model ravnanja z odpadki v avtoservisnih delavnicah v celjski regiji · 2017. 11. 28. · z...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management delovnih procesov

MODEL RAVNANJA Z ODPADKI V AVTOSERVISNIH DELAVNICAH

V CELJSKI REGIJI Mentor: doc. dr. Marjan Senegačnik Kandidat: Gregor Koštomaj

Kranj, avgust 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc.dr. Marjanu Senegačniku za usmerjanje in strokovno svetovanje pri izdelavi diplomske naloge. Zahvala gre tudi lektorici Tjaši Kužnar za oblikovanje in jezikovno ustreznost diplomskega dela.

POVZETEK

V diplomski nalogi smo predstavili trenuten model ravnanja z odpadki v avtoservisnih delavnicah v celjski regiji. Osredotočili smo se predvsem na nevarne odpadke, ki nastajajo pri različnih dejavnostih, kako jih servisi začasno skladiščijo do nadaljnega prevzema in preverili usposobljenost zaposlenih pri rokovanju z njimi. V teoretičnem delu smo predstavili različne avtoservisne delavnice, kje nastajajo odpadki, spoznali vrste nevarnih odpadkov, klasifikacijo odpadkov in posamezna podjetja, ki skrbijo za odvoz in dokončno reciklažo. V raziskovalnem delu smo s pomočjo uvedene ankete pridobili podatke o tekočem stanju oddane količine nevarnih odpadkov in gibanju v zadnjih letih. Z raziskovalnimi vprašanji smo ugotovili kakšen je trend nastajanja odpadkov v avtoservisnih delavnicah in podali oceno, koliko so zaposleni okoljsko ozaveščeni in koliko so pravilno informirani kako ravnati z nevarnimi odpadki. Ugotovili smo, da se je pri določenih podjetij letna količina oddanih nevarnih odpadkov v zadnjih petih letih povečala, vendar na povprečni ravni v regiji količina ostaja stabilna.

KLJUČNE BESEDE:

nevarni odpadki

klasifikacija

avto servisna delavnica

proces

ABSTRACT

In this thesis we presented the current model of waste management in car repair

workshops in the Celje region . We focused primarily on the hazardous waste

generated in the different activities , how workshops temporary store them until

further acquisition and verify the competence of employees in dealing with them .

In the theoretical part we have presented various car workshops where waste is

generated , learn about types of hazardous waste , waste classification and

individual companies who are responsible for removal and final recycling.

In the research part we used established survey for collecting data on the current

status of submitted hazardous waste and the movement in recent years. With the

research questions we find out what is the trend of waste generation in car repair

workshops and the assessment of how many employees are environmentally aware

and how they are properly informed how to deal with hazardous waste.We found

out that in some companies annual quantity of hazardous waste in last five years

has increased, but the average quantity in the region remains stable

KEYWORDS:

hazardous waste

classification

car-service workshop

labour process

KAZALO

1. UVOD ...................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ......................................................... 1 1.2. NAMEN IN CILJI ...................................................................... 1 1.3. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ........................................................ 1 1.4. METODA DELA ........................................................................ 1

2. TEORETIČNE OSNOVE ................................................................... 2

2.1. DEFINICIJA ODPADKA ............................................................... 2 2.2. VRSTE ODPADKOV ................................................................... 3 2.3. NEVARNI ODPADKI ................................................................... 4 2.4. VRSTE NEVARNIH ODPADKOV ...................................................... 5 2.5. LETNO POROČILO .................................................................... 5

2.5.1. IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ODP ZA STORITVENO DEJAVNOST ............ 7

3. OBSTOJEČE STANJE .................................................................... 8

3.1. PREDSTAVITEV OKOLJA ............................................................. 8 3.2. AVTOSERVISNE DELAVNICE ......................................................... 8

3.2.1. VULKANIZER ..................................................................... 8 3.2.2. AVTOMEHANIK .................................................................. 9 3.2.3. AVTOKLEPAR ................................................................... 10 3.2.4.AVTOLIČAR........................................................................ 11

3.3. VRSTE ODPADKOV, KI NASTAJAJO V AVTOSERVISNIH DELAVNICAH .......... 12 3.4. PODJETJA, KI SKRBIJO ZA ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV ..................... 13

3.4.1.SAUBERMACHER .................................................................. 13 3.4.2.DINOS .............................................................................. 13 3.4.3.SLOPAK ............................................................................ 14 3.4.4.KEMIS .............................................................................. 14 3.4.5.EKOL ............................................................................... 14

4. NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ........................................................... 15

5. REZULTATI ANALIZE ANKETE ....................................................... 16

5.1. ANALIZA ANKETE ................................................................... 16 5.2. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA. ..................................... 27

6. ZAKLJUČEK ............................................................................. 28

LITERATURA IN VIRI ........................................................................ 29

KAZALO SLIK ................................................................................ 31

KAZALO TABEL ............................................................................. 31

KAZALO GRAFOV ........................................................................... 31

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija _________________________________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________________________ Gregor Koštomaj: Model ravnanja z odpadki v avtoservisnih delavnicah v celjski regiji Stran 1

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Problem, ki ga bomo v diplomski nalogi izpostavili je povečano nastajanje nevarnih odpadkov v tej branži. Posamezne dejavnosti bomo med seboj primerjali, da ugotovimo, kje je prirast največja in kje najmanjša ali celo negativna. Kje so razlogi, da oddana količina niha in kako ustaviti naraščanje morebitne količine odpadkov. Preverili bomo ozaveščenost delavcev o pravilnem ravnanju z nevarnimi odpadki, koliko so seznanjeni z uporabo obvezne zaščitne opreme in kako jo pravilno uporabljati.

1.2. NAMEN IN CILJI Namen diplomske naloge je:

prikazati trenutno stanje ravnanja z nevarnimi odpadki,

predstaviti različne vrste avto-servisnih delavnic,

prikazati delovne procese in različne odpadke, ki pri tem nastanejo,

predstaviti zakonodajno ureditev na tem področju. Cilj diplomske naloge je s pomočjo izvedene ankete pridobiti podatke o:

trenutnem stanju odpadkov v avto servisnih delavnicah,

gibanju oddane količine v zadnjih 5 letih,

zadovoljstvo anketirancev z zakonodajnimi predpisi,

ukrepih, ki bi zmanjšali količino nevarnih odpadkov,

ustvariti boljše pogoje dela za delavce.

1.3. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA 1. Kakšen je trend nastajanja odpadkov v avtoservisni delavnici ?

2. Kako zaposleni v panogi ocenjujejo svojo okoljsko ozaveščenost ?

3. Kako zaposleni ocenjujejo svojo informiranost o pravilnem ravnanju z odpadki ?

1.4. METODA DELA Pri izdelavi diplomske naloge smo si pomagali s strokovno literaturo in zapiski s svetovnega spleta. V teoretičnem delu smo predstavili različne vrste nevarnih odpadkov, ravnanju in skladiščenju le teh, ter prikazali izpolnjeno letno poročilo s klasifikacijo odpadkov, kot ga zahteva Ministrstvo za okolje RS. Z uvedeno anketo smo v obstoječem stanju prikazali trenutno stanje in stanja zadnjih let v tej panogi dela. V želji, da nam anketiranci zaupajo resnične podatke podjetij, je bila anketa anonimna, izpeljali smo jo s pomočjo spletne strani www.mojaanketa.si



2. TEORETIČNE OSNOVE

2.1. DEFINICIJA ODPADKA

Kadar govorimo o pojmu „odpadek“ je možnih več opredelitev. Evropska direktiva opredeljuje odpadke kot vsako snov ali predmet, ki jo uporabnik zavrže oz. namerava zavreči (Williams, 2005, str. 63-64) Kakor hitro se pojavi termin „odpadek“¸je možnih več različnih razlag, kaj to je: (Vuk, 1997, stran 2)

izmet v proizvodnji,

ostanki v proizvodnji,

ostanki od priprave hrane,

nekateri predmeti in snovi, ki jih po trenutnem razpoloženju ne potrebujemo več,

snovi oz. stvari, ki nam v danem času koristno ne služijo,

predmeti, stvari in snovi katerih bi se radi znebili,

vse oblike materialov (tekočih, trdnih in plinastih), ki so bodisi odveč bodisi celo nadležni.

