nega in uČinkovita zaŠČita rastlin proti Škodljivcem … · bio plantella vrt iz izvlečka...

Junij 2016Letnik 22

www.klubgaia.si T: 080 81 22 FB: KlubGaia www.naredivrt.si

218

Tema meseca

Top 20 trajnic

za vroče poletje

Matic Sever

Škodljivci kapusnic

mag. Iris Škerbot

Okrasni vrt

Nove rastline

za sencoGorazd Mauer

Vse o …

… varstvu paradižnikadr. Melita Štrukelj

Ekološki vrt

NEGA IN UČINKOVITA ZAŠČITA RASTLIN PROTI ŠKODLJIVCEM IN BOLEZNIM

Vrtnarite skupaj z nami. Brezplačna spletna aplikacija za načrtovanje vrta na NarediVrt.si | UNICHEM.si

Bio Plantella je rezultat dolgoletnega znanja in raziskav, njena učinkovitost pa je potrjena v strokovnih laboratorijih. Izbrani izdelki: 100 % naravno organsko sredstvo Bio Plantella Chitosan iz hitina sproži obrambo rastlin proti patogenim glivam in bakterijam. Bio Plantella Vrt iz izvlečka morskih alg z dodanimi vitamini poskrbi za zdrav razvoj, boljšo kakovost plodov in poln okus. Bio Plantella Natur iz njivske preslice rastline ščiti pred boleznimi, kot so: plesen, škrlup ali rja. Vitaminski kompleks Bio Plantella Vita pa extremno hitro okrepi in regenerira rastline. Mi smo preverili na svojih, vi pa se boste prepričali na vaših rastlinah.

NEGA IN UČINKOVITA ZAŠČITA RASTLIN PROTI ŠKODLJIVCEM IN BOLEZNIMBio Plantella je rezultat dolgoletnega znanja in raziskav, njena učinkovitost pa je potrjena v strokovnih laboratorijih. Izbrani izdelki: 100 % naravno organsko sredstvo Bio Plantella Chitosan iz hitina sproži obrambo rastlin proti patogenim glivam in bakterijam. Bio Plantella Vrt iz izvlečka morskih alg z dodanimi

3w w w. k l u b g a i a . s i

PREDSTAVLJA

KLUB GAIAStrokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia – revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01)755 81 60, E: [email protected] Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Vanes Husić, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava: Nebia d.o.o. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 22,00 EUR. Natisnjeno v 30.200 izvodih. ISSN 1408-7774. Naslednja številka izide 15. julija 2016.

Top 20 trajnic za vroče poletje 4Nove rastline za senco 6Miskant kot zastirka 8Vrtne obrobe - enostavno vzdrževanje vrta 9Vse o varstvu paradižnika 10Kot rajska ptica – cezalpinija 12Kakao in čokolada 13Nadstrešnica za plodovke 14Strokovnjak odgovarja 15Škodljivci kapusnic 18Poletna rez ribezov 20Zelena dela v sadovnjaku 21Srečanje članov - nepozabno lepo 22Klub Gaia na EKODNEVU 27Gaina predavanja in delavnice 27Plodovke so tu 28Črvi v sadju 30Peščeni vrt za različne okuse 32Visoka greda sredi Ljubljane 34Rezina kuhna: sadni smuti in torta 36Jagodnjak iz palet 37Ste žejni? 38Gaia vzgaja otroke v vrtu 39Otliško okno 41Kako se izogniti komarjem 43Gaina nagradna križanka 44Napovednik vrtnarskih dogodkov 45Koledar del 46

Loreta Vlahović

Prijetni dogodki in doživetja se nam globoko vtisnejo v spomin. Dajejo nam energijo, ko jih podoživljamo in si jih želimo ponoviti. Tako je tudi z Gainimi srečanji, izleti, druženji, ki se kar vrstijo.V juniju se bomo ponovno družili na izletu, zadnjo soboto avgusta pa si rezervirajte termin za Gain piknik. Bolj podrobno bo predstavljen v julijski reviji.Mesec vrtnic, ko vse žari v cvetju in bujnosti, nas navdaja s posebno toplo energijo. Vendar so sedaj na delu tudi obiskovalci vrtnin, ki pospravijo del našega pridelka. Muhasto vreme pripomore k razvoju bolezni, a istočasno pomaga rastlinam. Pomembno je, da se prilagodimo ter delamo na preventivi. Škodljivce in bolezni najprej prepoznamo in potem ukrepamo. Zato tudi v tej reviji svetujemo o poti do zdravih plodovk, pa škodljivcih na kapusnicah in sadju. Pišemo o top rastlinah za vročino, zastirkah in rezi rastlin, da ostanejo zračne in močne. Novo in drugačno je vedno vznemirljivo. Sprejmimo, kar nam je ponujeno, s hvaležnostjo.

Sprejemanje je ključ do zadovoljstva

bimo zelo odcedno prst, še posebej je pomembno, da je koreninski vrat čim bolj suh, saj je to naj občutljivejše mesto za razvoj glivičnih okužb.

Kako vemo, katere so odporne proti suši?LIST KORENINEvoščena prevleka mesnate dlakavost zelo globokemesnatost založni organi: čebulica,

gomolj, korenikadrobni listi

Kraljestvo siveEden od najprepoznavnejših zaščitnih znakov proti suši odpornih trajnic je siva barva, najpogosteje listov. Pogosto sajena in zaželena je vsekakor sivka (La-vandula angustifolia), poznani in odporni pa so tudi: volnati čišljak, (Stachys byzantina), sinje zelena bilnica (Festuca glauca), žajbelj (Salvia officinalis), nemški rožmarin (Santolina chamaecyprisus), laški smilj (Helichrysum italicum), številni pelini (Artemisia sp.).

Bujno cvetoče kljub suši in vročini…Tu ne moremo mimo rdečih, rumenih in oranžnih gajlardij oz. kokard (Gaillardia × grandiflora), ki v nekakšni eksploziji cve-tenja izdahnejo svoje kratko življenje. Na Primorskem pogosto videvamo rdečo špajko (Centranthus ruber), ki v rožnati

Top 20 trajnic za vroče poletjePočasi se bomo le navadili na nepredvidljivo klimo naših poletij in čeprav niso vsa vroča in sušna, so ravno sledeča tista, ki odločajo, kakšne bodo videti naše gredice in kaj bo preživelo. Na srečo smo mnogi ugotovili, da v rastlinskem svetu, tudi pri zelnatih trajnicah, ne manjka odpornih vrst in sort, ki dobro prenašajo sušo in vročino.

Matic Sever, univ. dipl. ing. agr.

Binkostni nageljcki

Uspešnost gojenja številnih vrst zelnatih trajnic je odvisna predvsem od tal. Če želimo zmanjšati pogostnost zaliva-nja, poskrbimo za zadostno vsebnost humusa v tleh, na izrazito peščenih tleh

pa lahko dodamo tudi nekaj gline, ki bo zadrževala vodo. Pazimo le pri števil-nih trajnicah sredozemskega izvora, ki pogosto dobro prenašajo mraz, a so občutljive na zimsko močo. Tem priskr-

Sivi listi nemškega rožmarina tvorijo kombinacijo z rožnato hermeliko in modro sivo bilnico v ozadju

4 w w w. k l u b g a i a . s i

TEMA MESECA

ali beli barvi poka od vitalnosti, celo v zidnih razpokah. Tudi binkoštni (Di-anthus gratinaopolitanus) in deltasti na-geljčki (D. deltoides) so odlični, prvi nam krasijo še s pogosto sivo-zelenimi listi, drugi pa po junijskem cvetenju tvorijo lepe, vedno zelene nizke preproge.

Zalivalka na večnem dopustuPri nekaterih trajnicah si lahko glede zalivanja privoščimo popolno lenobo. Če želite ostati mirni glede videza rastlin tudi v dolgotrajnih sušah, potem posadi-te homulice (npr. Sedum acre, S, spurium, S. sexangulare), hermelike (Sedum telep-hium in S. spectabile), netresk in seme-nike ali delosperme (Delosperma sp.), ki so se uspešno oborožile z zalogo vode v svojih mesnatih listih in steblih.

bolj odporne. Med take zagotovo spada vednozeleni grenik (Iberis sempervirens) s snežno belimi spo-mladanskimi socvetji, ki pa na nekaj let potrebuje konkretno rez, da se lepo pomladi in zgosti. Drugi po-membnejši rod so avbrecije (Aubrietia hy.) v raznoterih odtenkih vijoličaste, rožnate in bele. Tudi teh nikar ne po-zabimo močno porezati na nekaj let, saj drugače pogosto postanejo ne-ugledne in se deli blazin prično sušiti. Od številnih zelo trpežnih zvončnic naj omenim gargansko (Campanula garganica), ki se z obsežnim kore-ninskim sistemom dobro znajde tudi med skalami in nas maja ter junija razveseljuje z vijoličastimi zvezdasti-mi cvetovi.

Delosperma sutherlandii. Lep preplet sivk in drobnih socvetij karvinskijeve suholetniceCampanula garganica, garganska zvončnica

Suša ni prepreka za dolgotrajno cvetenjeV kolikor si želite obilo cvetja vse poletje, potem posadite gavre (Gaura lindhei-meri in sorte) v beli ali rožnati različici. Njihovim pokončnim poganjkom bodo po razrasti pravo nasprotje karvinskije-ve suholetnice (Erigeron karvinskianus). Po obliki rasti in višini je nekje med navedenima barvilna pasja kamilica (Anthemis tinctoria), ki s socvetji spomi-nja na manjše ivanjščice v beli, kremni ali rumeni barvi. Dobro jo je sicer porezati po prvem valu cvetenja, saj tako hitro tvori nove cvetne popke.

Nizke in blazinasteTu nam ne zmanjka raznolikih vrst in sort, zato naj naštejem le nekatere

Za vse ljubitelje dolgo cvetočih trajnic so gajlardije ali kokarde kot nalašč


ViolaLe kaj je tako novega pri vijolicah, da sem jih uvrstil na seznam novih, nena-vadnih rastlin? So nezahtevne rastline. Za rast in razvoj potrebujejo senčno rastišče in primerno vlažna tla. Razmno-žujejo se s semenom, vendar ne spadajo med trdovraten vrtni plevel. Viola eizanensis je endemična vrsta, ki raste v senčnih gozdovih Japonske. Listi se delijo v tri dele že v sami osnovi lista. Zraste 10 cm v višino in 20 cm v širino. Za rast potrebuje senco, zato jo lahko uporabimo za sajenje v najtemnejših delih vrta, kjer večina vrtnih rastlin ne

raste. V vrtu sem med mladimi rastli-nami naletel tudi na rumeno obarvano različico. Spodaj opisani vijolici sta sterilni (ne tvorita semen) in sta lepi tako v cveto-vih kot tudi v listih. Obe sta nastali kot naključna križanca med dvema japon-skima vrstama in oba križanca so našli v naravi, torej sta naravna hibrida. Med sabo se ločita po času cvetenja in odganjanja, a ker imata enake zahteve po rastišču in oskrbi, ju opišem skupaj.Viola DANCING GEISHA in SILVER SAMURAI zrasteta 15 - 20 cm v višino in do 30 cm v širino. Sta trajnici, ki pozimi izgineta, spomladi pa med listi razvijeta modro-vijoličaste cvetove. Listi, ki so največji okras obeh rastlin, so dekora-tivni skozi vso vegetacijo, saj so deljeni in imajo srebrne črte. Za rast in razvoj potrebujeta rahlo senco in normalno vlažna tla. V suhem, vročem okolju se lahko listi posušijo in propadejo, vendar se rastlina z nastopom hladnejšega obdobja ponovno obraste. Oba križanca sta primeren dodatek senčni gredi kot nižja podrast, sam ju imam posajena pod drevesi srpavke (Cryptomeria), smreke (Picea abies cv. in Chamaecyparis nootkatensis).

Vzhodni boragoTrachystemon orientalis je doma v Turčiji, Mali Aziji in v okolici Črnega morja, kjer ga uporabljajo za prehrano. V Evropi je rastlina skoraj nepoznana, čeprav je nepogrešljiva rastlina za

senčna, polsenčna in sončna mesta pod drevesi in grmi. Posajen raste celo pod orehi in brezami, kjer s svojimi lepimi listi prekrije tla. Je popolnoma odporen na polže (tudi rdeče-Arion lusitanica) in divjad. Cveti pred razvo-jem listov marca in aprila (zgodnja paša za čebele in čmrlje), cvetovi so vijoli-často-modro-beli na 25-30 cm visokih pecljih. Listi so zeleni, veliki do 30 cm in pozimi propadejo. Če starih, posuše-nih listov spomladi ne odstranjujemo, v 2-3 letih naredijo plast suhih listov, pod katerimi (in skozi katero) ne raste plevel. Ko je razraščen, ustvari zeleno prevleko, s katero nimamo nobenega dela.

ChloranthusPredstavniki družine Chlorantaceae predstavljajo danes edini živeči vmesni člen med velikima skupinama cvetnic in so pravi živi fosili. V družini so 4 rodovi, od katerih je za hortikulturo v našem podnebju pomemben samo rod, po katerem je družina dobila ime. Drugi pomembnejši rod, Sarcandra je v vrtovih še bolj redek in neraziskan, čeprav je izredno priljubljen na Japonskem. Vrste, ki so primerne za uporabo v Sloveniji, prihajajo s Kitajske in Japonske.

Chloranthus fortunei je bil prvi klorantus, ki sem ga sadil v vrt. Čudoviti bleščeči, temnozeleni listi, ki iz-stopajo v senčnem delu grede. Rastlina,

Nove rastline za sencoGorazd Mauer, RIFNIK vrt & rastline

V hortikulturi so vedno nove in nove rastline. Preizkušeno se v vrtni klimi dobro počutijo in uspešno rastejo. Tudi nedavni pozno spomladanski mraz in sneg jih nista poškodovala. Prav tako jih niso obžirali polži ali napadale bolezni ali škodljivci. V vrtu so dolgo časa živeče trajnice, ki s svojo lepoto (cvetenje, dekorativni listi) ne pritegnejo pogleda le enkrat, temveč jih lahko občudujemo skozi vso vegetacijo. Le katere so te?

Chloranthus oldhamii

Viola Dancing geisha, cvet


OKRASNI VRT

Plantella vrtna zemlja vsebuje Bioculta vlakna, ki omogočajo visoko sposobnost zadrževanja vode in preprečujejo izpiranje obstoječih in dodanih hranil.

ki je lepa in zanimiva tudi brez cvetov. V začetku poletja se pojavijo cvetovi (so-cvetja), ki so belo-zelene barve in tvorijo dodaten okras rastlini. Cveti v maju, juniju in juliju. Če imamo srečo, rastlina naredi seme. Razmnožujemo s semenom in delitvijo rastline. V hortikulturi je nekaj sort, ki jih je potrebno razmnoževati z delitvijo, da se ohranijo sortne značilnosti. V vrtu rastejo poleg osnovne vrste še sorti: C. fortunei BLUE AXILS, ki ima rastne zahteve kot osnovna vrsta, le da so

kolenca modrikasto nadahnjena in ne zelena ter C. f. ALBIFLORUS, ki ima izrazi-to bele cvetove.

Chloranthus japonicusVrstno ime je rahlo zavajajoče, saj rastlina raste poleg Japonske še v Koreji, na Kitajskem in celo v Rusiji (kjer je na rdečem seznamu rastlin). Spada med popolnoma prezimne rastline. V vrtu so zimo preživele tudi rastline, ki so bile v loncu. Za rast in razvoj potrebuje senco/polsenco in hranilno, odcedno zemljo. Spomladi požene iz tal ter doseže višino 20-35 cm (odvisno od pomladi) in cveti v beli barvi meseca maja. Barva listov je temno zelena, bleščeča, zelo dekorativna. Sorte se med sabo razlikujejo po barvi listov, stebel in cvetov. V vrtu rastejo še: C. japonicus GOLDEN LEAF z rumenimi listi, C. japoni-cus ALBIFLORUS, ki ima bleščeče belo so-cvetje, C. j. SHIDOSHIM, ki zraste v višino le 10-15 cm, C. j. RUBRUS, pri katerem so cvetovi rdeče barve.

Chloranthus multistachys Prihaja s Kitajske in rabi senčno, suho rastišče. Zraste do 40 cm v višino in približno toliko v širino. Listi so bleščeče zeleni, spomladi cveti v beli barvi. Zelo dobro prenaša suha tla pod drevjem, kjer rastejo le redke rastline (npr. hosta). Vrsta nima sort (vsaj jaz jih še nisem našel), razmnožuje se s semenom in delitvijo spomladi.

Chloranthus serratusJe s Kitajske, rahlo višji kot C. multistachis. Cveti spomladi in ob začetku poletja. Cvetovi so z razliko od drugih vrst dišeči. Rastlina po cvetenju preide v mirova-nje (konec poletja) in ponovno požene spomladi. Od vseh vrst, ki jih imam, je ta najbolj zahteven za rast.

