modro jabolko - kapitalska družba, d.d. - domov · poreklo okus sredice informativni časopis...

Informativni časopis Kapitalske družbe, d. d. in njenih skladov, maj 2006, št. 4

�

Modro jabolkoInformativni časopis Kapitalske družbe, d. d., in njenih skladov, maj 2006, št. 4

Carjevič je sorta,ki nas razveseljuje z nežnim cvetenjem.

Njegova rast je bujna. Plodovi dozorijo konec septembra, uporabni pa so vse do pomladi.

Poreklo Okus sredice

�

Informativni časopis Kapitalske družbe, d. d. in njenih skladov, maj 2006, št. 4 Informativni časopis Kapitalske družbe, d. d. in njenih skladov, maj 2006, št. 4

�

Odlični poslovni rezultati Kapitalske družbe v preteklem letu

Poslovanje Kapitalske družbe v letu 2005 je bilo uspešno, poslovni rezultati pa presegajo načrtova-ne. Kapitalska družba ostaja največja izplačevalka pokojninskih rent in tudi največja izvajalka dodatne-ga pokojninskega zavarovanja. Prav zato je preobli-kovanje družbe, ki je največja izvajalka dodatnega pokojninskega zavarovanja, nujno in koristno za vse udeležence pokojninskega sistema. S preoblikova-njem v finančno skupino bo Kapitalska družba svoj potencial na trgu še bolje izkoristila.

Branje na strani 4.

O izvedenih finančnih instrumentih dr. Mojca Piškurić in mag. Simona Čarman Poberaj

Izvedeni finančni instrumenti so koristni za upra-vljanje s tveganji, saj lahko znižajo cene, izboljšajo donose ter omogočijo investitorjem, da upravljajo s tveganji z večjo zanesljivostjo in gotovostjo.

Branje na strani 5.

Intervju s članico uprave, mag. Matejo Božič

Kakšen je vaš povprečen dan? Kdaj se prične, kdaj zaključi, kakšne so vaše redne dnevne de-lovne obveznosti?

Pred pričetkom službenih obveznosti hčerko odpe-ljem v vrtec, nato pa okrog 8. ure zjutraj prihajam na delovno mesto. Redne obveznosti so že utečeni tedenski sestanki s sodelavci, vse ostale obveznosti so največkrat vnaprej koordinirane. Zelo malo časa ostaja v službi za kratek klepet s sodelavci, vendar ga skušam vedno najti.

Več na straneh 6 in 7.

Kako potekajo priprave na uvedbo evra v Kapitalski družbi?

Z januarjem 2007 bo Slovenija postala članica Evropske monetarne unije in tako prevzela novo denarno enoto – evro, ki je enotna valuta Evropske unije. Sicer pa se je Slovenija že s članstvom v EU (1. maj 2004) zavezala k uvedbi evra.

V Kapitalski družbi se na uvedbo evra pripravljamo že od junija 2005.

Več preberite na strani 12 in 13.

Spremenjena notranja organizacija Kapitalske družbe

Kapitalska družba je konec leta 2005 zaradi spre-menjenih potreb delovnega procesa izvedla neka-tere spremembe svoje notranje organizacije. Dote-danji Oddelek za naložbe se je razdelil na Oddelek za upravljanje premoženja in Oddelek za upravljanje kapitalskih naložb.

Več preberite na strani 14.

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša pogosta vprašanja

Ali delodajalec lahko plačuje premijo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za svojega zaposlenega tudi v času, ko le-ta prejema nadome-stilo plače (npr. čas roditeljskega dopusta, bolniške-ga dopusta, služenja vojaškega roka ipd.)?

Odgovor preberite na strani 15.

Zdravilno jabolkoSlovenSka ljudSka pravljica

Nekoč je živel kralj, ki je imel tri sinove. Bil je pravičen in ljudstvo ga je imelo rado, saj je kraljestvo za časa njegovega vladanja doživelo lep razcvet. Kašče so bile polne, sadovnjaki so bogato rodili, vsepovsod sta vladala

mir in blaginja. Kralj je doživel že lepo starost in moči so ga pričele zapuščati. Poklicali so najboljše zdravnike vsega kraljestva, da bi vrnili kralju zdravje, a vse je bilo zaman. Kralj je še naprej vidno pešal in kmalu se je vdal v usodo.Nato pa se mu nekega dne v polsnu prikaže popotnik iz daljne dežele. Pove mu za zdravilno jabolko, ki raste na čudežnem vrtu, daleč na vzhodu. Bojda je to edino zdravilo, ki še lahko ozdravi bolnega kralja. Že samo en sadež lahko popolnoma povrne življenjsko moč, da je mogoče uživati tudi v visoki starosti. Komaj popotnik to izreče, izgine tako hitro, kakor se je pojavil.Kralj nemudoma pokliče svoje tri sinove. Pove jim za zdravilno jabolko in za moč, ki jo ima ta sadež. Odslovi jih z nalogo, da naj mu prinesejo to jabolko. Tisti, ki mu bo uspelo, bo seveda nasledil kraljestvo.Kakor je v pravljicah v navadi, starejša sinova nista imela preveč uspeha. Čudežni vrt in zdravilno jabolko sta sicer našla, toda zaradi svojega napuha in sebičnosti jima sadeža ni uspelo prinesti bolnemu očetu. Najmlajši sin, ki mu je bilo oče-tovo zdravje resnično pomembno, pa je zdravilni sadež, naporni in tvegani poti navkljub, še pravočasno prinesel očetu. Ko je kralj zdravilno jabolko použil, so se mu nemudoma povrnile moči. V gradu je zavladalo nepopisno veselje, najmlajši kraljevič pa je postal očetov naslednik.

r

V pravljicah je seveda vse mogoče. Tudi povrniti si zdravje in pričarati udobno ter pol-no starost. Toda resničnost seveda ni takšna, kakršno nam jo slika slovenska ljudska pravljica o zdravilnem jabolku. Za to, kako bomo živeli v starosti, moramo poskrbeti že danes. Bogastvo, ki ga ustvarjamo z lastnim delom, moramo pravilno oplemenititi, da bo na jesen življenja še vedno zadostovalo za udobje, ki smo ga vajeni.

Toda, spoštovane bralke in cenjeni bralci, dovolite, da vam zaupamo pomembno skriv-nost. Čeprav ne živimo v pravljici, pa vendarle obstaja zdravilno jabolko, ki utegne olajšati obdobje pokojnine. Jablana raste na našem vrtu. Zanjo skrbimo po naših naj-boljših močeh, omogočamo ji rast in oplajamo njene cvetove. Sadeži, ki rastejo na njej, pripadajo vam. So plod vašega dolgoletnega dela. So vaše zdravilno jabolko.

Odločitev, kako veliko in zdravo bo, je na vas samih. Mi se bomo še naprej trudili ustvarjati optimalne pogoje za njegovo rast. To vam zagotavljamo. Zagotovimo pa vam lahko tudi, da bomo vedno tu. Za vas.

Kapitalska družba, d. d.

�

Modro jabolko

Informativni časopis Kapitalske družbe in njenih skladov

Izdaja: Kapitalska družba, d. d., Dunajska cesta 119, 1000 Ljubljana

Uredništvo: Nataša Marinšek, Vesna Razpotnik

Oblikovanje in produkcija: Petindvajset, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Petrič

Naklada: 3.600 izvodov

Maj 2006

Brezplačni izvod

�

Iz vsebine / Okus sredice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

Aktualno / Cvetenje: Odlični poslovni rezultati Kapitalske družbe v pretek-lem letu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

Strokovni članek / Cepič:Izvedeni finančni instrumenti . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Intervju / Peščišče:Z mag. Matejo Božič: Spremembe so stalnica . . 6 – 7

Sklad KVPS / Čas obiranja:Davčna olajšava za delodajalce in zaposlene. . . . . . 8

Sklad SODPZ / Čas obiranja:Spremenjen pokojninski načrt SODPZ . . . . . . . . . . . 9

Sklad ZVPSJU / Čas obiranja:Varna in mirna starost za javne uslužbence . . . . . . 10

Sklad PPS / Čas obiranja:Od 1. januarja 2006 pokojninske rente sklada niso več obdavčene . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Evro / ZrelostPriprave na uvedbo evra v Kapitalski družbi . . 12 – 13

Kadri / Vetrocveti in žužkocveti:Spremenjena notranja organizacija Kapitalske družbe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Vprašanja in odgovori / Recepti . . . . . . . . . . . . 15

Carjevič je zimska sorta iz Štajerske, ki uspeva tudi v ostrejših razmerah. Sredica carjeviča je drobnozrnata in sladko-kiselkastega okusa.

Kazalo Iz vsebine


CepičCvetenje

�


�

Bujna rast carjeviča se s cepljenjem umiri, tako se plodovi lažje obirajo.

izvedeni finančni instrumentiV spremenjenem in dopolnjenem pokojnin-skem načrtu sklada SODPZ so bili kot novost pri opredelitvah naložbene politike sklada vključeni tudi izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti so koristni za upravljanje s tveganji, saj lahko znižajo cene, iz-boljšajo donose ter omogočijo investitorjem, da

upravljajo s tveganji z večjo zanesljivostjo in goto-vostjo. A če se uporabljajo špekulativno, se lahko spremenijo v visoko tvegane instrumente, ki so veli-kokrat podvrženi veliko večjim (cenovnim) nihanjem kot osnovni instrumenti, kar pomeni, da ko se tržna vrednost osnovnih instrumentov spreminja, se lah-ko tržna vrednost špekulativne pozicije v izvedenih finančnih instrumentih spremeni še veliko bolj, kar povzroči velika nihanja dobičkov oziroma izgub.

