namen posvetovanjadisciplin (pedagoške, razvojne,...

Univerza v LjubljaniPedagoka fakulteta

ISBN

978

-961

-253

-078

-5

Ure

dnici

Moj

ca Ju

riev

i in

Bo

ena S

triti

h | P

osve

tova

nje V

loga

psih

olog

a v v

zgoj

i in

izob

rae

vanj

u na

darje

nih

Namen posvetovanja je z vidika razlinih psiholokih disciplin (pedagoke, razvojne, socialne, klinine, meto-doloke in drugih) premisliti obstojee stanje na podroju vzgoje in izobraevanja nadarjenih ter v skladu s konceptu-alnimi smernicami iz Bele knjige o vzgoji in izobraevanju v Republiki Sloveniji (2011) opredeliti vlogo psihologa ter psiholoki prispevek v njem.

p os v etova n je

Vloga psihologa v vzgoji in izobraevanju nadarjenih27. 1. 2012, Ljubljana, Pedagoka fakulteta Univerze v Ljubljani

UredniciMojca Jurievi in Boena Stritih

SISTEMU I ZO B R A EVA LN E MV VZGOJNO KAKOVOSTI ZNANJA ZAGOTAVL JANJA D E JAV N I KOV KLJ UNIHANALIZA

Posvetovanje

VLOGA PSIHOLOGA V VZGOJI IN IZOBRAEVANJU NADARJENIH

27. 1. 2012

Ljubljana, Pedagoka fakulteta Univerze v Ljubljani

Urednici

Mojca Jurievi in Boena Stritih

Ljubljana 2012

Posvetovanje VLOGA PSIHOLOGA V VZGOJI IN IZOBRAEVANJU NADARJENIH

Urednici Mojca Jurievi in Boena Stritih Recenzentki Cveta Razdevek Puko in Gordana Rostohar Jezikovni prgled Sabina Rupnik Suhadolnik in Tina Sovi Izdala in zaloila Pedagoka fakulteta Univerze v Ljubljani Za izdajatelja Janez Krek, dekan Tehnina urednica Mira Metljak Oblikovanje naslovnice Roman Raman Priprava Igor Cerar Tisk Tiskarna Littera picta d.o.o. Ljubljana Naklada 150 izvodov (prva izdaja, prvi natis) Publikacija ni plaljiva. Izid publikacije sta sofinancirala Evropski socialni sklad Evropske unije in Ministrstvo za izobraevanje, znanost, kulturo in port.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 37.091.12:159.9-051(082) 159.924-053.5(082) POSVETOVANJE Vloga psihologa v vzgoji in izobraevanju nadarjenih (2012 ; Ljubljana) Posvetovanje Vloga psihologa v vzgoji in izobraevanju nadarjenih, 27. 1. 2012, Ljubljana, Pedagoka fakulteta Univerze v Ljubljani / urednici Mojca Jurievi in Boena Stritih. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Pedagoka fakulteta, 2012 ISBN 978-961-253-078-5 1. Vloga psihologa v vzgoji in izobraevanju nadarjenih 2. Jurievi, Mojca 261015552

Pedagoka fakulteta Univerze v Ljubljani, 2012

Univerza v Ljubljani Pedagoka fakulteta

3

Vsebina Uvodni nagovor dekana Pedagoke fakultete Univerze v Ljubljani .................................................. 5 Uvodni nagovor predsednice Drutva psihologov Slovenije ............................................................... 7 Mojca Jurievi Uvod: prispevki psihologije k razumevanju nadarjenosti in obravnavi nadarjenih v sloveniji ............................................................................... 9 Drago agar Metodologija odkrivanja nadarjenih uencev v Sloveniji: zakaj tako in kaj spremeniti ..................................................................................... 19 Lidija Magajna in Jasna Boi Vloga olskega psihologa pri prepoznavanju in obravnavi rizinih skupin nadarjenih uencev ........................................................................................ 27 Bojan Musil Raziskovalnost, ustvarjalnost, nadarjenost ali to pa mora biti, vendar e vemo, zakaj? ............................................................................................ 45 Duica Boben Smo psihologi (edini) kompetentni za identifikacijo nadarjenih? ......................... 57 Blanka Tacer, Joe Sambt in Mitja Ruzzier Nadarjenost in talenti pogled psihologije dela in organizacij na delo z nadarjenimi ................................................................................................ 77 Mirt Nagy Razmiljanje o vlogi olskega psihologa pri delu z nadarjenimi in pobude za nekatere izboljave in spremembe ................................................... 91 Boena Stritih Nadarjeni predolski otroci kaj se dogaja z njimi v javnih vrtcih? .................................................................... 97 Niki Jakol in Polona Gradiek tudenti psihologije v vlogi nadarjenih uencev ................................................... 107

Posvetovanje Vloga psihologa v vzgoji in izobraevanju nadarjenih

4

Mojca Jurievi, Boena Stritih, Nataa Fabjani in Polona Gradiek Pogled na delo z nadarjenimi v slovenskem olskem prostoru s perspektive psihologov praktikov ........................................................................ 119 Mojca Jurievi, Nataa Fabjani, Boena Stritih in Gordana Rostohar Sklepi posvetovanja .................................................................................................. 133

5

Uvodni nagovor dekana Pedagoke fakultete Univerze v Ljubljani Posvetovanje Vloga psihologa v vzgoji in izobraevanju nadarjenih, ki sta ga pripravila Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti Pedagoke fakultete Univerze v Ljubljani in Sekcija psihologov v vzgoji in izobraevanju pri Drutvu psihologov Slovenije je prvi posvet, ki ste ga pripravili v takni organizaciji, a glede na tevilo odprtih vpraanj na podroju vzgoje in izobraevanja nadarjenih verjetno ni zadnji. Verjamem, da bo Pedagoka fakulteta tudi v prihodnje pripravljena omogoiti takna sreanja.

Namen tokratnega posveta je z vidika razlinih psiholokih disciplin (pedagoke, razvojne, socialne, klinine, metodoloke in drugih) premisliti obstojee stanje na podroju vzgoje in izobraevanja nadarjenih ter v skladu s konceptualnimi smernicami iz Bele knjige o vzgoji in izobraevanju v Republiki Sloveniji (2011) opredeliti vlogo psihologa ter psiholoki prispevek znotraj danega konteksta. Kljuni premik, ki smo ga predlagali v Beli knjigi, je loitev nadarjenih uencev od uencev s posebnimi potrebami, smisel te razloitve pa je tudi v tem, da bi za nadarjene uence, ki imajo svoje specifike, lahko v dravi zagotovili bolje, bolj ustrezne spodbude in pogoje njihovega dela ter napredka. Pri tem je Bela knjiga kot eno bistvenih teav naega sistema dela z nadarjenimi izpostavila tudi prevelik dele tako opredeljenih uencev, saj veliko tevilo pomeni, e ob strani pustimo konceptualna vpraanja, da v vzgojno-izobraevalnem sistemu teko zagotovimo kakovostno delo na podroju dela z nadarjenimi uenci. izr. prof. dr. JANEZ KREK

7

Uvodni nagovor predsednice Drutva psihologov Slovenije Posvetovanje o odkrivanju in delu z nadarjenimi je pomembno sreanje sekcije Vzgoje in izobraevanja pri Drutvu psihologov Slovenije. Pobuda, ki je prila tako od psihologov praktikov kot tudi tistih, ki se znanstvenoraziskovalno ukvarjajo s to problematiko, je bila oitno prava. Odziv strokovnjakov, ki so prispevke predstavljali, kot tudi tistih, ki so prili po nova znanja in izkunje, postavljati vpraanja in odpirati dileme, je bil velik. e dolgo ni sekcija psihologov v Vzgoji in izobraevanju DPS gostila tako velikega tevila sodelujoih. Zato je treba posebej poudariti vlogo in angairanost predsednice sekcije in vseh ojih sodelavk, ki so pri snovanju in realizaciji posveta aktivno sodelovale. Za organizacijo in vso podporo pri posvetu pa gre zahvala tudi Pedagoki fakulteti v Ljubljani, njenemu dekanu in predstojnici Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti.

Vloga psihologa v procesu odkrivanja in dela z nadarjenimi je bila predstavljena z ve zornih kotov, kar je bil tudi namen tega strokovnega sreanja. Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi, drubeni pogled na ta proces, problem tipendij za nadarjene, nadarjeni v delovnem okolju, specifika nadarjenih z zornega kota klinine psihologije, metodoloke dileme in izkunje nadarjenih tudentov v procesu vzgoje in izobraevanja so bile teme, ki smo jih lahko spremljali. Tako smo sliali, koliko je bilo na tem podroju e narejenega ter spoznali dileme in vpraanja, ki se e odpirajo. Stroka jih razume kot izzive, kar spodbuja kakovostno in sistematino delo naprej. Spodbudno je bilo to, da je bilo pri vseh predstavitvah in tudi pri delu v skupinah utiti jasno profesionalno identiteto psihologa v vzgoji in izobraevanju. DPS si prizadeva, da bi svojim lanom dajalo mono strokovno podporo in zartalo smernice za delo, tudi na podroju nadarjenih. Sklepi sreanja poudarjajo potrebo po kontinuiranem delu, ki bo vkljuevalo usposabljanje psihologov pa tudi izobraevanje uiteljev in drugih strokovnjakov v kontekstu vzgoje in izobraevanja.

Kljub temu da je bilo tokratno sreanje pripravljeno za psihologe, pa praksa zahteva sodelovanje vseh strokovnjakov v vzgoji in izobraevanju, kjer naj bi vsak profil imel zartane smernice z opravili, skladnimi z njihovimi kompetencami in izkunjami. Delo z nadarjenimi je vsekakor interdisciplinarno podroje, zato bo DPS podpiralo takno sodelovanje. DPS oz. sekcija v Vzgoji in izobraevanju bo nadaljevala delo po poteh, ki jih je posvet zartal. elimo


8

si, da bi most med teorijo in prakso, ki se je zgradil na tem posvetu, vzdral e nadaljnje korake, morda vasih tudi malo bolj trde, a predvsem z jasnim ciljem. Prav tako si elimo zgraditi most sodelovanja med razlinimi strokami v vzgoji in izobraevanju. Tako bodo nai koraki trdni, samozavestni in z jasno strokovno identiteto. izr. prof. dr. VLASTA ZABUKOVEC

9

Uvod: prispevki psihologije k razumevanju nadarjenosti in obravnavi nadarjenih v Sloveniji MOJCA JURIEVI*

V slovenskem psiholokem prostoru je problem nadarjenosti in skrb za nadarjene prepoznavna stalnica, predvsem na podroju vzgoje in izobraevanja ter v psihologiji dela. Ledino so ji orali Kogej (1972), Svetina in Jelenc (1975), kasneje tudi Ferbeer1

Za pomemben mejnik na podroju ukvarjanja s problematiko nadarjenosti bi lahko oznaili posvet Nadarjen uenec v vzgojno-izobraevalnem procesu, ki je potekal konec osemdesetih let na Pedagoki fakulteti v Mariboru; posvet je prvi v taki obliki ter na temo nadarjenosti zdruil psihologe in druge pedagoke strokovnjake in znatno spodbudil razline premisleke o psiholokih in pedagokih prispevkih k boljemu razumevanju nadarjenih ter delu z njimi v oli (Kramar in Jauovec, 1987). V devetdesetih letih je sledil razcvet psiholoke misli, ki se je izrazil tako na podroju inovativnega vzgojno-izobraevalnega dela z nadarjenimi uenci kot tudi pri obravnavi razlinih metodolokih in konceptualnih problemov v povezavi z nadarjenostjo (Arta, 1998; Dobnik, 1997a, 1997b, 1998; Glogovec in agar, 1990, 1992; Jauovec, 1989, 1997; Krofli, 1992, 1999; Jurman, 1992, 1997; Ferbeer, 1993a, 1993b; Nagy, 1996; Punik, 1990; Zalaznik, 1989, 1993, 1994; agar, 1999 in drugi). Strokovnemu in raziskovalnemu delu na obravnavanem podroju so sledila e druga strokovna in znanstvena sreanja med njimi odmevna: Nadarjeni stanje, problematika, razvojne monosti (Blai, 1994), Nadarjeni med teorijo in prakso (Blai, 2001) in Nadarjeni izkorien ali prezrt potencial (Blai, .

