nejc ivancic, slovstvena folklora na golcu v slovenski cicariji, 2007

Download Nejc Ivancic, Slovstvena Folklora Na Golcu v Slovenski Cicariji, 2007

Post on 18-Nov-2014

131 views

Category:

Documents

4 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Golac, slovenska Čičarija, Občina Hrpelje-Kozina, slovstvena folklora (ljudsko slovstvo), ljudska pesem, ljudska pripoved, Nejc Ivančič

TRANSCRIPT

Nejc Ivani

SLOVSTVENA FOLKLORA VASI GOLAC V SLOVENSKI IARIJI1 Slovenska iarija Gre za majhen pas ozemlja na jugozahodu Slovenije tik ob dravni meji z Republiko Hrvako, ki se prine na zahodu okoli Slavnika na meji s slovensko Istro in poteka juno od ceste TrstReka in Matarskega oz. Podgrajskega podolja vse do mejnega prehoda Starod oz. Jelane. ike so zagotovo naslednje slovenske vasi: Skadanina, Golac (z zaselki Brdo, Gojaki in Zagrad), Poljane, Obrov, Podbee, Podgrad, Raice in Starod, ki si jih danes delita obini Hrpelje - Kozina ter Ilirska Bistrica. Prebivalci teh ikih vasi se imajo e vsaj dobro stoletje za Slovence in so na lastno eljo vselej imeli slovenske duhovnike in slovenske ole, sede obine pa je bil pod Avstro-Ogrsko in Italijo v Materiji, kamor sta sodili celo vasi Vodice in Jelovice, ki sta danes na Hrvakem. 2 Naselitev iarije Ozemlje dananje iarije, ki je leta 1394 pripadlo gorikim grofom, je bilo najkasneje v 14. stoletju (vendar predvidoma precej prej) poseljeno z notranjske strani in prvotni prebivalci so tod govorili slovensko notranjsko nareje. V 15. stoletju je zaradi turkih vpadov in avstrijsko-benekih vojn precej kmetij ostalo praznih ali pa se je prebivalstvo vsaj zelo razredilo, zato je v zaetku 16. stoletja podroje iarije koloniziral Kritof Frankopan (15091525), ki je v te kraje naselil akavske ie, katerih prvotna domovina je bilo akavsko podroje severne Dalmacije ali severozahodne Bosne. Odtlej se v slovenski iariji govori mean slovensko-akavski govor oz. t. i. iko nareje z notranjsko osnovno, prepleteno z ikavsko akavino in mlajimi slovenskimi vplivi. 3 Vas Golac Golac je gruasta vas, oddaljena 4 km juno od glavne ceste TrstReka, na nadmorski viini 644 m. Ima tri vije leee zaselke: Brdo, Zagrad in Gojaki. Neko se je tu pot nadaljevala proti Vodicam in dalje v hrvako Istro, danes pa se makadamska cesta kona ob slovensko-hrvaki dravni in zdaj tudi schengenski meji brez legalnega mejnega prehoda. Od predvojnih nekaj stotin je po mnoinem izseljevanju v mesta tu ostalo le malo prebivalcev. Trenutno je stalno naseljenih nekaj nad trideset ljudi, veinoma upokojenih delavcev ali ostarelih kmetov in gospodinj; le peica je zaposlenih v blinjih vejih krajih ali oloobveznih otrok. Glavna pridelka sta krompir in fiol, od sadja je najve sliv. Malokdo se e ukvarja z ganjekuho (brinjevec in slivovka). Vrtovi so v bliini hi, bolj oddaljene njive opuajo. Polja ne obdelujejo ve, paniki se zaraajo. Krav v vasi ni, pa pa je ostalo e nekaj ovc in koz. Najve je bukovega lesa, ki se uporablja za kurjavo in prodajo. Nekdaj je bilo tod razvito oglarjenje, ganje apna, sirarstvo. Nekdanja osnovna ola (zgrajena 1912) je spremenjena v stanovanjsko hio. Cerkev sv. Nikolaja je obnovljena, upnie je podrto. Opasilo (vaki praznik) je 28. oktobra, na dan sv. imna, vendar ga zaradi pomanjkanja mladine ne slavijo s prireditvijo. Hie so stare in veina je poruenih ali potrebnih temeljite obnove. Trgovine ali gostilne ni, pa pa enkrat tedensko prihaja avtobus z blagom potujoega trgovca. Telefon so dobili leta 1994, vodovod ele 2006. Na hribu Grdini nad Gojaki so ohranjeni ostanki srednjevekega gradu, nad Zagradom je zaznamovana pot na abnik (1.024 metrov), precej obiskovan po prvem maju. Tradicionalna in danes povsem pozabljena jed se je imenovala mar in se je pripravljala ob veliki noi, tako da se je svinjski mehur napolnilo s koruzno moko, listi ebule, rozinami,

