Model reforme neposrednih plačil je ugoden za pridelovalce mleka

Reja krav molznic ne obremenjuje okolja

Imamo kakovostno mleko

Kvote niso omejevalni dejavnik razvoju prireje mleka

Število krav molznic je stabilno – prireja mleka se povečuje

Prednosti slovenske prireje mleka

Vir:Kmetijski inštitut Slovenije, 2006

V letu 2006 je bilo 106.039 krav molznic na 9.064 kmetijah

Neugodna posestna struktura

Samo 6 % kmetij ima več kot 50 krav molznic

Vir:Kmetijski inštitut Slovenije, 2006

Velikost kmetij in pasemski sestav čred

krav/kmetijo KRAV RJ LS ČB

1 - 2 12,29% 12,73% 14,35% 0,57%

3 - 9 35,57% 32,64% 44,37% 4,50%

10-19 23,72% 30,02% 24,97% 19,35%

20-29 12,40% 12,59% 9,69% 23,78%

30-49 8,76% 8,95% 5,05% 22,13%

50-99 4,96% 3,04% 1,52% 17,95%

100-199 0,87% 0,03% 0,03% 4,40%

nad 199 1,43% 0,00% 0,02% 7,32%

   

   

1 - 9 47,86% 45,37% 58,72% 5,06%

nad 20 28,42% 24,62% 16,30% 75,59%

Mlečnost krav v kg / kravo v letu 2006Razvojni zaostanek Slovenije je do 38 %

lisasta % črnobela % rjava %

Slovenija 4.898 6.857 5.258 manj manj manj

Avstrija 6.342 29,5 7.939 15,8 6.651 26,5

Italija 6.387 30,5 8.901 29,8 6.696 27,3

Nemčija 6.768 38,2 8.524 24,3 6.961 32,4

Zakaj je mlečnost krav v Sloveniji do 38 % nižja?

Povprečna mlečnost lisaste pasme 2006 v kg

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

Slovenija Avstrija Italija Nemčija

MANJ

do 38 %

Manj38 %

Slovenski kmetovalci želimo preživeti na

skupnem EU trgu

• Padanje cen mleka in cen mesa• Rast stroškov materiala, storitev in dajatev• Prenos nerentabilnosti zadružnega sistema in

podjetij predelovalne industrije na kmetovalce• Stagnacija prihodka v govedoreji: cost - benefit• Slovenija še vedno nima rejskih organizacij • Kmetovalci so sami na trgu, nihče jih ne zastopa• Hitro zmanjševanje števila govedorejskih kmetij• Intenzivno zaraščanje kmetijskih površin

Razmere ob nastanku GPZ leta 2003

Cilj GPZ in slovenskih govedorejcev je:

bistveno višji dohodek kmetijskih gospodarstev

Cilj GPZ je: bistveno več znanja in boljša genetika

Strokovno in poslovno sodelovanje GPZ

• Razvoj • Selekcija

• Prehrana

• Fitofarmacija

• Semenarstvo

• Marketing

Zadeva: Predlog GZ z.o.o. GIZ mlekarstvo o poslovnem in strokovnem sodelovanju Spoštovani,

Pri razvoju slovenske govedoreje sodelujemo s slovenskimi univerzami, inštituti, kmetijsko zbornico, ministrstvom za kmetijstvo, kot tudi z razvojnimi institucijami in poslovnimi družbami iz tujine.

Poseben interes GZ z.o.o. namenja sodelovanju s slovensko predelovalno prehransko industrijo. Zavedamo se izzivov časa in vstop na enotni evropski trg vidimo kot priložnost,

zato predlagamo sodelovanje in povezovanje funkcij pridelave mleka, ki je naša temeljna dejavnost in predelave mleka in mlečnih izdelkov,

ki je vaša temeljna dejavnost v enoten razvojni in poslovni proces, v razvoj partnerskih odnosov pri razvoju visoko kvalitetnih produktov in cenovno višjih tržnih razredov.