Chloranthus oldhamiiraste kot podrast v gozdovih Tajvana. Za rast in razvoj potrebuje polsenco in normalno vlažna tla. Cveteti prične v pozni pomladi in pocvita do jeseni ali celo do zime. V višino in širino zraste 20-30 cm. Dekorativen v listih in cvetovih. Vsekakor je rod zanimiv in poseben ter si zasluži večjo prisotnost v vrtovih. Je celoletni okras v listih, cvetovi so dodatek, ki nas razvese-ljujejo maja in junija (C. oldhamii sveti dalj časa). Oskrba ni zahtevna, le v času hude suše je potrebno dodatno zalivanje.

NASVET

Viola Dancing geishaViola eizanensis pisana oblikaTrachystemum orientale

Chloranthus fortunei cvet


Ker je rastlina kazala izjemen potencial, so jo razvijali od petdesetih let pa vse do danes. Nastal je hibrid Miscathus giganteus, ki ima velike zmožnosti kot industrijska in energetska rastlina po vsej Evropi in severni Ameriki. Zanj je značilno, da je odporen na nižje tempe-rature in kljub temu daje dobre pridelke, ne potrebuje bogatih tal s hranilnimi snovmi, tako je primeren za degradirana

Miskant kot zastirkaUroš Zorko

Kaj je miskant, se v letošnji pomladi sprašuje marsikdo. Spada v vrsto trav, je trajnica, njegova življenjska doba je do 30 let. Avtohtona rastlina prihaja z območij Kitajske, Koreje in severne Japonske. V Evropo je bil prepeljan kot okrasna rastlina v tridesetih letih 20. stoletja.

območja. Najbolj pomembno pri tej rastlini je, da se ne razmnožuje s semeni in tako ni nevarnosti, da bi postal invaziven za okolje. Najbolj pogost način razmnoževanja je s podzemnimi gomolji. Obstajajo pa tudi že v rastli-njakih vzgojene sadike pod posebnimi pogoji.V tujini ga gojijo predvsem kot ener-gent v obliki biomase. Gojenje in

predelava sta v Evropi precej dobro razvita, medtem ko se v Sloveniji šele razvija. Na slovenskih tleh je prisoten okrog 7 let. Teža vreče z zastirko je 10kg ali 60l, polna vreča ima dimenzije 600x900x300 mm. Cena je 4,5€ za vrečo.Kmetje uporabljajo miskantus kot nastilj h konjem, perutnini in pujsom. Prednost miskantusa je, da je veliko bolj vpojen kot žagovina. Stelja, pomešana

z gnojem, se lahko odloži na travnikih in njivah brez bojazni, da bi takšen gnoj povečeval zakisanost tal, kar je značilno za žagovino.

Omejuje izsušitev in plevelZastrika iz miskantusa je zanimiva alternativa za vrtnarje, drevesničarje, krajinarje in vse tiste, ki se ukvarjate z vzgojo in pridelavo rastlin, saj poskrbi za mnogo koristi na vrtu:• V poletni vročini preprečuje povečano

hlapenje vode iz tal. Ker je miskantus močno vpojen in zadrži veliko količino vode, je manj dela z zalivanjem. Poraba vode se zmanjša tudi do 50%.

• Zastirka ima nevtralen pH in nima vpliva za morebitno povečano kon-centracijo kislosti v prsti.

• Preprečuje rast pleveli, tla pa obogati-mo s hranili.

• Vlažni pogoji so odlični za razvoj mikroorganizomov in deževnikov, ti pa rahljajo zemljo in povečujejo njeno zračnost.

• Z zastriko tudi zaščitimo rastline pred pregrevanjem tal v poletnem času, saj je svetle barve.


NOVITETE

Vrtne obrobe - enostavno vzdrževanje vrtaAluminijaste vrtne obrobe so idealna rešitev za razmejevanje: poti, gredic, tlakov, cest, igrišč, peskovnikov in travnih plošč. Poleg tega so primerne tudi za zelene strehe ter oblikovanje vodnih motivov. Aluminijasti patentirani sistemi Sachsenband® se med seboj razlikujejo po namenu uporabe, se odlično vklapljajo v okolje in so hkrati prijazni do naravnega okolja, saj se vsi profili lahko tudi reciklirajo. Najbolj uporabni sistemi so opore Viaflex® in obrobe Limaflex®.

Aluminijaste obrobe imajo veliko pred-nosti v primerjavi s podobnimi izdelki: preprosto oblikovanje zavojev, krogov in drugih oblik po meri, preprosta in hitra namestitev brez uporabe poseb-nega orodja, odpornost na mehanske in vremenske vplive. Medsebojna pove-zava in pritrditev profilov s posebnimi spojnimi in pritrdilnimi elementi, ki ne potrebujejo vijačenja, kovičenja ali na primer varjenja, omogočajo izdelavo neprekinjene linije, kolikor si je želite.

Čez te aluminijaste obrobe lahko kosite, pa se le-te ne bodo poškodovale. Poleg tega so varne tudi za vaše otroke, saj ni ostrih robov, na katerih bi se otroci lahko poškodovali. Imajo tudi certifikat o varnosti in skladnosti materialov po Evropski zakonodaji.

Prednosti:• dve različni višini profila: 97 in 150 mm• visoka stabilnost zaradi posebnega

profila

• prilagodljiv in enostaven tudi za izde-lavo krivin

• enostaven za namestitev in povezo-vanje

• varčen pri namakanju, saj zadrži vodo ob robu gredice

• enostavna nega in zaščita zelenic• enostavno vzdrževanje obrob zaradi

zmanjšanega podraščanja korenin in preraščanja vegetacije

Sistem Limaflex® pa lahko med drugim tudi podpira plošče na terasah ali poteh za pešce, kamnite tlakovce, prod, pesek ali asfalt, ščiti pred pogrezanjem zuna-njega nosilnega sloja, predstavlja pa tudi odlično rešitev za urejene in lepo obliko-vane obrobe ribnikov, vodnih motivov in bazenov, ki so obloženi s folijo. Sistemi Limaflex® se dobijo v višinah 55, 120 in 200 mm.Pokličite nas – svetujemo, pripeljemo in vgradimo! www.mtcvek.si.


http://www.mtcvek.si

Med pogoste škodljivce paradižnika sodijo prave listne uši (Aphididae), rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vapo-rariorum), resarji (Thysanoptera), pršice (Tetranichus urticae) ter paradižnikov molj (predvsem na Primorskem). Hranijo se s sesanjem rastlinskih sokov. Na mestih hranjenja se listno tkivo bledo obarva, kar se kaže kot blede pikice na zgornji strani listov. Poškodovani listi začno rumeneti, se zvijati navznoter in odpadati. Uši in rastlinjakov ščitkar pa povzročata tudi posredno škodo z izločanjem medene rose, kamor se naselijo glive sajavosti. Te zmanjšujejo asimilacijsko površino listov in plodov. Na pojav uši in resarjev moramo še biti posebej pozorni, saj so prenašalci virusov (Tobakov mozaik). Listne sovke in zavrtalke objedajo liste in se zavrtajo v stebla in plodove. Škodo pa povzroča-jo tudi na koreninah, kjer pa so pogost

škodljivec tudi ogorčice. Ogorčice koreninskih šišk (Meloidogyne spp.) se hranijo in razmnožujejo na rastlin-skih koreninah, na katerih posledično povzročajo šiške oz. zadebelitve.

Plesen in pegavostNajvečje preglavice nam povzroča krompirjeva (paradižnikova) plesen, ki jo povzroča Phytophtora infestans. Na robu listov se najprej pojavijo rumene pege, ki kmalu porjavijo in se naglo večajo. Bolj kakor listi so prizadeti

plodovi, ki dobijo rjavkaste madeže, ne rastejo in na koncu zgnijejo. Idealni pogoji za razvoj bolezni so temperature nad 20 °C in vlažni listi. Manj nevarna pa je črna listna pegavost paradižnika (Alternaria solani). Glivica povzroča okrogle rjavo-črne pege. Znotraj večjih peg lahko opazimo koncentrične kroge, pogosto pa so obkrožene tudi s svetlejšo obrobo. Pege se večajo, listi pa sušijo in odpadejo. Na plodovih se okoli peclja pojavijo udrte črne lise, prekrite s črno prevleko trosov. Tudi tu plodovi hitro zgnijejo in propadejo.

Ukrepi za varstvo paradižnikaUstrezni fitosanitarni ukrepi so najbolj-ši način za preprečevanje širjenja škodlji-vih organizmov. Poskrbeti moramo za zdrav rastlinski material, poznati njegov

Vse o varstvu paradižnikadr. Melita Štrukelj

Rastline so same po sebi odporne na bolezni in škodljivce vse dokler niso izpostavljene neugodnim razmeram. Če so paradižniki zdravi in močni, bodo škodljivi organizmi le stežka povzročili trajno škodo. Pa vendar potrebuje ta rastlina včasih tudi našo pomoč.

Ali ste vedeli?V bližini rastlin se raje izogibamo kajenju ali pa si po kajenju vsaj temeljito umijemo roke. S tem zmanjšamo tveganje za pojav tobakovega virusa.

Ali ste vedeli?Razhudnikovk (paradižnik, paprika, krompir) ne sadimo skupaj. Predvsem moramo poskrbeti, da posadimo krompir čim dlje od paradižnika.

izvor, skrbeti za higieno vrtnarskega orodja (po možnosti ga po vsakim delu operemo in razkužimo) in uporabljati ustrezen substrat. Upoštevati moramo vsaj triletni kolobar: nikoli ne sadimo zaporedoma rastlin iste družine na isto mesto, ravno tako naj si ne bodo sosede. Pomembna je tudi uporaba avtohtonih sort paradižnika. Domače, na naše okolje prilagojene sorte, so nemalokrat odpornejše od uvoženih. Cepljeni paradižnik ima večji in močnejši korenin-ski sistem, tako lahko črpa več hranil in vodo iz globin. Take rastline so robu-stnejše in močnejše, zato se tudi lažje borijo z boleznimi in napadi škodljivcev. Rastlinam moramo zagotoviti dovolj prostora, kar pazimo že pri sajenju sadik, razdalja med rastlinami naj bo vsaj 70 cm, nagib v smeri vetra, za hitrejše osuševanje listov. S tem preprečimo nastanek bolezni (plesen) in propad


VSE O …

nam lahko tudi priprav-ki na osnovi morskih alg

ter druga organska gnojila.Redno skrbimo za odstranje-

vanje zalistnikov, spodnjih listov (ko plodovi dosežejo velikost oreha) in listov po rastlini (do pet na teden). S tem po-skrbimo, da je med listi več zraka, ostali listi pa dobijo več hranil in energije ter so posledično bolj odporne na bolezni. Dobre sosede so: bazilika, ognjič, pelin ali kapucinke, ki pripomorejo k večji odpornosti paradižnika. Privabilni posevki so ravno tako dobrodošli. Razna zelišča in dišavnice privabijo ško-dljivce, saj se raje zadržujejo na njih kot pa na naših paradižnikih. Za spremljanje pojava žuželk in ustrezno pravočasno ukrepanje najpogosteje uporabljamo barvne lepljive plošče. V veliki meri se uporabljajo rumene le-pljive plošče, vendar se na te lepijo tudi koristni organizmi. V zavarovanih pro-storih so dobrodošle tudi modre lepljive plošče, ki privabljajo resarje. Z uporabo takih plošč lahko zmanjšano populacijo škodljivcev.

Propadanje paradižnika zaradi

napada ogorčic koreninskih šišk

Gosenica pri objedanju plodu paradižnika

Različni razvojni stadiji rastlinjakovega ščitkarja, Trialeurodes vaporariorum, na spodnji strani paradižnika

Znamenje bolezni krompirjeve plesni, Phytophtora

infestans

paradižnika. Zelo pa je dobrodošla tudi streha nad paradižnikom. Tako še dodatno poskrbimo, da ostanejo rastline suhe. Pozorni pa moramo biti tudi na zalivanje pri tleh in ne po listih. Če imamo paradižnike v rastlinjaku, moramo poskrbeti za redno zračenje, ponoči jih ne zapiramo (izjema: nočne temperature pod 5 °C).V času obiranja plodov, in tudi sicer ni priporočljiva uporaba kemičnih sredstev. Raje se poslužujmo pripravkov: na osnovi preslice, žajblja, rmana, cvetov regrata, koprive, kamilic, bezgovih listov in cvetov, šetraja in ostankov čebulnic, ki omilijo in zmanjšajo napad bolezni in škodljivcev. Vse te pripravke uporab-ljamo vsaj enkrat tedensko od maja do julija. Paradižnik vam bo zelo hvaležen za oskrbo s kalcijem in kalijem, zato redno škropimo tudi s pripravkom iz mleka (redčimo z vodo 1:1) in kopriv. Uporabimo pa lahko tudi druge, kup-ljene pripravke: na osnovi sojinega leci-tina, njivske preslice, timijana in brina. V veliko pomoč pri utrjevanju rastlin so

UN

ICH

EM.s

i

PAKET ZA SOČNE IN ZDRAVE PARADIŽNIKEBio Plantella je rezultat dolgoletnega znanja in raziskav, njena učinkovitost pa je potrjena v strokovnih laboratorijih. Izbrani izdelki Bio Plantella za paradižnike: posebej prilagojena organska zemlja za paradižnike, 100 % organsko gnojilo višje vrednosti Nutrivit za paradižnike in plodovke, organsko tekoče gnojilo iz morskih alg z dodanimkalijem, naravni pripravek iz njivske preslice Vital, ki krepi odpornost rastline in Kalcij za paradižnike, ki preprečuje gnitje in pokanje plodov, so preverjeno učinkoviti za vzgojo sočnih in zdravih paradižnikov. Mi smo preverili na svojih, vi pa se boste prepričali na vaših rastlinah.



Rod Caesalpinia šteje veliko število vrst, koliko jih je natančno, se botaniki med sabo še niso zedinili. A najlepša med njimi je zagotovo C. pulcherrima, to pove že njeno ime - 'pulcherrima' v latinščini pomeni 'najlepša'. Njeno domače ime je v mnogih deželah povezano z lepoto rajskih ptic. Vrsta izvira iz tropskih in subtropskih predelov obeh Amerik. Precej zaslug za njeno razširjenost imajo ljudje, saj so jo sadili v okolico svojih bivališč povsod, kjer je uspevala.Caesalpinia pulcherrima ali cezalpinija je grm ali manjše drevo s pokončno, zgoraj razprostrto krošnjo. V višino in širino zraste do 3m, v tropih pa tudi do 6m. Ima simpatične pernato sestavljene liste iz drobnih zelenih lističev, ki so v trop-

skih podnebnih razmerah vedno zeleni, v hladnejših delih pa se jeseni obarvajo rdeče in odpadejo. Gojimo jo zaradi privlačnih cvetov. Zacveti poleti, v groz-dastih socvetjih, iz katerih se postopoma odpirajo čašasti, rumeno-oranžno-rdeči cvetovi z dolgimi, rdečimi prašniki.

Rastni pogojiS svojimi čudovitimi, barvitimi cvetovi popestri poletne mesece, brez težav prenese visoke temperature in tudi nekaj suše. V toplih krajih jo ponekod gojijo kot živo mejo, v podnebjih s hladnimi zimami pa kot enoletnico. Pri nas jo lahko vidite v zbirki mediteranskih posodovk botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki so čez poletje razstavljene v parku Tivoli.

Kot rajska ptica – cezalpinijaMeta Šepic, dipl. ing. agr. in hort.

Poleti nas rastline prevzamejo s čudovitimi, dišečimi cvetovi čarobnih barv, a najlepša je le ena. Spoznajte najlepšo cezalpinijo!

V toplih krajih lahko cezalpinijo gojimo kot živo mejo, pri nas pa uspeva kot posodovka.

Caesalpinia pulcherrima upravičeno nosi svoje ime: najlepša cezalpinija

V naših krajih najlepša cezalpinija žal ni prezimno trdna, saj ne prenese tem-peratur pod 5oC. Če pa imamo na voljo ogrevan svetel prostor, kjer bo lahko prezimila, jo lahko gojimo kot posodov-ko. Kot posodovki ji moramo zagotoviti svetel prostor, poleti jo lahko prestavimo na prosto, vendar ne takoj na direktno sonce. Za to izberemo dva, še bolje pa tri zaporedne oblačne dneve. Posoda, v kateri raste, mora imeti urejen odtok, da substrat ostane odceden. Substrat lahko pripravimo sami iz komposta, vrtne zemlje in dela zrnatega peska, ali pa kupimo že pripravljen Plantella specialni substrat za citruse in medite-ranske rastline. Kot pri vseh posodovkah moramo biti pozorni na redno zalivanje in dognojevanje v sezoni. Z dognoje-vanjem zaključimo proti koncu poletja. Ko se dnevi skrajšajo, pa hkrati s prene-hanjem dognojevanja zmanjšamo tudi zalivanje. Čez zimo se v zaprtih prostorih lahko pojavijo škodljivci, kot so: pršice, pajki ali celo kaparji. Cezalpinijo lahko razmnožujemo poleti, z neolesenelimi potaknjenci, uspešno pa se množi tudi iz semena, ki ga sejemo spomladi ali jeseni.


