EŠD 15512

kraj

vrsta najdišča

obseg raziskanega prostora

čas

obdobje

vodja izkopavanja

obdobje raziskav

Vodnik po izbranih najdi šč ih

Grobišče starejše železne dobe Murska Sobota- Arheološko najdišče Nova tabla

Murska Sobota

grobišče

366.ooo m' 4000 pr. n. š.-8oo n. š.

od neolitika do zgodnjega srednjega veka

Mitja Guštin

1999-2003

Pokrajina južno od Murske Sobote v neposredni bli­žini velike gramoznice, današnjega Soboškega jezera, je velika, komaj opazno valovita ravnica, značilna za Pano­nijo. Prekrita je z velikimi polji, prepredena z nekdanji­mi rokavi Mure in manjšimi potoki. Arheološko območ­

je Nove table je še do nedavnega določeval potok Dobe!, ki se je do nastanka sodobne agrame pokrajine vijugal

skozi pokrajino. 1 Med najpomembnejša odkritja arheoloških razisko­

vanj na Novi tabli sodi grobišče iz starejše železne oz. halštatske dobe. Gre za prvo znano grobišče tega obdob­ja v Prekmurju, ki mu daje poseben pomen doslej v Slo­veniji in njenih mejnih pokrajinah še povsem neznan tip grobne arhitekture.

V bližini grobišča in na sosednjem arheološkem ob­močju Kotare-krogi so bili odkriti tudi naselbinski sledo­vi iz starejše železne dobe v obliki jam. To so sledovi posameznih gospodarstev in bivališč v obliki bivalnih zemljank in shrambnih jam. V njih so bile tudi večje količine ožgane gline in odlomki keramike, ki po obliki in po sestavi gline ustrezajo žaram ter drugim posodam iz grobov in obodnih jarkov grobnih parcel.

.6 vegetacijski kazalci grobišča (foto B. Kerman)

...,. pogled na najdišče, septembra 2003 , in njegova idealna rekonstrukcija

55

Zemlja pod vašimi nogami Arheologija na avtocestah Slovenije

Grobišče se v presledkih razteza po vsej dolžini in širini raziskanega dela bodoče avtoceste. Združenih v nekaj skupin je bilo odkritih okoli roo žganih grobov, od katerih jih je bilo n na posebni grobni parceli zame­jenih z obodnim jarkom okrogle ali štirioglate oblike premera 8 do 14 m. Grobovi, ki so jim obodni jarki pri­padali, so bili vkopani v središču parcele. Podobno funk­cijo kot jarki so imeli verjetno tudi ostanki treh kamni­tih vencev premera do 7 metrov, čeprav v njihovem sre-

• • o •• o a o

o • fh o ... • • •• • 0 o o

••• o • •

• • • •

• • \) JJ o • oo

O "o ... o • • o

načrt grobišča (risba G. Tiefengraber)

dišču, kot kaže, grabnih jam ni bilo. Razporeditev grobov kaže, da večina ni imela in tudi

ni mogla imeti grobne parcele, saj grobovi ležijo preveč blizu eden drugemu. Zanimivo je, da tisti, ki imajo obodni jarek, ne po velikosti ne po svojem inventarju ne odstopajo od večine drugih pokopov. Grobovi na Novi tabli imajo preproste jame okrogle, ovalne in včasih tudi štirioglate oblike. Včasih so bili ostanki sežganega pokojnika položeni preprosto na dno jame, ni pa bilo mogoče ugotoviti, ali so bili ostanki umrlega v grob položeni v vrečki iz blaga ali kože oz. v posodi iz organskega materiala. Večinoma pa je vendarle šlo za žarne pokope; ostanki pokojnikov so bili shranjeni v večjih trebuša­stih posodah, loncih. V več prime­rih so bile priložene tudi druge po­sode, predvsem sklede, ki so služile zlasti kot pokrovi žar.

Antropološka določitev kostnih ostankov je pokazala, da je bilo med pokojniki vsaj 7 moš­kih, starih med 32 in 52 let, ter 20 žensk, starih med 14 in 6o let. V dveh primerih je bilo v grobu poko­panih več pokojnikov. Razdelitev po spolu samo na pod-

s6

o 20m

o • ... o . " • .o

a- • o

žara z grafitnim premazom

(foto T. Lauko)

Vodnik po izbranih najdi štih

!agi pridatkov in delov noše je zaradi skromnega grob­nega inventarja dokaj težka.

Moške pokope je moč določiti tudi na podlagi značil­nih pridatkov, vendar imajo samo štirje priloženo za moško nošo značilno iglo; medtem ko v grobovih ni orožja. Le v eni, verjetno kultni jami je bila najdena že­lezna tulasta sekira, ki jo lahko uvrstimo tako med orod­ja kot med orožje.

Veliko lažje je na podlagi pridatkov prepoznati žen-

osrednji del grobišča (foto M. Guštin)

lonček za hranjenje

dojenčka (foto T. Lauko)

ske pokope, saj so vsebovali bronast nakit v obliki raznih sponk: bronaste dvozankaste vozlaste fibule in čolniča­ste fibule, med njimi tudi vrste Šmarjeta, različne bro­naste zapestnice, zlasti žičnate obročke , kakor tudi drob­ne jantarne in modre steklene jagode ter glinasta vreten­ca, dele značilnih preslic.

