naravnimi in drugimi nesreČami - gasilec.net gesp/lotric posvet... · krim c9 c12 c13 c13 c16 c2...
TRANSCRIPT
SISTEM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
in KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI
Posvet “Sodelovanje reševalnih služb ob intervencijah”
Ig, 2. april 2014
OBRAMBNI
SISTEM
NACIONALNA VARNOST
SISTEM
VPNDN
VARNOSTNI
SISTEM
SISTEM NACIONALNE VARNOSTI
• Nova zakonodaja, sprejeta po letu
1992, je ločila sistem varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami
in obrambni sistem!
• Sistem je organiziran kot enoten in
celovit sistem (lokalna in državna
raven), ki temelji na humanitarnih
principih in je nevojaške narave.
• Vse reševalne službe in druge sile
za zaščito, reševanje in pomoč so
združene v enoten organizacijski
in funkcionalni sistem.
Naloga sistema
Naloga sistema je varstvo ljudi, živali, premoženja,
kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in
drugimi nesrečami s ciljem zmanjšanja števila
nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in
drugih posledic teh nesreč.
NARAVNE IN DRUGE NESREČE
• potresi
• poplave
• požari
• plazovi (zemeljski,
snežni)
• toča, neurja
• žled, zmrzal Ljubljana – potres 1895
• cestne, železniške in letalske nesreče
• industrijske in druge nesreče z nevarnimi
snovmi
• epidemije
• močan veter (burja, fen)
NARAVNE NESREČE 544
DRUGE NESREČE 1.178
NESREČE V PROMETU 2.361
POŽARI IN EKSPLOZIJE 4.161
ONESNAŽENJA, NESREČE Z NEVARNIMI SNOVMI 629
JEDRSKI IN DRUGI DOGODKI 7
NAJDBE NUS, MOTNJE OSKRBE IN POŠKODBE OBJEKTOV 780
TEHNIČNA IN DRUGA POMOČ 3.769
S K U P A J 13.429
Podatki temeljijo na zaključenih poročilih do 2. februarja 2014.
Dogodki 2013
Ukrepanje ob nesrečah 2013
Nadaljni koraki:
• Priprava Uredbe o pokrivanju intervencijskih stroškov,
• Usposabljanje pripadnikov Slovenske vojske za sodelovanje pri izvajanju ZRP
VRSTA ENOTE ŠTEVILO AKTIVIRANIH SESTAVOV ZA ZRP
ŠTEVILO SODELUJOČIH
Enote reševalcev z reševalnimi psi 71 368
Gorska reševalna služba 541 3560
Jamarska reševalna služba 8 34
Prostovoljna teritorialna gasilska društva 10799 82706
Poklicne gasilske enote 7128 30154
Prostovoljna industrijska gasilska društva 39 148
Podvodna reševalna služba 30 126
SKUPAJ 18616 117096
Odgovornosti
Sistem temelji na odgovornosti:
• državljanov (posamezniki)
• Gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij (direktorji)
• Občin (župani)
• Države (Vlada RS – Uprava RS za zaščito in reševanje - URSZR)
URSZR izvaja upravne in strokovne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
GLAVNE FUNKCIJE SISTEMA VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
PREVENTIVA
OBNOVA
PRIPRAVLJE-
NOST
UREJANJE
OSNOVNIH
ŽIVLJENJSKIH
RAZMER
ZAŠČITA
REŠEVANJE
IN POMOČMOP
MKGP
PREVENTIVA
Preventiva
Aktivnosti na področju:
- varstva pred požarom,
- varstva pred utopitvami,
- ozaveščanje strokovne in laične javnosti ter mladine s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstva pred požarom in varstva pred utopitvami,
- izbirni predmet VNDN v osnovnih šolah
- urejanja prostora,
- zaklanjanja (zaklonišča).
Nadaljni koraki:
- Ustanovitev platforme za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (Svet Vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Preventiva
Naša ciljna skupina je mladina.
Ozaveščanje strokovne in laične javnosti s področja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, varstva pred požarom in varstva pred utopitvami
Sistematično urejanje in izvajanje usposabljanja in ozaveščanja strokovne in laične javnosti.
Za laično javnost oziroma prebivalce so bile razvite različne teme preko različnih aktivnosti v okviru projektov, ki so pokrili različne ciljne skupine:
• mesec varstva pred požarom - različne teme, različne ciljne skupine
• vsakoletni natečaji naravne in druge nesreče
• Dnevi zaščite in reševanja, sejem Sobra, otroški bazar, festival za tretje življenjsko obdobje
• različne aktivnosti za tretjo triado OŠ, maturante, študente
• spoti, oglasi, plakati, zgibanke, promocijski materiali in druge aktivnosti za prebivalce – dimniški požari, veseli december, požari v naravi, poplave, potresi, neurja, ogenj ni igrača, evakuacija, ogljikov monoksid…
Poseben poudarek namenjen pripravi vsebin in raznih aktivnosti v okviru osebne in vzajemne zaščite za prebivalce v primeru naravnih in drugih nesreč.
