nevihte in strele - planinski vestnikplaninskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_2003_06.pdf · rom strele...

Revija za ljubitelje goraglasilo Planinske zveze Slovenije

103. letnikJunij2003

Nevihte in strele

Ovãja vas inZajzera

Korzika, doÏiveta na novo

·um Marsyandijaobuja spomine

od leta

1895

9 770350 434008

cena 700 SIT

6

UVODNIKPLANINSKIvestnik 06 / 2003

IZDAJATELJ IN ZALOÎNIK:Glasilo Planinske zveze SlovenijeISSN 0350-4344Izhaja enkrat na mesec, julijakot dvojna ‰tevilka. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki ‰e niso bili objavljeni nikjer drugod.

NASLOV UREDNI·TVA:Planinska zveza SlovenijeUredni‰tvo Planinskega vestnikaDvorÏakova ulica 9, p. p. 214SI-1001 Ljubljanatel. 01 4345686faks 01 4345691e-po‰ta: [email protected]://www.planinski-vestnik.com

Vladimir Habjan (odgovorniurednik)

UREDNI·KI ODBOR:Marjan Brade‰ko, MarjetaKer‰iã – Svetel, AndrejMa‰era, Mateja Pate, Emil Pevec (tehniãni urednik),Andrej Stritar (namestnikodgovornega urednika), Tone ·karja, Adi Vidmajer

LEKTORIRANJE: KatarinaMinatti, Tinka Kos, MojcaVolkar

ZASNOVA IN OBLIKOVANJE:Kojetaj, d.o.o.

PRIPRAVA ZA TISK:Studio CTP, d.o.o.

TISK: DELO tiskarna, d.d.

NAKLADA: 5000Prispevke, napisane z raãunalnikom, po‰i-ljajte natisnjene in po elektronskem medijuna naslov uredni‰tva ali na elektronski na-slov. Poslanih prispevkov ne vraãamo.·tevilka transakcijskega raãuna PZS je05100-8010489572, odprt pri A banki, d. d.,Ljubljana. Naroãnina: 6000 SIT, 50 EUR zatujino, posamezna ‰tevilka 700 SIT. âlanari-na PZS za ãlane A vkljuãuje naroãnino. Re-klamacije upo‰tevamo dva meseca po izidu‰tevilke. Ob spremembi naslova s tiskanimiãrkami navedite tudi stari naslov. Upo‰teva-mo samo pisne odpovedi do 1. decembra zaprihodnje leto. Mnenje avtorjev ni nujno tu-di mnenje uredni‰tva. Kopiranje revije aliposameznih delov brez soglasja izdajatelja nidovoljeno. Uredni‰tvo si pridrÏuje pravicodo objave ali neobjave, kraj‰anja, povzema-nja ali delnega objavljanja nenaroãenihprispevkov v skladu s svojo uredni‰ko politi-ko in prostorskimi moÏnostmi.

se namreã kaj lahko zgodi, da jihprav kmalu ne bo veã.

Slovenci imamo en sam narodnipark. Eno samo obmoãje, ki smoga razglasili za tako vredno, enkra-tno in pomembno, da je dragocenoza ves slovenski narod. Saj zato paje narodni park! Kaj je pravzapravv teh na‰ih Julijcih tako posebnega,da bi morali to varovati z zakonomin se odrekati marsiãemu, samo dabi to ohranili? Na kratko je to pra-vzaprav teÏko opisati ... Ne gre leza pestrost Ïivih bitij, rastlin, Ïivaliin gliv, ki na tem obmoãju Ïivijo.Gre tudi za ãisto vodo iz gorskihizvirov, za samoto, neskaljen mir,naravne zvoke gorskega gozda, zasteze, ki jih je uhodilo na tisoãenog z bolj ali manj utrujenimi kora-ki, za domaãije, zgrajene brez arhi-tektov, a z veliko modrostjo inspretnimi rokami. Gre za pisanetravnike, na katerih pojejo murni,za visokogorske trate, ki kar vabijo,da se na njih spoãije‰ in gleda‰oblake ... gre za velike stene zne‰tetimi zgodbami o plezalnih us-pehih, neuspehih in tragedijah, zastare pastirske stanove, na katerihnista niti dve skodli enaki, pa so ven-dar ãudeÏno skladni in so simbolnaãina Ïivljenja, pri katerem je meri-lo ãas sonce in ne digitalna ura ...gre za stoletno izroãilo soÏitja ljudiin gora.

Narave ni mogoãe doÏivljati iz av-tomobila ali kabinske Ïiãnice. Ta-ko lahko sicer vidi‰ lep razgled - ni-kakor pa ne doÏivi‰ gorske narave.Prebere‰ lahko sto knjig o prvi sve-tovni vojni - toda ‰ele ko prehodi‰stare, napol zara‰ãene voja‰ke po-ti, ki vodijo mimo kavern, voja‰nic,strelskih jarkov in zarjavelih ostan-kov bodeãih Ïic, zasluti‰, kaj je pra-vzaprav pomenila fronta v gorah.Za doÏivljanje narave in resniãnospoznavanje gora in njihove de-

Naslovnica: Pogled na ·pik izpod Ponc(foto: Vladimir Habjan)

Na‰odnos donaravePi‰e: Marjeta Ker‰iã - Svetel

Planinci ponavadi radi reãemo, dasmo ljubitelji narave. Toda - kaj topravzaprav pomeni? Kaj je ta »na-rava«, ki jo i‰ãemo v gorah? Leprazgled z osvojenega vrha? Stena,ki je s svojimi razãlembami inoprimki plezalski izziv? Sreãanja zgamsi, kozorogi in svizci? Mordavse na‰teto - in ‰e veliko veã?

Na‰ gorski svet zadnje ãase doÏiv-lja velike spremembe. Predvsemga obiskuje mnogo veã ljudi kot ‰epred desetletjem. Planinci, alpini-sti in lovci ‰e zdaleã nismo veã edi-ni, ki v gorah preÏivljamo svoj pro-sti ãas - zdaj so tu ‰e gorski kolesar-ji, jadralni padalci, gorski tekaãi,celo motorizirani ljubitelji hrupnihdirk ãez drn in strn ... gorskegaprostora pa je ‰e zmeraj samo toli-ko, kot ga je bilo pred sto leti.Obetajo pa se ‰e nove spremembe,ki utegnejo imeti zelo daljnoseÏneposledice: sprememba zakona oTriglavskem narodnem parku, za-kon o visokogorju, graditev elek-trarn na veter po notranjskih in pri-morskih hribih ... pa ‰e kaj bi sena‰lo. Veã kot dovolj razlogov zato, da bi se vsak izmed nas, ki me-nimo, da imamo radi naravo in hri-be, temeljito izpra‰al o svojem re-sniãnem odnosu do vrednot, kinam jih pomenijo gore. Potem pabi se morali za temeljne vrednote,ki jih v gorah cenimo, tudi javnozavzemati - v nasprotnem primeru

Nadaljevanje na str. 15

Nevihte in strele

Ko nas preseneti v gorah

Besedilo in fotografije: TomaÏ Vrhovec

Strele ne prizana‰ajo niti ·marni gori (foto: Admir Îumer)

AKTUALNA TEMA PLANINSKIvestnik 06 / 2003

6

Slabo vreme v gorah doÏivljamo bolj

neposredno, saj tam nismo pod varno

streho, hkrati pa smo visoko, sredi

vremenskega dogajanja, in ne v dolini,

daleã pod njim.

Zjutraj je ‰e modro nebo, pozneje pa ...

Najpogostej‰a vremenska nevarnost v visokihgorah poleti so nevihte in nevihtne hladne fronte.Pri obojih se vreme v kratkem ãasu skvari, poo-blaãi se, megla zavije vrhove in grebene, zaãne sebliskati in grmeti, usuje se deÏ, sodra, toãa alisneg. Posamezna nevihta mine v uri ali dveh, ne-vihtna fronta pa se po opisanem uvodu nadaljujez izrazito ohladitvijo. Prihodi hladnih front so poveãini natanãno napovedani. Posamezne nevihteso teÏe napovedljive, saj so posledica lokalnih ra-zmer, predvsem segrevanja zraka ob poboãjih. Tu-di lokalnim nevihtam se lahko izognemo, ãe po-slu‰amo vremensko napoved, hkrati pa spremlja-mo razvoj vremena.

Zamislite si dan, ko je zjutraj lepo modro ne-bo, a se Ïe kmalu dopoldne zaãno pojavljati posa-mezni kopasti oblaki. Topel in vlaÏen zrak se dvi-

ga in se pri tem dovolj ohladi, da se voda zaãneutekoãinjati. âe nekaj ãasa spremljamo razvoj ko-pastih oblakov, si bomo lahko sami napovedalivreme. Vedno moramo gledati razvoj oblakov nadgorami v svoji bliÏini, saj oblaka, ki nastaja nad go-ro, na katero se vzpenjamo, ne moremo dobropresoditi. âe se bo kopasti oblak dvigal zelo hitro,kot da bi vrel, bodo nevihte. V sonãnem dnevulahko vidimo spremembe iz minute v minuto,oblak raste in njegov vrhnji del se spreminja v pra-vo »cvetaão«. Kopasti – kumulusni – oblak, ki imavrh Ïe tako razbrazdan, je znanilec zelo labilnegaozraãja. Oblaki bodo zrasli ‰e vi‰e in zelo verjetnoje, da se bodo iz njih usule padavine. Posamezninevihtni oblaki ne potujejo prav daleã; pogosto sezgodi, da je na eni gori nevihta, na sosednji je pani. âe oblak doseÏe vrh troposfere, se razleze vperjasto nakovalo. Za trajanje neviht je najpo-membnej‰e striÏenje vetra z vi‰ino: le ãe se veter zvi‰ino spreminja, bo nevihtni oblak lahko dolgo-trajen. Krajevne nevihte po veãini pridejo popol-dne. V najbolj vroãem delu leta se posameznesproÏijo tudi sredi noãi, ãe je zrak pri tleh zelovlaÏen.

Nevihtno hladno fronto naznanjajo pasovioblaãnosti, ki se pribliÏujejo od zahoda ali severa.Ko zagledamo oblaãni pas, imamo le ‰e nekaj urãasa za umik. Dober napovednik pribliÏujoãe sefronte so oblaãne kape, ki se pojavijo ob vrhovihin katerih spodnji rob se spu‰ãa.

Nevihtam in frontam se je najbolje izogniti stem, da turo naãrtujemo v skladu z vremensko na-povedjo. Dostikrat se splaãa kak dan poãakati, sajje po prehodu hladne fronte ãez dan ali dva ve-dno lepo vreme. Lokalnim nevihtam lahko uide-mo z zgodnjim vstajanjem in s tem, da konãamoturo ‰e pred popoldnevom.

Med kratkotrajnimi nevihtami se splaãa vedri-ti, pri trajnej‰em poslab‰anju vremena pa nampreostane le sestop v dolino ali do varne koãe.Pred nevihto se splaãa pohiteti, ko pa se padavinezaãno, je hitenje odveã. Za vedrenje si izberemovaren prostor. Po grapah lahko med nevihto teãehudournik, zato se ne zatekamo vanje. Na varneprostore se splaãa biti pozoren Ïe med hojo prednevihto. Zelo uporabni so skalni previsi ali balva-ni. Îe postanek na prostoru med dvema skalnimablokoma je bolj‰i od tavanja na planem. Umakne-

Oblaãne kope se pojavljajo na grebenih innaznanjajo prihod fronte v naslednjem dnevu

AKTUALNA TEMAPLANINSKIvestnik 06 / 2003

7

mo se z grebenov in vrhov. Z obleko se zavaruje-mo pred padavinami, reliefne in skalne oblike panas za‰ãitijo pred vetrom. Med najhuj‰im neurjemne hodimo, saj se tedaj slabo vidi in lahko zaide-mo. Pred nevihto ne beÏimo. Pred strelo se za‰ãiti-mo tako, da se umaknemo z izpostavljenih mest.âe vedrimo pod previsom, se ne dotikamo sten.Cepinov in drugega Ïelezja ne odmetavamo, leodloÏimo jih zraven sebe. Ne prijemamo jeklenicin klinov. Pokrijemo se z vreão za bivakiranje; ãese stisnemo skupaj, nam bo topleje. âe se med lo-kalno nevihto deÏ spremeni v sneg ali sodro, je toznamenje, da se bo vreme kmalu izbolj‰alo.

Po nevihti so skale pogosto zasneÏene ali pole-denele in nadaljevanje ture je pogosto velikoteÏavnej‰e kot po suhih skalah. Presodimo, alismo turi pri spremenjenih razmerah ‰e kos, in sepravoãasno odloãimo. Tudi sestop po poledene-lih skalah ni od muh. Kljub prekinitvi ture in se-stopu ter razoãaranju se zavedajmo, da bodo gorevedno poãakale na na‰ naslednji obisk in da nisovredne po‰kodb, omrzlin, podhladitve ali smrti.

... bliskanje in grmenjeLjudi in Ïivali je strah bliskanja in grmenja.

Strela nikoli ne udari z jasnega, ampak vedno izoblaka. Bliskanje in grmenje se vedno pojavljata

drug za drugim. Blisk je razelektritev (prenos na-boja) med deli oblaka, med oblaki ali med obla-kom in tlemi. V ozraãju se elektriãni naboj loãujev nevihtnih (kumulonimbusnih) oblakih. Loãeva-nje se zaãne pri nastajanju padavin, ãe so hkratinavzoãa ledena zrna in kapljice. Ko trkajo drug obdrugega, vzgornik nosi drobne kapljice navzgor,debelej‰a ledena zrna pa letijo navzdol. Elektriãninaboj se loãuje tudi zaradi majhnih razlik v tem-peraturi. Z loãevanjem naboja postajajo spodnjideli oblaka negativno nabiti, saj tam prevladujejoveliki delci, zgornji deli pa pozitivni, saj je tam veãdrobcenih ledenih kristalov in podhlajenih ka-pljic.

Ko se z razvojem oblaka v njegovem spodnjemdelu pojavi negativni naboj, se na tleh pod obla-kom pojavi tudi pozitivni. Naboj po tleh teãe zaoblakom. Pozitivni naboj na zemeljskem povr‰juse koncentrira na izpostavljenih toãkah, ki se dvi-gujejo nad povr‰je, na primer na vrhovih gora,grebenih, osamljenih drevesih in visokih zgrad-bah. Strela ne udari vedno naravnost navzdol, po-gosti so tudi bliski v preãni smeri. Tik pred uda-rom strele napetostna razlika doseÏe do 1.000.000V/m, Ïe manj‰e poveãanje elektriãne napetostiãutimo kot ‰ãemenje, jeÏenje las in dlak, prasketa-nje, brnenje in vãasih kot elijev ogenj. Ob streli se

Kopasti oblaki z ravno bazo nad planinoVi‰evnik

Ploha v daljavi nad zahodnimi Dolomiti,padavinske zavese seÏejo do tal


8

pojavi izjemno moãan elektriãni tok – za kratekãas doseÏe vrednosti do 100.000 A.

Strelo vidimo kot hipen pojav, a v oblaku se ra-zvije postopno. Posamezna stopnja razelektritvepremosti razdaljo kakih 100 metrov, potem se na-predovanje zaustavi pribliÏno za 50 milijonink se-kunde, nato se nadaljuje. Ko pride tok naboja Ïe vbliÏino tal, iz izpostavljenih predmetov ‰ine navz-gor povratna strela. Naboja iz oblaka in s tal sezdruÏita in zrak se moãno segreje, zaÏari, saj seatomi v segretem zraku ionizirajo (izgubijo nekajelektronov). V tako vzpostavljenem vroãem vodni-ku teãe elektriãni tok, naboj se izenaãi. Kot strelovidimo sled ioniziranega zraka. Celotna strela zvsemi pretoki naboja traja desettisoãinko sekun-de. Veãina strel se izmenja med oblaki, le vsakapeta zadene tla.

Strele lahko zanetijo poÏare tudi na stavbah inv Sloveniji vsako leto zgori nekaj hi‰, senikov inkozolcev. Strel je seveda najveã tam, kjer je najveãneviht. Pri nas jih je najveã v goratem in hribovi-tem podroãju, ki se vleãe od zahodne meje prekjuÏnih Julijskih Alp proti Kamni‰ko–SavinjskimAlpam in naprej proti Pohorju in Slovenskim go-ricam. Veãina udarov strele je podnevi in v pole-tnih mesecih. V Sloveniji strela vsako leto zadenetudi nekaj ljudi, med njimi nekaj planincev – ene-ga ali dva na leto. Po‰kodbe povzroãajo elektriãnitok (po‰kodbe Ïivãevja, zaustavitev srca, nujna hi-tra prva pomoã), vroãina (opekline) in udarni val(padci, udarnine). Med vsemi nesreãami v gorahso tiste zaradi strele redke, a so zaradi spektakular-nosti deleÏne precej‰nje pozornosti.

V streli se zrak segreje na kar 30.000o C, zatose hipoma razpne, eksplodira, in to povzroãi silentru‰ã, ki ga sli‰imo kot grom. Zvok groma potujeod strele s hitrostjo zvoka 330 m/s (0.33 km/s).Svetloba bliska potuje tako hitro (300.000 km/s),da jo vidimo takoj. âe merimo ãas med bliskom ingromom ter ga delimo s tri, bomo dobili razdaljov kilometrih. To dobro velja za razdalje do 5 km,pri veãjih razdaljah pa groma pogosto Ïe ne bomosli‰ali, saj se zvok v ozraãju vpija in lomi. Podnevipogosto sli‰imo grmenje, bliskanja, skritega zaoblaki, pa ne vidimo. Ob brezmeseãnih noãeh sevidijo bliski oddaljenih neviht kot trenutna razsve-tlitev obzorja; tedaj so nevihte tudi veã kot 100 ki-lometrov daleã.

Ko strela razpara nebo (foto: Admir Îumer)


9

V hribe hodim Ïe od mladih let, ko sem predstar‰i skakljal in se podil po ozkih potkah v Bohinj-skih gorah. Ko brskam po spominu, kdaj me je bi-lo strah, me pre‰ine podoba druÏine, ki se stiskapod ogromno jelko nekje na poti od Komne pro-ti Koãi pri Sedmerih jezerih. Zajela nas je nevihta,bila je tema, star‰a sta bila prestra‰ena, midva zbratom pa sva vedela samo, da je potrebno pritido koãe. Verjetno je marsikoga ob opisanem do-godku zajel val slikovitih spominov na podobne si-tuacije, ki so ga presenetile v hribih. V ãlanku sebomo osredotoãili na stresne situacije v gorah, kiso lahko povod nepremi‰ljenim in nefunkcional-nim reakcijam.

Ko se misli podijo po glavi kot kure v kurniku

Vsak dokaj reden obiskovalec gora je kdajdoÏivel prigodo (s sreãnim ali malo manj sreãnimkoncem), ki se je nana‰ala na stres. Mnogim jeznan obãutek plezalca, ki se z otro‰kim nav-du‰enjem poÏene v devi‰ko smer, nato pa sredistene ugotovi, da ne more ne naprej ne nazaj. Sr-ce mu zaãne hitreje utripati, misli se mu neureje-no podijo po glavi kot kure v kurniku. Naj nam taprimer sluÏi, da razloÏimo stres.

Obstaja mnogo definicij stresa. Njihova stiãnatoãka je, da je ssttrreess sskklloopp ooddzziivvoovv nnaa‰‰eeggaa oorrggaannii--zzmmaa nnaa ddeelloovvaannjjee ssttrreessoorrjjeevv. Stresor je vsak dejav-nik, ki povzroãi stres. Stresor je vzrok, stres pa po-sledica. Stres se pojavi takrat, ko zaznamo nneesskkllaa--ddjjee mmeedd zzaahhtteevvaammii ookkoolljjaa (npr. teÏko plezalnosmerjo) iinn nnaa‰‰iimmii ssppoossoobbnnoossttii zzaa oobbvvllaaddaannjjee zzaahh--tteevv (moãjo rok in nog, izku‰njami s teÏkimi plezal-nimi smermi). V trenutku pojava stresorja posa-

meznik ustvari dve miselni oceni: prva se nana‰ana stresor (plezalno smer), druga pa na posame-znikove sposobnosti (njegovo znanje, fiziãnomoã). Da ne bo nesporazuma: stres sam po sebi ni‰kodljiv. Kadar je na‰a ocena sposobnosti enakazahtevam okolja ali veãja od njih, smo v obmoãjunormalnega ali prijaznega stresa (glej sliko). Naprimer: kadar ocenimo, da nam pristop na gorone bo delal (veãjih) teÏav, ker smo sposobni, bo-mo z veseljem osvojili goro in pojavili se bodo pri-jetni obãutki (npr. veselje, navdu‰enost, sreãa) intelesne reakcije (mirno globoko dihanje, mi‰iãnarelaksacija ipd.). âe pa ocenimo, da na‰e sposo-bnosti niso kos zahtevam okolja, se pojavi ‰kodlji-vi stres, ki povzroãi doloãene fiziolo‰ke in psiho-lo‰ke reakcije.

Tudi izku‰nje in dobra priprava pomagajo pre-magati stresne situacije.

Vrnimo se k na‰emu primeru plezalca, ki ob-tiãi sredi stene, in si poglejmo znake stresa. Pleza-lec ugotovi, da smer krepko preka‰a njegovezmoÏnosti. Oceni, da ni sposoben nadaljevati sme-ri, in ãe nima moÏnosti za spust, se lahko pri njempojavijo zznnaakkii ssttrreessaa, ki jih delimo na tteelleessnnee inppssiihhiiããnnee. Telesni znaki so: potne, mrzle dlani in

Stres v gorahZ znanjem in izku‰njami nad nepredvidene situacije

Besedilo in skica: Aljo‰a Dornik

sposobnosti

‰kodljivi stres

prijazni stres

‰kodljivi stres

OObbmmooããjjee nnoorrmmaallnneeggaa ssttrreessaa

Normalni stres

zahteve okolja


10

stopala, razbijanje srca, poveãanje srãnega utripa,suha usta, Ïelodãni krãi, prebavne motnje, bruha-nje, mi‰iãna napetost, driska in ‰e bi lahko na‰te-vali. Psihiãni znaki pa vkljuãujejo: strah, nerazso-dnost, obupanost, zaskrbljenost, jezo, obãutek ne-moãi, naglico, pomanjkanje sposobnosti jasnegami‰ljenja, teÏave s koncentracijo itn. Gotovo ste Ïesli‰ali za primere ljudi, ki so v enem dnevu osiveli:ponavadi zelo velik stresor povzroãi tako moãnofiziolo‰ko reakcijo, da se pri nekaterih odraÏa tu-di v spremembi barve las, nagubanosti koÏe.

Kako se izognemo stresuZavedati se moramo, da nas v gorah ãakajo

predvsem nepredvidljive situacije in dogodki, kispadajo med kataklizmiãne stresorje: naravne uj-me, katastrofe, nesreãe ipd. Vsi ti stresorji v naspovzroãijo stanje stresa in nauãiti se moramoobvladovanja stresa in zajezitve ‰kodljivih posle-dic. Znano je, da razliãni ljudje na stresorje in nasituacije razliãno reagirajo. Dejavnikov, ki vplivajona obvladovanje stresa in psihiãnih obremenitev,je veliko. Na‰teli bomo le najpomembnej‰e, od ka-terih je odvisna uspe‰nost premagovanja psi-hiãnih obremenitev, s katerimi se sreãujemo v go-rah: – oosseebbnnoossttnnee llaassttnnoossttii (osebna ãvrstost, ãustvena

stabilnost, obãutje nadzora, sposobnosti, zna-nje, zdravstveno stanje, nauãeni slogi sooãanjas stresom),

– pprreehhooddnnee oosseebbnnoossttnnee zznnaaããiillnnoossttii (razpo-loÏenje, presoja obremenilne situacije),

– ssiittuuaacciijjsskkii iinn ddrruuggii zzuunnaannjjii ddeejjaavvnniikkii (druÏina,prijatelji, materialna sredstva).

Od navedenih dejavnikov lahko upo‰tevamopredvsem situacijske in druge zunanje dejavnike,kajti sprememba (prehodnih) osebnostnih lastno-sti je dolgotrajna in majhna. Na neznano pot ni-koli ne odhajajmo sami in nepouãeni. Upo‰tevaj-mo vremensko napoved, pozanimajmo se za potin pristop na vrh. Ocenimo, ali smo sposobni, do-volj izku‰eni za doloãeno pot ali smer, ali namzdravje (npr. srãnim bolnikom, astmatikom) do-voljuje obremenitev, ali imamo potrebno opre-mo. Imejmo v mislih tudi na‰ Ïivljenjski stil, saj ka-jenje, alkohol, razliãna poÏivila (kava, zdravila),

redna telovadba dajejo ton na‰emu Ïivljenju invplivajo na obremenitve. S tovrstnimi ukrepi lah-ko zmanj‰amo verjetnost, da se znajdemo v nena-dnih stresnih okoli‰ãinah. Kaj pa lahko naredimo,ko nas je situacija presenetila? Bistveno je, da sene predamo paniki, negotovosti, strahu. Posku‰aj-mo se umiriti (lahko izvedemo razne tehnikespro‰ãanja) in odreagirati razumsko. Razi‰ãimo si-tuacijo: kje sem, kaj se je zgodilo, kak‰no opremoimam pri sebi, kaj lahko od okolja, v katerem senahajam, uporabim, katere razliãne re‰itve imamna razpolgo, kako in koga lahko prikliãem na po-moã. Vemo, da je vãasih od hitrosti reakcije odvi-sno tudi Ïivljenje, vendar je brezglavo paniãno no-renje kot odkrivanje re‰itve z metodo poskusov innapak.

