MORFOLOŠKI RAZVOJ V GORIŠKIH BRDIH

I G O R V R I Š E R

Uvod

Južno obrobje Alp v Posočju prekriva flišni pas, ki tvori prehod iz nasute, po starosti sorazmerno mlade ravnine, v apniške dinaride. Na našem ozemlju ga imamo ohranjenega v Goriških Brdih in v Vipavski dolini. Erozijski proces od eocena sem ga je marsikje zožil in celo povsem denudiral.

Danes je nekoč enotno flišno obrobje Alp po večini raztrgano po velikih alpskih rekah, vendar je v splošnem ob vznožju Julijskih Alp, od Taljamenta na vzhod, še dokaj dobro ohranjeno. Prekinjajo ga edino nasipine večjih pritokov Taljamenta in Soče, Tera in Nadiže. Najbolj na široko je razprostranjen ravno na našem ozemju: v Brdih in v Vipavski dolini.

Brda predstavljajo nekak flišnat pomol, ki ga omejujeta Soča in Idrija. Proti jugu se polagoma potapljajo v nasipino Furlanske nižine z raztrganim vencem višin, ki zapirajo mokrotno kotlino Prevala. Živahna erozija, ki jo moremo po številnih sledovih sprem-ljati od pliocena sem, je Brda razrezala v vrsto goric in slemen, ki se pahljačasto razpno od centralnega gorskega sklopa Ko rade. Pre-vlada mehkih lapornatih, glinastih in peščenih sedimentov, ki jih le sem ter tja prekinjajo vmesne apniške plasti, daje predelu značaj onih razgibanih in valovitih goric, ki jim v ostali Sloveniji še najbolj sličijo Haloze in Slovenske gorice.

Hidrografska mreža Brd je dokaj enostavna, edini večji reki, Soča in Idrija, se nahajata na robu, medtem, ko so vse ostale vode večinoma le večji in manjši potoki. Nekatere svojstvene poteze pa dajo slutiti, da hidrografski razvoj nikakor ni bil tako enostaven. Tudi Preval z melioriranim močvirjem izpričuje isto domnevo.

Široke kraške planote Banjščice in Trnovskega gozda obdajajo flišni pas s severa. Njih nadaljevanje je tudi guba Korada—Sabotin, ki omejuje Brda. Medtem ko Vipavsko dolino zapira na jugu Kras, so Brda na to stran odprta. Kraška plošča ob Soči potone pod na-sipino in le osamljeni Medejski griči, katerih sestava izpričuje, da so ostanek severnega krila kraške antiklinale, še spominjajo na obstoj južne pregrade.

Večina raziskovanj je posvečena alpskemu sredogorju. Zal ni niti enega dela, ki bi analiziralo genezo flišnega obrobja. Zelo malo

11 Geografsk i zbornik 161

je posvečeno pozornosti nastanku in sestavi Furlanske ravnine, o kateri imamo samo danes že dvomljive rezultate vrtanj pri Gradežu. Medtem ko je za panonsko obrobje izšla vrsta študij, je morfo-geneza jadranskega obrobja še neobdelana.

Druga velika ovira je nesrečni potek današnje državne meje. S tem, da reže Brda kar povprek, ne oziraje se na prirodne pogoje, povsem onemogoča rešitev morfogenetske uganke Prevale. Vsi na terenu nabrani rezultati bodo zaradi tega podajali le pregledno morfološko sliko, ki žal ni geomorfologija vseh Brd* in še manj opis njihovega morfogenetskega razvoja.

Goriška Brda so sestavljena iz stratigrafsko mladih krednih in predvsem eocenskih sedimentov. Najstarejše plasti nahajamo v Sabotinu in ob Idriji. Dolina Soče je vrezana v plasti hamidnega in radiolarijskega apnenca,1 ki segajo še na južno obrobje Sabotina. Zgornjo kredo imamo tudi v dolini Idrijce od Golega B.rda do Mi-ščeka,2 ko ta prereže antiklinalo Sabotin—Korada in njeno nadalje-vanje na zahod. Prehod iz senonskih sedimentov, ki so vsi apniškega facijesa, tvorijo rdečkasti laporji, pomešani z brečami. V Brdih jih imamo v obrobju v apniško podlago vrezane doline Idrije in v pod-lagi kožbanske antiklinale.2 Na vzhodu tvorijo prehodne sedimente med krednim blokom Sabotina in plastmi mlajšega eocena. Povsod so pomešani z brečami, ponekod pa že z radiolarijskimi apnenci, drugod, na vzhodu, z dolomitom.2 Prisotnost breč nam priča, da se je obrobje kredne plošče Trnovskega gozda in Banjščice moralo v tem času intenzivno dvigati.3 Dviganje se je nadaljevalo še v spodn ji eocen, o čemer nam ne priča le premešanost sedimentov z bre-čami,3 ampak tudi diskordanca med senonom in eocenom.4 Pričetek gubanja sabotinske antiklinale je torej predeocenski.4 V nasprotju s spodnjim eocenom, ki je odložen v širokem zatoku na Trnovsko ploščo in, ki ga sestavljajo flišne plasti pomešane z brečami, konglo-merati in vmes vloženimi plastmi numulitnega apnenca6' 6 je zgornji eocen sestavljen predvsem iz glin, laporjev in peščenjakov ter odložen povsem konkordatno v sinklinali Brd in Vipavske doline.6

Plasti zgornjega eocena so ločene od spodnjega na črti: Mirnik— škriljevo—Višnjevik—Krasno—Gonjače—Brestje—Podsenica.2 Oli-

* Podrobno so bila obdelana le jugoslovanska Brda in deloma nepo-sredno mestna okolica Gorice na i tal i janskem državnem ozemlju. V ostala Brda dostop zaradi me je ni bil mogoč.

1 Kossmat Franz, Der ktistenlandische Hochkarst und seine tekto-nische Stellung. Separatabdruck aus dem Verhandlungen der K. K. geol. R. A. Wien 1909. Nr. 4—5, str. 94.

2 Car ta Geologica delle t re Venezie. Tolmino. 5 Kossmat, Der ktistenlandische Hochkars t . . . , 1909, o. c., str. 100. * Winkler Artur, t)ber den Bau der ostlichen Siidalpen. Mitteilungen

der Geologischen Gesellschaft in Wien. 1923/XVI, str. 97. 6 Kossmat, Der ktistenlandische Hochkars t . . . , 1909, o. c., str. 101—102. 6 Kossmat, Der ktistenlandische Hochkars t . . . , 1909, o. c., str. 100.

gomiocenski in pliocenskih sedimentov v Brdih ni. Oligocen je na široko razvit šele onstran Taljamenta, medtem, ko imamo ostanke miocena južno od Vidma v Pozzuolskih gričih.7 Pliocenski sedimenti so ohranjeni kot fluviatilne tvorbe v dolinah Taljamenta, Soče in Idrije.7

Za morfološki razvoj pomembna petrografska sestava tal j e v Brdih močno enolična. Skoraj celotno gričevje je zgrajeno iz fliša,

SI. 1. Pogled s Korade proti severu na ostanek najstarejše uravnave na hribovju med Sočo in Idrijco

(Foto V. Leban)

ki ga mestoma prekinjat i obe že omenjeni apniški antiklinaii. Fliš prekriva še veči del antiklinale Korada—• Sabotin, le na skrajnem vzhodnem delu Sabotina, ki ga j e prodor Soče razgalil, imamo na površini apniško podlago. Flišna odeja, ki prekriva antiklinalo, j e tenka, sa j kot bomo videli, nahajamo na ploščatem vrhu Korade ali na širokem nivoju pr i Vrhovi j ah številne plitve vrtače. Izpričujejo nam, da apniško jedro ni več daleč od površine. Strukturna sestava flišnega gradiva je tod groba in še zdaleč ni podobna drobnozrnatim, mivkastim in glinastim sedi men toni Spodnjih Brd. Apniško jedro pride na površino še v kožbanski antiklinaii, pri Idrijčinem pro-doru pri Golem Brdu. (ime!) Tuka j je pravzaprav edino ozemlje v

7 Winkler-Hermaden, Neuere Forschungsergebnisse iiber Schichtfolge und Bau der ostlichen Siidalpen I. Sonderabdruck aus der Geolog. Rund-schau. XXVII/1936/2, str. 188—189.