Izvedeni finančni instrumenti svoje ime dolgujejo dejstvu, da se njihova vrednost oblikuje na podlagi drugih, t. i. osnovnih instrumentov. Osnovni instru-ment je lahko fizična dobrina, na primer pšenica ali baker, ali finančni instrument, kot so delnice, ob-veznice, borzni indeksi ali denarna sredstva. Cena izvedenega finančnega instrumenta je odvisna od trenutne cene osnovnega instrumenta in obrestnih mer (časovne vrednosti denarja).

Izvedene finančne instrumente lahko razdelimo na naslednje tipe:

terminske pogodbe,

zamenjave in

opcije.

Terminske pogodbe

Obe stranki v poslu se obvežeta, da bosta na točno določen dan v prihodnosti izvedli transakcijo nakupa oziroma prodaje osnovnega instrumenta po vnaprej

•

•

•

dogovorjeni ceni (terminskem tečaju). Tipičen primer terminske pogodbe je prodaja 10 lotov delnice BASF čez tri mesece po terminskem tečaju 30 EUR.

Zamenjave

Sestavljene so iz zaporedja ter-minskih pogodb in vključujejo zamenjavo imetja ali obvezno-sti na vnaprej določene datu-me v prihodnosti, npr. enkrat letno v obdobju naslednjih 10 let. Najbolj pogoste so obre-stne in valutne zamenjave. Pri obrestnih zamenjavah se pogodbeni stranki dogovorita za izmenjavo obrestnih tokov dveh imetij, ponavadi spremenljivega obrestnega toka za fiksnega ali obra-tno. Pri valutnih zamenjavah pa se pogodbeni stranki dogovorita za izmenjavo tokov iz osnovnega imetja v dveh različnih valutah. Investitorji najbolj pogosto uporabljajo zamenjave za uskladitev svojih imetij in obveznosti.

Opcije

Predstavljajo pogodbe, ki dajejo lastniku pravico do nakupa oziroma prodaje osnovnega instrumenta po vnaprej določeni ceni na ali do vnaprej dogovorje-nega datuma. Z izvedenimi finančnimi instrumenti se lahko trguje na organiziranih ali neorganiziranih (OTC) trgih. Na organiziranem terminskem trgu so izvedeni instrumenti standardizirani, kar pomeni, da so vnaprej določeni tečaji in velikosti pogodb, s ka-terimi se trguje, medtem ko imajo lahko na OTC trgu izvedeni instrumenti poljubno izbrane parametre transakcije, kot je npr. velikost posla, v določenih primerih pa tudi terminski tečaj.

V spremenjenem in dopolnjenem pokojninskem na-črtu sklada SODPZ, ki je v veljavi od 1. marca 2006, so bili kot novost pri opredelitvah naložbene poli-

tike sklada vključeni tudi izvedeni finančni in-strumenti. Upravljavec bo za namene

obvladovanja tveganj v prihodnje uporabljal vse zgoraj oprede-

ljene tipe izvedenih finančnih instrumentov (terminske po-godbe, zamenjave in opcije).

Predvideva se, da bi se tovr-stni finančni instrumenti pri

izvajanju naložbene politike sklada začeli uporabljati v

letu 2007.

Pripravili: dr. Mojca Piškurić in mag. Simona Čarman Poberaj

tip transakcije standardizirani IFI (terminska borza) nestandardizirani IFI (OTC trg)

nakup/prodaja osnovnega instrumenta po vnaprej določeni ceni na vnaprej določen datum

standardizirana terminska pogodba (futures pogodba)

nestandardizirana terminska pogodba (forward pogodba)

zamenjava imetij/obveznosti po vnaprej določenih cenah na več vnaprej določe-nih datumov

/ zamenjava

pravica do nakupa/prodaje osnovnega instrumenta po vnaprej določeni ceni na/do vnaprej določenega datuma

opcija opcija

Tipi izvedenih finančnih instrumentov glede na tip transakcije in standardiziranost instrumentov.

odlični poslovni rezultati kapitalske družbe v preteklem letu

Odgovorno poslanstvo Kapitalske družbe je pridobiti dodatne pokojnine za več kot 30 % slovenske aktivne populacije

V desetletnem obdobju svojega poslovanja je Kapitalska družba postala pomembna upravljavka premoženja, ki v skladu s svojim

poslanstvom skrbi za dolgoročno zagotavljanje dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno. Vse pomembnejša je tudi vloga Kapitalske družbe na področju dodatnih pokojninskih zavarovanj in upra-vljanja pokojninskih skladov.

Poslovanje Kapitalske družbe v letu 2005 je bilo uspešno, poslovni rezultati pa presegajo načr-tovane. Čisti poslovni izid iz rednega po-slovanja znaša 19 mrd SIT, dobiček pa 15 mrd SIT (odhodki za pokojninsko blagajno so v letu 2005 znašali 6,3 mrd SIT). Tudi na področju upravljanja pokojninskih skladov je bilo v lanskem letu poslovanje zelo uspešno.

Kapitalska družba ostaja najve-čja izplačevalka pokojninskih rent in tudi največja izvajalka dodatnega pokojninskega zavarovanja

V njene sklade je vključenih že več kot 270.000 čla-nov/zavarovancev, od tega jih več kot 5.000 preje-ma dodatno mesečno pokojnino. Skupna vrednost sredstev skladov v upravljanju je konec leta 2005 presegla 120 mrd SIT, mesečna vplačila premij pa presegajo 2 mrd SIT. Na področju upravlja-nja vzajemnih pokojninskih skladov ZVPSJU (Zaprti vzajemni pokojnin-ski sklad za javne uslužbence), KVPS (Kapitalski vzajemni po-kojninski sklad), SODPZ (Sklad obveznega dodatnega pokoj-ninskega zavarovanja), PPS (Prvi pokojninski sklad) in Kritni sklad PPS je Kapitalska družba v preteklem letu sledila svojim primarnim poslovnim ciljem: pove-čanju vrednosti premoženja skladov ter zagotavljanju visoke kakovostne ravni storitev tako za zavarovance/člane skladov kot tudi za delodajalce, ki plačujejo premi-jo za svoje zaposlene.

Preoblikovanje Kapitalske družbe v finanč-no skupino opredeljuje Dolgoročni načrt razvoja

V letu 2005 je Kapitalska družba med drugim pri-pravila tudi Dolgoročni načrt razvoja Kapitalske družbe, d. d., ki bo družbo preoblikoval v pomembno finančno skupino s ciljem, da se v prihodnje omogo-či komplementarnost obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dodatnim pokojninskim zavarovanjem.

S preoblikovanjem v finančno skupino bo Kapital-ska družba svoj potencial na trgu še bolje izkori-stila. V dolgoročni načrt razvoja je vključeno tudi razvijanje lastnih vzajemnih investicijskih skladov

in dodatnih zavarovalniških produktov z name-nom stabilnega razvoja ter zagotavljanja

še večjih donosov. Primarni motivi na-črta razvoja so maksimiziranje pre-moženja lastnika in preoblikovanje strukture sredstev za ZPIZ, priprava pogojev za postopen umik države iz lastništva v podjetjih ter izkorišča-

nje priložnosti na področju dejavno-sti upravljanja premoženja kot tudi na

področju zavarovalniške dejavnosti.

Načrtovana ciljna struktura finančne skupine so štiri neodvisne družbe: krovna družba, zavaro-

valnica, družba za upravljanje in dotacijska družba, namenjena za zagotavljanje dodatnih sredstev ob-veznega pokojninskega zavarovanja.

Preoblikovanje družbe bo pripomoglo k sta-bilnosti in neodvisnosti slovenskega pokoj-

ninskega sistema za prihodnje gene-racije

Z novimi produkti bo Kapitalska družba dvignila raven konku-renčnosti na področjih zava-rovanja in investiranja, kar bo koristilo varčevalcem in zava-rovancem.

Po izračunih Kapitalske druž-be so slovenski uporabniki med

manj aktivnimi na področju in-vestiranja in osebnih zavarovanj,

zato se upravičeno pričakuje, da se bo nivo obeh segmentov v prihodnjih letih

dvignil. V vzajemnih skladih je na primer vezana 1 mrd evrov, kar pomeni 510 evrov na prebivalca/ko Slovenije. V EU se te številke gibljejo med 2.000 in 15.000 evrov.

V naslednjem letu se bo Kapitalska družba ukvar-jala tudi z lastnim umikom iz aktivnega upravljanja lastniških deležev. Skladno s poslovno-finančnim načrtom je predvideno zmanjšanje števila in obsega netržnih naložb manjših vrednosti, ki nimajo poten-ciala rasti in predvsem večje aktivnosti za prodajo gospodarskih družb v skladu s strategijo umika dr-žave, upoštevanjem ekonomskih načel ter priporočil delovne skupine, ki pripravlja model umika države iz gospodarstva.

