new 2010 jan.ourladyofmm.com/bozja beseda/apr-may-jun-2015.pdfevharistija – življenje ljubezni...

BOŽJA BESEDALeto 2015 Letnik 66 Apr/Maj/Jun

The Word of GodBožja besedaSlovenian Religious quarterlyApril-May-June 2015Trimesečnik izdajajo Slovenskimisijonarji (Lazaristi) v Torontu

Uredništvo in uprava:739 Brown's LineToronto, Ont. Canada M8W 3V7Tel.: (416) 255-2721

Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CMe-mail: [email protected]

Tiska: Golla Graphics Inc.Etobicoke, Ontario, CanadaTel.: (416) 621-5945

Poverjeniki:Montreal: Rev. Franc Letonja CM3470 Blvd. St. Joseph,Montreal, Que., H1X 1W6Tel.: (514) 254-8286Sudbury: Ga. Francka Stopar26 Severn St.,Sudbury, Ont., P3C 2Y7

ISBN 0406-9110

NASLOVNICA: Nova kapela na Slovenskem letovišču vBoltonu, ki jo je zgradil in podaril g. Janez Tratnik.

Posvečena sv. Kateri Tekakwitha, kanadski indijanki.

5. in 6. september 2015, Baragovi dneviSobota, 12. septembra 2015, romanje v Midland

VSEBINA

Iz koledarjaPapež na binkošti . . . . . . . . 33Vir življenja . . . . . . . . . . . . . . 34Sedemdeset let konca vojne . 3670 let od môre . . . . . . . . . . . 38

Svetovni drobiž . . . . . . . . . . 39

Od Atlantika do PacifikaVelikonočni obisk . . . . . . . . . 43Iz Župnij Brezmadežne . .43Pri Mariji Pomagaj . . . . . . 45Iz Župnije Sv. Vladimirja . 46Pri Sv. Gregoriju Velikem . . . 49Poročilo Slovenske šole . . . 52Romanje v Sveto deželo . . 53

Zahvale . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

Za dobro voljo . . . . . . . . . . . 64

Letna naročnina: $28.00Posamezna številka: $7.00ZDA $35.00 kan. dol. *EU in DRUGOD $43.00 kan dol. ** Menjavo denarja preračunajte sami

Papež: Svet potrebuje darove Svetega DuhaNa binkoštni praznik je papež Frančišek v nagovoru med sveto mašo

priklical v spomin opis prihoda Svetega Duha na binkoštni dan. Prej bo-ječim apostolom je Sveti Duh s svojim vdorom v njihov razum in srce vliltakšno moč in pogum, da so začeli neustrašno oznanjati ljudem različnihjezikov, ki pa so jih vendarle vsi razumeli v svojem. Spomnil je, da je zapostoli bila tudi Marija, Jezusova Mati in njegova prva učenka ter hkratimati zdaj porajajoče Cerkve. S svojim mirom, smehljajem in s svojo ma-terinskostjo je spremljala veselje mlade neveste, Jezusove Cerkve.

Za tem je sveti oče spomnil, da nas Sveti Duh vodi k vsej resnici in daprenavlja tudi vse obličje zemlje. Ker je Božji Duh hkrati Duh stvarjenja,je tudi spoštovanje do stvarstva zahteva naše vere. Vrta, ki v njem živimo,ne smemo izkoriščati, temveč obdelovati in s spoštovanjem varovati. Topa je mogoče le, če se zemeljski Adam pusti prenoviti Svetemu Duhu, čese pusti znova izoblikovati Bogu Očetu po vzorcu Kristusa, novegaAdama. Takrat bomo prenovljeni po Božjem Duhu lahko živeli v svobodinjegovih otrok in v harmoniji z vsem stvarstvom. V vsaki stvaritvi bomoodkrivali odsev Stvarnikove lepote.

Nato je papež Frančišek dejal, da svet potrebuje ljudi, ki niso zaprtisami vase, temveč so polni Svetega Duha. „Zaprtost pred Svetim Duhom nisamo pomanjkanje svobode, temveč je tudi greh. Obstaja veliko načinov zapiranjapred Svetim Duhom, kot je na primer zapiranje v koristoljubno sebičnost, v za-krknjen legalizem, kot je to bila drža učiteljev postave, ki jih je Jezus poimenovalhinavce, ali pa pozabljanje tega, kar je Jezus učil, ter tudi če krščanskega živl-jenja ne živimo kot služenje, temveč za svojo korist,“ je pojasnil.

V nadaljevanje je še dejal, da svet potrebuje pogum, upanje, vero, vz-trajnost in Kristusovih učencev. Svet namreč potrebuje sadove in daroveSvetega Duha „ljubezen, veselje, mir, velikodušnost, dobrohotnost, dobroto,zvestobo, krotkost, samoobvladovanje“. Dar Svetega Duha je bil v obilju danCerkvi in vsakemu od nas, da bi živeli v pristni veri in dejavni ljubezni terbi tako spodbujali napredovanje sprave in miru. Okrepljeni z Duhom, kivodi, ki prenavlja vso zemljo, ki nam daje številne darove, se zmoremobrez popuščanja boriti proti grehu in pokvarjenosti, ki se dan za dnemširi po svetu, ter se v Svetem Duhu s potrpežljivo vztrajnostjo posvečatidelom pravičnosti in miru.

Vir: Spletne strani Radia Ognjišče

Božja beseda April/Maj/Junij 2015 • 33

Iz koledarjaIz koledarja

34 • Božja beseda April/Maj/Junij 2015

Mesec maj je posvečen naši nebeški materiMariji. Njej v čast v tem mesecu obhajamošmarnice. Beremo in poslušamo posebna pre-mišljevanja za vsak dan v mesecu in takohranimo, poživljamo in krepimo vero. Našipredniki so to pobožnost poimenovali ‘šmar-nice’ po lepi in dišeči cvetlici zgodnje pomladi.Kot sta človeku v veselje lepota in prijetenvonj šmarnic, tako bi naj bilo naše poživljanjevere lepo ter v čast in slavo Mariji, nam pa vvarstvo in blagoslov.

VrtniceV mesecu juniju ponekod obhajamo ‘vrtnice’. To je podobna pobožnost

kot šmarnice. Vrtnice so posvečene Jezusu, njegovemu presvetemu Srcu.Verni, kjer obhajajo vrtnice, vsak dan poslušajo posebo premišljevanje,branje, ki usmerja človeka k Jezusovemu Srcu in njegovi usmiljeni ljubezni.

Med letom je vsak prvi petek v mesecu posvečen Jezusovemu Srcu invsaka prva sobota Marijinemu Srcu. Namen prvih petkov in prvih sobot jepoživiti vero in upanje, ki bi se naj kazalo v našem posnemanju ljubezni, do-brote in usmiljenja Jezusovega in Marijinega Srca. K poživljanju in utrjevanjuvere, nam pomagata posvetilni molitvi za prvi petek in prvo soboto, vrtnicain šmarnica našega odnosa do Jezusa in Marije.

Ko govorimo o dobroti in o življenju, uporabljamo besedo ‘srce’ kotpodobo in izrazno moč tega, kar želimo poudariti. Za nekoga, ki je dober,rečemo, da ima dobro srce. Dobroto, ki jo izrazimo z besedo srce, papovežemo tudi s kruhom, saj tudi rečemo: “je dober kot kruh”. Jezus je zarazodevanje božje dobrote in usmiljene ljubezni uporabil podobo kruha insrca. Kruh – evharistija, srce – ljubezen.

Jezus, učitelj in življenjeKo nas Jezus vabi k posnemanju njega in kreposti, nam govori: “Učite se

od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam” (Mt11,29). Jezusovo srce je krotko in ponižno. Prav zaradi krotkosti in ponižnostije Jezus sprejel trpljenje in smrt na križu in nam tako zaslužil življenje milosti.Zakramenti, ki nam jih je podaril v pomoč, so viri življenja, viri milosti.

Ko nam Jezus v priliki o dobrem pastirju razkrije svojo ljubezen do nas,

VIR ŽIVLJENJA


dodaja: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn 10, 10). Opomenu milosti in povezanosti z njim po veri in milosti, nam Jezus govori vpriliki o trti in življenju, ki nam ga podarja, da bi obrodili vreden sad zavečno življenje. Zato nam naroča: »Ostanite v moji ljubezni!« (Jn 15,9).

V litanijah v čast Srcu Jezusovemu je pomemben vzklik: “Srce Jezusovo,vir življenja in svetosti.” Ta vzklik je tesno povezan z Jezusovo napovedjo inustanovitvijo svete evharistije – svete maše in svetega obhajila. Evharistija –daritev svete maše z obhajilom – je vir našega duhovnega življenja.

Evharistija – življenje ljubezniSveta evharistija nas usmerja k Jezusovemu srcu, ki je vir ljubezni, živ-

ljenja in svetosti. Zato nas Cerkev vabi, da bi opravljali prve petke, da bi senaša srca navzela Jezusove ljubezni in bi jo z vero in hrepeničim upanjemprejemali in tako krepili svoj prijateljski odnos z Bogom po Jezusu v SvetemDuhu in tudi s sočlovekom.

Ljubezen je Jezusa privedla na križ, na katerem je njegovo srce izkrvaveloza nas in za naše odrešenje. O svojem prebodenem in ljubečem srcu je Jezusrazodel sv. Marjeti Mariji Alakok. Po njej nas vabi k češčenju in premišlje-vanju njegove ljubezni. Nekoč ji je Jezus v prikazni pokazal svoje srce indejal: “Poglej srce, ki je tako ljubilo ljudi, da se je razdalo do konca..., da bi jimdokazalo to ljubezen. V zameno pa od njih večinoma prejemam samo nehvaležnost.”

ŽivetiKaj vse smo ljudje pripravljeni narediti, da bi si ohranili in podaljšali živ-

ljenje. Iščemo zdravila in pripomočke, da bi živeli in ne trpeli. In prav to našeprizadevanje za življenje proti smrti, je dokaz, da je še neko drugo, trajno,večno življenje.

Jezus nam ne le obljublja življenje, celo pomaga nam, da bi živeli in bidosegli to življenje v vsej polnosti v srečni večnosti. Jezusovo prebodeno Srcenam govori: “Ne bojte se. Pridite, prihajajte k meni. Ne bojte se trpljenja. Ve-rujte in zaupajte. V mojem srcu boste našli moč, milost in ljubezen, ki je garan-cija življenja.”

Litanije Srca Jezusovega so prelepo vabilo in pomoč, da bi živeli polno insrečno sedaj in bi z Jezusovo ljubeznijo in milostjo prišli do polnosti življenja,kajti Srce Jezusovo je naše življenje in tudi naše vstajenje.