Ker smo se v diplomski nalogi osredotočili na delovanje avtoservisnih delavnic pa sledeči opis najboljše opiše, kaj za nas pomeni pojem „odpadek“. (Adrijana Viler Kovač, Ravnanje z odpadki, 2001 stran 16) Izreden oziroma prav ključen pomen ima definicija odpadka oziroma ugotovitev, ali pri dejavnosti, ki se opravlja, nastane določena snov, ki se uvršča med odpadke po predpisih, ki obravnavajo odpadke. Pogosto je namreč meja med snovmi, ki so odpadki, in med tistimi, ki niso, izredno majhna. Razmejitev je pomembna, saj mora v primeru uvrstitve med odpadke njihov povzročitelj oziroma imetnik opraviti več ukrepov in zadolžitev, da zadosti zahtevam glede ravnanja z odpadki. Pravilnik o ravnanju z odpadki definira odpadke drugače, kot jih je definiral zakon o varstvu okolja. Da se neka snov opredeli kot odpadek mora ustrezati trem pogojem:

da gre za snov ali predmet, ki je razvrščen v eno od skupin odpadkov,

da jo oziroma ga imetnik zavrže, namerava ali mora zavreči,

da se jo oziroma ga da uvrstiti v katerokoli klasifikacijsko številko iz klasifikacijskega seznama odpadkov.

Vendar pa ni dovolj, da poznamo zgolj definicijo odpadka, toliko pomembneje je pravilno ravnanje z njimi. Pred desetletji je bil edini način zbiranje in odlaganje vseh odpadkov na javnih odlagališčih, v sodobnem času pa je takšen način najslabši oz. uporaben samo takrat, ko izčrpamo vse ostale možnosti. Težnja Evropske direktive je ravnanje uporabnikov z odpadki po 5-stopenjski hierarhični lestvici z namenom preprečiti odlaganje odpadkov, recikliranje obstoječih in izogibanju nastanka novih. (Spletni vir 1, 2016)



Slika 1: Hierarhija ravnanja z odpadki (Spletni vir 1, 2016) Na dnu lestvice imamo preprosto odlaganje odpadkov, kar je najmanj primerna metoda. Višje kot se vzpenjamo po lestvici, bolj primerna je metoda ravnanja z odpadki. Največ pozornosti je vsekakor potrebno posvetiti preprečevanju nastanku novih odpadkov (Williams, 2005, stran 63-64)

2.2. VRSTE ODPADKOV Odpadke lahko delimo: - glede na agregatno stanje: (Vuk, 1997, stran 6)

trdno,

tekoče,

plinasto; - glede na različne osnove: (Škafar, 2005, stran 13-14)

po viru nastanka: ◦ gospodinjski ali komunalni, ◦ industrijski odpadki;

po materialni vsebini: ◦ papir, ◦ steklo, ◦ tekstil, ◦ kovine, ◦ plastika, ◦ gume, ◦ organski odpadki:

po metodi ravnanja z njimi: ◦ odpadki za odlaganje, ◦ odpadki za sežig,



◦ odpadki za kompostiranje, ◦ odpadki za ponovno uporabo;

glede na možnost ponovne uporabe: ◦ odpadki, ki jih lahko ponovno uporabimo v proizvodnji, kjer nastajajo, ◦ odpadki, ki jih po predelavi lahko ponovno uporabimo, ◦ odpadki,ki jih ne uporabimo in jih zato odlagamo.

Poleg te osnovne delitve se odpadki lahko delijo še na različne druge načine, ki pa se jih v tej nalogi ne bomo dotaknili. Ker bomo v nadaljevanju obravnavali nevarne odpadke, je za nas pomembna predvsem naslednja delitev: - z vidika nevarnostnega potenciala:

nevarni odpadki, nenevarni odpadki.

2.3. NEVARNI ODPADKI Nevarni odpadki so škodljivi za okolje in ljudi. Pred uporabno nevarnih snovi je potrebno prebrati varnostna navodila in z njimi ravnati na sledeči način:

ne smemo jih razlivati po tleh, jih vlivati v kanalizacijo, odlagati med druge odpadke,

če pride do razlitja je potrebno upoštevati navodila za ukrepanje v primeru razlitja,

kemikalije so lahko, posebno pri nepravilni uporabi, zdravju škodljive (lahko povzročijo trenutne ali trajne posledice, zelo hude poškodbe zdravja in tudi smrt.). Lahko so strupene pri zaužitju, vdihavanju, stiku z očmi in kožo, zato je pri uporabi potrebno dobro prezračevati prostor, uporabljati primerno zaščitno opremo in upoštevati higienske normative.

Kemikalije se uporabljajo samo za namen, za katerega so predpisane,

kemikalije so lahko vnetljive, zato je potrebno upoštevati vsa navodila službe za požarno varnost (prepovedano kajenje, uporaba iskrečega orodja, preprečiti vse možne vire vžiga.....),

kemikalije se lahko hranijo samo v originalni embalaži. V primeru nejasnosti ali težav je potrebno takoj obvestiti nadrejene, službo za varstvo pri delu, službo za požarno varnost ali službo za varnost okolja. (Interni vir 1, 2016)

Slika 2: Simboli nevarnih snovi (Spletni vir 2, 2016)



2.4. VRSTE NEVARNIH ODPADKOV Med nevarne odpadke sodijo (Kemijska varnost 2, 2006 )

odpadna zdravila,

organska topila,

anorganske in organske kisline,

lužnati odpadki,

odpadne kemikalije,

pesticidi, gnojila,

živo srebro,

fluorescentne snovi,

mazalna olja in masti,

premazi, lepila, črnila,

čistila, detergenti,

baterije,

svinčeni akumulatorji,

embalaže z ostanki nevarnih snovi.

2.5. LETNO POROČILO Letno poročilo je poseben obrazec, ki sta ga združeno ustvarila Agencija za okolje (ARSO) in Statistični urad RS (SURS). Namen letnega poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih je pridobiti podatke o vrstah in količini odpadkov, nastalih v poslovnem subjektu pri izvajanju njegove proizvodnje ali storitvene dejavnosti, ter o načinu ravnanja z njimi. V skladu z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS št.103/2011) so zavezanci o poročanju vsi tisti poslovni subjekti, ki so med opravljanjem svoje proizvodne ali storitvene dejavnosti v preteklem letu povzročili:

