilu izpostavljajo značilnosti te vrste besedila, pripovedujejo, kaj jim je bilo v pravljici všeč in kaj ne, se vživijo v pravljico in povedo, kako bi ravnali sami v po-dobni situaciji. Upovedujejo domišljijskočutne predstave knji-ževnih oseb, pri ponovnem branju jih primerjajo s prejšnjimi in jih nadgrajujejo, poslušajo sošol-ce in obogatijo svojo pripoved. Izražajo čustva, ki jih spremljajo ob branju: strah, veselje, žalost, zaskrbljenost, in razpoloženja književnih oseb. Svoje ugotovitve utemeljujejo s podatki iz bese-dila. Po branju in poslušanju rišejo ali pišejo pravljice v prvi osebi oz. pripoved osebe, ki v pravljici nastopa. Naredijo razstavo ilustracij.V knjižnici si izposodijo ljudsko pravljico in jo berejo doma za domače branje. Preberejo jo v daljšem časovnem obdobju in nato v šoli od-govarjajo na vprašanja o pravljici oz. napišejo kratko obnovo ali pa ustno preverimo pozna-vanje pravljice.

Spoznavajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem živijo, • in domišljijskim svetom v književnem besedilu.

Pravljico prepoznavajo po naslednjih prvinah: formalni začetek in konec, • preteklik, za pravljico značilni pripovedni ton.

Prepoznavajo za pravljico značilne književne osebe, čudeže in pravljično • dogajanje, nedoločenost kraja in časa dogajanja.

Ločujejo pravljico in pripoved (besedilni svet je/ni oblikovan v skladu • z zakonitostmi realnega sveta).

Podatke o književni osebi iz besedila dopolnijo s podobami iz vsakdanje • izkušnje ter domišljijskimi predstavami, ki izvirajo iz poslušanja drugih umetnostnih del.


Slovenščina

Cilji

53


Poštevanka števila 8 je učencem že precej znana, če smo jih dosledno opozarjali na za-kon o zamenjavi. Poznajo 8 � 2, 8 � 3, 8 � 4, 8 � 5, 8 � 6 in 8 � 10. Spoznali bodo dejansko še 4 nove večkratnike števila 8. Pomembno je, da znajo predstaviti zaporedje večkratnikov, pojasniti njihovo povečevanje in deliti s števi-lom 8. Za nekatere učence konkretno ponazo-rilo seveda ni odveč, večina pa bo poštevanki števila 8 lahko sledila ob slikovnem materialu.

Pri avtomatizaciji spodbujajmo učence, da si izmislijo rime, pesmice, ki jim bodo pomagale pri zapomnitvi rezultatov. Tudi druge posplo-šitve lahko izpeljemo skupaj z učenci: večkrat-niki števila 8 so soda števila, zaporedje enic je 8, 6, 4, 2, 0, 8, 6 … (torej padajoče zaporedje sodih števil) … Učenci naj znanje poštevanke uporabijo pri reševanju nalog in dopolnijo pre-glednico v prilogi.

Usvojijo do avtomatizma zmnožke (produkte) števila 8.• Usvojijo do avtomatizma količnike števila 8.• Poiščejo manjkajoče število, • � a = b, a � = b, : a =b, v množici naravnih števil do 100.


Sistematično rešujejo probleme (branje besedila, analiza podatkov, • matematični zapis postopka reševanja, grafična predstavitev, kritično vrednotenje rešitev, oblikovanje odgovorov).

Matematika

Cilji

54

Luna je mesec•••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Spoznavanje okolja

Osnovna tema poglavja je orientacija, kar po-meni, da znamo v prostoru – okolju določiti svoj položaj, da vemo, od kod smo prišli in v katero smer naj gremo, da pridemo do cilja. V vsakdanjem življenju se orientiramo po znanih objektih. Drugače pa je v neznanem okolju ali tam, kjer ni prepoznavnih orientacijskih točk, na primer na morju, v puščavah, visoko na nebu ali v gozdu pod gosto krošnjo dreves. Ta-krat je kompas, ki nam pokaže smeri neba, nepogrešljiv pripomoček. Glavne smeri neba so določene z gibanjem Sonca. V drugem raz-redu so učenci spoznali vzhod in zahod, v tret-jem razredu spoznajo še sever in jug. Kot izho-dišče je položaj Sonca na nebu. Opoldan po sončni uri je Sonce najvišje na nebu, takrat je senca predmeta, npr. v tla zapičene palice, najkrajša in kaže proti severu. V nasprotni smeri je jug. Če smo takrat z obrazom obrnje-ni k Soncu, gledamo proti jugu, za nami je se-ver, na naši levi je vzhod in na desni zahod. Glavne smeri neba so pogosto nepogrešljiv pripomoček za označevanje in opisovanje pro-stora. Večja mesta imajo dele ali četrti določe-ne s smermi neba, npr. Ljubljana – zahod, večje zgradbe imajo po smereh neba poime-novane vhode ali stopnišča. To nam omogoča, da se laže orientiramo, npr. če smo v sever-nem delu, vemo, v katero smer moramo zaviti, če želimo priti v vzhodni del. Tudi pri spoznavanju in uporabi zemljevidov sta pomembna orientacija in poznavanje sme-ri neba. Zemljevidi v pomanjšanem merilu pri-kazujejo zemeljsko površje, narisano tako, kot ga vidimo od zgoraj. Ker zemljevidi prikazujejo različne površine in lego posameznih objektov (stavb, mest, rek, cest …), si za boljše prepo-znavanje pomagamo z znaki. Kaj pomenijo posamezni znaki, je prikazano v legendi. Učen-ce opozorimo na uporabo legende. Zemljevide imenujemo tudi geografske karte. Razlikujejo se glede na uporabo (avtokarta, pomorska karta, karta zvezdnatega neba), na njih pa so tudi drugačne oznake in legende.

Pri orientaciji po zemljevidu si pomagamo z mrežo. Mreža deli zemljevid na enaka polja, stolpci in vrstice so označeni s črkami in šte-vilkami. Branje mreže na zemljevidu se ne raz-likuje od branja drugih preglednic v stolpcih in vrsticah. Učenci naj spoznajo različne zemlje-vide in vadijo orientacijo po njih in branje po-datkov z njih. Rišejo naj zemljevide domačega okolja, okolja, ki ga spoznajo na izletu, v šoli v naravi in še kje. Učenci že marsikaj vedo o Luni in vesolju, po-gosto pa nastajajo tudi napačna razumevanja, na primer da Luna sveti sama, da je na nebu le ponoči, da zvezde na nebu mirujejo in po-dobno. Ker Luna kroži okoli Zemlje, se spremi-nja njen položaj glede na Zemljo in Sonce, po-sledica tega je različna osvetljenost Lune. Z Zemlje vidimo Lunine mene. Ob mlaju je Luna s svojo neosvetljeno stranjo obrnjena proti Zem-lji in je opoldan najvišje na nebu, vzhaja zjutraj in zahaja zvečer. Podnevi jo lahko opazimo na nebu, ker jo osvetljuje svetloba, ki se odbije od zemeljskega površja. Po mlaju začne Luna »ra-sti«, vzhaja in zahaja pozneje kot Sonce in jo opazimo na večernem nebu kot prvi krajec (oblika črke D). Ko vidimo prvi krajec – polovico Lune, ta vzide sredi dneva in zaide sredi noči. Polna Luna vzide zvečer in zaide zjutraj, nato se začne zopet tanjšati. Vzide sredi noči ali zgo-daj zjutraj in zadnji krajec je še viden na jutra-njem nebu (oblika črke C). Nato je zopet obdo-bje mlaja, ko Lune na nočnem nebu ne vidimo. Čas od ene do druge polne Lune imenujemo en mesec, dolg je okoli 28 dni. Kroženje Lune okoli Zemlje lahko ponazorimo z različnimi modeli, ki pa zahtevajo že nekaj zavestnih poenostavitev in so za otroško razu-mevanje kar zahtevni. Učenci naj večkrat po-gledajo v nebo tudi podnevi, opazujejo obliko Lune na nebu, poimenujejo Lunine mene, do-ločijo datum ob pomoči koledarja in uro opa-zovanja. Iz takih opazovanj se bo postopoma razvijalo kar zahtevno razumevanje dveh gi-banj, ki določata, kaj vidimo na nebu, to sta

55

Poznajo gibanje Lune in Lunine mene.• Znajo uporabiti različne vrste skic in zemljevidov.• Poznajo glavne smeri neba (vzhod, zahod, sever in jug).• Razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje.•

Slovenščina

vrtenje Zemlje okoli svoje osi in kroženje Lune okoli Zemlje. Učenci imajo o Luni in vesolju še kar nekaj napačnih pojmovanj. Pogosto povezujejo at-mosfero in težnost. Tako so za Luno prepričani, da na njej ni težnosti, ker tam ni zraka. Pred-stavo o bivanju v praznem prostoru brez težno-sti prenesejo tudi na Luno. Vendar na Luni je težnost. Ker pa je masa na Luni manjša kot na Zemlji, je težnost na Luni približno šestkrat manjša kot na Zemlji. Obravnavo Lune razširi-mo na spoznavanje vesoljskih poletov. Zelo poenostavljeno delovanje raketnih motorjev prikažemo s poskusom. V zaprti posodici se pri reakciji med vodo in šumečo tableto razvija plin ogljikov dioksid. Ko je tlak plina dovolj ve-lik, pokrovček popusti in plin se z veliko hitrost-jo razširi v prostor v eni smeri, v nasprotno smer pa potisne prazno posodico.

Najbrž je za marsikaterega otroka presenetlji-vo novo odkritje, da zvezde na nebu ne miru-jejo. Tako kot Luna in Sonce se premikajo tudi zvezde, zato lahko ponoči določamo čas po položaju zvezd na nebu, tako kot podnevi po položaju Sonca. Začetek spoznavanja zvezd-nega neba se po navadi začne s spoznava-njem Velikega voza, Malega voza in zvezde Severnice. V naših krajih je vidna vse leto na severnem nebu in nam kaže smer sever. Včasih so se popotniki in pomorščaki orienti-rali po Soncu in zvezdah. Ko so začeli uporab-ljati kompas, je bila orientacija mogoča tudi v slabem vremenu. Pozneje se je kompasu pri-družil še sekstant, naprava za merjenje kotov zvezd glede na obzorje, ter natančna ura kro-nometer. Z vsemi temi napravami so popotniki na kopnem in na morju določali svojo lego na zemeljskem površju.

Cilji

Ob branju neumetnostnega besedila Kje je pot domov? razvijamo skladenjsko zmožnost – učenci pripovedujejo o orientaciji v naravi, o svojih doživetjih, povedo, ali so se tudi sami kdaj v naravi izgubili, kako so si pomagali, na koga so se obrnili, kakšna občutja so imeli. V nadaljevanju teme ustno predstavijo svoje poznavanje naravoslovnih knjig z vsebino: Ve-solje, Zemlja, Luna, Sonce, planeti … Berejo besedila s podobno tematiko, se o njih po-govarjajo, jih analizirajo, se izražajo s po-dobnimi pisnimi opisi in predstavitvami ter ustrezno ustno komentirajo svoje poznavanje teme.Delo lahko nagradimo s praktičnim ogledom, npr. kompasa, večernega zvezdnega neba, kar bo omogočilo lažje ustno in pisno izražanje. Cilj je predvsem, da učenci berejo pripovedo-valno besedilo in sistematično razvijajo branje

z razumevanjem in pisanje preprostih besedil na določeno temo. Po branju neumetnostnega besedila ustno povzemajo temo in bistvene podatke iz besedi-la ter njihovo pomensko povezanost ter obnav-ljajo besedilo in pišejo samostojno besedilo.Ob tej temi učenci spoznajo poljubna besedila, ki jih berejo tudi doma in v knjižnici, jih obnav-ljajo, imajo kritičen odnos do njih. Pri ustnem in pisnem sporočanju smo pozorni, da dogod-ke razvrščajo v pravilno zaporedje in pri upo-vedovanju uporabljajo ustrezne časovne pri-slove ter glagolski čas.Obenem razvijajo zmožnost poslušanja eno-govornih neumetnostnih besedil (npr. Obisk Lune), ta besedila razčlenijo, obnovijo in vred-notijo. To temo lahko izkoristimo tudi za govorne na-stope. Na govorni nastop se učenci pripravijo

56

Berejo pripovedovalno besedilo.• Sistematično razvijajo branje z razumevanjem in pisanjem preprostih • besedil.

Šepetajoče oziroma tiho berejo.• Ustno določajo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčevega • namena.

Ustno povzemajo temo in bistvene podatke ter njihovo pomensko • povezanost.

Ustno obnavljajo besedila.• Odzivajo se na dane okoliščine sporočanja z ustreznimi izreki.• Razvijajo zmožnost nebesednega sporazumevanja.• Prepoznavajo pomen in vlogo nebesednih sporočil.• Tvorijo nebesedna sporočila.• Razumejo nebesedne zvočne in vidne spremljevalce govorjenja ter • jih vrednotijo.

Ustrezno uporabljajo nebesedne zvočne in vidne spremljevalce govorjenja • med govornim nastopanjem in pogovarjanjem.

Zapisujejo besede s kritičnimi glasovi.•

Poiščejo podobnosti med književno osebo in seboj.• Razmišljajo, kako bi ravnali sami, če bi bili v podobnem položaju • kot književna oseba.

Opazujejo, v čem se oseba, ki jim je v veliki meri podobna, od njih • razlikuje.


Izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje predstave.• Prepoznavajo značilnosti književnih oseb.•

Cilji

ob pomoči konkretnega gradiva, fotografij, knjig, člankov … Pri tem jim pomagamo z na-tančnimi navodili.Vesolje ter fantazijska srečanja z vesoljci so tudi ena izmed tem otroške dramatike in pro-ze. Pisateljica Majda Koren se je tej temi pri-bližala z duhovito in humorno zgodbo Lojza iz vesolja. Zgodba razvname otroško domišlji-jo. Po branju iščejo podobnosti med književ-no osebo in seboj, razmišljajo, kako bi ravna-li sami, če bi bili v podobnem položaju kot

književna oseba, pripovedujejo, v čem se ose-ba, ki jim je v veliki meri podobna, od njih razlikuje. Zmožni so se vživeti v književno ose-bo, obnoviti zgodbo, povedati, kaj se je zgo-dilo prej, kaj potem in kaj na koncu. Dramatik Franček Rudolf je z besedilom Mar-sovčki hočejo na Zemljo temo obdelal humor-no in kritično. Ker si otroci radi izmišljajo nove vloge za predmete okoli sebe, lahko tudi tokrat uporabimo besedilo za dramski nastop.

57

Zaznavajo in doživljajo dogajalni prostor in druge prvine gledališkega • dogodka.

Razumejo potek dogajanja v predstavi.• Pogovarjajo se o tem, kaj in zakaj jih je v predstavi pritegnilo/odvrnilo. • V razredu uprizorijo dramsko besedilo (književno besedilo dramatizirajo • in nadgradijo z gledališkimi izraznimi sredstvi: igra vlog, izdelava lutk, nakazovanje scene, kostumov.

V tem poglavju se bomo z matematičnega vi-dika posvetili branju in orientaciji v mrežah: učenci bodo znali določiti mesto v mreži in to zapisati z matematičnimi simboli. Učenci te vsebine že poznajo. Opozorimo jih, da mreže uporabljamo za različne namene in da so po-lja različno označena – običajno pa s številka-mi in črkami. Učenci bodo uporabljali tudi le-gendo, se orientirali v prostoru, spoznavali velikostne odnose v različno velikih prostorih

in reprezentacijah teh prostorov: reprezentaci-ja Zemlje z globusom in s karto, reprezentaci-ja mesta in države z zemljevidom … Pogovar-jajmo se o razdaljah, velikostnih odnosih, ori-entaciji, ponudimo jim veliko priložnosti za samostojno raziskovanje vsebin, ki jih zanima-jo. Pri tej temi pa bodo ponovili tudi znanje o likih, predvsem poimenovanje likov glede na število stranic. Spodbujajmo jih k natančne-mu risanju likov prostoročno in s šablono.

Razvijajo strategije branja in orientacije v mrežah.• Opišejo položaj predmetov v prostoru in na ravnini ter se pri opisu • natančno izražajo.

Prepoznajo in poimenujejo geometrijske like ter pri opisu lastnosti • uporabljajo matematične izraze (stranica).

Narišejo večkotnik in ga pravilno poimenujejo glede na število stranic.• Uporabljajo geometrijsko orodje (šablono) pri risanju črt.•

Matematika

Cilji

58


Poštevanka števila 9 je zanimiva zaradi več-kratnikov, saj je pri vseh vsota desetic in enic enaka 9. Tudi, če jih zapisujemo po vrsti, opazi-mo zaporedje desetic in enic. Spet se spom ni-mo na zakon o zamenjavi, saj praktično večino

večkratnikov števila 9 učenci že poznajo. Be-sedilne naloge v tem poglavju so o vitezih in morda bo to dobra spodbuda za učence, da se tudi sami izmislijo nekaj nalog za poštevanke različnih števil.


Uporabijo na konkretni ravni zakon o zamenjavi.• Uporabijo računske operacije za reševanje matematičnih problemov.• Sistematično rešujejo probleme (branje besedila, analiza podatkov, • matematični zapis postopka reševanja, grafična predstavitev, kritično vrednotenje rešitev, oblikovanje odgovorov).

Matematika

Cilji

59

Potres na Haitiju•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Učencem predstavimo zemljevid sveta kot dru-gačen način prikazovanja celotnega zemelj-skega površja. Tako spoznajo, kako lahko ukriv-ljeno zemeljsko površje prikažemo dvodimen-zionalno. Za tak prikaz uporabljamo različne projekcije, z večjimi ali manjšimi popačenji do-ločenega območja. Običajno so najbolj popa-čena območja okoli polov, tako je tudi na na-šem zemljevidu. Učenci naj primerjajo globus in zemljevid. Določijo naj kontinente in največ-ja morja oziroma oceane. V poglavju učenci spoznajo tudi, da so pokra-jine po svetu zelo različne, npr. puščave, stepe, savane in gozdovi, ki so zlasti ob ekvatorju zelo biološko raznovrstni. Seznanijo naj se tudi s posledicami ravnanja ljudi, npr. izsekavanje gozdov povzroči zemeljsko erozijo. Ker površje ni več zaščiteno z rastlinjem, voda ob močnem deževju, ki je v tropskih krajih pogosto, odnaša rodovitno prst. Prej zelena in obraščena pokra-jina se lahko spremeni v puščavo. Povezanost med ljudmi izhaja iz potrebe po so-delovanju, sodelovanje pa pogojujejo razlike med ljudmi. Ljudje nimamo enakih sposobno-sti, izkušenj in znanj, zato v mnogih primerih potrebujemo pomoč drugega. Ta spoznanja o soodvisnosti in povezanosti ljudi so lahko eno od izhodišč za razvoj solidarnosti ali vsaj strp-nosti do drugačnih. Povezanost izhaja tudi iz medčloveških odnosov in temelji na načelu re-cipročnosti. Drugim pomagamo tudi zato, ker pričakujemo, da bodo drugi pomagali nam, ko

bomo potrebovali pomoč. Kadar pomagamo drugim, pravimo, da smo solidarni. Solidaren sošolec pomaga sošolki, ki ne more pisati, ker ima zlomljeno roko. Solidaren sosed pomaga reševati stvari iz poplavljene hiše, solidaren voz-nik pomaga sovozniku pri okvari ali nesreči.Občutek solidarnosti lahko razvijamo z vživlja-njem v zgodbe tistih, ki so pomoči potrebni. Zato sta predstavljena resničen potres na Haiti-ju in solidaren odziv posameznih držav, med njimi tudi Slovenije. Pri velikih nesrečah je po-moč organizirana ob pomoči mednarodnih hu-manitarnih organizacij. Predstavljena je zdru-žena organizacija Rdeči križ in Rdeči polme-sec, ki skrbita za pomoč zlasti v vojnah in hu-dih naravnih nesrečah. Unicef pomaga pred-vsem otrokom po vsem svetu, tudi pri njihovem šolanju. V okviru Rimskokatoliške cerkve delu-je Karitas, ki pomaga ljudem v revščini in po-manjkanju. Poleg mednarodnih organizacij so še nacionalne organizacije. Predstavljena je slovenska organizacija Zveza prijateljev mladi-ne, ki je znana predvsem po organizaciji leto-vanj in prostočasnih dejavnosti za otroke. Vsebine o medčloveških odnosih, pomoči in solidarnosti so tako pomembne, da jih je do-bro vključiti v mnoge vsakdanje situacije v raz-redu, na šoli in v domači okolici. Poseben čas, namenjen tem vsebinam, naj bo izkoriščen za spoznavanje dela humanitarnih organizacij in ozaveščanje o povezanosti vseh ljudi in nujni pomoči in solidarnosti.

Širij• o spoznanja o različnih pokrajinah.Znajo utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo.• Ugotavljajo, da smo ljudje, države, celine med seboj povezani in soodvisni.• Razumejo nujnost sodelovanja in medsebojne strpnosti med ljudmi.• Vedo, da vsak človek živi v določeni skupnosti in da nihče ne more živeti • popolnoma sam.Vedo, da je prav, da si ljudje med seboj pomagamo v raznih stiskah • (nesreča, bolezen, revščina).Razložijo, kaj je solidarnost. •

Spoznavanje okolja

Cilji

60

Spodbudimo učence, da razmišljajo, kako lah-ko pomagamo ljudem, ki jih je doletela nesre-ča, kaj lahko storijo, da bi bil svet lepši in pri-jaznejši. Berejo besedila na to temo, ki so ob-javljena v različnih občilih. Tema odpira tudi možnost za pogovor o dru-gačnosti, o razlikah med ljudmi, načinom živ-ljenja, saj kraj bivanja tudi določa našo drugač-nost. Nekateri ljudje so drugačni zaradi dolo-čenih lastnosti, ki so značilne za posamezne dežele: barva, jezik, kultura. Obravnavano učno snov izpeljemo predvsem prek branja in ustnega sporočanja. Pri pogovo-ru izhajamo iz njihovih izkušenj. Pozorni smo, da se natančno in jasno izražajo, uporabljajo knjižni jezik in skrbijo za bogato besedišče. Pri-povedujejo sproščeno, pomagamo jim z vpra-šanji. V šolo naj prinesejo slikovni/besedni material, ki jim olajša ustno in pisno izražanje. Z branjem umetnostnih in neumetnostnih be-sedil učenci nadgrajujejo ter poglabljajo svoja doživetja, bogatijo besedni zaklad in spozna-vajo nove izraze.Besedilo Denisa Poniža Najlepša beseda daje veliko možnosti za pogovor. V uvodu povabi-mo skupino dobrih bralcev, da interpretativno preberejo odlomek iz dramskega besedila. Učenci po branju ob pomoči vprašanj sodelu-jejo pri analizi besedila. Doživljanje povezujejo

z osebnimi izkušnjami. Po drugem branju od-govarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku.Ljudsko pravljico Veliko potovanje malega miš-ka lahko tudi dramatiziramo. Pri razvijanju gledališke vzgoje si prizadevamo, da učenci izražajo svoja občutja in ne govorijo besedila naučeno, zato jih v začetku seznanimo z be-sedilom, ga interpretativno preberemo, nato ga učenci ob pomoči vprašanj analizirajo, vred-notijo in obnavljajo. Pred pripravo razredne prireditve nastopajoči pravljico najprej obnovi-jo tako, da povedo, kdo v pravljici nastopa, kaj kdo reče in naredi. Vodimo pogovor o književ-nih junakih, njihovem medsebojnem odnosu, nato učenci razčlenijo potek dogodka, pred-stavijo kraj dogajanja in pripravijo ustrezno scensko zamisel. Ko se pripravljajo na nastop, jih sproti opozarjamo, da govorijo razločno, pravilno in naravno, razgibano in knjižno. Pri členitvi besedila so pozorni, da je členitev smi-selna, da povezuje in razločuje miselne enote, kar olajša poslušalcem spremljanje in razu-mevanje besedila. Ko spoznajo besedilo, pre-idejo v prostor, kjer se učijo soigre. Pogovarjajo se s soigralci, poslušajo drug drugega, sprem-ljajo dogajanje, so naravni in nevsiljivi. Tudi kretnje naj bodo umirjene. Igralska govorica vključuje mimiko, kretnje, gibe, čustva, misli, domišljijo in govor.