Primarni cilj družbe je postati dolgoročna fi-nančna vlagateljica

To pomeni, da bi ohranila svoj položaj v gospodarskih panogah, kjer lahko z najmanjšimi tveganji ostane portfeljska vlagateljica, in sicer v finančnem sektor-ju (bančništvo in zavarovalništvo), telekomunikaci-jah, energetiki in najboljših slovenskih podjetjih.

Kapitalska družba se zaveda, da k uspehu prispevajo vsi zaposleni po svojih najboljših močeh, saj so re-zultati vselej plod trdega in vestnega dela celotnega kolektiva.

S skupnimi močmi ob jasno zastavljenih ciljih ni ovir, ki se jih ne bi moglo premagati.

Pripravila: Vesna Razpotnik

Poslovni rezultati so v

preteklem letu presegli načrto-

vane.

Uporaba izvedenih finanč-

nih instrumentov je sestavni del upravljanja

s finančnimi tveganji naložb.

Strokovni članekAktualno

Carjevič je sorta, ki nas bo prva razveselila z nežnim cvetjem.


Kapitalska družba želi ohraniti

položaj največje, najučinkovitejše in

najuspešnejše ponu-dnice pokojninskih

zavarovanj.

Peščišče

�


�

kazalci, primerjalno glede na kriterijske indekse, dokazujejo, da je politika investiranja začrtana v pravi smeri.

Kapitalska družba je uresničevala svoje temeljno poslanstvo, to je zagotavljanje dodatnih sredstev za financiranje obveznega pokojninskega zavaro-vanja, in plačala v pokojninsko blagajno več kot 6 mrd SIT.

V letu 2005 je Kapitalska družba ustvarila 15 mrd čistega dobička, sredstva so narasla na

298 mrd SIT, vodimo pa tudi že 265.000 osebnih računov.

Dobri poslovni rezultati zavezujejo k dobrim rezultatom tudi za naprej in so rezultat znanja in izkušenj vseh zaposlenih.

Kako ste zadovoljni z upravlja-njem premoženja pokojninskih

skladov?

Kapitalska družba je na trgu pokojninskih zavaro-vanj ohranila položaj največjega izvajalca dodatnih pokojninskih zavarovanj in izplačevalca pokoj-ninskih rent ter zagotavlja primerljive donose pri upravljanju pokojninskih skladov.

Za katera področja ste zadolženi kot članica uprave Kapitalske družbe?

Kot članica uprave Kapitalske družbe sem zadolžena za upravljanje osnovnega pre-moženja, premoženja zavarovancev v po-

kojninskih skladih, za računovodstvo Kapitalske družbe in pokojninskih skladov, za kontroling, ki predstavlja integralno dejavnost spremljanja in usmerjanja poslovanja glede na planirane cilje in načrtovan poslovni uspeh ter analize s ključnima

aktivnostima vrednotenja gospodarskih družb ter pripravo in oblikovanje stališč glede upravljanja premoženja.

Ste na vaših delovnih področjih uvedli ka-kšne novosti, spremenjen način dela?

Na Kapitalski družbi sem dolžnosti prevzela 22. marca 2005 in zaradi različnih poslovnih procesov, ki se izvajajo, je bilo potrebno kar nekaj časa za spoznavanje in razumevanje le-teh. Vendar smo v upravi konec leta 2005 ob podpori strokovnih so-delavcev izvedli nekatere spremembe v poslovnih procesih. Podlaga za spremembe je v tem, da bo Kapitalska družba lahko svojo poslovno uspešnost v prihodnosti gradila na treh stebrih: strateškem načrtovanju (vizija in poslanstvo, dolgoroč-

mag. Mateja Božič, članica uprave Kapitalske družbe

Mateja Božič je magistrica poslovodenja in organizacije. Njene delovne izkušnje so bo-gate: sprva kot samostojna analitičarka, nato pomočnica direktorja, svetovalka uprave za področje financ in energetike ter članica nad-zornega sveta Petrola.Po letih predanega dela v Petrolu je sprejela izziv v povsem novem delovnem okolju, v veliko manjšem kolektivu, a z zelo jasno opredeljenimi poslovnimi procesi – v Kapitalski družbi.

ni cilji in strategije, letni plani), managiranju (upravljanju) ciljev in ukrepov, ki zagotavljajo doseganje strateških usmeritev, nadzorovanju usklajenosti med strateškimi in operativnimi plani ter doseženimi poslovnimi rezultati.

Pri tem so pomembni naslednji koraki: odločitev uprave o spremembah, izvedba sprememb na predlaganih področjih ter ustrezno notranje ko-municiranje, to je sprotno seznanjanje zaposlenih s procesi uvajanja sprememb ter aktivno sodelovanje s svetom delavcev.

Zavedamo se, da bodo spremembe stalnica, kar pomeni, da bo nadalj-nji razvoj temeljil na neprestanem prilagajanju tržnim razmeram tudi po organizacijski plati.

Spremembe na organizacijskem po-dročju, ki so bile v moji pristojnosti, so ločitev Oddelka za naložbe v dva oddelka, in sicer Oddelk za upravljanje ka-pitalskih naložb (izvajanje skrbništva s spremlja-njem uspešnosti poslovanja gospodarskih družb, izvajanje aktivnosti v zvezi s prodajo, pogajanja z morebitnimi kupci ter pripravo izhodišč za gla-sovanje na skupščinah) in Oddelk za upravljanje premoženja (gre za portfeljski način upravljanja premoženja in upravljanje pokojninskih skladov).

Kako ocenjujete poslovanje Kapitalske druž-be v zadnjem obdobju?

Poslovanje Kapitalske družbe v zadnjem obdobju lahko ocenjujem le od prevzema funkcije, to je od lanskega leta. Poleg rednih delovnih nalog je bila ključnega pomena tudi priprava dokumenta Dolgo-ročni načrt razvoja Kapitalske družbe, d. d., ki smo ga s sodelavci pripravili konec leta 2005.

Lani je Kapitalska družba sledila strateškemu cilju umika države iz posrednega lastništva gospodar-skih družb. V nekaterih podjetjih je svoj položaj tudi okrepila, predvsem z menjavami lastništva v gospodarskih družbah s Slovensko odškodninsko družbo. Sredstva, pridobljena od prodaje podjetij, je Kapitalska družba investirala skladno s politiko investiranja v dolžniške in lastniške vrednostne papirje na domačem in tujih trgih. Rezultati in

Upravljanje pokojninskih skladov temelji na strate-giji doseganja čim višje donosnosti ob sprejemljivi stopnji tveganja, osnova za poslovanje skladov so tudi naložbene politike skladov, ki so usmerjene v varnost, donosnost, razpršenost naložb in dolgo-ročno rast vrednosti premoženja.

Sklad ZVPSJU je imel konec leta okrog 30 mrd SIT čiste vrednosti sredstev v upravljanju in sko-raj 170.000 zavarovancev. Donosnost sklada je presegala zajamčeno donosnost.

Sklad KVPS je imel konec leta 20,3 mrd SIT v upravlja-nju in 28.000 zavarovancev, nominalna donosnost skla-da je bila dvakrat višja od nominalno zajamčene.

Sklad SODPZ je imel 29 mrd SIT sredstev v upravljanju, število zavarovancev 30.000, nominalna donosnost sklada je bila večja od nominalno zajamčene.

Sklad PPS je imel 25 mrd SIT sredstev v upravljanju, število zavarovancev 38.000, nominalna donosnost sklada je bila 14,77 %, nomi-nalna zajamčena donosnost pa 1 %.

Sklad KS PPS je imel 13,5 mrd SIT sredstev v upravljanju, pravico do pokojninske rente je prido-bilo 927 zavarovancev, ki so v sklad vplačali 4 mrd SIT premije.

Z letom 2007 se obeta kar precej sprememb, novosti … V Slovenijo prihaja evro, medna-rodni računovodski standardi, spremembe zakonodaje za področje pokojninskih zavaro-vanj. Kako ste v Kapitalski družbi pripravljeni oziroma se pripravljate na te spremembe?

Ker je Slovenija s prvim majem 2004 vstopila v EU, je posledica tudi vpeljava sprememb in novosti v slovenski prostor. S pričetkom tega leta so v Slo-veniji začeli veljati novi Slovenski računovodski standardi, ki so močno približani Mednarodnim standardom računovodskega poročanja (MSRP). Njihovo poznavanje je potrebno pri vsakdanjem delu, zlasti na področju upravljanja kapitalskih naložb in analiz poslovanja gospodarskih družb. V pripravi imamo projekt vpeljave MSRP za Kapi-talsko družbo in Kritni sklad PPS.

Uvedba evra zahteva sodelovanje in koordinaci-jo med vsemi oddelki družbe ter podporo uprave pri načrtovanju in izvajanju projekta. V ta namen je Kapitalska družba imenovala projektno skupi-no, ki vključuje predstavnike vseh področij, ki so tesno povezani z aktivnostmi na obravnavanem področju.

