na soborot na sv. arhangel mihail mali @itija 15-16/19 mali zitija.pdf · arhangel mihail mali...

postol i Evangelist. Sin

na ribarot Zavedej i na

Salomija, }erka na pra-

vedniot Josif. Povikan od

Gospod Isus, Jovan vedna{ go os-

tavi tatka si i mreìte ribars-

ki i zaedno so svojot brat Jakov

trgna po Hrista. I ottoga{ po-

ve}e ne se odvojuva{e od svojot

Gospod do samiot kraj. So Petar

i Jakov prisustvuva{e pri vos-

kresnuvaweto na Jairovata }er-

ka i na Preobraènieto na Gos-

pod na Tavor. Na Tajnata ve~era ja poloì

glavata na gradite Isusovi. Koga site drugi

Go ostavija raspnatiot Gospod, Jovan zaedno

so Bogorodica ostana pod Krstot. Na zapo-

ved od Gospod toj potoa $ be{e kako sin na

Presvetata Deva i gri`livo $ sluè{e i ja

~uva{e s# do Nejzinoto uspenie. Po uspeni-

eto na Presveta Bogorodica Sveti Jovan

otide zaedno so svojot u~enik Prohor da go

propoveda Evangelieto vo Mala Azija. Naj-

mnogu se bave{e i dejstvuva{e vo Efes. So

svojata vdahnovena propoved i ~udotvorstvo

mnozina gi obrati vo hristijanstvoto i go

raskoleba neznabo{tvoto od temel.

Ogor~eni, neznabo`cite go vrzaa

i go pratija vo Rim kaj carot Do-

metijan. Pred carot be{e ma~en i

bien, no bidej}i ne mu na{teti ni naj-

lutiot otrov {to mu go dadoa da go is-

pie, ni zovrienoto maslo vo koe go fr-

lija, carot se ispla{i i smetaj}i go za

besmrten go isprati na progonstvo na

ostorvot Patmos. Na toj ostrov Sveti

Jovan mnozina gi obrati vo hristijans-

tvoto so zborovi i ~uda i dobro ja

utvrdi Crkvata Bo`ja. Ovde go napi-

{a svoeto Evangelie i Otkrovenieto.

Vo vremeto na carot Nerve, koj{to im dade

sloboda na site zarobeni, Jovan povtorno se

upati vo Efes, kade {to proìvea izvesno

vreme, utvrduvaj}i go ovde svoeto porano za-

po~nato delo. Ima{e nad 100 godini koga se

prestavi kaj Gospod. Koga potoa u~enicite

mu go otvorija grobot, ne go najdoa negovoto

telo, no sekoja godina na 8 maj od grobot is-

hode{e nekoj siten prav, mirizliv i leko-

vit. Po dolgiot mnogutruden i mnoguploden

ìvot na zemjata, ovoj vozquben u~enik na

Hristos i stolb na Crkvata, se preseli vo

radosta na svojot Gospod, mirna i besmrtna.

Amin.

odum od Halkidon. ]er-

ka na senatorot Filo-

fron i na Teodorisija, obaj-

cata blago~estivi hristija-

ni. Prekrasna devica i po telo i

po du{a. Koga antipatot Prisk

ustroi praznik za `rtvoprine-

suvawe na Arej vo Halkidon, 49

hristijani se sokrija za da go iz-

begnat. No gi pronajdoa i gi iz-

vedoa pred Prisk. Me|u niv be-

{e i Sv. Efimija. Koga ne gi

pridobi za svoite la`ni bogovi, Prisk gi

udri na razni maki 19 dena. Dvaesettiot den

ja odvoi od ostanatite Efimija i po~na da $

laska za nejzinata ubavina i da ja nagovara

da se odre~e od Hrista. Otkako laskawata

mu propadnaa zaludno, zapove-

da da ja ma~at. Ja ma~ea prvo

na trkalo, no angel Bo`ji $ se javi i go

iskr{i trkaloto. Ja frlija vo ognena

pe~ka, no so Bo`jata sila be{e so~u-

vana. Od ova dvajcata vojnici Viktor i

Sosten poveruvaa vo Hrista, zaradi

{to bea frleni pred yverovite i ma--

~eni~ki postradaa. Potoa Efimija ja

frlija vo rov ispolnet so voda i so

otrovni ne~istotii, no taa ja prekrsti

vodata i ostana nepovredena. Najposle

ja izvedoa pred yverovi, a Svetata so blago-

darnost Mu se pomoli na Boga i Mu go pre-

dade svojot duh. Teloto ~esno go pogrebaa

nejzinite roditeli. Postrada vo 304 godina.

