I

POLITEHNIKA NOVA GORICA

ŠOLA ZA ZNANOSTI O OKOLJU

Mojca Arsenijević

MODEL UČNE POTI NA PRIMERU PARKA RAFUT

DIPLOMSKO DELO

Mentor: Marko Debeljak

Nova Gorica, 2006

II

Posvečeno

Friederun von Miriam-Stockmann.

ZAHVALA Zahvaljujem se vsem študentom Okolja, ki so izkazali kolegialnost in radovednost ter so sodelovali pri anketi na treh učnih poteh, ing. Marjanu Šebeniku in ing. Vojku Černigoju za vodena ogleda učnih poti Panovec in ob Hublju. Za pomoč pri identifikaciji drevesnih vrst v parku Rafut gre moja zahvala Robertu Krapežu, za gradivo s področja varstva naravne in kulturne dediščine pa Mirjam Gorkič in Marvy Lah Šušnik. Posebno se zahvaljujem dr. Marku Bohancu za pomembne nasvete pri oblikovanju strukture modela ter mentorju dr. Marku Debeljaku za idejni navdih, podporo in inovativni pristop k najinemu delu.

Zahvaljujem se svojim zvezdam na nebu in na zemlji.

III

POVZETEK Diplomska naloga obravnava problematiko načrtovanja učnih poti. Naloga analizira stanje treh obstoječih učnih poti, pri čemer uporablja znanja naravoslovja, družboslovja (sociološko-družboslovni aspekt), ekološkega in večparametrskega modeliranja. Cilj diplomske naloge je izdelati model učne poti za določeno ciljno publiko z metodo večparametrskega odločanja kot orodja za načrtovanje novih učnih poti in vrednotenje že obstoječih. Z analizo treh učnih poti v Sloveniji, dveh naravoslovnih in ene gozdne, so bile spoznane njihove prednosti, pomanjkljivosti in kakovosti. Na osnovi analize so bili določeni najpomembnejši elementi za prikaz naravnih danosti okolja, v katerem potekajo učne poti, in so v obiskovalcih zbudili dodatno zanimanje za predmet opazovanja. Za prioritetno ciljno skupino pri snovanju aplikacije modela so bili izbrani študentje univerzitetnega študijskega programa Okolje, Šole za znanosti o okolju na Politehniki Nova Gorica. Zgrajeni model je večparametrski, kvalitativen in hierarhičen. Struktura modela omogoča veliko prilagodljivost pri vrednotenju učnih poti. Saj je s spreminjanjem vhodnih podatkov, strukture posameznih podkriterijev ali funkcij koristnosti in odločitvenih pravil je model mogoče prilagoditi različnim potrebam in željam načrtovalcev ter specifičnim dejavnikom okolja, v katerem učno pot vrednotimo ali načrtujemo. Zgrajeni model je bil uporabljen za pripravo idejne zasnove učne poti v parku Rafut. V diplomski nalogi je bila tako dosežena nova kvaliteta v sodobnem načrtovanju učnih poti, saj razvita metodologija modeliranja omogoča objektivno in kritično vrednotenje že obstoječih in načrtovanje novih učnih poti. KLJUČNE BESEDE: učna pot, ekološko modeliranje, metode večparametrskega modeliranja, DEXi, park Rafut.

ABSTRACT

The diploma thesis deals with problems of greenway planning. The conditions of three existing study trails were analysed by combining knowledge from natural sciences, social sciences (the sociological-social aspect), ecological and mutiatribute modeling. The aim of the thesis is to make a study trail model for a specific public group with a method of multi atribute decision making, as a tool for planning new and evaluating existent study trails. From the performed analysis of three study trails in Slovenia, two natural and one forest trail, their advantages, drawbacks and qualities have been assessed. On the basis of an analysis the most important aspects of presenting the environment's natural givens have been specified; these aspects have additionally stimulated the visitors' observation of the objects. Undergraduate students of the School of Environmental scienses, Nova Gorica Polytechnic, were selected as a priority public group for creating the model application. The created model is multiparametric, qualitative and hierarchical. The structure of the model enables a significant adaptibility in assessing study trails. Namely, the change of the input data, of the structure of certain sub-criteria or of functions of use and decision-making regulations enabled an adjustment of the model to users' needs as well as to specific environmental factors in which study trails are assessed or planned. The created model was used for generating ideas regarding setting up of the study trail at Rafut, a park located in Nova Gorica. The thesis has contributed to a new quality in modelling study trails, as the developed methodology of modelling enables objective and critical assessment of current and new study trails.

KEY WORDS: study trail (greenway), ecological modeling, multi atribute decision making methods, DEXi, park Rafut.

IV

KAZALO VSEBINE

1 UVOD …...……………………………………………………………………………………1

1.1 Opis problematike ………………………………………………………………….……..3

1.2 Cilji in hipoteze .……………………………………………………………………………3

2 TEORETIČNE OSNOVE ………………………………………………………………….. 4

2.1 Učne poti……………………………………………………………………………………4

2.2 Ekološko modeliranje …………………………………….……………………………… 5

2.3 Pristopi k reševanju odločitvenih problemov ……………………………….…………..6

3 EKSPERIMENTALNI DEL …………………………………… ………………………...… 8

3.1 Objekt preučevanja …..………………………………………………………………...…8

3.1.1 Gozdna učna pot Panovec..……………..…………………………………… 9

3.1.2 Naravoslovna učna pot ob Hublju..………………………………………… 10

3.1.3 Naravoslovna učna pot Štivanski log …………………………………….... 11

3.1.4 Park Rafut ………………………...………………………………………...... 13

3.2 Izbor kriterijev ………………………………………………...…………………..…...... 15

3.3 Anketa…………….…………………………..………………………………………..... 18

3.4 DEXi ………………………………………………………………………………….….. 22

3.5 Konstrukcija modela ………………………………………………………………….… 24

4 REZULTATI IN RAZPRAVA ……………………………………………………………. 26

4.1 Analiza ankete ………………………………………………………………………….. 26

4.2 Analiza DEXi modela učne poti .……………………………………………………… 29

4.3 Aplikacija modela učne poti: idejna in tehnična zasnova učne poti v parku Rafu…40

5 ZAKLJU ČKI ..………………………………………………………………………… …... 54

6 VIRI …………………..…………………………………………………………………….. 56

V

PRILOGE Priloga A: Seznam imen drevesnih vrst in dodanih elementov na Gozdni učni poti Panovec. Priloga B: Seznam imen drevesnih vrst in dodanih elementov na naravoslovni učni poti ob Hublju. Priloga C: Seznam imen drevesnih vrst in dodanih elementov na naravoslovni učni poti Štivanski log. Priloga D: Profil anketirancev Priloga E: Anketa Priloga F: Analiza ankete Sklop 1 Priloga G: Analiza ankete Sklop 2 Priloga H: Analiza ankete Sklop 3 Priloga I na zgoščenki: Model učne poti scenarij A Priloga J na zgoščenki: Model učne poti scenarij B Priloga K na zgoščenki: Model učne poti scenarij C

1

1 UVOD Učna pot (angl. greenway, study trail, green path; fr. voie verte; špan. via verde; ital. percorso verde, nem. Grünzüge), danes uveljavljen termin v urejanju krajinskega in urbanega okolja, zaznamuje temeljne spremembe sodobne družbe do narave in okolja. Je skozi naravo speljana mreža peš poti, ki povezuje pokrajinske značilnosti določenega področja, naravoslovne, zgodovinske ali kulturne, tako da so te dostopne slehernemu obiskovalcu. Glede na cilj opazovanja je naravoslovna učna pot lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna. Vsem tem različnim oblikam pa je skupna vloga, da na neposreden način, in situ, predstavijo elemente narave: tla, matično kamnino, vrste rastlin in živali, vodni in padavinski režim, habitatne tipe in naravne procese. Dva poglavitna problema, s katerima se srečujejo načrtovalci novih učnih poti, sta, kako prilagoditi učno pot naravnim danostim in pri tem upoštevati različne ciljne skupine. Čeprav število novih učnih poti narašča, poteka njihovo načrtovanje velikokrat brez določene metodologije ali kakšnega modela (Toccolini et al., 2004). Načrtovalci se pogosto odločajo o postavitvi in ureditvi učne poti zgolj v dogovoru s strokovnim kadrom (npr.: z gozdarji, če gre za postavitev gozdne učne poti). Vsako naravno okolje je specifično glede na vrstno bogastvo ter prostorsko razporeditev organskih in anorganskih elementov narave. Glede na naravne danosti ter ciljno skupino, ki ji je učna pot namenjena, se pri vsakem načrtovanju učne poti poraja vprašanje, kaj postaviti na pot in kaj ne ter kaj na njej poudariti. Veliko avtorjev, Smolej (1987), Feinsinger et al (1997), Hearne in Salinas (2002), Davis (2002), poudarja pomen načina podajanja informacij na učnih poteh. Na osnovi večletnih predavateljskih izkušenj Smolej (1987), Davis (2001) in Jennsen (2002) ugotavljajo, da je treba informacije podati na načine, ki sprožijo v obiskovalcu aktivni proces premišljevanja. V analizi preferenc turistov v ekoturizmu na Costa Rici (Hearne in Salinas, 2002) so anketiranci označili infrastrukturo poti v naravi kot dejavnik, ki ima največji pomen za kakovost ekoturizma. Urejenosti poti in njihove neposredne okolice, ustrezni namestitvi klopi in počivališč pripisujeta največji pomen. Lymes in Tamminga (1995) na osnovi socioloških raziskav s področja varnosti v urbanih okoljih poudarjata pomen označenosti (map, markacij in smerokazov) na učnih poteh ter ocenjujeta, da je le-ta skupaj z občutkom varnosti obiskovalca bistveni dejavnik za ugodno počutje. Toccolini et al. (2004) predstavijo načrtovanje z upoštevanjem teh dejavnikov na primeru mreže učnih poti v dolini reke Lambro v Italiji. V Sloveniji je večina učnih poti namenjena populaciji šolskih otrok v vodenih skupinah, zato le-te vsebujejo zelo preproste table; učne poti pri nas torej niso prilagojene potrebam različnih ciljnih skupin. Učne poti ne izkoriščajo vsega bogatstva posameznega naravnega okolja in posebnosti ne prikažejo na načine, ki bi pri obiskovalcu sprožili kritično razmišljanje in raziskovalno žilico. Resna naloga in izziv za načrtovalce je prilagoditi ali urediti učno pot, ki bo na prijazen in privlačen način predstavila elemente narave in ki bo s svojo vsebino in strukturo hkrati uporabna za različne ciljne skupine obiskovalcev (čim več uporabnikov). Že v sami definiciji učne poti imamo tri različne osnovne namene, ki se jim lahko pridružijo še druge dejavnosti. Kako načrtovati učno pot na način, ki bi vse funkcije hkrati in pravilno umestil v izbrano naravno okolje glede na potrebe in želje različnih ciljnih publik, ter kako hkrati maksimalno izkoristiti potencialne pridobitve? S tega stališča

2

predstavlja poseben izziv načrtovanje učnih poti, ki naj bi bile multidisciplinarne (večnamenske) in uporabne tudi za specifične in glede potreb zahtevnejše populacije. Takšne učne poti bi lahko uredili po hierarhičnem sistemu, tako da je zanimiv in izviren način podajanja informacij izpeljan na različnih ravneh, po eni strani prilagojen otrokom in laikom in po drugi strokovnjakom.

3

1.1 Opis problematike Neprilagodljivost in statičnost dosedanjega načrtovanja učnih poti predstavlja vseskozi prisoten poblem načrtovalcev učnih poti. Pri vsakem načrtovanju nove učne poti se namreč porajata dve vprašanji: Kaj na pot postaviti in kaj ne? Kako prilagoditi učno pot naravnim danostim v izbranem okolju in različnim ciljnim publikam? V večini primerov gre za poskus prenosa sheme iz nekaterih že obstoječih učnih poti na novo okolje, torej prenos že videnih rešitev ne glede na njihovo ustreznost. Pri tem se velikokrat pozablja na prilagoditev izvedbe nove učne poti naravnim danostim, ki so v določenem (novem) okolju drugačne kot v prvotnem, iz katerega je bila shema vzeta. Zaradi pomanjkanja ustrezne metodologije in nesistematičnega pristopa načrtovalcev imamo danes številne učne poti, ki niso prilagojene tako naravnim danostim okolja, v katerem se nahajajo, kot posameznim ciljnim skupinam. Drugi poblem, ki je zajet v nalogi, obravnava odtujitev študentov od objekta/procesa preučevanja. S predavanji, katerih snov zajema elemente narave, naravne procese ali zglede iz naravnega okolja, se študentom podajajo določene informacije o le-teh. Čeprav gre za visoko kakovost predavanj, so študentje odtujeni od dejanskega objekta ali procesa preučevanja, saj si ga lahko predstavljajo le na osnovi razlage predavatelja ter didaktičnih pripomočkov. Praksa je pokazala, da je prenašanje znanj o naravnih pojavih veliko bolj učinkovito v naravnem okolju (Feinsinger at al, 1997; Davis, 2001; Jenesen, 2002). Slušatelji, ki v naravnem okolju vidijo predmet oziroma proces preučevanja, prikazan in razložen na interaktiven način, so bolj spodbujeni k učenju. Možnosti za vprašanja in razlago so pestrejše, splošni principi se lahko pojasnijo na dejanskih primerih iz narave. Obiskovalci lažje zaživijo s problemom v neposrednem stiku z njim (Davis, 2001; Jenesen 2002), opisani in opazovani pojav lažje dojamejo in si ga zapomnijo. 1.2 Cilji in hipoteze Cilj diplomske naloge je izdelati model učne poti za določeno ciljno publiko z metodo večparametrskega odločanja kot orodja za načrtovanje novih učnih poti in za vrednotenja že obstoječih. Cilj je tudi zasnovati strukturo učne poti v parku Rafut, ki bo primerna za izvajanje vaj iz nekaterih predmetov iz univerzitetnega študijskega programa Okolje. Učna pot bi bila namenjena tudi predstavitvi drevesnih vrst, ekosistemov in niš v parku Rafut javnosti na način, ki spodbuja kritično mišljenje pri obiskovalcu parka. V diplomski nalogi so obravnavane sledeče predpostavke: za zagotavljanje kakovostnega večparametrskega odločanja je potreben multidisciplinaren pristop; računalniški program za podporo odločanja DEXi omogoča interdisciplinarni pristop modeliranja učnih poti; ekološko modeliranje z DEXi omogoča vrednotenje prenosa znanja iz narave in naravnih pojavih na obiskovalce učnih poti.

4

2 TEORETIČNE OSNOVE Za lažje razumevanje predstavljenega modela učne poti, ki je zgrajen v skladu s principi ekološkega modeliranja v programu za podporo večparameterskega odločanja DEXi, so podani opisi pojma učne poti, ekološkega modeliranja in pristopa k reševanju odločitvenih problemov. 2.1 Učne poti Pojem »učna pot« (ang. greenway, study trail) je definiran kot linearni odprt prehodni pas, ki povezuje področja narave in naseljena mesta (Conine et al, 2003). Pridevnik zeleni se pojavi skoraj v vseh jezikih in poudarja dejstvo, da je linearni prostor – se pravi pot, speljana skozi naravo. Učne poti so se začele razvijati v začetku 20. stoletja, da bi se omogočila rekreacija naraščajoče mestne populacije, strnjene v gosto naseljenih mestih. Tako ostaja tudi z današnjega stališča rekreacija na prostem eden od osnovnih namenov učnih poti (pri večini osnovni motiv obiska) (Jongman et al., 2004; Harshaw et al., 2005; Ribeiro in Barão, 2005), vendar lahko te hkrati ponudijo veliko več. Ameriški krajinski arhitekt Frederick Law Olmsted je konec 19. stoletja vpeljal koncept učne poti v arhitekturo (Toccolini et al., 2004). Olmstedove učne poti so idejno zasnovane na zamisli evropskih bulvarjev (fr. boulevard), posebej na francoskih primerih velemestnih cest, ki jih je uveljavil znameniti Georges Haussman, idejni arhitekt Pariza. Bistveni doprinos je ustvaril Anglež Ebenezer Howard, ko je bulvarjem dodal zeleni pas (angl. greenbelt concept), ki je vsestransko upoštevan v angleški arhitekturi konec 19. in začetek 20. stoletja. Zaradi geografskih, ekonomskih in kulturnih razlik med Evropo in Ameriko ter razlik v poteku razvoja urbanizacije, se je kljub skupnim koreninam izvora in idejni zasnovi, načrtovanje učnih poti v Evropi razvijalo drugače kot tovrstna ameriška gibanja. Za razliko od bolj poenotene Amerike je v Evropi proces potekal nepovezano in razdeljeno zaradi razlik v ekonomskem razvoju in politiki posameznih držav. Pestra razširitev učnih poti v Evropi je relativno nov pojav, njihovo načrtovanje in povezovanje pa sodi v konico sodobnih ekoloških raziskav. O tem priča tudi dejstvo, da je bilo evropsko združenje učnih poti (Europe Greeways Association) osnovano šele 1998. leta (Toccolini et al. 2004). Z razvojem ekologije in spoznavanjem vpliva, ki ga je prinesla industrializacija, restrukturiranje zemljišč in izgradnja transportnih cestnih mrež, se je na konceptu učnih poti razvilo celo gibanje (greenway movement), tako da so učne poti zaslovele kot ekološke mreže s primarnim namenom ohranjevanja vrednot naravnega okolja z učinkom ekološke kompenzacije. Učne poti so na ta način postale pomemben dejavnik v ravnovesju med potrebo po varovanju okolja in potrebo po nadaljnjem razvoju infrastrukture. Naš naziv učna pot (v nemščini tudi Lernpfad, ki vse pogosteje prehaja v Lehrpfad – sprostitvena pot, (Anko, 1986), ali v Grünzüge – zeleno pot (von Haaren in Reich, 2004)) deluje dokaj togo in prikliče ne vedno prijetne asociacije na 'nujnost' učenja. Dejansko pa naj bi ta naziv dal nov pridih sproščenemu učenju, ki se ujema s počitkom v stiku z naravo in je znamenje intelektualne živosti in radovednosti. Razen prvotnih, širših ciljev: povezovanja fragmentirane narave, varovanja okolja v industrijskih regijah, alternativnega nemotoriziranega transporta predvsem s hojo, ima učna pot namen, da obiskovalca informira, sprošča in na splošno razvija zavest ljudi do