10 ton ali več vseh odpadkov,

5 kg in več nevarnih odpadkov,

zaposlovali 10 ali več oseb. Z uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št.103/2011), ter drugimi predpisi je predpisano obvezno poročanje poslovnih subjektov o količini nastalih odpadkov pri njihovi dejavnosti, ter o ravnanju z njimi (zbiranje, predelava, odstranjevanje). Podatki, zbrani s tem poročilom, so uporabljeni tudi za statistični namen, zato sta zakonodajna osnova za poročanje o ravnanju z odpadki tudi Zakon o državni statistiki (Uradni RS, št.45/95 in 09/01) in Letni program statističnih raziskovanjih (Uradni list RS št.89/2012). Od leta 2002 poteka sporočanje podatkov Agenciji RS za okolje in Statističnemu uradu RS na skupnem obrazcu zaradi statističnega poročanja Evropski komisiji. Podjetje mora najkasneje do 31.marca tekočega leta poslati izpolnjen obrazec za preteklo leto na ARSO. Seznam odpadkov, tako nevarnih, kot nenevarnih najdemo v seznamu klasifikacijskih odpadkov. Odpadki so razvrščeni v 20 skupin, odvisno glede na izvor nastanka. Vsak odpadek ima poleg natančno opredeljenega imena še



določeno šestmestno klasifikacijsko številko. Prvi dve številki opredeljujeta skupino, naslednji dve podskupino, zadnji dve pa sam odpadek. Če je odpadek nevaren, številki sledi zvezdica. Za ustrezno uvrstitev odpadka v pravilno skupino je odgovoren njegov povzročitelj, vse klasifikacijske številke in podskupine pa so zbrane v metodološkem gradivu ARSO. (Interni vir 2, 2016)

Skupina Vrsta odpadka

01 Odpadki pri raziskavah, rudarjenju, pripravi in predelavi rudnin

02 Odpadki iz kmetijstva, vrtnarstva, lova, ribištva, ribogojstva in

proizvodnje hrane

03 Odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje papirja, kartona,

vlaknine, plošč in pohištva

04 Odpadki pri proizvodnji usnja, krzna in tekstilij

05 Odpadki pri rafinaciji nafte, čiščenju zemeljskega plina in pirolizi

premoga

06 Odpadki iz anorganskih kemijskih procesov

07 Odpadki iz organskih kemijskih procesov

08 Odpadki pri proizvodnji, pripravi, dobavi in uporabi premazov (barv,

lakov, emajlov), lepil, tesnilnih mas in tiskarskih barv

09 Odpadki pri fotografskih dejavnostih

10 Anorganski odpadki iz termičnih procesov

11 Anorganski, kovine vsebujoči odpadki iz obdelave in površinske zaščite

kovin in hidrometalurgije barvnih kovin

12 Odpadki iz postopkov oblikovanja in površinske obdelave kovin in

plastike

13 Odpadna olja (razen jedilnih olj, 05 in 12)

14 Odpadki iz uporabe organskih topil (razen 07 in 08)

15 Odpadna embalaža, absorbenti, čistilne krpe, filtrirna sredstva in

zaščitne obleke, ki niso navedeni drugje

16 Odpadki, ki niso navedeni drugje v seznamu



17 Gradbeni odpadki in ruševine (vključno z odpadnimi materiali Pri gradnji cest

18 Odpadki iz zdravstva in veterinarstva ter z njima povezanih raziskav

(brez odpadkov iz kuhinj in restavracij, ki ne izvirajo iz neposredne

zdravstvene nege)

19 Odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov, naprav za čiščenje odpadne

vode in objektov vodooskrbe

20 Komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in

storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami

Tabela 1: 20 skupin v klasifikacijskem seznamu odpadkov

2.5.1. IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ODP ZA STORITVENO DEJAVNOST V stolpec »2« poslovni subjekti vpišejo šestmestno klasifikacijsko številko za vsak odpadek, ki je nastal pri storitveni dejavnosti. V stolpec »a« se vpiše naziv ali kratek opis odpadka. V stolpec »3« se vpiše količina odpadka, ki je nastala v preteklem letu. Količine se vpisujejo v tonah, na tri decimalke natančno.

Slika 3: Primeri izpolnjevanja letnega poročila za primer storitvene dejavnosti (Interni vir 3, 2016)



3. OBSTOJEČE STANJE

3.1. PREDSTAVITEV OKOLJA Celjska regija ali drugače imenovana tudi savinjska regija je naravnogeografsko zelo raznolika. Njene meje se raztezajo vse do meja držav severnih in južnih sosed ter podravske, zasavske in ljubljanske kotline. Skupna površina regije znaša 2.301 km2. Število prebivalcev je v letu 2015 znašalo 254.237. Medtem, ko je število delovno aktivnih prebivalcev v letu 2014 znašalo 102.594, je bilo od tega zaposlenih 85.458 ljudi, število brezposelnih ljudi pa je bilo 16.583. Skupno smo lahko v letu 2014 našteli 20.902 podjetji. Po podatkih SURS nameni regija skoraj 3% bruto domačega proizvoda za investicije v varstvo okolja, v letu 2014 je namenila kar 35,8 % investicijskih sredstev za varstvo okolja. Pridobljeni podatki kažejo, da je v letu 2013 nastalo 14% novih podjetij, s poslovanjem pa je prenehalo 7,5% le teh. (Spletni vir 3, 2016)

3.2. AVTOSERVISNE DELAVNICE

3.2.1. VULKANIZER Vulkanizer ali vzdrževalec pnevmatik dela v vulkanizerski delavnici. Njihova dejavnost je skrb za brezhibnost pnevmatik na vozilu in s tem varno udeležbo vozila v prometu. Da je temu tako, njihovo delu obsega naslednje opisane procese.

Demontaža koles. Pri tem procesu je vozilo najprej potrebno dvigniti z dvižno napravo, za katero je potrebno upoštevati varnostna navodila, da se vozilo pri tem ne poškoduje ali morebiti celo zdrsne z dvigala. Nato se uporabi ustrezen pnevmatski odvijač za odstranitev koles.

Odstranjevanje in montaža pnevmatike s platišča. Tukaj gre za enega zahtevnejših opravil v vulkanizerski delavnici, saj je potrebno strokovno in previdno rokovanje z napravo, ki se pri tem procesu uporablja. Da se pnevmatika pravilno namesti na platišče, je potrebno previdno delovanje v skladu z navodili, ki jih priporočajo proizvajalci pnevmatik.

Uravnoteženje koles. Po namestitvi novih pnevmatik je za varno vožnjo potrebno te uravnotežit. Pri tem procesu delavec uporablja stroj za uravnoteženje, s katerim poskrbi, da je obraba pnevmatik enakomerna, da je vožnja mirna in ne prihaja do nemirnega tresenja vozila med samo vožnjo.

Montaža koles. Tukaj gre za obraten postopek, kot smo ga že opisali pri demontaži, vendar govorimo tokrat o zahtevnejšem opravilu. Vulkanizer mora poskrbeti, da platišče primerno sedi na pestu kolesa in da je pritrditev platišča v skladu z navodili proizvajalcev vozila.



Slika 4: Vulkanizerska delavnica (Spletni vir 4, 2016)

3.2.2. AVTOMEHANIK

Delo avtomehanika je zelo gibljivo delovno področje. Večinoma avtomehaniki svoje delo opravljajo v delavnici, lahko pa delo opravijo tudi na terenu, kar pa zahteva za to primerno opremljeno vozilo t.i. potujočo delavnico. Namen potujočih delavnic je predvsem ta, da se okvarjeno vozilo začasno usposobi za nadaljnjo vožnjo, v kolikor je glede na okvaro to možno,ali zaradi sprostitve prometa ali pomembnosti tovora. Nato se vozilo pripelje v servisno delavnico, kjer se okvara strokovno odpravi. Področje avtomehanike obsega več različnih avtomobilskih sklopov. Avtomehanik lahko popravlja vse sklope vozila, ali se specializira samo za popravila na določenem sklopu. Takšna razdelitev sklopov je značilna predvsem za večje servisne delavnice, kjer vsak mehanik opravlja določeno delo, pri manjših delavnicah pa te delitve ne poznamo. V nadaljevanju bomo opisali splošen primer procesa, ki ga opravlja avtomehanik.