O stresu v gorah se je doslej malo pisalo. Obomembi stresa obiãajno pomislimo na preobre-menjenost v zvezi s poklicem in z raznimi Ïivljenj-skimi dogodki (smrtjo partnerja, zaporom, loãitvi-jo). Pomembno je, da pri svojih izletih v naravodoÏivljamo lepe, enkratne trenutke, ki nam pope-strijo Ïivljenje, kajti ravno obiski narave imajospro‰ãujoã uãinek na preobremenjeni urnik Ïiv-ljenja, katerega tempo je ãedalje hitrej‰i.

Obvestilo o po‰kodbahna planinskih potehKomisija za planinske poti in Gorskare‰evalna sluÏba Slovenije sporoãata,da je na poti Kokr‰ko sedlo-Skuta (naSlemenu med Velikimi in Malimi podi) ve-lik skalni podor, ki je uniãil vsa varovala.Ta pot je za planince zaãasno nepreho-dna. Ravno tako smo obve‰ãeni, da so naHanzovi poti na Mojstrovki uniãena varo-vala in ovirajo varen prehod. Planinceprosimo, naj teh poti do popravila neuporabljajo.

Obenem prosimo, da o morebitnih podo-bnih po‰kodbah obvestijo Planinsko zve-zo Slovenije na tel. 01 4345680.

Komisija za pota UO PZS

Gorska re‰evalna sluÏba Slovenije


11

Psihologija preÏivetjaPPrraavviillaa aammeerrii‰‰kkee vvoojjsskkee,, uuppoorraabbnnaa ttuuddii zzaa ppllaanniinnccee11

Vsakdo, ki se je kdaj izgubil ali bil odrezan od civilizacije, je spoznal strah, strah pred neznanim, strahpred boleãino in neugodjem, strah pred lastnimi slabostmi. Pod takimi pogoji je strah ne le norma-len, temveã koristen. Strah ostri ãute ter opozarja na moÏne nevarnosti in tveganja. Strah je na-ravni dvig koncentracije adrenalina v krvi, ki se pojavlja pri vseh sesalcih kot obrambni mehanizemproti sovraÏnosti in neznanemu. Vendar mora biti strah omejen in usmerjen v prave kanale, sicerpride do panike. Ta je najslab‰a reakcija na situacijo. Brezciljno se tro‰i energija, racionalno ra-zmi‰ljanje je oteÏeno ali onemogoãeno, nemogoãe je izvajati kakr‰nekoli ukrepe za preÏivetje. Pani-ka lahko privede do obupa in to je prvi korak k izgubi volje za Ïivljenje.

Obstaja veã psiholo‰kih trikov, s katerimi si strah podredimo in prepreãimo paniko. Kot je Ïereãeno, vplivata predpriprava in poznavanje tehnike preÏivetja na zaupanje, ki vodi do samokontro-le in kontrole okolja. Takoj je potrebno usmeriti misel na analizo situacije in izvajanje najvaÏnej‰ih na-log. Sestavljanje »liste« opravil in nalog ter navodil za ravnanje koncentrira misli na pomembne na-loge in s tem zmanj‰uje strah ter prepreãuje paniko.

11.. RRaazzmmiissllii oo ssvvoojjeemm ppoollooÏÏaajjuu:: Sem po‰kodovan? Kak‰ni ukrepi prve pomoãi so mi potrebni? So drugiv skupini po‰kodovani? Kak‰ne so neposredne nevarnosti? Ali se je neposredno pred tem poloÏajemzgodilo kaj, kar bi mi povedalo, kje sem ali kako bom najlaÏje preÏivel? Ali sem v bliÏini vode? Hrana?Kak‰na sta vreme in zemlji‰ãe? Kaj je tak‰nega okoli mene, kar bi mi pomagalo preÏiveti?

22.. OOhhrraannii mmiirrnnoo kkrrii:: Ne divjaj brez smisla okoli! Dokler ne bo‰ vedel, v kak‰nem poloÏaju si, je potre-bno z energijo varãevati. Energija je v pogojih preÏivetja dragocenej‰a od ãasa (razen pri medicinskipomoãi). Ne zaÏeni se v kakr‰nokoli fiziãno aktivnost, dokler si nisi izdelal naãrta in doloãil najvaÏnej‰ihnalog. Nesmiselno poãetje poveãuje obãutek brezupnosti, ki konãno lahko pripelje do panike.

33.. SSppoommnnii ssee,, kkjjee ssii:: Verjetno si bo‰ moral priskrbeti hrano in se pri tem oddaljevati od mesta pre-bivanja. Zaupanje daje gotovost in v situaciji preÏivetja je komaj kaj huj‰ega kot izguba baznega ta-bori‰ãa. Pri zapu‰ãanju baze si oznaãi pot tako, da bo‰ vedno lahko na‰el nazaj. Ne glede na to, kjesi pristal ali si odrezan, vedno si »nekje«. âe ve‰, kje si, pa ãeprav se to nana‰a le na tvojo neposre-dno okolico, se ti poveãujejo moÏnosti za preÏivetje.

44.. UUssmmeerrii ssvvoojjee mmiissllii pprroottii ssttrraahhuu iinn ppaanniikkii:: Îe ãe se zavedamo ‰kodljivih vplivov strahu in panike,zmanj‰ujemo s tem nevarnosti, ki jih prina‰ata. Preveri svoje obna‰anje in objektivno analiziraj re-zultat.

55.. UUããii ssee iimmpprroovviizziirraannjjaa:: Ne glede na to, kje se znajde‰, povsod je kak‰na stvar ali veã reãi v tvoji ne-posredni okolici, ki ti lahko pomagajo preÏiveti. Kolikor bolj iznajdljiv in kreativen bo‰, toliko udobnej‰ibo tvoj poloÏaj. Predvsem mora‰ spremeniti miselnost o okolici: drevo ni veã samo drevo, temveã po-tencialni izvor hrane, toplote, goriva, za‰ãite, obleke itn. Spoznaj svojo okolico in kot pri optiãni ilu-ziji bodo moÏgani pretvorili predmete v naravi v pomagala za preÏivetje.

66.. SSppoozznnaajj vvrreeddnnoosstt ÏÏiivvlljjeennjjaa:: Nagon za preÏivetje je osnovna lastnost ãloveka in Ïivali. V ekstremnihpogojih bo volja po Ïivljenju moãno prizadeta. Vse znanje iz tehnike preÏivetja je neuporabno, ãe nivolje. Ne spu‰ãaj se v nepotrebna tveganja! Ti si kljuã lastnega preÏivetja in neumna igraãkanja, kivodijo do po‰kodb, zmanj‰ujejo tvojo uspe‰nost.

77.. PPrriiddoobbii ssii oossnnoovvnnee ssppoossoobbnnoossttii –– sspprreettnnoossttii:: Vendar uãiti se pomeni – delati! Veãkrat kot bo‰ po-novil doloãeno nalogo ali opravilo, spretnej‰i bo‰. PreÏivetje je pozitiven du‰evni odnos do okolice indo sebe. âe si ta navodila vtisne‰ v spomin, je tvoja dejavnost za preÏivetje Ïe usmerjena na do-loãeno pot, preostane pa ti ‰e nekaj nalog, ki se jih izplaãa izvesti.

1 Povzeto po glasilu Viharnik 6/2001, za objavo pripravil Marjan Îeleznik.

PLANINSKIvestnik 06 / 2003

Nevihte instrele (4)Ko nas preseneti vgorah

Stres v gorah (9)Z znanjem in izku‰nja-mi nad nepredvidenesituacije

Psihologija preÏive-tja (11)Pravila ameri‰ke voj-ske, uporabna tudiza planince

4–11 AKTUALNA TEMA

TomaÏ Vrhovec, str. 4Aljo‰a Dornik, str. 9

Marjan Îeleznik, str. 11

NA·A SMER 43–49

Direktna smer v Mrzli goriNOVICE IZ VERTIKALE 50–53

Odliãna sezona v AlpahHitrostno plezanje v PakleniciNagrada Britanske Kraljeve geografske druÏbe za leto 2003PISMA BRALCEV 54–55

Grobi oskrbnikKlin ob lisani poti

KAZALO

2

12–15 PLANINSTVO

Kristijan Jezernik

Z reãnegabrega (12)·um Marsyandijaobuja spomine

Kjer se tesen najbolj zoÏi in sebregova skoraj dotikata, se re-ka razbesni. Utesnjena medspolzke, gladke stene, v peklen-skem ‰umenju drvi nizdol str-me soteske. Îe od samegazaãetka tega prelestnega svetas skalnimi kladivi in dleti ne-izprosno brusi in dolbe trdigranit, ki jo posku‰a omejeva-ti v njeni razdiralni sili.

16–21 PLANINSTVO

Marta Otiã, str. 16JoÏe Îunec, str. 19

Vladimir Habjan, str. 21

Z goramiÏivim, zakla-de delim (16)Prispevek ob 110-le-tnici planinske orga-nizacije

âez goro k oãetu(19)Spomin na trdo pot

Skup‰ãina Planin-ske zveze Slovenije(21)


Sfinga in kozorog (34)Vãasih nas gora na-gradi na prav pose-ben naãin

âez najveãji pre-pad na svetu (38)O prvih Slovencih naNanga Parbatu

Zrelostni izpit zaalpiniste (40)Obiskali smo repu-bli‰ke izpite za alpini-ste na Vr‰iãu

34–43 ALPINIZEM

Boris Strm‰ek, str. 34Mateja Pate, str. 38

Vladimir Habjan, str. 40

KAZALO

3

PLANINSKA LITERATURA 54–57

Planinski orientacisti odslej tudi s svojim uãbenikomKam s knjiÏnico?Novi poljski vodnik po Julijskih AlpahNOVICE IN OBVESTILA 58–64

Vodstvo PZS pri Drnov‰kuVipavski planinci letos praznujejo 100 let planinstva20 let PD Metlika

Po sledehklasiãnegaalpinizmanad dolinoZajzero (30)Ovãja vas in Zajzera

Ovãja vas (Valbruna, Wolf-sbach) in Zajzera. Ob imenihteh dveh krajev nehote pomi-slimo na dva velika moÏa, kista zaznamovala alpinizemJulijskih Alp, Juliusa Kugyjain Antona Ojcingerja. Njuniimeni sta tesno povezani zOvãjo vasjo in okoli‰kimi go-rami.

30–33 IZLET

Janez Turk

22–29 PLANINSTVO

Marjeta Ker‰iã - Svetel, str. 22Tatjana Deliã, str. 25

Mednarodnifestival gorskih filmov Trento 2003(22)

Korzika, doÏivetana novo (25)Pe‰ po GR20

pot, ki vodi v gorati svet, kjer ni veã mostov in jetreba mrzle ledeni‰ke reke prebresti. Je pot, ki pe-lje v mrzlo pokrajino vetrov, strmih sten in ledu.Je pa tudi pot, ki usmerja nazaj, med ljudi, v me-sta in premnoge stranske poti dana‰njih dni.

Bili smo prisiljeni prenoãiti v krãmi, obreãnem koritu, polnem razbesnelih voda, iznadkaterih se strmo dvigajo veliãastni beli vrhovi.Kmalu, prav na hitro se je stemnilo, ãeprav je bilanoã jasna, je bilo v sobi zlove‰ãe temno. Nato jeprostor preplavila svetloba tleãih se bakel in v ble-di, migetajoãi svetlobi smo se stisnili v kot edinesobe, ki je bila kuhinja in spalnica hkrati. Ker jebilo v zraku tudi vse polno dima, smo v poltemi ti-pali za znanimi oblikami predmetov in iskali obra-ze svojih prijateljev, popotnikov in domaãinov. Koso se oãi prenehale solziti zaradi pekoãega dima,ki je uhajal z ognji‰ãa in mimo na‰ih glav iskal po-ti skozi vrata in razpoke revne bajte, smo v najte-mnej‰em kotu sobe zaslutili postave domaãinov.Kadar je ogenj oÏivel in so se plameni zvijali podstrop, so se sence ãudnih postav premaknile, ka-kor bi se v sunku viharja zamajali drevaki, osamel-ci. Prasket suhih vej na Ïerjavici je ob izlivih toplesvetlobe dopolnjeval pritajeno ‰epetanje in ka‰eljv kotu. Prostor je napolnjeval vonj po omami, no-saãi so namreã priÏgali doma pripravljene cigare-te. Sladek in nekako pekoã dim se je plazil po pro-storu iz kota v kot, se ovijal med nami in silil skoznos, usta in v oãi. Neka ãudna vznemirjenost se jepreselila iz sikajoãih plamenov v oãi in roke do-maãinov. Razvnela je telesa in ogrela duha. Plazi-la se je po prostoru, kakor se v gozdu zver plaziproti svojemu plenu. ·e reka se je pritajila in pri-sluhnila, butanje skal ob reãno dno je zamrlo. Vkotu je pritajeno zajeãala Ïena. ·ele takrat sem

Po tednu dni utrujajoãe hoje v soparni vroãinimed riÏevimi polji v dolini Marsyandi, po prsti, kise lepi med prste na nogah, v vlagi, ki obãasnodu‰i, po preãkanju mnogih izvirov, iz katerih po-bira‰ hladna telesa pijavk, smo se v zadnjih dnehle povzpeli v vi‰ino Velikega Kleka. Postalo je pri-jetno toplo. Jutra so dihala po na‰e. Gore so bilena videz, zaradi ãistega ozraãja, le ‰e streljaj daleã.Noãi so bile tako nabite z zvezdami in ozvezdji, ta-ko so se iskrile, da sem za hip pomislil, da mordane strmim v severno, tako dobro znano mi nebo.Pa do gora sploh ni bilo tako blizu. Do njihovihsten in ledenikov smo porabili ‰e celih deset dni,sicer lagodne hoje, polne lepote prvobitnega sve-ta. ·iroka dolina se je zavlekla v ozko deber, skozikatero dolbe svojo pot siva ledeni‰ka reka. Kjer setesen najbolj zoÏi in se bregova skoraj dotikata, sereka razbesni. Utesnjena med spolzke, gladke ste-ne, v peklenskem ‰umenju drvi nizdol strme sote-ske. Îe od samega zaãetka tega prelestnega sveta sskalnimi kladivi in dleti neizprosno brusi in dolbetrdi granit, ki jo posku‰a omejevati v njeni razdi-ralni sili. Pri tem pa se peni, divja, besni in rohni,zlove‰ãe drvi mimo beÏnih pri‰lekov, grozeã s svo-jo veãno neuklonljivo nasilnostjo.

Skozi toplino v mrzlo pokrajinovetrov

Na levem bregu je pod previsno skalo ravnica,tolik‰na je zelenica, da dovoljuje Ïdenje skromnikrãmi. V zavetju skromnega gosti‰ãa se na veãerustavljajo utrujeni popotniki. S teÏkimi bremeni,ki dajejo slutiti, kakor da so vrasla v telesa ‰erp, le-gajo k poãitku. Majavi most pred vhodom je kakornit, ki povezuje ljudi z obeh oddaljenih bregov. Je

PLANINSTVO PLANINSKIvestnik 06 / 2003

12

Besedilo in fotografiji: Kristijan Jezernik

Z reãnega brega·um Marsyandija obuja spomine

Îivljenje domaãega prebivalstva v veliki meri kroji gorska narava

PLANINSTVOPLANINSKIvestnik 06 / 2003

13

opazil, da leÏi ob kolenih skljuãene ãrne Ïenskenekaj temnega in brezobliãnega, nekaj, nad ãimerse je sklanjala njena velika senca. Nato nas je pre-magala utrujenost poti in v topli izbi smo zaspali.Sanjal sem, da spim na hrupnem letali‰ãu, kjer ne-prestano vzletajo in pristajajo velika reaktivna leta-la. Ko sem se prebudil, me je bolela glava. Brnenjereaktivcev pa se je z jutranjo meglico prelevilo vbuãanje kalne reke. Vso noã je reka pela svojoveãno melodijo.

Ko nosaã nosi nosaãaMed ko‰i nosaãev sem v jutranjem svitanju ob

steni na ilovnatih tleh opazil vse polno krvavihcunj. V velikem ko‰u je na prav takem kupu cunjleÏal mlad moÏ. Izza skupine domaãinov se je pri-vil nosaã, na trak ãez ãelo je ob pomoãi drugih na-mestil ko‰aro z mladim moÏakom. Ob veliki plete-

ni ko‰ari je bilo telo nosaãa nekam de‰ko, nedora-slo poslu, videti nekam sklonjeno in bolehno. Ne-gibno telo mladeniãa v ko‰u je dajalo obãutekbrezãutnosti, kakor bi ga bili pravkar sneli s kriÏa.Telo se je oblikovalo po obliki, ki jo je dajal ko‰.Nogi sta bili v neki ãudni, nepravi legi, oãitno stabili obe zlomljeni. Ko sem se zazrl v njegov obraz,ki je bil bled, s ‰iroko odprtimi zenicami, sem ve-del, da je z njim hudo. Iz pogovora z domaãinismo dojeli, da ga je visoko v planini zadel skalniplaz. ObleÏal je prekrit z drobirjem, ki ga je opla-zil in se valil mimo v dolino ‰e dolgo potem, ko seje skalna gmota v gori s pokom nenadoma prelo-mila. Prav nenavadno, da je Ïiv, se lahko zahvali lekrokarjem, vranam in ujedam, ki so zlove‰ãekroÏili nad njim. Domaãini so ga izsledili po pre-letih in krogih teh ãrnih ptic, po dveh dneh bre-zupnega iskanja. Trak na ãelu nosaãa se je podteÏo mladega telesa v ko‰u napel. ·e dva sopotni-

kov v krãmi. Dozdevalo se mi je, da sanjam, ven-dar ne zaradi utrujenosti. To, kar se je v tej kolibidogajalo, je bilo namreã ãutno, izkustveno,zvoãno, vonjalno in doÏivljajsko neizmerno daleãod meni znanega sveta. To je tisto poãutje, ki gane priãara noben komercialni pohod v tuje kraje,ãesar ni v turistiãnih mekah, to, kar je trebadoÏiveti, beseda pa, s katero posku‰am podati re-sniãnost, je samo bled posmeh.

·erpe so zaãeli pripravljati zajtrk, nosaãi pa, kiso prespali pred durmi, so se kaj hitro pripravili zapot. Star pulover, nogavice, skromno plaãilo v ru-pijah, pa kak‰na tabletka, kot placebo, za katereso redno prosili, misleã, kako ãudeÏna zdravila sote, so bili zanje pravcato premoÏenje. Kakr‰ni koliposkusi socialnega izenaãevanja, ki smo ga medpohodom posku‰ali izpeljati v prid nosaãem, sokazali, da bi to lahko resno ogrozilo odnose mednadrejenimi in podrejenimi domaãini, ki so sode-lovali pri na‰em pohodu. Bili smo prisiljeniupo‰tevati ustaljen red in pravila, ki so veljali meddomaãini.

Manang leÏi nekako na ‰tirih tisoãakih in je vdolini zadnja pomembna vas na poti. Po dnevihpe‰aãenja se tam konãajo vse sladkosti in »udo-bje«, ki jih ponujajo prijazna, ãeravno ne ravnorazko‰na in vãasih tudi nepopisno nemarna ãlo-ve‰ka bivali‰ãa. Podobo pokrajine krojijo mraz, ve-trovi, kamniti in sneÏni plazovi. Na nebu kroÏijovelike ujede, ki preletavajo in nadzirajo svoja pro-strana lovi‰ãa. Na‰a pot je krenila naprej proti se-veru. Prijatelja pa sta se obrnila proti samotnemujezeru, ki leÏi v pravljiãno samotni pokrajini. Karosamljen je pohod in ãlove‰kih bivali‰ã ni v bliÏini.Skoraj vseskozi sta uporabljala dereze in cepin, sajje bil pristop mnogo kje vklenjen v led in izpostav-ljen. Na koncu, ko se ledeni‰ka dolina raz‰iri, staozrla v led vklenjeni biser, zaÏeleni cilj poti, pre-krasno jezero. Postavila sta si platnen dom. Nepri-jeten hlad in bleda luã, ki se je odbijala tam nekjevisoko od zaledenelih, ‰e vedno s sonãnimi Ïarkiobsijanih sten, sta napolnila prostor okoli njunegabivaka. Noã je bila zanju nevzdrÏno mrzla. Nezna-ni zvoki in pokanje od vsepovsod so jima prekinja-

ka in ãrna Ïena so stopili na majavi most prek raz-besnelega Marsiyandija. âudna skupina je krenilana pot proti Katmanduju. Do ceste, prevozne z av-tomobili, jih je loãila ‰e veãdnevna hoja. To, da sose napotili iskat zdravni‰ko pomoã, mi je bilo pov-sem razumljivo. Kasneje sem v pogovoru z nekim‰tudentom strojni‰tva, ki je zaãuda bil iz te vasi inje ‰tudiral, presenetljivo v Ljubljani izvedel, da jebil ponesreãeni med redkimi premoÏnimi, ki so silahko plaãali tako zdravni‰ko pomoã.

Pi‰ z gora se ne ozira na pri‰lekeTopi poki, ki so spominjali na drobljenje mlin-

skih kamnov, vãasih udarce oddaljene strele, so vpresledkih dopolnjevali simfonijo razliãnih zvo-


14

Obraz MarsyandijaNa gorskih ãevljih vam bomo ugodno naredili nov

gumijast (vibram) podplat. âevljarstvo, Slovenska 30,Ljubljana. Telefon: 041-325-432


15

li spanec in vanju vna‰ali srhljive obãutke. S prvi-mi Ïarki izza konice Anapurn sta premrla zapusti-la povsem zaledenele spalne vreãe. Pripravila sta siãaj, pouÏila pest rozin, se potrudila in napravilanekaj prekrasnih posnetkov v mrzli jutranji luãi,nato pa se poãasi povzpela na griã, dobrih sto me-trov vi‰e, tja, kjer se pot spet prevesi nazaj, navzdolv dolino. Prav takrat pa je strahovito poãilo, tla sose stresla tako, da sta sprva pomislila na potres.Toda divji pi‰ in oblak snega, ki je zgrmel blizu terju prekril in skoraj zadu‰il s prhlim sipkim sne-gom, sta zarezala v njune misli zgodbo o stra‰nemplazu. Potem je nastala grgrajoãa ti‰ina, in ko se jesneÏni pi‰ razkadil, sta zaprepadeno zrla v povsemneznano pokrajino, kjer jezera sploh ni bilo veã vi-deti. âez ãas sta opazila, da jezerska gladina ‰e ob-staja, vendar je zaradi sneÏne mase znatno manj‰a,le ravnine, na kateri sta prebila noã, ni bilo veã ni-kjer. Na kraju, kjer je bil njun ‰otor, je bila veã me-trov debela plast ledu in kamenja, drobirja in ne-kaj zastra‰ujoãe velikih skal.

Smrt ob rekiZunaj sneÏi in vtisi izpod Himalaje se z vsako

zimo pribliÏajo in z leti vedno bolj oddaljujejo.Odmika jih ãas, loãuje jih prostor, spreminjajo jihnove navade pohodnikov in alpinistov. Vendarostaja Himalaja vedno ta preãudovita in ‰e vednoskrivna pokrajina.

Sedimo doma ob topli zakurjeni peãi in vrti-mo spomine. Ko se prizori na platnu ustavijo obreki, kjer domaãini seÏigajo svoje mrtve, se zdrzne-mo. Na bliÏnjem posnetku, ki ga je napravil prija-telj, zanimivo, tam, pod skrivno Himalajo, je poto-val sam v istem ãasu kot mi, na tem usodnem po-snetku prepoznamo mlada popotnika in Ïeno. Zgotovostjo, ko stopimo bliÏe platna, prepoznamopopotnike, ki smo jih sreãali v krãmi ob reãnembregu in so takrat bili namenjeni v dolino pozdravni‰ko pomoã.

Stojijo ob kresu, ki so ga pripravili, na njem jev blago ovito telo. Gledajo v plamene in so nasme-janih obrazov.

di‰ãine si je treba vzeti ãas. Ne gre drugaãe. Ti-sti, ki pravijo, da je njihov ãas predragocen, dabi se gora lotevali kaj drugaãe kot v naglici (inpo moÏnosti z avtom, Ïiãnico ali kar s helikop-terjem), so za marsikaj prikraj‰ani.