5

vrednot dejanskega okolja ter s tem dviguje kakovost sodobnega življenja. Tu gre predvsem za postopno, nevsiljivo ekološko ozaveščanje ljudi, tako da posameznik postaja zaveznik v boju za naravo (Anko,1986). Za popolno uveljavitev učnih poti in njihove funkcije je pomembna ustrezna zakonodaja na regionalni, državni in meddržavni ravni. Z Lillsko deklaracijo iz leta 2000 (Toccolini et al., 2004) je dosežen evropski konsenz o učni poteh kot javnem dobru dostopnem vsem skupinam populacije različnih zmožnosti in starosti. V tem smislu se posebej poudarja nezahtevnost poti (blagi vzponi), prijaznost do uporabnikov ter varnost. Poleg očitne estetske in sprostitvene funkcije imajo učne poti še druge različne cilje, ki se med sabo lahko povezujejo in združujejo. To so, na primer, neformalno izobraževanje, ohranjanje zgodovinske, kulturne in naravne dediščine. Glede na področje, na katero je osredotočena, je učna pot lahko prednostno označena kot naravoslovno-ekološka, zgodovinska ali kulturna (Fabos, 2004). Posebna pomembnost učne poti je njena izvirna večplastnost in mnogostranska uporabnost. Čeprav je odprtost do različnih uporabnikov osnovna značilnost učne poti, je vzporedna namembnost posebni ciljni skupini obiskovalcev njena nadaljna nadgradnja. 2.2 Ekološko modeliranje Začetek ekološkega modeliranja, opisa procesov v ekosistemu z matematičnimi orodji, sega v dvajseta leta 20. stoletja. Pionirski Lotka–Volterov model opisuje dinamiko populacij plena in plenilca na primeru rib v Tržaškem zalivu. Drugi pionirski Streeter-Phelpsov model napoveduje koncentracijo kisika vzdolž vodotoka, v katerega odteka neprečiščena odpadna voda. Pol stoletja kasneje se začenja uveljavljati vsestranska uporaba modelov v ekoloških študijah (Jørgensen, 1999). V šestdesetih letih se pojavi več enostavnejših modelov za napovedovanje eutrofikacije, ki slonijo na empiričnih spoznanjih, vezanih na posamezna vodna telesa. Začetni pristopi k matematičnemu modeliranju so temeljili na zapisu matematičnih enačb, zakodiranih v programski jezik, ki se rešujejo s računalniško simulacijo (Atanasova, 2005). Kompleksne ekološke modele je mogoče razdeliti po dveh principih. Pri deduktivnem principu so vsi procesi opisani in sledljivi, zato modele imenujemo transparentni modeli (ang. transparent box, white box). Na podlagi teoretičnega znanja in opazovanja procesa se zasnuje matematični model s konceptualnimi opisi v obliki matematičnih izrazov (Atanasova, 2005). Po drugem principu se matematični model opiše s preslikavo (prenosno funkcijo) mad znanim vhodom in izhodom obravnavanega sistema. Prenosna funkcija je običajno le regresijska povezava izhoda z vhodom (Atanasova, 2005), modele imenujemo vhodno-izhodni modeli (ang. black-box models). Za ekološko modeliranje je potrebno obsežno znanje o delovanju ekosistemov, velik nabor podatkov ter razumevanje glavnega problema. Dandanes poznamo več kot 4000 ekoloških modelov, ki so bili uporabljeni kot orodje v raziskovalne ali upravljalne namene (Jørgensen, 1999). Moč današnjih računalniških in komunikacijskih orodij je tako velika, da lahko ustvarimo modele, simulacije in orodja za podporo odločanja z zelo visoko kakovostjo (Lux in Sydow, 2005). Modele uporabljajo na področjih številnih znanstvenih disciplin znanosti (npr.: tehnologije prenosa podatkov, napovedovanje vremena, prenos polutantov v atmosferi, dinamični modeli napovedovanja rasti ekonomsko pomembnih rastlin…). Nekateri ekološki modeli so sestavni del našega

6

vsakdana, čeprav se tega ne zavedamo, npr.: ALADIN - model za napovedovanje vremena. 2.3 Pristopi k reševanju odločitvenih problemov Proces odločanja je mentalna aktivnost, ki je prisotna na vseh področjih človekovega delovanja, je del vsakdanjega izbiranja med alternativami ter del reševanja problemov (Bohanec, 2004). V življenju se srečujemo tako z lažjimi osebnimi odločitvami kot s težjimi, bolj kompleksnimi odločitvenimi problemi, ki zajemajo številne »pododločitve« ter različne preference samega odločevalca ali skupine, v primeru skupinskega odločanja (npr.: odločanje pri upravljanju in vodenju podjetij, pri izbiri delovnih projektov, pri izbiri delovnega kadra na razpisih, izbiri ustrezne lokacije za postavitev določenih objektov, v medicinski diagnostiki in številnih drugih področjih). V procesu odločanja je treba med več možnostmi izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim kriterijem oz. željenim ciljem. Z odločitvenimi problemi se ukvarjajo veje znanstvenih disciplin, kot so psihologija, filozofija, matematika, ekonomija ter bolj specifične, odločitvena teorija, odločitvena analiza in operacijske raziskave (Bohanec, 2004). Odločitvena analiza (angl. decision analysis) je pristop, ki omogoča vrsto metod in tehnik za reševanje in analizo zahtevnih odločitvenih problemov. Probleme strukturira in razgradi na manjše podprobleme, ob tem upošteva znanje in informacije o problemu, zahteve odločevalca ter variante, med katerimi odločevalec izbira. Najbolj pogoste tehnike temeljijo na gradnji odločitvenih dreves, diagramov vpliva in večparameterskih modelov. Z namenom lažjega odločanja in kakovostne izbire najboljše variante so bili razviti različni računalniški programi za podporo odločanja. Sistemi za podporo odločanja (angl. decision support system) so interaktivni računalniški programi za pomoč odločevalcem pri reševanju odločitvenih problemov ob uporabi podatkov in modelov. Namenjeni so izboljšanju kakovosti in uspešnosti odločitev, podpirajo odločevalca, vendar ga ne nadomeščajo. Sistemi za podporo odločanja vsebujejo podatke in modele, končna odločitev pa je vedno na človeku. Večparametersko modeliranje je pomembna tehnika za podporo odločanju. Je razmeroma preprosto in zelo uporabno, z odločitvenimi drevesi in diagrami vpliva pokaže temelje odločitvene analize. V procesu odločanja izbiramo med različnimi variantami. Ker želimo izbrati tisto, ki najbolj ustreza našim željam in ciljem, je treba variante najprej razčleniti, oceniti in pretehtati njihove dobre in slabe strani. Parametre uredimo v hierarhično obliko, drevo ter jih združimo v končno oceno variante z metodo logičnih pravil, metodo seštevanja točk ali metodo utežne vsote, kjer je pomen posameznih parametrov izražen z utežmi. Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja (Bohanec, 2004), ki vodi do izbire ene od variant in zajema: spoznavanje odločitvenega problema, zbiranje in preverjanje informacij, identifikacijo in opis variant, predvidevanje posledic odločitvenega procesa, odločitev – izbiro variante na osnovi presoje, obveščanje in utemeljitev opravljene odločitve in vrednotenje odločitve (Bohanec, 2004). Zelo pomembno je zbrati dovolj informacij, saj tako zmanjšamo možnost, da bi kaj bistvenega spregledali. Metode večparameterskega odločanja (angl. multi-attribute decision making) se uspešno uporabljajo v praksi, v primerih ko gre za zahtevne odločitve, pri katerih imamo veliko število dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, ter veliko število variant,

7

katerih lastnosti bolj ali manj poznamo. Primerne so tudi tedaj, ko se za varianto odloča več skupin odločevalcev z različnimi preferencami in cilji (Jereb et al., 2003). Programi za večparametersko odločanje imajo že vgrajene formule, omogočajo razmeroma preprosto oblikovanje ter vrednotenje variant. Nekatere analize variant so z grafičnimi prikazi in poročili dosegljive s pritiskom na gumb (Bohanec, 2004). Brezplačna programa Winpre1, slovenski DEXi2 ter komercialni Expert Choice, HiView, Logical Decisions in Criterium Decision Plus so nekateri od zelo priljubljenih računalniških programov za gradnjo večparameterskih modelov Pri gradnji večparametrskih modelov je treba upoštevati sledeča pravila (Bohanec 2004)):

• Nabor parametrov, vključenih v model, mora biti popoln. • Parametre razgrajujemo, dokler ne pridemo do količin, za katere imamo ali

lahko pridobimo podatke. Problem vrednotenja delimo na vedno manjše in lažje obvladljive podprobleme.

• Parametre strukturiramo po vsebinskih sklopih. • Priporočljivo je posamezen parameter razdeliti v največ 3 podparametre, sicer

imamo pri združevanju preveč kombinacij, ki jih je potrebno določiti v procesu določanja odločitvenih pravil.

Zelo pomembna in zanimiva možnost večparameterskih modelov je, da lahko po izgradnji modela uporabimo različne analize in simulacije za dodatno vrednotenje in primerjavo rezultatov, kot so:

• Analiza tipa »kaj če« (angl. what if analysis) – preverjamo, kaj se zgodi, če spremenimo eno ali več lastnosti ene variante.

• Analiza občutljivosti (angl. sensitivity analysis) – preverjamo, kako se

spremenijo rezultati vrednotenja variant, če naredimo spremembo v modelu, npr.: spremenimo uteži določenega parametra.

• Simulacija Monte Carlo – spreminjamo začetne pogoje v modelu (npr.:

vrednosti parametrov) in ponavljamo vrednotenje variant, rezultate posameznih sprememb primerjamo.

• Metoda selektivne razlage (angl. selective explanation) – metoda, s katero

ugotavljamo najbolj pomembne prednosti in slabosti posamezne variante. Cilj programov za večparametersko vrednotenje je ponuditi uporabniku dejansko sliko primerjav posameznih komponent med izbranimi variantami v modelu ter mu pomagati do natančno pretehtane in utemeljene odločitve.

1 Winpre - http://www.lepton.com.ar/prod_winpreE.htm 2 DEXi - http://lopes1.fov.uni-mb.si/dexi/

8

3 EKSPERIMENTALNI DEL

Eksperimentalni del je zajel kritično preverjanje primernosti obstoječih učnih poti za ciljno javnost (študente univerzitetnega študijskega programa Okolje) z anketnim vprašalnikom ter izbor kriterijev in izgradnjo večparametrskega modela učne poti. Kot orodje za izgradnjo modela je bil uporabljen program za podporo odločanja DEXi, in sicer zaradi primernih aplikacij programa za združevanje različnih kriterijev v končno oceno ter zaradi možnosti kakovostnih primerjav posameznih variant (učnih poti) z različnimi simulacijami. Program DEXi je bil izbran, ker se od ostalih metodologij večparametrskega odločanja razlikuje po kakovostnem pristopu, sistematičosti ter neposrednem določanju funkcij koristnosti več spremenljivk (Jereb et al, 2003). Vse to pomembno poveča transparentnost izgradnje in uporabe odločitvenih modelov. Program je bil uspešno uporabljen pri številnih kompleksnih odločitvenih problemih (Jereb et al, 2003; Leben in Bohanec, 2004; Bohanec, 2004; Bohanec et al., 2005). Podatki za model so bili zbrani na osnovi analize zatečenega stanja na treh obstoječih učnih poteh. Po vodenem terenskem ogledu izbranih učnih poti s skupino 28 študentov z univerzitetnega študijskega programa Okolje, Šole za znanosti o okolju so študentje izpolnili anketni vprašalnik, ki se neposredno nanaša na kriterije modela učne poti. Na osnovi ogleda je bil narejen opis dejanskega stanja drevnine in infrastrukture na učnih poteh ter parka Rafut. 3.1 Objekt preučevanja V procesu pridobivanja podatkov za model učne poti so bile analizirane tri učne poti v Sloveniji: Gozdna učna pot Panovec, Naravoslovna učna pot ob Hublju, Naravoslovna učna pot Štivanski log ter park Rafut pri Novi Gorici.

Slika 1: Lokacije učnih poti in parka Rafut.

9

V procesu empiričnega spoznavanja zasnove modela so bili pri analizi treh učnih poti zajeti sledeči podatki: opisi začetnih tabel, tabel, ki označujejo drevesne vrste, markacij, stojišč, klopic in drugih infrastrukturnih elementov ter geografski položaj učnih poti, njihove lege v prostoru in dolžine poti. 3.1.1 Gozdna učna pot Panovec pri Novi Gorici Gozdna učna pot Panovec je krožna, dolga je 1300 m in ima 12 stojišč, leži v Panovcu, ki je najsevernejša vzpetina v gričevnatem svetu goric majhnega pogorja, razteza se v smeri SV-JZ od Lijaka do Kostanjevice nad Novo Gorico. Državni gozd Panovec obsega 380,00 ha površine, od tega 364,00 ha gozda (Papež, 2001). Podnebje v okolici Nove Gorice sodi med najtoplejše v Sloveniji, povprečna letna temperatura je 12 0C, povprečna januarska temperatura je okoli 3 0C, povprečna julijska temperatura niha med 22-23 0C (Papež, 2001). Ugodne klimatske razmere omogočajo življenje nekaterim subtropskim in tropskim rastlinam na Goriškem. Posebnost gozda Panovca so umetno zasejane tujerodne drevesne vrste, ki so jih v preteklosti zaradi mile klime vnašali gozdarji. V Panovcu ločimo štiri tipe gozdov: mešane sestoje listavcev, starejše sestoje iglavcev, mlajše sestoje iglavcev in panjevce robinje. Zaradi velike invazivnosti in ekspanzijske moči robinje je potrebno njeno razširjanje nadzorovati. Gozd Panovec je utrpel veliko škodo in izgubil svojo izvirno podobo med prvo svetovno vojno, ko je preko njega dve leti tekla prva bojna linija tedanje pozicijske vojne (Šebenik, 1981). Kljub strokovnemu pogozdovanju danes v njem preovladujejo predvsem mladi nedoraščeni sestoji. Geološka podlaga je eocenski fliš, zgrajen iz plasti laporja, skrilaste gline in peščenjakov, globina tal je odvisna od nagiba tal in načina razpadanja matične kamenine. Ob otvoritvi gozdne učne poti leta 1981 je bil izdan priročnik Gozdna učna pot Panovec Nova Gorica, ing. gozdarstva Marjana Šebenika (Šebenik, 1981). V njem je opisana večina drevesnih vrst, ki jih srečamo ob gozdni učni poti Panovec. Table, ki označujejo drevesne vrste, imajo slovenska imena dreves. Latinska imena in opis vrst najdemo le v priročniku. Učna pot je označena z markacijami v obliki rdečega kroga premera približno 10 cm na lubju dreves. Razgledne točke, s katerih vidimo več drevesnih vrst, habitatnih tipov ali kakšno naravno posebnost ali znamenitost – stojišča, niso posebej označene, pred drevesi obstajajo le table s slovenskim imenom vrste. Vseh stojišč je 12. Na začetku gozdne učne poti je postavljena velika tabla s skico, opisom učne poti in točkovnim prikazom tabel z drevesnimi vrstami. Vzdolž učne poti so na eni lokaciji postavljene masivne klopi in mize iz polnega lesa. V prilogi A je podan seznam imen drevesnih vrst in dodanih elementov na Gozdni učni poti Panovec.

10

Slika 2: Učna pot Panovec. 3.1.2 Naravoslovna učna pot ob Hublju Naravoslovna učna pot ob Hublju leži nad Ajdovščino ob zgornjem toku reke Hubelj. Zajema območje kraškega travnika Škola in pobočja pod njim. Na pobudo Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Posočje se je leta 1997 začelo z zemeljskimi deli nad Ajdovščino ob reki Hubelj, jeseni leta 1999 je bila uradna otvoritev naravoslovne učne poti ob Hublju. Učna pot je krožnega tipa, dolga je 3100 m in zajema 24 točk, kjer spoznavamo posamezne drevesne in grmovne vrste, matično kamnino, tla, vodni ekosistem, gozdne živali, osnovne naravne zakonitosti v gozdu, na kraškem travniku Školu in reki Hubelj ter življenju v njej. Ob otvoritvi naravoslovne učne poti je bila izdana publikacija »Ob Hublju, Vodnik po naravoslovni učni poti« (Černigoj et al. 1999), ki na zelo zanimiv in obiskovalcem jasen način predstavlja strokovno znanje o naravi in pokrajini ob Hublju. Table, ki označujejo drevesne vrste, vsebujejo le slovenska imena dreves. Latinska imena in opis vrst najdemo le v priročniku. Markacije so v obliki rdečega kroga premera približno 10 cm na lubju dreves. Stojišča so opremljena s tablami z besedno zvezo, ki označuje opazovani pojav. Vseh stojišč je 9. Na začetku učne poti je postavljena velika tabla z opisom učne poti, njeno skico in točkovnim prikazom stojišč in tabel z drevesnimi vrstami. Na Školu stoji druga tabla z opisom razgleda. Klopce in mize iz masivnega lesa so postavljene na začetku učne poti. Vzdolž učne poti so ponekod postavljne manjše klopce za počitek in premislek obiskovalcev. Zaradi specifičnosti mikroklime se na naravoslovni učni poti ob Hublju srečamo z dvema zelo različnima habitatnima tipoma. Prvi habitatni tip predstavljajo gozdovi ob Hublju, kjer zaradi vlage v zraku in zemeljski podlagi prevladujejo nižje poletne temperature, pozimi pa zaradi geografske lege sunki burje ne dosegajo najvišjih hitrosti. Drugi habitatni tip zajema kraško pobočje Skola s kraškimi travniki. Na Skolu so poletne temperature bistveno višje od okoliških, zaradi pronicljivosti apnenca vode praktično ni. Pozimi zaradi izpostavljenosti burja na Skolu dosega maksimalne hitrosti.

11

Učna pot ob Hublju gre skozi gozdovrbovja, toploljubni gozd črnega gabra, toploljubni gozd, nizki gozd belega gabra in nizki gozd gradna (Černigoj, 1999). Na učni poti srečamo dve različni geološki podlagi: fliš ob Hublju in apnenec na Skolu. Fliš je tipična matična podlaga Vipavske doline. Za zgornjo Vipavsko dolino je značilno submediteransko podnebje z milimi zimami in dolgimi vročimi poletji. Količina letnih padavin niha med 1400–1800 mm na leto. Povprečne letne temperature se gibajo okoli 21 0C, povprečne zimske temperature okoli 2,8 0C (Černigoj, 1999). Posebnost podnebja je burja, ki piha v Ajdovščini povprečno 83 dni v letu s hitrostjo večjo od 40 km/h. Zlasti v jesenskem in zimskem času pogosto piha burja z močnejšimi sunki, ki dosegajo hitrost do 120 km/h (Černigoj, 1999). Vpliv burje je v zgornji Vipavski dolini opazen tako na vegetaciji kot na izgledu krajine, kar je poudarjeno tudi na primeru učne poti. V prilogi B je podan seznam drevesnih vrst in dodanih elementov na naravoslovni učni poti ob Hublju.

Slika 3: Začetek Naravoslovne učne poti ob Hublju. 3.1.3 Naravoslovna učna pot Štivanski log Naravoslovna pot Štivanski log leži na Postojnskem, v Matenji vasi ob drevesnici Štivan. Učna pot prikazuje značilnosti življenjskih prostorov v kmetijski krajini ob spodnjem toku reke Pivke z naslednjimi biotopi: obvodno drevnino, obmejki, gozdnimi logi, močvirskimi travniki in močvirjem ter jelševo loko. Ob obisku spoznamo pester rastlinski in živalski svet habitatnih tipov, zajetih v naravoslovni učni poti. Leta 2004 so naravoslovno učno pot Štivanski log odprli za obiskovalce. Pot je krožna in dolga 1200 m, vsebuje 4 glavne vsebinske točke, 15 označenih drevesnih vrst ob poti, 11 raznovrstno opremljenih točk za spodbujanja umskih in čutnih aktivnosti obiskovalcev. Table, ki označujejo drevesne vrste, imajo slovenska imena dreves ter stavek, ki s pesniškim prizvokom opiše eno značilnost vrste. Primer: Bukev – »Vsakih nekaj let bogato obrodi, takrat je veliko polhov, ki se hranijo z žirom.« Latinskih imen ni. Priročnik z latinskimi imeni, opisom vrst in opisom učne poti za obiskovalce ni bil izdan.

