noviot svetski poredok doa|a! · 2017. 4. 24. · globalen natprevar. kako i da e pove}eto od nas...

1

Posledna Opomena do Svetot

Noviot svetski poredok doa|a!

“Noviot svetski poredoke navistina golema ideja,kade {to razli~ni nacii sezbliùvaat kon zaedni~kacel... samo SAD |i imaat imoralnata polo`ba isredstvata za negovapodr{ka.” George Bush, Stateof the Union adress, Los An-geles Times, Feb.18.1991.

“Pod smeloto vodstvo naPapata Jovan Pavle II,Vatikanskata dràva gozavzede vistinskoto mestovo svetot kako Me|unarodenglas. Edinstveno pravo e{to ovaa zemja (SAD)pokaùva vistinskirespekt kon Vatikanpriznavaj}i go podiplomatski pat kakosvetska dràva.” DanQuayle, Appeal to the US Sen-ate, September 22, 1983.

“(Jovan Pavle II) tvrdideka lu|eto nemaat sigurnanade` vo kreirawe namo}en geopoliti~ki sistem,dokolku istiot ne se temelina Rimo-Katoli~kotoHristijanstvo.” M. Martin,Keys of This Blood, page 492.

“Liderite na Sovetot zaBezbednost na ObedinetiteNacii (OON) deneska sesretnaa na nivniot prvsamit, podgotveni da japostavat OON vo samiot

centar na noviot svetskiporedok i da podgotvat op{tina~ela za odrùvawe namirot i kontrolata naoru`jeto..

“Ova e za prv pat sobirotna liderite na pet-naesetminata na Sovetot zaBezbednost (kako najmo}notelo na OON) da bide svikanna najvisoko nivo, od denot nasamoto osnovawe na svetskata

organizacija vo 1945 godina.”Birmingham News, Jan. 31, 1992.

“Onie me|u nas koi {to sepod svoite sedumdeset }ebidat svedoci barem naustoli~uvaweto na temelnatastruktura na novata svetskavlada. Onie pak koi {to sepod svoite ~etirieset sosigurnost }e ìveat podnejziniot zakonodavenizvr{itelen i sudski

avtoritet i kontrola. Triterivali kako i mnoguminadrugi pokraj niv ve}e sosigurnost kako {to vremetoodminuva - zboruvaat za no-viot svetski poredok nekako za ne{to dale~no tukukako za ne{to {to eneizbe`no.” M.Martin, Keys ofThis Blood, 15-16.

“Son za poredok. Kako imnogu revolucionerni idei,Obedineta Evropa ne e novpoim tuku dosta star i ve}eoìvean. Sonot za poredoki edinstvo edna{ ovoplotenvo Rim od Cezarite,ìvee{e preku SredniotVek (vistinskiot naziv zaovoj period e Mra~en Vek) nesamo vo Rimo-Katoli~kataCrkva tuku i vo SvetataRimska Imperija.” Time,Octomber 6, 1961.

“Ona {to be{epropu{teno od RimskataStolica na Op{tiot Pazar,e tesno povrzano, tesnocentralizirano, tesnorakovodeno i tesnokontrolirano od novatabirokratija, koja {too~igledno e deka nastojuvada ja obnovi ekonomskatastruktura na SvetataRimska Imperija konEvropa.” Christian ScienceMonitor, 1962. ❏

� Svetskite lideri goposakuvaat

� Ima mnoguprivrzanici

� Pretskaàn predceli 2000 godini

� Ve}e e pred vrata� Kako i koga }e se

slu~i� ]e go osvoi svetot

� Kako da se podgotvimeza negovoto doa|awe

� Kako da se izbegne dase bide negova `rtva

� Pretskaàna e negovanenadejna i celosnapropast

� To~no na vreme� Vistinskiot nov

poredok

“Sakale ili ne, podgotveni ili ne, site nie smeinvolvirani vo nezapirliviot ve}e vo tek, troenglobalen natprevar. Kako i da e pove}eto od nas nespa|aat vo redot na natprevaruva~ite; nie sme samovlogot na natprevarot. Ovoj natprevar se odnesuvana toa koj }e go vospostavi prviot i edinstvensvetski sistem na vlada koj {to voop{to nekoga{postoel vo op{testvoto na naciite..Natprevarot evo tek, i sega ve}e zapo~nat, nema na~in da se vratinazad ili da se otpovika.” Malachi Martin, a Jesuit andVatican Insider. Keys of This Blood, 15.