Razvijajo zmožnosti poslušanja in branja enogovornih neumetnostnih • besedil.

Določajo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčevega namena, • objavljeno v raznih medijih.

Določajo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčevega namena.• Povzemajo temo in bistvene podatke ter njihovo pomensko povezanost.• Obnavljajo besedilo.• Vrednotijo zanimivost, resničnost, razumljivost in uporabnost besedila • ter utemeljujejo svoje mnenje.

Izražajo svoja občutja med poslušanjem in branjem.• Vrednotijo svojo zmožnost poslušanja (in gledanja) enogovornih • neumetnostnih besedil in načrtujejo, kako bi jo lahko izboljšali.

Slovenščina

Cilji

61

Razvijajo pozitiven odnosa do branja.• Berejo novico o aktualnem/zanimivem dogodku.•

Po branju izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje besedila.• Prepoznavajo značilnosti književnih oseb.• Razvijajo zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnih • besedil.

Govorno (po)ustvarjalno se odzivajo na književno besedilo.• Dramatizirajo besedilo.•

Tema je družboslovna, a ponuja precej možnosti za povezovanje z matematiko: števila, oblike, prikazi, simboli … Dobrodelna dejavnost zbira-nje zamaškov pa pred oddajo v humanitarne

namene omogoča tudi reševanje problemov. Npr. ocenimo število zamaškov, njihovo maso, katera barva prevladuje, družabna igra za utrje-vanje poštevanke iz zamaškov …

Poznajo pomen simbolov.• Štejejo, ocenjujejo število predmetov do 100.• Poznajo pomen matematike pri interpretaciji različnih dogodkov.•

Matematika

Cilji

62


Poštevanka števila 7 je praktično zadnja, sledi še množenje z 1 in z 0. Bistveno je utrjevanje poštevanke, kar smo že omenili, učenje z ra-zumevanjem poleg avtomatiziranja poštevank, ustvarjalne ideje učencev pri predstavitvah ra-čunov poštevank, oblikovanju besedilnih na-log, situacij, kjer je poštevanka uporabna … Priporočamo veliko utrjevanja z didaktičnimi igrami, ustvarjalnim gibom, računalnikom …

Ključni so tudi protiprimeri oz. razgovor o tem, katera števila niso večkratniki določenega šte-vila. Določeni računi so za učence težji; spet si lahko izmislimo rime, različne asociacije. Deli-mo na enak način, kot smo že večkrat predsta-vili: pri poštevanki števila 7 oblikujemo skupi-ne s po sedmimi elementi in se vprašamo, koliko skupin dobimo. V tem poglavju je pou-darek tudi na povezovanju poštevank.



Matematika

Cilji

63

Republika Slovenija•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

V tretjem razredu spoznavajo Slovenijo kot državo, v kateri živijo. Umestijo jo v geograf-ski prostor, spoznajo sosednje države, poli-tično ureditev in državne simbole. Cilj poglav-ja je pridobiti najosnovnejša vedenja o svoji državi. Slovenija je mlada država, nastala leta 1991 po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije, v kateri so bile še Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedoni-ja. Ker je v nekdanji skupni državi živelo več različnih narodov in so se preseljevali v druge republike, še danes živijo pri nas poleg Sloven-cev tudi pripadniki drugih narodov nekdanje Jugoslavije ter sosednjih držav (Italijani in Ma-džari). Tako kot tudi Slovenci živijo zunaj meja današnje Slovenije. Slovenske manjšine so v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Slovenija je majhna država, njeno ozemlje meri približno 22 000 km2, ima nekaj manj kot dva milijona prebivalcev in je članica Evropske unije. Od leta 2007 ima tudi skupno evropsko valuto – evro. Je srednje razvita evropska dr-žava s parlamentarno demokracijo, kar pome-ni, da najpomembnejše odločitve za državo in državljane sprejemajo poslanci in poslanke v parlamentu. Te so izvolili polnoletni državljani in državljanke na volitvah. Sprejeto politiko pa izvaja vlada, ki jo sestavljajo ministri in mini-strice ter predsednik ali predsednica vlade. Najvišji predstavnik države je predsednik re-publike, ki ga državljani volijo na neposrednih volitvah. Nekatere države so parlamentarne monarhije, kjer je najvišji predstavnik kralj ali

kraljica, najpomembnejše odločitve pa prav tako sprejemajo poslanci v parlamentu.Območje držav je določeno z državnimi meja-mi. Znotraj Evropske unije so meje odprte, kar pomeni, da lahko ljudje in različno trgovsko blago potujejo iz države v državo neovirano. Meje z drugimi državami zunaj EU pa preverja-jo policisti in cariniki. Vsaka država ima svoje simbole, to so grb, zastava in himna. Države pa se razlikujejo tudi po denarju, čeprav ima večina držav EU skupni denar evro. Najpomembnejše državne ustanove so običaj-no v glavnem mestu države. V glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani, je parlament, urad pred-sednika, sedež vlade in različnih ministrstev, Banka Slovenije, vrhovno in ustavno sodišče ter veleposlaništva drugih držav. O nekaterih stvareh odločamo sami, o nekate-rih pa skupaj z drugimi. Kadar o čem odloča veliko ljudi, ki ima različne interese, dogovora ni mogoče doseči. Takrat si pomagamo z volit-vami kot načinom odločanja. Pri volitvah se sprejme predlog, za katerega je glasovala ve-čina, manjšina pa ga mora spoštovati. Volimo lahko javno ali tajno, z dvigom rok ali z obkro-žanjem predloga, napisanega na volilnem list-ku, ki ga vržemo v volilno skrinjico. Polnoletni državljani in državljanke volimo predsednika ali predsednico države, poslance in poslanke. O zadevah, pomembnih za vse državljane, od-ločamo na referendumu. Pogovorimo se, kako v razredu ali na šoli spre-jemamo skupne odločitve: z dogovorom ali z volitvami.

Vedo, da živimo v državi Sloveniji, in poznajo državne simbole.• Vedo, da v Sloveniji živijo Slovenci in pripadniki drugih narodov.• Vedo, da je Slovenija članica EU, in poznajo sosednje države.• Vedo, da Slovenija sodeluje tudi z drugimi državami (gospodarstvo, • trgovina idr.).

Znajo uporabiti različne vrste skic in zemljevidov.•

Spoznavanje okolja

Cilji

64

V uvodnem delu vodimo pogovor o vrstah jezi-kov in rabi besednega jezika in njegovih vlo-gah, nato učenci predstavijo oziroma poimenu-jejo svoj materni jezik in pripovedujejo o svojem odnosu do njega. Pogovarjamo se o skrbi za jezik in pomenu slovenščine in drugih jezikov, o posebnem položaju slovenščine v Republiki Sloveniji in položaju prvega jezika v Republiki Sloveniji. Učenci berejo o tem besedila, jih ana-lizirajo, izrazijo svoje mnenje in razumevanje prebranega besedila. Utrjujejo rabo knjižnega jezika in vedo, kaj je neknjižni jezik in kdaj ga uporabljamo. Poimenujejo nekatere tuje jezike, npr. jezike sosednjih narodov, in govorijo o vzro-kih za učenje tujih jezikov. Vedo, da obstajajo prednosti prvega jezika pred tujim.Pogovor vodimo na dveh ravneh, hkrati s spo-znavanjem, kaj je materni jezik, učenci razvija-jo enakopraven odnos do jezikov sosednjih narodov oziroma narodov, ki živijo v Sloveniji. Vedo, da se ljudje razlikujemo tudi po tem, ka-teri materni jezik govorimo, ter da nas takšne razlike povezujejo.Materni jezik je jezik, ki se ga naučimo od svo-jega okolja, zlasti od matere. Jezik domovine, v kateri živimo, ni vedno naš materni jezik. Vsi otroci v isti državi nimajo istega maternega je-zika, a govorijo jezik, ki ga razumemo vsi. Vedo, kaj je uradni jezik države, materni jezik, jezik sosednjih držav. Obravnavano učno snov izpeljemo prek ustne-ga sporočanja, branja in pogovorov. Pri pogo-voru smo pozorni, da se učenci natančno in jasno izražajo, uporabljajo knjižni jezik in skr-bijo za bogato besedišče. Izhajamo iz njihovih izkušenj ter jih nadgrajujemo in poglabljamo. Neumetnostna besedila vključujemo v obrav-navano snov, učenci bogatijo besedni zaklad in spoznavajo pojme: materni jezik, tuji jezik,

država, republika, domovina, grb, parlament … Pripovedujejo sproščeno, pomagamo jim z vpra-šanji. V šolo prinesejo slikovni material, ki jim olajša delo.Berejo in pišejo neuradno zasebno povezo-valno in pozivno besedilo, pozdrav na razgled-nici. Glasno berejo pesmi Toneta Pavčka Kaj je naj-lepše ter Borisa A. Novaka Ljubezenska za deklice in Ljubezenska za dečke ter izražajo svoje literarnoestetsko doživetje. Razvijajo do-mišljijskočutne predstavne zmožnosti in po-glab ljajo literarnoestetsko doživetje.Umetnostno besedilo Saše Vegri Jure Kvak--kvak ponuja možnosti, da poiščejo podobno-sti med književno osebo in seboj, pripoveduje-jo o svojih izkušnjah, ločijo realni od pravljične-ga sveta, poiščejo v pravljici mesto, kjer se realni, torej resnični svet, konča in se začne pravljični svet. V besedilu prepoznajo glavno književno osebo in jo predstavijo. Poskušajo se vživeti vanjo, razložijo vzroke za njeno ravna-nje, povedo, kaj jim je pri glavnem junaku všeč in kaj ne, razmišljajo, kako bi ravnali sami, če bi bili v podobnem položaju kot književna ose-ba, kaj bi storili drugače, zakaj bi tako ravnali in kakšne posledice bi imelo njihovo ravnanje za razplet pravljice. Pišejo nadaljevanje pravlji-ce oziroma vključijo sebe v pravljično dogaja-nje. Opazujejo in pripovedujejo, v čem se ose-ba, ki jim je v veliki meri podobna, od njih razlikuje. Ločijo glavno in stransko književno osebo, predstavijo njun odnos, vzroke za rav-nanje, povedo, katere razlike in podobnosti prepoznajo, razmišljajo in pripovedujejo o do-živetjih iz svojega življenja oziroma govorijo o umetnostnih besedilih, ki so jih prebrali in go-vorijo o podobni temi, kraju dogajanja, književ-nih junakih, zapletih in razpletih dogajanja.

Opazujejo in opisujejo razne vrste jezikov, rabo besednega jezika • in njegovih vlog, svoj prvi jezik in svoj odnos do njega, slovenščine in drugih jezikov, posebni položaj slovenščine v Republiki Sloveniji in položaj svojega prvega jezika v Republiki Sloveniji, rabo knjižnega in neknjižnega jezika, tuje jezike in vzroke za njihovo učenje, spoznavne, duševnostne in pragmatične prednosti prvega jezika pred tujim.

Slovenščina

Cilji

65

Berejo in pišejo neuradno zasebno povezovalno in pozivno besedilo, • pozdrav na razglednici.

Glasno berejo pesem in pri tem z glasom (so)oblikujejo besedilno • stvarnost ter tako posredno izražajo svoje literarnoestetsko doživetje.

Razvijajo motivacijo za literarnoestetsko doživetje.• Razvijajo domišljijskočutne predstavne zmožnosti in poglabljajo • literarnoestetsko doživetje.

Opazijo likovno oblikovanost besedila.• Poiščejo• podobnosti med književno osebo in seboj.

Prepoznajo glavno književno osebo in jo predstavijo.• Razmišljajo, kako bi ravnali sami, če bi bili v podobnem položaju • kot književna oseba.

Opazujejo, v čem se oseba, ki jim je v veliki meri podobna, • od njih razlikuje.

Zmožni so se vživeti v književno osebo, ki je sicer drugačn od njih, • a jim je še vedno zelo podobna.

Tema je zelo družboslovna, a spet ponuja mož-nosti za uporabo matematičnih znanj: sim-boli, orientacija v prostoru, zemljevidi, obdela-va podatkov, denar …, ki jih bodo učenci upo-rabili v novih situacijah in tako razvijali uporab-na znanja.Z matematičnega vidika pa bodo spoznali ra-čunske izraze, v katerih nastopata dve račun-ski operaciji (seštevanje in množenje), in upo-rabili pravilo prednosti množenja pred sešteva-njem (ne bomo namreč uporabljali oklepajev).

Vpeljavo tega matematičnega pravila smo v delovnem učbeniku zasnovali precej problem-sko: na osnovi situacije s šolami, prikazova-njem šol s prikazom ter interpretiranjem tega prikaza s številskimi izrazi. Seveda je vpeljava lahko tudi enostavnejša, npr. s kovanci, kjer učenci znesek, ki ga prikažemo, izrazijo v obli-ki številskega izraza. Ključno je, da si učenci pravilo zapomnijo, ga znajo uporabljati in šte-vilske izraze tudi grafično in s konkretnim ma-terialom predstaviti.

Poznajo matematične simbole.• Predstavijo podatke s prikazom z vrsticami.• Uporabljajo računske zakone pri seštevanju in množenju.• Ocenijo in spretno izračunajo vrednost številskega izraza z upoštevanjem • vrstnega reda računskih operacij.


Matematika

Cilji

66

Gremo v kino•••••••••••••••••••••••••••••••••••

Učenci si besedni zaklad razvijajo in bogatijo ob branju in poslušanju umetnostnih besedil, ki jih razčlenjujejo, obnavljajo in vrednotijo, pa tudi z gledališko in s filmsko vzgojo. Obravna-vani temi namenimo dovolj časa, povežemo jo lahko s kulturnim dnem, torej z ogledom ene-ga od filmov o Kekcu. Pred tem učence pripra-vimo na ustvarjalni dialog s filmom. Učenci pripovedujejo, katere filme so si že ogledali. Pozornost usmerimo na slovenske mladinske filme. Povedo, katere filmske junake poznajo, spomnijo se prizorov iz filmov, ob tem podoži-vijo čustva, ki so te prizore spremljala, povedo, kdaj so se ob filmu nasmejali, kdaj in zakaj jih je bilo strah. Povedo, kdo sodeluje pri nastan-ku filma, kdo je režiser, scenarist …, zakaj je v filmu pomembna tudi glasba, katero pesem iz filma poznajo, npr. iz filma o Kekcu. Lahko jim zavrtimo posnetek.Tako nastane ustrezno razpoloženje in učenci so pripravljeni na globlje in temeljitejše razu-mevanje obravnavanega filma oziroma pred-hodno ali po ogledu filma tudi na razumevanje literarnega besedila Kekec in Bedanec, ki je predloga za nastanek filma, ter razumevanje pesmi Kekčeva pesem.

Po poslušanju, branju in podrobni analizi pesmi Frana Milčinskega Ježka Kekčeva pesem in proz nega besedila Josipa Vandota Kekec in Be-danec ter kasnejšem ogledu filma o Kekcu po-skušajo učenci zaznati in ugotoviti razlike in podobnosti v doživljanju in razumevanju bese-dila in filma. Pri tem se prosto izražajo, poslu-šajo sošolce in poskušajo zaznavati prezrte in preslišane sestavine ter poglabljajo prvotno do-živetje umetnostnega besedila oziroma filma. Poskušajo dognati, kaj je v besedilu/filmu po-membno, oz. povedo, zakaj se jim zdi pomemb-no, in utemeljujejo svoje trditve. Spoznavajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem živijo, in svetom v književnem besedilu oziroma filmu, primerjajo, iščejo podobnosti in razlike. Po branju in ogledu filma prepoznavajo glavno osebo: Kekca. Predstavijo njegove osebnostne lastnosti, primerjajo njegovo ravnanje s svojim v podobni situaciji. Nato prepoznavajo stranske osebe, ločijo 'dobre' in 'slabe' osebe in povedo, zakaj se jim zdijo take, utemeljujejo svoje trdit-ve. Pri pogovoru skrbijo za knjižno izražanje, upoštevajo sogovornika, ga poslušajo in dopol-njujejo njegove misli. Svoje trditve tudi zapišejo in upoštevajo jezikovna pravila v besedilu.

Izražajo svoje razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem sošolcev.• Ob ponovnem branju poglabljajo razumevanje.• Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi. • Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo.• Zaznavajo rimo.• Ogledajo si otroški film.• Izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje.• Ker je film posnet po literarni predlogi, govorijo o podobnostih in razlikah • med besedilom in filmom.

Spoznavajo razlike med risanko in filmom.• Spoznavajo posebnosti medijev.•

Slovenščina

Cilji

67

Množimo z 1 in 0••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Množenje z 1 in 0 je po eni strani enostavno, po drugi pa zelo abstraktno. Zakaj bi pravza-prav množili z 1 (to je pravzaprav štetje) in z 0 (objektov sploh nimamo)? Izračun je torej pre-prost, logika zapisa računa pa ne. V delovnem učbeniku smo s kepicami sladoleda ponazori-li poštevanko števila 1 (zelo veliko primerov za

poštevanko števila 1 praktično ni), prav tako deljenje z 1. Kot smo že omenili, je interpreta-cija teh računov bistveno bolj zapletena kot samo računanje oz. zapisovanje rezultatov. Učenci naj sami posplošijo rezultate pri mno-ženju z 1 in 0.

Poznajo vlogo števil 0 in 1 pri množenju in deljenju.• Poiščejo manjkajoče število, • � a = b, a � = b, : a =b, v množici naravnih števil do 100.

Uporabljajo računske zakone pri seštevanju in množenju.• Ocenijo in spretno izračunajo vrednost številskega izraza z upoštevanjem • vrstnega reda računskih operacij.


Matematika

Cilji

68

Z očesom vidim, z ušesom slišim

••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Spoznavanje okolja

Kako vidimo in kaj je svetloba, sta za tretješol-ce zahtevni vprašanji. Otroci te starosti razu-mejo gledanje kot aktiven proces. Predstavlja-jo si, da iz oči »streljamo« žarke, ki se od pred-metov odbijajo nazaj v oči, in zato predmete vidimo. Tako razumevanje je utemeljeno še s tem, da ne vidimo več, ko zapremo oči, torej je gledanje res odvisno le od nas samih. Tudi pojem »potovanje svetlobe« otroci težko razu-mejo. Svetloba potuje tako hitro, da je ne mo-remo videti, kako gre od vira do predmeta in nato do naših oči. Zato za naše oči svetloba ne potuje, ves čas je tu. Razumevanje svetlobe in procesa gledanja smo zaradi zahtevnosti v delovnem učbeniku omejili le na nekaj spoznanj. Da nekaj vidimo, moramo imeti odprte oči, okoli nas mora biti svetlo in v predmet moramo gledati. Te tri iz-kušnje omogočajo pozneje konstrukcijo proce-sa gledanja, v kateri svetlobni žarki (svetloba) potujejo do predmeta in se od njega odbijejo v oko. S tem ko spoznavamo potovanje svetlo-be od vira do predmeta in od predmeta v oko, laže razlikujemo med tem, kaj sveti in kaj se sveti. S potovanjem svetlobe sta povezani tudi lastnosti snovi, kot sta prozornost in prosoj-nost. Skozi prozorne snovi svetloba potuje sko-raj neovirano, na prosojnih površinah pa se del svetlobe odbije, razprši v okolico, del svetlobe pa potuje skozi prosojno plast. Na popolnoma gladkih površinah, kot so površine zrcal ali vod-na gladina, se skoraj vsa svetloba odbije, in na površini vidimo odsev okolice. Spoznavanje svetlobe je tudi spoznavanje senc in barv. Sen-ce dokazujejo premočrtno gibanje svetlobe. Da potuje svetloba naravnost, vidimo tudi ta-krat, ko svetlobni snopi sijejo skozi prašne del-ce ali vodne kapljice v zraku. Tudi barve si otroci pogosto razlagajo po svoje. Barvo poj-mujejo kot lastnost predmeta: predmet vidimo rdeč, ker je sam rdeč, tudi v temi je rdeč, le da

ga takrat ne vidimo. Naravoslovno pa je barva pojav, ki nastane kot interakcija med snovjo in svetlobo. Bela svetloba je sestavljena iz več barv. Predmet vidimo rdeč, ker se od njega odbija le rdeča svetloba, vse druge barve pa snov predmeta vsrka ali absorbira. Del vsebin je namenjen tudi spoznavanju čuti-la za vid. Spoznavajo zunanje dele očesa, čemu služijo in kako jih imenujemo. Očala, kot pripo-moček za gledanje, imajo dvojno funkcijo, vid lahko izboljšajo tistim, ki slabo vidijo, zato ima-jo očala različno oblikovane leče. Pogosto pa uporabljamo očala, da oči, ki so precej občut-ljiv organ, zaščitimo pred svetlobo ali pa pred delci, ki pri raznih opravilih letijo po zraku. Čeprav je gledanje nekaj samoumevnega, se ga moramo naučiti. To učenje poteka še nekaj let po rojstvu. Šele takrat koordinirano deluje-ta obe očesi, vidimo prostorsko, razlikujemo barve in barvne odtenke, določamo razdalje ter opazujemo gibanje. Izurimo si tudi občutek za velikost teles, čeprav se ta navidezno spre-minja z oddaljenostjo. Vidne informacije nam pogosto sporočajo mnogo več kot to, kar vidi-mo. Po barvi lahko sklepamo na vrsto drugih lastnosti. Te povezave temeljijo na izkušnjah in nekaj jih imajo tudi že učenci. Pomembno pa je ozaveščanje teh povezav, kar je tudi naloga šolskega pouka. Tako kot svetloba tudi zvok potuje od vira do čutila za zvok – ušesa. Temeljno spoznanje na tej stopnji naj bi bilo, da zvok nastane pri gibanju nečesa, to povzroči gibanje zraka, ki se širi od vira na vse strani, in da je za potovanje zvoka potrebna snov. Najpogosteje govorimo o potova-nju zvoka po zraku. Nihajoči zrak povzroči giba-nje notranjih delov ušesa, ti tresljaje spremenijo v živčne signale in jih pošljejo v možgane. Po plinih, kot je zrak, se zvok giblje relativno počasi (340 m/s). Po tekočinah in trdnih sno-veh je mnogo hitrejši. Z razdaljo zvok slabi.

69

Spoznajo lastnosti svetlobe in pogoje, ki nam omogočajo, da predmete • vidimo (predmeti oddajajo svetlobo ali so osvetljeni).