11* 163

Brdih, k j e r se j e razvil kras. Stratigrafska meja, k i loči spodnji eocen od zgornjega, nima nobene vidne posledice v morfološkem oblikovanju. Podobno j e s poslednjo gubo Medana—Butrio.8 Bolj pomembne so številne plasti numulitnega apnenca, vložene med lapornate in glinaste sklade. Povzroče manjše s t rukturne stopnje, k i še bol j požive že itak razgiban relief.

Kot na severni strani Alp, j e bil tudi južni flišni pas v mlajših geoloških dobah vključen v gorotvorni proces. Pri tem so bili na j -mlajši (eocenski) sedimenti dvignjeni preko 800 m (Korada 812 m) ob istočasnem grezanju nižine.9 Obenem je pritisk s severa nagubal flišne sedimente v Brdih v štiri manjše sekundarne gube. Gubanje j e poleg eocenskih plasti za je lo ponekod še kredne sedimente in dalo nekaterim antiklinalam izrazitejši značaj. Od severovzhoda si slede na jugovzhod — imajo že povsem dinarsko smer — 1. guba Kanal—Srednje—Sovodnje 2. guba Sabotin—Korada—Stara gora— Prešnje . Poslednji antiklinali sta manjši in prideta m a n j do izraza: 3. guba Kožbana—Albana—Mt. Subit in 4. Medana—Butrio,10 Vmes med gubami se širijo sinklinalna podolja. Brda so potemtakem široka kadunja , zapolnjena z eocenskimi sedimenti, k i jo prepregati dve manjš i antiklinali. N j ih nada l jevanje j e Vipavska dolina.

Za izraziti dvig alpskega predgor ja imamo številne dokaze. Pod-ročje j e bilo poleg pritiska s severa podvrženo tudi intenzivnemu dviganju od kredne dobe na sem.11 Sledove najs tare jše uravnave imamo v peneplenu Trnovskega gozda, Banjščice, Kolovrata in Ma ta ju r j a . Vendar j e kasnejše dviganje nekoč enotni ravnik raz-kosalo in se danes naha ja v različnih višinah od 700 do 1500m.13

Razumljivo je , da j e ravnik, ki j e nekoč segal daleč na zahod, v mehkih kameninah močno erodiran.13 Dvig nam ilustr irajo tudi pobočja v Soški dolini v soteski od Plav do Solkana in južno po-bočje Korade, ki niso zaradi enakomernega dviganja , z redkimi izjemami, n ik j e r prekinjena po terasah. Ob tem moremo upoštevati, da se j e antiklinala Sabotin—Sveta gora—Korada še posebno inten-

8 Feruglio, Le prealpi f r a 1'Isonzo e 1'Arziano. Descrizione geologico. Udine 1925, str. 228.

9 Winkler Artur, ttber den B a u . . . , 1923, str. 351. — Kossmat Franz, Die adriatische Umrandung in der alpinen Faltenregion. Wien 1913. — Marinelli Olinto, Descrizione geologica dei dintorni di Tarcento in Friuli. Firenze 1902.

10 Feruglio B., Le prealpi fra 1'Isonzo e LArziano. 1925, o. c., str- 228. Kossmat, Der kiistenlandische Hochkars t . . . , 1909, o. c., str. 100. —

Isti, Die morphologische Entwicklung . . . , 1909, o. c., str. 599. 12 Winkler Artur, Morphologische Studien in Isonzogebiet. Mitteil.

d. Geographischen Gesellschaft in Wien. 1919, str. 142. — Isti, trber die Be-ziehung zwischen Sedimetazion, Tectonic und Morphologie in den jung-ttirziaren Entwicklungsgeschichte der Ostalpen. Wien 1923, str. 385, 393. — Desio Ardito, Levoluzione morfologica del Baccino della Fella in Friuli. Att. d. soc. i tal. Nat., vol. LXV, 1926.

13 Winkler, Die morphologische Studien ..., 1919, o. c., str. 142.

zivno dvigala, zlasti v p r i m e r j a v i s sosednjo Banjščico in Grga r sko kotlino, k j e r j e po W i n k l e r j u talko imenovani »pontski ravnik« ohra-n j e n le še v višini okoli 600 m, namesto 700—800 m, kot j e to p r imer na s l emenu od Korade na sever.14

D v i g a n j e Trnovske plošče in še posebno v n j e j zasnovanih tek tonskih ant ikl inal , pr i Kanalu , oziroma pr i Avčah in v Cepo-vanskem dolu j e t r a j a l o skozi ves pliocen in z a j e m a še k v a r t a r n e terase v avški kotlinici.1 5

S1.2. Zgornja Brda: vasica Krasno, v ozadju sleme, na katerem se nahaja vas Vedrijan (nivo 270 m). Terasa nad vasjo (na levi strani

slike) je nastala kot strukturna stopnja (Foto V. Leban)

Dvigu v not ranjos t i , v a lpskem p r e d g o r j u , po d rug i s t ran i od-g o v a r j a stalno g r e z a n j e morskega dna. Oligomiocenski in pl iocenski mar insk i sediment i so vzhodno od T a l j a m e n t a in Piave, v d inarskem področ ju , pokopani pod kva r t a rn imi rečnimi zasipi. To nam izpri-č u j e j o tudi rezul ta t i v r t a n j pr i Gradu , k j e r se n a h a j a v globini 211 m pod morsko gladino še vedno k v a r t a r n i zasip.16 Alpsko ali

14 Winkler Artur, G eomo rp h ©l og i s ch e Studien in mittleren Isonzo und unteren Idricatale. Jahrbuch der Geologischen Bundesanstalt, 1922/LXXII, str. 25.

15 Winkler, Geomorphologische Studien in mitt leren.. . , 1922. o. c., str. 45—46.

16 Grund Alfred, Die Entstehung und Geschichte des Adriatischeu Meeres. Geographisches Jahresber. aus Osterreich. VI. Bd. Wien 1907.

točne je d ina r sko o b r o b j e se j e moralo v j a d r a n s k e m območju f leks-u rno ukrivit i ,1 7 da gre pregib ravno na p rehodu iz gora te no t ran jos t i v ravnino, tudi p r e k o Brd, nam d o k a z u j e v višini 300—500 m nad m o r j e m o h r a n j e n i peneplen Krasa, ki j e po Kossmatu iste starosti ko t T rnovsk i gozd in n jegovo n a d a l j e v a n j e na zahod.18

Zaradi neposredne bl iž ine Jad ranskega m o r j a , ki j e danes od-d a l j e n o od Brd okoli 25—30 k m v zračni čr t i , so se mora l i čut i t i vsi p remik i morske gladine in so morda bi la potom Soče reg is t r i rana tud i d i luvia lna evstat ična n i h a n j a na vodnem o m r e ž j u Brd. Gor tan i j e m n e n j a , da se zaradi d v i g a n j a Alp t i sledovi niso ohrani l i v rečn ih terasah. Nasprotno, u s t v a r j a l o n a j b i j i h p redvsem d v i g a n j e no t r an jos t i in k l imatska n ihanja . 1 9 Vsekakor j e mora la Soča v p red-glac ia lu a l i tokom s tare jšega d i luv i j a prepoglobi t i svojo strugo p r i Gorici , k i j o j e pozne je zasula z wi i rmskim prodom.2 0 Riškega kon-g lomera t a na Solkanskem p o l j u ne o m e n j a noben avtor , p r i čemer seveda ni rečeno, da ga morda kasne j ša eroz i ja ni povsem odstra-ni la . P o vviirmski akumulac i j i j e Soča morala d a l j časa 'bočno ero-d i r a t i in u s t v a r j a t i š iroko goriško pol je , ke r j e p r i tem zašla na za-hod in v postglacialnem eroz i j skem razdob ju us tvar i la epigenetsko s t rugo, ko j e dosegla flišno podlago. Obenem j e odst rani la dobršen del zasipa, s a j n a h a j a m o po Comelu n a j v i š j e konglomera t na gr ičku s koto 111 m nad sotočjem Pevmice in Soče.21 Wii rmski prod, k i j e skozi vso Soško dolino od Mosta na Soči navzdol o h r a n j e n v terasah, ima več j i s t rmec kot d a n a š n j e dno doline in zarad i tega pr i Gradišk i po tone pod a luv i j .