S A D — P a p s t v o t o — O O N


22

SmrtonosenKompromisVo svoeto vtoro poslanie doSolunjanite apostol Pavle pret-skaàl golem otpad od verata{to }e dovede dovospostavuvawe na papska vlast.Toj rekol deka Hristos nema dadojde “dodeka prvo ne nastaneotpad i ne se javi ~ovekot nabezzakonieto, sin na propasta,protivnik koj sam sebe gordo seizdignuva protiv se {to lu|etogo vikaat Bog ili go smetaat zasveto, taka {to }e sedne voBo`jiot hram pokaùvaj}i sesebe si kako da e Bog.” Ponatamuapostolot gi predupreduvasvoite bra}a deka “tajnata nabezzakonieto ve}e ja pokaùvasvojata sila” (2 Solunjanite 2:3-4,7). U{te vo toa rano vremeapostolot videl kako vo crkvatase vovlekuva zabluda {to }e gopodgotvi patot za razvitokot napapstvoto.

Tajnata na bezzakonieto serazvivala malku po malku, prvokrade{kum i tivko, a koga sezasilila i zadobila vlast nad~ove~kite umovi, se pootvorenogo pokaùvala svoeto la`no ibogohulno delo. Vo crkvatare~isi neusetno se vovlekleneznaboè~kite obi~ai.Golemite progonstva {to gipodnesuvala crkvata od stranatana neznabo{tvoto za izvesnovreme go potisnuvale duhot nakompromis i na pribliùvawekon svetot. No koga gonewetoprestanalo i hristijanstvotovleglo vo carskite dvorovi ipalati, toga{ toa svojataskromna ednostavnost na Hristai na apostolite ja zamenilo sosjajot i so gordosta na neznaboè-~kite sve{tenici i vladeteli.

Na Mestoto na Bo`jite barawatoa vovelo ~ove~ki teorii itradicii. Prividnotoobratuvawe na Konstantina, vopo~etokot na IV vek,predizvikalo golema radost: noso toa svetot vlegol vo crkvataprikrien pod pla{tot napravdata. Rasipanosta brgunapreduvala. Neznabo{tvoto,navidum pobedeno, vsu{noststanalo pobednik. Negoviot duhzavladeal so crkvata. Negovatanauka, ceremoniite i sueverie-to se vovlekle vo verata i vobogosluènieto na onie {totvrdele deka se Hristovisledbenici.

ôvekot na BezzakonietoKako posledica na ovojkompromis me|u neznabo{tvoto ihristijanstvoto se pojavil“~ovekot na bezzakonieto”, koj voproro{tvoto e pretskaàn kakoonoj {to }e se protivi i }e seizdignuva nad Boga. Ovoj ogromensistem na la`na religija eremek-delo na satanskata sila -spomenik na negovitenastojuvawa da sedne naprestolot i da upravuva soZemjata po svoja volja. Satanataedna{ se obidel da napravi kom-promis so Hrista. Mu pristapilna Bo`jiot Sin vo pustinata naisku{enieto i, pokaùvaj}i mu gisite svetski carstva i nivnataslava, predloìl seto toa da mugo dade nemu ako ja priznaevrhovnata vlast na knezot natemninata. Hristos go ukorildrskiot isku{uva~ i go prisililda se oddale~i. No satanataimal pogolem uspeh koga soistoto isku{enie mu pristapilna ~ovekot. Za da si osiguri sebesi svetovni bogatstva i po~esti,crkvata po~nala da baranaklonost i podr{ka odgolemcite na ovaa Zemja; i,otfrlaj}i go na toj na~in Hrista,padnala tolku nisko {to muvetila vernost na pretstavnikotna satanata - na rimskiotepiskop.