Velik poudarek na izdelavi strokovnih podlag in gradiv za strokovno in laično javnost.
Preventiva
PRIPRAVLJENOST
Pripravljenost
• Enotna evropska številka za klic v sili 112
• Avtonomen sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja • Sistem radijskih zvez (ZARE)
• Sistem osebnega klica
• Sistem javnega alarmiranja
• Informacijski sistem (opazovalni sistemi, sistemi za aktiviranje in alarmiranje, sistemi za
neposredno podporo silam ZRP, sistemi za podporo izvajanja usposabljanj)
• Ocene ogroženosti in načrti zaščite in reševanja
• Sile za zaščito, reševanje in pomoč • Prostovoljni, poklicni in dolžnostni sestavi
• Državne enote, službe in organi Civilne zaščite
• Sofinanciranje javnih reševalnih služb, društev, organizacij, zavodov..
• Državne rezerve materialnih sredstev
• Izobraževanje in usposabljanje
• Izvajanje vaj
Nadaljni koraki:
- poenostavitev izdelave načrtov zaščite in reševanja
- delovanje višje gasilske šole
Pripravljenost
V uporabi od 1997. Prebivalci lahko pokličejo
vse reševalne službe na 112:
- gasilce,
- NMP,
- druge reševalne službe (npr. gorske reševalce ...),
- Policijo (tudi 113).
• 24/7 v 13 regijskih centrih za obveščanje
• klici so zastonj iz vseh omrežij
• cca 800.000 klicev letno
• 156 sistemiziranih DM JU v centrih za obveščanje
Enotna evropska številka za klic v sili 112
URSZR je v letih 2008 in 2009 prejela nagrado Evropskega združenja za klic v sili (EENA):
2008 – Izobraževanje javnosti o 112
Višanje zavesti in odzivnosti prebivalstva s poudarkom na šolskih otrocih in mladih.
2009 – WAP 112 klic
Omogoča gluhim in naglušnim osebam obvestiti operativce v centrih za obveščanje, kje se nahajajo in kakšno pomoč potrebujejo.
2012 – SMS 112 klic
Omogoča gluhim in naglušnim osebam obvestiti operativce v centrih za obveščanje, kje
se nahajajo in kakšno pomoč potrebujejo.
Pripravljenost
Informacijsko – komunikacijski sistem Informacijsko komunikacijski sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (SVNDN) se glede na
namembnost in zahtevano stopnjo zanesljivosti in razpoložljivosti deli na:
• opazovalne sisteme (monitoringe) - Video Kras
• sisteme za neposredno podporo silam za zaščito reševanje in pomoč, centrom za obveščanje in Upravi
RS za zaščito in reševanje,
• sisteme za potrebe izvajanja usposabljanj s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
• sisteme za aktiviranje in alarmiranje,
• sisteme za obveščanje in izobraževanje javnosti.
Informacijsko -komunikacijski sistem predstavlja tudi hrbtenico operativnih in pomožnih operativnih
sistemov regijskih centrov za obveščanje in Centra za obveščanje Republike Slovenije kot so predvsem:
• Sistem javnega alarmiranja
• Sistem internih govornih komunikacij
• Sistem snemalnih naprav
• Sistem spremljanja radijskega prometa
• Sistem spremljanja telefonskega prometa
• Sistem nadzora UPS naprav, agregatov in telekomunikacijskih prostorov
• Sistem nadzora repetitorskih postaj
• in drugo.
Fiksno komunikacijsko informacijsko hrbtenico sistema sestavljajo lokalna omrežja intranet ZIR po
posameznih izpostavah URSZR v državi, medsebojno povezana prek virtualnega WAN omrežja ZIR.
Mobilno komunikacijsko hrbtenico SVNDN sestavlja konvencionalno radijsko omrežje ZARE s sistemom
osebnega klica.