(1981), Makarovi (1984, 1985, 1988), Jurman (1983, 1985), agar (1987) in drugi. Posebno pozornost so slovenski psihologi vseskozi namenjali tudi fenomenu ustvarjalnosti, ki je tesno povezan z nadarjenostjo (Jauovec, 1983, 1987, 1994; Jurman, 2004; Krofli, 1992, 1999; Makarovi, 1996, 2003; Pejak, 1987, 2001; Trstenjak, 1981; agar, 1981, 1992 in drugi).

* Pedagoka Fakulteta, Univerza v Ljubljani 1 Zanimiv prispevek o zgodovini preuevanja nadarjenih otrok v slovenskih pedagokih revijah

v letih 19001940 poda Ferbeer (2002).


10

2003)2, ki so se jih psihologi aktivno udeleevali doma in v tujini ter se povezovali s strokovno javnostjo po svetu. Prav tako je bila tematika nadarjenosti prisotna v obliki posameznih prispevkov na vseh estih nacionalnih psiholokih kongresih od leta 1995 dalje, leta 2004 pa so ji bili posveeni Dnevi slovenskih psihologov (Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost, po Vizjak Pavi, Salobir in Jeraj, 2005). Psihologi so v tem asu vseskozi sodelovali tudi na podroju priprave, izvajanja in evalvacij razvojnih projektov, ki so v slovenski vzgojno-izobraevalni prostor prinesli prve izkunje dobre prakse, prav tako tudi na podroju tipendiranja, karierne orientacije, klinine prakse ter na podroju izobraevanja pri izvajanju razlinih strokovnih sreanj za uitelje, olske svetovalne delavce in ravnatelje, ki jih od leta 1996 organizira Zavod Republike Slovenije za olstvo ter v okviru razlinih predmetov in raziskovalnih del na univerzitetni ravni (Bezi, 2011; Boi, 2010; Makarovi, 2005; Nagy, 2005; Magajna, 2005, 2007, 2010; Razdevek Puko in Jurievi, 2007 in drugi). Kot pomemben mejnik je na tem mestu treba izpostaviti leto 1999, ko je bil na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splono izobraevanje potrjen prvi nacionalni programski dokument o delu z nadarjenimi uenci Koncept: Odkrivanje in delo z nadarjenimi uenci v devetletni osnovni oli (agar, 2001; agar in Bezi, 2005). Pri pripravi tega dokumenta so v okviru Nacionalne kurikularne komisije za osnovno olo v oji delovni skupini namre sodelovali tudi psihologi; dr. D. agar je bil tedaj v vlogi predsednika skupine, ki je konceptualizirala identifikacijski postopek in opredelila merske intrumente ter delo z nadarjenimi v oli. Psiholoki prispevek je opazen tudi pri pripravi drugih programskih dokumentov o nadarjenih za osnovno in srednjo olo, predvsem pa psihologi v vlogi olskih svetovalnih delavcev na olah od leta 2001 izvajajo razline dejavnosti po konceptu za delo z nadarjenimi uenci; nekateri so tudi lani Ekspertne skupine za delo z nadarjenimi uenci, ki od leta 2002 deluje v okviru Zavoda Republike Slovenije za olstvo (do leta 2008 je skupini predsedoval dr. D. agar, nato ga je nasledila mag. T. Bezi).3

2 V organizaciji MiB d. o. o. sta bili v letih 2008 in 2010 v Sloveniji organizirani e dve

mednarodni znanstveni konferenci Holistini pogled na nadarjenost, po Ferbeer in Mnks (2008) in Socialne in ustvene potrebe nadarjenih in talentiranih, po eljeznov Seniar (2010), vendar brez vidneje udelebe slovenskih psihologov, kar avtorica pripisuje kulturi nesodelovanja med nekaterimi posamezniki in intitucijami v okviru domae stroke.

3 Poudariti velja, da je Zavod RS za olstvo v okviru strokovnega tima pod vodstvom T. Bezi v zadnjem desetletju prevzel glavnino strokovne podpore osnovnim in srednjim olam pri uvajanju in izvajanju Koncepta: odkrivanje in delo z nadarjenimi uenci v devetletni osnovni oli oz. Koncepta vzgojno-izobraevalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraevanju, prav tako pa je v tem asu izpeljal tiri spremljevalne analize uvajanja in izvajanja koncepta (Bezi, 2011; Bezi in Deutsch, 2011; ve na spletni strani: http://www.zrss.si/default. asp?rub=3159).

Uvod: prispevki psihologije k razumevanju nadarjenosti in obravnavi nadarjenih v Sloveniji

11

Pomembno vlogo pri uresnievanju Koncepta v osnovnem in srednjem olstvu ima tudi Center za psihodiagnostina sredstva v Ljubljani, d. o. o., oziroma psihologi v njem, ki skrbijo za merski intrumentarij ter vodijo izobraevanja za psihologe in uitelje za identifikacijo nadarjenosti uencev v olah.

Kritini psiholoki premisleki o domai praksi na podlagi pridobljenih izkuenj in usvojenih spoznanj iz veletnega strokovnega udejstvovanja ter potreba po razvojnih izboljavah in optimizaciji obstojeega stanja na podroju vzgoje in izobraevanja nadarjenih, ki izhaja iz problemov vsakodnevne pedagoke prakse (prim. Bezi in Deutch, 2011; Jamek, 2005), sta v zadnjih dveh letih pripomogli k nekaterim pomembnim konceptualnim in zakonodajnim premikom. Ti predstavljajo podlage, da bi fenomen nadarjenosti in nadarjenih posameznikov v prihodnje obravnavali bolj celostno, interdisciplinarno in sodelovalno ter z obutnejo podporo in interesom razlinih dravnih intitucij.

Med dogodki, ki so prav gotovo prispevali k tem podlagam, kae izpostaviti okroglo mizo na temo Koliko nadarjenih zmore Slovenija?, ki smo jo izvedli na zadnjem nacionalnem kongresu (Jurievi, 2010), saj je v psiholoki javnosti spodbudila odprto in kritino razmiljanje o kakovosti obstojee obravnave nadarjenih. Iz diskusije na tem sreanju je bilo mogoe prepoznati potrebo po vejem strokovnem konsenzu o sami opredelitvi nadarjenosti (Kdo je nadarjen? Podroja nadarjenosti?), pa tudi o optimizaciji postopka identifikacije v olah ter predvsem o uporabi e neizkorienih monosti, ki jih ole imajo za delo z nadarjenimi uenci (Kako pouevati nadarjene? Kaj ponuditi nadarjenim? Kako nadarjene motivirati za olsko uenje?), vkljuno s tipendiranjem in razlinimi obogatitvenimi oblikami dela za nadarjene. Med pomembneje dogodke lahko uvrstimo tudi nastanek Bele knjige o vzgoji in izobraevanju 2011 (Krek in Metljak, 2011), kjer je delo z nadarjenimi, za razliko od njene izdaje iz leta 1995, pridobilo vidno mesto na podroju vzgoje in izobraevanja v Republiki Sloveniji predstavljeno je namre v samostojnem besedilu, ki je nastalo na podlagi vrste dobrih domaih izkuenj, e posebno Koncepta: odkrivanje in delo z nadarjenimi uenci v devetletni osnovni oli, ter mednarodnih primerjav. V besedilu so predlagane smernice za oblikovanje optimalnejih reitev na ravni prepoznavanja in dela z nadarjenimi v oli, poudarjena pa je tudi ira skrb za nadarjene posameznike v nai drubi. Smernice izhajajo iz naela pravinosti v vzgoji in izobraevanju ter usmerjajo k inkluzivnemu pedagokemu pristopu, ki ima za cilj po eni strani spodbujanje celostnega osebnostnega razvoja nadarjenih ter njihove karierne orientacije, po drugi strani pa uresnievanje nacionalnega interesa, ki ga predstavljajo doseki nadarjenih (Jurievi, 2011). Na podlagi sodobnih psiholokih spoznanj in besedila o nadarjenih iz Bele knjige je vzgojno-izobraevalno delo z nadarjenimi v pretekli jeseni pridobilo tudi prenovljeno zakonodajno


12

podlago,4

Pomenljivo je, da letonje posvetovanje Vloga psihologa v vzgoji in izobraevanju nadarjenih (nakljuno) sovpada s tiridesetletnico izida Kogejeve knjige Skrb za nadarjeno mladino ter s asom, ko se na Pedagoki fakulteti v Ljubljani razvija Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti. Kratek gornji oris pomembnejih utrinkov skozi tiri desetletja kae na relativno kontinuiran in opazen psiholoki prispevek k razvoju stroke na podroju dela z nadarjenimi, visoka udeleba na tem posvetu (86 psihologinj in psihologov s podroja vzgoje in izobraevanja) pa pripravljenost ter interes za nadaljnje delo in izboljave na razlinih ravneh in podrojih dela z nadarjenimi: pri konceptualizaciji in raziskovanju nadarjenosti, identifikaciji nadarjenih, svetovalnih dejavnostih nadarjenim, njihovim starem in uiteljem ter neposrednem pedagokem delu z nadarjenimi, izobraevanju uiteljev in olskih svetovalnih delavcev za delo z nadarjenimi, na podroju tipendiranja in karierne orientacije, pri evalvaciji in razvojni optimizaciji navedenih dejavnosti ter pri sooblikovanju politike na tem podroju. Prispevki v zborniku predstavljajo konkretne spodbude za nadaljnje delo na navedenih podrojih ter kaejo na nujnost tesnejega meddisciplinarnega povezovanja in sodelovanja znotraj psiholoke stroke, da bi se potencial psiholokega prispevka na podroju obravnave nadarjenih polno uresniil.

in sicer v spremenjeni opredelitvi nadarjenih, ki po 11. lenu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni oli z dne 2. 11. 2011 niso ve obravnavani kot ena od skupin uencev s posebnimi potrebami, ki v oli potrebujejo predvsem pomo, temve kot samostojna in e mona skupina uencev, ki za svoj razvoj v oli potrebuje predvsem spodbude oziroma podporo v sociokulturnem smislu: Nadarjeni uenci so uenci, ki izkazujejo visoko nadpovprene sposobnosti miljenja ali izjemne doseke na posameznih unih podrojih, v umetnosti ali portu. ola tem uencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraevanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoi vkljuitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoi ter druge oblike dela (ZOsn-H, 2011, str. 11317).

5

4 Zakon o osnovni oli iz leta 1996 je nadarjene uence v 11. lenu opredelil kot skupino

uencev s posebnimi potrebami (ZOsn, 1996, str. 879).

Zato verjamem, da je posvetovanje Vloga psihologa v vzgoji in izobraevanju nadarjenih prava pot k temu cilju, saj odpira prostor za potreben dialog, izmenjavo premislekov,

5 Roe, predsednik evropskega psiholokega zdruenja (EPFA) je na zadnjem evropskem kongresu v Istanbulu jeseni 2011 v uvodnem predavanju s provokativnim naslovom Does Europe need Psychologists? izpostavil pomen sodelovanja med psihologi kot temeljni klju do trdne strokovne identitete ter uinkovitega delovanja v smislu zadovoljevanja drubenih potreb v asu, ko je vloga psihologije in psihologov v tem kontekstu manj jasna oziroma opredeljena v odnosu do drugih strok in zaznanih potreb razlinih javnosti.


13

kritine poglede, nove ideje, bolje predloge ter optimalneje reitve, s katerimi lahko psihologija v prihodnje prispeva h kakovosti in razvoju na podroju vzgoje in izobraevanja nadarjenih. Literatura

Arta, J. (1998). Kranjski model odkrivanja in dela z nadarjenimi uenci v osnovni oli. V T. Bezi (ur.), Nadarjeni, ola, olsko svetovalno delo. Modeli pouevanja in uenja: olsko svetovalno delo (str. 123132). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo.

Bezi, T. (2011). Dejavnosti Zavoda Republike Slovenije za olstvo v procesih razvijanja in uvajanja Koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi v osnovnih in srednjih olah Sloveniji, od leta 1996 do 2011. Neobjavljeno poroilo v okviru projekta Analiza kljunih dejavnikov zagotavljanja kakovosti znanja v vzgojno - izobraevalnem sistemu (Evropski socialni skladi 2010-2012). Ljubljana: Pedagoka fakulteta Univerze v Ljubljani.