Ugotovitev napake. Gre za osnovni ampak najpomembnejši korak do uspešnega cilja. Pri tem procesu lahko pomoč ponudi že stranka s čimbolj podrobnim opisom kdaj, zakaj in kaj se je z vozilom dogajalo. V kolikor to ni dovolj, pridejo do izraza mehanikove spretnosti, znanja in izkušnje, ki ga usmerjajo do napake . V kolikor gre za napako na elektronskih komponentah je nujno, da avtomehanik obvlada delo z merilnimi napravami, ki preberejo zapisane napake, ki jih sodobna vozila znajo zabeležiti.

Demontaža. Ko je napaka odkrita je potrebno organizirati nadaljni postopek. S primernimi orodji je potrebno razstaviti posamezne sklope in okvarjen del odstraniti iz vozila.



Sanacija okvare in montaža. Glede na samo okvaro se mehanik odloči ali za popravilo ali zamenjavo iztrošenega dela. Ko se vgradi v vozilo nov ali popravljen del, sledi montaža prej razstavljenih posameznih sklopov.

Test in predaja vozila. Da je napaka zagotovo odpravljena se avtomehanik prepriča s poskusno vožnjo, vozilo očisti in ga preda lastniku.

Slika 5: Mehanično popravilo motorja vozila (Spletni vir 5, 2016)

3.2.3. AVTOKLEPAR Njegovo področje dela obsega popravilo poškodovanih delov karoserije menjavo izrabljenih delov z novimi. Avtoklepar mora obvladati spajanje varjenje, brušenje in kovičenje pločevine. Delovna procesa, ki j pri tem opravi, pa sta:

odstranitev izrabljenega dela - s potrebnimi specialnimi orodji odstrani izrabljen ali poškodovan del karoserij, ki je iz aluminija ali jekla,

pritrditev novega dela - glede na oceno poškodbe in postopek popravila se vstavi novi del na ustrezno mesto. Tukaj je pomembna spretnost in izkušnje, da je novi del brezhibno nadomesti stari del.



3.2.4. AVTOLIČAR Avtoličar zna mešati barve, barvati oziroma lakirati kovinske in druge dele karoserije, kita, brusi in drugače ličarsko pripravlja karoserijo, nanaša in popravlja protikorozijsko zaščito in izolacijo votlih delov karoserije.

prevzem in pregled vozila - najprej mora avtoličar vozilo natančno pregledati in oceniti potreben obseg in čas potrebne sanacije,

priprava in popravilo površin karoserije - z vozila odstrani vse dele, ki bi se med procesom lahko poškodovale in uničile, površino karoserije obrusi, vse nepravilnosti zapolni s polnimi kiti, ki jih brusi z različnimi brusnimi papirji vse do želene kvalitete. Nato nanese zaključni polnilni kit s katerim zapolni še manjše napake v površini karoserije. Površino obrusi in s tem je vozilo pripravljeno za naslednji proces,

mešanje barvnega odtenka - v mešalnici barv avtoličar s pomočjo barvne številke in merilne naprave pripravi ustrezen barvni odtenek,

barvanje in lakiranje vozila - avtoličar vozilo temeljito očisti vseh nečistoč, ki so nastale pri brušenju, nato pa ga zapelje v lakirno komoro. Tukaj najprej nanese barvo, nato sledi zaključno lakiranje in sušenje vozila,

pregled, končna montaža in predaja vozila - ko je vozilo ustrezno posušeno, sledi pregled ustreznosti končnega izdelka, sledi montaža prej odstranjenih delov, končno čiščenje in predaja vozila stranki.

Slika 6: Ličar lakira vozilo v lakirni komori (Spletni vir 6, 2016)



3.3. VRSTE ODPADKOV, KI NASTAJAJO V AVTOSERVISNIH DELAVNICAH

V avtoservisnih delavnicah opravljajo različne storitvene procese, pri katerih nastajajo različne vrste odpadkov. Glavnino le teh smo poskusili zajeti v spodnji tabeli, ki smo jo sestavili s pomočjo klasifikacijskega seznama odpadkov. Odpadek, katerega klasifikacijska številka ima na koncu zvezdico (*) sodi med nevarne odpadke.

Vrsta odpadka Klasifikacijska številka

Odpadne barve in lak, odpadni mulji 08 01 11* , 08 01 13*, 08 01 15*, 08 01

barv in lakov 17*, 08 01 19*, 08 01 21*

Odpadna lepila in tesnilne mase 08 04 09*, 08 04 15*

Obdelava kovin 12 01 01, 12 01 02, 12 01 05

Odpadna motorna olja 13 02 04*, 13 02 05*, 13 02 06*, 13 02

07*, 13 02 08*

Papirna in kartonska embalaža 15 01 01

Plastična embalaža 15 01 02

Izrabljene pnevmatike 16 01 03

Oljni filtri 16 01 07*

Zavorne obloge in tekočine 16 01 11*, 16 01 12, 16 01 13*

Tekočine proti zmrzovanju 16 01 14*, 16 01 15

Plastika 16 01 19

Steklo 16 01 20

Baterije in akumulatorji 16 06 01*, 16 06 02*, 16 06 05

Izrabljeni katalizatorji 16 08 01

Tabela 2: Vrste odpadkov, ki nastajajo v avtoservisnih delavnicah



3.4. PODJETJA, KI SKRBIJO ZA ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV Predstavili bomo nekaj podjetij, katerih dejavnost je odvoz in reciklaža nevarnih odpadkov. V Sloveniji imamo registriranih še več podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, vendar glede na izpeljano anketo ta podjetja poskrbijo za odvoz večine nevarnih odpadkov v celjski regiji, zato smo pozornost posvetili njim.

3.4.1. SAUBERMACHER Matična družba Saubermacher DAG s sedežem Gradcu (Avstrija) je bila ustanovljena leta 1979, kot družinsko podjetje za ravnanje z odpadki. Po letu 1990 je svojo dejavnost začela širiti na območja sosednjih držav.

Slika 7: Logotip podjetja Saubermacher (Spletni vir 7, 2016)

3.4.2. DINOS Podjetje Dinos je bilo ustanovljeno leta 1946 kot republiško podjetje pod takratnim imenom Odpad z namenom zbiranja odpadkov za nadaljnjo uporabo. V tej dejavnosti je bilo podjetje Dinos prvo. Njihova naloga je bila zbiranje in predelovanje odpadkov v tržno zanimive in kvalitetne sekundarne surovine za nadaljnje kupce.

Slika 8: Logotip podjetja Dinos (Spletni vir 8, 2016)



3.4.3. SLOPAK Družbo Slopak so leta 2002 ustanovila slovenska podjetja z namenom, da zagotovijo izpolnjevanje okoljskih obveznosti z medsebojnim nadzorom ter neglede na tržno vrednost embalaže. Slopak zagotavlja enake pogoje vsem 1.700 zavezancem, ki preko tega podjetja urejajo sistem ravnanja z odpadno embalažo.

Slika 9: Logotip podjeta Slopak (Spletni vir 9, 2016)

3.4.4. KEMIS Družba, ki se ukvarja z zbiranjem, predelavo, odstranjevanjem ter posredovanjem različnih vrst odpadkov. Delujejo na področju gospodarjenja z nevarnimi odpadki v Sloveniji in v državah bivše Jugoslavije. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1983 in vse od takrat se širi in izboljšuje na področju, na katerem deluje.

Slika 10: Logotip podjetja Kemis (Spletni vir 10, 2016)

3.4.5. EKOL Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1990. Sprva so izvajali prevzem in odstranevanje zaoljene embalaže na območju Gorenjske, nato pa se zaradi potreb na trgu dejavnost razširi na ostale regije po Sloveniji in razširi se tudi spekter dejavnosti. Letno prevzamejo tisoče ton nevarnih odpadkov in trendi kažejo vedno večje potrebe po dejavnosti, ki jo opravljajo.

