E

0 .

1

T

i

)

r

Nolran.J-rk•· Glasilo Socialisiicne zveze delovnega liudstva obcine Cerknica

LID'O IlL SEPTEMBER 1964 STEVILKA 9

Od 1.julija so plaCe 2-5 tisoC din veCje V na.Si obcini je bilo v mesecu avgustu najvec razgovorov okrog

novih ukrepov Zveznega izvrsnega sveta. V gospodarskih organiza­cijah so ugotovili, v kakSnih pogojih bodo gospodarili v prihodnje. V veCini gospodarskih organizacij bodo poveCali osebne dohodke s tern, da bodo povecali produktivnost, v nekaterih pa na raeun spro­stitve nekaterih dajartev. Na posvetovanjih so se sporazumeli, da bodo osebne dohodke poveCaJ.i ze od 1. julija naprej. Po izjavah predsednikov DS bo poviSanje zna.Salo od 2.000 do 5.000 din. Poseb­no so se zavzeli, da bodo o nujnosti, ciljih in posledicah ukrepo·v ZIS informirali delovne kolektive, da bi spoznali, da ti ukrepi pomenijo krepitev ma~terialne osnove, samoupravljanje in prehajanje na cvr­stejso ekonomsko podlago.

Na pOS!Vetovan.tiih so tudi skle­nli.Li, na,j o obllilkovan.ju in spremli.­njan ju cen P'<JOOIITle:mlih p,roizvo­dov od1ocajo =oupcr:aNJli organi v delovntih orl?)allllzaci;jtah irn ne le oo~tk krog vodilnlih ljudi. Prav ta­ko .naj dru0bem.o-po1itiene orgaru-

:z;acije ZClJjeZli.jo verli.zno reakc.ifjo rna ipodrocju cen, se J;osebej :pa naj se pri tern a;ngae:Lra lbrZna. :iln5pek­oilja pri ObCtinslki sikui:sc'ini. Ko­.rnisi.ja pri ObCi.nski Slkupsaini je analli-Zli.ora!la moznooti povecanja ooebnlih d~hocllkov - v druzbenih

sluZ!bah. Ugotovthla je, da je row­no poveeatti ooebne dohodlke v teh drejaJVnostlilh edi!nole s sproobitvijo 10 % obvezne rezerve, kii. se na­haja pri repulblliki . V ta namen je Oooilns1ka skupsc:ilna ze napravila vlogo na republli.Sk.e organe, da se obvezna renarva deblokiira.

Na ipOSVeltovanju predistavnakov saJmOUiPraJvni.oh orga;nov druibenii.h sltrilb, OOCi!nske skurpSOirne i.n druilbellO-'POliltiOOiih ooganiozacij, so Slp.rejeli .priiporo&.lo, da natj ObiC!irn­ska Slrurpsaina, oziroma pooa1111ezni dru~bffilli skllad.i poveeajo SJredstva kolektivom d.rt.0;benih siluoo v Stol.­stvu z,a 5.000 dim na zaposll.enega.

Ze rpred ukrepi ZIS je Oocirnstka skup&:ina ra!2'lpl'avljaJ!a o il."ebalan­su o,b&nsk:ega ,prorai:una, pred­vsem za I!CObrebe sO!listva. S spro­stii;v.ijo obvezme rezerve bo mo.zno izbo1jsati materia.lni \]JOI.maj .SOl-

&tva. POileg teh ukrepov bo po­trebno v pi1i.hodnje mater.ilalni po­loiaj druzbenih sluoo vslklla.diti z razvojem gospodarstva. Iz primer­jave o {?Jiba.nQu osebnih .dohoq,k:ov v .SOlstvu in osebnih dohodkov v gospodamtvu je razvti.dno, da ooebni dohodki peda.gogov za.oslta­jajo za. osebnimi dohodlkli delaJV­cev z isto izobrazbo v gOIS(podan:­stvu, 6epra.v so bill. pred dveml 1 eltii vsklla.jeni.

Glede na preqvideno poveeanje osebnlih dohodikov v gospodarstvu in poviJSa.nj'a 2livljenjSiki.h strOOikov so rna IPOOVetovarnju IS!Preieli pripo­roC:iil.o, naj lbi se poveerua sred­slbva ostail:ih druzben.ih slu2lb za. 3.000 dim na za.posll.enega.

D1"tWbeno pdlliti.ene organjzacjie se pooeb~ apoza.rjajo, da je po­trebno takoj uredliti viSirno stiJ>en­

(Nadaljevanje na 3. strani)

·roslej redne tiskovne koilference ZAPISEK S PRVE KONFERENCE ZA TISK PRI NASI OBCINSKI SKUPSCINI

' V soboto, dne 15. avgusta, so se zbrali na povabilo predsednika oh­cinske skupscine predstavniki svetov pri skupscini, predsedniki uprav­nih odborov skladov 1ter clani uredniskega odbora nasega lista in neka­teri stalni dopisniki. Predsednik Franc Kavcic je v uvodu navedel raz­loge, zakaj so take konference koristne ter predlagal, da bi se poslej redno sestajali. To bi zlasti koristilo objektivnosti in izerpnosti obve­scanja preko na.Sega lista, obenem pa tudi poostrilo kontrolo nad de­lorn predsednikov svetov ter upravnih odlborov Sikladov. Iz vecurne de­bate l;lomo izluscili le tiste odgovore, ~ katerih menimo, da bodo bralce najlbolj zanimali.

Vprasanje: Zadnja leta je opaziti upadanje stevila obcanov na zborih volivcev, neklite11e zbMe pa je potrebno celo ponovno sklicati. Kaj bi bilo tr,eba ukreniti?

Odgov oril je Franc Tavzelj, ki je menil, da so zbGri preslabo pri­p ravljeni. Tist i, ki zbor vodijo., so dostikrat slabo pouceni o obravna­vani tematiki. Mnogo sklepov 7lbororv volivcev se tudi kasneje ne uresnici 1 1

Vpra§anje: Kot smo sliSali, nekateri odborniki zelo malomamo vrsijo svoje dolznosti, saj ponekod niso dostavili obcinski skilpscini niti zapisnikov zborov volivcev. Kaj bi kazalo ukreniti?

Odgovoril je tajnik obcinke skupscine Boris Svet, ki je poudaril, da je dolznost odbornika, da sodeluje na zborih volivcev. Sploh pa bo skupsCina na eni prihodnjih sej posebej obravnavala dolznosti odbor­nikov.

Na vpra.Sanje, kako je v n.aSi obcini s pomocjo borcem NOV je Bo­r is Svet odgovoril, da je obCins,ka skupsci.na namenila letos Zvezi Zdru­zenj borcev 14 milijono.v drin, kar je dva.krat to-liko kot lani. Dotacije drugim organizacijam pa so se poveCaJ.e le za 7 %.

Vp-ra.Sanje: Ponekod ucitelji in profesorji negoduj"ejo', da obcinska skupscina. ne upo.Steva dovolj njihovih potreb. Kaj menite o •tern.?

Odgovoril je predsednik sveta za 5olstvo Andrej Hrbljan. Pred­vsem negodovanja p·rosvetnih delavcev glede osebnih dohodkov niso upravieena, ker so osebni dohodki v na.Si obcini visji kot drugje. Niso pa uravnani z gospodarskimi organizacijami. Res pa je, da so velike teZa.ve s stanovanji za ucitelje. Vendar predvideva osnutek sedemletne­ga perspektivnega plana. da se bo poloiiaj bistveno izboljSa.l.

Vpra.Sanj.e: Nedavne podrazitve so mocno prizadele delavca. Kaj bodo morale gospodarske organizacije ukreniti?

Odgovoril je predsednik sveta za druzbeni plan in finance Du.5an Arko. Gospodarske organizacije v naSi obcini imajo dovolj sredstev, da bodo izplacevale dodatlte. Tezave pa bodo. pri s;redstvih za prosvetne delavce in d:ruZbene sluzbe. K.oncno je DuSa.n Arko menil, da je 1500 din za kritje povecanih potreh premalo.

Vpra§anje: Kaj je KZ Cerknica. ukrenila za izboljsanje kmetijstva v Los.ki dolini, zlasti ker je polletni ohraeun bivse KZ LoSka dolina po­kazal izgubo?

Odgovoril je direktor KZ Cerknica JoZe Telic. Nap0vedal je, da bo njihov kolektiv kmalu razpravljal, kako izboljSati organizacijo kmetij­skega dela s posebnim poudarkom, kaj ukrerniti v Loski dolini. Kmetij­ska zadruga inla sedaj 1250 stojisc, prinlanjkuje pa ji senikov. Kmetje redijQ sedaj v kooperaciji 60 glav Zi.vine, so pa vel.ik.e moiinosti, da se to stevilo poveCa. Predvsem bo treba poveealti staid zivine v n.aSi obCi-

Zivabna r azprava na tiskovni konferenci predsednikov svetov pri SoB Cerknica je prvenstveno seznanila dopisnike na§ega lista s problematiko dela skupscine in njenih svetov

Tekst in foto: Urbas

ni. Zadruga inla sedaj okrog 100 milijonov din, ki bi jib lahko posojala kmetom za nakup kmetijskih strojev. Dogovarja se tudi s Perutninar­sko fanno v Neverkah o moinostih za sodelovanje. Perutnino bi labko redili tudi kmetje.

Dosti tezav je, ker nima skladiSc in mora na primer krompir takoj prodati za vsako ceno, vendar raeuna, da bodo tudi skladiSea kmalu zgradili. Proizvodn.ja se je v primerjavi z la.nskim Ietom poveCala za 34 odst.otkov, stevilo delavcev pa je Of>talo nespremenjeno.

D. Mazi

2-------------------------------------------------------- GLAS NOTRANJSK~

lz dela predkongresne konference obcinskega komiteja ZKS CERKNICA

NA OSNOVI POROCILA SEKRETARJA TOV. LEVEC FRANCA JE V RAZPRAVI SODELOVALO VEC DISKUTANTOV, KATERI SO

POUDARILI PREDVSEM SUBJEKTIVNE SLABOSTI DELA CLANOV ZK V DRU2BENO EKONOMSKEM RAZVOJU. PRIOBCUJE­

MO NEKAJ RAZPRAV IZ KONFERENCE.

TROTOVSEK DUSAN: BREST Cerknica iz leta v leto povecuje obseg proizvodnje. V letu 1963 je zna.Sal njegov obseg v visini 3 milijarde 900 milijonov. V letu 1964 pa bo zna.Sal 4 milijarde 100 milijonov kljub temu, Cia so se zmanjsale kapacitete. To se pravi, da bci porast dosezen brez investicijskega vlaganja.

Mnogo primerov je, da produk­tivnost ne raste enakomerno s pravilniki o nagrajevanju. V kombinatu BREST smo postavi­li novo politiko, ne tako kot prej, ko so normirci vodili placllno politiko ter formirali osebne do­hodke skozi izdelavni cas. Mi gremo tako dalec, da dajemo stimulacijo tudi ljudem, ki de­lajo v pripravi proizvodnje. Sko­zi produktivnost, skozi boljso or­ganizacijo dela je treba najti na­domestila, da bodo osebni dohod­ki postali vecji.

HREN JANEZ: Verno, da so mladinske organizacije v seda­njem casu dejansko na neki mrt­vi tocki. V prvi vrsti manjka v ZM vodstva. Imamo primere, da so mladinci aktivni, a ko odidejo na odsluzenje voja.Skega roka iz­gubijo vsak kontakt z mladinsko organizacijo. Mislim, da bi bilo prav, da bi imela organizacija ZM stalen kontakt s temi mla­dinskimi aktivisti. Dogaja pa se, da traj a zelo dolgo predno se mladinec, ki se je vrnil iz JLA, zopet vkljuci v aktivno delo ZM.

BAVDEK TONE: Ze v referatu je bilo omenjeno, da delitev po delu ne izvajamo v druzbenih sluzbah niti dosledno v delovnih organizacijah. Za konkretnega proizvajalca so nekje ze doloce­na merila, vendar je nepravilno, ce za strokovne sluzbe ni postav­ljenih konkretnih meril. Lahko

trdimo, da delavci nekje negativ­no ocenjujejo ce dobijo strokov­ne sluzbe place od celotne pro­izvodnje. Na BRESTU so zaceli razvijati sistem, da bodo nagra­jevali strokovne kadre do neke mere po delu. Verjetno se bo tre­ba vpra.Sati tudi drugje, kako se bo to napravilo. ce bodo stro­kovnjake nagrajevali po delu, po­tem bo imel korist od tega tudi neposredni proizvajalec.

LESAR JOZE: Vpra.Sanje po­glabljanja samoupravljanja je bilo povsod postavljeno iz razlic­nih aspektov. Mislim, da mi ko­munisti do strokovnega kadra ne znamo najti pravilnega odnosa, kako strokovnjake vkljuciti v proces delavskega samoupravlja­nja. V pogojih, ko so gospodar­ske organizacije vee ali manj pod ekonomskim pritiskom, je tudi izhodisce, zakaj so se te gospo­darske organizacije, ki izvazajo, bolj angaZirale pri odkrivanj· .... notranjih rezerv, kot pa tiste, ki se uveljavljajo le na domacem trziscu. v tistih gospodarskih or­ganizacijah, kjer se cuti, da mo-

-rajo izvazati na zunanje trzisce, je ze prislo do dolocenih akcij in iz nasih ugotovitev lahko ugotav­ljamo, da je kljub temu, ceprav ilrnamo razvojrui sektor, nujna v celoti angaziranost samih delav­cev. Na.Sa politika mora biti v tej smeri, da se lotevamo drab­nih problemov, ki zavini.jo nase rezultate.

Tudi v na.Si komuni nimamo jasnih pojmov, da se vkljucuje­mo v mednarodno delitev dela, kar je perspektivna nujnost. Po­litiko mednarodne vkljucitve iz­voza in delitve dela· prevec pre­puscamo nekvalificiranim ka­drom. Nasa gospodarska organi­zacija cuti tezke ekonomske po­sledice, ki izvirajo iz nase osno-J­ne strukture, nase·,organizacijske sposobnosti itd.

..............................................