Spoznavajo lastnosti zvoka.• Spoznajo čutili za vid in zvok.• Načrtujejo preprost poskus.•

Slovenščina

Oddaljene pojave velikokrat le vidimo, slišimo pa ne, čeprav se od njih širi zvok. Kar slišimo, ni le zvok, ki prihaja neposredno od vira v naše uho. Zvok se odbija od predmetov v okolici in tudi ta odboj pride do naših ušes. Prostori z golimi stenami so zato glasni, v njih odmeva, zvok se od stene odbije do ušes. Polni prosto-ri pa so tišji. Zvok se na predmetih odbija in absorbira. Zvok bolje absorbirajo mehkejši, na-gubani in hrapavi materiali, tak je tudi sneg. Dobro pa zvok odbijajo gladke in trde površine. Ko zvok prispe do stene, se delno odbije, del-no pa nadaljuje pot skozi steno. Pri tem oslabi, vendar ga na drugi strani tanke stene še sliši-mo. Če pa je stena debelejša, zvok skoraj po-polnoma zamre.Mnogi otroci imajo težave z razumevanjem, da zvok potuje. Zvok, tako kot svetloba, enostav-no je. In če je, ga slišimo. Za boljše naravoslov-no razumevanje širjenja zvoka so pomembne izkušnje iz opazovanja oddaljenih pojavov, ki

jih prej vidimo, kot slišimo, npr. strele in gro-ma, vlaka v daljavi, oddaljenega letala na nebu in podobno. Z zvokom dobimo mnogo podatkov. Vse od glasbe do govora, ki je najbolj razširjen in pri-maren način komuniciranja, temelji na zvoku. Izgovarjanje in tvorjenje besed je povezano z mišljenjem. Čeprav si strokovnjaki niso edini, ali je razvojno beseda pred mislijo ali obratno, je nesporno, da sta govorno sporazumevanje in mišljenje v otroštvu tesno povezani. Zvok je pomemben tudi za orientiranje v prostoru in prometu. Po zvoku strojev sodimo o pravilnem delovanju ali okvari. Po zvoku vozila lahko skle-pamo na vrsto vozila in oddaljenost. Po značil-nem oglašanju prepoznamo živali in vemo, kaj se z njimi dogaja. Zaradi preveč različnih zvo-kov nastane šum, ta je moteč tudi zato, ker iz njega ne moremo razbrati informacij. Ker je uho pomemben organ, opozorimo učence na njegovo nego in varovanje.

V tretjem razredu posvetimo precej časa pisne-mu izražanju učencev. Pri tem smo pozorni, da pišejo knjižno, natančno in v določenem zapo-redju. Navajamo jih, da v besedilo vključijo uvod, torej vedo, kaj pri pripovedi stoji na za-četku, glavni del, glavno sporočilo besedila, in zaključek, torej, kaj se je zgodilo na koncu. Najprej jih usmerjamo k pozornemu opazova-nju dogodkov, predmetov, slik, kar je osnova za pisno izražanje. Po ogledu sledi razmislek, kaj so videli, doživeli in novega spoznali. Nato ob pomoči vprašanj, ki jim jih postavljamo, predstavijo temeljno ogrodje svojega pisnega sporočila. Vedo, o čem bodo pisali, kaj bodo napisali najprej, kaj nato in kaj na koncu. Na-slov besedila jim na začetku posredujemo,

kasneje ga izberejo skupaj, torej sodelujejo vsi učenci, lahko pa naslov izbere tudi vsak uče-nec sam za svoje pisno sporočilo.Pri zapisu skrbijo za bogat knjižni jezik, za pra-vilen zapis težjih besed, kar poglabljajo z iska-njem asociacij, sopomenk in novih ustreznej-ših izrazov za določene dejavnosti, predmete itd. Sistematično vadijo zapis besed s kritični-mi glasovi. Opozarjamo jih, da uporabljajo pe-strejše in ustreznejše izraze, ne ponavljajo besed, ne začenjajo povedi s »potem« in »ko«. Po pisanju posvetimo dovolj časa analizi njiho-vih besedil. Ta preberemo, nato pa jih kritično presojajo, kaj je dobro, kaj ni, kaj bi lahko še izboljšali in na kakšen način. Odpravljajo naj-pogostejše slovnične napake, zlasti pri zapisu

Cilji

70

Utrjujejo zapis besed z nekritičnimi in s kritičnimi glasovi.• Odpravljajo kritična mesta v praktičnem obvladanju slovnice.• Navajajo besede iz istega tematskega polja, enakim/podobnim • pomenom.

Poslušajo pesem.• Po poslušanju kratke neznane pesmi sami tiho/poltiho berejo to pesem, • jo doživljajo, opazujejo, izražajo razumevanje in vrednotijo.

Preberejo naslov pesmi in ga povežejo z besedilom.• Prepoznajo naslov kot del besedila.•

Učenci bodo v tem poglavju reševali različne probleme oz. grafično, predvsem s črtami, rav-nimi in krivimi, prikazovali svoje predstave o pojmih, ki so precej abstraktni: vid, zvok. Opra-vili bodo raziskavo o tem, s kakšne razdalje še vidijo predmete. Pri tem bodo merili razdalje, izpolnjevali preglednice, interpretirali rezultate in pridobivali kompetence matematične pis-menosti.

Tudi geometrijska telesa spuščajo zvok, če jih zakotalimo po ploskvi. Katera najbolj ropo-tajo? Katera komaj slišimo? … Imamo odlič-no priložnost za razvrstitev geometrijskih te-les na oglata in okrogla. Slednja imajo krivo ploskev in so zelo tiha, če se kotalijo po krivi ploskvi.

Rešijo problem, ki zahteva zbiranje in urejanje podatkov, njihovo • pregledno predstavitev ter branje in interpretacijo.

Uporabijo računske operacije za reševanje matematičnih problemov.• Grafično reprezentirajo različne problemske situacije.• Poznajo lastnosti geometrijskih teles.•

Matematika

Cilji

Cilji

besed s kritičnimi glasovi, tako da pišejo po-pravo svojih besedil. Umetnostno besedilo Daneta Zajca Bela mači-ca je namenjeno branju in poslušanju. Pesem

ponuja veliko možnosti za pogovor, globlje do-življaje umetnostnega besedila, izražanje razu-mevanja in vrednotenja besedila.

71

Zrak lahko ujamem •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Spoznavanje okolja

Tekoče in trdne snovi so učenci začeli spozna-vati v prvem in drugem razredu. Cilj s tem po-vezanih dejavnosti je bil utrditi spoznanje, da vse snovi zavzemajo nek prostor (stalna pro-stornina tekočin in trdnih snovi, pri prelivanju ali preoblikovanju se prostornina ne spremi-nja) in imajo maso (če nič ne dodamo ali ne odvzamemo, se masa kljub preoblikovanju ne spremeni). Plini so drugačni. Ponavadi jih ne vidimo, zaradi majhne gostote tudi ne občuti-mo njihove teže. Ker nimajo stalne prostorni-ne, jih lahko stiskamo ali razširjamo. Zaradi vsega tega pogosto na prisotnost plinov skle-pamo le po njihovih učinkih (gibanje, vonj …). Spoznavanje plinov kot snovi je v tretjem razre-du usmerjeno na zrak in lastnost, skupno vsem snovem, tj. zavzemanje prostora, čeprav ta prostor ni stalen. Učenci o plinih že nekaj vedo, npr. to so snovi, ki smrdijo, gorijo, škodi-jo zdravju in imajo še kakšno slabo lastnost. Zrak pa je drugačen plin. Živa bitja ga potre-bujejo za dihanje, rastline ga potrebujejo za rast, brez zraka tudi ni gorenja. Pri opisovanju zraka uporabimo analogije z vodo. Živimo v oceanu zraka. Ker pa je zrak precej redkejši, ga pri mirovanju ali počasnem gibanju ne za-znamo. Pri veliki hitrosti vetra pa so njegovi učinki lahko uničujoči.Tretješolci najbrž že vedo, da zrak potrebuje-mo za življenje. Potrebujejo ga tako ljudje kot živali in rastline. Marsikdo tudi že ve, da je v zraku pomemben plin kisik in da je dihanje izmenjava plinov, saj izdihani zrak drugače opi-sujejo kot svež zrak. Vedo tudi, da zaradi tega prostore zračimo.Enaka masa plina ali zraka lahko zavzame raz-lične prostornine, to je odvisno od temperatu-re. Žoga je na soncu bolj napeta kot v senci ali v hladni vodi. Bat v zaprti plastični brizgi, v kateri je zrak, lahko premikamo in s tem zrak stiskamo ali pa raztezamo. Ne moremo pa ga stisniti toliko, da ne bi zavzel nič prostora. Ker je zrak snov, ima končno prostornino. Če je sila

prevelika, bo posoda s plinom, ki ga stiskamo ali tlačimo v posodo, počila. Delci zraka so tako majhni, da napolnijo vsak, še tako maj-hen prostorček. Zato je zrak tudi v nekaterih snoveh. Ponekod so ti prostorčki, napolnjeni z zrakom, dovolj veliki, da jih vidimo: taka je pe-nasta guma ali kruh. Take snovi so stisljive, ker je zrak v njih stisljiv. Lahko pa so ti prostorčki premajhni, da bi jih opazili s prostim očesom, take snovi so porozne. Iz njih lahko zrak izpod-rinemo, najlažje z vodo. Voda zalije luknjice. In ker dve snovi ne moreta hkrati zapolniti istega prostora, izhajajo mehurčki zraka. Če je zrak ujet v kakšni prozorni snovi kot mehurček, po-stane viden. Temu so namenjene dejavnosti pretakanja zraka pod vodo in izhajanja me-hurčkov.Plini se med seboj mešajo. Ko strupen plin uide v zrak, v njem ostane in ga onesnaži. Da-nes je glavni onesnaževalec zraka v razvitem svetu promet. Učence opozorimo še na druge onesnaževalce zraka v svojem okolju. Padanje je posebna vrsta gibanja in z njim imajo učenci kar nekaj izkušenj, pa tudi napač-nih predstav. Izkušnje, ki jih imajo, vodijo k napačnemu razumevanju, da je hitrost pada-nja odvisna od teže telesa. Renesančni nara-voslovec Galileo je utrjenemu prepričanju, da lažja telesa padajo počasneje, postavil nasprot-no hipotezo, da hitrost padanja ni odvisna od teže, temveč od zračnega upora. Dokazal je, da v brezzračnem prostoru padajo različno tež-ka telesa enako hitro. V zraku pa je pomemb-no razmerje med maso in površino telesa, ki pada. Najpočasneje pada telo z majhno maso in veliko površino. Tudi na druga gibanja v zra-ku deluje zračni upor. Kakšen je upor, je odvis-no od oblike in velikosti telesa. Konstruktorji hitrih vozil skušajo narediti vozila čim bolj aero-dinamična. S tem se zmanjšata upor in pora-ba goriva, hitrost pa se poveča. Kolesarji in smukači se postavijo v poseben položaj, s či-mer zmanjšajo upor zraka in povečajo hitrost.

72

Spoznavajo lastnosti zraka in njegov pomen za dihanje in gorenje.• Spoznavajo načine gibanja teles v vodi in zraku ter po različnih trdnih • površinah in kaj vpliva na to gibanje.

Spoznavajo, da lahko vplivamo na gibanje.• Iz podatkov oblikujejo tabele.• Načrtujejo preprost poskus.• Povezujejo vzrok s posledico.•

Slovenščina

Smučar skakalec potrebuje pri zaletu čim manj-ši upor, zato je skrčen in nagnjen močno na-prej, ko pa je v zraku, mora biti upor čim večji, da počasneje in čim dlje leti, zato se v zraku raztegne. Tudi padala morajo imeti čim večji upor. Zato imajo velike površine in tako obliko, da pri padanju zajamejo zrak.Od oblike sta odvisni tudi smer in pot padanja. Pri jadralnih letalih, zmajih in padalih se zaradi oblike kril navpično padanje spremeni v poševni

let. Zaradi oblike kril deluje poleg upora še sila vzgona, ki je nasprotna gravitacijski sili. Upor je odvisen tudi od snovi, v kateri se telo giblje. Ste-klena kroglica pada počasneje skozi vodo kot skozi zrak in še počasneje skozi olje.Dejavnosti v delovnem učbeniku so namenjene tudi razvijanju postopkov poštenega eksperi-mentiranja. Opozorimo jih, kaj lahko pri posku-su spreminjamo in kaj mora ostati nespreme-njeno, da je rezultat nepristranski in zanesljiv.

Cilji

V tem poglavju bomo pri jezikovnih vsebinah pozornost namenili bogatenju besednega za-klada z branjem, pisanjem in poslušanjem, poleg tega učenci sodelujejo v pogovoru, utrju-jejo rabo končnih ločil, stopnujejo pridevnike, navajajo besede iz istega tematskega polja ter besede z nasprotnim pomenom ter vadijo lo-čeno pisanje predloga in naslednje besede.Ko učencem predstavimo novo umetnostno besedilo, v našem primeru pravljico Vitomila Zupana Plašček za Barbaro, ki je objavljena v celoti, upoštevamo določene bralne korake. V razred prinesemo slikanico (pri pravljicah, ki so izšle pri različnih založbah in so jih ilustrira-li različni ilustratorji, prinesemo več različnih izdaj). Učenci si ogledajo naslovno stran slika-nice. Pred branjem jih spodbudimo, da razbe-rejo sporočilo, ki ga bralcu daje naslov. Predvi-devajo, kaj bodo poslušali/prebrali. Ker je pravljica morda učencem manj znana, lah-ko usmerimo njihovo pozornost v iskanje aso-ciacij na besede iz naslova ali jih usmerimo, da izražajo svoja pričakovanja: kdo je Barbara, zakaj potrebuje plašček, kje bi ga lahko dobila itd.

Nato v uvodnem delu vodimo razgovor, učenci povedo, ali imajo plašč, kdaj so ga dobili, kak-šen je, kdaj ga najraje nosijo itd. Priporoča-mo, da si ilustracije v slikanici ogledajo po branju zgodbe, kajti le tako si bodo ustvarili svoj domišljijski svet, svoje lastne podobe. Temu sledi branje besedila. Pred poslušanjem se udobno namestijo in predajo estetskemu doživljanju besedila. Med pripovedovanjem/branjem ne prekinjamo toka pripovedi s postav-ljanjem vprašanj ali usmerjanjem v druge de-javnosti. Nikakor ne prekinjamo branja/pripo-vedovanja s kazanjem ilustracij v knjigi, saj s tem prekinjamo domišljijski tok. Učenci so v vsakdanjem življenju okupirani z raznimi podo-bami, zato ni potrebe, da jim tudi v šoli takoj ponudimo sliko/fotografijo oziroma ilustracijo. Pravljico beremo ali pripovedujemo s posebej oblikovanim glasom, poskušamo ves čas vzdr-ževati njihovo pozornost in s tišjim oziroma glasnejšim glasom izražati dramatičnost bese-dila. Po branju/poslušanju učence usmerimo v pogovor o besedilu, povedo, kaj so si zapom-nili, kaj jim je bilo všeč, kaj jih je navdušilo,

73

Vadijo osebni pogovor družbeno enakovrednih sogovorcev.• Utrjujejo rabo končnih ločil (pike, vprašaja, klicaja).• Razvijajo zmožnost nebesednega sporazumevanja.• Opazujejo bitja/predmete (na sliki), določajo stopnjo lastnosti ter njeno • izražanje z obrazilno stopnjevanimi pridevniki.

Opazujejo bitja/predmete (na sliki), sprašujejo po njihovem položaju • oziroma premikanju ter izražajo njihov položaj s pravilnim predlogom in pravilno sklonsko obliko samostalnika za njim.

Navajajo besede iz istega tematskega polja, besede z nasprotnim • pomenom.

Vadijo ločeno pisanje predloga in naslednje besede.•

Prepoznavajo glavno književno osebo.• Prepoznavajo 'dobre' in 'slabe' književne osebe in povedo, zakaj se jim • zdijo take.

Podatke o književni osebi iz besedila dopolnijo s podobami iz vsakdanje • izkušnje ter domišljijskimi predstavami, ki izvirajo iz poslušanja oz. gledanja drugih umetnostnih del.


V tem poglavju bodo učenci podajali napovedi za različne pojave in jih grafično prikazovali. Spoznali bodo tudi odnose med spremenljiv-kami, npr. relacija gladkost površine in razda-lja (premosorazmerje). V tem poglavju sta izra-za ploskev in površina pri temah iz naravoslov-ja obravnavana kot termina, ki ju učenci po-znajo iz vsakdanjega življenja in nista nepo-sredno povezana z matematično opredelitvijo. Tudi ni namen, da bi ju učenci spoznali z ma-tematičnega vidika.

Prisotne so oblike, obnašanje različnih oblik v različnih snoveh, pomeni velikosti oblik, kar nam ponuja veliko priložnosti za vključevanje geometrijskih pojmov v to poglavje. Ob zaključ-ku tega poglavja smo vsebine iz geometrije osvetlili na matematičen način: uporaba prave terminologije za opise teles in opisovanje likov. Predlagamo, da vsak učenec izdela opis lika ali telesa, ga prebere, drugi pa lik oz. telo po-imenujejo. Pogovorimo se o tem, kako natanč-ne so njihove opredelitve in koliko različnih rešitev nam ponuja posamezen opis.

Matematika

presenetilo, poiščejo bistvo sporočila. Takrat jim pokažemo ilustracije. Nato sledi analiza be-sedila, iskanje manj znanih besed, postavljanje vprašanj ob besedilu: Kdo? Kje? Zakaj? … Opi-šejo glavnega junaka in stranske junake, vživ-ljajo se v zgodbo, jo obnavljajo, pripovedujejo pravljico, npr. v prvi osebi, tako kot bi jo povedal

eden izmed junakov pravljice, predstavijo čas in kraj dogajanja, vzroke in posledice za ravna-nje. Analizi besedila sledi nadgradnja. Besedilo Plašček za Barbaro je primerno za dramatiza-cijo, igro vlog, ilustriranje prizorov iz pravljice, za pisno izražanje.

Cilji

74

Opredelijo in razčlenijo življenjsko problemsko situacijo na posamezne • korake in oblikujejo problemska vprašanja.

Sistematično rešujejo probleme (branje besedila, oblikovanje vprašanj, • analiza podatkov, matematični zapis postopka reševanja, grafična predstavitev, kritično vrednotenje rešitev, oblikovanje odgovorov).


Prepoznajo in poimenujejo geometrijska telesa in like ter pri opisu • lastnosti uporabljajo matematične izraze.


Cilji

75

Mlinček se vrti in melje••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Spoznavanje okolja

Življenje v preteklosti spoznavamo iz starih za-pisov, predmetov, zgradb in pripovedovanj. Po-memben del naše dediščine je tudi tehnična dediščina. To so stare zgradbe, vozila, napra-ve, orodja in pripomočki, ki so služili za proiz-vodnjo ali transport. Med pomembno tehnično dediščino v Sloveniji sodijo tudi vodni mlini. S tehnično dediščino spoznavamo drugačen na-čin življenja v preteklosti, hkrati pa so razne tehnične in tehnološke rešitve, ki so jih uporab-ljali nekoč, pogosto dovolj preproste, da so razumljive tudi otrokom te starosti, npr. kako se prenaša gibanje od vodnega toka do vrtenja mlinskega kamna. Učencem bodo te rešitve še bliže, če bodo vodno kolo (vodni mlinček) izde-lali sami in nato ugotavljali, kako lahko spre-minjajo gibanje – hitrost vrtenja.V prvem in drugem razredu so učenci spozna-vali raznovrstna gibanja, določali njihove sme-ri in po sledovih sklepali na vrsto gibajočega se telesa. Spoznavali so vrsto pogonov (notra-nji in zunanji pogon) in smer sil (potiskanje, vlečenje, dvigovanje, spuščanje). V tretjem raz redu je poudarek na vrtenju. Na vrtenje mlinčka, postavljenega v potok, vplivajo last-nosti mlinčka (npr. število lopatic), lastnosti vodnega toka (hitrost) in kako je mlinček po-stavljen v vodo. Vse to so spremenljivke. Če želimo ugotoviti, kako ena sama spremenljiv-ka vpliva na gibanje, npr. kako na hitrost vrte-nja mlinčka vpliva število lopatic, moramo spremeniti vrednost te spremenljivke, npr. število lopatic, vse drugo mora ostati enako. Tudi pri teh dejavnostih je poudarek na pošte-nem poskusu.

Med cilje v tretjem razredu sodi tudi merjenje časa. Gibanje, še zlasti kroženje, in merjenje časa sta tesno povezana. Pojem časa se je razvil iz opazovanja ponavljajočih se spre-memb. Večje časovne enote leto, mesec, dan temeljijo na opazovanju gibanja Sonca, Lune in drugih nebesnih teles. Krajša časovna ob-dobja pa je bilo treba opredeliti drugače. Na-stale so vodne in peščene ure, pri katerih je enakomerno gibanje – iztekanje snovi iz poso-de – trajalo vedno enako dolgo. Tako je nasta-la ena časovna enota, trajanje nekega dogod-ka pa so lahko opisali s številom teh časovnih enot. Težave pa so nastale z napovedovanjem, kdaj se je kaj zgodilo ali kdaj se bo kaj zgodilo. Za to potrebujemo napravo, ki ves čas teče. Najprimernejše je bilo krožno gibanje s stalno hitrostjo. Nastala je ura, pri kateri kazalci kro-žijo in merijo pretečeni čas. Čas na uri določa-jo kazalci glede na kot med kazalcem in točko, ki je označena kot ura 12. Manjši kot pomeni manj časa, večji kot pa več časa. Ker ocenju-jemo čas po kotu, ga lahko odčitamo tudi na urah, ki nimajo številčnic. Smer gibanja urinih kazalcev je določena, zato to smer uporablja-mo tudi za opisovanje drugih krožnih gibanj. V tej starosti naj bi se postopno začel razvijati tudi občutek za trajanje pojavov in relativnosti osebnega občutka časa. Ko nekomu čas hitro teče, se lahko drugi dolgočasi, čeprav je za oba pretekel isti čas. Za spoznavanje merjenja časa in razvoj občutka za trajanje je primernej-ša uporaba klasičnih ur s kazalci kot pa digi-talnih ur, kjer je čas izpisan le s številkami in nimamo pregleda nad celotno številčnico.

76

Znajo deliti dan na ure, ure na minute.• Znajo meriti kratkotrajne dogodke.• Spoznavajo načine gibanja teles v vodi in zraku ter po različnih trdnih • površinah in kaj vpliva na to gibanje.

Spoznavajo, da lahko vplivamo na gibanje.• Poznajo pomen kulturne dediščine.• Iz podatkov oblikujejo tabele.• Načrtujejo preprost poskus.• Povezujejo vzrok s posledico.•

Naravoslovna tema v tem poglavju je usmerje-na na opazovanje časa in gibanja, kar izkori-stimo tudi za poglabljanje jezikovnih znanj. V temo so vključena neumetnostna besedila, ki govorijo o preteklih časih in dogodkih, kar učen-cem omogoča, da krepijo branje z razumeva-njem, po branju analizirajo besedila, jih pri-merjajo s podobnimi besedili, odgovarjajo na vprašanja, sodelujejo v pogovoru in izražajo svoje izkušnje, ki jih imajo ob ogledu podobnih dogodkov in krajev. Neumetnostna besedila učenci tiho berejo in v njih prepoznavajo osnov-no sporočilo, torej so pozorni na pomensko stran besedila. Če je potrebno, besedilo pre-berejo večkrat, po delih, obnavljajo besedila in odgovarjajo na vprašanja. Po branju sodeluje-jo v pogovoru o prebranem besedilu, pišejo podobna besedila.Pesem Nika Grafenauerja Kokosenzacija je namenjena branju in poslušanju, izmišljanju

novih besed, zabavi in smehu ob ustvarjanju novih tvorjenk. Pesnik je napisal pesem z ne-navadnim naslovom. Pred branjem učenci poskušajo pojasniti, kaj sporoča naslov pes-mi. Nato prisluhnejo pesmi. Po poslušanju povedo, kakšno sporočilo prinaša pesem. Po-vedo, kateri verzi izražajo posebno čustveno sestavino besedila, določijo glavnega junaka in predstavijo njegove lastnosti. Poiščejo do-gajalni prostor in ga predstavijo. Nato odgo-vorijo na vprašanja v delovnem učbeniku. Prosto sodelujejo v pogovoru in izražajo svoje trditve. Povedo tudi, kdo je pesnik, kaj pome-ni beseda pesem, v čem se pesem razlikuje npr. od pravljice. Nato narišejo najbolj razbur-ljivo dogajanje v pesmi. Na koncu pripovedu-jejo o svojih izmišljenih doživetjih, katera ži-val bi bili radi, zakaj so si izbrali prav to žival in kaj vse bi radi doživeli. Svoje razmišljanje zapišejo.