Ena izmed mnogih nalog projektne skupine je tudi priprava terminskega načrta, ki zajema celotno

informacijsko podporo, ki bo omogočila prehod na evro, s poudarkom na

kritičnih poslovnih procesih in oceno morebitnih tveganj. V

skladu s terminskim načrtom sta predvideni dve inte-gralni testiranji rešitev za prehod na evro, prva sredi julija in druga sredi oktobra 2006.

Na Kapitalski družbi ves čas pozorno spremljamo raznovr-

stne aktivnosti na sistemsko zakonodajnem področju in na

podlagi svojih izkušenj skušamo v korist naših članov zakonodajalcu ak-

tivno predlagati določene spremembe.

Predvidene spremembe na področju dodatnega po-kojninskega zavarovanja, ki se nanašajo na imple-mentacijo evropskih direktiv seveda pozdravljamo, spremembe dodatnega pokojninskega zavarovanja, kot jih je predlagal Odbor za reforme, pa poleg tega jemljemo tudi kot dodatni izziv, za katerega smo prepričani, da mu bomo, kot vselej do sedaj, kos.

Kakšni so vaši načrti za Kapitalsko družbo v prihodnje? Čemu boste posvetili največ pozornosti?

Največja pozornost vseh sodelavcev na Kapi-talski družbi bo usmerjena v aktivnosti eventu-

alnega preoblikovanja, saj bodo le-te odločilno spremenile način organizacije, upravljanja in ma-nagiranja družbe, tržno pozicioniranje storitev in družbe kot celote.

Kakšen je vaš povprečen dan? Kdaj se prič-ne, kdaj zaključi, kakšne so vaše redne dnevne delovne obveznosti?

Pred pričetkom službenih obveznosti hčerko od-peljem v vrtec, nato pa okrog 8. ure zjutraj priha-jam na delovno mesto. Redne obveznosti so že utečeni tedenski sestanki s sodelavci na Kapi-talski družbi, vse ostale obveznosti so največkrat vnaprej koordinirane. Zelo malo časa ostaja v službi za kratek klepet s sodelavci, vendar ga skušam vedno najti.

Kaj najraje počnete, ko se vaše službene obveznosti zaključijo?

Verjetno takšen odgovor slišite večkrat, toda družina je na prvem mestu, mož in 4-letna hčerka mi pomenita zapolnitev vseh prostih trenutkov. Družina je na prvem mestu, seveda pa tudi krat-ka druženja s prijatelji in pa rekreacija, ki je ob takšnem urniku nujno potrebna.

Pripravila: Vesna Razpotnik

Upravljanje pokojninskih skla-

dov temelji na strategiji doseganja čim višje

donosnosti ob sprejeml-jivi stopnji tveganja.

Neprestano se prilagajamo

tržnim razmeram.

Intervju

� �

Peščišče carjeviča je glede na plod veliko, seme pa sijoče rjavo.

Informativni časopis Kapitalske družbe, d. d. in njenih skladov,maj 2006, št. 4

Spremembe so stalnica

Čas obiranja Čas obiranja

�


�

Donosnost v kumulativnih vrednostih bistveno presega zajamčeno. Od začetka poslovanja v aprilu 2001 do konca marca 2006 je bila dosežena neto donosnost v višini 55,64 % na sredstva sklada.

50%

40%

30%

20%

10%

0%apr 01 mar 02 mar 03 mar 06

zajamčena donosnost kumulativnodejanska donosnost kumulativno

mar 04 mar 05

Kumulativna dejanska in zajamčena donosnost od ustanovitve sklada v aprilu 2001 do marca 2006.

Kumulativna donosnost se najenostavneje prera-čuna preko rasti vrednosti enote premoženja KVPS (VEP). Vrednost se mesečno spreminja. Objavlja se na spletnih straneh Kapitalske družbe, Financ ter v tiskani obliki v dnevnikih Finance in Večer.

25

20

15

10

5

0apr 01 mar 02 mar 03 mar 06mar 04 mar 05

v m

rd S

IT

Rast čiste vrednosti sredstev sklada KVPS od ustano-vitve sklada do marca 2006.

Premoženje sklada oziroma sredstva v upravljanju se občutno povečujejo. Na dan 31. marca 2006 je bila čista vrednost sredstev že 21,60 mrd SIT.

Varnost in donosnost naložb na prvem mestu

K rasti sredstev pomembno prispeva učinkovita na-ložbena politika Kapitalske družbe, ki je usmerjena v varnost, donosnost, likvidnost, razpršenost naložb in dolgoročno rast vrednosti premoženja sklada KVPS.

Učinkovit notranji nadzor nad poslovanjem sklada KVPS

Naloga odbora članov sklada KVPS je zagotavlja-ti stalen nadzor nad poslovanjem sklada oziroma ustreznostjo izvajanja Pokojninskega načrta in Pra-vil sklada. Odbor članov je na seji 18. aprila 2006 sprejel pozitivno mnenje k revidiranemu poslovne-mu poročilu KVPS za leto 2005.

Pripravila: Eva Gungel

investicijski kuponi (2,70 %)

gotovina (0,82 %)

delnice (3,71 %)

ostale terjatve (0,18 %)

obveznice (75,50 %)

kratkoročni vrednostni papirji (0,96 %)

potrdila o vlogi (1,74 %)

posojila in depoziti (14,39 %)

davčna olajšava za delodajalce in zaposlene

Vplačane premije delodajalcu znižujejo davek na dobiček

Stimuliranje zaposlenih preko dodatnega po-kojninskega zavarovanja je nedvomno najbolj racionalna oblika nagrajevanja. Ena ključnih

prednosti kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je tudi posebna davčna olajšava, ki pa velja le za to obliko varčevanja. Pre-mije, ki jih v korist zaposlenega plačuje delodajalec, zaposlenemu ne povečujejo osnove za dohodnino, zanje ni ne prispevkov za socialno varnost niti davka na izplačane plače.

Zaposlenemu se na njegovem osebnem raču-nu zbirajo in redno mesečno plemenitijo de-narna sredstva.

Ob upokojitvi bo zaposleni poleg pokojnine iz obve-znega zavarovanja užival tudi dodatno pokojnino. Glede na statistične podatke se bo trend zniževa-nja pokojnin iz obveznega zavarovanja v prihodnjih letih še stopnjeval, zato bo dodatna pokojnina nuj-nost.

Glede na to, da višina premije vpliva na višino do-datne pokojnine, je priporočljivo, da si kolektivni zavarovanci in zavarovanke vplačujejo del premije še sami, saj jim delodajalci običajno ne plačujejo davčno priznanih maksimalnih premij. S tem se za-gotovi znatno višja pokojnina. Če del premije pla-čuje zaposleni sam iz svoje neto plače, si z njo lah-ko znižuje osnovo za dohodnino za leto, v katerem je vplačal premijo. Ta olajšava je dodatna olajšava, ki se zaposlenemu ne šteje med 2 % olajšavo.

Carjevič se obira v jesenskem času, ko nastopi užitna zrelost.

� �

Spremenjen pokojninski načrt SodpZ

Osnovni cilj sklada SODPZ je oblikovati moder-no in sodobnim razmeram prilagojeno poklic-no zavarovanje. V sklad so vključeni vsi delav-

ci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in dela, ki jih po določeni starosti ni več moč uspešno opravljati.

Poslovanje sklada

Kapitalska družba ugotavlja, da je poslovanje SODPZ tudi v dosedanjem obdobju uspešno. Od ustanovitve sklada pa do konca marca 2006 je dejanska dono-snost dosegla 52,52 % v primerjavi z zajamčeno do-

nosnostjo, ki je v enakem obdobju znašala 34,16 %. V skladu SODPZ je bilo na dan 31. marca 2006 v upravljanju že 31,2 mrd SIT sredstev. Število zavaro-vancev in zavarovank se je povzpelo na 33.258.

50%

40%

30%

20%

10%

0%mar 01 mar 02 mar 03 mar 06


mar 04 mar 05

Kumulativna dejanska in zajamčena donosnost SODPZ.

Na oblikovanje in spremembe pri izvajanju naložbe-ne politike v prvih mesecih leta 2006 sta bistveno vplivala sprememba načina izračuna instituta za-jamčene donosnosti in dogajanja na finančnih trgih v Sloveniji in tujini. Zato se je v letu 2006 v premo-ženju sklada nekoliko zmanjšal delež obveznic in de-lež naložb v delnicah ter povečal delež kratkoročnih finančnih naložb (bančni depoziti, zakladne menice).

Kritni sklad SODPZ

V letu 2006 potekajo priprave na začetek izplače-vanja mesečnih pokojnin. Ustanavlja se Kritni sklad SODPZ za izplačevanje poklicnih in znižanih poklicnih pokojnin. V ta namen se vzpostavlja komunikacija z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, saj je izmenjava podatkov bistvenega pomena pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za poklicno upokojitev ter višine pokojnine.

Znižani vstopni stroški

Minister za delo, družino in socialne zadeve je odo-bril predlog novega pokojninskega načrta za obve-zno dodatno pokojninsko zavarovanje, o katerem smo pisali že v prejšnji številki. Odločba je bila izda-na dne 22. februarja 2006, spremembe pa so začele veljati s 1. marcem 2006.

Spremembe in dopolnitve pokojninskega načrta se nanašajo na znižanje vstopnih stroškov, uskladitev s kasneje sprejetimi predpisi, ki vplivajo na poslova-nje SODPZ, in na uvedbo skrbnika.

