1

MODUL ZDRAVSTVENA MODUL ZDRAVSTVENA ZAKONODAJAZAKONODAJA

Dr. BlaDr. Blažž IvancIvanc

Opozorilo: Opozorilo: --SliSliččice vsebujejo le glavne oporne toice vsebujejo le glavne oporne toččke pri izbranih poglavjih uke pri izbranih poglavjih uččne ne

snovi!snovi!-- ©© Samo za rabo Samo za rabo šštudentov Vtudentov VŠŠZ Z -- prepovedano razmnoprepovedano razmnožževanje in evanje in

vse oblike distribucije.vse oblike distribucije.

UVOD V ZDRAVSTVENO PRAVOUVOD V ZDRAVSTVENO PRAVO

�� Pojem; celota pravnih norm, ki urejajo Pojem; celota pravnih norm, ki urejajo zdravstveno podrozdravstveno področčjeje

�� Narava zdravstvenega prava;Narava zdravstvenega prava;�� Obseg in predmet zdravstvenega prava; Obseg in predmet zdravstvenega prava;

2

PRAVICA DO ZDRAVJA OZ. DO PRAVICA DO ZDRAVJA OZ. DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA –– VIRI VIRI

ZDRAVSTVENEGA PRAVAZDRAVSTVENEGA PRAVA

�� Temeljne in sploTemeljne in sploššne norme, ki so ne norme, ki so sestavljajo pravico do zdravja, so sestavljajo pravico do zdravja, so vsebovane vsebovane žže v mednarodnem javnem e v mednarodnem javnem pravu pravu

�� Bolj podrobno in obseBolj podrobno in obsežžno je pravica do no je pravica do zdravja opredeljena v domazdravja opredeljena v domaččem em (nacionalnem ali notranjem) pravu(nacionalnem ali notranjem) pravu

VAROVANJE JAVNEGA ZDRAVJA VAROVANJE JAVNEGA ZDRAVJA V MEDNARODNIH AKTIHV MEDNARODNIH AKTIH

�� Akti OZN: Ustanovna listina ZN (IX. Poglavje: 55.Akti OZN: Ustanovna listina ZN (IX. Poglavje: 55.--60. 60. ččlen; ZN se len; ZN se zavzemajo za urejanje mednarodnih ekonomskih, socialnih, zavzemajo za urejanje mednarodnih ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in sorodnih problemov ter mednarodno sodelovanje nazdravstvenih in sorodnih problemov ter mednarodno sodelovanje nakulturnem in prosvetnem podrokulturnem in prosvetnem področčju /c. tju /c. tčč. 55. . 55. ččl./; ZN sodeluje s l./; ZN sodeluje s specializiranimi ustanovami na zdravstvenem podrospecializiranimi ustanovami na zdravstvenem področčju / 57. ju / 57. ččl./), l./), Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (1Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (12. 2. ččlen; ) len; )

�� Akti Svetovne zdravstvene organizacije: Ustava SZO, Lizbonska Akti Svetovne zdravstvene organizacije: Ustava SZO, Lizbonska deklaracija o pravicah pacientadeklaracija o pravicah pacienta

�� Akti Mednarodne organizacije dela: Konvencija Akti Mednarodne organizacije dela: Konvencija ššt. 102 o minimalnih t. 102 o minimalnih normah socialne varnosti, Konvencija normah socialne varnosti, Konvencija ššt. 161 o slut. 161 o služžbi medicine delabi medicine dela

�� Akti Sveta Evrope: Evropska socialna listina (pravica do varstvaAkti Sveta Evrope: Evropska socialna listina (pravica do varstvazdravja urejena v 11. zdravja urejena v 11. ččlenu), Evropska konvencija o varstvu lenu), Evropska konvencija o varstvu ččlovekovih pravic in temeljnih svobolovekovih pravic in temeljnih svoboššččin (8. in (8. ččlen), Konvencija o len), Konvencija o varstvu varstvu ččlovekovih pravic v zvezi z uporabo biologije in medicinelovekovih pravic v zvezi z uporabo biologije in medicine

�� Akti Evropske skupnosti/Evropske unije: Pogodba o ustanovitvi ESAkti Evropske skupnosti/Evropske unije: Pogodba o ustanovitvi ES(152. (152. ččlen)len)

3

Evropska socialna listinaEvropska socialna listina�� 7. 7. ččlen len -- Pravica otrok in mladostnikov do varstvaPravica otrok in mladostnikov do varstva

Da bi zagotavljale uDa bi zagotavljale uččinkovito uresniinkovito uresniččevanje pravic otrok in mladostnikov do varstva, se pogodbenice zevanje pravic otrok in mladostnikov do varstva, se pogodbenice zavezujejo, avezujejo, da: tda: tčč. 9. dolo. 9. določčijo redne zdravniijo redne zdravnišške preglede osebam, mlajke preglede osebam, mlajššim od osemnajst let, ki so zaposlene v poklicih, im od osemnajst let, ki so zaposlene v poklicih, dolodoloččenih z drenih z držžavno zakonodajo; avno zakonodajo;

�� 11. 11. ččlen len -- Pravica do varstva zdravjaPravica do varstva zdravja

Da bi zagotavljale uDa bi zagotavljale uččinkovito uresniinkovito uresniččevanje pravice do varstva zdravja, se pogodbenice zavezujejo, daevanje pravice do varstva zdravja, se pogodbenice zavezujejo, da bodo bodo neposredno ali v sodelovanju z javnimi ali zasebnimi organizacijneposredno ali v sodelovanju z javnimi ali zasebnimi organizacijami sprejele primerne ukrepe, da bi med drugim:ami sprejele primerne ukrepe, da bi med drugim:

1. v najve1. v največčji moji možžni meri odstranile vzroke slabega zdravja;ni meri odstranile vzroke slabega zdravja;

2. zagotovile svetovalne in izobra2. zagotovile svetovalne in izobražževalne moevalne možžnosti za izboljnosti za izboljššanje zdravja in spodbujanje anje zdravja in spodbujanje ččuta osebne odgovornosti uta osebne odgovornosti za zdravje;za zdravje;

3. v najve3. v največčji moji možžni meri prepreni meri prepreččevale epidemije, endemievale epidemije, endemiččne in druge bolezni ter nesrene in druge bolezni ter nesrečče.e.��

�� 13. 13. ččlen len -- Pravica do socialne in zdravstvene pomoPravica do socialne in zdravstvene pomoččii

Da bi zagotavljale uDa bi zagotavljale uččinkovito uresniinkovito uresniččevanje pravice do socialne in zdravstvene pomoevanje pravice do socialne in zdravstvene pomočči, se pogodbenice i, se pogodbenice zavezujejo, da:zavezujejo, da:

1. zagotovijo vsaki osebi, ki je brez zadostnih sredstev in si t1. zagotovijo vsaki osebi, ki je brez zadostnih sredstev in si takih sredstev ni zmoakih sredstev ni zmožžna zagotoviti niti z lastnim na zagotoviti niti z lastnim trudom niti iz drugih virov, zlasti z dajatvami iz sistema sociatrudom niti iz drugih virov, zlasti z dajatvami iz sistema socialne varnosti, zadostno pomolne varnosti, zadostno pomočč in v primeru bolezni in v primeru bolezni nego, potrebno glede na njeno stanje;nego, potrebno glede na njeno stanje;

2. zagotovijo, da osebe, ki prejemajo tako pomo2. zagotovijo, da osebe, ki prejemajo tako pomočč, zato nimajo ni, zato nimajo ničč manjmanjšših politiih političčnih ali socialnih pravic;nih ali socialnih pravic;

3. vsakomur omogo3. vsakomur omogoččijo, da mu ustrezne javne ali zasebne sluijo, da mu ustrezne javne ali zasebne služžbe svetujejo ali pomagajo, kolikor je potrebno, da be svetujejo ali pomagajo, kolikor je potrebno, da se preprese preprečči, odpravi ali ublai, odpravi ali ublažži osebna ali drui osebna ali družžinska stiska;inska stiska;

4. uveljavijo dolo4. uveljavijo določčbe iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega be iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega ččlena v enaki meri za svoje drlena v enaki meri za svoje držžavljane in avljane in drdržžavljane drugih pogodbenic, ki so zakonito na njihovem ozemlju, vavljane drugih pogodbenic, ki so zakonito na njihovem ozemlju, v skladu s svojimi obveznostmi po Evropski skladu s svojimi obveznostmi po Evropski konvenciji o socialni in zdravstveni pomokonvenciji o socialni in zdravstveni pomočči, podpisani 11. decembra 1953 v Parizu.i, podpisani 11. decembra 1953 v Parizu.

NACIONALNO PRAVO NACIONALNO PRAVO -- PRAVICA DO PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA (51. ZDRAVSTVENEGA VARSTVA (51. ččlen len

Ustave)Ustave)1.1. Prvi odst.: Prvi odst.: ““Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod

pogoji, ki jih dolopogoji, ki jih določča zakona zakon..””2.2. Drugi odst.: Drugi odst.: ““Zakon doloZakon določča pravice do zdravstvenega varstva iz a pravice do zdravstvenega varstva iz

javnih sredstevjavnih sredstev..””3.3. Tretji odst.: Tretji odst.: ““Nikogar ni mogoNikogar ni mogočče prisiliti k zdravljenju, razen v e prisiliti k zdravljenju, razen v

primerih, ki jih doloprimerih, ki jih določča zakona zakon..””