Berejo in pišejo opisovalno besedilo, povezano s temami spoznavanja okolja.• Obnovijo besedilo.• Berejo in pišejo neuradno zasebno vabilo.•

Izmišljajo si nove besede (tudi nesmiselnice); besede daljšajo in krajšajo.• Tvorijo nove besede po vzorcu iz besedila.• Sestavijo besedilo, v katerega smiselno vključijo nove tvorjenke.• Ustrezno se odzovejo na čustvene sestavine besedila.•

Slovenščina

Cilji

Cilji

77

Ključna matematična tema v tem poglavju je obravnava oz. merjenje časa. Čas je od vseh količin najbolj abstrakten, saj ni oprijemljiv in ves čas 'teče'. Učenci bodo poznali na uro: analogno in digitalno, znali zapisati čas dopol-dan in popoldan, poznali različne vrste ur, po-znali zakonitosti gibanja velikega in malega kazalca na analogni uri. Čas je zelo subjekti-ven, za čas imamo izredno veliko izrazov, ki so povezani tudi z deli celote, zapis časa je dru-gačen od zapisov, ki jih učenci že poznajo (na digitalni uri dvopičje loči ure od minut, pri za-pisu pa uporabimo piko spodaj), pri odčitava-nju časa na analogni uri je treba razmišljati o dveh položajih kazalcev na uri hkrati … Vse to so dimenzije časa, ki razumevanje lahko oteži-jo, hkrati pa razpravo o času naredijo izredno

zanimivo. Učenci se radi pogovarjajo o času, nekateri tudi že poznajo na uro, zato je treba enoto smiselno diferencirati. Izpostavimo še to, da je odčitavanje časa popolnoma druga tema kot trajanje dogodka. Pri prvem uporab-ljamo intervalne merske enote (ura 0.00 je arbitrarno določena), pri drugem pa 0 sekund pomeni, da se dogodek ni zgodil. Učencem moramo torej predstaviti obe dimenziji: ob do-ločenem času grem v šolo, v šolo hodim npr. 5 minut. Trajanje dogodkov pa lahko tudi oce-nimo v različnih merskih enotah, kot smo to počeli že pri merjenju drugih količin. Odčitava-nje in razumevanje časa je uporabno, zato naj bo taka tudi obravnava. Lahko se posvetimo še temi o upravljanju s časom: kako npr. načr-tujemo čas za učenje in prosti čas.

Poznajo in uporabljajo različne vrste ur za merjenje časa.• Poznajo ustrezne merske enote za merjenje časa.• Ocenijo, primerjajo, merijo količine in meritev zapišejo z merskim • številom in mersko enoto.

Podatke prikažejo v preglednici. • Ločijo odčitavanje časa od merjenja trajanja dogodka.• S simbolom prikažejo dopoldanski in popoldanski čas na digitalni uri.• Uporabljajo matematično znanje pri reševanju problemov.• Povezujejo matematiko v vsakdanjem življenju.•

Matematika

Cilji

78

Števila do 1000••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Učenci bodo v tem poglavju spoznali števila do 1000. Poudariti je treba, da bodo v tretjem razredu poleg ustnega računanja do 1000 ra-čunali tudi pisno. To vsekakor pomeni, da pou-darek ni več toliko na ustnem računanju, am-pak na pisnem, saj ga bodo poznali tako za seštevanje kot za odštevanje s prehodom.Na začetku z učenci ponovimo ponazarjanje števil do 100 z desetiškimi enotami. Uporabimo lahko link kocke, ki jih učenci za ponazoritev desetice združijo deset. Če združimo 10 de-setic, dobimo stotico, kar zopet konkretno ponazorimo. Štetje po 100 naprej zelo spomi-nja na štetje po 10 do 100. Z določenimi izje-mami je pravilo poimenovanja enostavno: pri štetju do 100 smo poimenovanje števila zaklju-čiti z 'deset', pri poimenovanju stotičnih števil pa zaključujemo s 'sto'. Števila do 1000 pona-zorimo z desetiškimi enotami, tako imenovani-mi Dienesovimi enotami, ki smo jih grafično predstavili v delovnem učbeniku. Učenci bodo desetiške enote predstavili čim bolj enostav-no – odločili smo se za kvadrate, črte in pike. Nato k stoticam dodajamo desetice in dobimo trimestna desetična števila. Učenci naj znajo šteti po 10 od enega do drugega stotičnega števila (naprej in nazaj), števila predstavijo gra-fično z desetiškimi enotami in jih primerjajo po velikosti. Nato spoznamo še poljubna tri-mestna števila. Lahko predstavimo npr. število 320 in dodamo 4 enice. Učenci naj ugotovijo, za katero število gre, kako to vedo, kako bi ga

zapisali … Štejejo naj od danega števila naprej, nazaj. Ne pozabimo opozarjati na analogijo s štetjem do 100. Pomemben je zapis števila z besedo – števila do 100 pišemo skupaj, večja od sto pa narazen. Števila do 1000 so težko predstavljiva. V peščico vzemimo riž in se po-govarjajmo, če je zrn riža več ali manj kot 500. Kako bi to najhitreje ugotovili? Bi si lahko po-magali s tehtanjem? Kako si učenec predstav-lja 1000 knjig? Koliko polic knjig v šolski knjiž-nici je to? Je dovolj 1000 ljudi, ki se primejo za roke, da obdajo Blejsko jezero? …Števila ponazorimo tudi na številskem traku. Tako bo zaporedje števil postalo še bolj očitno, prav tako 'razdalje' med posameznimi desetič-nimi, stotičnimi števili. Številski trak je dobro ponazorilo tudi za določanje števil, ki so približ-no tako velika kot izbrana števila. Včasih reče-mo, da imamo približno 300 evrov, kar lahko pomeni nekaj manj ali nekaj več. Tudi učenci naj bi spoznali, da je 612 približno 600, 870 približno 900 … Pri številu npr. 650 se bomo odločili, da je približno 700. Ocenjevanje je ključnega pomena pri seštevanju in odšteva-nju trimestnih števil, kar bodo učenci spoznali v nadaljevanju. Učenci bodo trimestnim števi-lom določili tudi predhodnike in naslednike ter nadaljevali zaporedja števil. Uporabno ponazo-rilo za števila do 1000 je tudi denar, ki je v prilogi, in dejavnosti, ki jih to ponazorilo nare-kuje: zapis količine denarja, igranje trgovine, banke …

Štejejo, zapisujejo in berejo števila do 1000.• Razlikujejo desetiške enote in pojasnijo odnose med njimi (E, D, S, T).• Uredijo po velikosti naravna števila do 1000.• Določijo predhodnik in naslednik števila.• Nadaljujejo in oblikujejo zaporedja števil.• Zapišejo odnose med števili (<, >, =).•

Matematika

Cilji

79

Branje v nadaljevanjih••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Branje knjige Astrid Lindgren Bratec in Kljukec s strehe poteka daljše časovno obdobje. Knji-ga je primerna za branje v šoli, samostojno branje doma, za družinsko branje, uvrstimo jo lahko v seznam knjig za bralno značko ali do-mače branje.Pred branjem spodbudimo učence, da povedo, kako si predstavljajo književni osebi Bratca in Kljukca, pripovedujejo o svojih pričakovanjih, po poslušanju besedila pa obnavljajo in dopol-njujejo domišljijskočutno predstavo književnih oseb, dogodkov in krajev.Po vsakem nadaljevanju zgodbe, ki jo preberejo doma ali v šoli, sledi pogovor in analiza prebra-

nega besedila. Učenci zgodbo obnavljajo, pripo-vedujejo o glavnih dogodkih, predstavijo junake, vzroke za njihovo ravnanje, zlasti so pozorni na predstavitev obeh glavnih junakov, njuni vlogi, odnosu in prepoznavajo fantastične prvine. Razvijamo zmožnost njihovega vživljanja v zgod-bo, tako da jih spodbujamo, da zaznavajo ko-mične elemente v zgodbah, se vživljajo v juna-ke, se poistovetijo z njimi in privzemajo vloge oseb iz besedila. Besedilo nadgradijo s podobami iz vsakdanjih izkušenj, govorijo o sebi, povedo, ali so tudi sami kdaj doživeli kaj podobnega in kako so ravnali.

Poslušajo in berejo zgodbo.• Jo doživljajo, opazujejo, razumevajo in vrednotijo.• Pri izražanju mnenja o književnem besedilu izpostavljajo značilnosti • te vrste besedila.

Razvijajo zmožnost predstavljanja, vživljanja v osebo, 'poistovetenja' • z njo in privzemanja vloge osebe.

Slovenščina

Cilji

83

Denar•••••••••••••••••••

Spoznavanje okolja

Danes je denar osnovno plačilno sredstvo. Pred njegovo uvedbo so ljudje dobrine med seboj zamenjevali, to je bilo obdobje blagovne menjave. Blagovna menjava pa je uspešna le, če se partnerja sporazumeta o vrednosti bla-ga, ki ga zamenjujeta. Ker pa je to včasih tež-ko, so že stare civilizacije spoznale prednost univerzalnega menjalnega sredstva – denarja. Že pred dva tisoč leti pred našim štetjem so kose zlata žigosali, s čimer so potrdili težo zla-ta, tako da ga ni bilo treba tehtati ob vsaki menjavi. Taki zlatniki in srebrniki so postali de-nar. Danes imamo poleg kovancev, ki seveda niso več zlati, še bankovce – papirnati denar. V delovnem učbeniku je nastanek denarja pri-kazan s stripom. Tudi učenci poznajo blagovno menjavo, saj si mnoge predmete menjajo (zbir-ke sličic, igračk …). Vedo tudi, da je za zelo iskani predmet treba zamenjati več kosov manj iskanih predmetov. To so že zametki ra-zumevanja, kako povpraševanje in ponudba oblikujeta cene na trgu. Učenci vedo, da je de-nar plačilno sredstvo, da se stvari dobijo ali kupijo za denar. Mnogi med njimi pa imajo le približne predstave o tem, kako se denar za-služi, zakaj ga imajo nekateri več in drugi manj, za kaj vse ga potrebujemo, kje ga hranimo in kako ravnati, da nam ga ne zmanjka. Danes večina ljudi ne zamenjuje svojih izdel-kov neposredno za denar, kar imenujemo pro-daja. Za denar ali plačilo menjajo svoje delo. Večinoma se opravljeno delo obračunava me-sečno, tako dobimo mesečno plačo ali meseč-ni dohodek. Ker pa so dela različno vrednote-na, so tudi plače različne. Urejene, socialne

države si prizadevajo, da bi tudi ljudje z nizkimi dohodki dostojno živeli. To urejajo z ustrezno davčno politiko. Učenci naj bi tudi ob pomoči teh vsebin razu-meli, da starši nimajo denarja v neomejenih količinah, ampak le toliko, kolikor ga s svojim delom lahko zaslužijo. Zato tudi otroci ne mo-rejo od njih zahtevati, da jim kupijo stvari, ki jih ne potrebujejo tako nujno in jim jih vsiljuje potrošniška družba. Ob različnih situacijah v razredu skušamo omiliti ali preusmeriti potroš-niško tekmovalnost na druga področja. Zaradi moderne tehnologije (bankomati, kredit-ne kartice) je razumevanje gospodarjenja z denarjem učencem še bolj abstraktno. Sodob-no denarno gospodarstvo deluje z brezgotovin-skim – knjižnim denarjem. Prodaje in nakupi se opravljajo le s preknjiževanjem. Tako lahko poleg gotovine plačujemo še s čeki, nakazni-cami, menicami in knjižnimi nalogi. Pri oseb-nem ali družinskem poslovanju pa uporablja-mo bančne in kreditne kartice. Ker je denar sam predmet obrestovanja, nakupov in proda-je, ga je smotrno hraniti v banki. Zato imamo bančne račune, kjer se knjiži to, kar si z delom ali kako drugače zaslužimo in kar z nakupi ali uporabo storitev porabimo. Z učenci se pogovorimo, kje vse lahko denar prislužimo ali pridobimo (menjava za delo, pro-daja blaga, nagrada, zadetek na loteriji …). Opozorimo jih tudi na nepošteno ali kaznivo prilaščanje in služenje denarja. Naredimo se-znam, kaj morajo starši plačevati mesečno in kako smotrno so sami porabili svojo žepnino, če jo seveda imajo.

84

Razumejo pomen denarja.• Vedo, da denar dobimo v zamenjavo za opravljeno delo.• Razlikujejo med osnovnimi vrednostmi denarja (bankovci, kovanci).• Razumejo nekatere pasti potrošništva. • Vedo, da se naučimo tudi dobrih in slabih navad, ter razumejo njihov • pomen in posledice.

Iz podatkov oblikujejo tabele.•

Slovenščina

Cilji

Neumetnostna besedila v tem poglavju učenci tiho in glasno berejo. Po branju sodelujejo v pogovoru o prebranem besedilu, besedilo raz-členijo, obnovijo in ovrednotijo. V besedilu iščejo glavno sporočilo in najpomembnejše po-datke, ki so tema besedila. Nato naj pripove-dujejo o svojih podobnih doživetjih. Pri ustnem sporočanju bodimo pozorni, da so natančni, da ne zaidejo v podrobnosti in da se držijo pred-lagane teme. Po ustnem sporočanju napišejo v zvezek, kaj po njihovem pomeni, da moramo z denarjem ravnati preudarno. Pri samostojnih zapisih jih navajamo pisati besedila, ki so ra-zumljiva, povezana in vsebinsko zaokrožena. Spodbujamo jih k izvirnosti, da ne ponavljajo besed in uporabljajo bogat besedni zaklad. Pri pisanju odgovorov smo pozorni, da odgovorijo na vprašanje smiselno in natančno, torej tisto, kar vprašanje od njih zahteva. Odgovarjajo v smiselno zaokroženih povedih, ne le z eno ali dvema besedama. Zlasti pri vprašanjih z vpra-šalnico zakaj naj odgovorijo natančno, torej naj ne začnejo poved z besedico zato ali ker.Pesem Toneta Pavčka Požrešni volk govori o branju, zato v uvodu spodbudimo učence, da razmislijo, kdo bi bil lahko požrešni volk. Nato jih vprašamo, ali poznajo koga, ki požira knji-ge. Kdo so najbolj zagreti bralci v razredu? Učenci prisluhnejo pesmi, po poslušanju pred-stavijo volka iz pesmi, deželo Čenčarijo in njene prebivalce čenčače. Kakšni so, kaj delajo ves dan, zakaj se tako imenujejo? Po nekajkrat-nem branju sodelujejo v pogovoru o razumeva-nju posameznih kitic. Iščejo rime. Na koncu na-pišejo svoje besedilo, zakaj radi/neradi berejo,

kakšne knjige radi berejo, katere književne junake poznajo, kdaj in kje berejo, je zanje branje užitek ali prisila. Po pisanju preberejo svoja besedila, jih razčlenijo, vrednotijo, pri-merjajo in popravijo. Zgodbe Majde Koren iz knjige Mihec, v kateri je objavljeno tudi besedilo Nakupovalni cen-ter, obravnavajo pogosto zamolčane teme, to je problem alkoholizma v družini, prepirov med starši in ločitev. Mihec, glavni junak zgodbe, je na videz prav tak kot vsi tretješolci, torej ima od vseh predmetov najraje telovadbo, bralne vaje so mu neprijetne, veseli se počitnic, ki jih preživlja z dedkom in babico na podeželju. Ima pa tudi težave, težko prenaša, kadar se mami in oči prepirata. Mihec o težavah ne govori za-grenjeno in žalostno, ampak se na svoj način spopada z njimi. Pred obravnavo besedila pred-stavimo naslovnega junaka, njegovo družino in jo primerjamo na primer z že znanim junakom Bratcem iz knjige Kljukec in Bratec s strehe. Spomnimo se, kakšne težave je imel Bratec in kako jih je premagoval ter kdo mu je pri tem pomagal. Mihec nima pravljičnega junaka, ki bi mu stal ob strani, on se s težavami spopada sam. Po prebranem odlomku sledi pogovor o besedilo. Pri tem moramo biti zelo tenkočutni, da ne zaidemo v pogovor o dogodkih, o katerih učenci ne želijo govoriti, torej o sebi v podobni situaciji. Ostajamo pri književnem junaku, go-vorimo o njegovih občutkih, razmišljanju in is-kanju poti iz težav. Na koncu ustno odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku. Knjigo Mi-hec lahko kot branje v nadaljevanjih preberejo v šoli ali doma.

85

Berejo in pišejo pripovedovalno besedilo o življenju vrstnikov.• Opazujejo bitja/predmete, določajo stopnjo lastnosti ter njeno izražanje • z obrazilno stopnjevanimi pridevniki.

Razlagajo dane povedi/zveze povedi.•

Pripravijo se na glasno branje in glasno berejo književno besedilo. • Pri tem z glasom (so)oblikujejo besedilno stvarnost ter tako posredno • izražajo svoje literarnoestetsko doživetje.

Razvijajo motivacijo za literarnoestetsko doživetje.• Razvijajo domišljijskočutne predstavne zmožnosti in poglabljajo • literarnoestetsko doživetje.

Poslušajo in berejo književno besedilo.• Razlagajo motive za ravnanje književne osebe, ki jih poznajo • iz izkušenjskega sveta.

Privzemajo zorni kot ene književne osebe.• Upovedujejo čustva in razpoloženja književnih oseb, ugotovitve • utemeljujejo s podatki iz besedila.

Ko učenci dobro poznajo števila do 1000, zač-nemo izvajati računske operacije seštevanja in odštevanja do 1000. Poudarimo, da je treba obravnavo seštevanja in odštevanja prilagoditi tempu učenja učencev – delovni učbenik nam-reč določa le vrstni red obravnave; pomikamo se naprej, ko učenci pokažejo določeno znanje že obravnavanega. Poudarimo še, da je ustno računanje sicer pomembno, a je v tretji razred vključeno tudi pisno seštevanje in odštevanje, zato je čas obravnave posameznih vsebin dru-gače razporejen. Tudi simbolnega zapisovanja pisnega računanja je manj (zapisovanje, raču-nanje na dolgo), pomembno je, da učenci čim bolj spretno izračunajo račune s prehodom in avtomatizirajo račune seštevanja in odštevanja do 20, ki so ključni pri pisnem seštevanju in odštevanju. Poudarek pri matematiki je na raz-

vijanju lastnih strategij računanja, ki jih učenci razumejo in spretno uporabljajo. Najprej učenci seštevajo in odštevajo stotična števila, pri čemer je zelo pomembno, da si po-magamo s seštevanjem v prvi desetici in s se-števanjem desetičnih števil. V tem poglavju smo seštevanje in odštevanje stotičnih števil pove-zali tudi z denarjem oz. povezali matematiko z vsakdanjim življenjem. Pri računanju z denar-jem je pomembno, da ob številčnih vrednostih zapišemo tudi znak €. Seveda priporočamo uporabo ponazoril, npr. desetiških enot in tudi številski trak. Predpogoj za računanje s stotični-mi števili do 1000 pa je tudi štetje po 100 na-prej in nazaj, kar smo poudarili že pri obravnavi števil do 1000. Če učenec namreč ne zna šteti po 100 naprej ali nazaj, ne more izračunati npr. računa 300 + 400 ali npr. 700 – 500.

Seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 1000 brez prehoda • (prištevajo in odštevajo trimestno stotično število k/od trimestnega stotičnega številu/a).

Seštevajo in odštevajo količine enakih merskih enot (denar, masa).• Uporabijo računske operacije za reševanje matematičnih problemov.•

Matematika

Cilji

Cilji

86

Lep pomladni dan•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Spoznavajo življenje in delo na kmetiji v različnih letnih časih.• Spoznavajo tržnico in ponudbo na njej.• Širijo spoznanja o različnih pokrajinah. • Znajo opisati in razlikovati značilna okolja ter živali in rastline v njih.• Znajo povezati vremenske pojave z vremenskimi stanji.• Znajo slediti načrtu ali shemi delovnega postopka pri izdelavi tehničnega • predmeta.

Razvrščajo po eni ali dveh spremenljivkah, iz razvrstitve določajo • spremenljivko.

Spoznavanje okolja

Poglavje se vsebinsko povezuje s poglavjema Jesenska megla in Zimska pravljica, kjer prav tako predstavljamo delo na kmetiji. V tem po-glavju uresničujemo tudi cilje poznavanja raz-ličnih pokrajin in različnih usmeritev kmetij. Kmetija je postavljena na Štajersko, njena glav-na dejavnost pa je sadjarstvo. Pri opisu rastli-ne – jablane ponovijo dele rastline. Predstavljena je tudi ponudba sadja in zelenja-ve na spomladanski tržnici. Učenci spoznajo, da mnoge pridelke pripeljejo na tržnico iz raz-ličnih delov Slovenije in iz tujine, kjer so tudi razmere za gojenje rastlin drugačne. Pri tem utrjujejo spoznanje, da smo ljudje, države in celine med seboj povezani in soodvisni. Ome-niti pa je treba tudi, da sta sadje in zelenjava, pridelana v bližini tržnice, bolj sveža in zato kakovostnejša od tistega, ki ju pripeljejo iz od-daljenih krajev po svetu. Poleg tega prevoz sadja in zelenjave na dolge razdalje prispeva k povečanju onesnaženja zraka in porabi ener-gije (fosilnih goriv). S tem poglavjem se konča obravnava letnih ča-sov. Ti so določeni koledarsko, glede na kro-ženje Zemlje okoli Sonca. Posledica tega je tudi spreminjanje dolžine svetlega dela dneva in noči ter kota, pod katerim sončni žarki se-grevajo zemeljsko površje. Vse te spremembe

vplivajo na podnebje, vreme in rast rastlin. Se-veda pa spremembe ne sledijo točno koledarju, zaradi mnogih drugih dejavnikov, ki vplivajo na vreme (oceani, vulkani, Sonce), je spomladan-sko vreme lahko mrzlo ali toplo, z manj ali več padavinami. Z merjenjem senc lahko opazuje-mo spreminjanje lege Sonca na nebu in kota, s katerim ta segreva površje. Opoldanska senca, ki je tudi sicer najkrajša, se spomladi še skraj-ša, ker je Sonce višje na nebu kot pozimi. V poglavjih Jesenska megla in Zimska pravljica smo obravnavali različne padavine, merjenje količin padavin in temperature zraka. V tem poglavju pa spoznavamo naprave in načine za merjenje hitrosti in smeri vetra. Pri tem učenci ponovijo smeri neba, saj z njimi opisujemo smer vetra in po njih tudi imenujemo nekatere vetrove (vzhodnik, zahodnik, jugo …). Iz različ-nih materialov izdelajo vetromer in ga preizku-sijo. Razvijajo preprosto sklepanje na hitrost vetra po hitrosti vrtenja vetromera. Izdelava vetromera je povezana tudi z vsebinami giba-nja in sil (poglavje Zrak lahko ujamem). Deli vetromera (lopatice, krila, žličke) morajo imeti čim večji zračni upor, da se čim hitreje vrtijo. Učenci dopolnjujejo svoje poznavanje vremen-ske napovedi. Utrjujejo znake za opis vreme-na, smeri neba in zemljevid Slovenije.