Temelot na KrivotoU~ewe

Edna od glavnite nauki naRimskata crkva e deka papata e

vidliva glava na op{tata Hris-tova crkva i deka toj ima vrhovnavlast nad episkopite isve{tenicite na site delovi nasvetot. Nare~en e “Gospod BogPapa”, proglasen e za nepogre{ivi bara site da go po~ituvaat.Istoto barawe {to go iznel sa-tanata vo pustinata naisku{enieto, prodolùva da goiznesuva preku Rimskata crkva

i golem broj lu|e se gotovi da muse poklonat.

No onie {to se bojat od Bogai {to go po~ituvaat, }e gootfrlat ovoj drzok predlog sozborovite so koi Hristos go od-bil obidot na podmolniotneprijatel: “Klawaj mu se nasvojot Gospod Bog i edinstvenonemu sluì mu” (Luka 4:8). Bognikade vo svojata Re~ nenapomnal deka koj i da e ~ovek}e go postavi za glava na svojatacrkva. Naukata za papskataprevlast e sprotivna na naukatana Svetoto pismo. Papatanemoè da ima vlast voHristovata crkva, osven ako japrisvoi protivzakonito.

Rimskata crkva uporno giobvinuva protestantite poradi“krivoverstvo”, i im prefrladeka namerno se odvoile odvistinskata crkva. No ovaobvinuvawe prvo moè da seprimeni na samata Rimska crkva.

Taa go obes~estila Hristovotozname i otstapila odvistinskata vera “koja edna{zasekoga{ im e predadena nasvetite” (Juda 3).

Detektor za ZabludiSatanata dobro znael dekaSvetoto pismo }e im ovozmoì nalu|eto da |i zapoznaat negoviteizmami i da i se protivstavat nanegovata sila. Li~no Spasitelotna svetot im se protivstavil nasatanskite napadi so pomo{ naSvetoto pismo. Sekoj napadHristos go pre~ekal so {titot nave~nata vistina, velej}i:“Pi{ano e!” Na sekoe nagovarawena neprijatelot mu giprotivstavil mudrosta i silatana Bo`jata re~. Edinstven na~inza satanata da ja vospostavisvojata vlast nad lu|eto i da jazacvrsti papskata vlast e da godrì svetot vo neznaewe vovrska so Svetoto pismo.Biblijata go vozdignuva Boga i na~ovekot mu go odreduva negovotovistinsko mesto; zatoa negovitesveti vistini trebalo daostanat skrieni i zabraneti. Taataktika ja prifatila Rimskatacrkva. Stotici godini {irewetona Biblijata bilo zabraneto. Nanarodot ne mu bilo dozvoleno daja ~ita ili da ja ima vo svoitedomovi; nesovesnite sve{tenicii episkopi ja tolkuvale na na~in{to go podrùval nivnoto u~ewe.Taka se sozdadeni uslovi papatada bide op{to priznat kakoBo`ji namesnik na Zemjata, kojima vlast nad crkvata i naddràvata. ❏

Dali Rim Povtorno }e Vladee so Svetot?Poraka do ~itatelite: Nie iskrenoveruvame deka pome|u Katoliciteima mnozina sovesni Hristijani koi{to ìveat spored dadenatasvetlina. Namerata na ovaabro{ura ne e da se napadnatpoedinci tuku da se pretstaviistorijata i Bibliskipretskaànata idnina nareligiskiot Katoli~ki sistem.

“Nie na zemjava goposeduvame mestoto naSemo}niot Bog .”

Pope Leo XIII, In an EncyclicalLetter, June 20, 1894.