Pripravljenost
SISTEM ZA-RE
BRVOGI
DOVŠKA BABA
DOBRČA
KRVAVEC
HUDA PEČ
ŠUMAHOV VRH
URŠLJA GORA
KAPUNARŽAUCARJEV VRH
PEČAROVCI
LENDAVSKE GORICE
LITMERK
JELOVICE
BOČ
RUDNICAŠTACINOV HRIB
BOHOR
MALIČ
MRZLICA
FARBANCAVOGEL
LUBNIK
ŠMARNA GORA
KUK
KOBARIŠKI STOL
GORA
ZIDOVNIK
ARTVIŽE
POLJANEMALIJA
MEDVEDJEK
MIRNA GORA
TRDINOV VRH
VRHTREBNJE
JANČE
GRMADA
SLIVNICA
NANOS
ULOVKAJAVORNIK
SINJI VRH
KRIM
C9C12
C13
C13
C16
C2
C6
C3
C30
C20
C21
C10
C1
C23
C25
C24
C20
C19
C15
C17
C27
C18
C8
C26
C1
C28
C11
C4
C27
C29
C4
C12
C10
C9
C13
C22
Pogodbeni vzdrževalec zvez sistema ZA-RE je IT 100, d.o.o.Dežurni telefon: 24h/7dni: 041/ 66 88 99, e-mail: [email protected]
C24
FREKVENCE IN KANALI
REPETITORJI VHF LINKI UHF
C Tx Rx L Tx Rx
1 173.5125 169.0125 91,5 / 79,7 1 404.9000 409.9000
2 173.4375 168.9375 91,5 / 79,7 2 404.9125 409.9125
3 173.2125 168.7125 91,5 / 79,7 3 409.9250 404.9250
4 173.2875 168.7875 91,5 / 79,7 4 404.9375 409.9375
5 173.3875 168.8875 91,5 / 77,0 5 404.9500 409.9500
6 173.4125 168.9125 91,5 / 77,0 6 404.9250 409.9625
7 173.5125 169.0125 91,5 / 71,9 7 404.9750 409.9750
8 173.3750 168.8750 91,5 / 71,9 8 404.9875 409.9875
9 173.5625 169.0625 91,5 / 71,9
10 173.1375 168.6375 91,5 / 71,9 Subton za Link
11 173.2125 168.7125 91,5 / 71,9 Tx (Hz) Rx (Hz)
12 173.1125 168.6125 91,5 / 71,9 67,0 67,0
13 173.3375 168.8375 91,5 / 71,9 71,9 71,9
14 173.2875 168.7875 91,5 / 71,9 77,0 77,0
15 173.5375 169.0375 91,5 / 74,4 79,7 79,7
16 173.4375 168.9375 91,5 / 74,4
17 173.1875 168.6875 91,5 / 74,4 Oddajni ka p oziva
18 173.2125 168.7125 91,5 / 74,4 Tx (MHz) 173.2500
19 173.3875 168.8875 91,5 / 74,4
20 173.2375 168.7375 91,5 / 71,9
21 173.2625 168.7625 91,5 / 71,9
22 173.1875 168.6875 91,5 / 71,9
23 173.3125 168.8125 91,5 / 77,0
24 173.0875 168.5875 91,5 / 77,0
25 173.3625 168.8625 91,5 / 77,0
26 173.2375 168.7375 91,5 / 74,4
27 173.5625 169.0625 91,5 / 74,4
28 173.1625 168.6625 91,5 / 74,4
29 173.1625 168.6625 91,5 / 79,7
30 173.5500 169.0500 91,5 / 77,0
31 173.3000 168.8000 91,5 / 91,5
32 173.4000 168.9000 91,5 / 91,5
C10
C14
ČRETEŽ
GORENJEC8
C27
C31
KOSTANJEVICA
C2
KOPRIVNIKC10
C13
C7
C31
GRAD
Pripravljenost
Informacijski sistem - aplikacije
• Zbiranje in obdelava podatkov prek različnih aplikacij: SPIN, AJDA, GEŠP,
OSEBE, NAČRTI...
• Prikazovanje podatkov preko geografskega informacijskega sistema GIS-UJME
• Povezava s partnerskimi omrežji (VULKAN, GRS-INFO, GURS, AJPES, ARSO,
NEK, …)
• Sistemi za zgodnje obveščanje:
• Monitoring voda
• Radiološki monitoring
• Vizualizacija metereoloških podatkov
• Nevarne snovi
• Video Kras
• Podpora izobraževanju v ICZR
• Spletni portal WWW.SOS112.SI
• Obveščanje in opozarjanje ljudi na nevarnost naravnih in drugih nesreč
• Informiranje in usposabljanje ljudi za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami
• Video vsebine
• Wap portal WAP.SOS112.SI
• Dostopno prek mobilnih telefonov
• Klic v sili za gluhe in naglušne WAP112
• Obveščanje ljudi o padavinah, strelah, vodostajih, nevarnih snoveh in drugim
Pripravljenost
Načrti zaščite in reševanja
Z načrti zaščite in reševanje se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč oziroma zmanjšanje njihovih posledic.
Načrte zaščite in reševanja za posamezne nesreče pripravljajo nosilci načrtovanja na državni, regijski, lokalni in obratni ravni.
Državne načrte zaščite in reševanja ter ocene ogroženosti izdela URSZR v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter ustreznimi strokovnimi organizacijami. URSZR sodeluje pri izdelavi in dopolnjevanju dokumentov obrambnega načrta MORS in izdela načrt Poveljnika Civilne zaščite RS.
Državni načrti
zaščite in reševanja ob:
Spremljanje in izvajanje Seveso direktive, čezmejni vplivi industrijskih nesreč.