sladkorjem, mastjo in ocvirki. Nadevan mehur se je zvezalo in skuhalo, kuhanega pa se je rezalo kot polento. 4 Osebna imena, priimki in hina imena Posebne (in najpogosteje) oblike osebnih imen so Batijn (Botjan, Sebastijan), Dna, Dnka, Drja (Andrej), Frnca, Frne (Franc), Jve (Ivan), Juhna (Ivana), Juhnica (Ivanka), Mra (Marija), Mrka (Marica), Stpan (tefan), men (Simon), Untn (Anton) idr. Priimkov ni veliko: ndak, Gerdvi, Gjak, Ivni, Jurevi, Kret, Maglca, Malkar, Mamlovi, Mnik. Hina imena so bolj pisana: Bjarovi, Barabnovi, Batijnovi, Blovi, Bjndini, Blankini, Brgntovi, Bucnovi, Cpovi, endkovi, fakovi, ini, Ditohnovi, Fdetovi, Frkulovi, Frncini, Frovi, Hriovi, Jakopovi, Jandrnovi, Jpetovi, Jckovi (dolnji, gornji), Jkini (dolnji, gornji), Kapurlovi, Krletovi, Krovi, Kovovi, Krjnovi, Krevnovi, Krnovi, Kkiovi, Ljarovi, Lovrovi, Lcini, Maulnovi, Mrkovi, Marnini, Mtakovi, Mnjarovi, Mikulnovi (dolnji, gornji), Mnjetovi, Mrnovi, Pagarnovi, Plakovi, Palentovi, Paliskovi, Ppini, Pakovi, Ptrovi, Picigovi, Pinovi, Poljsini, Plini, Ppovi, Povini (dolnji, gornji), Pruijnovi, Pkini, Rjovi, Repndini, Rkini, Rini, Slarovi, Stpanovi, farovi, mini, mljovi, kabnovi, pkarovi, tlini, Tomovi, Tmini, Tnetovi, Tsovi, Vtrovi, Vpovi, Zncini, upannovi. 5 Slovstvena folklora Raziskovalcev, ki bi se sistematino ukvarjali z zbiranjem in/ali preuevanjem slovstvene folklore v slovenski iariji, skorajda ni. Od leta 2002 je na Golcu zelo intenzivno zbiral folklorne obrazce Renato Podbersi, ki je 30. septembra 2007 izdal zbirko ike prekvantice z Goca,1 v kateri je objavljenih kar 2.322 folklornih obrazcev (prekvantic), tj. besednih zvez, ugank, aljivih pregovorov, svaril in zbadljivk v golkem govoru ikega nareja. Poleg njega je tod e najve zapisovala Marija Toni trancar, ki je izdala zbirko folklornih pripovedi iz Brkinov in iarije.2 Na Golcu je odkrila dve pravljici, tri zgodovinske povedke, dve bajni in eno aljivo povedko. Zapisala je tudi vlono pesem v bajni povedki Bile vile. Bogato zbirko golkih slovstvenofolklornih besedil najdemo v diplomski nalogi etnologinje Sonje Grom.3 Ta je zapisala najve folklornih pesmi in kratkih folklornih obrazcev, pripovedi pa skorajda ni odkrila. Nekaj verzov folklornih pesmi je e pred ve kot pol stoletja objavil agronom Fran Jurievi, po rodu Golan,4 ki je zapisal, da so imeli ii veliko narodnih pesmi, bolj ali manj zgodovinske in mitoloke vsebine. Toda ves zaklad je el v grob z ljudmi, ki so jih znali. (Jurievi 1955: 198.) Folklorne pripovedi (tudi) z Golca je objavil Pavel Medveek,5 ki je menda pred desetletji na Golcu slial mnoge zgodbe o bajnem bitju trpedu, a jih je al zapisal v knjinem jeziku in jih danes ne pozna nihe ve, njegovi informatorji, rojeni od 1876 do 1908, pa so e davno pokojni. Na Golcu je zapisal zgodbe Runjevica, Podgradska grofina, trped, Podganje leto, Tihotapci, na Gojakih trpedov rod, Skandan, Medviiev trped in Kozja pastirica, na Zagradu pa Turki, ito in Bolno dekle. Iz vsega navedenega lahko sklenemo, da je tod malo raziskanega, vsekakor pa je Golac najbogateji v folklornih obrazcih in v svoji folklorni pesmi. 5.1 Folklorne pesmi Pesmi so gotovo skupna akavska oz. istrska dediina, saj njihove razliice pojejo tudi drugod po slovenski in hrvaki Istri, precej pa je hrvakih besed ali vsaj oblik, ki jih Golani sicer v prostem govoru ne uporabljajo. Fran Jurievi je zapisal, da so ii po naravi veseljak[i] in ljubi[jo] petje (1955: 196), da je [p]esem iev [...] polna melanholije, bridkosti in boleine loveka, ki se je