Se spomenuva i na 11 juli.

P

A 21 Septemvri

Sveti Jovan Bogoslov

(izbor) za vremeto od Ro`destvo na Presveta Bogorodica do praznikot

na Soborot na Sv. Arhangel Mihail MALI @ITIJA 21 Septemvri

Svetata Velikoma~eni~ka Efimija

datu

mit

e na

pra

znic

ite

se p

reda

deni

vo

star

sti

l

115

izbor MALI @ITIJA za vremeto od Ro`destvo na

Presveta Bogorodica do praznikot na Soborot na Sv. Arhangel Mihail

gleden i blago~estiv

gra|anin vo gradot Iko-

nija. Ispovednik na Hrista, spored

duhot na negovata sogra|anka Te-

kla. Koga po~na goneweto na Avreli-

jan, go izvedoa na sud pred hegemonot.

Pred sudijata jasno ja objavi svojata

vera vo Ediniot ìv Bog, Gospod

Hristos. Hegemonot naredi i go bieja

i ma~ea teloto na Hariton vo tolka-

va mera {to celoto mu go prekrija so

rani. Posle nenavidnata smrt na Av-

relijan, koja{to vo toa vreme go postigna,

Hariton be{e osloboden od makite i zatvo-

rot. Toga{ se upati vo Erusalim. Na patot

go fatija razbojnici, od koi po Bo`ja Pro-

misla se oslobodi. Ne saka{e pove}e da se

vra}a vo Ikonija tuku se

povle~e vo Faranskata

pustina, vo koja osnova obitel i so-

bra mnogu monasi. Otkako $ dade

tipik na obitelta, za da gi odbegne

~ove~kite pofalbi se oddale~i vo

druga pustina, kon Erihon, kade po-

vtorno so vreme se sozdade druga

obitel, nare~ena Haritonova. Naj-

posle osnova i treta, nare~ena Su-

kiska ili na gr~ki Stara Lavra. Se

upokoi i se preseli vo slavata na

svojot Gospod na 28 septemvri 350 godina vo

dlaboka starost. Mo{tite mu po~ivaat vo

negovata prva obitel. Mu go pripi{uvaat

sostavot na ~inot za mona{ewe.

28 Septemvri

Prepodobniot Hariton Ispovedniky

odena e vo Ikonija, od

roditeli pro~ueni,

no neznabo`ci. Kako

osumnaesetgodi{na devojka bi-

la verena za nekoe mom~e vo ona vre-

me koga apostolot Pavle dojde so

Varnava vo Ikonija za propoved na

Evangelieto. Slu{aj}i go Pavle

tri dena i tri no}i, Tekla se obrati

celosno vo Hristovata vera i se za-

vetuva da ìvee vo devstvenost. Maj-

ka $, {tom vide deka taa ve}e i ne

gleda na svojot verenik nitu pomisluva na

brak, po~na najprvo da ja sovetuva, a potoa

da ja tepa i izma~uva so glad. Najposle ja

predade na sudijata i bara{e da bide so ogan

izgorena. Sudijata ja frli vo ogan, no Bog ja

za~uva nepovredena. Toga{ Tekla trgna po

Svetiot apostol Pavle i dojde so nego vo

Antiohija. Privle~en od nejzinata nad-

vore{na ubavina eden gradski stare{ina

posaka da ja zeme kaj sebe so sila, no Tekla

se istrgna od negovite race. Toj stare{ina

ja obvini kaj knezot deka e hristijanka i de-

ka se gnasi od brak. Knezot ja osudi na smrt

i ja frli pred yverovi, no yverovite ne go

ni doprea teloto na Svetata devica. Vos-

hiten od ova, knezot ja pra{a: „Koja si ti i

kakva sila ima vo tebe {to

ni{to ne moè da ti na{te-

ti?“ Tekla mu odgovori:

„Sluginka sum na @iviot Bog.“ To-

ga{ knezot ja pu{ti na sloboda i

taa po~na da go propoveda Evange-

lieto i mnozina uspea da gi obrati

vo vistinskata vera. Me|u ovie be-

{e i ~esnata, ugledna devica Tri-

fena. Potoa Tekla, so blagoslov na

Sv. apostol Pavle se oddale~i vo

edno pusto mesto blizu Selevkija.