Bezi, T. in Deutch, T. (2011). Analiza uresnievanja Koncepta: odkrivanje in delo z nadarjenimi uenci v devetletni osnovni oli ob koncu olskega leta 2009/2010. Poroilo o raziskavi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo.

Blai, M. (ur.) (1994). Nadarjeni: stanje, problematika, razvojne monosti: zbornik. Novo Mesto: Pedagoka obzorja.

Blai, M. (ur.). (2001). Nadarjeni med teorijo in prakso: zbornik: mednarodni znanstveni simpozij, 5. in 6. junij 2001, Otoec pri Novem mestu. Novo mesto: Slovensko zdruenje za nadarjene.

Blai, M. (ur.). (2003). Nadarjeni - izkorien ali prezrt potencial: zbornik prispevkov: mednarodni znanstveni simpozij, 11. in 12. december 2003. Novo mesto: Slovensko zdruenje za nadarjene.

Boi, J. (2010). Razumevanje ranljivosti nadarjenih otrok. V I. Andolek in M. Hudoklin (ur.), Izzivi in pasti otrotva in adolescence: sodobni pristopi k varovanju duevnega zdravja otrok in mladostnikov (str. 2236). Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in stare.

Dobnik, B. (1997a). Monosti za uvajanje Renzullijevega modela: identifikacije nadarjenih uencev v prakso s poudarkom na vlogi uiteljev. Didakta, 36/37, 4851.

Dobnik, B. (1997b). Samopodoba nadarjenih otrok. Sodobna pedagogika, 48(7/8), 395405.

Dobnik, B. (1998). Identifikacija nadarjenih uencev. Psiholoka obzorja, 7(4), 511.

Ferbeer, I. (1981). Osebno svetovanje nadarjeni in talentirani mladini. Anthropos, (2-3), 6783.


14

Ferbeer, I. (1993a). Uenci identificirajo nadarjene uence. Psiholoka obzorja, 2(3/4), 9199. Ferbeer, I. (1993b). Mentorski odnosi, zasnova metodike mentorskega dela z nadarjenimi uenci. Vzgoja in izobraevanje, 5, 1316. Ferbeer, I. (2002). Celovitost nadarjenosti. Nova Gorica: Educa.

Ferbeer, I. in Mnks, F. J. (ur.) (2008). Mednarodna znanstvena konferenca Holistini pogled na nadarjenost, Ptuj, 2008. Ljubljana: MiB d.o.o. Glogovac, Z. in agar, D. (1990). Nadarjeni otroci v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo in port.

Glogovac, Z. in agar, D. (1992). Ustvarjalnost. Projektno vzgojno delo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo in port.

Jamek, D. (2005). Odprta vpraanja koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi. V M. Vizjak Pavi, M. Salobir in M. Jeraj (ur.), Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost: zbornik razprav / 5. dnevi slovenskih psihologov, Bled, 16. in 17. april 2004 (str. 115120). Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije.

Jauovec, N. (1983). Razvijanje ustvarjalnosti. Maribor: Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru.

Jauovec, N. (1987). Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti: prironik za uitelje, tudente in stare. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije.

Jauovec, N. (1989). Nadarjen - ustvarjalen posameznik v oli. V J. Zalaznik (ur.), tipendiranje in nadarjenost (str. 3337). Ljubljana: Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.

Jauovec, N. (1994). Nauiti se misliti. Nova Gorica: Educa. Jauovec, N. (1997). Nadarjeni mogani. Anthropos: asopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanistinih ved, 29(4/6), 7388. Jurievi, M. (2009). Odkrivanje in delo z nadarjenimi uenci v oli: stanje in perspektive. Psiholoka obzorja, 18, 153168.

Jurievi, M. (2010). Koliko nadarjenih zmore Slovenija? Okrogla miza. V B. Musil in M. Pavi (ur.), VI. kongres psihologov Slovenije z mednarodno udelebo, Rogaka Slatina, 29. september - 2. oktober 2010. Povzetki prispevkov (str. 50). Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije.

Jurievi, M. (2011). Vzgoja in izobraevanje nadarjenih. V J. Krek in M. Metljak (ur.), Bela knjiga o vzgoji in izobraevanju v Republiki Sloveniji 2011 (str. 329367). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo.

Jurman, B. (1983). Poroilo o delu z nadarjenimi uenci. V J. Gregora (ur.), Posvetovanje psihologov Slovenije: zbornik prispevkov, Portoro, november 1982 (str. 125131). Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije.


15

Jurman, B. (1985). Nekatere znailnosti nadarjenih ljudi. V J. Gregora (ur.), Posvetovanje psihologov Slovenije: zbornik prispevkov, Bled - november 1984 (str. 103125). Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije.

Jurman, B. (1992). Odkrivanje nadarjenih uencev. Raziskava 2, Novo pojmovanje in merjenje nadarjenosti / raziskovalno poroilo. Ljubljana: Pedagoki intitut. Jurman, B. (1997). Odkrivanje nadarjenih uencev. Raziskava 5, Analiza tipendiranja nadarjenih tudentov: sinteza - refleksija / raziskovalno poroilo. Ljubljana: Pedagoki intitut.

Jurman, B. (2004). Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost. Ljubljana: Center za psihodiagnostina sredstva.

Kogej, P. (1972). Skrb za nadarjeno mladino. Ljubljana: Republiki zavod za zaposlovanje.

Kramar, M. in Jauovec, N. (ur.) (1987). Nadarjen uenec v vzgojno-izobraevalnem procesu: teze posvetovanja v Mariboru, 24. IX. 1987. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoka fakulteta.

Krek, J. in Metljak, M. (ur.) (2011). Bela knjiga o vzoji in izobraevanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo.

Krofli, B. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana: Znanstveno in publicistino sredie.

Krofli, B. (1999). Naslov Ustvarjalni gib - tretja razsenost pouka: uinki ustvarjalnega giba na nekatere vidike intelektualnega, emocionalnega in socialnega razvoja otroka. Ljubljana: Znanstveno in publicistino sredie.

Magajna, L. (2005). Zgodnje odkrivanje nadarjenih: Izkunje in problemi. V M. Vizjak Pavi, M. Salobir in M. Jeraj (ur.), Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost: zbornik razprav / 5. dnevi slovenskih psihologov, Bled, 16. in 17. april 2004 (str. 103114). Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije.

Magajna, L. (2007). Prepoznavanje in razumevanje nadarjenih uencev s specifinimi unimi teavami. V G. Reid, M. Kavkler, S. G. Viola, M. Koak Babuder in L. Magajna (ur.), Uenci s specifinimi unimi teavami: skriti primanjkljaji skriti zakladi (str. 168180). Ljubljana: Drutvo Bravo.

Magajna, L. (2010). Kognitivni in metakognitivni vidiki funkcioniranja nadarjenih uencev s specifinimi motnjami uenja. V I. Andolek in M. Hudoklin (ur.), Izzivi in pasti otrotva in adolescence: sodobni pristopi k varovanju duevnega zdravja otrok in mladostnikov (str. 721). Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in stare.

Makarovi, J. (1984). Drubena neenakost, olanje in talenti. Maribor: Zaloba Obzorja.

Makarovi, J. (1985). Odkrivanje talentov. Ljubljana: Mladinska knjiga.


16

Makarovi J. (1988). Usoda talentov v olanju in zaposlitvi. V E. Strgar (ur.), Zbornik: prouevanje tudijske poti tudentov SRS, Generacija 1976 (str. 192230). Ljubljana: Center za razvoj univerze.

Makarovi, J. (1996). Evropske korenine slovenske ustvarjalnosti. Maribor: Obzorja. Makarovi, J. (2003). Antropologija ustvarjalnosti: biologija, psihologija, druba. Ljubljana: Nova revija.

Makarovi, J. (2005). O drubeni naravi umskih sposobnosti. V M. Vizjak Pavi, M. Salobir in M. Jeraj (ur.), Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost: zbornik razprav / 5. dnevi slovenskih psihologov, Bled, 16. in 17. april 2004 (str. 924). Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije.

Nagy, M. (1996). Projekt SUNO ali lahko vplivamo na vejo realizacijo nadarjenih uencev v oli in izven nje? Psiholoka obzorja, 5(4), 1946. Nagy, M. (2005). Zoisove tipendije 18 let odkrivanja talentov. V M. Vizjak Pavi, M. Salobir in M. Jeraj (ur.), Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost: zbornik razprav / 5. dnevi slovenskih psihologov, Bled, 16. in 17. april 2004 (str. 5790). Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije.

Pejak, V. (1987). Misliti, delati, iveti ustvarjalno. Ljubljana: DZS.

Pejak, V. (1988). Poti do idej. Ljubljana: Samozaloba. Pejak, V. (2001). Poti do novih idej: tehnike kreativnega miljenja. Ljubljana, Piran, Beograd: D. Sakan New Moment.

Punik, C. (1990). Nadarjeni uenec in ola. Vzgoja in izobraevanje, 5, 2628.

Razdevek Puko, C. in Jurievi, M. (2007). Izobraevanje uiteljev za delo z nadarjenimi uenci. Predavanje na 3. sreanju predstavnikov drav regionale na temo Edukacija nadarjenih uencev in dijakov Izobraevanje uiteljev in financiranje programov, Brdo pri Kranju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo.

Roe, R. A. (2011). Does Europe need psychologists? EFPA President's Lecture Delivered at the European Congress of Psychology, Istanbul, Turkey, July 4, 2011. European Psychologist, 16(3), 247253.

Svetina, J. in Jelenc, Z. (1975). Zelo bister uenec. Ljubljana: Mladinska knjiga. Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska matica.

Vizjak Pavi, M., Salobir, M. in Jeraj, M. (ur.) (2005). Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost: zbornik razprav / 5. dnevi slovenskih psihologov, Bled, 16. in 17. april 2004. Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije. Zakon o osnovni oli (1996). Uradni list RS, t. 12/1996. Pridobljeno iz http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_ZAKO448.html.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni oli (2011). Uradni list RS, t. 87/2011. Pridobljeno iz http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ZAKO6129.html.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199612&stevilka=570http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201187&stevilka=3727


17

Zalaznik, J. (ur.) (1989). tipendiranje in nadarjenost. Ljubljana: Zveza skupnosti za zaposlovanje.

Zalaznik, J. (ur.) (1993). torkljin izziv: tehniki tabor. Ljubljana: Republiki zavod za zaposlovanje.

Zalaznik, J. (ur.) (1994). Izziv priigalcev: dnevi ustvarjalnih otrok. Ljubljana: Republiki zavod za zaposlovanje.

agar, D. (1981). Monosti razvoja ueneve ustvarjalnosti. V J. Gregora (ur.), Posvetovanje psihologov Slovenije: zbornik prispevkov, Portoro - november 1980 (str. 107123). Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije.

agar, D. (1987). Nadarjeni otroci in pedagoko delo z njimi. Sodobna pedagogika, 38(5/6), 269274. agar, D. (1992). Razvijanje ustvarjalnosti uencev. V Z. Medve in M. Adami (ur.), Diferenciacija in individualizacija unega dela v posodabljanju razrednega pouka: zbornik za posvet (str. 3955). Polje: Slovensko drutvo pedagogov. agar, D. (1999). Nadarjeni uenci v devetletni osnovni oli. V A. Poljanek (ur.), Povzetki prispevkov / Tretji kongres psihologov Slovenije z mednarodno udelebo, Portoro, 6. - 9. oktober 1999 (str. 5051). Ljubljana: Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Drutvo psihologov Slovenije.

agar, D. (2001). Kdo so nadarjeni uenci? Vzgoja in izobraevanje, 32(2), 47.

agar, D. in Bezi, T. (2005). Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi uenci v devetletni osnovni oli. V M. Vizjak Pavi, M. Salobir in M. Jeraj (ur.), Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost: zbornik razprav / 5. dnevi slovenskih psihologov, Bled, 16. in 17. april 2004 (str. 91101). Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije.

eljeznov Seniar, M. (ur.) (2010). Socialne in ustvene potrebe nadarjenih in talentiranih: zbornik: II. mednarodna znanstvena konferenca 2010. Ljubljana: MiB d.o.o.