12

Markacije so v obliki dveh rumenih odtisov račjih stopal. Odtisnjene so na lubju dreves ali posebej na smerokazih tablah. Na začetku naravoslovne učne poti Štivanski log je postavljena velika tabla z opisom učne poti, njeno skico in točkovnim prikazom lokacije stojišč in tabel z drevesnimi vrstami. Pot ima tri stojišča, razgledne točke, s katerih vidimo več drevesnih vrst, habitatnih tipov, naravno znamenitost pokrajine ter prikaz oglarstva. Klopce za počitek in oddih v naravi so postavljene na več mestih vzdolž učne poti. Na eni od lokaciji so postavljene tudi masivne lesene klopi in mize ter igrala za otroke. Na naravoslovni poti sta zajeta dva tipa gozdov: umetno zasajen smrekov gozd in mešani lipov gozd. Posebnost učne poti Štivanski log so interaktivne točke, namenjene spodbujanju raziskovalnega duha pri obiskovalcih ter prikazu ročnega pridelovanja oglja, kot so ga v gozdovih na Postojnskem pridelovali v prejšnjih stoletjih. V prilogi C je podan seznam drevesnih vrst in dodanih elementov na naravoslovni učni poti Štivanski log.

Slika 4: Poglednik skozi katerega vidimo vhod v gnezdo v deblu; interaktivna točka. Košev za smeti vzdolž poti samih ni bilo niti na eni od obravnavanih učnih poti. Večji smetnjaki in koši za smeti so bili postavljeni le na začetni točki učnih poti.

13

3.1.4 Park Rafut Park Rafut leži na jugozahodnem pobočju Kostanjevice, gorice majhnega pogorja, ki se razteza v smeri SV-JZ od Lijaka do Kostanjevice nad Novo Gorico. Lega parka je odprta v Furlansko nižino, od koder prihajajo vplivi mediteranske klime. Dobro je zavarovan pred vplivi s severa ter burjo iz Vipavske doline. Zaradi rahle nagnjenosti terena je onemogočen nastanek mrazišč. Burja dosega maksimalne hitrosti do 10 km/h (Golob-Klančič, 1973). Poleti piha blagi široko. V parku izvira studenček, ki teče po površju na topnem flišu skozi del parka, zato je vlažnost terena velika.

Slika 5: Primer zaraščanja v parku Rafut. Rafutski park zajema bogato zbirko drevesnih vrst in grmovnic in vilo Rafut ter sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji (Lah Šušnik, 2003). Park je oblikovan v maniri z začetka 20. stoletja, v času mode gojenja eksotičnih rastlin (eksotizma). Sredi 19. stoletja se je v Mediteranu namreč začela uveljavljati ideja eksotizma. Parki z eksotičnim drevjem so bili množično urejevani ob italijanskih obmorskih krajih (zlasti okolica San Rema) ter na južnih obalah Francije (predvsem na Azurni obali). Zamisel o eksotični parkovni vegetaciji je prišla v naše kraje proti koncu druge polovice devetnajstega stoletja. Konec devetnajstega stoletja je bil zasnovan Rafutski park. Obstoj ter bujna rast eksot sta pogojena z zelo ugodno mikroklimo, s primerno pedološko podlago in ustreznimi hidrometeorološkimi razmerami na zahodnem pobočju Kostanjeviškega griča, kjer na površini treh hektarov in pol leži Rafutski park. V zadnjem stoletju so se nekatere vrste eksot v našem podnebju udomačile in jih najdemo tudi drugje, nekatere pa ostajajo posebnost in izjema v našem podnebnem pasu. V parku je bilo v zadnjem popisu pred letom 1972 zabeleženih 114 drevesnih in grmovnih vrst, skupaj 500 osebkov. V preteklosti je bila v parku narejena nenadomestljiva škoda zaradi dvojnih lastniških razmer ter nejasnosti pri upravljanju s parkovno drevnino. V parku so se nenadzorovano širile kulture bambusa ter rudimentnih rastlin (bršljan, robida, srobot). V procesu zaraščanja so bile

14

številne eksote preraščene oz. »zadušene« (Slika 5). Zaradi tega je danes tako vrst kot osebkov bistveno manj, saj so bile zaradi zaraščanja in propadanja drevnine številne vrste trajno poškodovane in kasneje v postopku sanacije ter urejanja odstranjene iz Rafutskega parka. Zaradi izredno ugodnih klimatoloških in pedoloških pogojev so se tu razvili nekateri izredno lepi primerki občutljivih eksot, med katerimi nekateri dosegajo zavidljive dimenzije (Golob-Klančič, 1973). Park je edinstven v Sloveniji zaradi odseva eksotizma v parkovnem oblikovanju. Veliko število rastlin v parku zaradi starosti in bolezni zdravstveno propada in izgublja na svoji estetski vrednosti. Ponekod so parkovne rastline pregoste in se med seboj dušijo. Nekateri osebki starejšega drevja so prizadeti od bolezni ali elementarnih poškodb, drugi se dušijo v goščavi bambusa. Zakonodajna podlaga in pravni vidiki varstva Rafutskega parka:

• Odločba o zavarovanju drevesnega parka v Gorici na Rafutu ob dvorcu h. št. 69A (Ur. l. LRS, št. 7-25/52); Del današnjega parka Rafut (zgornji del brez vile) se zavaruje kot prirodna znamenitost.

• Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica (Ur. glasilo Primorskih novic št. 8/85); Celoten Rafutski park se zavaruje kot spomenik lokalnega pomena.

• Odlok o razglasitvi Rafutskega parka z vilo za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradne objave, št. 21/2003 – Nova Gorica, Oko).

• Naravna vrednota lokalnega pomena - Ur. list 11/2004.

15

3.2 Izbor parametrov modela Na osnovi empiričnih spoznanj o analiziranih učnih poteh (Gozdna učna pot Panovec, Naravoslovna učna pot ob Hublju, Naravoslovna učna pot Štivanski log) in primerov iz literature (Kyle et al., 2004; Lymes in Tamminga, 1995; Toccolini et al., 2004) so bili določeni parametri za oceno kakovosti učne poti. Vsi izbrani parametri so argumentirani s primeri iz literature.

1. Privlačnost in pestrost botaničnih in drevesnih vrst 2. Ekološka privlačnost in pestrost habitatov 3. Zdravstveno stanje dreves 4. Življenjski prostor dreves

Vsaka pokrajina ima različne naravne elemente. Neizogibni element narave so drevesa, ki dajo naravni pokrajini končni izgled. Primer goloseka jasno ponazarja razliko med delom naravne pokrajine brez dreves in delom, ki ga pokriva gozd. Izgled dreves, njihove dimenzije in zdravstveno stanje vplivajo na dojemanje okolice in počutje v njej. Feinsiger et al. (1997) primerja vpliv dreves na osnovnošolske otroke na šolskih dvoriščih in dreves na učnih poteh in ekoturističnih točkah. Ugotavlja, da v naravnem okolju otroke razlaga o drevesih in naravnih ekosistemih veliko bolj prevzame.

5. Informacije na tablah 6. Poljudne informacije na stojiščih 7. Strokovne informacije na stojiščih 8. Preglednost informacij na stojiščih

Smolej (1987), Feinsinger et al. (1997), Hearne in Salinas (2002), Davis (2002) ugotavljajo pomen informacij in način podajanja le-teh na učnih poteh. Smolej piše, da je treba informacije podati na tak način, da postane obiskovalec učne poti subjekt učenja, da se torej uči, v nasprotju s starejšim pojmovanjem, po katerem je bil obiskovalec objekt, ki se ga je učilo. Informacije je torej treba podati na način, ki sproži v obiskovalcu aktivni proces premišljevanja. Obiskovalec sam išče informacije v naravnem okolju, jih povezuje, postavlja v sistem in dela zaključke. Feinsinger et al. (1997) so v večletni raziskavi, v kateri so iskali odgovore na vprašanje, kako na učnih poteh zbuditi zanimanje učencev in zunanjih obiskovalcev za naravo in njene elemente, našli dve verigi povezav. Prva: vprašanje – akcija – refleksija, in druga: opazovanje in koncepti – eksperiment – refleksija. Feinsinger s sodelavci poudarja bistven pomen stojišč in informacij na njih poudarjajo Feinsinger et al. (1997) ter predlagajo, da se podajanje informacij začne z vprašanji, na katere obiskovalec najprej sam poišče odgovore. Pri tem postane zelo pozoren na svoje okolje in vtise, ki jih ob tem dobi. Primer: Na naravoslovni učni poti Štivanski log, (učna pot je namenjena predvsem osnovnošolski publiki), se v smrekovem gozdu nahaja Tabla: „Ugani kdo sem?“, ta v osmih povedih opiše žival, ki živi v gozdu, skozi katerega gre učna pot, vendar ne omeni njenega imena. Pusti le navodilo: “Na tej poti sem pustil svoje sledi – poišči jih”. Obiskovalec postane pozoren na okolico, išče sledi živali, ki je opisana na Tabli A, ob tem premišljuje, za katero žival gre. Če že pozna odgovor, išče sledi, da bi potrdil svoj odgovor. Gre za uganko. Nekaj 10 m stran je na tleh ob učni poti betonska plošča z odtisi parkljev. Naprej po poti je tabla, na kateri je odgovor na prejšnjo uganko. Tabla B: “Ali ste ga spoznali? Po poti se je sprehodil divji prašič.” Na osnovi tega je bil ugotovljen bistven pomen tabel in stojišč, njihovih vsebin in lege v prostoru.

16

9. Urejenost poti same 10. Urejenost okolice poti

Hearne in Salinas (2002) v raziskavi Preferenc turistov v ekoturizmu na Costa Rici ugotavljata, da so anketiranci izbrali kot najpomembnejši dejavnik v ekoturizmu infrstrukturo, misleč na urejenost poti in neposredne okolice le-teh, klopi in počivališč.

11. Tip poti (ali je pot krožna?); 12. Čas obhoda;

Praksa je pokazala, da sta čas obhoda in tip poti pomembna za počutje obiskovalcev učnih poti. Zelo dolge učne poti zahtevajo več časa in fizične pripravljenosti, kar družine z majhnimi otroki odvrača. Na prekratkih poteh prihaja do »gneče«, table in stojišča so postavljene v prekratkih presledkih ali pa jih je premalo. Krožne poti so bolj zaželene, ker se obiskovalcem ni treba vračati nazaj po isti poti (Hearne in Salinas, 2002).

13. Varnost na poti (infrastruktura) 14. Varnost pred vsiljivci na učni poti

V raziskavi, ki obravnava načrtovanje učnih poti z vidika varnosti, Lymes in Tamminga (1995) ocenjujeta občutek varnosti na poti v javnih parkih in učnih poteh kot bistven dejavnik za ugodno počutje obiskovalca. Kot najpomembnejše komponente, ki vplivajo na občutek varnosti, izpostavljata: vidnost drugih in vidnost s strani drugih ljudi, možnost samote brez izolacije, označenost, oblikovanost vegetacije, urejenost in čistost okolice, stabilnost in varnost na infrastrukturnih objektih (mostičkov, stez).

15. Varnost pred živalmi na učni poti Zaradi izredno visoke biodiverzitete je Slovenija opredeljena kot vroča točka Evrope. Na našem ozemlju živijo tudi večji sesalci, zveri: rjavi medved, volk, ris in lisica. Zaradi velikega areala, ki ga ima medved, in števila medvedov v slovenskem prostoru so na nekaterih območjih posebej pogosta srečanja ljudi z njim. Drugi veliki sesalci so bolj plašnega značaja in se pred človekom praviloma umaknejo. Zaradi tega je treba pri načrtovanju učnih poti sprejeti varnostne ukrepe, ki zajemajo varnost pred živalmi.

16. Navigacija Lymes in Tamminga (1995) poudarjata pomen označenosti (map, markacij in smerokazov) na učnih poteh. Zavest o prostorski lokaciji, kje se namreč oseba giba glede na svojo okolico, je pomemben dejavnik občutka varnosti. Menita, da je pravilno dojemanje orientacije v naravnem okolju bistveno za doseganje občutka varnosti. 17. Vtis Vtis je mnenje, zlasti mišljenje o čem, kar nastane predvsem na osnovi zunanjih znakov česa oz. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta (SSKJ). Torej gre za subjektivno oceno, ki nastane na podlagi izkušenj iz zunanjega sveta in se razlikuje od posameznika do posameznika. Učne poti lahko dajo različen vtis, glede na to, kar ostane posameznemu obiskovalcu v spominu ter kar ga prevzame na pozitiven ali negativen način.

18. Skupinski raziskovalni projekt na učni poti 19. Primernost vsebin za univerzitetni študijski program Okolje (izbrani predmeti)

Parametra 18 in 19 sta bila določena na osnovi modula CILJNA SKUPINA za učno pot v Parku Rafut. Opisujeta lastnosti, ki karakterizirajo ciljno skupino študentov univerzitetnega študijskega programa Okolje. Učna pot v pestrem naravnem okolju nudi obilico možnosti za raziskovanje narave ali procesov v naravi. Potemtakem je bilo predpostavljeno, da bi bilo mogoče na učni poti v parku Rafut zastaviti zanimiv

17

Skupinski raziskovalni projekt (vsebina 3. letnika univerzitetnega študijskega programa Okolje). Iz predmetnika univerzitetnega študijskega programa Okolje je bil izbran nabor predmetov, katerih del vsebine bi bilo mogoče povezati ali razložiti na primeru parka Rafut. Posameznim parametrom so bile dodeljene merske lestvice – zaloge vrednosti. Parametri, ki se nanašajo na isti sklop informacij, imajo enake zaloge vrednosti. Vseh zalog vrednosti je 10 in so kvalitativne, »opisne« in podane v Tabeli 1. Tabela 1: Zaloge vrednosti parametrov.

Zaloge vrednosti Parametri

0 – 1,5 1,5 – 2,3 2,3 – 3,3 3,3 – 4,3 4,3 - 5

1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10

premajhna majhna sprejemljiva velika zelo velika

IZVEDBA, (idejna,

tehnična)

popolnoma neustrezna

neustrezna zadovoljivo ustrezna

ustrezna zelo ustrezna

13, 14, 15, 16,

UČNA POT

zelo slabo slabo sprejemljivo dobro zelo dobro

CILJNA PUBLIKA

zelo nezadovoljna

ne zadovoljna

delno zadovoljna

zadovoljna popolnoma zadovoljna

17 negativen ne opredeljen

pozitiven zelo pozitiven

19 ne ustrezajo delno ustrezajo

ustrezajo popolnoma ustrezajo

Tip poti slabo sprejemljivo dobro

12 Predolga Prekratka Ravno prav

Posamezni predmeti

Ne ustrezajo Delno ustrezajo

Popolnoma ustrezajo

11, 18 Ne Da

18

3.3 Anketa Anketa je metoda zbiranja informacij, ki omogoča standardizirano zbiranje odgovorov na niz vprašanj. Na podlagi odgovorov je mogoče narediti različne oblike kvalitativne, kvantitativne in vzorčne analize podatkov. Vprašalnik je besedilo z vprašanji, ki jih npr. javosti zastavljamo z anketo, pojma se pojavljata v besedni zvezi "anketni vprašalnik". Sestava ankete zahteva sledeče korake: oblikovanje cilja raziskave (kaj bi radi izvedeli?), oblikovanje vzorca raziskave (izbira ciljne skupine, kdo bo spraševan?), izbira metode (kako vprašati?). Sledi testiranje vprašalnika, nato izvedba raziskave ter analiza podatkov in oblikovanje poročila. Anketa je bila uporabljena kot metoda vrednotenja kvalitete treh izbranih učnih poti v Sloveniji, njihove zasnove in izvedbe. Bila je izvedena na reprezentativnem vzorcu študentov Okolja Politehnike Nova Gorica. V dveh skupinah so bili izvedeni ogledi Gozdne učne poti Panovec, Naravoslovne učne poti ob Hublju in Naravoslovne učne poti Štivanski log v mesecu junu in septembru 2005. V anketi je sodelovalo skupaj 28 študentov z univerzitetnega študijskega programa Okolje v sledeči sestavi:

• pet študentov prvega letnika, • pet študentov drugega letnika, • devet študentov tretjega letnika, • devet študentov četrtega letnika.

Zaradi prepričanja, da imajo študentje višjih letnikov več izkušenj in znanj s študijskega programa, je bilo v vzorcu namenoma več študentov tretjega in četrtega letnika. Anketa je bila razdeljena v tri sklope. Namen prvega sklopa je bil dobiti podatke o profilu študentov, ki so izpolnjevali anketo (priloga H: Profil anketirancev). Drugi sklop ankete se je nanašal neposredno na učno pot, njeno zasnovo, izvedbo in urejenost. Iz rezultatov ankete je bila izračunana srednja vrednost vseh parametrov, ki so bili ocenjeni z mersko lestvico od 1 do 5. Zastavljeno je bilo 24 parov trdilnih stavkov. Vsak par je vseboval dve popolnoma nasprotni izjavi. Med tema je bila petmestna vrednostna lestvica od 1 do 5. Tabela 2: Primer izbire in ocen za kriterij tabele iz 2. sklopa Ankete.

tabel je premalo

1

2

3

4

5

tabel je preveč

V prikazanem primeru je vrednost 1 pomenila popolno strinjanje s trditvijo neposredno ob njej (tabel je premalo), vrednost 5 popolno strinjanje z drugo trditvijo, torej negacija prve trditve (tabel je preveč). Vrednost 3 je pomenila srednjo vrednost med dvema povedima (tabel je ravno prav). Vsak par trdilnih stavkov se je nanašal na določen kriterij ali podkriterij modela. Vsako vprašanje v drugem sklopu ankete se nanaša na enega od podkriterijev v modelu. Drugi sklop ankete je bil namenoma sestavljen tako, da se z dobljenimi odgovori podpre vse podnivoje – podkriterije modela. Na osnovi statistične analize odgovorov iz tega sklopa ankete so bile določene zaloge vrednosti kriterijev (Tabela 1).