Ko govorimo o tem, naj se po gorskih dolinah,kot so Tamar, Vrata ali Voje, raje ne bi vozili zavtom, ne gre le za varovanje narave same, am-pak tudi za varovanje moÏnosti za doÏivljanjete narave. Zakaj bi bila pravica do uÏivanja na-ravnih zvokov pridrÏana samo za tiste, ki sezmorejo povzpeti v najbolj divje visokogorje -pa ‰e tam jih zmotijo letala, helikopterji in pro-met iz doline?! Zakaj ne bi te pravice priznalitudi obiskovalcem, ki jim zado‰ãa izlet kvznoÏju gora?

Narodni park je nekaj tako pomembnega, da onjem ne morejo odloãati samo krajevni prebi-valci. Seveda pa je res tudi nasprotno: obisko-valci, ki pridejo v Julijce le »na lep‰e«, nikakor

ne morejo zahtevati od domaãinov, da svoje Ïiv-ljenje popolnoma prilagodijo njihovim vredno-tam. Toda ãe gre za varovanje najpomem-bnej‰ih prvin narodnega parka, zaradi katerihta sploh obstaja, brez omejitev in odrekanja se-veda ne bo ‰lo. Vendar bi bilo skrajno kriviãno,ãe bi odrekanje zahtevali le od domaãinov. âejih omejimo pri njihovem razpolaganju z zem-lji‰ãi, gozdovi, stavbno dedi‰ãino, potem je edi-no praviãno, da jim izgubo ali teÏave zaradiomejitev na tak ali drugaãen naãin nadomesti-mo in jim pomagamo pri vzdrÏevanju de-di‰ãine, ki je pomembna za nas vse.

Za osvajanje nekoristnega sveta je paã nujno po-treben nekoristen svet - nekoristen kajpada le vmaterialnem, pridobitnem pomenu. Za ohra-njanje du‰evnega ravnoteÏja, telesnega zdravjain tudi narodove identitete pa je ta nekoristnisvet ‰e kako pomemben in koristen. ·ele ko sibomo to zares priznali, bo imel Triglavski naro-dni park pravi pomen, in ko bo treba pretehtatikoristi od elektrarn in vrednote kra‰kih travni-kov in gmajn, se bo tudi ta primerjava pokazalav novi luãi.

Nadaljevanje uvodnika

in zaobljubo uãenci in delavci ‰ole prevzemamoodgovornost, da bomo izpolnjevali kriterije pro-grama EKO-‰ole. EKO-‰ola kot naãin Ïivljenja jeprojekt evropskega zdruÏenja za okoljsko izo-braÏevanje, ki naãrtno in celostno uvaja okoljskovzgojo v osnovne in srednje ‰ole. V projektu sode-lujejo uãenci, uãitelji, vodstvo ‰ole, svet ‰ole, svetstar‰ev in predstavniki lokalne skupnosti. Zaveda-mo se, da lahko le s skupnimi moãmi doseÏemoÏelene cilje.

Poleg znanja pri uãencih v O· FrancetaPre‰erna v Mariboru razvijamo ‰tevilne vzgojne iz-ku‰nje. Naloge pouka vidimo tudi v tem, da spod-bujamo k aktivnosti in usposabljamo uãence, dapridobljeno znanje tudi praktiãno uporabijo. Zatov sam uãni proces uvajamo ‰tevilne sodobne pri-stope uãenja in pouãevanja. Med ‰tevilnimi meto-dami in oblikami Ïe vrsto let vkljuãujemo v uãniproces interdisciplinarno zastavljeno projektnouãno delo. Ob koncu vsakega projekta, ki je zao-kroÏena celota, pa pripravimo dan odprtih vrat,na katerem uãenci predstavijo javnosti svoje delo,izdelke in zamisli.

EKO-projekt na O· FrancetaPre‰erna

April je mesec, ko se prebuja narava, mesec,ko na ‰olah postane ‰e posebno Ïivahno, sajkonãujemo ‰tevilna tekmovanja in projekte in tu-di praznujemo.

22. april – svetovni dan Zemlje – je praznik, kiga modri planet praznuje Ïe vrsto let. Na‰a ‰ola jeta praznik proslavila ‰e z zakljuãkom projekta, kismo ga poimenovali Z gorami Ïivim, zaklade de-lim, z dnevom odprtih vrat in odprtjem dveh foto-grafskih razstav v ‰olski galeriji Jaroslava âernigo-ja. April pa je bil za na‰o podruÏniãno ‰olo v Ra-zvanju poseben mesec tudi zato, ker so uãenci indelavci podpisali EKO-listino in se tako pridruÏilidru‰ãini EKO-‰ol. V ta projekt je matiãna ‰olavkljuãena Ïe od leta 1998 in se letos potegujemoÏe za peto EKO-zastavo. S podpisom EKO-listine


16

Besedilo in fotografiji: Marta Otiã

Z gorami Ïivim, zaklade delim

Prispevek ob 110–letnici planinske organizacije

Razstava uãencev o zgodovini planinstva


17

Projekt Z gorami Ïivim, zakladedelim

Ob leto‰njem dnevu odprtih vrat smo na na‰i‰oli pripravili projekt z naslovom Z gorami Ïivim,zaklade delim. Gore, najlep‰e, kar nam je dala na-rava, skrivajo v sebi toliko zanimivosti, da je njiho-va predstavitev izziv, ki se mu je teÏko upreti. Ve-dno so nam pred oãmi, lep, pomemben del na‰edomovine so, velik del Ïivljenja jim posveãamo.Podoba na‰ih gora je zato na‰a podoba, saj dajepeãat ljudstvu pod sabo. Lepota gora je v naspro-tjih, nasprotja v lepoti in vse skupaj v veliãastni igrinarave. Ali, toãneje, v eni sami neznanski prepro-gi, razprostrti po vsem povr‰ju modrega planeta.Gore, te preãudovite stvaritve narave, se raztezajood severa proti jugu, od juga proti zahodu, s seve-ra proti vzhodu. Podnebje se z vi‰ino spremeni,pokrajina, kot bi odrezal, dobi popolnoma dru-gaãno podobo. Igra narave je neizãrpna, kajti nazemeljskem prostranstvu se sreãujejo gorske veri-ge, prepredene z rekami, ki teãejo na vse stranisveta. In prav ta pestrost tke neskonãne vzorcepreproge narave na modrem planetu.

Vsebine projekta smo izbrali tako, da smo k so-delovanju pritegnili vse uãence na‰e ‰ole, od naj-mlaj‰ih pa do najstarej‰ih. Tako smo simboliãnozaãeli z osvajanjem majhne vzpetine, nadaljevalipa z vztrajnim vzponom na goro, vse do predstavi-tve projekta ob dnevu odprtih vrat. Projekt smoposvetili mednarodnemu letu gora, letu 2002, ter110. obletnici ustanovitve osrednjega planinskegadru‰tva in organiziranega planinstva v Sloveniji,hkrati pa smo ga povezali tudi z na‰im osrednjimprojektom EKO-‰ola kot naãin Ïivljenja, saj so go-re ekolo‰ko obãutljiva in ranljiva pokrajina, ki jimoramo posvetiti veliko pozornosti, da ohranimonjeno prvobitnost.

V aprilu je na‰a ‰ola Ïivela z gorami. Uãenci soskupaj z uãitelji iskali zanimivosti o gorah, prepe-vali o njihovih lepotah, ustvarjali na likovnem po-droãju, pripravljali nastope, lepili plakate, izdelo-vali makete planinskih bivali‰ã, pripravljali planin-sko prehrano, iskali zdravilna zeli‰ãa, se seznanja-li s planinskimi ‰porti in ‰e bi lahko na‰tevali. Pri-prava projekta vedno prebudi ustvarjalnost, poleguãnih pa dosega ‰e ‰tevilne vzgojne cilje in oboga-ti uãence in uãitelje z novimi spoznanji in iz-ku‰njami.

Poleg tega so bili uãenci predmetne stopnjenavzoãi na predavanjih in multimedijskih predsta-vitvah strokovnjakov: peto‰olci so prisluhnili Jan-ku Brezniku, ki je predstavljal slovenske gore obdiaposnetkih, gospod Dejan Povoden je ‰esto‰ol-cem pobliÏe predstavil gorati svet Amerike, CirilTov‰ak je popeljal sedmo‰olce med najvi‰je vrho-ve Evrope in JuÏne Amerike, dr. Igor Îiberna paje osmo‰olcem natanãno razloÏil, kako je s klimov gorah.

Teme leto‰njega projekta so bile pestre in za-nimive. Prvo‰olci so pripravili razstavo Na planin-cah, drugo‰olci so spoznavali Ïivali v gorah, tre-tje‰olci in ãetrto‰olci pa so nas popeljali v gore, vsedo Kekãeve hi‰e in naprej v planinski gozd – virzdravja. Zaklade v gorah so iskali peto‰olci, ki sonas pouãili tudi o bontonu v gorah. ·esto‰olci soraziskovali, kako je z vremenom v gorah, in svojopredstavitev popestrili z zanimivimi poskusi. Poi-skali so ‰tevilne pregovore in lepe misli o tem,kak‰ne so gore v oãeh ljudi. Sedmo‰olci so pred-stavili Kraljico smuãarskih skokov – Planico, v ra-zredu so postavili pravo skakalnico, pa ‰e pogosti-li so nas s planinsko hrano, da nismo omagali priogledu ‰tevilnih razstav. Zanimal jih je tudi po-men voda v gorskih pokrajinah in to, da nesreãatudi v gorah nikoli ne poãiva. Ob pomoãi napot-kov gorskega re‰evalca, ki jim je predstavil delogorske re‰evalne sluÏbe, so pripravili igrico re‰eva-

Delo otro‰kih rok

koveãil hvalnico naravi ter navezanost na gorskisvet s fotografijo. Mnoge utrinke je ujel v objektivz Ïeljo, da bi jih obãudovali tudi mi in se z njimipoistovetili. Ob pomoãi uãencev 6. b nam razkri-va tudi ãar voda, ne le kot Ïivljenja, temveã kotizraza neokrnjene narave. Ciril Tov‰ak je planin-ski delavec Ïe vrsto let. Kot planinski vodnik namje z govorico fotografskega aparata, ki ga sprem-lja Ïe od zgodnje mladosti, mnogokrat prikazal‰iroko paleto gorskih motivov med Triglavom inAndi. Imel je Ïe vrsto razstav in predstavitev dia-pozitivov na osnovnih ‰olah, srednjih ‰olah, vknjiÏnicah in v okviru planinskih dru‰tev. Neka-tere fotografije so bile tudi nagrajene. Njegovaposebnost so obrazi sveta, v potezah katerih se zr-calijo Ïivljenje, otro‰ka radoÏivost, strah, brezskr-bnost, upanje in velikokrat rev‰ãina. Presenetijopa nas drobni detajli narave in vsakdanjega sveta,mimo katerih hodimo, a jih pogosto ne opazimo.Oba planinska fotografa sta nas popeljala skozisvet ti‰ine gorskega sveta, vizijo resniãnosti inpresenetljivih motivov, ki plemenitijo in bogatijodu‰o in srce. Zato zanju ‰e posebno velja moto, kiste ga izbrali za projekt: Z gorami Ïivim in zakla-de delim.«

Projekt in dan odprtih vrat sta pokazala velikoveã, kot smo pedago‰ki delavci – mentorji priãako-vali. Uãencem sta na drugaãen, prijeten naãin po-nudila pridobivanje znanja in ‰tevilnih vzgojnihizku‰enj o prijateljstvu, ohranjanju narave in dru-gih stvareh, ki so mlademu ãloveku dandanes ‰ekako potrebne. Obiskovalce pa sta ob ogledu raz-stav, predstavitvi in dramatizaciji popeljala v ãaro-bni svet gora s preãudovito floro in favno.

nje v gorah. Osmo‰olci so preuãevali znaãilnostiin pomen alpskih rek in turno smuãanje, povabilipa so nas tudi na literarni veãer z naslovom ·el jepopotnik skozi atomski vek. Ogledali smo si lahko‰e razstavo slovenskih gora na internetu, metodeprikazovanja gora na zemljevidih, makete bivali‰ãv gorah in razstavo knjig o gorah.

Odprtje fotografskih razstavMed Alpami in Andi

Poleg nastopov in razstav, ki so jih pripraviliuãenci, smo pripravili dve fotografski razstavi ogorah. Mnogi utrinki, ki sta jih ujela v fotografskiobjektiv avtorja Ciril Tov‰ak in Ferdo Rus, so obo-gatili na‰ projekt. Razstavi je odprla podpredse-dnica Planinske zveze Slovenije Slavica Tov‰ak inob tem spregovorila: »Ko sem kot predsednicaPZS prebirala va‰e vabilo, v katerem so bile nani-zane vse aktivnosti, posveãene goram, sem bilaprijetno preseneãena. Z njimi ste se namreã ãudo-vito vkljuãili v sklop leto‰njih praznovanj ob 110-letnici ustanovitve osrednjega planinskega dru‰tvain organiziranega planinstva.

Imeli bomo slovesno akademijo v poãastitev vi-sokega jubileja, ki jo praznujemo v Kamniku, pro-slavo v Mozirju, dan slovenskih planincev ob Krn-skih jezerih in v dolini Vrat, sreãanje mladih pla-nincev v Bav‰ici in ‰e kaj. V ta okvir prav gotovo so-di tudi prispevek O· Franceta Pre‰erna iz Maribo-ra, za katerega vam iskreno ãestitam in se vam za-hvaljujem.

Tudi Ferdo Rus, ki zahaja v gore Ïe 30 let, jeprimaknil svoj deleÏ k dana‰nji slavnosti in ove-


18


19

Na boÏiãni veãer leta 1932 so med koro‰kimagorama Peco in Ol‰evo v globokem snegu premr-le hitele k oãetu in moÏu majhni hãerkici in Ïena.Hotele so se sreãati z njim, ki je bil pregnan iz svo-je domovine. Pot so zaãele v Kotljah. S sanmi so sepripeljale do ârne, naprej do Îelezne Kaple pa sogazile po globokem snegu, ki se je vdiral do kolen.Za prehod preko meje so morale izbrati pot, kjerniso priãakovale obmejnih straÏarjev. ·tirinajst urneãlove‰kih naporov in pot od ârne do ÎelezneKaple je bila premagana. Do Celovca so se peljale,vendar so pri‰le prepozno, oãeta in moÏa so Ïearetirali. V Celovcu jih je zaman ãakal PreÏihovVoranc ...

PD Ravne na Koro‰kem je v decembru 2002 Ïedesetiã organiziralo noãni zimski pohod »âez go-ro k oãetu«. Organizatorji smo hoteli obuditi spo-min na neãlove‰ke napore dveh majhnih deklic innjune matere. Pohodnike spremlja misel na mrzlodecembrsko noã pred sedemdesetimi leti in nji-hov korak je morda zato lahkotnej‰i. Pohod, ki gavsako leto v soboto ponoãi pred boÏiãem prehodimnoÏica planincev, traja ‰tiri do pet ur. Zaãne sev Koprivni pri kmetu Lipoldu in se konãa v Lepe-ni pri Raztoãniku blizu Îelezne Kaple. Tura pote-ka po vzporedni poti, ne po globaãah popotnic iz-pred sedemdeset let. UdeleÏba je vsako leto veãja.Za varnost in pomoã spremljajo kolono gorskire‰evalci s postaje Prevalje. Organizatorji smo po-nosni, da se pohoda udeleÏujejo planinci iz vsehdelov na‰e drÏave, ãeprav je treba priti na zaãetekpoti na Koro‰ko, do koder vodijo le slabe ceste.

Krenemo iz Lipolda. Po uri in pol se ustavimona kmetiji Kumer, kjer je planinski dom kralja Ma-tjaÏa. Tu nas ãaka malica, ki jo pripravi gospodi-nja. Smo na vi‰ini 1300 metrov, zato je ob lepem

vremenu in svetli noãi prelep pogled na bliÏnjehribe. Ko se okrepãamo nadaljujemo naprej. Zavi-jemo v gozd. Pred nami je cel sneg. Kolona je dol-ga: pohodniki iz Mislinjske doline, Prekmurci,Ljubljanãani, Savinjãani, planinci s Poljãan in ce-lo iz Kopra, ter organizatorji in vodniki. Vsakegasmo veseli, ‰e posebej tistih iz oddaljenih krajev.

Besedilo: JoÏe Îunec

âez goro k oãetuSpomin na trdo pot


20

Zopet jeod‰la ena od legend slovenskega alpinizma

V torek, 3. junija, je v 83. letu umrl Mar-jan Ker‰iã - Belaã, akademski kipar, alpinist, gorski re‰evalec in gorski vodnik, vsestranski vzgojitelj, smuãar-ski uãitelj, borec za varovanje narave.O njem bomo veã pisali v eni od nasle-dnjih ‰tevilk.

in hoje v neokrnjeni naravi. Ob polnoãi ãakajo av-tobusi, bliÏa se ãas odhoda. Na svidenje ãez letodni!

Naj nadaljujem s stavki Draga Kosa: »Konãnocilj. Pohodniki se posedejo po avtobusih. Nikjer nitistega, za konec drugih planinskih pohodov takoznaãilnega ÏivÏava. Brnenje motorjev in svetlobaÏarometov sta prav vsiljiva tujka v glavah obeh sto-tnij, ki sta ‰e vedno ugla‰eni na ti‰ino, na bledi od-sev meseca, na temne sence gora in dreves. Medpohodom doseÏena popolna harmonija le z velikonejevoljo v glavi popu‰ãa pred bliÏajoãimi se vsa-kodnevnimi problemi. Kako neresniãni, kako ne-pomembni se zdijo po prestali preizku‰nji in kakoveliko laÏje se bo spoprijeti z njimi po noãnem po-hodu skozi divjino ... Kilometre za njimi pa svojeopravlja narava – orkanski veter s Pece bri‰e slediin ob prvih sonãnih Ïarkih gazi v beli pokrajini nebo veã. Sledi v tistih, ki so to noã ‰li ãez goro koãetu, ne bo izbrisal nihãe.«

Voranãeva pripoved âez goro k oãetu, ki je na-pisana po resniãnih dogodkih, je zagledala luãsveta v lepo opremljeni knjigi z ilustracijami Lean-dra FuÏirja. Vsak udeleÏenec 10. pohoda pa je todrobno, a dragoceno knjigo s posvetilom ‰e ÏiveãeVoranãeve mlaj‰e hãerke Mojce, dobil v dar.

BliÏamo se meji, kjer ãakajo radovedni mejni poli-cisti – na‰i in avstrijski. Zadnja leta nas blizu mejepoãaka tudi celov‰ka televizijska ekipa, ki snemaza slovensko oddajo »Sreãno Koro‰ka«.

Postanek pri cerkvi »vseh ver« na LuÏah jeobvezen. Zvonãek pri vhodu neprestano poje.Vsak hoãe sli‰ati njegov zvok, ki moãno odmeva vti‰ini zimske noãi. Smo nad Kapelsko Koprivno nacesti Îelezna Kapla – Globasnica, kjer se navadnosreãamo z ledenimi pastmi. Nadaljujemo po cesti,ko zagledamo osvetljeno kmetijo pri âemerju.Sprejme nas ‰palir plamenic. Kako sveãano inprisrãno nas sprejmejo na‰i rojaki! Domaãini nasÏe nestrpno ãakajo. Îenske so pripravile pecivo intopel ãaj, mo‰ki pa nekaj za pod zob. Prijetno se jesreãati s Slovenci na oni strani meje, ki nas tako to-plo sprejmejo. Tako pohodniki kot domaãini siÏelimo ãim hitrej‰o odpravo meja, da bodo Ko-ro‰ki Slovenci v resnici postali moãna vez medobema drÏavama. Ali bo res kdaj tako? Nenadomase pojavi Polde Bibiã in s svojim gromkim glasomrecitira Zdravljico. Navdu‰enje je enkratno in po-trjeno z dolgim aplavzom. Na dvori‰ãu je Ïivahno.Med pohodniki je veliko mladih, kar je tudi edenod zastavljenih ciljev organizatorja – poleg spomi-na na Voranãevo druÏino, sreãanja z na‰imi rojaki

Slikovna ugankaKKaakkoo ppoozznnaammoo ssvvoojjoo ddeeÏÏeelloo??

Re‰itev iz majske ‰tevilke: Na sliki je slapCingarela, ki ga ustvarja potok Poganja.Potok pod 204 m visoko peãino Finedo, kipolkroÏno kotanjasto obkroÏa dolino,pada v dolino in se na na‰i strani izliva vDragonjo. NajlaÏji dostop je po sveÏemarkirani poti iz Ka‰tela, na Hrva‰kemlevo (mejni prehod Dragonja-Ka‰tel), po-tem pa strmo ob jeklenicah navzdol vglobel, ki jo obletavajo kanje, ki gnezdijov duplinah. Govorijo o 20 gnezdi‰ãih.

JoÏe Praprotnik

Pravilne re‰itve nismo prejeli.

Uredni‰tvo


21

Skup‰ãina Planinske zveze SlovenijeBesedilo in fotografiji: Vladimir Habjan

V dvorani Doma kulture v Kamniku je bila 24. maja 2003 letna skup‰ãina PZS. ObseÏno gradivo, v ka-terem so zapisana vsa poroãila in kjer je tudi ostalo gradivo, je strokovna sluÏba PZS pripravila inposlala naslovnikom Ïe aprila. Med povabljenimi na skup‰ãini je bila vrsta gostov, med katerimi je biltudi minister Jakob Preseãnik. Zaãetek skup‰ãine je bil kulturno obarvan, nastopali so pevski zborLira iz Kamnika, gasilska godba Stranje ter pevka JoÏi Kali‰nik in harmonikar BoÏo Matiãiã. V dokajdolgem uvodnem pozdravu je predsednik PZS Franci Ekar orisal aktivnosti planinske organizacije vpreteklem letu in nakazal smeri razvoja v prihodnje. Po poroãilu verifikacijske komisije in sprejemuPoslovnika o delu skup‰ãine sta predsednik PZS in delovni predsednik skup‰ãine Stane Sim‰iã pode-lila dvema biv‰ima predsednikoma PZS, TomaÏu Banovcu in Andreju Brvarju, najvi‰je priznanje »âast-ni ãlan PZS« za posebne zasluge in dolgoletno delo v planinski organizaciji. Odlikovanca sta v ta na-men prejela posebno listino in plaketo »·tirje srãni moÏje - prvi pristopniki na Triglav«. V uvodni obra-zloÏitvi pred podelitvijo je JoÏe Melan‰ek podrobno opisal njuno delovno pot. Sporoãil je tudi, da jepredsedstvo upravnega odbora PZS sprejelo sklep, da podeli Nepalski planinski zvezi zlati ãastniznak PZS. Priznanje daje za dolgoletno sodelovanje, ob 50. letnici prvega vzpona na Mt. Everest. Pri-znanje sta podelila predsednik PZS Franci Ekar in podpredsednik Tone ·karja na osrednji prireditviZlatega jubileja najvi‰je gore sveta v Nepalu. V nadaljevanju skup‰ãine sta predsednik PZS in predse-dnik PD TomaÏ Willenpart slovesno podpisala pogodbo o uskladitvi zemlji‰koknjiÏnega stanja z dejan-skim stanjem, med PZS in PD Ljubljana-Matica za Dom v Kamni‰ki Bistrici in Dom na Komni. Osrednjatoãka dnevnega reda skup‰ãine je bila razprava, ki je bila dolga in razgibana. Po priãakovanju je naj-veã delegatov razpravljalo na temo vi‰ine ãlanarine in deleÏa, ki gre PZS ter dru‰tvenega prispev-ka za planinski muzej. Zanimiv predlog o razliãnih naãinih plaãevanja ãlanarine je podal delegat PD Bo-hor in ga bodo preuãili ustrezni organi PZS. V razpravi je bila izpostavljena ‰e vrsta drugih vpra‰anj,predlogov, mnenj in tudi kritik, na katere so v nadaljevanju odgovarjali ãlani predsedstva in zadolÏeniza posamezna podroãja. Najveã zapletov je bilo okoli prispevka GRS Slovenije strokovni sluÏbi in v zve-zi s spremembami in dopolnitvami Statuta PZS. Vsa vpra‰anja niso dobila potrebnih odgovorov, karpa je na tak‰nem zboru tudi teÏko izvedljivo. Podane predloge in sklepe bo preuãilo predsedstvo inUO PZS ter jih preko Obvestil posredovalo ãlanstvu. Na naslednji skup‰ãini bi bilo dobro pregledatiizvr‰itev sprejetih sklepov leto‰nje skup‰ãine; tako je predlagal eden od razpravljavcev.