Slika 11: Logotip podjetja Ekol (Spletni vir 11, 2016)



4. NAMEN IN CILJ RAZISKAVE S pomočjo raziskave smo želeli pridobiti odgovore, kakšen je trend nastajanja odpadkov v tej panogi, kako so zaposleni informirani o pravilnem ravnanju z odpadki in koliko so okoljsko ozaveščeni. Z rezultati ankete želimo podati odgovore na raziskovalna vprašanja:

1. Kakšen je trend nastajanja odpadkov v avtoservisni delavnici ? Predvidevamo, da je trend nastanka nevarnih odpadkov v avtoservisnih delavnicah pozitiven.

2. Kako zaposleni v panogi ocenjujejo svojo okoljsko ozaveščenost ? Predvidevamo, da bodo zaposleni odgovorili, da je njihova okoljska ozaveščenost na visoki ravni.


Predvidevamo, da bodo zaposleni ocenili, da so strokovno usposobljeni in visoko informirani, kako se pravilno rokuje z odpadki



5. REZULTATI ANALIZE ANKETE Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz osemnajstih vprašanj. V želji, da bi nam podjetja zaupala svoje osebne podatke, je bila anketa anonimna. V anketi so najprej osnovna vprašanja; s katero dejavnostjo se podjetje ukvarja, katere in koliko odpadkov proizvedejo in kje jih skladiščijo. V drugem delu ankete sledijo vprašanja o gibanju oddane količine odpadkov v zadnjih letih, o stroški oddaje, informiranosti in ozaveščenosti ravnanja z njimi. Rezultate ankete smo prikazali s programom Microsoft Excel. Število anketirancev, ki so odgovorili na naša vprašanja je 30.

5.1. ANALIZA ANKETE 1. S katero dejavnostjo se ukvarja vaše podjetje?

Grafikon 1: S katero dejavnostjo se ukvarja vaše podjetje? Iz grafikona 1 je razvidno, da je delež delavnic, ki se ukvarja z ličarsko dejavnostjo 40%, s mehanično 25%, vulkanizersko 23% in s kleparsko dejavnostjo 13%.



2. Koliko odpadkov proizvedete letno?

Grafikon 2: Koliko odpadkov proizvedete letno? Največ anketirancev proizvede več kot 1500 kg odpadkov (33%), sledili so tisti z 500-10000kg odpadkov na leto (30%), nato 1000-1500kg (20%) in najmanj je takšnih, ki proizvedejo manj kot 500 kg letno (17%). 3. Kje in kako zbirate odpadke?

Grafikon 3: Kje in kako zbirate odpadke? Polovica anketirancev ima prostor, ki je namensko namenjen zbiranju odpadkov. 20% anketirancev odpadke zbira v delavnici, ravno toliko jih odpadke hrani v kontejnerju,7% pa odpadke hrani v skladišču. En anketiranec je izbral odgovor drugo in nas seznanil, da imajo v podjetju poseben centralni eko otok, ki se nahaja zunaj delavnice in v katerem imajo sortirane in hranjene vse vrste odpadkov.



4. Katere odpadke proizvedete/oddate?

Grafikon 4: Katere odpadke proizvedete/oddate? S pomočjo tega vprašanja v našem anketnem vprašalniku smo dobili vpogled s katerimi vrstami in koliko različnimi nevarnimi odpadki se srečujejo v avtoservisinih delavnicah. Največji delež odpadkov z 21% predstavljajo izrabljene pnevmatike, 17% odpadkov predstavlja odpadni papir, odpadna plastika in kovina predstavljata vsak po 15%, malo nižje na seznamu pa z 13% najdemo odpadna olja in oljne filtre. Najmanjši delež, in sicer 6% v tej shemi odpadkov predstavljajo odpadni mulji, odpadna topila in razredčila ter odpadne barve. Prejeli smo tudi odgovor pod rubriko drugo, in sicer je en anketiranec podal podatek, da poleg drugih nevarnih odpadkov oddajo tudi filtre lakirne komore ter svinčene in alkalne baterije. 5. Kako se je gibala količina Vaših odpadkov v zadnjih 5 letih?

Grafikon 5: Kako se je gibala količina Vaših odpadkov v zadnjih 5 letih? S pomočjo tega vprašanja smo dobili odgovor enega izmed pomembnejših odgovorov v naši diplomski nalogi. Izvedeli smo, da se je pri polovici oz. 43% anketirancev količina oddanih odpadkov nekoliko povečala v zadnjih 5 letih, pri 23% odstotkih vprašanih količina ostaja na enaki ravni, 17% je nekoliko zmanjšalo svoje odpadke, 13% je odpadke močno zmanjšalo, medtem, ko se količina možno povečala pri 3% anketirancev.



Za lažjo ponazoritev podatkov smo podali tudi tabelo z izračunom srednje ocene trditve, ki v našem primeru znaša 3,03. Iz tega lahko sklepamo, da količina oddanih nevarnih odpadkov v celjski regiji ostaja na večletni ravni na istem nivoju.

Ocena Delež

Močno zmanjšala 1 0,13 0,13

zmanjšala 2 0,17 0,34

ni se spremenila 3 0,23 0,69

povečala 4 0,43 1,72

močno povečala 5 0,03 0,15

0,99 3,03

Tabela 3: Izračun srednje vrednosti pri grafikonu 5 6. Če se je količina povečala, zakaj?

Grafikon 6: Zakaj se je povečala količina odpadkov? Vsem anketirancem, ki so na prejšne vprašanje odgovorili pritrdilno, da se količina odpadkov pri njih povečuje, smo zastavili podvprašanje. Zakaj je temu tako, smo prikazali v zgornji tabeli. Razlog za to je v 86% povečan obseg dela, čemur premosorazmerno sledi tudi povečan obseg pri tem nastalih odpadkov. Povečan obseg odpadkov pri istem obsegu dela ima 14% anketirancev, kot opis možnih razlogov pa smo podali različne možnosti, zaradi kompleksnejšega pakiranja proizvajalcev, neprimernega rokovanja ali skladiščenja ali drugačne strukture dela. Kot možna odgovora smo v vprašanju podali tudi opciji, da se je količina odpadkov povečala zaradi morebitnih sprememb v zakonodaji na tem področju ali možen odgovor drugo, vendar se nihče od vprašanih ni odločil za nobenega od njiju.



7. Kako pričakujete, da se bo gibala količina proizvedenih odpadkov v prihodnjem letu?

Grafikon 7: Kako pričakujete, da se bo gibala količina proizvedenih odpadkov v prihodnjem letu?

Iz grafa je razvidno, da je kar 67% anketirancev mnenja, da se količina odpadkov v prihodnjem letu ne bo spremenila in bo ostala na enaki ravni. 17% jih je mnenja, da se bo količina zmanjšala, nasprotno pa jih 10% misli, da se bo količina malo povečala. Samo 7% jih je mnenja, da se bo količina močno zmanjšala, medtem pa nihče ni bil mnenja, da se bo količina možno povečala. Ponovno smo se lotili izračuna srednje vrednosti, ki v tem primeru znaša 2,82. Sklepamo lahko, da so anketiranci mnenja, da bo v prihodnosti trend nastajanja odpadkov nespremenjen oziroma bo rahlo negativen.