Ustava ne doloUstava ne določča pravice do zdravja v smislu (pravice) rezultata, a pravice do zdravja v smislu (pravice) rezultata, ampak drampak držžavi nalaga obveznost, da zagotovi ustrezne moavi nalaga obveznost, da zagotovi ustrezne možžnosti nosti zdravljenja, ki vodijo k zdravju (pravica prizadevanja). Drzdravljenja, ki vodijo k zdravju (pravica prizadevanja). Držžava ava zagotavlja zdravljenje, ne pa zdravje kot tako. Gre za zagotavlja zdravljenje, ne pa zdravje kot tako. Gre za ““dinamidinamiččnono””pravico; odvisna je od materialnih mopravico; odvisna je od materialnih možžnosti drunosti družžbe, od njenih be, od njenih vrednostnih preprivrednostnih prepriččanj, razvoja zdravnianj, razvoja zdravnišške znanosti in stroke. ke znanosti in stroke.

4

Razlaga notranje strukture 51. Razlaga notranje strukture 51. ččlenalena

�� Pravica do zdravstvenega varstva je ena od temeljnih socialnih Pravica do zdravstvenega varstva je ena od temeljnih socialnih pravic, ki pomenijo izpeljavo napravic, ki pomenijo izpeljavo naččela socialne drela socialne držžave iz 2. ave iz 2. ččlena lena UstaveUstave

�� Prvi in drugi odstavek urejata pravico do zdravstvenega varstva Prvi in drugi odstavek urejata pravico do zdravstvenega varstva kot kot pravico pozitivnega statusa (zahteva aktivno delovanje drpravico pozitivnega statusa (zahteva aktivno delovanje držžave)ave)

�� Prva odstavka vsebujeta zakonski pridrPrva odstavka vsebujeta zakonski pridržžek: konkretneje mora ek: konkretneje mora pravico do zdravstvenega varstva dolopravico do zdravstvenega varstva določčiti zakonodajalec z zakonomiti zakonodajalec z zakonom

�� Tretji odstavek ureja ustavno prepoved prisilnega zdravljenja koTretji odstavek ureja ustavno prepoved prisilnega zdravljenja kot t obrambne pravice (pravice negativnega statusa), ki predstavlja obrambne pravice (pravice negativnega statusa), ki predstavlja poseben vidik sploposeben vidik sploššne svobode ravnanja posameznika (35. ne svobode ravnanja posameznika (35. ččl.) na l.) na podropodroččju, ki se nanaju, ki se nanašša na njegovo zdravje (iz nje izhaja pravica a na njegovo zdravje (iz nje izhaja pravica bolnika zavrniti zdravljenje).bolnika zavrniti zdravljenje).

�� Gre za samostojno Gre za samostojno ččlovekovo pravico in ni le izpeljava 2. (nalovekovo pravico in ni le izpeljava 2. (naččela ela socialne drsocialne držžave) in 50. ave) in 50. ččlena (pravice do socialne varnosti) ter ima lena (pravice do socialne varnosti) ter ima šširiršši domet i domet

VAROVANJE JAVNEGA ZDRAVJA VAROVANJE JAVNEGA ZDRAVJA V MEDNARODNIH AKTIHV MEDNARODNIH AKTIH

�� Akti OZN: Ustanovna listina ZN (IX. Poglavje: 55.Akti OZN: Ustanovna listina ZN (IX. Poglavje: 55.--60. 60. ččlen; ZN se len; ZN se zavzemajo za urejanje mednarodnih ekonomskih, socialnih, zavzemajo za urejanje mednarodnih ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in sorodnih problemov ter mednarodno sodelovanje nazdravstvenih in sorodnih problemov ter mednarodno sodelovanje nakulturnem in prosvetnem podrokulturnem in prosvetnem področčju /c. tju /c. tčč. 55. . 55. ččl./; ZN sodeluje s l./; ZN sodeluje s specializiranimi ustanovami na zdravstvenem podrospecializiranimi ustanovami na zdravstvenem področčju / 57. ju / 57. ččl./), l./), Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (1Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (12. 2. ččlen; ) len; )

�� Akti Svetovne zdravstvene organizacije: Ustava SZO, Lizbonska Akti Svetovne zdravstvene organizacije: Ustava SZO, Lizbonska deklaracija o pravicah pacientadeklaracija o pravicah pacienta

�� Akti Mednarodne organizacije dela: Konvencija Akti Mednarodne organizacije dela: Konvencija ššt. 102 o minimalnih t. 102 o minimalnih normah socialne varnosti, Konvencija normah socialne varnosti, Konvencija ššt. 161 o slut. 161 o služžbi medicine delabi medicine dela

�� Akti Sveta Evrope: Evropska socialna listina (pravica do varstvaAkti Sveta Evrope: Evropska socialna listina (pravica do varstvazdravja urejena v 11. zdravja urejena v 11. ččlenu), Evropska konvencija o varstvu lenu), Evropska konvencija o varstvu ččlovekovih pravic in temeljnih svobolovekovih pravic in temeljnih svoboššččin (8. in (8. ččlen)len)

�� Akti Evropske skupnosti/Evropske unije: Pogodba o ustanovitvi ESAkti Evropske skupnosti/Evropske unije: Pogodba o ustanovitvi ES(152. (152. ččlen)len)

5

PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA PRAVICA DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA (51. VARSTVA (51. ččlen Ustave)len Ustave)

1.1. Prvi odst.: Prvi odst.: ““Vsakdo ima pravico do Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih dolozdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določča a zakonzakon..””

2.2. Drugi odst.: Drugi odst.: ““Zakon doloZakon določča pravice do a pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstevzdravstvenega varstva iz javnih sredstev..””

3.3. Tretji odst.: Tretji odst.: ““Nikogar ni mogoNikogar ni mogočče prisiliti k e prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih dolozdravljenju, razen v primerih, ki jih določča a zakonzakon..””

Razlaga notranje strukture 51. Razlaga notranje strukture 51. ččlenalena

�� Pravica do zdravstvenega varstva je ena od temeljnih socialnih Pravica do zdravstvenega varstva je ena od temeljnih socialnih pravic, ki pomenijo izpeljavo napravic, ki pomenijo izpeljavo naččela socialne drela socialne držžave iz 2. ave iz 2. ččlena lena UstaveUstave

�� Prvi in drugi odstavek urejata pravico do zdravstvenega varstva Prvi in drugi odstavek urejata pravico do zdravstvenega varstva kot kot pravico pozitivnega statusa (zahteva aktivno delovanje drpravico pozitivnega statusa (zahteva aktivno delovanje držžave)ave)

�� Prva odstavka vsebujeta zakonski pridrPrva odstavka vsebujeta zakonski pridržžek: konkretneje mora ek: konkretneje mora pravico do zdravstvenega varstva dolopravico do zdravstvenega varstva določčiti zakonodajalec z zakonomiti zakonodajalec z zakonom

�� Tretji odstavek ureja ustavno prepoved prisilnega zdravljenja koTretji odstavek ureja ustavno prepoved prisilnega zdravljenja kot t obrambne pravice (pravice negativnega statusa), ki predstavlja obrambne pravice (pravice negativnega statusa), ki predstavlja poseben vidik sploposeben vidik sploššne svobode ravnanja posameznika (35. ne svobode ravnanja posameznika (35. ččl.) na l.) na podropodroččju, ki se nanaju, ki se nanašša na njegovo zdravje (iz nje izhaja pravica a na njegovo zdravje (iz nje izhaja pravica bolnika zavrniti zdravljenje).bolnika zavrniti zdravljenje).

�� Gre za samostojno Gre za samostojno ččlovekovo pravico in ni le izpeljava 2. (nalovekovo pravico in ni le izpeljava 2. (naččela ela socialne drsocialne držžave) in 50. ave) in 50. ččlena (pravice do socialne varnosti) ter ima lena (pravice do socialne varnosti) ter ima šširiršši domet i domet

6

Povezanost pravice do zdravstvenega Povezanost pravice do zdravstvenega varstva z drugimi ustavnimi pravicami oz. varstva z drugimi ustavnimi pravicami oz.

dolodoloččbamibami

�� Ustavno sistemski okvir uresniUstavno sistemski okvir uresniččevanja pravice do zdravstvenega evanja pravice do zdravstvenega varstva je dolovarstva je določčen z naen z naččelom enakosti in prepovedjo diskriminacije elom enakosti in prepovedjo diskriminacije (14. (14. ččlen), zagotavljanjem ustavnih procesnih jamstev (22.len), zagotavljanjem ustavnih procesnih jamstev (22.--25. 25. ččlen) len) in zahtevo po spoin zahtevo po spošštovanju natovanju naččela ustavnosti in zakonitosti (120.ela ustavnosti in zakonitosti (120.--153. 153. ččlen)len)

�� Tesno je povezana s sploTesno je povezana s sploššno pravico do socialne varnosti iz 50. no pravico do socialne varnosti iz 50. ččlena; 51. lena; 51. ččlen je v razmerju do 50. len je v razmerju do 50. ččlena posebna dololena posebna določčba ba (zdravstveno varstvo je ena od posebnih oblik zagotavljanja soci(zdravstveno varstvo je ena od posebnih oblik zagotavljanja socialne alne varnosti)varnosti)

�� Posebej je povezana s pravico do zdravega Posebej je povezana s pravico do zdravega žživljenjskega okolja iz ivljenjskega okolja iz 72. 72. ččlenalena