D v i g a n j e Alp in k r a š k i h p lanot t o r e j ni b i lo ome jeno zgol j na gorski in p redgorsk i svet , a m p a k j e za je lo tudi flišno obrobje . Ni čudno, če zasledimo v Brdih vrsto morfoloških n ivojev . Flišna podlaga, tektonski p remik i in d i luv ia lno zas ipavan je so vklesali g loboke in številne s ledove tudi na t ako m a j h n e m ozemlju , ko t so Brda.

Morfološki n ivoj i v Brdih

Brda se pah l j ačas to r a z p e n j a j o med Id r i jo na zahodu in Sočo na vzhodu. V glavnem j i h s e s t av l j a jo tri s lemena, ki se vlečejo prot i j u g u oziroma jugovzhodu. Od n j i h se r a z h a j a j o številna man j ša , t a k o da j e vsa p o k r a j i n a ses tavl jena iz vrste slemen, ki j i h loči jo m a n j š e vode in potoki . Na zahodu poteka vzdolž Id r i j e do

17 Briickner, Die Alpen in Eiszeitalter. III. 1909, str. 1023. 18 Kossmat, Die morphologische Entwieklung .. . , 1916, o- c., str. 664. 19 Gortani Michele: Gli studi sui terrazzi fluviali e marini dltalia

dal 1938 al 1948. Bollettino d. societa geografica italiana. Novem./Dicembre 1950, str. 310/311.

20 Briickner, Die Alpen in Eiszeitalter. III. 1909, o. c., str. 1031. 21 Comel Al vise: L'agro Goriziano. Contribuitto allo studio dei terreni

goriziani. Studi goriziani. IV. 1926, str. 52.

nase l j a Sv. Helena p r v o sleme. P r i Vrhovi j ah se odcepi d rugo sleme, k i se že pr i G o n j a č a h nad Šmar tn im razcepi. P rv i k r a k se n a d a l j u j e na Medano in ima p r i Dobro vem dolg odras tek prot i zahodu oziroma prot i j u g u v Krminsko goro. Drug i k r a k g re p r e k o Š teve r j ana na Kalvar i jo , k j e r se n a d a l j u j e čez dolino v Kostanjevico in v Vipavska Brda. Hrbtenico s lemenom tvori že o m e n j e n i ant ik l ina ln i h rbe t Sabot in—Korada. Vse tr i od ras tke loči jo med seboj tr i glavne b r i ške vode: R e k a z Kožbanjščkom, Birša z Oblunčem in Pevmica z G r o j -

SI. 3. Ostanke nekdanje uravnave v višini 270 m nahajamo tudi d Spodnjih Brdih. Pogled na Števerjan

(Geografska fo to teka Sloveni je . SAZU, geografski inšt i tut)

nico. Na j u g u leži končno od ostale ravnine po obrobnih s lemenih ločeni Preval .

Ostanek najstarejše uravnave imamo v širokem pliocenskem ravn iku , ki ga j e sicer poznejš i e roz i j sk i in t ek tonsk i proces raz-rezal in razkosal na g rude , a j e k l j u b t emu še danes zaznaten na Trnovskem gozdu v višini 1000—1100 m, na Banjščic i 700—750 m, okoli G r g a r j a okoli 600 m in na s lemenu od Korade na sever prot i Ligu v višini 700—800 m.22 Os tanek n ivo ja v Koradi—Sv. Gendrci j e nap ram n ivo jem v soseščini nekol iko dv ign jen , k a r j e b ržkone posledica an t ik l ina lne usločitve in dv igan j a . Upoštevat i moremo, da j e plošča Trnovskega gozda prot i zahodu neko l iko n a g n j e n a in da

22 Winkler, Geomorphologische Studien im mitt leren. . . , 1922, o. c., str. 25.

j o p r e k r i v a eocenski fliš, všled česar j e peneplen o h r a n j e n samo v vrhovih kot j e Korada s Sv. G e n d r o (812 m) (si. 1 in 5), Sv. Jakob (747 m), G lobočn jak (806 m), S r e d n j e (704 m) in drugi .

I. Nižj i nivo se n a h a j a v območju Brd v višini 630—650 m. Na jugovzhodnem poboč ju Korade tvor i š irok ploščat pomol z imenom P lan ina (višine 638, 653, 651 m). Nivo j e mogla us tvar i t i edino voda, k i j e nekoč tekla p r e k o Brd v Fu r l an i j o , ali točnejše : p r e k o Vrho-vel j . S pomočjo k a r t e l ahko zas ledu jemo nivo še daleč na sever, s a j j e več j i del s lemena med Ligom in Kambrešk im v isti višini.

SI. 4. Šmartno stoji na ostanku nivoja 230—240 m

Tudi na Banjščic i ga zasledimo. N a j omenim ploščat v rh Vodice (652 m) k i se dviga nad soško d e b r i j o med Plavmi in Solkanom na levem bregu . Opazimo^ ga tud i na d r u g e m b r e g u I d r i j e v ploščatem slemenu P l an j ave , ki se n a h a j a v višini 655 m in ima t a k o k a r a k -teris t ično ime. Na levem b r e g u Soče nad Solkanom leži znani v rh Škab r i j e l (646 m). O b r a v n a v a n i nivo bi v b i s tvu us t rezal terasi, k i j o o m e n j a Wink le r pr i op i sovan ju Cepovanskega dola, ki j e pr i -b l ižno za 100 m globoko vrezano v os tanke »pontske« vravnave.2 3

II. Nivo 395—420 m. Že Bri ickner spomin ja mlado pliocenski nivo v soški dolini od Tolmina do Deski v nadmorsk i višini od 400 do 500 m in n i ž j e doli v višini 300—400m.24 V vsem spodnjem soškem toku j e nivo n a j l e p š e o h r a n j e n na Vrhov l j ah nad Plavmi, k j e r tvor i p rav i ravn ik v malem. Pr ične nad Vrhov l j ami z vzpetino,

23 Winkler, Geomorphologische Studien im mitt leren. . . , 1919, o. c., str. 140.

" Briickner, Die Alpen in Eiszeitalter. III. 1909, o. c., str. 1036.

iia kateri stoji cerkvica in pokopališče (420m) in se nada l ju j e na vzhod v višinah 419, 427, 409, 412, 410, 406, 394, 412, 411, 399, 426 m nekako tri kilometre, dokler se končno ne prične vzpenjati v Sa-botinsko sleme. Po sredi poteka proti vzhodu k Soški dolini približno 40—50 m globoko vrezana suha dolina s položnimi pobočji, prekrit imi z »boški« in senožetmi. Približno v višini 340—330 m obvisi nad prepadnimi stenami soške debri. Dolina j e vrezana v

SI. 5. Pogled na Zgornja brda. V ospredju je viden nivo 165—175 m na slemenu, na katerem leži vas Kozana, v ozadju je uravnjeno teme Korade

fliš, vendar ima na sredi veliko vdorno vrtačo v apnencu, ki sega tu na površino. Njeno dno j e sicer še nadal je prekr i to s flišom, vendar se ne da ločiti, ali imamo opraviti z eluvijem ali kompaktnim sedimentom. Današnj i odtok se mora vršiti po podzemeljski poti, o čemer nam priča studenec, ki se naha ja pod n jo globoko v po-bočju soške doline.25

Nivo lahko zasleduje še daleč navzgor po Soški dolini: nad Anhovim se naha ja pri vasi Goljevica terasa z višino 396 m, nadal je pri Krstenici v višini 425 m, Ravne nad Kanalom so visoke 444 m itd. Na levem bregu je ohranjen v Prižnici nad Plavmi 384 m in p r i Zagomili 400—410 m.