Sredisce Cerknice je prometno v vahno. Domacim voznikom se v pridruZujejo tudi tujci. Posnetek Cerknice

vsakem dnevnem Casu zelo Zl·

zadnjem casu v vecjem stevilu je izpred Delika.tese v srediSeu

Tekst in toto: Urbas

'

KAVCIC FRANC: ce pogleda­mo investicije, vidimo, da smo jih do sedaj nekatere izvrsevali neplanirano. Nismo imeli pri­pravljene tehnicne dokumentaci­je in nismo imeli zagotovljenih financnih sredstev. Z odpiranjem taksnih investicij smo prisli v go­spodarske tezave. Preden so se investicije odpirale, se niso dale v razpravo sirokemu krogu ljudi. Ravno mi komunisti moramo bi­ti bolj dosledni pri nacelih, ki smo jih sprejeli. Nacela, ki jih sprejmemo na posvetovanju, ne smemo spreminjati, kadar se o

zaC!evi razpravlja na drugem podrocju.

V referatu in tudi v diskusiji je bilo omenjeno o 7-Ietnem pro­gramiranju in o programiranju na sploh. Nekatere gospodarske organizacije so o tern ze razprav­ljale na dolocenem samouprav­nem organu, vendar pa kolektivi tega programa ne poznajo. ce pa pogledamo 7-letne plane, vidim"b, da so taksni, kat da bi jih na­pravili zato, da izpolnijo zahte­vo, ki jim je bila postavljena. Ti plani ne kaZejo tega, kar bo ime­la gospodarska organizacija v svojem 7-letnem razvoju.

Kako smo organizirali delo v referatill za poklicno usmerjanje pri zavodu za zaposlovanje delavcev v iolskem letu 1963·64

V mesecu januarju 1964 je bil usta.novJjen pri Zavodu za zapo­slovanje delavcev v Cerknici samostojen referat za poklicno usmer­janje mladine z namenom, da pomaga llolam pri organizaciji in iz­vajanju poklicne vzgoje, da pOSireduje 8olam informacije o poklicib in strokovnem izobrazevanju, o potrebab in perspektivab gospodar­stva. Referat za pok.licno usmerja.nje mla.di.ne pa se vkljucuje stro­kovnt. '\luzbo polclicnega svetovanja in spremlja.nja. Takoj ob zacet­ku je s:.tupaj s komisijo za poklicno usmerjanje sestavil program dela za tekOOe solsko leto.

Prva nalogu, kJ jo je opravll, je bilo anketiranje otrok vseh osemletk na obmo~ju obcinske skupscine Cerknica, ki so letos koncali obvezno solanje. Anl<eta je bila v republiskem merilu in se je nanasala na poklicne zelje 3trok. Analiza te ankete nam je dala orientacijo o pokllcn?. usmerjellJOsti nasih otrok, obenem pa smo dobili p.idatke o otrokih, ki so ali vzgojno problemati~ui ali pa kazejo te'l:ave pri ut.enju, o socialno ogrozenih in po­do bno. Takoj po koncani analizi smo poslali vsem delovnim organizacijarn na nasern podro~ju poseben obrazec, ki je vkljuceval podatke o prostih vajenskih mestih, prostih )pCStih za priuc;tcv in podatl<e o stlpendijah za srednjo solo. s tern srno zeleli dobiti pregled n a d potrebo po l<adrih v na­sih gospodarskih organizacijah. Delo pa se je tu zataknilo. Mnoge gospo­darske organizacije so nam na poseb­ni obrazec odgovorile sele na ponov­no prosnjo, v nekaterih primerih pa odgovora sploh nismo dobili. Izgleda, da so to jemale le lwt odvecno delo, kot dodatno obremenitev, s tern pa so pokazale predvsem nerazwnevanje in nepoznavanje svoje vloge pri poklicni vzgoji. Tekoce naloge so onernogocile, da bi se vzpostavilo tespejse sodelova­nje z gospodarskiml organizacijami, da bi se organiziralo koordinlrano de­lo, ker bo Ie tako na5e delo smiselno in uspesno.

Nadaljnji program se je predvsem nanasal na delo z otrold, Id konc e­jo solsko obveznost in s tistimi otr ki, ki so imeli tezave prl ucenju pa slab ucni uspeh.

Kako so otroel spoznavali pokl e? V okviru solskega predmeta dr be­no-ekonomske vzgoje ao dobl vpo­'led v slrold ave& poklleev. Bkrad

smo organizlrall predavanja o 1/okll­cih lesne in kovinske stroke, ker se je pokazalo najvecje zanimanje ravno za te poklice. Organizirall smo ogled lesno industrijskega kombinata BREST Cerknica in KOVINOPLASTiRE v Lozu.

Otrok, ki je pred tern, da se odloC.i · za svoj poklic, ima do tega v vecini

se samostojno izdelano stalisce. zavod za zaposlovanje delavcev je razpisal nagradnl natecaj za najboljs i pisrneni prispevel< na temo o izbiri pokllca. S tern srno hoteli izvedcti otrokov odnos do bodocega poldica. Najboljs i pri­spevl<.i so bill nagrajeni s k.njiznirni nagradami. Izdali srno brosuro >•Kje sl pridobirn izobrazbo~, ki je vl,Ijuce­vala seznarn srednjih sol v SR Slove­niji, moZnosti in pogoje za vpis na posamezne sole. Prikljucen je bil pre­gled prostih vajeniSldh mest in pro­stili mest za priucitev ter podatke o stipendijah za srednje sole. To brosuro je dobil vsak otrok, ki je koncal sol­sko obveznost: Tako se je lahlw slcu­paj s star5i odlocil za ta all oni poklic, ker je imel slrok pregled nad moz­nostmi nadaljnjega izpopolnjevanja.

Delo s stars! je potekalo v oblild predavanj, k.ako pornagati svojemu otroku pri izblri pokllca, all pa indl­vidualno, to je, da so se starsi priSU posvetovat na ZZD, kjer so zvedell za moznostl za vkljuC.itev v pokllc, za k.a­teri poklic bl bil njihov otrok najbolj prlmeren ipd. To smo Iahko svetovall na podlagi pregleda otrokovih sposob­nosti in nagnenj.

Ta k.ratek pregled deJa kaze, t'la je · bll program dela prllagojen trenutnJm potrebam Jn da ga bo nujno v bodoee zasnovatl s sirsega aspekta, ker bo Ie tak.rat na§e delo doseglo avoj &moter.

BN

Gl

Val go1 ear Se,

pr< vs~

me prJ mi ne ug~

sin pac 400 Val

mo Qlb ve< Val

i 196 ka

( cli!j ko1

I ~ da: pre ogr Ra: niz p01 n.al)

r da1 va1 d~ oe1· naJj jei• 42-pr< v · dul bo lov I•je

E

1

,_

1

·-i 1

I

GLAS NOTRANJSKE 3

Kaj so storili v lverki, da so poveCali osebne dohodke? Proizvodnja v Tovarni ivernih plo5c Cerknica se od leta 1962

ko je tovarna praktieno zaeela obratovati, stalno poveeuje. Tako j~ bilo v letu 1962 proizvedenih 1433 m 3 ivernih plosc, v letu 1963 ze 9629 m 3, docim je za letosnje Iero predvidena proizvodnja 11.519 rna ivernih in azberest plo5c, oziroma se predvideva 54,9 % vecja proiz­vodnja kot pa je bila dosei.ena v Ietu 1962.

Taki rezuUtati dela in prizade­vanti•a c~ega koilekti<va pa prav gotovo omogoeajo obCu1mo IPOVe­eanje osebn.i.h dohodkov, pooeibno se, ce vemo, da je kolektiv te

r ·-r

r 1 l

~-t

tovarna IPricela obratovart:i se je zma5la pred problemom ~o za­gotoV!i'ti ustrezno zase'dbo vseh delO'V'Ilih mest. Del ljudi ji je od­stqpila Tova['na pohiStva Cerlkni-

Delo pri hidravlicni stiskalnici

proizvodne ~he dosegel brez vsa!krSnih d.nveslticij in ob neiz;pre­men1jenem stevilu zaJpOSlemh. Ce pr.ianerj'amo te IJ:'ezuitaiie z OSJt.aJli­mi to'Varnamti, •ki proizvajajo i<ver­ne ;p[ooce v nasi drZavi, lah'ko ugdtovim.o, da naSa. <ttovarna malk­simaRno i(llk:orisea proizvodne ka­pacite'te, saj proie;vaja poV'pr~no 4000 m 3 plost vee kot ootru.e to­varne. Ta podatek n.am pO'Ve, da rrrorajo bliti tud!i ooebn!i. dohodk.i ob iiSt~ cenikU za m3 za ca. 50 % veC!j~ kdt so v osltalih soroooih to­vaTil'lah.

Vi~jo produktivnost v letih 1962-1963 .je mocno oviraJla VeLi­ka fluiktuacija delOIVne Siille. Ko je

Od 1. julija so place 2 • 5 tisof din vefje

(Nadaljevanje s 1. strani) dij taiko v de1ovnih organie.acijah kot v obCinski sllrupsc:in.i.

ca, drugi dell pa se je rek.ruruatl. !iz v:rst sewnsk:i.h delavcev. Z ozi­'rom na potrebe se je ljudi spre­jemaJo v delovno· <raZJmerje brez vsalkega prever'janja de'lavce<vega znacaja, njegovih spooobnoslti i'td. skrartlka sprejelo se je tistega, ki se je ponud!ia. Taka kadrovska po­hltilka je pripe!ljala do tega, da so ljudje po par mesecih dela za~pu­sCaJ.i rtovarno lin odhadalri drugam. Tako je v dveh letih iz tovarne od8ao 69 }.judi, kar llJomeni, da se j.e v tern easu i2lffienja[a skoraj celdtna zasedba na vseh delovnih rn.esrt:ih.

DS •tovarne je IPrl obravnavl te projblematlilke odloeil, da s•e mora prelktin:iti s tak.o praklsro rekruti.!ra­.nja delavcev iz oddaljenih krajev in da se mora priceti ri.slkalti de­aovno Sli'lo na podrocj u, ki gravliti­ra v Cenlm.ico. Ker v Cerkinlici sa­mi ni odv.iSne delov.ne stiile, poseb­no se, C:e vzamemo, da delo v to-­varni ni primerno za ~enske in mladance i>Z<POd 18. let starosti, se je rekrutiranoe vrSilo po okolisklih

vaseh. S tako poliiiko je tovarna uspela, da je ustailila delovno si­lo, kar je nedvomno vplivalo na boljse proi.zvodne rezultate in istoCasno tudi na v~je ooebne do­hodke.

Vsekakor pa bo treba s temi ljudmri, ki so v veC:i.ni primerov sinovi kmetov, oziroma imajo manjse pooestvo, se velillm deilab. Sedaj se ti pdLproletarci v pro­stem casu se vedno ukvarjajo z obdelovanjem posestva, kar ima pogosto za posledico preutrujenost pri dellu v tovarrui, kar vpliva na

manjso storilnost in na veeje !lte­viao bolniskih dopustov. Pri Item bo moral g1avno v1ogo odigrati socialisticni sektor kmetijske pro­izvodnje, ki naj bi poilagoma zaCel odkupovati zemljo tudi na odroe­nejsih podroejih.

Skratka treba bo doseC:i delite'V deila med kmetijskimi in indu­strijskimi proizvajalci, specia!lizi­rati ljudi na delovnih mestih, pa bo prav gotovo se poras[a proiz­vodnja in vzporedno z njo tudli ooebni dohodki zaposlenih.

F. M.

Poslovnik o delu obcinske skupscine Ker sta s sprejemom nove

ustave prenehala veljati zakon o obcinskih in okrajnih ljudskih odborih in zakon o njihovih pri­stojnostih, v katerih je bilo ure­,ieno konstituiranje ljudskih od­borov, sprejemanje sklepov ter volitev skupscinskih organov in ostalih podrobnejsih dolocil, je obcinska skupscina sprejela na svoji zadnji seji poslovnik o delu obcinske skupscine in vseh skup­scinskih organov, svetov in ko­misij. Poslovnik potemtakem re­suje vprasanja dela obcinske skupscine od novo izvoljenih

odbornikov, torej od konstitulra­nja skupscine, volitev in dela nje­nih organov do izvrsevanja skle­pov in evidenc za skupscino. Struktura poslovnika pa vsebuje med drugim tudi splosne doloc­be, verifikacijo mandatov, posto­pek pri volitvah in imenovanjih, seje skupscine, Iocene seje zbo­rov, komisije skupscine, kluba odbornikov, nacela javnosti in obvescanja obcanov, pravice in dolznosti odbornikov, podpisova­nje in objavljanje predpisov ter izvrsevanje sklepov skupscine in nekatere koncne dolocbe.

PRO DAJHA EHOTA DROGERIJA·IELEIHIHA

Podjetje SKOCJAN je· v Cerknici pretekli mesec odprlo v prenov­ljeni bivsi radioelektro delavnici novo prodajno enoto, ki je specia­lizirana drogerija-zeleznina. Prostori so lepo urejeni in dobro za-lozeni Tekst in foto: Urbas

Pooelbno pozoN10!Sit je potrebno poovetli.ti 'lrudi vsem, k.i so do se­daj .pre,jemail:i socialrne podpore, preZli-vrn.irne irn podiOibno, da ne bo ogrozen njli!ho<v readrui srtandaro. Ravno 1:Jako kot v deil<JlVn:ih mga~ nizaci'jah druzberruih slu2Jb naj se poveeajo rprejemki teh od 1. ju1ija narprrej v v'iSiilni 3. 000 din.

KAKO NAJ ZAZIVIJO STATUTARNA DOLOCILA

Na kQ[lcu pootVetovanja so pou­dar.illri, da je po1:Jrebno ri:z;popoll.inje­vati Slislbem delitve dohodJka, talko da bo dosledno uveiljarvljeno na­oeilo platina po deilJu. Prav tako naJj deilO'V[le organizacije nada::tju­jejo s pripravami za prehod na 42-urni tednWk. Le s poveCarn.o proizivodnostjo lin s spremembarmi v vs-eh smereh ekQ[lomstk>e pro­dukti<vnost.i irn droren.ito spremem­bo :investici.jSike [poli>tike bodo de-1ovnli. koleklti'Vi sposo'bni se nada­l'je ;pov:eeatli ooebrne dohodke.