�� V konkretnih primerih je lahko moV konkretnih primerih je lahko moččno povezana z naslednjimi no povezana z naslednjimi dolodoloččbami: nedotakljivostjo bami: nedotakljivostjo ččlovelovešškega kega žživljenja (17. ivljenja (17. ččlen), len), prepovedjo muprepovedjo muččenja, opravljanja medicinskih ali dr. znanstvenih enja, opravljanja medicinskih ali dr. znanstvenih poskusov brez privolitve (18. poskusov brez privolitve (18. ččlen), varstvo osebne svobode (19. len), varstvo osebne svobode (19. ččlen), svobodo gibanja (32. len), svobodo gibanja (32. ččlen), varstvo osebnega dostojanstva len), varstvo osebnega dostojanstva (34. (34. ččlen), varstvo zasebnosti (35. len), varstvo zasebnosti (35. ččlen), varstvom osebnih podatkov len), varstvom osebnih podatkov (38. (38. ččlen); posredno pomembna tudi glede dololen); posredno pomembna tudi glede določčbe o svobodnem be o svobodnem odloodloččanju o rojstvu otrok (55. anju o rojstvu otrok (55. ččlen) len)

Ustavna dolUstavna dolžžnost drnost držžave zaradi ave zaradi uresniuresniččevanja 51. evanja 51. ččlenalena

�� DrDržžava mora z ZAKONOM doloava mora z ZAKONOM določčiti:iti:�� Vsebino pravice do zdravstvenega varstva, subjekte, vrsto in obsVsebino pravice do zdravstvenega varstva, subjekte, vrsto in obseg eg pripadajopripadajoččih jim pravic (1. odst. 51. ih jim pravic (1. odst. 51. ččlena)lena)

�� Vsebino pravice do medicinske oskrbe (1. odst. 50. Vsebino pravice do medicinske oskrbe (1. odst. 50. ččlena) na lena) na temelju pravice do socialne varnostitemelju pravice do socialne varnosti

�� Pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev (2. odst. 51Pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev (2. odst. 51. . ččlena); katere vrste in kaklena); katere vrste in kakššen obseg zdravstvenega varstva se en obseg zdravstvenega varstva se financira iz javnih sredstevfinancira iz javnih sredstev

�� Obseg pravic do denarnega nadomestila v primeru nezmoObseg pravic do denarnega nadomestila v primeru nezmožžnosti za nosti za delo zaradi bolezni ali druge zdravstvene okvare (1. odst. 50. delo zaradi bolezni ali druge zdravstvene okvare (1. odst. 50. ččlena) lena) na temelju pravice do socialne varnosti terna temelju pravice do socialne varnosti ter

�� Obvezno zdravstveno socialno zavarovanje in skrbeti za njegovo Obvezno zdravstveno socialno zavarovanje in skrbeti za njegovo delovanje.delovanje.

�� SploSploššna dolna dolžžnost drnost držžave je organizirati javni sistem zdravstvenega ave je organizirati javni sistem zdravstvenega zavarovanja skrbeti za njegovo delovanje.zavarovanja skrbeti za njegovo delovanje.

7

Glavni zakoni in drugi akti, ki Glavni zakoni in drugi akti, ki zagotavljajo uresnizagotavljajo uresniččevanje ustavne evanje ustavne pravice do zdravstvenega varstvapravice do zdravstvenega varstva

�� Zakon o zdravstvenem varstvu in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

�� Zakon o zdravstveni dejavnosti (Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDejZZDej))�� Zakon o zdravstveni sluZakon o zdravstveni služžbi (bi (ZZdrSZZdrS))�� Zakon o zdravstveni inZakon o zdravstveni inššpekciji (pekciji (ZZdrIZZdrI))�� Pravila obveznega zdravstvenega Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ)zavarovanja (POZZ)

Drugi zakonski predpisi, ki zagotavljajo Drugi zakonski predpisi, ki zagotavljajo uresniuresniččevanje ustavne pravice do evanje ustavne pravice do

zdravstvenega varstvazdravstvenega varstva

�� Zakon o zobozdravstveni dejavnostiZakon o zobozdravstveni dejavnosti�� Zakon o lekarniZakon o lekarnišški dejavnostiki dejavnosti�� Zakon o zbirkah podatkov s podroZakon o zbirkah podatkov s področčja ja zdravstvenega varstvazdravstvenega varstva

�� Zakon o zdravilih in medicinskih pripomoZakon o zdravilih in medicinskih pripomoččkihkih�� Zakon o invalidskem in pokojninskem Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanjuzavarovanju

�� Zakon o socialnem varstvuZakon o socialnem varstvu�� Zakon o delovnih razmerjihZakon o delovnih razmerjih

8

ZDRAVSTVO ZDRAVSTVO –– PRAVNA UREDITEV PRAVNA UREDITEV ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTIZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI

�� Pojem, znaPojem, značčaj in posebni pogoji dela aj in posebni pogoji dela (de(dežžurstvo, stalna pripravljenost, urstvo, stalna pripravljenost, podaljpodaljššan del. an del. ččas itd.);as itd.);

�� Osnovna podroOsnovna področčja zdravstva: preventiva, ja zdravstva: preventiva, kurativakurativa, socialna medicina , socialna medicina

ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (ZZDejZZDej--UPB1)UPB1)

�� Objava: Uradni list RS, Objava: Uradni list RS, ššt. 36/04t. 36/04�� Gre za enega od najvaGre za enega od najvažžnejnejšših sistemskih zakonov na zdravstvenem podroih sistemskih zakonov na zdravstvenem področčjuju�� Ureja:Ureja:�� I. TEMELJNA PRAVILA OZ. OPREDELITEV VSEBINE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSI. TEMELJNA PRAVILA OZ. OPREDELITEV VSEBINE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTITI�� II. VSEBINO IN ORGANIZACIJSKE OBLIKE OPRAVLJANJA ZDRAVSTVENE II. VSEBINO IN ORGANIZACIJSKE OBLIKE OPRAVLJANJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI (JAVNO ZDRAVSTVENO SLUDEJAVNOSTI (JAVNO ZDRAVSTVENO SLUŽŽBO)BO)

�� III. STATUS ZDRAVSTVENIH ZAVODOVIII. STATUS ZDRAVSTVENIH ZAVODOV�� IV. REIV. REŽŽIM OPRAVLJANJA ZASEBNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTIIM OPRAVLJANJA ZASEBNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI�� V. PODELJEVANJE KONCESIJ ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUV. PODELJEVANJE KONCESIJ ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽŽBE V ZDRAVSTVENI BE V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTIDEJAVNOSTI

�� VI. NAVI. NAČČINE IN POGOJE ZA OPRAVLJANJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTIINE IN POGOJE ZA OPRAVLJANJE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI�� VII. POLOVII. POLOŽŽAJ ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IN ZDRAVSTVENIH SODELAVCEVAJ ZDRAVSTVENIH DELAVCEV IN ZDRAVSTVENIH SODELAVCEV�� VII.A POLOVII.A POLOŽŽAJ ZDRAVSTVENEGA DELAVCA, DRAJ ZDRAVSTVENEGA DELAVCA, DRŽŽAVLJANA DRAVLJANA DRŽŽAVE AVE ČČLANICELANICEEVROPSKE UNIJE, KI IMA V DREVROPSKE UNIJE, KI IMA V DRŽŽAVI AVI ČČLANICI EVROPSKE UNIJELANICI EVROPSKE UNIJEPRIDOBLJENO KVALIFIKACIJO MAGISTER FARMACIJE,PRIDOBLJENO KVALIFIKACIJO MAGISTER FARMACIJE,DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA ALI DIPLOMIRANA BABICADIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA ALI DIPLOMIRANA BABICA

�� VIII. STROKOVNI ORGANI NA PODROVIII. STROKOVNI ORGANI NA PODROČČJU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTIJU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI�� IX. NADZORSTVO NA PODROIX. NADZORSTVO NA PODROČČJU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTIJU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI�� X. POVEZOVANJE ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJ IN DELAVCEV V ZDRUX. POVEZOVANJE ZDRAVSTVENIH ORGANIZACIJ IN DELAVCEV V ZDRUŽŽENJA IN ENJA IN ZBORNICEZBORNICE

�� XI. KAZENSKE DOLOXI. KAZENSKE DOLOČČBEBE

9

SPLOSPLOŠŠNA OPREDELITEV ZDRAVSTVENE NA OPREDELITEV ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI (1. DEJAVNOSTI (1. -- 6. 6. ččlen len ZZDejZZDej))

�� Najbolj sploNajbolj sploššna opredelitev (prvi odst. 1. na opredelitev (prvi odst. 1. ččlena): ukrepi in aktivnosti, ki jih po medicinski lena): ukrepi in aktivnosti, ki jih po medicinski doktrini in ob uporabi medicinske tehnologije doktrini in ob uporabi medicinske tehnologije opravljajo zdravstveni delavci in sodelavci pri opravljajo zdravstveni delavci in sodelavci pri varovanju zdravja, preprevarovanju zdravja, prepreččevanju, odkrivanju in evanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov in pozdravljenju bolnikov in pošškodovancev.kodovancev.