V odobrenem pokojninskem načrtu je spremenjena in dopolnjena tudi naložbena politika sklada. Za-pisane so opredelitve in obvladovanje tveganj ter vključeni izvedeni finančni instrumenti.

Bistvena določba v korist zavarovancev je nadalj-nje postopno zniževanje vstopnih stroškov. Tabela prikazuje odstotke vstopnih stroškov za obdobje od leta 2006 do 2019.

Po novem se v breme sklada SODPZ zaračunava zgolj upravljavska provizija. Vsi ostali stroški v zvezi s poslovanjem sklada, vključno s provizijo in stori-tvami skrbnika ter nadomestilom za nadzor ATVP, pa bremenijo Kapitalsko družbo.

Pripravili: mag. Simona Čarman Poberaj,

in mag. Andreja Kobal

Sklad SODPZSklad KVPS

Primer izračuna:

Zgornjo mejo priznane davčne olajšave si lahko izračunamo sami. Odvisna je od posameznikovih obveznih prispev-kov za pokojninsko in invalidsko za-varovanje. Izračunamo jo kot 5,844 % naše celotne bruto plače (preračunano iz 24 % obveznih prispevkov za pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanje za za-varovanca in v letu 2006 tudi ne več kot 560.937 SIT oziroma 2.340,75 evrov1. To je najvišja premija, ki je priznana kot davčna olajšava.

Zniževanje vstopnih stroškov za obdobje 2006 - 2019.

LetoVstopni stroški (%)

2006 4,75

2007 4,50

2008 4,25

2009 4,00

2010 3,90

2011 3,80

2012 3,70

2013 3,60

2014 3,50

2015 3,40

2016 3,30

2017 3,20

2018 3,10

2019 3,00

300.000 SIT (1.251,88 EUR1)

x 5,844 % =

mesečna bruto plača

17.532 SIT(73,16 EUR1)najvišja celotna prizna-na olajšava

zaposleni s svojim plačilom 2.532 SIT (10,57 EUR1) mesečno oziro-ma 30.384 SIT (126,79 EUR1) letno izkoristi davčno olajšavo v celoti in poskrbi za višjo dodatno pokojnino. 1Znesek evrov je informativen in je preračunan z uporabo centralnega paritetnega tečaja, ki velja od 01. 03. 2006 do določitve tečaja zamenjave in znaša 1 evro = 239,640 SIT.

15.000 SIT (62,59 evrov1)

= premija, ki jo plačuje delodajalec

Struktura naložb KVPS na dan 31. 3. 2006.

delnice (2,62 %)

obveznice (72,73 %)

kratkoročni vrednostni papirji (2,04 %)

potrdila o vlogi (2,70 %)

posojila in depoziti (16,49 %)

investicijski kuponi (2,87 %)

denarna sredstva (0,42 %)

terjatve (0,12 %)

Struktura naložb SODPZ na dan 31. marec 2006.

Informativni časopis Kapitalske družbe, d. d. in njenih skladov, maj 2006, št. 4Informativni časopis Kapitalske družbe, d. d. in njenih skladov, maj 2006, št. 4

Čas obiranja Čas obiranja

�0


��

zajamčeni VEPdejanski VEP

350

300

250

200

150dec 05dec 04dec 03dec 02

Rast dejanske vrednosti enote premoženja (točke) se nadaljuje tudi v letu 2006. Točka Prvega pokoj-ninskega sklada RS je bila na dan 31. marec 2006 vredna 332,18 SIT, medtem ko je bila zajamčena vrednost točke 267,16 SIT.

Pripravila: Mojca Trkman

Sklad ZVPSJU

varna in mirna starost za javne uslužbence

Zakaj in kako varčevati za dodatno pokojnino?

Za mirno starost bomo morali poskrbeti sami. Da bi se zagotovila socialna varnost v staro-sti, je potrebno čimprej pričeti dolgoročno

varčevati, saj bo treba nadomestiti izpad dohodka zaradi nižjih pokojnin iz obveznega zavarovanja. Preudarnost je potrebna ob odločanju, kako varčevati, na kakšen način in koliko denarja nameniti za varčevanje.

Dodatna prednost za vse zaposlene, ki so vključeni v ZVPSJU, je dodatna mo-žnost individualnega varčevanja za sta-rost pod najbolj ugodnimi pogoji v Sloveniji

Dodatno pokojninsko zavarovanje je edini način, ki zagotavlja zajamčen donos v višini najmanj minimal-ne zajamčene donosnosti, določene v pokojninskem načrtu. Hkrati pa omogoča davčne olajšave, če pre-mijo vplačujete tudi sami. Takšen način varčevanja za starost je najcenejši, hkrati pa tudi najenostav-nejši.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je vrsta dolgoročnega varčevanja, kjer je najpomembnejša varnost sredstev in ustrezen donos. Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) ima na tem področju vodilno vlogo, saj Kapitalska družba, ki v imenu članov sklada upravlja sredstva, jamči za njihovo varnost s svojim premoženjem, ki je največje med upravljavci pokojninskih skladov.

Vplačila na osebnem računu člana se pleme-nitijo z dejansko donosnostjo, ki je kumulativ-no večja od zajamčene

Dosežena donosnost sredstev ZVPSJU je v obdo-bju od ustanovitve sklada do marca 2006 znašala 9,76 % oziroma 5,34 % nad zajamčeno donosnostjo, ki je v omenjenem obdobju znašala 4,42 %. Rezultati poslovanja s sredstvi članov sklada so prikazani na spodnji sliki.

10%

8%

6%

4%

2%

0%jun 04 okt 04 jan 05 maj 05 sep 05 dec 05 mar 06

Prikaz zajamčene in dejanske donosnosti od maja 2004 do marca 2006.

Tudi premoženje članov oziroma sredstva, ki jih sklad upravlja, rastejo iz meseca v mesec. Na dan 31. marec 2006 je bila vrednost sredstev že več kot 34 mrd SIT.

Kratek pregled dela Odbora sklada ZVPSJU v letu 2005

Odbor sklada je v okviru svojih pristojnosti spre-mljal poslovanje in upravljanje sklada v letu 2005. Izvedel je šest rednih in eno izredno sejo. Ustanovil je delovno skupino za spremljanje implementacije direktive EU o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki je sestavljena iz predstavnikov odbora in predstavnikov Kapital-ske družbe.

Na sejah odbora je uprava Kapitalske družbe od-boru poročala o vseh pomembnejših kategorijah, ki so vplivale na upravljanje in poslovanje ZVPSJU. Tudi v vmesnem času med sejami je upra-vljavec redno obveščal odbor sklada ZVPSJU

o vrednosti sredstev sklada, vrednosti enote pre-moženja sklada in o izkazu poslovnega izida v pre-teklem obdobju.

Revizijska hiša Ernst & Young je za sklad ZVPSJU izdala pozitivno mnenje

Odbor je ugotovil, da je revidirano poslovno poroči-lo bilo predloženo pravočasno, vsebuje vse obvezne sestavine in da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z veljavnimi Slovenskimi računovodskimi standardi ter v skladu z zakonodajo na tem podro-čju. Odbor se je seznanil tudi s pozitivnimi mne-nji revizijske hiše Ernst & Young in ugotovil, da je bilo upravljanje in poslovanje ZVPSJU učinkovito in uspešno ter da so bili v letu 2005 doseženi vsi zastavljeni cilji.

Nenehne izboljšave programa KaD.Net omo-gočajo lažje upravljanje podatkov za uporab-nike

Trudimo se, da bi s pomočjo sodobne elektronske podpore pri izmenjavi podatkov preko spletnega mesta KaD.Net omogočili hitro in enostavno pri-pravo podatkov o članih in vplačanih premijah. V ta namen smo pripravili novo različico aplikacije KaD.Net.

Nova različica je namenjena vsem, ki s pomočjo KaD.Net-a mesečno pripravljajo podatke in odda-jajo datoteke. Izboljšave nove različice KaD.Net-a so prilagojene predvsem boljši in učinkoviti oddaji sprememb matičnih podatkov ter mesečnemu po-ročanju posredovanih premij zavezanca in člana. Spremembe matičnih podatkov se lahko sedaj pošiljajo tudi izključno za posameznega člana, ki se pripravi s pomočjo elektronskega obrazca. Pri oddaji finančnih podatkov je omogočeno prediz-polnjevanje obrazca za oddajo na podlagi veljavnih vrednosti premij za posamezne premijske razrede.

V Kapitalski družbi stremimo k temu, da je naš informacijski sistem kakovosten in enostaven za uporabo, obenem pa omogoča varno poslovanje. Zato smo z januarjem 2006 pričeli s postopno uki-nitvijo dostopov z uporabniškim imenom in geslom ter uvajanjem elektronske izmenjave podatkov iz-ključno z digitalnimi potrdili, kar trenutno zagota-vlja najvišjo stopnjo varnosti.