Papež sv. Janez Pavel II. je o velikodušnosti in ljubezni Jezusovega Srcadejal: “Odprto je za vse in vsakogar posebej. Popolnoma je odprto in njegovavelikodušnost ne bo nikoli prenehala. Velikodušnost Jezusovega Srca pričuje nadejstvu, da ljubezen ni podvržena zakonitostim smrti, ampak zakonitostimvstajenja in življenja. Pričuje o dejstvu, da ljubezen raste s tem, da ljubi, saj toje njena pristna narava.” Franc Letonja, CM


Sedemdeset let konca vojne

Vbaziliki Marije Pomagaj na Brezjah je v soboto, 16. maja 2015 biloslovesno somaševanje škofov ob 70. obletnici konca druge sve-tovne vojne ter za vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi povedal, da je obkoncu vojne sredi našega naroda zazijal prepad. „Na eni strani so ostali heroji,na drugi pomorjeni, v sami sredini pa so ostali tisti, ki so morili.“ Na koncu jeizrazil prošnjo Mariji Pomagaj za mir, Očetu miru pa „nikoli več vojne“.

Nadškof Zore je v uvodu nagovora po evangeliju pred baziliko na Brezjahspomnil, da so ljudje pred sedemdesetimi leti s hrepenenjem čakali dan, kobi utihnilo orožje in čas, v katerem bi sosed spet bil sosedu samo sosed, čas,v katerem ne bi bilo treba šepetati in se ozirati naokrog. „Hvala Bogu, je bilozlo, ki je šest let pustošilo po Evropi in v vojno potegnilo ves svet, premagano.“Opozoril je, da največkrat ni bila odločitev posameznika, katera vojska gabo vzela s seboj, ko je prišla na dom. Fantje so morali oditi, v nasprotnemprimeru bi trpeli domači. Zaradi tega so „naši fantje nosili uniforme različnihstrani“.

Posebna sveta maša je tako po nadškofovih besedah zahvala za konecvojne in prošnja za mir. „Takoj, ko bi začeli slaviti zmago, me strese mraz, ko zneznosno lahkostjo in neodgovornostjo lepimo etikete med ljudi in ene razglasimoza heroje in druge za izdajalce. Slava herojev traja tako dolgo, dokler trajajo nji-hovi spomeniki, mučenci pa so zapisani v knjige večnosti,“ je poudaril. Kot jenadaljeval, so bile za razliko od nekaterih drugih držav v Evropi, v Slovenijirazmere bistveno bolj zapletene in si ne moremo zatiskati oči pred vsoresnico, saj nas bo po Jezusovi besedi resnica osvobodila. Ko je namreč delEvrope praznoval mir in svobodo, si je drugi del „nadel črne rute“ in žaloval


za pomorjenimi. „Eni so igrali na harmoniko in prirejali mitinge, drugi sopadali v brezna,“ je nadaljeval nadškof. Prizadeti niso smeli kazati bolečine.

Čeprav se je vojna končala, „je po sredi našega naroda zazijal prepad, izkaterega še vedno zeva vprašanje, ki ga je Bog postavil Kajnu: 'Kje je tvoj brat?'Morebiti je po 70. letih končno napočil čas, da se vprašamo, kje so naši bratje?“Nadškof je v nagovoru še ugotavljal, da smo v mistificiranju ideologij spre-gledali človeka, ki je z veseljem živel, hrepenel po svobodi, ki se ni mogelodpovedati svojim svetinjam in je zaradi tega mogel umreti. Zato so se tudidanes zbrali pri tisti Mariji, h kateri se je največkrat dvignil glas iz src trpečihv vojni. K Mariji Pomagaj so vseh teh 70 let prihajali tisti, ki niso imeli groba,na katerega bi lahko prišli, in tisti, ki so ostali živi.

Nadškof je ob koncu pridige povedal, da resnični mir ni samo sadčloveških prizadevanj, ampak vedno tudi sad našega sodelovanja z Bogom,kot je tudi papež rekel diplomatskemu zboru. „Kot kristjani ne moremo dvo-miti, da nam bo Bog naklonil tisto, kar potrebujemo; kot možje in žene pa smoodgovorni za graditev miru. Potrebno je konkretno in usklajeno delovanje, dobropremišljena dejanja, predvsem pa, da je vsak v svojem malem in velikem vsak-danjem svetu graditelj miru. Končni mir bo vzpostavljen šele tedaj, ko bomoprebivali pod novim nebom na novi zemlji. Do takrat pa bo mir položen v našeroke, slonel bo na naši razumnosti in človečnosti, ogrožala pa ga bosta našeabsolutno prepričanje v svoj prav in naša nepremišljenost, najbolj pa takrat,kadar bodo ideje, ideologije, pomembnejše od brata,“ je dejal.

Nadškofu se največje žrtve zdijo tudi tisti, ki so dejansko morili, „ki so staliob breznih“. „Ko so heroji bolj ali manj opravili svoje, so jih pozabili in jih nisoveč potrebovali. Tudi žalujoči so imeli oči preveč zalite s solzami, da bi po-mislili na njihovo izobčenost,“ zato je povabil vse, da tudi njih izročimo Božje-mu usmiljenju. „Naj se dotakne njihovih src in naj tudi njim podeli mir.“ Pred-vsem pa je pomembno odpuščanje, s pomočjo katerega je nadškof povabil,da „izročimo vse mrtve v Očetove roke, hkrati pa naj se po Mariji in Bogu dvigaponižna iskrena prošnja za naš narod in vse narode sveta: Oče miru, nikoli večvojne“.

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof AndrejGlavan je v začetku svete maše na Brezjah med drugim povedal, da smo sedanes zbrali pri Kraljici Slovencev, da bi prosili za spravo, „do katere kljubdolgotrajnemu in iskrenemu prizadevanju še ni prišlo“. Ob tem je posebej poz-dravil predsednika Državnega zbora Milana Brgleza, predsednika vladeMira Cerarja, nekatere člane diplomatskega zbora skupaj z apostolskim nun-cijem Juliuszem Januszem v Sloveniji, ter druge predstavnike političnega,kulturnega in gospodarskega sveta. Svete maše sta se med drugim udeležilatudi predsednika SDS (Slovenske demokratske stranke) in NSi (NoveSlovenije) Janez Janša in Ljudmila Novak.

Vir: Spletne strani Radia Ognjišče


Bratje naši mirno spijo,očetnjavi mir želijo.Zvésto gremo mi za njimiproti večni domovini!Se sprašujemo še vedno:al’ srečnéjši ste pokojni,al razgnan’ po svet’ po vojni?

Leto petinštir’desetoveselil se svet končanjagroznega sovraštva, klanja!Prav nasprotna se je zgodbav Sloveniji zgodila:nič ni več ostalo sveto –rdeča sodrga pobilacvet je naroda! Pahnilaga v jarke, brezna, jame,pela strelov, min je godba,z živim apnom za pokoro,žegnal’ živih trupel goro.Kletev in sovraštvo grelarablje je v hudobe službi!Če verjameš novi družbi,obratno – laž je zdaj resnica,‘zgubila dom je, žal, pravica!

Nekaj nas je pobegnilotam in takrat, le začasno!Domotožja, dela strti,odstranili smo ovire,se vživeli v tujo grudo!Ali vedno nam je húdo:mi, sinovi, hčere našerazdeljeni smo v srcih:tukaj zdaj nam je živeti,v tuji zemlji grob imeti!

Verni človek, ne obupaj!Saj za vedno bomo skupaj,in za vedno si ediniv nebeški domovini!

Bernarda Čemas

Sedemdesetlet

od môre


Bruselj • Poročilo Karitas Evropeod 19. februarja pove, da revščina alidružbena izključenost grozita vsa-kemu četrtemu Evropejcu. Leta 2013(za to leto so podatki) je zaradi njijutrpelo skoraj 123 milijonov prebival-cev stare celine. Najhuje so biliprizadeti Romuni (40,4% prebival-cev), nato Grki (35,1% prebivalcev).Stiska zelo pesti mlajše od 18 let.Tudi tukaj prednjačita Romunija inGrčija. Vzrok zanjo pri mladih je vglavnem brezposelnost.

Moskva • Vodja oddelka zaodnose do družbe pri Ruskipravoslavni cerkvi, nadduhovnikVsevolod Čaplin je upravljavceraketnih sistemov na območju, kjer jestrmoglavilo malezijsko potniškoletalo z 298 potniki na krovu, pozval,naj povedo “vso resnico o tem, kar sonaredili in videli”. Enako velja zaposadko ukrajinskega vojaškegaletala, ki naj bi letela v bližini omen-jenega potniškega letala.

Vatikan • Papež Frančišek je prisprejemu predstavnikov Reformiranecerkve na Škotskem pohvalil noveoblike sodelovanja pri ekumenskemdialogu in napredek pri ekumenskihprizadevanjih pri Škotih. Odnos medkrščanskimi verami v tej deželi potr-juje, da kristjane več stvari povezuje,kot pa ločuje. Treba je premagovatistare predsodke.

Dunaj • Deželni referent za Bližnjivzhod, p. Andrzej Halemba, je

povedal, da je katoliška dobrodelnaustanova ‘Cerkev v stiski’ namenila2,3 milijona evrov takojšnje pomočikristjanom v sirskih mestih Aleppo,Homs in Damask. Pomagali jimbodo s pošiljkami živil in zdravil patudi denarjem za plačilo najemnin inenergetskih virov.

Havana • Kubanski škof Jorge En-rique Serpa Perez je napovedal, dabodo še letos začeli v mestu Sandinona jugozahodu Kube zidati novocerkev. To bo prva nova bogoslužnastavba na “sladkornem otoku” poveč kot 50 letih, v njej pa bo prostorza 250 vernikov. Stroške zidave vvišini 50.000 ameriških dolarjev bo vglavnem plačala španska župnija sv.Lovrenca v Tampi na Floridi.

Vatikan • Papež Frančišek je priavdienci za škofe s severa Afrike (Li-bije, Maroka, Alžirije in Tunizije) obnjihovem obisku ‘grobov apostolov’izrazil občudovanje nad škofom izTripolija Giovannijem InnocenzomMartinellijem, ki se ni udeležilavdience in obiska ‘ad limina apos-tolorum’, ker želi ostati v Libiji. Tedržave ne bo zapustil, dokler bo tamše en sam samcat kristjan, je izjavilškof Martinelli.

Ženeva • Stalni predstavnikSvetega sedeža pri ZN v tem mestunadškof Silvano Tomasi je očital ZDAin Rusiji, da le leporečita o zaščiti pre-ganjanih kristjanov v Siriji in v Iraku,nista pa naredili “nobenih konkretnih

Svetovni drobižSvetovni drobiž


korakov”. Vsakdo pa ve, da bo le“mednarodni poseg vnovič prineselvarnost in red” v omenjeni državi.

