0–6

m

6–3

0 m

Pov

pre

čna

vi

šin

a čl

ovek

a1,

66

m

Zen

g D

žin

lian

(196

4–1

982)

iz v

asi

Ju

džj

ang

v ko

mu

ni

Sve

tla

lun

a

v p

rovi

nci

Hu

nan

n

a K

itaj

skem

je b

ila

v ča

su s

mrt

i 13

. feb

ruar

ja 1

982

viso

ka 2

46

,3 c

m.

Naj

višj

i moš

ki v

med

icin

ski

zgod

ovin

i je

bil

Rob

ert

Per

shin

g W

adlo

w (

ZD

A),

ki j

e b

il ob

zad

nje

m

mer

jen

ju 2

7. ju

nija

194

0 v

isok

2

,72

m. Ž

e p

ri p

etih

leti

h je

m

eril

1,6

3 m

, pri

17

leti

h p

a je

p

rese

gel

2,4

5 m

, s č

imer

je

pos

tal –

ne

pre

sen

etlji

vo –

n

ajv

išji

naj

stn

ik (v

seh

časo

v). K

o je

um

rl p

ri s

amo

22

leti

h, s

o g

a p

okop

ali

v 3

,28

m d

olg

i krs

ti.

Za

več

pod

atko

v o

tem

n

enav

adn

em č

love

ku

pog

lej n

a st

ran

66

.

Od

rase

l sam

ec ž

iraf

e (G

iraff

a ca

mel

opar

dal

is)

je n

avad

no

viso

k od

4

,6 d

o 5

,5 m

. Naj

višj

a ži

rafa

vse

h ča

sov

je b

il sa

mec

mas

ajsk

e ži

rafe

(G

. c. t

ipp

elsk

irch

i)

z im

enom

Geo

rge

iz

živa

lske

ga

vrta

Ch

este

r, V

B, k

i je

leta

195

9 m

eril

5,8

m.

Rit

chie

Tri

mb

le (

ZD

A)

bi l

ahko

čez

naj

viš

jo

žira

fo v

idel

na

svoj

em

6,1

5 m

vis

okem

kol

esu

Sto

opid

talle

r. D

a b

i d

okaz

al, d

a g

a je

mog

oče

vozi

ti, j

e R

itch

ie

26. d

ecem

bra

20

13

v Lo

s A

ng

eles

u

v K

alif

orn

iji, Z

DA

, z

njim

pre

vozi

l 10

0 m

.

Naj

višj

i od

kip

ov,

imen

ovan

ih m

oai,

ki š

e st

ojijo

na

Vel

ikon

očn

em

otok

u (R

apa

Nu

i), m

eri

9,8

m. T

a 74

,39

ton

e te

žka

figu

ra s

toji

v kr

aju

Ah

u

Te P

ito

Kura

in

se

imen

uje

‘P

aro’

.

Dva

ted

na

so p

otre

bov

ali T

ed

Sie

ber

t in

nje

gov

a ek

ipa

iz

pod

jetj

a S

and

Scu

lptu

re

Com

pan

y (Z

DA

), d

a so

zg

rad

ili n

ajv

išji

peš

čen

i g

rad

na

svet

u. P

osta

vili

so g

a ok

tob

ra 2

015

n

a p

laži

Vir

gin

ia K

ey

Bea

ch v

Mia

miju

n

a Fl

orid

i, Z

DA

, in

je

bil

viso

k 13

,97

m.

Najvišji …

PRESEŽNIKI

Kaj

je v

ečje

? N

ajvi

šji sn

ežak

ali

naj

višj

i d

inoz

aver

? N

ajve

čja

lad

ja z

a kr

ižar

jen

ja

ali n

ajvi

šji ki

p? In

kam

pri

tem

spa

date

vi?

Got

ovo

si m

anjš

i od

naj

višj

ega

mošk

ega,

tod

a ka

ko s

e pr

imer

jate

z n

ajvi

šjim

pso

m?

Odk

rijt

e tu

kaj!

Čok

olad

no

velik

onoč

no

jajc

e 10

,39

m

10,3

9 m

vel

iko

čoko

lad

no

velik

onoč

no

jajc

e je

izd

elal

o p

odje

tje

Tosc

a, iz

mer

ili

pa

so g

a 16

. ap

rila

20

11

v n

aku

pov

aln

em s

red

išču

A

ccia

erie

Sh

opp

ing

Vill

age

v C

orte

nu

ovi

v It

aliji

. Na

naj

širš

em

del

u je

imel

o ob

seg

19,6

m in

je t

ehta

lo

mam

uts

kih

7,

2 to

ne.