Ovde se podvizuva{e dolgo i isceluvaj}i

bolni so ~udotvornata blagodat mnozina gi

obra}a{e kon hristijanstvo. Lekarite i

`recite vo Selevkija se ispolnija so za-

vist, pa ispratija nekoi mladi lu|e za da ja

oskvernat, nadevaj}i se deka koga }e ja izgu-

bi devstvenosta, }e ja zagubi i ~udotvornata

mo}. Tekla bega{e od onie drski mom~iwa i

koga vide deka }e ja fatat a se najde pred

edna karpa, se pomoli na Boga i karpata se

otvori i ja sokri ovaa Sveta devica i Hri-

stova nevesta. I taa karpa $ be{e skrivali-

{te i grob. Nejziniot podvig ostana nenad-

minat primer na devstvenost i ma~eni{tvo,

za koi $ se voshituvaat hristijanite vo site

vremiwa.

25 septemvriSvetata Prvoma~eni~ka Tekla

ramnapostolnap

datu

mit

e na

pra

znic

ite

se p

reda

deni

vo

star

sti

l116

e vbrojuva vo Sedum-

desettemina pomali

apostoli. Ovoj pre-

krasen ma` be{e od

ugledno neznaboè~ko semejstvo

od Atina. Otkako zavr{i filo-

sofska {kola vo Atina, otide vo

Misir (Egipet) da u~i u{te. Vo

toa vreme eden den na Krstot izdi-

vna Gospod Isus Hristos i sonce-

to se pomra~i i vo Misir be{e

temno tri ~asa. Toga{ Dionisij

vozvikna: „Ili Bog, Sozdatelot na

svetot, strada ili ovoj svet zavr{uva.“ Koga

se vrati vo Atina se oèni so Damara i so

nea ima{e sinovi. Be{e ~len na najviso-

kiot sud kaj Grcite, nare~en Areopag, zara-

di {to i go dobi nazivot Areopagit. Koga

apostolot Pavle go propoveda{e Evangeli-

eto vo Atina, Dionisij so celiot svoj dom se

krsti. Od Pavle be{e posveten za episkop

Atinski, bidej}i gi ostavi ènata i decata

i polo`bata vo op{testvoto zaradi qubov-

ta Hristova. Dovolno dolgo patuva{e so

Pavle i gi zapozna ostanatite apostoli

Hristovi. Otide vo Erusalim so cel da ja

vidi Presveta Bogo-

rodica i sredbata so

Nea ja opi{a vo edno

od svoite dela. Be{e i

na pogrebot na Pre~istata zaedno so

drugite apostoli. Koga negoviot u~i-

tel Sv. Pavle postrada ma~eni~ki,

Dionisij posaka i za sebe takva smrt.

I otide da go propoveda Evangelieto

me|u varvarite vo Galija, zaedno so

prezviterot Rustik i |akonot Elef-

terij. Mnogu pretrpe, no i mnogu us-

pea. So negov trud mnogumina nezna-

bo`ci se obratija kon verata Hristova. Vo

Pariz izgradi male~ka crkvi~ka vo koja Mu

sluè{e na Boga. Koga ima{e 90 godini, go

fatija i go ma~ea za Hrista, zaedno so Rus-

tik i Elefterij, dodeka najposle ne gi ubija

so me~ site trojca. Otse~enata glava na Di-

onisij otskokna na golemo rastojanie i pa-

dna pred edna hristijanka Katula, koja{to

zaedno so glavata ~esno go pogreba i teloto.