Crkvata Sv. Petar vo Rim

3

Poklonuvawe naPaganizmot

Bidej}i e odstraneta knigata{to gi otkriva zabludite,satanata moèl da raboti {tosaka. Proro{tvoto objavilo dekapapstvoto }e nastojuva da gi“promeni vremiwata i Zakonot”(Danilo 7:25). Toa ne se kolebaloda go po~ne pretskaànoto delo.Za da im se dade na obrateniteod neznabo{tvoto zamena zaoboàvaweto na idolite zapolesno da go prifatat hristi-janstvoto, vo crkvata postepenose voveduval kultot na sliki irelikvii. Eden op{t crkovensobor toa novo idolopoklonstvogo ozakonil. Za da go dovr{ibogohulnoto delo, Rim seosmelil od Bo`jiot zakon da jaizbri{e vtorata zapoved kojazabranuva oboàvawe na sliki,a za da ostane brojot nazapovedite neizmenet, japodelil desettata zapoved,pravej}i od nea dve.

Kompromisot ProdolùvaDuhot na kompromis soneznabo{tvoto go otvoril patotza natamo{no prezirawe nanebesnata vlast. Sluèj}i se soneposvetenite voda~i nacrkvata, satanata svojata strelaja naso~il protiv ~etvrtatazapoved; se obidel da ja otstranistarata sabota, denot {to goblagoslovil i {to go posvetilBog (1 Mojseeva 2:2,3), i na nejzinomesto da go izdigne praznikot{to go praznuvale neznabo{citekako “~esen den na Sonceto”. Odpo~etokot taa promena seobidele da ja izvedat tajno. Voprvite vekovi site hristijani japraznuvale vistinskata sabota.Revnuvale za Bo`jata ~est,za{to bile uvereni vo nepro-menlivosta na negoviot Zakon, iqubomorno vnimavale nanegovite sveti na~ela. No, za daja postigne svojata cel, satanatalukavo rabotel preku svoiteorudija. Za da se naso~ivnimanieto na narodot kon

nedelata, taa e proglasena zapraznik vo ~est na Hristovotovoskresenie. Toj den seodrùvala verska slu`ba, nosepak toj se smetal samo kako denza razonoda, a sabotata seu{tese smetala za sveta.

Za da go prigotvi patot zadeloto {to planiral da goizvr{i, satanata u{te predHrista gi navel Evreite da jaoptovarat so mo{ne strogipropisi, taka {to nejzinotopraznuvawe stanalo tovar.Koristej}i ja la`nata svetlinavo koja sega ja prikaùvalsabotata, storil nea da japreziraat kako evrejska uredba.Dodeka hristijanite prodolìleda ja slavat nedelata kako den naradost, satanata, za da pokaàtomraza kon se {to e evrejsko, ginavel od sabotata da napravatden na post, na taga i àlost. ❏

DrskataPromena

Vo po~etokot na ~etvrtiot vekcarot Konstantin izdal dekret sokoj nedelata ja proglasil za op{tpraznik na celoto rimsko carstvo.

Denot na sonceto go po~ituvaleneznaboè~kite privrzanici, a goslavele i hristijanite; so toa ca-rot imal namera da gi soedinisprotivnite interesi naneznabo{tvoto i hristijanstvoto.Na toa go nagovorile episkopitena crkvata koi, proniknati so am-bicija i so èlba za vlast,uvidele deka, ako hristijanite ineznabo{cite praznuvaat istiden, toa }e |i navedeneznabo{cite formalno da goprifatat hristijanstvoto, {to }eja zgolemi silata i slavata nacrkvata. Iako mnogu pobo`nihristijani po~nale postepeno daja po~ituvaat nedelata vo izvesnamera kako svet den, sepak, seu{teja praznuvale vistinskata sabotakako sveta na Gospoda i ja slavelaspored ~etvrtata zapoved.Golemiot izmamnik ne go dovr{ilsvoeto delo. Re{il da go soberehristijanskiot svet pod svoezname i svojata vlast da ja ost-vari preku svojot pretstavnik,gordeliviot pontifeks kojtvrdel deka e Hristov namesnik.Toj ovaa svoja namera ja sprovelpreku poluobrateniteneznabo{ci, preku~estoqubivite episkopi isve{tenici koi bile svetovno

orientirani. Povremeno seodrùvani golemi sobiri na koiprisustvuvale crkovnitevelikodostojnici od cel svet.Re~isi na sekoj od ovie sobirisabotata, {to ja vospostavil Bog,se pove}e bila potisnuvana, a zasmetka na toa se pove}e bilaizdignuvana nedelata.