Ocena Delež

Močno zmanjšala 1 0,07 0,07

zmanjšala 2 0,17 0,34

ni se spremenila 3 0,67 2,01

povečala 4 0,1 0,4

močno povečala 5 0 0

1,01 2,82

Tabela 4: Izračun srednje vrednosti pri grafikonu 7



8. Katero podjetje skrbi za odvoz Vaših nevarnih odpadkov?

Grafikon 8: Katero podjetje skrbi za odvoz Vaših nevarnih odpadkov ? S pomočjo zgornjega grafa smo prikazali, katera podjetja poskrbijo za odvoz nevarnih odpadkov. Za podjetje Slopak se je odločilo 33% avtoservisnih delavnic, za podjetje Saubermacher 23% delavnic, za podjetje Dinos 20%, ter za podjetji Ekol in Kemis 13% oz. 10% vseh vprašanih. Ponudili smo tudi možen odgovor drugo, vendar se zanj ni odločil nihče od vprašanih. 9. Kako se gibajo stroški oddaje odpadkov v zadnjih 5 letih?

Grafikon 9: Kako se gibajo stroški oddaje odpadkov v zadnjih 5 letih?

Dobra polovica oz. 53% vseh vprašanih nam je povedala, da se je strošek oddaje nevarnih odpadkov pri njih v zadnjih 5 letih malo zvišal. 30% vprašanih ni opazilo spremembe pri oddaji odpadkov, zato pri njih ta strošek ostaja nespremenjen, medtem, ko je 17% anketirancev uspelo ta strošek malo zmanjšati. Možna sta bila tudi dva druga odgovora in sicer, ali se je strošek oddaje odpadkov močno znižal ali močno zvišal, vendar nanju ni nihče odgovoril pritrdilno. Izračunana srednja ocena pri grafikonu 9 znaša 3,36. Iz tega lahko sklepamo, da so se v povprečju stroški oddaje v obdobju zadnjih 5 let rahlo podražili.



10. Kateri kriterij Vam je najbolj pomemben pri oddaji odpadkov?

Grafikon 10: Kateri kriterij Vam je najbolj pomemben pri oddaji odpadkov? Prepričani smo, da so vsi možni odgovori, ki smo jih podali kot izbirne zelo pomembni za podjetja, ko se odločajo kako primerno poskrbeti za oddajo odpadkov, vendar nas je zanimalo, kateri je tisti, ki na koncu ostane najpomembnejši. Z 59% jih največ pozornosti posveti temu, da je njihova oddaja kar se da prijazna do okolja, z 28% jim sledijo tista podjetja, ki si želijo stroškovno najugodnejše oddaje, na tretjem mestu s 14% pa so tisti, ki največ pozornosti posvečajo zdravju delavcev. Tudi tokrat smo ponudili odgovor drugo, vendar možnost tega odgovora ni uporabil nihče. 11. Koliko pozornosti posvečate ravnanju z odpadki?

Grafikon 11: Koliko pozornosti posvečate ravnanju z odpadki? Pri zgornjem vprašanju nas je zanimalo, koliko pozornosti podjetja posvečajo ravnanju z odpadki, ki pri njihovi dejavnosti nastajajo. Tokrat je dobra polovica oz. 57% vprašanih mnenja, da tej problematiki posvečajo precej pozornosti, z 30% pa jim sledijo tisti, ki so mnenja, da temu namenijo kar največ pozornosti. Da temu področju v podjetju zgolj srednje posvečajo pozornost nam je zaupalo 13% vprašanih, medtem, pa nihče izmed vprašanih ni mnenja, da ravnanju z odpadki povzročajo malo ali zelo malo pozornosti. Pri grafu 11 smo izračunali srednjo vrednost, ki znaša 4,17. To nam pove, da zaposleni v avtoservisnih delavnicah v celjski regiji po njihovem mnenju posvečajo veliko pozornosti, kako pravilno ravnati z odpadki.



12. Kateri odpadki po Vašem mnenju najbolj onesnažujejo okolje?

Grafikon 12: Kateri odpadki po Vašem mnenju najbolj onesnažujejo okolje? Zanimalo nas je mnenje anketirancev, kateri so tisti odpadki, ki najbolj onesnažujejo okolje. Z 30% je največ takšnih, ki so mnenja, da so največja težava za okolje odpadna olja, sledijo pa jim tisti, ki takšen problem vidijo v plastiki. Za možen odgovor drugo se je tokrat odločilo kar 20% vseh vprašanih, mnenja pa so bila zelo različna. Nekateri so bili mnenja, da so najbolj nevarni vsi tisti odpadki, ki so neprimerno zavrženi ali odloženi, drugi so se odločili, da so to tisti, ki so neprimerno reciklirani oz.uničeni, zabeležili pa smo tudi mnenja, da so to vsi pesticidi,ki se prekomerno uporabljajo, akumulatorji in goriva vseh vozil. Ostala možna odgovora sta bila kemikalije, ki jih kot glavni vir težav vidi 17% vprašanih, 10% pa jih je mnenja, da so gume tiste, ki povzročajo največ onesnaženja. 13. Ali bi lahko zmanjšali količino odpadkov?

Grafikon 13: Ali bi lahko zmanjšali količino odpadkov ? Pri tem vprašanju nas je zanimalo mnenje anketirancev, če bi lahko zmanjšali količino odpadkov in kako. Velika večina z 83% nam je odgovorila negativno, saj so mnenja, da se nastanka le teh ne da zmanjšati. Pozitivnih je 17% odgovorov, ki so zopet zelo različna. Eden je mnenja, da je težava rešljiva s še večjim ozaveščanjem vseh udeleženih pri nastajanju odpadkov. Drugi vidi rešitev v večji medsebojni povezanosti med avtoservisnimi delavnicami, proizvajalci in prodajalci nadomestnim delov, tretji je mnenja, da bi povzročitelji odpadkov z ohlapnejšo



zakonodajo lahko uporabljali odpadke za lastne potrebe in s tem prispevali svoj delež k zmanjšanju odvoza le teh. Četrti anketiranec pa vidi rešitev pri proizvajalcih materialov, da z napredno tehnologijo najdejo nove okolju prijaznejše rešitve. 14. Ali bi lahko zmanjšali uporabo nevarnih snovi pri svojem delu?

Grafikon 14: Ali bi lahko zmanjšali uporabo nevarnih snovi pri svojem delu? Tokrat gre za podobno vprašanje kod prejšnje, vendar smo se tokrat osredotočili zgolj na uporabo nevarnih snovi. 83% anketirancev je mnenje, da z svojim ravnanjem ne morejo vpliva na zmanjšanje, 17% pa je mnenje, da so tukaj še vedno rezerve in da bi z skrbnim ravnanjem lahko prispevali k zmanjšanju.



15. Kaj Vas najbolj moti pri ravnanju z odpadki na Vašem delovnem mestu?

Grafikon 15: Kaj Vas najbolj moti z ravnanjem odpadkov na Vašem delovnem mestu?

Zanimalo nas je, kako so zaposleni v avtoservisnih delavnicah zadovoljni pri ravnanju z odpadki oz. kaj jih najbolj moti pri tem. 30% je takšnih anketirancev, ki jih najbolj skrbi vpliv na njihovo zdravje in dolgoletne posledice, ki jih prinaša delo v avtoservisnih delavnicah. 23% jih je takšnih, ki jih motijo nevarne kemikalije, s katerimi se večkrat srečujejo, 17% pa jih skrbi prah in prašni delci v katerem poteka njihovo vsakodnevno delo, 20% pa nič ne moti in so zadovoljni na svojem delovnem mestu. Ponovno smo v možne odgovore vključili opcijo drugo in prejeli mnenje dveh anketirancev. Enega moti neredno sortiranje odpadkov, drugega pa prostorska stiska v skladišču, kjer se poleg vseh materialov skladiščijo tudi odpadki. 16. Kako bi ocenili Vašo ozaveščenost o ravnanju z odpadki?