19

Tretji sklop ankete je zajemal odnos študentov do učne poti ter njihovega povezovanja naravnih elementov (drevesnih vrst, habitatnih tipov, ekološke funkcije gozda) in antropoloških vplivov (vidnih posledic onesnaževanja, upravljanja z gozdovi, vpliva tujerodnih vrst) na učni poti z nekaterimi predmeti iz univerzitetnega študijskega programa Okolje. Predmete, ki so jih študentje že poslušali in so menili, da bi nekatere terenske vaje ali nekatera predavanja iz le-teh lahko izvedli na učni poti, so označili kot sledeče: 0 – učna pot ni ustrezna za izvajanje nekaterih vaj predmeta, 1 – enkraten obisk učne poti bi ustrezal, 2 – nekaj terenskih vaj bi lahko izvajali, 3 – velik del terenskih vaj bi lahko izvajali na učni poti, X – predmeta še nisem poslušal/a. Študentje so odgovarjali na vprašanje, ali bi v naravnih pogojih, kot so na učni poti, lahko zastavili zanimiv skupinski raziskovalni projekt, ki je sestavni del tretjega letnika univerzitetnega študijskega programa Okolje. Tisti, ki so odgovorili pritrdilno, so napisali področje projekta. Tretji namen tretjega sklopa ankete je bil ugotoviti še sledeče: kaj se je študentu na učni poti najbolj vtisnilo v spomin, ali je študent na učni poti začutil svojo raziskovalno žilico, kaj predlaga kot izboljšavo učne poti. Analiza ankete in rezultati so predstavljeni v poglavju Rezultati ter v Prilogi F (Sklop 1, profil anketirancev), Prilogi G (Sklop 2, vprašanja in odgovori se nanašajo na posamezne kriterije modela) in Prilogi H (Sklop 3, povezava vsebin na učnih poteh z vsebinami izbranih predmetov iz univerzitetnega študijskega programa Okolje). Podatki, pridobljeni iz odgovorov na anketna vprašanja, so bili preračunani v zaloge vrednosti posameznih kriterijev v modelu učne poti. V tabelah 3, 4, 5, 6 in 7 so prikazane lestvice atributov (zalog vrednosti za posamezne kriterije v programu DEXi), ki so bile določene na osnovi povprečja odgovorov anketirancev iz Sklopa 2 in 3 (transformacija numeričnih rezultatov v kvalitativne ocene za DEXi). Na osnovi povprečne vrednosti odgovorov za posamezno učno pot so variantam v modelu pripisane vrednosti kriterijev, ki preslikavajo numerično oceno. Vseh zalog vrednosti je 10 (Tabela 1: Zaloge vrednosti). Sledi opis načina, kako so bile posameznim vrednostim pripisane zaloge vrednosti (Tabele 3, 4, 5, 6 in 7). Najvišja ocena v drugem sklopu ankete je bila 4,87 (pomeni, da ista zaloga vrednosti velja tudi za vse podkriterije).

20

Tabela 3: Sklop 2, petstopenjska lestvica atributov, lestvica odgovorov od 1,0–5,0. Kriteriji: učna pot, ciljna publika, označenost +, sociološki vidik +, izvedba (idejna, tehnična). Numerične vrednosti kriterijev

Zaloga opisnih vrednosti – atributi

Kriteriji u čna pot,

ciljna publika

označenost + sociološki vidik + izvedba (idejna, tehni čna)

0,0 – 1,5 zelo nezadovoljna premajhna zelo slabo popolnoma neustrezajo

1,5 – 2,3 nezadovoljna majhna slabo neustrezna

2,3 – 3,3 delno zadovoljna sprejemljiva sprejemljivo zadovoljivo ustrezna

3,3 – 4,3 zadovoljna velika dobro ustrezna

4,3 – 5,0 popolnoma zadovoljna

zelo velika zelo dobro zelo ustrezna

Tabela 4: Sklop 2, štiristopenjska lestvica atributov, lestvica odgovorov od 1,0–5,0. Kriterija: vtis in pedagoški vidik+ (brez posameznih predmetov). Numerične vrednosti kriterijev

Zaloga opisnih vrednosti – atributi

Kriterija vtis pedagoški vidik +

1,0 – 2,0 negativen neustrezajo

2,0 – 3,0 neopredeljen delno ustrezajo

3,0 – 4,0 pozitiven ustrezajo

4,0 – 5,0 zelo pozitiven popolnoma ustrezajo

Tabela 5: Sklop 2, tristopenjska lestvica atributov, lestvica odgovorov od 1,0 – 5,0. Kriterij: tip poti. Numerične vrednosti kriterijev Zaloga opisnih vrednosti – atributi

Kriterij tip poti

0,0 – 1,5 slabo

1,5 – 3,5 sprejemljivo

3,5 – 5,0 dobro

21

Tabela 6: Sklop 2, tristopenjska lestvica atributov, lestvica odgovorov od 1,0 – 5,0. Kriterij: dolžina učne poti. Numerične vrednosti kriterijev Zaloga opisnih vrednosti – atributi

Kriterij dolžina u čne poti

0,0 – 1,5 prekratka

1,5 – 3,5 ravno prav

3,5 – 5,0 predolga

Tabela 7: Sklop 2, dvostopenjska lestvica atributov, lestvica odgovorov od 1,0 – 5,0. Kriterij: krožna pot. Numerične vrednosti kriterijev Zaloga opisnih vrednosti – atributi

Kriterij krožna pot

0,0 – 2,5 ne

2,5 – 5,0 da

Ocene posameznih učnih poti, pridobljene z anketo, so bile v programu DEXi pripisane posameznim variantam iz predhodno določenih zalog vrednosti. V okviru sklopa tri je bila postavljena lestvica odgovorov od 1 do 3. Najvišja ocena v tretjem sklopu ankete je bila 2,37. Primernost vsebin na učni poti vsebinam s predavanj in vaj pri določenem predmetu na univerzitetnem študijskem programu Okolje (Tabela 8). Tabela 8: Sklop 3, tristopenjska lestvica atributov, lestvica odgovorov od 1,0 – 3,0. Kriteriji: ocena primernosti vsebin predmetov iz univerzitetnega študijskega programa Okolje za izvajanje na učnih poteh. Numerične vrednosti kriterijev Zaloga opisnih vrednosti – atributi

Kriterij ocena primernosti vsebin predmetov

0,0 – 0,80 ne ustrezajo

0.80 – 1,80 delno ustrezalo

1,80 – 3,0 popolnoma ustrezajo

Večina do sedaj opravljenih raziskav (Hearne et al., 2002; Luymes et al., 1995; Toccolini et al., 2004; Kyle et al., 2004) je zajela vrednotenje stanja že obstoječih učnih poti. Nekatere od teh raziskav bi morebiti lahko uporabili za vrednotenje predloga učne poti v parku Rafut. V prilogi E je anketa, ki je bila izdelana v okviru diplomske.

22

3.4 DEXi V okviru diplomske naloge je bil uporabljen program za podporo večparameterskega odločanja DEXi, ki vrednoti variante ter določa mehanizme odločanja z logičnimi pravili, ki jih definira odločevalec, ter omogoča rangiranje variant od najboljše do najslabše. Večparametrsko odločanje temelji na razgradnji odločitvenega problema na podprobleme, ki so manj komleksni ter lažje rešljivi. Z vrednostmi ai opišemo variante po osnovnih parametrih (kriterijih ali atributih). To so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema in opredeljujejo kakovost variant, program jih strukturira v drevo kriterijev. Parametri Xi predstavljajo vhod v model. Funkcijo koristnosti F določajo odločitvena pravila, po katerih se vrednosti posameznih parametrov združujejo v spremenljivko Y, ki predstavlja končno oceno. Vsaka varianta ima drugačen nabor osnovnih parametrov (a1, a2… ai), na osnovi katerih funkcije koristnosti določijo končno oceno za vsako posamezno varianto. Proces večparameterskega odločanja v programu DEXi lahko razdelimo v 5 faz (Slika 6). Odločitveni proces poteka po fazah, ki se lahko prepletajo ali ponavljajo. Identifikacija problema je prva faza, v kateri definiramo problem in opredelimo cilje in zahteve. V naslednji fazi določimo kriterije, na osnovi katerih bomo ocenjevali variante, zasnujemo strukturo odločitvenega modela (razporeditev vhodnih parametrov v drevo kriterijev) ter določimo merske lestvice (zalogo vrednosti kriterijev oziroma atribute). Naslednja faza zajema definicijo funkcij koristnosti, ki opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, torej od listov do korenine drevesa. V DEXi-ju so funkcije koristnosti predstavljene po točkah, ki združujejo parametre. Vsaka točka predstavlja preprosto odločitveno pravilo tipa če-potem (Jereb et al., 2003). Pravila so oblikovana v vrsticah tabel, ki predstavljajo funkcijo koristnosti. Če združujemo dva kriterija, imamo tabelo s tremi stolpci. Število vrstic v tabeli je odvisno od števila vseh kombinacij zalog vrednosti, ki jih imata ta dva kriterija. Prvi stolpec tabele vsebuje zaloge vrednosti prvega kriterija, drugi stolpec drugega kriterija, v tretjem pa odločevalec določi pravila, s katerimi opiše novi kriterij (iz naslednjega podnivoja) na osnovi kombinacije iz prvih dveh stolpcev (Priloga D). Z modelom utežne vsote lahko pričnemo z določanjem funkcije koristnosti, tako da določimo uteži posameznih atributov, recimo 50% za kriterij A in 50% za kriterij B. S tem predvidimo, da je funkcija koristnosti ravnina, program pokaže tabelo pravil, ki prestavljajo to ravnino po točkah. Tako dobljeno tabelo pregledamo in popravimo tista pravila (točke), ki se nam ne zdijo ustrezna (Jereb et al., 2003). Na ta način si s programom lahko pomagamo do končne tabele odločitvenih pravil, kar je zelo koristno v primerih, ko imamo veliko število kombinacij zalog vrednosti. V četrti fazi je potrebno natančno preučiti variante. Z zbranimi podatki opišemo posamezno varianto z vrednostmi osnovnih kriterijev, tistih, ki ležijo na listih drevesa. Peta faza, vrednotenje variant poteka »od spodaj navzgor« po drevesu v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Praviloma je najboljša tista varianta, ki dobi najvišjo oceno. Da bi se izognili napakam, ki lahko nastanejo v procesu vrednotenja in združevanja kriterijev, je zelo pomembno opraviti analize variant ter kritično premisliti o dobljenih rezultatih. Ocenimo lahko tveganje in opravimo druge analize, s katerimi je mogoče napovedati nekatere posledice odločitve. Program DEXi ima štiri komponente:

• Model – v modelu pregledno razčlenimo problem na kriterije (parametre), ki jih hierarhično strukturiramo v drevo modela in določimo merske lestvice.

23

Odločevalec na osnovi svojih želja, ciljev in preferenc izbere odločitvena pravila (določi funkcije koristnosti), na katerih temeljijo njegove odločitve.

• Vrednotenje – omogoča pripis vrednosti kriterijev za posamezne variante in naknadno spreminjanje vrednosti izbranih kriterijev.

• Variante – aplikacija omogoča vnašanje vrednosti kriterijev, izbranih v modelu za določeno število variant.

• Grafikoni – s klikom na želeni parameter dobimo grafično predstavitev le-tega. Na enem grafikonu lahko izberemo do 6 različnih kriterijev. V primeru izbire šestih kriterijev ima grafikon obliko pravilnega šesterokotnika. Točke šesterokotnika so prikaz idealnih razmer (maksimalne vrednosti izbranih) parametrov. Za vsako varianto posebej nam DEXi pokaže grafikon, ki je nepravilen šesterokotnik znotraj pravilnega šesterokotnika idealnih razmer. Večja kot je površina pod likom (šesterokotnikom), boljša je izbrana varianta.

Slika 6: Faze procesa odločanja.

24

3.5 Konstrukcija modela Pri določanju funkcij koristnosti je število odločitvenih pravil odvisno od števila kriterijev, ki jih s funkcijo koristnosti združujemo, in od razpona zalog vrednosti. Več atributov kot združujemo, večje je število odločitvenih pravil. Z večanjem razpona zaloge vrednosti kriterijev se veča število odločitvenih pravil. Zaradi tega je smiselno združevati manjše število atributov, največ 3. Na sliki 7 je prikazana hierarhična struktura modela. Model je sestavljen iz števila hierarhično strukturiranih atributov. Vsi atributi v modelu so kvalitativni, so simbolične vrednosti in jih opišemo z besedo. Povezovanje vrednosti atributov je določeno s pravili, funkcijami koristnosti. Vhodni kriteriji so preko kriterijev višjih nivojev povezani v krovni kriterij in končno oceno UČNA POT, ki jo predstavljajo trije glavni kriteriji: PRIVLAČNOST IN PESTROST, IZVEDBA ter modul CILJNA PUBLIKA. Model UČNA POT ima šest podnivojev, je hierarhičen, kvalitativen in večparameterski (prvi podnivo tvorijo trije glavni kriteriji, drugi podnivo kriteriji, ki jih določajo; vsak naslednji podnivo vsebuje kriterije, ki določajo podnivo više stopnje). Glavni kriterij PRIVLAČNOST IN PESTROST zajema atribute, ki opišejo narave danosti prostora, v katerem načrtujemo učno pot. V drugem podnivoju sta kriterija botanična – privlačnost in pestrost drevesnih vrst ter ekološka – privlačnost in pestrost habitatnih tipov. Glavni kriterij IZVEDBA zajema atribute, ki opisujejo izvedbo učne poti. V drugem podnivoju sta kriterija idejna izvedba (skupina atributov strukturirana v štiri podnivoje, ki zajemajo označenost na tablah in stojiščih ter urejenost dreves in poti) ter tehnična izvedba (skupina atributov strukturirana v tri podnivoje, ki opišejo tip poti in sociološki vidik, to je varnost na poti in orientiranost na učni poti). Glavni kriterij CILJNA PUBLIKA združuje atributa vtis in pedagoški vidik, ki obravnava študente univerzitetnega študijskega programa Okolje kot ciljno skupino. S spreminjanjem atributov znotraj modula CILJNA SKUPINA se model prilagaja različnim ciljnim publikam. Tako je mogoče isti model učne poti z majhnimi spremembami uporabiti za načrtovanje učne poti za osnovnošolsko, srednješolsko ali visokošolsko publiko, širšo javnost ali recimo turiste. Vseh atributov je 66, funkcij določljivosti 32, variante so 3 (učne poti: Panovec, ob Hublju, Štivanski log). Za doseg ciljev diplomske naloge sta bili uporabljeni metoda selektivne razlage in analiza občutljivosti.

25

Slika 7: Struktura modela učne poti v programu DEXi.

26

4 REZULTATI IN RAZPRAVA Na osnovi rezultatov ankete so bile določene zaloge vrednosti kriterijev, v vsaki varianti so bile kriterijem pripisane opisne vrednosti na osnovi povprečne ocene kriterija v anketi. Za preverjanje zgradbe odločitvenega drevesa in za boljše razumevanje povezav v vsebinske sklope je bila narejena analiza občutljivosti (sensitive explanation). Z metodo selektivne razlage (selectivity analysis) so bile določene kakovosti na posameznih učnih poteh – variantah. Na osnovi analize treh učnih primerov so bile spoznane najboljše izvedbe kriterijev, ki določajo kakovost učne poti. Prednosti in kvalitete posamezne variante so bile v modelu učne poti aplicirane v okviru naravnih in prostorskih danosti v parku Rafut. 4.1 Analiza ankete Anketa je bila razdeljena v tri vsebinske sklope; rezultati so podani po sklopih in se sklicujejo na Prilogo F (Sklop 1, profil anketirancev), Prilogo G (Sklop 2, vprašanja in odgovori se nanašajo na posamezne kriterije modela) in Prilogo H (Sklop 3, povezava vsebin na učnih poteh z vsebino izbranih predmetov iz univerzitetnega študijskega programa Okolje). Način pretvorbe numeričnih rezultatov v zaloge vrednosti je opisan v poglavju 3.3 Anketa. Prvi sklop ankete je zajel profil študentov, ki so sodelovali v anketi (starost, spol, letnik študija, povprečje ocen, ali je Okolje prvi študijski program, na katerega so vpisani, ter njihovo prisotnost in oceno kakovosti in primernosti vaj na študijskem progogramu Okolje). Rezultati, ki ponazarjajo profil študentov, udeleženih v anketi, so razvidni v Prilogi F. Rezultati drugega sklopa ankete so bili uporabljni za pripis ocene zaloge vrednosti posameznim kriterijem v modelu. Na ta način so bile dobljene vrednosti za vsako obravnavano učno pot. V tretjem sklopu so študentje 3. in 4. letnika univ. štud. programa Okolje (skupaj 18 študentov) odgovarjali na vprašanje: Ali meniš, da bi v naravnih pogojih, kot so na učni poti in okolici, lahko zastavili zanimiv skupinski raziskovalni projekt (v 3. letniku)?

• Ne

• Da, navedi področje projekta ______________________________________

Na to vprašanje so odgovarjali samo študentje 3. in 4. letnika, ker so že imeli izkušnje z izbiro problematike projekta, zastavitvijo in izvedbo eksperimentalnega dela, analizo rezultatov in zaključki skupinskega raziskovalnega projekta. Študentje 1. in 2. letnika nimajo izkušenj s skupinskim raziskovalnim projektom, zato njihovo mnenje ne bi bilo relevantno. Skupaj (na vseh treh učnih poteh) je 57,4% študentov odgovorilo pritrdilno (Tabela 9).

27

Tabela 9: Ali bi na učni poti lahko zastavil/a zanimiv skupinski raziskovalni projekt? Gozdna/naravoslovna učna pot

Odgovor »da« Odstotek

Panovec 11 61,1%

Ob Hublju 10 55,6%

Štivanski log 10 55,6%

Skupaj odgovor Da 31 57,4%

Ker je na vseh treh učnih poteh odgovor »da« za skupinski raziskovalni projekt presegel 50% anketirancev, je v modelu vsem variantam glede skupinskega raziskovalnega projekta pripisan odgovor »da«. Študentje, ki so odgovorili pritrdilno, so napisali področje projekta, ki bi ga lahko zastavili na učni poti (Tabela 10). Število v oklepaju označeuje število enakih odgovorov. Tabela 10: Področja skupinskih raziskovalnih projektov na učnih poteh. Gozdna/naravoslo-vna učna pot

Področja skupinskega raziskovalnega projekta

Panovec Vnos tujerodnih vrst (2), zaraščenost gozda, kompetenca med vrstami, tujerodne vrste, dvoživke, vroča točka Slovenije, vegetacijski cikel (primerjava več drevesnih vrst), biodiverziteta (2), močvirje, urejenost učnih poti, načrtovanje učnih poti za različne namene.

Ob Hublju Avtohtone drevesne vrste (2), o reki Hubelj, rastje na apnencu in flišu, varstvo narave, posegi v okolju, presoja vplivov na okolje zaradi trim steze, primerjava vodnih parametrov pri izviru Hublja in pri Ajdovščini, botanika, izboljšanje učnih poti, kraški habitat versus flišni.

Štivanski log Dvoživke (2), mokri travniki (4), raznolikost habitatov na majhnem območju, botanika, biomonitoring, uvedba programa ekologija v osnovnošolkem sistemu, vpliv vodnega okolja.

V okviru tretjega sklopa ankete so študentje napisali, kaj se jim je najbolj vtisnilo v spomin na učni poti in kaj bi predlagali kot izboljšavo učne poti. Gozdna u čna pot Panovec: Vtis v spomin: vrstna pestrost dreves, primerjava jelka smreka, trapaste table, tulipanovec, tujerodne drevesne vrste (2), biodiverziteta (4), urejenost poti (2), pajki, eksote (2), bambus, divja svinja, pot čez vodo, laška žaba, analiza vode potokov, veliko alohtonih vrst (2), dejstvo da je Panovec vroča točka Slovenije, močvirski taksodiji (3), iglavci, ki pozimi ne zgubljajo iglic, metasekvoje (2), vandalizem, komarji, zasnova poti, nove drevesne vrste. Izboljšave: dodatne informacijske table (10), latinska imena (4), stojišča (3), boljša brošura – vodnik, bolj divje, demonstracija zasajevanja dreves, barvite table, kratka vsebina o vrsti dreves in živali, izboljšava označenosti, boljša urejenost, več informacij o eksotah, očistiti okolico poti, več atributov, več smetnjakov, klopce, napisati izvor rastlin, več o drevesih (latinsko ime, izvor, dimenzije, življenjska doba).