POZNATE RASTLINO?

Kakao in čokoladaLoreta Vlahović, univ. dipl. ing. agr.

Ko začutimo potrebo po sladkem, je mnogokrat rešitev košček slastne čokolade. Reakcija je podzavestna zaradi občutka zadovoljstva, ki ga v nas zbudi okus čokolade, ker ta spodbuja nastanek hormona sreče – serotonina.

KAKAO (Theobroma cacao)• Za rastlino kakava je značilno, da

cveti na deblu. Ta pojav se imenuje kaluliflorija.

• Je ena od 80.000 znanih užitnih rastlin na svetu in gotovo med najbolj pri-ljubljenimi.

• Le cca 30 od 3000 cvetov na drevesu v eni sezoni naredi plodove in s tem semena.

• Plod je težak tudi 500 g, v njem pa je 40 do 60 grenkih semen.

• Semena so obložena z belo, užitno pulpo.

• 6 – 8 let potrebuje kakao v naravi do prvih plodov, nekateri hibridi pa le 3 leta.

• 400 semen je potrebnih za manj kot pol kile kakava.

• Luščine kakavovih zrn so uporabne za zastirko.

Od kakava do čokolade Iz plodov izluščijo grenka semena, pustijo, da fermentirajo in se sušijo na soncu. Med procesom semena zgubijo večji del grenkobe. Potem semena spečejo in zmeljejo. Dodajo kakavovo maslo, sladkor in dodatke. Kvaliteta, barva in okus čoko-lade so odvisni od vsebnosti kakavovih deležev in dodatkov. Čokolada s 85 % kakava ima največ serotonina.


ZANIMIVOSTI

Potrebni materialZa primer lastne izdelave rastlinjaka, je zelo uporaben les. V ta namen potrebujemo nekaj 6 x 6 cm debelih letev, ki jih uporabimo za vodilne stebre, napravo ogrodja strehe in nekaj še tanjših letev za povezavo objekta in njegovo trdnost. Tudi v Gainem ekološkem vrtu v Veliki Pirešici smo pokazali, kako preprosto in brez ogromnih stroškov postavi-mo svoj rastlinjak velikosti 3 x 4 m. Seveda smo za prekrivanje upora-bili prozorno folijo, ter nekaj letvic, kovinska držala za učvrstitev v tla, ter valovito prozorno prekrivko, ki je bila na voljo za izdelavo kritine rastlinjaka.

vijanjem folije na bočni kot čelne strani, kjer lahko še odpiramo morebitna vrata ali okna in s tem iz rastlinjaka odvajamo odvečno in visoko vlago ter znižujemo temperaturo zraka.

Zakaj streha nad zelenjavo?Cilj pridelave »pod streho« je podaljšana sezona pridelave plodovk od pomladi v pozno jesen ter preprečiti pogoje za pojav paradižnikove in pepelaste plesni na kumarah, bučkah zaradi ovlaženosti rastlin (dež, rosa) in ob primerno visokih poletnih temperaturah, kar bo omogoči-

Nadstrešnica za plodovkeIgor Škerbot, univ. dipl. ing. agr.

Za uspešno pridelavo toplotno zahtevnih vrst zelenjave je dobro načrtovati in izvajati pridelavo na mestih, kjer znižamo vplive neugodnih pogojev. Naredimo si rastlinjak, enostavne in preproste nadstrešnice, ki omogočajo boljšo rast. Kaj je dobro vedeti, da bomo uspešni pri gojenju zelenjave v njem?

Vse skupaj smo spretno povezali z uporabo vijakov in žebljev.

Pomen svetlobe in prezračenostZa dobro rast in razvoj pridelkov rastline potrebujejo dovolj svetlobe. Zato je rastlinjak potrebno prekrivati s prosoj-nimi folijami, ki bodo dolgo obstojne in bodo omogočale normalno fotosintezo gojenih rastlin. V ta namen za prekritje celotnega rastlinjaka nujno uporabite posebno ultravijolično (UV) stabilizirano folijo za rastlinjake, ki ima odlično prepu-stnost za dele svetlobe, ki je učinkovita za fotosintezo. (SLIKA: paprika v rastlinja-ku). V rastlinjaku nujno poskrbimo tudi za prezračevanje, kar zagotovimo z na-

lo bogat, dober in zdrav pridelek plodov vseh omenjanih plodovk.S streho rastlinjaka zelo zmanjšamo neugodne vplive različnih vremenskih ekstremov, ob predpogoju, da gojeno zelenjavo še namakamo z vodo in gnojimo, bodo dobro rasle in dajale kakovosten pridelek. V ta namen za krepitev rastlin v stresu ali začetno gno-jenje ob presaditvi v gredo uporabimo Bio Plantella Vita, naslednja gnojenja pa uporabite Bio Plantella vrt ali gnojilo Bio Plantella Nutrivit za pridelavo paradižni-ka in plodovk. Tako smo tudi v Gainem eko vrtu preizkusili in potrdili uspešnost gojenja zelenjave na pokritih površinah.


KAKO DO

Člani sprašujejoPlesen na krompirju

V začetku poletja se na krompirju pojavijo rjave lise, kjer se začne sušiti. Hitro se širi po celotni rastlini, okužene so vse vrste krompirja. Kako to preprečiti, saj pridelujemo krompir za širšo družino? Aljaž iz Radovljice

Najverjetneje gre za zelo nevarno bolezen – krompirjevo plesen. Začne se kot bledo rumene pege na listih, ki se pospešeno sušijo in začnejo propadati. Bolezen se hitro širi v toplem in vlažnem vremenu, z ene rastline na drugo in prizadene celoten nasad. Težava pa je tudi v tem, da ta bolezen napade paradižnik, zato ju nikoli ne sadimo skupaj. Preventivno škropimo krompir z naravnim sredstvom iz hitina Bio Plantella Chitosan, ki krepi rastli-ne proti boleznim. Pomembno je, da škropimo po vsakem dežju ali na 10 dni.

Rja na vrtninah

Zelo radi imamo visok fižol, ki ga gojimo tudi za zrnje. Vendar se vsako leto pojavi rjav prah na vsej rastlini, ki jo počasi uniči. Podoben prah se pojavi tudi na česnu, ki je oranžne barve. Ali obstaja kakšno sredstvo, da rešimo pridelek? Vanja iz Slovenske Bistrice

Gre za rjo, ki je pogosta bolezen v toplih in vlažnih poletnih mesecih in napada več različnih vrtnin, med njimi tudi fižol in česen. Če s prstom podrgnemo po rji, ta kot prah odpade z rastline. Rja se najprej pojavi na starejših listih in se nato širi po vsej rastlini. Listi so hitro popol-noma posuti s pegami, obledijo in se posušijo. Pri fižolu na spodnji strani listov opazimo rjave kupčke, na zgornji pa bele pege. Preventivno vrtnine škropimo z naravnim pripravkom iz njivske preslice Bio Plantella Natur. Škropimo po vsakem dežju, saj sredstvo krepi celično steno

V primeru močnega napada, ki okuži celoten nasad, uporabi-mo fitofarmacevtsko sredstvo Vivera Ridomil Gold MZ Pepite v koncentraciji 25 g/ 10 l vode.

rastlin in deluje kontaktno, ker vsebuje žveplove spojine. V primeru hudega napada poškropimo vrtnine s fitofarma-cevtskim sredstvom sredstvom Vivera Ortiva v koncentraciji 10 ml/10 l vode.


STROKOVNJAK ODGOVARJA

Hrošči napadajo

Vsako leto znova s krompirja pobiramo koloradskega hrošča. Ali lahko kako zmanjšamo napad tega škodljivca? Miran iz Lukovice

Koloradski hrošč je najhujši škodljivec na krompirju, saj ob močnem napadu lahko zmanjša pridelek za 80 %. V letu, ko je napad škodljivca majhen, se pridelek zmanjša za 20 %. Hrošči prezimijo v zemlji in maja začnejo z odlaganjem jajčec na rastline. To traja več kot mesec dni, hrošči pa odložijo v skupinah 10 – 80 jajčec na spodnjo stran lista. Ličinke so najbolj aktivne v juniju, nato se zabubijo v zemlji in nov rod hroščev leta v avgustu. Najhujši napad prvega rodu je v maju in juniju. Pomembno je redno pregledovanje rastlin in takoj ko najdemo jajčeca, uporabimo naravno sredstvo, ki vsebuje piretrin, Bio Plantella Flora Verde v koncen-traciji 16 ml / 10 l vode. Sredstvo učinkovito uniči jajčeca in ličinke,

Ogrožene balkonske lepotice

Trudim se slediti modernim smernicam, zato sem letos skupaj posadila verbeno in bidens, a se mi je pojavila bolezen kot belkasta prevleka po rožah. Ves čas mi balkon obletavajo bele mušice. Zelo si želim cvetja na balkonu. Kaj naj storim? Andreja iz Kočevja

Bele mušice so najverjetneje rastlinjakov ščitkar, ki je nevaren škodljivec na vseh rastlinah, tudi na balkonskem cvetju. Jajčeca odlaga na spodnjo stran listov, iz katerih se izležejo ličinke, ki se prisesajo na list. Ličinke se obdajo z voščeno prevleko, zato jih težje uničimo s pripravki. Pomembno je delovati na odraslo žival, zato v balkonska korita nastavimo Bio Plantella Rumene le-pljive ploščice v obliki metulja. Nanje se lepijo odrasle, krilate živali, bele mušice. Potrebno je redno pregle-dovanje spodnjih strani listov in če opazimo močnejši napad, uporabimo sistemični insekticid, fitofarmacevtsko sredstvo Vivera Chess 50 WG v kon-

centraciji 5 g / 10 l vode. Ličinke izločajo tudi veliko medene rose, na katero se hitro naselijo glive sajavosti, zato je po-membno čim hitrejše ukrepanje. Belkasta prevleka po listih rastlin je pepelovka, ki se hitro razširi v vlažnem in toplem vremenu okoli 20 °C. Razširi se preko celotne rastline, zato je potrebno hitro ukrepanje s fitofarmacevtskim sredstvom Vivera Ortiva v koncentraciji 1 ml / 1 l vode. Balkonske zasadi-tve predstavljajo precej bujne in goste okrasne rastline, med katerimi so dobro zadržuje vlaga, ki hitro pride do bolezni. Za lepe balkone vse rastline preventivno škropimo z naravnim sredstvom iz sojinega lecitina Bio Plantella Super. Škropimo takoj po vsakem dežju ali enkrat na teden.

obenem pa uničimo tudi listne uši, ki se množično pojavljajo v istem času. Tako preprečimo pojav hroščev na naraven način. Če pa zamudimo te najbolj ranljive razvojne faze koloradskega hrošča, uporabimo fitofarmacevtsko sredstvo Vivera Karate Zeon v koncentraciji 2 ml / 10 l vode.


STROKOVNJAK ODGOVARJA

Jablanam grozijo bolezni

Na vrtu pred hišo imamo več različnih sort jablan, ki jih v poletnem času vedno napade plesen na koncu vej, listi pa so na gosto posejani s črnimi pegami, nato pa odpadejo. V začetku poletja imajo nekatera drevesa bolj blede liste. Kakšno bi bilo dobro varstvo za jablane, da bodo zdrave? Rihard iz Mokronoga

Črne pege so škrlup, ki je zelo nevarna bolezen, saj lahko uniči ves pridelek. Najbolj nevarna je v času, ko drevesa tvorijo svojo listno maso. Pege škrlupa se v vlažnem vremenu hitro širijo po listu in se prenašajo po celi krošnji. V toplem in vlažnem vremenu je razvoj bolezni zelo hiter. Zelo so občutljive sorte: delišes, idared, jonatan, mutsu, brae-burn, fuji, zato je priporočljivo saditi odporne sorte, kot je topaz in druge nove sorte. Proti bolezni škropimo s pripravkom Vivera Score 250 EC v kon-centraciji 2 ml / 10 l vode. Sredstvo deluje tudi proti bolezni jablanova

Težave z vrtninami

Največje težave mi na vrtu povzroča cvetača. Srčki gnijejo, če pa razvije glave, te začnejo pokati. Na rukoli in solati pa je vsako sezono ogromno majhnih luknjic. Ali lahko kaj storim ali naj neham gojiti te rastline? Valerija iz Kozine

Za gnojenje cvetače je dobro izbirati moderne hibride, ki so bolj odporni na višje temperature. Visoka temperatura lahko zaustavi rast cvetačnih glav. Gnitje srčka ali pokanje glav kasneje v sezoni je pogosto povezano s pomanjkanjem mikrohranila bor, zato je zelo pomembno cvetačo zaliti in poškropiti s tekočim gnojilom Plantella Tekoči Bor. Redno jo tudi dogno-jujemo s 100 % organskim gnojilom Bio Plantella Nutri-vit za listnato zelenjavo, saj cvetača potrebuje veliko hranil, da ustvari velik plod.

pepelovka, ki se pojavi na koncih vej, na osnovah prihodnjih rodnih vej in nastavkih za plod. Opazimo jo kot pepelasto prevleko po listih. Hitro uniči plodne nastavke, zato smo lahko ob velik del pridelka. Jablane je potrebno tudi redno dognoje-vati, pri čemer uporabimo Plantella Sadjarsko gnojilo, ki vsebuje veliko kalija, ki je pomemben za razvoj plodov. Bledica listov je posledica pomanjkanja magnezija in dušika. Magnezij sodeluje pri mnogih procesih v rastlinah, pomembno pa je vedeti, da v primeru pomanjkanja rastlina ne more posrkati dušika, zato pride do bledice. Bledica pomeni zmanjšanje klorofila, zato se zniža sinteza sladkorjev, kar prispeva k slabšemu pridelku.

Na solati in rukoli pa povzročajo poškodbe majhni črni hroščki, bolhači, ki izjedajo liste rastlin. Ležejo jajčeca, iz katerih se izle-žejo ličinke, ki vrtajo rove v listne peclje in steblo. Zaradi fizične poškodbe so rastline veliko bolj izpostavljene boleznim, ki jih hitreje okužijo. Pomembno je redno pregledovanje rastlin, posebno pod listi in takoj ko opazimo poškodbe celotne rastli-ne, tudi pod listi poškropimo z naravnim sredstvom iz rastline bolhač, Bio Plantella Flora Kenyatox Verde. V primeru močnega napada uporabimo fitofarmacevtsko sredstvo Vivera Karate Zeon 5 CS v koncentraciji 1,5 ml / 10 l vode.


Škodljivci kapusnicmag. Iris Škerbot

V zadnjih letih pridelavo kapusnic krojijo nekoliko spremenjene pridelovalne razmere (daljša obdobja visokih temperatur, neurja, mile zime,…). Posledično imamo pri pridelavi kapusnic pogosto težave s posameznimi škodljivci, ki se v določenih razmerah lahko prerazmnožijo, mnogo pogostejša pa so tudi fiziološka obolenja.

Številni škodljivci našo pozornost priteg-nejo šele takrat, ko pričnejo povzročati že na daleč vidno škodo in pogosto ukrepamo šele, ko je za reševanje težav v pridelovalni sezoni že zelo pozno ali celo prepozno.V odvisnosti od lokacije pridelave, po-gostosti sledenja kapusnic v kolobarju ter vremenskih razmer se v posevkih kapusnic srečujemo s kapusovo muho. Pogosto muhe same niti ne opazimo, ampak le znamenja poškodb, ki so jih povzročile žerke te muhe. Napadene rastline spremenijo barvo, venijo in ob močnejši objedenosti koreninskega sistema tudi propadejo. Škodljivcu ustrezajo lažja, peščena tla. Na leto ima 3-4 rodove (prvi se pojavlja aprila in maja, drugi julija in avgusta, tretji pa

Bolhači veliko škodo povzročajo zlasti v obdobjih suhega in toplega vremena (glavna škoda nastane spomladi).

Prvi metuljčki kapusovega molja letajo v maju, metuljčki drugega rodu julija in tretjega avgusta (zlasti aktivni so v mraku).

Gosenice kapusovega belina objedajo liste.

Zelo nadležen škodljivec kapusnic je lahko tudi mokasta kapusova uš.

Vrtnarjem povzročajo težave predvsem: bolhači (Phyllotreta spp., Halticinae spp), kapusova muha (Delia radicum), kapusov in repni belin (Pieris brassicae, Pieris rapae), kapusova sovka (Mamestra brassicae), mokasta kapusova uš (Brevi-coryne brassicae) in tobakov resar (Thrips

tabaci). Zaradi spremenjenih prideloval-nih razmer imamo v pridelavi vedno več težav tudi s: kapusovim moljem (Plutella xylostella), kapusovo hržico (Contari-nia nasturtii) in kapusovim ščitkarjem (Aleyrodes proletella).