Uvodni pozdrav predsednika PZS Zahvalni govor Andreja Brvarja


22

Mednarodni festival gorskih filmov Trento 2003

Besedilo in fotografiji: Marjeta Ker‰iã – Svetel

Letos so v italijanskem mestu Trento pripravili Ïe 51. Mednarodni festival filmov o gorah, pustolov‰ãinahin raziskovanju. To ni le najstarej‰i festival te vrste na svetu s ãastitljivo tradicijo – v veã kot pol stoletjadolgi dobi razvoja je prerasel v mednarodno prireditev, ki daleã presega zgolj filmske okvire. Seveda pa fil-mske prireditve ostajajo jedro tega vsakoletnega mednarodnega sreãanja ljubiteljev gora, alpinistov,umetnikov, znanstvenikov in novinarjev. Leto‰nji festival je potekal v znamenju petdesete obletnice vzpo-na Hillaryja in Tenzinga na vrh Mont Everesta. Tudi ta dogodek je pokazal, kako tesna je Ïe dolgo zvezamed vrhunskim alpinizmom in filmom: film o njunem vzponu, ki ga je naredil Tom Stobart, je leta 1955 v Tren-tu prejel najvi‰jo festivalsko nagrado. Filmska retrospektiva, ki so jo pripravili ob uradnem tekmovalnemdelu festivala in je bila posveãena nekaterim najpomembnej‰im dokumentarcem o Everestu in Nanga Par-batu, je pokazala, kako zelo so se razmere spremenile, tako v alpinizmu kakor tudi v filmu. Vendar pa je ne-kaj ostalo nespremenjeno: za dober film je potrebno veã kot le veliko alpinistiãno dejanje in neizmernapoÏrtvovalnost snemalcev v najteÏjih razmerah. Potrebni so veliko filmsko znanje, dobro oblikovana zgod-ba, obvladanje dramaturgije, osebnosti z veliko ãlove‰ko ‰irino, ki imajo res kaj povedati, potrebno je »ne-kaj veã«, da ima film globljo vrednost, ki nagovarja gledalca ‰e desetletja po nastanku filma.Leto‰nji festival v Trentu je prinesel nekaj organizacijskih sprememb, saj je upravljanje prevzela povsemnova ekipa pod vodstvom novega predsednika festivala, gospoda Itala Zandonelle Callegherja. SelekcijskaÏirija je izmed 213 filmov, ki so prispeli na festival z vseh koncev sveta, za tekmovalni del festivala izbrala71 filmov. Presojala jih je petãlanska mednarodna Ïirija. Med njimi je bil tudi en slovenski film – No siestaPablo MatjaÏa Fistravca. Îiriji je predsedoval znameniti alpinist in avtor izjemnih alpinistiãnih dokumentar-cev Kurt Diemberger – moÏ, ki je prvi stopil na dva devi‰ka osemtisoãaka in se s filmsko kamero v rokisreãal z mnogimi predeli in vrhovi Himalaje. Do dela, ki so ga opravili selektorji, je bil zelo kritiãen, prav ta-ko pa tudi do nekaterih sodobnih avtorjev filmov, ki so v Ïelji po atraktivnosti pozabili na spo‰tovanje av-torskih pravic in v svoje nove filmske izdelke vkljuãevali cele odlomke starej‰ih filmov, ne da bi citirali njiho-ve avtorje. Kaj takega se minula leta na tako uglednem festivalu ne bi moglo dogajati. Prav gotovo ni pri-jetno, ãe ãlani Ïirije gledajo filme, v katerih se pojavljajo njihovi lastni kadri iz filmov, ki so minula leta v Tren-tu dobivali najvi‰je nagrade! Podoben pojav so tudi filmi, ki so pravzaprav ponovitev uspe‰nih in nagraje-vanih filmskih zgodb iz minulih let – posneti z drugimi protagonisti so se pojavili v leto‰nji tekmovalni selek-ciji, vendar po pravilu ne dosegajo kakovosti izvirnikov. ·e bolj pa je bil Diemberger kritiãen do filmov, ki sopravzaprav eno samo reklamno sporoãilo – taki filmi prav gotovo ne sodijo v uradni program uglednegafestivala, kot je trentski. Med take primere je sodil kanadski film o prvem plezanju kombinirane smeri Mu-shashi, katerega najbolj udarno sporoãilo se je nana‰alo na poÏivilne sposobnosti neke pijaãe, katere re-klamni napisi so kar Ïareli na ãeladah in opremi obeh plezalcev ...Na Ïalost kaÏe, da sorazmerno z raz‰irjenostjo majhnih digitalnih kamer in pogostnostjo snemanja upada‰tevilo zares izvirnih, dobrih idej za filmske zgodbe, pa tudi volja in znanje te zgodbe zares dobro izpeljati.Vse veã avtorjev streÏe televizijskim Ïeljam po atraktivnosti za vsako ceno in reportaÏnih uãinkih – to paima z dobrim filmom o gorah le malo skupnega.Seveda pa tudi letos ni manjkalo zares dobrih filmov, ob katerih je uÏivalo tudi obãinstvo festivala in me-dnarodna Ïirija je njihovo kakovost soglasno nagradila s prestiÏnimi festivalskimi encijani. Nagrado za najbolj‰i film o ‰portu ali pustolov‰ãini je dobil film Poljaka Miroslawa Dembrinskega o hudi ne-sreãi jadralnega padalca, ki kljub invalidnosti zaradi strmoglavljenja s padalom vendarle najde nov smiselÏivljenja. Srebrni encijan za najbolj‰i film o raziskovanjih je odnesel Slovak Pavol Baraba‰, v zadnjih letih Ïezelo uveljavljen avtor, ki s svojimi odliãnimi dokumentarci pobira nagrade na ‰tevilnih festivalih. Tokrat jenaredil filmsko zgodbo o skupini slova‰kih raftarjev, ki so se – drugi v zgodovini – s ãolnom spustili po rekiOmo v Etiopiji. Za najbolj‰i film o gorskem okolju so razglasili zgodbo Avstrijca Kurta Mayerja o Alpah kotprostoru, na katerem se kuha evropsko vreme. Srebrni encijan za najbolj‰i film o gorah je dobil avstrijskireÏiser Jo Baier za film Schwabenkinder, najbolj‰i film o alpinizmu pa je bilo Razmi‰ljanje v vetru, nova pa-tagonska zgodba italijanskega alpinista Ermanna Salvaterre. Za najbolj‰i film festivala pa je mednarodnaÏirija soglasno razglasila film Your Himalayas ‰panskega reÏiserja Alberta Inurrategija z obrazloÏitvijo, dagre za dramatiãno zgodbo o najvi‰jih vrhovih sveta, v kateri se prepletajo humanost, Ïelja po uspehu, smrtin Ïivljenje. Pretanjeno razdelana osebna zgodba o najvi‰jih gorah sveta in ljudeh, ki so jim pripravljeni Ïrtvo-vati celo svoje Ïivljenje, sodi med tiste filme, ki zares stopajo iz povpreãja Ïe videnega.


23

Obãinstva letos trentskemu festivalu ni manjkalo, najveã zanimanja pa je bilo za festivalski veãer, ki je bilposveãen obletnici prvega vzpona na Mont Everest in ga je vodil (in to res ble‰ãeãe!) sam Reinhold Mes-sner. Ob njem so se na odru zvrstili tudi mnogi drugi protagonisti vzponov na najvi‰jo goro sveta, med dru-gimi tudi Messnerjev tovari‰ na prvem vzponu na vrh brez dodatnega kisika Peter Haberel in Poljak Wie-licky, ki se je prvi povzpel na vrh pozimi. Ob odlomkih iz filmov o Everestu pa je obãinstvo lahko skoraj po-doÏivljalo dramatiãne vzpone na to legendarno goro, ki ni vzpodbudila samo nastanka ‰tevilnih filmov, am-pak ji je posveãena tudi izjemno bogata knjiÏna bera, kot smo lahko videli na posebni razstavi. Toliko knjigkot o Everestu ni iz‰lo o nobeni drugi gori na svetu. Reinhold Messner je o svojih izku‰njah z Everestom po-vedal marsikaj zanimivega – tudi o svojem prepriãanju, da je jeti pravzaprav velikanski himalajski medved,in o svojem pogovoru s Hillaryjem, ki ga je vpra‰al, kaj misli o moÏnosti, da je bil morda Mallory Ïe leta 1924prvi na vrhu Everesta. Takrat mu je Hillary odgovoril: »Niã hudega, ãe je bil prvi na vrhu – midva s Tenzin-gom sva bila prav gotovo prva, ki sva se z vrha Ïiva vrnila v dolino! To pa je ‰e pomembnej‰e!« Sicer pa seMessner pripravlja na dalj‰i obisk Nepala, da bi posku‰al Nepalce prepriãati, naj v Himalaji ne ponovijo na-pak, zagre‰enih v Alpah, in naj ne postavljajo Ïiãnic in ne razvijajo mnoÏiãnega turizma, ki bi ogrozil njihovonaravno in kulturno dedi‰ãino. Krona veãera je bila slovesna podelitev nagrade ZdruÏenja festivalov gor-skih filmov, ki je pripadla AngleÏu Leu Dickinsonu. Kar ‰est njegovih dokumentarcev je posveãenih Everestu,sicer pa Leo slovi kot filmar nemogoãega. Posnel je prelet Everesta z balonom, spust s kajaki izpod Eve-resta, vragolije padalcev, ki se meãejo z vrhov najvi‰jih sten, snemal je v steni Eigerja, na ledenikih Patago-nije in v deroãi vodi himalajskih rek ... Kot pravi sam, ga nikakor ‰e ni sreãala pamet in po glavi mu rojijo no-ve zamisli za ‰e bolj drzne filme.Zelo obiskana je bila tudi mednarodna razstava knjig in revij, posveãenih goram. Zaradi lanskega medna-rodnega leta gora je bila bera strokovne literature o gorah ‰e posebno bogata. Razstava je bila letos za-snovana tako, da so obiskovalci v bralnih kotiãkih posamezne knjige lahko tudi prebirali. Kako razliãne te-me so povezane z gorami, dokazuje knjiga ameri‰kega alpinista, astrofizika in profesorja na washington-ski univerzi Paula Hodgeja, ki je vzbudila veliko pozornost. »Vi‰e od Everesta – sonãni sistem v alpskem slo-gu« je knjiga, ki je lahko v tolaÏbo tistim, ki mislijo, da je alpinizmu v 21. stoletju zmanjkalo izzivov. Mogoãe naZemlji – toda kaj pravite k izzivom gora na Marsu? Mons Olympus meri od vznoÏja v vi‰ino kar 21 183 m! Pra-

Simpozij o varnosti in re‰evanju v gorah


24

vzaprav je to trenutno najvi‰ja gora, za katero vemo – ob vznoÏju ima premer 800 km in torej meri pri-bliÏno toliko kot cela Francija. Nad marsovsko ravnino se dviga kot velikanski kolaã, obdan z veã kot 300 mvisokimi stenami. Noãne temperature na Marsu padejo pod minus 130 stopinj. In tam prav gotovo ne bi bi-lo sporov o vrednosti vzponov s kisikom ali brez! Sicer pa je tudi na Luni Mont Blanc in tudi drugi planetina‰ega osonãja imajo take in drugaãne vzpetine ... Morda je alpinizem na Marsu dandanes res popolnaznanstvena fantastika – toda mar ni bilo smuãanje z vrha Everesta v obdobju Hillaryjevega vzpona na vrhtudi fantastika? Kdo ve – morda pa vesoljski alpinizem ni le domi‰ljija?!Leto‰nja najbolj prestiÏna knjiÏna nagrada trentskega festivala – zlata bodeãa neÏa – je pripadla Polja-ku Zbigniewu Umidajewiczu za knjigo Poletje v Chamonixu. Gre za pripoved o poljskih alpinistih, ki so v osem-desetih letih v okolici Chamonixa opravili vrsto izjemnih vzponov. Pripoved predvsem osvetljuje druÏbenerazmere in okoli‰ãine tega obdobja, ko so poljski alpinisti le s teÏavo dobili dovoljenje za potovanje v drÏavodekadentnega kapitalizma, v kateri so se morali znajti tako rekoã brez denarja, kot so vedeli in znali – al-pinizem v najbolj ekstremni obliki pa je bil pravzaprav nekak‰na oblika protesta in iskanja svobode. Velikopozornost je vzbudila zgodovina tibetanskega Ïenskega alpinizma, knjiga z naslovom Druga polovica neba,ki jo je uredila Maria Antonia Sironi. Osvetljuje doslej na zahodu malo znana poglavja iz zgodovine alpinizma,vlogo tibetanskih Ïensk pri osvajanju najvi‰jih gora sveta. Med 114 revijami z vsega sveta, posveãenimi goram in gorni‰tvu, se je predstavil tudi na‰ Planinski vestnik.Sodelovanje na razstavi knjig in revij o gorah v Trentu je pomembno tudi zato, ker vsako leto izide ob‰irenrazstavni katalog, poglavitni bibliografski pripomoãek za vse, ki se profesionalno ukvarjajo z gorami.V okviru leto‰njega trentskega festivala je potekalo tudi mednarodno posvetovanje o varnosti v gorah ino vlogi sodobne tehnologije in znanosti pri re‰evanju ponesreãenih v gorah. Posvet je organizirala gorskare‰evalna sluÏba Trentina, ki je bila ustanovljena isto leto kot Mednarodni festival gorskih filmov. Posebnopozornost so posvetili dvema temama: preventivi pred nesreãami (pri tem je bilo posebej poudarjeno, ka-ko pomembna je ustrezna telesna in du‰evna pripravljenost obiskovalcev gora!) in tehnolo‰kim pripo-moãkom za iskanje pogre‰anih v gorah. Ob Ïe uveljavljenih plazovnih Ïolnah, ki jih pozna veãina obiskovalcevzasneÏenih gora, je dandanes na voljo ‰e veã razliãnih tehnolo‰kih pomagal za iskanje zasutih in tistih, kipadejo v ledeni‰ke razpoke. Na Ïalost pa vsi ti novi tehniãni pripomoãki ‰e zdaleã niso tako izpopolnjeni, dabi v praksi zares lahko kaj prida pomagali re‰evalcem. Za raziskave je na voljo veliko premalo denarja, kotje malce zagrenjeno pripomnil dr. Paolo Papeschi: »Dandanes lahko z georadarjem odkrijemo nafto veã stometrov pod povr‰ino zemlje. Za tak‰ne raziskave so na voljo milijoni – Ïal pa se zdi, da je ãlove‰ko Ïivljenjevredno bore malo, saj za raziskave o uporabi georadarja za iskanje zasutih v snegu ni niti minimalnih sred-stev!«Tudi letos so znani evropski antikvariati, specializira-ni na stare gorni‰ke knjige in tiske, pripravili svoj se-jem. Seveda je bil tudi ta v znamenju knjig o Everestuin Nanga Parbatu. Nekatere – ‰e posebno tiste, ki sojih podpisali protagonisti znamenitih vzponov – so do-segale vrtoglave cene. Tako je neki britanski antikva-riat ponujal ‰tevilko The Times Illustrated iz julija 1953s fotoreportaÏo o Hillaryjevem in Tenzingovem vzpo-nu, na katero se je podpisala veãina ãlanov odprave,kar za 1000 britanskih funtov!Kot vsako leto so se zvrstile tudi razstave likovnihdel, fotografske razstave, razstava filatelije s te-mo Everest, organizirali so tekmovanje v balvan-skem plezanju, predstavitev kulinarike posameznihdolin v Dolomitih, razstavo kartografije italijanskihgora, organizacija Mountain Wilderness je pripravilaakcijo za ohranitev naravnega okolja v najvi‰jih itali-janskih gorah... Skratka: kot vsako leto v zaãetkumaja je bil Trento tudi letos kraj, ki je ljubiteljem go-ra ponujal obilo zanimivosti, sreãanja z znanimi alpi-nisti, filmskimi ustvarjalci in umetniki, priloÏnost zauÏivanje ob zanimivih filmih in knjigah, pa tudi za kle-pet o gorah ob pregovorno okusni kavi trentskih ka-varn.

Stojnica Mountain Wilderness


25

nih etapah, poti so strme in ponekod spolzke, vre-me je lahko neugodno, zato je treba nositi s sebojdovolj opreme. Dobra fiziãna kondicija in naãrtnepriprave pred turo so absolutno potrebne.

Na‰i cilji in opremaTa pot je Ïe nekaj let vabila tudi nas, slovenske

ljubitelje gora, in poleti 2002 smo idejo uresniãili.Kandidati za treking smo se posebej pripravljali Ïev ãasu od junija do avgusta. Poleg nabiranja kon-dicije po na‰ih vrhovih smo opravili tudi dvodnev-ni trening skozi koãevske gozdove, na kateremsmo prehodili pribliÏno 80 kilometrov in s sebojseveda nosili vso potrebno opremo in ‰otore, v ka-terih smo tudi prespali v bliÏini (brr!) medvedjehoste.

Naãrtovali smo, da bi v 10 dneh prehodili 9etap od 15, to je od Calenzane do Vizzavone, osta-le etape do Conce pa opravimo naslednje leto.

Od prvotnih navdu‰encev za to pot nas je nakoncu ostalo ‰est (pet kaveljcev in ena korenin-ca), ki smo se pridruÏili PD Ra‰ica, organizatorju10-dnevnega potovanja na Korziko. Z njimi smo seodpeljali do Korzike, do kampa v Calviju, kjer smoprvo noã prespali. Zadnji dan pa so pri‰li po nasna prelaz Vizzavona. Na‰a oprema je bila v stilu»vse svoje nosim s seboj«! Vsebovala je oblaãila,hrano, vodo, spalne vreãe, leÏalne podloge, ‰oto-re, gorilnike, svetilke, za‰ãitne kape in faktorje, fo-toaparate, pa tablete za ãi‰ãenje vode ... Nahrb-tnik je narasel in kljub veãkratni reorganizaciji nihotel biti niã laÏji.

Korzi‰ka transverzalaFrancija ima veã kot 120.000 kilometrov

oznaãenih pe‰poti, od katerih so najbolj poznaneoznaãene z GR (grande randonnee) in ‰tevilko.Treking po Korziki, GR20, bojda eden najteÏjih vEvropi, je bil zasnovan leta 1972 in je zelo prilju-bljen. Teãe od Calenzane v regiji Balagne na seve-rozahodu do Conce severno od Porta Vecchia navzhodni obali, pri ãemer sledi naravni delitvi oto-ka. Dolg je pribliÏno 200 kilometrov in je razde-ljen na 15 etap, ki trajajo vsaka okoli 8 ur (ãiste)hoje. Pot teãe skozi srce narodnega parka (ParcNaturel Regional de Corse), ki pokriva tretjinootoka, skozi prvobitno in veliãastno notranjost, insicer na nadmorski vi‰ini med 1000 in 2000 metri,z najvi‰jo toãko GR20 pri 2225 metrih.

Raznolikost pokrajine napravi to pot izjemnolepo. Oãarajo nas granitne stene, kraterji, lede-ni‰ka jezera, hudourniki, vrhovi, pokriti s snegom,bukovi in pinijevi gozdovi, makija (nizka, sladkodi‰eãa vegetacija) – raj za ljubitelje narave.

Tudi ljubitelji miru ne bodo razoãarani, dnevein dneve ne sli‰i‰ avtomobilov, pot pelje le skozidve vasi: Vizzavona in Bavella. V refuges (gorskihzaveti‰ãih) in bergeries (pastirskih koãah) poho-dniki lahko prespijo, se oskrbijo s hrano in vodooziroma se tam utaborijo.

Pohodnikov ne sme zavesti relativno nizka nad-morska vi‰ina, po kateri teãe pot. GR20 je pravagorska tura, ki zahteva dobro fiziãno kondicijo inpripravljenost in je ne gre jemati nalahko. Pozitiv-ne spremembe vi‰ine zna‰ajo na celi poti okrog10.000 metrov, z 800 metri plezanja na posamez-

Besedilo in fotografiji: Tatjana Deliã

Korzika, doÏiveta na novo

Pe‰ po GR20


26

Prvi dan in vsak zaãetek je teÏakZjutraj nas je ‰ofer odpeljal na start prve etape

GR20 v Calenzano. OdloÏil nas je v gornjem deluvasi pred cerkvijo, ki je v precej slabem stanju inokrog nje so napisi: »DANGER!« – ali pa je to vopomin pohodnikom, da poti ne bi jemali preveãnalahko?!

Kakor koli Ïe, tu smo se otovorili s svojimi ne-usmiljeno teÏkimi nahrbtniki in se podali na pot,s katere si bo pozneje teÏko premisliti. Na‰ start jepozen, a naj nam bo za prvi dan, zato pa nam bobolj vroãe. Steza se najprej poãasi dviga skozi ma-kijo, spotoma se ba‰emo z robidami. Sem in tja sinas iz grmovja ogleda kak‰na krava, drugih Ïivalini videti, le prijazni martinãki neumorno ‰vigajosem in tja. Vode je ob poti dovolj, ãeprav oprem-ljeni s ãistilnimi tabletkami za vodo, jih nismouporabili, saj ni bilo potrebe.

âe smo se ozrli nazaj, se nam je odprl lep raz-gled na Calenzano in Moncale, pozneje pa smouzrli tudi Calvi in morje. Obãudujemo visokoraslepinije s krasnimi kro‰njami. Zaradi velikosti in

kro‰enj smo jih krstili za bigsaije (po bonsaijih).Ponekod smo naletili na brinje in tudi gobe, ki paso bile kljub izpriãani slovenski gobarski strasti to-krat v drugem planu na‰ega zanimanja.

Po kak‰nih sedmih urah hoda, s poãitki obizvirih in slapovih, se je ciljna koãa prvega dne po-stavila v na‰e vidno polje, a bo trajalo ‰e kak‰nouro, preden bo na‰a.

Navsezadnje je res tudi bila, mi pa kar po‰tenoutrujeni, obenem pa veseli, da je prva etapa za na-mi. V koãi in okrog nje pisana dru‰ãina Franco-zov, Nizozemcev, ·vedov in Nemcev, s kateremismo hitro navezali stike in nekatere od njihsreãevali tudi naslednje dni. Zanimivo, kako v go-rah zavore hitro padejo in se prijateljsko pogovar-ja‰ z ljudmi, ki jih ‰e nikoli nisi videl.

Koãa je dobro opremljena, ãeprav se sevedane more meriti z na‰imi, ki so nekatere Ïe kar pre-veã »hotelske«. Premore 30 leÏi‰ã, dobita se toplahrana in pijaãa, okoli koãe je dovolj prostora za‰otore, v bliÏini je izvir, sanitarije so urejene. Od-padke seÏigajo, tudi toaletni papir! âlovek se ra-

Lac de Melo in Lac de Capitello


27

va, nisva preverjala. Zveãer postavljanje ‰otora, za veãerjo pa spet

juhica. Mljask! Pred spanjem pevca zapojeva ‰e ki-tico slovenske himne, da podkrepiva dejstvo, dasmo tu. To storiva tudi na naslednjih lokacijah –protestov nismo zaznali.

Vtisi s potiNNaajjlleepp‰‰ii iinn nnaajjddaalljj‰‰ii ddaann je bil od koãe Refuge

de Ciottulu preko smuãarskega sredi‰ãa Col deVerghio do Bergeries de Vaccaghaja. Pot teãe obnajdalj‰i korzi‰ki reki Golo, ki nas je oãarala s sla-povi, tolmuni, naravnimi tobogani in skalnatimiplaÏami. V smuãarskem sredi‰ãu prvi stik s civiliza-cijo in oddih ob kostanjevem pivu Pietra. Obãudo-vali smo jezero Lac de Nino s »pozzines«, to somajhni bazenãki z vodo, ki jih povezujejo mnogipotoãki. Dolina z jezerom je ekolo‰ko zeloobãutljiva in jo ãuvajo nadzorniki parka kot tudidruge toãke v parku. Nas, ki nosimo v srcu svojodeÏelo, jezero in dolina spominjata na Planinskopolje.

NNaajjlleepp‰‰ii ppoogglleedd je bil na jezeri Capitellu inMelu, ki se odpre z najvi‰je toãke na GR20, z Bre-che de Capitellu. Prvo je globoko 42 metrov, zatoskoraj ãrno. Pogled na jezeri in okoli‰ke divje go-re res jemlje dih. Toda spust k jezeroma ni pravniã nedolÏen.

NNaajjaattrraakkttiivvnneejj‰‰aa eettaappaa: Plezanje v Cirque deSolitude, ki je strma ozka globel, v katero se delnoob verigah spusti‰ kak‰nih 200 metrov, nato pa sespet dvigne‰ za pribliÏno isto vi‰ino do Bocca Mi-nuta. K sreãi je bilo lepo vreme, v slabem vreme-nu je ta del teÏko prehoden.

NNaajjtteeÏÏjjaa eettaappaa je bila morda kar prva ali pa za-dnja, sedma. Prva je teÏka, ker na zaãetku ‰e neve‰ dobro, kaj te ãaka, teÏi te nahrbtnik, nisi ‰euteãen, zadnja pa je bila ãasovno dolga s strmimdvigom in napornim spustom k jezeroma in na-prej v dolino.