Cilji

87

Berejo opisovalno besedilo, povezano s temami spoznavanja okolja.• Poimenujejo bitja/predmete idr. v svoji okolici/na sliki idr. s knjižnimi • besedami.

Berejo, pišejo besedila o sebi, svojem okolju, o tem, kar so doživeli/• videli/slišali.

Opazujejo bitja/predmete (na sliki), sprašujejo po njihovem položaju • oziroma premikanju s pravilnim vprašalnim prislovom.

Glasno berejo pesmi.• S posebej oblikovanim govorom izražajo razpoloženje (doživeto recitirajo).•

Slovenščina

Učenci berejo neumetnostna besedila, sodelu-jejo v pogovoru o prebranem besedilu, besedi-lo razčlenijo, obnovijo in vrednotijo. Postavlja-mo jim vprašanja o besedilu, jih opozarjamo na pomembnejše podatke. Pri samostojnih zapisih jih navajamo, da pišejo kratka, preprosta in izvirna besedila, da ne po-navljajo besed, uporabljajo bogat besedni za-klad itd. Pri pisanju odgovorov smo pozorni, da na vprašanje odgovorijo smiselno in natančno, tisto, kar vprašanje od njih zahteva. Pozorni smo tudi na obliko, za katero se v naprej do-govorimo, npr. vprašanja oštevilčijo itd. Pred branjem pesmi Neže Maurer Topli veter motiviramo učence, da iščejo asociacije na besedo veter. Besede pišemo na tablo. Učen-ce vprašamo, o čem bi lahko govorila pesem z naslovom Topli veter. Spodbudimo jih, da po-vežejo občutja iz narave s svojimi izkušnjami, npr. sprehod po pomladni pokrajini na vetro-ven dan. Nato interpretativno preberemo pe-sem. Po branju učenci razložijo, kaj sporoča posamezna kitica. Preštejejo kitice in vrstice v vsaki kitici. Poiščejo rime. Rimane besede glas no preberejo. Podčrtajo vrstice, ki se v pes-mi ponavljajo. Povedo, s kakšnim glasom pre-beremo pesem, in jo tako tudi berejo. Po dru-gem branju jih spodbudimo, da izražajo svoje razumevanje besedila in ga primerjajo z razu-mevanjem sošolcev. Pesem se lahko naučijo na pamet.Pred branjem pesmi Srečka Kosovela Večer učence spodbudimo, da pripovedujejo o svojih občutjih, ki so jih imeli, ko so se npr. zvečer s

starši sprehajali po travniku. Nato jih povabi-mo na domišljijski sprehod po pomladnem travniku. Kaj slišijo? Kaj vonjajo? Učenci sode-lujejo v pogovoru in se vključujejo v domišljij-sko pripoved o nočnem travniškem sprehodu. Nato interpretativno preberemo pesem. Po bra-nju pripovedujejo, o čem govori pesem. Razlo-žijo posamezne besedne zveze, npr. veter, ki ves dan je dremal, pala je svetla rosa … Iščejo rime v pesmi in jih obkrožijo. Odgovorijo na vprašanji v delovnem učbeniku.Pred branjem pravljice Marka Kravosa Svet na kvadrat spodbudimo učence, da razmislijo, kakšen bi bil svet na kvadrat. Učenci se spro-ščeno vključijo v pogovor, z domišljijskimi po-dobami pripovedujejo o svetu, ki bi imel ostre robove, kdo bi tam živel, kako bi potekal dan, kaj bi bilo podobno kot v našem svetu in kaj drugače. Nato prisluhnejo pravljici, predstavijo glavno osebo škrata Škrip Škrapa in dopolnijo svoje vedenje o njem (ob besedilu) s svojimi domišljijskimi podobami. Kaj se zgodi, ko se pokrije z modro škratovsko čepico? Kako je spremenil svet? Predstavijo tudi deklico Nino. V čem sta si s škratom podobna in v čem se razlikujeta? Razlikujejo realni in pravljični svet. Kaj je v pravljici resnično in kaj ne? Utemeljijo svoje razmišljanje. Po ponovnem branju sode-lujejo v pogovoru o razumevanju besedila. Po delu z umetnostnim besedilom se pripravijo še na pisno sporočanje: zapišejo domišljijsko pri-poved oziroma pravljico Oglata Zemlja. Nato svoja besedila preberejo, jih razčlenijo, vredno-tijo, primerjajo in popravijo.

Cilji

88

Zaznavajo rabo čustveno obarvanih besed v pesmi.• Zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu • kot zaokrožene celote.

Sledijo zaporednemu toku dogodkov.• Dogajanje povezujejo s svojimi izkušnjami.• Dogodke iz književnega besedila razvrščajo (vzročno-posledično, • časovno).

Obnavljajo zgodbo/književno besedilo tako, kot so jo/ga slišali/prebrali.•

V tem poglavju bodo učenci razvrščali, brali zemljevide, legende oz. simbole, izpolnjevali preglednice, ugotavljali pomen števil v vsakda-njem življenju, uporabljali različne količine in merske enote (masa, dolžina), razvijali logično mišljenje (npr. preoblikovali recept za 2 osebi v recept za 6 oseb). Ni torej novih matematič-nih vsebin, si pa učenci razvijajo zmožnost uporabe matematike v različnih situacijah. Se-veda pa ne pozabimo na utrjevanje računanja

do 1000 (seštevanje in odštevanje stotičnih števil), ki lahko služi kot odmik od teme. Če-prav v poglavjih ni posebej poudarjeno, je po-polnoma jasno, da vključujemo matematiko v pouk praktično vsak dan – naloge za učence so zbrane tudi v vadnici.Poseben izziv smo za učence predvideli tudi pri interpretaciji besedila Svet na kvadrat, kjer bo učenec za rešitev izziva uporabil geometrij-sko znanje.

Opredelijo in razčlenijo življenjsko problemsko situacijo na posamezne • korake in oblikujejo problemska vprašanja.




Matematika

Cilji

89

Računamo do 1000•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 1000 brez prehoda • (prištevajo in odštevajo trimestno število k/od trimestnega številu/a – SDE +/– SDE).

Ocenijo vsoto in razliko.• Uporabijo računske operacije za reševanje matematičnih problemov.•

Matematika

Za nekatere bo presenečenje, da smo za izho-dišče tega poglavja vzeli kar dve trimestni šte-vili, ki ju želimo sešteti. Učitelj obravnavo seve-da lahko prilagodi in izhaja iz drugačnih raču-nov: nadaljuje seštevanje/odštevanje stotičnih števil s prištevanjem/odštevanjem desetičnih števil k/od stotičnih števil, enic … Pouk aritme-tike z vnesenimi spremembami v učni načrt zahteva drugačno obravnavo vsebin; ne gre nam reč le za povečanje obsega tem pri aritme-tiki, ampak tudi za drugačno razumevanje arit-metike, ki gradi predvsem na razumevanju in uporabi znanj v različnih situacijah. Prav tako nam raziskave s področja učenja aritmetike potrjujejo bolj holistično (celostno) obravnavo računanja do 1000, kjer razčlenjevanje na po-samezne metodične korake ni bolj razumljivo za učence kot celosten pristop k računanju. Predlagamo torej učitelju, da preizkusi nov pri-stop, ki se je preverjeno izkazal za uspešnega. V uvodu ure je treba ponoviti o desetiških eno-tah in računanje do 100 brez prehoda z dese-tiškimi enotami. Nato predstavimo z desetiški-mi enotami trimestna števila in se z učenci pogovarjamo, kako bi seštevali trimestna šte-vila. Opomnimo, da je postopek računanja do 1000 glede procesa izvajanja računske opera-cije identičen postopku seštevanja do 100 (združujemo enake desetiške enote skupaj).Učenci naj bi najprej rezultat računa, ki je zapi-san v delovnem učbeniku, ocenili: zaokrožimo oba seštevanca na stotični števili in ju sešteje-mo ter tako ocenimo rezultat. Učenci naj nato sami poskušajo izračunati račun, lahko s po-močjo ponazoril desetiških enot, na številskem

traku ali z denarjem. Tudi pri vseh računih, ki sledijo, je pomembna ocena rezultata, ponazo-ritev števil in izračun. V delovnem učbeniku nismo predlagali nobenega zapisovanja raču-nanja na dolgo, saj ne želimo predpisati učen-cem načina računanja. Opozorimo še, da tudi cilji v učnem načrtu ne predpisujejo učencem načina računanja oz. zapisovanja poteka raču-nanja. Smo pa nakazali nekatere od načinov: npr. na številski osi je očitno, da prištevamo najprej stotično število, nato desetično in na koncu še enice k trimestnemu številu, pri raču-nanju z npr. desetiškimi enotami pa združuje-mo vrednosti enakih desetiških enot (stotice skupaj, desetice skupaj …). Zelo pomembno je tudi to, da vzpostavimo povezave med prika-zom s ponazorili in simbolnim zapisom. Raču-nanje z desetiškimi enotami prav gotovo ne odslikuje ustnega računanja in zato ponazori-tev ne more biti podpora simbolnemu zapisu.Na podoben način bomo obravnavali odšteva-nje do 1000 brez prehoda.V poglavju smo upo-rabili tudi prazno številsko os, ki so jo razvili na Nizozemskem in omogoča učencem oblikova-nje strategij računanja in osredinjanje na veli-kostne odnose števil. Učencem je treba omogo-čiti dovolj časa, da usvojijo računanje do 1000 brez prehoda in da oblikujejo strategijo računa-nja. Svetujemo, da učencem, ki imajo težave, omogočite računanje ob številskem traku. Še enkrat poudarjamo, da je osnova računanju do 1000 štetje po 100, 10 in seveda 1. Posebej prehoda pri ustnem računanju do 1000 ne bomo obravnavali. Učenci bodo prehod pri raču-nanju do 1000 spoznali pri pisnem računanju.

Cilji

90

Drevo je dom•••••••••••••••••••••••••••••••••••

V poglavju Drevo je dom se vrnemo na spozna-vanje življenjskega okolja (vsebinska povezava s poglavjem Na morski obali). Prikazano je več-je drevo, ki je življenjski prostor mnogim živa-lim, predstavlja pa tudi del večjega ekosistema, to je gozd. Vsi organizmi potrebujejo hrano, vodo, zrak in svetlobo; največ svetlobe potrebu-jejo zelene rastline, ker z njo proizvajajo hrano. V gozdu največ svetlobe prestrežejo velika dre-vesa s krošnjami, pri tleh pa uspevajo rastline, ki so prilagojene na manj svetlobe in več vlage. To so na primer praproti in mahovi, ki rastejo tudi po deblih dreves. Mahovi in praproti nima-jo cvetov, razmnožujejo se s trosi. Mahovi tudi nimajo pravih korenin. Rastejo na vlažnih tleh v obliki mehkih blazin, ki dobro zadržujejo vodo, zato so gozdna tla, ki jih pokriva mah, vedno vlažna. V krošnjah in duplih dreves gnezdijo pti-ce. V dupline pa se naselijo veverice in polhi. Na drevesu in pod njim je veliko hrane. Živali se hranijo z različnimi deli rastlin, npr. z listi, cve-tovi, plodovi, koreninami, in z drugimi živalmi. Mnoge ptice se hranijo z žuželkami, ki prav tako živijo na drevesu ali pod lubjem. Drobni glodav-ci (veverice in polhi) se hranijo s plodovi in se-meni. Med koreninami lahko najdemo drobne

živali, ki živijo v zemeljski prsti (strige, mokrice, deževniki …). Živali so odvisne od rastlin, rastli-ne pa od živali. Živali raznašajo semena, opra-šujejo cvetove, s svojimi iztrebki gnojijo zemljo. Skupnosti živali in rastlin vplivajo druga na dru-go in so soodvisne. Tako je lahko eno samo veliko drevo svoj ekosistem, v katerem se pre-pleta veliko prehranjevalnih verig. Tudi drevesa v bližini šole so zanimiva za opa-zovanje in raziskovanje. Lahko jim izmerimo višino in debelino debla. Opazujemo živali, ki se zadržujejo ali živijo na drevesu in pod njim. Živali lahko razvrstimo po preprostih kriterijih, na primer po številu nog. Ta preprosta in lahko določljiva lastnost nam pomaga pri razlikova-nju med ptiči, sesalci, žuželkami in pajki. Vse te živali lahko opazujemo ali najdemo na dre-vesu ali v prsti pod njim. Med učenci je precej razširjeno mnenje, da večja drevesa zrastejo iz manjših dreves, ne pa kar iz semen. Tudi najpogostejša izkušnja to potrjuje, saj večinoma po vrtovih in parkih sa-dimo že majhna drevesa, zato poskusimo v razredu vzkaliti drevo iz semena. Uporabimo želod, oreh ali kostanj, lahko pa tudi kako dru-go zanimivo seme, na primer seme avokada.

Razlikujejo in opišejo živa bitja in okolja, v katerih živijo, ter kako • ponavljajoče se spremembe vplivajo nanje.

Znajo opisati in razlikovati značilna okolja ter živali in rastline v njih.• Spoznajo, da hrana vsebuje snovi, ki so nujne, da se telo giblje, raste • in pravilno deluje, ter da živa bitja potrebujejo prostor, v katerem lahko živijo.

Znajo utemeljiti, zakaj rastline bolj kot druga živa bitja za življenje • potrebujejo tudi svetlobo in vodo z rudninskimi snovmi.

Iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa stolpčne in vrstične prikaze.• Načrtujejo preprost poskus.•

Spoznavanje okolja

Cilji

91

Slovenščina

V tem poglavju bodo učenci spoznali opis živali, in sicer jazbeca. Po branju posvetimo dovolj časa razčlenjevanju besedila, preverimo, ali po-znajo vse izraze v besedilu in razumejo njegovo vsebino. Če je potrebno, besedilo učenci več-krat preberejo. Ko je besedilo že dovolj znano, odgovarjajo na vprašanja pod besedilom in ra-zložijo pomen manj znanih besed, ki so navede-ne pod besedilom. Nato obnovijo besedilo, po-vedo, kaj so si zapomnili, in nato ob miselnem vzorcu zapišejo bistvene podatke iz besedila. Sledi tvorjenje podobnega besedila. Opozorimo jih, da mora biti opis napisan jasno in razumlji-vo, nazorno, da si ga lahko v mislih predstavlja-mo, ter jedrnato – vsebovati mora vse bistvene sestavine (ime živali, zunanji videz, ki vključuje natančno poimenovanje delov telesa, bivališče, prehranjevanje, zanimivost – prehranska veriga (plenilci) in razmnoževanje). Torej se pri opisu osredotočimo na bistveno, na iskanje dejstev in podatkov. Dobro je, da že na tej stopnji učence opozorimo, da pri opisu ne zaidejo v predstavi-tev živali, torej ne vključujejo dogodkov, ki so jih npr. doživeli pri srečanju z živaljo, oziroma svojih izkušenj in osebnega odnosa do živali. Ob tej temi lahko učence spodbudimo, da pri-pravijo govorni nastop. Sami se odločijo, kate-ro žival želijo predstaviti, izdelajo plakat, ki je v obliki miselnega vzorca in vključuje tudi foto-grafije ali njihove ilustracije. Za pripravo govor-nega nastopa naj imajo dovolj časa, do deset dni, in možnost izbiranja dneva, ko bodo na-stopali pred sošolci. Torej imajo okvirni čas enega tedna, v tem času izberejo kateri koli dan za svoj nastop. Če učencu nastop ne uspe najbolje, mu damo možnost, da se v nekaj dneh še enkrat pripravi in znova nastopa. Tudi sošolci naj bodo pripravljeni za govorni na-stop. Predlagamo, da si pred nastopom sošol-ca zapišejo njegovo ime in ime živali, ki jo opi-suje. Temu sledi natančno poslušanje. Po po-slušanju si zapišejo najbolj zanimivo poved, ki so jo slišali. Sodelujejo tudi pri ocenjevanju go-vornega nastopa, povedo, kaj jim je bilo všeč in kaj ne. Učence opozorimo na zborno izreko, jih spodbujamo s podvprašanji, če se jim zati-ka, in poskušamo odpravljali mašila, če jih upo-rabljajo. Nastopu sledi pogovor: nastopajoči poslušajo mnenja sošolcev in izražajo svoje

(ne)strinjanje z njimi, predstavijo svoje občutke, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopa-nja, zanimivost, živost in razumljivost besedila, rabo nebesednih spremljevalcev govorjenja. Za zaključek ovrednotijo govorni nastop in načrtu-jejo, kako bi ga lahko izboljšali.Pred branjem pravljice Svetlane Makarovič Breskova koščica spodbudimo učence, da se spomnijo pravljic, ki jih je napisala Svetlana Makarovič. Poskušajo našteti nekaj naslovov, spomnimo jih na pravljice, ki smo jih obravna-vali letos ali pretekla leta, torej Pod medvedo-vim dežnikom, Sovica Oka, Zajček gre na luno, Pekarna Mišmaš in druge. Nato se spomnijo tudi pesmi, ki so jih brali, npr. Jaz sem jež, Pismo in druge. Vodimo pogovor o pisateljici in pesnici ter jih peljemo v knjižnico, kjer na po-licah poiščejo njena dela.Nato v delovnem učbeniku poiščejo pravljico Breskova koščica in ob ilustraciji poskušajo ugotoviti, o čem bo govorila pravljica. Temu sledi branje pravljice. Po poslušanju razložijo motive za medvedovo ravnanje, predstavijo glavnega junaka in obnovijo pravljico. Obnovo izražajo ustno in pisno. Pri pisni obnovi so po-zorni na pravilni vrstni red dogajanja, pišejo, kaj kdo naredi in ne kaj kdo reče ter so pozor-ni na pravilno uporabo slovničnih pravil. Prav-ljica je primerna tudi za dramatizacijo oziroma pripovedovanje zgodbe z drugim junakom, npr. zajec pove, zakaj ni želel posaditi koščice in kako je doživel medvedovo gostijo. Prepoznavajo tudi pojem avtor besedila in ilu-strator ter prepoznajo še druge avtorje.Besedilo Ele Peroci Očala tete Bajavaje je pol-no domišljijskih prizorov. Pred poslušanjem učence povabimo na šolski vrt ali na travnik in jih spodbudimo, da opazujejo dogajanje/prizo-re na vrtu. Pripovedujejo, kaj so opazili, in svo-ja opažanja medsebojno dopolnjujejo in nad-grajujejo. Temu sledi gledanje skozi čudežna očala. S seboj prinesemo očala, ki učencem pomagajo videti tisto, kar ni bilo in kar mogoče nikoli ne bo. Npr. povedo, kaj je razmišljalo drevo prej, preden so prišli na vrt, kdo ga je obiskal, o čem sta se z obiskovalcem pogovar-jala itd. Po obisku šolskega vrta poslušajo od-lomek, po poslušanju predstavijo književni ju-nakinji, Marjetico in teto Bajavajo. Poskušajo

92

Govorno nastopajo z vnaprej napovedano temo (opis živali), in sicer • najprej ob učiteljevih vprašanjih in slikovnem gradivu/drugih ponazorilih, nato pa čim bolj samostojno in ob zgledovanju po podobnem že poslušanem besedilu.

Vrednotijo zanimivost, živost in razumljivost besedila.• Predlagajo popravke/izboljšave in utemeljujejo svoje mnenje.• Vrednotijo rabo nebesednih spremljevalcev govorjenja ter utemeljujejo • svoje mnenje.

Povzemajo temeljna načela uspešnega govornega nastopanja • (z učiteljevo pomočjo).

Izražajo svoja občutja med govornim nastopom.• Vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja in načrtujejo, • kako bi jo lahko izboljšali.

Vadijo ločeno pisanje nikalnice pred glagolom.• Šepetajoče oziroma tiho berejo.• Ustno povzemajo temo in bistvene podatke ter njihovo pomensko • povezanost.

Ustno obnavljajo besedila.•

Razvijajo recepcijsko zmožnost (doživljanje, razumevanje in vrednotenje • književnega besedila).

Razvijajo zmožnost razumevanja in prepoznavanja književnih zvrsti/vrst – • upoštevanje žanrskih določil pripovednih vrst.

Obnovijo književno besedilo.• Vživljajo se v književno osebo in upovedujejo svojo domišljijskočutno • predstavo te osebe, njeno razpoloženje in mnenje o ravnanju.

Razvijajo zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja književnega • besedila.

Zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu kot • zaokrožene celote.

Sledijo zaporednemu toku dogodkov.• Dogajanje povezujejo s svojimi izkušnjami.• Obnavljajo zgodbo tako, da dogajanje prikazujejo s pomočjo sličic • oz. sličice.

se spomniti čim več domišljijskih prizorov, ki so jih slišali ob branju. Temu sledi pogovor ob ilustraciji, ki je čudovita spodbuda za razvija-nje domišljije. Nato preberemo pravljico v ce-loti. Učenci obnovijo zgodbo, ovrednotijo rav-nanje književnih oseb in primerjajo dogodke s

svojimi izkušnjami. Nato ilustrirajo domišljijski prizor, ki se jim je utrnil ob branju oziroma po-slušanju pravljice. Uporabijo lahko mešano tehniko tempera barvic in kolaž papirja.Na koncu obiščejo knjižnico in poiščejo dela pisateljice Ele Peroci, ki jih že poznajo.

Cilji

93

Poglavje zopet omogoča povezovanje matema-tike z drugimi področji, saj bodo učenci svoje matematično znanje uporabili pri merjenju, iz-polnjevanju preglednic, pojasnjevanju in pona-zarjanju različnih idej.Nov matematični pojem v tem poglavju pa je decimeter. Učenci že poznajo centimeter in me-ter, tokrat bomo vpeljali decimeter. Ne bomo sledili metodičnim korakom, saj učenci pomen konstantne merske enote že poznajo, ampak bomo izhajali iz potreb merjenja oz. izbire mer-ske enote. Enota cm je primerna za majhne dolžine, m za večje, določene dolžine pa so ne-kje vmes in zato potrebujemo tudi enoto 'nekje vmes' oz. dm. Ne moremo seveda reči, da je bolj ekonomično izmeriti npr. dolžino krajše mize v dm kot v cm (le takrat seveda, ko bi merske enote polagali ob dolžino), saj običajno meritev odčitamo. Velja, da pri merjenju v vsakdanjem življenju dm ni najbolj uporabna merska enota,

v matematiki pa je najbolj uporabna pri pretvar-janju merskih enot in pri računanju z merskimi enotami. Učenci naj spoznajo mersko enoto dm, izmerijo dolžine v dm, ugotovijo odnose dm, cm in m ter pretvarjajo enoimenske enote v ve-čimenske. Izhodišče za tako pretvarjanje je mer-jenje dolžin: skupina učencev določeno dolžino izmeri v dm in cm, druga pa isto dolžino v cm. Dolžini nato primerjamo oz. izpeljemo enakost. Ponovno poudarjamo, da je osnova pridobiva-nja veščin merjenja in pretvarjanja konkretno merjenje z različnimi pripomočki. Merjenje lah-ko nastopa v povezavi s štetjem (štejemo, koliko decimetrskih trakov smo položili vzdolž dolžine mize) ali z odčitavanjem. Oba postopka sta upo-rabna. Z učenci se pogovorimo, v katerih situa-cijah posamezen postopek. Zakaj npr. ne pola-gamo vzdolž predmeta centimetrskih trakov? Zakaj pri merjenju dolžine hodnika polagamo metrske trakove? …

Poznajo in izbirajo (glede na situacijo) ustrezne merske enote za merjenje • dolžine.