EKOLOŠKI VRT

Kapusnice lahko pred škodljivci zaščitimo tudi s prekrivanjem z agrokoprenami ali protiinsektnimi mrežami

voščenim prahom, kar otežuje njihovo zatiranje, letno pa ima do 10 rodov. Resarji (odrasli in ličinke) se prehranju-jejo na številnih rastlinah. Na listih ka-pusnic sesajo rastlinski sok in na spodnji strani listov se posledično tvorijo svetle bradavice, ki kasneje porjavijo. Jeseni, ko se ohladi, se preselijo v notranjost zeljnih glav, vse do srčnih listov.

Ukrepi za zmanjšanje težav • s pravočasnim spravilom pridelka in

z uničevanjem ostankov po spravilu pridelka (zaoravanje ostankov),

• s pridelavo in uporabo zdravega sadil-nega materiala,

• z uporabo protiinsektnih mrež, s kate-rimi pokrijemo posevke pred pojavom škodljivcev (preprečimo jim dostop do in v bližino rastlin),

• z odstranjevanjem in uničevanjem listov ali delov listov z odloženimi jajčeci oziroma izleženimi kolonijami gosenic (manjše površine),

• z odstranjevanjem plevelov (zlasti vplivamo na zmanjševanje težav z resarji, kapusovo sovko),

• z uporabo različnih sredstev, ki vpliva-jo na krepitev rastlin,

• z uporabo registriranih insekticidov (Pred uporabo na etiketi in navodilu vedno preverite, za katere kapusnice in škodljivce je sredstvo registrirano!).

Težave s kapusovo muho lahko preprečimo ali omilimo tudi z namestitvijo različnih mehanskih preprek na koreninskem vratu, s katerimi muhi preprečimo odlaganje jajčec na koreninski vrat ali v zemljo (primer namestitve ''ovratnikov'' iz filca)

septembra in oktobra). Samice odlagajo jajčeca na koreninski vrat ali v zemljo, v bližino rastline gostiteljice in se izlegle žerke hranijo na stranskih koreninicah in skorji glavne korenine. Ko se v posevku že pojavijo rastline s prizadetim korenin-skim sistemom, je najbolje, da takšno rastlino čim prej odstranimo iz posevka, saj si rastline z močno prizadetim kore-ninskim sistemom običajno ne opomo-rejo več, vsako nadaljnje ukrepanje pa ne da želenega učinka. Med pogoste škodljivce uvrščamo bolhače. Škodo povzročajo s povzro-čanjem luknjic na površini napadenih listov, ob močnejših napadih rast močno zastane. Nevarni so predvsem pri pride-lavi sadik (takoj po vzniku). K sreči ima večina vrst le 1 rod na leto.Verjetno ste že kdaj opazili, da se pred-vsem na zelju in cvetači kodrajo listi, zakrnijo, rastni vršiček odmre in posle-dično se ne tvorijo glave oziroma rože. V primeru navedenih znamenj lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je rastline napadla kapusova hržica.Kapusov molj napada zelje in druge ka-pusnice (pri cvetači tudi rožo). Temu ško-dljivcu ugaja toplo in suho vreme. Mlade gosenice objedajo spodnjo povrhnjico in mezenhim, da poškodovana mesta na listih prepoznamo kot belkasta prosoj-na okenca. Večje gosenice popolnoma izgrizejo list in nastanejo manjše ali večje

luknje nepravilnih oblik. Na leto ima 3-4 rodove. Kapusov in repni belin imata 2-3 rodove. Prvi rod se pojavi aprila oz. maja, drugi pa julija in avgusta. Zlasti nevarne so gosenice na manjših njivah, na večjih pa predvsem na robovih. Kapusova sovka je najbolj nevarna med sovkami. Gosenice prvega rodu junija in julija objedajo liste, gosenice drugega rodu pa se od avgusta naprej zavrtajo v glave. Mokasta kapusova uš se pojavi na kapusnicah že v setvišču ali kmalu po presajanju. Na začetku jih najdemo v srčnih listih, ki so običajno rumeno do vijoličasto obarvani. Listi, na katerih uši sesajo sokove, se deformirajo, rumenijo in sušijo, rastline pa zaostajajo v rasti in propadajo. Ob tem ta uš prenaša tudi nekatere viruse. Uši so obdane z

NASVET

Bio Plantella Thymi je učinkovito 100 % naravno sredstvo iz timijana in brina proti: pršicam, ušem, tripsom, resarjem, gosenicam in drugim mehkokožnim insektom.


Pri vzgoji v obliki grma je rez omejena predvsem na redčenje poganjkov, ki izraščajo iz tal in na redčenje stranskih poganjkov na ogrodnih vejah. Pri go-jitveni obliki ob opori je poleg redčenj potrebno tudi prikrajševanje in izrezo-vanje stranskih poganjkov. Pri visokode-belnih ribezih je pomembno izrezovanje in odstranjevanje izrastkov podlage, na katero je žlahtna sorta cepljena.Pri ribezih, gojenih v obliki grma, med rastno dobo iz tal izraščajo številni talni poganjki. Glede na to, da želimo v grmu imeti od 15 do 20 rodnih vej, starosti od enega do treh let, moramo vsako leto v grmu pustiti od 5 do 7 talnih poganj-kov. Prednost dajemo močnim poganj-kom na zunanjem obodu grma. Preos-tale poganjke odstranimo s škarjami. Pri tem pazimo, da pri sosednjih poganjkih ne prizadenemo lubja.Pri ribezih, gojenih ob opori, v obliki vretenastega grma, v poletnem času odstranjujemo odvečne talne poganjke. Glede na to, da bomo pri eno, dvo ali tridebelni gojitveni obliki v prihodnjem

Poletna rez ribezovDr. Darinka Koron

Poletna rez jagodičastih sadnih vrst iz skupine ribezov je manj poznana kot jesenska ali zimsko-spomladanska. Rez črnega, rdečega in belega ribeza, kosmulj in križancev med črnim ribezom in kosmuljami v poletnem času je odvisna predvsem od vzgojne oblike, v kateri vzgajamo rastlino.

Poganjka prikrajšamo na čep

pridelka. Če je mladih poganjkov dovolj, lahko po obiranju letošnje rodne vejice izrežemo do debla. Če bodočih rodnih poganjkov primanjkuje, po obiranju ribez režemo na kratke čepe, iz katerih se bodo ob ugodnih vremenskih razmerah uspeli do jeseni razviti mladi rodni poganjki.Pri visokodebelnih rastlinah v pole-tnem času redčimo pregosto krošnjo z izrezovanjem.

Talne poganjke odstranjujemo od zgodnje pomladi naprej

Grm po odstranjevanju odvečnih poganjkov

Izraščanje stranskih poganjkov ob vodilnem poganjku

letu potrebovali samo en nadomestni poganjek, v grmu pustimo do dva po-ganjka. Pri eno in dvodebelnem sistemu je to rezervni poganjek v primeru poškodb, pri triletnem sistemu, pa poganjek potrebujemo za nadomestilo triletnega poganjka, ki ga bomo odrezali (skica). Na osrednjem deblu (vreteno) moramo v letošnjem letu vzgojiti mlad rodni les, ki bo v prihodnjem letu nosilec

Ali ste vedeli?S prikrajševanjem poganjkov črnega, pa tudi rdečega ribeza, pripravimo vhodno pot ribezovi steklokrilki. Samica zaleže jajčeca v poganjek, ličinka pa izvotli stržen, zaradi česar poganjek postopno odmre.


EKOLOŠKI VRT

Zelena dela se na mladih drevesih razlikuje-jo od del na rodnem drevesu.

Zelena dela na mladem drevesuKo se spomladi dvigne temperatura, prične drevo brsteti, poženejo novi brsti in poganjki. Takoj sadiko – drevesce usmerja-mo in oblikujemo po naših željah, drevesu določimo rast in obliko krošnje. Ko so brsti dovolj veliki – okoli 1 centimeter, sadiko prvič »očistimo« odvečnih brstov. Vse brste, ki izraščajo po deblu, postrgamo, da je brez kakršnih koli izrastkov. Če izraščajo korenin-ski izrastki, jih porežemo. Prvič okopljemo kolobar okoli drevesa v premeru 60 – 80 centimetrov. To je v nasadih z manjšim številom škropljenj zelo smiselno, poveča zračnost, pleveli pod drevesom ne jemljejo vode in hrane drevesu, ki naj bi hitro zraslo in pričelo roditi. Na vrhu sadike pustimo zgornji brst, ki se bo razvil v vrh, 2 – 3 brste pod vrhom pos-mukamo in s tem povzročimo izraščanje stranskih poganjkov pod bolj »odprtim« kotom, ki bodo izraščali skoraj vodoravno.Ko poganjki dosežejo 20 cm dolžine, jih po-skušamo še dodatno upogniti v vodoraven položaj. Vršiček bo sicer pričel rasti rahlo navzgor kot kljuka, a naj nas to ne moti. Zakaj pa je smiselno imeti vse stranske poganjke upognjene v vodoraven položaj? Predvsem vodoraven poganjek ne raste tako bujno kot navpičen, hitreje zarodi, predvsem pa se pod težo pridelka ne bo odlomil – »začehnil«. Vodoraven poganjek se pod težo snega upogne tudi skoraj do tal, a se ne odlomi. Prva tri leta ne puščamo pridelka - s škarjicami porežemo vse plodiče. Še bolje

pa je, da odstranimo že cvetove in tako usmerimo vso hrano v rast poganjkov. Vrh sproti privezujemo k opori, ga usmerjamo v navpično rast. Če se pojavi več vrhov, pustimo samo najlepšega, ostale konku-renčne pa »pomandamo«,odstranimo.

Zelena dela na rodnem drevesuPri jablanah, ki so dosegle polni rodni volumen, se pričnejo zelena dela na plodičih, ko dosežejo debelino ~ 20 mm. Lastnost jablane je, da obilno cveti, po 5 – 6 cvetov v socvetju. Naravno se poredči 2 – 3 cvetovi in kasneje 2 – 3 plodiči. Če želimo pridelek tudi nas-lednje leto, moramo poredčiti viške plodi-čev že pri debelini plodičev 20mm, ker pričnejo že v tem času nastajati cvetovi za naslednje leto. Pustimo samo po 1 najlep-ši plodič na eno socvetje. Če poredčimo na tak način, bo tudi manj črvivo, kar je največkrat prav med dvema dotikajočima se plodovoma.

Zelena dela v sadovnjakuRoman Mavec, univ. dipl. ing. agr.

To so vsa opravila, ki jih opravljamo na drevju, od brstenja pa vse do odpadanja listja. Na vsem sadnem drevju je zelo zaželena naša prisotnost vsaj na vsakih 14 dni, saj tako sproti ugotovimo bolezni ali škodljivce, ki ogrožajo drevo, da uspešno, pravočasno ukrepamo.

Konec maja se lotimo ročnega trganja mladih sočnih poganjkov, ki izraščajo po hrbtu vej – zgornji del poganjkov. Ta način je hiter in enostaven. Kasneje potrgamo tudi odvečne letos zrasle poganjke. Pri tem delu bodimo zmerni, da tako ne vzbudimo nove rasti.Pri zelo bujnih drevesih pustimo pri zimski rezi vrhove neporezane in jih obrežemo v začetku junija. To je tako imenovana junij-ska rez vrhov. Tak način rezi je primeren za zmanjševanje bujnosti dreves.Približno 3 – 4 tedne pred obiranjem rahlo poredčimo še nekaj poganjkov, ki senčijo notranjost krošnje. S tem ukrepom se plodovi lepše obarvajo in so tudi slajši.

Zatrgavanje in upogibanje mladih poganjkov

Pravilno izraščanje - topi kot

Po zeleni rezi - redko in svetlo

Pred zeleno rezjo - gosto in temno

Ali ste vedeli?• Vsa zelena dela opravimo

v suhem vremenu, raje večkrat po malo kot pa naenkrat.

• Zelene rezi nikoli ne opravljamo v času velike suše in vročine. Če odstranimo veliko poganj-kov v močni vročini, nam bo sonce »ožgalo« plodove, ki so bili do sedaj v senci.

• Če drevo močno obrežemo v sušnem obdobju, nam bo po obilnem dežju zacvetelo.


Predavanja so segla na vsa področja vr-tnarjenja: okrasni vrt in trato, balkone in terase, samooskrbni vrt, sadovnjak, zele-njavni vrt. Letos smo izvedeli marsikaj o zeliščih za zdravje in lepoto, delali kreme in losjone, se naučili veliko o urjenju mo-žganov za dober spomin in pozornost, se naplesali in nasmejali ter tudi uživali v prelepih doživetjih izletov. Kulinarika je bila odlična, zabava s Tanjo Žagar pa nepozabna. Hodili smo 10.000 korakov na dan za zdravje in dobro počutje.

Mnenja naših članov s srečanjaPravijo, da vsako leto izvedo dosti novega o vrtu in rastlinah, pa o zdravju, predvsem pa se nasmejejo, spletajo nova prijatelj-stva in se resnično sprostijo. Spoznali so, da jim je Gaina ekipa tam vseskozi na raz-

Srečanje članov - nepozabno lepoMira Arh

Vzdušje je bilo vseskozi nabito s pozitivno energijo in veseljem. Na izobraževanju in srečanju, ki je vsakokrat, kot pravijo udeleženci, tako brezhibno organizirano s strani Kluba Gaia in pod pokroviteljstvom podjetja Unichem, se člani in gostje zahvaljujejo za vsak dan posebej in se tudi radi vračajo.

polago z nasveti, usmeritvami, pozitivno energijo in vsemi informacijami.Nevenka Kaučič: To je bilo super preda-vanje. Matic Sever pove kratko, jedrnato in veliko raznolikosti. Pika na i.Jadranka Lužnik: Zelo uporabna pre-davanja in delavnice. Prihajam že 5 let in sem še vedno navdušena. Tokrat je bila posebnost delavnica domače kozmetike.Jana Fabricio: Sem prvič na srečanju in zelo navdušena: veliko uporabnega nad pričakovanji. Fajn ljudje, ki pašejo skupaj po interesih. Matic, ki je s srcem predsta-vil Himalajo, pa Vanes Husić z veliko uporabnih nasvetov. Josip Troha: Čeprav je velik zalogaj za organizatorje povezati vse vsebine, vse poteka gladko. Pohvale za odlično organizacijo.

Sponzorji srečelova:Unichem d.o.o., VrhnikaAgencija AvanturaAgencija KompturZavarovalnica Triglav, d.d., LjubljanaTermoflor d.o.o., LogatecOptika Clarus, LjubljanaJUB d.o.o., LjubljanaNivo eko d.o.o., ŽalecSemina, Ljubljana ČrnučeButan plin d.d., LjubljanaBiotehniški center NakloAs An d.o.o., LjubljanaAxis Mundi, d.o.o., Ljubljana ČrnučeFavn d.o.o., GrosupljeMogota d.o.o, CeljeDecolor d.o.o., Dol pri LjubljaniEva Cajnko, škratarija.net, MokronogStillmark d.o.o., LjubljanaVenera kozmetika d.o.o., TrzinVzajemnost, LjubljanaPostojnska jama, PostojnaOsti Jarej, Tomaž Kvasnik s.p., RadovljicaPustolovki park Betnava, E-vod, Vodušek

Jože s.p., HočeGostišče Golob, Zg. PolskavaMehanotrade k.d., Šmarje SapJasno in glasno d.o.o., LjubljanaTuristična agencija Argonavt, VrhnikaPustolovski park Geoss d.o.o., VačePeroma d.o.o., Šentilj v Slov. GoricahEko-graf, priprava za tisk Milan Adžić s.p.,

AjdovščinaIdentis d.o.o., ŠkofljicaSyngenta d.o.o., LjubljanaPošta Slovenije d.o.o., MariborRTV SLOZdravelišče RadenciCeljski sejemAgromarket, BuzetKotim, LjubljanaSoven d.o.o., Selnica ob DraviGajcom d.o.o., Ljubljana Roche d.o.o., Ljubljana


KLUBSKE STRANI

1 Direktorica Loreta Vlahović je predstavila vso delovno ekipo

2 Vrtnarska svetovanja Gainih strokovnjakov

3 Med dišavnicami v zeliščnem vrtu Histria Aromatica (izlet)

4 Srečni člani na ladjici za Cres

5 Razpoloženi predavatelji

6 Večerna zabava – odlična

3

5

1

6

2

4


7 Odlično razpoloženje…

8 Člani razpoloženi med pavzami predavanj

9 Sodelovanje na delavnici Možganski fitnes za spomin in pozornost

10 Predstavili so se lokalni proizvajalci

11 Nagrajenci z Gainimi izleti

12 Člani lokalne folklorne skupine so zaplesali istrske plese

13 Naši člani so bili deležni hitrega tečaja

7

10 11

12

98

13


KLUBSKE STRANI

Ne le samo vrtnarjenje, temveč tudi fotografije, kaj, kako in s kom smo delali, kaj in koliko smo pridelali, je pomembno arhivirati, sodelovati v Gainih natečajih, uživati ob pogledu na prečudovito urejen album. Gaina ekipa to rada počne, še raje pa pregledujemo vaše mojstrovine in vas zanje tudi nagrajujemo.