NNaajjrraazzbbuurrlljjiivveejj‰‰ii je bil beg pred nevihto v hitropostavljene ‰otore sredi skalovja. Postavili smo jihv rekordnem ãasu in so zdrÏali naliv (1:0 za Feri-no!).

NNaajjpprriijjeettnneejj‰‰ee ssppaannjjee je bilo gotovo v pastirskikoãi Bergeries de Vaccaghaja, kjer smo spali naãrno. Pastirja ni bilo, le krave so se pasle vsenao-

zveseli, ko vidi, kako ekolo‰ko osve‰ãeno seobna‰ajo v narodnem parku. Morda se od njihlahko tudi Slovenci kaj nauãimo! Po postavljanju‰otorov smo proslavili konãano prvo etapo s prije-tnim korzi‰kim vinom, ki nam je zaradi utrujeno-sti hitro stopilo v glavo in nam je ‰lo hudo nasmeh. Vino smo zato krstili za smejalno vino! Do-bre volje smo se zavlekli v spalne vreãe in ‰otore,nekaj ãasa prislu‰kovali ‰umom od zunaj – so kra-ve, pra‰iãki ali le veter, ki ves dan je dremal, ãez vr-hove je privihral?

To bo, kar spimo!

Gremo naprej ...Naslednje etape so potekale podobno, le po-

krajina, gore, vode, vi‰ine, razgledi so se nepresta-no spreminjali pred na‰imi oãmi in nas zasipali znovimi in novimi vtisi. Zjutraj, ko se zaãne daniti,vstajanje, jutranja toaleta, kuhanje ãaja in kave,pozneje pa veãkrat kar juhice, na‰a glavna hrana,okrepljene kveãjemu s kak‰no pestjo makaronov,nalivanje vode za na pot, hiter zajtrk, podiranje‰otorov, tlaãenje v nahrbtnik, ki ga je treba – uf! –spet dvigniti – pa gremo!

Dnevne porcije hoje se zaãenjajo z bolj alimanj strmimi vzponi do slemen. Nato malo dol,pa veliko navzgor. Ta kombinacija se je v teh dneh‰e hudo ponavljala. Sledimo oznakam, ki so zelodobre, a ne smemo jih spustiti izpred oãi, sicer bise hitro lahko zna‰li izven GR20, v kak‰ni napaãnidolini.

Sredi dneva poãivamo v popolni samoti sredigora. Pred nami se boãijo strme stene, ki se spo-gledujejo z okoli‰kimi granitnimi vrhovi vsehoblik. Stene kar kliãejo plezalce, naj se preizkusijona njih. Na horizontu pa ‰pice najvi‰jih vrhov Kor-zike: Monte Cinto (2710 m), Paglia Orba (2525m) in Monte Rotondo (2389 m), ki jih ogleduje-mo zdaj z ene, zdaj z druge strani. Korzi‰ke goreso res ãudovite, veliãastne, samozadostne, vrhoviraznoliki, narezani v neverjetne oblike: stolpe,ãeri, Ïivalske like.

Spusti do koã so veãinoma dolgotrajni in na-porni za kolena. Druga polovica spusta je navadnozloÏnej‰a in pevca v skupini z olaj‰anjem tudikak‰no zapojeva, npr. Kekãevo ali venãek sloven-skih narodnih! Kako je bilo to okolici v‰eã, ne ve-

ãeprav smo jih nameravali prehoditi devet. Îivelismo ‰partansko, niso nas motili malo hrane, neu-dobno spanje, preznojena oblaãila, samo uÏivalismo v naravi. Vendar smo ravnali po pameti. Kerse je vreme poslab‰alo, smo v sedmi etapi skreniliz GR20 in zakljuãili na‰o leto‰njo pot v mestu Cor-te, starodavni prestolnici.

Vstopili smo v samo srce Korzike in pustila jesledove tudi v na‰ih srcih. Korzika ima du‰o.

Bilo je lepo, zanimivo in razburljivo potovanjeod koãe do koãe, tudi teÏko, predvsem nahrbtnik.Bilo je zabavno, a tudi pouãno. Predvsem pa smoprezraãili svoje glave, du‰o in telo. Deset dni vna‰ih glavah ni bilo prostora za niãesar drugegakot za gore in hojo. Bili smo eno z naravo okrogsebe in to nas je osreãilo.

Ostalo nam je osem etap od Refuge de Manga-nu do Conce skoraj na vzhodni obali. Zato se dru-go leto spet vidimo in opravimo drugo polovicopoti GR20.


28

krog. Koãa pa kar odprta in zaloÏena z vsem mo-goãim, kot nekak‰na mizica pogrni se, za njo pa ‰eena kamnita bajta, opremljena s pogradi in spal-kami. Na mizici pa smo odkrili tudi denar, se pra-vi, da so neki predhodniki Ïe bili tu in pustiliplaãilo za nenadejano udobje. Seveda nas je takojpreblisnila misel: Potem pa lahko tudi mi ostane-mo kar tu, udobno prespimo, preskoãimo eno po-stavljanje ‰otora ter nato pustimo tu ustrezno vso-to denarja. Reãeno, storjeno! Ponoãi je padal deÏ,mi pa smo zadovoljni spali na udobnih pogradih,ki jih je bilo ravno ‰est, kot nas. BoÏja volja torej!

NNaajjpprreesseenneettlljjiivveejj‰‰ee: Sredi divjine, v vznoÏju go-re Monte d’ Oro (Zlata gora) v pravem, starin-skem angle‰kem hotelu, narejenem v kolonial-nem stilu, piti pravi angle‰ki ãaj, ustrezno servi-ran, in se sladkati z jabolãno pito. In the middle ofnowhere! Razlaga: pred kakimi dvesto leti so semzahajali AngleÏi, o ãemer priãajo zapu‰ãene vilesredi gozda in Angle‰ki slapovi v bliÏini.

NNaajjppooggoosstteejj‰‰aa hhrraannaa: seveda »Ïupce« zjutraj,opoldne in zveãer!

NNaajjbboolljj ssmmee‰‰nnoo: mala noãna glasba (beri:smrãanje nekaterih osebkov).

NNaajjbboolljj mmookkeerr: ‰otor zjutraj.

ZakljuãekOpravili smo sedem etap od skupaj petnajstih,

in sicer teÏji del. Z doseÏenim smo zadovoljni,

Moã vetra je opravila svoje


29

Sklad Okre‰eljJunija letos mineva ‰est let od tragiãne ne-sreãe petih gorskih re‰evalcev, ki je moãnopretresla vse, ki so kakorkoli blizu planinstvuoz. Gorski re‰evalni sluÏbi Slovenije. Zavedanje,da se pri opravljanju ãlovekoljubnega in pro-stovoljnega dela gorskih re‰evalcev oz. pri us-posabljanju zanj, dogajajo tudi smrtne ne-sreãe, je bilo povod za ustanovitev SkladaOkre‰elj, ki bi vsaj nekoliko omilil teÏave druÏinin otrok, ki so ostali brez oãeta. V letu 2002 jepotekel mandat prvim ãlanom upravnega od-bora Ustanove Sklad Okre‰elj. Na izrednemzboru re‰evalcev, 27. maja 2002 na Bledu, so bi-li izvoljeni novi ãlani, manjkajoãe pa je potrdilaKomisija za GRSS na svojem 3. sestanku 30.9.2002 v Kranju. Upravni odbor:Zvone Korenjak – predsednik, ãlani: Albin Ven-gust, Alojz Jerman, Andrej Îemva, Iztok MlekuÏ,Peter Su‰nik, Ivan Rudlf, Franci Ekar, DanielKopu‰ar, Ale‰ Zupanc, Marjeta Ker‰iã–Svetel.Komisija za ‰tipendije: TomaÏ Jamnik, KsenjaPreÏelj, Filip Bence, Radon Florjan, Davo Kar-niãar, Bernard Cuder. Nadzorni svet: Danilo·kerbinek, Peter Ke‰e, Jo‰t Razinger.Trenutno imamo osem upraviãencev do sred-stev Sklada: en pred‰olski otrok, pet osnov-no‰olcev in dva ‰tudenta. V lanskem letu je pr-vi od otrok uspe‰no dokonãal ‰tudij in se zapo-slil. Za ‰tipendije in denarne pomoãi v ‰olskemletu 2002/2003 potrebuje Ustanova SkladOkre‰elj 1.312.674,00 SIT. Narejen je bil tudiizraãun potrebnih sredstev za dokonãanje‰olanja vseh otrok, kar zna‰a 23.231.978,50 SITob predpostavki, da se ‰tevilo otrok – upra-viãencev ne bi poveãalo. V programu dela novega vodstva je poleg Ïeuteãenih naãinov zbiranja sredstev (prispevkipostaj Gorske re‰evalne sluÏbe Slovenije, pris-pevki planinskih dru‰tev, prodaja nalepk Pod-pornik, prispevek od prodaje koledarja, dona-cije MORS idr.) ‰e snemanje predstavitvenegafilma o Gorski re‰evalni sluÏbi in SkladuOkre‰elj v sodelovanju s podkomisijo za infor-matiko in analitiko pri Komisiji za GRS Sloveni-je ter organizacija dobrodelnega koncerta,katerega izkupiãek bi bil namenjen izkljuãnodopolnitvi sredstev Sklada. Dobrodo‰el je vsakprispevek, ne glede na vi‰ino nakazanih sred-stev, za kar se Ïe vnaprej zahvaljujemo takoposameznikom kot tudi podjetjem.Transakcijski raãun Ustanove Sklad Okre‰elj:02010–0052385495

Ustanova Sklad Okre‰elj

Slovenska delegacija v NepaluSlovesnosti ob 50-letnici prvega pristopa naMt. Everest so se udeleÏili tudi predstavnikiSlovenije. Planinsko zvezo Slovenije sta pred-stavljala predsednik Franc Ekar in pod-predsednik Tone ·karja, od alpinistov pa so bilinavzoãi Marija in Andrej ·tremfelj ter ViktorGro‰elj in Pavle Kozjek. Predsednik PZS je vimenu Planinske zveze Slovenije Nepalskiplaninski zvezi podelil zlati ãastni znak PZS.Franci Ekar in Tone ·karja sta imela vrstosreãanj s predstavniki mnogih planinskih orga-nizacij in posameznimi udeleÏenci sreãanja,med drugim tudi z Edmundom Hillarryem.

V.H.

svojih knjig, med drugimi tudi tisto z naslovomAnton Ojcinger – Îivljenje gorskega vodnika, sãimer se je Ojcingerju na lep naãin oddolÏil in mupostavil trajen spomenik.

Ojcinger in KugyOjcinger, ki je nesreãno umrl precej let pred

Kugyjem, je bil pokopan na pokopali‰ãu v Ovãjivasi. Njegovega groba danes Ïal ni veã, nagrobno

Ovãja vas (Valbruna, Wolfsbach) in Zajzera.Ob imenih teh dveh krajev nehote pomislimo nadva velika moÏa, ki sta zaznamovala alpinizem Ju-lijskih Alp, Juliusa Kugyja in Antona Ojcingerja.Njuni imeni sta tesno povezani z Ovãjo vasjo inokoli‰kimi gorami. Kugy je pod Ojcingerjevimvodstvom preplezal domala vse gore nad Zajzero.Ojcinger je bil v Ovãji vasi domaãin, medtem ko jeKugy, predvsem na stara leta, v njegovi domaãijipreÏivel marsikatero poletje in tod napisal nekaj


Besedilo: Janez Turk

Po sledeh klasiãnega alpinizma nad dolino Zajzero

IZLET

Ovãja vas in Zajzera

Skupina Vi‰a nad Îabni‰ko krnico (foto: MatjaÏ Kaãiãnik)


plo‰ão najdemo na pokopali‰kem zidu. Ojcinger-jev rod se je izselil iz Ovãje vasi, ostalim va‰ãanompa se oãitno ni zdelo vredno, da bi ohranili grobsvojega najimenitnej‰ega va‰ãana. Ojcinger je bilSlovenec, ãeprav vsaj sprva nem‰ko usmerjen kotmnogi kanalski Slovenci, ki so bili podvrÏenimoãni germanizaciji. Predvsem Nemci so ga Ïele-li za svojega, tako da so njegov priimek popaãili vOitzinger. V taki obliki je napisan tudi na nagro-bni plo‰ãi.

Zanimivo, da je bil tudi Kugy po poreklu Slo-venec. Znano je, da je bila Slovenka njegova mati,sicer hãi znanega slovenskega pesnika in Pre‰er-novega sodobnika Jovana Vesela – Koseskega.Kugyjev oãe, ki naj bi bil Avstrijec in je bil doma izvasi Pod Lipo pri Podklo‰tru, pa je v resnici bil lepotomec ponemãenih koro‰kih Slovencev. Prii-mek Kugy namreã izhaja iz slovenskega priimkaKugej, kot je dognal France Avãin.

Ovãja vas ima med vsemi naselji v Kanalski do-lini najlep‰o lego. Za njo se kot kulise dvigajo vr-hovi Vi‰eve skupine in Veliki Nabojs, ki na severuzapirajo dolino Zajzero. Vas je nekoã veljala za

preteÏno slovensko z nem‰ko manj‰ino, po 1. sve-tovni vojni, ko je pri‰la pod Italijo, se je vanjo pre-selilo precej Italijanov in Furlanov iz revne Rekla-nice. V skladu s sporazumom med nacistiãnimaNemãijo in Italijo se je moral velik del nem‰ko go-voreãih Kanalcev, h katerim so pri‰tevali tudi ka-nalske Slovence, preseliti v rajh, njihove domovepa so zasedli Italijani in Furlani, s ãimer se je pre-cej preme‰ala narodnostna sestava doline. Pred 1.svetovno vojno je bil namreã del Koro‰ke znotrajhabsbur‰ke monarhije. Tragika mnogih Kanalcevse kaÏe v tem, da so bili Slovenci, hoteli so bitiNemci, po 1. svetovni vojni pa so morali postatiItalijani.

Vrhovi nad ZajzeroPoldna‰nja ‰pica (Jof di Miezegnot, 2087 m)

in Kamniti lovec (Cima del Cacciatore, 2071 m),ki vsak na svoji strani straÏita vhod v dolino, staskupaj z Vi‰arjami najbolj obiskana vrhova nadZajzero, slovita pa tudi kot prvovrstna razgledni-ka. Veãina obiskovalcev se na Poldna‰njo ‰pico

IZLET

Vi‰ in Ko‰trunove ‰pice nad ·pranjo (foto: JoÏe Miheliã)

povzpne po juÏni poti mimo koãe Grego, medtemko severna pot iz same Ovãje vasi precej sameva.Ta pot je po krivici prezrta, vzpne se prek planineRavna, na kateri stoji zanimiva in liãna kapela Zi-ta, ki so jo zgradili avstrijski vojaki med 1. svetov-no vojno in jo posvetili svoji cesarici.

Svete Vi‰arje so stara romarska pot nad Ovãjovasjo. Danes nanje pelje Ïiãnica iz sosednjihÎabnic (Camporosso), iz same Ovãje vasi pa vodinanje cesta, ki je sicer zaprta za promet. Prvo ka-pelico so na Vi‰arjah postavili Ïe v 14. stoletju. Da-na‰nja cerkev je bila postavljena po 1. svetovni voj-ni, saj je bila starej‰a med vojno poru‰ena. Notra-njost cerkve je poslikal Tone Kralj, freske prikazu-jejo legendo, po kateri je pastir na Vi‰arjah na‰elMarijin kip, na podlagi ãesar so na tem kraju zgra-dili kapelico. Nad Vi‰arjami se dviga priljubljeniKamniti lovec. Z Vi‰arij pelje nanj ‰e malo znanain razgledna pot prek sedla Pra‰nik (Sella Pra-snig) juÏno od vrha.

V zaãetnem delu Zajzere prevladuje ‰iroka ste-na ‰piãastega Velikega Nabojsa (Nabois Grande,2313 m), nad katerim se dviga divji stolp Vi‰a (JofFuart, 2666 m). Pot do koãe Pellarini, od koder seostenja Vi‰a in Divje koze (Cima di Riofreddo,2507 m) kaÏejo v obliki skladne katedrale, se vspodnjem, gozdnatem delu vije mimo velike jase,ki jo opazimo na levi strani. Tod je imel nekoã Oj-cinger svoje travnike. S poti do koãe je lepo vidnaseverovzhodna deber Vi‰a, ki preseka severnoostenje gore. Deber so prvi preplezali Kugy in Bo-laffio z vodnikoma Ojcingerjem in TrentarjemJoÏetom Komacem, po domaãe Pavrom, leta1901. Smer Via gola Nord–est je danes markirana,vendar zaradi stalno padajoãega kamenja po‰ko-dovana in sila nevarna.

·pik nad PolicamiNa ·pik nad Policami (MontaÏ po furlanskem

Jof di Montasio, 2753 m) poteka edina prava zava-rovana pot (Via Amalia) nad Zajzero po zaho-dnem robu severne stene. Pod njenim vznoÏjemse nahaja vzorno urejen bivak Stuparich. Steno soprvi preplezali divji lovci iz Reklanice (Raccola-ne), ki je veljala za najrevnej‰o dolino v JulijskihAlpah in njeni prebivalci so se bili primorani po-dobno kot Trentarji preÏivljati z divjim lovom.

Gams, ki so ga reklan‰ki lovci obstrelili, je smrtnoranjen pobegnil s travnatega pomola Pleãe navz-dol v steno. Lovci se teÏko uplenjeni Ïivali niso ho-teli tako zlahka odpovedati in so ji sledili po strmisteni navzdol, pri ãemer so se ãez najteÏja mestaspu‰ãali po vrvi. Leta 1957 so preko stene nadela-li zavarovano plezalno pot, ki so jo poimenovaliPot italijanskih lovcev, ãeprav so bili ti pravzapravFurlani. Kasneje so jo preimenovali v Pot Amalia.Pot se zakljuãi pod Findeneggovim ozebnikom,kjer je tudi skromni bivak Suringar, ki premore le‰tiri leÏi‰ãa. Na vrh se je moÏno povzpeti skoziomenjeni ozebnik, imenovan po Beljaãanu Finde-neggu, ki je prvi pristopil na vrh ·pika nad Polica-mi leta 1877.

Leta 1902 se je Kugy z enako zasedbo kot v ju-govzhodni debri Vi‰a namenil preplezati severnosteno ·pika nad Policami v njenem osrednjem de-lu. V dramatiãnih trenutkih, tik po tistem, ko je naVi‰arjah odzvonilo poldne, je Pavr Kugyju in Oj-cingerju drugiã re‰il Ïivljenje. Ojcinger, ki ga jespodaj varoval Kugy, se je s teÏkim nahrbtnikomzagozdil v ozkem kaminu. Neizogibnega padca gaje od zgoraj re‰il Pavr. Smer je bila le nekaj let ka-sneje nadelana in zavarovana. Danes je nevzdrÏujejo veã, vendar je zaradi ohranjenih varo-val razmeroma lahko prehodna kot laÏja plezalnasmer.

Kljub divjim stenam, ki na jugu zapirajo Zajze-ro, leÏi nad zahodnim robom doline nizek prelazRudni vrh (Sella di Sompdogna, 1398 m). Prekonjega so nameravali zgraditi cesto iz Zajzere v so-sednjo dolino Dunjo (Dogno), vendar so ta naãrtopustili. Prelaz je z avtomobilom dostopen iz Du-nje. Tik pod njim leÏi na zajzerski strani majhnakoãa Attilio Grego. Na samem Rudnem vrhu je tu-di planina, ki je bila nekoã v lasti va‰ãanov Ovãjevasi, vendar so si jo kasneje prisvojili Furlani, ki soiz Dunje Ïe pred tem izpodrinili oziroma furlani-zirali slovensko ljudstvo. Prek Rudnega vrha so vpreteklih stoletjih veãkrat vdirali tudi v Zajzero,pri ãemer je prihajalo med njimi in va‰ãani Ovãjevasi tudi do nasilnih in krvavih obraãunov. NadRudnim vrhom se dvigata dva razgledna in lahkodostopna vrhova, Ïe omenjena Poldna‰nja ‰pica,pod katero je zidani bivak, in Krni‰ka glavica (Jofdi Sompdogna, 1891 m), ki leÏi v neposrednibliÏini severne stene ·pika nad Policami.

IZLET PLANINSKIvestnik 06 / 2003

32

IZLETPLANINSKIvestnik 06 / 2003

33

Kako do Zajzere?Z avtomobilom do TrbiÏa (Tarvisio) prek mejnihprehodov Rateãe (z Gorenjske) ali Predel (s Pri-morske). Dalje po Kanalski dolini v smeri protiPontebbi in Vidmu (Udinam). Po nekaj kilometrihvoÏnje zavijemo levo pri odcepu za Valbruno ozi-roma Ovãjo vas.

ZZeemmlljjeevviiddiiJulijske Alpe – zahodni del, 1:50.000

Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano, Tabacco 19,1:25.000

KKooããee iinn bbiivvaakkiiKoãa Grego, 1389 m, na prelazu Rudni vrh. Oskr-bovana od junija do konca septembra.

Koãa Luigi Pellarini v Îabni‰ki krnici, 1499 m,oskrbovana od junija do septembra.

Bivak Stuparich, 1578 m, pod severno steno Mon-taÏa, neoskrbovan, odprt, okoli 20 leÏi‰ã z odejami.

Bivak Suringar, 2430 m, pod Findeneggovim oze-bnikom, neoskrbovan, odprt, 4 leÏi‰ãa.

Bivak Mazzeni, 1630 m, neoskrbovan, odprt, 9leÏi‰ã.

PPrriimmeerrnnee ttuurree nnaadd ZZaajjzzeerrooLahko dostopni so vrhovi Poldna‰nje ‰pice (Jofdi Miezegnot, 2087 m), Kamnitega lovca (Cimadel Cacciatore, 2071 m) in Krni‰ke glavice (Jof diSompdogna, 1891 m).

Dostop na Veliki Nabojs (Nabois Grande, 2313 m)od koãe Pellarini je zahteven. Ostali dostopi,predvsem na Vi‰ (Jof Fuart, 2666 m) in MontaÏ(Jof di Montasio, 2753 m), iz Zajzere so zelo zah-tevni in mejijo na alpinistiãna dejanja.

Prijetna, vendar zahtevnej‰a tura, je Alta Via Alpi Tarvisiano od koãe Grego za markacijami 611mimo bivaka Stuparich na pot 616, po njej mimobivaka Mazzeni na Nabojsovo ‰krbino do koãePellarini.

Zajzera

34

PLANINSKIvestnik 06 / 2003ALPINIZEM

na, ki pa pomeni pravo preizku‰njo, predvsem psi-hiãno. VlaÏen in kru‰ljiv kamin zahteva posebnoprevidnost in izredno koncentracijo, ‰e posebej,ãe pleza‰ nenavezan. Tudi z varovanjem je tukajvsaka napaka lahko usodna. Tisti redki rjasti kliniso tukaj verjetno bolj za ‰alo kot zares. TeÏave vskali IV+, vendar pa za psiho VII. Po maãje sva sepremikala ãez strmo naloÏeno peãevje, za katerose zdi, da se bo zru‰ilo v globino ob prvem dotiku.In ko spet stoji‰ na trdni polici nad kaminom,ima‰ obãutek, da si steno Ïe preplezal, ãeprav jedo roba ‰e daleã. Zelo daleã, saj je to najdalj‰asmer v Triglavu, ãe ne ‰tejemo Zlatorogovih polic,ki preãkajo celotno ‰irino stene.

Nadaljevanje smeri je precej lep‰e in ustavilasva se ‰ele pod previsno pregrado sredi stene, kjersva se navezala za kak‰nih 30 metrov. Splezati jetreba ãez rahlo previsno plo‰ão, kjer poteka âe‰kavarianta smeri, ki je nekoliko teÏja od originala.Edina ‰estica v smeri. Jure je izrazil obãudovanje,ko sem mu povedal, da sedaj prviã plezam tukaj zvrvjo, ãeprav sem Ïe ãetrtiã v smeri. Pravzaprav setemu tudi sam ãudim. Ja, smo bili dobri vãasih. Alipa smo sedaj le nekoliko pametnej‰i? Bi raje rekel‰e manj.