Grafikon 16: Kako bi ocenili Vašo ozaveščenost o ravnanju z odpadki? Zanima nas, kako bi anketiranci ocenili svojo ozaveščenost o ravnanju z odpadki. 43% nam je odgovorilo, da bi ocenili svojo ozaveščenost kot visoko, 33% pa jih meni, da vedo veliko o ravnanju z odpadki zato so svojo ozaveščenost ocenili kot zelo visoko. Da je njihova ozaveščenost na srednji ravni je mnenja 23% vprašanih, medtem, ko se za ostala dva ponujena odgovora, nizka ali zelo nizka ozaveščenost, ni odločil nihče. Izračunana srednja vrednost pri tem grafikonu znaša 4,06. Številka nam pove, da so anketiranci mnenje, da je njihova ozaveščenost o ravnanju z odpadki na visoki ravni.



17. Kako ste informirani glede pravilnega ravnanja z nevarnimi odpadki? Grafikon 17: Kako ste informirani glede pravilnega ravnanja z nevarnimi odpadki ?

Anketirance smo povprašali, kako bi ocenili svojo informiranost glede pravilnega ravnanja z nevarnimi odpadki. 57% vseh vprašanih je svoj nivo informiranosti ocenilo kot dobro, 33% jih meni, da so zelo dobro informirani. Samo 10% jih je mnenja, da je njihova informiranost na srednjem nivoju, medtem, ko se za ponujena možna odgovora, da so informirani malo ali veliko premalo ni odločil nihče. Srednja vrednost ocene pri grafikonu 17 znaša 4,23. To nam pove, da informiranost anketirancev kako pravilno ravnati z nevarnimi odpadki na dobri ravni. 18. Na kaj ste pri nakupu materiala za delo najbolj pozorni?

Grafikon 18: Na kaj ste pri nakupu materiala za delo najbolj pozorni? Anketirance smo povprašali, čemu pri nakupu materialov za delo posvečajo največ pozornosti. Kar 57% vseh je odgovorilo, da ima najpomembnejšo vlogo učinkovitost samega izdelka pri uporabi. Večina jih pravi, da je temu tako zaradi strank, ki zahtevajo vedno boljše in kvalitetnejše opravljeno delo, le ter pa lahko avtoservisne delavnice zagotovijo z uveljavljenimi in priznanimi izdelki. 23% anketirancev je najpomembnejša cena, 17% je pomemben vpliv, ki ga ima izdelek na okolje, en anketiranec pa predstavlja 3% celotne strukture, ki pravi, da se za nakup izdelkov odloča na podlagi svetovanja prodajalca.



5.2. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA.

1. Kakšen je trend nastajanja odpadkov v avtoservisni delavnici ? 43% anketirancev je odgovorilo, da je trend nastajanja odpadkov v njihovi avtoservisni delavnici v zadnjih 5 letih pozitiven, pri 23% je ta na večletni ravni nespremenjen. 17% anketirancev beleži manjše zmanjšanje oddaje nevarnih odpadkov, medtem ko se je pri 13% anketirancev zabeležena oddaja količine nevarnih odpadkov močno zmanjšala. O močnem povečanju oddanih nevarnih odpadkih je v anketi poročalo samo 3% vseh podjetij. Po uvedenem izračunu srednje vrednosti smo dobili podatek, da le ta znaša 3,03. To nam pove, da je raven nastajanja nevarnih odpadkov v celjski regiji na večletni ravni stabilna brez prirastka. S tem lahko naše raziskovalno vprašanje zavrnemo.

2. Kako zaposleni v panogi ocenjujejo svojo okoljsko ozaveščenost ?

Iz raziskave je razvidno, da je 43% anketirancev mnenja, da je njihova okoljska ozaveščenost na visoki ravni, medtem, ko je 33% prepričanih, da je njihova ozaveščenost na najvišji ravni. Naša izračunana srednja ocena znaša 4,06, kar nam pove, da so anketiranci mnenje, da je njihova ozaveščenost o ravnanju z odpadki na visoki ravni. Naše raziskovalno vprašanje je s tem potrjeno.


33% vseh vprašanih je na naše vprašanje odgovorilo, da so zelo dobro informirani kako pravilno ravnati z odpadki, 57% pa je takšnih, ki svojo informiranost ocenjujejo kot dobro. Srednja vrednost ocene znaša 4,23. To številka nam pove, da je informiranost zaposlenih kako pravilno ravnati z nevarnimi odpadki na dobri ravni. Naše raziskovalno vprašanje je s tem potrjeno.



6. ZAKLJUČEK V diplomski nalogi smo dosegli postavljen namen in cilj, ki smo si jih zastavili na začetku. V teoretičnem delu smo opisali kaj je to odpadek, predstavili različne vrste odpadkov, prikazali zakonodajo in obvezno izpolnjevanje letnih poročil. Predstavili smo različne vrste avtoservisnih delavnic, vrste odpadkov, ki nastajajo pri tem in podjetja, ki poskrbijo za odvoz in reciklažo. V analitičnem delu smo s pomočjo izvedene ankete pridobili podatke o dejanskem stanju ravnanja z odpadki v avtoservisnih delavnicah v celjski regiji. Z rezultati, ki smo jih pridobili, smo lahko odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Zavrnili smo raziskovalno vprašanje, da se je trend oddane količine odpadkov v zadnjih letih povečal, kajti s pomočjo izračune srednje vrednosti smo ugotovili, da se količina v celotni regiji ne spreminja bistveno. Tukaj lahko pripišemo, da so hkrati v podjetih mnenja, da bo količina v prihodnjih letih ostala nespremenjena oz. se ne bo povečala. Zaposleni v podjetjih ocenjujejo, da so dobro okoljsko ozaveščeni,prav tako so mnenja, da je njihova informiranost o pravilnem ravnanju z nevarnimi odpadki na visoki ravni. Možnosti, ki bi prinesle izboljšave, vidimo v rednih izobraževanjih zaposlenih in investicijami v tehnološke novosti. Z nakupom izdelkov v večjem pakiranju, bi nastalo manj odpadne embalaže. Investicija v čistilec lakirnih pištol bi zmanjšala porabo nitro razredčila. Z ekonomičnim umešanjem barvne osnove, bi nastalo manj odpadnih barv in lakov in odpadnega barvnega mulja,