Razpisujemo Najnaj natečaj v več rubrikah za leto 2016:1 NAJ okrasna zasaditev2 NAJ balkonska zasaditev3 NAJ atraktivna zelenica4 NAJ lepši cvet5 NAJ nenavaden plod6 NAJ delovna družina v vrtu7 NAJ kombinacije vrtnin in koristnih rastlin8 NAJ izobilje pridelkov

Dragi člani, sodelujete lahko v vseh ali le v eni rubriki, vsekakor pa v okviru razpisanega. Fotografije nam do konca septembra 2016 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti [email protected] (pri tem pazite na primerno kakovost fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke in mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlan-ska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in plodov.

Sodelujte v letnem natečaju

Najnaj dosežki naših članov

24 w w w.k lubgaia.s i

Kar zadeva vreme v sezoni, se poleti vsebnost kislin in obstojnost zmanjšujeta, vsebnost sladkorja pa narašča.

1december 2015

December 2015in Januar 2016

Letnik 21

revija kluba GaiaEkološko vrtnarjenje

Tema meseca

Igor Škerbot

Matjaž Mastnak

Gaina rekordnaletina

JELKE ZA VRTIN PRAZNIČNODREVESCE

SETVENI KOLEDAR IN ČLANSKA IZKAZNICA

Ne spreglejte

Okrasni vrt

Mitja Škrjanec

VRTOVI NAJ PRIPOVEDUJEJO

Vse o ...

Loreta Vlahović

orhidejah za zimski okras

T: 080 81 22 FB: KlubGaiawww.klubgaia.si www.naredivrt.si

1februar 2016

revija kluba Gaia

Tema meseca

Miša Pušenjak

Matic Sever

TRI ALI ŠTIRILETNI KOLOBAR

STE ZA RUMENO?

Februar 2016Letnik 22

Ekološki vrt

Okrasni vrt

Meta Šepic

POSADIMO SI VRBO

Vse o ...

Roman Mavec

Rez našija in breskve

T: 080 81 22 FB: KlubGaiawww.klubgaia.si www.naredivrt.si

NAGRADA ZA ŠIRJENJE ČLANSTVAČlan, ki pridobi dva nova člana, prejme za nagrado tri izdelke Bio Plantelle.

Klubske ugodnosti:• prebiranje svežih nasvetov in zanimivosti,• brezplačno svetovanje na 080 81 22,• druženje na strokovnih in zabavnih srečanjih,• specializirana vrtnarska popotovanja,• cenejši nakupi s kuponi popustov,• možnost sodelovanja v številnih nagradnih natečajih ...

PRIJAVNICAVaši podatki:

Št. članske izkaznice:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Če prijavljate drugega: Podatki novega člana (Položnico pošljemo njemu)

Podatki obdarjenca (Položnico pošljemo vam)

Prijavnico pošljite na: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika.Na revijo Gaia se lahko naročite in se včlanite v klub tudi po telefonu

01/755 81 60 ali po elektronski pošti [email protected] naročnina je 22 EUR.Članica Marija Trošt

KUPONI POPUSTOV – SAMO ZA ČLANE KLUBA GAIAV vseh prodajalnah:Koroška KGZ, KZ Ptuj, KGZ Krpan, KZ Laško, KZ Domžale, KZ Braslovče, KZC Cerklje, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.

MERKURJEVE UGODNOSTI ZA ČLANE KLUBA GAIA IN IMETNIKE MERKURJEVE KARTICE ZAUPANJA

Ugodnosti uveljavite tako, da izrežete posamezne kupončke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predložite na blagajni določene prodajalne, navedene v glavi kuponov in člansko izkaznico. Posamezen kuponček velja ob nakupu enega ali več izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno črto. Kupončke boste lahko uveljavljali do določenega datuma na kupončku.

-20 %

Kupon ni izplačljiv v gotovini in je unovčljiv v času

15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016

Plantella ARION PRO 250 g

Št. kosov: ___ Katero: ___

– 20 %

Bio Plantella Vrt 1 l


– 20 %

Popust uveljavite člani kluba Gaia na blagajni ob predložitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.

-20 %

Plantella Cvet 1 l


– 20 %


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016

Bio Plantella Organsko gnojilo za paradižnike 1 l


– 20 %

Bio Plantella Vital za paradižnike / z razpršilko 500 ml


– 20 %

Bio Plantella Natur 500 ml


– 20 %

Plantella Cvet 3 l


– 20 %


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016



– 20 %

Plantella Arion plus 250 g


– 20 %

Bio Plantella Organsko gnojilo za paradižnike 1 l


– 20 %

Plantella Cvet 3 l


– 20 %

Biotoll Neopermin 1 kg


– 20 %



– 20 %

Effect za ose in sršene / aerosol 400 ml


– 20 %

Plantella Balkonia 45 l


– 20 %

Effect Faracid+ / z razpršilko 500 ml


– 20 %

IZDELEK PO IZBIRI GAIANA – KZ

– 20 %Trgovec obvezno vpiše ime izdelka in število kosov!


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016

Bio Plantella Natur 500 ml


– 20 %



– 20 %


15. 6. 2016 – 15. 7. 2016

Plantella Cvet 3 l


– 20 %

Bio Plantella Flora Kenyatox Verde /

RTU 500 ml


– 20 %



– 20 %

IZDELEK PO IZBIRI GAIANA

– 20 %

Trgovec obvezno vpiše ime izdelka in število kosov!

-20 %

Samo za člane kluba

Bio Plantella Vita 500 ml


– 20 %



– 20 %

V petek, 1. aprila, smo na OŠ Senovo izpeljali naravo-slovni dan – EKODAN. V kulturni dvorani smo z zanima-njem spremljali kviz Male zelene celice. Učenci od 6. do 9. razreda so se pomerili v znanju o vrtu.Učenci so imeli na voljo teme: zelenjava, vrtni pomočniki in opravila na vrtu; odgovarjali so po sistemu od 5 proti 0. Tematiko so lahko izbirali med: SOLATA, ZAČIMBE, VRT TAKO IN DRUGAČE, VRTNA NADLOGA. Tekmovalci so pokazali veliko znanja, rezultat je bil dokaj izenačen, a na koncu smo le dobili zmagovalo ekipo. Po odličnem uvodnem ogreva-

Klub Gaia na EKODNEVU

Gaina predavanja in delavnice

nju s kvizom smo nato prisluhnili strokovnjaku agronomu, gospodu Vanesu Husiću iz Kluba Gaia. Spregovoril je o urbanih vrtovih. Prikazane ideje o možnostih pridelave hrane so bile res nekaj posebnega. Najbolj nas je presenetil viseč paradižnik. Ste morda vedeli, da sadiko te zelenjave lahko posadite tako, da bo rasla iz posode navzdol? Ste že kdaj posadili fižol, tako da je »plezal« po steni hiše? Nismo si predstavljali, da lahko toliko zelenjave, zelišč, rož vzgo-jimo na tako malo prostora. Ja, dobili smo veliko rešitev in zanimivih idej.

NOVO MESTO, MERKUR, Kočevarjeva ulica 7, 14. 6. 2016, ob 10. uri. Delavnica: KAJ SE DOGAJA Z MOJO RASTLINO? Strokovanjak Kluba Gaia

LJUBLJANA, BAUHAUS Lj. Rudnik, Premrlova 1, 14. 6. 2016, ob 16. uri. Delavnica: KAJ SE DOGAJA Z MOJO RASTLINO? Strokovanjak Kluba Gaia

LJUBLJANA, BAUHAUS BTC, Kajuhova 45, 14. 6. 2016, ob 16. uri. Delavnica: KAJ SE DOGAJA Z MOJO RASTLINO? Strokovanjak Kluba Gaia

VOLČJI POTOK, Arboretum Volčji Potok, 14. 7. 2016, ob 16. uri. Delavnica: EKOLOŠKO VARSTVO RASTLIN, Vanes Husić

Aktivni na vrtuPo malici je delo potekalo po vnaprej pripravljenem urniku. Urejali smo gredice na vrtu in cvetlična korita, sejali in sadili, grabili travo, izdelovali odganjal ce voluharjev in hotele za insekte, ustvarjali z glino, presadili smo lončnice po šoli. Hvala, Gaia, za darova-no zemljo za presajanje in gnojila! Vreme nam je služilo, bil je prijeten spomla-danski dan in mi smo bili res pridni kot mravljice. Za okolico šole in za naš eko vrt bomo skrbeli vse leto.

Novinarski krožek in mentorici: Irena Škoberne in Loti Ašič


KLUBSKE STRANI

1 Z delom smo začeli na sredini vrta, na mini kvadratnem vrtičku.

Pobrali smo vrtnine s sredine gredice, vrtno krešo in solato. Tako smo naredili prostor za čili, rdeč in rumen, ter baziliko različnih vonjev in okusov: rdeča, limonska, tajska in cimetova. Družbo jim delajo: solata, kapucinke in žametnice.

2 Začeli smo s pokušino redkvic, ki nam jih je nabrala Tamara. Na

njihovo mesto smo posadili bučke, pri katerih smo izbrali zgodnje hibride: Divine F1, Elite F1, Blanc F1. Koper se je dobro ukoreninil in bo izboljšal okus kumaric, ki smo jih posadili na razdaljo 0,5 m. Izbrali smo sorto Levina F1 z manj-

Plodovke so tuV deževnem maju smo ujeli lep dan za sajenje plodovk z družino Kočar na Gainem vrtu v Arboretumu. Tudi tokrat smo sadike in zelišča dobili iz Vrtnarstva Alt, saj smo želeli zelo raznolike sorte vrtnin in zelišč. Vlažno in toplo vreme je ustvarilo dobre pogoje za odličen razvoj solatnic in kapusnic ter metuljnic (nizek fižol in grah). Zelišča in cvetlice so se dobro ukoreninile, kljub temu da je vrt na tem mestu prvič. Organsko gnojenje je odlično vplivalo na mikroorganizme, kar je razvidno iz bujne rasti in zdravja vrtnin ter pojava deževnikov v zemlji. Vreme je vplivalo tudi na rast plevela, zato bomo v kratkem zastrli tla z zastirko in tako zmanjšali pojav plevelov.

1

4

2

5

Vanes Husić, univ. dipl. ing. agr.


EKOLOŠKI VRT

šimi plodovi, ki ne grenijo in so odporne proti boleznim. Posadili smo jajčevce, bele in vijoličaste, ki so razmejili kumare in paprike. Pri paprikah smo izbrali sorte z manjšimi plodovi: Snack paprike rumene in oranžne barve ter vijoličasto Bellanina.

3 Na rdečestebelni blitvi so se pojavile uši, kar smo prepoznali po

močno zvitih listih. Tamara je vse liste razprla in kontaktno poškropila večino uši z naravnim sredstvom Bio Plantella Flora kenyatox verde. Nestanovitno vreme je botrovalo pojavu škodljivcev, saj se je na peteršilju in zeleni pojavila zelenina muha, kar smo prepoznali kot sušenje

posameznih listov, s temeljitim pregle-dom pa smo našli tudi ličinke pod listno povrhnjico. Vse liste smo odstranili ročno.

4 Posadili smo različne sorte odpornih paradižnikov, kar pomeni

zmanjšano možnost okužbe z boleznimi, ki jih deževno vreme prinese kaj hitro. Sadili smo sorte z manjšimi plodovi in češnjeve paradižnike: Montecarlo F1, Red Lion F1, Red Magic F1. Od večjih in bolj mesnatih sort Coeur de Boeuf. Med paradižniki že uspevata solata in zelena, posadili pa smo še različne sorte bazilik. Vse sadike smo dognojili z naravnim tekočim Bio Plantella organskim gnojilom za paradižnike iz morskih alg.

Vsebuje veliko naravnega kalija, ki je izjemno pomemben za dober razvoj plodov.

5 Takoj, ko smo posadili vse plodov-ke, jih je Andraž poškropil z

naravnim sredstvom iz njivske preslice Bio Plantella Vital za paradižnike. Redno škropljenje je izjemno pomembno, saj bomo tako preprečili pojav bolezni, kot sta paradižnikova plesen ter pepelovka bučnic in kumar. Tako okrepimo celično steno rastlin, ki jo bolezen ne more predreti in okužiti celotne rastline.

6 Z velikim nasmehom smo delo na vrtu zaključili z odličnim pridelkom

solate, rukole, vrtne kreše in redkvic.

3

6


Kljub temu pa škodljivci ne počivajo in že delajo škodo tako na listju kot tudi na plodovih, tam kjer ni bilo pozebe. Pri večini škodljivcev največ škode naredijo njihovi "črvički"- ličinke. To je prvi razvojni stadij, potem ko se izležejo iz odloženih jajčec in se dokaj hitro zarijejo v plod in ga tako poškodujejo ali uničijo.

CvetožerPrvi črvički, ki delajo škodo na sadnem drevju, so ličinke cvetožerja, ki najpo-

Črvi v sadjuMatjaž Maležič, ing. kmet. – sadjar

Letošnje sadjarsko leto se še dobro ni začelo, pa je sadje žal že marsikje »obrano«. Nenaden vdor zelo hladnega zraka konec aprila je slovenskim sadjarjem in tudi vrtičkarjem marsikje vzel ves pridelek. Nekaj dodatne škode pa je z lomljenjem vej povzročil še pozni sneg.

zato najprej zastane v rasti in nato propade ter odpade. Temu odpada-nju pravimo tudi junijsko trebljenje plodov, saj do tega prihaja predvsem pri jablanah, praviloma v mesecu juniju. V letošnjem letu so prve ličinke grizlic (predvsem češpljeva) delale škodo v osrednji Sloveniji že konec aprila.Tako cvetožerji kot tudi grizlice, kadar se pojavijo v manjšem obsegu,

NASVET

gosteje delajo škodo na jablanah in hruškah. Odrasla žuželka je hrošček, ki odloži jajčeca že zelo zgodaj spo-mladi v komaj prebujajoče se brste. Ko se začne cvet razvijati in je že v fazi balončka, ličinka poje prašnike in pestič v cvetu, venčni listi pa se tudi ne odprejo, ampak le posušijo. Tako ne more priti do oplodnje in tudi ne pridelka. Problem jabolčnega cvetožer-ja je navadno večji v bližini gozdov. Ker pa je pri jablanah in hruškah v brstu pet

ali več cvetov, kakšen gotovo ostane, zato škoda razen v izjemnih primerih ni prevelika.

GrizliceČrvički, ki lahko naredijo kar veliko škodo, so ličinke grizlic. Te so specializi-rane vsaka za svojo sadno vrsto, tako da ločimo: jablanovo, hruševo in češplje-vo grizlico. Te včasih napadajo tudi najbližje sorodne sadne vrste. Jajčeca odlagajo v fazi cvetenja oz. malo pred cvetenjem.

Ličinka jabolčne grizliceLičinka jablanovega cvetožerja

Češpljeva grizlica - letos konec aprila

Plodove češenj zavarujemo pred tem škodljivcem z Bio Plantella RUMENIMI lepljivimi ploščami. Rumena barva privabi »muhe«, ki se ujamejo na lepljivo površino in ne odložijo jajčec na plodove.

ne naredijo škode, ampak opravijo delno redčenje plodov, kar je lahko celo koristno!

Češnjeva muhaNa češnjah in nekoliko manj na višnjah delajo škodo v času dozorevanja ličinke češnjeve muhe. Odrasla žuželka je podobna muhi. Jajčeca odlaga na plodove češenj v fazi začetka barvanja plodov, ko se začne zelena barva spremi-njati v rumenkasto.

Na biološki način jih zatiramo z Bio Plantella BELIMI lepljivimi ploščami, ki jih obesimo na drevje že kakšnih 14 dni pred začetkom cvetenja. Tako po-lovimo večino grizlic. Te bele plošče moramo v času cvetenja odstraniti, da se na njih ne bi ulovile čebele. Iz jajčec, ki so odložena, se izležejo drobne ličinke, ki najprej nekoliko objedajo povrhnjico plodiča in se nato zarijejo v njegovo notranjost in požrejo semenski del ploda, ki


EKOLOŠKI VRT

Pomembno je, da tudi te plošče ne obešamo v času cvetenja, da se nanje ne bi ujele tudi čebele!

Sadni zavijačiNajbolj zoprni škodljivci, pri katerih delajo škodo "črvički", so različni zavijači. To so metuljčki, ki jajčeca odlagajo v poletnem času, tako da delajo škodo v že dozoreva-jočih plodovih. To pa je z vidika kemič-nega zatiranja škodljivcev že težavno, saj

Pred poletnimi sušami sadno drevje dognojimo po obodu krošnje s Plantella Specialnim sadjarskim gnojilom, ki vsebuje vsa hranila za dober razvoj plodov.