H. J.

0 statutih smo ze govorili, pi­sali in postavljali vpra.Sanja, na katera pa se nismo v celoti uspe­li dobiti odgovora od vseh tistih, ld bi morali statutarna dolocila povezovaJti s prakso. V mislih imajo predvsem tiste kadre, ki delajo z ljudmi in vodijo proiz­vodnjo. ce izhajamo iz te osnov­ne ugotovitve, lahko kaj hitro dobimo odgovor, kako so o sta­tutu pouceni neposredni proizva· jalci; vedo sicer o pravicah, ki izhaj aj o iz zakona o delovnih raz­merjih, manj pa o dolznostih po­sameznika in kolektivov. Pravic in dolznosti pa ne m oremo Iociti', ker so povezane med seboj.

Vsakdanje delo mora sleherne­ga zaposlenega siliti k temu, da

bo delal in izvrseval naloge, ki so predpisane s statutom. Izvrse­ne naloge bodo prikazale rezulta­te dela, za izvrseno delo pa sledi nagrada, ki se jo zopet po dolo­cilih statuta razdeli vsak:omur po vlozenem delu. Izvrsevanje nalog pa ne sme biti enostransko. Stro­kovni kadri, kot tudi neposredni proizvajalci, morajo nositi polno odgovornost in skrbeti, da si za­gotovijo z aktivnim sodelova­njcm resevanje vsakdanje pro­blematike.

Kot je ze ugotovljeno, se sta­tut v popolnosti se ne izvaja. Ne­kateri iscejo vzroke v tern, ker se niso v celoti izdelani pravil­niki, ki dopolnjujejo statut in se posamezni strokovni kadri poslu-

zujejo dosedanje prakse. Vendar to ne bi smel biti vzrok, kajti ze statut sam daje nacinu in si­stemu dela dovolj podlage in tu­di smernic bodocemu razvoju.

Statut, ki ga je prejel vsak clan kolektiva, ne bi smel biti pozab­ljen, ali zalozen nekje v predalih, temvec bi moral postati vsak:da­nji delovni pripomoeek sleherne­ga zaposlenega, se posebej pa strokovnih kadrov. S prakticno uporabo statutarnih dolocil v vsakdanjem delu, bomo lahko pravocasno odkrivali napake in ne bo prihajalo do problemov, ki so vcasih zelo kriticni prav zaradi stare prak:se dela in· ne­U:,JOStevanja statuta.

-Tat-

4---------------------------------------------------------- GLAS NOTRANJSKE

Kaj povedo na kmetijs em obratu arof

prej!« je sliSal neien glasek pra.ktikantke izza one strani wa v pisarni kmetiskega obrata larof. PovpraSali smo jo ee bi Jahko gowrili z obra ovodjem. Takoj ga je predstavila in pogoTor je el prijetnem vzd~ju. Ker imajo '"" drogi pOlovici sta¥be kuhinjo in jedilnioo za deJavce. so nam poskegli s hladnim piTom. Prav prilegd je. saj je bilo sredi 'VI'OCega p0p0ldn va.

razgowru smo p0vedali, da bi radi nekaj odgovorov za Glas ~otran,j;ke. Tov. P ·c, ki je p0prej tudi sodeloval pri na.Crti.h za

un:di v ~vidence, je &akoj razhudil .Ja. ja, samo o drugih pod-

o kJneti..i;tvu pa niC. Glasa • ofranjske tndi zastonj ne Prevee hvalite '\"" njem in 0 S3Dl0 nekatere..

,.Prehrana-c Ljub ·ana in ,..Driav-e rezen,-e. Semen -o nro"zvodnjo

pa bo '"SO odJ.-upila ..semenarna-. Lju .jana. S .iiTalite ·m jedil­nim kromp:rjem pa homo lahko oskrbeli di vse do aee potroS­nike. "V elike teZave pa imamo z ~ k!ad:iseenjem. Na obra nima­mo - ad:sc, za krompir ,. kla­diSCujemo v zasjlnib sklad:iSCih v Graho ·em, Be!!UDjah m dru!tie. kar pa proizvodnjo zna!:no podra­ru·e.

Ali imate kakSne probleme s kadri in Ce. kakSni so?

Imamo! V Zivinore· · proiz­vodnji se "judje neradi zapoSlu­jejo, za o jib moramo tudi bo]je stirmrirati.. Tudi na izobra.Ze""-a­nje naSlll ]judi :m]slimo, veodar o bo :JDOgOCe v posezoni. -o bo ee Ca<3a. Zavedamo se. da mora

tudi kme .. ski proizvajalec imeti do"VOlj znanja za opra ljan · e svo­jega dera. da bo lahl.""O enkovre­den parlner · d "jskemu de­lavcu..

ekaj vpra.Sanj smo namenili tudi • ru .Janezu MarkovC!Cu.

e Pocl)dle KovfnoplasUb. Lol bo ems D& n ,.., mpendiralo ll dijakov

1n llanov ekihla. Jh;a ftlma knlddi­-.. poc!Jetje mpendir.alo ua L stop­~ :sttojne !ole v Mariboru, ene­

Dnn<~sti fakulled v L.jublJaDl D& nznlb srednjih sb:Q)roVDfh

Ta:ko JIOOlieliie imelo skopno :sreduJib. ~ .in

• na podniifev nebb!dh

pz-.~amibetdh artiUov, lmr,ja- In ~ iWnoplasiike

obodke lOSll.lio Ba-dioar.iev esemo

L juJQa daQe.

•

Z vkljueevanjem mebanizacije in sodobnih metod dela. se bo tudi Zivinorejska proizvodnja pOCenila

Med ogledom stro:jnega parka, ka­terega vodja je Janez Sparemblek, nam je pove:fia}:

Mebanizacijo uporabljamo pov­sod. Pri spravilu sena pribliZno 75%, pri proizvodnji Zi.tar.ic 100%. pri pridelavi krompirja do sedaj 80 %. z novirn krompi.rjevim kom­bajnom pa 100 %. Zelo malo pa pri Zi.v:inoreji. Sk\q)aj imamo 26 trak-torjev. tovorni avto in kombi. Posameznih vrst prildjuCkov za traktorje pa preko 18. Pri tern moram povedati, da je strojna enota, ki ima sedei na Marofu za vse QStale obrate. Omenil sem kombajn za izkop krompirja Do­bill smo ga IPred kra'"..k:i.m.. Ta stroj dela vse sam: lzkoplje, pob:ira, prebira in sortdra ter po1ni gajbi­ce. Poizk-usili. smo ze delati z njim 1J>a izgleda, da bo zelo dober. Za spra ilo Zita smo dobili kom-

• IZ renjskem. Jzlet jim bo omogoimo pod­jef;je in slndikalna organlzacija-

• • Za stroli:0'17DO izobrahvanje Ba"

nov kol~ je po predracmm pred­rideno za lelo D5tf5:5 skopno nad 13 miiUonov dlnarjev. Sredstva bodo v glavnem. porabJjena za :ffipendiste, "Wjent:e, oddelek prlnee-vanja orod­j;ujev doplsno !rolo (zla.stl 5e dopisni­ke TSS - sb:ojnf oddelek) IL in m:. etDik, seminar za nove Clane organov

np.ra'djanja, dopisnl tei!aj za kontro-:rje in mla,JSe oddelkovodje in po­

d no. PQJeg predvidenih sredst:ev bo podjeQe pdspevalo <I.S miiUona dinar­.ie"<' " medobCinsld sklad za finansira. oJe sb:olrovn~ ~J.sn>a v oli:raju..

• Na pftldlog :morov volllcev delov-

baj ne iz Sabina, lker so tam ietev ie poprej pospravili. Z njimi so prisli tudi stro.iniki, kli so !"es 5t:rokovnjaki svojega dela.

Tov. Markovcic, dovolite naJITI se eno vpraSa!lje. Zakaj se neka­teri kmetje pritoZujejo, da aron­dirane njive stojijo neobdelane?

Venjetno bo ravno obratno. Arondirane njive na na.Sem obra­tu so prav gotovo boljse obdEilane kot so bile poprej. Sicer pa se lahko zgodi, da pri tak:o obSirnem delu kot je arondacija zemlji.Sc ostane tu ali tam neobdelana par­cela i!zven koiil'Oleksov.

Zvedeli smo n~j novic in sli­Sali odgovore. Zahvaljujemo se za pripra.vljenoSt in sprejem. Prica­kujemo pa, da v bodoee ne bo vee stevil.ke Glasu Notmnjske brez nov.ic iz kmetijstva

Na

delavski svet Kovlnoplastika Lo:i skle­nil. da bodo Bani, kateri delajo v m. izmen.i, prejemali 30 % dodatka na noe­n .o delo. Do sedaj so dela>d prejema­li 20$ dodatka.

* • Na zadnjem zasedanju cenlralne­

ga DS Kovinoplastilia Loz je bilo med drugim skJenjeno, da se ob.-eznice ]jud.sli:ega posojila za Skopje. katere je vplsa1o podjetje, od.srop]jo v korist gradnje nove bolnice v Ljub]jani.

• e Podjetje Kovinoptastika LoZ bo

tudl letos odelovalo !>"Ojimi izdelki na Jesenskem medDarodnem \' el ej­mu v Zagrebu. Vel ejem bo od s.. do :1!.11 eplembra •

nib po obntih Je centnJni e m ec:u ol..-tobru bo podjetje

S'ZDL Cedrni.-- Glmmi in • ll".ll:edl-

bd.alo prospel.-t m plastime mru;;e. Za­eema naklad bo kom. in bGdo V n.iem P~i vsl htlelki o'lirom::t grope b.delkov 1& pJMUmih mllS.

UNdm~c Ta~~ e Te dnl j ociDA m~ skuptn Clanov Jrolekt&Vll. D le«t~ 'rdm·m-r:n- tlftdoik:

ILa.ll'n!l:tae ":risk: CZP DU'ol:oina zt c1in. -

pri Crikxeniei. "J:ako 00 ~ ad 1._ jW]ja do "· pWmtmt ~ · d :!'11M a&Dov k Uti ln ;Qj~ n::t. 1111 in s-&1evn eto

..h1 .nl Li Sl pi lo M Dl il: .Z! SE je Zl t~ p: Dl p : je u J>l jc sl S: P '

tc ..P' p; .n: k> le 1t• u ]t, "VI Yt

1>

0

c "VI jE li

Zl Sl lE jE Z1

E GLAS NOTRANJSKE -----------------------------------------------------5

v

REKORD A ZETEV ' Tako so se pred nedavnim Zeli zadruiniki in ostali s oje Zito. Po­ute snope je potrebno se posuSiti in Zit{) omlatiti na mlatilnici, kar

zahte a. veliko dela

Malokaterega leta se lahko po­hvalimo s tako dobro zetvijo na na5em podrocju kot ravno letos. Lepo, suho in toplo vreme v ca­su dozorevanja je enakomerno pozlatilo polne klase in omogoci­lo hitro in pravocasno spravilo. Mnogi kmetovalci so si zadovolj­no meli rdke ob dobrem pridelku in marsikomu je bilo zal, da ni .zasejal "e vee psenice. TolaZijo se z mislijo, da bodo ze takoj jeseni lansko napalm popravili in zamujeno nadoknadili. Tudi rja, ta stalna spremljevalka Zit, nina­pravila obcutnejse skode, zlasti ne tam, kjer so uporabili dobro, priznano sortno seme. Posebno je vsakega zadovoljila ruska sor­ta Bezostaja, ki ni samo bolj od­poma zoper rjo, marvec je s svo­jo moeno in sorazmerno kratko slamo dala odlicne pridelke. Srednje veliki klasi so se sibili pod teZo zm.

I daje se veejo vrednost. Dobro le­to5njo zetev ne smemo pripiso­vati samo ugodnim vremenskim pogojem. Temelj uspeha je prav gotovo v" ustrezni sorti, dobra pripravljeni zemlji, pravoCasni setvi (konec septembra, zaeetek oktobra) in kasnejsi pravilni oskrbi, posebno pa veekratnemu dognojevanju z duSicnatimi gno­jili, na katere visokorodne sorte psenice ugodno reagirajo, ne da bi polegle.

Pomemben je tudi sklop (go­stota) rastlin na enoto povrSine. Za dobre pridelke mora ta zna­sati preko 500 rastlin na m 2 , kar dosezemo le z izpolnitvijo gor­njih pogojev in vecjo kolicino posejanega semena - celo do 300 kg na ha. Ce hoeemo torej ponoviti in celo preseCi letosnje rezultate, tedaj bomo morali spremeniti, v vecini primerov, tudi dosedanji nacin dela ali z drugimi besedami; ravnati se bo treba po sodobnih nacelih pride­lovanja psenice.

K popolnemu uspehu sodi vse­kakor tudi hitro in ekonomicno spravilo zita. Rocna ali vprema zetev, susenje snopov v kupih ali kozolcih in mlatev z mlatilnico je pravzaprav ze zastarel, silno zamuden in konec koncev tudi drag nacin spravljanja. Kombaj­ni za Zito, s kakrSnimi. so letos reli zadruZna polja in se marsi­kateremu drugemu, odpravljajo ogromno truda in obilico nevsec­nosti, ki spremljajo rocno retev.

Pri do kraja dozorelem Zitu od­pade celo naknadno susenje zmja, ki je sicer pbgostokrat po­trebno pri ietvi s kombajni. Men­da se je vsakdo od kmetovalcev, ki jim je kombajn pozel Zito,

cev in jib tako razbremenili pri naporni in zamudni mlaevi.

Ceprav Notranjska ni Zitorod­no podrocje, je prav leto5nja, lah­ko reeemo, rekordna retev do­kazala, da s pravilno '~biro sor-

Zadovoljen nasmeh na lieu pridelova.lca zgovorno potrjuje o do­brem pridelku in uspe5ni zamenja.vi dela. Polne vrece zrnja in snope slame je treba samo 5e naloZiti na voz in zetev je koncana

na lastne oci preprical o vse­stranski uporabnosti takSnega stroja Racunamo, da bodo Ze prihodnje leto Zitni kombajni Zeli veejemu stevilu prideloval-

te in uporabo priznanega seme­na, ob kolickaj ugodnih vremen­skih pogojih dosezemo, celo v ju­goslovanskem merilu, prav dobre pridelke. -co

v

Kmetijska zadruga Cerknica je to sorto razmnoZila na veejih

_povrSi::lah. Povsod je dosegla pra\· d~b~r pridelek, pa ceprav .ni uporabila popolne agrotehni­kce. ' Bagnnjah je znasal pride­lek 42 q na ha, kar je menda re-1rord za Notranjsko. Tudi na Uncu je bil pridelek te sorte vee 1m zadovoljiv ( 3'7 q /ha) zlasti ee "Vemo, da Un5ko polje, zaradi rednega pojava rje, ne ustreza -pridelovanju psenice.