28

Naravoslovna u čna pot ob Hublju: Vtis v spomin: reka Hubelj (6), voda; viseči most (7); čistost reke; voda in apnenec; razgibanost terena; regulacija majhnega potoka z hudourniškim značajem; kraški izviri; prerez tal; robinja; pitna voda; čistost, urejenost učne poti; razgiban teren; pitna studenčnica; lep pogled na rob Trnovske planote; lepo urejene table; razgibana pot; pestrost reliefa. Izboljšava: več stojišč (8), več tabel (3), latinska imena (5), boljša infrastruktura, več informacijskih tabel z zanimivostmi (3), več informacij, več poudarka na vzročno posledičnih dejavnikih v okolju, vloga človeka pri tem, več podatkov o okolici, na stojiščih table, urediti trim stezo, več majhnih zanimivosti, klopce, leseni atributi, več o drevesih (latinsko ime, izvor, dimenzije, življenjska doba), več o gozdnem habitatu. Naravoslovna u čna pot Štivanski log: Vtis v spomin: jezero, kako so pridelovali oglje v preteklosti (3), interaktivne točke, odtisi stopinj živali (5), razne igre na poti, kukala za opazovanje – pogledniki, avstrijski vodnjak (2), imenitni smrekov nasad, stojišča (2), veliko število označenih drevesnih vrst na poti, zadnje stojišče – preplet življenja v gozdu, celotna pot v lepem spominu, mogočna drevesa, razgibanost učne poti, zanimivi leseni atributi, nove ideje. Izboljšave: latinska imena (8), več informacij, odstraniti betonske bloke z odtisi stopinj živali (2), več tabel, več informacij, daljša učna pot (3), dodati smetnjake, večji slikovit prikaz procesov v gozdu. Na osnovi odgovorov študentov je treba izpostaviti sledeče: na učnih poteh je bilo premalo informacij, Naravoslovna učna pot Štivanski log ima najbolje urejeno postavitev tabel in stojišč ter največ informacij. Na vseh obravnavanih učnih poteh imajo table, ki označujejo drevesne vrste le s slovenskimi imeni dreves. Na osnovi rezultatov ankete so bile izpeljane sledeče smernice za načrtovanje učnih poti, ki bi bile primerne za ciljno skupino študentov univerzitetnega študijskega programa Okolje (lahko posplošimo na ciljno skupino študentov naravoslovja; biologije, gozdarstva, lesarstva, agronomije itd.):

• Na table, ki označujejo drevesne vrste, bi bilo treba napisati: slovensko in latinsko ime drevesne vrste, podnebni pas, v katerem je najbolj pogosta, izvor (kontinent, država), življenjsko dobo, okvirno velikost in starost (posebnosti vrste). Učno pot bi bilo treba opremiti z dodatnimi informativnimi tablami, ki opisujejo naravne pojave na učni poti (življenje v reki in ob njej), značilnosti habitatov ali kakšen proces v naravnem okolju (kroženje ogljika, C).

• Urediti primerno število stojišč. Na stojiščih naj bodo podane informacije,

posebnosti in zanimivosti o temi, ki jo obravnavajo. Informacije morajo biti podane pregledno, na način, ki pri obiskovalcu spodbuja proces premišljevanja. V učno pot je treba vključiti poglednike in interaktivne točke, kjer se obiskovalcu postavi naloga, da nekaj poišče, opazi, izmeri, oceni ali odgovori na vprašanje. Postaviti klopce za počitek in razmislek. V pot vključiti lesene konstrukcije, kot so mostički, stopnice.

29

4.2 Analiza DEXi modela učne poti Model UČNA POT ima tri glavne kriterije: PRIVLAČNOST IN PESTROST, IZVEDBA ter modul CILJNA PUBLIKA. Vsa odločitvena pravila za združevanje kriterijev in podkriterijev PRIVLAČNOSTI IN PESTROSTI ter IZVEDBE so bila določena brez utežnega sistema (opis v poglavju 3.4 DEXi), torej je odločevalec pretehtal vsako kombinacijo združevanja zalog vrednosti podkriterijev ter sam določil vsa odločitvena pravila. Glavni kriterij CILJNA PUBLIKA je sestavljen iz podkriterijev vtis in pedagoški vidik. Odločitvena pravila znotraj podkriterija pedagoški vidik so bila delno opredeljena z utežmi, delno na podlagi izbire določevalca. Vsi podkriteriji razen osnovni predmeti in izbirni predmeti so bili določeni z utežmi. Z analizo občutljivosti je bilo preverjeno, kako se spremenijo rezultati vrednotenja variant, če se spremeni odločitveno pravilo združevanja treh glavnih kriterijev v krovni kriterij UČNA POT. Narejeni so bili trije scenariji. Na priloženi zgoščenki se nahajajo program DEXi, zgrajeni model učne poti - scenarij A v prilogi I, scenarij B v prilogi J, scenarij C v prilogi K. Vsak scenarij je dal drugačno končno oceno za posamezno varianto – učno pot Panovec, ob Hublju, Štivanski log. Na osnovi tega je razviden vpliv teže posameznega krovnega kriterija (npr.: v primeru ko pripišemo kriteriju IZVEDBA največjo težo, scenaij B, dobimo drugačne končne ocene učnih poti, kot v primeru, ko so vsi trije glavni kriteriji enakovredni, scenarij A).

• Scenarij A – enakovrednost

V scenariju A sklepamo, da so vsi trije parametri PRIVLAČNOST IN PESTROST, IZVEDBA ter CILJNA PUBLIKA enakovredni. Torej imajo vsi enako težo. Uteži so postavljene v razmerju: 33 : 33 : 33 - PRIVLAČNOST IN PESTROST : IZVEDBA : CILJNA PUBLIKA;

Slika 8: Končna ocena Učnih poti po scenariju A. Učni poti Panovec in Štivanski log sta ocenjeni kot dobri, učna pot ob Hublju kot sprejemljiva.

30

• Scenarij B – 20 : 60 : 20

S kakovostno izvedbo učne poti oz. postavitvijo zanimivih tabel in stojišč ter interaktivnih točk in lesenih atributov (npr.: hišic in hranilnikov za ptice) lahko pritegnemo pozornost obiskovalca do te mere, da nadomestimo manjšo privlačnost in pestrost drevesnih vrst in habitatnih tipov v danem okolju. V scenariju B ima največjo težo IZVEDBA učne poti, ki predstavlja kar 60% uteži. Kriterija PRIVLAČNOST IN PESTROST ter IZVEDBA imata po 20% celotne teže. Uteži so postavljene v razmerju: 20 : 60 : 20 - PRIVLAČNOST IN PESTROST : IZVEDBA : CILJNA PUBLIKA;

Slika 9: Končna ocena učnih poti po scenariju B. Učna pot Štivanski log je dobila najvišjo oceno, ocenjena je kot dobra, učna pot Panovec ocena sprejemljivo, učna pot ob Hublju ocena slabo.

31

• Scenarij C – 60 : 20 : 20

V raziskovalnem projektu Planiranje učnih poti v Italiji (Toccolini et al., 2004) ugotavljajo, da je v splošnem ključ do uspeha učnih poti v poudarjanju obstoječih struktur v naravi, prej kot dodajanju novih infrastukturnih objektov. V tretjem scenariju ima kriterij PRIVLAČNOST IN PESTROST največjo težo. Uteži so postavljene v razmerju: 60 : 20 : 20 - PRIVLAČNOST IN PESTROST : IZVEDBA : CILJNA PUBLIKA;

Slika 10: Končna ocena učnih poti po scenariju C. Učna pot Panovec dobra, učna pot Štivanski log sprejemljiva, učna pot ob Hublju slaba. Končni rezultati scenarijev A, B in C so pokazali, da se s spreminjanjem uteži pri določanju krovnega kriterija UČNA POT spremeni končna ocena učnih poti. Na ta način lahko odločevalec pretehta variante, med katerimi izbira glede na spremembe pomembnosti glavnih kriterijev (sprembe uteži). V vseh treh primerih je bila naravoslovna učna pot ob Hublju ocenjena kot najšibkejša (v scenariju A sprejemljiva; v scenariju B in C slaba). Gozdna učna pot Panovec in naravoslovna učna pot Štivanski log sta bili v vseh treh scenarijih ocenjeni z oceno dobra ali sprejemljiva. (Panovec v scenarijih A : B : C – dobra : sprejemljiva : dobra; Štivan v scenarijih A : B : C – dobra : dobra : sprejemljiva). Učno pot lahko načrtujemo za različne ciljne publike. Če jo želimo maksimalno prilagoditi eni od publik, lahko kriteriju CILJNA PUBLIKA dodelimo največjo težo. Tako

32

bi lahko naredili scenarij D – 30:30:40, ker bi kriterij CILJNA PUBLIKA imel večjo težo od ostalih dveh glavnih kriterijev. Sledijo rezultati primerjav treh učni poti po posameznih vsebinskih sklopih. Rezultati ocen kriterijev posameznih variant (Panovec, Hubelj, Štivan) so vsakič predstavljeni s tremi grafi a, b in c (za vsako varianto en graf), ki so bodisi oblike trikotnilka (prikaz ocen treh kriterijev), štirikotnika (prikaz ocen štirih kriterijev) ali šesterokotnika (prikaz ocen šestih kriterijev). Znotraj pravilnega lika, ki predstavlja koordintni sistem, je barvni manjši lik, katerega točke predstavljajo končno oceno posameznega kriterija. Varianta, ki ima največjo površino pod barvnim likom, je praviloma najboljša. Rezultati modela so predstavljeni na primeru scenarija A (slika 11) (vsi trije glavni kriteriji PRIVLAČNOST IN PESTROST, IZVEDBA ter CILJNA PUBLIKA so enakovredni). Glavni kriterij PRIVLAČNOST IN PESTROST ima podkriterija privlačnost in pestrost botaničnih in drevesnih vrst ter ekološka privlačnost in pestrost habitatov.

Slika 11: Panovec, Hubelj in Štivan – primerjava PRIVLAČNOSTI IN PESTROSTI. Iz grafikonov a, b, c na Sliki 11 je razvidno, da so na vseh treh učnih poteh predstavljeni kriteriji zasedli različne vrednosti, razen kriterija privlačnost in pestrost botaničnih in drevesnih vrst, ki je pri Hublju in Štivanu enak (velik). Površina pod likom je največja v primeru učne poti Panovec, torej je Panovec pri primerjavi treh opisanih kriterijev najboljša varianta. Sledi Štivan, nato Hubelj.

33

Drugi glavni kriterij IZVEDBA je sestavljen iz podkriterijev idejna izvedba (označenost (slika 12), urejenost (alika 13)) ter tehnična izvedba (sociološki vidik (slika 14), tip poti).

OZNAČENOST (IDEJNA IZVEDBA)

Slika 12: Panovec, Hubelj in Štivan – primerjava OZNAČENOSTI. Vsi trije grafi a, b in c na sliki 12 se razlikujejo po površini štirikotnikov. Najbolje je označena učna pot Štivan, sledi Hubelj, nato Panovec. Na učni poti Štivanski log so stojišča opremljena z večjimi tablami, na katerih najdemo razlage pojavov, ki so na stojiščih obravnavani. Ta zajema predvsem poljudne informacije, ki so podane na pregleden in sistematičen način. Table, ki označujejo drevesne vrste, imajo poleg slovenskega imena drevesa še verz, ki opiše neko posebnost drevesne vrste. Na drugih dveh učnih poteh (Panovec, ob Hublju) so stojišča opremljena le s tablo, na kateri je besedna zveza, ki se nanaša na določen pojav (npr.: prerez tal). Table, ki označujejo drevesne vrste, imajo le slovensko ime.

34

Slika 13: Panovec, Hubelj in Štivan – primerjava UREJENOSTI. Učni poti Panovec in Hubelj sta bili ocenjeni z enakimi vrednostmi. Zdravstveno stanje dreves je na vseh treh učnih poteh enako. Učna pot Štivanski log je dosegla 3 maksimalne vrednosti in skupno največjo površino lika. UREJENOST je največja na učni poti Štivanski log in je velika na učnih poteh Panovec in Hubelj.

35

Slika 14: Panovec, Hubelj in Štivan – primerjava SOCIOLOŠKEGA VIDIKA. Kriterij SOCIOLOŠKI VIDIK ima podkriterija navigacija in varnost (na učni poti, pred vsiljivci, pred živalmi). Največji občutek varnosti sta anketirancem dali učni poti Panovec in Štivanski log. V Panovcu je navigacija dobra, v Štivanu odlična. Na učni poti ob Hublju sta navigacija in občutek varnosti pred živalmi odlična, varnost pred vsiljivci in varnost na poti dobri. Varnost na poti je ocenjena z nižjo oceno, ker je učna pot zaradi sezonskega poplavljanja Hublja nekoliko degradirana. TIP POTI (TEHNIČNA IZVEDBA) Vse tri obravnavane učne poti so krožnega tipa. Učna pot ob Hublju (dolžina poti 3100 m) je bila ocenjena kot predolga, Štivanski log (1200 m) pa kot prekratka. Čas obhoda na učni poti Panovec (1300 m) je bil ocenjen kot ravno pravšnji. Učni poti ob Hublju in Panovec potekata po zelo razgibanem terenu. Zaradi vzponov in spuščanja učne poti sta fizično bolj zahtevni in čas obhoda je daljši.

36

Tretji glavni kriterij CILJNA SKUPINA (slika 15) zajema podkriterija pedagoški vidik (skupinski raziskovalni projekt in primernost vsebin iz univerzitetnega študijskega programa Okolje vsebinam na učnih poteh) ter vtis.

Slika 15: Panovec, Hubelj in Štivan – primerjava CILJNE SKUPINE. Učne poti Panovec, ob Hublju in Štivanski log ustrezajo pedagoškemu vidiku ciljne skupine. Na vseh treh učnih poteh bi večina študentov s študijskega programa Okolje lahko zastavila zanimiv skupinski raziskovalni projekt. Vtis, ki so ga pustile učne poti pri obiskovalcih, je bil zelo pozitiven. Vsebine na učnih poteh Panovec in ob Hublju ustrezajo izbranim predmetom iz univerzitetnega študijskega programa Okolje. Vsebine na učni poti Štivanski log delno ustrezajo predmetom iz univerzitetnega študijskega programa Okolje.

37

Slika 16: Panovec, Hubelj in Štivan – primerjava PREDMETOV.

Predmeti iz vseh sklopov so bili spoznani za ustrezne za izvajanje dela vsebin vaj in predavanj na učnih poteh Panovec in ob Hublju. Na učni poti Štivanski log so osnovni, temeljni in etično-pravno-sociološki predmeti označeni kot delno ustrezni, ostali kot ustrezni. Rezultati kažejo (slika 16), da so učne poti primerne za razlago dala vsebin izbranih predmetov in dela vaj iz univerzitetnega študijskega programa Okolje. Iz rezultatov je izpeljan sklep, da imata učni poti Panovec in ob Hublju bolj raznolike vsebine kot učna pot Štivanski log.

38

Z metodo selektivne razlage (Poglavje 2.3) so bile ugotovljene najbolj pomembne prednosti in slabosti posameznih variant (scenarij A). Odgovori so razvidni v modelu z aplikacijo Grafikoni. Ugotovitve so podane na dva načina: 1. glede na kriterije modela – Rangiranje variant za posamezen kriterij (tabela 11)

Tabela 11: Rangiranje variant glede na ocene kriterijev. Kriterij: Rangiranje variant (od najboljše proti najslabši

z oceno):

1. Privlačnost in pestrost botaničnih in drevesnih vrst

Panovec (zelo velika) > Štivan = Hubelj (velika)

2. Ekološka privlačnost in pestrost habitatov

Panovec = Štivan (zelo velika) > Hubelj (velika)

3. Zdravstveno stanje dreves Štivan (zelo velika) > Hubelj = Panovec (velika)

4. Življenjski prostor dreves Štivan (zelo velika) > Hubelj = Panovec (velika)

5. Informacije na tablah Štivan (velika) > Hubelj = Panovec (sprejemljiva)

6. Poljudne informacije na stojiščih

Štivan (sprejemljiva) > Hubelj = Panovec (majhna)

7. Strokovne informacije na stojiščih

Štivan (sprejemljiva) > Hubelj = Panovec (majhna)

8. Preglednost informacij na stojiščih

Štivan (zelo velika) > Hubelj (velika) > Panovec (sprejemljiva)

9. Urejenost poti same Štivan (zelo velika) > Hubelj = Panovec (velika)

10. Urejenost okolice poti Štivan (zelo velika) > Hubelj = Panovec (velika)

11. Tip poti (ali je pot krožna?) Panovec = Štivan = Hubelj (pot je krožna)

12. Čas obhoda Panovec (ravno prav) > Štivan (prekratka) = Hubelj (predolga)

13. Skupinski raziskovalni projekt na učni poti

Panovec = Štivan = Hubelj (ja)

14. Primernost vsebin univ. štud. program Okolje (izbrani predmeti)

Panovec = Hubelj (ustrezajo) > Štivan (delno ustrezajo)

15. Varnost na poti (infrastruktura) Panovec = Štivan (zelo dobro) > Hubelj (dobro)

16. Varnost pred vsiljivci na učni poti

Panovec = Štivan (zelo dobro) > Hubelj (dobro)

17. Varnost pred živalmi na učni poti

Panovec = Štivan = Hubelj (zelo dobro)

39

18. Navigacija Štivan = Hubelj (zelo dobro) > Panovec (dobro)

19. Vtis Panovec = Štivan = Hubelj (zelo pozitiven)

2. glede na posamezne učne poti – Ocena glavnih kriterijev na u čnih poteh (tabela 12)

Tabela 12: Ocena glavnih kriterijev in izbranih podkriterijev na učnih poteh. Učna pot: Prednosti (najboljše na tej učni poti): Slabosti (pomanjkljivosti):

Panovec

Zelo velika PRIVLAČNOST IN PESTROST.

Zelo zadovoljna CILJNA PUBLIKA.

Zelo velika privlačnost in pestrost botaničnih vrst.

Zelo ustrezna tehnična izvedba.

Zelo dober sociološki vidik.

Zelo dobra varnost.

Zelo pozitiven vtis.

Delno ustrezna IZVEDBA.

Neustrezna idejna izvedba.

Hubelj

Zelo zadovoljna CILJNA PUBLIKA.

Zelo dober sociološki vidik.

Zelo dobra varnost.

Zelo pozitiven vtis.

Neustrezna idejna izvedba.

Neustrezna IZVEDBA.

Štivan Zelo ustrezna IZVEDBA.

Zelo zadovoljna CILJNA PUBLIKA.

Zelo ustrezna idejna izvedba.

Zelo velika urejenost dreves.

Zelo velika urejenost poti.

Zelo dobra varnost.

Zelo pozitiven vtis.

Sprejemljiva PRIVLAČNOST IN PESTROST.

Najboljšo PRIVLAČNOST IN PESTROST ima gozdna učna pot Panovec. Med tremi analiziranimi učnimi potmi ima Panovec največje število drevesnih vrst, nekatere zelo neobičajne za naše podnebje (metasekvoje, močvirske taksodije, japonsko kriptomerijo) ter potemtakem tudi največ habitatnih tipov. Najboljšo IZVEDBO ima naravoslovna učna pot Štivanski log. Ta vsebuje 11 interaktivnih točk za spodbujanje umskih in čutnih aktivnosti pri obiskovalcih (kritično mišljenje in raziskovalni duh), zaradi česar ocena IZVEDBE naravoslovne učne poti Štivanski log odstopa od drugih dveh. CILJNA PUBLIKA je bila na vseh treh učnih poteh zelo zadovoljna.