Bagdad • Župljani stolne župnijesv. Jožefa v Bagdadu kljub stalninevarnosti terorističnih napadovmuslimanskih skrajnežev javnoizpričujejo svojo vero z udeležbo pripetkovem križevem potu. Otrocipod varstvom policije nosijo križ inskrinjico s prošnjami vernikov zvsega sveta za sobrate v Iraku indrugih državah in območjih naBližnjem vzhodu, ki jih ogrožajoskrajneži Islamske države. Pokriževem potu jim mašuje argentin-ski duhovnik Luis Montes, ki imakrižev pot za pomembno znamenjekrščanske pripadnosti in izpove-dovanja vere v Jezusa Kristusa.

Bogota • Za Sirijo posledicezaradi krize s številnimi priseljencinajbolj trpi Kolumbija. Šest milijonovljudi je namreč moralo zapustiti do-move zaradi spopada med držav-nimi in revolucionarnimi silami, kise vleče že več kot pol stoletja.

Dunaj • Statistični podatki o Cerkviv Avstriji kažejo, da se število izstopoviz Cerkve zmanjšuje na zahodu državein Zgornjem Avstrijskem, drugje pa os-taja na enaki ravni oziroma se rahlopovečuje. Zvezna dežela Štajerska(škofija Gradec) pa je na vrhu povnovičnih vstopih v Cerkev: 1.295 leta2013 in 1.371 leta 2014.

Maiduguri • Škof Oliver DasheDoeme je zaradi divjanja skrajneževislamistične teroristične skupine BokoHaram na severovzhodu Nigerijepozval Zahod, naj tja pošlje svojeenote, da bodo ustavile to morijo.

Domača vojska tega ni sposobnazaradi korupcije, povezanosti z BokoHaram in drugih razlogov. Zadnjiteroristični napadi so pokazali, da jeBoko Haram nevaren tudi drugimdržavam, saj novači borce tudi vNigru, Čadu, Kamerunu in Libiji.

St. Pölten • Profesor na Dunajskiuniverzi Krems Ernst Fürlinger jedejal, da je treba po terorističnih na-padih v Parizu okrepiti dialog zmuslimani, ne pa ga prekiniti. Takoje menil tudi papež Janez Pavel II. poterorističnih napadih v New Yorkuin drugod v ZDA.

Dublin • Irsko ministrstvo zašolstvo je odločilo, da smejo križi os-tati na stenah katoliških šol (velikovečino jih upravlja Cerkev), pripo-ročilo pa je, da naj tam v prihodnjenajdejo svoje mesto tudi znamenjadrugih ver, da se nekatoliški oziromaneverujoči učenci ne bodo čutili za-postavljene. Pri pouku je prav, daupoštevajo praznike drugih ver, go-vorijo o njih.

Berlin • Evangeličanski ‘pastor’,‘rabin’ in ‘imam’ v tem nemškemmestu načrtujejo pod eno strehocerkev, sinagogo in mošejo. V njej najbi bili, v skladu s tremi enobožnimiverami (krščanstvom, judovstvom inislamom), ločeni prostori za molitev,skupni prostor pa za srečanja.

Dakar • Generalni tajnik Karitas vSenegalu Tine Ambroise je za Kath-press povedal, da prebivalce Sahelaže tretjič v nekaj letih ogroža lakota.Samo v Senegalu 650.000 ljudem,med njimi tudi številnim otrokom,grozi pomanjkanje. Že od začetkamaja imajo mnoge družine komaj še


kaj živeža. Najhuje je otrokom, do-ječim materam in nosečnicam. Vdržavi je podhranjenih 22% ljudi.

Buenos Aires • Zvezno sodišče vsevernoargentinskem mestu La Riojaje nekdanjega generala Luciana Ben-jamina Menendeza in nekdanjegaviceadmirala Luisa Fernanda Es-trello obsodilo na dosmrtni zapor,ker sta pred 38 leti hoté s cesteizrinila škofa Enriqueja Angelellija innjegovega voznika, škof je bil takojmrtev. Škof je bil znan kritik vojaškediktature v Argentini.

Carácas • Predsednik Venezuel-ske škofovske konference nadškofDiego Padron Sanchez je opozoril,da je že čas za reforme v tej socialis-tični državi, saj prebivalci zahtevajo“spremembe na vseh področjih”.Vlado in opozicijo je pozval, najkončata spore ter politično in gospo-darsko krizo v državi.

Jeruzalem • Jeruzalemski po-možni škof William Shomali jevpletene v izraelsko-palestinski sporpozval, naj sedejo za zeleno mizo. Čese bodo valovi nasilja nadaljevali inširili, se bodo začeli kristjani pospe-šeno izseljevati iz Svete dežele.Nasilja mora biti konec, zavladatimora premirje, prenehati je treba zizraelsko blokado Gaze. Izrael inHamas morata prisluhniti ‘glasurazuma’. Posledice njunega obstre-ljevanja se močno čutijo, saj se je zelozmanjšalo tudi število romarjev in stem prihodkov.

Berlin • Dobrodelna organizacija‘Rešite otroke’ je objavila, da zaradiizraelskih napadov na Gazo najbolj tr-pijo otroci; prav tako otroci v Izraelu

zaradi izstreljenih raket Hamasa izGaze na to državo. Med Palestinci jeskoraj tretjina ranjenih otrok, več kot72.000 jih potrebuje psihološkopomoč, ker so ali ranjeni, ali so izgu-bili družinske člane ali znance, ali paso uničeni njihovi domovi.

Mosul • Predsednik avtonomneregije Kurdistan Masud Barzani jepreganjanim kristjanom v Irakuobljubil vojaško zaščito. Kaldej-skemu patriarhu Louisu Raphaelu I.Saku in škofom s severa Iraka jezagotovil: »Umrli bomo skupaj ali šenaprej dostojno živeli.« Kurdi sopripravljeni sprejeti kristjane, ki sopobegnili iz Mosula pred terorističnoskupino ‘Islamska država’, ter zašči-titi njihovo življenje in domovinopred teroristi, poroča agencija Fides,sklicujoč se na krajevne cerkvenevire. Kaldejski patriarh in severno-iraški škofje so se Kurdom že zahva-lili za njihovo velikodušnost.

Ženeva • Predsednik Konferenceevropskih cerkva, pravoslavni metro-polit za Francijo Emmanuel (Adami-kis) je opozoril, da Evropa ne smezanikati svojih krščanskih korenin terda mora glas Cerkve spet močnejeodmevati v koncertu mnenj te celine.»Potrebujemo močnejšo krščanskoEvropo,« je prepričan metropolit.

Moskva • Patriarh Ruskepravoslavne Cerkve Kiril I. je vpogovoru s predsednikom itali-janske vlade Mariom Montijem po-hvalil sodelovanje z rimskokatoliškoCerkvijo. Dejal je, da so se v zadnjihletih znatno izboljšali odnosi medCerkvama. »Pri številnih vprašanjihenako mislimo, predvsem pastoralnih


vprašanjih o življenju sodobnegačloveka,« je izjavil patriarh. In dodal,da je ta tema tudi ena najpomem-bnejših dialoških tem.

Ljubljana • V organizaciji Noveslovenske zaveze se je na sobotnemshodu ob 70. obletnici konca drugesvetovne vojne in povojnih pobojevna ljubljanskem Kongresnem trguzbralo več sto ljudi, ki so se spomnilivseh žrtev komunističnega nasilja.Shod se je začel s procesijo odBeethovnove ulice, kjer so bile celiceUdbe, do Kongresnega trga, kjer jena zadnjo soboto v maju 1945množica slišala govor jugoslo-vanskega diktatorja Tita in njegovonapoved genocida, ki je natoSlovenijo spremenil v največjemorišče v Evropi. Na shod so pred-stavniki župnij, v katerih so postav-ljene farne spominske plošče – 168jih je bilo, nosili križ, na katerem jebilo napisano ime župnije in številožrtev iz posamezne župnije.

Maribor • Madžarska vlada je vponedeljek preko svoje veleposlanicev Sloveniji upokojenemu maribor-skemu pomožnemu škofu JožefuSmeju podelila državno odlikovanje‘Madžarski zlati križ za zasluge’, sajje v slovenščino prevedel več klasi-čnih del madžarske književnosti. Kotje ob podelitvi zlatega križa za za-sluge povedala veleposlanica Mad-žarske v Rep. Sloveniji SzilágyineBátorfi Edit, je škof Smej eden tistihSlovencev, ki gradi most z Madžari.

Slovenija • V pomoč pri iskanjupravega moža ali žene je danes, nagod sv. Antona Padovanskega, za-vetnika zaljubljencev, zaročencev in

poročenih, v Sloveniji začel delovatispletni portal KatStik. Na njem sebodo srečevali samski katoličani, kisi želijo poroke in družine. Ideja se jerodila v Avstriji, kjer so prav tako 13.junija pred desetimi leti ustvarili por-tal KatTreff, delovala je tudi v Šviciin Nemčiji, lani pa so se ji pridružileše Hrvaška, Litva, Latvija, Češka,Slovaška in Madžarska.

Ljubljana • Na Ljubljanskemgradu je potekalo 57. mednarodnoocenjevanje vin, na katerem je 40 de-gustatorjev z vsega sveta ocenjevalo258 vzorcev vin iz 21 držav. Sloven-ska vina, ki jih je bilo največ, so pre-jela največ odličij. Kar trem soocenjevalci namenili šampionskinaziv, preostala dva pa gresta na Slo-vaško in v Španijo.

Bonn • Deželni koordinator po-moči ogroženim ljudem v Siriji jepovedal, da je vedno teže pomagatitem ljudem, ker je teroristična “Is-lamska država” vedno močnejša,oborožene skupine se menjujejo,razmere pa so za pomočnike iz za-hodnih držav vedno bolj nevarne.Zato razdeljevanje paketov pomočiprevzemajo sirski in turški po-močniki. Veliko stavijo na zaupanje,pripravljenost pomagati, je koordi-nator povedal ob obisku v Nemčiji.

Pariz • Francoska škofovska kon-ferenca je obsodila protijudovske iz-grede v Sarcellesu severno od Pariza,v katerih so se demonstranti spo-padli s policijo, zažgali pa tudi trgo-vino z judovsko hrano. Na ta načinso protestirali zoper judovsko ob-streljevanje in napade na Gazo.

Vir: Revija Ave Maria, Lemont


Od Atlantika do PacificaOd Atlantika do Pacifika

Letos nas je za velikonočnepraznike obiskal g. Jaka Barle, sobratlazarist iz Argentine, ki trenutnodeluje v Sloveniji. Obiskal je skupnostiv Calgariju, Edmontonu, Kelowni inVancouverju. V Princegeorgu tokrat nibilo srečanja. Bil je zelo vesel obiskanaših rojakov in hvaležen za vso pri-jaznost in pomoč, ki so mu jo na tejpoti izkazali naši ljudje.