19

Metodologija odkrivanja nadarjenih uencev v Sloveniji: zakaj tako in kaj spremeniti DRAGO AGAR*

Povzetek V prispevku je predstavljena metodologija odkrivanja nadarjenih uencev po slovenskem Konceptu odkrivanja in dela z nadarjenimi uenci v devetletni osnovni oli. Razloeni so posamezni koraki v postopku odkrivanja nadarjenih: evidentiranje, identifikacija in pridobitev mnenja starev. Izpostavljene so pozitivne strani metodologije ter potrebni popravki in izboljave. Kljune besede: nadarjeni uenci, odkrivanje, metodologija, Koncept, Slovenija.

Odkrivanje nadarjenih drugod Pri odkrivanju nadarjenih uencev naletimo na dve osnovni vpraanji, na kateri je treba najti ustrezen odgovor: 1) kaj je sploh nadarjenost oz. kako jo opredeliti in 2) kako ugotavljati nadarjenost. Na nobeno od teh vpraanj v strokovni literaturi in posledino tudi v pedagoki praksi ni enoznanega odgovora.

Tradicionalna definicija nadarjenosti, osnovana na sploni inteligentnosti, ki jo merimo s testi inteligentnosti, ni primerna, ker je preozka, saj izkljuuje kreativne in umetniko nadarjene uence ter tiste, ki so nadarjeni na specifinih podrojih (npr. pri matematiki, na specifinih naravoslovnih podrojih, pri jezikih ). Teh nadarjenosti namre s testi inteligentnosti ne moremo veljavno ugotavljati.

Renzulli (1981, v Heller, 1986) opredeljuje visoko nadarjenost kot ugoden splet nadpovprenih sposobnosti (inteligentnosti), kreativnosti in zavzetosti za reevanje nalog. S tem razirja pojem nadarjenosti tudi na ustvarjalne sposobnosti in motivacijske lastnosti. Nekateri kritizirajo to definicijo, v kateri je motivacija pojmovana kot sestavina nadarjenosti, enako kot inteligentnost in ustvarjalnost. Menijo namre, da motivacija vpliva na nadarjeno vedenje samo posredno, prek omenjenih dveh sestavin.

* Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.


20

Sicer pa je danes v glavnem preseeno ozko gledanje, ki enai nadarjenost z inteligentnostjo. To je posledica spoznanja, da ima inteligentnost ve obrazov in da tradicionalni testi inteligentnosti ne merijo vseh sposobnosti, ki vplivajo na lovekove izjemne doseke na razlinih podrojih. Zato je treba pri odkrivanju nadarjenih uencev upotevati e druge vire informacij.

V postopku odkrivanja nadarjenih se v svetu (Evropi in Ameriki) poleg testov inteligentnosti pogosto uporabljajo tudi standardizirani testi znanja in ne tako redko tudi olske ocene.

Poleg teh meril domala nikjer ve iz tega postopka ne izkljuujejo mnenja uiteljev. Uitelji naj bi bili sposobni identificirati od 45 do 60 odstotkov nadarjenih uencev. e jih dodatno usposobimo, pa se ta odstotek e povea (Denton in Postlethwait, 1985; Gear, 1987, po George, 1997). Ti odstotki niso tako nizki, da bi lahko uiteljevo mnenje preprosto zanemarili.

V zadnjem asu strokovnjaki zelo priporoajo tudi uporabo testov ustvarjalnosti. Ustvarjalnost se danes smatra za eno od bistvenih znailnosti nadarjenosti. Kljub temu pa teste ustvarjalnosti razmeroma redko uporabljajo pri identifikaciji nadarjenih, najbr predvsem zato, ker jih je zahtevno in zamudno vrednotiti.

Poleg tega v svetu pri odkrivanju nadarjenih otrok uporabljajo e mnoge druge vire informacij: nominacijo starev, samooceno uenca, ocene uenevih izdelkov in aktivnosti

Kaufman (2012) navaja identifikacijske metode, ki jih za odkrivanje nadarjenih uporabljajo v petdesetih dravah v ZDA. Na prvih dveh mestih izstopajo IQ testi in standardizirani testi unih dosekov. Manj pogosto upotevajo ustvarjalnost, ocenjevalne lestvice za uitelje, izdelke (performance) in kontrolne sezname (ek-liste) vedenja. Pogostost uporabe teh meril se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Metodologija odkrivanja nadarjenih uencev v Sloveniji Glede na to, da ni enotne metodologije odkrivanja nadarjenih uencev, smo se v Sloveniji v okviru prenove osnovne ole v devetdesetih letih prejnjega stoletja odloili, da izdelamo svoj Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi uenci v devetletni osnovni oli (v nadaljevanju Koncept), ki ga je leta 1999 sprejel Strokovni svet za splono izobraevanje. Kasneje je kot logina posledica in nadaljevanje tega koncepta nastal e Koncept vzgojno-izobraevalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraevanju.

Metodologija odkrivanja nadarjenih uencev v sloveniji: zakaj tako in kaj spremeniti

21

Pri pripravi Koncepta smo morali najprej izbrati ustrezno definicijo nadarjenosti, na kateri bo zasnovana identifikacija nadarjenih uencev. Odloili smo se za Marlandovo definicijo, po kateri so nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predolski stopnji bodisi v osnovni ali srednji oli pokazali visoke doseke ali skrite potenciale na intelektualnem podroju, na podroju ustvarjalnosti, na specifinih akademskih podrojih, pri vodenju ali v vizualnih ali izvajalskih umetnostih in kateri potrebujejo poleg rednega olskega programa tudi posebej prilagojene programe in aktivnosti (po Davis in Rimm, 1989). Ta definicija navaja tri znailnosti nadarjenosti:

obstaja ve vrst nadarjenosti, nadarjenost je lahko uresniena v dosekih ali potencialna, nadarjeni uenci poleg rednega programa potrebujejo tudi prilagojene

programe in aktivnosti. Ker te znailnosti nadarjenih potrjujejo tudi empirine raziskave in ker definicija ne reducira nadarjenosti samo na inteligentnost, ampak jo opredeljuje kot kompleksen pojav (v njej so zajete razline nadarjenosti), se nam je zdela dobro teoretino izhodie za izdelavo Koncepta. Odkrivanje nadarjenih uencev po Konceptu poteka na treh stopnjah: 1) evidentiranje, 2) identifikacija, 3) seznanitev in pridobitev mnenja stare. Evidentiranje

Z evidentiranjem izberemo iro skupino uencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Te uence izberemo na osnovi estih kriterijev, pri emer izvajalci evidentiranja upotevajo e zbrane informacije, ki jih imajo o uencih, posebnih metod in pripomokov, s katerimi bi zbrali dodatne informacije o uencih, praviloma na tej stopnji ne uporabljajo. Namen evidentiranja je upotevati razline vire informacij o uencih in racionalizirati postopek odkrivanja nadarjenih, tako da se izognemo zamudnemu preverjanju celotne populacije uencev. Kriteriji za evidentiranje so: a) Uni uspeh

Uenec mora dosledno izkazovati odlien uni uspeh, praviloma v vseh razredih do evidentiranja. Pri opisnih ocenah pa upotevamo doseene najvije standarde znanja.


22

b) Doseki (performance)

Upoteva se dosledno izkazovanje izjemnih dosekov na specifinih podrojih, kot so: likovna, glasbena, tehnina in portna vzgoja ter v raznih krokih in drugih interesnih dejavnostih. Na osnovi tega kriterija evidentiramo predvsem talentirane uence, ki izkazujejo specifine nadarjenosti.

c) Uiteljevo mnenje

Posebno pozornost naj bi uitelj posvetil tistim uencem, ki kaejo znake nadarjenosti in nimajo izstopajoega unega uspeha. Evidentiral naj bi predvsem uence, ki prihajajo iz socialno deprivilegiranega okolja, druganega kulturnega okolja oziroma imajo specifine une ali vedenjske teave. S taknim namigom smo v Konceptu uitelja eleli odvrniti od evidentiranja uencev na osnovi unega uspeha, kajti uni uspeh je poseben kriterij za evidentiranje.

d) Tekmovanje iz znanja

Upoteva se udeleba in dobri rezultati na regijskih in dravnih tekmovanjih. Nijih ravni tekmovanj ne upotevamo.

e) Hobiji

Miljene so prostovoljne aktivnosti, za katere uenec kae zelo velik interes in v katerih dosega izjemne rezultate (npr. fotografiranje, modelarstvo ).

f) Mnenje olske svetovalne slube

Svetovalni delavci naj bi bili pozorni predvsem na tiste uence, ki niso bili evidentirani na osnovi ostalih petih kriterijev.

Presodili smo, da navedenih est kriterijev pokriva dovolj irok obseg dejavnosti, na katerih uenci izkazujejo svojo nadarjenost, zato je malo verjetnost, da bi katerega spregledali. To monost pa zmanjuje tudi nizko postavljen pogoj za uvrstitev uenca med evidentirane. V skupino evidentiranih so namre izbrani vsi uenci, ki so izpolnili vsaj enega od estih kriterijev. Stare smo v prvem koraku evidentiranja namenoma izpustili. Razloga za to sta dva: nekritinost nekaterih starev do svojega otroka, kar bi preve povealo tevilo evidentiranih uencev ter morebitno razoaranje, e kasneje, v procesu evidentiranja, njihov otrok ne bi bil spoznan za nadarjenega. Zato stari posredujejo svoje mnenje ele v tretji fazi, ko je ola e zbrala vse druge informacije o nadarjenosti uencev. Njihovo mnenje pa se upoteva samo kot


23

dopolnitev ocen uiteljev in ne kot informacija, ki lahko sama odloi o uvrstitvi otroka med nadarjene. Identifikacija

Identifikacija vkljuuje poglobljeno spoznavanje evidentiranih uencev na osnovi naslednjih meril: a) Ocena uiteljev

Uitelji identificirajo nadarjene uence na osnovi ocenjevalnih lestvic. Tiste uence, ki so bili v predhodni fazi evidentirani, sedaj ocenijo z ocenjevalnimi lestvicami, ki se nanaajo na razlina podroja nadarjenosti. Njihov prispevek naj bi bil predvsem pri odkrivanju nadarjenosti uencev na specifinih unih in umetnikih podrojih ter pri identifikaciji tistih nadarjenih, ki se zaradi okoljskih in drugih razlogov ne pokaejo na psiholokih testih.

b) Test sposobnosti

Za preverjanje sposobnosti uencev se priporoa Wechslerjeva lestvica inteligentnosti za otroke (WISC), vendar lahko psiholog po lastni presoji uporabi tudi Ravenove progresivne matrice. Upotevati pa seveda mora, da so Ravenove matrice neverbalni test, zato je dobro nekatere uence dodatno preizkusiti e z WISC-om.

c) Test ustvarjalnosti

Za identifikacijo nadarjenih uencev je Center za psihodiagnostina sredstva priredil Torranceove teste ustvarjalnega miljenja.

Kot nadarjeni so identificirani tisti uenci, ki so na ocenjevalnih lestvicah za uitelje, Ravenovih progresivnih matricah in na Torranceovih testih ustvarjalnega miljenja dosegli rezultat v 90. centilu ali viji, na WISC-u pa IQ 120 ali viji. Pri identifikaciji nadarjenih uencev se rezultati na posameznih merilih ne zdruujejo ali kako drugae kombinirajo. Uenec je spoznan za nadarjenega, e zadovolji kateremu koli merilu. Presojanje nadarjenosti po vsakem merilu posebej je smiselno zato, ker z razlinimi merili odkrivamo razline nadarjenosti. Uitelji z ocenjevalnimi lestvicami ocenjujejo predvsem umetnike nadarjenosti, s testi inteligentnosti odkrivamo akademsko nadarjenost, s testi ustvarjalnosti pa kreativno nadarjenost (o slednjih dveh nadarjenostih govori Renzulli, 1981, v Heller, 1986).


24

Seznanitev in pridobitev mnenja starev

To je zadnji korak v postopku odkrivanja nadarjenih uencev, ko svetovalna sluba skupaj z razrednikom seznani stare, da je bil njihov otrok po omenjenih merilih spoznan za nadarjenega in pridobi tudi njihovo mnenje o otrokovi nadarjenosti. Konno odloitev o nadarjenosti uencev sprejme oddelni uiteljski zbor ob sodelovanju olske svetovalne slube in koordinatorja za delo z nadarjenimi uenci. Uence, ki niso bili identificirani kot nadarjeni, se e naprej spremlja pri raznih aktivnosti, da ne bi morda katerega spregledali.