40

4.3 Aplikacija modela učne poti: idejna in tehnična zasnova učne poti v parku Rafut Park Rafut ima zelo veliko PRIVLAČNOST IN PESTROST (privlačnost in pestrost botaničnih in drevesnih vrst ter ekološko privlačnost in pestrost habitatov). Površina parka je okoli 3,5 ha, trenutno število drevesnih in grmovnih vrst je okoli 100. Z IZVEDBO učne poti je potrebno maksimalno izkoristiti naravne danosti ter prikaz le-teh prilagoditi željam in potrebam izbrane ciljne publike. Naravoslovna učna pot Štivanski log je v anketi dobila najvišjo oceno za IZVEDBO. Njena izvedba se od učnih poti Panovec in ob Hublju razlikuje po tem, da vsebuje 11 interaktivnih točk za spodbujanje umskih in čutnih aktivnosti pri obiskovalcih. Iz tega je mogoče sklepati, da so interaktivne točke bistvenega pomena za kakovostno izvedbo učne poti. Čustveni in vedenjski cilji učne poti so spodbuditi pri obiskovalcih zanimanje za naravo in naravne procese ter spodbuditi odkrivanje in občudovanje narave in detajlov v njej. Zaradi tega je v parku Rafut poleg stojišč in tabel, ki predstavljajo drevesne vrste, predlagana postavitev sledečih elementov:

• več tabel z vprašanji, katerih odgovore mora obiskovalec na učni poti poiskati sam, Table “Poišči odgovor v naravi”,

• poglednikov za opazovanje podrobnosti v naravi (krošenj, ptičjih gnezd, drevesnih značilnosti, posledic zaraščanja),

• table za merjenje dolžine razpona rok in nato obsega drevesnega debla.

Informacije na tablah in stojiščih je treba podati na jasen in slikovit način. Zaradi večplastnosti uporabe učne poti bi informacije na stojiščih lahko bile razvrščene od preprostih in splošnih informacij proti bolj specifičnim in kompleksnim razlagam. Obiskovalci bi v odvisnosti od stopnje svojega poznavanja narave na učni poti lahko selektivno izbirali, koliko bodo prebrali oz. koliko se bojo informirali in poglobili v opisan pojav ali stanje. Izbrana ciljna publika, študentje univerzitetnega študijskega programa Okolje, je v anketi jasno izrazila potrebo po tablah, ki bi poleg slovenskega imena vsebovale latinsko ime predstavljene drevesne vrste. Nekateri anketiranci so izrazili zanimanje po dodatnih informacijah. Potemtakem bi bilo treba na tablah za predstavitev drevesnih vrst podati: slovensko in latinsko ime, podnebni pas, izvor (kontinent, država), življenjsko dobo, okvirno velikost in starost ter posebnosti vrste. Na primer:

Himalajski bor, Pinnus wallichiana Kontitent izvora: Srednja Azija (Himalaja, V Afganistan, SV Beludžistan, S Burma, del Kitajske). Podnebje: v višinskem pasu od 2000–2800 m nadmorske višine. Velikost: višina do 50 m; širina debla do 1,5 m. Zanimivost: v Evropo je bil vnesen v začetku 19. stoletja.

V modelu učne poti je bil glavni kriterij IZVEDBA razdeljen na idejno in tehnično izvedbo (Slika 17).

41

Slika 17: Drevo kriterijev za glavni kriterij izvedba. Idejna izvedba temno modra; tehnična izvedba svetlo modra barva.

42

Na osnovi rezultatov ankete sta podana predloga ureditve idejne in tehnične izvedbe učne poti v parku Rafut (Tabela 13, Tabela 14). Idejna izvedba zajema ureditev dreves in poti ter označenost in podajanje informacij na učni poti. Tabela 13: Predlog ureditve idejne izvedbe učne poti v parku Rafut. Kriterij Ureditev idejne izvedbe

Umestitev kriterija v drevo kriterijev

Ime kriterija Park Rafut

Označenost table Informacije na tablah Več tabel, podati na razumljiv in pregleden način

Označenost stojišča Poljudne informacije na stojiščih

Velik pomen stojišč, več stojišč

Označenost informacije stojišča

Strokovne informacije na stojiščih

Več strokovnih informacij

Označenost informacije stojišča

Preglednost informacij na stojiščih

Informacije je treba podati na pregleden način

Urejenost dreves Zdravstveno stanje dreves

Potrebna sanacija drevnine

Urejenost dreves Življenjski prostor dreves Potrebna ureditev okolice dreves

Urejenost poti Urejenost poti same Urediti dodatne poti, dodati primerno podlago

Informacije na učni poti je treba podati v obliki tabel z imeni drevesnih vrst, tabel na stojiščih, tabel z vprašanji ali nalogami in kukalnikov oziorma poglednikov. Vzdolž učne poti je treba postaviti še koše za smeti, dve mizi in več klopi za počitek in oddih obiskovalcev v naravi. Zaradi stalne izpostavljenosti vremenskim razmeram je zaželeno, da bi bili vsi vneseni elementi z obstojnih in naravnih materialov. Table naj bi bile tiskane z UV-obstojnim printom na folijo in kaširane na aluminijaste plošče, pritrjene na eden ali več lesenih stebričkov. V parku Rafut je nujna sanacija nekaterih dreves, ki so zaradi starosti, bolezni ali vremenskih razmer poškodovana. Nekatera drevesa so v tako slabem stanju, da ogrožajo tudi okolišna drevesa. V procesu ureditve parka bi bilo smiselno upoštevati sledeče sanacijske ukrepe:

1. Preparirati bolne rastline na način, ki preprečuje širjenje bolezni, ali izvršiti sanitarno sečnjo bolnih rastlin, ki jih ni mogoče drugače sanirati.

2. Sanirati rano v duplu hrasta plutca.

3. Skrčiti površine, ki jih zarašča bambus. Redno omejevati širjenje bambusovih kultur.

4. Odstraniti ves plezajoči plevel z drevja in grmovnic.

5. Presaditi mlada drevesa in grme, ki rastejo preblizu drugih rastlin, da ne bi prišlo do tekmovanja za naravne vire in življenjski prostor.

43

6. S soglasjem Zavoda republike Slovenije za varstvo narave posekati drevesne in izkopati grmovne vrste v parku, ki nimajo posebne estetske vrednosti (divje grmovje in drevje).

7. Redno spremljati razvoj škodljivcev in bolezni ter ustezno ukrepati proti njihovemu delovanju.

Tehnična izvedba zajema sociološki vidik (navigacijo in občutek varnosti na poti) ter tip poti (ali je pot krožna ter čas obhoda). Tabela 14: Predlog ureditve tehnične izvedbe učne poti v parku Rafut. Kriterij Ureditev tehnične izvedbe

Umestitev kriterija v drevo kriterijev

Ime kriterija

Park Rafut

Sociološki vidik Navigacija Potrebna postavitev smerokazov

Sociološki vidik Varnost pred živalmi na učni poti

V parku Rafut ni večjih zveri, ni potrebe po varsnostnih ukrepih

Sociološki vidik Varnost pred vsiljivci na učni poti

Lepo urejena okolica spodbija obcutek varnosti

Sociološki vidik Varnost na poti (infrastruktura)

Nasuti grušč na določene dele poti

Tip poti Tip poti (ali je pot krožna?)

Urediti krožno pot

Tip poti Čas obhoda 45 minut brez daljših postankov (odvisen od časa zadrževanja ob predstavljenih drevesnih vrstah in na stojiščih)

V Strokovni podlagi za razglasitev Rafutskega parka z vilo za spomenik lokalnega pomena (Lah in Šušnik, 2003) so navedeni varstveni režimi za Rafutski park in vilo. Park se ureja zgolj po projektni dokumentaciji, ki je usklajena s kulturnovarstvenimi pogoji, podanimi v konservatorskem programu. Točke, ki zajemajo ureditev Rafutskega parka (brez vile), prepovedujejo: - spreminjati obliko in značaj poti, - spremeniti vrtno-arhitekturno zasnovo parkovnih površin, - odstranjevati drevje in grmovnice, - uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje ter trganje cvetja, - spreminjati ekološke pogoje, ki so potrebni za obstoj in razvoj drevja in grmovja, - dosajati nove rastlinske osebke, - nabirati semena, - izvajati goloseke v gozdu.

44

Potemtakem bi učna pot v parku Rafut morala zajeti le obstoječe poti. V modelu učne poti je izpostavljen pomen krožnosti poti, torej bi bilo treba urediti dve krajši dodatni poti, ki bi povezali obstoječi poti v zanko. Predlagani dodatni poti v parku trenutno obstajata, nastali sta kot posledica urejanja in vzdrževanja parka ter kot posledica rekreativnih tekačev. Za ureditev dodatnih poti bi bilo nujno pridobiti soglasje s strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Predlog poteka učne poti je prikazan na sliki 18. Obstoječi poti v parku Rafut sta na karti označeni z belo barvo. Predlog učne poti v parku Rafut vsebuje sledeče elemente:

• začetno informacijsko tablo;

• predstavitev 25 drevesnih vrst (slovensko ime, latinsko ime, največje dimenzije, izvor, značilnosti);

• 8 stojišč (opis izbranih ekoloških pojmov, dodatna predstavitev nekaterih rastlinskih vrst);

• 3 table: ”Poišči odgovor v naravi”;

• 6 kukalnikov oz. poglednikov (3 gnezdišča ptic, 2 posledici zaraščanja, 1 vila Rafut);

• 1 tablo za merjenje dolžine rok in obsega debla;

• 2 masivni leseni mizi s klopmi za počitek obskovalcev in uporabo pri vajah študentov univerzitetnega študijskega programa Okolje;

• 5 kamnitih klopi in kamnita miza (del prvobitne zasnove parka in vile);

• 5 košev za smeti iz naravnih materialov.

Na učni poti bi bilo postavljenih 10 interaktivnih točk (3 table: ”Poišči odgovor v naravi”, 6 kukalnikov, 1 tabla za merjenje dolžine rok in obsega debla). Učna pot v parku Rafut bi bila krožnega tipa, sestavljena iz dveh zank. Dolžina poti po veliki zanki znaša okoli 1 km. Veliko zanko tvorita uradni poti (glavna pot) v parku Rafut, ki sta na dveh mestih povezani z dodatnimi potmi. Sodeč po analizi treh učnih poti, je bilo ugotovljeno, da je čas obhoda odvisen tako od same dolžine poti kot od naklona terena, po katerem poteka učna pot, ter od števila točk, na katerih se obiskovalec lahko zadržuje. Obiskovalci potrebujejo za obhod učne poti po veliki zanki 45 minut brez daljšega počitka. Čas obhoda po mali zanki je 10 minut. Malo zanko tvorita najkrajša pot od vhoda v park do vile Rafut, delno poteka po stopnicah, ki na treh mestih sekajo veliko zanko, ter del uradne poti od vile Rafut do vznožja stopnic (Slika 18).

Vhod v park Rafut predstavlja orientalski objekt (porton), ki je sestavni del vhodnega objekta, zgrajenega v istem času in stilu kot vila Rafut. Neposredno ob vhodu skozi porton bi bila postavljena začetna tabla, ki vsebuje sledeče informacije: čas obhoda učne poti, dolžino učne poti, seznam predstavljenih drevesnih vrst, seznam stojišč, mapo parka z vrisanimi potmi (obstoječe poti v beli barvi, dodatne poti v sivi barvi), točkovno označenimi stojišči (modra barva), drevesnimi vrstami (zelena barva), počivališči in klopcami za počitek in oddih v naravi (oranžna barva) ter interaktivnimi točkami (rdeča barva). Začetna tabla označuje tudi prepoved trganja cvetja, nabiranja semen, vožnje z motornimi vozili in hoje izven označenih poti (zaradi morebitnega

45

poškodovanja koreninskega sistema nekaterih rastlin). Na sliki 18 številke ob zelenih oznakah prikazujejo predstavljene drevesne vrste, številke ob rdečih oznakah prikazujejo interaktivne točke (1, 2, 4: kukalniki, gnezdišča ptic; 6, 7: kukalniki, posledice zaraščanja; 3: poglednik na vilo Rafut; 5: tabla za merjenje razpona rok in obsega dreves), črke ob modrih oznakah predstavljajo stojišča.

Slika 18: Predlog poteka učne poti v parku Rafut.

46

Po začetni tabli se pot nadaljuje 10 m naravnost, nato zavije levo, kjer je na desni strani postavljena masivna lesena miza s klopmi. Ta je namenjena počitku in oddihu obiskovalcev parka kot prostor za diskusije, vaje ali predavanja skupin študentov univerzitetnega študijskega programa Okolje. Na desni strani poti raste 20 m visoka srebrna jelka (Abies pinsapo), na sliki 18 označena s številko 1. Tabla “Poišči odgovor v naravi”: “Poslušaj petje in oglašanje ptic. Koliko različnih melodij slišiš?” Na stičišču s potjo, ki prihaja z drugega vhoda v park, je postavljeno stojišče Mikroklima (A). S stojišča so vidni predstavnik subpolarnega klimatskega pasu: atlantski ceder (Cedrus atlantica), številka 2, in tri palme (Chamaerops excelsa), številka 3, predstavnice tropskega pasu.

Slika 19: Srebrna jelka v parku Rafut. Stojišče A: Mikroklima; Zakaj na dani lokaciji uspeva toliko subtropskih in tropskih rastlin? Predlagana vsebina na tabli Mikroklima: Park leži na jugozahodnem pobočju Kostanjevice, ki je dobro zavarovano pred vplivi s severa, zlasti burjo iz Vipavske doline. Pobočje je odprto v Furlansko nižino, od koder prihajajo vplivi mediteranske klime. Osončenost je večja zaradi rahle nagnjenost terena, kar onemogoča nastanek mrazišč. Geološka podlaga je dobro topni fliš, ki daje dobro in hranljivo prst. Vlažnost terena je velika. Na stojišču je potrebno podati še sledeče metereološke podatke: število sončnih ur na leto, povprečno letno oblačnost, povprečno letno temperaturo, srednjo temperaturo v obdobju vegetacijske rasti, povprečje letnih padavin, maksimalne hitrosti vetra, trajanje vegetacijske dobe; (do sedaj niso bile opravljene raziskave, ki bi vsebovale naštete podatke za območje parka Rafut). Zaradi specifične mile mikroklime uspeva v parku Rafut veliko rastlin, ki jih sicer drugod po Sloveniji ne najdemo.

47

Pot pelje naprej preko studenčnice, ki izvira iz pobočja Panovca in teče vzdolž parka Rafut mimo mogočnega črnega hrasta (Quercus ilex), na sliki 18, številka 4, do stojišča Sožitje (B), kjer rastejo palmi, lovor, vednozelena cipresa, svilna trava in eleagnus v neposredni bližini. Ob črnem hrastu je postavljena tabla “Poišči odgovor v naravi”: “Poišči najvišje drevo v parku.” Stojišče B: Sožitje; Pred stojiščem je zanimiv primer sožitja. Svilna trava, Miscantus sinensis; lovor, Laurus nobilis; palmi, Chamaerops excelsa; vednozelena cipresa, Cupressus sempervirens, in eleagnus, Eleagnus pungens, rastejo neposredno drug ob drugemu. Kljub temu so vse rastline lepih velikosti in ne kažejo znakov pešanja, pomanjkanja hranil, svetlobe ali prostora. Poznamo več vrst medvrstnih odnosov in dve obliki sožitja (ang. symbiosis). Mutualizem je oblika sožitje, ko je sodelovanje dveh vrst obvezno, obe vrsti imata korist druga od druge, ena brez druge ne moreta obstati (primer lišaji, korale, protisti v vampu goveda). Protokooperacija je oblika sožitja, v katerem imata obe vrsti koristi, vendar njun obstoj ni vezan na drugo vrsto. Za kakšno obliko sožitja gre v primeru pred stojiščem? Predlagana vsebina na tabli Sožitje: Opis vrst in njihovih naravnih habitatnih tipov (podnebje, izvor). Opis ekološkega termina sožitje na dejanskem primeru.

Slika 20: Pogled s stojišča Sožitje. Nasproti stojišča Sožitje, na desni strani poti, je postavljena druga lesena miza s klopmi. Naslednja predstavljena drevesna vrsta je velecvetna magnolija (Magnolia grandiflora), številka 5. Nekaj metrov naprej imamo na desni strani poti skupino petih nepalskih cipres (Cupressus torulosa), številka 6. Naprej po poti sta predstavljena mogočni bor Pinus taeda, številka 7, in arizonska cipresa (Cupressus arizonica), številka 8. Naslednje stojišče Habitati in niše (C), ki je postavljeno po naslednjih 10 metrih, predstavi raznolikost habitatnih tipov v parku Rafut. Ta je predstavljena na primeru ptic v parku.

48

Slika 21: Nepalska cipresa v parku Rafut. Stojišče C: Habitati in niše; V parku Rafut je mogoče opaziti zelo različne vrste ptic. Kljub skupnem izvoru hrane in relativno majhni površini parka so številne vrste ptic našle v njemu dom. Razlog za prisotnost velikega števila ptic v parku je zelo raznolika vegetacija, ta namreč ponuja pticam različne habitatne tipe. Vsaka vrsta ima posebne potrebe in navade glede izbire gnezdišča. Gnezda lahko najdemo v visoki travi, v nizkem grmovju (le nekaj decimetrov od tal), v krošnjah listopadnega drevja, v različnih drevesnih deblih. Predlagana vsebina na tabli: s pomočjo ornitologov določiti vrste ptic v parku Rafut ter poiskati gnezdišča vsake vrste. Na stojišču našteti vrste pric (slovensko in latinsko ime, slike vrst) ter na kratko opisati njihove življenjske navade. V parku postaviti kukalnike, skozi katere je videti gnezdišča različni vrst. Ob kukalnikih napisati, za katero vrsto ptic gre. Pot se v tem delu razdvoji na zgornjo, ki pelje do naslednjega stojišča D, in spodnjo, ob kateri so predstavljene štiri drevesne vrste. Po spodnji poti najprej pridemo do mogočnega hrasta pluteca (Quercus suber), na sliki 18, številka 9, ki je eno izmed zanimivejših drevesnih vrst v parku. Prav tega Robert Brus v knjigi Drevesne vrste na Slovenskem navaja kot “največji znani plutec v Sloveniji”. V jugozahodni Evropi ga gojijo za pridobivanje plute, po proizvodnji prednjači Portugalska, kjer imajo 200.000 ton letne proizvodnje plute. Po prehojeni razdalji 10 m na desni strani poti raste mali jesen (Fraxinus ornus), številka 10, neposredno ob njem je kot 11. drevesna vrsta predstavljena na učni poti zimzelena suličevka (Cunninghamia sp.). Ob stičišču spodnje poti z zgornjo je stojišče Zaraščanje v parku Rafut (D). Poudarjen je pomen preprečitve širjenja plevela in samega procesa zaraščanja.