__________________________________________________________________
• Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
• Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja – v pripravi je nova Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja
• Navodilo o pripravi ocen ogroženosti - v načrtu izdelava Pravilnika o izdelavi ocen ogroženosti
potresu, poplavi,
požaru v naravnem okolju, nesreči zrakoplova,
železniški nesreči, nesreči na morju,
množični nesreči na avtocesti, pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh,
pojavu posebno nevarnih bolezni živali, jedrski ali radiološki nesreči, u
porabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi,
drugih nesrečah, ki bi lahko prizadele večji del države oziroma povzročile obsežne posledice ter v vojni.
Pripravljenost
SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ
Sile za zaščito, reševanje in pomoč delimo na:
1. enote, službe in organe Civilne zaščite,
2. gasilske enote in enote ter službe društev ter drugih nevladnih
organizacij,*
3. enote, službe in centre za ZRP, ki jih organizirajo državni
organi.
Sile za zaščito reševanje in pomoč se glede na način vključevanja
in sodelovanja državljanov delijo na:
1. dolžnostne,
2. prostovoljne,
3. poklicne.
_____________ * Posamezne enote in službe se lahko organizirajo v kombinaciji poklicnih in prostovoljnih članov
Gasilske enote: teritorialne poklicne, teritorialne s poklicnim jedrom, teritorialne prostovoljne, industrijske poklicne, industrijske s poklicnim
jedrom, industrijske prostovoljne.
Pripravljenost
SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ PROSTOVOLJNI SESTAVI (~ 49.000 )
(prostovoljne gasilske enote, gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba, podvodna reševalna služba, enote za prvo pomoč, stacionariji in nastanitvene enote pri Rdečem križu Slovenije , enote reševalcev z reševalnimi psi pri Kinološki zvezi Slovenije in Zvezi društev vodnikov reševalnih psov Slovenije, enote za postavitev začasnih bivališč pri Zvezi tabornikov Slovenije in Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, radioamaterji in drugo)
POKLICNI SESTAVI ( ~ 3.500 )
(poklicne gasilske enote, služba za ZiR ob ekoloških in drugih nesrečah ter za iskanje na morju, enota za identifikacijo oseb, enota za ZiR ob nesrečah s klorom ter drugimi jedkimi snovmi, mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo, ekološka laboratorija z mobilno enoto , enota za reševanje ob rudniških nesrečah in druge službe, ki jih organizirajo pristojna ministrstva v sodelovanju z zavodi oziroma gospodarskimi družbami)
DOLŽNOSTNI SESTAVI - CIVILNA ZAŠČITA ( ~ 5.000 )
(tehnične reševalne enote, enote za prvo pomoč, enote za prvo veterinarsko pomoč, enote za RKB zaščito, enota za varstvo pred NUS, enote za uporabo zaklonišč, služba za proženje snežnih plazov, službe za podporo, poveljniki CZ in njihovi namestniki ter štabi CZ, poverjeniki za CZ in njihovi namestniki, informacijski centri, logistični centri, druge enote in službe, nastanitveni center in mobilni stacionarij, enote za hitre intervencije)
Pripravljenost
JAVNE SLUŽBE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ
1. Gasilska služba,
2. Gorska reševalna služba
3. Jamarska reševalna služba
4. Podvodna reševalna služba
Pripravljenost
DRŽAVNE IN REGIJSKE ENOTE, SLUŽBE IN ORGANI CIVILNE ZAŠČITE
1. ORGANI CZ
• poveljnik CZ RS in njegov namestnik
• poveljniki CZ regij in njihovi namestniki
• štab CZ RS
• štabi CZ regij
2. ENOTE CZ
• ekipe za prvo pomoč (v dogovoru z RKS)
• tehnično reševalne enote (TRE)
• enote za RKB zaščito (oddelki za RKB izvidovanje)
• enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (DeNUS)
3. SLUŽBE CZ
• službe za podporo (oskrba, prevoz, informacijska, komunikacijska in administrativna podpora,
psihološka pomoč, evakuacija in začasna nastanitev)
• služba za podporo in opravljanje posebnih nalog ZRP ob ekoloških in drugih nesrečah na
morju,
• služba za psihološko pomoč ob naravnih in drugih nesrečah
• logistični centri (državni in regijski)
• državna informacijska centra
• komisija za popis ter oceno poškodovanosti objektov ob naravnih in drugih nesrečah
Pripravljenost
4. DRUGE OPERATIVNE SESTAVE
• državni mobilni center za obveščanje
• ekipe za popolnitev državnega in regijskih centrov za obveščanje
• državna enota za hitre reševalne intervencije (EHI)
poveljstvo EHI
skupina za IT podporo
oddelek za RKB dekontaminacijo
četa za tehnično reševanje (vodstvo službe, vod za reševanje z mehanizacijo,
oddelek za tehnično iskanje, vod za iskanje s psi in vod MUSAR (vodstvo, iskanje,
reševanje in zdravstvena oskrba)*)
vod za tehnično potapljanje
služba za podporo (vodstvo službe, ekipa za zdravstveno oskrbo,
oddelek za prehrano, skupina za nastanitev, skupina za elektriko,
skupina za vodo in skupina za prevoz)
enota za reševanje v tujih gorah in enota za reševanje v tujih jamah
enota za podporo gašenja požarov z zrakoplovi
DRŽAVNE IN REGIJSKE ENOTE, SLUŽBE IN ORGANI CIVILNE ZAŠČITE
________________________
* V okviru EHI je organizirana tudi enota za iskanje in reševanje v urbanih okoljih – MUSAR, ki je organizirana,
usposobljene in opremljena za samostojno izvedbo naloge iskanja in reševanja ponesrečencev ob večji naravni nesreči
doma in v tujini. Enota je organizirana kot modul MUSAR (ang. Medium Urban Search and Rescue) v okviru Mehanizma
Civilne zaščite Evropske unije in v skladu s smernicami in metodologijo INSARAG (ang. International Search and Rescue
Advisory Group) Združenih narodov.