dolga stoletja boril na revni zemlji [...], a jo kljub temu silno ljubi in se od nje teko loi (1955: 196197). Danes najve prepevajo pesem Tmo dli pli mra, katere razliice po podatkih Sonje Grom (2000: 6566) najdemo tudi drugod po iariji in sploh Istri (v okolici Buj, Pazina in Porea na Hrvakem in celo v Strunjanu). Golka varianta je naslednja: Tmo dli pli mra6 Tmo dli pli mra grh se zelen. vala ga lpa Mra od Marce . Dj mi, Mre, ktu grha, da ga podin. Ne dn ti ja kte grha, za me vlja n. Sno su me zaruli, s kin me vlja n. Pna krnja srbra, zlta, brja mu ne znn. Vlila bin siromha, s kin me vlja je. Pesem je ljubezenska in opeva usodo nesrene enske, ki so jo proti njeni volji zaroili z bogatim mokim, ki ga ne ljubi, pa pa bi raje imela revea, ki bi ga ljubila. Pokae se torej nasprotje med materialnim (bogastvom) in duhovnim (ljubeznijo), pri emer je slednje veja vrednota. Prvi dve kitici prinaata lirski opis, v tretji prvoosebni lirski subjekt neposredno nagovarja ensko (Maro), v zadnjih tirih kiticah pa ona izpove svoje neuresnieno hrepenenje po ljubezni. Oblika je prosta, vendar s povsem dosledno enakomernim metrumom, in sicer je vsak prvi verz trohejski osmerec, vsak drugi pa katalektien trohejski esterec. Rima je naslednja: grha siromha (enska), zadi n (moka ali krepka), asonanca pa Mra zlta. Smli mi se, drgo mje7 Smli mi se, drgo mje, pmo ti ne mren. Pmo, be, drgo mje, kad ti ja ne mren. Sno mi se, drgo mje, od teb sanjlo. Da je lce tvje drgo kraj men spavlo.

Su bre, drgo mje, da ni ti mre. Da mi drgo, drgo mje untra ne pde. Oj, ti mlo, drgo mje, ma si namurna. Namurna, drgo mje, n stran poeljna. Oj nevra, drgo mje, sno si se klla. Klla, klla, drgo mje, da me n bi vzla. Gre zopet za ljubezensko temo, in sicer (moki) lirski subjekt (neuspeno) tolai ensko, ki je zaljubljena (namurana iz it. innamorata), nadalje govori o strahu pred izgubo enske (da ne bi padla v morje) in o njenem zaklinjanju, da se ne bo poroila z njim. Jurievi (1955: 197) zapie: ga ne bi uzela in komentira, da gre za mladenievo tobo nad nezvestobo svoje ljubljenke (prav tam). To se zdi bolj verjetno, saj se je lirskemu subjektu sanjalo, da bi njeno lice drago poleg njega spalo (vendar ni). Tako kot v prvi pesmi se tudi tu pojavlja motiv morja, kar kae na nekdanjo povezanost Golca z istrsko obalo. Pesem ima refren drago moje, ki se ponavlja v drugem delu prvega verza vsake kitice razen etrte. Rime so: sanjlo spavlo, bre mre, namurna poeljna, klla vzla. Kraj bunra8 Kraj bunra dteljina, trva. Na tj trvi lst papra blog. Na papru no slvo pe. no slvo, al si alovto. alovto do noga grba. Kad zaknen, do nba se je. Kad zaplen, sva se zmlja strse.

Kad udhnen, lstje i trva ushne. Pesem je alostna in tudi petje je poasno in otono. Poleg vodnjaka raste trava, na kateri je bel list z alostno (rno, alovito) besedo. Oitno je pretiravanje oz. hiperbola: alost besede sega vse do rnega groba, kletev se slii do neba, jok strese vso zemljo, zaradi lovekovega vdiha rastline usahnejo, kar za folklorno pesem pomeni izjemno izvirno fig

Recommended

View more >