Spodnja meja fliša j e na sabotinski antiklinali v področju Vrhovelj nekako do 360 m. Pod n j o se že naha ja kredni apnenec,

25 Po pripovedovanju domačinov.

v katerega j e Soča vrezala svo jo dober . Po drugi s t rani moramo upoštevati , d a j e »Preval« Cepovanskega dola pr i na se l ju Dol na goriški s t rani v višini 332 m.26 Soča, k i n a j bi imela svojo strugo v Čepovanskem dolu, t o r e j n i mogla ustvari t i v rhove l j skega rav-nika. Nasta t i j e mogel edino po »Reki«, ki j e t ek la od D o b l a r j a na j u g p r e k o Vrhove l j in Brd v Fu r l an i j o , na podoben način, kot danes teče sosednja Id r i j a . D o pre toči tve in kasne j šega u s t v a r j e n j a soške debr i j e prišlo po nekem pr i toku »čepovanske Soče«, ki j e vrezoval v f l i šu in k i je imel zaradi nižje erozijske baze pr i Solkanu in zaradi g r e z a n j a t a m k a j š n j e fl išne s inkl ina le močno re t rogradno erozi jo. O t em n a m pr iča tudi suha dol ina v v rhove l j skem ravn iku , k i j e mogla bi t i l e en izviren k r a k Sočinega pr i toka , podoben ko t j e na pol suha dol ina p r i vasi Selo p r i Mostu na Soči eden od obeh iz-virnih k r a k o v n e k d a n j e »Reke«.27 Pre točen j e Soče p r i Mostu na Soči se j e izvršilo k a s n e j e v višini 332 m, ko l ikor j e visok »Preval« pr i Sv. Gori . Le tako si moremo razlagat i na s t anek soške debr i med P lavmi in Solkanom, k i j e v rezana po sredi an t ik l ina le in ki reže 600 m debele sk lade k r e d n i h apnencev in ne z Kossmatovo raz-lago, da j e propus tn i apnenec pr iv lačeva l nase vodo, ki j e deloma z kemično, deloma z mehanično silo, us tvar i la d a n a š n j o deber.2 8

Za vse t rd i tve b i bil n a j b o l j š i dokaz n a j d b a rečnega proda, vendar ne smemo pozabiti , da j e moral prod iz v fliš v rezane doline n e k d a n j e »Reke«, že z d a v n a j razpast i v e luvi j , zaradi s labe odpor-nosti prodnikov. K l j u b na tančnemu preg ledu terena, p roda žal tudi nisem mogel na j t i .

O s t a n k e istega n ivo ja zasledimo ob Idr i j i , k j e r leži del vasi Senik za n j em. Tudi pod Gluh im Vrhov l j em na zahodni s t rani j e o h r a n j e n v š i rokem pomolu (388 m). Prot i Nožnemu se spušča 400 do 420 m visoko sleme, k i kaže k l j u b de fo rmac i j i znake n e k d a n j e u ravnave .

Z obg l av l j en j em n e k d a n j e g a rečnega sistema »Reke«, j e ves do t edan j i vodni obtok Brd izgubil svojo osnovo. Po vse j ver je tnos t i j e mora lo s ledi t i r azdob je globinske erozi je . Os tanek n e k d a n j e »Reke« bi bi l spodnj i k r a k b r i ške Reke, k i teče izpod Vrhove l j v kolenčastem toku na zahod. Vse ostale br i ške vode so morale pri-pada t i po reč ju Idr i je . I d r i j a j e bi la edina več ja voda poleg Soče, ki j e pr i tegni la v svojo območje ostanke n e k d a n j e g a vodnega omrež ja . S t i sn jena med dolino n e k d a n j e »Reke« in dol ino »Nadiže« ima s k r a j n o ozko in nerazvi to poreč je , k a r i zp r i ču j e misel, da j e n j e n o po reč j e mlado in nerazvito.

I II . Ni čuda, če tore j nivo 330—350 m zasledimo predvsem v Zahodnih Brdih, k j e r tvori lepo o h r a n j e n e vzravnane pomole pod vasjo Senik, pod Gluhim Vrhovl jem, v slemenu, ki se spušča prot i

26 Kossmat, Die morphologische .. . , 1916, o. c., str. 597. 27 Kossmat, Die morphologische . . . , 1916, o. c., str. 393. 28 Kossmat, Die morphologische..., 1916, o. c., str. 597.

Skri l jevemu. Lepo j e ohranjen pri Nožnem (352m) in nad Gonjačami (343 m), tore j v starih razvodjih. Tudi n a j b o l j vzravnani del suhe doline v vrhovelj skem ravniku leži v višini 360—340 m. Onstran Soče zasledimo isti nivo v številnih terasah pod Škabrijelom v vi-šini 330—340 m. Drugod j e erozija povsem zabrisala sledove, še po-sebno, ker so osrednja Brda izgubila svojo odvodnico in postala povir je . Izredno moč erozije nam nazorno kaže razgaljeno južno

SI. 6. RazDodno sleme med Reko in Oblunčem se znižuje D številnih terasah. Vas Šmartno se nahaja na ostanku nivoja 230—240 m. Pod njo na desni je

vidno uravnano sleme mlajše terase (Geografska fo to teka Sloveni je . SAZU, geografski inšt i tut)

pobočje Sabotina, k j e r k l j u b apneniški podlagi ni ohranjen noben ostanek stare uravnave.

Kot že rečeno so Brda tektonsko široka sinklinala, k i se na-d a l j u j e v Vipavsko dolino. Vendar pa se mi zdi, da j e ta označba presplošna. Sinklinala namreč razpade na vrsto grezajočih se ozi-roma zastajajočih kotlin, ki se prično z ajdovsko na vzhodu in se n a d a l j u j e j o v dobraveljsko, v Lijak, Solkansko polje, Preval v Brdih in še nekoliko dal je na zahod v dolino potoka, ki teče na severnem pobočju Krminske gore in se izliva v Idrijo. Po drugi strani se mi zdi, da je potreba iskati antiklinalno usločitev Vipav-skih Brd tudi onstran Vipave, v Stari gori in Panovcu tostran Soče, v Kalvari j i in Krminski gori pa onstran v Brdih. Drugače namreč ni mogoče razložiti, kako so se mogli ohraniti stari nivoji v sle-

menih Ka lva r i j e in Krminske gore, k l j u b temu, da sta oba gr iča iz peskov in glin.29 Os s inkl inale po teka veliko severneje , od Mir-n ika na Ko j sko, vendar izgleda, da na morfološki r azvo j ni imela vpliva, k e r so na pr imer v okolici Medane plasti m a r s i k j e še v vodoravni legi.30 Nada l j n i dokaz za mlado tek toniko so di luvia lni in a luvia ln i nanosi in v L i j a k u ter v P reva lu nedavno mel ior i rana močv i r j a .

O p r a v k a imamo z lokalno tek toniko , ka t e r e vplivi so moral i imeti v Brdih da l jnosežne posledice v r azvo ju h id rogra fske mreže.

SI. 7. V Spodnjih Brdih je nekdanja uravnava opazna v dolgih slemenih. Naselji Dobrava in Biljana stojita na ostankih nivojev 165—175 m

Zaradi d r s e n j a voda na j u g p ro t i P r e v a l u j e pr iš lo do p re toč i tve in značilnih kolenčast ih zavojev v vodnem od toku Reke.