Postrada vo vremeto na Dometijan vo 96 god-

ina. Napi{a zna~ajni dela: za tainstvenoto

Bogoslovie, za nebesnata i crkovnata hier-

arhija, za Presveta Bogorodica.


na Soborot na Sv. Arhangel Mihail MALI @ITIJA

3 Oktomvri

Sv. sve{tenoma~enik Dionisij AreopagitC

den od Dvanaesette golemi

apostoli. So negoviot som-

ne` vo voskresenieto na

Gospod Hristos se dobi nova

potvrda za toj ~udesen i spasono-

sen nastan. Gospod povtorno im se

javi na u~enicite za da go uveri

Toma. Po sleguvaweto na Svetiot

Duh, koga apostolite gi me{aa

`rebkite koj kade }e odi na pro-

poved, na Toma mu padna da odi vo

Indija. Toj malku se naàli {to

mora da odi vo tolku dale~en kraj,

no Gospod mu se javi i go ohrabri. Vo Indija

Sv. Toma mnogumina, golemci i siroma{ni,

gi obrati vo verata Hristova i ja ustroi ta-

mu Crkvata i postavi sve{tenici i episko-

pi. Me|u ostanatite obrati vo verata i dve

èni na dvajca indiski knezovi, Tertijana i

Migdonija, koi bea sestri. Nama~eni od svo-

ite maì, so koi ne sakaa da ìveat po svo-

eto Kr{tenie, dobija otpust na

krajot i poìveaja bogougodno

do smrtta. Dionisij i Pelagija

bea verenici, no koga ja slu{naa apo-

stolskata propoved na Sv. Toma ne

vlegoa vo soìvot, a se posvetija na

podvig. Pelagija zavr{i kako ma~eni-

~ka za verata, a Dionisij be{e posta-

ven od apostolot za episkop. Knezot

Muzdij, maòt na Tertijana, na kogo

Toma mu gi krsti ènata i sinot, go

osudi apostolot na smrt i isprati

petmina vojnici koi go probodija so

pet kopja. Taka si ja predade du{ata vo ra-

cete na svojot Gospod Svetiot apostol To-

ma. Preku negovoto docnewe za uspenieto na

Presveta Bogorodica Bog go posvedo~i pred

apostolite i Nejzinoto voskresenie so te-

lo, otkako tie tri dena pominaa pokraj gro-

bot na Pre~istata.

6 Oktomvri

Svetiot Apostol TomaEda

tum

ite

na p

razn

icit

e se

pre

dade

ni v

o st

ar s

til

odena e kako neznabo{ka vo An-

tiohija. Pokajana gre{ni~ka.

Od Boga ima{e golem dar na te-

lesna ubavina, {to ja upotrebuva-

{e za pogibel na svojata du{a i na dru-

gite. So blud se ima{e zbogateno mnogu.

Minuvaj}i edna{ pokraj crkvata na

Svetiot ma~enik Julijan, vo koja pro-

poveda{e episkopot Non, taa namina vo

crkvata i ja slu{na propovedta za Stra-

{niot Sud i za kaznata za gre{nicite.

I ovie zborovi tolku ja potresoa i iz-

menija, {to taa odedna{ se zgnasi nad sebe-

si, se ispla{i od Boga, se pokaja za svoite ne~i-

sti grevovi i pripadna pred Sv. Non so molba da

ja krsti. „Smiluvaj se na mene, gre{nata, i krsti

me i nau~i me na pokajanie; jas sum more od bez-

zakonija, ambis na propasta, mreà i orudie |a-

volsko.“ Taka go mole{e ovaa pokajni~ka so sol-

zi Hristoviot arhierej. I toj ja krsti. Na Kr-

{tenieto $ be{e kuma blaènata Romana, |ako-

nisata na ovaa crkva, koja{to potoa kako duhov-

na majka dobro ja utvrdi vo hristi-

janskata vera. No Pelagija ne be{e

zadovolna samo so Kr{tenieto. ûv-

stvuvaj}i go pritisokot na svoite

mnogubrojni grevovi i dlaboka grià

na sovesta, taa se re{i na golem pod-

vig. Svoeto ogromno bogatstvo, so-

brano so grev, im go ostavi na siro-

masite i tajno otide vo Erusalim, ka-

de pod ma{ko ime, kako monah Pela-

gij, se zatvori vo edna kelija na Ele-

onskata Gora i tamu po~na teòk pod-

vig na post, molitva i bdeewe. Po tri

godini ja poseti |akonot na Sv. Non, Jakov, i ja

zatekna s# u{te ìva, no koga po nekolku dena

povtorno ja poseti, go najde nejzinoto telo mr-

tvo i ~esno go pogreba. Sv. Pelagija se upokoi

okolu 461 godina. Taka ovaa nekoga{na gre{ni-

~ka so pokajanie i revnost Go smilostivi Boga,

dobi pro{ka za grevovite i se osveti. Nejzinata

o~istena i sveta du{a se udostoi so Carstvoto

Bo`jo.