Pretvarjajo (med sosednjima enotama) enoimenske enote v večimenske.• Računajo z enoimenskimi merskimi enotami.• Primerjajo in urejajo količine.• Uporabijo računske operacije za reševanje matematičnih problemov.•

Matematika

Cilji

94

Pisno seštevamo in odštevamo

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Pisno seštevanje in odštevanje je v matemati-ki najbolj ekonomično računanje. Postopek računanja je v splošnem določen: združujemo desetiške enote, začnemo pri najmanjši, pazi-mo na podpisovanje, črta označuje enakost. Sami postopki seštevanja oz. odštevanja posa-meznih desetiških enot se nekoliko razlikujejo: nekateri prištevajo spodnje zapisano število k zgornjemu, nekateri pri pisnem odštevanju s prehodom računajo z dopolnjevanjem, tudi za-pis desetiških enot, ki jih 'prenašamo dalje', je lahko različen. S tem ni nič narobe, če upošte-vamo pravila računanja in ne kršimo matema-tičnih zakonitosti.

Pri obravnavi pisnega računanja za ponazori-tev uporabimo desetiške enote. Učencem po-jasnimo postopek računanja, ki ga sproti pojas-njujemo ob ponazorilih in z računi posameznih desetiških enot. Učenci morajo ozavestiti po-men pravilnega podpisovanja, združevanje po-sameznih desetiških enot in pravilen zapis (znak + oz. – in črta, pod katero je rezultat računa). Ne pozabimo tudi na oceno rezultata. Nekatere naloge v tem poglavju so zahtevnej-še (so označene) in omogočajo individualizaci-jo pouka.

Pisno seštevajo in odštevajo naravna števila do 1000 brez prehoda.• Opredelijo in razčlenijo življenjsko problemsko situacijo na posamezne • korake in oblikujejo problemska vprašanja.



Matematika

Cilji

95

Kako živi sončnica••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Poglavje se povezuje z znanjem, ki so ga učen-ci pridobili že v drugem razredu, in nadgrajuje spoznavanje rastlin kot živih bitij ter pogojev, ki omogočajo njihovo rast. Poudarek je na de-lih rastline (list, cvet, steblo, korenine), ki naj bi jih učenci že poznali, in na funkciji vsakega dela. Predstavljena je industrijska rastlina sončnica, ki jo uvrščamo med cvetnice ali se-menke. To so rastline, ki razvijejo cvetove in iz ženskega cveta po oploditvi plod s semeni. Tako se te rastline večinoma razmnožujejo s semeni. Pri sončnici učenci spoznajo, da je tisto, kar imenujemo cvet, sestavljeno iz veli-kega števila majhnih cvetov, ki jih obkrožajo venčni listi. Iz vsakega cveta se razvije seme. Iz semen pa zraste nova rastlina. Tako bi iz ene sončnice lahko zraslo več kot tisoč sončnic, če bi vsa semena padla na plodna in vlažna tla

in jih ne bi pojedli ptiči ali druge živali. Veliki listi vpijajo sončno svetlobo in ogljikov dioksid iz zraka, v njih se odvija fotosinteza, za katero rastlina potrebuje še vodo. Vodo korenine čr-pajo iz tal, skupaj z mineralnimi snovmi, nato pa potuje po steblu in se izloča skozi liste. To lahko prikažemo s preprostim poskusom, ki je opisan v delovnem učbeniku. Steblo nosi liste in cvet ter daje rastlini oporo. Korenine pritrju-jejo sončnico v tla, skozi korenine prihaja voda iz prsti v notranjost rastline. Sončnica je indu-strijska in okrasna rastlina. Iz semen pridobi-vajo olje, ki ga uporabljamo v prehrani. Da rastline potrebujejo za rast svetlobo, doka-žemo s poskusom, ki ga razvijemo kot učenje z raziskovanjem. V pomoč pri načrtovanju in izvedbi raziskave so vprašanja v delovnem uč-beniku pri nalogi 4.

Vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo (hrana, zrak, voda), • predelujejo in oddajajo v okolje.

Znajo utemeljiti, zakaj rastline bolj kot druga živa bitja za življenje • potrebujejo tudi svetlobo in vodo z rudninskimi snovmi.

Načrtujejo preprost poskus.• Razvijajo sposobnosti za grafično komuniciranje (uporaba simbolov, • preprosti načrti izdelkov, sheme postopkov).

Pravilno rabo predlogov v, iz, s/z in na so učen-ci spoznali že v drugem razredu. V tretjem raz-redu to snov le ponovimo. Lahko jo znova uve-demo z igro. V razred prinesemo škatlo. Vanjo učenci polagajo različne predmete in jih jem-ljejo iz nje, nato pa polagajo predmete na škat-lo in jih jemljejo z nje.

Pred obravnavo pesmi Josipa Stritarja Žabja svatba zastavimo učencem uganko o žabi. Ko uganejo, jim zavrtimo posnetek uglasbene pes-mi Žabja svatba. Nato še pesem preberemo. Po branju vodimo razgovor o razumevanju pre-branega besedila. Nato učenci pesem berejo po kiticah in odgovorijo na vprašanja v delov-nem učbeniku.

Spoznavanje okolja

Slovenščina

Cilji

96

Vadijo ločeno pisanje predloga in naslednje besede.• Opazujejo dogodek ter izražajo njegova dejanja glede na čas sporočanja.• Sistematično razvijajo branje z razumevanjem in pisanjem preprostih • besedil.

Šepetajoče oziroma tiho berejo.• Ustno določajo okoliščine nastanka besedila in sporočevalčevega • namena.

Ustno povzemajo temo in bistvene podatke ter njihovo pomensko • povezanost.

Ustno obnavljajo besedila.•

Izražajo svoje razumevanje pesmi.• Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi.• Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo.• Zaznavajo rimo.• Zvok besede in zvočno slikanje (onomatopoijo/podobnoglasje) povezujejo • s podobami, ki jih vzbuja besedilo.

Učenci bodo ponovili vrstilne števnike in ustvarjali različne vzorce. Zelo pomembno je, da preprost vzorec, npr. ababa, nadgradimo v kompleksnega. Če učenec postavi vzorec orehova lupina, koruzno zrno, orehova lupina, koruzno zrno …, lahko npr. v eno orehovo lu-pino dodamo sončnično seme. Kaj stori uče-nec, da bo imel še vedno vzorec? Bo dodal

sončnično seme v vsako orehovo lupino, v vsako drugo …? Kaj se zgodi, če h koruznemu zrnu dodamo tri zrna prosa? Iz linearnih vzor-cev (običajno v vodoravni vrsti) lahko nastane razvejan vzorec ali vzorec, ki pokriva ploskev. Učenci si s tem gradijo predstave o neskonč-nosti črte, ploskve, se kreativno izražajo in krepijo estetski čut.

Nadaljujejo in oblikujejo slikovne in geometrijske vzorce.•

Matematika

Cilji

Cilj

97

Pisno seštevamo s prehodom

••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Pisno seštevanje s prehodom pomeni prehod pri enicah in prehod pri deseticah. Obravnava-li ju bomo postopoma, najprej pri enicah. Zopet uporabimo ponazorila desetiških enot in učen-cem postavimo izziv, kako bi izračunali račun, v katerem je prehod pri enicah. Postopek je natančno opisan v delovnem učbeniku, svetu-jemo pa, da najprej izpeljemo nekaj primerov le na konkretnih primerih in nato zapišemo tudi s simboli. Učenci morajo najprej usvojiti združevanje enic v novo desetico in 'prenaša-nje' desetice k deseticam, šele nato razumeva-nje podkrepimo s simbolnim zapisom. Preveč-krat namreč opazimo, da učitelj že ob prvem

primeru računanja s prehodom poveže obe obliki reprezentacij: konkretno in simbolno. Ko učenci usvojijo prehod pri enicah, jim bomo predstavili prehod pri deseticah, nato pa oba. Vedno lahko začnemo z izzivom, da poskušajo učenci sami poiskati rešitev in nam jo tudi po-jasniti. Seveda pa mora temu delu slediti sis-tematična razlaga ob ponazorilih in dovolj časa, da učenci vsebino lahko razumejo. Pisno raču-nanje zahteva veliko utrjevanja, tudi skozi reše-vanje nalog in problemov. Četudi v naslednjem medpredmetno povezanem poglavju pisno ra-čunanje ni posebej izpostavljeno, je razumljivo, da učenci utrjujejo računanje do 1000.

Pisno seštevajo naravna števila do 1000 s prehodom.• Uporabijo računske operacije za reševanje matematičnih problemov.•

Matematika

Cilja

98

Andersenove pravljice•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Slovenščina

Kot uvod v obravnavo Andersenovih pravljic učencem povemo zgodbo iz življenja Hansa Christiana Andersena (lahko si pomagamo s knjigo, ki jo je napisal Zubek Ludo, Vitezi brez meča, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969), nato obiščemo knjižnico in si ogledamo zbirko nje-govih pravljic. Učencem postavljamo vpraša-nja o že prebranih/poslušanih pravljicah. Ka-tere Andersenove pravljice poznate? Kdo v njih nastopa? Kaj vemo o nastopajočih junakih? Katere pravljice najraje berete/poslušate? Kdo vam jih bere/pripoveduje? Kdaj? Zakaj jih radi poslušate? Tako se učenci v sproščenem pogovoru sezna-nijo z nekaterimi Andersenovimi pravljicami, listajo po slikanicah, drug drugemu zastavljajo vprašanja in odgovarjajo nanje. Nato sledi bra-nje odlomkov v delovnem učbeniku ali branje pravljic v celoti. Lahko jim zavrtimo tudi po-snetke pravljic ali radijske igre. Po branju sledi analiza pravljic. Učenci odgovarjajo na vpraša-nja, povedo vzroke za ravnanje književnih ju-nakov, izražajo svoje doživetje, čustva, pred-stave in misli, ki se jim vzbudijo pri poslušanju/branju. Govorijo o razlogih, zaradi katerih so kaj izpostavili kot pomembno, oz. povedo, za-kaj se jim zdi pomembno.Predlogi za uvodno motivacijo in obravnavo:Cesarjeva nova oblačilaV pravljicah pogosto nastopajo prebrisani juna-ki. V kateri pravljici ste že srečali takega juna-ka? Učenci sodelujejo v pogovoru. Prisluhnimo pravljici, v kateri sta prebrisana tkalca skoraj ukanila cesarja in njegov dvor, a nekdo ju je razkrinkal. Učenci se umirijo, prijetno namestijo ter usme-rijo pozornost na poslušanje. Po branju podo-živijo odlomek pravljice ter uredijo vtise o po-slušanem, pripovedujejo o vtisih. Nato prisluhnejo pravljici v celoti.Ob vprašanjih ustno obnovijo pravljico. Pove-do, kaj je glavno sporočilo pravljice, katera li-terarna oseba bi bili, če bi nastopali v pravljici, in izbiro utemeljijo. Sodelujejo v pogovoru, ali

so pričakovali tak razplet ali ne. Razložijo sta-vek, ki ga je na koncu izrekel deček.VžigalnikZ učenci se pogovarjamo o čudežnih predme-tih, ki pogosto nastopajo v pravljicah. Naštejejo nekatere čudežne predmete in povedo, kakšne čudeže lahko naredijo.Tokrat bomo v pravljici spoznali vojaka, ki je nekega dne srečal čarovnico, jo ukanil in ji vzel čudežni vžigalnik, ne da bi vedel, da je res ču-dežen.Ker ima živo pripovedovanje močno domišljij-sko funkcijo, saj imamo kot pripovedovalci z otroki tesnejši stik, se lahko odločimo za pri-povedovanje, ne za branje. Pripovedovanje naj sledi izvirniku. Po poslušanju pravljice učenci preberejo odlo-mek v delovnem učbeniku. Nato sledi analiza besedila. Učenci povedo, ali jim je bila pravlji-ca všeč in zakaj. Izrazijo svoje mnenje o voja-ku. Odgovarjajo na vprašanja o vsebini pravlji-ce. Katere književne osebe nastopajo v bese-dilu? Kdo je glavna oseba? Predstavi jo. V kakšne dogodivščine je vojaka privedlo njego-vo ravnanje? Kolikokrat se je to ponovilo? V koliko delov bi lahko razdelili dogajanje? Za zaključek se pogovorimo, katere Anderse-nove pravljice smo že spoznali. Kaj se v pravlji-cah zgodi dobrim in kaj slabim književnim ose-bam? Ali je tudi v resničnem življenju vedno tako? Učenci ustno obnavljajo pravljice.V skupinah ilustrirajo izbrano pravljico.Grdi račekNa tablo pritrdimo sličice race, laboda, psa, mačke, kokoši. Učenci poskušajo uganiti, ka-tero Andersenovo pravljico bodo tokrat poslu-šali/brali. Uvodoma tiho preberejo odlomek pravljice. Po branju pripovedujejo o vtisih in odgovarjajo na vprašanja o vsebini. Nato zavrtimo pravljico ali risanko ali prebere-mo pravljico v celoti. Po branju/poslušanju/ogledu učenci sodelujejo pri analizi pravljice.

99

Pripravijo se na ustvarjalen dialog z besedilom, oblikujejo obzorje • pričakovanj, kar izvira iz zunajliterarne in medbesedilne izkušenosti.

Izražajo in primerjajo svoje doživetje, čustva, predstave in misli, • ki se jim vzbudijo pri poslušanju/branju.

Govorijo o razlogih, zaradi katerih so kaj izpostavili kot pomembno, • oz. povedo, zakaj se jim zdi pomembno.


Posamezna besedila tudi medbesedilno primerjajo in vrednotijo.•

Cilji

100

Kako živi pes•••••••••••••••••••••••••••••••••••

Vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo (hrana, zrak, voda), • predelujejo in oddajajo v okolje.

Spoznajo, da hrana vsebuje snovi, ki so nujne, da se telo giblje, raste in • pravilno deluje, ter da živa bitja potrebujejo prostor, v katerem lahko živijo.

Spoznavanje okolja

Podobno kot življenje rastline prikažemo tudi življenje živali – sesalca na primeru psa. Tudi deli ali organi psa imajo vsak svojo funkcijo, ki je nastala s prilagoditvijo na okolje v dolgem procesu evolucije. Okostje daje oporo organiz-mu, nanj so pritrjene mišice. Po vsem telesu je razpeljano živčevje, ki vodi do možganov, in oži-lje, ki vse telo oskrbuje s hrano in kisikom ter odvaja odpadne snovi. V notranjosti telesa so pljuča in srce, v pljučih se pri izdihu in vdihu izmenjujeta plina (kisik in ogljikov dioksid), srce poganja po telesu kri s hrano in kisikom, ki pri-spe po žilah in kapilarah v vsako celico. Želo-dec in prebavila presnavljajo zaužito hrano v obliko, ki lahko potuje po krvi v vse dele telesa. Česar pes ne prebavi, izloči. Telo je pokrito s kožo, na kateri raste gosta dlaka, ki ščiti psa pred mrazom in vročino. Pes ima dobro razvita čutila, sliši in voha mnogo bolje od človeka. Mož gane ima dovolj razvite, da se lahko uči. Tudi zato je pes priljubljena domača žival. Spo-znavanje organov psa lahko posplošimo na vse sesalce, ki pa se med sabo razlikujejo zaradi prilagoditev na okolje. Nekateri so veliki, drugi zelo majhni, nekateri se hranijo z mesom dru-gih živali in imajo zato močne zobe za trganje mesa, drugi se hranijo z rastlinami in imajo zato močne zobe za mletje in žvečenje rastlinskih delov. Učence opozorimo tudi na razliko med živalsko vrsto in pasmo. Različne živalske vrste se med seboj ne morejo razmnoževati, pasme pa so nastale s selekcijo in križanjem različnih osebkov iste vrste z določeno lastnostjo. Ena od lastnosti žive narave je tudi, da vsi or-ganizmi enkrat umrejo. Življenjska doba psa je

približno 12 do 14 let, nekatere pasme živijo v povprečju tudi dlje. V starosti pes navadno iz-gubi zobe, zato težko je in ni tako živahen kot v mladosti. Druga ključna lastnost živih orga-nizmov je, da z določeno zrelostjo postanejo plodni in imajo potomce. Prikaz v delovnem učbeniku, kako nastane in zraste psiček, lahko posplošimo na vse sesalce. Pojasnimo izvor besede sesalec in povemo, da med sesalce uvrščamo tudi človeka. Opis, kako nastane in zraste ptica, pa posplošimo na vse ptice pa tudi plazilce. Opozorimo jih na razliko med sko-titvijo živih mladičev in izvalitvijo mladičev iz jajc. Razlika je tudi v hranjenju mladičev. Mla-diči sesalcev se hranijo z materinim mlekom, mlade izvaljene ptice pa starši krmijo z nabra-no hrano. Živali tudi zelo različno skrbijo za svoje mladiče. Sesalci jih hranijo in skrbijo za-nje, dokler niso sposobni samostojnega življe-nja. Tudi mladiči so različno podobni svojim staršem. Nekateri se izležejo ali skotijo goli in slepi (miš, krt, polh), drugi, npr. srna ali zajec, so takoj po skotitvi sposobni slediti svoji mate-ri. Živali imajo večinoma mnogo več potomcev, kot je potrebno za vzdrževanje vrste. Mnogo jih ne doživi spolne zrelosti, da bi se sami lahko razmnoževali. Pojedo jih plenilci ali pa pogine-jo zaradi bolezni in pomanjkanja hrane. Nekatere živali se že na zunaj razlikujejo po spolu. Levji samec je precej večji od samice in ima gosto grivo. Nekateri samci ptic imajo pisano perje, s katerim privlačijo samice med parjenjem. Pri nekaterih drugih vrstah ptic samci opozorijo nase z oglašanjem – ptičjim petjem.

Cilji

101

Vedo, kako se razmnožujejo nekatere živali. • Spoznajo, da ljudje živijo dlje kot večina drugih živali, toda vsa živa bitja • umrejo in se po smrti razgradijo.

Iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa stolpčne in vrstične prikaze.•

Slovenščina

V tem poglavju bomo tvorili velelne povedi. Učenci najprej ob primerih iz delovnega učbe-nika ugotovijo, kaj izražajo velelne povedi, torej da prepovedujejo, zapovedujejo in ukazujejo. Te povedi lahko izražamo s čustveno obarva-nostjo ali brez nje. Učenci ugotovijo, da temu ustrezno na koncu povedi stavimo klicaj ali piko. Tvorijo eno in drugo obliko povedi. Naj-prej ustno, nato berejo besedilo v učbeniku.Velelne povedi lahko spoznavamo tudi s pikto-grami. Učenci narišejo piktograme, ki izražajo, kaj psi smejo oziroma ne smejo narediti v pas-ji šoli, na javnih mestih itd., in nato ob pikto-gramu tvorijo velelne povedi. Učencem poka-žemo tudi nekaj piktogramov, ki jih srečamo v šoli, na avtobusu, pri zdravniku itd. (npr. ne hodi po travi, hoja po travi je prepovedana). V nadaljevanju oblikujejo velelne povedi: prepo-vedi, zapovedi in ukaze, ki veljajo v razredu. Povedi zapišejo v zvezek. V delovnem učbeniku preberejo oglase in ugotovijo, kateri oglasi so ustrezni glede na besedilo. Sami tvorijo oglase. Povedo, katere vrste oglasov poznajo (prodam, kupim, zame-njam …), in primerjajo oglas in reklamo. Pred branjem zgodbe Korneja Čukovskega Doktor Jojboli spodbudimo učence, da se po-skušajo spomniti zgodb, v katerih nastopajo živali in ljudje, ki so med seboj zelo povezani. Npr. Pika Nogavička. V kakšnem odnosu so? Kdo komu pomaga? Kdo je pametnejši? Nato jih spodbudimo, da razmišljajo, kako si pred-stavljajo zdravnika za živali. Učenci pripovedu-jejo o veterinarju. Kakšno je njegovo delo? Iz realnega sveta preidemo v pravljični, domišljij-ski svet. Ali zdravnik za živali razume, kaj go-vorijo živali? Kako se z njimi sporazumeva? Učenci sodelujejo v pogovoru. Prevzamejo vlo-go zdravnika za živali in pripovedujejo, kako bi

ravnali v različnih domišljijskih primerih (pov-zeto po knjigi). Nato preberemo odlomek v de-lovnem učbeniku. Po poslušanju razložijo mo-tive za ravnanje zdravnika, predstavijo glavno osebo in njen odnos do živali. Znova berejo in razložijo manj znane besede ter odgovarjajo na vprašanja o vsebini odlomka. Zaigrajo pri-zor srečanja doktorja in različnih živali. Pripo-vedujejo nadaljevanje zgodbe. Preberejo celo knjigo.Pred obravnavo pesmi Borisa A. Novaka Urne kukavice zastavimo uganko o kukavici. Učenci poskušajo ugotoviti, za katero žival gre, in nato predstavijo značaj kukavice. Razmišljajo, ali kukavice živijo le v gozdu. Poskušajo se spom-niti, kje bi še lahko našli kukavico. Ogledajo si ilustracijo v učbeniku, ki jim olajša odgovor. Pripovedujejo o svojih predvidevanjih, o čem bo govorila pesem. Poslušajo pesem, nato pri-povedujejo o vtisih, povedo, v čem se pesem razlikuje od drugih (pesniška svoboda). Odgo-vorijo na vprašanja v delovnem učbeniku. Nato tiho preberejo pesem. Povedo, kdo nastopa v njej in kakšne besede uporablja pesnik. Pove-do, kdo je pripovedovalec pesmi, kako jim je všeč pesem, komu je namenjena, in ustno »prevedejo« poezijo v prozo. Predstavimo pes-nika, v knjižnici poiščejo nekaj njegovih pesniš-kih zbirk. Učencem preberemo pesem Toneta Pavčka Pomladni kros, nato jo preberejo še sami. Po branju izražajo svoje mnenje o pesmi, obnav-ljajo pesem, povedo, kako so jo doživeli in ra-zumeli. Odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku. Poustvarjanje: učenci pišejo pesmi o nogometu, hokeju, plavanju itd. Pomagajo si z iskanjem rim na te besede. Pesmi, ki jih ustvarijo učenci, lahko objavimo v šolskem ali razrednem časopisu.

102

Izrekajo isto govorno dejanje na razne načine in navajajo zanj ustrezne • okoliščine.

Vrednotijo vljudnost danih izrekov in odpravljajo napake.• Uradno oziroma neuradno ogovarjajo osebe v ustreznih okoliščinah.• Osebe tikajo oziroma vikajo v ustreznih okoliščinah.• Primerjajo zapovedi in prepovedi.• Berejo neumetnostna besedila: oglas.•

Zaznavajo in doživljajo posamezne dogodke v književnem besedilu • kot zaokrožene celote.

Sledijo zaporednemu toku dogodkov.• Dogajanje povezujejo s svojimi izkušnjami.• Dogodke razvrščajo (vzročno-posledično, časovno).• Obnavljajo zgodbo tako, kot so jo slišali/prebrali.• Z učiteljevo pomočjo upovedujejo temo/sporočilo besedila.• Berejo pesmi; s posebej oblikovanim govorom izražajo razpoloženje • (doživeto recitirajo).


Razumejo sporočilnost oz. temo pesmi.• Izražajo in primerjajo svoje doživetje, čustva, predstave in misli, • ki se jim vzbudijo pri poslušanju/branju.