Svojo misijonsko pot je nadaljevalv Montrealu, kjer sta skupaj z župni-kom pripravila župljane sv. Vladi-mirja na veliko noč. Po tihi nedelji seje vrnil v Toronto, kjer je najprejspovedoval in pridigal pri Mariji Po-magaj in na pristavi Bled v Picke-

ringu za Slovence iz Prickeringa,Ajaxa, Whitbija in Oshawe. V veli-kem tednu je imel pripravo na velikonoč pri Brezmadežni. Duhovniki inverniki smo mu hvaležni za vsoduhovno pomoč.

Valentin Batič CM, župnik

Tretjo nedeljo po veliki noči smo vžupniji imeli sveto birmo. Zakra-ment je 20. birmancem podelil skofJohn Boissonneau. Pri sv. maši je pelmešani zbor Naša pesem. Dve leti sose mladi pripravljali na ta pomem-ben zakrament. Pripravljala jih je ga.Sonya Horvat. Hvaležni smo ji zanjeno vztrajno požrtvovalnost. Po

Velikonočni obisk g. Jaka Barle CM

Birmanci s škofom, kaplanom in katehistinjo


sveti maši je bilo v dvorani kosilo zatiste družine, ki so se za kosilo pri-javile. V bodoče bo na predlog škofasv. birma že v sedmem razredu in nev osmem kot do sedaj.

Za velikonočne praznike so imelečlanice Kat. ženske lige veliko dela.Najprej so pred cvetno nedeljo izde-lovale butarice. Pridno so jim poma-gali posamezniki, ki so zanimivebutarice naredili že doma. Nekaj bu-taric so pripravili otroci Slovenskešole, ki so se pridružili, da bi senaučili izdelovanja butaric.

Na večer med tednom in v sobotoso gospe pripravile pecivo in poticoza prodajo v nedeljo. Spekle so ve-liko peciva in 60 potic in vse tudiprodale. Omeniti moramo, da sopecivo prinesle v dvorano tudigospe, ki so pekle kar doma. Vsemsmo zelo hvaležni.

Mešani pevski zbor in nova orga-nistinja Joan Šibenik so se, hvalaBogu, zelo dobro ujeli in za praznikekrasno sodelovali pri bogoslužju.

Člani Vincencijeve konference sokot vsako leto za praznike obiskalibolne in starejše.

V soboto, 25. aprila smo pri jutranjisv. maši počastili Mater dobrega sveta,zavetnico Katoliške Ženske lige inmed članice sprejeli šest novih. Sv.mašo je vodil g. Valentin, predsednicaga. Rozi pa je kandidatkam pripelaoznako KŽL. Po maši smo imeli krat-ko srečanje in pogostitev v dvorani.

Slovesnost prvega svetega obha-jila je bila v nedeljo 3. maja pri zadnjisv. maši. V soboto je 11 otrok bilo priprvi spovedi in imelo vajo za sloves-nost naslednjega dne. Berila so bralistarši, otroci so pripravili prošnje inprinesli darove za sv. mašo. Sv. masoje daroval g. župnik in nagovoril nav-zoče. Pel je otroški pevski zbor podvodstvom g. Vinčeca. Otroke sta nasv. obhajilo pripravljale gdč. MiriamPadar in Amanda Wreglesworth. Posv. maši smo slovesnost zaključili zdobrim kosilom. Iskren Bog povrnivsem za pomoč in sodelovanje.

Prvoobhajanci z župnikom in katehistinjama


Drugo nedeljo v maju smo praz-novali materinski dan. Sv. maša jebila na Slovenskem letovišču ob11:45. Po maši smo v dvorani imeliskupno kosilo. Dan je bil zelo lep inprijeten, temu primerno pa je bilotudi število obiskovalcev.

Konec meseca maja smo imelivsakoletni pohod za Dom Lipa. Biloje deževno in hladno. Kljub vsemu jehodilo kakih 85 ljudi. Pridni so bilitudi sponsorji, saj so darovali kar $56tisoč. Poleg tega sta za Dom darovalaše $10 tisoč g. in ga. Sajnovič.

Procesijo sv. Rešnjega Telesa inKrvi smo imeli v nedeljo 7. junija. Sv.mašo je vodil g. Batič, pridigal pa je p.Ivan Bresciani, provincijal slovenskihjezuitov, ki se je trenutno mudil vTorontu. Za procesijo se nam je pri-družil še g. Burja, tako smo pri njejsodelovali trije duhovniki. Peli sopevci obeh župnij in člani zbora Naša

pesem. Dan je bil čudovit, temuprimerno tudi obisk in sodelovanjepri procesiji. Letos smo se prvič usta-vili pri novi kapelici, ki jo je postavilg. Janez Tratnik. Posvečena je Sv. Ka-teri Tekakwitha, kanadski Indijanki.Kapelico je v dežju blagoslovil g.župnik v nedeljo pred procesijo.

Letos bo romanje v Midland vsoboto, 12. septembra. Vodil ga boupokojeni koperski škof msgr.Metod Pirih. Spremljal ga bo ravna-telj katoliške gimnazije v Vipavi g.Primož Erjavec, ki je pred tremi letivodil velikonočno duhovno obnovo.Vse lepo vabimo na romanje!


Pri Mariji Pomagaj je čas zimenaenkrat minil. Kot vedno so gapopestrila srečanja pri sv. maši in vdvorani. Poleg rednih dolžnosti smoletos imeli še izredno akcijo. Sodelo-vali smo pri vseškofijski nabirkiDružine vere. S srečanji, kratkim fil-mom, raznimi spodbudami in mo-litvijo, ki jo še vedno molimo, smovzpodbujali župljane k sodelovanju.Dosegli smo naš cilj, stopetnajst tisočdolarjev. Iz skofije, bojo poslali pismatistim, ki so se obvezali, da bodosodelovali pri nabirki in oddaliposebne prijavne kartončke. Hvalavsem, ki se zavedate vrednosti teizredno pomembne akcije.

Pridno so v skupnosti delovaleKatoliška ženska liga, Misijonskikrožek in člani Pastoralnega sveta.

PRI MARIJIPOMAGAJv Torontu

G. Janez in ga. Martina Tratnik


Za njihovo delo in prizadevanje smojim zelo hvaležni. Več pozornosti pabilo treba posvetiti vzporejanjuraznih nabirk in prireditev, da bojožupljani lažje sodelovali in pripo-mogli k še boljšemu uspehu. Nepri-merno je, da v teku Sharelife orga-niziramo še kako drugo nabiralnoakcijo, če to lahko storimo ob boljprimernem času, prej ali pozneje.Kjub vsemu je bilo za praznike do-volj butaric, peciva in potic in nobe-nemu ni bilo treba iti domov spraznim želodcem.

Za letošnjo tako imenovano Slo-vensko Melody Mass, je bila izbrananedelja po veliki noči. Mislim, da bilahko to mašo imeli na župnijski Ma-rijin praznik v maju, saj je večinapesmi Marijinih. Naziv te mašečloveku ne razkrije niti namena nitibogastva slovenske sakralne glasbe.

Hvaležni smo družini Julie Gruš-kovnjak, ki so letos vse postregli s ko-silom za materinski dan. Bog povrni!

Župnijski praznik Marije Pomagajje letos soupadal z binkoštno nedeljo.Bogu in Mariji smo se v cerkvi za-

hvalili. Članice Katoliške ženske ligeso v dvorani za praznik pripravilebogato mizo dobrot in vse navzočepovabile na praznovanje. Vsem, kiste organizirale, prinesle, postregle inpomagale, se iskreno zahvaljujemo.


Priprava na veliko noč •Duhovno pripravo na veliko nočsmo imeli od 18. do 22. marca. Vodiljo je g. Jakob Barle CM. K nam vMontreal je prišel po opravljenihobiskih v pripravi na veliko noč pozapadnih predelih Kanade. Od naspa je odšel v Toronto, kjer je na obehslovesnkih župnijah vodil duhovnoobnovo.

V dnevih duhovne obnove je bilamaša zjutraj in zvečer z nagovoromin priložnostjo za sveto spoved. Mi-sijonar nam je pomagal, da smo se vduhu vere pripravili na svete praz-nike. Doživljamo neljubo resničnost,

IZ ŽUPNIJESV. VLADIMIRJAv Montrealu

Nekateri člani Pastoralnega sveta in Misijonskega krožka Marije Pomagaj


da se iz leta v leto počasi manjšaštevilo udeležencev.

K pripravi na veliko noč spadajonekatera skupna dela. V soboto 21.marca smo delali rezance. Tudi pritem skupnem delu vsako leto številodelavcev upada.

V tednu pred cvetno nedeljo smodelali butarice, kot je naša navada. Vsoboto pred cvetno nedeljo pa sogospe delale in cvrle krofe (flancate),lep in okusen dodatek za praznovanje.

Veliki teden • V veliki teden smovstopili na cvetno nedeljo. Na za-četku obeh maš je bil blagoslov bu-taric in palmovih vejic. Blagoslovimamo že nekaj let kar v cerkvi.

Na veliki četrtek smo se s hva-ležnostjo zbrali k sveti maši v spominzadnje večerje. Jezusu smo se zahvaliliza sveto evharistijo – daritev sv. mašein sv. obhajilo ter za duhovništvo. Pokončani maši nam je razkrivanje oltarjana simbolni način povedalo, da je bilJezus, ki je naš pravi oltar in daritev,oropan vsega. Nase je prevzel krivdoin težo naših grehov ter za spravo inodpuščanje trpel in umrl na križu.

Na veliki petek smo ob trehpopoldan obhajali trpljenje in smrtnašega odrešenika Jezusa Kristusa inčastili sveti križ ter s hvaležnostjopristopili k svetemu obhajilu. Priudeležbi obhajanja velikega petka seiz leta v leto bolj pozna, da postajanavaden delavnik.

Na veliko soboto popoldan je bildvakrat blagoslov velikonočnih jedil.Kot v minulih letih, jih je tudi letosnajveč prišlo ob tretji uri. K blago-slovu je prišlo lepo število otrok. Pridrugem blagoslovu je bilo malo ljudi.

Z velikonočno vigilijo smo začelislovesno obhajanje velike noči. Sim-bolika in božja beseda pomagataosmisliti in bolje razumeti sveta do-gajanja obredov.

Velika noč • Na veliko noč smoimeli dve maši, kot redno ob nede-ljah. Tokrat se je poznalo, da jepraznik, saj se je cerkev pri obehmašah napolnila. Slovesnost velikenoči, kot obrede v velikem tednu, jepovzdignilo navdušeno petje cer-kvenega pevskega zbora. OrganistuFrancu Roganu in pevskemu zboru

Ob praznovanju prvega svetega obhajila v Montrealu


priznanje in zahvala.Prvo obhajilo • Po veliki noči se

je življenje nekako umirilo. V nedeljo3. maja smo med drugo mašo imelislovesnost prvega obhajila. Štiridečke je od meseca oktobra ob sobo-tah zjutraj pripravljala na prvo svetospoved in prvo sveto obhajilo ga.Jožica Glavač. Za to veliko delo priz-nanje in iskrena zahvala.