p 8 Oktomvri

Prepodobna Pelagija

oden e vo Antiohija. Vo

mladosta dobro ja izu~i

gr~kata filosofija, me-

dicina i ikonopis. Vo

vremeto na deloto na Gos-

pod Isus na zemjata Sveti Luka dojde

vo Erusalim i tamu Go vide Spasite-

lot lice v lice, ja ~u Negovata spa-

sonosna nauka i stana svedok na Ne-

govite ~udesni dela. Otkako poveruva

vo Gospod svetiot Luka be{e vbrojan

me|u Sedumdesettemina apostoli i

praten na propoved na Evangelieto.

Zaedno so Kleopa Go vide voskresnat

Hristos na patot za Emaus (Luka 24).

Po sleguvaweto na Svetiot Duh nad aposto-

lite Luka se vrati vo Antiohija i tamu mu

stana sotrudnik na Sv. apostol Pavle, so

kogo patuva{e vo Rim obra}aj}i gi vo Hri-

stovata vera Evreite i neznabo`cite. Ve

pozdravuva Luka, lekarot qubezen, im pi-

{uva na kolosjanite Sv. apostol Pavle

(Kol. 4, 14). Na molba na hristijanite 60 go-

dina go napi{a Evangelieto. Posle ma~e-

ni~kata smrt na Sv. apos-

tol Pavle Sveti Luka go

propoveda{e Evangeli-

eto po Italija, Dalmaci-

ja, Makedonija i na drugi

mesta. Ja ikonopisa{e Presveta

Bogorodica - i toa ne edna tuku

tri ikoni, a isto taka i ikonite

na Svetite apostoli Petar i Pa-

vle. So ova se smeta za osnova~ na

hristijanskiot ikonopis. Na sta-

rost go poseti i Goren Egipet.

Od Egipet se vrati vo Grcija, ka-

de {to so golema revnost prodol-

ì da propoveda i da gi obra}a lu-

|eto kon Hrista, iako be{e mnogu star. Sve-

ti Luka gi napi{a Evangelieto i Delata

Apostolski i obete mu gi posveti na Teo-

fil, knezot na Ahaja. Ima{e 84 godini koga

zlobnite idolopoklonici go podloìja na

maki zaradi Hrista i go obesija na edna ma-

slinka vo gradot Tiva Beotiska. Vo vreme-

to na Konstantinoviot sin Konstancij ne-

govite mo{ti gi prenesoa vo Carigrad.

18 Oktomvri

Svetiot Apostol i Evangelist Lukap

datu

mit

e na

pra

znic

ite

se p

reda

deni

vo

star

sti

l118


na Soborot na Sv. Arhangel Mihail MALI @ITIJA

e narekuva brat Gos-

podov zatoa {to mu

be{e sin na praved-

niot Josif, svr{enikot na Pre-

sveta Bogorodica. Koga praved-

niot Josif be{e na umirawe, pa

saka{e da Mu ostavi eden del i na

Gospod Isus, sinot na Presvetata

Deva Marija, site bra}a se spro-

tistavija na ova, ne smetaj}i Go

Isus za svoj brat. Jakov mnogu Go

qube{e Isusa i izjavi deka toj }e

go podeli svojot del so Nego. I zatoa se na-

rekuva brat Gospodov. Od po~etokot Mu be-

{e privrzan na Gospod Isus. Spored preda-

nieto, toj i vo Misir odel so Presvetata

Deva i so Josif koga Irod bara{e da Go

ubie novorodeniot Car. [tom ja ~u Hristo-

vata nauka Jakov po~na da ìvee spored nea.