All SE BODO IZPOLNILE VSE ZELJE

Nekoliko slabsa je bila fran­coska sorta Etoile de Choisy (Etual), ki je sicer sedaj v Slo­"Veniji najbolj razSirjena. Odliku­je jo dobra rodnost in dobra kva­liteta moke.

Izredno se je obnesla ze po­znana avstrijska visokorodna sorta Hellcom. Odkar se je pred leti zaeela Siriti pri nas, je ver­jetno letos dosegla najbolj5e re­zulta e. Velika kolicina slame ji

Zavod za zaposlovanje delav­cev vsako leto organizira razliC­ne ankete med ueenci zadnjih let­nikov osemletke, zlasti tiste, ki koncujejo svojo solsko obvez-nost. Pri tern skusa s svojimi strokovnjaki svetova ti pri teZkih odlocitvah. zelje so zelo razlicne. Nekaterim izbira poklica ne dela teZav. Drugi pa se teZko odloci­jo ali pa nimajo za to potrebnih pogojev.

Iol'Di ~Uni kombajni zanjejo pienico sorte Berost~ja v Begunjah. PoVJ,rrcl!en pridelek s '1 ba velike parcele je pr:na.Sal 42 q na ba, kar je vet'jetao uajvooji donos pfienice na Notranjskem

~--·-------------------------------

Ljudje, ki delajo v poklicnih svetovalnicah, imajo nedvomno zelo tezko delo. Pomagajo si na razlicne naeine. Poleg raznih an­ket med ueenci iseejo tudi pro­sta mesta v podjetjih. Z naloga­mi, ki jih ucenci piSejo v solah, pa si pomagajo, da lahko njim ali starsem bolje svetujejo.

Poglejmo, kako ucenci sami mislijo in kako opisujejo poklic.

Na

POKLIC Z veseljem smo vsako leto pri­

cakovali konec solskega leta. Pred nami so bile pocitnice -prostost in nic drugega, seveda, ce ni koga Zulila kakSna neza­dostna ocena. Letos pa ni tako. Za nami se bodo zaprla solska vrata osemletke, »odprlo<< pa se bo vpra.Sanje- kam sedaj?

Tako pride tisti cas, ko se mo­ra mladi clovek odlociti za svoj poklic. Najveckrat gre za tistim poklicem, ki mu je najlaije do­segljiv, ker ga v najvec prime­rib zene geslo: nCim prej do kruha.« Drugi si izbere poklic po zelji starsev all znancev, ka­teri mu nudijo tudi sredstva za dosego cilja. Najlaija odlocite~ pa je za tistega, ki nosi v sebl nagnjenje do tega ali onega PO> klica. Taki po navadi tudi najo bolj ljubijo svoj poklic, ko pri dejo do njega. Zgodi pa se, da ima prav tak clovek najmanj momosti uresniciti svoj sen -posebno, ce je zanj potreben dolg studij - a sredstev ni. Taki se mnogokrat zatecejo najprej k po­klicu, ki jim hitro nudi kruh, na to pa nadaljujejo pot naprej.

Vsak izmed nas bo moral ne­kaj postati. Na svetu je ogrom­no poklicev, na5 domaei kraj pa jih nudi le malo, zato bo marsi­katerega pot zanesla v svet.

Katarina Skuk

MAJHNE SO TE STVARI ~IEDOBCINSKO SODELOV ANJE. Ko je na5a o!X:inska 'liuristiena

zveza postavljala tablo oP glavni cesti pri P.lranini s Sl.ika.mi na&h na­ravlrih lepot, bi morali spordaj se pripisati, do kje sega koprski okraj in z njim tudi nemog_oC.a cesrta. Morda ne bi potem mnogi turiSti ~ pri gradu obupali in se obrnili.

TRESLA SE JE GORA, RODILA SE Nl NITI MIS. Po hudourni­kih besed, kako ·bomo reorganizirali na.Se knjiZnicarstvo ter s potujoo­mi knji.Znicami omogOOi.li obCanom, da bodo brall tud.i k.aj drugega kot SlovenSk.e veeernice, je tik pred dejanji vse potihnilo. Ob<!ani Ae naprej bero VeCernice (ker drugega nUnajo), mi pa takamo noV'ih k:oof.erenc.

&------------------------~--~--~------------------------------------- - GLAS NOTRANJSKE

... ::!

.::ffi~:ili .......... . . :::::::~::::: .::mmmm .::m~mmg

Ugodni rezultati gospodarjenja v Brestu ·

Proizvodnja je po flizitnem ol:>­~egu napram letmemu druzbene­mu planu doseiena s 51%. Na­pram I. polfi.etlju 1963 se je v le­t.oSnjem enakem obdobju poveCal tiziCn.i dbseg proizvodnde kaa- za L 7 %. Probleme v prodzvodnji je tmEil kombinat predvsem zaradi pomanjkanja nekaterih reproduk­cijskih matel'i.allov, nekaJteriG-1 IJ"ansport:n.ih sredstev in neprarvo­tasnih dabav povrlinSk:ih materia­JOv iz uvoza.

.IZ .l~OLEKTI .VA

Prodaja je bila napram le!tlne­mu J)lanu doseiena ob polletju s -53%, medtem ko je !i.zvr5itev pr­vega polletja lanskega leta pre­~a za 16 %. Za izdejke kom­binata je bila tako na domacem 'tot na zunarnjem trgu letos .izred­.a.a lronjuklbura, kii je aboo.r1biraila 1Tso p:roizvodnjo ze s predhodni­mi pogodbanU.

Tako se zable proizvodnja ivernih plo5c. Stroj_ neprekinjeno poZira surovino, ki smo jo v&lsih upo-­rabljall za kurjavo, danes pa iz nje pridobivamo uajkvalltetnejse iveruate plo8ee ~· .!.....I

Niasproti lainskemu polletju je poveC.ail v let.oSnjem polletju kom-

izvoienih izdelik.ov. Izv<Y.L so se­s1lalvlljalle v JetoSnjem 1etu pred­vsem sLedeee grupe !izrlellroiv: pi­salne m!i.ze, siva1no pohistvo, gar­derobne omare, l?Jl,asbene onnarjce,

Ob izvrsenem periodicnem obraeunu za I. pollet.te 1964 smo lahko ugot~vili. da je kombinat BREST dosegel ugodne rezultate, ki nudijo moZnosti na skorajmje prehajanj.e poslovnih enot na skrajSani delovni tednik. Najbolje je, da si doserene rezultate ogledamo v krajSem sestavku malo poblire.

bimat BREST izvoz za 19 %, letnli plan i!zvoza pa j e ob polletlju do­seien s 50 %. Skupaj je bilo do polletija izvozenega za 994.000 do­larjev blaga. Na trZiSea s evrsto valuto je bilo prodainih 94 % vseh

fotelji, positeljne koncnlice in re­zan les .•

V pr.imerjav.i z lan5ikim polile>t­. jem se je v letoSnjem polletju po­

veCal celotmi dohodek za 18 %. po­Slovni strooki za 12 % in dohodek;

Kako ie s pravilniki in posl vniki Tovarrusk.i komite ZK je v svo­

ji ana!lizi okrog .izvajanja &tatu­ta ,enako so tudii tpOlitilme organ!i.­zacije v poslovnih enotah, naceli vaZ:no vpra.Sanje, kaj je ven{far s pravhlnhlci jn posiloV'!liki, ki jlih predvideva Bbatut.

Skwpaj ~gre za 8 pra'VIhl:nlikQov kombinata ter 2 ~ravi1nika in 2 poslovnim za vsako poSlovno enoto.

Do 15. avgusta sta od pravilnli­kov kombilnaita dogotov.ljena m sprejeta dva pravilnika.

15. avgusta 50 v pripravli 4 pra­viJnik.i in 1 po&lovnik in sicer:

pravilnik o uagrajevanju za tehniene izboljSave;

poslovnik o delu organov uprav­ljanja;

pravilnik o organizaciji in po­slovanju skupnih sluz6;

poslovnik o notranji organiz3-•Ji in poslovanju poslovne enote;

pravilnik o imbra.Zevanju.

Kot Z€1lo vaima praviJnJi,ka 5illa vsekakor: pravilnli1k o ureja!nju pravic, dol?moo!li :in ojgovornoo'li Clli!l1ov delovnega 'kolellct:.iW! 'in praJVii!nilk o VaT'DOOtll1i sltWbi. Ven­dar se rusl ta v pripravi, ker bo iz­sel nov z:8Jkon, kd bo uredia ta VJpraSanja. Bolje je, da cas wpora­bimo za to, da ugotoV'imo, kaj vse bi morai!Ji v kombinartu v ta d:va prav'.ilnilka napisati, da bi !!»­tern res bila odTaz deja!l1skih po­treb til!1 taka, da bodo C!lanom ko­lek!tiva v celoti sJuZili. Do tedaj ;pa uporablja.mo obstoj·eee.

V ra?JI)MJVah o &tatutu in nj~ ga izvajanju pa smo cesto SliSali, da se statu t mno~ slabo poamaijo. Iz t.ega sledi dvojna nall.oga: pro­u&no dobro mtut, da !bolino lah­ko kri.ti'anej\Si do naJpOvedaJrllih pravilJn.iokov in druga, da poope5~­mo izdelavo istih.

-tt

za 37 %. Taikli pozitivni odnO\Sii med temi tremi elemenJti 50 na­s~ali zaradi boldsega tzkoris.Camja materiala, poveeanja cen za iz­voz im oprootirtve obve=oofli do plaCila zvemega in meldlf.aznega prometnega daVlka na remn le5.

Uspesni rezultaJti ]:OSilovanja ;v I. polletju so imel:i o:iraz tudi na paveeanju osebnih d<Jhod!kov, ki 50 se od povpreenih ooebnih dohod­kov la:ru>keg.a polletja, ko so ma­Sald na za:poSienega 25.700 dill1 dvi!gnili letosnj.e polletje na pov­preej-e 34.400 din, kar pomenj, da

50 se ooebni dohodki na zarpoole­nega poveCal.i za 34 %. SkJ.adno z: rezUJiitaJ'Ii I. ·pollle;tja 1964 je v Item! obdobju porasel naprann :istemu_ lanstkemu Olbd()lbju cisti dohodek za 49%.

Iz primerjav z lanskim p<JJiet­jem se kliZejo uspehi post1ovan.ja. kombiinata .BREST v well eko-­nomskiih pdkazateUjdh. Tako je na primer Storil!nost deJa na zaposile­neg:a paraJS.11a za 11 %, ekonomiC­noot proizvojnje za 2 % in renta­bilnoot pos,lov·anja za 27%.

-dm

Zakaj je v zodnjem casu nostal problem vskladiscenja v T ovarni pohistva

Cerknica in koko se to problem resujef. Kakor vsako leto je rtudi !letos v mesecu juniju in juliju proidada

pohi§tva zma:njma, 'kar se Tazrume kot delna stagnacid a v taiko :ime-­. novani mvtvi sezon:i.

Tako je tudi v Tovarni pohistva Cerknrloa. zaeasno na51tal problem karrn wkiladisCiti hlago, ki !prihaja· ~ prodzvudinje z ozirom n.a premajh­no kaipaciieto ob&t<Jijeeega Slk!ladiOOn.ega prosiora.

R.axumJjivo je, da 511'Il<J takoj sttorlili pobrebne ukrepe in V1kljucili v reseva111je tega problema tudi nase odjemalce, ki 50 v glavnem z razu­

mevanjem sode!lovali, vendar tudi trgov&ka mreia nima ustreznih skladisc, torej ni spOISObna drfuti nekih zalog za trZisca. Pri tern je v glavnem miSljeno domace tri:isee.

Z izvozom sedaj n.ismo imeli nekih problemov, ker se je vse prdirz.­

vedeno blago takoj odpremljalo v l'll!ke ill1 naprej kupcem.

Ker na.Se tovarne prodzvajajo le ve!l:ike serije, bo ldjulb DJaporom

prodajne slu2Jbe ved!llo nastaj~al roblem ISik!la~ega ~rosiora. Tr2:is~ namree zahteva kO!lltinuilfane do ave doloeenega asol"tinn~ tako, da zaloge pac morajo nekde bittL S a bi naiDTee bdJo zanennar.iti dobave

za doma.Ce trZisce. Vselkakor v najlkrajsem casu treba .poiskati '!1.aCin in seveda tudi sredstva za oveeanje obstojeCih ali izgradnojo novih sklaclisenih kapacitet. -tuf-

1

]

GLAS NOTRANJSKE --------~------------------------------------------------7

-----~-------------------------------~---------------------------Brest Cerknica • Brest Cerknica • Brest Cerknica • Brest Cerknica • B rest Cerkn ica ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ ,

Kako je z druzbeno prehrano v Brestu Zad.oje poviSanje cen nekate­

rih prehrambenih artiklov, je znatno vplivalo tudi na nekatere spremembe v obratih dn.tZbene prehrane BRESTA.

V obratu prehrane Cerknica se hranijo predvsem delavci iz to­varne pohistva, SGP Gradis~ 1n nekoliko tudl iz ostalih podjetij in ustanov.

v casu pred podra.Zitvijo se je pripravljalo POvt>re<!no 739 obro­kov na dan. ( 420 malic, 210 kosil in 109 vecerij). Glede na to, da je ta obrat ze pred tern sklepom imel znatno izgubo, je bilo skle­njeno, da se cena hrane zvga

·povprecno za 1500 din mesecno na abonenta. Za domace abonen­te je cena zvisana od 210 na 360 din, za ostale pa od 380 na 460 dinarjev.

Enak ukrep je bil povzet tudi

Zakljucna. faza. proizvodnje ivernih plosC, kjer se plo5ee ra.zreZejo na ustrezne dimenzije

v menzi Martinjak in Stari trg, vendar s to razliko, da je v Sta­rem trgu DS sklenil, da kvalite­ta hrane ostane ista, kar pa v Cerknici ni bilo mogoce. Ravno to je povzrocilo zmanjsanje abo­nentov za 3 %. Hrano so odpo- . vedali predvsem domacini, ld nf. so odvisni izkljucno od uslug menze.