Pripravljenost
Operativno delovanje sistema temelji predvsem na prostovoljnih reševalnih
službah in drugih sestavih, ki jih organizirajo društva in nevladne organizacije.
URSZR zagotavlja sredstva (pogodbe) za njihovo sofinanciranje, kar za
posamezne enote predstavlja več kot 75 % vseh sredstev potrebnih za delovanje.
URSZR zagotovlja sredstva za:
1. sofinanciranje reševalnih služb, društev in drugih organizacij (GRZS, GZS, JZS,
RKS, IJS, taborniki, skavti...);
2. program sofinanciranja gasilskih enot širšega pomena (45 GEŠP);
3. reševanje v primeru nesreč v daljših cestnih in AC predorih;
4. sofinanciranje gasilske reševalne in zaščitne opreme (GZRO) za PGD.
OPERATIVNO DELOVANJE
Pripravljenost
POŽARNI SKLAD
Namenska sredstva proračuna Republike Slovenije (59. člen Zakona o varstvu
pred požarom) za:
• sofinanciranje opreme,
• usposabljanja in delovanja operativnih gasilskih enot širšega pomena,
• sofinanciranje delovanja in opremljanja gasilskih enot,
• sofinanciranje raziskav na področju varstva pred požarom ter
• izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom.
pritok požarne takse
delež požarne takse: lokalne skupnosti (70%) in širši namen (30%) (sklep
Vlade RS, 2002)
Odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada
Komisija za razvojno raziskovalne naloge
Komisija za opremo
Pripravljenost
DRŽAVNE REZERVE MATERIALNIH SREDSTEV
PODROČJA:
1. oprema za reševanje ob množičnih nesrečah
2. oprema za reševanje ob izbruhu nalezljivih bolezni
3. oprema za reševanje ob poplavah
4. oprema za pomoč prizadetim ob vremenskih ujmah
5. oprema za reševanje ob nenadnem onesnaženju z nevarnimi snovmi (program MORJE)
6. oprema za gašenje (program KRAS)
7. oprema za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev
8. informacijsko komunikacijska oprema za podporo intervencij
LOGISTIČNI CENTRI
Materialna sredstva (DRMS, oprema enot) so skladiščene v:
državnem logističnem centru in
13 regijskih logističnih centrih.
Hkrati z oblikovanjem DRMS je bila vzpostavljena učinkovita organiziranost za njihovo hitro aktiviranje in
uporabo ter zagotovljena njihova ustrezna regijska razporeditev tako glede na organiziranost Uprave RS za
zaščito in reševanje in kot tudi ogroženost.
Pripravljenost
DRŽAVNE BLAGOVNE REZERVE
Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve
V državnih blagovnih rezervah je:
Mobilni stacionarij ROLE za oskrbo 120 oseb in
Oprema za RKB osebno in kolektivno zaščito (osebni dozimetri,
čitalci osebnih dozimetrov, zaščitne maske, zaščitne rokavice,
zaščitni škornji, respiratorji, lahki kombinezoni…).
Nabave opreme se izvajajo skladno programu oblikovanja državnih blagovnih
rezerv 2009 do 2015 (800.000,00 EUR/leto).
Aktiviranje na podlagi odločitve Vlade RS (predlog poda minister za
gospodarstvo na predlog Poveljnika CZ RS)
Pripravljenost
Izobraževanje in usposabljanje
Izobraževalni center za zaščito in reševanje (ICZR -
1992) deluje 15 km jugovzhodno od Ljubljane v kraju
Ig.