�� Zakon ureja:Zakon ureja:a)a) vsebino in opravljanje vsebino in opravljanje zdrzdr. dejavnosti. dejavnostib)b) javno zdravstveno slujavno zdravstveno služžbo inbo inc)c) povezovanje zdravstvenih organizacij in povezovanje zdravstvenih organizacij in delavcev v zbornice in zdrudelavcev v zbornice in združženjaenja

Ravni opravljanja zdravstvene Ravni opravljanja zdravstvene dejavnosti (3. dejavnosti (3. ččlen)len)

Terciarna raven:dejavnosti klinik, kliničnih institutov ali oddelkov

ter dr. pooblaščenih zdr. zavodov

Sekundarna raven:specialistična ambulanta in bolnišnična dejavnost (13. člen)

Primarna raven:Osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost (7. člen)

10

SocialnomedicinskaSocialnomedicinska, higienska, epidemiolo, higienska, epidemiološška ka

in zdravstvenoin zdravstveno--ekoloekološška dejavnostka dejavnost

�� Je posebna specialistiJe posebna specialističčna dejavnost (peti odst. 2. na dejavnost (peti odst. 2. ččlena)lena)�� Opravlja se na sekundarni in terciarni ravniOpravlja se na sekundarni in terciarni ravni�� Njeno vsebino natanNjeno vsebino natanččneje doloneje določča 22. a 22. ččlen in obsega: len in obsega: -- prouprouččevanje in spremljanje zdravstvenega stanja in drugih evanje in spremljanje zdravstvenega stanja in drugih razmer, ki vplivajo na zdravje prebivalstva, ter spremljanje izvrazmer, ki vplivajo na zdravje prebivalstva, ter spremljanje izvajanja ajanja ukrepov za odkrivanje in odpravljanje zdravju ukrepov za odkrivanje in odpravljanje zdravju šškodljivih ekolokodljivih ekološških in kih in drugih dejavnikov ter ukrepov za krepitev, ohranitev in povrnitedrugih dejavnikov ter ukrepov za krepitev, ohranitev in povrnitev v zdravja ljudi;zdravja ljudi;-- pripravljanje strokovnih podlag za razvoj in organizacijo pripravljanje strokovnih podlag za razvoj in organizacijo zdravstvene dejavnosti in za uzdravstvene dejavnosti in za uččinkovito zdravstveno ekonomiko ter inkovito zdravstveno ekonomiko ter upravljanje pri uresniupravljanje pri uresniččevanju zdravstvenega varstva;evanju zdravstvenega varstva;-- strokovno izobrastrokovno izobražževalno, znanstvenoraziskovalno in strokovno evalno, znanstvenoraziskovalno in strokovno publicistipublicističčno delo na tem podrono delo na tem področčju;ju;-- nanaččrtovanje, predlaganje in usklajevanje ukrepov in postopkov za rtovanje, predlaganje in usklajevanje ukrepov in postopkov za napredek zdravstvene vzgoje in zdravstvene kulture prebivalstva;napredek zdravstvene vzgoje in zdravstvene kulture prebivalstva;-- sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju zdravstvenega in sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju zdravstvenega in zdravstvenozdravstveno--ekoloekološškega informacijskega sistema.kega informacijskega sistema.Naloge Naloge socialnomedicinskesocialnomedicinske, higienske, epidemiolo, higienske, epidemiološške in zdravstvenoke in zdravstveno--ekoloekološške dejavnost izvajajo obmoke dejavnost izvajajo območčni zavodi za zdravstveno varstvo ni zavodi za zdravstveno varstvo in Inin Inšštitut za varovanje zdravja (23. titut za varovanje zdravja (23. ččlen)len)

SploSploššni reni režžim opravljanja im opravljanja zdrzdr. . dejavnostidejavnosti

�� domadomačče in tuje pravne in fizie in tuje pravne in fiziččne osebe, ne osebe, čče izpolnjujejo z e izpolnjujejo z zakonom dolozakonom določčene pogoje inene pogoje in

�� imajo dovoljenje ministrstva za zdravje (licenco).imajo dovoljenje ministrstva za zdravje (licenco).�� Poseben rePoseben režžim opravljanja zdravstvene dejavnosti kot im opravljanja zdravstvene dejavnosti kot javne slujavne služžbe: pod enakimi pogoji jo opravljajo javni be: pod enakimi pogoji jo opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizizdravstveni zavodi ter druge pravne in fiziččne osebe na ne osebe na podlagi koncesije. podlagi koncesije.

�� IzkljuIzključčni reni režžim javne sluim javne služžbe velja za: dejavnost klinik, be velja za: dejavnost klinik, klinikliniččnih innih inšštitutov ali klinititutov ali kliniččnih oddelkov, nih oddelkov, socialnomedicinskosocialnomedicinsko, higiensko, epidemiolo, higiensko, epidemiološško in ko in zdravstvenozdravstveno--ekoloekološško dejavnost, lekarniko dejavnost, lekarnišško dejavnost, ko dejavnost, preskrbo s krvjo, krvnimi pripravki in z organi za preskrbo s krvjo, krvnimi pripravki in z organi za presajanje ter za mrlipresajanje ter za mrlišško pregledno sluko pregledno služžbo. bo.

11

MreMrežža javne zdravstvene slua javne zdravstvene služžbe (4. be (4. –– 6. 6. ččlenZZDejlenZZDej))

�� Zakon kategoriZakon kategoriččno dolono določča, da se zdravstvena dejavnost kot javna slua, da se zdravstvena dejavnost kot javna služžba ba opravlja v okviru opravlja v okviru mremrežže javne zdravstvene slue javne zdravstvene služžbe (MJZS).be (MJZS).

�� Merila za postavitev MJZS doloMerila za postavitev MJZS določča a Plan zdravstvenega varstva Plan zdravstvenega varstva Republike SlovenijeRepublike Slovenije (glede na: (glede na: -- zdravstveno stanje, zdravstveno stanje, šštevilo, starostno in tevilo, starostno in socialno strukturo prebivalcev,socialno strukturo prebivalcev,-- enake pogoje oziroma moenake pogoje oziroma možžnosti za uporabo zdravstvenih storitev,nosti za uporabo zdravstvenih storitev,-- potrebnega obsega posamezne dejavnosti iz 2. potrebnega obsega posamezne dejavnosti iz 2. ččlena tega zakona,lena tega zakona,-- stopnjo urbanizacije obmostopnjo urbanizacije območčij, specifiij, specifiččnosti poselitve in dostopnosti na nosti poselitve in dostopnosti na demografsko ogrodemografsko ogrožženih obmoenih območčjih ter stanja onesnajih ter stanja onesnažženosti okolja inenosti okolja in-- gospodarske mogospodarske možžnosti.) nosti.)

�� Na primarni ravni MJZS doloNa primarni ravni MJZS določča in zagotavlja oba in zagotavlja obččina oziroma mesto. Izjeme: ina oziroma mesto. Izjeme: demografsko ogrodemografsko ogrožžena obmoena območčja in zdravstveno varstvo ja in zdravstveno varstvo šštudentov. tudentov.

�� Na sekundarni (po predhodnem mnenju zainteresiranih obNa sekundarni (po predhodnem mnenju zainteresiranih obččin oziroma in oziroma mesta) in na terciarni ravni MJZS zagotavlja Republika Slovenijamesta) in na terciarni ravni MJZS zagotavlja Republika Slovenija..

�� Konkurenca med javnim in zasebnim zdravstveni sektorjem (Konkurenca med javnim in zasebnim zdravstveni sektorjem (ššesti odst. 5. esti odst. 5. ččlena): lena): Pri zagotavljanju ustreznih prostorov lahko zasebni zdravstveni Pri zagotavljanju ustreznih prostorov lahko zasebni zdravstveni delavec kandidira za prostore javne zdravstvene sludelavec kandidira za prostore javne zdravstvene služžbe. be. ČČe za iste prostore e za iste prostore kandidirata javni zdravstveni zavod in zasebni zdravstveni delavkandidirata javni zdravstveni zavod in zasebni zdravstveni delavec, jih ec, jih ustanovitelj dodeli tistemu, ki ponudi boljustanovitelj dodeli tistemu, ki ponudi boljšše pogoje.e pogoje.

�� Javna zdravstvena sluJavna zdravstvena služžba mora biti organizirana tako, da je vsem ba mora biti organizirana tako, da je vsem prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena vedno dostopna nujnprebivalcem Republike Slovenije zagotovljena vedno dostopna nujna a medicinska pomomedicinska pomočč, vklju, vključčno z nujnimi reno z nujnimi rešševalnimi prevozi in preskrbo z evalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili, nujnimi zdravili, ččimprej in imprej in ččimbliimbližžee njihovemu nastanku in med transportom njihovemu nastanku in med transportom (prvi odst. 6. (prvi odst. 6. ččlena). lena).

VSEBINA IN ORGANIZACIJSKE OBLIKE VSEBINA IN ORGANIZACIJSKE OBLIKE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI (ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI (ZZDejZZDej))

�� Zdravstvena dejavnost na primarni ravniZdravstvena dejavnost na primarni ravni�� Zdravstvena dejavnost na sekundarni Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravniravni

�� Zdravstvena dejavnost na terciarni ravniZdravstvena dejavnost na terciarni ravni�� Druga zdravstvena dejavnostDruga zdravstvena dejavnost

12

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA PRIMARNI ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA PRIMARNI RAVNI RAVNI -- Kaj obsega? (7. Kaj obsega? (7. ččlen)len)

-- spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljukrepov za varovanje, krepitev in zboljššanje zdravja ter anje zdravja ter prepreprepreččevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in evanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in popošškodovancev;kodovancev;-- preventivno zdravstveno varstvo rizipreventivno zdravstveno varstvo riziččnih skupin in drugih nih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami;varstva in z mednarodnimi konvencijami;-- zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdrazdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja;vja;-- prepreprepreččevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni evanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo;ter rehabilitacijo;-- zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in dutelesnem in dušševnem razvoju;evnem razvoju;-- patronapatronažžne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo ne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugihbolnikov na domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugihzavodih;zavodih;-- nujno medicinsko pomonujno medicinsko pomočč in rein rešševalno sluevalno služžbo, bo, čče ta ni organizirana e ta ni organizirana pri bolnipri bolniššnici;nici;-- zdravstvene preglede zdravstvene preglede ššportnikov;portnikov;-- zdravstvene preglede nabornikov;zdravstvene preglede nabornikov;-- ugotavljanje zaugotavljanje začčasne nezmoasne nezmožžnosti za delo;nosti za delo;-- diagnostidiagnostiččne in terapevtske storitve. ne in terapevtske storitve.