Primerjajo pesmi in določajo podobnosti oz. razlike glede na oblikovno • plat pesmi.

Učenci bodo v tem poglavju smiselno uporabi-li merske enote za različne količine, izpolnje-vali preglednice, logično sklepali, uporabili

znanje poštevanke ter ozavestili pomen mate-matike v različnih besedilih (npr. opisih živali, oglasih …).

Poznajo in izbirajo ustrezne merske enote za merjenje dolžine, mase in časa.• Predstavijo problemsko situacijo z različnimi didaktičnimi ponazorili, • s konkretnimi in slikovnimi materiali in simboli.


Matematika

Cilji

Cilji

103

Pisno odštevamo s prehodom

•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Pisno odštevanje s prehodom je specifično, saj prikazovanje algoritma z desetiškimi enotami ni smiselno. Ne odraža namreč postopka pisnega odštevanja, ki temelji na pravilu razlike. (S po-nazorili desetiških enot pa tega pravila ne pri-kažemo, saj pretvarjamo večje desetiške enote v manjše.) Pravilo razlike smo prikazali slikovno in bi želeli, da učitelj vodi razgovor tako, da bodo učenci sami ugotovili, da moramo pri računu odštevanja zmanjševanec in odštevanec pove-čati ali zmanjšati za isto število, da se razlika ohrani. To pravilo ni enostavno in se zavedamo, da ga vsi učenci ne bodo razumeli, prav tako ne bodo videli pomena le-tega pri pisnem odšteva-nju s prehodom. Bistvo je v tem, da v primeru, ko imamo npr. število enic pri odštevancu večje od števila enic pri zmanjševancu, obema števi-loma (zmanjševancu in odštevancu) prištejemo

10 (zmanjševancu deset enic, odštevancu pa eno desetico), kar tudi ustrezno označimo. Pred lagamo, da na začetku pišemo 10 k eni-cam zmanjševanca in 1 k deseticam odštevan-ca (npr. pri prehodu pri enicah). Podobno svetu-jemo pri preostalih prehodih, saj bomo s tem poskušali pri učencih doseči razumevanje pra-vila. Poenostavljeno računanje je lahko z dopol-njevanjem ali pa z odštevanjem: odvisno od tega, kaj je učencem lažje. Predlagamo, da jim predstavite oba načina. Ne pozabimo tudi na oceno rezultata in se pogovorimo, če dobimo rezultat, ki ni smiseln. Dobra ponazoritev algo-ritma lahko vključuje predstavitev napak pri iz-vajanju algoritma, saj s tem učenci še bolj oza-vestijo pravilen postopek. Omogočimo učencem dovolj časa, da bodo postopek usvojili, oz. dife-rencirajmo delo, ko je to potrebno.

Pisno odštevajo naravna števila do 1000 s prehodom.• Opredelijo in razčlenijo življenjsko problemsko situacijo na posamezne • korake in oblikujejo problemska vprašanja.



Matematika

Cilji

104

1. maj – praznik dela•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Spoznavanje okolja

Poglavje je namenjeno spoznavanju mednarod-nega delavskega praznika in drugih mednarod-nih praznovanj in posebnih dni, ki spodbujajo solidarnost, tolerantnost in strpnost. Ob tem pa spoznavajo tudi razlike med prazniki, ki so namenjeni vsem državljanom, in prostimi dne-vi, ko praznujejo posamezniki in različne skup-nosti v skladu s svojimi običaji in verskimi pre-pričanji. Zlasti ti prazniki, ki so pogosto tudi družinski ali lokalni prazniki, so učencem bližji, zato pa je treba nekoliko več časa posvetiti dr-žavnim, mednarodnim praznikom in posebnim dnevom, ki so učencem manj znani, tako po načinu praznovanja kot po izvoru in namenu.Prvi maj je mednarodni praznik dela, ki zdru-žuje ljudi različnih narodov, tako verne kot ne-verujoče. Prvega maja so ga začeli praznovati kmalu potem, ko so na kongresu 2. interna-cionale v Parizu leta 1889 proglasili ta datum kot delavski praznik. Povezoval naj bi vse de-lavce v boju za večje pravice, sprva za osem-urni delavnik. Po prvi svetovni vojni je v mno-gih državah postal 1. maj državni praznik. V Sloveniji so bile prve delavske proslave v vseh večjih mestih že leta 1890. Od takrat dalje je 1. maj postal v Sloveniji eden najbolj tradicio-nalnih praznikov in se je ohranil kot državni praznik vse do danes, kljub političnim spre-membam. Za prvomajska srečanja so delavci nosili v gumbnicah rdeče nageljne. Postavljali so mlaje, ki so simbol drevesa svobode, in tako obujali tudi nekatere narodne običaje. Na predvečer so po gričih zakurili kresove. To se je ohranilo do danes. Prva prvomajska prazno-vanja so se začela z zbiranjem in s sprevodom delavcev skozi mesto, od koder so odšli na bliž-nji prostor v naravi, kjer so imeli shod z govori in veselico. Prvomajski pikniki v naravi so še

vedno priljubljeni, čeprav bolj v družinskem in prijateljskem krogu. V nekaterih sosednjih dr-žavah organizirajo na 1. maj velike delavske manifestacije z rdečimi prapori, ki so tudi sim-bol delavskega gibanja, ter z govori sindikalnih voditeljev ali predstavnikov levičarskih strank. Drugi pomemben mednarodni dan, ki pa ni državni praznik, je 8. marec – mednarodni dan žena. Proglasili so ga leta 1910 v Koebenhav-nu na 2. mednarodni konferenci pripadnic so-cialističnega gibanja. Praznik je tudi v sodobni družbi še vedno namenjen gibanju za emanci-pacijo žensk. Danes te ideje spodbijajo desne stranke in stranke, naslonjene na Katoliško cerkev, in ga skušajo nadomestiti z materin-skim dnem. Svetovni dan otroka je 2. oktober. Namenjen je zlasti tistim otrokom, ki so jim še vedno kr-šene temeljne pravice: pravica do varnega in brezskrbnega otroštva in pravica do šolanja. V mnogih, zlasti manj razvitih državah veliko otrok ne more v šolo, pogosto zato, ker morajo delati ali skrbeti za svoje mlajše sestre in bra-te. Brez izobrazbe pa se ne morejo dvigniti na družbeni lestvici in uiti iz kroga revščine. V zadnjih desetletjih so različne mednarodne organizacije proglasile nekaj novih mednarod-nih dni, ki opozarjajo na ogroženost našega planeta zaradi onesnaženja in prenaseljeno-sti: 22. april je svetovni dan Zemlje, 22. marec je svetovni dan voda, 5. junij je svetovni dan okolja, 16. september je mednarodni dan ozon-ske plasti, 4. oktober je svetovni dan varstva živali in 29. december dan biotske raznovrst-nosti. Ti različni posebni dnevi naj poleg držav-nih praznikov zaznamujejo življenje v šoli, saj širijo zavest o skupni usodi našega planeta in ljudi, ki na njem živimo.

105

Spoznajo pestrost praznovanj doma in po svetu (osebna, lokalna, verska, • državna, mednarodna praznovanja).

Vedo, da so nekateri prazniki povezani z bojem za nekatere pravice. •

Berejo pripovedovalno besedilo o življenju vrstnikov.• Ustno vrednotijo zanimivost, razumljivost, resničnost idr. besedila • in utemeljujejo svoje mnenje.

Ustno izražajo svoja občutja med branjem.• Razvijajo pozitiven odnosa do branja.• Ustno vrednotijo svojo bralno zmožnost in načrtujejo, kako bi jo lahko • izboljšali.

Slovenščina

Cilji

Novico so učenci spoznali že v poglavju Potres na Haitiju, v tem poglavju učno snov ponovi-mo: kaj je novica, kje jo lahko preberemo, kaj sporoča. Tudi tokrat lahko pred branjem novi-ce v delovnem učbeniku učenci prinesejo v šolo časopise in si v njih ogledajo različne no-vice, npr. s športnega področja. Novice berejo tudi na internetu. Pri poslušanju, npr. po radiu, televiziji, ali branju so pozorni na glavno spo-ročilo novice in novico obnovijo. Razčlenjujejo vsebino in jo vrednotijo. Po zgledu, ki so ga slišali ali prebrali, pišejo podobno besedilo.Učenci utrjujejo branje neumetnostnih besedil in preverjajo razumevanje besedila s pisanjem odgovorov na vprašanja. Pri tem vadijo pravil-no rabo glagola ob samostalniku. Pravilna raba velike začetnice v povedi je dol-gotrajen proces, zato učenci rabo večkrat po-novijo in utrjujejo. Tokrat znova ponovijo rabo velike začetnice na začetku povedi, v lastnih imenih in zemljepisnih lastnih imenih. Spozna-jo, da imena praznikov pišemo z malo začetni-co, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov, npr. Prešernov dan. Pred branjem pravljice Žarka Petana Pravljica o dvajsetih pravljicah učenci pripovedujejo o zgodbah, ki so jih že prebrali, in o življenju otrok iz teh zgodb. V čem so jim podobni in v čem ne? Ste že pomislili, kako nastane pravljica? Pa

ne ena, dve, tri, štiri in več. Deček iz zgodbe Pravljica o dvajsetih pravljicah tudi razmišlja o tem. Preberemo odlomek. Čas po branju od-lomka je namenjen urejanju in poglabljanju doživetij. Učenci so nekaj časa tiho, razmišljajo o prebranem besedilu in o njem še ne govorijo. Šele čez čas sproščeno izražajo svoje misli. Nato znova glasno preberejo odlomek in odgo-vorijo na vprašanja v delovnem učbeniku. Sledi obisk knjižnice. Na knjižnih policah iščejo knji-ge, ki so jih že prebrali. Izberejo junake, ki bi jim bili radi podobni. Izberejo knjige, ki pripove-dujejo o zanimivih, napetih in zabavnih dogod-kih iz otroškega življenja. Pred branjem pesmi Miroslava Košute Vabilo motiviramo učence, da razmišljajo, kam bi po-vabili prijatelje, da bi se imeli še posebej lepo. Besede napišejo na tablo: npr. na morje, v gore, na igrišče … O čem mislite, da govori pe-sem z naslovom Vabilo. Učenci sodelujejo v pogovoru. Nato jim interpretativno preberemo pesem. Po branju razložijo, kaj sporoča vsaka kitica. Po večkratnem branju (da si pesem spontano zapomnijo) jih spodbudimo, da izra-žajo svoje razumevanje besedila in ga primer-jajo z razumevanjem sošolcev. Razložijo besed-ne zveze: zeleno brinje, zoreče klasje, naš čas, svetlo je obzorje … Ob pogovoru predstavijo domišljijski dogajalni prostor pesmi.

Cilji

106

Za vajo pišejo vezana besedila.• Pišejo polvezana besedila o sebi, svojem okolju, o tem, kar so doživeli/• videli/slišali.

Ustno izražajo svoja občutja med pisanjem.• Ustno vrednotijo svoje in tuje besedilo.• Predlagajo popravke/izboljšave in utemeljujejo svoje mnenje.•

Berejo književno besedilo.• Razvijajo zmožnost vživljanja v osebo, 'poistovetenja' z njo/privzemanja • vloge književne osebe.

Upovedujejo domišljijske svetove, tako da postavijo sami sebe za • osrednjo književno osebo oziroma o književni osebi govorijo in pišejo kot o sebi.

Domišljijskočutno predstavo književne osebe iz lastnega besedila izrazijo • s kombinacijo risbe in zapisa.

Kot avtorji besedila pojasnjujejo razloge za ravnanje svojih književnih • oseb.

Obnovijo književno besedilo.• Razvijajo recepcijsko zmožnost (doživljanje, razumevanje in vrednotenje • pesmi).

Govorno (po)ustvarjalno se odzivajo na pesem.• Pišejo (po)ustvarjalno besedilo, ki vključujejo prvine umetnostnega jezika.• Skušajo tvoriti enokitične pesmi.•

Prazniki so povezani z datumi, le-ti pa z vrstil-nimi števniki. Tudi v drugih situacijah jih upo-rabljamo: oznaka razreda, vrstni red pri tekmo-vanju … V čem se vrstilni števnik razlikuje od

glavnega števnika? Števila nas ves čas obda-jajo; tudi merska, o katerih moramo vedno zapisati tudi mersko enoto. Ne pozabimo na utrjevanje pisnega računanja.

Ločijo med kardinalnim (glavnim) in ordinalnim (vrstilnim) pomenom • števila.

Matematika

Cilj

107

Bratci in sestrice•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Poglavje se vsebinsko povezuje s poglavjem Kako živi pes, v katerem obravnavamo razmno-ževanje sesalcev in ptičev. Poglavje Bratci in sestrice je večinoma usmerjeno na razmnože-vanje človeka in na prenos nekaterih lastnosti s staršev na potomce. Otrok se spočne ob združitvi ženske spolne celice (jajčeca) in moš-ke spolne celice (semenčice), to se zgodi pri spolnem odnosu. Razvija se v materinem tele-su, doba nosečnosti traja približno devet me-secev. Ko se otrok rodi, porod običajno poteka v porodnišnici, ga mama lahko hrani s svojim mlekom, ki nastaja v njenih prsih. Lahko pa dojenčka hranimo tudi s posebno pripravlje-nim mlekom po steklenički. Novorojenček je popolnoma nebogljen in ga je treba hraniti in negovati, čeprav večino časa prespi. S pravilno nego in prehrano se dojenček hitro razvija in vse bolj komunicira z okolico. Najprej je sposo-ben samostojnega sedenja, po enem letu pa večina otrok shodi. Poleg motoričnega poteka intenziven kognitiven razvoj, najprej razumeva-nje besed in govora, po drugem letu starosti

pa večina otrok besede tudi uporablja v celih stavkih. Matere ponavadi rodijo enega otroka, le redko dva otroka naenkrat. To so dvojčki. Bratje in sestre istih staršev so si podobni, vendar niso popolnoma enaki. Samo enojajčni dvojčki, ki imajo enak genski material, so si tako podob-ni, da jih težko ločimo. Pri obravnavi teh vsebin se izogibamo utrjenim stereotipom, še posebej glede vloge matere pri negi dojenčka. Danes imajo tudi očetje dovolj časa (porodniški dopust za očete) in znanja, da lahko enakovredno skrbijo in negujejo dojenč-ka, se ukvarjajo z malčki ter jim tako omogočijo uspešen razvoj in vključevanje v širšo okolico.Tudi mnoge druge vrste sesalcev morajo nego-vati, hraniti in varovati svoje potomce. Druge živalske vrste, ki svojih potomcev ne varujejo in hranijo, imajo navadno mnogo več potom-cev, kot jih je potrebno za vzdrževanje vrste. Mnogo jih namreč ne doživi zrelosti, da bi se same plodile. Pojedo jih plenilci ali pa pogine-jo zaradi bolezni ali pomanjkanja hrane.

Vedo, kako otrok nastane, se razvija v materi, se rodi in raste ter kako • se razmnožujejo druga živa bitja.

Spoznavajo sebe in vedo, kako ljudje živijo, rastejo, se hranijo, premikajo • in uporabljajo svoja čutila.

Vedo, da se naučimo tudi dobrih in slabih navad ter razumejo njihov • pomen in posledice.

Iz podatkov oblikujejo tabele, iz tabel pa stolpčne in vrstične prikaze.•

Spoznavanje okolja

Cilji

108

Vodimo pogovor o tem, kdo je že dobil čestitko oziroma voščilo, ob kateri priložnosti ju pošilja-mo, komu sta namenjena, kdo ju pošilja. Če-stitko oziroma voščilo lahko izrečemo ustno, pošljemo po pošti, elektronski pošti ali prek telefona. Ob zgledih v delovnem učbeniku učenci ugotavljajo, kaj morata vsebovati čestit-ka oziroma voščilo. Ponovimo, kaj sporočajo druga sporočila: zahvala, vabilo, obvestilo, no-vica, in poimenujemo najpomembnejše bese-de v posameznem besedilu. (Npr. zahvala: se zahvaljujemo; vabilo: vabimo vas; čestitka: če-stitamo za dosežek.) V delovnem učbeniku in Vadnici za slovenščino utrjujejo zapis težjih besed in rešujejo naloge.

Učenci, ki imajo težave pri pisanju, besedilo prepišejo v zvezek.Pred branjem pravljice Gregorja Strniše Jedca mesca navežemo pogovor na zgodbe in pravlji-ce, ki so jih učenci v tem letu že spoznali. Ka-tere zgodbe, ki so jih prebrali, opisujejo nekda-nje čase? V čem se življenje otrok v preteklosti razlikuje od tega v sedanjosti? Pisatelj Gregor Strniša govori o bratcu in sestrici, ki si nekaj želita. Kaj, bomo izvedeli iz zgodbe. Besedilo interpretativno preberemo. Po poslušanju po-doživijo zgodbo ter pripovedujejo o svojih vti-sih. Nato tiho preberejo odlomek in podčrtajo manj znane ali neznane besede. Odgovorijo na vprašanja. Izrazijo svoje mnenje o besedilu.

Berejo in pišejo neuradno zasebno povezovalno in pozivno besedilo: • voščilo.

Pišejo besede z nekritičnimi in kritičnimi glasovi.• Sodelujejo v igri vlog: pogovor.• Določajo okoliščine pogovarjanja pobudnega/vodilnega sogovorca • in njegov namen ter povzemajo temo in bistvene podatke.

Vrednotijo razumljivost in zanimivost pogovora ter utemeljujejo svoje mnenje.• Vrednotijo vljudnost obeh sogovorcev in njuno rabo nebesednih • spremljevalcev govorjenja ter utemeljujejo svoje mnenje.

Izražajo in primerjajo svoje doživetje, čustva, predstave in misli, • ki se jim vzbudijo pri poslušanju/branju.

Zaznajo/ugotavljajo razlike v doživljanju in razumevanju istega besedila • in različnost na ravni opažanja sestavin besedila.

Ob ponovnem branju/poslušanju zaznavajo sprva prezrte/preslišane • sestavine.

Govorijo o razlogih, zaradi katerih so kaj izpostavili kot pomembno, • oz. povedo, zakaj se jim zdi pomembno.

Ob ponovnem poslušanju/branju besedila in pogovoru o njem poglabljajo • prvotno doživetje in razumevanje ter izražajo mnenje o besedilu (tudi pisno).

Besedilo primerjajo in vrednotijo.• Obnovijo besedilo.• Vživljajo se v književno osebo, upovedujejo svojo domišljijskočutno • predstavo te osebe, njeno razpoloženje in mnenje o ravnanju.

Slovenščina

Cilji

109

Učenci bodo reševali različne probleme, jih pri-kazovali na različne načine, uporabili računske izraze in znanje poštevanke. Zelo pomembno je učence spodbujati k razvijanju različnih stra-tegij reševanja problemov, ki naj jih pojasnijo in primerjajo med seboj. Tako se bodo sezna-nili z različnimi strategijami, ki vodijo do rešitev

matematični problemov. Vključujmo tudi pro-bleme z več rešitvami. En primer smo nakaza-li v delovnem učbeniku; lahko predstavlja izho-dišče za oblikovanje tudi drugih. Tudi učenci naj imajo možnosti oblikovati probleme in naj ne moti, če se bo zgodilo, da niso rešljivi. Tudi taki problemi obstajajo v matematiki.

Uporabljajo računske zakone pri seštevanju in množenju.• Ocenijo in spretno izračunajo vrednost številskega izraza z upoštevanjem • vrstnega reda računskih operacij.

Sistematično rešujejo probleme (analiza podatkov, matematični zapis • postopka reševanja, oblikovanje odgovorov).


Matematika

Cilji

110

Deli celote•••••••••••••••••••••••••••••

Deli celote za učence niso nova vsebina, z njo so se seznanili že v drugem razredu. V tem po-glavju bodo spoznali zapis delov celote z ulom-kom. Na začetku poglavja svetujemo prepogiba-nje papirja na enake dele. Na enake dele lahko delimo tudi druge reči, pomembno je, da se pri delih celote zavedamo dveh vrst problemov: de-ljenje celote, ki je v 'kosu', na enake dele (piza, pomaranča, list papirja, lik …) in deljenje celote, ki ni v enem 'kosu' (npr. bomboni, kocke, frniko-le …). Pri slednjem si pomagamo z računanjem, pri prvem pa del celote običajno označimo z barvanjem. Učencem predstavimo zapisa dela celote z ulomkom, osredotočimo se le na en del celote, npr. 1/5 in preberemo 'ena petina'. Pri določanju delov celot pri celotah, ki niso v 'kosu', uporabimo konkreten material, npr. link kocke. Naloga 6 v delovnem učbeniku ponuja dobro izhodišče za oblikovanje problemskih situacij in

jo lahko izkoristimo na različne načine. Pri vsa-kem primeru učenci določijo celoto (te se bodo med učenci razlikovale) in dele celote, ki jih lahko predstavijo na različne načine (če je po-lovica kock rumenih, to ne pomeni, da se mo-rajo rumene stikati skupaj …). Pri nalogah de-ljenja se srečamo z drugačnimi problemi kot pri poštevanki. Pri poštevanki smo se spraše-vali o številu enako močnih množic, pri delih celote pa iščemo število elementov v posamez-ni skupini (delimo seveda na enako močne skupine). Pri slednjem si torej ne moremo po-magati z obkroževanjem, ampak moramo naj-prej deliti. Pojasnimo: če se vprašamo, koliko je ena sedmina od 42 rož, ne moremo obkro-ževati rože po 7 skupaj, ampak bomo rezultat dobili tako, da bomo 42 delili s 7. Zato smo zadnji dve nalogi v delovnem učbeniku tudi označili kot težji nalogi.

Prepoznajo celoto in dele celote na modelu in sliki.• Delijo celoto na enake dele (na modelu in sliki).• Poimenujejo del celote (iz konkretnih primerov) in ga zapišejo v obliki • ulomka (npr. četrtina, polovica itd.).

Matematika

Cilji

111

Pojdimo v gledališče•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Priporočamo, da z učenci pred obravnavo tega poglavja, obiščemo gledališče. Pogovorimo se, kako se moramo vesti v gledališču. Spoznajo delo nekaterih gledaliških delavcev: igralcev, dramatika, režiserja, kostumografa itd. Po ogle-du predstave učenci obnovijo zgodbo, predsta-vijo junake, dogajalni prostor, dobre in slabe osebe, temo zgodbe itd. Ker učenci radi nastopajo, pripravimo razredni gledališki nastop za starše ali sošolce iz drugih razredov. Pri pripravi razredne predstave upo-rabimo besedila iz delovnega učbenika, v ce-loti ali odlomke. Učenci so se sposobni vživeti v mnoge situacije, kajti njihova domišljija ruši meje med resničnim in izmišljenim svetom. Dramska besedila v delovnem učbeniku naj-prej prebere učitelj, nato jih po vlogah berejo učenci. Dramska besedila naj učenci poslušajo

tudi v celoti. Sledi analiza besedila in pogovor o besedilu ob pomoči vprašanj. Nato se pri-pravijo na dramatizacijo odlomka. Spoznajo dramsko besedilo in ločijo besedilo, ki ga be-rejo/govorijo, ter tisto, ki ga igrajo. Pogovorijo se o značaju nastopajočih, razčlenijo potek dogodka, predstavijo kraj dogajanja. Za šol-sko gledališče pripravijo ustrezno scensko zamisel. Besedilo govorijo razločno, pravilno in naravno, razgibano in knjižno, členitev naj bo smiselna, naj povezujejo in razločujejo mi-selne enote. Ko usvojijo besedilo, preidejo v prostor, kjer se učijo soigre. Pogovarjajo se s soigralci, poslušajo drug drugega, spremljajo dogajanje, so naravni in nevsiljivi. Kretnje naj bodo umirjene. Igralska govorica vključuje mimiko, kretnje, gibe, čustva, misli, domišljijo in govor.