IV. Nivo 270—290 m nam s svo jo r az š i r j enos t j o p r e k o vseh Brd p o d a j a p rve k o n t u r e predglac ia lnega rel iefa. N a h a j a m o ga v Zgor-n j i h Brdih v višini 290—310 m, a se na črti Skr i l j evo—Višnjev ik— Kojsko zniža na 260—280 m. O h r a n j e n j e še daleč na j u g v plošča-tem slemenu Krminske gore (274m).

V po reč ju Id r i j e j e n ivo o h r a n j e n predvsem v slemenu, k i se končuje s cerkvijo D. M. nad Golim brdom (285 m). Nad Skril jevim je sleme iz ravnano v višini 289, 287 m. P r a v tako j e vmesni greben

29 Michele Gortani, Guida del Friuli. Gorizia con le vallate dellTsonzo e del Vipacco. Udine 1930, str. 249.

30 Kossmat, Die morphologische Entwicklung .. . , 1916, o. c., str. 586.

med dol ino Kožban j ščka in Korena v višini od 280 do 290 m. Do-mneva izprememba toka Kožbanjščka , k i jo odraža koleno in zavo j prot i j u g u k Reki, se j e mora lo izvršiti v tem času. Lahko sklepamo, d a j e omen jeno g r e z a n j e na j užnem obrob ju Brd, že moralo upl ivat i na vodno mrežo. Os tanek n e k d a n j e g a sedla j e v višini 250 m. (Z viši-nomerom določena točka). Niž j i nivo že sp reml j a Kožbanjšček tud i od ko lena na jug . Isto misel nam p o t r j u j e v h r ibu »Kandija« nivo

SI. 8. Pobočja slemen v Spodnjih Brdih imajo vse polno ostankov teras, ki jih je intenzivna: obdelava in odplakovanje že močno zabrisalo. Pogled na Medano, ki stoji na ostanku nivoja 190 m, pod njo je deformirana terasa

(Geografska fo to teka Sloveni je . SAZU, geografski inšt i tut)

261 m, k i po teka po-vprek na današn j i odtok. Slabe os tanke te ras sp r eml j amo še notr i v k o ž b a n j s k o kotlinioo, k j e r j e i z jemoma pod Brdcami š iroka t e rasa v višini okoli 280 m. Isti n ivo j e razvit še v Višn jevskem s lemenu in tvori v dobršni mer i sleme, k i pada prot i S lavčam (279 in 291 m), in p ro t i G r a d n e m u oziroma Višn jev iku (283, 304, 297, 295 m). Ob Reki se n a d a l j u j e do vasi Breg in nad Černaško pod Vrh o vi j e m (299 m). P r a v t ako j e tud i veči del vedr i j anskega s lemena v višinah med 270—280 m (274, 284, 297, 266 m) (si. 2).

V p o r e č j u Birše ležita na ostankih n ivo ja nase l j i Bala in deloma Š m a r t n o (274 m) (si. 4). Na slemenu, na k a t e r e m se n a h a j a Kojsko , l a h k o opazimo ostanke istega nivoja , vendar j i h j e e roz i ja že močno raz t rga la .

Ob Pevmici j e n ivo o h r a n j e n n a levem b r e g u : nad Brest j em in S t r g a r j a m i (287 m) in nad Bregom (294 m) ter v š i rokem slemenu s ko to 274 m. Na drugem b regu j e o h r a n j e n a vzpet ina s koto 262 m. Šele pr i H u m u imamo v gr iču Na Pani dobro o h r a n j e n os tanek n e k d a n j e u ravnave , k i se n a d a l j u j e še p r e k o m e j e v Š t eve r j ansko sleme (266 An 277 m) (si. 3).

SI. 9. V dolini Reke, ki teče izpod Dobrovega, so na severnem pobočju ohranjene številne morfološke terase. Dno doline je prekrito z naplavino.

Pogled na Drnovk

V. Nižj i nioo 230—240 m je lepo razvi t nad vasjo Golo brdo, k j e r j e vel ik del s lemena vrezan v višini med 241 in 257m, in nad v a s j o Breg z izrazito teraso v višini 239 m. Zahodni del s lemena »Kandi ja« j e i z ravnan v absolutni višini 240m. Opazen j e v terasi , na k a t e r i leži vas Hlevn ik (239, 232 m), in na j u g u v h r ibu »Komnini« (242 m). Omenim n a j ga še na k o n c u s lemena nad nase l j em Slavče in zlasti š i roko teraso, na k a t e r i leži Zgorn j i Višnjevik , in k i se n a d a l j u j e še ons t ran 219 m visokega denudac i j skega ali morebi t i e roz i j skega sedla v 246 m visok grič n a d Kozarnim. Teraso- lahko zas l edu jemo še ons t ran Rek inega ko lena n a t r eh mestih, p r i čemer sta zlasti pod vas jo Breg dve široki teras i (230—240m). Tudi v p o v i r j u I m e n j -skega potoka j e nivo opazen (si. 6). Lepo j e razvi t okoli Huma, od koder se n a d a l j u j e v cerovsko sleme (230, 233, 237, 257, 229, 233 m) in okolico Š teve r j ana . Znani gr ič Ka lva r i j a na s k r a j n e m robu Brd j e v e r j e t n o p r a v t a k o e roz i j sk i p reos tanek istega n i v o j a (si. 11). Ob t e j pr i l ik i n a j tudi opozorim na možnost, da j e tek la Reka p r e k o Višn jev ika in H r u š e v l j a k Idr i j i . Koleno pod Višn jev ikom j e ostro,

obenem j e v podolžnem prof i lu Reke opazen zvečan strmec, k a r b i dopuščalo možnost pretoči tve, k i s m o . j o domneval i že pr i Kož-b a n j š č k u .

VI. Nivo 190—210 m se n a d a l j u j e iz Zgornjih Brd že v obronke Spodn j ih Brd, k j e r tvori osaml jene kope, n a s a j e n e na ploščatih slemenih. Relief j e v marsičem že podoben razmeram v Slovenskih goricah.

I

SI. 10. Pri Vipolžah potone iz fliša zgrajeno sleme D aluvijalno naplavino Prevala. Glej profil božanskega slemena)

Ob Id r i j i ga zasledimo p r i vasi Razločina (212 m). N a h a j a m o ga pod gr ičem »Kandijo« in n a jugovzhodni s t rani griča »Komnine« (191 m). Lepo o h r a n j e n j e na koncih slemen, na ka t e r ih leže vasi Slavče (217, 213 m), G r a d n o (206, 199 m) in Višn jev ik (212 m). P r i Vedrijainu j e o h r a n j e n v ozki in k r a t k i te ras i pod vasjo . Razvodno s leme med p o v i r j e m Oblunča in Imen j skega po toka j e na r azda l j i enega k i lometra u r a v n a n o v n ivo (217, 211 m). V p o v i r j u Birše okoli Ko j skega so številni n jegovi os tanki : vas Snežatno (203, 183m), sleme, k i leži paralelno' z kozansikim, n a vzhodu od tega, z višinami 191—197 m. Slabše j e n ivo o h r a n j e n na severnem poboč ju cerov-skega slemena. Od Š t e v e r j a n a se h Ka lva r i j i n a d a l j u j e vrsta višin, visokih okoli 200 m, kot se d a razbra t i s ka r te . Na t e r enu se žal za rad i po teka m e j e nisem mogel p repr iča t i o u temel jenos t i domneve.