Kaj pravijo proizvajalci 0 . skrajianem delovnem casu

V [pl"Vlih dneh a;vgusta smo po pol'OiliDih kadxovske kom.isiJje centra!Lnega delavS!rega sveta ilz-­vedli v vseh poo!lovnih enotah anketo o skrajSainem deloVIIlem ~u. To je ena izmed akcij, ki je napravljena poleg vseh dooeda­njih s ciljem, da se Ciani kolekbi­va izreeejo o moZinootih in pogo... jih prehoda in vidijo ponoV111o, kiaj

vse VIPliva, da mi!anje rudi doe&­Zem.o.

V vseh enotaih so, Gmt je Vlideti iJz odgovorov, OI.am kolekrtriva 00... govarjali na vpraSanja resno, saj vedo, da je mOOI1o preiti na skraj­Sa.nje delovnega Casa. res ob na­poru in sodelovanju vseh.

Naj navredem samo nekaj od­govorov iz dveh posiloVIIlih enot v odstotlklih:

Tovarna pohistva: Cerknica Marttinjak

10. Za prehod na 42-urni tednlik bi imorali 7lViSa1li delovno sto:ri!lnost m 15 %. Ali je tah5en dv'.ilg na tvojem delovnem mestu a) je mogoe b) I1i mogoe 11. Ce je mogoee, kaj bi moraLi storiti a) ZJboljSalti orgaJnlizacijo dela b) mjSati dlisciplino pri delu c) wbdljsal:!i sistem nagraJjevanja d) omogoC.iti delavcem sodelovan~e pri

OPganillzaciji de[a e) sbori1nosrti ni mogoee dvigniti 17. Delavci jz nasega kombinata 2le1o pogOSitojzostajajo z dela. Ali miSJ.is, da se to da z:manjsati -a ) da se zmanj5ati b ) ne da se zmanJj:§atd 0 oblNm s·krajSan.ja sta te dve pos1ovni enoti, za ~a te'l.'e smo odgovOil'e prejeli, pravoCasn.o odgovor.i.lJi -a) skrajsanje deloV'Ilega easa m 1 uro b) ;p'l.'ootla soJbota c) sem proti SkrajSalnju deloV'Ilega Casa.

74.49 25.51

30.27 11.56 29.59

8.84 19.73

76.19 23.81

3.74 95.92

0.34

61.38 38.62

24.83 11.72 33.10

2.76 22.59

80 20

2.76 97.24

Vsi odgovori prieajo, d a je moo­n o pove<ia~ obseg p roimodnje v zmanjsanem Casu, nalkazujejo mje i!l1 ikako je .treba ukreiPaJbi. Alli bo­mo sli mimo ugotovi1Jev anlkete? Nlikakor ne, posebno ne, ker je

naljzanesljibve(~J barometer ra7lpo­loZenje kolektiva . Na vsako vpra­sanje je b:i!l. odgovor - moramo najlti reSitev, V&e stoniti, da bo cilj deoseren.

-tt

Ciani kolekt iva! Dopisujte

v nGias Notranjskeu

Na osnovi razprave z ostalimi abonenti. se .Je ugotovilo, da se ne uritoruiejo na zviSanje cen , t.emvec na kvaliteto hrane in eno­Iicnost.

Potrebno hi torej bilo, da vod­stvo menze prouci moznost zbol.lsanja kvalitete hrane in iz. koristi notranje rezerve, ki se obstojijo.

BoSt

Delovsko restovrocijo v novih pogojih orgonizocije

Centralizirano upra'lnljanje DeilaVSke restawacije kombinarta je po­kazail.o, da ta naCin v~ ne odgovarlja. Poolovne endte pri kaberih so enote ·te rOOtavracije nahajo so blle nezainteresirane, morda pa so ce!lo vp.J;ivale na rto dejavnost s tendenco nee'konomiooega pootlovanja. Statut kol'Ilt'binata govorti v 34. Cllenu 0 rtem, kako nao poolovne enote vplivajo na delo enot de!Lavske restavraci.je. Ra.zprave, ki so se pred 1. avgu­stom voclile, tako v upravnem odboru podjetja, centrallnem deihavslkem svetu, upravnem odboru DUR .in na dela!VSk.ih svetih poolovnih enot so pokaz.ale, da lpOOlovne enote se nliso delale po teh nacelih, ker jim or­gani:mc:i:ja Dellavske restavractje to ni dopuSCala, ni ti niso imeli eko­nomSkega in teresa, saj se je ekonomi<inost li.rtak resevala cen tratlno.

Sklenjeno je billo, da se dejavnost De!lavske restavracije decen-­traJ.;iz:ira in da vsaka Q::oslovna enota Spl'ejema v svojo odgovornost go­spodarjenje enote - restavrac:ilje, ikd se nahaja 'Pri njej. Doloeene so endte prodajne cene obrokov. Kdl!ilkor se stroS!ki prehrane poveeajo =adi poveCa.nja obrokov ali se poveeuje kaloriC:na vredinost hrane, mora dall:i soglasje poslovna enota. Potem poslovna enota odloca, ali gre rto v breme pos.lovnega uspeha, a!lli se poveea cena obroka. Ob eventualnem pov~ju cen je jasno, da bodo njeni samoupraVIIli orga­ni tisti, ki bodo odGocaili o cenah in vsem, lkar je v zvezi stern.

Orga;n:imci.jsko delavSka restavraci.ja centralno se predstavlja sa­mostojno poslovno enoto z upraiV'Ilim odborom, venda!r je le servi5 enot v nabavi :in vodenju kinjigovodstva, medltem ko ;proizvodne poslovne enate obravnawajo samostojno tako delavce kot ostale TE$jSke str~ke. U.pravni odbor Delavstlre restavracije pa od!loea kdt koordinacijski or­gan o pristojnostih, kii so dbldl!ena s statutarn kombinata.

8--------------------------------------------------------- GLAS NOTRANISKE

Kvoliteta naiih izdelkov in njihov plasma na zunanjem triiitu

Znano Je, da je ,.Brest .. usmerjen z &lavnino svojlh lzdelkov - predvsem ti­nalnib na zunanja triiSfa . Pretedni del lzdelkov se plaslra na ameruld In zahod­n oenop ld t rg, kJer se pod.JetJe srej!nje z vsak dan momeJSo konkurenco, pred­vaem s p rolzvodnjo Iastne delele. Ce obravnavamo vkljuuvanJe ,.Bresta .. v tald t:ltuacljl v mednaroduo delitev deJa, potem nam Je jasno, kakSno vlogo igra pri kiD k\'allteta proizvodov.

Ce boi!emo obdela d poJem kvalltete tinalnega lzdelka je jasno, da ta ni od­vlsna amo bd koncnega oddelka tovarne, paj! pa se kvallteta izdelka ustvarja od klad!Sfa surovln naprej. Zato j e zelo v~Uno, da znamo za posamezni proiz­vod izbratl praviln1 Ies, plooj!e, furni.r, lak ltd. Vendar pa to ge ni vse. NnJno Je DJUD<e , da se posameznim delovnim operacijam posvefa zelo vellka pozornost v towosti, p r eci.znosti In &stoa, k ajti najvej!krat je motno ugotoviti, da n &Sim lzdelkom p rimanjkuje sa.mo zakljumega fini§a. Pri tej problem.atiki morajo od­lgrati svojo n alogo predvsem kontrolna sl\Uba In pa odgovorni lnstruktorsld In tehni~ kader. Vendar pa kljub doloj!enim pomanjkljivostim lahko ugotovimo,

Pisalna miza 4142/L, ki se je ee:lalje bolj uveljavila v USA

da o I tl nw izdelki ze dokaj dobro u trll pot na zunanja trfiSj!a, To potrjuje pred\'sem dejstvo, da so kapacitete obeh tinalnih tovarn praktimo razprodane te za obdobje, ld prekoracuje leto 1964.

Y ekakor pa se z dosedanJimi uspehi nlkakor ne smemo zadovoljlti, pred­, . em, ce upo5tevamo, da se modeli in obllke pohi!itva stalno menJavajo, da se k on trukclje, predvsem z ozirom na nove doseZke v tehnologlj i In poh!Stvenem oko,-ju talno menJava, kar narekuje nalogo lntenzivnega obdelovanja zunanjega trsa. Ta naloga pa zahteva izdelavo novlh modelov, vzorcev, k a jti to je osnova a kasnej e araJlhnaje. -Jam-

Junij - mesec visokih prejemkov V zadnjem mesecu prvega polletja so se osebni dohodkl

obcutno dvignili, zlasti 8e v zavodih in d:ruZbenih sl11Zbah, pri katerih je znaSaJ. povpreCni. osebni dohodek zaposlenega 58.000 dinarjev ali 46 % nad dos.eZenim povprecjem v preteklem Ietu. Ta izpla.Cila so ugodno vplivala na izraeun povpreenega oS.eb­nega dohodka za celotno prvo polletje; znaSaJ. je 36.200 dinar­jev ali 13 % vee od leta 1963. Cera.vno je veCina zavodov vskla­dila osebne dohodke za prvo polletje s svojimi pravilniki o delitvi osebnih dohodk.ov, pa negoSpodarsk.a. grupa organizacij Se vedno zoostaja za gospodarsko; i7Jkazuje poveCa.nje od pre­teklega leta za 11 %, gospodarstvo pa. za 16 %.

• Vesti IZ Gasilsko dru5tvo Unec, vec­

kratni reprezentant obcinske ga­silske zveze Cerknica za okrajno in republiSko tekmovanje, je v akciji za zbiranje sredstev za na­bavo gasilskega avtomobila sred­njega tipa TAM 2000. Okrajni ga­silski sklad bo prispeval sredstva za nabavo sasije, z zbranimi fin. sredstvi bo drustvo financiralo karoseriranje. ceprav drustvo deluje na obmocju sektorja, opravicuje to akcijo s svojim mar ljivim delovanjem, s strokov­nirn znanjem in dobrirn orodjem, katerega nabava izvira iz lastne iniciative. Jasno je, da mora eno­ta, ki sodeluje n a tekmovanjih vecjega m erila, imeti tudi ustrez­no in zanesljivo orodje. Omenil je tudi to, da so financna sred­stva pri Okrajnem gasilskem

UsD

gasilstva skladu namenska, katere ni mo­goce koristiti za druge namene. Dodeljujejo se le onirn gasilskim organizacijam, ki sodelujejo pri nabavi gasilsk.ih vozil ali orodja z lastnimi financnimi sredstvi.

ce bodo merodajni organi pri Obcinski skupscini Cerknica pod­prli prizadevnost odbora drustva pri tej akciji, bo tretje vozilo v obcini za pozarno varnost velika pridobitev. Velika zahvala gre va­scanom in clanom tega drustva zato, ·ker bodo s prispevanjem v lesu resili vpra.Sanje financira­nja ·karoserije.

LETOV .AN E V SELC.AB

Omenjeno vozilo je tipizirani-; KOMBINIRANI GASILSKI VOZ - TAM 2000. Grajen je tudi za potrebe prevoza ljudi v zdravst­veno ustanovo. Namenjen je predvsem za gasilske enote na sektorjih. Vozilo sprejme 8 ga­silcev, gasilsko motorko s pripa­dajocim orodjem, zascitno in re­Seva!lno opremo. Opremldem je z Diesel motorjem in doseze hi­trost 80-90 km/ h. Poraba goriva je rninimalna. ze v prejSnji s tertl.k:i smo po­

rocali, da je TP » kocjanu tudi le o- organiziral letovanje v Sel­cah.

To -:-a smo obiskali po vrsti 5. pino, -a era v .tern domu koristi dopust er vpr!lSali tov.

. . ca Franca, ki to zadevo odi, kako gre: - zaenkra je vse v redu; to

Jahko reeem, kar vidim sam in mi o povedo tudi p osamezniki, em pa cas dopusta tako hitro

po eee. - zacetku je bilo malo teZko

za.radi nabave Zivil. toda tudi to e je sedaj ie uredilo in upam,

da so korist:niki s hrano zado-

a.S cilj j e, da sleherne-9 kar najbolj zadovoljimo, da bo lahko ohranil le oSnje letova­nje lepem spominu. Tudi ostali so e pohvalilL "\ zacetku se roo­ramo paziti, da nas sonce ne opeee, sicer pa je prav prijet­no in upamo, da bo to ostalo do konca, ko prideta -e 6. in 7. skupina.

ajmlajSi so zadovoljni, ko vi­dijo elike ladje, raznovrstne mo-

tome colne, pa smucarja na vo­di so tudi ze z veseljem opazo­vali. Mamice jim morajo vse po­drobno obr azloZiti, kaj je to in ono.

- Sandi Drole j e med drugim Se pripomnil, da je v vodi se po­sebno lepo (to dokazuje tudi sli­ka), saj ga mora m amica vee­krat poklicati, p redno j o uboga in le za kratek cas pr ide iz vode.

Tokrat se moram posteno oko­pati, saj septembra meseca grem ze v solo in bo tudi tam po svoje lepo.

Iz sploSilega je bilo torej ugo­toviti, da je zares vse v n ajlep­sem redu, saj je tudi vreme prav za take, ki so p riSli le za kratek Cask morju.

N ekdo se je vpraSa.J., zakaj tako malo koristijo dopust clani ko­Jektiva, ki je letovanje organi­ziralo.

To se 5e marsikdo vpra5uje, vendar bo treba vpra5anje raz­cistiti, ne pustiti nere5enega, kaj­ti pojavi se zopet vprasanje, ce se potem splaCa tako letovanje Se organizirati.

Upamo pa, da bodo taki, ki so Ze pre ekla leta ali letos kori-tili dopust na m or ju, le doka­

za.li, da je prijetno na takem le­tovanju in je zdravju prav ko­ristno_

Morebiti bo kdo rek el, da ne sme na m orje, zato naj dopust prihrani za zimske mesece in se odpravi v planine, saj so tudi te lepe in prijetne.

Ker je cena letovanju res niz­ka, p riCakujemo v prihodnjem le-

tu vecje stevilo prijav, ker sele po tej ugotovitvi se bo letovanje se organiziralo, sicer pa poca­k ajmo, ka j bo ugotovila komisija za letovanje pri podjetju.

D. L.

Odboru drustva za izvedbo te akcije zelimo, da cim prej in uspesno realizira svoj nacrt, ki je bil sprejet na lanskem obC­nem zboru drustva.