Pripravila: Ljuba Plaskan

�0 ��

Sklad PPS

od 1. januarja 2006 pokojninske rente sklada niso več obdavčene

V decembru 2005 je zavarovance PPS razveselil dopolnjeni Zakon o dohodnini, ki je začel velja-ti 1. januarja 2006. Dopolnjeni zakon je namreč

pokojninske rente Prvega pokojninskega sklada RS in odkupne vrednosti polic oprostil plačevanja akon-tacije dohodnine. Navedena oprostitev velja že pri odmeri dohodnine za leto 2005. Vsem prejemnikom pokojninskih rent PPS ter odkupnih vrednosti v pri-meru smrti zavarovanca pred pridobitvijo pravice do pokojninske rente, ki so v letu 2005 ob izplačilu pla-čali akontacijo dohodnine, se bo plačana akontacija poračunala že pri odmeri dohodnine za leto 2005.

Z informacijskimi posodobitvami do učinkovi-tega poslovnega obveščanja zavarovancev

Po uspešno zaključenem projektu oblikovanja Kri-tnega sklada Prvega pokojninskega sklada (Kritni sklad PPS) ter modela izplačevanja pokojninskih rent v drugi polovici leta 2004, se je poslovanje v letu 2005 nadaljevalo s prilagajanjem poslovnih proce-sov, ustrezno podprtih z informacijsko podporo.

Glavni cilj omenjenih procesov je doseganje učin-kovitejšega poslovanja, sprotnega obveščanja zavarovancev in pridobivanja podatkov za nemo-teno izplačevanje pokojninskih rent ter zagota-vljanje potrebnih likvidnih sredstev za izplačilo.

Polovica zavarovancev se je odločila za en-kratno izplačilo rente

V letu 2005 je pridobilo pravico do pokojninske ren-te 927 zavarovancev. Vplačanih premij v Kritni sklad PPS za leto 2005 je bilo v višini 1.177.152 tisoč SIT. Do 31. marca 2006 je pravico do pokojninske rente pridobilo skupaj že 12.213 zavarovancev, od katerih se je slabih 53 % zavarovancev (6.456 zavarovan-cev) odločilo za izplačilo rente v enkratnem znesku.

Upravljanje prvega pokojninskega sklada

Kapitalska družba kot upravljavka PPS jamči za eno-odstotni nominalni letni donos na sredstva tako v času do začetka izplačevanja rent kot tudi v obdobju izplačevanja rent. Donosi PPS, ki presegajo zajam-čeni donos, v celoti pripadajo zavarovancem.

Rezultat poslovanja s sredstvi zavarovancev skla-da se tako odraža v dejanski vrednosti točke, ki je bila vso leto večja od zajamčene. Nominalna de-janska donosnost je na letni ravni znašala 14.77 %, medtem ko je nominalna zajamčena donosnost znašala 1 %. Dejanska čista vrednost sredstev PPS na dan 31. december 2005 je znašala 25.478.288 tisoč SIT in je bila za 4.868.404 tisoč SIT večja od zajamčene čiste vrednosti sredstev PPS v višini 20.609.884 tisoč SIT.

Izplačila po letih Bruto vrednost izplačil v 000 SIT

2004 1.639.918

2005 842.426

2006 287.072

Skupaj 2.769.416

Višina izplačanih rent po letih.

Leto vplačila

Število zavarovancev

Število točk

Vrednost vplačil v 000 SIT

Skupaj v letu 2004 11.002 50.303.048 14.209.590

Skupaj v letu 2005 927 4.095.673 1.177.152

Skupaj v letu 2006 284 1.299.477 430.876

Skupaj 12.213 55.698.198 15.817.618

Število zavarovancev, ki so do konca marca 2006 pri-dobili pravico do pokojninske rente ter pripadajoče število točk in višina vplačanih premij.

Gibanje dejanske in zajamčene vrednosti enote premoženja (VEP).


državni vrednostni papirji (42,86 %)

tržne obveznice (34,36 %)

netržne obveznice (0,86 %)

delnice (0,46 %)

investicijski kuponi (obvezniški) (0,78 %)

investicijski kuponi (delniški) (5,21 %)

naložbe v depozite (13,74 %)

naložbe v potrdila o vlogi (1,33 %)

gotovina (0,63 %)

ostale terjatve (0,04 %)

Struktura naložb je usmerjena v varnost, razpršenost in dolgoročno rast vrednosti premoženja sklada.

zajamčena donosnost kumulativno


Zrelost

��


��

Predviden potek uvedbe evra€ - dan

2005 2006 2007 2008

1. marec 2006dvojno označevanje cen

predvidoma junij 2006začetek predvstopnega obdobja

1. januar 2007evro postane naš denar,

obdobje dvojnega obtoka

28. junij 2004vstop v ERM II

14. januar 2007konec dvojnega obtoka

1. marec 2007konec menjave v bankah,

zamenjava je še možna pri Banki Slovenije

najstih državah, podjetja v posameznih državah ne ohranjajo različnih cen. Zaradi nižjih cen bodo ime-li koristi tako potrošniki kot tudi podjetja, ki bodo lažje izbrala najbolj ugodnega dobavitelja.

Ker bodo morala podjetja in trgovine v evre pre-računati vse cenike, seveda tudi ob uvedbi evra v Sloveniji obstaja bojazen prikritega dvigovanja cen zaradi preračunavanja iz nacionalne valute v evro in zaokroževanja navzgor. Z dvojnim označevanjem cen naj bi preprečili takšne podražitve, potrošniki pa naj bi se v času dvojnega označevanja cen pri-vadili na novo merilo vrednosti.

Kakšne koristi lahko pričakujemo od evra?

Dolgoročno lahko pričakujemo nižje obrestne mere, kar bo ugodno vplivalo na naložbe in gospodar-

sko rast. Evro bo v Sloveniji med drugim pripomogel tudi k:

lažji primerjavi domačih cen in cen v državah t. i. območja

evra,

večji konkurenčnosti kot posledici primer-ljivejših cen v obmo-

čju evra,

oblikovanju stabil-nejšega okolja za celotno gospodar-stvo, ker enotna valuta odpravlja tečajna tveganja

in stroške menjave denarja,

•

•

•

večji izbiri različnih oblik varčevanja in lažjemu najemanju posojil na večjem in likvidnejšem fi-nančnem trgu ter

odpravi stroškov zaradi menjave denarja in te-žav z iskanjem menjalnic pred potovanji.

Dvojno označevanje cen je smiselno na vseh dokumentih, ki so namenjeni potrošnikom za sprejemanje po-slovnih odločitev

Kapitalska družba se je zato od-ločila, da bo dvojno označevala cene oziroma denarna stanja pri pripravi naslednjih dokumentov:

obvestilo o izplačilu odkupne vrednosti,

informativni izračun odkupne vre-dnosti,

informativni izračun premije,

informativni izračun rente (PPS),

obvestilo o vključitvi,

izjava o pristopu (KVPS),

ponudbe za vključitev v KVPS in ZVPSJU.

V Kapitalski družbi smo imenovali svoje predstavnike v PSEUR

Na pobudo koordinacijskega odbora za uvedbo evra v Sloveniji je bila pri Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) ustanovljena projektna skupina (PSEUR). Vse slovenske zavarovalnice in Kapital-ska družba so vanjo imenovale svoje predstavni-ke. PSEUR služi koordinaciji med članicami SZZ,

•

•

•

•

•

•

•

•

•

izmenjavi stališč in po-sredovanju odprtih vpra-šanj na področju uvajanja evra. Kapitalska družba se tako redno udeležuje sestankov, povezanih z aktivnostmi za prevzem evra pri SZZ, Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) in Agenciji za trg vredno-stnih papirjev (ATVP).

Uprava Kapitalske družbe je za aktivnosti na podro-čju prevzema evra imenovala projektno skupino, ki vključuje predstavnike vseh področij v Kapitalski družbi: Oddelek za informatiko in komunikacije, Oddelek za računovodstvo, Oddelek pokojninskih zavarovanj, Oddelek za strateško komuniciranje, Pravni oddelek, Oddelek za notranjo revizijo, Odde-lek za zakladništvo in aktuarja.

Ključne naloge projektne skupine v kapital-ski družbi na področju uvedbe evra so:

pripraviti akcijski oziroma terminski načrt uvedbe evra,

spremljati novosti na področju za-konskih in podzakonskih predpisov v zvezi z uvedbo evra,

prilagoditi informacijsko tehno-logijo in poslovne procese,

vzpostaviti ustrezno komunikaci-jo s člani (zavarovanci) vzajemnih

pokojninskih skladov ter deloda-jalci, ki za svoje zaposlene plačujejo

premije,

preiti na evro v računovodstvu in

seznaniti zaposlene z uvajanjem evra.

Da bi bil prehod na evro čim lažji, se bomo v Ka-pitalski družbi potrudili, da svojim zavarovancem/članom in njihovim delodajalcem kot tudi ostalim poslovnim partnerjem ponudimo vse potrebne in-formacije. Na spletnih straneh družbe je v pripravi predstavitev o poteku uvedbe evra, za vse doda-tne informacije pa smo na voljo v našemem kon-taktnem centru in na brezplačni telefonski številki 080 23 45 (vsak delavnik med 9. in 14. uro).

Pripravila: Darko Torkar in mag. Anja Strojin Štampar

•

•

•

•

•

•

priprave na uvedbo evra v kapitalski družbi

Ste pripravljeni na EVRO?

Z januarjem 2007 bo Slovenija postala članica Evropske monetarne unije in tako prevzela novo denarno enoto – evro.