V večini grobov je bila vsaj ena posoda - žara, pogo­sto s skledo kot pokrovom in večkrat s skodelico z roča­jem, vse izdelano iz kvalitetne gline. Nekatere posode so bile po celotni površini grafitirane ali pa z grafitom le poslikane v obliki geometričnih motivov.

Keramične oblike in okras, zlasti posode s kratkim cilindričnim vratom, so na Slovenskem štajerskem raz­

meroma maloštevilne, ustrezajo pa lončenini iz po­solbske skupine. Za posode s stožčastim vratom naj­

demo dobre primerjave tudi v Kaptolu pri Slavon-ski Požegi. Glede na pridatke lahko grobišče starejše železne dobe iz Nove table uvrstimo v jugozahodno - panonsko železnodobno skupi­no, in sicer v obdobje Ha C in začetek obdobja

Ha Doz. štajerska 1-3 po B. Teržan, v absolut-nem smislu pa v 7· in začetek 6. stoletja pr. n. š. Zani­

mivo je, da je bilo v ornici nad osrednjim delom grobiš­ča starejše železne dobe odkritih tudi nekaj poškodova­nih latenskih grobov, ki pripadajo predvsem srednjela-

57

Zemlja pod vašimi nogami Arheologija na avtocestah Slovenije

tenskemu, nekateri pa poznolatenskemu obdobju. V neposredni bližini so bili raziskani tudi rimski in zgod­njesrednjeveški grobovi.

Značilnost tega grobišča pa so vendarle obodni jarki različnih okroglih ali štirioglatih oblik, ki so zaradi po­ljedelskih del ohranjeni le delno. Širina jar kov je bila do 1,5 m, še ohranjena globina pa med 0,2 in o ,8 m. Obod­ni jarki so imeli praviloma lepo izdelan vhod s polkrož­no zaokrožitvijo, ki ne sledi stranem neba. V enem pri-

ostali ne grobne gomile (foto M. Guštin)

meru je dostop v območje grobne parcele posebej pou­darjen z dvema koloma na obeh straneh vhoda. V jarkih in še posebej v predelu okrog vhoda so bili pogosto od­kriti deli posod, ki so sočasni inventarju v centralnih grobovih. V osrednji, največji skupini grobov so bili od­kriti štirje pravokotni obodni jarki, povezani v večji kom­pleks katerega narave še ne znamo razložiti.

Zaradi spremenjene površine območja in zaradi in­tenzivnega oranja so preoblikovane in dejansko uničene vse prvotne hodne površine. Zato je na podlagi ohranje­nih struktur le težko rekonstruirati obliko grobne arhi­tekture. Za ponazoritev grobišča nedaleč od potoka Do­bel, v zavetju hrastovega gozda, moramo nad grobom po izkopu grobne jame, vložitve žare in pridatkov ter zasut­ju domnevati manjšo gomilico; vse pa kaže, da je bila pri okroglih grobnih parcelah po vsej površini znotraj jarka nizka nasipana gomila. Pri tipih s štirioglatim obodnim jarkom si obliko površine znotraj grobne par­cele le težko predstavljamo.

Tovrstna grobna arhitektura doslej v Sloveniji ni bila znana. Obodne jarke grobov iz starejše železne dobe na Novi tabli smemo primerjati s podobnimi grobnimi par­celami, znanimi v srednji Evropi od poznobronastodobne

s s

bronasta igla (foto T. Lauko)

bronasta čolničasta sponka

(foto T. Lauko)

Vodnik po izbranih najdištih

kulture žarnih grobišč skozi halštatsko in zgodnjelaten­sko dobo, znane pa so še v zgodnjem rimskem obdobju.

Sledove podobnih jarkov je na številnih mestih v Prekmurju s pomočjo aerofotografije ugotovil Branko Kerman. Vendar pa se je šele z izkopavanjem na Novi tabli pokazalo, da bo treba v ravnicah Prekmurja del to­vrstnih krogov pripisati tako halštatskim kot rimskodob­nim grobiščem.

MITJA GUŠTIN in GEORG TIEFENGRABER

Literatura in viri

DULAR, JANEZ; BOŽIČ, DRAGAN . Lelezna doba, Zakladi tisočletij, Zgodovi­

na Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana 1999, 98-183.

GUŠTIN, MITJA. Humci starijeg gvozdenog doba sa nalazi~ta Nova tabla

kod Murske Sobote (Slovenija), Sahranjivanje u bronzano i gvozdeno

doba u Pomoravju, Lačak 2003 (v tisku) .

GUŠTIN, MITJA; TIEFENGRABER, GEORG. Prazgodovinske najdbe Z

avtocestnega odseka Murska Sobota-Nova tabla, Arheolo~ki vest­

nik, 52, Ljubljana 2001, 107-116.

TERŽAN, BIBA. Starejfa železna doba na Slovenskem Stajerskem, Ljublja­

na 1990.

TIEFENGRABER, GEORG. Vorbericht uber die Ausgrabungen 1999 und

2000 in Murska SobotafNova tabla unter besonderer Berucksichti­

gung der spatbronze- und eisenzeitlichen Funde. Die Drau-, Mur­

und Raab-Region im 1. vorchristlichen jahrtausend, Akten des lntema­

tionalen und Interdisciplinaren Symposiums von 26. bis 29. April 2000

in Bad Radkersburg (ur. ANDREAS LIPPERT), Bonn 2001, 77-101.

59