V soboto, 2. maja dopoldan soštirje prvoobhajanci opravili prvospoved in tako pripravili svoja srcane prejem svetega nebeškega gosta.Spovedi je sledila vaja za potek insodelovanje za naslednji dan.

Slovesnost prvega obhajila se jepričela z vstopom prvoobhajancev vspremstvu staršev, strežnikov inžupnika. Na poti k svo-jemu mestu v klopi jevsak od proobhajancevpri majniškem oltarjuMariji podaril cvetlico.

Med mašo so sodelo-vali prvoobhajanci in nji-hovi starši. Starša stabrala berili, prvoobhjancipa namene pri prošnjahza vse potrebe, prineslidarove pri darovanju inponesli pozdrav mirumed zbrane v cerkvi.Namesto veroizpovedismo skupaj s prvoobha-janci obnovili krstneobljube. Maši in skupni zahvali jesledilo fotografiranje.

Kljub temu, da je župnik imelzdravstvene težave, ‘obiskala’ ga jeBell’s Palsy, je slovesnot lepo pote-kala in smo vsi bili Bogu hvaležni za

lep in pomemben dan, tako za prvo-obhajance in njihove družine kot zavso našo župnijo.

Materinski dan • Letos je bilasprememba v obhajanju materin-skega dneva. Ni bilo ne proslave inne kosila. Bilo je veliko vzrokov inizgovorov. Upamo, da bomo prihod-nje leto spet obhajali materinski dan,kot vse do letos.

Letovišče (farma) • V drugi polo-vici maja se je začelo pospravljanje inčiščenje na župnijskem letovišču priL'Epiphanie. Na večji površini je bilotreba pograbiti listje in borove iglice,da bo mogla dajati kraju ton tudi lepatrava in čist teren. Veliko dela zahtevatudi bazen: izpraznjenje, čiščenje, bar-vanje... Hvala Bogu in hvala vsem, ki

se iz leta v leto trudijo zdelom, da je letovišče pri-jeten kraj za oddih indruženje.

Telovo • Prvo nedeljov juniju smo obhajaliTelovo na našem leto-višču. Jezusa v Najsvetej-šem smo častili, molilislavili ter prosili varstvain blagoslova pri štirihpostajah, poslušali Božjobesedo, peli ter prejeliblagoslov. S to slovesnos-tjo se je začela poletna se-zona rednih nedeljskihmaš na letovišču.

Slovenska skupnost je pred 50. letikupila zemljišče za letovišče. Natelovo se je začelo jubilejno letoletovišča. Župljan Franc Rajbar jeletovišču podaril kelih in pateno, kiju je sam izdelal. Ta prelepi dar je

Novi kelih in patena


župnik g. Franc Letonja CM blago-slovil pred darovanjem. V molitviblagoslova smo slišali: »Veseli pola-gamo na oltar ta kelih in to pateno zaobhajanje daritve nove zaveze..., da sebomo z obhajanjem svete daritve nazemlji poživljali s svetimi zakramenti.«Nov kelih in nova patena z obredomblagoslova sta nam še bolj osmislilasveto daritev in obhajanje RešnjegaTelesa in Rešnje Krvi – Telovo.

g. Franc Letonja CM, župnik

Fish Fry je bila posebnost na velikipetek in je lepo potekala. Učiteljiceslovenske šole so hvaležne vsemstaršem in učencem, ki so pomagali,pa tudi vsem, ki so se tega dogodkaudeležili in ga podprli.

Žegen velikonočnih jedil na ve-liko soboto je vedno lepo obiskan do-godek. Ob 10h dopoldan je za članedruštva Triglav bil v cerkvi St. Johnthe Divine v Londonu, ob 12h pridruštvu Sava-Breslav, v župnijskicerkvi sv. Gregorija Velikega vHamiltonu pa ob 3h, 4h in 5hpopoldne. Največ mladih in otrok jeprišlo prvem žegnu ob treh. Tudi vangleščini so slišali dosti razlage opomenu posameznih jedil. Starši instari starši pa morajo mlademu rodurazložiti navade, ki so jih imeli v svo-jih družinah.

Velikonočno praznovanje se jepričelo z Velikonočno vigilijo vsoboto zvečer ob osmih in nadalje-valo z velikonočnimi mašami vnedeljo dopoldne. Bilo je nadvseslovesno in z veliko sodelovanja.Zbor je mogočno prepeval veli-konočne pesmi, da je zares donelo.Pri maši ob 11h je zelo ubrano pel

PRI SVETEMGREGORIJU V.v Hamiltonu

Blagoslov velikonočnih jedil v Londonu


angleški zbor. Iskrena zahvala grevsem, ki so ob praznikih sodelovaliin pomagali.

Srečanje predstavnikov Slov. ko-ordinacijskega odbora Niagara jebilo pri društvu Slovenski Park vsoboto, 11. aprila. Častni generalnikonzul John Doma je predstavilnovo prireditev CanSloFest, ki boletos prvič, 18. julija pri društvuBled-Planica. Sledila je večerja, natoše redni sestanek.

V nedeljo, 12. aprila je bil letnižupnijski občni zbor, ki je potekalpo ustaljenem redu, tudi s poročiliposameznih skupin ter finančnimporočilom. Župnik je obrazložil inobjasnil nekatere postavke finan-čnega poročila. Predstavljeni so bilinekateri predlogi za prihodnostskupnosti, s poudarkom pomenaprostovoljcev in vključevanja mlajšegeneracije v vodenje župnije. Razvilse je kratek pogovor ob predlogih zanove člane župnijskega sveta, natopa se zaključilo s prigrizkom in kavo.

CWL – Katoliška ženska zveza jepraznovala njih zavetnico Marijo –Mater dobrega svèta v sredo, 22. aprila.Pri maši je bilo sprejetih sedem novihčlanic, nekatere pa so prejele priz-nanje za več let delovanja. Vse so bilevabljene na sodelovanje pri projektihin na udeležbo pri rednih mesečnihsestankih. Praznovanje se je nadalje-valo tudi po sveti maši.

Zapisnik župnijskega občnegazbora je bil objavljen v ‘Vestniku’(oznanilih) za vse župljane. Razvi-dne so tudi številke za cerkev in dvo-rano. Letos bo odplačan del dolga priškofiji, zamenjati bo treba hlajenje zazgornjo dvorano in še kaj se bonabralo za redno vzdrževanje ter zamanjša popravila in obnovo poslopij.Zahvala gre vsem, ki podpirajo žup-nijo tako finančno kot tudi s prosto-voljnim delom. Posebna zahvala patudi članom župnijskega sveta, ki sopripravljeni še naprej ostati dejavni.

V soboto, 18. aprila je pri društvuBled - Planica gostoval slovenski

Otroci in starši po sv. maši, ob zaključku Slovenske šole v Hamiltonu


pevec Oto Pestner. Okrog sedmihzvečer je bila večerja, po večerji paglasbeni večer. Najprej so SteveCafuta, Milan Vinčec in Vida Godinazaigrali nekaj pesmi, nato je imel svojkoncert Oto Pestner. V prvem delu jezapel nekaj pesmi iz svojega bo-gatega repertoarja, v drugem delu jezapel še nekaj narodnih ob sprem-ljavi Steva in Milana, obiskovalci paso se z veseljem podali na plesišče inzaplesali.

Spomladanski župnijski banketje bil v nedeljo, 26. aprila. Sveto mašoob 10h je vodil upokojeni škof An-thony F. Tonnos. Še naprej v duhupraznovanja 50-letnice župnije, sobili potrjeni tako člani župnijskegasveta, kot tudi drugi sodelavci in žu-pljani. Župnik se je vsem iskreno za-hvalil. Na banketu po maši je‘kuhinja’ postregla kosilo za 239

udeležencev banketa. Zbrani daroviob banketu so znašali 9.632 dolarjev.

Urejanje okolice cerkve in dvo-rane spomladi zbere več sodelavcev.Župnik se je vsem poimensko za-hvalil v Vestniku (oznanilih).

Praznovanje Materinskega dne vnedeljo, 10. maja se je pričelo s svetomašo ob desetih dopoldne. Delnoslovensko, delno angleško, župnijskizbor in angleški zbor sta izmenjajeprepevala. Pri maši so sodelovalistarši in otroci. Učiteljice in otrociSlovenske šole so za Materinski danorganizirali kosilo in kulturni pro-gram v dvorani, ki je tudi neke vrste»pokaži, kaj si se naučil v Slovenskišoli«. Ob zaključku je ravnateljicaSandy Allen podelila diplomo Iza-belli Marinčič ob dokončani Sloven-ski šoli in se zahvalila vsem, ki sopomagali pri pripravi dneva.

Prvoobhajanci in drugi otroci pred oltarjem


Članice Slomškovega oltarnegadruštva so se zbrale pri večerni svetimaši v soboto, 2. maja, pri kateri soob koncu zapeli še litanije MatereBožje. Po maši so imele članice še pri-jateljsko srečanje ob kavi in pecivu vspodnjih prostorih župnišča.

V soboto, 23. maja je bil zadnji danSlovenske šole. Najprej so se zbralipri daritvi svete maše in se Bogu za-hvalili za leto, ki so ga preživeli vSlovenski šoli. Pridružili so se tudinekateri starši. Po maši pa so seodpeljali še na bolj razvedrilni deldneva. Ob pici in igrah so otroci uži-vali in se dodobra tudi utrudili.

Prvo sveto obhajilo je prejelo šestotrok zadnjo nedeljo v marijinemmesecu maju. Na ta dan so sepripravljali pri verouku v katoliškihšolah, ki jih obiskujejo in v Slovenskisobotni šoli, tisti, ki jo obiskujejo. Primaši so sodelovali prvoobhajanci innjihovi starši, pela pa oba zbora. Po

obhajilu so otroci Slovenske šole naj-prej izrekli svoje zahvale in nato obspremljavi kitare in orgel zapelipesem “Jezus moj, ljubim te”. Moškizbor Majolka je nato zapel litanijeMatere Božje. Ob koncu so bile raznezahvale, predstavniki ‘Knights ofColumbus’ pa so še na kratko pred-stavili delovanje njih organizacije inpovabili k članstvu. Lepo je bilovideti polno cerkev ter vesele obrazeprovoobhajancev in njihovih družin.

Vir: Vestnik(župnijska oznanila in glasilo)

Šolsko leto 2014-2015 je kar hitrominilo. Letos smo v šolo vpisalipetinsedemdeset učencev.

Poleg rednega pouka smo seučitelji udeležili dvodnevnega semi-

Poročilo Slovenske šole

V Slovenski šoli pri Brezmadežni se dogaja marsikaj zanimivega


narja v novembru tukaj v Torontu. Taseminar, namenjen učiteljem v Slo-venskih šolah v Kanadi in ZDA, jepriredil Urad za Slovence v zamej-stvu in po svetu. Predavali sta profe-sorici Mihaela Knez in Damiana Kerniz centra za slovenščino kot drugi/tujijezik. Seminar je bil zelo zanimiv invelik pridobitek za vse učitelje.