Peš

čen

i gra

d13

,97

m

Žen

ska

(vse

h ča

sov)

2,4

8 m

Moš

ki (v

seh

časo

v)2

,72

m

Ses

alec

4,6

–5,5

m

Ob

mer

jen

ju 4

. okt

obra

20

11

je im

el Z

evs

(20

08

–20

14),

ve

lika

dan

ska

dog

a v

last

i d

ruži

ne

Doo

rlag

iz O

tseg

a

v M

ich

igan

u, Z

DA

, ple

čno

viši

no

1,11

m.

Pes

(vse

h ča

sov)

1,11

m 30

–10

0 m

Febr

uarj

a 20

08

so p

rebi

valc

i kra

ja

Bet

hel v

Mai

nu v

ZD

A p

osta

vili

snež

eneg

a m

oža

(poi

men

oval

i so

ga

Oly

mpi

a, z

ato

je b

il te

hnič

no g

leda

no s

neže

na

žena

), vi

soke

ga 3

7,21

m.

Pos

tavn

a go

spa

je im

ela

dve

smre

ki z

a ro

ke in

sm

uči z

a tr

epal

nice

.

Kre

s, v

isok

47,

39 m

, so

pos

tavi

li v

Slin

nin

gsb

ålet

u (N

orve

ška)

in g

a p

rižg

ali

25. j

un

ija 2

016

v Å

lesu

nd

u

na

Nor

vešk

em. K

res

so r

očn

o g

rad

ili t

ri m

esec

e.

Keop

sova

pir

amid

a, z

nan

a tu

di k

ot

Vel

ika

pir

amid

a v

Egip

tu, j

e n

ajvi

šja

na

svet

u. K

o so

jo d

okon

čali

pre

d ok

oli 4

50

0 le

ti, j

e b

ila v

isok

a 14

6,7

m

, tod

a er

ozija

in v

and

aliz

em s

ta jo

zn

ižal

a n

a se

dan

jih 1

37,

5 m

.

Leta

195

7 je

ledo

lom

ilec

amer

iške

ob

aln

e st

raže

Ea

stw

ind

por

očal

o le

den

i gor

i, ki

se

je p

red

obal

o G

ren

lan

dije

p

o oc

eni d

viga

la 1

67 m

– a

li

55

nad

stro

pij –

nad

vod

o.Leta

20

09

in 2

010

je d

ružb

a R

oyal

Car

ibb

ean

spla

vila

dve

kr

ižar

ki r

azre

da O

asis

, in

sice

r M

S O

asis

of

the

Sea

s in

MS

Allu

re

of t

he

Sea

s, k

i od

kobi

lice

do

dim

nik

a m

erit

a 8

1 m

, med

tem

ko

je d

imn

ik m

aksi

mal

no

iz

vleč

en.

Led

ena

gor

a16

7 m

Zas

tavn

i dro

g17

1 m

Dro

g za

zas

tavo

na

Trg

u kr

alja

Ab

du

lah

a

v D

žid

i v S

aud

ovi

Ara

biji

je v

isok

171

m

. Na

nje

m p

lap

ola

zast

ava,

dol

ga

49

,35

m –

tol

iko

kot

olim

pijs

ki

pla

valn

i baz

en!

Pir

amid

a14

6,7

m

Pot

niš

ka k

riža

rka

81

mB

ožič

no

dre

vo67

,36

m

Dec

emb

ra 1

950

so

v

nak

up

oval

nem

sre

diš

ču

Nor

thg

ate

v S

eatt

lu v

zve

zni

drž

avi W

ash

ing

ton

v Z

DA

ra

zkri

li 67

,36

m v

isok

o d

ug

lazi

jo (P

seu

dot

sug

a m

enzi

esii)

.

Sn

ežak

37,

21

mK

res

47,

39

m

Ost

anki

din

ozav

ra, k

i so

jih n

ašli

leta

19

94

v O

klah

omi v

ZD

A, p

rip

adaj

o d

omn

evn

o n

ajve

čji ž

ival

i, ka

r jih

je k

daj

hod

ilo p

o Z

emlji

. Z

avro

poz

ejd

on je

bil

viso

k 18

m –

tol

iko

ko

t št

irin

adst

rop

na

stav

ba

– in

je t

ehta

l 6

0 t

on.

Din

ozav

er18

m

Bu

da

iz D

žon

gju

ana

v

okro

žju

Luša

n v

pro

vin

ci H

enan

na

Kit

ajsk

em s

e d

vig

a

127,

64

m n

ad p

okra

jino.