Zabloda v AmfiteatruPo strmem Ïlebu in markantnih poliãkah sva

se kmalu zna‰la v Amfiteatru, kjer se nama je nadglavo obesila Sfinga. TeÏava je bila, da nisva na-tanãno vedela, kje se priãne najina smer, ãepravso mi prihajali v spomin nekateri podatki iz knji-ge. In v Sfingo sva vstopila kar tam, kjer vstopitatudi Raz in Kunaver–Dra‰ler. Na prvi polici sva joubrala proti desni. Brez varovanja. A polica se je

Zgodnje avgustovsko jutro. Z Juretom zatoplje-na vsak v svoje misli poãasi stopava proti skalnemuzidu pred nama. Steno razijo globoke grape, medkaterimi se dvigajo mogoãni stolpi, tu in tam jeposejana z gladkimi plo‰ãami, a od spodaj splohni videti, da so tam tudi ‰iroke police, gredine, ce-lo meli‰ãa in ponekod zelene trate. Ja, tak‰na jena‰a Stena. Njen videz navda gornike s strahom,ko jo opazujejo od daleã, tistim, ki zberejo dovoljpoguma in se z njo pobliÏe spoznajo, pa velikokratpostreÏe tudi s prijetnimi preseneãenji in sevedaãudovitim razgledom s polic visoko nad globino.Tam daleã zgoraj v desnem delu stene se dvigamonolitni steber – Sfinga, ki je bila najin tokratnicilj. V preteklosti sem jo Ïe spoznal, tokrat pa svasi izbrala legendarni Obraz Sfinge, smer, katerenastanek je povezan z desetletjem slovenske alpi-nistiãne zgodovine. Le preberite si knjigo SfingaAnteja Mahkote!

Alpinizem je pogosto nepredvidljiv in ciljinam vãasih tudi pobegnejo, ãeprav se Ïe zdi, da jihimamo na dosegu roke. Prav zato pa smo se mupredali. In vãasih sploh ni pomemben doseÏek,cilj, vrh, zgodba je tista, ki nam ostane za vselej. Into je prav posebna zgodba, v kateri sva oba obrni-la nek nov list v svojem alpinizmu.

Previdno ogrevanjeÎe pod prvimi strmimi skoki pod steno sva se

opremila in nato spro‰ãeno zaplezala navzgor.Pred kratkim sva bila tukaj, takrat sva splezala Hel-bo s âopom, sicer pa sem se s Steno sreãal Ïe karnekajkrat. Nisva se varovala, saj za to nisva ãutilapotrebe, poleg tega je smer Prusik–Szalay, ki sva joizbrala za dostop do Sfinge, lahka do prvega kami-

Besedilo in fotografije: Boris Strm‰ek

Sfinga in kozorogVãasih nas gora nagradi na prav poseben naãin

35

kmalu zoÏila v poliãko, od katere je na koncu ostalle ‰e kak‰en slab »p«.

»Greva nazaj! Zagotovo je Obraz Sfinge boljlevo,« mi je prigovarjal Jure, ko sem stegoval vratokoli vogala, kjer je od police ostala samo sled.

»Grem pogledat ‰e malo, morali bi biti kak‰niklini,« mu odgovarjam, ko opazim, da se razãlem-ba ‰e nadaljuje proti desni. Z rokami po kak‰endecimeter ‰irokem robu, za noge je mogoãe ‰emanj prostora, stena pa izginja nekam v globino,v katero nehote pogledam vselej, ko moram pre-makniti noge. âistim si oprimke in stope drobne-ga kamenja ter pazim, da ne naredim napake, ka-tere posledica bi bil dolg polet. Srce mi razbija,popolnoma sem skoncentriran na svoje gibanje,ki je skoraj podobno vrvohodcu. V mislih in oãehimam samo drobno poliãko in predvsem se osre-dotoãam samo na naslednje gibe. Tu in tam se ozi-ram za klini, ki jih ni in ni, kakor v sanjah sli‰imobãasne Juretove pozive, naj se vrnem. Zdi se mi,da vse skupaj traja le nekoliko dalj‰i, razvleãen tre-nutek, vendar mine Ïe dobre pol ure, kar se pre-mikam visoko nad globino. Nekje spodaj je Jugo-va grapa, ki se na koncu zoÏi v Ïleb, ki se mu

bliÏam kot v nekak‰nem transu. Tik pred koncemse oziram navzgor in nenadoma mi skozi moÏga-ne ‰ine skica smeri, ki sem jo videl pred leti. Pa sajse Obraz sploh ne priãne tukaj spodaj, temveãvstopi z desne okoli 80 metrov vi‰je!? Daleã po po-lici v levo in nato po tankih poãeh navzgor. Semna koncu Sfinge, preãim Ïleb in po polici splezam‰e proti desni, kjer se bolje vidi navzgor v steber.Seveda, zato pa nisem na‰el nobenih klinov, smervstopi precej vi‰je.

Vsak po svojeKaj sedaj? Jure je na drugi strani police, jaz tu-

kaj. »Pridi, saj ni tako teÏko!« ga prepriãujem,

medtem ko se mi kar vrti od adrenalina, ki mi jezastrupil Ïile med vrtoglavim preãenjem. Strahme je, ko gledam nazaj po preãnici.

»Ne morem se skoncentrirati. Ne grem tukajãez!« se odloãi. Zaãutim olaj‰anje, vendar – kaj se-daj?

»Pridi nazaj,« mi predlaga. »Ma, ne grem veã tukaj nazaj!« odgovarjam.

PLANINSKIvestnik 06 / 2003 ALPINIZEM

Na sestopu naju je pozdravil samoten kozorog

»No, vidi‰, da je teÏko!« me ulovi na laÏi. »Splezaj ven po Prusik–Szalayu, jaz bom tukaj

poiskal prehode,« zaskrbljeno zrem navzgor.Sme‰na situacija, ni kaj! Do vstopa v Obraz ni vi-deti teÏko, vendar me skrbi nadaljevanje. TeÏavaje v tem, da ima Jure vrv, jaz pa nahrbtnik. Nasreão imava oba na pasu nekaj opreme, klinov,kladivo ... Saj bi se dalo spodaj po Zlatorogovihpolicah, a to spet zahteva ãas, ker ni tako blizu. Inse odpraviva vsak svoji pustolov‰ãini naproti.

Jure spleza nazaj navzdol, preãi Amfiteater inse prebija navzgor po Prusiku, ki sem mu ga pri-bliÏno opisal, jaz pa najprej do vstopa v ObrazSfinge, nato pa navzgor ãez Jugov steber. âez str-me skoke, ki povezujejo posamezne police, poãasinapredujem proti robu. A zgoraj je steber strm,reÏejo pa ga na videz precej teÏke zajede in kami-ni. Hodim in se plazim po policah do raza na de-sni, a nobena nima nadaljevanja. In spet nazaj innavzgor, navzgor ... Nekatera mesta so zoprna, tu-di kak‰no petico najdem. Nikjer klina ali drugihsledov, da kdo tukaj pleza. Ali ni nekje tukaj odle-tel Jug? Ah, pozabi! Globina pa nara‰ãa. Na me-stu, kjer se lahko celo varujem z metuljem, sedrÏim za drobne oprimke in z obema nogama natrenje na strmi skali. Ko izpnem metulja, ker mo-ram naprej, se poãasi stegujem proti veãjemu ro-bu nad menoj, obenem pa preklinjam svojo neu-mnost. Zgrabim »‰alco«, se skobacam navzgor, no-ge se mi malo tresejo, toda spet sem v laÏjem sve-tu. Ko sem kak‰nih sto metrov pod robom, stojimna zadnji polici. âe ta ne pelje v laÏji svet, me ãaka-jo strmi kamini. Previdno splezam desno in stegu-jem vrat okoli vogala. Kar naveliãan sem Ïe teh ne-nehnih preãenj. Tokrat sledi nagrada – polica sena drugi strani raza nadaljuje, le malo je treba po-loviti ravnoteÏje na samem vogalu.

Kmalu stojim na sonãni strani in i‰ãem Juretapo oddaljenem Prusiku. Ko ga ugledam, je kotdrobna izgubljena mu‰ica na ‰ipi. Verjetno je znjegove strani videti podobno kot tukaj. Kliãeva sein obve‰ãava o stanju. Jaz sem Ïe skoraj zunaj, onima do konca ‰e okoli 150 vi‰inskih metrov. Foto-grafiram ga, kolikor se bo paã videl na posnetku.Sicer pa imam oba fotoaparata, vso pijaão, pa tudiãevlje za sestop. »Se vidiva!« mu zakliãem in po-maham, ãe me sluãajno vidi, nato pa ‰e splezamãez poloÏen in travnat del do roba stene, kjer me


36

ALPINIZEM

Pogled na zgornji del »Prusika«,kjer je Jure le drobna »muha«


37

priãakajo markacije poti ãez Plemenice. Olaj‰a-nje. Zdi se mi, da sonce sveti nekako moãneje, daima zrak omamen vonj in da je Ïivljenje nasplohãudovito. In po poti prideta dve simpatiãni dekle-ti, ki se ustavita, in kar takoj steãe pogovor. Pa ja,saj res ni tako slabo, le malo si vãasih zakomplici-ramo to na‰o pot.

»A kar sam?« »Ne, ne, soplezalec je nekje spodaj, vendar

tam na drugi strani.« »A tako? In kar brez varovanja!?« se malo

ãudita. »Eh, saj ni tako teÏko! Samo pasti se ne sme,«

nakladam. Malo ‰e poklepetamo, dekleti odidetanavzdol, mimo gre ‰e nekaj ljudi, ki me zaãudenopozdravljajo. Poberem vso opremo in se odpravimnavzgor Juretu naproti. Na vrhu Sfinge sedim ingledam tja proti robu, kjer bi se moral prikazati.Ker ga kar ni in ni, se poãasi odpravim proti izsto-pu smeri Prusik–Szalay. Sonce je ‰e visoko, pravza-prav sva bila kar hitro ãez steno, vendar bi bilo vse-eno bolje, ãe bi bila sedaj ‰e v Obrazu Sfinge. Padrugiã.

Spet skupajNa robu stene kliãem in stegujem vrat ãez rob.

Malo me Ïe skrbi, ko konãno pride glas od spodaj.Zagledam ga na polici, kak‰nih 50 metrov pod ro-bom. »Ne najdem izhoda, povsod je kar ãudno inse bojim, da bi se zaplezal.« Hm, kaj pa sedaj? Onima vrv, jaz pa z vso svojo opremo tudi ne naredimtako dolge zanke, da bi ga dosegla. Malo pogle-dam pod robom in najdem nekak‰en kamin, zaje-do, kjer lahko splezam 15 metrov navzdol. Zdi semi, da bi tukaj ‰lo. Jure pripleza navzgor v kot, kise nato prevesi navzven, prav nad to mesto pa us-pe nekako priplezati tudi meni. Iz vrvic in trakovsestavim zanko, ki jo vrÏem navzdol, ko pogledaãez rob. Vpne si varovanje v pas in medtem prite-lovadi preko.

»Hej, stari, kako je!?« Prav vesela sva, da svaspet skupaj.

»Kako si pri‰el tu dol?« se ãudi, ko zreva navz-gor proti robu.

»Kaj pa vem.« In odplezava do roba. Tokrat jebil stisk roke zares moãan. Danes pa bo prijalo pi-vo!

Pospraviva opremo in se odpraviva navzdolproti Luknji. Zavedava se, da sva tokrat doseglaizredno pristen stik s steno. Le redko sem se poãu-til podobno kot sedaj, mogoãe samo enkrat predleti. Ko se pot strmo spu‰ãa navzdol po robu ste-ne, nenadoma pred seboj zagledava kozoroga.Sploh se ne zmeni za naju, mirno se pase in stojiob poti. Ko se mu povsem pribliÏava, se nekolikoumakne s poti v skalovje. Vzamem fotoaparat ingrem za njim. Malo se zaãudi, ko dvigne glavo inme zagleda za seboj. Ha, je mislil, da je tako lahkoopravil z nama!? âe bi vedel, kje sva se midva po-tikala pred kratkim, ne bi bil tako brezskrben.Poãasi se pomika proti grebenu, vmes nekolikomuli redke trave, jaz pa poãasi plezam za njim.Niã se ne boji, le tu in tam me pogleda. Naredimnekaj posnetkov, potem pa mu pomaham in seodpravim navzdol. Daleã spodaj na poti ga zagle-dava, ko ponosno stoji zgoraj na skali in zre navz-dol. Kot kip, spomenik divje narave. Ta trenutekse mi zazdi, da naju gora s tem prizorom nagraju-je. »Jure, se ‰e spomni‰, ko sem ti pripovedoval okozorogu, ki sem ga sreãal takrat, ko sem soliralâopa?« mi uidejo misli na dogodke pred ... kolikoje Ïe ... trinajstimi leti. »Skoraj prepriãan sem, daga tisti, ki so ‰li tukaj navzdol pred nama, niso vi-deli. Ta je bil samo za naju.«

Ko spodaj dohitiva dekleta in ‰e nekaj ostalih,ki so sestopali po isti poti, se vsi ãudijo: »Kozorog?Nismo ga videli, kak‰na ‰koda.«

ALPINIZEM

·e nekaj metrov in tudi prijatelj bo navarnem

38


»Stali smo tam, zrli gor in si dopovedovali, dagledamo najveãji prepad na svetu. Vendar namgora od tam ni delovala gigantsko: zdelo se namje, kot da bi stali nekje v Vratih in gledali Triglav.Nebo je bilo jasno in Nanga Parbat je deloval pri-jazno in toplo.«

Konec julija bo minilo natanko 13 let od prve-ga in doslej edinega slovenskega vzpona na 8126m visoki Nanga Parbat. Marija Frantar in JoÏe Ro-zman sta se na vrh povzpela po Schellovi smeripreko Rupalske stene, ki je s svojimi 4500 m naj-vi‰ja na svetu. Odloãilni naskok na goro se je zaãel24. julija 1990, po treh tednih, ki so jih ãlani od-prave, ki jo je vodil Tone Golnar, preÏiveli v ba-znem taboru in ob delu na gori. Nad tretjim vi‰in-skim taborom, ki sta ga dosegla v treh dneh po od-hodu iz baze, so bile pred njima ‰e vse neznankegore. Po dnevu prisilnega poãitka zaradi slabegavremena sta nadaljevala proti vrhu. Kmalu sta do-segla rob grebena, od koder se je odprl pogled naseverno, diamirsko stran.

»Gledala sem naokrog in ãakala JoÏo, ki ga nibilo nekam dolgo. Saj res, prej se je pritoÏeval nadslabim poãutjem in vnetim grlom, pa ga nisem ho-tela niti poslu‰ati! Zdaj pa me je zagrabila panika,da fant ni resno bolan in da si bo premislil. Kaj najnaredim potem?«

K sreãi teÏke odloãitve pod vrhom niso bilepotrebne. Plezalca sta ves dan plezala neskonãnodolge preãnice po ledu in granitnih plo‰ãah, priãemer ju popoldanska nevihta ni ovirala, in znoãjo izkopala prostor za ‰otor na ledenem po-

Besedilo: Mateja PateFotografiji: arhiv Toneta Golnarja

âez najveãji prepadna svetu

O prvih Slovencih na Nanga Parbatu

JoÏe Rozman v steni Nanga Parbata


39

boãju. Po burni noãi, ko jima je sneg skoraj popol-noma zasul ‰otor, sta zjutraj nadaljevala »z delom«v zelo spremenljivih sneÏnih razmerah in kmaluspoznala, da kljub optimizmu vrha ‰e ne bosta do-segla. Uspeh se jima je tako odmaknil ‰e za endan. Po ‰e eni razgibani noãi, ko sta celo noã po-slu‰ala pokanje razpok pod ‰otorom, ju je zadnje-ga julijskega dne Gola gora konãno nagradila zatrud in vztrajnost. Rozman se je tako lahko veselilsvojega drugega osemtisoãaka, saj je leta 1988 Ïestal na âo Oju, za Frantarjevo pa je bil Nanga Par-bat prvi osemtisoãak. Bila je druga slovenska alpi-nistka, ki se je povzpela na kak‰nega izmed naj-vi‰jih vrhov sveta; pred njo je to uspelo le Mariji·tremfelj, ki je leta 1986 stopila na vrh Broad Pe-aka. Z vzponom na Nanga Parbat je Mariãa posta-la tudi slovenska vi‰inska rekorderka, a le za kra-tek ãas, saj je ‰e istega leta Marija ·tremfelj dose-gla najvi‰jo toãko Zemlje, Everest.

»Ponoãi me je du‰ilo in ‰ele ãez ãas sem ugo-tovila vzrok: ker leÏi, tako sem bila prepriãana, prinama neki Pakistanec. Îe sem se hotela jeziti naJoÏo, zakaj ga ne vrÏe ven, ko sem si premislila:lahko spi pri nama, ãe nama prinese dva litra ku-hane vode ... To so bile bedne sanje »zmagovalke«nekaj ur po »zmagi«!«

Sledil je ‰e naporen celodnevni spust do tretje-ga vi‰inskega tabora, kjer sta po ‰tirih dnehkonãno sporoãila prijateljem veselo novico. Podobrem tednu dni sta bila plezalca spet med kole-gi v baznem taboru.

Manj kot leto dni je minilo od njunega uspe-ha na Nanga Parbatu, ko sta bila Mariãa in JoÏe nadobri poti, da skupaj stopita na vrh ‰e enegaosemtisoãaka, Kangãendzenge (8586 m). Zadnjiãsta se oglasila, ko ju je tik pod vrhom zajelo slabovreme, in ko izmuãena (Mariãa je hotela vrh do-seãi brez uporabe dodatnega kisika) nista veã ve-dela, kje sta in kam morata iti. Naslednjega dne soju na‰li tisoã metrov niÏe. Mariãa je bila prva alpi-nistka, ki se je tako pribliÏala vrhu Petih zakladnicvelikega snega.

Odstavki v nagnjenem tisku so drobci prispev-ka o odpravi na Nanga Parbat, ki ga je Marija Fran-tar objavila leta 1990 v Planinskem vestniku.

ALPINIZEM

Marija Frantar in JoÏe Rozman – prva indoslej edina Slovenca na vrhu Nanga Parbata

Na Manasluju odnehaliSlovenska odprava na Manaslu (8156 m) bo v teh dneh zapustila bazni tabor pod osmo najvi‰jo gorona svetu. Kljub odliãnemu napredovanju v prvem delu odprave, so sedaj morali priznati premoã nara-vi. Vsakodnevne obilne sneÏne padavine so onemogoãile nadaljnje delo na gori, v zasutih vi‰inskih ta-borih pa je tudi vsa pomembna oprema izgubljena.

Osemãlanska odprava pod vodstvom Aca Pepevnika je od‰la na pot konec marca in dva tedna ka-sneje Ïe postavila bazni tabor na vi‰ini 4700 m. Snega je bilo veliko, v bazi cela dva metra. Kljub temuso takoj priãeli z delom. Do konca meseca so postavili tri vi‰inske tabore, najvi‰jega na vi‰ini 6800 m.Vsi ãlani so tam prespali in smuãali do baznega tabora. Nato se je priãelo desetdnevno obdobje sla-bega vremena s sneÏenjem. 6. maja so se alpinisti prviã po poslab‰anju zopet odpravili na goro, a namestu, kjer je stal T1, ni bilo niãesar. Vsi ‰otori so bili prekriti z 2,5 metra snega. Tudi vsa ostala opre-ma na gori je bila izgubljena. âlani odprave so se odloãili, da odpravo prekinejo in odidejo domov.

Logistiãno in finanãno zahteven projekt so podprli: Alpos, Pagras, MDM, IMP, Krka, Mont, Sika, Agis,Alpina, Fischer, Weissman, Metalka, Konstruktor Gratrans, Seltron, Elektro, ·OUM, ·tudent. ServisMb, PD TAM, Nova KBM, obãina Sl. Bistrica, Senkanar, Foto Langus, PZS, ·portna zveza ·entjur. T. J.

40


stov? Nivo znanja se je kar dvignil, pove ·etina, ka-sneje pa doda, da to seveda velja le za tiste kandi-date, ki izpit opravijo. Pozna se, iz kak‰nega kolek-tiva prihaja pripravnik, tu je nekaj odsekov, kjerres dobro delajo. Nauãijo se tudi na samih izpitih,saj jim in‰truktorji tudi tam pokaÏejo veliko znanj.Znanje pa mora biti, saj to nevarna dejavnost odalpinistov nujno zahteva. Posebej opozori na to,da je znanje tistih plezalcev, ki plezajo predvsemopremljene smeri, vedno slab‰e. Kako poteka iz-pit? Zaradi velikega ‰tevila prijavljenih sta letoskar dva termina, oba ob koncu tedna. V enem za-logaju jih dela okoli dvajset. Prvi dan so teoretiãniizpiti, ki so kar naporni, izpolnjevanje namreã tra-ja najmanj ‰tiri ure. Naslednji dan je praktiãni delizpitov, ki se vãasih zavleãe tudi v nedeljo. Izpiti sosamo enkrat na leto, spomladi, obiãajno maja.Kraj je vedno isti: poligon pod Prisankom. Tamimajo urejena delovi‰ãa za vse delovne toãke, zavarnost so urejena sidri‰ãa. Snega je maja na sever-ni strani ‰e dovolj, tako da je moÏna tako zimskakot ledeni‰ka tehnika. Pri teoriji lahko predmetuspe‰no opravi‰ ali ima‰ zagovor ali pa pade‰. Za-govori so takoj, ponavljanje pa ãez doloãen ãas‰ele po izpitih. Veã kot treh tem ne more‰ ponav-ljati. Pri praktiãnemu delu je podobno, vendarima‰ tam lahko najveã en popravni izpit. Îivljenj-ska napaka je takoj‰en padec. Praktiãni popravniizpiti so ‰ele ãez eno leto. Ni kaj, brez znanja greteÏko. ·e dobro, da imam ta izpit Ïe za sabo ...

Veãerni izpiti in zagovori se zavleãejo pozno vnoã, tako da ni veliko moÏnosti za pogovor s kan-

Petek popoldan. Priprava na pot, vrveÏ na ce-sti in delovni sestanek v Lescah me tako zamudijo,da se ‰ele ob devetih zveãer pojavim pred Koão naGozdu na Vr‰iãu. V jedilnici je ravno veãerja. Nadesni je znana ekipa, tja se podam. Pred mano jeizpitna komisija za alpiniste Komisije za alpinizempri Planinski zvezi Slovenije, v jedilnici pa je 17pripravnikov, ki popoldan in zveãer opravljajo te-oretiãni del izpitov. Na povabilo predsednika ko-misije TToommaa ··eettiinnee smo obiskali leto‰nje izpite.RazpoloÏenje je prijetno, hribovsko, k temu pri-pomore tudi prijazna oskrbnikova ekipa, vseenopa je v zraku ãutiti napetost zaradi resnosti dogod-ka. Zakljuãni izpit je le pomemben dogodek v Ïiv-ljenju vsakega alpinista.

Po veãerji nadaljujejo teoretiãni del izpitov.Tem je devet: zgodovina gorni‰tva, nevarnosti vgorah, prva pomoã, vreme, izrazoslovje in pozna-vanje gorstev, orientacija, oprema, bivakiranje inpriprava na vzpon, GRS, prehrana. S Tomom sezapleteva v pogovor. Zanima me vloga izpitne ko-misije. Tomo pojasni, da je zakljuãni izpit krona‰olanja in dela v alpinistiãnih kolektivih. Nalogakomisije je, da pregleda vse prispele vloge na raz-pis in preveri, ali ustrezajo vsem predpisanim po-gojem. Praviloma bi sicer to morali narediti Ïenaãelniki odsekov in klubov, ki kandidata predla-gajo, vseeno pa je komisija tista, ki odloãi, ali jeprijava popolna. Letos je bilo zaradi nepopolnihpogojev zavrnjenih kar deset prijav! V najveã pri-merih so imeli kandidati premajhno ‰tevilo vzpo-nov, ‘navrtanih’1 smeri se namreã upo‰teva le 20odstotkov od skupnega ‰tevila vzponov. Komisijapotem samo preveri znanje, ki ga imajo pripravni-ki. Kak‰no pa je splo‰no znanje bodoãih alpini-

Besedilo in fotografija: Vladimir Habjan

Zrelostni izpit za alpiniste

Obiskali smo republi‰ke izpite za alpiniste na Vr‰iãu

1 Gre za smer, ki ima s svedrovci in podobnimi fiksnimi klini ure-jena varovali‰ãa in veãji del vmesnega varovanja.


41

didati. VrÏem oko tudi na nekaj izpitnih vpra‰al-nikov. Nekaj mi je znano, drugo pa je Ïe u‰lo izspomina. Najdem napako v vpra‰anju. Debato otem, ali napaka je ali ni, prekine eden od in‰truk-torjev, ki potrdi mojo trditev. Ja, v poznavanjugorstev sem doma ... Izpra‰anci priznajo, da so bi-li testi zelo zahtevni. Ni dovolj samo branje litera-ture, potrebne so tudi alpinistiãne izku‰nje, ki jihpridobi‰ ‰ele z leti in preplezanimi vi‰inskimi me-tri. âeprav naj bi rezultate objavili ‰ele naslednjidan, so pripravniki neuãakani. Potem je takoj ne-kaj slabe volje.