Svoje enote ima še v Sežani (2011), Logatcu (2012)
ter Pekrah pri Mariboru (207)
Naloge: • izobraževanje in usposabljanje s področja zaščite, reševanja in pomoči, • usposabljanje državnih, regijskih in občinskih enot, • usposabljanje organizacij in zavodov in • mednarodna usposabljanja
Programi usposabljanja: • uvajalni, temeljni in dopolnilni; • programe predpiše minister za obrambo; • izvajamo okoli 100 programov • programe izvaja okoli 250 pogodbenih predavateljev in inštruktorjev
Vaje:
• teoretične
• praktične
• kombinirane
UKREPANJE OB NESREČAH
• POLICIJA
• GASILCI
• OZG / ZD in NMP
• BOLNIŠNICE
• CENTRI ZA SOCIALNO DELO
• VETERINARSKA UPRAVA RS
• AGENCIJA RS ZA OKOLJE
• ZAVOD ZA GOZDOVE
• ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
• DARS
• DIREKCIJA RS ZA CESTE
• INŠPEKTORATI
• SLOVENSKA VOJSKA
• RDEČI KRIŽ, KARITAS..
• LOVCI
• RIBIČI
• ČEBELARJI
• UPRAVLJAVCI: ceste, plinovodi, vodovodi, kanalizacija, telefonija,
• ŽIVALI-ZAVETIŠČA
• DIMNIKARSKA PODJETJA
• POGREBNA PODJETJA
VSAKODNEVNO PRI PREPREČEVANJU ALI ODPRAVLJANJU
POSLEDIC NESREČ VEČINOMA SODELUJEMO Z:
DRUGO: po naročilu vodij
intervencij, poveljnikov CZ in drugih
odgovornih oseb
Ukrepanje ob nesrečah
• Postopki v URSZR
• Vodenje intervencij (načelo postopnosti)
- Operativno preko poveljnikov in štabov Civilne zaščite, vodij reševalnih služb in
drugih sestav ter vodij intervencij;
- Občine samostojno organizirajo in pripravljajo ter vodijo zaščito, reševanje in
pomoč na svojem območju, ocenjevanje škode kot tudi odpravljanje posledic
nesreč.
- Država jim pri tem pomaga s silami in sredstvi iz svoje pristojnosti.
• Sodelovanje Policije
- Helikopterska enota Policije,
- Specialna enota Policije
• Sodelovanje Slovenske vojske (Načrt VIHRA)
- 1. in 72 BR,
- 15. polk vojaškega letalstva,
- Logistični bataljon,430.MOD,
- Združeni operativni center(ZOC)
Ukrepanje ob nesrečah
Dežurni delavec URSZR
Podporna skupina na URSZR, ki se ob aktiviranju Poveljnika CZ RS
in Štaba CZ RS preoblikuje v službo za podporo
Povečanje števila operaterjev na izmeni v CO
Aktiviranje logističnih centrov, izdaja MS
Po potrebi aktiviranje enot in služb iz državne pristojnosti
Koordiniranje izvajanja intervencij
Obveščanje Vlade RS in ministrstev (načrti ZiR)
Obveščanje javnosti
NEPOSREDNI UKREPI
IZPOSTAVE URSZR
(regije)
VLADA RS
MINISTRSTVO ZA
OBRAMBOURSZR
ŽUPAN
OBČINSKE SLUŽBE
POVELJNIK CZ RS
ŠTAB CZ RS
POVELJNIK CZ
ŠTAB CZ REGIJE
POVELJNIK CZ
ŠTAB CZ OBČINE
KRAJEVNI POVELJ.
IN ŠTAB CZ
SVET ZA
NACIONALNO
VARNOST
ENOTE IN SLUŽBE ZA ZAŠČITO,
REŠEVANJE IN POMOČ
SISTEM VODENJA OB NESREČAH
ORGANIZACIJE PO
POGODBI
PROSTOVOLJNE
GORSKA REŠEVALNA
SLUŽBA
JAMARSKA REŠEVALNA
SLUŽBA
SILE SILE ZA ZAŠČITO,
REŠEVANJE IN POMOČ NA
RAVNI DRŽAVE
POKLICNE
JAVNE SLUŽBE
DRŽAVNEGA POMENA
ELME
RUDARSKE REŠEVALNE E.
ENOTA ZA REŠ. OB
NESREČAH S KLOROM
MOBILNA METEOROLOŠKA
ENOTA
CIVILNA ZAŠČITA
E. ZA HITRE
INTERVENCIJE
E. ZA RKB-ZAŠČITO
TEHNIČNO-REŠ. E.
SL. ZA PODPORO
PROSTOVOLJNE
RDEČI KRIŽ
GAS. E. ŠIRŠEGA POMENA
KARITAS
POTAPLJAČI
KINOLOGI
TABORNIKI
SKAVTI
SILE
ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN
POMOČ V REGIJI
POKLICNE
PGE ŠIRŠEGA POMENA
JAVNE SLUŽBE REG.
POMENA
ORGANIZACIJE PO
POGODBI
CIVILNA ZAŠČITA
TEHNIČNE REŠEVALNE. E.