Prednosti odkrivanja nadarjenih po Konceptu Odkrivanje nadarjenih uencev po Konceptu ima naslednje prednosti: Odkrivanje teh uencev se prenaa v olo, kjer uenci ivijo; odkrivajo jih

tisti, ki se z njimi neposredno ukvarjajo in jih zato tudi najbolje poznajo (to so uitelji, svetovalna sluba in stari).

Koncept smiselno kombinira prednosti dveh metodolokih pristopov: procesnega spoznavanja nadarjenih uencev v realni situaciji med vzgojno-izobraevalnim procesom in v drugih situacijah (te informacije posredujejo uitelji, svetovalna sluba in stari) ter psihometrinega spoznavanja s pomojo testov (testiranje izvede in rezultate interpretira olski psiholog).

Odkrivanje nadarjenih uencev je veplastno in celovito, saj vkljuuje zbiranje iroke palete informacij o uencih na treh ravneh: evidentiranje, identifikacija in pridobitev mnenja starev o otrokovi nadarjenosti.

Postopek omogoa odkrivanje razlinih vrst nadarjenosti.

Potrebni popravki in izboljave v Konceptu Implementacija Koncepta je pokazala na nekatere pomanjkljivosti v metodologiji odkrivanja nadarjenih uencev, ki jih je potrebno odpraviti: Izboljati je treba ocenjevalne lestvice, s katerimi uitelji ocenjujejo

nadarjenost uencev; postavke lestvic morajo opredeljevati konkretne aktivnosti in doseke, ki jih uitelji lahko opazijo pri nadarjenih uencih, ne pa njihove osebnostne lastnosti in sposobnosti.

Premislek je potreben tudi o podrojih oz. vrstah nadarjenosti, ki se kaejo pri uencih na osnovnoolki stopnji in samo ta podroja nadarjenosti vkljuiti v lestvice.


25

Uiteljevo oceno nadarjenosti uencev bi bilo smiselno dopolniti z oceno starev. Tiste uence, ki jih uitelji ocenijo kot nadarjene na posameznih podrojih, naj bi z enakimi lestvicami ocenjevali tudi stari. V primeru, da stari vidijo otrokovo nadarjenost na nekem drugem podroju kot uitelj, je treba o nadarjenosti tega otroka ponovno razmisliti (opraviti pogovor s stari, pridobiti mnenje drugih uiteljev, se ponovno posvetovati s svetovalno slubo ).

Odstotek identificiranih nadarjenih uencev v populaciji (okoli 25 %) je previsok. Na to opozarjajo tudi nekateri uitelji in svetovalni delavci, ki ugotavljajo, da mnogi uenci, ki so identificirani kot nadarjeni, ne zmorejo zahtevnejih nalog za nadarjene. Zato je potrebno na novo premisliti o postavljenih mejah za nadarjenost na posameznih merilih. Ekspertna skupina za VIZ delo z nadarjenimi ima prilonost, da na osnovi dosedanjih rezultatov uencev preveri odstotek nadarjenih pri dvigu meje na WISC-u na IQ 125, na intrumentih, ki imajo centilne norme pa na 95. centil. e se bo s tem znial odstotek nadarjenih na okoli 10 %, bi bilo smiselno upotevati te meje.

Literatura Davis, G. A. in Rimm, B. S. (1998). Education of the Gifted and Talented. MA: Alyn and Bacon.

George, D. (1997). Nadarjeni otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo.

Hallahan, P. D. in Kauffman, M. J. (1991). Exceptional Children. Introduction to Special Education (Fifth Editon). New Jersey: Prentice Hall.

Heller, K. A. (1986). Psychologische Probleme der Hochbegabungsforschung. Zeitschrift fur Entwiklungspsychologie und Pedagogische Psychologie, 18(4), 335361.

Kaufman, B. S. (2012). Who Is Currently Identified as Gifted in the United States. Pridobljeno 8. 2. 2012 iz http://www.creativitypost.com./education/who is currently identified as gifted in the united states.

Strokovni svet RS za splono izobraevanje (1999). Koncept: Odkrivanje in delo z nadarjenimi uenci v devetletni osnovni oli (sprejet 11. 2. 1999).

agar, D. (2006). Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi uenci v devetletni osnovni oli: zakaj tako. V T. Bezi et al., Odkrivanje nadarjenih uencev in vzgojno izobraevalno delo z njimi (str. 1019) Ljubljana: Zavod Replike Slovenije za olstvo.

27

Vloga olskega psihologa pri prepoznavanju in obravnavi rizinih skupin nadarjenih uencev

LIDIJA MAGAJNA* IN JASNA BOI**

Povzetek Namen prispevka je opozoriti na probleme in kompleksne vzgojno-izobraevalne potrebe nadarjenih uencev, pri katerih se zaradi specifinih znailnosti funkcioniranja, sopojavljanja drugih teav/motenj ali raznih spremljajoih neugodnih dejavnikov pojavlja veje tveganje za izobraevalno neuspenost in teave v psihosocialnem prilagajanju. Raziskave in izkunje prakse kaejo, da ostajajo ti uenci pogosto prezrti in brez ustrezne podpore in pomoi zaradi vrste razlogov, povezanih s pomanjkljivostmi postopkov prepoznavanja in diagnostinega ocenjevanja, zapletenostjo in protislovnostjo njihovih problemov uenja in psihosocialnega prilagajanja, prevladujoimi stereotipi in nezmonostjo okolja, da prepoznava njihovo specifino ranljivost in se ustrezno odzove. Vkljuevanje in sodelovanje olskega psihologa pri prepoznavanju in obravnavi rizinih skupin nadarjenih uencev (nadarjenih uencev s specifinimi unimi teavami ali primanjkljaji na posameznih podrojih uenja, motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo ali brez nje, neverbalnimi motnjami uenja, ustvenimi in vedenjskimi teavami pa tudi visoko nadarjenih uencev idr.) je zato pogosto kljunega pomena tako za optimalen razvoj in realizacijo njihovih potencialov kot tudi za ugoden dolgoroen psihosocialen izid, zahteva pa ustrezno dodatno usposabljanje. Spoznanja in pristopi sodobnih teorij uenja, olske nevropsihologije in kognitivne vedenjske terapije omogoajo oblikovanje vrste predlogov za izboljanje praks prepoznavanja in razvoj alternativnih pristopov diagnostinega ocenjevanja, sodelovanja z uitelji in stari, svetovanja in vodenja, individualne in skupinske obravnave ter zagovornitva in samopomoi. Kljune besede: nadarjeni uenci, olska neuspenost, specifine motnje uenja, teave psihosocialnega prilagajanja, vloga olskega psihologa.

Kompleksnost in raznolikost nadarjenosti Sama beseda nadarjenost vsebuje idejo o daru, ki ga otrok nosi v sebi, torej o potencialu, ki ga ima (skritega). Navzven se nadarjenost otroka odraa v njegovem vedenju in aktivnosti. Znailnosti doivljanja in motivacijska * Pedagoka fakulteta, Univerza v Ljubljani; Svetovalni center Ljubljana ** Svetovalni center Ljubljana


28

naravnanost nadarjenih otrok so manj opazne, a enako pomembne za razvoj njihovih potencialov. V prispevku elimo opozoriti na pomen celostnega pristopa k odkrivanju in nartovanju pomoi nadarjenim uencem, e posebej nadarjenim uencem iz rizinih skupin, pri katerih je prisotno veje tveganje za pojav unih in psihosocialnih teav. Ti uenci so pogosto prezrti in ostajajo brez ustrezne pomoi, eprav je za njihov osebnostni razvoj in realizacijo potencialov spodbujanje monih podroij in interesov odloilnega pomena. Zato je vloga olskega psihologa pri identifikaciji in izvajanju ustreznih nainov pomoi nadarjenim zelo pomembna in zahtevna, saj vkljuuje tako interdisciplinarno znanje in timsko sodelovanje kot tudi dobro poznavanje kompleksnih problemov, izobraevanje in motiviranje uiteljev za globlje razumevanje protislovij, ustveno podporo in dodaten trud.

Koncept in postopek odkrivanja nadarjenih (agar, Arta, Bezi, Nagy in Purgaj, 1999) je skrbno zasnovan in upoteva sodobno razirjeno pojmovanje nadarjenosti, pomanjkljivosti pa se kaejo v praksi. V procesu izobraevanja v olskem okolju so psihologi in pedagoki delavci v prvi vrsti usmerjeni v uno uspenost oz. visoke olske doseke nadarjenih. Z izjemnimi doseki naj bi bile povezane visoke intelektualne sposobnosti oz. zmonosti za uenje. Stroga usmerjenost v uno uspenost in olsko uenje ne omogoa prepoznavanja intelektualnih potencialov pri vseh tistih uencih, ki (e) ne dosegajo visokih unih rezultatov, a zato toliko bolj potrebujejo ustrezne spodbude za njihovo realizacijo.

Pri klinino psiholokem delu se najpogosteje sreujemo s problemi identifikacije, poglobljenega diagnostinega ocenjevanja ter z nekaterimi preprianji strokovnjakov in laikov, ki vplivajo tudi na manj ustrezne pedagoke pristope pri pouevanju ali obravnavi nadarjenih uencev. Naj omenimo le dvoje preprianj oz. priakovanj, ki lahko ovirajo prepoznavanje nadarjenih: nadarjeni imajo visoke doseke na vseh podrojih rezultati raziskav pa

kaejo, da redko najdemo nadarjene z enakomerno porazdeljenimi sposobnostmi (Winner, 1996);

nadarjeni potrebujejo manj podpore kot povpreni uenci tradicionalno je ve pozornosti pedagokih delavcev namenjeno problemom, najpogosteje uno neuspenim uencem in/ali populaciji z znianimi intelektualnimi sposobnostmi.

Nadarjenost je zelo kompleksna znailnost, ki se lahko izraa na razline naine. Razmislek o tem, kdo so nadarjeni uenci in kakne so njihove potrebe, je pomemben za vse, ki se z njimi sreujemo. Najvekrat nam pri odkrivanju in


29

delu z nadarjenimi povzroajo teave nekatere spodaj navedene znailnosti nadarjenih (Robinson, Reis, Neihart in Moon, 2002): heterogenost znailnosti v skupini nadarjenih zahteva izrazito

individualiziran pristop, asinhronost telesnega, socialnega in intelektualnega razvoja, asinhronost intelektualnega razvoja, neupotevanje posebnih znailnosti nadarjenih, nadarjeni imajo teave v prilagajanju olskem kurikulumu in teave v

odnosu z vrstniki, neustrezno diagnosticiranje sekundarnih emocionalnih in vedenjskih teav. Nadarjen otrok je bolj ranljiv na podroju duevnega zdravja zaradi veje stopnje adaptacije, ki je potrebna za uravnavanje konflikta med njegovimi individualnimi potrebami in cilji ter zahtevami socialnega okolja. Veina je sposobna izkoristiti svoje intelektualne potenciale za uinkovito spoprijemanje in uspeno adaptacijo v okolju. Kombinacije dejavnikov tveganja lahko pri posameznem otroku vodijo v slabo prilagojenost in stopnjujejo njegovo emocionalno stisko, kar lahko dolgorono vodi v kronine duevne motnje tudi v obdobju odraslosti. Ranljivost nadarjenih je torej vedno posledica socialne interakcije. Problemi ranljivosti in duevnega zdravja nadarjenih otrok so podrobneje predstavljeni v Boi (2010). Rizine skupine nadarjenih uencev in problemi prepoznavanja Posebej ogroeni so tisti nadarjeni, ki v oli niso primerno uno uspeni oz. niso prepoznani kot nadarjeni in nimajo ustrezno prilagojenih unih programov. Med nadarjenimi uenci zahtevajo posebno pozornost in strokovno presojo (Robinson et al., 2002): izjemno nadarjeni, nadarjeni v obdobju vstopa v olo, nadarjeni, ki izhajajo iz drugih etninih ali kulturnih okolij ali iz druin z

nizkim socialno-ekonomskim poloajem, nadarjeni uenci z dvojno izjemnostjo (nadarjeni s specifinimi

primanjkljaji na posameznih podrojih uenja/SUT/PPPU/, ustvenimi ali vedenjskimi motnjami ali nadarjeni s senzornimi motnjami ali gibalno oviranostjo).