Zavedamo se dominantnega položaja trgovskih sistemov, ki pogojujejo razmere na trgu. Naša želja je, da slovensko kmetijstvo in živilstvo dosežeta kakovostni razvoj,

ki je po našem mnenju možen edino v koncentraciji kapacitet in sinergiji obeh panog in v prepoznavni tržni strategiji, ki bo slovenskemu kupcu nudila dovolj visoko kakovost,

prepoznavnost in zaupanje v blago slovenskega izvora domačih blagovnih znamk.Prosimo vas, da GZ z.o.o. predstavite na vašem GIZ mlekarstvo in da informacijo

o našem predlogu o sodelovanju predstavite upravam slovenskih mlekarn.Vabimo vas, da nas pokličete.

V pričakovanju uspešnega sodelovanja in poslovanja vas lepo pozdravljamo.

predsednik GZ z.o.o. direktor GZ z.o.o. Janez Slevec dr. Teo Zor

Jablje 19. maj 2004

Govedorejska zadruga z.o.o. Grajska cesta 1, Jablje, 1234 Mengeš, Slovenija T: 01 256 24 00, F: 01 421 52 01. GSM 041 655 996 e-mail: teo.zor@siol.net

•z rastjo produktivnosti• z rastjo dohodka • večjo stroškovno učinkovitostjo.

To pa zahteva več znanja innovo strokovno in poslovno organiziranost slovenskega kmetijstva

Kmetovalci lahko dosežemo višjo konkurenčnost

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na tiskovnikonferenci 27. februarja 2008 o ekonomskih razmerah v kmetijstvu, je zato pomembna politična odločitev slovenske vlade in jo pozdravljamo, ker opozarja na bistvo problema. Citat: Ekonomsko okolje za kmetijstvo se pomembno spreminja. Slovensko

kmetijstvo postaja v največji meri odvisno od globalnih vplivov, skupna kmetijska politika EU pa se vedno bolj liberalizira. Dohodek kmetijskih gospodarstev bo ob takšnih spremembah vse bolj odvisen od doseganja dohodka na trgu. Kmetijski pridelovalci si lahko obetajo dolgoročno zanesljivo rast dohodkov le ob večji stroškovni učinkovitosti in predvsem ob rasti produktivnosti.

»Prav zato je še toliko bolj pomembno, da se kmetijstvo ustrezno organizira, saj nihanj nastalih zaradi globalnih vplivov ne bo mogoče več tako učinkovito uravnavati s proračunskimi podporami,« je poudarila državna sekretarka Branka Tome in dodala, da »država ne more nadomestiti pomanjkanja iniciative in želje po napredku. Lahko pa z različnimi ukrepi usmerja in pomaga pri doseganju zastavljenih ciljev«.

Sklep št. 1 sveta GPZ 24. februarja 2008

Zahtevamo, da Slovenija in predstavniki MKGP v Evropski komisiji zastopajo stališče,

da mlečne kvote ostanejo tudi po letu 2015.

Padec odkupnih cen mleka

Proces opuščanja prireje mleka bo še hitrejši

Od 9.000 kmetij jih bo ostalo manj kot 400 Mlečna industrija lahko ostane brez surovine

Naš trg lahko preplavijo poceni izdelki iz kmetijsko razvitih držav

Ob ukinitvi mlečnih kvot lahko pričakujemo

Sklep št. 8 sveta GPZ 24. februarja 2008

Zakon o generični promociji rejci nepodpirajo, naj se umakne iz razprave, ker je narejen mnogo let prepozno in

bo slovenskim kmetom prinesel samo dodatne obremenitve in nikakršnih koristi

Predlog za uvedbo zakona je predlagan vrsto let prepozno

Zakon ustanavlja novo agencijo, ki bo dodaten strošek za slovensko kmetijstvo in živilsko industrijo

Nimamo nacionalnih oznak o slovenskem poreklu živilskih izdelkov

Ni zagotovil, da se bodo učinki generične promocije tudi v primarni pridelavi

Generična promocija se lahko izvaja preko partnerstva v pridelavi in predelavi posameznih kmetijskih pridelkov in ne na zakonski osnovi

Slovenski govedorejci nasprotujemo zakonu o generični promociji

HVALA ZA POZORNOST