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA PRIMARNI RAVNI PRIMARNI RAVNI –– Kdo jo izvaja?Kdo jo izvaja?

�� Zdravstveni domovi;Zdravstveni domovi; Zagotavlja najmanj: preventivno zdravstveno Zagotavlja najmanj: preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev, nujno medicinsko pomovarstvo vseh skupin prebivalcev, nujno medicinsko pomočč, splo, sploššno no medicino, zdravstveno varstvo medicino, zdravstveno varstvo žžensk, otrok in mladine, patronaensk, otrok in mladine, patronažžno varstvo no varstvo ter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Na svojem obmoter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Na svojem območčju zdravstveni ju zdravstveni dom zagotavlja tudi drudom zagotavlja tudi družžinsko medicino ter preventivno in kurativno insko medicino ter preventivno in kurativno zobozdravstvo, medicino dela ter fizioterapijo, zobozdravstvo, medicino dela ter fizioterapijo, čče opravljanje teh dejavnosti e opravljanje teh dejavnosti ni drugani drugačče urejeno. Zdravstveni dom zagotavlja tudi ree urejeno. Zdravstveni dom zagotavlja tudi rešševalno sluevalno služžbo, bo, čče ta e ta sluslužžba ni organizirana v bolniba ni organizirana v bolniššnici. nici.

�� Zdravstvene postajeZdravstvene postaje; Zagotavlja najmanj: nujno medicinsko pomo; Zagotavlja najmanj: nujno medicinsko pomočč, , splosploššno medicino in zdravstveno varstvo otrok in mladine oziroma druno medicino in zdravstveno varstvo otrok in mladine oziroma družžinsko insko medicino ter osnovne diagnostimedicino ter osnovne diagnostiččne preiskave. ne preiskave.

�� Posebna oblika: Obratna ambulanta pri delodajalcu, min.: nujna mPosebna oblika: Obratna ambulanta pri delodajalcu, min.: nujna medicinska edicinska pomopomočč in medicina dela. in medicina dela.

�� Zasebni zdravstveni delavciZasebni zdravstveni delavci: javno zdravstveno slu: javno zdravstveno služžbo opravljajo na bo opravljajo na podlagi koncesije.podlagi koncesije.

�� 12. 12. ččlen ureja situacijo, ko v oblen ureja situacijo, ko v obččini ali mestu ni zdravstvenega doma: ini ali mestu ni zdravstvenega doma: ObObččina oziroma mesto je dolina oziroma mesto je dolžžna v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno na v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotoviti izvajanje preventivnih in drugizavarovanje Slovenije zagotoviti izvajanje preventivnih in drugih programov h programov v osnovnem zdravstvenem varstvu s pogodbo z drugim zdravstvenim v osnovnem zdravstvenem varstvu s pogodbo z drugim zdravstvenim domom, zdravstveno postajo ali z zasebnimi zdravstvenimi delavcidomom, zdravstveno postajo ali z zasebnimi zdravstvenimi delavci, ki , ki opravljajo javno zdravstveno sluopravljajo javno zdravstveno služžbo na podlagi koncesije.bo na podlagi koncesije.

�� Odhodki za Odhodki za osnosn. . zdrzdr. dej.: 17.6 % (72.4 mil.) . dej.: 17.6 % (72.4 mil.)

13

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA SEKUNDARNI ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA SEKUNDARNI RAVNI RAVNI -- specialistispecialističčna ambulantna dejavnostna ambulantna dejavnost

�� SpecialistiSpecialističčna ambulantna dejavnost: vsebinsko na ambulantna dejavnost: vsebinsko pomeni nadaljevanje oz. dopolnitev osnovne pomeni nadaljevanje oz. dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti in obsega poglobljeno zdravstvene dejavnosti in obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje bolezni ali bolezenskih diagnostiko, zdravljenje bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacijestanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije

�� Izvajajo jo: bolniIzvajajo jo: bolniššnice, zdravilinice, zdravilišščča ali zasebni a ali zasebni zdravniki specialisti posameznih strok.zdravniki specialisti posameznih strok.

�� Zahteva:imeti mora organizirano ustrezno Zahteva:imeti mora organizirano ustrezno laboratorijsko in drugo diagnostilaboratorijsko in drugo diagnostiččno dejavnost no dejavnost za svoje potrebe.za svoje potrebe.

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA SEKUNDARNI RAVNI ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA SEKUNDARNI RAVNI -- specialistispecialističčna bolnina bolniššniniččna dejavnost (13.na dejavnost (13.--16. 16. ččlen)len)

�� Vsebina b. dejavnosti: poglobljena diagnostika, zdravljenje in mVsebina b. dejavnosti: poglobljena diagnostika, zdravljenje in medicinska edicinska rehabilitacija, zdravstvena nega, nastanitev in prehrana v splorehabilitacija, zdravstvena nega, nastanitev in prehrana v sploššnih in nih in specialnih bolnispecialnih bolniššnicah.nicah.

�� Delitev bolniDelitev bolniššnic glede na namen: splonic glede na namen: sploššne (zdravljenje vene (zdravljenje večč vrst bolezni, ima vrst bolezni, ima specialistispecialističčno ambulantno dejavnost in posteljne zmogljivosti najmanj za no ambulantno dejavnost in posteljne zmogljivosti najmanj za podropodroččje interne medicine, kirurgije, pediatrije in ginekologije ali pje interne medicine, kirurgije, pediatrije in ginekologije ali porodniorodnišške ke dejavnosti.) in posebne (zdravljenje dolodejavnosti.) in posebne (zdravljenje določčene vrste bolezni oz. doloene vrste bolezni oz. določčene ene skupine prebivalcev)skupine prebivalcev)

�� B. mora imeti zagotovljeno: B. mora imeti zagotovljeno: -- enote za specialistienote za specialističčno ambulantno no ambulantno zdravljenje;zdravljenje;-- enoto za nujno medicinsko pomoenoto za nujno medicinsko pomočč;;-- enoto za enoto za anestezioloanesteziološškaka dejavnost z reanimacijo;dejavnost z reanimacijo;-- enoto za laboratorijsko, rentgensko in drugo diagnostiko v sklaenoto za laboratorijsko, rentgensko in drugo diagnostiko v skladu s svojo du s svojo strokovno usmeritvijo;strokovno usmeritvijo;-- preskrbo z zdravili.preskrbo z zdravili.-- rerešševalno sluevalno služžbo;bo;-- ambulantno medicinsko rehabilitacijo;ambulantno medicinsko rehabilitacijo;-- preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki;preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki;-- patoanatomskopatoanatomsko dejavnost.dejavnost.

�� Odhodki ZZZS za bolniOdhodki ZZZS za bolniššniniččno dejavnost: 43 % (176 mil.) no dejavnost: 43 % (176 mil.)

14

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA TERCIARNI RAVNITERCIARNI RAVNI

�� Opravljajo jo klinike, kliniOpravljajo jo klinike, kliniččni inni inšštituti ali klinitituti ali kliniččni oddelkini oddelki�� Vsebinsko obsega:Vsebinsko obsega:-- znanstvenoraziskovalno in vzgojno izobraznanstvenoraziskovalno in vzgojno izobražževalno delo za medicinsko evalno delo za medicinsko fakulteto in druge visoke in vifakulteto in druge visoke in viššje je ššole (npr. Vole (npr. VŠŠZ),Z),

-- opravljanje najzahtevnejopravljanje najzahtevnejšših zdravstvenih storitev na ambulantni ali ih zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolnibolniššniniččni nani naččin, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnoloin, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološške in ke in organizacijske zahtevnosti ni moorganizacijske zahtevnosti ni možžno niti ni smotrno opravljati na no niti ni smotrno opravljati na ninižžjih ravneh,jih ravneh,

-- oblikovanje doktrine stopenjske diagnostike in zdravljenja na svoblikovanje doktrine stopenjske diagnostike in zdravljenja na svojem ojem podropodroččju ter posredovanja doktrinarnih spoznanj drugim ju ter posredovanja doktrinarnih spoznanj drugim bolnibolniššnicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem .nicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem .

Druga zdravstvena dejavnost Druga zdravstvena dejavnost

�� ZdraviliZdravilišška zdravstvena dejavnost: 1.1 % (4.5 ka zdravstvena dejavnost: 1.1 % (4.5 mil.) mil.)

�� LekarniLekarnišška dejavnost ter preskrba z ka dejavnost ter preskrba z ortopedskimi in drugimi pripomoortopedskimi in drugimi pripomoččki:1.4 % (5.7 ki:1.4 % (5.7 mil.)mil.)

�� Preskrba s krvjo in krvnimi pripravki ter z organi Preskrba s krvjo in krvnimi pripravki ter z organi za presajanje: 0.6 % (2.6 mil.)za presajanje: 0.6 % (2.6 mil.)