Priredili smo Miklavževanje inpraznovali pomembne praznike.Prvega marca smo priredili nedelj-sko kosilo v dvorani. Kosilo je bilo na-menjeno lanskoletnim maturantom,katere je tudi nagradila SlovenskaKrekova banka. Po kosilu so sedanjiin bivši učenci izvedli lep koncert.

Najlepša hvala Slov. Kreditni bankiin Krekovi Kreditni banki za njihovopodporo in radodarnost naši šoli.

Letos se poslavlja od šole dolgo-letna učiteljica ga. Polona Cankar Pil-leggi. Hvaležni smo ji za vse njenodelo, prispevke in prizadevanja vprid šole. Želimo ji vse najboljše inveliko nadaljnih uspehov.

Lepe in vesele počitnice, želimvsem in nasvidenje v jeseni.

Marta Jamnik, ravnateljica

Naše življenje je eno samo romanje,romanje od zibeli do groba. Tega semočno zavedamo prav mi izseljenci,ki smo podobno kot očak Abrahamzapustili svoj dom in se napotili vdeželo, ki nam jo je Gospod pokazal.V tej novi deželi smo si postavilioltarje, cerkve, družine, hiše in

skupne domove, kjer živimo in sedružimo ter častimo Boga. Za svojsvetli zgled smo si izbrali častitljivegaslužabnika Friderika Ireneja Baraga,ki je zdavnaj pred nami, v devetnaj-stem stoletju prišel v to novo deželokot misijonar in se povsem posvetilIndijancem. Njegovo krepostno, go-reče in naravnost herojsko življenje jeprižgalo luč vere v Jezusa Kristusamnogim Indijancem, tako, da gasmemo danes s ponosom imenovati‘Apostol Indijancev’. In ker je rodnaSlovenija daleč, se zato mi Slovenci,živeči tukaj v Kanadi in Amerikizavedamo, da je častitljivi božjislužabnik Friderik Baraga naša vez innaša obveza. Zato vsako leto radi ro-mamo ob tako imenovanih Baragovihdnevih. Tako je bilo tudi v oktobru2013. Z nami je romal g. Ivan Kranjc,župnik iz Črensovec (Prekmurje). Ro-manje je bilo nepozabno, kajti z njimsmo spletli posebne prijateljske vezi.Ob slovesu smo si zadali nalogo, dabomo v letu 2015 skupaj poromali vsveto deželo. In to nam je uspelo!

Po izvedbi raznih možnosti poto-vanja z različnimi agencijami invoditelji, se je g. župnik Ivan Kranjcodločil za agencijo Aritours iz Mari-bora in nam že septembra 2014poslal vabilo s posebnim pismom, patudi programom za romanje v Svetodeželo. To vabilo in program so spre-jeli in posredovali tudi naši dušni pa-stirji, za kar smo jim nadvsehvaležni. Mesta na autobusu so bilahitro zasedena. Naša Marta Demšarin John Bernik sta urejala vsepotrebno z Air Canada in z agencijoAritours iz Maribora, ki je vodstvo

Romanje v sveto deželo 2015


romanja tudi prevzelo.Na romarsko pot iz Toronta se nas

je podalo trideset. Med nami je biltudi g. kaplan Toni Burja, kar nas jeposebej osrečevalo. Naša prva postajaje bila v Zagrebu, kjer smo prespalieno noč in si naslednji dan ogledalimesto. Tam so se nam pridružili ro-jaki iz Črensovec, njihov župnik g.Ivan Kranjc, Miriam Klemen iz Avs-tralije in Tanja Arih Korošec,voditeljica iz agencije Arituours. Poletaliških formalnostih v Zagrebu,smo v večernih urah poleteli v ‘TelAviv’, kjer nas je sprejel p. Milan HolcOFMConv (minorit). Sledila je ševožnja v Nazaret, kjer smo prenočili.

Začeli smo torej romanje po Svetideželi v Nazaretu, na kraju Gospo-dovega oznanjenja Mariji ter v krajih,ki so povezani z Jezusovim otroštvomter z Jezusovim oznanjevanjem.Posebno doživetje je bilo v KaniGalilejski, kjer so zakonci obnovilisvoje zakonske obljube in nato ob rekiJordan, kjer smo vsi obnovili krstne

obljube. Na gori Tabor smo se spomi-njali Jezusove spremenitve in na goriblagrov prisluhnili Jezusovemu go-voru na gori s čudovitimi nasveti zaživljenje. Ob Genezareškem Jezerusmo obiskali Petrovo hišo, krajpomnožitve kruha (Tabgha) ter krajPetrovega primata (prvenstva medapostoli). Peljali smo se tudi po jezeruin doživeli prostranost Galilejskegajezera, ki mu mnogi zaradi velikostipravijo kar ‘morje’. Na poti v Jeruza-lem smo obiskali Karmelsko MaterBožjo in Ein Karem, rojstni kraj JanezaKrstnika, kamor je šla Marija obiskatteto Elizabeto.

Drugi del romanja po Sveti deželije potekal v Jeruzalemu in Betle-hemu. V Jeruzalemu smo obiskaliOljsko goro (vrt Getsemani) inKalvarijo. Ob molitvi križevega pota,smo se poglobili v Jezusovo trpljenje,na kraju Jezusovega groba papraznovali Jezusovo vstajenje. VJeruzalemu smo obiskali tudi krajMarijinega zaspanja ter Judovski naj-

Skupinska slika pred cerkvijo Božjega groba, v Jeruzalemu


svetejši kraj, Zid žalovanja, ki je zaJude kraj molitve in slavljenja Boga.

Obisk Betlehema, kraja Jezuso-vega rojstva in betlehemskih poljan,kjer se je nebo dodaknilo zemlje, jebil za nas nadvse srečen trenutek, sajsmo lahko na tem svetem krajupraznovali božično skrivnost. Kakolepo je zvenela božična pesem natem svetem kraju, lahko reče le tisti,ki je to doživel. Zdi se mi, da tamnaša božična pesem zveni velikogloblje, sveto…

Na tej romarski poti smo obiskalitudi najstarejše mesto sveta, Jeriho (9tisoč let), kjer se je Jezus srečal z Za-hejem in kjer je na poti ozdravljal.Ustavili smo se tudi ob Mrtvemmorju in preizkusili, če nas vodalahko drži pokonci. Romanje smosklenili v Jeruzalemu, v spominskemparku druge svetovne vojne, v katerije bilo ubitih šest milijonov Judov, odtega kar milijon in dvesto tisoč otrok.

Ob koncu romanja po sveti deželinam ne ostane drugo kot to, darečemo Bogu hvala za čudovito ro-marsko pot, ki je v nas poglobilavero in nam prinesla mnogo milostiter nas še globlje povezala z Bogomin z našimi rojaki Prekmurja, do-mačimi, ki so bili za nas na poti praviblagoslov, veselje, sreča ter spoz-nanje, da smo še vedno enega Duhain enega slovenskega srca.

To slednje smo posebej doživeli vskupnih dnevih našega potepanja poPrekmurju in Štajerski. Po romanju vSveti deželi, smo se nastanili v Ter-mah Banovci. Od tam smo vsak danporomali v različne kraje. Prvi dansmo imeli zahvalno sv. mašo priMariji Vnebovzeti v Turnišču, ki jo jedaroval murskosoboški škof dr.Peter Štumpf. Po sveti maši inogledu obeh cerkva, nove in stare,nam je g. skof predstavil zgodovinoPrekmurja. Nato smo s škofom

Obnovitev zakonskih obljub med sv. mašo v Kani Galilejski


Petrom poromali v samostan Klaris,kjer smo se nekaj časa zadržali vskupni molitvi s sestrami in se nato zdvemi od njih pogovorili. Pot nas jevodila naprej k ogledu čevljarskegain kupinarskega muzeja. V Ižakov-cih, na Otoku ljubezni, smo siogledali še brodarski muzej in mlinna Muri ter se z brodom peljali čezMuro, na Štajersko stran. Dan smosklenili pri Jeruzalemski MateriBožji, ki kraljuje med samimi gori-cami (vinogradi) v osrčju Prlekije, vJeruzalemu.

Naslednji dan smo se napotili vRogaško Slatino, si ogledali or-glarsko delavnico Škrabl, se spre-hodili po mestnem jedru Celja zJožefovim hribom, ter še mestoLaško, z ogledom pivovarne Laško(in s pokušnjo piva). Nazaj gredesmo se ustavili tudi pri spominskem

parku Teharje, ki je bil za mnogeizredno odkritje.

Tretji dan smo se ustavili pri grobubl. škofa A. M. Slomška v mariborskistolnici. Po sv. maši in ogledu mest-nega središča Maribora, z najstarejšovinsko trto na svetu, smo se podalina Ptujsko goro. Tam nas je sprejel p.Milan Holc, naš odlični vodnik posveti deželi, ki nam je razkazal tudiPtujskogorsko baziliko z milostnopodobo Ptujskogorske Matere Božje,kateri smo se še posebej izročili.

Četrti dan smo preživeli v zna-menju božjega služabnika DanijelaHalasa, po vojni ubitega duhovnika.Podali smo se na njegovo romarskopot, ki se je vila iz rodnih Črensovec,preko Hotize, Kota, do njegovegagroba v Veliki Polani. Popoldan smosi ogledali tudi lončarstvo Bojnec vFilovcih in sklenili dan z družabnimsrečanjem v Sovjaku, na Štajerskem,v rojstnem kraju g. Ivana Krajnca.

Vrhunec našega skupnega ro-manja pa je bila zahvalna nedeljskasv. maša v župnijski cerkvi Sv. Križav Črensovcih, ki jo je vodil naš ka-plan g. Toni Burja. Med sv. mašo nasje nagovoril župnik Ivan Krajnc in sezahvalil za naše pristne medsebojnevezi prijateljstva, ki jih gojimo. Pri tejslovestnosti je naš kaplan blagoslovilnovo misijonsko spovednico s po-dobo sv. p. Pija. Na koncu sv. mašepa smo prisluhnili še nekaterim do-moljubnim pesmim. Nagovoril nas jetudi g. Jožef Horvat, poslanec vdržavnem zboru Rep. Slovenije.

Naše skupno druženje smo nada-ljevali z obiskom Romskega naseljaKamenci in Slomškove cerkve na

Marijina hiša pod cerkvijo, Nazaret


Gornji Bistrici ter ga sklenili s skup-nim druženjem v župnijskem domuSvete Družine v Črensovcih.

Gotovo ta opis našega romanja poSveti deželi in naši ljubi Sloveniji je ledelček vsega bogastva, ki smo gadoživeli. Bilo je resnično bogatoduhovno romanje, prepleteno z bo-gastvom molitve, pesmi in globokegadoživljanja svetih krajev. Zato lahkorečem, da je bila priprošnja časti-tljivega božjega služabnika FriderikaBarage tudi tokrat na delu. Boguhvala zanj in za vse uslišane prošnje,posebej za varno in srečno pot.