NASVET

plodovi že dozorevajo. Če že, moramo ujeti najzgodnejšo fazo razvoja, ko se drobne ličinke še niso zarile v plodove. Sicer pa naravi prijazno zatiranje sloni na lovu metuljčkov-samčkov v feromonske vabe. Tako ne morejo oploditi samičk, da potem odlagajo sterilna jajčeca, ki se potem ne razvijajo naprej. V glavnem pa nam feromonske vabe služijo za opazo-vanje, kako močan napad zavijačev se nam obeta, da optimalno in pravočasno ukrepamo.

Tudi zavijači so specializirani vsak na svojo oz. sorodno sadno vrsto. Pri peč-karjih pojedo peške, pri koščičarjih pa delajo škodo ob koščici.Pri zavijačih se navadno pojavljata v enem letu dve generaciji. Bolj je problematična druga, ker plodovi že dozorevajo in ne odpadejo in takšne lahko oberemo. Pogosto se na mestu, kjer je ličinka zlezla iz ploda in naredila luknjico, začne gnitje in takšni plodovi,

če jih ne odstranimo z drevesa, okužijo še sosednje. Če pa smo takšne obrali, pa lahko v skladišču povzročijo tudi gnitje sosednjih plodov.

Orehova muhaPri orehih v zadnjih letih dela škodo ško-dljivec, ki je "sorodnik" češnjeve muhe, to je orehova muha. Največkrat odlaga jajčeca na orehe v fazi, ko se lupina že zraste, tako da ličinke uničijo le zunanji, mehki ovoj oreha. Ta potem začne gniti

in se ne loči od ploda, zato je potem čiščenje teh orehov zelo zoprno opravi-lo. V večini primerov pa to ne vpliva na kvaliteto jedrca v notranjosti ploda.

Plodova vinska mušicaPlodova vinska mušica je nov škodljivec, ki se je pojavil v zadnjih letih predvsem pri jagodičastem sadju (ribez, robide, maline, jagode, goji jagode…), škodo pa dela tudi na drugem sadju, ki ima

relativno tanko lupino ploda (predvsem koščičasto sadje in grozdje).Ta drobcena mušica odlaga jajčeca v plodove, ki že dozorevajo - v njih so že sladkorji. Ličinke uničijo notranjost ploda, ki postane mehek, zdrizast in grenak, notranjost začne razpadati, plodovi so povsem neuporabni. Zatiranje je zaradi dozorevajočih plodov praktično skoraj nemogoče. Pogosto se na mestih, kjer je bila ob odlaganju jajčec poškodovana povrhnjica, začne tudi gnitje.

Ličinka jabolčnega zavijača

Ličinka hruševega zavijača

Poškodovani plodovi goji jagod zaradi vbodov vinske plodove mušice

Pozeba plodičev hrušk

Ličinka češnjeve muhe


Razmislek, kje naštetim materialom name-niti mesto in kolikšno, kako jih umestiti, kakšne vrste izbrati in s čim jih kombini-rati, da bodo skupaj z ostalimi prvinami del uravnotežene zunanje ureditve, je vse-kakor potreben. S svojo obliko, teksturo ali barvo ustvarijo kontrast pokošeni trati, striženi grmovnici, lesenim in zidanim elementom… Pesek, prod in skale ponu-jajo številne oblikovne možnosti, delujejo lahko kot ozadje ali kot poudarek v vrtu, njihova vloga ni le estetska.

Prostor druženja in otroške igreS peskom lahko namesto tlakovane povr-šine izbrani del vrta na precej enostaven in hiter način uredite v prijeten prostor sprostitve in druženja na prostem, kamor postavite mizico, stol in ob priliki ležalnik. Peščena površina vrta ali z drobnim prodom oblikovan del zunanje ureditve hkrati ponuja tudi možnost proste otroške igre. Peščena površina bo

vsekakor pritegnila otroško pozornost in tako nadomestila peskovnik, dobrodošla bo tudi kakšna zaobljena skala. Pesek je na voljo v številnih barvah, pri izbiri upoštevajte barvno shemo drugih vrtnih elementov. Pri večjih peščenih površinah se za uravnotežen izgled celotne zunanje ureditve vrta raje odločite za eno od nevtralnih barv. Peščeno površino obro-bite z vam ljubimi ustreznimi rastlinami, zelenje in živahnost lahko vnesete tudi z

zasaditvijo posod. Senčne dele zasadite npr.: s praprotmi, hostami, hojherami, potonikami, z bergenijami, na sončnih predelih vrta pa pesek kombinirajte z rastlinami, ki imajo rade sonce. Poleg okrasnih rastlin in trav še npr. z zeliščnimi in sadnimi vrstami.

Prod, pesek in rastlinePeščeno ali prodnato površino lahko za-sadite z manjšimi grmovnicami, trajnica-

Oranžno-rjavo-siva peščena površina, obdana z rastlinami in v kombinaciji z lesom, vnaša pridih podeželja in soustvarja prijeten kotiček za druženje na prostem.

Raznolikost kamnov in umestitev izbranih rastlin dajeta privlačen naravni videz.

Detajlni prikaz možnosti ustvarjanja robov in poti s prodniki in ploščatimi kamni.

Ste že razmišljali, da bi svoj vrt oblikovali s peskom, da bi teraso ali kateri drug del vrta soustvarili z vnosom peščene ploskve v prostor? Da bi v vrt umestili skale in prodnike? Ideja je privlačna, v sebi pa nosi potencial čudovitega podeželskega vrta kot tudi sodobnih modernih vrtov.

Katja Berčič, mag. ing. kraj. arh.

Peščeni vrt za različne okuse


OBLIKOVANJE VRTA

mi, čebulnicami, trpežnimi sukulenti, ok-rasnimi travami, tudi drevesi, npr. javorji, ter si tako oblikujete privlačen okrasni vrt. Tako oblikovan del vrta prvenstveno ne bo namenjen hoji, temveč uživanju ob pogledu nanj, kar vam omogoča, da površino prekrijete tudi z večjimi pro-dniki. Gmote striženih grmov in skal na gladki peščeni ali prodnati osnovi bodo oblikovale zanimivo kontrastno razmer-je. Barvna raznolikost peska in proda vam omogoča ustvarjanje različnih vzorcev, v kolikor bi želeli. Za preprosto vzdrževanje pred nasutjem tla prekrijte s kopreno, ki preprečuje rast neželenih rastlin in omogoča lažjo odstranitev materiala v primeru preureditve. Pesek in prodniki delujejo kot zastirka in se lepo podajo tudi k zeliščem. Peščeno površino po želji kombinirajte s tlakovci, z betonom ali lesenim podestom, ki vzbuja občutek lahkotnosti in topline.

Poti, obrobe in skalne zložbeProdniki so zaobljeni in kot taki manj stabilni pod nogami, zato je za ureditev poti, dvorišča in kotička za sedenje pri-

mernejši pesek, lahko tudi drobrozrnat prod. Da peščena ali drobnozrnata pro-dnata površina obdrži začetno obliko, je tam, kjer se stika s trato ali določeno zasaditvijo, rob priporočljivo utrditi. Rob je lahko skoraj neopazen, za kar uporabi-mo jeklene plošče, ali pa poudarjen, npr. opečnat, oblikovan z večjimi prodniki, kamni. Prodniki in skale so uporabni

tudi za obrobe vodnih motivov v vrtu, izbranih rastlin, ki jih želimo poudariti, ali kot robovi zelenjavno-zeliščnih gred. S skalami in kamni si lahko v vrtu ustvari-te tudi edinstvene skalne zložbe, ki bodo zunanji ureditvi dajale poseben čar. Možnosti soustvarjanja vrta s peskom, prodniki in skalami so torej precejšnje, izberite si vam najljubšo.

Kontrastna kombinacija bele peščene ploskve in zimzelenih striženih iglavcev ter okrasnih trav

Skalna zložba črpa navdih v japonski vrtni umetnosti in predstavlja motiv reke.


zaradi organskih kislin in vlage v zemlji. Ena stranica je dvignjena, kamor so pritrjeni plastični pokrovi, ki so dobrodo-šli za ogrevanje grede, kar omogoči hitrejši začetek sezone in njeno podalj-šanje. Gredo smo napolnili po klasičnem postopku: veje, kompost in zemlja. Za vrhnjo plast smo uporabili Plantella Vrtno zemljo, ki smo jo zmešali z nekaj zemlje z vrta in tako zagotovili rahlo vrhnjo plast za sajenje in boljše ukoreni-njenje vrtnin. Na del visoke grede smo

Visoka greda sredi LjubljaneVanes Husić, univ. dipl. ing. agr.

Sredi urbanega vrveža v Ljubljani se skriva družinska hiša z manjšim vrtom. Družina se je nedavno iz stanovanja preselila v hišo z željo po vrtu. Tanja in Peter imata že dva predšolska otroka in še enega na poti, zato sta se odločila, da poskrbita za pridelavo domače zelenjave. Zaradi lažjega dela sta se odločila za visoke grede, a ker sta vrtnarja začetnika, sta strokovnjake Kluba Gaia poprosila za pomoč pri načrtovanju in zasaditvi visoke grede.

dodali zemljo, namenjeno plodovkam Bio Plantella Zemlja za paradižnike, ki ima dodano bioaktivno glino za optimal-no zadrževanje vode, kar je izjemno pomembno za uspešno rast plodovk. Temeljno smo pognojili z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit univerzal, glede na načrt sajenja in potrebe vrtnin po hranilih.

3 Oba otroka, Svit in Brin, redno pregledujeta vso posajeno

zelenjavo, ki smo jo posadili v skladu

1 Pred hišo so igrala za najmlajše in sprostitev. Majhen vrt okoli hiše je

obrobljen s trajnicami, zelišči ter enoletnim cvetjem. Ob hiši so zravnali teren in postavili visoko gredo dolžine 4 m in širine 90 cm. Ob njej je manjša visoka greda velikosti 1 x 1 m, v kateri so posajeni: jagode, drobnjak, grah in solata rezivka.

2 Visoka greda ima ogrodje iz lesa, a je znotraj oblečena s plastično

folijo, ki bo preprečila propadanje lesa

1

4


GAIA NA OBISKU

z dobrimi in slabimi sosedi. Tako smo od desne proti levi posadili: 3 različne sorte paradižnika z zeleno in črno baziliko, zraven peteršilj, majaron in timijan. Izbrali smo rdeči in rumeni češnjev paradižnik, ki sta najbolj odporna proti boleznim. Nato smo z zeleno razmejili dve plodovki: paradižnik in čili, katerih velik ljubitelj je oče Peter, ki vsako leto naredi tudi svoj tabasko, zato smo izbrali močno pekoče sorte. Nato smo posadili sadike solate, zelene rezivke in rdeče

hrastov list, med katere smo posadili čebulo. Ta kombinacija je dober nevtrali-zator negativnih vplivov med plodovka-mi. Zadnji del visoke grede so zasedli jajčevci in mehiška kumara, med katere smo posejali rukolo in ob robove posadili ognjič ter borago za privabljanje opraševalcev.

4 Vse sadike je Tanja zalila z vitamin-skim in aminokislinskim komplek-

som Bio Plantella Vita, ki, izrazito hitro deluje in zmanjša šok po presajanju.

Tako je poskrbela za dobro ukoreninje-nost sadik in zmanjšanje šoka ob presajanju.

5 Kako uspevajo vrtnine na domači visoki gredi, je vedno zanimivo

opazovati. Pomembno pa je tudi zemljo okoli posameznih rastlin redno rahljati, da ne pride do zaskorjevanja vrhnje plasti.

6 Z delom in zasaditvijo zelo zado-voljna Peter in Tanja bosta še naprej

nabirala nove izkušnje z vrtnarjenjem.

2

5 6

3


Smuti iz svežih domačih jagodSveže domače jagode stresemo v mešalnik, dodamo nekaj listov melise, bezgov cvet in tekoči jogurt. Vse sesta-vine dobro zmiksamo, da nastane gost napitek. Ponudimo ohlajeno in po želji okrasimo z zelenim listom melise, rdečo jagodo ali belim bezgovim cvetom.

Rezina tortaSestavine:biskvit: - 200 g moke - 200 g sladkorja v prahu - 4 jajca - 100 ml stopljenega masla

- 100 ml vode - 1 vrečka pecilnega praška - 1 vrečka vanilin sladkorja - 4 žlice kakava v prahu - 750 g fondanta - 200 g masla - 100 g sladkorja - 2 žlici mleka - nekaj borovnicvaniljeva krema z jagodami: - 500 g jagod - 300 ml sladke smetane - 250 ml polnomastnega mleka - 80 g sladkorja - 4 rumenjaki - 2 vrečki vanilin sladkorja - 6 lističev želatine - 50 ml hladne vodePostopek: Najprej spečemo biskvit. V dve skledi ločimo rumenjake in beljake. Rumenjakom dodamo sladkor in maso penasto zmešamo, da naraste. Počasi dodajamo vodo in stopljeno maslo ter kakav v prahu. Stepemo beljake in presejemo moko, ki ji dodamo pecilni prašek. V skledo z rumenjaki, sladkorjem, vodo in oljem ter kakavom postopoma dodajamo moko in beljake. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Pekač s premerom 24 ali 26 cm obloži-mo s papirjem za peko, maso vlijemo v pekač in pečemo pol ure. Pomembno je, da pečice med peko ne odpiramo.Priprava vaniljeve kreme z jagodami: Jagode operemo in osušimo ter razreže-mo na polovice ali četrtinke. Želatino v li-stičih prelijemo s hladno vodo in pustimo pet minut, da se zmehčajo. Mleko pristavimo na ogenj in dodamo vanilin

sladkor. Ko zavre, zmanjšamo ogenj in kuhamo še pet minut. Rumenjake in sladkor penasto umešamo in zmes počasi dodajamo mleku. Ko nastane homoge-na masa, posodo odstavimo z ognja, želatino ožamemo in jo počasi dodajamo v kremo. Med neprestanim mešanjem počakamo, da se nekoliko ohladi, nato v zmes umešamo stepeno sladko smetano.torta: Ohlajeni biskvit dvakrat prereže-mo, da dobimo tri enake dele. Najprej z ohlajeno kremo namažemo prvi del biskvita. Drugi del položimo na kremo in ponovimo postopek, le da na ta del zložimo še narezane jagode.Na vrsti je fondant, ki marsikomu povzroča težave. V skledo stresemo omehčano maslo in dodamo dve žlički mleka ter sladkor. Zmešamo z ročnim mešalnikom, da nastane maslena krema. Previdno namažemo na torto. Fondant razvaljamo na debelino od 2 do 4 mm, ga previdno položimo na torto in s krožnimi gibi navzgor lepo oblikujemo. Nekaj borovnic in jagod navlažimo ter z njimi okrasimo torto.

Pa dober tek iz Rezine kuhne in lep pozdrav iz Rezine kašče, v kateri najdete domače dobrote iz vse Slovenije. Ker pa bi radi ponudbo še popestrili, vas vabimo, da se nam pridružite. Zaupajte nam, s čim se ukvarjate, kaj pridelujete, kaj bi radi ponudili ljudem v Domžalah z okolico.

Alenka Resinovič Reza, kmetica in kuharicaKontakt: 041 696 446, [email protected]

Rezina kuhna: Dobra mera, dobra voljaV Rezino kuhno, na Masarykovi 14, v salonu Magnet Design, prihaja vedno več ljudi, ki cenijo okusno in zdravo, lokalno pridelano hrano. Tokrat si bomo privoščili osvežilni smuti in Rezino čudovito jagodno torto z vaniljevo kremo.


RECEPT

Jagodnjak je sestavljen iz dveh odpadnih palet, ki sta povezani skupaj s hrbtnima stranema, postavljenima pokončno. Ker je teren precej strm, smo ga najprej zravnali, položili mrežo proti voluharjem in šele nato postavili jagodnjak na svoje mesto. V zemljo smo ga pritrdili s štirimi, daljšimi, lesenimi koli - s po enim v vsakem notranjem vogalu. Postavili smo ga tako, da je večino dneva osončen z obeh strani.

Postopek izdelaveVertikalno smo v notranjost vstavili dve plastični cevi, ki smo ju predhodno navrtali in nam bosta kasneje služili kot pripomoček - namakalni sistem - za zalivanje jagod v nižjih plasteh. Izmenično smo jagodnjak napolnili s plastmi vrtne zemlje, slame in gnojila za jagodičevje. Jagodnjak smo dobro namočili in pustili nekaj dni (najbolje bi ga bilo pustiti kar čez zimo), da se je polnilo posedlo, nato smo dosipali

Jagodnjak iz paletJanja in Marko Jerebič

Jagodnjak je posebej primeren za vrtičkarje, ki jim primanjkuje prostora ali za bolj strme terene, lahko pa si iz več jagodnjakov omislimo ograjo okrog vrta in vanje zasadimo tudi druge rastline. Ker jagode in druge rastline niso neposredno v stiku z zemljo, so plodovi čisti in pripravljeni za takojšnje uživanje. Tako posajene jagode so tudi varne pred polži.

zemljo, da je bil povsem poln. Meseca aprila je sledila zasaditev jagod. Sadike jagod smo posadili v dobro namočen jagodnjak, na prazna mesta med deske palet, in sicer tako, da se jagode vertikalno niso prekrivale. Nekaj sadik nam je ostalo, zato smo jih posadili še pred palete in jih zastrli z zastirko iz slame. Ker so jagode dobre sosede česnu, smo ga nekaj strokov posadili na vrhu jagodnjaka.