Prvi iz serije za standard

Novi 16-stanovanjski blok Kombinata BREST iz Cerknice je dogra­jen in je prvi iz serije 16-stan :vanjskih blokov, ki jih bo BREST zgradil za svoje clane kolektiva prihodnjih obdobjih. Lahko trdi­mo, da se novi blok lepo vkljuc je v monumenta.lno okolje Bresta. ki je z njim 8e pridobil na le m videzu in zaokroZenosti okolja. Prvi kljuCi bodo stanovalcem predani Ze v za.Cetkn meseca. sep­tembra.

Tekst in foto: URBAS

d s d jl u p n

j; b r: n

V I

r i

VE m ni IE v~ v ~

D bE

hJ so ki dr ra

p r so in po

0 vh ob hit ml na

Po dir

E ze I etc nje odb SVO,

od izm M e< Cin(

val! Cer· tOVl

ne • Sta1 Sku lOP 200

n e clan izja, Son1 m an cev ker njal no I

OLAS NOTRANJSKE -------------------------------------------------------· obcini PredvojaSka • v•

nas1 vzgoJa v Za hip je nastala tisina, po

drogu se je ponosno dvigala za­stava. Mladinski odred - 60 mla­dih fantov iz predvojaske vzgoje je vrsil pozdrav. ceprav prvic v uniformi z orozjem v roki, je bil pozdrav cvrst, poln energije in mladostnega poleta.

Komandirjem je na obrazu si­jalo zadovoljstvo, pred njirni je bil stroj znanja zeljnih fantov, raznih poklicev iz vseh krajev nase obcine.

Prihodnje jutro so ze odsli na poligon - mesto za izvedbo uc­nega programa. Pod vodstvom svojih komandirjev so se vadili in urili raznih vojaskih vescin. Zacetek ni bil lahek, malce tez­ko je bilo pravilno prijeti za pu5ko, razstaviti zatvarac, za­pomniti si dolZnosti strazarja. iz­kopati pravilen zaklon; to pac ne dozivljas vsak dan. Sledeci dan je bilo po programu zopet nekaj novega, zanimivejsega, s tern pa tudi bol isi uspeh.

Tudi komandant je bil zado­voljen. »Kar tako naprej, tova­risi komandirji«, je dejal.

Mladinci so se popolnoma vzi­veli, srecali so se z interesantni­mi nalogarni, osmatran.iem, noc­nim izvidan.iem, napadom, ob­rambo in slicno. Posebno so se vziveli v situacijo pri takticnih vajah z maneversko municijo. Domov pa .iih je spremljala bor­bem~o nesem.

Mladinci prvega letnika so do­hro izvrsili tudi zadnio nalogo ­solsko »boievo gadan.ie«. 'I'Uru to krat so nokazali. da so stirina ist­dnevno logorovanje koristno ·po­rabili.

Toda poleg vo ia.Sko-strokovnih nredavani so mladind nestro soremliali predavania komisl\ria in uredst.avnikov gosnodarskih in politii\nih organizacij.

Velika int.eresantnee:a so slisali o nersnektivah kmetijstva. ko­vinske in lesne industriie v nasi obcini. stirinajst dni je minilo hitro in plodno. sest najbol isih mladincev je bilo za trud in delo nag-ra ienih.

Z::~stava se ie drugic dvigala . Pozdrav je vrsil drugi letnik mla­dinskega odreda.

Nji~?v korak v stroju je bil ostreJSl, naloge zahtevnejse in iz­vrsevanje preudarnejse. Po teme­ljitem uveZbavanju v napadu obrambi, partizanskem nacin~ vojskovanja je dobil mladinski odred va.Zen »zadatak«, napraviti mars v cilju unicenja sovra.Znika.

Mars je bil skrbno pripravljen. Saj »zadatak« ni bil lahek, sko-

vanje plasticnih izdelkov. Tu so predstavnice kolektiva obrata Plastike podelile mladincem sim­bolicna darila.

Razpolozenje je bilo kljub utrujenosti nepopisno. Preko partizanskih vasi po Laski dolini je odred prise! v Vrhniko, kjer se je utaboril.

Posnet.ek iz Zivljenja obveznikov vredvojaske vzgoje v Ravnah ::::a Blokah

raj ves cas marsa so vrsili na­pade, zasede, prepade in slicno.

Proti veceru je mladinski ad­red skupaj z mladino Laske do­line priredil partizanski vecer.

Iz prelepe Laske doline je ad­red krenil v jutranjih urah pre­ko Doljnjih in Zgornjih Poljan proti Loskemu potoku. Sonce je

pripekalo, pot pa se je dvigala vedno bolj strmo. Grla so bila suha, bluza premocena od potu, noge cedalje tezje. »Ali born vzdrial do cilja«, sumi vecini po glavi. Na vrhu pripoveduje ko­mandir - borec iz NOV o na­pornih partizanskih marsih. To pripovedovanje je vlilo mladin­cem novih moci. Iz gozda se je prikazala tezko pricakovana va­sica Matevljek. »A ste partiza­ni?«, je vpra.Sala mamca iz prve hise ter je veselo stregla zejnim fantom, kat nekoc v NOB. Ko so fantje posedli polozaje v ci­l ju, da brnnijo naselje pred na­padalcem. jim mamca zeli, da bi zmagali. Njena zelja se je ures­nicila.

Slovo od Matevljeka, kratek pocitek v Retjah in hajdi naprej proti Ravnam. S kratkim nocnim bojem za vas Ravne se je koncal zelo zanimiv in z uspehom pre· zet mars mladinskega odreda pc partizanskih krajih nase obcine

Tudi za II. Ietnik je obcinsk komite organiziral vrsto zanimi· vih predavanj, na katerih so mla­dinci aktivno sodelovali. Celotno bivanje je bilo prezeto z vzgojo mladega rodu v duhu nase revo­Iucionarne preteklosti. Prise! je dan, ko se je bilo treba lociti; tezko jim je bilo, saj so se to­variSko navezali eden na dru­gega. Odsli so z zeljo, da bi se prihodnje leto srecali na odslu­zenju vojaskega roka ter prispe­vali kar najvee za uspeh v cu­vanju socialisticne domovine in krepitvi na.Se obrambne moci.

Ti§ler Joze

Odred je krenil zjutraj iz lo­gorja v Ravnah preko Topola, Hudega vrha proti Studenem. Blizali so se Glini, nenadoma je v blizini nastalo streljanje. Iz­vidnica je odkrila sovraznikovo zasedo. Vnela se je borba. Po zaslugi izvidnice so se m ladinci se pravocasno razvili v »borbeni poredak«.

Mars se je nadaljeval proti Blo­ski polici na Krizno goro in da­lje v Losko dolino . Tudi pred vasico Sv. Ana so se vodile »hude borbe«.

Ob preranem grobu Mackovega Petro

Nekoliko utrujen odred .ie pri­se! v Lasko dolino. Po kosilu so si mladinci ogledali »Kovinopla­stiko«. V obratu Plastike je vla­dalo veliko zanimanje za izdelo-

Jerinovib, Logarjevlb in prl druglh sosedib, da je doma zlagal deske, na­zadnje pa m.I je zaupal, da bl rad en­krat spa! v domaci bls l. ObljubUa sem mu, da bo zadnjo noc Iabko ostaJ v Cerknlcl. >+Le jejte, tovarlslca, saj je grozdlcje ze sladko,~ m1 je prlgovar­jal, ko je vldel, da le pocasl zobljem se skoraj zelene jagode.

Letovanje ferijalcev v Zadru

Spozna la sem ga pred nekaj let!, ko j e pri§el na Bled kot sirota brez star­sev. Ze prvi solski dan je vzbudil mo­jo pozornost, saj sem iz njegovib ust zaslisala domace narecje, ubo bozajo­ci pozdrav drage Notranjsl<e. Kmalu sem tudi opazila, da Petra muci sllno domoto:ije. Ko smo pri pouku govorili o Cerlmiskem jezeru, so se mu oci kar zasvetile, bite! je govoriti o njem, ce­prav je bil sicer redkobeseden. Pred menoj je zelo rad poudarjal, da je do­rna iz Cerlmice, da pozna moje znan­ce, pa tudi notranjske vrb.ove, doline in planote.

Kadar nas je oblskaJ kdo z Bieda, mu je bU Peter za vodica in vnetega

' opisovalca lepot. Nekega tovarlsa, kl je ze dolgo turlsticni delavec na Ble­du, je navdu5ila okollca Cerknice, po­sebno pa je bU presenecen nad vljud­nostjo in skromnostjo prebivalcev. To nam je prlpovedoval zvecer ob ta­bornem ognju. Takrat sem zacutila na sebl Petrov pogled. Sreeala sva se z ocml, pribllzal se mi je, stlsnila sem njegovo ramo ln s tern povedala: >+Da, Peter, tudi jaz sem ponosna na najlnc rojake ...

En a izmed nalog Pocitniske zve-ze je tudi Ietovanje. Kakor vsako leto je tudi Ietos nudila PZ Ietova­nje svojim clanom v Zadru. Izvr:lni odbor PZ okraja Ljubljana je uredil svoj tabor v borovem gozdicku 3 km od Zadra. V taboru je Ietovalo vsalw izmeno po 300 ferijalcev iz vse drzave. Med njimi so bili tudi ferijalci iz oo­c ine Cerknica. V diug i izmeni je Ieto­valo 40 pocitnicarjev iz osemleti{e Cerknica po 6 dni. V Ill. izmeni je le­tovalo 8 mladincev iz pocitniske druli­ne »Snefnik~ Kovinoplastike in Gabra Stari trg. V IV. izmeni pa 2 clana. Skupno torej 50 ferijalcev, kar je za IOPZ obcine Cer knica Iep u speb. Od 200 clanov, kolllior jib je v PZ obci­ne Cer knica, je letovalo 25 % vseb clanov. Ferljalcl so po vrnitvi domov izjavili, d a je bilo l epo in prijetno. Sonca, toplega morja in brane ni pri­manjkovalo. Skupno zlvljenje mladin­cev in vseb republik jim je prijalo, ker so se med· seboj spoznali, izme­njali misll, posvetovali in zvecer skup­no krenill na pies. 1\llslim, da ravno

Ictovanje, ki ga orgamz1ra PZ, ugaja Najbolj pa sem ga vzljublla lansko mladini in je najbolj elwnomslw, ker poletje, ko smo taborUi v Rakovem stane penzion Ie 520 din na dan. Torej Skocjanu. Tudi Peter je bil clan blej-za 5200 d inarjev Iepo Ietujes 10 dni. skega planlnskega drustva, ki je to Je-Upamo, da teb 50 clanov, ki so Ietova- tovanje organiziralo. Nekaj dnl je po-li Ietos, ne bo osamljeno, da bo drugo magal urejati tabor, sl ogledoval oko-leto Ie tovalo 100 ali pa vee cla nov. Na- Iico in pripovedoval o tern drugim. sa naloga je, da mlademu cloveku - Potem pa je vsako jutro ze navsezgo-mladincu - damo m oznost za ugodno daj pokulml v moj sotor in vprasal, in cencno Ietovanje. H occmo razziveti ce je treba kaj prinesti iz Cerknice. mladinslti turizem v vsaki kraj, pa B al se je, da born poslala koga dru-naj bo to s e tako oddaljcn od obcine. gega. Ko se je vrnil s polnim nabbrt-Menimo, da ravno mladi proizvajalec nikom, je navduscno pripovedoval no-potrebuje vsako Ieto 10 dni aktivnega vice, ki jib je spotoma nabral. oddih a. Ne samo oddih na morju, am- Nekega vecera ~o mi priSli njegovi pak tudi tedensi{i izleti med Ietom v stanovalci povedat, da je Petrovo le-naravo, prispeva nckaj odstotkov 1< zisce prazno in da je ze popoldne od-dvigu produktivnosti dela, ker pride s el v Cerknico. Jezila sem se, toda v mladinec vesel in spocit na svoje de- sotoru sem se brala pri prlzgani pe-lovno mesto. Kolilmr je dru:lin PZ v trolejki, ko je nekaj popraskalo po so-obcini, delajo, organizirajo izlete in torskem platnu. »Tovarisica, ribe sem podobno, tako da se vidi viden napre- vam prinesel z nasega vrta,~ je deja! dek PZ v nasi obcini. -f. navibani Peter in pomolil skozi odpr-

Zato mladinci, Pocltnis ka zveza vas tino Iitrsko kanglico. Povabila sem ga potrebuje, kakor tudi vi njo. v sotor, ga okregala zaradi nediscipli-

.~ niranosti, nato pa sva se §e dolgo po­Franc Tursic Q govarjala, Povedal m1 je, da je bll pri

Zadnje dnl na§ega letovanja Je ostal kar v Cerknicl, da se jc poslovll od vseh znancev. V jesenl se je spet \'r ­nil na Notranjsko, da je oblskoval solo v Starcm trgu. Nisem ga vee ' '1-dela, zato me je tern bolj prlzadela vest o njegovl smrtl v Blejskem je­zeru.

Petrov zadnjl dom bo vendarle nje­gova Ijubljena Cerknica. Biejs ki pia­nine! bodo verjetno §e kdaj taborlll v tern prelcpcm l<raju, vsekakor pa bo ]{do od njlb obiskal Petrov grob. Vsi pa se bodo vedno radi spomlnjali mladega Cerknicana, ki je tako vro~:e ljubil svoj domaci kraj.

Naj mu bo labka, s krvjo prepojcna notranjska zemlja!

Marija Stare-Zupanl'!l l'!

,0 GLAS NOTRANJSKE

Spomini Rakovcana Ludvika Demsarja nee. V sosednjem 26. bloku so bill sa­ml duhovnikl. Ker so bill to najbo!j intellgentni ljudje, so jib porabili za ,.bo!j§a .. deJa In podobno.«

Ko je Ludvik prvil! pri§el v koncen­tracijsko tabor!S~e. je dobil §tevilko 56466 in sedaj, ko je pl'i.§el drugil!, se j e to §tevUo povzpelo ze na 102262.