30

Znotraj omenjenih rizinih skupin nadarjenih otrok so e posebej ranljivi in pogosto spregledani uenci z dvojno izjemnostjo, ki so izrazito nadarjeni na posameznih podrojih, hkrati pa imajo specifine kognitivne primanjkljaje, ki pomembno ovirajo njihovo olsko uenje in izobraevalne ambicije, zniujejo njihovo uno uspenost ter vplivajo na oblikovanje nizke samopodobe in slabe socialne kompetentnosti. Zato se bomo v prispevku bolj osredotoili na probleme identifikacije in pomoi najveji skupini med dvojno izjemnimi nadarjenimi, skupini nadarjenih uencev s specifinimi motnjami uenja (SUT/PPPU). Izjemno nadarjeni uenci

im bolj nadarjen je otrok, tem veja je potreba po zgodnjem odkrivanju. M. Gross (2006) je v 20-letni longitudinalni tudiji preuevala izobraevalni, socialni in ustveni razvoj 60 avstralskih mlajih oseb z IQ nad 160 in ugotovila, da je bil za to skupino oseb vpliv prvih treh let olanja kritien za dogajanja v poznem otrotvu, adolescenci in odrasli dobi. Mnogi med izjemno nadarjenimi otroci v tej tudiji, ki so v tem obdobju na socialnem podroju doivljali odklanjanje vrstnikov, so v teku kasnejega olanja zavestno funkcionirali pod svojimi zmonostmi. Za doseganje veje socialne sprejetosti so se torej odloali za storilnostno podpovprenost in manjo olsko uspenost, tevilni kljub multiplim talentom niso dokonali srednje ole ali niso diplomirali.

Pri diagnostinem ocenjevanju izjemno nadarjenih pa se lahko pojavi vrsta ovir, ki zadevajo tako probleme merjenja kot tudi znailnosti odzivanja te skupine uencev. Zmonosti in znanja visoko nadarjenih uencev lahko zelo presegajo zahteve merskih instrumentov. Tudi strokovnjaki, ki so izkueni v diagnosticiranju, se po mnenju L. Silverman (1995, 2009), premalo zavedajo, do kakne mere lahko uinki stropa zniajo rezultate pri visoko nadarjenih otrocih. Avtorica je analizirala izkunje tridesetletnega dela na podroju odkrivanja in razlinih nainov izvajanja pomoi nadarjenim v Centru za razvoj nadarjenih in opozarja, da veina testov, ki je bila izdelana za povprene uence, ne diferencira med laje, zmerno in visoko nadarjenimi. Laje, zmerno, visoko in izjemno visoko nadarjeni otroci pa se med seboj razlikujejo, tako kot se otroci z lajim, zmernim in tejimi zaostankom v intelektualnem razvoju, vendar pa so razlike med ravnmi nadarjenosti redko prepoznane. Otroci z IQ 160 in ve se od zmerno nadarjenih vrstnikov razlikujejo v vrsti kognitivnih in ustvenih variabel (Gross, 2006).

olski psiholog pa mora pri testiranju nadarjenih upotevati tudi druge mone dejavnike, ki lahko vplivajo na to, da visoko nadarjeni v testni situaciji ne pokaejo vsega svojega znanja in sposobnosti: samo doivljanje napotitve,


31

pretirana kritinost in strah pred napakami, anksioznost ali nespodbudno vzduje. Uenec je lahko zaskrbljen, da bo identifikacija vodila do poveanja zahtev in pritiskov starev in uiteljev, izgube prijateljev ali zamenjavo okolja (ob akceleraciji) in zato v testni situaciji ne pokae vsega svojega znanja in sposobnosti. Odgovori visoko nadarjenih otrok so lahko napani ali na vpraanja ne odgovorijo, ker domnevajo, da vsebujejo prelahka vpraanja doloene zanke, ali iejo globlje pomene. Nekateri imajo zelo dobre zmonosti intuitivnega uvida in razberejo razline nebesedne znake testatorja. e je testator nestrpen, ker je njihovo odgovarjanje predolgo in zmanjkuje asa, bodo svoje odgovore prilagodili. Nadarjeni ob vstopu v olo

Mnogi nadarjeni otroci se dobro razvijajo znotraj druine, vendar izgubijo motivacijo za uenje, ko stopijo v olo, ter trajno dosegajo zniane doseke. Na njihovo prilagajanje vpliva nivo stresa ob vstopu v olo, neprilagojene in pogosto prenizke olske zahteve glede na njihovo predhodno znanje ter pritiski vrstnikov. Nadarjeni iz drugih kulturnih in jezikovnih okolij ali iz nespodbudnega okolja zaradi revine

Na ocenjevanje nadarjenosti vplivajo tevilni zgodovinski, filozofski, psiholoki, teoretini, proceduralni, socialni in politini dejavniki (Makarovi, 2004). Strokovnjaki Nacionalnega raziskovalnega centra za nadarjene in talentirane v ZDA ugotavljajo, da je populacija nadarjenih dvojezinih otrok premalo zastopana v programih za nadarjene (Frasier, Garcia in Passow, 1995). V aktualni praksi odkrivanja nadarjenosti v ZDA izstopajo predvsem problemi pristranskosti testov do kulturne, jezikovne in ekonomske razlinosti; monost napotitve v posebne programe za nadarjene pa zmanjujejo tudi stalia uiteljev in tipi ol, ki jih nadarjeni otroci iz zgoraj navedenih skupin obiskujejo. Uitelji premalo poznajo specifino kulturno, jezikovno ali socialno ozadje otrok. Njihova usmerjenost v primanjkljaje pa pogosto otekoa prepoznavanje monih podroij doloene kulture ali okolja. Vztrajnost in predanost, znailna za nadarjene otroke, se pri uencih iz sociokulturno ugodnega okolja kae pri izvajanju tipino olskih aktivnosti, pri otrocih iz manj spodbudnega in izobraenega okolja pa pri dejavnostih, ki so obiajno nepovezane s olo. Zato je neupotevanje dokazov o superiornih intelektualnih sposobnostih iz drugih virov in izkljuno zanaanje na poroanja uiteljev o funkcioniranju v olski situaciji in/ali rezultate standardiziranih testov inteligentnosti v situacijah, ko ugotovimo monost vplivanja katerega izmed


32

zgoraj navedenih dejavnikov na proces identifikacije in napotitve, povsem neustrezno. Nadarjeni s specifinimi motnjami uenja SUT/PPPU/ ali uenci z dvojno izjemnostjo

Nadarjeni uenci s specifinimi unimi teavami ali tejo obliko tovrstnih motenj, imenovano primanjkljaji na posameznih podrojih uenja, so zelo heterogena skupina otrok in mladostnikov, pri kateri se hkrati pojavljajo tako visoke splone intelektualne sposobnosti, talenti na specifinih akademskih podrojih, v umetnosti, ustvarjalnosti ali na podroju vodenja kot tudi specifine kognitivne teave nevrofizioloke narave, ki ovirajo usvajanje in avtomatizacijo vein in znanj na doloenih podrojih. Zaradi dvojne izjemnosti imajo ti uenci kompleksne vzgojno-izobraevalne potrebe, vendar pa raziskave kaejo, da ostajajo v praksi pogosto neprepoznani (Baum in Owen, 2004). Ker je njihovo funkcioniranje pogosto protislovno in ne ustrezajo prevladujoim stereotipom, hkrati pa lahko z zelo domiselnimi kompenzatornimi strategijami prikrijejo teave, jih uitelji ne prepoznajo in ostajajo brez ustreznih spodbud in pomoi. Baum in Owen (1988) sta v svoji tudiji ugotovila, da kae 36 odstotkov uencev, ki so jih olski strokovni delavci identificirali kot uence s SUT, tudi vedenja, povezana z nadarjenostjo.

Strokovnjaki omenjajo predvsem tri podskupine nadarjenih otrok s specifinimi motnjami uenja, pri katerih ostajajo tevilni problemi, ki izvirajo iz dvojne izjemnosti, pogosto neopaeni (Brody in Mills, 1997).

Pri prvi skupini uencev okolje opaa njihovo nadarjenost, zelo dobre zmonosti razumevanja zapletenih idej, obseno in poglobljeno znanje na doloenih interesnih podrojih ter nadpovprene zmonosti abstraktnega razmiljanja in loginega sklepanja. Pomanjkanje napredka pri usvajanju tipino olskih vein in znanj (branja, pisanja, raunanja, mehaninega pomnjenja informacij, obvladovanja postopkov itd.), ki se pri teh uencih pojavlja skupaj z nadarjenostjo, pa stari in uitelji pripiejo predvsem pomanjkanju motivacije in angairanosti za olsko delo, slabim unim navadam ali lenobi in ne prepoznajo specifinih kognitivnih primanjkljajev.

Drugo skupino tvorijo uenci, pri katerih so kognitivne motnje izraene do take mere, da jih okolje identificira kot uence s specifinimi unimi teavami, neprepoznane pa ostajajo njihove izjemne sposobnosti. Prilagoditve in ukrepi pomoi se pri tej drugi skupini osredotoajo predvsem na podroja primanjkljajev, ni pa predviden nart ali as in strategije za razvijanje prisotnih izjemnih potencialov.


33

Najveja pa je skupina nadarjenih uencev s SUT/PPPU, pri katerih se izjemne sposobnosti in kognitivne motnje medsebojno zakrijejo (Brody in Mills, 1997; Ruban in Reis, 2005). Zaradi razlinih nainov kompenziranja se kombinacija nadarjenosti in teav navzven kae kot neko povsem povpreno izvajanje. Ob teh, sicer povprenih, unih rezultatih pa ostajajo neopaeni tako njegovi sicer visoki intelektualni potenciali kot tudi prisotne specifine teave.

Nadarjeni uenci s SUT/PPPU izkazujejo splono sposobnost uenja, ki je znailna za nadarjene, ustvarjalnost in presenetljive doseke na nekaterih podrojih. Pri aplikaciji individualnih in skupinskih preizkusov kognitivnih sposobnosti olski psiholog ugotovi zelo dobre sposobnosti abstraktnega razmiljanja, tvorjenja pojmov in reevanja problemov z vpogledom. Tako kot nadarjeni uenci brez teav pri uenju so izredno radovedni in eljni uenja, posebno na podrojih, ki jih zanimajo. Na teh podrojih se problemov lotevajo s strastjo in vztrajnostjo. Njihova una uinkovitost pri usvajanju nekaterih tipino olskih vein in znanja pa lahko zelo zaostaja. Zato se v olski situaciji sooajo s teavami in neuspenostjo, saj svojega znanja in zmonosti pogosto ne morejo izkazati. Protislovnosti v unem in psihosocialnem funkcioniranju in izrazito neharmonino odzivanje stare in uitelje pogosto zelo bega in napane razlage in obtobe lahko pri tej zelo ranljivi skupini notranje stiske in doivljanje nemoi e poglobijo.

Na podlagi temeljitega pregleda literature o nadarjenih uencih s SUT/PPPU so Reis, Neu in McGuire (1995) poudarili naslednje znailnosti, ki izhajajo iz edinstvene in zapletene interakcije zmonosti in teav te dvojno izjemne skupine: frustracija ob nezmonosti obvladovanja olskih vein ustva

nezadovoljstva, jeze, trme in opozicionalnost; perfekcionizem, nerealistina priakovanja glede lastnega izvajanja ali

rezultatov; prekomerna obutljivost na neuspeh (vedenje izogibanja, anksioznost); nauena nebogljenost (percepcija samouinkovitosti); slaba samopodoba in nizko samospotovanje; splono pomanjkanje motivacije e posebej motivacije za doseke; pomanjkanje organizacijskih vein, nezmonost dokonati zadolitve; pomanjkanje socialnih vein; motee vedenje v razredu (agresivnost ali pretirano obrambno vedenje). Te znailnosti odraajo nadarjenost teh uencev, hkrati pa predstavljajo tudi neko oviro, da bi okolje to nadarjenost tudi prepoznalo.