Za nego se veli deka celiot ìvot ne jadel

mast nitu zejtin, tuku deka ìveel samo na

leb i voda. I bil devstvenik do krajot na

ìvotot. Mnogu bdeel no}e i Mu se molel

na Boga. Gospod go vbrojal vo Svoite Se-

dumdesetmina pomali apostoli. Po voskre-

senieto na Gospod Isus, On nemu mu se javil

posebno, kako {to svedo~i Sv. apostol

Pavle (1 Kor. 15). Bil episkop vo Erusa-

lim 30 godini i revnosno

upravuval so Bo`jata Crk-

va. Po ukaz od Gospod ja so-

stavil prvata liturgija. Mnogumina

Evrei i Elini Sv. Jakov gi obrati

vo verata Hristova. I samite ne-

verni Evrei $ se voshituvaa na nego-

vata pravednost i go narekuvaa Ja-

kov Pravedniot. No koga dojde za

prvosve{tenik Anan, toj so drugite

evrejski stare{ini namisli da go

ubie Jakov so ogled deka e propoved-

nik Hristov. Edna{ na praznikot Pasha,

koga mnogu narod se be{e sobral vo Erusa-

lim, mu rekoa stare{inite da se ka~i na

pokrivot od hramot i ottamu da zboruva

protiv Hrista. Sveti Jakov se ka~i i po~na

da mu zboruva na narodot za Hrista kako za

Sin Bo`ji i vistinski Mesija, za Negovoto

voskresenie i za Negovata ve~na slava na

nebesata. Razjareni sve{tenicite i stare-

{inite go turnaa od pokrivot i toj padna i

se povredi mnogu, no s# u{te be{e ìv. To-

ga{ pritr~a eden ~ovek i go udri po glavata

tolku silno, {to mu go isturi mozokot.

Ima{e 63 godini koga slavno postrada za

Hrista.

23 Oktomvri

Sv. apostol Jakov, brat GospodovC

d gradot Egej vo Kili-

kija. Vistinskata vera i

golemoto materijalno

bogatstvo gi nasledija

od roditelite. Revnuvaj}i

za verata so golema qubov svoe-

to bogatstvo im go razdadoa na

siromasite. I zatoa {to imaa

milostivi race, Bog gi daruva

so dar na ~udotvorstvo, taka

{to Zinovij isceluva{e bolni

od sekakva bolest samo so dopi-

rot na rakata. Go postavija za

Egejski episkop. Vo vremeto na

goneweto na sudijata Lisij, ovoj go fati i

mu re~e: „Ti predlagam dve - ìvot i smrt.

@ivot ako im se pokloni{ na

bogovite, smrt ako ne im se pok-

loni{“. Sveti Zinovij odgovo-

ri: „@ivotot bez Hrista ne e

ìvot tuku smrt, a smrtta zara-

di Hrista ne e smrt tuku ìvot.“ Koga

go podloìja na maki, pred sudijata iz-

leze Zinovievata sestra i mu re~e:

„â{ata na stradawata sakam da ja is-

pijam i jas, i da se oven~am so takov ve-

nec.“ Posle mnogu maki vo ogan i zo-

vriena smola, obajcata bea ubieni so

me~ okolu 285 godina. Taka ovie brat i

sestra se preselija vo besmrtnoto Car-

stvo Hristovo, primaj}i venci za svojata

bezrezervna qubov kon Boga.

29 Oktomvri

Sv. sve{tenoma~enik Zinovij

i sestra mu Zinovijao

datu

mit

e na

pra

znic

ite

se p

reda

deni

vo

star

sti

l

120



datu

mit

e na

pra

znic

ite

se p

reda

deni

vo

star

sti

l

odeni se vo fenikiskiot

grad Edesa. Majka mu na Ga-

laktion be{e bezdetna s#

dodeka ne se krsti. Potoa go

privede kon verata i nejziniot

ma` i go krsti i go vospita kako

hristijanin nivniot sin Galaktion.