Kot rečeno1, se n ivo n a d a l j u j e tudi v dolga s lemena južn ih Brd. V os redn jem grebenu, na k a t e r e m leži Medana, j e viden os tanek n i v o j a n a mestu, na k a t e r e m leži vas (186 m) (si. 8), in severno

od n j e v g r ičku »Na Vrhu« (188 m). Na s k r a j n e m zahodu j e p r i R u t a r j i h o h r a n j e n v vrš ičku s koto 184 m. Na področ ju Krminske gore j e s k a r t e razvidno vse polno istih višin, k i pa so zaradi m e j e nedostopne. Enake razmere imamo v Kozansko-vipolškem slemenu, k j e r j e kopa 194 m, n a ka t e r i leži pokopališče, ostanek tega n ivo ja . (Glej profil .)

VII. Naslednji nivo 165—175 m moramo smatra t i za poslednji os tanek predglacia lnega površ ja . Bri ickner o m e n j a v Tolminski kot l in i teraso, na ka t e r i leži Sv. Marko, v višini 294 m, k a r j e 150 m re la t ivne višine nad d a n a š n j i m dnom doline. Pod Avčami se n a h a j a n e k d a n j e predglacia lno dno v višini 220 m, k a r j e 110—120 m nad

G O R I Š K A BRDA

d a n a š n j o dolino. Nivo pre ide v gr ičevnatem svetu Vipavske doline in Brd v s lemena med 150 in 250 m.31 Tud i Wink le r se v b is tvu u j e m a z n j im, k o o m e n j a d i luvia lne te rase v Tolminski kot l in i v višini 187—209 m.32

V Brdih tvori nivo š i roka slemena j užn ih Brd in j e pr ibl ižno 90—100 m nad d a n a š n j i m dnom dolin. V Zgorn j ih Brdih ima veči-noma višine nad 190m,kot na p r imer : terasa, na ka t e r i leži vasica Breg (190 m), in n ivo ja pod vas jo Razločina (192—193 m). Ob Reki leži na n j e m vas Neblo (170 m), n a j d e m o ga še nad vas jo Šlorenc (169 m) in posebno pod Vedr i j anom v okoli 180 m visoki terasi . Na j l epše se more n e k d a n j a u r a v n a v a zasledovati v dolgem dobrov-skem s lemenu in se pr ične že pr i Zalem logu (si. 7) te r se n a d a l j u j e mimo Bi l j anskega ob ronka (169 m) p reko Dobrovega v medansko sleme, k j e r tvori podlago osaml jen ih kop p r e j omen jenega viš jega n i v o j a (višine 163, 172, Jordani 164, Grodišče 162 m in drugi) . Na d rug i s t rani j e nivo o h r a n j e n v vrst i višin, k i se vlečejo na zahod k R u t a r j e m (173, 166, Sv. D u h 167, F o j a n a 173, Barbana 161 in Ru-t a r j i 174 m). N a j d e m o ga tud i v kozanskem slemenu (Kozana 169, Lažne 169) in pod Cerovim, od koder se spušča k razloženemu na-s e l j u Jazbine (178, 167 m). Ob Pevmici j e o h r a n j e n v te rasah pr i -toka, k i se v a n j o izliva p r i Podsabot inu (181, 172, 187, 173 m).

31 Briickner, Die Alpen im Eiszeitalter, 1907, o. c., str. 1036. 32 Winkler, Zur spat- und postglazialen Geschichte des Isonzotales.

Zeitschrift fiir Gletscherkunde, 1931, XIX, 1/33, str. 61.

Poglobitev Solkanskega polja, k i ga j e zasula Soča z wiirmskim prodom, ustreza dobi največjega umika morja , ki j e vsekakor na-stopila pred ali v zvezi z zadnjo poledenitvijo. Istočasno j e bil poglobljen tudi Preval in ostale doline, k j e r tečejo vode še danes po naplavini (Reka, Idrija). Zal nimamo podatkov za debelino in sestavo akumulacijskega materiala.

SI. 11. V rviirmski nasip je vrezala Soča štiri terase. Na eni izmed njih se nahaja Goriško polje. V ozadju je Kalvarija (nivo 240 m)

(Geografska fo to teka Sloveni je . SAZU, geografski inšt i tut)

V prodno nasipino je vrezala Soča na Goriškem pol ju pet teras, od kater ih j e poslednja in na jn i ž j a že aluvialno dno doline, dvig-n jeno okoli 3—5 m nad sedanjim dnom struge. Od Gradiške na jug, ko vviirmski prod potone pod aluvialno nasipino, se močno razširi. Nasprotno se ob zgornjem toku postopoma do Solkana zoži na ne-znatne police nad vodo. Njen padec je enak rečnemu podolžnemu profilu. Comel omenja na jv i š je ležeči ostanek soškega konglome-rata na gričku pri Smavru (višina griča 111 m), vendar ne nava ja njegovo dejansko višino.21 Prod bi se t o r e j naha ja l okoli 50 m nad dnom struge. Do te višine j e zasula Soča svojo nekdanjo dolino. Prodnati vršaj , ki j e v mnogem podoben savskemu na Ljubl janskem polju, j e zaprl odtok soških pritokov. Celo Vipava j e bila zajezena, k a r nam pr ičajo sloji diluvialne gline pr i Bil jah in opekarne, ki jo danes izkoriščajo. Isto usodo so doživeli majhni potočki in vode,

12 Geografsk i zbornik 177

ki so prvotno tekli i z Brd na jug. Primer potoka Trebeža, ki teče danes izpod Kalvari je naza j na sever v Preval, namesto skozi široka vrata v južni pregradi Prevala pri Ločniku, j e morda najočitnejši . Na podoben način je tudi Vipava bila potisnjena ob severni rob Krasa. Soški v rša j j e zavrl odtok iz Prevala, povzročil zamočvir-j en je , dvignil erozijsko bazo prevalskih voda in s tem zmanjšal nj ihovo erozijsko moč. Brez dvoma je imel Kossmat prav, ko j e domneval nekdanjo strugo Soče v širokih vratih med Medejskimi griči in gričevjem Brdo pri Gradiški.83 Hudourniški tok Soče j e tudi povzročil epigenezo med Solkanom in Podgoro, k j e r se j e reka zarezala v flišno podlago.

V vrša j j e Soča vrezala štiri terase. Ostanke na jv iš je terase zasledimo le na Solkanskem polju. Ohran jena n a j bi bila vzhodno od železnice, v kotu, ki ga na vzhodu zapira nekoliko višja flišna terasa (kote: 96, 97, 100, 103 m). Na n j e j leži del Nove Gorice. Na desnem bregu imamo ostanek terase pod Šmavrom (97, 108 m). Do-mnevamo lahko, da tudi staro mestno jedro na jugozahodni strani Gradu stoji na ostanku iste, že močno deformirane terase (86, 90 m). Terasa leži nad današnjo strugo v višini 42—50 m.

Površje skora j vsega Goriškega pol ja tvori naslednja nekoliko nižja terasa, ki j o lahko sledimo od Solkana do Mirna. Na vzhodu j e po Vrtojbici znižana. Je nekoliko valovita, vendar j e še vedno ohranila poteze vršaja. Na jugu prične v Sovodnjah, v severnem delu vasi, in se nato polagom vzpenja do Sočinega kolena pod Sol-kanom, vendar v nekoliko večjem vzponu kot današnja struga (v razmer ju 1 : 1,45). P rek in ja jo edino potok Koren, ki teče skozi Gorico. Na desnem bregu j e ohranjena pri Ločniku (62, 63, 67 m) in južno od vasi. Ta terasa tudi zapira odtok prevalskih voda. Najdemo jo še pri Pevmskem mostu (85 m). Terasa se razprostira v višini 25 do 38 m nad sedanjo strugo Soče.

Naslednja terasa, k i j e na levem bregu na široko ohranjena od Sovodenj do Pevmskega mostu in kolena Soče, na desni strani ni n ik je r vidna v večjih izmerah. Dviga se 18—23 m nad dnom struge. Ima že podoben padec kot današnje korito reke. Zanimivo je, da te terase ne zasledimo v Brdih. Verjetno predstavlja le vmesno fazo, ki ni našla odraza v dolinah pritokov.