P

osve

tili

so g

a

1. s

epte

mb

ra 2

00

9

in iz

mer

ili 2

. dec

emb

ra

iste

ga

leta

. Je

pri

bliž

no

osem

des

etkr

at

višj

i od

pov

pre

čne

oseb

e.

Kip

127,

64

mD

revo

(še

žive

če)

115

,54

m

100

–50

0 m

Gor

a10

.20

5 m

Ever

est

je g

ora

z n

ajv

išjo

n

adm

orsk

o v

išin

o (8

84

8 m

),

tod

a n

ajv

išja

gor

a je

Mau

na

Kea

(Bel

a g

ora)

na

otok

u H

avaj

i, Z

DA

. Od

pod

mor

skeg

a vz

nož

ja

v H

avaj

skem

jark

u p

a d

o vr

ha

mer

i 10

.20

5 m

, od

teg

a je

4

205

m n

ad m

orsk

o g

lad

ino.

Bu

rdž

Kal

ifa

(Kal

ifov

st

olp)

ima

od o

dp

rtja

4.

jan

uar

ja 2

010

v D

ub

aju

, Z

AE

, rek

ord

kot n

ajv

išja

st

avb

a. N

ebot

ičn

ik

s 16

0 n

adst

ropj

i in

viši

no

828

m je

tu

di n

ajv

išja

u

met

na

zgra

db

a

na

kop

nem

.

> 5

00

mS

lap

979

m

Sal

to A

ng

el (A

ng

elov

sla

p)

v V

enez

uel

i lež

i na

del

u re

ke

Car

rao

in je

naj

viš

ji sl

ap

na

svet

u. N

jeg

ov s

kup

ni

pad

ec z

naš

a 97

9 m

, n

ajd

aljš

i nep

retr

gan

i p

adec

pa

80

7 m

.S

lap

so p

oim

enov

ali p

o am

eriš

kem

pilo

tu J

imm

ieju

A

ng

elu

(u. 8

. dec

emb

ra

195

6), k

i ga

je 1

6. n

ovem

bra

19

33

vpis

al v

svo

j dn

evn

ik

pol

eta,

tod

a o

slap

u je

že

leta

19

10 p

oroč

al v

enez

uel

ski

razi

skov

alec

Ern

esto

S

ánch

ez la

Cru

z.

Sta

vba

82

8 m

Zg

rad

ba

143

2 m

Če

‘viš

ino’

op

red

elju

jem

o ko

t ra

zdal

jo, n

a ka

teri

se

zgra

db

a d

vig

a s

pov

ršja

Zem

lje, j

e M

agn

olia

Ext

end

ed T

ensi

on

Leg

Pla

tfor

m v

Meh

iške

m z

aliv

u n

ajv

išja

um

etn

a zg

rad

ba

n

a sv

etu

. Dvi

ga

se n

amre

č

143

2 m

z m

orsk

ega

dn

a d

o

vrh

a p

lava

joče

naf

tne

p

lošč

adi.

‘Hyp

erio

n’ je

orj

aška

sek

voja

(S

equ

oia

sem

per

vive

ns)

, ki j

e ob

mer

jen

ju s

epte

mb

ra 2

00

6 se

gal

a 11

5,3

4 m

vis

oko.

Od

krila

st

a jo

Ch

ris

Atk

ins

in M

ich

ael

Tayl

or (o

ba

ZD

A) v

nar

odn

em

par

ku R

edw

ood

v K

alif

orn

iji

v Z

DA

25

. avg

ust

a 20

06

. J

e sk

oraj

dva

krat

viš

ja o

d n

ajv

išje

ga

bož

ičn

ega

dre

vesa

.

Plin

ska

plo

ščad

Tro

ll A

v

Sev

ern

em m

orju

pre

d ob

alo

Nor

vešk

e je

vis

oka

472

m in

teh

ta o

k. 6

83

.60

0

ton

. Dvi

ga

se 3

03

m n

ad

vod

no

gla

din

o. T

roll

A je

iz

del

an iz

tol

iko

jekl

a, d

a b

i za

dos

tova

lo z

a 15

Eiffl

ovih

st

olp

ov, i

n b

eton

a za

te

mel

je 2

15.0

00

hiš

. Je

tud

i n

ajv

išja

zg

rad

ba,

kar

so

jih

kdaj

pre

mik

ali,

saj s

o jo

n

a se

dan

ji p

olož

aj p

rivl

ekli

vlač

ilci.

Mor

ska

plin

ska

plo

ščad

472

m

Kol

o6

,15

m

Moa

i (st

oječ

i)9,

8 m

Pre

nes

ite

si t

a p

laka

t s

stra

ni:

guin

ness

wor

ldre

cord

s.co

m/2

018