In ob koncu bi še enkrat radaizrekla zahvalo vsem našim duhov-nim in strokovnim voditeljem vimenu nas vseh romarjev iz Kanade,Avstralije in Slovenije.

Gospodu kaplanu Toniju Burji, kinas je spremljal iz Toronta ter dopri-nesel svoj delež pri svetih mašah inmolitvah. Patru Milanu Holcu za vsenežno izgovorjene besede in misli,razsvetljenimi od Sv. Duha, ki nas jevsak dan presenečal. Gospej TanjiArih Korošec iz agencije Aritours vMariboru, ki je ves čas našega ro-manja skrbela za nas s takoljubeznijo, kakor zmore skrbeti lemati za svoje otroke. In končno žup-niku Ivanu Krajncu iz Črensovec zavso skrb, potrpljenje z nami,ljubezen, dobroto, dragocen čas odzačetka načrtovanja in do konca ro-manja. Razdajal se je z vsem srcem,združenim z ljubeznijo do nas vsehromarjev, z izredno gostoljubnostjood prvega dne do slavnostnega za-ključnega kosila. Hvala vsem, ki somu pomagali tiste dneve. V naših

srcih bodo za vedno ostali spominina prečudovite preživete dneve zVami vsemi! Bog plati!

“So besede, ki veliko povedo,so dejanja, ki še več povedo,je ljubezen, ki vse pove.”

Agata Žoldoš

G. Ivan Kranjec, ki rad ‘diši po ovcah’

S patrom Milanom Holcem na Ptujski gori


Nekateri so bili tudi na kameli

Pater Miha - čudoviti razlagalec

S škofom Petrom Štumpfom, Turnišče

Pri grobu Danijela Halasa, Velika Polana

Pri spominskem parku, Teharje

Med križevim potom, Via Dolorosa, Jeruzalem


DVOJNA ZAHVALA

Valerija Seljak roj. Papež, je v miru zaspala in šla v več-nost, iz paleativne oskrbe v bolnici St. Michael 26. novem-bra 2014, na dan pred rojstnim dnem njenega moža Tonetain očeta Jožeta.

Rodila se je v Slovenski vasi pri Kočevju 27. marca 1926.Bila je žena globoke vere. Posebej rada je molila rožnivenec ter obiskovala Medjugorje z družino in prijatelji.

Valerija je živela v Kočevju in v Šmihelu pri NovemMestu. Njen oče Jože Papež je potoval v Kanado za delo v rudnikih ter jepošiljal denar njeni ženi Ani, da je lahko zgradila hišo, medtem ko je oskr-bovala kmetijo za njeno družino.

Ko je oče izvedel, da se vojna bliža, je povabil družino v Kanado. Sestre odAnice Papež so zbrale denar ter njo in njene tri hčerke poslale na pot. Poto-vale so z veliko ladjo angleške agencije Cunard Lines in prispele v Kanadotik pred božičem leta 1938.

Skupaj z očetom so živeli v Timmins, Ontario, kjer je Valerija rada obisko-vala šolo z njenimi prijatelji ter igrala na violino, kar se je že v Sloveniji učila.Na žalost je oče umrl v rudniški nesreči marca 1943 in je družina nadaljevalabrez njegove podpore.

Valerija je kot mlada bolehala za poškodbami hrbtenice, kar jo je naredilobolj občutljivo za trpljenje bližnjih. Skrbela je za njeno bolehno mamo in po-magala še drugim ženam Slovenske skupnosti, ko so potrebovale kakšnovožnjo ali prijateljsko spremljanje med težkimi dnevi. Z veseljem je bila čla-nica Katoliške Ženske Lige, rada je poslušala operno petje, kuhala in poto-vala.

Oba, Tone in Valerija sta zaupala njunim otrokom, da se bodo dobro odlo-čali, čeprav to ni bilo vedno najbolj modro. Ob koncu poti Valerije, možAnton je bil sposoben izreči vse vrste prijaznih in ljubečih misli, tudi takrat,ko ona ni mogla več govoriti ali odpreti oči, potem ko je bila prizadeta zamožgansko kapjo v bolnici. Ne glede na vse to, prav gotovo je bila Valerijasposobna polno razumeti besede in čustva tistih, ki so jo obdajali, predno jeumrla. Hvaležni smo g. Toniju Burji, da ji je podelil poslednje zakramente, koje bila v bolnici in da je vodil pogrebne obrede.

Šok ob izgubi življenjskega partnerja, je bil velik davek za Antona, ki se jemoral prilagoditi življenju brez Valerije. Čeprav smo družinski člani pogostoobiskovali starša v njuni bolezni, smo zelo hvaležni, da smo imeli stalno invztrajno pomoč Katice Jaketič, ki je podpirala Valerijo, Antona in našodružino skozi težke čase.


Anton Andrej Seljak je umrl 12. aprila 2015 v 86. letustarosti v bolnici St. Michael, po dolgi bolezni. Zdrav-niki niso pričakovali, da bo Anton umrl, ker jim je predzadnjim izdihom povedal en vic. Iskreno se zahvalimoosebju bolnice St. Michael za njih trud, kakor tudi g. Va-lentinu Batiču za darovano pogrebno sveto mašo.

Tone se je rodil v Tržiču, toda zaradi vojne je že pri 16.letih starosti zapustil Slovenijo z njegovima starejšimasestrama, Vero Gregorič in Lejo Urbanc. V Avstriji je bilopozorjen pred vračanjem Slovencev in je uspel oditi v taborišče mesta Trstv Italiji, kjer je dobil spodbudo za boljše življenje v Kanadi. Ko je prišel v Ka-nado, je bil poslan za delo na kmetiji. Za tem pa je obiskoval Univerzo v To-rontu ter srečal njegovo bodočo ženo Valerijo pri Sylvan Avenue, kjer se jesrečal z novoprišleki. Lastnica hiše je bila Ana Papež-Ule in njene tri hčerke:Mary Zupančič, Ann Vizintin in Valerija.

Anton je poročil Valerijo Papež, ki je bila bančna uslužbenka in je poma-gala nekaterim novoprišlekom najti službo preko banke. Anton in Valerijasta se poročila v cerkvi Svete Helene na Dundas St. W., čeprav sta kasneje obamolila pri Mariji Pomagaj, obiskovala bankete v dvorani Slovenski Dom inpiknike na Slovenskem Letovišču.

Anton je kot električni inženir delal pri ‘General Electric’ in je pogosto potovalv Europo ter puščal Valeriji skrb za pet otrok: Carol, Robert, David, James in Tony.

Odločil se je zapustiti ‘privatni sektor’ in našel mesto za poučevanje elek-tronike pri ‘Centennial College’. Skupaj s skupino sorodnikov in prijateljevje zagnal obratovanje smučišča ‘Old Smokey’ v Beaver Valley.

Navdihnjen od najemniških uspehov žene Ane, sta skupaj kupila neko ne-premičnino in pričela posel, ki je še danes v družinskih rokah. Sin Tony tre-nutno vodi neko družbo za upravljanje premoženja.

Leta 1991 je Anton šel z drugimi sorodniki praznovat Slovensko neodvis-nost, toda je videl pred seboj uničen helikopter, ki je padel blizu hotela Lev,kjer je stanoval. Deset ur je trajalo, da je njegov vlak prispel v Italijo.

Nazaj doma, se je zelo rad družil z njegovimi devetimi vnuki. Pripovedovalje razne vice, jih učil igrati tarok in šah. Posebej rad je vabil vsakega v restavra-cijo, da bi si lahko delili spomine in zgodbe. Valerija pa je držala družino sku-paj z njenim slovenskim načinom kuhanja in njeno velikodušnostjo.

Njuna predanost družini ter vztrajnost pri graditvi novega življenja, nasvse spominjata tudi na tiste, ki so prišli pred njima in so nam pomagali, dasmo danes, kjer smo.

Njih spomini ostanejo z nami, z vsakim dnem, ki se izteče.

Žalujoči in hvaležni: hči Carol, sinovi Robert, David, James in Tony z družinami,sestra Valerije - Ann Vizintin in sestra Antona - Ema Pogačar z družinami.


ZAHVALAV ponedeljek, 9. marca 2015 nas je v 77. letu starosti za-

pustil naš dragi mož, oče in stari oče Stanko Lubinič.Rodil se je na Boldražu v Beli Krajini, kjer je preživel

svoja otroška leta. Kot mlad fant, star komaj 19 let, je odšelv svet za boljšim življenjem in prišel v Kanado.

Leta 1960 se je v Torontu poročil s Cvetko in začel ust-varjati svojo družino. V zakonu sta se jima rodila dva si-nova, Stan in David. V začetku je bilo življenje težko inStanko je opravljal kar dva dela na dan, da sta z ženo lahko kupila hišo. Poz-neje se je odločil za Real state tečaj in z velikim uspehom opravljal svoje delo.

Stanko je imel smisel za humor in mu ni bilo težko pokazati svoje občutke.Hitro je navezal stike z ljudmi in ni nikoli pozabil na družino in prijatelje.Zadnje dneve svojega življenja je preživel v krogu domačih in najbližjih.

Iskrena hvala g. Tinetu Batiču za obisk v bolnišnici in na domu. Zahvaljujemose za opravljene molitve v pogrebnem zavodu, daritev sv. maše in pogrebneobrede na pokopališču. Posebna hvala vsem sorodnikom, ki so nosili krsto terbrali berila in prošnje. Hvala g. Danilu Volku in g. Danilu Baši za prelepo petje.Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in za svete maše. Najlepša hvala gpe. MarijiSoršak in njenim pomočnicam za skrbno pripravljeno pogrebščino in vsem, kiso pomagali pri postrežbi ter posebna zahvala vsem darovalcem peciva.

Prisrčna hvala vsem sorodnikom in prijateljem za njihovo pomoč, ki sonam jo nudili v težkih trenutkih.

Dragi Stanko, srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.

Žalujoči: žena Cvetka, sin David, sin Stan z ženo Cathy in vnuki Stanley in Ericater sorodniki v Kanadi in Sloveniji.

ZAHVALA23. aprila 2015 nas je v 70. letu starosti zapustil Miha

Dolenc. Rodil se je 2. januarja 1946 v taborišču v Austriji.Hvaležni smo g. Valentinu Batiču in g. John Nosanu za

darovano progrebno sveto mašo. Hvala organistu in moš-kemu zboru za ganljivo petje, kuharici gpe. Mariji Soršakin njenim pomočnicam za skrbno pripravljeno pogreb-ščino ter dobrim gospem za darovano pecivo.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovitod njega in se udeležili pogrebne svete maše.

Dragi brat, stric, prijatelj, počivaj v Božjem miru. Naj ti bo lahka kanadska zemlja.Hvaležna družina Dolenc in ostalo sorodstvo.