34

Problem znianih unih dosekov storilnostno podpovprenih med nadarjenimi

Z vidika ole bi bil lahko najlaje prepoznaven problem znianih unih dosekov storilnostno podpovprenih ali poduspenih uencev (underachievement), ob predpostavki, da so njihovi intelektualni potenciali prepoznani. Specifino je poduspenost ali relativna neuspenost opredeljena kot razlika med ugotovljenim intelektualnim potencialom in izkazanim unim uspehom. Manja in kratkotrajna znianja unega uspeha e nimajo negativnih psihosocialnih uinkov, dolgotrajneja in izrazita znianja pa vplivajo na nizko samopodobo, samozavest in uno motivacijo posameznika. Po oceni amerikih avtorjev lahko problem znianih unih dosekov zajema tudi med 1550 odstotkov nadarjenih (Whitmore, 1980). Po oceni drugih avtorjev ima specifine kognitivne primanjkljaje 210 odstotkov nadarjenih. Kar 41 odstotkov nadarjenih s specifinimi unimi teavami ni identificiranih do srednje ole (Dix in Schafer, 1996; Ferri, Gregg in Heggoy, 1997; v McEachern, 2001).

Tudi e otrokovi pedagogi ne zaznajo, da uenec zmore ve kot v resnici v oli pokae in dosega, pa ti uenci teko sprejemajo variiranje svojih olskih dosekov na posameznih unih podrojih. V svoji potrebi po dovrenosti in najboljih dosekih (perfekcionizem) in v prizadevanju za ohranjanje samospotovanja (pogosto so do sebe pretirano kritini in nerealistini) se ti senzibilni, ustveno obutljivi uenci zatekajo v prikrivanje svojih primanjkljajev oz. ibkosti. S svojimi odlinimi intelektualnimi sposobnostmi in z uporabo ustvarjalnih potencialov razvijejo e zelo izvirne kompenzatorne strategije. Resnino se potrudijo, da so njihovi primanjkljaji im manj opazni, zato so v olskem prostoru pogosto nevidni, pri tem pa njihova ustvena stiska ni zmanjana.

Predlogi za izboljanje prepoznavanja in diagnostinega ocenjevanja rizinih skupin nadarjenih uencev Na podlagi dolgoletnih izkuenj raziskovalcev in strokovnjakov za odkrivanje in razvoj nadarjenih v specializiranih centrih (Frasieret et al., 1995; Lovett in Lewandowski, 2006; Silverman, 2009) ter naih klininih izkuenj navajamo nekaj predlogov za izboljanje prepoznavanja in nartovanja podpore in pomoi pri rizinih skupinah nadarjenih uencev.

Pri diagnostinem ocenjevanju visoko nadarjenih uencev je pomembno, da olski psiholog upoteva moen uinek stropa pri testih, ki jih


35

uporablja, in tem uencem ponudi prilonost, da pokaejo zahtevneja znanja. Problem preseganja gornje meje zahtev se pojavlja pri skupinskih in individualnih testih, pa tudi v razredu, saj uitelj v okviru pouka pogosto nima prilonosti, da bi ugotovil, kako kompleksno je uenevo znanje na doloenem podroju. Strokovnjaki posebej opozarjajo na monost, da pri uencih, ki se zelo odlikujejo v zmonosti abstraktnega sklepanja in so nagnjeni k refleksivnosti, nekateri od testov, ki zahtevajo izvajanje pod asovnim pritiskom in dajejo pri izkazovanju zmonosti velik poudarek tudi vidnomotorinim spretnostim, podcenijo njihove umske potenciale.

V okviru postopka diagnostinega ocenjevanja je treba raziskati, kako otrok doivlja napotitev, ali je prisotna tesnoba ter posebno pri mlajih visoko nadarjenih otrocih vloiti dovolj asa v vzpostavitev ugodnega vzduja in zagotovljanje optimalnega sodelovanja. V primeru doivljanja tesnobe in neugodja so priporoljive prekinitve in ponovno nadaljevanje dela po vzpostavitvi ustreznejega poutja in dobrega odnosa s testatorjem.

Raziskave niso potrdile nekega tipinega vzorca kognitivnega funkcioniranja ali profila pri skupini nadarjenih otrok s specifinimi motnjami uenja (SUT/PPPU). Skupina je zelo heterogena, vkljuuje tako razline vrste nadarjenosti in olskih talentov kot tudi razline oblike specifinih motenj uenja. Probleme prepoznavanja dodatno zapletajo tudi razhajanja in nejasnosti glede opredelitev obeh pojavov in kriterijev. Kljub temu pa je mogoe na podlagi obstojeih soglasij v zvezi z definicijami nadarjenosti in specifinih motenj uenja potrditi doloene kljune znailnosti te skupine in pri prepoznavanju in diagnostinem ocenjevanju upotevati: dokaze o izjemnem talentu ali sposobnosti, dokaze o razhajanju med priakovano (potenciali na doloenih

podrojih) in aktualno storilnostjo (olskimi doseki) ter dokaze o obstoju deficitov v predelovanju informacij.

Predvsem pa je pomembno, da pri nadarjenih otrocih z unimi teavami ugotovimo vzroke problemov pri uenju in izloimo vzrone dejavnike, ki bi vodili do povsem druganih (npr. pripisovanje neuspeha pomanjkanju motivacije pri neki specifini kognitivni oviranosti ali zmanjani zmonosti za uenje pri otroku, ki ima slabo mehanino pomnjenje, a sicer dobre sposobnosti povezovanja in smiselnega pomnjenja), vasih celo za nadaljnji razvoj posameznika neugodnih intervenc. Problemi v zvezi s prepoznavanjem nadarjenosti in specifinih motenj pri tej skupini dvojno izjemnih uencev so podrobneje prikazani v Magajna (2005, 2007, 2011).


36

Postopki identifikacije in implementacije programov za nadarjene bi morali upotevati potrebe raznovrstnih uencev iz razlinih jezikovnih, kulturnih in socialnih okolij. Frasier et al. (1995) zato predlagajo modifikacijo tradicionalnih postopkov odkrivanja nadarjenosti v smeri vkljuevanja multiplih kriterijev in netradicionalnih mer ter modifikacijo kriterijev za selekcijo. Izboljati bi bilo treba procese napotitve in poveati razumevanje uiteljev za razline naine izkazovanja potencialnih talentov v razlinih kulturnih, ekonomskih in jezikovnih skupinah. Prav tako pa bi bilo treba preuiti uinkovite uporabe informacij o uencih iz vrste objektivnih in subjektivnih virov.

Principi obravnave in predlogi za izboljanje nartovanja pomoi rizinim skupinam nadarjenih uencev Vkljuevanje in sodelovanje olskega psihologa pri prepoznavanju in obravnavi rizinih skupin nadarjenih uencev (nadarjenih uencev s specifinimi unimi teavami ali primanjkljaji na posameznih podrojih uenja, z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo ali brez nje, s ustvenimi in vedenjskimi teavami, pa tudi visoko nadarjenih uencev in nadarjenih uencev iz drugih socio-kulturnih ali jezikovnih okolij idr.) je pogosto kljunega pomena tako za optimalen razvoj in realizacijo njihovih potencialov kot tudi za ugoden dolgoroni psihosocialni izid. Omogoanje in spodbujanje pozitivnih in uspenih unih, osebnih in socialnih izkuenj pa zahteva pri teh skupinah poleg ustrezne usposobljenosti tudi premostitev nekaterih stereotipnih pojmovanj in razumevanje navidez protislovnih pojavov hkratne nadarjenosti in teav. Nadarjenost posamezniku sicer omogoa, da laje kompenzira nekatere specifine primanjkljaje, ne varuje pa ga pred razlinimi nevrobiolokimi ali genetinimi ranljivostmi ali drugimi okoljsko pogojenimi teavami. Na podlagi dosedanjih empirinih raziskav in predvsem klininih izkuenj pri delu z dvojno izjemnimi uenci bi lahko poudarili nekatere pomembne principe obravnave:

Pri nartovanju pomoi je pomemben multidimenzionalni pristop, ki povezuje uenca, stare, uitelje in druge strokovne slube v oli. Osnovni skupni cilj je skrb za optimalni razvoj vseh potencialov posameznega otroka.

Posebna pozornost naj bo namenjena usklajeni in uravnoteeni podpori razvoja nadarjenosti oz. talentov in skrbi za primanjkljaje. Spodbujanje razvoja nadarjenosti oz. talentov ima zaradi doivljanja uspenosti prioriteto. Uenci z dvojno izjemnostjo naj bodo deleni oblik dela in


37

prilagoditev za nadarjene, ugoden vpliv ima lahko vkljuitev v skupino nadarjenih. Na podrojih specifinih primanjkljajev pogosto e razvijejo kompenzatorne strategije. Kljub temu uenci z dvojno izjemnostjo potrebujejo na ibkih podrojih ustrezne prilagoditve, ki jim omogoajo ustrezno sledenje olskim zahtevam, e posebej pri preverjanju znanja, in jih ne izpostavljajo ali stigmatizirajo med vrstniki. e pa se osredotoimo le na une teave in obravnavo primanjkljajev ter prezremo uinkovite strategije uenja in ne omogoamo razvoj monih podroij, bo to mono prizadelo njihovo motivacijo, samouinkovitost, zavrlo njihov razvoj in verjetnost uspenosti.

Oblikovanje individualnega programa izobraevanja naj upoteva edinstvenost vsakega posameznika z dvojno izjemnostjo in se osredotoi na razvoj potencialov z ustreznimi pedagokimi pristopi in realnimi cilji. Nadarjeni so izjemno ranljivi za dolgas, zanje so manj primerne tradicionalne pedagoke metode, zato naj bo npr. mehanino uenje zmanjano na minimum. Veliko uinkoviteje so metode, ki omogoajo sodelovanje, lastno aktivnost in razmiljanje, spodbujajo uporabo ustvarjalnosti in vkljuujejo individualne interese npr. izobraevalne igre in raziskovalno uenje, uporaba podporne tehnologije in pripomokov.

olska svetovalna sluba vkljuuje v obravnavo: uence, uitelje in stare ter po potrebi zunanje strokovnjake.

Izjemnega pomena je delo z uitelji, ki poteka na dveh nivojih. Prvi je posredovanje strokovnega znanja o uencih z dvojno izjemnostjo v razlinih oblikah, zato da jih bo uitelj lahko prepoznal ter razumel njihovo vedenje in potrebe. Drugi del je svetovanje uitelju pri izboru primernih metod pouevanja in ustrezni diferenciaciji ciljev za nadarjene uence z dvojno izjemnostjo.

Vodenje in svetovanje uencem z dvojno izjemnostjo lahko poteka v individualni ali skupinski obliki. Osnovni cilj je izboljanje njihovo vedenje v razredu, izboljanje njihove socialne sprejetosti in samozaupanja. Svetovalni delavec je pogosto v vlogi njihovega zagovornika tudi v odnosu s iro drubeno skupnostjo.

Na olske svetovalne slube se pogosto obraajo tudi zaskrbljeni stari, saj njihov otrok ne dosega priakovanih uspehov. Teko razumejo otrokovo vedenje in potrebujejo pomo pri podpornih strategijah v procesu olanja svojega izjemnega otroka. Za stare je zelo pomembno, da razumejo tako otrokovo nadarjenost kot tudi njegove une primanjkljaje.


38

Naloga olske svetovalne slube je tudi blaiti napetosti med uencem, stari in uitelji ter pomagati starem, da z ustreznimi ustvenimi odzivi in vzgojnimi pristopi pripomorejo k izboljanju otrokovega vedenja.

Strokovni dokument Odkrivanje in delo z nadarjenimi uenci (agar et al., 1999), ki je bil sprejet v Sloveniji, izhaja iz sodobnega, razirjenega pojmovanja nadarjenosti in vkljuuje monost hkratnega pojavljanja nadarjenosti ter teav pri uenju in psihosocialnem prilagajanju. V svojem tristopenjskem modelu odkrivanja nadarjenosti avtorji pri opisu kriterijev za izvajanje prve stopnje evidentiranja posebej opozarjajo na potrebo po izkazovanju posebne pozornosti uencem, ki kaejo znake nadarjenosti in nimajo odlinega uspeha, ki izhajajo iz socialno prikrajanega ali kulturno druganega okolja ali imajo specifine une ali vedenjske teave. Ker nadarjeni uenci svoje specifine primanjkljaje kompenzirajo na razline izvirne in uinkovite naine, njihovo uno funkcioniranje ni tako zniano in oviranost ne tako izrazita, da bi bil potreben postopek usmerjanja in dodatne individualne strokovne pomoi. Kot uenci z blajo do zmerno stopnjo specifinih unih teav so lahko deleni razlinih oblik pomoi, ki so predvidene v Konceptu dela z uenci z unimi teavami (Magajna, ainovi Vogrini, Kavkler, Pejak in Bregar-Golobi, 2008) za iro skupino uencev z unimi teavami.