ENOTE ZA RKB-ZAŠČITO
E. ZA VARSTVO PRED NUS
E. ZA PROŽENJE SNEŽ.
PLAZOV
SLUŽBE ZA PODPORO
PROSTOVOLJNE
GASILCI
RDEČI KRIŽ
SLOVENSKA KARITAS
POTAPLJAČI
KINOLOGI
TABORNIKI, SKAVTI
RADIOAMATERJI
SILE ZA ZAŠČITO,
REŠEVANJE IN POMOČ V
OBČINI
POKLICNE
POKLICNI GASILCI
JAVNA ZDRAVSTVENA SL.
JAVNE SL. SOC. VARSTVA
JAVNA VETERINARSKA SL.
GOSPODARSKE JAVNE SL.
DRUGE LOK. JAVNE SL.
dRGE ORGANIZACIJE PO
POGODBI
CIVILNA ZAŠČITA
E. PRVE POMOČI
TEHNIČNE REŠEVALNE E.
E. ZA RKB-ZAŠČITO
E. ZA VETERINARSKO PP
SL. ZA PODPORO
SL. ZA VZDRŽEVANJE IN
UPORABO ZAKLONIŠČ
Temeljne naloge
ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE
NAČRTOVANJE ORGANIZIRANJE LOGISTIČNA ADMINISTRACIJA
IN IZVAJANJE PODPORA IN FINANCE
POVELJNIK
CIVILNE ZAŠČITE
presoja razmer VODJA material dokument. posledic
prognoziranje INTERVENCIJE transport dokument. odločitev
določanje prednosti civilna zaščita zveze evidentiranje stroškov
operativno načrtov. javne reš. službe prehrana zagotavljanje sredstev
usklajevanje drugi izvajalci varstvo arhiviranje
nadzorovanje osebna zaščita obveščanje drugo
OCENJEVANJE ŠKODE
Ocenjevanje škode
PRAVNA PODLAGA
ZVNDN 97. a člen (ocenjevanje škode v lokalni skupnosti in na stvareh v državni lasti) in
97. b člen (postopek ocenjevanja)
ZOPNN določa pogoje in način uporabe sredstev državnega proračuna za odpravo
posledic naravne nesreče na stvareh in v kmetijstvu, za katero je ocena neposredne škode večja od
0,3 promila prihodkov državnega proračuna
Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode ugotavljanje, ocenjevanje in dokumentiranje
škode ter drugih posledic zaradi neugodnih vremenskih razmer
Škoda ocenjena po metodologiji je podlaga za pripravo programov za odpravo posledic nesreč in za
usmerjanje priprav varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
KOMISIJE ZA OCENJEVANJE ŠKODE
Občinske komisije imenuje župan s sklepom izmed strokovnjakov po posameznih področjih.
Poudarek na strokovnjakih gradbene in kmetijske stroke. Vsaka najmanj tri člane, skupaj približno
700 v 211občinah.
Regijske komisije (157 članov) in državno komisijo (14 članov) s sklepom imenuje Vlada
Republike Slovenije. Z vsemi ima URSZR sklenjene pogodbe.
APLIKACIJA AJDA
JAVNO OBJAVLJENI CENIKI
MEDNARODNO
SODELOVANJE
Mednarodno sodelovanje
Bilateralno sodelovanje Sporazumi z Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Češko, Črno goro,
Makedonijo, Madžarsko, Poljsko, Slovaško, Rusijo, Italijo;
Protokol s Furlanijo-Julijsko krajino;
Program sodelovanja s Švedsko in Nemčijo;
• Regionalne pobude Pobuda za pripravljenost na nesreče in njihovo preprečevanje za JVE; Jadransko-jonska pobuda;
• Sodelovanje v EU na področju civilne zaščite
• Multilateralno sodelovanje
OZN - UN-OCHA, INSARAG, UN-ISDR, UNEP;
NATO - Civil Emergency Planning, EADRCC;
• Humanitarna in reševalna pomoč
POVZETEK
Povzetek
• Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami deluje in je
organizacijsko, normativno in funkcionalno zasnovan tako, da se lahko
odziva tudi na novo nastajajoče vire ogrožanja.
• Sistem je dnevno na preizkušnji, odzivni čas operaterjev do 7 sekund,
odzivni čas enot do 20 minut; sposobnost aktiviranja velikega števila
reševalcev v kratkem času.
• Sistem temelji na prostovoljnih in poklicnih sestavih; specializiran del na
dolžnostnih in pogodbenih pripadnikih.
• Zelo velika povezljivost s fakultetami, raziskovalnimi instituti, ministrstvi,
vladnimi službami, lokalnimi skupnostmi, Policijo in Slovensko vojsko
• Največji delujoč sistem profesionalnih zvez
• Edini sistem javnega alarmiranja
• Samostojen informacijski sistem zaščite in reševanja, povezan v uradne
državne registre in zbirke podatkov
• Zelo razvejana mednarodna dejavnost, visoka prepoznavnost, vodilna
vloga v državah JV Evrope
Ocenjujemo, da je obstoječa organiziranost sistema varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami za državo najprimernejša in finančno
vzdržna.