�� SocialnomedicinskaSocialnomedicinska, higienska, epidemiolo, higienska, epidemiološška inka inzdravstvenozdravstveno--ekoloekološška dejavnostka dejavnost

�� ObObččasno opravljanje zdravstvenih storitev asno opravljanje zdravstvenih storitev

15

PODROPODROČČJA IN ZNAJA IN ZNAČČILNOSTI IZVRILNOSTI IZVRŠŠEVANJA EVANJA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTIZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI

�� pravice pacienta (47. pravice pacienta (47. ččlen)len)�� nujni medicinski poseg brez predhodnega nujni medicinski poseg brez predhodnega soglasja (48. soglasja (48. ččlen) inlen) in

�� neprostovoljno hospitalizacijo v psihiatrineprostovoljno hospitalizacijo v psihiatriččni ni bolnibolniššnici (49. nici (49. ččlen)len)

PRAVICE PACIENTA iz 47. PRAVICE PACIENTA iz 47. ččlena lena ZZDejZZDej

�� Vsakdo ima pod enakimi pogoji in v skladu z zakonom pravico:Vsakdo ima pod enakimi pogoji in v skladu z zakonom pravico:-- do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda;do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda;-- do posvetovanja z ustreznimi specialisti, ki si jih sam izbere,do posvetovanja z ustreznimi specialisti, ki si jih sam izbere, oziroma da oziroma da zahteva zahteva konziliarnikonziliarni pregled;pregled;-- izvedeti za diagnozo svoje bolezni in za obseg, naizvedeti za diagnozo svoje bolezni in za obseg, naččin, kakovost ter predvideno in, kakovost ter predvideno trajanje zdravljenja;trajanje zdravljenja;-- dati soglasje za kakrdati soglasje za kakrššen koli medicinski poseg in da je predhodno obveen koli medicinski poseg in da je predhodno obveššččen o en o vseh movseh možžnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih posledinih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih posledicah in cah in uuččinkih;inkih;-- odkloniti predlagane medicinske posege;odkloniti predlagane medicinske posege;-- do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanado vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanašša na njegovo a na njegovo zdravstveno stanje, razen zdravstveno stanje, razen čče zdravnik oceni, da bi to e zdravnik oceni, da bi to šškodljivo vplivalo na kodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje;bolnikovo zdravstveno stanje;-- zahtevati, da zdravstveni delavci in njihovi sodelavci brez njezahtevati, da zdravstveni delavci in njihovi sodelavci brez njegove izrecne gove izrecne privolitve nikomur ne posredujejo podatkov o njegovem zdravstvenprivolitve nikomur ne posredujejo podatkov o njegovem zdravstvenem stanju;em stanju;-- zahtevati premestitev v drug zdravstveni zavod;zahtevati premestitev v drug zdravstveni zavod;-- do ugovora na pristojni organ nadzora, do ugovora na pristojni organ nadzora, čče meni, da niso bila uporabljena e meni, da niso bila uporabljena dovolj udovolj uččinkovita sredstva za njegovo zdravljenje ali da so bila krinkovita sredstva za njegovo zdravljenje ali da so bila krššena etiena etiččna na nanaččela;ela;-- da se seznani s stroda se seznani s strošški zdravljenja in da zahteva obrazloki zdravljenja in da zahteva obrazložžitev raitev raččuna za una za zdravstvene storitve;zdravstvene storitve;-- do povrado povraččila ila šškode zaradi neustreznega zdravljenja. kode zaradi neustreznega zdravljenja.

Za otroke do 15. leta starosti in za osebe pod skrbniZa otroke do 15. leta starosti in za osebe pod skrbnišštvom uveljavljajo pravice tvom uveljavljajo pravice njihovi starnjihovi staršši oziroma skrbniki.i oziroma skrbniki.

16

NaNaččelo prostovoljnega zdravljenja in izjeme (48. in elo prostovoljnega zdravljenja in izjeme (48. in 49. 49. ččlen len ZZDejZZDej))

�� Brez predhodnega soglasja bolnika se nujni medicinski poseg lahkBrez predhodnega soglasja bolnika se nujni medicinski poseg lahko o opravi le, opravi le, čče bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja o tem ne e bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja o tem ne more odlomore odloččati (48. ati (48. ččlen).len).

�� Bolnika, ki zaradi duBolnika, ki zaradi dušševne bolezni ogroevne bolezni ogrožža svoje a svoje žživljenje ali ivljenje ali žživljenje ivljenje drugih ljudi ali povzrodrugih ljudi ali povzročča veliko a veliko šškodo sebi ali drugim, je mogokodo sebi ali drugim, je mogočče e napotiti in sprejeti na zdravljenje v psihiatrinapotiti in sprejeti na zdravljenje v psihiatriččno bolnino bolniššnico tudi brez nico tudi brez njegove privolitve.njegove privolitve.

O sprejemu bolnika iz prejO sprejemu bolnika iz prejššnjega odstavka v psihiatrinjega odstavka v psihiatriččno bolnino bolniššnico nico mora pooblamora pooblaššččena oseba bolniena oseba bolniššnice najkasneje v 48 urah po nice najkasneje v 48 urah po sprejemu obvestiti pristojno sodisprejemu obvestiti pristojno sodišščče.e.

Zdravnik, ki bolnika poZdravnik, ki bolnika poššilja v psihiatriilja v psihiatriččno bolnino bolniššnico, sme zahtevati nico, sme zahtevati pomopomočč pristojnih organov za notranje zadeve, pristojnih organov za notranje zadeve, čče ugotovi, da je e ugotovi, da je zaradi bolnikovega ravnanja neposredno ogrozaradi bolnikovega ravnanja neposredno ogrožžena varnost ljudi (49. ena varnost ljudi (49. ččlen).len).

DOLDOLŽŽNOSTI PACIENTA NOSTI PACIENTA -- 50. 50. ččlenlen

�� Pacient je ustrezno svojemu zdravstvenemu Pacient je ustrezno svojemu zdravstvenemu stanju dolstanju dolžžan:an:-- zdravstvenemu delavcu navesti resnizdravstvenemu delavcu navesti resniččne ne podatke o svojem zdravstvenem stanju;podatke o svojem zdravstvenem stanju;-- ravnati se po navodilih zdravstvenega delavca;ravnati se po navodilih zdravstvenega delavca;-- aktivno sodelovati pri varovanju, krepitvi in aktivno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja.povrnitvi lastnega zdravja.

�� ČČe bolnik ne izpolnjuje pogojev in dole bolnik ne izpolnjuje pogojev in dolžžnosti iz nosti iz prejprejššnjega odstavka, mu zdravstveni delavec njega odstavka, mu zdravstveni delavec lahko odkloni pomolahko odkloni pomočč, razen nujne medicinske , razen nujne medicinske pomopomočči.i.

17

DolDolžžnost varovanja poklicne skrivnosti nost varovanja poklicne skrivnosti -- 51. 51. ččlenlen

�� Kdo je zavezan k varovanju poklicne skrivnosti, tj. podatkov o zKdo je zavezan k varovanju poklicne skrivnosti, tj. podatkov o zdravstvenem dravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okolistanju posameznika in o vzrokih, okoliššččinah in posledicah tega stanjainah in posledicah tega stanja??Vsi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, pa tudi oVsi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, pa tudi osebe, ki so jim ti sebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela.podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela.

Pravni rePravni režžim varstva zdravstvenih podatkov:im varstva zdravstvenih podatkov:Prepovedano je posredovanje teh podatkov drugim ljudem ozirPrepovedano je posredovanje teh podatkov drugim ljudem oziroma javnosti oma javnosti in njihova objava na nain njihova objava na naččin, ki bi omogoin, ki bi omogoččal razkriti posameznika, na al razkriti posameznika, na katerega se nanakaterega se nanaššajo.ajo.

Kako je z razreKako je z razreššitvijo dolitvijo dolžžnosti varovanja poklicne skrivnostinosti varovanja poklicne skrivnosti? ? Zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca lahko te dolZdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca lahko te dolžžnosti nosti razrerazrešši le prizadeta oseba sama ali sodii le prizadeta oseba sama ali sodišščče, za mladoletne osebe in za osebe e, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbnipod skrbnišštvom pa startvom pa staršši oziroma skrbniki.i oziroma skrbniki.

Kdo lahko daje podatke o zdravstvenem stanju bolnika njegovim oKdo lahko daje podatke o zdravstvenem stanju bolnika njegovim ožžjim jim sorodnikom ali skrbnikusorodnikom ali skrbniku? Samo zdravnik, ki bolnika zdravi.? Samo zdravnik, ki bolnika zdravi.

Ravnanje z zdravstveno dokumentacijo v primeru premestitve ali pRavnanje z zdravstveno dokumentacijo v primeru premestitve ali preselitve reselitve bolnika ali bolnika ali čče ob izboru drugega zdravnika: vso pomembno zdravstveno e ob izboru drugega zdravnika: vso pomembno zdravstveno dokumentacijo o bolniku je treba predati zdravniku, ki nadaljujedokumentacijo o bolniku je treba predati zdravniku, ki nadaljuje zdravljenje.zdravljenje.

ININŠŠPEKCIJSKO NADZORSTVO V PEKCIJSKO NADZORSTVO V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTIZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI

�� InInššpekcijsko nadzorstvo v zdravstvu :pekcijsko nadzorstvo v zdravstvu :a)a) SploSploššni predpis (ni predpis (lexlex generalisgeneralis), ki ureja ), ki ureja ininššpekcijsko nadzorstvo: Zakon o pekcijsko nadzorstvo: Zakon o ininššpekcijskem nadzoru (ZIN)pekcijskem nadzoru (ZIN)

b)b) Poseben predpis (Poseben predpis (lexlex specialisspecialis), ki ureja ), ki ureja izvajanje inizvajanje inššpekcijskega nadzorstva na pekcijskega nadzorstva na zdravstvenem podrozdravstvenem področčju: Zakon o ju: Zakon o zdravstveni inzdravstveni inššpekciji (pekciji (ZZdrIZZdrI))

18

ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJEZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

�� Temeljni pravni akti sistema zdravstvenega zavarovanja Temeljni pravni akti sistema zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstvain zdravstvenega varstva

�� Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)zavarovanju (ZZVZZ)

�� Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanjaPravila obveznega zdravstvenega zavarovanja

ZDRAVSTVENO VARSTVOZDRAVSTVENO VARSTVO

�� Sistem ZV (nacionalni, trSistem ZV (nacionalni, tržžni, kombinacija)ni, kombinacija)�� Pomen in namen ZV: tj. sistem druPomen in namen ZV: tj. sistem družžbenih, skupinskih in benih, skupinskih in individualnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev individualnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprezdravja, prepreččevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, evanje bolezni, zgodnje odkrivanje, pravopravoččasno asno zdravljanjezdravljanje, nego in rehabilitacijo zbolelih in , nego in rehabilitacijo zbolelih in popošškodovanih; obsega tudi pravice iz zdravstvenega kodovanih; obsega tudi pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se zagotavlja socialna varnost v zavarovanja, s katerimi se zagotavlja socialna varnost v primeru bolezni, poprimeru bolezni, pošškodbe, poroda ali smrti.kodbe, poroda ali smrti.