LITERATURA IN VIRI STROKOVNA LITERATURA Kemijska varnost 2, (2006), Ločeno zbiranje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov – priročnik dobre prakse. Ministrstvo za zdravje RS, Urad RS za kemikalije. Škafar, B. (2005). Odpadki, Pomurski ekološki center, Murska Sobota Metodološko gradivo št.1/2010,(2010). Statistični urad Republike Slovenije. Viler Kovač, A. (2001). Ravnanje z odpadki GV Založba Williams, Paul T. (2005). Waste treatment and disposal, Wiley, Chichester Vuk, D. (1997). Ravnanje z odpadki, Moderna organizacija Kranj. INTERNI VIRI Interni vir 1. (2016). Podjetje Avto-Koštomaj, Koštomaj Marjan s.p. Interni vir 2. (2016). Podjetje Avto-Koštomaj, Koštomaj Marjan s.p. Interni vir 3.(2016). Podjetje Avto-Koštomaj, Koštomaj Marjan s.p. SPLETNI VIRI Spletni vir 1 (2016). Ministrstvo za okolje RS. Pridobljeno dne 22.5.2016 na https://mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki Spletni vir 2. (2016). Pridobljeno dne 22.5.2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Nevarne_snovi Spletni vir 3 (2016). Pridobljeno dne 22.5.2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Celjska regija Spletni vir 4 (2016). Pridobljeno dne 21.5.2016 na http://www.ooz-velenje.si/h/eletak/vrckovnik/ vulkanizerstvo-delavnica.jpg Spletni vir 5 (2016). Pridobljeno dne 21.5.2016 na http://www.technischesmuseum.at/res/00/00/38/69/0000386977-Content-Large-Width.jpg Spletni vir 6 (2016). Pridobljeno dne 21.5.2016 na http://information-slovenia.com/home/informat/domains/information-slovenia.com/public_html/storage/uploads/ckfinder_uploads/2a2f069c9365cb8e 197589c181b964ac/datoteke/li%C4%8Dar8.jpg Spletni vir 7 (2016). Pridobljeno dne 22.5.2016 na http://www.saubermacher.si/ Spletni vir 8 (2016). Pridobljeno dne 22.5.2016 http://www.dinos.si/ Spletni vir 9 (2016). Pridobljeno dne 22.5.2016 http://www.slopak.si/ Spletni vir 10 (2016). Pridobljeno dne 22.5.2016 http://www.kemis.si/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Nevarne_snovihttps://sl.wikipedia.org/wiki/Celjskahttp://www.ooz-velenje.si/h/eletak/vrckovnik/http://www.ooz-velenje.si/h/eletak/vrckovnik/http://www.ooz-velenje.si/h/eletak/vrckovnik/vulkanizerstvo-delavnica.jpghttp://www.technischesmuseum.at/res/00/00/38/69/0000386977-Content-Large-Width.jpghttp://www.technischesmuseum.at/res/00/00/38/69/0000386977-Content-Large-Width.jpghttp://www.technischesmuseum.at/res/00/00/38/69/0000386977-Content-Large-Width.jpghttp://information-slovenia.com/home/informat/domains/information-slovenia.com/public_html/storage/uploads/ckfinder_uploads/2a2f069c9365cb8e197589c181b964ac/datoteke/ličar8.jpghttp://information-slovenia.com/home/informat/domains/information-slovenia.com/public_html/storage/uploads/ckfinder_uploads/2a2f069c9365cb8e197589c181b964ac/datoteke/ličar8.jpghttp://information-slovenia.com/home/informat/domains/information-slovenia.com/public_html/storage/uploads/ckfinder_uploads/2a2f069c9365cb8e197589c181b964ac/datoteke/ličar8.jpghttp://information-slovenia.com/home/informat/domains/information-slovenia.com/public_html/storage/uploads/ckfinder_uploads/2a2f069c9365cb8e197589c181b964ac/datoteke/ličar8.jpghttp://information-slovenia.com/home/informat/domains/information-slovenia.com/public_html/storage/uploads/ckfinder_uploads/2a2f069c9365cb8e197589c181b964ac/datoteke/ličar8.jpghttp://information-slovenia.com/home/informat/domains/information-slovenia.com/public_html/storage/uploads/ckfinder_uploads/2a2f069c9365cb8e197589c181b964ac/datoteke/ličar8.jpghttp://www.saubermacher.si/http://www.dinos.si/http://www.slopak.si/http://www.kemis.si/



Spletni vir 11 (2016). Pridobljeno dne 22.5.2016 http://www.ekol.si

http://www.ekol.si/



KAZALO SLIK

Slika 1: Hierarhija ravnanja z odpadki .................................................... 3 Slika 2: Simboli nevarnih snovi ............................................................. 4 Slika 3: Primeri izpolnjevanja letnega poročila za primer storitvene dejavnosti .. 7 Slika 4: Vulkanizerska delavnica ........................................................... 9 Slika 5: Mehanično popravilo motorja vozila ............................................ 10 Slika 6: Ličar ................................................................................ 11 Slika 7: Logotip podjetja Saubermacher ................................................. 13 Slika 8: Logotip podjetja Dinos ........................................................... 13 Slika 9: Logotip podjeta Slopak ........................................................... 14 Slika 10: Logotip podjetja Kemis ......................................................... 14 Slika 11: Logotip podjetja Ekol ........................................................... 14

KAZALO TABEL Tabela 1: 20 skupin v klasifikacijskem seznamu odpadkov ............................ 6 Tabela 2: Vrste odpadkov, ki nastajajo v avtoservisnih delavnicah ................. 12 Tabela 3: Izračun srednje vrednosti pri grafikonu 5 ................................... 19 Tabela 4: Izračun srednje vrednosti pri grafikonu 7 .................................... 20

KAZALO GRAFOV

Graf 1: katero dejavnostjo se ukvarja vaše podjetje? ................................. 16 Graf 2: Koliko odpadkov proizvedete letno? ............................................. 17 Graf 3: Kje in kako zbirate odpadke? .................................................... 17 Graf 4: Katere odpadke proizvedete/oddate? ........................................... 18 Graf 5: Kako se je gibala količina Vaših odpadkov v zadnjih 5 letih ? ............... 18 Graf 6: Če se je količina povečala, zakaj ? .............................................. 19 Graf 7: Kako pričakujete, da se bo gibala količina proizvedenih odpadkov v prihodnjem letu ? ............................................................................ 20 Graf 8: Katero podjetje skrbi za odvoz Vaših nevarnih odpadkov ? .................. 21 Graf 9: Kako se gibajo stroški oddaje odpadkov v zadnjih 5 letih? ................... 21 Graf 10: Kateri kriterij Vam je najbolj pomemben pri oddaji odpadkov ? ......... 22 Graf 11: Koliko pozornosti posvečate ravnanju z odpadki ? .......................... 22 Graf 12: Kateri odpadki po Vašem mnenju anjbolj onesnažujejo okolje ? ......... 23 Graf 13: Ali bi lahko zmanjšali količino odpadkov ? .................................... 23 Graf 14: Ali bi lahko zmanjšali uporabo nevarnih snovi pris vojem delu ? .......... 24 Graf 15: Kaj Vas najbolj moti pri ravnanju z odpadki na Vašem delovnem mestu? 25 Graf 16: Kako bi ocenili Vašo ozaveščenost o ravnanju z odpadki ? ................. 25 Graf 17: Kako ste informirani glede pravilnega ravnanja z nevarnimi odpadki ? . 26 Graf 18: Na kaj ste pri nakupu materiala za delo najbolj pozorni ? ................. 26

1. UVOD1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA1.2. NAMEN IN CILJI1.3. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA1.4. METODA DELA

2. TEORETIČNE OSNOVE2.1. DEFINICIJA ODPADKA2.2. VRSTE ODPADKOV2.3. NEVARNI ODPADKI2.4. VRSTE NEVARNIH ODPADKOV2.5. LETNO POROČILO2.5.1. IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ODP ZA STORITVENO DEJAVNOST

3. OBSTOJEČE STANJE3.1. PREDSTAVITEV OKOLJA3.2. AVTOSERVISNE DELAVNICE3.2.1. VULKANIZER3.2.2. AVTOMEHANIK3.2.3. AVTOKLEPAR

3.2.4. AVTOLIČAR3.3. VRSTE ODPADKOV, KI NASTAJAJO V AVTOSERVISNIH DELAVNICAH3.4. PODJETJA, KI SKRBIJO ZA ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV

3.4.1. SAUBERMACHER3.4.2. DINOS3.4.3. SLOPAK3.4.4. KEMIS3.4.5. EKOL4. NAMEN IN CILJ RAZISKAVE5. REZULTATI ANALIZE ANKETE5.1. ANALIZA ANKETE5.2. ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA.

6. ZAKLJUČEKLITERATURA IN VIRIKAZALO SLIKKAZALO TABELKAZALO GRAFOV

model ravnanja z odpadki v avtoservisnih delavnicah v celjski regiji · 2017. 11. 28. · z...

Documents