Koncept zaščite in reševanja ob množični nesreči
v cestnem prometu oziroma ob nesrečah v daljših avtocestnih predorih
Pri urejanju zaščite in reševanja ob množičnih prometnih nesrečah na avtocestah oziroma hitrih
cestah ter predorih sodeluje več deležnikov in sicer:
• Ministrstvo za obrambo (Uprava RS za zaščito in reševanje)
• Ministrstvo za notranje zadeve (Policija)
• Ministrstvo za zdravje (Služba nujne medicinske pomoči)
• Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (Agencija RS za varnost prometa, Prometno informacijski
center)
• Družba za avtoceste Republike Slvenije
• Družba za državne ceste
• Gasilska zveza Slovenije, regijska gasilska poveljstva
• Rdeči križ Slovenije
Temeljna vprašanja oziroma izzivi
V zvezi s problematiko množičnih prometnih nesreč na avtocestah oziroma hitrih cestah ter
predorih so bila v preteklih letih opravljena številna medresorska usklajevanja glede evidentiranih
težav, predvsem glede:
• sprejema velikega števila poškodovanih v bolnišnice v zelo kratkem času,
• delovanja dispečerske službe v sistemu službe nujne medicinske pomoči v povezavi s sistemom
opazovanja, obveščanja in alarmiranja, ki deluje preko klicne številke 112,
• zagotavljanja zadostnih količin potrošnih sanitetnih sredstev in opreme na kraju nesreče,
• zagotavljanja psihološke pomoči reševalcem, udeleženim v nesreči ter njihovim svojcem
• reševanja v predorih, vključno z zunanjo podporo reševalcem v predoru
• reševanja v primeru nesreč, kjer je prisotna nevarna snov
• dekontaminacije poškodovanih
• urejanja intervencijskih dostopov in prehodov na avtocesti
• intervencijskih dostopov in prehodov na hitrih cestah (pomurka)
• uporabe enotnega komunikacijskega sistema med reševalci (Tetra)
• zagotavljanja slišnosti radijskih zvez v predorih
• oskrbe mirujočega prometa
Koncept zaščite in reševanja
Koncept zaščite, reševanja in pomoči ob množični nesreči v cestnem prometu oziroma ob nesrečah v
daljših avtocestnih predorih je naslednji:
• Načrt zaščite in reševanja se izdela na ravni regij
• Intervencijo ob nesreči vodi pristojni gasilski poveljnik
• Ob nesrečah na odprtem delu avtoceste posreduje gasilska enota širšega pomena, v kolikor gre za
nesreče, pri kateri je potrebno tehnično reševanje oz. je prisotna nevarna snov. V kolikor gre za
požar, lahko intervencijo opravita osrednja in krajevno pristojna gasilska enota občine, na območju
katere se je dogodek pripetil
• Gasilske enote zagotavljajo podporo predorskim gasilcem, prevoze nepoškodovanih na odrejene
lokacije, pomoč službi NMP pri vzpostavitvi delovišča, dostavo prikolice za množične nesreče na
mesto dogodka
• DARS zagotavlja zaporo ceste in preusmerjanje prometa oz. zavarovanje mesta nesreče in
opozarjanje voznikov, namestitev nepoškodovanih v ustreznih prostorih,
• Policija poleg svojih rednih nalog zagotavlja pomoč DARS pri preusmerjanju prometa
• Služba nujne medicinske pomoči zagotavlja medicinsko oskrbo, vzpostavitev delovišča, prevoze
poškodovanih v najbližje bolnišnice,
• Bolnišnice zagotavljajo povečanje ekip na urgenci ter namestitev poškodovanih in ranjenih
• URSZR zagotavlja psihološko pomoč
• RKS zagotavlja popis in oskrbo nepoškodovanih na odrejenih lokacijah
• Poklicne gasilske enote iz Maribora, Celja in Kopra zagotavljajo dekontaminacijo poškodovanih
• Za ukrepanje v predorih se zagotovijo specialna gasilska vozila z banko zraka
Nadaljne aktivnosti
Nadaljnje aktivnosti obsegajo predvsem:
• Intenzivirati ozaveščanje voznikov in preventivo
• Sodelovanje pri spremembah cestno prometne zakonodajo
• Nadaljevanja urejanja intervencijskih dostopov in prehodov
• Nadaljnje urejanje oskrbe mirujočega prometa ob nesrečah,
• Nadaljnje urejanje obvozov
• Nadgradnja komunikacijskega sistema za potrebe zaščite in reševanja ZARE v digitalni in
povezava s TETRO (policija)
• Povečevanje rezerv sanitetne opreme po regijah (prikolice)
• Poenostavitev načrtov ZiR
• Nabava opreme za portalne gasilce
• Izvajanje usposabljanj portalnih gasilcev in usposabljanj s področja psihološke pomoči
• Nadgradnja programa usposabljanja ekip prve pomoči s področji psihološke pomoči
• Povečanje števila psihologov v državni enoti
HVALA ZA POZORNOST
www.sos112.si