Bio Plantella Nutrivit gnojilo za jagode za boljši okus z dodatkom naravnega fosforja.

NASVET


IZKUŠNJE NAŠIH ČLANOV

Voda predstavlja do 70 odstotkov telesne teže, okoli 45 odstot-kov v starosti. Tako ima 20 let stara in 70 kg težka oseba okoli 42 lirov vode, moški nekoliko več.

Izboljša spomin in prebavoZ vodo se prenašajo hranila in kisik po telesu in nazaj odpadni presnovki. Ima izjemen pomen pri razstrupljanju telesa, pri regulaciji telesne temperature, je osnova vseh tekočin v telesu, kot glavno mazivo v sklepih, snovi v naši presnovi so uporab-ne, ko so raztopljene v vodi. Ko primanjkuje vode, se pojavijo: zgaga, slaba prebava, zaprtje, hemoroidi ali razjeda v prebavi-lih. Voda je neposredno povezana z delovanjem naših možga-nov, preprečuje motnje pomnjenja, izboljša koncentracijo. Ko pijemo več vode, hitreje izgubimo odvečno telesno težo. Voda poveča učinkovitost imunskega sistema in preprečuje zama-šitev arterij v srcu in v možganih ter tako pomaga zmanjšati tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Ali ste vedeliMnogo ljudi živi v rahlo dehidriranem stanju z različnimi mo-tečimi simptomi: pogosti glavoboli, bolečine v sklepih, težave s prebavo, bolečine v hrbtu, številne težave s kožo, odvečno telesno težo, visok krvni tlak.Za opravljanje funkcij naše telo izgubi dnevno okoli dva litra vode: skozi kožo z znojenjem, z urinom, z dihanjem in z blatom. Pri fizičnih in športnih aktivnostih je izguba vode veliko večja, tudi do pet litrov.

Če pijemo premaloKo našem telesu primanjkuje vode, preklopi na varčevalni režim, vodo preusmeri v srce in pljuča. Pomanjkanje najbolj prizadene: kožo, prebavni trakt in sklepe. Ko pa spijete dovolj vode, se začnejo zožene krvne žile širiti, kar uravna krvni tlak.

Bolečine v sklepih in artrozeSklepni hrustanec, ki je 80 odstotkov iz vode, ima gladko povr-šino, tako da sklepi z lahkoto drsijo med gibanjem. Tekočina, ki podmazuje sklep, je praktično vsa iz vode. Če je odvzeta voda, bodo sklepi škripali in pokali, trenje se poveča in to povzroči hitrejšo degeneracijo, kar vodi do artroze. Podobno je z boleči-

Ste žejni?Marjan Radetič, dr. med.

Voda je najpomembnejše hranilo za naše telo. Vpletena je v vsako funkcijo našega telesa, pri čemer se določene funkcije prav ustavijo pri pomanjkanju vode. Živimo lahko pet do sedem tednov brez hrane, a povprečen človek ne bi živel več kot pet dni brez vode.

no v hrbtu. Ko medvretenčnemu diskusu primanjkuje vode, se hitreje degenerira in hitreje nastane hernija.

Astma in alergijeAstmatiki in alergiki imajo navadno visoke vrednosti histami-na, ki povzroči ožanje bronhialne cevi, s čimer omejuje pretok zraka. Študije so pokazale, da se tvorjenje histamina zmanjša, ko povečujemo količino popite vode.

Priporočila zdravnikaMed spanjem smo z dihanjem izgubili veliko vode, tako je treba še pred zajtrkom spiti vsaj pol litra vode. Pijemo v času med obroki in pred obrokom. Med jedjo ne pijemo vode, ker razredči prebavne sokove v želodcu. Namesto umetnih pijač ali čajev pijemo čisto, naravno vodo, najbolje iz pipe. Poleg pol litra vode zjutraj razporedimo pitje vode enakomerno čez dan tako, da spijemo skupno dva litra vode dnevno. Če smo fizično aktivni ali ob vročem dnevu, pijemo ustrezno več vode. Nikoli ne čakamo na pojav žeje, ker je to že znamenje precejšnje dehidracije. Po 19. uri ne pijemo, ker to lahko moti spanje.


PASICAZDRAVJE

Otrokom omogočimo aktivno učenje na podlagi izkušenj, pridobivajo si upo-rabna praktična znanja, aktivno sode-lujejo pri pripravi vrta, urejanju, skrbi

Gaia vzgaja otroke v vrtuV vrtcih Občine Žalec, v enoti Žalec 1, imamo tudi svoj lastni vrtiček. Z vrtnarjenjem želimo pri otrocih spodbujati odgovoren odnos do narave in hrane, širjenje in poglabljanje znanj o naravi in zakonitostih živega sveta, skrbnost in odgovoren odnos do okolja - vzgajati in izobraževati za zdrav način življenja v zdravem okolju.

Karmen Breznikar

za rastline in s tem pridobivajo koristne delovne navade ter se učijo v naravi, ki je najboljša učilnica. Letos smo v vrtec povabili strokovnjaka, ki svetuje v Klubu

Gaia, gospoda Vanesa Husiča. Ob svojem obisku nam je prinesel paket izdelkov za zaščito vrtnin Bio Plantella, nas poučil o pomenu vrta in kako skrbimo zanj, ter otroke povabil, da pripovedujejo o svojih izkušnjah z vrtnarjenjem doma. Ogledali smo si naš vrt in pridobili nasvete, kako urediti gredico ter kako zatirati morebi-tne škodljivce na naravi prijazen način.Dejavnosti smo nato preselili v igralnico. Spoznavali smo različnost semen - barve in tudi oblike, ter ob semenih izobesili sliko pridelka. Orodje za delo so otroci že prepoznali, ga poimenovali, in pripove-dovali kako ga oni in starši uporabljajo. Opravili smo majhen poizkus s fižolom, ki smo ga dali na mokro podlago v steklen kozarec, da smo lahko spremljali kalitev in rast rastline. Dejavnosti smo nadgradili še s pomladno tržnico. V sodelovanju s starši smo izvedli zbiranje in izmenjavo semen, sadik, pridelkov in rož. Veliko staršev, dedkov in babic ter ostalih prisotnih je našlo nekaj zase. Prekopali smo zemljo, odstranili plevel ter uporabili sadike in semena, ki so nam ostala iz pomladne tržnice. Pos-tavili smo tudi kompostnik, na katerega bomo odlagali plevel in ostale biološke odpadke. Na vrt redno zahajamo ter spremljamo rast in razvoj rastlin ter se veselimo pridelkov.


MLADI VRTNAR

Popolna zaščita pred nadležnimi insekti!

Znebimo se muhMuhe za razmnoževanje in prehranje-vanje potrebujejo umazano okolje, na primer živalske odpadke ali razpadajoč organski material. Tam se jih oprimejo razne bakterije in virusi, zato postanejo nevarne prenašalke bolezni. Pogosto ne moremo narediti drugega, kot da poseže-mo po insekticidnih sredstvih. Učinkovito zaščito pred muhami in ostalim mrčesom v bivalnih prostorih dosežemo z uporabo univerzalnega insekticida proti vsem vrstam mrčesa v obliki aerosola, ki ga razpršimo po prostoru. Deluje takoj in tudi podaljšano, s čimer ohrani prostor še dolgo brez insektov. Če pa bi radi nanesli snov neposredno na površino, uporabimo univerzalni insekticid z razpršilko, ki ga razpršimo v stanovanjih po vratih, stenah in tleh, oziroma povsod tam, kjer se zadr-žujejo muhe. Izdelek deluje kontaktno in ima podaljšan učinek, saj se oprime povr-

šine in tako zagotavlja dolgotrajno zaščito. Če površino vmes pobrišemo z mokro krpo, je potrebno nanos obnoviti.

Za rastlinjake, hleve, staje in ostale objekte, kjer se zadržujejo domače živali je priporo-čljivo, da uporabimo učinkovit mehanski pripomoček, s katerim muhe uspešno zatiramo - effect muholovec v roli. Nje-gova uporaba je zelo enostavna, saj ga le odvijemo iz role in napeljemo na primerno mesto v prostoru, kjer s muhe nahajajo.

Za zatiranje letečih, kot tudi plazečih insek-tov je zelo priročen tudi effect koncentrat – univerzalni insekticid proti mrčesu. To je koncentrat s kontaktnim in želodčnim ter delno repelentnim delovanjem, upo-rabljamo pa ga lahko v bivalnih prostorih, shrambah in tudi odprtih prostorih.

Mravlje lezejo vsepovsodMed sredstva, ki omogočajo učinkovito

zatiranje mravelj sodi popolnoma nara-ven effect posip proti mravljam, neo-permin in faracid za faraonske mravlje. Prvi vsebuje piretrin - aktivno snov rastlin-skega izvora, ki hitro deluje na škodljivce, hkrati pa je nestrupen in zato priporočljiv tudi za uporabo v notranjih prostorih. Neopermin je dlje obstojen in omogoča učinkovito zatiranje mravelj tudi pod zidovi, na dvorišču, le za rastline ni prime-ren. Zelo učinkovito zatiranje faraonskih mravelj nam omogoča effect faracid proti faraonskim mravljam v razpršilki. Izdelek je primeren za uporabo v bivalnih prostorih in tudi zunaj, deluje kontaktno in ima podaljšano delovanje.

Neprijetni pa so tudi kuhinjski in tekstilni molji Vse vrste moljev, tako kuhinjskih kot teks-tilnih, so zelo dobro prilagojene na življe-nje v bližini človeka. Effect feromonska vaba za kuhinjske molje in effect fero-monska vaba za tekstilne molje sta učin-kovita in hkrati za uporabo zelo enostavna izdelka. Feromonska vaba vsebuje fero-mon samice, ki samca privabi, le-ta pa se prilepi na lepljivo notranjost hišice. Tako se prepreči razmnoževalni cikel in posledično se zmanjša in zatre populacija moljev.

Vsi si želimo čistih in urejenih stanovanj ter brezskrbnega preživljanja prostega časa, kar je zlasti v poletnem času težko doseči, ko narava zaživi v vsem svojem sijaju, ob tem pa oživijo tudi nadležni insekti. Da bomo neprijetna srečanja z njimi preprečili ali vsaj omilili, moramo poseči po kakovostnih insekticidnih sredstvih.

Bioc

ide

upor

ablja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

in p

odat

ke o

pro

izvo

du.

Do Otliškega okna se lahko podamo po kraških travnikih iz Otlice, izberemo nekoliko daljši poti s Predmeje ali Cola oziroma malce strmejšo, dobro uro dolgo različico od izvira potoka Hublja nad Ajdovščino. Mi smo se odločili za slednjo, ki je – dobro označena - najprej speljana skozi gozd, ko preide na kamnita pobočja, pa postane vse bolj razgledna in razgibana. Kmalu na desni strani uzremo Otliško okno s spodnje strani, pod katerim se skriva nekaj korakov oddaljeno Malo Otliško okno. Nato nas pot pripelje v neizrazito grapo, vrh katere zavi-jemo desno in po nekaj minutah smo na robu manjše kotanje, od koder se lahko skozi bukovje spustimo prav do 'okenske odprtine', skozi katero je ob našem obisku kar močno pihalo.

Tudi manjše spodnje okno je podobne oblikeOkno je pokončne lečaste oblike, visoko okoli 12 in široko do 7 metrov. Približno dvajset metrov pod njim je še eno podobno oblikovano, a veliko manjše okno (visoko 5 metrov in široko 3 metre). »Apnenčasta gmota Čavna in Kovka je bila narinjena na Vipavsko dolino, zato se rob planote tako strmo spušča v rodo-vitno ravnino. Posledica živahnega geološkega delovanja so številni prelomi. Ob enem izmed njih je na robu planote nastalo naravno okno. Zdrobljene kamnine ob obeh prelomnih ploskvah laže preperevajo, pri čemer ima pomembno vlogo delovanje vode. Pojavila se je razpoka, ki se je postopoma razširila v odpr-tino, nad katero je ostal skalni obok z razločno prelomno počjo,« pojasnjuje nastanek Otliškega okna biolog dr. Peter Skoberne.V svetlosivem apnencu, ki je nastal v zgornji juri (pred 45 mi-lijoni let), je vse polno okamnelih koral in trdoživnjakov. Zelo bogato in raznovrstno pa je tudi okoliško rastlinstvo, pri čemer so v zadnjih dneh marca svoje cvetno bogastvo družno razkazo-vali navadni mali zvončki, belocvetni žafrani (nunke) in jetrniki ter nedaleč stran z majhnimi kobulastimi socvetji rumeni dren. Otliško okno, o katerega nastanku se je v ljudskem izročilu ohranilo več skrivnostnih zgodb, je bilo za tamkajšnje domačine v preteklosti tudi naraven kažipot, saj so skozenj in ob njem hodili iz Vipavske doline na Trnovsko planoto in obratno. Od leta 1987 je ta naravni biser razglašen za ajdovsko naravno znamenitost.

Otliško oknoMajhna vas v zahodnem delu Trnovskega gozda, sestavljena iz razloženih zaselkov: Cerkovna, Kitajska, Kurja vas in Sibirija ter samotnih kmetij, je dobila ime po približno pol ure oddaljeni gori, ki je votla oziroma narečno 'otla' in je na zemljevidih označena kot Luknja. Ta preluknjana gora je v resnici mogočno naravno okno, skozi katerega je nadvse nenavaden pogled z roba planote v Vipavsko dolino.

Boris Dolničar

Otliško okno.

Spomladansko druženje navadnih malih zvončkov, jetrnikov in nunk.


NARAVNI BISERI

Srčno popuščanje je bolezen sodob-nega časa, pojavlja se vedno pogo-steje. Žal pa mnogi njene znake še vedno ne prepoznajo kot resne, pač pa jih prevečkrat pripisujejo staranju ali preutrujenosti. Morda zato, ker se javno o njej govori šele zadnjih nekaj let. Zaskrbljujoče pa je, da zaradi pos-ledic srčnega popuščanja umre več ljudi kot zaradi rakavih obolenj. V Sloveniji je več kot 30.000 bolnikov s srčnim popuščanjem, po mnenju kardiologov pa jih še okoli tretjina nima postavljene diagnoze in zato tudi ne ustreznega zdravljenja. Pravočasno pre-poznavanje in zdravljenje pa je ključno, umrljivost zaradi srčnega popuščanja je namreč večja kot pri večini rakavih obolenj, polovica bolnikov umre v petih letih od postavitve diagnoze. Srčno popuščanje povzročajo srčno--žilne bolezni (zlasti poškodba srčne mišice, do katere pride zaradi srčnega infarkta ali vnetja srčne mišice, okvare srčnih zaklopk …), pojavi pa se lahko tudi zaradi povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, preveč dejavne ščitnice … Ker srce ne more več črpati dovolj velike količine krvi skozi telo za presnovne potrebe, so organi slabo preskrbljeni s kisikom in hranilnimi

snovmi, srce opeša, kar se pozna ob vsakem malo večjem naporu, kot je že hoja po stopnicah. Vendar pa najbolj značilne znake srčnega popuščanja, to so težka sapa med naporom, utrujenost, zadihanost pri hoji navkreber, otekanje nog in hitro slabšanje teh stanj mnogi pripisujejo le starostnim tegobam in od-lašajo z obiskom pri zdravniku. Družinski zdravniki so se na srečo že naučili jasno prepoznavati te znake in takega bolnika takoj napotijo h kardiologu. Za potrditev diagnoze mora bolnik opraviti tudi labo-ratorijske preiskave, elektrokardiogram in rentgensko slikanje prsnih organov. Več preberite v junijski številki Vzajemnosti.

Težka sapa ni le majhna nadloga

Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu. V dvainštiridesetih letih je postala zanesljiva spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in premoženjsko- pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjka niti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger. Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi, prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje. Naročniki so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko kartico lahko uveljavljajo različne popuste. Več o reviji na www.vzajemnost.si.

Vzajemnost je lepo darilo!Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu, sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih praznovanjih? Obdarujte ga z revijo Vzajemnost. Naročite mu jo lahko za pol leta (12,60 evra) ali za celo leto (cena s popustom je 23 evrov). Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44 in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu obdarovancu. Mi pa bomo vsak mesec pošiljali Vzajemnost – vaše darilo.