V Kapitalski družbi se na uvedbo evra pripravljamo že od junija 2005, saj je zamenjava denarne enote

tehnično in vsebinsko zahteven projekt, ki zahteva intenzivne sistemske priprave. V ta namen je bila oblikovana posebna projektna skupina, zadolžena za spremljanje novosti na področju zakonodaje in podzakonskih aktov, za sodelovanje s pristojnimi nadzornimi institucijami in interesnimi združenji, za pregled internih poslovnih procesov ter za izvedbo ustreznih prilagoditev.

Evro je enotna valuta Evropske unije, bankovci in kovanci pa so v obtoku že od 1. januarja 2002. Da lahko država članica Evropske uni-je (EU) uvede evro, mora izpolniti določena merila – konvergenčna oziroma maastrichtska merila:

stopnja inflacije: stopnja inflacije ne sme za več kot 1,5 odstotne točke presegati povprečja stopnje inflacije treh držav članic, ki so dosegle najboljše rezultate glede stabilnosti cen;

stopnja obrestnih mer: dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več kot 2 odstotni točki;

stabilni tečaji valut: spoštovanje mej nihanja (± 15 %), predvidenih z mehanizmom deviznih tečajev v ERM II, vsaj dve leti, brez devalvacije valute;

vzdržni položaj javnih financ: javno-finančni primanjkljaj ne sme presegati 3 % BDP in javni dolg ne sme presegati 60 % BDP;

skladnost pravnih redov držav članic, zlasti predpisov, ki se nanašajo na centralne banke.

Splošni mejniki v uvajanju evra

Slovenija se je že s pričetkom članstva v EU (1. maj 2004) zavezala k uvedbi evra. Prvi korak k uvedbi je naredila z vstopom v mehanizem deviznih tečajev (ERM II) 28. junija 2004.

Državni zbor je v novembru 2005 sprejel Zakon o dvojnem označevanju cen v tolarjih in evrih, s ka-terim je uredil obveznost dvojnega označevanja cen blaga in storitev, ki jih podjetja ponujajo po-trošnikom v času uvajanja evra. Namen zakona je torej priprava prebivalcev Republike Slovenije na uvedbo evra kot zakonitega plačilnega sredstva. Zakon razlikuje med obdobjem informativnega dvojnega označevanja cen in obdobjem dvoj-nega označevanja cen. Obdobje informativnega

•

•

•

•

•

dvojnega označevanja cen traja od 1. marca 2006 do dneva določitve tečaja zamenjave (predvidoma 31. december 2006), takoj za tem pa se nadaljuje obdobje dvojnega označevanja, ki traja 6 mesecev.

Do konca junija 2006 Slovenija pričakuje (ugodna) poročila pristojnih organov EU o izpolnjevanju

konvergenčnih kriterijev, neposredno za tem pa bo določen tudi dokončni

tečaj zamenjave valut. V juliju le-tošnjega leta pričakuje sprejem drugega temeljnega zakona na po-dročju uvedbe evra, to je Zakona o uvedbi evra, ki bo podrobneje uredil

postopke v zvezi z uvedbo evra kot denarne enote Republike Slovenije.

V polletnem predvstopnem obdobju (ju-nij 2006 – december 2006) bo v Sloveniji še

vedno v obtoku samo slovenski tolar (SIT). Sle-dilo bo kratko štirinajstdnevno obdobje dvojnega obtoka gotovine (SIT in EUR). Negotovinska plačila bodo od 1. januarja 2007 že tekla izključno v evrih. Po koncu zamenjave tolarjev za evre v poslovnih bankah 1. marca 2007 bo zamenjavo mogoče brez časovne omejitve opraviti v Banki Slovenije.

V času informativnega dvojnega označevanja cen mora podjetje na vidnem mestu obvestiti potrošni-ka, da so cene v EUR preračunane po centralnem paritetnem tečaju (CPT). CPT je menjalni tečaj, določen ob vstopu RS v ERM II, po katerem znaša vrednost 1 evra 239,640 SIT. V obdobju dvojnega označevanja cen pa se za preračunavanje valut uporablja tečaj zamenjave, ki predstavlja ne-preklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom. Predvido-ma v juliju 2006 ga bo dolo-čil Svet EU.

Vpliv uvedbe evra na cene

Uvedba evra v Sloveniji bo pri-pomogla k večji p r e g l e d n o s t i cen in možnosti primerjave z dr-žavami, ki prav tako upora-bljajo evro. Kot se je izkazalo ob uvedbi evra v dva-

Uvedba evra bo prispe-

vala k večji konku-renčnosti.

Ob uvedbi evra se pravice

naših zavarovancev/članov ne bodo v ničemer spreme-

nile.

Evro

�� Vir: http://www.euro.si/

Informativni časopis Kapitalske družbeInformativni časopis Kapitalske družbe, d. d. in njenih skladov, maj 2006, št. 4

Plod carjeviča je zrel, ko je obarvana vsaj tretjina pečk.

Vetrocveti in žužkocveti Recepti

��


��

Vprašanja in odgovori

Carjevič ni samoploden. Carjevič je primeren za uživanje tudi pri ljudeh z diabetesom.

1. Ali delodajalec lahko plačuje premijo ko-lektivnega dodatnega pokojninskega zava-rovanja za svojega zaposlenega tudi v času, ko le-ta prejema nadomestilo plače (npr. čas roditeljskega dopusta, bolniškega dopusta, služenja vojaškega roka ipd.)?

ZVPSJU: Delodajalec je dolžan plačevati premijo kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence tudi za vse zaposlene, ki se jim v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu nadomestilo pla-če izplačuje v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja oziroma zavarovanja za starševsko varstvo.

KVPS: Delodajalec plačuje premijo za vse svoje zaposlene, ki so pristopili v kolektivni pokojninski načrt in izpolnjujejo pogoje, ki jih določa pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta. Premijo plačuje delodajalec pod pogoji, navedenimi v tej pogodbi, in v skladu s pogodbo o financiranju pokojninskega na-črta. Za plačane premije za člane v času porodniške, dlje časa trajajoče bolniške odsotnosti in ostalih pri-merih, ko zaposleni prejema nadomestilo plače, je delodajalcu priznana tudi davčna olajšava, vendar le do višine najvišje priznane davčne olajšave, ki izhaja iz tega nadomestila.

V času služenja vojaškega roka pa za zaposlenega velja suspenz pogodbe o zaposlitvi, zato jim za to obdobje delodajalec sploh ne more plačevati premi-je, kar pomeni, da se za tega zavarovanca vzpostavi mirovanje plačevanja premije.

2. Kdaj mora delodajalec zaposlenemu, ki se odloči za vplačevanje individualne dodatne premije z odtegljajem od neto plače, začeti odtegovati premijo?

ZVPSJU: Delodajalec je dolžan začeti odtegovati individualno dodatno premijo za obdobje od prvega dne naslednjega meseca po prejemu Izjave o vplači-lih individualne premije s strani zaposlenega.

KVPS: Član KVPS lahko plačuje svojo celotno pre-mijo (individualno zavarovanje) oziroma svoj del premije (kolektivno zavarovanje) s položnico, preko direktne obremenitve ali kot odtegljaj od plače. Večina delodajalcev, pri katerih so zaposleni člani KVPS, možnost odtegljaja od plače omogoča, ni pa

to njihova dolžnost. Člani se v primerih, ko odtegljaj od plače ni mogoč, odločajo za plačilo s položnico oziroma še pogosteje preko direktne obremenitve.

3. Član ZVPSJU plačuje individualno premijo člana v obliki odtegljaja od neto plače. Ali lahko nadaljuje s plačevanjem individualne premije tudi v času porodniškega dopusta?

Individualno premijo dodatnega pokojninskega za-varovanja lahko član ZVPSJU v času porodniškega dopusta v Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence (ZVPSJU) vplačuje s položnico ali preko direktne obremenitve. V ta namen ponovno izpolni Izjavo o vplačilih individualne premije člana in ravna v skladu z navodili. Če član ZVPSJU po koncu po-rodniškega dopusta želi način plačevanja ponovno spremeniti, izpolni novo izjavo.

V primeru plačila s položnico je potrebno upoštevati naslednje:

Številka transakcijskega računa ZVPSJU: 05100-8011777732

Referenca: 00

Sklic: 6-mestna davčna številka člana-LLMM

Oznaka LLMM: predstavlja leto in mesec, za katerega se vplačuje.

4. Članici se je ob poroki spremenil priimek in naslov. Kako se Kapitalski družbi sporočijo tovrstne spremembe?

ZVPSJU: Vse tovrstne spremembe so Kapitalski družbi dolžni posredovati delodajalci članov v da-toteki za posredovanje podatkov za vzpostavitev evidence zavezancev in članov ZVPSJU.

KVPS: Pokojninski načrt določa, da je član sklada dolžan upravljavca obve-ščati o vseh spremembah, ki vplivajo na članstvo, in sicer v roku 15 dni od na-stale spremembe, zlasti glede sprememb svojega prebivališča ter drugih podatkov, ki so pomemb-ni za pravilno vročitev pošiljke. V primeru kolek-

tivnega zavarovanja nas o spremembah praviloma obvešča delodajalec. Spremembe morajo biti spo-ročene pisno, najenostavneje po e-pošti: za člane [email protected] oziroma za deloda-jalce [email protected] oziroma po faksu: 01 47 46 754.