Cakal sem, kdaj me bodo vrgli v pee! Potern, ko je nemSka vojska v april­

ski vojni stria jugoslovansko kraljevo vojsko in zasedla Slovenijo, so takoj za njo prlSU naclstl in prevzeli oblast. Pokaza!l so takoj, da vid1jo prvenstve­ne naloge v ponem~enju zasedenega ozemlja. Ponem€enJe je bilo ukazano naravnost na najv!Sjem mestu, odredll ~a je Hitler sam. Dolo~ll je, da se Sloveni1a prlklju~ k Nem~jl in deja!: ,.NAPRAVITE MI TO DEZELO NEM­SKO! ..

s tern clljem so naclstl hotell unl~­tl slovenskl zlvelj. Pomagalt so si na najrazll~ejSe nal!ine. Narod so za~eli izseljevatl. najve~ v bratsko republiko Srb:ljo. Vellko !judi so odpeljaU v znana koncentracljska taborlSI!a pov­sod po Evropl.

Nil! kollko je bllo ze najrazll~nejSih procesov prot! vojnim 7Jo~ncem, se­daj v mirnem l!asu. Nedavno se je konl!al proces v Frankfurtu prot! 20 blvSim esesovcem koncentracijskega taboriS~a v Auschwitzu. V Limburgu se je zagovarjal zlol!inec Hefelmann. Se dobra je vsem v spominu Eichman. Znova In znova prlhajajo na dan nov! dokazl prot! bivSim esesovcem, k1 so nel!loveSko in na skrajno gnusen na­~ ravnall z ljudrni. Zlv dokaz za to so tudi naM !judje. Vsak lzmed §e Zl­vel!ih bi lahko prlpovedoval in prlpo­vedoval all napisal knjigo. Mladi lju­dje, k1 se seznanjamo s terni dogodld preko najrazll~ejSe literature, gotovo ne moremo v popolnostl razumeti, ko­liko so pretrpell ljudje. Tezko je vse povedati Jn tudi napisatl.

Na Notranjskem Zlvi se danes na Rakeku 66-letni LUDVIK DEMSAR. BU je med tistirni, k1 so okuslli kon­centracijska taborlS~a. Dodobra je spoznal Dachau, Alach in druga tabo­riS~a po Neml!iji in Franc:iji, Ludvik nJ bil najprej med navadnlmi ,.logo­raSi«, kasneje pa je moral, da si je ohranil Zlvljenje, metati trupla z zna­~Jnirni kleMarni v pe~ dachauskega krematorlja. Skoraj nl muzeja na Slo­venskem, kl ne b1 hranil znaffine fo­fograflje, na katerl je Ludvik DemSar pred p~rni v dachauskem kremato­rlju.

OBSOJEN NA OSEM LET ZAPORA

Ludvik Dem§ar Je oil organlzator vstaje na Rakeku. Okoll sebe je zblral mlade fante, da bi se uprll okupator­ju. Toda zlobni jezlki so mu to pre­prel!iU. Nekdo ga je lzdal in moral je v Ljubljana pred voja!'lko sodi§~e. Na inscenlranem procesu je bll obsojen na osem let zapora. Na Rakeku je bil zaprt 21 dni, nato so ga odpeljali v zapore v Trst. Koper, Benetke, Ferra­re. Ancene, Pescaro, Solmono in na­zadnje v zapore Badia di Solmona. Ludvikn so znprli sredi februarjn 1943. leta. Ko je Itnlijn septembra 1943. leta razpadla, so kaznjenct to izkorlstill1. Organizlrall so upor. Med organizntor­jl je bU tudi Ludvik. Niso uspell. Strojnice in ro~ne bombe itaUjanskih strazarjev so bile mollnej§e. Padlo je sedem fantov. Oblast nad kaznjenct so nrevzell Nemct. V zal!etku oktobra so iz zaporov Solmoni prepeljall vse pre­ko Brennerja v Dnchau, knmor so prl­speli 13. oktobra. Bill so brez hrane, brez najmanj§ega koSIIkn kruha, bosi in na pol goll. Zima je bila pred vrati. Na zelezn!SJd postajl so jlh vse nostavi1i v vrsto in preSteU. Ludvik je znal tudi dobro nem§ko, zato ga je

jezik vel!krat reSil. Takole ml je prl­povedoval, kako so jlh sprejell:

,.Stal sem v neposredni bllzini, ko je komandant SS v Dachau vpra§al: ,Kaj bomo sedaj s teml ljudml?' Do­btl je odgovor: ,Vse bomo uniflll!' Ta­krat sem bll star 47 let in se nisem nlkoli ustra§ll. Toda to pot so se mi menda prvH! v zlvljenju najezlll lasje. Poleg mene je stal mlad Dalmatlnec. Vide! me je, kako sem prebledel. Kaj ml je, me je vprabl? Seveda mu te­ga nlsem povedal.«

OB POTI V KONCENTRACIJSKO

TABORISCE

z zelezn!Ske postaje so vse kaznjen­ce odpeljall v tabol'iSfe. Ludvik je ob pot! v koncentrac:ijsko taborlS~e doZI­vel prljetno presen~enje.

,.Ko so nas med pot jo nel!loveSko pretepali, sem ob cestl zagledal trl naSe spomenlke, in sicer kralja Alek­sandra z Rakeka in iz Ljubljane ter k;ralja Petra prav take iz Ljubljane.«

Sprejem v taborl§l!u je bil tega dne kot vsak drug!, ko so prlpe!jall nove Zrtve nactzma. Nad vhodom je bil na­pis v nem§l!inl. ,.Kape dol!« Malokdo je to razumel. Ludv.lk je brl snel po­mel!kan klobuk, toda drug! tega niso storlli. Klofute in udarci so padall vsevprek. Tepll so jih z gumljevkami. Na koncu nlso nlkomur prlzanesli. Pobesnell so kot psi.

»Predatl smo morall vso obleko in razmestlll so nas v 25. blok. Vseskozl so nas lmell za ltalijanske fzdajalce. Zanll!evanl ~mo bill do skraJnostl. Mu­i!ili so nas na najrazlll!nej§e nal!ine. Ljudje so od lakote umlrali, saj nlsmo imell kaj jest!. Kar je kdo na§el za pod zob, to Je lmel. Nekaj l!asa smo but v taborl§l!u, potem je kmalu prl­§Ia odlol!ltev, da gre okoll 1300 logo­ra§ev na gradnjo predora v Francljo. Bll sem med njlrni ...

,.13 DNI SEM LEZAL V SNEGU«

Prl gradnjl tunela v E'rnnc:ijl je bUo tako stra§no, da so si ljudje rezall vratove. Kdor je le malo obsta! prl de­lu, da bl se za trenutek odpoffi, se mu je ze pribldzal gladko obrit In lepo oble~en esesovec in ga za~el pretepatl. Hrane sploh ni bllo dovolj , ~lo:ve§·ke

molll so bile na koncu. Le volja do Zivljenjn je nekatere drlala pokoncl. Toda ne vse, vellko jlh je oma!!alo. Ludvik Dem§ar je .dobll vodenlco. Nlh~e se nt brigal zanj .

.. Trlnajst dnf sem Iefal na snegu, da ml je bolezen pre§la. Potem sem moral spet nazaj na delo v predor. Ko smo nekaj l!asa delall, smo sll§all streljanje zaveznf§klh topov. To nam je dajalo poguma. Kmalu bomo re§enl In vsega bo konec. Toda zmotlll smo se .. -tt

Neko no!! so jlh ob enl uri ponol!i nagnaU iz barak :hn pred zaveznikl orl­peljall v mesto ob nem§ko-francosld meji. kjer so jlh n aloilli na vlak in soravlli nazaj v tabori§~e. v Dachau. Na pot! so jlh v~krat bombardiralt. Mno)d. so prl tern lzgubill Zivljenja. Morda je bilo to bolje, saj ti, kl so ostali Zivi, sploh nlso vedell, lcaj jih ~e l!aka.

SRECANJE S SLOVENSKIM

DUHOVNIKOM

,.Ko smo pri.Sll spet v taborl§i!e, se je ponovU lstl postopek kot takrat, ko so nas prvli! prlpeljaU. Razlika 'je blla v tern, da smo se morall slel!i kar na prostem. Zal!ell so nas poplsovati. Imel sem sreco, da sem znal nem§ko. K vsaki mizi se je vsedel ,.star .. Iogo­raS in zal!el poplsovatl. Vse do tedaj so me lmell za Italljana. Ko sem pri­§el na vrsto, sem s pogurnom postavil · pogoj, da morajo zapisatl samo resnii!­ne podatke. LogoraS, kl Je opravljal ta pose!, Je ,.tolkel.. nekako sumljlvo nem§i!lno, tako kot jaz. Zato sem ga vpraSal, od kod je. Bd ml je po slo­vensko povedal, da Je duhovnlk iz Ce­lja. To je bllo toliko laze za mene, saj sem se §e!e tako uveljavll kot Slove-

Trl dni so leitall v barakl lzmu~eni

In brez hrane. Cakall so na svojo usodo. N!hl!e se jih nJ spomnil. Nitl ven niso smell, da bl s! poiskall1 ka~ hrane, vsaj navadne krompirjeve olup­ke. Ce je komu to uspelo, je konl!al v krematorlju.

»Potem sem odSel za mesec dnl v taborl§l!e v Alach, okoll 7 kllometrov oddaljeno od Dachaua. Tu smo bili verjetno samo zai!asno, da so naredili prostor za nas, kajti bill smQ potrebni za najrazlli!ne)Sa umazana deJa. V Alachu sem se tudl prvii! srei!al s svo­jim bratom Augustom. Ko so nas pre­peljali spet nazaj v Dachau, sem dve noi!i delal v tovarnl k onzerv »Divji konj«. Oi!lstil scm nekaj tiso~ gosi in rae. Tudi tu je deJa zmanjkalo in sa­mo calm! sem, kdaj born prise! n a vrsto, da me bodo vrgli v pel! .....

Milan Zivlwvic

V VSAKO HISO I •

Potrebne so boljse, zanimivejse oblike dela Foto kiub v Starem trgu pri Lozu

§teje 40 ~lanov, v glavnem podpornih ~anov, kl pal!ujejo letno clanarino. Od tega §tevUa so le trije l!lani aktiv­nl, ki se bavijo s slikanj em in razvi­janjem fotograHj, ostall pa v glav­nem sllkajo in razvijajo fotografije le · za osebno razvedl'ilo. Namen foto kluba je prav gotovo nuditl ~lanom, zlasti pa mladini, lmr najvec udej­stvovanja v tej panogi z razlil!rum! oblikarni dela, katere naj bi prlvab­ljale kar najvel! mladine. Vendar na tern podrol!ju v preteklem letu niso dosegJ.i z8Zelen1h uspehov. Organizlra­na sta slcer bila dva te~aja za odrasle in mladino, vendar se je slednj! izja­lov:ll, ker niso na§ll skupnega sode­lovanja z Osemletko· Star! trg. V bo­do~e bo potrebno v~ povezave, zlastl s §olo in turlstlllnim druStvom ter organlzaclja tel!ajev v taklh obhlkah, kl bodo privabljale mladino. Vseka­kor bi bilo potrebno pri foto teca­jih vel! praktl~ega deJa, slikanja v naravi, zdrul!enega z raznimi krajev­nimi izleti, istocasno pa bi Iahko raz­p!sal! nagradno tekmovanje med te­l!ajnlld. za najbolj§i posnetek. Poleg tega bl lahko najbolj§i nagrajenl po-

Zacetek del Prve dni julija so zaceli na

Rakitni z deli 'Pri izgradnji umet­nega jezera, novega bifeja, ho­tela ter vlecnice na Novasko go­ro. Seveda bodo dela stekla naj­prej pri gradnji umetnega jeze­ra, ki ga bodo kot vse kaze uspo­sobili ze letosnje poletje. Zavod za pospesevanje gostinstva in t rizma, kot nam je deja! v raz o­voru direktor Andrej Zorman, ima za zdaj na voljo okrog 60

snetek lzobesili v izlozbeno okno, ka­terega bi bilo potrebno u rediti in naj­ti primeren prostor, all pa razstavili na razstavi, kl naj bi jo organlzlirali n . pr. ob Dnevu mladosti.

F oto klub Star! trg razpolaga z okrog ~00 barvnirni d!apoz.itiv!, predvsem s posnetld Lo§ke doline. -Vendar bi bllo potrebno diapozlitive zbratl, posneti Se ostale znamenltosti in razne do­godke ter prirecliti po vaseh preda­vanja o lepotah Lo§ke dolin e, saj se marslkateri prebivalec ne zaveda, da tudi Laska dolina spada med naj­lep§e na§e doline.

Ciani foto kluba bd. lahko s1ikali tu­di vse vaznejSe prired!tve in dogod­ke v Laski dolinl; na ta nac!n bi s! ustvarlU dragocen arhiv.

Skratka, bo!Jse in zanlmivejse obll­ke dela in tesnej§e sodelovanje bi prav gotovo pr!vab!jale mladino, saj po oprerni spada foto klub Star! trg med ene najbolj opremlj ene foto klu­be v okraju.

Preprll!ani smo, da ne bl bilo Vpra­§anja pomanjkanj a finanl!rtih sredstev, l!e ·bi se dejavnost foto kluba odvi­jala v omenjeni smeri.

S. B .

na Rakitni milijonov sredstev, ceprav so in­vesticijska sredstva za gradnjo vseh objektov seveda znatno visja.

Kot pricakujejo bodo do sep­tembra zgradili umetno jezero, ob istem casu pa tudi bife in sanitarije, medtem ko bosta ho­tel in vlecnica na Novasko goro brzcas nared do zacetka zimske sezone, verjetno do januarja pri­hodnjega leta.

u n j< n

n k: 7· si t< k n

j~ k k; n n k p

I1 n ir zt s1

k tE n b g:

rt 0<

v d

z.; jl h lV j~

S' n k

GLAS NOTRANJSKE --------------~----------~----~~--~~~-----1t

Kamen spotike Zadnji<! sem bral ,..majhne so

te stvari« in vidim, da so ome­njene tud!i ceste. Na8e ceste ima­jo lukinje, a h rknje . . . te pa ireS niso majhne! .

Na.Se luknje lahko stejemo k velik:im stvarem.

Sicer nimamo nobenih statistic­nih podatkov 0 naraseanju lu­kenj , pa tudi nobene analize za 7-<letni . pe~ektiV'Ili plan nara­sCa.nja lukenj n isem zaslediL Za­to pa imam nekaj zbranih podat· kov, i z •katerih se da V'ideti seda­nje stanje lukenj .