49

Slika 22: Mogočni plutec v parku Rafut. Stojišče D: Posledice zaraščanja; Opisati proces zaraščanja in pomen preprečevanja zaraščanja. Koliko vrst je bilo zaraščenih od prvega popisa parkovne drevnine do danes? Našteti in opisati invazivne rastline, kot so bambus (Sasa sp.), robinija (Robinia pseudoacacia), bršljan, srobot, kosteličevje, ter metode preprečevanja njihovega širjenja. Postaviti v park kukalnike, skozi katere je videti obstoječe primere zaraščanja. Nedaleč stran od poti raste rododendron (Rododendron catawbiense), na sliki 18 številka 12. Učna pot pelje naprej mimo bambusove goščave na desni in akacijevega gozda na levi strani. V preteklosti se je bambus (v času, ko park ni bil vzdrževan) večkrat razrasel in udušil številna drevesa, ki so prej rasla okoli majhnega otočka bambusovega nasada. Stojišče E opiše invazivno naravo rastline ter pomen preprečevanja njenega širjenja. Stojišče E: Bambus; V parku Rafut raste 5 različnih vrst bambusa. V preteklosti je bambus prerasel več kot polovico površine parka in udušil številne rastline, med njima kafrovec (Cinnamomum camphora) in kamelijo (Camellia sp.), sedaj je omejen na več otočkov bambusovih nasadov. Predlagana vsebina na tabli: izvor, velika prilagodljivost in invazivna narava bambusa, uporabnost in ekonomski pomen, razlogi za krčenje in omejevanje bambusa.

50

Slika 23: Pogled na bambusovo goščavo. Iz bambusovega in akacijevega gozda pelje učna pot do vile Rafut. Poleg table “Poišči odgovor v naravi” – “Poišči podrobnosti in značilnosti vile Rafut”, je postavljen kukalnik, skozi katerega je videti okrasne ornamente na fasadi vile. Obiskovalci lahko obhodijo vilo in se ustavijo ob 13. predstavljeni drevesni vrsti, divjem kostanju (Aesculus hippocastanum) impozante velikosti, ob katerem je postavljena kamnita miza v orinetalskem stilu. Kot mnogi drugi arhitekturni vložki je tudi ta del arhitekturne dediščine parka Rafut. Ob vili se prične mala zanka učne poti, kjer ima obiskovalec tri možnosti za nadaljevanje. Lahko se odloči za obhod učne poti po mali zanki, ki ga pripelje nazaj na isto točko, ali za krajšanje učne poti po stopnicah. V tretjem primeru lahko obiskovalec nadaljuje učno pot po glavni poti, vendar ta ne zajema dela parka, skozi katerega peljejo stopnice. Ob teh je predstavljenih pet drevesnih vrst: številka 23 je evropski macesen (Larix decidua), številka 21 listopadna magnolija (Magnolia soulangiana), 20 metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides) in 22 hiImalajska cedra (Cypressum torulosa). S stopnic se odlično vidi najvišje drevo v parku rdeči hrast (Quercus rubra), na karti števila 24. Na tabli, ki označuje rdeči hrast, je med drugim nadpis: “največje drevo v parku”. Daljša različica učne poti pelje naprej mimo vile, kjer se na prvem ovinku postavljeno stojišče F. Od tam je razgled na vilo Rafut najlepši. Obiskovalec na stojišču preveri, koliko podrobnosti in značilnosti je sam razkril in opazil. Prebere lahko zgodovino vile in njen nastanek. Stojišče F: Vila Rafut; Arhitekturni slog vile, pomen kulturnega spomenika. Vila Rafut je edinstven primer romantične historicistične vile v Sloveniji, zgrajene v neoislamskem stilu. Zgrajena je bila v obdobju 1909–1914 po načrtih goriškega arhitekta Antona Laščaka, ki je pionir nove egipčanske nacionalne arhitekture. Vila Rafut združuje zahodnjaško tradicijo vile s stolpom z oblikovanjem orientalskih arhitekturnih dekoracij

51

in detajlov, je kombinacija opečne gradnje in kamna. S stolpa vile, ki spominja na minaret, se razteza čudovit pogled na park ter grad goriških grofov in italijansko Gorico oziroma Gorizio pod njim. V prvi svetovni vojni je bila vila Rafut hudo poškodovana, izvedena je bila popolna sanacija in rekonstrukcija porušenih delov. Po drugi svetovni vojni sta bila vila in park nacionalizirana, vzhodni del vile, del verande in dveh balkonov pa neustrezno pozidan.

Slika 24: Pogled na stolp vile Rafut. Pot se nadaljuje in v loku obide majhen travnati otoček, na katerem so dve kamniti klopi v orientalskem stilu. Naprej po poti je na desni strani predstavljena japonska kriptomerija (Cryptomeia japonica), zimzeleno drevo z Japonske, kjer predstavlja najpomembnejši vir lesa. Na sliki 18 je japonska kriptomerija označena kot 14. predstavljena drevesna vrsta. Naprej po poti na raste mogočni Himalajski bor (Pinnus wallichiana), drevesna vrsta 15. Ob vznožju grička, na katerm je postavljena vila, priteče v park studenčnica. Neposredno ob vodi raste močvirski taksodij (Taxodium distichum), številka 16, ki je predstavnik tropske močvirnate vegetacije in ima v vodi značilne zračne (dihalne) korenine. S načrtnim spreminjanjem vodotoka studenčnice ali njenega korita bi lahko študentje univerzitetnega študijskega programa Okolje naredili poskus, v katerem bi opazovali spremembe položaja in velikost zračnih korenin. Ob studenčnici poleg močvirskega taksodija rastejo bambus (Sasa sp.) in črne jelše (Alnus glutinosa), številka 17. Nasproti močvirskega taksodija je postavljeno stojišče Voda in ekosistem (G). Na tem je pojasnjen pomen vode v ekosistemu. Na desni strani poti nasproti jelš raste velik primerek kalifornijske libocedre (Libocedrus decurens), nasproti te na levi pa lawsonova cipresa (Chamaecyparis lawsoniana), na sliki 18 številka 19. Stojišče G: Voda in ekosistem; Na kratko opisati osnovne lastnosti vode (zgradbo molekule H2O, polarnost, trojno točko, specifično gostoto in visoko viskoznost vode, voda kot univerzalno topilo in kot sestavni del vseh živih organizmov) in cikel kroženja vode v ekosistemu. Močvirski taksodij (Taxodium distichum), črno jelšo (Alnus

52

glutinosa) in bambus (Sasa sp.) predstaviti kot zanimiv primer rastlin, ki so prilagojene na zelo vlažna in močvirnata tla. Razložiti princip delovanja dihalnih korenin močvirskega taksodija. Pot se nadaljuje do vznožja stopnic, ki so del male zanke. Tu je stojišče H, ki opiše pomen varstva naravne in kulturne dediščine. Stojišče H: Varstvo naravne in kulturne dediščine; Razložiti pojme naravna dediščina, kulturna dediščina in naravne vrednote, ki jih varujemo z Zakonom o ohranjanju narave (Ur. l. RS 56/99), Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS 32/93) in Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS 7/99). Na primeru naravnih vrednot v parku in vile Rafut je opisan pomen varstva naravne in kulturne dediščine.

Slika 25: Kulturna dediščina parka Rafut, polovica kupole minareta, porušenega v prvi svetovni vojni, sedaj v parku kot okras, na obeh straneh je kamnita klop. Učna pot se nadaljuje na levo in pelje proti začetku poti. Tik ob poti na levi strani stoji mogočna tisa (Taxus baccata), številka 25. Pot se nadaljuje proti izhodu iz parka. Na levi strani poti je masivna miza s klopmi, kjer se obiskovalci parka po prehojeni učni poti lahko odpočijejo v lepem naravnem okolju. Seznam drevesnih vrst, ki so predstavljene na učni poti v parku Rafut:

1. Španska jelka, Abies pinsapo

2. Atlantski ceder, Cedrus atlantica

3. Palma, Chamaerops excelsa

4. Črnika, Quercus ilex

5. Velecvetna magnolija, Magnolia grandiflora

6. Nepalska cipresa, Cupressus torulosa

7. Bor, Pinusa talea

8. Arizonska cipresa, Cupressus arizonica

9. Plutec, Quercus suber

10. Mali jesen, Fraxinus ornus

53

11. Suličevka, Cunninghamia sp.

12. Rododendron, Rododendron panticum

13. Divji kostanj, Aesculus hippocastanum

14. Japonska kriptomerija, Cryptomeia japonica

15. Himalajski bor, Pinnus wallichiana

16. Močvirski taksodij, Taxodium distichum

17. Črna jelša, Alnus glutinosa

18. Kalifornijska libocedra, Libocedrus decurens

19. Lawsonova cipresa, Chamaecyparis lawsoniana

20. Metasekvoja, Metasequoia glyptostroboides

21. Listopadna magnolija, Magnolia soulangiana

22. Himalajska cedra, Cedrus deodara

23. Evropski macesen, Larix decidna

24. Rdeči hrast, Quercus rubra

25. Tisa, Taxus baccata

Seznam stojišč na učni poti v parku Rafut in vrst, ki so na njih omenjene:

A. Mikroklima (atlantski ceder, Cedrus atlantica; palme, Chamaerops excelsa)

B. Sožitje (svilna trava (Miscantus sinensis), lovor (Laurus nobilis), palme (Chamaerops excelsa), vednozelena cipresa (Cupressus sempervirens), eleagnus (Eleagnus pungens))

C. Habitatni tipi

D. Posledice zaraščanja

E. Bambus (bambus, Sasa sp.)

F. Vila Rafut

G. Voda in ekosistem (močvirski taksodij (Taxodium distichum), črna jelša (Alnus glutinosa), bambus (Sasa sp.))

H. Varovanje naravne in kulturne dediščine

Glavni namen učne poti v parku Rafut je primerno urediti učno pot za izvajanje nekaterih vaj in predavanj iz univerzitetnega študijskega programa Okolje, zato bi bilo smiselno postaviti do tri table in vodoodporne plastične škatke s kredo, ki bi jih skupine študentov uporabljale pri vajah ali predavanjih v parku. Table bi bile hkrati uporabne tudi za obiskovalce parka, saj bi ob njih lahko dodali manjše table s kvizom ali vprašanji, na katere je potrebno poiskati odgovore v samem parku (interaktivne točke). Dve tabli (formata 1,5 x 1,5 m) bi bilo smiselno postaviti poleg dveh lesenih miz s klopmi. Manjšo tablo (dimenzij 1 x 1 m) bi lahko postavili ob paru kamnitih klopi. Table bi bilo dobro namestiti tako, da bi bile čim bolje vmeščene v naravno okolje parka. Učno pot v parku Rafut bi bilo treba vključiti v turistično ponudbo Nove Gorice in okolice. Smiselno je organizirati strokovno vodenje po učni poti za organizirane skupine in osnovnošolske otroke v spremstvu učiteljic.

54

5 ZAKLJU ČKI Z uporabo računalniškega programa za podporo odločanja DEXi je bil zgrajen večparameterski model učne poti, v katerem so povezana znanja iz različnih znanstvenih disciplin in vej. Zajeta so bila spoznanja s področij naravoslovja, računalniškega modeliranja, sociologije, psihologije, zakonodaje in upravljanja z naravnimi in kulturnimi vrednotami oz. naravno in kulturno dediščino. S tem je bil dosežen interdisciplinarni pristop k modeliranju učnih poti. Model učne poti je zgrajen na osnovi rezultatov analiz stanja treh učnih poti. Skupina študentov univerzitetnega študijskega programa Okolje je po vodenih ogledih učnih poti Panovec, ob Hublju in Štivanski log z anketo podala vtise in ocene posameznih učnih poti. Ti podatki so bili pretvorjeni in uporabljeni v izgradnji modela. Na osnovi analize občutljivosti, s spreminjanjem uteži treh glavnih kriterijev, ki se združijo v končno oceno UČNA POT, so bili analiziran trije modelni scenariji. V teh so bile primerjane končne ocene vrednotenja treh analiziranih učnih poti. Narejena je bila podrobna primerjava posameznih podkriterijev na primeru scenarija A, ko so vsi trije parametri PRIVLAČNOST IN PESTROST, IZVEDBA ter CILJNA PUBLIKA enakovredni. Model učne poti je bil nato uporabljen na primeru idejne ureditve naravoslovne učne poti v parku Rafut, in to za študente univerzitetnega študijskega programa Okolje kot ciljne publike. Vsi predlagani elementi učne poti so rezultat modela. Kakovost vhodnih podatkov v modelu bi lahko povečali z uporabo večjega vzorca anketirancev. V idealnih pogojih bi anketa zajela vse študente univerzitetnega študijskega programa Okolje v izbranem študijskem letu. Model bi lahko dogradili in izboljšali na osnovi spoznanj, ki bi jih pridobili z uporabo simulacije Monte Carlo in analize tipa »kaj če« (angl. What-if Analysis). V okviru diplomske naloge ni bila izvedena verifikacija in kalibracija modela. Na osnovi ogleda nove učne poti bi v obstoječi model vnesli podatke po posameznih kriterijih (privlačnost in pestrost okolja, število predstavljenih drevesnih vrst, vsebina tabel, število stojišč, informacije na stojiščih, število klopi, interaktivnih točk, smetnjakov in drugih vnesenih elementov) in model bi nam ocenil kakovost učne poti. Sledila bi ocena preučevane učne poti še s strani študentov, ki bi po vodenem ogledu učne poti izpolnili anketni vprašalnik (podobno kot so to storili pri ogledih učnih poti Panovec, ob Hublju in Štivanski log). Če bi se rezultati ankete ujemati z napovedjo modela (z minimalnimi odstopanji) bi to pomenilo, da je model učne poti primerno zasnovan in zgrajen. S tem bi potrdili veljavnost modela. Če bi bila med razultati ankete in napovedjo modela večja odstopanja, bi bilo treba spremeniti strukturo modela, model pa bi moral ponovno vstopiti v proces verifikacije, kalibracije. DEXi model učne poti, ki je bil zgrajen v okviru diplomske naloge, predstavlja nov celostni in interdisciplinarni pristop k načrtovanju učnih poti. Model poleg načrtovalne vloge omogoča tudi primerjave med že obstoječimi učnimi potmi ter vrednoti njihovo kakovost. Struktura modela omogoča veliko prilagodljivost pri vrednotenju učnih poti, saj se lahko prilagodi specifičnim dejavnikov okolja in ciljne publike. Prav to daje modelu značaj splošne uporabnosti, saj je s spreminjanjem vhodnih podatkov, spreminjanjem strukture posameznih podkriterijev ali funkcij koristnosti in odločitvenih pravil model mogoče prilagoditi različnim potrebam in željam načrtovalcev ter naravnim danostim.

55

V diplomski nalogi je bila razvita metodologija modeliranja, ki omogoča objektivno vrednotenje in načrtovanje učnih poti. S tem je bila dosežena nova kvaliteta v sodobnem načrtovanju učnih poti.

56

6 VIRI

1. Anko B. 1987. Naše učne poti ob desetletnici. Gozdne učne poti v Sloveniji; Zbornik republiškega seminarja, Radovljica, 21. in 21. novembra 1986, Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 69–82.

2. Atanasova N. 2005. Priprava in uprava ekspertnega predznanja za avtomatizirano modeliranje vodnih ekosistemov, Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

3. Bohanec M. 2004. Odločnje in večparametersko modeliranje. E-uprava: izbrane razvojne perspektive, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, 10. poglavje, 205–219.

4. Bohanec M., Messean A., Scatasta S., Džeroski S., Žnidaršič M. 2005. A quantitative Multi-attribute Model for Economic and ecological Evaluation of genetically Modified Crops. EnviroInfo Brno 2005, Informatics for environmental Protection, Networking Environmental Information 9, 661–668.

5. Brus R. 2004. Drevesne vrste na Slovenskem. Ljubljana, Mladinska knjiga, 398.

6. Conine A., Xiang W., Young J., Whitlay D. 2003. Planning a multi-purpose greenways in Concord, North Carolina. Landscape and Urban Planning 68, 271–287.

7. Fabos J. G. 2004. Greenway planning in the United States: its origins and recent case studies. Landscape and Urban Planning 68, 321–342.

8. Feinsinger P., Margutti L., Oviedo R. D. 1997. School yards in nature trails: ecology education outside the university; Tree 12, 115–120.

9. Golob Klančič J. 1973. Eksotični park na Rafutu pri Novi Gorici; Varstvo narave 7, 37–50.

10. Habič Š. 2004. Naravoslovna učna pot Štivanski log, dostopen na: http://www.gov.si/mop/podrocja/uradzaokolje_sektorvarstvonarave/uvn_za_mop/slo/podrocja/narava/interpretacija_narave/priporocila/stivanski_projekt.pdf, 5.7.2004

11. Harshaw, Kozak R. A., Sheppard S. R. J. 2005. How well are outdoor recreationis represented in forest land-use planning? Landscape and Urban Planning, članek v tisku; dostopen na www.sciencedirect.com

12. Hearne R. R., Salinas Z. M. 2002. The use of choice experiments in the analysis of tourist preferences for ecotourism development in Costa Rica; Environmental Management 65, 153–163.

13. Jereb E., Bohanec M., Rajkovič V. 2003. DEXi računalniški program za

večparametrsko odločanje uporabniški priročnik, Kranj, Moderna organizacija, str. 90.

14. Jongman. R. H. G., Külvik M., Kristiansen I. 2004. European ecological networks and greenways. Landscape and Urban Planning 68, 305–319.

15. Jørgensen S. E. 1999. State-of-the-art of ecological modelling with emphasis on development of structural dynamic models; Ecological Modelling 120, 75–96.

57

16. Kyle G., Graefe A., Manning R., Bacon J. 2004. Effects of place attachment on user's perceptions of social and environmental conditions in a natural setting; Journal of Environmental Psychology 24, 213 –225.

17. Lah Sušnik M. 2004. Rafutski park z vilo, strokovne podlage za razglasitev za

spomenik lokalnega pomena. Zavod ta varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica: 6 str.

18. Lux T. in Sydow A. 2005. Environmental Modelling; ERCIM NEWS, European

Research Consortium for Informatics and Mathematics 61, 10–11.

19. Luymes D. T. in Tamminaga K. 1995. Integrated public safety and use into planning urban greenways; Landscape and Urban Planning 33, 391–400.

20. Papež J. 2001. Panovec, včeraj, danes, jutri. Nova Gorica, Zavod za gozdove

Slovenije, Območna enota Tolmin: 199 str.

21. Ribeiro L. in Barão T. 2005. Greenways for recreation and maintainance of

landscape quality: five case studies in Portugal. Landscape and Urban Planning, članek v tisku; dostopen na www.sciencedirect.com

22. Slovar Slovenskega Knjižnega Jezika, 1998. Ljubljana, Državna Založba Slovenije, Mladinska Knjiga: 1714 str.

23. Smolej I. 1987. Novi pristopi k oblikovanju učnih poti. Gozdne učne poti v Sloveniji; Zbornik republiškega seminarja, Radovljica, 21. in 21. novembra 1986, Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 69–82.

24. Šebenik M. 1981, Gozdna učna pot Panovec Nova Gorica. Tolmin, Društvo inžinjerjev in tehnikov Posočja: 40 str.