Pripravil: Aleksander Avguštin

Spremenjena notranja organizacija kapitalske družbe

Dne 30. aprila 2006 so bile v Kapitalski družbi, z upoštevanjem članov uprave, zaposlene 103 osebe.

Kapitalska družba je konec leta 2005 zaradi spremenjenih potreb delovnega procesa izvedla nekatere spremembe svoje notranje organizacije. Dotedanji Oddelek za naložbe se je razdelil na Oddelek za upravljanje premoženja in Oddelek za upravljanje kapitalskih naložb. Hkrati pa je bila ustanovljena nova organizacijska enota – Oddelek za kontroling.

Odslej tudi Oddelek za strateško komunicira-nje in Oddelek za pokojninska zavarovanja

S 1. aprilom sta bila ukinjena Oddelek za izvaja-nje pokojninskih zavarovanj ter Oddelek za tržno komuniciranje in razvoj pokojninskih zavarovanj. Namesto njiju pa sta bila ustanovljena Oddelek za pokojninska zavarovanja in Oddelek za strateško komuniciranje. Največji organizacijski enoti sta Od-delek za pokojninska zavarovanja s 24 zaposlenimi ter Oddelek za računovodstvo z 11 zaposlenimi.

Novi oddelki in njihove zadolžitve

Oddelek za upravljanje premoženja se ukvarja predvsem z upravljanjem premoženja pokojninskih skladov, analizo domačega in tujih kapitalskih tr-gov, vrednotenjem naložb, izvajanjem naložbene politike, spremljanjem dogajanj na organiziranih trgih vrednostnih papirjev, organizacijo in izvaja-

njem upravljanja s premoženjem družbe v obliki dolžniških vrednostnih papirjev in ban-čnih depozitov. Direktor oddelka je Uroš Svete.

Glavne naloge Oddelka za upra-vljanje kapitalskih naložb so or-ganiziranje in izvajanje upravljanja s premoženjem družbe v obliki del-nic in deležev gospodarskih družb, analiza domačega in tujih kapital-skih trgov, izvajanje naložbene politi-ke, spremljanje poslovanja, analiziranje finančnih in nefinančnih kazalcev podjetij. Direktor oddelka je Simon Černetič.

Oddelek za kontroling se ukvarja z opredelitvijo, posodobitvijo in nadgradnjo procesov planiranja družbe in pokojninskih skladov, opredelitvijo sis-tema kontrole stroškov, spremljanjem, nadzorom in analizo stroškov ter ekonomske učinkovitosti procesov, spremljanjem in analizo realizacije stra-teških in letnih planov ter koordiniranjem izvedbe strateškega in letnega planiranja. Direktor oddelka je Aleš Pavlin.

Oddelek za pokojninska zavarovanja se ukvar-ja predvsem s trženjem in sklepanjem zavarovanj, operativno nego portfelja zavarovancev in deloda-jalcev, razvojem zavarovalnih produktov dodatnih

pokojninskih in rentnih zavarovanj, analizo tržnih gibanj na področju pokojninskih zavarovanj

in zavarovalništva, z vzpostavitvijo in vzdrževanjem šifrantov pokojninskih

skladov, registra bank, fizičnih in pravnih oseb, organizacijo delova-nja klicnega centra, arhiva delo-dajalcev in članov, knjigovodstvom osebnih računov in izvajanjem

konverzij. Direktor oddelka je Peter Pogačar.

Glavne naloge Oddelka za strateško komuniciranje so načrtovanje in koordinacija

aktivnosti na področju komuniciranja, planiranje, organizacija in vodenje internega komuniciranja, koordinacija in sodelovanje z zunanjimi subjekti na področju strateškega komuniciranja, organizi-ranje in celovito upravljanje internetne in intrane-tne strani družbe in skladov ter skrb za celostno podobo skladov. Direktorica oddelka je Vesna Razpotnik.

Pripravil: mag Zoran Perše

Z novo orga-nizacijo do večje

učinkovitosti.

Kadri

��

ČLAN UPRAVE Kabinet uprave

PREDSEDNIK UPRAVE ČLAN UPRAVE

Oddelek za informati-ko in komunikacije

Oddelek za notranjo revizijo

Oddelek za analize

Oddelek za pokojnin-ska zavarovanja

Pravni oddelekOddelek za kontroling

Oddelek za strateško komuniciranje

Oddelek za splošne in kadrovske zadeve

Oddelek za zakladništvo

Oddelek za računovodstvo

Oddelek za upravlja-nje kapitalskih naložb

Oddelek za upravlja-nje premoženja

Nova organizacijska shema Kapitalske družbe


Pred časom je po elektronski pošti zaokrožilo pretresljivo pismo zdravnika iz Onkološkega inštituta Ljubjana. V njem odkriva mnoge težave in težke trenutke prizadetih bolnikov ter nemočnih zdravnikov, ki jim zaradi obupnih razmer večkrat ne morejo ustrezno in, kar je najhuje, dovolj hitro pomagati.

Pismo nas je še dodatno utrdilo v prepričanju, da bodo naša prizadevanja za dobrodelno zbiranje sredstev za Onkološki inštitut Ljubljana, nekoč obrodila sadove in da v vsakem primeru prihajajo na pravi naslov.

Pokličite na tel. št.: 01 474 67 00Sredstva nakažite na TRR: 01100 – 6030277797Sklic: 00 930008

V treh letih, odkar organiziramo dobrodelno akcijo Dobra misel, se nam je pridružilo že veliko dobro mislečih donatorjev. Na pobudo

Kapitalske družbe so v decembrskem času, raje kot za poslovna darila, sredstva darovali Onkološkemu inštitutu Ljubljana za izboljša-nje kakovosti bivanja bolnikov.

Vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu, želimo ponovno izraziti zahvalo in vas hkrati vljudno povabiti, da se nam po svojih močeh pridružite tudi v tem letu. K doniranju pa kličemo tudi vas, ki ste do sedaj o dobrih dejanjih le razmišljali, a premalo storili.

V sklad so donirali:

Adria Airways, d. d.Adria Mobil, d. o. o., Novo mestoAGENS-Engineering, d. o. o.Agrokombinat Maribor, d. o. o.Anton Pavliha ATech, d. o. o.Barbarella, d. o. o., LjubljanaBinar, d. o. o.Biro R, d. d., LjubljanaBruma, d. o. o.BTS Company, d. o. o.Crea, d. o. o.Comet, d. d., ZrečeČatar MarkoDebitel telekomunikacije, d. d.Delko, d. o. o.DRC, d. o. o., LjubljanaDIFA, d. o. o.EBAX, d. o. o.Eber Štimac Milena, s. p. Era, d. d., VelenjeETRA 33, d. d.Festo, d. o. o.Formitas, d. o. o.G-plast, d. o. o.GAP-International, d. o. o.Globtrade Ljubljana, d. o. o.Gorenje, d. d., VelenjeGorenjske elektrarne, d. o. o.Helios Domžale, d. d.Hoteli Morje, d. d.IB-Program, d. o. o.IBE, d. d. Ibisco, d. o. o.Ilirika Fintrade, d. o. o.Ilirika, borzno-posredniška hiša, d. d.Imos Geateh, d. o. o.Interdom nepremičnine, d. d.ITS-Intertrade Sistemi, d. o. o.Juteks, d. d.Kapitalska družba, d. d.Keko - Varicon, d. o. o., ŽužemberkKorona, d. o. o.Kovinoplastika Lož, d. d.

Lama, d. d., DekaniLjubljanska borza, d. d.Loterija Slovenije, d. d.Medved CecilijaMont grad, d. o. o.Nepremičninski sklad PIZ, d. o. o.NG projektiranje Svetina Magda, s. p.Odvetnica Klavdija Erjavec LjubljanaOsnovna šola MetlikaOsolin dekor, d. o. o., RovaPetrol, d. d., LjubljanaPharmagan, d. o. o.Pokojninska družba A, d. d.Poteza, d. d., LjubljanaProbanka DZU, d. o. o.Radio Triglav JeseniceRam 2, d. o. o..Re plus, d. o. o.Robert Berdnik Rotary club BledSaturnus embalaža, d. d., LjubljanaSava, d. d., KranjScala, d. o. o.Sindikat KNG SlovenijeSpin, d. o. o.Splošna plovba, d. o. o.SPL Ljubljana, d. d.Stampal, d. o. o.Stanovanjska zadruga PostojnaTermoelektrarna Trbovlje, d. o. o.The Slovenia Times, Domus, d. o. o.Triglav D.U., d. o. o.Triglav, finančna družba, d. d.Ulmer, d. o. o., MariborUnior, d. d., ZrečeUniversal, d. d.Verlič RobertVele, d. d., DomžaleVesna NovakVibor, d. o. o.VOGT Electronic Blejska Dobrava, d. o. o.Zavarovalnica Triglav, d. d. Zlatorog, d. d.Zrmk holding, d. d.

Skupaj 37,659.000 SIT

modro jabolko - kapitalska družba, d.d. - domov · poreklo okus sredice informativni časopis...

Documents