Naslednje jutro je zbor zgodaj, dan bo namreãdolg in naporen. Tomo opravi pozdravni govor, kiprej‰nji dan ni bil moÏen, saj so takoj zaãeli z de-lom. PridruÏilo se nam je nekaj ponavljalcev izprej‰njega leta. Potem se odpravimo. V steni podPrisankom je veã delovnih toãk: vozli, gibanje na-veze in re‰evanje padlega ter postopek ob nesreãiin enostavni transport (GRS), spust po vrvi in sa-more‰evanje, ledeni‰ka tehnika, zimska tehnika,prva pomoã. S prvo navezo splezam na sidri‰ãe.Vozlanje traja in traja, trema je pri nekaterih pre-cej‰nja. Najbolj koãljiv (za druge pa bolj zabaven)je spust s ponesreãencem po vrvi. Med kandidatije samo eno dekle, Stanka Sku‰ek iz AO Kozjak.Po naporni temi re‰evanja je moÏnost za kratekpogovor. Pravi, da je veliko trenirala, da pa tremaopravi svoje. Kako je sploh za‰la v hribe? V‰eã so jiÏe od nekdaj, od malega. Prehodila je veliko, po-tem pa se je vkljuãila v alpinistiãni odsek. Zadnjaleta le letijo do stene, splezajo in spet odhitijo na-zaj v dolino. Pravi, da pogre‰a ‰e kaj drugega, tistostaro hribovsko ‘romantiko’ ... »Vidi‰, to so paÏenske!« je odgovor soplezalca Jureta.

In‰truktorji so prijazni, sodelujejo, pomagajo,opozarjajo. Tako dobi‰ bolj‰i obãutek, ki pa te hi-tro postavi na trdna tla, ãe namreã ãesa ne zna‰.Tu so neizprosni. Znanje paã mora biti, to zahte-vajo. âe zna‰, te ne zbega niti vmesno spra‰evanje,ki zna vãasih biti kar moteãe. Tudi in‰truktorji do-pu‰ãajo prigovarjanje. Pri neki delovni toãki jepripravnik Ïe padel, pa je prepriãal in‰truktorja,da zna ‘na njegov naãin’, da so ga paã njegoviin‰truktorji uãili drugaãe. In‰truktor je dovolil po-novno demonstracijo, kjer je res ‰lo vse gladko.Nekateri pripravniki so bili sila zagnani. Na lede-ni‰ki tehniki se je eden tako silovito vrgel v lede-ni‰ko razpoko (simulacija je bila 5 metrov globo-ka poã ob steni), da sta se in‰truktorja samo spo-gledala ...

Kot bi mignil, je dan za nami. Pozno zveãer jerazglasitev rezultatov. Razlog za veselje in zaÏalost. Kaj hoãemo, tak‰no je Ïivljenje alpinistov,enkrat vzponi, drugiã padci – bolj‰i so tak‰ni kotpa tisti v steni! Izpitna komisija je bila v zasedbi:Tomo ·etina, Roman Robas, MatjaÏ Ferjanãiã, Ja-nez Levec, Peter Dragar, Janez PrimoÏiã, SenadHaliloviã, Slavc RoÏiã, vsi alpinistiãni in‰truktorji,in Tanja JuÏniã ·etina, zdravnica. Izpite so us-pe‰no opravili: Stanislava Sku‰ek, AO Kozjak, Mi-ha Arh, Igor Koro‰ec, oba AO Bohinj, DamjanSlemen‰ek, PK Rifnik, PrimoÏ Kogov‰ek, MihaHabjan, Anton Gregoriã, vsi Akademski AO, Sta-ne Brezovnik, AO Tam Maribor, Peter Mlakar,AO Cerkno, Tone Groblar, AO Cerkno, FrancMi‰, AO Kamnik, Marko Bokan, So‰ki AO, JanezAmbroÏ, Martin Belhar, PrimoÏ Hostnik, vsi AOTrÏiã, Alenka Vesel, Milan Gasparini, MatjaÏ Je-ran, Samo Molek, vsi AO Ljubljana–Matica, MaticStandeker, Andrej Vrbec, oba AO Ra‰ica, Ur‰a Re-bec, MatevÏ Kun‰iã, oba AO Radovljica, AnÏe Ma-renãe, Tine Marenãe, oba AO Kranj, Robert ·tu-par, AO DomÏale. âestitam in sreãno pot v ste-nah!

ALPINIZEM

Re‰evanje padlega soplezalca


42

ALPINIZEM

Kako postanem alpinist?Tako, da se vkljuãim v enega od slovenskih aallppiinniissttiiããnniihh ooddsseekkoovv ali kklluubboovv (seznam je na spletni stra-ni PZS). AAllppiinniissttiiããnnaa ‰‰oollaa praviloma traja eno sezono. Teãajnik postane vsak udeleÏenec alpinistiãne‰ole. Obiskuje teoretiãna in praktiãna predavanja, se udeleÏuje skupnih tur in opravlja vzpone podvodstvom in‰truktorjev oz. alpinistov. Na koncu ‰olanja je praviloma izpit. MMllaajj‰‰ii pprriipprraavvnniikk postanevsak teãajnik, ki v okviru svojega lastnega alpinistiãnega kolektiva opravi praktiãni in teoretiãni iz-pit iz snovi alpinistiãne ‰ole in ima opravljenih dovolj vzponov, da je sposoben samostojnega plezanjav stenah. TeÏavnost smeri, ki jih lahko pleza, se doloãi individualno. Po enem ali veã letih je praviloma‰e en izpit, kjer mlaj‰i pripravnik postane ssttaarreejj‰‰ii pprriipprraavvnniikk.. Sledi priprava na republi‰ki izpit. AAllppii--nniisstt postane vsak pripravnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

a) starost 18 let,

b) predlog matiãnega alpinistiãnega kolektiva,

c) sposobnost vodenja naveze v IV. teÏavnostni stopnji,

d) najmanj 30 vzponov v kopni skali, od tega vsaj 5 vzponov v smereh, dalj‰ih od 500 m, v dveh razliãnihgorstvih,

e) najmanj 15 zimskih vzponov (pristopi, turno smuãanje, ledni slapovi), od tega najmanj 5 smeri,

f) doseÏen vsaj en vrh nad 3500 m,

g) skupno ‰tevilo vzponov sme vsebovati najveã 20 % vzponov v opremljenih smereh,

h) vzponi, kraj‰i od 100 m, se ne upo‰tevajo,

i) opravljen izpit pred izpitno komisijo.


43

ALPINIZEM

Mednarodna himalajska odprava ob 50-letnici vzpona na Everestuspe‰no konãana - najuspe‰nej‰i slovenski del Nepalska planinska zveza je ob 50-letnici prvega vzpona na najvi‰jo goro sveta, Mount Everest, or-ganizirala mednarodno odpravo na tri ‰e neosvojene ‰esttisoãake v neposredni bliÏini Everesta. 22alpinistk in alpinistov iz Japonske, Brazilije, Rusije, Romunije, Hrva‰ke in Slovenije si je za cilj lahko iz-bralo enega izmed teh treh vrhov: Kyazo Ri (6186 m), Machermo (6273 m) in Pharilapcha (6017 m). 14.maja so odpotovali iz Katmanduja in po ‰estih dneh hoje 19. maja dosegli bazni tabor na vi‰ini 4600m. Îe naslednji dan se jih je veãina povzpela v vi‰inski tabor na 5150 m. 21. maja so se trije japonskiplezalci odloãili za poskus vzpona na nekoliko manj zahtevni Kyazo Ri, trojica Rusov, trojica Hrvatovin dva Slovenca pa za zelo zahteven vzpon na Pharilapcho. Po delno opremljeni, 850 m visoki smeri 5.teÏavnostne stopnje in naklonine 60 stopinj v ledu sta po petih urah plezanja prva dosegla vrh Slo-venca Viki Gro‰elj in Rafko Vodi‰ek s ‰erpo Wongchukom. Uro in pol pozneje so vrh dosegli ‰e Stipein Jo‰ko BoÏiã ter Vlado Mesariã z Rusi Satajevim, Asurlijem in Grakoviãem. Do veãera so vsi varnosestopili v tabor. Isti dan je uspelo stopiti na vrh Kyazo Rija ‰e Kageyami in Irikati. Dan zatem staBrazilca Rey Bello in Beshara dosegla vrh Pharilapche. Za poskus vzpona na Machermo je Ïal zmanj-kalo ãasa, saj je odprava morala konãati aktivnosti 23. maja. Poleg prvega vzpona na Pharilapchosta Viki Gro‰elj in Rafko Vodi‰ek opravila ‰e nekaj dobrih vzponov. Izvrstno fiziãno pripravljenost stapodkrepila s predhodno aklimatizacijo v Tibetu; tam je Gro‰elj Ïe 8. maja z Andrejem Razdrihomopravil verjetno prvi pristop na 6040 m visoki Rongbuk Peak. 19. maja sta z Vodi‰kom splezala na5250 m visoki vrh Pharilapcha West, 20. maja na 5460 m visoki Black Twins in 22. maja na 5830 m vi-soki Connection Peak. Vsi trije vzponi so bili prvenstveni, do 4. teÏavnostne stopnje, in hkrati prvipristopi na te vrhove. Slovenski del mednarodne odprave je bil priznan kot najuspe‰nej‰i. Mednaro-dna odprava je bila Ïe pred odhodom deleÏna velike pozornosti nepalskih medijev, ‰e veãje pa bo obvrnitvi 27. maja v Katmandu. Vrnitev odprave se bo ujemala s slovesnostmi ob 50-letnici osvojitveEveresta, ki jih 28. in 29. maja pripravljajo v nepalski prestolnici. Slovenska ãlana mednarodne odpra-ve Viki Gro‰elj in Rafko Vodi‰ek se bosta v Slovenijo vrnila 31. maja.

Indok PZS

Rafko Vodi‰ek in Viki Gro‰elj na vrhu Parilapãe 6017 m. Pod njima jezero Gokyu.

Sonãne plo‰ãe nad Okre‰ljem

Direktna smer v Mrzli gori

Na‰a smer

WBesedilo in fotografije: Silvij Morojna

»Kam pa greva sedaj,« me v nekoliko po-lomljeni sloven‰ãini spra‰uje ·tef – SteveHouse, danes eden izmed najbolj‰ih ame-ri‰kih alpinistov, ko nazadnje stopiva izgozda na Okre‰lju na rob jase. Nad travni-kom se nama povsem odkrijejo stene Tur-ske gore in venec Rink nad Zaspanim hri-bom, na zahodu se skozi meglice prebijajoprvi sonãni Ïarki. Z roko mu pokaÏem pro-ti desni, kjer v jutranjem soncu Ïarijo glad-ke plati sredi moãno razbrazdane steneMrzle gore. Prepredajo jo ‰tevilne grapein stolpiãi, travnate police ter pora‰ãenigrebeni. Navpiãna razãlemba, po kateripoteka naravna linija smeri, pa nama je zavodilo in orientacijo pri dostopu pod najindana‰nji cilj.

UÏiva‰ko spomladansko prete-govanje»JoÏa vleãi! Moãno nategni! Moãno me na-tegni!« Tako je odmevalo od sten pred tri-indvajsetimi leti, ko sem kot nadebudniteãajnik, tako mlad, da je bil potreben tu-di podpis in privolitev star‰ev, prviã plezalDirektno v Mrzli gori. Z omenjenimi klici jeihtavo, na kljuãnem mestu v smeri, klicalana pomoã Cinca, srednji ãlan v na‰i trojninavezi. Njeni kriki, ki so odmevali od stenpo Okre‰lju, so bili naslednja dva dni povodza ‰tevilna zbadanja in salve smeha, ven-dar se sam nisem poãutil niã bolje. JoÏe mije moral z vrvjo krepko pomagati prekonavpiãne poãi, na najteÏjem detajlu pasem tako plezal bolj po klinih kot po skali.Skratka, bilo je preteÏko za eno izmed mo-jih prvih smeri v gorah.

Direktno sem potem zaradi kratkega do-stopa z Okre‰lja, lepe linije smeri, dobreskale in udobnega sestopa plezal ‰e veli-kokrat. Ponavadi jeseni, v razko‰ju barvzlatih macesnov ali zgodaj spomladi, ko sobile v severnih stenah smeri ‰e zabasane ssnegom in ledom. Na juÏni strani Mrzle go-re pa o tem Ïe dolgo ni bilo veã sledu. Tu-di ãrne lise, mokri trakovi vode, ki se je ‰e

pred tedni cedila izpod previsov in me pri-silila v plezanje v niÏjih Peãeh nad Logarskodolino, so se do danes Ïe posu‰ili. Sam prisebi sem se nasmehnil, saj sem vedel,kak‰no plezanje naju zato ãaka.»Spro‰ãeno uÏivanje od dna do vrha!«, sempojasnil ·tefu, ki je v zadnjih tednih na obi-sku v Sloveniji zaradi slabega vremena vglavnem oku‰al kru‰ljive previse in mokro-to ãrnih kaminov. Tudi tak‰nih »lepot« slo-venskih gora se je Steve pred veã kot 15leti, ko je prviã plezal v na‰ih gorah, dodo-bra nauÏil. Kot srednje‰olca ga je Ïelja pospoznavanju drugaãnih svetov (pa ne alpi-nistiãnih) zanesla pod vznoÏje Pohorja, vMaribor. Tam se je zna‰el kot ãlan Ameri-can field systema, organizacije za medna-rodno izmenjavo ‰tudentov in srednje‰ol-cev. Pred odhodom ni imel pojma, kam gabodo poslali in z malo sreãe bi lahko konãaltudi v JuÏni Ameriki. Tako pa je ·tef, kotsmo ga po domaãe klicali, v iskanju sebiprimerne druÏbe za gorska potepanja,za‰el na Alpinistiãni odsek Akademskegaplaninskega dru‰tva Kozjak. Opravil je al-pinistiãno ‰olo, nato pa je plezal kot obse-den celo leto. S plezanjem je nadaljeval do-ma v ZDA tako dobro, da ga lahko danes‰tejejo za najbolj obetavnega ameri‰kegaalpinista. »Slovenski alpinisti ste vplivali namojo alpinistiãno pot v veliko veãji meri,kot je mogoãe videti na prvi pogled!« mi jezaupal, ko sva se navezovala na travnatipolici pod vstopom, ki ga skoraj ne more‰zgre‰iti.

Skoraj naravnost navzgor podpreviseDirektna smer je bila prviã preplezana le-ta 1974 in bo drugo leto praznovala tride-setletnico. Tako kot celo paleto prven-stvenih smeri nad Logarsko dolino, jo je vprvi desetletki plezalne aktivnosti preple-zal legendarni Franãek Knez s soplezal-cem Rafkom Vodi‰kom. Srednje dolga inne preveã teÏka smer poteka po naravnihrazãlembah in poãi, ki deli plati v vpadnici

45

Sonãne plo‰ãe nad Okre‰ljemNa‰a smer

46

desnega vrha na dva dela. Tehniãna ocena(VI–/IV, kak‰no mesto tudi VI, za prosto po-novitev) o karakterju smeri paã ne povevsega. Dovolj bo, ãe vam pri‰epnemo, da Ïenekaj ãasa spada med klasiãne, kraj‰e sme-ri nad Okre‰ljem. Varovali‰ãa so sicerobiãajno opremljena, pa tudi vmesno varo-vanje je za dovolj izku‰ene alpiniste zadovo-ljivo. Upam, da svedrovcev ‰e nekaj ãasasmer ne bo videla, zato pa je potrebno zaspro‰ãeno plezanje s seboj vzeti pol ducataklinov, najlonske zanke in srednje velike me-tulje. Velika prednost juÏne stene je njenalega, ki omogoãa plezanje od zgodnje pomla-di, ãe je bila zima bolj skopa s snegom, do ze-lo pozne jeseni, ko so senãne severne steneÏe (ali ‰e) premrzle za spro‰ãeno plezanje vmajici in kratkih hlaãah. Spomladi bo sicertreba poãakati, da se iz skalnih razpok podprevisi pocedi voda, ki tja priteãe tudi izzgornjih delov stene. To nev‰eãnost lahkoopazite Ïe z Okre‰lja, ne da bi se vam bilozato treba truditi z dostopom pod smer. Vvroãini poletnega dne se plezanje izredno

lepe smeri v ãvrsti, ponekod od vode izpra-ni sivi skali (z nekaj rahlo kru‰ljivimi mesti) si-cer spremeni v peklenski maraton sredirazbeljene peãi brez senãnega izhoda.

Danes pa so razmere pravzaprav idealne.Malo sonca za ogrevanje in suha skala meprijetno presenetita v prvem razteÏaju.Stena je sicer za moj okus tukaj Ïe malopreveã pora‰ãena, a je z vi‰ino »zelenjave«vedno manj. ·tef v nadaljevanju preplezamajhen obvoz ãez gladko plo‰ão, v tretjemrazteÏaju pa ne more prehvaliti sive poãi,najteÏjega in hkrati najlep‰ega mesta vsmeri. Prepleza ga v razkoraku in delno zzatikanjem oziroma gvozdenjem pesti v poã.Te tehnike je vajen iz domaãih, ameri‰kih go-ra. Ko naposled priplezam ‰e sam do njega,se nad nama bohotijo previsi, ki se jih ni ‰enihãe lotil v kak‰ni direktni izstopni varian-ti. Vsi raje izplezamo iz varovali‰ãa v manj‰iluknji proti levi ãez gladke plati. Tudi midva,saj se ·tefu Ïe danes popoldne mudi na le-talo za polet preko luÏe. Previdno, da ne bonesreãe in zamude, zato zaplezam v zajedoin neroden kot, od tam pa v po‰evni preãni-ci proti travnati polici. Za konec me nad njopriãaka svedrovec in ·tef je kmalu za me-noj.

Za konec ‰e udoben in hiter se-stopNajinega vzpona je tukaj pravzaprav konec,saj je svet nad gredino, kjer sediva in uÏiva-va v sonãnih Ïarkih, pora‰ãen in razbit. Veli-ka veãina plezalcev zato po preplezanih ‰ti-rih razteÏajih zakljuãi z vzponom, ne da bi ‰edalje uÏivali v plezanju ãez skalne skoke,ru‰je in kru‰ljive grebenãke. Îe pri hoji pogru‰ãnati polici navzdol moramo biti zaradikamenja in kru‰ljivosti previdni. Pod nami jenamreã ‰e nekaj lepih smeri (Avrikelj, Sme-hljaj, Jesenska), plezalci pa ne bi bili najboljnavdu‰eni nad ropotanjem kamenja po nji-hovih ãeladah. Na zaãetku grape naju priãa-ka precej starih klinov, povezanih z vrvicamirazliãnih barv in debelin. Zraven starega je

W

zavrtano novej‰e sidri‰ãe za udoben spust ob vrvi,krepko odvrÏenim vrvem pa slediva v gladek Ïlambor.Od tam nadaljujem s spu‰ãanjem skozi vlaÏen kamin,zadnji spust pa opraviva ãez sive plati do vznoÏja ste-ne. Od nahrbtnika, ki smo ga mogoãe pustili pod Direk-tno smerjo, nas loãi spet samo razteÏaj. Tak‰ne razda-lje bodo brez teÏav premagali tudi malo bolj razvajeni‰portni plezalci, pa tudi sestop skozi macesnov gozdproti Okre‰lju nam bo ob klepetu s soplezalcem pravhitro minil. Ko sva Ïe skoraj na Okre‰lju, se ‰e zadnjiãozrem nazaj v steno Mrzle gore. Pogled skozi vrhoveponosnih dreves, ki kljubujejo Ïe desetletja vsem vihar-jem, zimam in strelam, me je spomnil na stare soplezal-ce in ne‰tete veãere, ki smo jih preÏiveli skupaj na lese-nih klopeh pred Frischaufovim domom, popoldneve nabalvanu pri zaveti‰ãu GRS in dneve v sivih stenah nadLogarsko dolino. Dana‰njega sem dodal vsem, meni ta-ko ljubim spominom. Îelim vam, da bi lahko podobno na-redili tudi vi. Na svidenje na Okre‰lju!

Izhodi‰ãe: Frischaufov dom na Okre‰lju stoji na robu le-deni‰ke krnice – okre‰lja. Do njega pridemo s parki-ri‰ãa na koncu asfaltne ceste v Logarski dolini, mimoslapa Rinka in zgornjega izvira Savinje Ïe v slabi uri.

Dostop: Z Okre‰lja nas markacije vodijo proti Savinj-skemu sedlu. Kmalu zatem, ko se pot rahlo spusti ponekaj kamnitih stopnicah v hudourni‰ko strugo, zavije-mo s poti desno na shojeno stezo proti ostenju Mrzlegore. Skozi gozd proti steni nas vedno manj vidna potvodi skozi gozdiã mimo ostankov pastirske staje podnajniÏji del stene. Od tam nam preostane do vstopa vsmer samo ‰e razteÏaj ali dva levo navzgor. S parki-ri‰ãa na koncu ceste je do vstopa v smer manj kot uroin pol.

Sestop: Redke izbrance, ki se bodo potrudili z vzponomdo vrha Mrzle gore, ãaka na grebenu markirana pot.Po nahrbtnik ali kak‰no malenkost, ki so jo pustili podsteno, se bo treba vrniti s sestopom po grebenu pro-ti zahodu na Savinjsko sedlo, nato pa po poti naOkre‰elj (1,5 – 2 uri).Vsi ostali pa lahko po preplezanih‰tirih razteÏajih sestopijo levo navzdol po gru‰ãnatipolici in poi‰ãejo prvega »pra‰iãka« – urejeno sidri‰ãe zvarovalnimi klini in obroãkom za spust. Zadostuje 60 mdolga vrv, z dvojno vrvjo pa je spust ob vrvi seveda hi-trej‰i, ker jih je pol manj. (1/2 ure)

Vodniki in zemljevidi: Plezalni vodniãek Logarska dolina– Zahodni del (Tone Golnar & Silvo Babiã, PZS 1985; zem-ljevid Kamni‰ke in Savinjske Alpe, 1:50.000)

47


Vir: Plezalni vodniãek Logarska dolina – Zahodni del (Tone Golnar & Silvo Babiã,PZS 1985

Na‰a smer

Zaãetno omahovanjeOdprle so se velike modre oãi in se zazrle vmoje. ·irok nasmeh se je pojavil na ustih inÏe se je obrnila in se stisnila k meni. ·e takotrdo srce bi se omehãalo, ko te ‰e vsa to-pla in zaspana poboÏa z rokami po obrazuali prime za prst. Na‰a Tina pri dobrih petihmesecih ‰e ne premore veã kot nekaj gla-sov, toda njen izraz na licih in v oãeh ti povedovolj.

Z doma sem se odpravil s teÏavo, kajti Tininobraz in padec izpred ãetrt stoletja stame begala in pla‰ila. VoÏnja proti Logarskidolini je bila le kratka pravljica v ãudovitemjutru brez oblakov in z dobro svetlobo. Napoti proti Okre‰lju sem pogosto ustavljal infotografiral, z mislimi pa sem bil Ïe pri »ne-vesti«. Pred 25 leti sem klavrno konãal vespolomljen v tovorni Ïiãnici, ki me je brez-plaãno pripeljala z Okre‰lja v dolino. Potre-bno je bilo dolgotrajno zdravljenje s ‰tevilni-mi operacijami. V teh letih so se nekatererane zacelile, nekatere teÏave minile – toli-ko, da sem priãel razmi‰ljati, da bi to smer‰e enkrat zasnubil. Na Okre‰lju ‰e ni biloBraneta Pov‰eta, s katerim sem bil dogo-vorjen. âasa sem imel dovolj; za po‰teno pri-pravo na ponovno sooãenje s steno, za fo-tografiranje, zobanje gozdnih jagod in bo-rovnic ter klepetanje z mimoidoãimi. Okolienajste ure so se zaãeli poditi temni oblaki,ki bi nama lahko pokvarili dan, kasneje pa seje izkazalo, da niso bili nevarni za kak‰no po-poldansko nevihto in so omogoãali primernotemperaturo za plezanje.

âez ãas je Braneta najavil njegov kuÏa, ki jeprvi pritekel na Okre‰elj, malce kasneje pa‰e njegov gospodar. Potrebno je bilo kar ne-kaj strpnosti, da so bile opravljene vse nalo-ge in da sva lahko od‰la pod steno.

Trenutki tesnobe v steniDo vstopa Direktne smeri v Mrzli gori svaporabila dobrih dvajset minut hitre hoje, senavezala in zaãela s plezanjem. Pri varova-nju prvega v navezi so me pogosto obisko-vali rjavi metulji in mi lep‰ali dan. Brane mi jes svojim umirjenim pristopom in obãutkomvarnosti pomagal, da sem svoje tragiãnespomine potisnil v ozadje. Ko je zakljuãil ssvojim ‰estdeset metrov dolgim raz-teÏajem, je bila vrsta na meni. Le s teÏavosem priplezal do kolega. Naredila sva nekajposnetkov in Ïe je izginil za robom. Najprej jevrv tekla tekoãe, malce kasneje pa se jezaãela ustavljati ali celo drseti nazaj protimeni. S strahom sem varoval in ãakal. Minu-

48

Sonãne plo‰ãe nad Okre‰ljem

PPrreemmaaggaann ssttrraahhâetrt stoletja po padcu zopet v isti smeri

Besedilo in fotografija: Franci Horvat

UÏitek v ãvrsti skali

W

te so bile dolge kot ure. Predvideval sem, daje soplezalec v poãi, ki je ocenjena z zgornjopeto stopnjo. Vrv se je premaknila in poãasitekla ãez polbiãev vozel. âez ãas se je zopetustavila, nato pa normalno stekla. Zadnjimetri so bili kar zanimivi, kajti Brane si jezaÏelel ‰e plezanja, toda na razpolago semimel samo ‰e kak‰en meter vrvi. Svoj konecvrvi sem skraj‰al kolikor se je dalo, tako daje lahko priplezal do stoji‰ãa.