Ogledajo si gledališko/lutkovno predstavo.• Po ogledu izražajo svoje doživljanje, razumevanje in vrednotenje • predstave.

Prepoznavajo značilnosti glavne književne osebe in drugih pomembnih • oseb, zaznavajo in doživljajo dogajalni prostor in druge prvine gledališkega dogodka.

Razumevajo potek dogajanja v predstavi; sporočilo povezujejo z lastnimi • izkušnjami (tudi z bralno izkušnjo).

Pogovarjajo se o tem, kaj in zakaj jih je v predstavi pritegnilo/odvrnilo.• Samostojno berejo krajše dramsko besedilo po vlogah.• Za dramsko osebo poiščejo primeren glas in ga spreminjajo glede • na spreminjajoče se lastnosti osebe.

Ob branju krajšega dramskega prizora razlikujejo navedbo osebe • od njenega dramskega govora.

V razredu uprizorijo dramsko besedilo (književno besedilo dramatizirajo • in nadgradijo z gledališkimi izraznimi sredstvi: igra vlog, izdelava lutk, nakazovanje scene, kostumov).

Slovenščina

Cilji

112

Pozor, mikrobi na delu•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Spoznavanje okolja

Poglavje se vsebinsko povezuje s poglavjema Kako živi sončnica in Kako živi pes. Vsa tri po-glavja obravnavajo dele organizmov in notranjo sestavo, utrjujejo razlikovanje med življenjem rastlin in živali ter posploševanje med nekate-rimi vrstami živali, kaj je skupnega vsem sesal-cem, vsem ptičem. Povezovanje je namenjeno tudi širjenju spoznanj o delovanju človeškega telesa in uvrščanju človeka med sesalce. V učbeniku je človeško telo prikazano v prere-zu, tako da so vidni poglavitni deli in organi. Predstavljena je koža kot eden največjih orga-nov človeškega telesa, nato okostje z mišica-mi, ki omogoča gibanje, ožilje kot transportni sistem za hrano in kisik, pljuča in srce, ki skr-bita za izmenjavo snovi in pretok snovi po oži-lju, prebavila za predelavo hrane v obliko, ki jo telo lahko uporabi za svoje delovanje, ter glava s čutili in možgani kot centrom za sprejemanje in oddajanje informacij. Delovanje tako zapletenega organizma, kot je človeško telo, pa lahko zmotijo drobna bitja (mikrobi), ki so povsod okoli nas. Patogeni mi-krobi se v ugodnih razmerah (primerna vlaga in temperatura) v človeškem telesu hitro na-množijo; in ker izločajo strupene snovi, lahko zbolimo. Mikrobi pridejo v naše telo na različ-ne načine. Vstopajo lahko skozi dihalne poti (usta in nos). Zato je pomembno, da pri kašlja-nju in kihanju ne širimo mikrobov v okolico. To naredimo tako, da zaščitimo usta in nos z rob-cem ali rokami, ki pa jih moramo prav zaradi tega pogosto umivati, da kihamo in kašljamo v svojo ramo, obrnjeni stran od drugih. V usta lahko prinesemo mikrobe s hrano ali z umaza-nimi rokami. Zato si roke umivamo pred jedjo

in po uporabi stranišča. Pomembna je tudi hi-giena celotnega telesa. Z umivanjem zmanjša-mo število mikrobov in s tem možnost okužbe. Mikrobi lahko pridejo v telo skozi ranjeno kožo. Zato moramo rano pravilno oskrbeti in sterilno zaviti, da se ne ognoji. Prenašalke mikrobov, ki povzročajo bolezni, so tudi živali, na primer klop. Zato se moramo pred klopi primerno za-ščititi in po sprehodu v naravi pregledati in klope odstraniti. Otroci imajo večkrat napačne predstave o tem, zakaj zbolimo. Ena od njih je, da se prehladi-mo zato, ker nas zebe. Vendar se samo zaradi nižje temperature zraka ne prehladimo. Zniža-na temperatura povzroči ohlajanje sluznice, ki prekriva dihalne poti. Posledica tega je zmanj-šanje delovanja mikroorganizmov v sluznici, ki imajo varovalno vlogo, tako virusi prehlada laž-je prodrejo v notranjost.Pri obolenjih, ki jih povzročijo bakterije, se lah-ko branimo z antibiotiki, ki pa jih moramo uži-vati po zdravnikovem navodilu. Predčasno pre-nehanje jemanja antibiotikov je nevarno, saj tako lahko preživijo najodpornejše bakterije, ki se razmnožujejo in širijo naprej. Proti virusom pa nimamo učinkovitega zdravila. Pri teh obo-lenjih moramo skrbeti, da ima telo ustrezne pogoje, da se samo brani. Piti moramo dovolj tekočine, uživati vitamine, zlasti vitamin C, ki ima v nekaterih pogojih antivirusne učinke.Proti nekaterim boleznim se lahko zaščitimo s cepljenjem. Za vse bolezni pa ni ustreznega cepiva, zato je vzdrževanje dobre odpornosti, kar dosežemo s pravilno prehrano, gibanjem in pravo mero počitka, edini način preprečeva-nja bolezni ali edina zanesljiva preventiva.

113

Spoznavajo lastnosti zraka in njegov pomen za dihanje.• Spoznavajo sebe in vedo, kako ljudje živijo, rastejo, se hranijo, premikajo • in uporabljajo svoja čutila.

Se seznanijo s preprečevanjem bolezni, pogostimi boleznimi, • zdravljenjem, nego in okrevanjem.

Vedo, da nekatere bolezni povzročajo zelo majhna bitja (mikrobi) • in da se te lahko razširjajo na ljudi in živali.

Vedo, da poznamo nekatere bolezni, za katerimi lahko ljudje zbolijo le • enkrat, in da mnoge bolezni lahko preprečujemo z zaščitnim cepljenjem.

Vedo, kako deluje človeško telo.• Poznajo svoja čutila.• Vedo, da se naučimo tudi dobrih in slabih navad, ter razumejo njihov • pomen in posledice.

Slovenščina

Učence spodbudimo, da si v knjižnici sposodijo knjige o zdravju ali na spletu poiščejo podatke, ki jih zanimajo. Berejo neumetnostna besedila v delovnem učbeniku, ustno vrednotijo njihovo zanimivost, razumljivost, resničnost in uteme-ljujejo svoje mnenje. Odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku. Razmišljajo, vrednotijo in se pogovarjajo o svoji bralni zmožnosti in načrtujejo, kako bi jo lahko izboljšali. Za vajo pišejo podobna besedila: opis predme-ta in prostora. Pred opisom si natančno ogle-dajo predmet oziroma prostor, ki ga opisujejo. Pomagajo si z miselnim vzorcem in vključijo vse sestavine opisa: zunanji videz, sestavni deli, velikost, namen, uporabnost.Ustno vrednotijo svoje in tuje besedilo, predla-gajo popravke/izboljšave in utemeljujejo svoje mnenje. Ustno vrednotijo svojo pisno zmožnost in načrtujejo, kako bi jo lahko izboljšali.Pred branjem pesmi Bine Štampe Žmavc Opra-vičilo se z učenci pogovarjamo, kdaj in komu se opravičimo, kdaj napišemo opravičilo. Tudi pesniki pišejo opravičila. Pesem doživeto reci-tiramo. Po branju učenci pripovedujejo o vtisih. Povedo, kakšna se jim zdi pesem, ali je za-htevna. Komu je namenjena? Izrazijo svoje mnenje o razumljivosti pesmi. Pomagamo jim z vprašanji. Odgovorijo še na vprašanja v de-lovnem učbeniku. Preštejejo kitice in verze. Povedo, kdo je pripovedovalec pesmi. Pesem

nato preberejo v parih. Predstavijo pesnico Bino Štampe Žmavc in povedo, katere njene pesmi že poznajo. Ogledajo si nekaj njenih pes niških zbirk. Pred branjem pesmi Vinka Möderndorfeja Po-tep vodimo pogovor o potepu. Ste se že kdaj odpravili na potep? Kam ste šli? Kaj ste dožive-li? Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih. Tudi pesnik Vinko Möderndorf govori v svoji pesmi o potepu. Prisluhnimo. Po poslušanju odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku. Preštejejo verze in iščejo sopomenke besedam v pesmi. Poustvarjajo. Napišejo svojo pesem o potepu.V uvodnem delu obravnave pravljice Mihe Ma-teja Zmajčkov rojstni dan učenci sodelujejo v pogovoru o svojem rojstnem dnevu. Pripove-dujejo, kaj si želijo in kaj bi tisti dan radi vide-li in doživeli. Povedo zanimiv predlog za prijet-no rojstnodnevno praznovanje. Pisatelj Miha Mate je napisal zabavno pravljico o zmajčko-vem rojstnem dnevu. Preberemo pravljico. Po branju vsak učenec pove eno poved, ki mu je ostala v spominu, ali asociacijo, ki se mu je ob poslušanju porodila. Nato sami tiho prebe-rejo besedilo in po branju obnovijo pravljico. Povedo, kaj je bilo v pravljici najbolj smešno in zakaj. Odgovorijo na vprašanja ob besedilu. Poustvarjanje: nadaljujejo pripoved ali napiše-jo pravljico o zmaju, ki je šel v šolo in tam postavil vse na glavo.

Cilji

114

Ustno vrednotijo zanimivost, razumljivost, resničnost idr. prebranega • besedila in utemeljujejo svoje mnenje.

Ustno izražajo svoja občutja med branjem.• Razvijajo pozitiven odnosa do branja.• Ustno vrednotijo svojo bralno zmožnost in načrtujejo, kako bi jo lahko • izboljšali.

Za vajo pišejo vezana besedila.• Ustno vrednotijo svoje in tuje besedilo, predlagajo popravke/izboljšave • in utemeljujejo svoje mnenje.

Ustno vrednotijo svojo pisno zmožnost in načrtujejo, kako bi jo lahko • izboljšali.

Opazujejo bitja/predmete (na sliki), določajo stopnjo lastnosti ter njeno • izražanje z obrazilno stopnjevanimi pridevniki.

Ob poslušanju in branju pesmi razvijajo asociativne zmožnosti.• Iščejo tematsko (osrednjo) besedo ter nizajo svoje asociacije ob taki • besedi.

Nizajo prilastke ob tematskem jedru in tako razvijajo zmožnost • razumevanja besednih zvez.

Pesem na ravni teme primerjajo z že poslušanimi oz. prebranimi besedili.• Izpostavljajo podobnosti in razlike; povedo, katera pesem jim je bliže • in zakaj.

Izražajo svoje razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem • sošolcev; ob ponovnem branju poglabljajo razumevanje.

Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi.• Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo.• Zaznavajo rabo čustveno obarvanih besed v pesmi. • Razlikujejo pomensko podobne besede in pojasnjujejo pomen manj • običajnih besed v pesmi.

Razlagajo motive za ravnanje književne osebe, ki jih poznajo • iz izkušenjskega sveta.

Privzemajo zorni kot književne osebe.• Upovedujejo domišljijskočutne predstave književne osebe.• Pri ponovnem branju jih primerjajo in nadgrajujejo (upoštevajo podatke • iz književnega besedila).


Cilji

115

Učenci bodo v tem poglavju utrjevali pretvarja-nje enoimenskih enot v večimenske, primerja-li količine med seboj, utrjevali računanje in reševali probleme. Tudi izdelovanje tlorisa je

matematična vsebina, saj se lahko osredoto-čimo na like, ki tloris sestavljajo, in njihove velikostne odnose.

* Pretvarjajo enoimenske količine v večimenske (med sosednjima • enotama).

* Primerjajo (ob uporabi izrazov višji/nižji/težji/lažji …) in urejajo količine • ter računajo z njimi.


Matematika

Cilji

116

Skladni liki••••••••••••••••••••••••••••••

Skladnost ni zahteven pojem. V tretjem razre-du ga opredelimo s fizičnim prekrivanjem likov. To lahko storimo z izrezanimi liki, lahko pa upo-rabimo prosojni papir, s katerim ugotavljamo skladnost pri likih, ki jih ne izrežemo. Skladnost

likov pa v kvadratni mreži lahko zaznamo tudi vizualno, lahko jih rišemo s šablono. Z učenci se pomenimo tudi o likih, ki niso skladni, v čem se ti razlikujejo. Za skladnost seveda ni po-membno ujemanje likov v barvi.

Nadaljujejo slikovne in geometrijske vzorce.• Seznanijo se s pojmom skladnost ob življenjskih primerih • in v matematičnih okoliščinah.

Prepoznajo in narišejo skladen lik.•

Matematika

Cilji

117

V muzeju•••••••••••••••••••••••••

Poglavje se vsebinsko povezuje s poglavjema Mlinček se vrti in melje (merjenje časa in spo-znavanje življenja v preteklosti) in Pristanišče v Kopru (razlikovanje med mestom in vasjo po ustanovah, ki delujejo v mestu).Kakšno je bilo življenje v preteklosti, lahko iz-vemo iz pripovedovanja, zapisov, starih oblačil in orodij, starih zgradb in podobnega. Obstaja-jo pa ustanove – muzeji, ki skrbijo, da se vse to ohrani in nazorno prikaže določeno obdob-je. V delovnem učbeniku je predstavljen Mest-ni muzej v Ljubljani, ki na sodoben in tudi otro-kom dovolj razumljiv način predstavlja zgodo-vino Ljubljane in okolice. Sodobni muzeji zdru-žujejo sedanjost, saj uporabljajo sodobno in-formacijsko tehnologijo, in preteklost, ki jo tako lahko prikažejo bolj neposredno in doži-veto. Eden od izobraževalnih ciljev muzejev, pa tudi tega poglavja, je oblikovanje predstave o času kot zaporednem poteku dogodkov in pri-bližno spoznavanje glavnih obdobij zgodovine, kar pomeni vedeti, kaj je bilo prej in kaj pozne-je. Na to pa lahko sklepamo le, če imamo do-volj informacij z nekega obdobja. Zato je poleg

ogleda muzeja pomembno tudi ogledovanje stavb in spomenikov, njihovo primerjanje in opisovanje. Tako razvijamo občutek za obdob-je, v katerem so nastale zgradbe in spomeniki, pa tudi, kako so ljudje takrat živeli. Na starost zgradb ali predmetov lahko sklepamo po gra-divih, ki so bila uporabljena, ali po načinu grad-nje in izdelave. Na ročno izdelavo predmetov lahko na primer sklepamo po tem, da se po-dobni predmeti med seboj razlikujejo, kar pri serijsko izdelanih industrijskih predmetih ko-maj opazimo. Predmeti so tudi drugače obliko-vani, obdelani in okrašeni. Zato lahko za kolo (bicikel), ki je predstavljeno v delovnem učbe-niku, sklepamo, da je sodobno, čeprav je na-rejeno iz lesa, tako kot kolo, ki je staro več kot pet tisoč let. Pri stavbah ali pa predmetih naj bodo dovolj velike in očitne razlike, ki so zna-čilne za neko obdobje. V učbeniku so predstav-ljene različne posode iz Mestnega muzeja Ljub-ljana in značilne ljubljanske stavbe iz različnih obdobij, v katerih delujejo ustanove, značilne za mesto (akademija znanosti in umetnost, knjižnica, galerija, opera).

Spoznavajo in vrednotijo spremembe v svojem kraju na podlagi različnih • virov.

Poznajo pomen dediščine.• Znajo opisati časovni potek pojavov.• Spoznajo časovni potek dogodkov ter izraze za opredeljevanje dogodkov, • kot so leto, stoletje.

Vedo, da so za življenje ljudi v določenem kraju potrebne nekatere • ustanove.

Z IKT sistematično iščejo in uporabljajo primerne vire in literaturo.•

Spoznavanje okolja

Cilji

118

Učenci berejo neumetnostno besedilo o Mest-nem muzeju in odgovorijo na vprašanja. Izbe-rejo si zanimivo zgradbo v svojem kraju in jo opišejo. Poiščejo spletno stran Mestnega mu-zeja in se seznanijo s pojmi: odpiralni čas, kon-takt, cenik … Ponovimo, kdaj in kje pišemo vejico.Pred branjem zgodbe Andreja Rozmana Roze Kako je Oskar postal detektiv v knjižnici poišče-mo dela pisatelja. Učenci povedo, katere njego-ve knjige so že prebrali in kaj so v njih izvedeli. Preberemo odlomek, nato odgovorijo na vpra-šanja v delovnem učbeniku. Učencem postav-ljamo trditve o prebranem besedilu, na katere odgovarjajo z da ali ne. Nato jim postavljamo vprašanja o besedilu, na katera odgovarjajo ustno in pisno. V pogovoru opredelijo književne

osebe ter jih opišejo. Nato ustno obnovijo zgodbo, sprva ob pomoči vprašanj, nato samo-stojno. Pripovedujejo o svojih podobnih doži-vetjih. Povedo, v čem bi želeli biti podobni ju-naku iz zgodbe. Pred branjem slovenske ljudske pesmi Kaj sem prislužil vodimo pogovor o delu doma. Pri-merjajo svoje domače obveznosti in obvezno-sti, ki so jih imeli otroci nekoč (npr. paša živi-ne). Povedo, katere knjige o življenju otrok in njihovih zadolžitvah so že brali. Slovenska ljudska pesem Kaj sem prislužil go-vori o dečku, ki je služil osem let. Kaj je v tem času prislužil? Recitiramo pesem. Učenci po poslušanju pripovedujejo o svojih vtisih in od-govorijo na vprašanja v delovnem učbeniku. Pesem tudi zapojejo.

Utrjujejo rabo vejice pri naštevanju.• Berejo krajše neumetnostno besedilo in ga vrednotijo.• Ustno vrednotijo svojo bralno zmožnost in načrtujejo, kako bi jo lahko • izboljšali.

Za vajo pišejo vezana besedila.•

Spomnijo se, kako so si predstavljali dogajalni prostor/čas ob poslušanju • besedila.

Ob branju in ponovnem branju dopolnjujejo domišljijskočutno predstavo • dogajalnega prostora/časa.

Izražajo predstavo književnega prostora v obravnavanem književnem • besedilu (zapis) in svojo predstavo primerjajo s predstavami sošolcev.

Ob ponovnem branju svojo predstavo dopolnjujejo.• Domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa povezujejo s svojimi • izkušnjami iz vsakdanjega sveta in iz drugih umetnostnih del (književnost, ilustracija, film, risanka, virtualni svet).

Dogodke iz književnega besedila razvrščajo (vzročno-posledično, časovno).• Obnavljajo zgodbo/književno besedilo tako, kot so jo/ga slišali/prebrali.• Z učiteljevo pomočjo upovedujejo temo/sporočilo besedila. • Ustvarjajo zvoke z jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi. • Tvorijo zvočne nize, prepoznavajo in posnemajo izrazite vzorce iz pesmi, • po vzorcu tvorijo onomatopoijo/podobnoglasje.

Tvorijo izrazita ritmična besedila.•

Slovenščina

Cilji

119

Učencem bomo v tem poglavju skušali obliko-vati predstave o času. Če razmišljamo o času 1000 let nazaj, si ga lahko le deloma pred-stavljamo na osnovi življenja, predmetov … iz tega obdobja. Za ponazoritev časa smo upora-bili časovni trak, ki je praktično enak številske-mu traku.V to poglavje smo vključili tudi branje in prepo-znavanje denarnih vrednosti. Prepričani smo, da je bilo v tretjem razredu dovolj priložnosti za rokovanje z denarjem, tako v šoli kot doma. Za učence branje cen ni novo, opozorimo jih na različno branje iste cene. Npr. 3,75 € lahko

preberemo kot 'trije evri petinsedemdeset cen-tov', 'trije evri petinsedemdeset', 'tri cele petin-sedemdeset evra' … Kaj je najbolj ustrezno? Zakaj? Zakaj v pogovornem jeziku slišimo dru-gače? Lahko se igramo trgovino, kjer bodo učenci na svoj način upravljali z denarjem. Ne gre za seštevanje in odštevanje decimalnih števil, ampak bodo pri vračanju denarja oz. določanju vsote cen izdelkov izhajali iz pozna-vanja, da je 100 centov 1 €. Ni odveč, da jih spomnimo, da to zakonitost poznajo tudi pri drugih primerih: npr. enica, stotica in meter, centimeter.

Poznajo merski enoti za denar (• €, cent) in njune vrednosti.

Berejo zapisane denarne vrednosti (ceno) v decimalnem zapisu.• Navajajo se na uporabo denarnih enot v vsakdanjem življenju.•

Matematični orehi•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Učenci rešujejo različne matematične proble-me, pri katerih uporabljajo usvojeno matema-tično znanje. Spodbujajmo jih, da jih rešujejo samostojno, lahko tudi v skupinah, ter da rezul-tate in postopek reševanja prikažejo sošolcem. Učencem želimo predstaviti tudi razporedbe in jih spodbuditi k sistematičnemu razmišlja-nju. S problemom iz verjetnosti smo poglavje

zaključili. Če bodo učenci izrazili interes, lahko problem z verjetnostjo tudi razširimo na druge situacije. Npr. kaj je bolj verjetno: da bomo iz-vlekli rdeč žeton iz vrečke, kjer so 4 rdeči od 20 žetonov ali 2 rdeča od 10 žetonov? Kako bomo napoved preverili? Različni problemi v tem poglavju so lahko učitelju in učencem iz-hodišče za oblikovanje podobnih problemov.

Rešujejo in oblikujejo matematične probleme.•

Matematika

Matematika

Cilji

Cilji

120

Branje v nadaljevanjih•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Branje v nadaljevanjih je namenjeno branju v razredu in doma v okviru družinskega branje. Zadnje letošnje besedilo Peter Pan je daljše in zahtevnejše besedilo, zato ga predlagamo kot počitniško branje. Pred branjem si lahko z učenci ogledamo film Peter Pan ali pa film iz življenja pisatelja Jame-sa M. Barriea.Peter Pan je lik, ki ga je ustvaril škotski nove-list in dramatik J. M. Barrie (1860–1937). Pre-brisan fantič s sposobnostjo letenja zavrača idejo o odraščanju in svoje večno otroštvo, polno dogodivščin, preživlja v deželi Nije, kjer

je vodja svoje druščine Izgubljenih fantov. V življenju se srečuje z morskimi deklicami, pi-rati, indijanci in vilami, od časa do časa pa spozna tudi otroke iz resničnega sveta, prebe-remo na Wikipediji.Za uvodno motivacijo povabimo učence, da sodelujejo v pogovoru o večnem otroštvu. Kako bi bilo, če ne bi nikoli odrasli? Sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na naša vprašanja.Nato tiho preberejo odlomek in po branju so-delujejo v pogovoru o prebranem besedilu. Ob-novijo odlomek in povedo svoje mnenje o be-sedilu. Po branju pišejo nadaljevanje zgodbe.

Ogledajo si otroški film.• Izražajo doživljanje, razumevanje in vrednotenje.• Ker je film posnet po literarni predlogi, govorijo o podobnostih in razlikah • med besedilom in filmom.

Spoznavajo razlike med risanko in filmom.• Spoznavajo posebnosti medijev.• Berejo knjigo v nadaljevanjih.• Tvorijo pripoved (besedilo, ki je omejeno z zakonitostmi realnega sveta).•

Slovenščina

Cilj

3.

1

2

56

78

111617

7

17

5

4

� 7A 8A 9A 6A 1A 2A 4A 1A 7A 0A 4A 8A

mlincek%203 prirocnik%20za%20ucitelje modrijan

Documents