Pomembno je, da so ti dvojno izjemni uenci lahko deleni tudi razlinih zakonsko opredeljenih oblik pomoi za nadarjene, eprav rigidnim kriterijem zaradi tevilnih ovirajoih dejavnikov ne bodo povsem zadostili. e so njihova nadarjenost in njihovi talenti prepoznani in so uitelji ustrezno usposobljeni, da razvijajo v okviru individualnega narta pomoi tudi njihova mona podroja in interese ter so deleni tudi oblik uenja in prilagoditev za nadarjene, bo to pomembno vplivalo na njihovo motivacijo, uno napredovanje, obutek samouinkovitosti in duevno zdravje. T. Newman (2004) posebej poudarja pomen razvijanja tako monih kot tudi ibkih podroij nadarjenih uencev s SUT v intervencijskih programih. Doivljanje frustracij v programu, ki se osredotoa predvsem na ibkosti in neupotevanje potrebe po razvoju nadarjenosti in talentov, to skupino uencev odtuji od ole. Sistematinih reprezentativnih podatkov o nainih identifikacije in dela z nadarjenimi uenci s SUT/PPPU ali sopojavljanjem drugih motenj/oviranosti v naem olskem sistemu sicer ni na razpolago, vendar kae preuevanje te problematike na 39 olah v diplomskem delu . Kertajn (2010), da nadarjenih uencev s SUT na ve kot polovici ol ne identificirajo, prav tako oblik pomoi ne prilagajajo specifinim, vasih protislovnim vzgojno-izobraevalnim potrebam te skupine.


39

Odprta vpraanja in smeri nadaljnjega raziskovanja Najveje polemike in razhajanja glede opredelitev in kriterijev so se pojavljale ravno na podroju nadarjenosti in specifinih motenj uenja, kar vsekakor predstavlja dodaten zaplet za izdelavo smernic in postopkov za identifikacijo dvojno izjemne skupine nadarjenih uencev s specifinimi motnjami uenja (Kavale in Forness, 2000; Sternberg in Davidson, 1986). Dodatno teavo predstavljajo tudi konceptualna razhajanja na obeh podrojih. Problemi, modeli in dileme, povezane z definiranjem in odkrivanjem nadarjenosti in specifinih motenj uenja so podrobneje predstavljeni v Magajna (2010, 2011). Veina predlaganih definicij SUT/PPPU omogoa sopojavljanje nadarjenosti in specifinih motenj uenja, saj ne postavljajo neke zgornje meje v pogledu splone inteligentnosti pri definiranju specifinih motenj uenja, premalo raziskane pa so posledice morebitnega prekrivanja teh dveh izjemnosti. Kljub kritikam uporabe razhajanja med sposobnostmi in doseki pri definiranju specifinih motenj uenja, je v praksi koncept razhajanja pomemben pri identificiranju uencev s specifinimi motnjami uenja, ki so nadarjeni. Brody in Mills (1997) pogreata definicije, ki bi na bolj specifien nain spodbujale praktike k identificiranju te podskupine.

Lowett in Lewandowski (2006) se strinjata z nekaterimi predhodnimi raziskovalci, da primanjkuje empirinih raziskav, ki bi podpirale aktualne definicije, kriterije za identifikacijo in intervencije, predlagane za nadarjene uence s SUT/PP. Avtorja sugerirata ve smeri nadaljnjega raziskovanja, ki bi obravnavale pomembne aktualna vpraanja in domneve ter omogoile bolj empirino utemeljeno klinino svetovanje in vodenje. Menita, da bi potrebovali bolj obseno bazo podatkov o profilih sposobnosti, dosekov in razhajanj uencev, ki so napoteni kot nadarjeni uenci s specifinimi motnjami ali teavami pri uenju. Ker so v populaciji nadarjenih nasploh prisotna veja razhajanja med rezultati, bi to omogoilo bolj ustrezno evalvacijo praktinega pomena razhajanj. Uence, ki bi ustrezali najbolj strogim kriterijem (IQ nad 130, standardni rezultat na testu olskih dosekov pod 85), pa bi morali bolj poglobljeno preuiti in izloiti vpliv alternativnih razlag za njihovo neuspenost (npr. motivacijskih ali ustvenih teav). Empirino preveriti bi bilo treba tudi hipotezo o medsebojnem prekrivanju nadarjenosti in teav pri skupini nadarjenih s SUT/PPPU in bolj raziskati diferencialni vpliv za to skupino predlaganih intervencij, da bi ugotovili, kateri elementi intervencij so najbolj uinkovita pomo za to skupino.

Na podroju prepoznavanja in diagnostinega ocenjevanja nadarjenih uencev s specifinimi motnjami uenja prevladujejo predvsem lanki, ki obravnavajo prakse, povezane z identifikacijo, manj pa naine poglobljenega ocenjevanja.


40

Cilj poglobljenega diagnostinega ocenjevanja ni le ugotavljanje, ali posameznik sodi v doloeno kategorijo in je upravien do doloenih oblik strokovne podpore in pomoi, temve pridobiti informacije, ki bodo omogoile izboljanje kvalitete uenja in pouevanja. Razumevanje monih in ibkih podroij kognitivnega in metakognitivnega funkcioniranja nadarjenih uencev s specifinimi motnjami uenja uitelju omogoa vpogled v potek aktualnega procesa uenja pri posameznem uencu in ugotavljanje, kaj ovira in olajuje procese uenja in pouevanja.

Sodobne teorije uenja pa so pomembno pripomogle ravno k odkrivanju individualnih unih potreb in nartovanju prilagajanja pomoi nadarjenim uencem s SUT/PPPU (Lupart, 2004). Glede na ugotovitve kognitivne teorije in raziskav so za doseganje optimalnega razvoja potencialov, e posebej pri izjemnih uencih, pomembna predvsem naslednja podroja: samoregulacija, metakognicija, kvaliteta miljenja in razumevanja, transfer uenja in raba povratnih informacij za uno napredovanje. Diagnostino ocenjevanje teh podroij pa zahteva premik od tradicionalnih nainov ocenjevanja s standardiziranimi testi k alternativnim, bolj avtentinim in kontekstualiziranim pristopom.

Joseph in Ford (2006) zagovarjata rabo nediskriminatornih praks diagnostinega ocenjevanja, ki so bile predlagane kot model diagnostinega ocenjevanja posameznikov s primanjkljaji/motnjami iz kulturno druganega okolja, tudi za evalvacijo potencialno nadarjenih uencev iz razlinih jezikovnih in kulturnih okolij. tevilne raziskave, teorije in mnenja nasprotujejo rabi standardiziranih testov pri ugotavljanju intelektualnih sposobnosti oseb, ki izhajajo iz jezikovno, etnino ali socio-kulturno razlinega okolja. Razprave se osredotoajo predvsem na vpraanje pravinosti. Odloanje, ki je osnovano preteno na uporabi rezultatov standardiziranih testov, naj bi vodilo do premajhne zastopanosti teh uencev v oblikah pomoi za nadarjene in pretirane zastopanosti v razlinih oblikah in programih specialnopedagoke pomoi (U.S. Department of Education, 1998, v Joseph in Ford, 2006).

Nediskriminatorno ocenjevanje pa ni le odstranjevanje testov, ki bi lahko bili pristranski, in presega golo odloanje o izbiri instrumentov, saj se ukvarja s pravinostjo v vseh vidikih evalviranja posameznikov: stereotipi, selekcijo instrumentov, olskimi politikami in postopki. Gre za zbirko desetih postopkov in priporoil (Ortiz, 2002), pri emer je vsak od teh postopkov nartovan tako, da sistematino zmanjuje pristranskost z vidika nekega irega okvirja. Seveda pa ostajajo e odprta tudi vpraanja, ki zadevajo sam konstrukt nadarjenosti in ali se to, kar tvori nadarjenost, manifestira v vseh kulturah in skupinah na isti nain.


41

Sklep e elimo nartovati pomo, ki bo usmerjena v zagotavljanje optimalnega razvoja potencialov, razlinih vidikov osebnosti in zadovoljnega otrotva in olanja nadarjenih uencev z vejim tveganjem za teave na izobraevalnem ali socialno-ustvenem podroju, je treba razumeti zapletenost in vasih tudi protislovnost problemov, ki se pojavljajo pri razlinih rizinih skupinah nadarjenih. eprav je v zvezi z definiranjem, kriteriji in postopki identifikacije in diagnostinega ocenjevanja povezana e vrsta odprtih problemov, je mogoe na podlagi ugotovitev tevilnih, posebno longitudinalnih, raziskav in klinine prakse postaviti vrsto predlogov za bolj uinkovite in empirino podprte prakse odkrivanja in dela z rizinimi skupinami nadarjenih uencev in nadaljnjega raziskovanja. Uporaba uinkovitih strategij podpore, svetovanja in razvijanja nadarjenosti in talentov je pomembna za vse nadarjene uence, za rizine skupine nadarjenih pa je kljuna, saj morajo razviti visoko stopnjo rezilientnosti, da premagajo svoje primanjkljaje in razvijejo svoje potenciale. Literatura Baum, S. M. in Owen, S. V. (2004). To Be Gifted & Learning Disabled: Strategies for Helping Bright Students with Learning & Attention Difficulties. Mansfield Center: Creative Learning Press, Inc.

Baum, S. M. (2004). Introduction. V T. M. Newman in R. J. Steinberg (ur.), Students with both gifts and learning disabilities (str. 115). New York: Kluwer.

Baum, S. in Owen, S. V. (1988). High ability/learning disabled students: How are they different? Gifted Child Quarterly, 32, 321326.

Boi, J. (2010). Razumevanje ranljivosti nadarjenih otrok. V I. Andolek in M. Hudoklin (ur.), Izzivi in pasti otrotva in adolescence: sodobni pristopi k varovanju duevnega zdravja otrok in mladostnikov (str. 2236). Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in stare.

Brody, L. E. in Mills, C. J. (1997). Gifted Children with Learning Disabilities: A Review of the Issues. Journal of Learning Disabilities, 30(3), 282296.

Frasier, M. M., Garca, J. H. in Passow, A. H. (1995). A review of assessment issues in gifted education and their implications for identifying gifted minority students (RM95204). Storrs, CT: The National Research Center on the Gifted and Talented, University of Connecticut.

Gross, M. (2006). Exceptionally Gifted Children: Long-Term Outcomes of Academic Acceleration and Nonacceleration. Journal for the Education of the Gifted, 29, 404429.


42

Joseph, L. M. in Ford, D. Y. (2006). Non-discriminatory assessment: Considerations for gifted education. Gifted Child Quarterly, 50(1), 4151.

Kavale, K. A. in Forness, S. R. (2000). What definitions of Learning Disability Say and Don't Say. A Critical Analysis. Journal of Learning Disabilities, 33(3), 239256.

Kertajn, . (2011). Nadarjeni uenci s specifinimi unimi teavami: strategije odkrivanja in pomoi. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoka fakulteta.

Lovett, B. J. in Lewandowski, L. J. (2006). Gifted students with learning disabilities: Who are they? Journal of Learning Disabilities, 36, 515527.

Lupart, J. L. (2004). Unraveling the mysteries of GLD: Toward the application of cognitive theory to assessment. V T. M. Newman in R. J. Sternberg (ur.), Students with both gifts and learning disabilities (str. 49-72). New York: Kluwer.

Magajna, L. (2005). Zgodnje odkrivanje nadarjenih: Izkunje in problemi. Zbornik posveta Dan slovenskih psihologov. Bled, 16.17. april 2004.

Magajna, L. (2007). Prepoznavanje in razumevanje nadarjenih uencev s specifinimi unimi teavami. V G. Reid, M. Kavkler, S. G. Viola, M. Koak Babuder in L. Mag

namen posvetovanjadisciplin (pedagoške, razvojne,...

Documents