25. Toccolini A., Fumagalli N., Senes G. 2004. Greenways planning in Italy: the Lambro River Valley Greenways System; Landscape and Urban Planning, članek v tisku; dostopen na www.sciencedirect.com

26. Davis R. L. 2002. The value of teaching geomorphology in non-traditional settings; Geomorphology 47, 251–260.

27. Jensen D. 2002. Thinking outside the classroom, an Interview with Zenobia

Barlow; The Sun Magazine 3

28. Uradni list RS, št.7-25/52; Odločba o zavarovanju drevesnega parka v Gorici na Rafutu ob dvorcu h.št.69A;

29. Uradni list RS, št. 32/93; Zakon o varstvu okolja;

30. Uradni list RS, št. 7/99; Zakon o varstvu kulturne dediščine;

31. Uradni list RS, št. 56/99; Zakon o ohranjanju narave;

32. Uradni list RS, št. 11/2004; Naravna vrednota lokalnega pomena;

33. Uradne objave Nova Gorica, Oko, št. 21/2003; Odlok o razglasitvi Rafutskega parka z vilo za kulturni spomenik lokalnega pomena;

58

34. Uradno glasilo Primorskih novic št.8/85; Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica;

35. von Haaren C. in Reich M. 2004. The German way to greenways and habitat networks. Landscape and Urban Planning, članek v tisku; dostopen na www.sciencedirect.com

Slike 3, 4, 5, 19, 20, 21, 22, 23, 24 in 25 je posnela Andreja Malus.

I

PRILOGA A

Vsebina informacijskih tabel na gozdni učni poti Panovec.

Številka Ime Opis

1 Uvodna tabla

2 Dob Quercus robur

3 Bambus Bambus arundinacea

4 Tulipanovec Liriodendron tulipifera

5 Evroameriški topol Križanec Populus nigra x Populus deltoides

6 Japonska kriptomeria Aryptomeria japonica

7 Macesen Larix decidna

8 Bukev Fagus silvatica

9 Robinja Robinia pseudoacacia

10 Tisa Taxus baccata

11 Domači kostanj Castanea sativa

12 Bodika Ilex aquifolium

13 Navadna breza Betula pendula

14 Graden Querqus petraea

15 Črni bor Pinus nigra

16 Pančićeva smreka Picea omorica

17 Zeleni bor Pinus strobus

18 Beli gaber Carpinus betulus

19 Jelka Abies alba

20 Divja češnja Prunus avium

21 Lawsonova pacipresa Chamaecyparis lawsoniana

22 Rdeči hrast Querqus rubra

23 Gorski javor Acer pseudoplatanus

II

24 Metasekvoja Metasequoia glyptostroboides

25 Ostrolistni javor Acer platanoides

26 Močvirni taksodij Taxodium distichum

27 Amerikanski jesen Fraxinus americana

28 Zelena duglazija Pseudotsuga menziesu

29 Črna jelša Alnus glutinosa

30 Himalajska cedra Cedrus deodara

PRILOGA B

Vsebina informacijskih tabel na naravoslovni učni poti ob Hublju.

Številka Ime Opis

1 Uvodna tabla

2 Divja češnja Prunus avuim

3 Črni topol Populus nigra

4 Črna jelša Alnus glutinosa

5 Beli gaber Caprinus betulus

6 Hrast graden Querqus sessiliflora

7 Pravi kostanj Castanea sativa

8 Robinja Robinia pseudoaccacia

9 Poljski brest Ulmus minor

10 Maklen Acer campestre

11 Črni bor Pinus nigra

12 Črni gaber Ostrya carpinifolia

13 Mali jesen Fraxinus ornus

14 Lipovec Tilia cordata

III

15 Črni trn Prunus spinosa

16 Glog Crataegus sp.

17 Dren Cornus sp.

18 Rumeni dren Cornus mas

19 Rdeči dren Cornus sanguinea

20 Navadna leska Corylus avellana

21 Navadna trdoleska Euonymus eurpaeae

22 Navadna mehurka Colutea arborescens

23 Šmarna hrušica -grm Amelanchier ovalis

24 Lovska preža

25 Pobočne breče

26 Fliš

27 Hubelj

28 Prerez gozdnih tal I

29 Prerez gozdnih tal II

PRILOGA C

Vsebina informacijskih tabel na naravoslovni poti Štivanski log.

Številka Ime Opis

1 Uvodna tabla – »pokrajina je pisana

sestavljenka«

2 Robinja Robinia pseudoaccacia

3 Pravi kostanj Castanea sativa

4 Navadna jelka Abies alba

5 Navadna smreka Picea abies

6 Bukev Fagus silvatica

IV

7 Bela vrba Salix alba

8 Gorski javor Acer pseudoplatanus

9 Graden Querqus petraea

10 Lipovec Tilia cordata

11 Ostrolistni javor Acer platanoides

12 Dolgopecljati brez Ulmus leavis

13 Cer Quercus cerris

14 Divja češnja Prunus avium

15 Gorski brest Ulmus glabra

16 Veliki jesen Fraxinus excelsior

17 Smerokazni stebriček 1

18 Smerokazni stebriček 2

19 Tabla ozri se naokrog - Snežnik

20 Tabla ozri se naokrog - Nanos

21 Poglednik 1 – zavita smreka

22 Poglednik 2 – duplo v robinji

23 Poglednik 3 – smreka na vrbi

24 Sledi divjega prašiča

25 Sledi srne in jelena

26 Tabla ugani, kdo sem

27 Stojišče 1 – »tudi pokrajina ima svoje

ledvice«

28 Stojišče 2 – »mreža, ki daje življenje«

29 Stojišče 3 – »kuharji v črnem«

Kopa in koliba z orodjem, tehtnica za

oglje in les, oglarska knjiga

V

30 Interaktivna točka – življenjski splet

31 Interaktivna točka – merilo za merjenje

obsega dreves z objemom

32 Leseno mostišče

VI

PRILOGA E

Anketni vprašalnik

Anketa v okviru diplomske naloge »Model učne poti na primeru parka Rafut« Mojca Arsenijević Univerzitetni študijski program Okolje 8.7.2005 in 13.10.2005 Spol: Starost: Letnik študija: >>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>> SKLOP 1 1. V kateri letnik študija Okolja ste vpisani v tekočem letu?

• prvi • drugi • tretji • četrti

2. Povprečje ocen: • nad osem • pod osem

3. Ali ste bili pred študijem Okolja vpisani v drug študijski program? • Ja • Ne

4. Kako pogosto ste bili prisotni na vajah v dosedanjem študiju Okolja? • Bil/a sem na vseh vajah • Bil/a sem na večini vaj • Bil/a sem na nekaterih vajah • Poredkoma sem bil/a na vajah

5. Kako si zadovoljen / zadovoljna s kakovostjo vaj na Okolju?

• Zelo sem zadovoljen / zadovoljna • Večinoma sem zadovoljen / zadovoljna • Nisem ne zadovoljen ne nezadovoljen • Večinoma sem nezadovoljen / nezadovoljna

6. Ali meniš, da so vaje primerne vsebine glede na vsebino predmeta?* • So primerne • Večinoma so primerne • Večinoma niso primerne • Niso primerne

VII

SKLOP 2 Učna pot ____________ trditev 1 1 2 3 4 5 trditev 2

izbrane vrste dreves na učni poti

niso zanimive

1 2 3 4 5 izbrane vrste dreves so zelo zanimive

opazil/a sem nizko biotsko

raznovrstnost

1 2 3 4 5 biotska raznovrstnost je posebej

visoka

opazil/a sem en habitatni tip 1 2 3 4 5 opazil/a sem veliko habitatnih tipov

table so neprimerno postavljene 1 2 3 4 5 table so primerno postavljene

tabel je premalo 1 2 3 4 5 tabel je preveč

na učni poti je premalo informacij 1 2 3 4 5 na učni poti je preveč informacij

preveč je poljudnih informacij 1 2 3 4 5 preveč je strokovnih informacij

stojišč na učni poti je premalo 1 2 3 4 5 stojišč na učni poti je preveč

stojišča so premalo pregledna 1 2 3 4 5 preglednost na stojiščih je velika

pot je zanemarjena 1 2 3 4 5 pot je lepo urejena

zdravstveno stanje dreves je slabo 1 2 3 4 5 drevesa so zdrava in primerno

negovana

okolica dreves je slabo urejena 1 2 3 4 5 okolica dreves je lepo urejena in

negovana

neposredna okolica poti je slabo

urejena

1 2 3 4 5 neposredna okolica poti je lepo

urejena

urejenost name ne pusti velikega

vtisa

1 2 3 4 5 urejenost name pusti velik vtis

učna pot je predolga 1 2 3 4 5 učna pot je prekratka

ni mi všeč, ker je učna pot krožna 1 2 3 4 5 všeč mi je, ker je učna pot krožna

učna pot ne spodbuja kritičnega

mišljenja

1 2 3 4 5 učna pot spodbuja kritično mišljenje

na tej učni poti nisem zvedel/a nič

novega

1 2 3 4 5 na tej učni poti sem zvedel/a nekaj

novega

VIII

na učni poti se nisem počutil/a

varno pred vsiljivci

2 3 4 4 5 na učni poti sem se počutil/a varno

pred vsiljivci

na učni poti se nisem počutil/a

varno pred živalmi

1 2 3 4 5 na učni poti sem se počutil/a varno

pred živalmi

del učne poti je nevaren 1 2 3 4 5 učna pot je s stališča infrastrukture

popolnoma varna

na učni poti bi se zlahka zgubi/a (če

bi bil/a brez vodnika)

1 2 3 4 5 na tej učni poti se nikakor ne bi

mogel/la zgubiti

na to učno pot se ne bom več

vrnil/a

1 2 3 4 5 to učno pot bi rad/a še kdaj obiskal/a

splošen vtis z učne poti je

negativen

1 2 3 4 5 splošen vtis z učne poti je pozitiven

SKLOP 3

1. Oceni sledeče opcije z 1 – najmanj privlačno, 2 – nekoliko privlačno, 3 – privlačno, 4

– zelo privlačno, 5 – najbolj privlačno:

______ privlačnost in pestrost

______ označenost učne poti

______ urejenost učne poti

______ tip poti

______ pedagoški vidik

Ali si na učni poti začutil/a svojo raziskovalno žilico?

• Da, navedi kje___________________

• Ne

2. Ali meniš, da bi v naravnih pogojih, kot so na učni poti in okolici, lahko zastavili zanimiv skupinski raziskovalni projekt (v 3. letniku)?

• Ne • Da, navedi področje projekta ______________________________

IX

Kaj se ti je na učni poti najbolj vtisnilo v spomin?

________________________________________

Kaj bi predlagal/a kot izboljšavo kakovosti učne poti?___________________________________________________________ 3. V tabeli so predmeti z univerzitetnega studijskega programa Okolje. Predmete, ki si jih že poslušal/a in meniš, da bi nekatere terenske vaje ali nekatera predavanja iz teh lahko izvedli na učni poti, označi s številko: X – predmeta še nisem poslušal/a 0 – učna pot ni ustrezna za izvajanje nekaterih vaj predmeta 1 – enkraten obisk učne poti bi ustrezal 2 – nekaj terenskih vaj bi lahko izvajali 3 – velik del terenskih vaj bi lahko izvajali na učni poti Predmet Letnik Tvoja ocena X, 0, 1, 2 ali 3

Biologija 1.

zoologija

botanika

Osnove znanosti o okolju 1.

Ekologija 2.

Onesnaževanje zraka, vode in tal

3.

Okoljska psihologija 3.

Varstvo narave 4.

Ocenjevanje vplivov na okolje

4.

Upravljanje okolja 4.

Kemija okolja splošni izbirni

Biologija okolja splošni izbirni

Rastlinska fiziologija in biotehnologija

splošni izbirni

Ekotoksikologija splošni izbirni

Bioremedijacia usmerjeni izbirni

Življenjski procesi in okolje usmerjeni izbirni

Biodiverziteta usmerjeni izbirni

X

PRILOGA F

Odgovori na anketo v Sklopu 3 za gozdno učno pot Panovec. PANOVEC PROJEKT VTIS V

SPOMIN RAZISKOVALNA ŽILICA

IZBOLJŠAVA

1-1 Vrstna pestrost dreves

Da Dodatne informacijske table

1-2 Primerjava jelka – smreka

Ne

Latinska imena, stojišča

1-3 Trapaste table Ne

Latinska imena

1-4 Tulipanovec - -

1-5 Tujerodne drevesne vrste

- -

2-1 Tujerodne vrste

Ne Več tabel

2-2 Biodiverziteta Da, metasekvoje Latinska imena, več stojišč

2-3 Urejenost poti Ne -

2-4 Pajki

Ne

Več postavljenih tabel

2-5

Eksote

Da Boljša brošura, vodnik

3-1 Da, vnos tujerodnih vrst

Bambus, divja svinja, pot čez vodo

Da, smreka – jelka

Bolj divje

3-2 Ne

Eksote Ne

-

3-3 Da, zaraščenost gozda,

tekmovanje med vrstami

Laška žaba, urejena pot

Dihalne korenine

Demonstracija zasajevanja dreves, barvite table, kratka vsebina o vrsti dreves in živali

3-4 Da

Analiza vode, potokov

Mir, tišina, zračne korenine

Več tabel

3-5 Da, tujerodne vrste, dvoživke

Veliko alohtonih vrst

Ne Izboljšava označenosti

XI

3-6 Ne

Veliko alohtonih vrst, dejstvo, da je Panovec vroča točka Slovenije

- -

3-7 Da, vroča točka Slovenije

Močvirski taksodiji

Pri močvirskih taksodijih

Bolj zanimive table, več informacij

3-8 Ne

Biodiverziteta - -

3-9 - Biodiverziteta

Da, vodne dihalne korenine

Boljša urejenost, več informacij o eksotah

4-1 Da Biodiverziteta Da, dihalne korenine

Latinska imena, več stojišč

4-2 Da, vegetacijski cikel (primerjava več drevesnih vrst)

Iglavci, ki pozimi ne zgubijo iglic

Da, močvirski taksodiji

Postavitev stojišč in tabel z več informacij

4-3 Da, biodiverziteta

Močvirski taksodiji

Da, močvirski taksodiji

-

4-4 Da Metasekvoje Ne Več tabel

4-5 Da, močvirje Močvirski taksodiji

Metasekvoje -

4-6 Da, urejenost učnih poti

Vandalizem

- Očistiti okoliš poti, več atributov, več smetnjakov, klopce, table za popestritev

4-7 Ne

Metasekvoja Ne Več tabel, od kje so rastline

4-8 Da, biodiverziteta

Komarji Ne Obnova tabel, več informacij

4-9 Da, načrtovanje

učnih poti za različne namene

Zasnova poti, nove drevesne vrste

Da, nove drevesne vrste

Več o drevesnih na tablah (izvor, višina, življenjska doba…)

XII

PRILOGA G

Odgovori na anketo v Sklopu 3 za naravoslovno učno pot ob Hublju. HUBELJ PROJEKT VTIS V

SPOMIN RAZISKOVALNA ŽILICA

IZBOLJŠAVA

1-1 Hubelj

Da Več stojišč, tabel

1-2 Voda

Ne

Latinska imena

1-3 Most

Ne

Več stojišč

1-4 Čistost reke Hubelj

Da, reka Hubelj -

1-5 Hubelj Da, pri Hublju Več stojišč

2-1 - Ne Več tabel in stojišč

2-2 Voda in apnenec

Da, pri vodi Štojišča, boljša infrastruktura

2-3 Razgibanost terena

Ne

Več informacijskih tabel z zanimivostmi

2-4 Reka Hubelj, viseči most

Da, raziskovanje reke in ob njej

Več tabel, več informacij

2-5

Regulacija majhnega potoka z hudourniškim značajem

Ob opisu Hublja kot hudournika

Več poudarka na vzročno posledičnih dejavnikih v okolju, vloga človeka pri tem

3-1 Da, avtohtone drevesne vrste

Reka Hubelj Apnenec - fliš Latinska imena

3-2 Ne Kraški izviri Ne

-

3-3 Da, o reki Hubelj

Prerez tal Ne

Table stojišča

3-4 Da, rastje na apnencu in flišu

Robinja

Da

Več stojišč

3-5 Ne Nič Ne Latinska imena

XIII

3-6 Da, varstvo narave, posegi v okolju, presoja vplivov na okolje zaradi trim steze

Reka Hubelj Diverziteta flore Več informacijskih tabel

3-7 Ne

Viseči most Ne

Več podatkov o okolici

3-8 Da, primerjava vodnih parametrov pri izviru Hublja in pri Ajdovščini

Pitna voda, čistost, urejenost

Ne

Več informacij na tablah

3-9 - - Pri opazovanju gozdne združbe

-

4-1 Ne Razgiban teren

- -

4-2 Da, avtohtone drevesne vrste

Reka Hubelj Da, robinja (problem tujerodnih vrst)

Več stojišč, Latinska imena

4-3 Da, botanika Pitna studenčnica

Da, na stojiščih Na stojiščih table

4-4 Da

Most

- Urediti trim stezo

4-5 Ne

Most, lep pogled na rob trnovske planote

Ob reki -

4-6 Da, izboljšanje učnih poti

Lepo urejene table, viseči most

Viseči most Več majhnih zanimivosti, klopce, leseni atributi

4-7 Ne

Razgibana pot - -

4-8 Ne

Pestrost reliefa

Ne

Latinska imena

4-9 Da, primerjava med kraškim in flišnim habitatom

Most

Pri vodi Več o drevesnih vrstah (izvor, višina, življenjska doba…), več o gozdnem habitatu

XIV

PRILOGA H

Odgovori na anketo v Sklopu 3 za naravoslovno učno pot Štivanski log.

ŠTIVAN PROJEKT VTIS V SPOMIN

RAZISKOVALNA ŽILICA

IZBOLJŠAVA

1-1 Jezero Da -

1-2 Oglje Ne -

1-3 Interaktivne točke

Ne Latinska imena

1-4 Kako so pridelovali

oglje v preteklosti

Ne -

1-5 Odtisi stopinj živali

Ne -

2-1 - Da, smrekov gozd Latinska imena

2-2 Odtisi stopinj živali

Da, ptice Latinska imena

2-3 Odtisi stopinj živali

- Več informacij, latinska imena

2-4 Razne igre na poti

- -

2-5

Kukala za opazovanje

- -

3-1 Da, dvoživke, mokri travniki

- Stopinje živali Odstraniti betonske bloke

s odtisi živali

3-2 Ne Stopinje živali - -

3-3 Da, mokri travniki, dvoživke

- Ne Latinska imena

3-4 Da Avstrijski vodnjak

- Več tabel, latinska imena

3-5 Ne Ne - -

3-6 Ne Imenitni smrekov nasad

Izviren gozd Več informacij

3-7 Da, raznolikost habitatov na

majhnem

Stojišča Tekom cele poti Daljša učna pot

XV

območju

3-8 Ne Lepo urejena stojišča

- Podaljšanje poti

3-9 - - Tulipanovec -

4-1 Ne Veliko število označenih

drevesnih vrst

- -

4-2 Da, mokri travniki

Zadnje stojišče – preplet

življenja v gozdu

Da, mokri travniki Latinska imena

4-3 Da, botanika Oglje Da, poglednik Odtisi stopinj živali stran

4-4 Da, biomonitoring

Celotna pot v lepem

spominu

- -

4-5 Da, mokri travnik

Mogočna drevesa,

razgibanost učne poti

Krog, povezanost žive in nežive

narave

-

4-6 Da, uvedba programa ekologija v

osnovnošolskem sistemu

Zanimivi leseni atributi,

nove ideje

Kako otrokom na zanimiv način

predstaviti naravno okolje

Dodati smetnjake,

podaljšati pot

4-7 Ne Vodnjak, odtisi stopinj

živali

Da, pri oglarstvu -

4-8 Da Pogledniki Ne

Latinska imena

4-9 Da, vpliv vodnega okolja

- Da, mokri travnik Večji slikovit prikaz

procesov v gozdu