�� Nosilci druNosilci družžbene skrbi za zdravje (RS, obbene skrbi za zdravje (RS, obččine, mesta, ine, mesta, podjetja, zavodi, posamezniki)podjetja, zavodi, posamezniki)

�� Subsidiarne organizacije (RK, gorska reSubsidiarne organizacije (RK, gorska rešševalna sluevalna služžba)ba)�� Dejavnosti ZV, ukrepi, storitve, programi in akcijeDejavnosti ZV, ukrepi, storitve, programi in akcije

19

NANAČČRTOVANJE, SPREMLJANJE, UKREPANJE IN RTOVANJE, SPREMLJANJE, UKREPANJE IN MEDNARODNA PRIMERLJIVOST SISTEMA ZVMEDNARODNA PRIMERLJIVOST SISTEMA ZV

�� Plan zdravstvenega varstva Slovenije; Plan zdravstvenega varstva Slovenije; planiranje v zdravstvenem varstvu, planiranje v zdravstvenem varstvu, indikatorji.indikatorji.

�� Svet za zdravje pri Vladi RS; pristojnosti in Svet za zdravje pri Vladi RS; pristojnosti in nalogenaloge

�� Tipologija zdravstvenih sistemov po svetuTipologija zdravstvenih sistemov po svetu

ZDRAVSTVENO VARSTVO PO ZDRAVSTVENO VARSTVO PO POSEBNIH PREDPISIHPOSEBNIH PREDPISIH

�� Nalezljive bolezniNalezljive bolezni�� LekarniLekarnišška dejavnostka dejavnost�� DuDušševno zdravje in pridrevno zdravje in pridržžanje (ZNP, Z o anje (ZNP, Z o dudušševnem zdravju)evnem zdravju)

�� Biomedicinski preizkusiBiomedicinski preizkusi

20

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJEZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

�� Namen in pomen Namen in pomen zdrzdr. . zavzav.:.:�� Dve obliki zdravstvenega zavarovanja;Dve obliki zdravstvenega zavarovanja;�� Obvezno Obvezno zdrzdr. . zavzav. in iz njega izhajajo. in iz njega izhajajočče e pravice; viri sredstev; nosilec je pravice; viri sredstev; nosilec je ZavZZZavZZ

�� Prostovoljno Prostovoljno zdrzdr. . zavzav.; izvajalec so .; izvajalec so zavarovalnice zavarovalnice

OBVEZNO ZDRAVSTVENO OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJEZAVAROVANJE

�� Kaj obsega?Kaj obsega?1. zavarovanje za primer bolezni in po1. zavarovanje za primer bolezni in pošškodbe izven dela;kodbe izven dela;2. zavarovanje za primer po2. zavarovanje za primer pošškodbe pri delu in poklicne kodbe pri delu in poklicne bolezni.bolezni.

Z obveznim zavarovanjem se zavarovanim osebam Z obveznim zavarovanjem se zavarovanim osebam zagotavlja v obsegu, ki ga dolozagotavlja v obsegu, ki ga določča ta zakon:a ta zakon:1. pla1. plaččilo zdravstvenih storitev;ilo zdravstvenih storitev;2. nadomestilo pla2. nadomestilo plačče med zae med začčasno zadrasno zadržžanostjo od dela;anostjo od dela;3. pogrebnina in posmrtnina;3. pogrebnina in posmrtnina;4. povra4. povraččilo potnih stroilo potnih strošškov v zvezi z uveljavljanjem kov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. zdravstvenih storitev.

21

Status zavarovane osebeStatus zavarovane osebe

�� Zavarovanci (21 kategorij, doloZavarovanci (21 kategorij, določčenih v Z; enih v Z; univerzalno zavarovanje vseh druniverzalno zavarovanje vseh držžavljanov avljanov s stalnim prebivalis stalnim prebivališšččem v RS in vseh, ki v em v RS in vseh, ki v RS zakonito delajo) inRS zakonito delajo) in

�� njnj. dru. družžinski inski ččlani (olani (ožžji in ji in šširiršši)i)

Pravice iz obveznega zavarovanjaPravice iz obveznega zavarovanjaV CELOTI je zavarovanim osebam zagotovljeno plaV CELOTI je zavarovanim osebam zagotovljeno plaččilo zdravstvenih storitev (23. ilo zdravstvenih storitev (23. ččl.):l.):

-- sistematisistematiččni in drugi preventivni pregledi otrok, ni in drugi preventivni pregledi otrok, ššolske mladine, olske mladine, šštudentov, ki se tudentov, ki se redno redno ššolajo, olajo, žžensk v zvezi z noseensk v zvezi z noseččnostjo in drugih odraslih oseb v skladu s nostjo in drugih odraslih oseb v skladu s programom, razen preventivnih pregledov, ki jih na podlagi zakonprogramom, razen preventivnih pregledov, ki jih na podlagi zakona zagotavljajo a zagotavljajo delodajalci,delodajalci,-- zgodnje odkrivanje in preprezgodnje odkrivanje in prepreččevanje bolezni, skladno s programom, evanje bolezni, skladno s programom, -- zdravljenje in rehabilitacija otrok, uzdravljenje in rehabilitacija otrok, uččencev in encev in šštudentov, ki se redno tudentov, ki se redno ššolajo, ter otrok olajo, ter otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duin mladostnikov z motnjami v telesnem in dušševnem razvoju,evnem razvoju,-- zdravstveno varstvo zdravstveno varstvo žžensk v zvezi s svetovanjem pri naensk v zvezi s svetovanjem pri naččrtovanju drurtovanju družžine, ine, kontracepcijo, nosekontracepcijo, noseččnostjo in porodom,nostjo in porodom,-- prepreprepreččevanje, odkrivanje in zdravljenje infekcije HIV in nalezljivih bevanje, odkrivanje in zdravljenje infekcije HIV in nalezljivih bolezni, za olezni, za katere je z zakonom dolokatere je z zakonom določčeno izvajanje ukrepov za prepreeno izvajanje ukrepov za prepreččevanje njihovega evanje njihovega šširjenja,irjenja,-- obvezna cepljenja, obvezna cepljenja, imunoprofilaksaimunoprofilaksa in in kemoprofilaksakemoprofilaksa skladno s programom,skladno s programom,-- zdravljenje in rehabilitacija malignih bolezni, mizdravljenje in rehabilitacija malignih bolezni, miššiiččnih in nih in žživivččnono--mimiššiiččnih bolezni, nih bolezni, paraplegijeparaplegije, , tetraplegijetetraplegije, cerebralne paralize, epilepsije, hemofilije, du, cerebralne paralize, epilepsije, hemofilije, dušševnih bolezni, evnih bolezni, razvitih oblik sladkorne bolezni, razvitih oblik sladkorne bolezni, multiplemultiple skleroze in skleroze in psoriazepsoriaze,,-- zdravljenje in rehabilitacija zaradi poklicnih bolezni in pozdravljenje in rehabilitacija zaradi poklicnih bolezni in pošškodb pri delu,kodb pri delu,-- zdravstveno varstvo v zvezi z dajanjem in izmenjavo tkiv in orgzdravstveno varstvo v zvezi z dajanjem in izmenjavo tkiv in organov za presaditev anov za presaditev drugim osebam,drugim osebam,-- nujna medicinska pomonujna medicinska pomočč, vklju, vključčno z nujnimi reno z nujnimi rešševalnimi prevozi,evalnimi prevozi,-- patronapatronažžni obiski, zdravljenje in nega na domu ter v socialnovarstvenih ni obiski, zdravljenje in nega na domu ter v socialnovarstvenih zavodih,zavodih,-- zdravila na recept v skladu z razvrstitvijo zdravil, ortopedskizdravila na recept v skladu z razvrstitvijo zdravil, ortopedski in drugi pripomoin drugi pripomoččki v ki v zvezi z zdravljenjem pri osebah in stanjih iz prve do desete zvezi z zdravljenjem pri osebah in stanjih iz prve do desete alineealinee te tote toččke;ke;-- zdravila na recept iz pozitivne in vmesne liste za otroke, uzdravila na recept iz pozitivne in vmesne liste za otroke, uččence, dijake, vajence in ence, dijake, vajence in šštudente ter otroke z motnjami v dutudente ter otroke z motnjami v dušševnem in telesnem razvoju;evnem in telesnem razvoju;

22

Pravice iz obveznega zavarovanjaPravice iz obveznega zavarovanja2. najmanj 95% vrednosti:2. najmanj 95% vrednosti:-- storitev v zvezi s presaditvijo organov in z drugimi najzahtevnstoritev v zvezi s presaditvijo organov in z drugimi najzahtevnejejššimi operativnimi posegi ne glede na razlog,imi operativnimi posegi ne glede na razlog,-- zdravljenja v tujini,zdravljenja v tujini,-- storitev v zvezi z intenzivno terapijo, radioterapijo, dializo storitev v zvezi z intenzivno terapijo, radioterapijo, dializo in drugimi nujnimi najzahtevnejin drugimi nujnimi najzahtevnejššimi diagnostiimi diagnostiččnimi, nimi, terapevtskimi in rehabilitacijskimi posegi;terapevtskimi in rehabilitacijskimi posegi;