Poslednja terasa je ona, na kateri ležita mostova na Podgoro in Ločnik oziroma na Pevmo. Vleče se skora j neprekinjeno vzdolž obeh bregov, približno 11—17 m nad strugo. Na desni strani je na j -lepše ohranjena nad vasjo Majnica nasproti izliva Vipave (46 m). Na n j e j se naha ja tudi del naselja Podgora. Na desnem bregu leži na n j e j spodnji del vasi Sovodnje. Sledimo jo da l je mimo Štan-dreža (del vasi leži na n je j ) do predilnice, k j e r se večina poslopij naha j a ravno na n je j . Terasa se nato zoži in pri Pevmskem mostu

33 Kossmat, Die morphologische Entwicklung ..., 1916, o. c., str. 652.

j e le še n e k a j metrov široka. Terase z isto relativno višino zasle-dimo v vseh Brdih, le da so v zgornj ih dolinah m a n j izrazite.

Slalbo ohran jene ostanke teh teras opazimo tudi v gr ičevju Brdo, severno od Gradiške, k j e r zasledimo vse štiri n a j n i ž j e terase.

Nad temi štirimi aluvialnimi terasami, k i j i h j e Soča vrezala v wiirmski zasip, in med predglaeialnim dnom (v višini 150 do 250 m) oziroma njegovim poslednj im ostankom v površju (nivo 165 do 175 m) opazimo še dva nivoja : prvega v višini 70—80 m nad dnom dolin in drugega 55—64 m nad dnom doline (126 m itd.) oziroma 101 do 111 m visoko. Dolg flišnat pomol, k i zapira Solkansko' po l je na vzhodu, ima vrezani obe terasi. Tudi okoli Goriškega gradu so na vzhodni strani vidne terase v višini okoli 100 in 123 m.

Na široko so razvite vse te mlade terase v Brdih. Naha jamo j i h v podobnih relativnih višinah kot na Solkanskem in Goriškem po l ju :

VIII 70—80 m IX 55—64 m X 41—49 m

XI 30—38 m XII 11—15 m

Opazimo' j ih predvsem na obrobju Prevala, ob vodah, k i teko v a n j (Oblunč, Birša, Fedris) in na severnem pobočju Reške doline.

Preden pregledamo nj ihovo razporeditev, n a j omenim še za-nimiv pr imer pretočitve, k i j e bil izvršen pr i nase l ju Golo b r d o in ki nam potrdi gori omenjene relativne višine teras tudi za dolino Idr i je . Nad vasjo se dviga osamljen gol grič iz apniških plasti zgornje k rede (senon [2]). Uravnani vrh se n a h a j a približno 80 m nad d a n j o ravnico ob Idr i j i s koto 182 m in predstavl ja ostanek VIII nivoja. Pod n j im j e mla jša terasa v višini 155—165 m (IX) (z višinomerom merjena) . Grič predstavl ja osamelec, ki ga na severu loči od slemena Mar i je Device (186 m VIII) zakrasela suha dolina v višini 130—140 m s sedlom v višini 137 m, 37 m nad dnom doline (XI). Vmesni X nivo zasledimo šele pr i Mirniku, k j e r leži na n j e m mirniška cerkev. Dolina nad Golim brdom je obvisela in zakrasela, ko j e ma jhen potok, k i se pr i vasi izliva v Idri jo, zadenjsko erodiral v flišu in (pretočil vodo, ki j e do t eda j tekla po apniških tleh. P r a v ob Idr i j i se vleče 10—12 m nad strugo poslednja Xll terasa.

V dolini Reke, k i teče izpod Dobrovega proti Idri j i , zasledimo na desnem, severnem b regu vrsto terasiranih slemen. Levi breg j e zaradi d r sen ja na j u g s t rm in nerazčlenjen. Dolina ima povsem nesimetrično zgradbo. Že p r e j postavl jena domneva o izpremembah v 'briškem hidrografskem omrežju , na ka r nas spomin ja jo kolenasti zavoji Reke in Kožbanjščka, ima svoje potrdilo v odnosu potoka Fedris, k i pr i teka izpod Barbane v Idri jo, do Reke. Potok teče v področju, k i preds tav l ja nada l j evan je prevalske cone na zahod.

12' 179

Z močno zaden j sko e roz i jo j e r a zvod j e med Barbano> in R u t a r j i znižal pod 120 m in tako rekoč grozi, da bo pretoči l Reko, k i b i s t em dobi la še eno koleno.

Terase v Reški dol ini so r azpore j ene na nas l edn j i nač in :

Sleme Dno

doline m

XII XI X IX VIII Sleme

Dno doline

m terasa terasa terasa terasa terasa

Sv. Helena . . 78 — 116 (38)

124 (46)

136, 142 (58, 64)

—

Kaštelani . . . 80 — 117 (37)

122, 128,129 (42—48—49)

135 (55)

155 (75)

84 135—145 (51—61)

ca.155—165 (71—81)

84 135—145 (51—61)

ca.155—165 (71—81)

Brdce 86 — — — 135—142 (49—59)

—

Šlorenc 96 — — — — 155—157 (71—73)

Kozarno . . . . 90 — 125 (35)

— 149 (59)

—

Drnovk 92 — 126 (34)

— 151 (59)

ca. 165 (73)

Senožeče . . . . 94 — ca. 130 (36)

137—140 (43—46)

149 (55)

170 (76)

(Številke v oklepajih so relativna višina teras.)

N a j n i ž j e XII te rase nisem n i k j e r mogel razločno zaslediti. Me-stoma se sicer p o j a v l j a , vendar j e težko reči, ali imamo f luvia t i lno te raso ali e luvialni v r ša j .

V p o r e č j u Preva la sem zaradi m e j e mogel prouči t i le severno o b r o b j e med Medano, Vipolžami in Cerovim. N a j p r e j dolina O b l u n č a :

Sleme Dno

doline m

XII XI X IX VIII Sleme

Dno doline

m terasa terasa terasa terasa terasa

Medansko pobočje . . .

Vipolško pobočje . • .

Biljansko s l e m e . . . . .

58 69 (11)

86—90 (28—30)

106, 100—116 (48) (42—58)

118—i 24 (60—66)

138—143 (80—85)

Medansko pobočje . . .

Vipolško pobočje . • .

Biljansko s l e m e . . . . .

58

66

69 (H)

ca. 90 (30)

108, 100—110 (50) (42—50)

116—120 (58—62)

125 (59)

ca. 140—150 (82—90)

149 (83)

Tudi o(b Birši moremo do neke mere rekonstruirati ostanke teras:

Sleme Dno

doline m

XII terasa

XI terasa

IX terasa

IX terasa

VIII terasa

Vipolško 6leme

Cerovsko

58

5 8 — 6 5

69 ( H )

6 9 — 7 1 ( 1 1 - 1 3 )

9 1 — 1 0 0 (33—42)

93 (28)

108 (50)

ca. 110 (ca. 50)

116 (58)

128 125

ca. 140 do 150 (ca. 85)

58

5 8 — 6 5

69 ( H )

6 9 — 7 1 ( 1 1 - 1 3 )

9 1 — 1 0 0 (33—42)

93 (28)

108 (50)

ca. 110 (ca. 50) (60—63)

ca. 140 do 150 (ca. 85)

Na ostalem ozemlju n a j omenim lepo ohranjene terase ob po-toku Fedris. Predvsem so opazne terase VIII nivoja, ki so v višini med 150 in 160m (pri Barbani 150, 154, 161 m). Slabše so ohran jene terase IX nivoja, ki so v višini 130—140 m. Nada l jn jo proučitev preprečuje neugoden potek sedanje državne meje.

Mlajše terase nastopajo tudi ob Pevmici v Podsabotinski kotli-nici. Istoimenska vas leži na X nivoju (147 m), nad n jo se vzpenja IX terasa. Nekoliko niže srečamo obe terasi ponovno. Vas Pod-senica leži na nižji (X).