Koga stasa za ènidba, negovata do-

bra majka Levkipija se upokoi, a ta-

tko mu go svr{i za nekoja devica Epi-

stima. Galaktion nikako ne saka{e

da stapi vo brak, pa ja posovetuva

Epistima da se krsti, a potoa i istovremeno

so nego da se zamona{i. Se povlekoa na go-

rata Puplion, Galaktion vo ma{ki, Epi-

stima vo ènski manastir. I sekoj od ovie

dvajcata vo svojot manastir se pokaà kako

vistinsko svetilo. Prvi vo podvigot, prvi

vo molitvata, vo smirenieto i

poslu{anieto, prvi vo qubov-

ta. Od manastirot ne izleguvaa

nitu se vidoa eden so drug osven

pred smrtta. Nastana luto gonewe

i tie obajcata bea izvedeni na

sud. Koga Galaktion go bieja,

Epistima pla~e{e. Toga{ i nejze

ja izbija. Potoa im gi otsekoa ra-

cete, pa nozete, a najposle i gla-

vite. Nivnite tela gi zede Evto-

lij i ~esno gi zakopa. Ovoj Ev-

tolij be{e najnapred rob kaj roditelite na

Epistima, a potoa monah zaedno so Galak-

tion. Toj i go napi{a ìtieto na ovie pre-

krasni Hristovi ma~enici, koi postradaa i

primija nebesni venci vo 253 godina.

p5 Noemvri

Sv. ma~enici Galaktion

i Epistima

oden e vo gradot Tijana kapa-

dokiska od dobra i blago~es-

tiva majka, koja be{e slepa.

Jeron so golema sinovska qu-

bov $ sluè{e i be{e mo{ne

revnosen hristijanin. Od ovie dve

pri~ini ne saka{e da odi vo vojska i

gi natepa i gi isprati onie {to bea

prateni da go zemat. Mu be{e àl da

ja ostavi majka mu i mu be{e te{ko

da pomisli deka kako vojnik }e bide

prinuden da im se poklonuva na ido-

lite. Najposle zaedno so u{te nekoi

hristijani be{e faten i odveden pred kne-

zot vo Melitina. Koga bea na pat, edna no}

na Jeron mu se javi nekoj vo bela obleka i mu

re~e: „Eve, Jerone, ti javuvam za spasenieto:

nema da vojuva{ za zemniot car, tuku za Ca-

rot nebesen naskoro }e izvr{i{ podvig i

kaj Nego }e premine{ i od Nego }e primi{

slava i ~est“. Od taa vest negovoto srce se

ispolni so neiska`liva radost. Koga stig-

naa vo Melitina site gi frlija vo zatvor.

Ovde Jeron so golema revnost gi utvrduva{e

vo verata zatvorenite, molej}i se nikoj od

niv da ne otpadne, no site da gi predadat

dragovolno svoite tela na maki i

smrt za Hrista. Pred knezot si-

te ednoglasno ja izjavija svojata

vera vo Gospod Hristos, samo eden

rodnina na Jeron, po ime Viktor,

otpadna od verata. Na Jeron mu ja

otsekoa rakata, pa go bieja i go

ma~ea so razni maki, i najposle

zaedno so ostanatite go ubija.

Odej}i na gubili{te, tie 33 ma~e-

nici go peeja plsalmot: Blaèni

se neporo~nite koi odat po pa-

tot na zakonot Gospodov. Eve im

gi imiwata: Isihij, Nikandar, Atanasij, Ma-

mant, Varahij, Kalinik, Teogen, Nikon, Lon-

gin, Teodor, Valerij, Ksant, Teodul, Kali-

mah, Evgenij, Teodoh, Ostrihij, Epifanij,

Maksimijan, Dulkitij, Klavdijan, Teofil,

Gigantij, Dorotej, Teodor, Kastrihij, Ani-

kit, Temelij, Evtihij, Ilarion, Liodot i

Amonit. Nekoj Hrisant ja otkupi otse~ena-

ta glava na Sv. Jeron i ~esno ja pogreba, a

podocna nad nea podigna crkva vo imeto na

Svetitelot. Otse~enata raka na ma~enikot

$ ja odnesoa na negovata slepa majka. Sveti

Jeron so druìnata postrada vo 298 godina.

7 Noemvri

Sv. ma~enik Jeron so

druìnatap

121

na soborot na sv. arhangel mihail mali @itija 15-16/19 mali zitija.pdf · arhangel mihail mali...

Documents