Priimek in ime _____________________________________________________

____________________________________________ Leto rojstva __________

Ulica in hišna številka ________________________________________________

__________________________________________________________________

Kraj in poštna številka _______________________________________________

Telefon ___________________________________________________________

Datum ______________________ Podpis ________________________

Naročilnico pošljite na naš naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

Naročam revijo Vzajemnost


VZAJEMNOST

Značilnosti komarjev• Samica odloži jajčeca največkrat na

površino vode.• Ličinke se izležejo po 48 urah. • Prehranjujejo se večinoma z mikroor-

ganizmi. • Njihov razvoj je tesno odvisen od

temperature okolice. • Življenjska doba pogostejših vrst

komarjev je okoli enega meseca. • Večina komarjev je aktivna ponoči ali v

somraku, čez dan počivajo v skrivališčih. • So šibki letalci in neradi zaidejo dlje

kot nekaj sto metrov od vode, kjer so se izlegli.

• Zimo preživijo v obliki jajčec.

Zatiranje komarjev • s kemijskimi spojinami (insekticidi)• odstranjevanjem stoječe vode, kjer se

razmnožujejo• naseljevanjem naravnih plenilcev

(kačji pastirji)

Preprečimo komarjem dostop• Z mrežo proti komarjem, ki jo pri-

trdimo na okna ali pa razgrnemo nad posteljo, da preprečuje dostop do človeka ponoči, ko je aktivnost povečana. Večina je tudi prepojena z insekticidom.

• Podnevi se na območjih z veliko komarji priporoča nošenje dolgih oblačil.

Med repelenti se največ uporabljajo rastlinski izvlečki, npr. navadne melise, limonine trave ipd. ter N,N-dietil-meta--toluamid, bolj znan pod imenom DEET. Srbeče izpuščaje, ki jih povzročajo piki, oskrbujemo z antihistaminiki, učinkovita pa sta tudi kis in amonijak.

Učinkovito ukrepanje• Z Effect univerzalnim insekticidom

z razpršilko, ki deluje kontaktno in podaljšano. Namenjen je zatira-nju vseh vrst letečega in plazečega mrčesa: muh, komarjev, mravelj, moljev, mušic, pršic, uši in ščurkov.

• Effect univerzalnim insekticid v obliki aerosola pa je pripravek, katerega prednost je takojšen učinek, deluje dotikalno, hkrati zaradi vsebnosti dveh različnih insekticidnih snovi deluje tudi podaljšano in tako preprečuje komar-jem in drugim žuželkam, da se ponovno množično pojavijo v prostorih. Izdelek vsebuje tudi aromo citronele, ki osveži prostor, hkrati pa je to tudi odvračalo za žuželke. Omenjeni insekticid se lahko uporablja tudi za zatiranje ostalih letečih in plazečih žuželk, ki se pojavlja-jo v notranjih prostorih stavb.

• Za fasado, okna, večje površine pa priporočamo Effect koncentrat – univerzalni insekticid (100 ml), ki preprečuje škodo, ki bi jo povzročil leteči ali plazeči mrčes pri vstopu v hišo oz. stavbo.

Kako se izogniti komarjemMira Arh

Komarji nas pogosto zmotijo bodisi pri delu ali počitku s svojim vztrajnim brenčanjem ali pikanjem. V zadnjih letih se je razširila v notranjost države tudi populacija tigrastih komarjev. Žuželka je znana po srbečih pikih, ki jih z razliko od ostalih komarjev povzroča tudi preko dneva, ko med letenjem ne brenči.

Z uporabo Effect insekticidov bomo imeli mir pred insekti.

NASVET

Bioc

id u

pora

blja

jte v

arno

. Pre

d up

orab

o ve

dno

preb

erite

etik

eto

s pod

atki

o p

roiz

vodu

.


DOM BREZ MRGOLAZNI

https://sl.wikipedia.org/wiki/Insekticid

https://sl.wikipedia.org/wiki/Plenilec

https://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_melisa

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Limonina_trava&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=DEET&action=edit&redlink=1

https://sl.wikipedia.org/wiki/Antihistaminik

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kis

https://sl.wikipedia.org/wiki/Amonijak

Med vsemi, ki boste do 28. junija na naš naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, poslali pravilne rešitve gesla, bomo izžrebali 5 srečnežev, ki jim po pošti pošljemo nagrado.Nagrajenci majske križanke: Zdenka Vranič, Črnomelj, Mojca Hojkar, Škofja Loka, Neda Kovač, Šmartno ob Paki, Irena Murko, Limbuš, Marija Švajger, Ruše. Nagrada: Izdelek Plantella. Geslo: Z algami do obilnega pridelka.

1 2 7 2 511 149 5124 63 4 8 9 510 11135 3

Gaina nagradna križanka


KLUBSKE STRANI

Največji slovenski vrtPo 110 letih obstoja, Semenarna Ljubljana ponosno nadaljuje s tradicijo ohranjanja

in vzdrževanja starih sort vrtnin. Hkrati razvijamo tudi nove, izboljšane sorte.

Za domačo in zdravo zelenjavo ter pestrost okusov!

Vrata bodo odprta od 4. do 9. julija 2016

Vodeni ogledi bodo ob 9.00, 12.00 in 17.00.

Za strokovne in praktične nasvete vam bo na voljo priznana strokovnjakinja

Miša Pušenjak.

Naslov: Selekcijsko-poskusni center Ptuj, Ob Dravi 5a, Ptuj. Več informacij na: www.semenarna.si

Naše seme,vaš uspeh!

Zeleni raj 200x130 vabilo SPC Ptuj.indd 1 23. 05. 2016 14:50:29

NAPOVEDNIK DOGODKOV

16. 6., ob 19.00Pomen divjih in domačih čebel za opraševanje, Ljubljanski grad, predavanje

18., 19. 6. in 25., 26. 6.

3. praznik štajerske sivke, Starše pri Mariboru, kmetija Selinšek

19. 6., ob 8.30Ornitološki sprehod, Arboretum Volčji Potok, Radomlje, prijave: [email protected]

19., 20. in 21.6. Umetnost in čarobnost vrta/ Kunst und gartenzauber - Schloss Pichl (Avstrija) http://www.fastpichl.at

Napovednik vrtnarskih dogodkov19.,20. in 21.6.

Dnevi odprtih vrat v gradu Kohfidisch / Gartentagen im Schloss Kohfidisch – Kohfidisch (Avstrija) http://www.imschloss.at/

25. 6.Sivkin dan na Belvederju, Belveder hotel Resort, Izola

25 in 26. 6.Praznik zgodb o rastlinah/ Festa di piante, storie, villa Fredda Tarcento (Italija)

27. 6. 6. festival sivke na Krasu, Ivanji Grad, Ekotera

1., 2. in 3. 7.Dnevi odprtih vrat v gradu Tüßling /13. Gar-tentage auf schloss Tüßling, Tüßling (Nemčija) http://www.garten-schloss-tuessling.de/

16, 17. 7. Praznik borovnic, Molkov trg, Borovnica

9.,10. 9.Podobe bistriških domačij, Grad Slovenska Bistrica, RIC

Vsak vikendRadostna doživetja v Bio Parku NIVO, ZKŠT in TIC Žalec

Zdaj -25. 9.Ohranimo čebele, Ljubljanski grad, Ljubljana, razstava

Zelenjavni vrt

• Proti polžem okoli rastlin naredimo zaščitni zid z Bio Plantella Gelom proti polžem, ki je popolnoma naraven in ne škodi otrokom ali hišnim ljubljenčkom.

• Zaradi obilnih padavin so polži velika nadloga. Proti njim se borimo tako, da jim nastavimo vabo za polže Plantella Arion Pro, ki jih učin-kovito ustavi in je po zaslugi nove formule zelo obstojen na vlagi.

• Veliko nadlogo predstavljajo črne uši na visokem fižolu, ki jih kontaktno poškropimo z naravnim sredstvom Bio Plantella Flora kenyatox verde.

• V juniju je pravi čas za dognojevanje kapusnic (zelje, brokoli, cvetača) z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo.

• V primeru toče ali sodre poškodovane rastline foliarno poškropimo z vitaminskim in aminokislinskim kompleksom Bio Plantella Vita. Aminokisline pospešijo fotosin-tezo ter tvorjenje proteinov za obnovo poškodovanih delov rastlin.

• Pomembno je, da zaščitimo kapusnice in ostale vrtnine pred napadom gosenic. Škro-pimo z naravnim sredstvom Bio Plantella Thymi, ki vsebuje izvlečke iz timijana in brina.

• Da preprečimo pojav gnilobe okoli muhe na paradižniku, ga v 10-dnevnih razma-kih škropimo z naravnim sredstvom Bio Plantella Kalcij za paradižnike.

Vinska trta

• Trto varujemo pred najhujšima boleznima, peronosporo in oidijem, ves junij in julij. Proti peronospori uporabimo Vivera Ridomil gold mz peptite, v koncentraciji 25 g/10 l vode. Proti oidiju pa Vivera Ortiva, v koncentraciji 10 ml/10 l.

• Trto dognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik za vinograde. • Proti plesni na jagodah grozdja ukrepamo z Vivera Switch 62,5 WG, v koncentraciji

10 ml/10 l vode.

Vrtna trata

• Trato redno kosimo na 4-5 cm. Ne prenizko, saj jo ob močnem soncu lahko hitro požge.

• Novo posejano trato je potrebno redno zalivati v količini 10 litrov na 1 m2. Za lep razvoj in dobro ukoreninjenost uporabimo vitaminski kompleks Bio Plantella Vita.

• Zaradi padavin se je pojavil mah, ki ga uničimo s sredstvom Plantella Proti mahu. Potresemo po vlažnem mahu in ko ta počrni, ga pograbimo proč.

• Ker mah povzroči zakisanje tal, jih potresemo s sredstvom proti zakisanju Plantella Kalcivit.

• Prazna mesta dosejemo s kakovostnim obloženim travnim semenom Plantella Contessa.

• V juniju je treba dognojiti trato pred poletnimi vročinami. Uporabimo Plantella Specialno gnojilo za vse vrste trav, in sicer 1 kg/33 m2 ali enkratno gnojimo za vse leto s Formulo 365 za trave.

• Proti širokolistnim plevelom v trati uporabimo sredstvo Vivera Banvel, ki ne uniči in ne škodi vsaj 2 leti stari trati. Uporabimo koncentracijo 1,5 ml/10 l vode.

neug

odno

poln

alu

nam

laj

cvet

plod

kore

nina

list

pres

ajan

jePo

datk

i so

vzet

i z d

ovol

jenj

em a

vtor

ice

Setv

eneg

a ko

leda

rja M

arie

Thu

n za

leto

20

16, k

i ga

v Sl

oven

iji iz

daja

v n

eskr

ajša

ni o

blik

i Zal

ožba

Ajd

a, te

l: 01

754

07

43.

Junij

Julij

S 15

Č 16

P 17

S 18

N 19

P 20

T 21

S 22

Č 23

P 24

S 25

N 26

P 27

T 28

S 29

Č 30

do 17.00

od 18.00

do 10.00

od 11.00

do 11.00

od 12.00

do 19.00

do 11.00

od 16.00

od 19.00

12.00-18.00

od 12.00

20h

P 1

S 2

N 3

P 4

T 5

S 6

Č 7

P 8

S 9

N 10

P 11

T 12

S 13

Č 14

P 15

23h

do 18.00

od 19.00

do 14.00

od 15.00

8.00-10.00

od 15.00

do 17.00

od 18.00

od 8.00

do 11.00

12.00-18.00

od 19.00


KOLEDAR DEL

Sadovnjak

• Proti škodljivim muham na sadnem drevju nastavimo Bio Plantella Rumene lepljive plošče.

• Uši na drevesih prenašajo mnoge bolezni in viruse. Škropimo z naravnim pripravkom Bio Plantella Flora verde, v koncentraciji 10 ml/10 l vode. V primeru močnega napada uporabimo Vivera Chess 50 wg v koncentraciji 2 g/10 l vode.

• Plazeče žuželke, kot so: gosenice, pedici in mravlje ustavimo z Bio Plantella Lepljivim trakom, ki vsebuje posebno dvostransko entomološko lepilo, da ga nalepimo okoli debla.

• Pred poletnimi sušami dognojimo sadno drevje s Plantella Sadjarskim gnojilom. • Jagode dognojimo z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za jagode. • Ameriške borovnice dognojimo z organskim gnojilom Bio Plantella Nutrivit za

borovnice, saj tako vzdržujemo kisel pH zemlje. • Oljke škropimo foliarno s Plantella Borom in tako preprečimo deformacijo

plodov.

Okrasni vrt

• Pušpanova vešča ima več rodov letno, zato pušpane redno pregle dujemo. Proti vsem vrstam gosenic učinkuje Vivera Karate Zeon 5 cs, 2 ml/10 l vode.

• Na vrtnicah se v deževnem in toplem vremenu hitro pojavijo pepelovke ali rja. Uporabimo Vivera Score 250 ec, 5 ml/10 l vode.

• Pred poletnimi sušami dognojimo vrtnice s Plantella Specialnim gnojilom za vrtnice, ki ima unikatno kristalno sestavo, ki zagotavlja takojšno topnost in s tem dostopnost hranil. 1 kg ga zadošča za 20 m2.

• V vlažnih dneh ali pred dežjem dognojimo iglavce s Plantella Specialnim gnojilom za iglavce, ki vsebuje magnezij, 1 kg/40 m2.

• Hoste so pogosto izpostavljene napadom polžev, saj jih gojimo v senci, kjer je veliko vlage. Uporabimo vabo Plantella Arion pro, ki jih učinkovito ustavi.

• Ob obisku grobov za dognojevanje okrasnih rastlin s sabo vzamemo Plantella Tabs gnojilo za cvetoče rastline. 1 tableto enostavno raztopimo v 1 litru vode.

Sobne rastline

• Presajamo orhideje v kakovostno Plantella Zemljo za orhideje, ki zagotovi dobro zračnost substrata in vsebuje kokosova vlakna za bujno rast orhidej.

• Za pravo prehrano orhidej v 3 litrih vode raztopimo Plantella Tabs gnojilo za orhideje, kamor jih za 30 - 45 minut namočimo. Dobro jih odcedimo in postavimo v okrasni lonček.

• Listnate tropske rastline redno dognojujemo s tekočim gnojilom Plantella List, ki vsebuje vsa potrebna hranila in vitamine.

Okenske in balkonske rastline

• Rja na pelargonijah se razvije v toplem in vlažnem vremenu. Ukrepamo s fitofarmacevtskim sredstvom Vivera Ortiva v koncentraciji 1 ml/1 l vode.

• Zvijanje listov rastlin je posledica napada uši, ki jih kontaktno poškropimo z naravnim sredstvom Bio Plantella Flora kenyatox verde.

• Pršice so pogosta nadloga balkonskega cvetja. Prepoznamo jih po majhnih izboklinah na zgornji strani lista, na spodnji strani so majhne pikice ter tanka pajčevina. Škropimo z naravnim sredstvom Bio Plantella Flora kenyatox verde.

• Za bujne balkonske lepotice poskrbimo z rednim tedenskim dognojevanjem s tekočim gnojilom Plantella Cvet, ki vsebuje makro in mikro hranila ter vitamine in aktivatorje cvetenja.

• Surfinije, petunije, milijon zvončke dognojujemo s Plantella Specialnim gnojilom za surfinije, za pelargonije pa poskrbimo s Plantella Specialnim gnojilom za pelargonije.

• Najbolj enostavno za uporabo je gnojilo v obliki šumečih tablet Plantella Tabs za balkonsko cvetje, kjer 1 tableta zadostuje za 10 litrov vode.

• Če se je zaradi dežja zemlja v koritih posedla, dodajmo visokokakovostno 5-komponentno zemljo Plantella Balkonia.


ZA BUJNO CVETOČE BALKONE, OKNA IN TERASE


Plantella je rezultat dolgoletnega znanja in raziskav, njena učinkovitost pa je potrjena v strokovnih laboratorijih. Izbrani izdelki: Plantella Cvet in List z dodanimi morskimi algami in vitamini ter specialna tekoča gnojila Plantella za pelargonije ali surfi nije s prilagojeno sestavo hranil in mikrohranil za posamezne rastline so učinkovita kombinacija za bujno cvetoče balkone, okna in terase. Mi smo preverili na svojih, vi pa se boste prepričali na vaših rastlinah.

BALKONE, OKNA IN TERASEPlantella je rezultat dolgoletnega znanja in raziskav, njena učinkovitost pa je potrjena v strokovnih laboratorijih. Izbrani izdelki: Plantella Cvet in List z dodanimi morskimi algami in vitamini ter specialna tekoča gnojila Plantella za pelargonije ali surfi nije s prilagojeno sestavo hranil in mikrohranil za posamezne rastline so učinkovita kombinacija za bujno cvetoče balkone, okna in

nega in uČinkovita zaŠČita rastlin proti Škodljivcem … · bio plantella vrt iz izvlečka...

Documents