3. najmanj 85% vrednosti za:3. najmanj 85% vrednosti za:-- storitve v zvezi z zagotavljanjem in zdravljenjem zmanjstoritve v zvezi z zagotavljanjem in zdravljenjem zmanjššane plodnosti in umetno oploditvijo, sterilizacijo in ane plodnosti in umetno oploditvijo, sterilizacijo in umetno prekinitvijo noseumetno prekinitvijo noseččnosti;nosti;-- specialistispecialističčno ambulantne, bolnino ambulantne, bolniššniniččne in zdraviline in zdravilišške storitve kot nadaljevanje bolnike storitve kot nadaljevanje bolniššniniččnega zdravljenja, razen za nega zdravljenja, razen za popošškodbe izven dela,kodbe izven dela,-- nemedicinski del oskrbe v bolninemedicinski del oskrbe v bolniššnici in zdravilinici in zdravilišščču v okviru nadaljevanja bolniu v okviru nadaljevanja bolniššniniččnega zdravljenja, razen za nega zdravljenja, razen za popošškodbe izven dela,kodbe izven dela,-- storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti, ki niso zajete v 1. storitve v osnovni zdravstveni dejavnosti, ki niso zajete v 1. totoččki, ter zdravljenje zobnih in ustnih bolezni,ki, ter zdravljenje zobnih in ustnih bolezni,-- ortopedske, ortopedske, ortotiortotiččnene, slu, sluššne in druge pripomone in druge pripomoččke, razen v primerih iz 1. in 4. toke, razen v primerih iz 1. in 4. toččke tega odstavka;ke tega odstavka;

4. najmanj 75% vrednosti za:4. najmanj 75% vrednosti za:-- specialistispecialističčnoambulantnenoambulantne, bolni, bolniššniniččne in zdraviline in zdravilišške storitve kot nadaljevanje bolnike storitve kot nadaljevanje bolniššniniččnega zdravljenja in nega zdravljenja in nemedicinski del oskrbe v bolninemedicinski del oskrbe v bolniššnici in zdravilinici in zdravilišščču kot nadaljevanje bolniu kot nadaljevanje bolniššniniččnega zdravljenja, ortopedske, nega zdravljenja, ortopedske, ortotiortotiččnene in druge pripomoin druge pripomoččke v zvezi z zdravljenjem poke v zvezi z zdravljenjem pošškodb izven dela,kodb izven dela,-- zdravila s pozitivne liste za vse druge primere;zdravila s pozitivne liste za vse druge primere;

5. najve5. največč do 60% vrednosti za:do 60% vrednosti za:-- rerešševalne prevoze, ki niso nujni, zavarovanih oseb, ki so evalne prevoze, ki niso nujni, zavarovanih oseb, ki so nepokretnenepokretne ali rabijo prevoz na in z dialize ali v drugih ali rabijo prevoz na in z dialize ali v drugih primerih, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali osebprimerih, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali osebnim avtomobilom za njihovo zdravje nim avtomobilom za njihovo zdravje šškodljiv, ali kodljiv, ali zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo spremstvo zdravszaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo spremstvo zdravstvenega delavca,tvenega delavca,-- zdravilizdravilišško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolniko zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolniššniniččnega zdravljenja;nega zdravljenja;

6. najve6. največč do 50% vrednosti za:do 50% vrednosti za:-- zdravila z vmesne liste,zdravila z vmesne liste,-- zobnoprotetizobnoprotetiččnono zdravljenje odraslih,zdravljenje odraslih,-- ooččesne pripomoesne pripomoččke za odrasle.ke za odrasle.

Odstotke iz 2. do 6. toOdstotke iz 2. do 6. toččke prejke prejššnjega odstavka dolonjega odstavka določči Zavod v soglasju z Vlado Republike Slovenije. Odstotki za i Zavod v soglasju z Vlado Republike Slovenije. Odstotki za posamezne vrste storitev ali pri posameznih boleznih v okviru teposamezne vrste storitev ali pri posameznih boleznih v okviru teh toh toččk so lahko razlik so lahko različčni. ni.

Zavod lahko doloZavod lahko določči pogoj predhodnega zavarovanja do i pogoj predhodnega zavarovanja do ššest mesecev za pravice do ortopedskih, est mesecev za pravice do ortopedskih, ortotiortotiččnihnih, , ooččesnih, sluesnih, sluššnih, nih, zobnoprotetizobnoprotetiččnihnih in drugih pripomoin drugih pripomoččkov, razen za pravice iz 1. tokov, razen za pravice iz 1. toččke prvega odstavka tega ke prvega odstavka tega ččlena.lena.

PROSTOVOLJNO ZAVAROVANJEPROSTOVOLJNO ZAVAROVANJE

�� Zavaruje se razlika do polne vrednosti Zavaruje se razlika do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz tzdravstvenih storitev iz tčč. 2. . 2. –– 6. 23. 6. 23. ččlenalena

�� Lahko tudi za veLahko tudi za veččji obseg pravic, viji obseg pravic, viššji ji standard storitev in za dodatne pravice, ki standard storitev in za dodatne pravice, ki niso zajete v ZZVZZniso zajete v ZZVZZ

�� KontrahirnaKontrahirna doldolžžnost zavarovalnicnost zavarovalnic�� DolDolžžnost enake obravnave zavarovancev nost enake obravnave zavarovancev (izravnalne sheme)(izravnalne sheme)

23

ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

(ZZVZZ) (ZZVZZ) –– Vloga Zavoda za zdravstveno Vloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje (zavarovanje (ZavZZZavZZ))

�� ZavZZZavZZ je:je:�� nosilec obveznega nosilec obveznega zdrzdr. zavarovanja (12/3 . zavarovanja (12/3 ččl. ZZVZZ) l. ZZVZZ) �� doldolžžan izvajati sistem obveznega an izvajati sistem obveznega zdrzdr. zavarovanja (po . zavarovanja (po 69. 69. ččl. gre za javno slul. gre za javno služžbo: dejavnost, katere trajno in bo: dejavnost, katere trajno in nemoteno delovanje v javnem interesu zagotavljajo RS nemoteno delovanje v javnem interesu zagotavljajo RS in/ali LS)in/ali LS)

�� po statusno pravni obliki javni zavodpo statusno pravni obliki javni zavod�� teritorialna organiziranost: sedeteritorialna organiziranost: sedežž v v LjLj., obmo., območčne enotene enote�� Organi: skupOrgani: skupššččina (45; 20 delodajalci, 25 zavarovanci), ina (45; 20 delodajalci, 25 zavarovanci), upravni odbor (11); problem drupravni odbor (11); problem držžava in ava in zdrzdr. stroka nista . stroka nista zastopani, direktor kot poslovodni organ (soglasje DZ) zastopani, direktor kot poslovodni organ (soglasje DZ)

Urejanje odnosov med Zavodom za Urejanje odnosov med Zavodom za zdravstveno zavarovanje, zdravstvenimi zdravstveno zavarovanje, zdravstvenimi zavodi in zasebnimi zdravstvenimi delavcizavodi in zasebnimi zdravstvenimi delavci

�� Zavod, pristojne zbornice, zdruZavod, pristojne zbornice, združženja zdravstvenih zavodov in drugih enja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, tezavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter r ministrstvo, pristojno za zdravstvo, se za vsako leto dogovorijoministrstvo, pristojno za zdravstvo, se za vsako leto dogovorijo o o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanjaprogramu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, , opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in doloopredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določčijo ijo obseg sredstev. Na tej osnovi doloobseg sredstev. Na tej osnovi določčijo ijo izhodiizhodiššččaa za izvajanje za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za sklepanje druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijamidrugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno , ki opravljajo zdravstveno dejavnost ter zasebnimi zdravstvenimi delavci.dejavnost ter zasebnimi zdravstvenimi delavci.

ČČe izhodie izhodišščča niso sprejeta do konca decembra za naslednje leto, a niso sprejeta do konca decembra za naslednje leto, odloodločči o njih najpozneje v enem mesecu arbitrai o njih najpozneje v enem mesecu arbitražža, ki jo sestavlja a, ki jo sestavlja enako enako šštevilo predstavnikov Zavoda, predstavnikov pristojnih tevilo predstavnikov Zavoda, predstavnikov pristojnih zbornic in zdruzbornic in združženj zdravstvenih zavodov ter predstavnikov enj zdravstvenih zavodov ter predstavnikov ministrstva, pristojnega za zdravstvo. ministrstva, pristojnega za zdravstvo. ČČe v okviru arbitrae v okviru arbitražže ni e ni mogomogočče dosee dosečči sporazuma, odloi sporazuma, odločči o spornih vprai o spornih vpraššanjih Vlada anjih Vlada Republike Slovenije.Republike Slovenije.

24

ZDRAVNIZDRAVNIŠŠTVOTVO

�� Status, poklic, smeri poklica, nazivStatus, poklic, smeri poklica, naziv�� Zdravstveni Zdravstveni teamteam�� Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavciZdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci�� PripravniPripravnišštvo; sekundariat; specializacija; tvo; sekundariat; specializacija; volonterstvovolonterstvo

�� Osebni in druOsebni in družžinski zdravnikinski zdravnik�� ZdravniZdravnišška zbornica Slovenijeka zbornica Slovenije�� Zbornica zdravstvene nege in druge zborniceZbornica zdravstvene nege in druge zbornice