Najino komuniciranje v steni je bilo veã alimanj omejeno le na obiãajna povelja. Takosem daleã nad sabo zasli‰al »pridi«. Zopetse je ponovila zgodba iz prvega razteÏaja in‰e stena se je postavila pokonci. âudno semse poãutil na mestu nesreãe, kjer se mi jeodkru‰il rogelj. S povsem trdimi okonãinamisem plezal kot kak‰en zaãetnik, ki ima radnapeto vrv. V poãi sem moral zbrati ves po-gum in voljo, da sem »preplaval« kljuãno me-sto v smeri. Na stoji‰ãu sem zaãel razmi‰lja-ti, kako bi kot prvi v navezi pred petindvaj-setimi leti zmogel to smer. Poguma mi pravgotovo ni manjkalo, le izku‰nje so bile nadrugi strani. Teh vrlin se preprosto ne danauãiti, pridobijo se z leti plezanja. Pred na-ma je bil ‰e kratek razteÏaj z zoprnim izsto-pnim mestom. Brane je malce pobrcal poprevisni zajedi in izginil za rob. Vrv je teklahitro in enakomerno, nato pa se je nenado-ma ustavila. Zopet trenutki napetegaãakanja, ko od priãakovanja bolijo u‰esa. Po-miril me je soplezalãev glas, naj mu sledim.Noge so bile v tretjem razteÏaju Ïe boljproÏne, pa tudi blokada v glavi je zaãela po-pu‰ãati. Ker plezalci obiãajno zakljuãijo tosmer na polici, sva tudi midva storila enako.Îelel sem se mu zahvaliti za vodni‰tvo, todaopomnil me je, da se smer konãa ‰ele podsteno.

Konec dober, vse dobroNad nama sva opazila Vikija in Marjeto, kista sestopala iz Jesenske smeri. Sreãalismo se pri prvem klinu za spust. Zvezali smoobe vrvi in si s tem omogoãili petdesetme-trsko »voÏnjo« v dolino. Postali smo

spro‰ãeni in misli so bile Ïe pri hladnem pivuna Okre‰lju. Po prvem spustu se je vrv zata-knila. Z moãnej‰im potegom, da bi jo spro-stili, pa smo sproÏili kamenje; zagledal semprecej velik kamen, ki je letel proti nam. Sti-snil sem se k steni in ãakal. Zamolklo je uda-rilo, toda ne po meni, temveã po kolegu.Braneta je kamen, ki mu je priletel na hr-bet, za nekaj ãasa spravil ob glas. Velikistrah se je vrnil, da sem zopet postal nego-tov. Je bil to opomin, svarilo ali kaj druge-ga? Vrv smo le s teÏavo prepriãali, da jo ‰epotrebujemo. ·e spust in bili smo pri vznoÏjustene, kjer smo si segli v roke.

Konãno je bila uresniãena moja dolgoletnaÏelja, za katero se lahko zahvalim kolegu, skaterim sva se pred mnogimi leti spoznalakot teãajnika na celjskem alpinistiãnemodseku. Po vrnitvi domov so me priãakalevelike modre oãi, ‰irok nasmeh in tople Ti-nine roke, kot da bi vedele, da si jih najboljÏelim.

49


JuÏna stena Mrzle gore (foto: AndrejMa‰era)

50

Novice iz vertikale

Novo balvansko plezali‰ãeObeti za prihodnost balvaniranja v Sloveniji so odliãni, saj so pred kratkim med vasema Petrinje inârnotiãe nad ârnim Kalom zagnani fantje odkrili – po njihovih besedah – prvo odliãno slovensko bal-vansko plezali‰ãe in ga poimenovali ârnobil.âehovin in ·eliga sta se lotila ãi‰ãenja stene in okolice ter plezanja novih problemov. Moãno previsnastena je visoka okoli pet in ‰iroka dobrih 50 metrov. Do sedaj so v njej preplezali Ïe okoli 15 proble-mov. NajlaÏji so ocenjeni s 5B, najteÏja pa sta Klop (8A), ki ga je prvi zmogel âehovin, kmalu za njim pa‰e ·eliga, in najnovej‰i problem Jojo je sit. Slednjega je âehovin ocenil z 8A+ in je trenutno verjetnonajteÏji balvanski problem na slovenskih tleh. T. J.

TeÏka smer v Aniça KukuV kanjonu Velike Paklenicepri Starigradu se vsako le-to med prazniki zbere velikoplezalcev iz razliãnih drÏav,najveã pa jih je obiãajno izSlovenije. Prijetna jadran-ska klima ter lepe stene zodliãno skalo so neustavljivmagnet. Poleg ne‰tetih po-novitev klasiãnih in tudi no-vej‰ih ‰portnih smeri se za-to vsako leto zgodi tudi kajpomembnega in po kvalitetiizstopajoãega. Letos je zato poskrbel odliãni MarkoLukiã (AAO Kozjak, Iglu‰port, Citywall). V Aniãa Ku-ku je uspel preplezati novosmer, najteÏjo daleã naokoli.S projektom se je ukvarjalsezonsko Ïe od leta 2000.Opremljanje projekta jezahtevalo obilo prefinjene-ga obãutka za iskanje pre-hodov v navidez neprehodnih plateh in previsih. Smer si je zamislil levo od smeri El Condor Pasa dostika le–te z Rumenim strahom, nato pa desno med El Condorjem in Spominom. Slednji del je opremilz vrha. »Zmanjkalo mi je energije in soplezalcev, ki bi me bili voljni varovati,« je dejal po uspe‰nem vzpo-nu. Nastala je velikopotezna smer, v kateri je zavrtal okoli 110 svedrovcev in je ãakala le ‰e na prostivzpon. Tega je Lukiã opravil med minulimi prazniki. V smeri Spider ni niti enega laÏjega razteÏaja. Povrsti so ocenjeni s 6c, 6c, 7a+, 7c+, 7c+/8a, 8a, 7a, 7b, 7b in 7b, dolÏina smeri je 350 metrov, obvezna me-sta pa so teÏka do 7c. T. J.

Noviãke iz previsovFranci Jensterle (AO Kranj, Citywall, Lanex, Papi sport) je po dveh neugodnih po‰kodbah zopet v do-bri formi. To je potrdil s ãetrtim vzponom v smeri Country house (8c/8c+) v Vipavski Beli. Zdi se munekoliko teÏja od smeri Mortal Combat Total v Castillonu, katere oceno so iz 8c+ preko 8c zbili na8b+. V njej je uspe‰en vzpon opravil konec februarja. Poleg tega je na pogled uspel preplezati smerZadnja sku‰njava z oceno 8a+ v Babni in, po smoli pri vzponu na pogled, v drugem poizkusu smer Na‰Tito (8a+) v Bitnjah. To smer sta preplezala tudi David Stepanjan ter Igor Kalan (oba AO Kranj). Me-nita, da je smer nekoliko teÏja od Mene i‰ãe‰ sonce ter da si zasluÏi oceno (8b). T. J.

Marko Lukiã v ãetrtem razteÏaju (7c+) smeri Spider – 8a,350 m (foto: Boris Strm‰ek)

51

b

Hitrostno plezanje v PakleniciKot Ïe nekaj let zapored, so se plezalci v Pa-klenici tudi letos lahko pomerili v tekmovanjuBig wall speed climbing. Tokrat so za tekmo-vanje naredili novo smer za fante (6c+, 160 m).To ni ustavilo Marka Lukiãa, ki je zopet zma-gal, tako kot na vseh dosedanjih tekmovanjih.Tokrat je namesto s Silvom Karom plezal zzamejskim Slovencem Erikom ·vabom. Zasmer sta porabila 25 minut in 24 sekund, karje 4 minute in 15 sekund hitreje od AndrejaGrmov‰ka in Igorja âorka ter 10 minut hitre-je od nem‰ke naveze Glowacz – Knappe.

Dekleta so plezala smer Huga Wugga (6b, 60m). Tu sta zmagali Hrvatici SunãicaHra‰ãanac in Maja Roboz, ki sta bili 37 sekundhitrej‰i od Tanje Grmov‰ek in Alenke Lukiã.Tretji sta bili Iris Prebeg in Katja Bajc. T. J.,fotografiji: Boris Strm‰ek

Odliãna sezona vAlpahMesec dni in pol lepega zimske-ga vremena je v najvi‰je evrops-ke gore pognalo tudi tam-kaj‰nje domaãine. Preplezanihje bilo nekaj odliãnih smeri inopravljenih nekaj vrhunskih po-vezovalnih tur. Francoza Pa-trick Berhault in Phillipe Ma-gnin sta v obdobju devetnajstihdni preplezala neverjetnih‰estnajst smeri v stebrih Fre-ney in Brouillard na italijanski

strani Mt. Blanca. Nekateremed njimi, npr. Hypergoullotte,Freneysie Pascal, Fantomastic,Notre Dame in Hypercouloir,spadajo med teÏje ledne smeriv masivu. Ognila se nista nitiznanim skalnim smerem kotsta slavna Centralni in Skritisteber Freneyev.

Neumorne legende gora nadChamonixom, Patrick Gaba-rrou, Benoit Robert in PhilippeBatoux, so v treh dneh preple-zali novo smer v Grandes Jo-rasses. 850 metrov dolgo smer

Ley so speljali desno od Crozo-vega stebra, teÏave pa ocenili s5 v ledu, M5+ ter 6b, A2 v skali.

Christoph Heinz se je odloãil zaEiger in z njim opravil najhitrejedo sedaj. Za 1800 metrov visokosteno je potreboval neverjetne4 ure in pol, kar je za 20 minuthitreje od 20 let starega »re-korda« odliãnega Thomasa Bu-bendorferja. Med najbolj hitri-mi plezalci Eigerja ‰e vedno vi-soko kotira tudi Franãek Knez,ki je za steno potreboval ‰estur. T. J.

Zmagovalna Ïenska naveza s tekme vPaklenici v smeri Hugga Wugga, 6a

Eriã ·vab

52

Novice iz vertikale

Mednarodni mla-dinski planinskitabori za mir invarstvo narave vletu 2004Na podlagi zelo pozitivnih iz-ku‰enj z razliãnimi programi inaktivnostmi, ki so potekali vokviru Mednarodnega leta2002, se je mednarodnozdruÏenje gorni‰kih organizacijUIAA odloãilo, da bo v letu 2004organiziralo vrsto mednaro-dnih mladinskih planinskih in al-pinistiãnih taborov, ki naj bi po-magali oznanjati miroljubnosoÏitje in zavarovana obmoãjater ãezmejne povezave med po-sameznimi drÏavami. Osnovninamen mladinskih taborov bopovezovanje mladih iz razliãnihdeÏel ob skupnih vzponih in pla-

ninskih turah, poseben pouda-rek pa bo namenjen obmoãjemtako imenovanih »parkov miru«in pa mednarodnih obmoãij za-varovane narave. Veliko pozor-nost nameravajo organizatorjinameniti Ïe zdaj, ko so se pri-prave ‰ele zaãele, promociji Bal-kanskega parka miru, medna-rodnega parka Mont Blanc inzavarovanega obmoãja ledeni-ka Siachen. Poleg tega Ïe pote-kajo priprave tudi na nekateredruge akcije: ob zaãetku olimpij-skih iger v Atenah naj bi potekalmladinski alpinistiãni tabor naOlimpu, v severni Ameriki bodoposebno pozornost nameniliproblemom globalnega spremi-njanja podnebja in izginjanju le-denikov, mladinska komisija UIAAbo organizirala evropskosreãanje mladih planincev v zna-menju dobrodo‰lice drÏavam, kibodo postale nove ãlanice Ev-

ropske skupnosti, Italijani pabodo v poãastitev obletnice pr-vega vzpona na K2 organiziralikolesarsko odpravo v Himalajo.Razliãne aktivnosti v okviru te-ga programa bodo potekale odjanuarja do septembra 2004,vrhunec pa naj bi dosegle 5. Ju-nija ob Svetovnem dnevu okolja.V Evropski skupnosti bodo tedejavnosti dobile ‰e dodatnovzpodbudo, ker bodo sovpadalez Evropskim letom izobraÏeva-nja skozi ‰port. Zamisel o me-dnarodnih planinskih mladinskihtaborih za promocijo miru,ãezmejnega sodelovanja in va-rovanja narave je podprl tudinekdanji ‰vicarski predsednikAdolf Ogi, ki je svetovalec gene-ralnega sekretarja OZN za po-droãje ‰porta kot sredstva zapromocijo miru in trajnostnegarazvoja.

Marjeta Ker‰iã–Svetel

Nagrada Britan-ske Kraljeve geo-grafske druÏbeza leto 2003Britanska Kraljeva geografskadruÏba (Royal GeographicalSociety) je najvi‰je priznanje zadoseÏke na podroãju raziskova-nja in alpinizma v Himalaji pode-lila indijskemu alpinistu Hari‰uKapadiji. To je ‰ele druga pre-stiÏna nagrada tega zdruÏenjaza domaãina iz azijskih deÏel.Prvo je prejel leta 1877 PunditNain Singh – torej je trajalokar 125 let, da so se odloãili na-grado spet podeliti kakemu In-dijcu!

Kraljeva geografska druÏba jenagrado za doseÏke na po-droãju geografskih raziskav inodkritij ustanovila leta 1839 napobudo angle‰kega kralja Vilije-ma IV. Prejeli so jo mnogi zna-meniti raziskovalci gora in alpi-nisti, tako na primer F.E. Yo-

unghusband, E. Whymper, vojvo-da Abruaui, Tom Longstaff, Er-ric Shipton, Edmund Hillary,Chris Bonington, Doug Scott inReinhold Messner.

Hari‰ Kapadija Ïivi v Bombaju, jeavtor veã knjig in razprav o ge-ografiji Himalaje in Karakoru-ma, kot alpinist je sodeloval na‰tevilnih himalajskih odpravahter mnoge tudi vodil, v zadnjemãasu pa se je posvetil pre-dvsem prizadevanjem za usta-novitev mednarodnega parkamiru na obmoãju ledenika Sia-chen, ki je Ïe leta dolgo najvi‰jebojno polje na svetu, kjer pote-kajo vojni spopadi med indijski-mi in pakistanskimi enotami. Naobmoãju pogorja Saltoro je me-ja med Indijo in Pakistanom ne-doreãena, zaradi voja‰kih ope-racij v zadnjih letih pa so naobmoãje ledenika Siachen pre-peljali ogromno koliãino voja‰keopreme in tudi enot, kar je po-vzroãilo hudo onesnaÏenje indegradacijo sicer izjemneganaravnega okolja (v jeziku Balti

pomeni »siachen« divje vrtnice,ki so ena od botaniãnih pose-bnosti tamkaj‰njih ãelnih lede-ni‰kih moren). Na obmoãju lede-nika Siachen, ki je 6000 m viso-ko, je od zaãetka spopadov leta1984 samo na indijski straniumrlo Ïe veã kot 4000 vojakov.

Hari‰ Kapadia je svojo alpini-stiãno pot zaãel leta 1964 kotteãajnik alpinistiãne ‰ole, ki jo jev Darjelingu organiziral Himala-yan Mountaineering Institute,vodil pa znameniti Tensing Nor-gaj. Kasneje je plezal z mnogimiznamenitimi alpinisti, med dru-gim tudi s Chrisom Boningto-nom. Îrtev vojne v Ka‰mirju jebil tudi njegov sin, ki je bil povelj-nik v gurkovski enoti. Prav vspomin na sina, tudi velikegaljubitelja gora, se je Hari‰ Ka-padija odloãil zastaviti vse sileza to, da bi se voja‰ki spopadina ledeniku Siachen konãali in bicelotno obmoãje zavarovali kotmednarodno obmoãje miru.


53

b

No Siesta preplezana prostoV leto‰nji zimi se je ob dobrih vzponih v najveãjih evropskih stenah med najbolj‰imi alpinisti kar velikogovorilo o znani smeri No Siesta (VI, 6, 6b, A2, 1200 m) v Grandes Jorasses, ki sta jo prva preplezalaleta 1986 âeha Porvazik in Glejdura. A ostalo je pri govorjenju o slabih razmerah in nekaj poizkusih. Obkoncu zime sta se smeri lotila ‰e Nemec Robert Jasper in ·vicar Markus Stofer. Smer sta v trehdneh preplezala prosto na pogled ter ji pritaknila oceno VI+, M8, E5. Jasper sodi trenutno med naj-bolj‰e plezalce dobro opremljenih kombiniranih smeri na svetu. Je avtor znanih kombiniranih smerikot je npr. Flying Cirkus. Oba plezalca sta s tem vzponom in postavljeno oceno M uresniãila »groÏnje«plezalcev kombiniranih smeri o njihovih vzponih v gorah. Prvo ponovitev No Sieste je davnega 14. 9. 1987,torej mnogo pred »izumom« M–plezanja, opravil Tomo âesen v piãlih 14 urah! T. J.

Balvani na tujemOb silovitem razcvetu balvanskega plezanja vsvetu se v zadnjih letih podobno dogaja tudi Slo-veniji. Plezanje skalnih osamelcev, kjer so proble-mi kraj‰i, a teÏave dosti veãje kot v ‰portnople-zalnih smereh, privablja vse veã mladih plezalcev.Vzporedno raste tudi kvaliteta in nekateri se ÏebliÏajo svetovnemu vrhu, tako na tekmah za sve-tovni pokal, kot tudi v naravnih stenah. Predkratkim sta se tako z dobro bero vzponov Gre-gor ·eliga in Andreja Plazl vrnila iz Indije, Urhâehovin ter PrimoÏ Grilc pa iz angle‰kih plezali‰ã. Gregor ·eliga in Andreja Plazl sta plezala v Indijicela dva meseca. V glavnem sta se zadrÏevala vbalvanskem »raju« Hampi. Planota, kjer leÏi na ti-soãe granitnih balvanov, ponuja neomejenemoÏnosti plezanja vseh teÏavnostnih stopenj.·eliga je uspel ponoviti problem Hanuman (8A)Klema Loskota ter veã problemov z ocenami 7C+in 7C. Tudi novih problemov je preplezal veliko,najteÏjega med njimi je imenoval Atom Ant (7C+).V istem ãasu sta tam plezala tudi znana Katie

Brown in Chris Sharma. Ob »delavnikih«, ki so tra-jali vãasih tudi 12 ur, so skupaj preplezali tudi ve-liko novih problemov brez ocene in imena. AlenkaPlozl je plezala balvane do ocene 6B+. Urh âehovin (Think–Pink) in PrimoÏ Grilc sta za-kljuãila enomeseãno turnejo po angle‰kih sre-di‰ãih balvanskega plezanja. Tamkaj‰nja kamninagritstone je zelo hrapava in ponuja dobro trenje,zato veãina problemov zahteva predvsem dobrotehniko plezanja. Kljub temu in precej visokimtemperaturam je njun izkupiãek preplezanih bal-vanskih problemov dober. âehovin je uspel opra-viti nekaj hitrih vzponov v teÏkih problemih. V Wa-lesu je preplezal Superfuzzbigmuff (8A+) v piãlepol ure, v Peak Districtu pa Brat Pita (7C+) v pe-tem poizkusu, kar je ena od hitrej‰ih ponovitevtega problema. Tam je uspel ‰e v Shit (7C, 2. p.),Polish Dave’s problem (7C, 3. p.) ter ‰e eni 7C vWalesu. Tamkaj je na fle‰ uspel preplezati velikoproblemov z oceno 7B+. Grilc je uspel v problemubrez imena v Gardomsih (7B+) ter v nekaj proble-mih z oceno 7B. T. J.

Tekmovanje zapokal MezzalamaPrvi konec tedna v maju se je stekmovanjem za pokal Mezzala-ma v Italiji konãala tekmovalnasezona UIAA 2002/2003 v tur-nem smuãanju. Mednarodno te-kmovanje za pokal Mezzalamaje bilo letos Ïe ‰tirinajsto po vr-sti – gre za najstarej‰e turno-smuãarsko tekmovanje te vr-ste v Alpah, posveãeno pa jespominu na italijanskega alpin-sita Ottorina Mezzalamo, pio-nirja sodobnega alpinistiãnegasmuãanja v Italiji, ki se je smr-tno ponesreãil v sneÏnem plazu

leta 1931. Njegovi alpinistiãni to-vari‰i iz Torina so se domislili,da bi v njegov spomin organizi-rali turnosmuãarsko tekmova-nje – in tako je prva tekma zapokal Mezzalama potekala Ïeleta 1933. Kasneje so jo organi-zirali vsako leto do leta 1938, koso tradicijo prekinile grozotedruge svetovne vojne. Zamiselso ponovno oÏivili leta 1971, le-to‰nje tekmovanje pa je bilo poudeleÏbi rekordno (tekmovaloje kar 900 smuãarjev), kar po-meni najbolj mnoÏiãno medna-rodno alpinistiãno smuãarskotekmovanje vseh ãasov. Tekmo-valci na tem »alpinistiãnem be-

lem maratonu«, ki poteka izCervinie do Gressoneya ãezstrma poboãja ‰tiritisoãakov,so se morali letos kljub jasne-mu, sonãnemu vremenu spopa-dati s hudim mrazom in moãnimvetrom. Po tem sklepnem te-kmovanju je konãna razvrstitevtekmovalcev v alpinistiãnemsmuãanju UIAA sledeãa: Ïenske– Corinne Favre (Francija), Na-thalie Bourillon (Francija), Vero-nique Lathuraz (Francija),mo‰ki – Stephane Brosse(Francija), Manuel Pèrez (·pani-ja), Miroslav Leitner (Slova‰ka).


PLANINSKI KOLEDARJI 2004ZA LETO 2004 STA V PRODAJI DVE IZVEDBI TRADICIONALNEGA PLANINSKEGA KOLEDARJA:

PLANINE ÎIVIJOTo je avtorski koledar znanega planinskega fotogra-fa Petra JaneÏiãa. Odlikujejo ga ‰iroki panoramskiposnetki na‰ih gora, posebnost pa je prikaz rezbar-ske kulture nekdanjih pastirjev z Velike Planine,ãemur je posveãen tudi tekst arhitekta Vlasta Ko-paãa v slovenskem in angle‰kem jeziku. Ker je kole-darski del z lunini menami, gibanjem sonca in prazni-ki poslovno oblikovan, je posebej primeren kot dari-lo tujim in domaãim poslovnim partnerjem.

Format je dvojen, torej 42 x 30 cm, v viseãem po-loÏaju 42 x 60 + 5 cm (za dotisk). Cena za izvod (DDVje vkljuãen) je 920,00 SIT, popusti so 5 - 20%, odvi-sno od koliãine, dotisk posebej po dejanskihstro‰kih.

GORE - ROÎE - PESMIGlavni motivi so iz novih zornih kotov posneti najlep‰ipredeli slovenskih gora. PomoÏni posnetki so name-njeni ãloveku v gorah, vsakemu mesecu pa je doda-na ‰e znaãilna gorska roÏa v polnem cvetu. Koledar-ske liste bogatijo pesmi velikega slovenskega pesni-ka Edvarda Kocbeka (rojen 1904), ob datumih so po-sebej oznaãene lunine mene. Ob glavni koledarskirazpredelnici sta ‰e pomanj‰ani razpredelnici pred-hodnega in naslednjega meseca. Na hrbtni strani sonavedene vse planinske postojanke v Sloveniji. Raz-porejene so po gorskih skupinah in opremljene s te-lefonskimi ‰tevilkami ter podatki o ãasu in sezoni od-prtosti.

Koledar je pokonãen 33 x 48 + 5 cm (za dotisk) invloÏen v papirnato vreãko. Cena za izvod (DDV jevkljuãen) je 860,00 SIT. Popust glede na koliãino so5 - 20%, dotisk posebej.

Vabimo vas, da se za nakup obrnete na nas, saj Ïe vrsto let pripravljamo znaãilne, vedno lepe terz informacijami in kulturo obogatene koledarje. Koledarje si lahko ogledate in jih naroãite pri g. Fra-nju Zupanãiãu, oziroma Planinski zaloÏbi na sedeÏu Planinske zveze Slovenije, DvorÏakova 9, 1000Ljubljana (tel.: 01/43 45 684, fax: 01/43 45 691, el. Po‰ta: [email protected]).

nevihte in strele - planinski vestnikplaninskivestnik.com/arhiv/pdf/pv_2003_06.pdf · rom strele...

Documents