ZAHVALANepričakovano hitro nas je 16. aprila 2015 zapustila

naša mama, stara mama in prababica Frančiška Vučkoroj. Perdigal, rojena 17. januarja 1930 v vasi Dokležovjev Beltincih, v Sloveniji.

Iskrena hvala g. Batiču za molitve, sveto mašo in po-grebne obrede.

Posebna hvala G. Rudiju in Margiti Žilavec, ki sta namstala ob strani. Hvala nosilcem krste in pevcem.

Hvala prijateljem, ki ste se poslovili od Frančiške in nam stali ob strani terdarovali cvetje.

Najlepša hvala gpe. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za lepo pri-pravljeno pogrebščino, prav tako dobrim gospem za pecivo.

Draga mama in stara mama, ostala boš vedno v naših srcih.

Žalujoči in hvaležni: sinova Mario in Steve ter hčerki Irene in Mary z družinami.

ZAHVALAZ globoko žalostjo v srcu sporočamo, da je odšel k

Bogu naš zelo dragi oče, Franc Stražar. Rodil se je 5.marca 1920 v kraju Studencu pri Krtini, župniji Dob priDomžalah. Franc je bil peti izmed trinajstih otrok inedini, ki je moral pobegniti iz Slovenije leta 1943. Delalje pet let v Oberdrum, blizu Lienz, v Avstriji. Prišel je vHalifax, Kanado leta 1948 in po prvem letu, se je nasta-nil v Torontu. Služil je kot mizar za 43 let pri James F. Gi-llanders Fine Woodworking. Imel je več patentov (novihizumov) in dela njegovih pridnih rok se še danes vidijo pri Torontskemgradu Casa Loma, kjer je naredil glavna vrata.

Zaljubil in poročil se je z Julka Zorc, ki je bila rojena 1923 v Gabrju, Do-brova pri Ljubljani. Na žalost, nas je zapustila 25. februarja 2007.

Ne bomo pozabili njegovih dobrot in velikodušnega srca. Nikoli ni poza-bil njegovih slovenskih korenin, slovenske pesmi in katoliške vere. HvalaVam ata, ki ste nam posredovali globoko vero, ljubezen in vse dobro, kar stenaredil za nas, vaše otroke ter vaše vnukinje in vnuke. Njegov najlubši pre-govor, ki je vklesan na plošči doma je: "Ne le kar veleva mu stan, temveč karmore mož, je storiti dolžan."

Mirno je zaprl oči v 96. letu svojega življenja, v Torontu, 18. aprila 2015. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so molili za Mihčevovga Francelna in ga

obiskovali. Prisrčna hvala duhovnikom g. Toniju Burji, g. Emmanuel Herkelin g. Fredy Mery za zakrament bolniškega maziljenja, župniku g. Tinetu


Batiču za molitve v pogrebnem zavodu, g. Tinetu Batiču in G. Janezu No-sanu za pogrebno sveto mašo in za zadnji blagoslov. Hvala tudi nosilcemkrste: Peter Pinterič, Emma Spelt, Paul Spelt, Tom Spelt, Adele Stražar in Ro-bert Stražar. Hvala organistu Jožetu Oražmu ter pevcem iz Marije Pomagajin Marije Brezmadežne. Hvala tudi gospe Mariji Soršak in njeni pomočni-cam za odlično kosilo.

Naj dobri Bog obilno povrne vsem, ki so nam izrazili njihovo sožalje,poslali cvetje, darovali za svete maše ali za Dom Lipa in Alzheimerjevodruštvo, obiskali pogrebni zavod, se udeležili pogrebne maše, nas spremilina pokopališče in sočustvovali z nami ob pogrebu.

Dragi Ata, počivaj v Božjem miru. Naj bo Gospod Tvoj bogat plačnik.Uživaj večno srečo z Njim, ki si ga vztrajno vse življenje častil s tvojo mo-litvijo in ljubeznijo.

Žalujoči in hvaležni: sin Andrej z ženo Ani (Demšar), sin Martin, hčerka Helenas možem (Jan Karel Spelt), vnukinji Adele Stražar in Emma Spelt, vnuki RobertStražar, Tom Spelt in Paul Spelt, sestre v Sloveniji Roska (Pintarič), Mici (Grad),Pepca (Pirnat) in Ančka (Kovač), pokojni bratje Ciril, Tone, Jože, Ivan in pokojne ses-tre Ivanka, Slavka, Mihela in Tončka.

ZAHVALAS težkim srcem in žalostjo nas je 25. maja 2015 zapus-

tila naša ljuba mama, stara mama in prababica MarijaNovak roj. Petrovčič. Rodila se je 2. februarja 1923 v Za-klancu pri Horjulu v Sloveniji.

Iskrena hvala g. Tinetu Batiču za obisk v bolnici, mo-litve, pogrebno sv. mašo in slovo na pokopališču.

Prisrčna hvala tudi pevcem Anici Sluga, Danilu Volkuin Danilu Baši za lepo petje pri pogrebni sv. maši. Hvalatudi organistinji Joan Šibenik.

Lepa hvala gpe. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za dobro kosilo inpostrežbo. Hvala tudi Miroslavu Vodopivcu za pomoč v dvorani in baru.Hvala Roziki Nesich za vso pomoč in prijateljstvo.

Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali za Dom Lipa, za svete maše, rože inza posebne namene.

Mama, stara mama in prababica, počivaj v miru in za vse ti še enkrat hvala.

Žalujoče hčerke Marija Sinko z družino, Vera Mesec z družino, Dora Mesec združino, Kathy Furgala z družino, sestre Ivanka, Francka in Julka ter ostali so-rodniki v Kanadi in Sloveniji.

Za dobro voljo


“Koštrun je najbolj neumna žival nasvetu, kajne?” vpraša mladi mož svojoženko.

“Tako je, koštrunček moj.”***

On: “Tako si neumna, da ne ločiš oslaod konja!”

Ona: “Ali sem ti že kdaj rekla konj?”***

“Ne, Janez, nocoj me ne bo v vašodružbo. Povej tam zbranim, da mojažena pravi, da se mi nocoj ne ljubi zdoma.”

***Učitelj: “Tri dni te ni bilo v šolo. Pri-

nesi mi opravičilo! Podpiše naj gadružinski poglavar!”

Tinček: “Mama je odpotovala v Ljubl-jano. Ali zadostuje očetov podpis?”

***Učitelj obravnava v šoli čase pri

glagolih.“Če pravim: Pepček je pojedel jabolko

– kateri čas je to?”“Pretekli čas!”“Dobro si povedal! Če pa rečem: Oče

ima denar – kateri čas je pa to?”“Tam, okoli prvega v mesecu, gospod

učitelj!”***

“Atej, kako dolgo pa je treba hoditi izVelikovca v Celovec peš?”

“Kakih šest ur,” je menil oče.“In iz Celovca v Velikovec?”“Tudi šest ur!”“Čudno!” je dejal sinko.“Zakaj čudno?”“Poglej, atej! Od božiča pa do novega

leta je sedem dni. Od novega leta pa dobožiča jih je pa 358!”

***“Petrček, koliko je enajst in trideset?”“Pol dvanajstih.”

***V jetniško celico je prišel nov gost. Ko

so ga stari kaznjenci vse povprašali, jeeden rekel tudi: “Torej, poročen si! Ali sene bojiš, da ti žena medtem zapravi pre-moženje? Pet let je dolga doba.”

“Tega moja žena prav gotovo ne bostorila. Prvič je prepoštena in drugič jetudi ona v zaporu!”

***Veletrgovec je kupil nov avto. Takoj

drugi dan ga je preizkusila žena, ko se jepeljala na sprehod. Zadela je z njim obcestni kamen in čisto skrivinčila blat-nike. Hujše nesreče ni bilo.

Proti večeru je gospa vprašala sina,kaj je rekel oče, ko je opazil škodo.

“Ali naj izpustim kletvice in krepkebesede? je poizvedoval sin.”

“Seveda, kar izpusti jih.”“Potem pa ni nič rekel.”

***Potepuh: “Gospa, lačen sem.”Gospa: “Zakaj pa nedelate?”Potepuh: “Saj sem poskusil, a potem

sem bil še bolj lačen.”***

Na velikem plakatu pri ameriškibencinski črpalki je pisalo: “Pozor –državna meja! Zadnja prilika, kjer lahkotankate liter za 28 centov!”

Turist je dal napolniti tank. Ko jeplačeval, je mimogrede vprašal: “Kolikopa stane bencin na oni strani?”

“24 centov,” je po pravici povedalmehanik.

***

TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD.1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3

Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools,

HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades

Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši željiFrank Ferko, President

Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat.

Slovenski okulist se priporočaDr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C)

Ophthalmologist (eye physician & surgeon)

28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park)Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149

DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili zaSlovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč alidružbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamoprogram za starejše. Morda se odločite, da se naselite vlepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vratavedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7

CATHOLIC CEMETERIESARCHDIOCESE OF TORONTO

www.catholic-cemeteries.comTel: (416) 733-8544

Assumption, Mississauga (905) 670-8801Christ the King, Markham (905) 471-0121

Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467Mount Hope, Toronto (416) 483-4944

Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822Resurrection, Whitby (905) 668-8912

ADDRESS

Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • June 2015

BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly period-ical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown’sLine, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription ratesin Canada $28.00, in United States $35.00 US per year. Changes of ad-dress and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown’sLine, Toronto, Ontario, M8W 3V7.

KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICANAPREDNA, FINANčNO MOčNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIčNOSTI

747 Browns LineEtobicoke, OntarioM8W 3V7(416) 252-6527

611 Manning Ave.Toronto, OntarioM6G 2W1(416) 532-4746

VLOGE◊ Hranilne◊ Vezane◊ Čekovni račun◊ TFSAs

INVESTICIJE◊ RRSPs/RRIFs◊ Delnice◊ Mutual Funds◊ RESPs

POSOJILA◊ Osebna◊ Hipotečna◊ Gradbena◊ Line of credit

ZAVAROVANJE◊ Za potovanje◊ Hiše/Avtomobile◊ Posojila◊ Hranilne vloge

DRUGE USLUGE◊ MasterCard◊ Online Banking◊ Menjava $US◊ Bančni avtomat(ATM)Website: www.krek.ca

HRANILNICA IN POSOJILNICA

725 Brown’s Line, Toronto, ON M8W 3V7Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871

TOLL FREE: 1-888-SCU-1742611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall

Tel: (416)531-847523 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia

Tel: (905)578-7511 www.sloveniacu.ca

V pomoč članom inSlovenski skupnosti.

Vabimo vas, da nas obiščete.

VAM NUDIVSE VRSTE BANČNIH USLUG

new 2010 jan.ourladyofmm.com/bozja beseda/apr-may-jun-2015.pdfevharistija – življenje ljubezni...

Documents