Zaključek

Flišno ozemlje ima prav svojstven geomorfološki razvoj. Brda so v tem pogledu še posebna izjema, ke r so po svoji sedanji funkc i j i povir je manjših rek in potokov. Mehki sedimenti so zabeležili p r av vsak, tudi na jmanjš i n i h a j v rečnem ravnotežju. Lokalne izpre-membe v odpornosti sedimentov nasproti eroziji omogočajo nasta-nek strukturnih teras. Dviganje in z n j i m povezana erozija so vse doline strmo zarezale. Od tod tudi konveksna ukrivl jenost pobočij.84

Običajno so ostanki starega površja izbrisani s pobočij dolin. Terase so ohranjene v pomolih nad sotočji rek. Edino na teh jezikih slemen j e bilo pogosto mogoče rekonstruirati ostanke nekdanjega površja. V večini povir i j briških voda najdemo manjšo kotlino, ki zbira povirne studence. Nastale so na st iku med stalno tekočo vodo, studenci in med obdobnimi hudourniki, ki se zbirajo v kotlinici kot v nekaki krnici. Povirne kotline se širijo na škodo vmesnih slemen in j ih pogosto občutno znižajo-. Slemena zato niso na jv i š ja na ko-renu, ampak n e k j e na sredi ali celo na koncu. Pogosto zasledimo v n j i h ostanke akumulaci jskih teras. Zdi se, da nimamo opravka s fluvialnimi, ampak z denudacijskimi terasami, v katere je potok vrezal svoje nihanje. Izredno močna denudaci ja ni vezana samo na

34 Walter Penck, Die morphologische Analyse, Stuttgart 1924.

pov i r j e . N j e n o e roz i j sko in a k u m u l a c i j s k o moč opazujemo- lahko tudi v spodn jem t o k u vsake vode. V sorazmerno k r a t k e m času de-fo rmi ra vsak os tanek s t a r ega po-vršja. Zalbriše razl ike med dvema t e ra sama in us tvar i š tevilne v r ša je . M a j h n a spr i j e tos t kamen in pospešu j e nas tanek g r a p in hudourn ikov , k i ožive že ob man j šem dežev ju . V Kamunu, v Zgorn j ih Brdih, imamo številne p r imere p o d i v j a n e e roz i j e in denudac i j e , k i n a s s p o m i n j a j o na amer iške »badlands«. D e n u d a c i j a j e t u d i povzročila, da so danes os tanki s ta rega re l iefa omejen i n a ozke pomole in k o p e t e r da ni n i k j e r o h r a n j e n e g a širokega vzravnanega površ ja , z i z j emo n i v o j a p r i Vrhovi j ah in pod Korad-o.

Na s t r u k t u r n e te rase nalet imo predvsem v zgorn j ih Brdih, k j e r so skladi s t rmo n a g n j e n i in j e med l a p o r j e in gl inaste p e š č e n j a k e vloženih mnogo apnišk ih plasti . Lep p r imer t a k e s t r u k t u r n e terase, k i se n a s l a n j a na lokalno plas t apnenca , j e nad vas jo Krasno (si. 2).

S pomoč jo p r i m e r j a v e z Vipavsko dolino in z ob rob jem Fur la -n i j e , od Nadiže do Ta l j amen ta , in p redvsem s p rouč i tv i jo Krasa bo mogoče dobiti b o l j popolno- s l iko o r azvo ju južnega ob rob ja v p red-g o r j u Ju l i j sk ih Alp.

LEVOLUTION MORPHOLOGIQUE AUX BRDA DE GORICA

R e s u m e

Les Brda de Gorica sont un pays de collines borde a l'est par la Soča et a l'ouest par 1'Idrija. Le terrain sabaisse progressivement en de mom-breuses terras-ses du pli anticlinal Sabotin—Korada vers le sud, jusqu'a la plaine de Frioul couverte d'alluvions et de galets. En ce qui co-ncerne leur structure tectonique, les Brda constituent le prolongeinent du pli synclinal forme par les flyschs de Vipava, il ne sont cependant plus fermes dans le sud par le Kar-st. La base du reseau hydrographique represente la riviere Soča dont les affluents sont, par l'intermediaire de 1'Idrija, la plupart des cours d'eau des Brda.

Les traces du nivellement le plus ancien se trouvent au sommet du mont Korada (812 m) et elles sont probablement con tempo raines de la peneplaine du plateau de Banjščica et Trnovski gozd. L'activite tectonique importante dont on peut deceler les traces, datant d'une epoque allant du pliocene jusqu'a la jKjriode quaternaire, sur toute la bordure des Alpes Juliennes, a disloque ce nivellement ancien et l'a deplace a des niveaux divers (Winkler, Kossmat, Desio, Feruglio). A 1'altitude 630—650 m, on trouve des terrasses plus recentes dont les traces se prolongerit loin vers le nor-d, mais aussi vers l'est et vers 1'ouest. Pre-s de Vrhovlje, a l'altitude 400—420 m, il y a des vestiges d'un large nivellement, effet de 1'erosion laterale de 1'ancienne riviere Reka qui s'ecoulait de Doblar vers le sud, en traversant Vrhovlje et las Brda.

Des niveaux d'une date plus recente se trouvent aux altitudes 330 de 350 m, 270—290 m, 230—240 m, 190—210 m et 165—175 m. Leur situation est la preuve d'une erosion tres active, pui-sque ce® niveaux ne se retrou-vent que -sur des cretes etroites et longues. L'ecoulement des eaux de Brda etait conditionne par les affaissements tectoniques et par la persistance de la plaine marecagense «Preval» au sud des Brda. Le -dernier niveau

a 165—175 m qui est tres etenu represente un vestige de la surface pre-glaciaire.

Au cours de la periode quaternaire, la Soča a comble de debris sa vallee aux environs de Gorice. La, on ne trove aujourd 'hui que du conglo-merat de Wiirm. Cette accumulation etait la cause de la formation d'un marecage au cPrevab. Plus tard, la Soča a creuse dans les debris accu-mules ses 4 terrasses les plus recentes que l'on trove dans la plaine de Gorica et dans les Brda a 11—15 m, 18—23 m, 30—38 m et 41—49 m au-des-sus du fond des vallees actuelles. Un peu plus haut, il y a encore deux terrasses creusees dans le flysch, a 55—64 m, resp. a 70—80 m au-dessus du fond des vallees.

Si l'on voudra obtenir une image complete de 1'evolution de la bordure des contreforts des Alpes Juliennes, il faudra faire encore maintes etudes de detail concernant le d e v e l a p p e m e n t morphologique de la vallee de Vipava et surtout celui du Karst et de la bordure formee par le flysch entre l 'Idrija, la Nadiža et le Tagliamento.

I, Vrišer, Morfološki razvoj v Goriških Brdih

Morfološki ni GORIŠKIH

1 . 2 5 0 0 0

Ostanki najstarejše urt 630-650 m 390-i20m 330 - 350 m 270-290 m 230-240 m 190- 210 m 165-175 m

70-80mnad dnom dolin 55 - Simnad dnom dolin i2- 50m nad dnom dolin 25-38m nad dnom dolin 1S-23m nad dnom dolin 11-17m nad dnom dolin višinske kole

KRASNO

[ /OSUflVČE —^ g ' fCr t SRADNI p XtfViŠNJEVIK

Izoft/pst vsakih 40m ' i « V / i ° SV. LOVRENC cM' S'

• • O NEBLO r^-^BALA ŠMARTNO )f| [KO J SMO

o SV HELENA :0, ORNOVK!

o0'0BR0V0.¥'«9Sl\

,ŽK02ANA/>" •L v tvPOOSABOTIN

IgCEROVO (EOASA »STE VE R JAN

•1« sp.cer6voS\

'o OSLAVJE, <*VIP0LŽE