- Eden mojfu prijateljev mi je potoZil, da ni resil nagradne kriianke zategadelj, ker ni vedel, kako se drugace rete »delavec na cesbi«. Pr edlagal sem mu, da naj pr i Podskraj n.iku pOCaka ne­kaj dni, pa bo m orda kakSen tak priSel. Pa nic . . . !

- Sosed je bral o predoru med Ita.li jo in Svico in ugotovil, da to ni n ic v primeri z Marofom, k jer imamo vse moinootli, da se rpove­zemo z Vancouverjem na drugi strani zemeljsk e oble.

Se ne kaj zanimivih predlogov, ki sem jih mimogrede slisal. Po teh .luknjah bi naredili ribogoj­nico, p ravi eden . (Za pos>trv ne bodo ustrezale, 'ker le- ta ne ljubi globin, op. avtorja.)

Morda je d obra in atraktivna reSritev, da bi vzdoli naS:ih cest od Planine do Prezida pootavili viseei m oot in bi tako lahko vi­deli vso panoramo na8ih lukenj - iz p bicje p erspektive.

Predlagam, d a' se nruredi anali­za lin nakaie jo smermce. Orpoo.ar­jamo na to, da so r avno ~take luknje, kot so v Podskrajniku in Marofu ter drugod, eden faktor­jev, kjer na.Sa slovenSCina bogati svoj besedni zaklad z najrazlic­nejSimi besedami, katerih zaen­kra:t ni najti v nasem pravopisu.

_jt ~ " .. _j ' 40

u ~

u.

~ 111

l6 ~

u Jl

~ u

~ ~s

w 'ft ~ 1116 ,., ,.,

k rizanka Med v elikim Stevllom pravllnih re­

~itev je zreb naklonil nagrade nasled­njim reSevalcem:

1. nagrado 2000 din dobl Irena Zni­dar sic, Cerknica , K amna Gorica 35;

-

2. nagrado 1000 din dobi Franc Rav ­Selj, Montaza I, Kovinoplastika Loz;

3. nagrado 500 din dobl Poldka Kuk, Kocevje: • •

Tokraf zopet objavljamo nagradno krlZanko z nagradaml kot doslej. Re­sitve poSljit e do 15. septembra n a na­slov Glas Notranjske, Cerknlca.

VODORAVNO: 1. p otaknjena trta, rozga; 7. sop a­

r en; 8. t uja kratica za ,.rokopls« ; 10.

RESEN ZA CETEK Za GG Postojna je pricelo SGP ••GRADISCE« iz Cerknice graditi upravno-stanovanjski objekt v Cerknici, na mestu, kjer je nekoe stal objekt za preskrbo mesa. Pri zemeljskib delib je izvajalec po­skrbel za potrebno mebanizacijo, kar bo omogoeilo hitrejsi izkop g:radbene jame in istoeasno pocenitev del.

Na sliki: buldo~er, n.akladaC in kamion omogoeajo bitro izvajanje del, ki bodo veljala ob dograditvi okoli 60 milijonov. Rok dogradit­ve je dolocen na sredino prihodnjega leta. Glede na resen prieetek del labko upamo, da bo rok dogradiive tudi izpolnjen.

Tek»~ ill foto: UBB~

.; 4 :L N agra d na ~·

1 IL ~

<ff fl. I~ I 'I

~ 4S 46 .. ., il fq Ul .14

1'1 [4 I,.&S

~,, J.9 ~

.30

,, ' ,

u 3'1

~ ..

J6 Sf 31 .3'1 ~ 'tO

, "" ~~·· If~

.. . ~

~ '11 .,, So $# $&

~ 51

~ ss

~ 5"'

Sl ~

~-,

'js' ~ '0

I 61

alpsk a dolina ob Solll.; 11. orodje za oblikovanj e in brusenje kovinskih predmetov; 13. kraj na Skotskem - ob reid Forth; 14. teniSki Jopar; 15. ru­s k! znanstvenlk, k1 je prvi izdelal zemljevid Meseca v izmeri 1:1,500.000; 22. jezero v sev. Kanadl, v katerega se iztek a reka Hom (fonet16no) ; 23. an all; 25. <il'Va za kurj avo; 26. srbsko m osko ime ; 27. avtomobilsk a kratlca za Reko; 28. vzrocni v~; 30. n abiralec ul!zlt· nih gozdnih sadeiev; 31. Radlj; 32.

crn a ptlca pevka ; 33. ponavljanje lste besede v slovstvu; 35. 'Staro mesto na Go~kem; 39. ~ensko ime ; 4Q . .. pJa­ninski vestnik« ; 41. otrosko vozilo na dveh kolesih; 43. ~u~elka s pekolll.m pi­'k om ; 41. avtomobilska kratica za Va­ljevo; 45. predu jem, predplal'Jilo ; 46. ime dveh stranic pri trikotndku ; 48. najmlaj~i ad treh grSkih tragedov (lli­genija na Tavridl) ; 53. levi pritok Dnjepra; 54. ime za celotni gorski masiv v I taliji; 55. odprta sobna pee; 56. prestolnica Beloruske SSSR; 57. trsC!ca; 58. f.ensko ime; 59. kratica za .. s lovan<< ; 60. zvezna republika v juz­nem d elu Severne Amerike; 61. f.ensko ime.

NAVPICNO:

1. Verdijeva opera; 2. obcutek po­membnosti zaradl dosezenega uspeha,

1rr slavne tradlcije in drugo; 3. s!lovlta jeza; 4. grski otok v Cikladih; 5. znak kemicnega elementa z atomsko teto 26,98; 6. normanski vojskovodja lz XI. stoletja, k1 je pod Petrom Kre§lmlrom pusto~!l jadransko obalo; 7. samlca vellke planl.nske ujede; 9. brez vtda; 10. zlmzeleni okrasni grm; 11. stevn1k; 12. gr~ka pokrajina, kjer Jel.l glavno mesto dctave ; 14. kartaski izrek; 16. ,.Avtonomna p okrajlma«; 17. glavno mesto jui!.noamer~ke drzave; 18. kra) v Andaluzlji (Sparuj a ); 19. koko~. put­ka; 20. osebnl zaimek; 21. del elek­tricne napeljave, ki slul.l za z~llllo

pred kratkim stikom; 23. rnaroga, pe­ga; 24. sanje; 27. samodejnl aparal; 29. egiptovski bog; 32. zemeljskl del neka­terih rastlin; 34. zemija v posesli ne lc­danjih graScakov; 35. spleti las; 36. grSka 6rka; 37. zallv, ki se zajeda v sredlno atoka Honshu (Japonska); 38. prispevkl dru i!.bi od imovl.ne ali od dohodka, dose:!.enega s pok.licno dejav­nostjo; 40. pekovskl izdelek; 42. ne­nadna smrt; 45. zdravilna rastlina; 47 . nem~ki predlog; 49. pretep; 50. nazivl; 51. gostlja, svatovanje; 52. veznik; 53. plesen na trtl; 56. nadlezne ~u~elke, ki se najraje nahajajo v hlevih in kuhi­njah; 58. staroslavni cerkveni g!as; 60. za6etnlci popularne amergke !llmske igralke (»Bagdadski tatic«).

UsD

llllla!oom~m~mlmlllllmlllillllllmmmllmllmlmmmm~mmoo~lllllllilm~mmmlllllll l llllllllllllll ll l ll l ll l ll ll l l lllllllllllllllllllll:lllllillllllllllllllllllllllllllllillm

Menlm, da Diamo kaj

12

v

NAS

GLAS NOTRANJSKE

Nad 50 soier)el' · amater)el'

~t:ll:ilii " Loskl dollnl

Vsak dan je vee novih Iastni­kov motornih vozil. Motorizacija nara.Sca z dneva v dan. Seveda vzpored.no s tern nara.Sca tudi stevilo soferjev. Tega se dobro zaveda AMD Cerknica. Vsak kan­didat, ki hoce opraviti soferski izpit, mora prej napraviti tecaj, kajti brez tega sploh ne more opravljati soferskega izpita. Le­tos je AMD Cerknica organiziralo v Starem trgu ze drugic tak te­caj. Tecaj ali sola po pravilih traja 40 dni. Prvi tecaj se je za­cel v marcu. Na majski izlet pa so se lastniki motornih vozil od­peljali brez skrbi, saj so imeli soferski izpit ze v zepu. Ta tecaj je bil po uspehu vee kakor so­liden, saj je prvic opravilo izpite 90 % kandidatov. ·

PODELJENA SO PRIZNANJA NAJBOLJSIM STRELCEM

Na osnovi kategorizacije streJ­cev v Ietu 1963 je Izvrsni odb01 strelske zveze Slovenije podelil preko ObCinskega strelskega oct­bora Cerknica znacke DOBER STRELEC nasled.njim tovarisem:

Pionirji SD JJJezerocc sekcija Grahovo:

Prhne Ljubo, Funda Franc, Gornik Branko, DrobrtiC Franc, Kunstek Miro in Jerman Janez.

Clanom SD "Boraccc:

Lipovec Rajko, Nagode Ivan, Petavs Slavko, Tekavc Ivan, Kris Anton, Kovacic Joze, Mazi Ja-

TROJCKI V MARTINJAKU

Dan 24. julija 1964 je bil za Mla.karjeve po doma.Ce »Semaco­ve-c :llelo nena.va.den, ko jih je

k:ra.va Sivka presenetila kar s tre­mi predstavniki svojega rodu.

Kot sem izvedel, je to drugi to­vrsten &lueaj v nasi obCin.i. (Prvi je bil baje na. Blokah.)

nez, Zabukovec Dominik, Lucie Branko in Pejcic Milivoj.

Clanom SD "Srnjakcc: Urbas Franc, Urbas Anton, Me­

kina Marjan, Korosec Janez in Samsa Alojz.

Clanom SD "Jezerocc:

Kebe Alojz, Kebe Anton, Kebe Joze, Leskovec Ludvik, Branoselj Stane in Svelc Gvido.

-BaSt

Tudi v drugem tecaju, kateri se je price! avgusta meseca., so se kandidati resno oprijeli dela, saj hodtijo na p!I'edavanja 4-•lcr-a•t te­densko po 3 ure. Pa kaj se ne bi trudili, saj se za.vedajo, da so div­je voznje neprijetne, ko vozis v strahu in priCakovanju, . kdaj se bo prikazal organ varnosti. Po koncanem tecaju bo v Loski do­lini letos vee kakor 50 novih so­ferjev - ama.terjev.

Telicki dobro napredujej(). Bost

Miadi nogometa5i Rakeka so se zbrali ob DuSa.nu Arku v novi telo­va.dnici SkuSajo se cim bolj izuriti ob igri z fugo za nadaljnja

tekmovanja

Toda kljub dobri volji kandi­datov in predavateljev pa pride vcasih do neljubega ca.kanja na pra.kticno voznjo, ker so avtqmo­bili ze prilicno izrabljeni in ta.­ko veckrat med voznjo odpovejo poslusnost. To se je zla.sti poka­zalo na tecaju v Cerknici, ko je zaradi tega in drugih nevsecnosti trajal tecaj dalj casa, kot je bilo prvotno dogovorjeno.

Cimpric Tine

SRECNO VOZNJO! Iz Cerlmice trenutno odpelje v razne smeri dnevuo 29 a.vtobusov, last AVTOPROMETA Gorica. in SAP Ljul,Ijana. Direktno smo po­vezani z a.vtobusnimi linijami s Piranom, Prezidom, Ljubljano in

domala z vsemi na.selji v obcini. Ce k temu pristejemo se delavske avtobuse, ki vozijo za BREST in Kovinoplas1iko, lahko trdimo, da ima.mo dostojno razvejano a.vtobusno omrezje. Tudi na gomji fotografiji vidimo trenutek, ko je sprevodnik zakli­ca.I »GremO«. Njemu. in vsem ostalim, ki vozijo pri nas, zelimo pri odhod!u tisto, kar smo zapisa.li v. naslovu.

'--• Tekst in foto: URBAS

..................................... _ ......... ~ Majftne so te stvari • • •

SNAGA NAD VSE. SliSti oo, da v ~I.n;i v »Zaj:fenci« v Cerkn:ici po:em, ko poribajo lokal, ne pustijo gootom takoj vsbopiti.

KO BI VSI FANTJE SVETA ... Od!bornik:i v vaseh Podslj.i<vnica, B::zuljak, Cajnarje, ZerovnJ.ca, Blocice, Iga vas i:n V el.ike B[oke so 00i1:­no ze pozaJbillli, d.a so bili nekoc .i~olj€1!1:i. ObC:iinsk:i slmpsmni niso doota­voili nii!Ii Uljpisnikov z ZJborov vdlivcev v njihovih Jcr-aj.ilh. V Gra.hOIVem pa se ~rasu.jejo, oennu so irllvolilii netkatere Clane v svet kra(jevne skup­nro::i, ko ne vedo n.iiti kaj lbi dela'l:i.

PO NEDAVNIH PODRAZITV AH. Ce bi Preseren Zivel dialndan•a.S­nji, bi n'jegov C'r!torrnir najjlbrz re~el vecer pred napadom svo.jd!m voja­kom: »Le draga varrn jecl!ila h'M!Illim, braltje ... «

SLADKOSTI TURIZMA. Nekalteri prvi kopa.lci v novem jezeru !Pri VO'lcjem na BlOOk:i pilan,otli so se kar na I::Xl.mjdih njlivah ooikrbe1i z do­brim b1o5kim kTompiii'jem. Kmetje so navdu.Sen:i.

LE RASTI, RASTI TRA VICA ... UnCan:i so ~ani lepo uredili pro­s'tor pred spomen.ikom. Navo21ilti ro celo :zJemiljo m ZJaSeJja.l!i travo. N'o, kar se trave tice, je treba pr.izmarti, d.a ze!l.o lepo uspe<va in da v otistih gred:icah S[liloh saano trava uspeva.

O_BVES~ILO. ~er .je prej.s~njo ubSlro sQibo na Raokeku nadomesl1liila preceJ rnaDJsa sdb1ca, dbve.Scaano ovCaine, da zarad:i pomanjika.nja proslx:lra lahko hodijo na IOOlevmj .i!n sestanke le IPO<ipavpre&lo hran:je-ni prebivalci. ,

-LET

I I I L_

(

il s~

v Cerl1 tobr: turn jib ( odki date ritev si. P niza• sCin~ na 1

kultl be l

Pred stov: skull ne, 1 ka.Zi piha Star. in I prir• le p1 obciJ