Najposle neznaboè~kiotpraznik po~nal da se po~ituvakako boèstvena ustanova,dodeka bibliskata sabota eproglasena za ostatok naevrejstvoto, a nejzinitepo~ituva~i za prokleti.

Bo`jiot Pe~atOdstranet

Golemiot otpadnik uspeal“samiot sebesi gordelivo da se

Za da Razbereme Kade Vodi Papstvoto so Svoeto U~ewe, Treba da se Zapoznaeme so Negovata Istorija

IJas sum Gospod, Bog tvoj, koj te izvedov odzemjata egipetska, od domot na ropstvoto.Nemoj da ima{ drugi bogovi osven mene!

IINe pravi si idol, nitu kakva i da e slikaod ona {to e gore na neboto, ili dolu nazemjata, ili vo vodite pod zemjata! Nemojda im se klawa{ nitu da im sluì{! Za{tojas, Gospod, Bog tvoj, sum Bog qubomoren,koj gi kaznuva grevovite na tatkovcite -grevovite na onie koi me mrazat - kajdecata do tretoto i ~etvrtoto koleno, apokaùvam milost kon iljadnici koi mesakaat i gi dràt moite zapovedi.

IIINe izgovaraj go naprazno imeto na svojotGospod Bog, za{to Gospod nema da go ostavibez kazna onoj {to go izgovara negovoto imenaprazno!

IVPomni si da go praznuva{ sabotniot den![est dena raboti i svr{i gi site svoiraboti! A sedmiot den e sabota, odmorposveten na tvojot Gospod Bog. Toga{ nemojda raboti{ nikakva rabota: ni ti, ni tvojotsin, ni tvojata }erka, ni tvojot sluga nitvojata sluginka, ni tvojot vol ni tvoeto

B o `j i o t z a k o nmagare, nitu pridojdeniot {to }e se najdevo tvojot dom! Za{to Gospod za {est denagi sozdade neboto, zemjata, moreto i se {toe vo niv, a sedmiot den si po~ina. ZatoaGospod go blagoslovi i go posvetisabotniot den.

VPo~ituvaj go svojot tatko i svojata majkaza da ̀ ivee{ dolgo na zemjata {to }e ti jadade tvojot Gospod Bog!

VINe ubivaj!

VIINe vr{i prequba!

VIIINe kradi!

IXNe svedo~i la`no protiv svojot blièn!

XNe posakuvaj ja ku}ata na svojot blièn!Ne posakuvaj ja ènata na svojot blièn;nitu negoviot sluga, ni negovata sluginka,ni negoviot vol, ni negovoto magare, nitu{to i da e od ona {to mu pripa|a na tvojotblièn!

(2 Mojseeva 20:2-17)

IJas sum Gospod, Bog tvoj. Nemoj da ima{ drugi bogovi

osven mene!(Vtorata zapovest e izostavena)

II (vsu{nost III)Ne izgovaraj go naprazno imeto na svojot Gospod Bog.

III (IV)Pomni si da go praznuva{ sabotniot den.

(Sabotnata zapovest e potpolno izmeneta)IV (V)

Po~ituvaj go svojot tatko i svojata majka.V (VI)

Ne ubivaj.VI (VII)

Ne vr{i prequba.VII (VIII)Ne kradi.VIII (IX)

Ne svado~i la`no protiv svojot blièn.IX (vsu{nost prviot del od X)

Ne posakuvaj ja ̀ enata na svojot blièn.X (vsu{nost vtoriot del od X)

Ne posakuvaj go imotot na svojot blièn.

Osnoven Katoli~ki Katehizam.

Bo`jiot zakonpromenet od ~ovek

“Nedelata e Katoli~kainstitucija, i pravoto za nejzinosvetkuvawe moè da se odbranisamo vrz osnova na Katoli~kiprincipi…Od po~etokot pa dokrajot na Svetoto pismo ne postoinitu eden edinstven tekst {to japotvrduva promenata nasedmi~noto javno bogosluènie odposledniot na prviot den odsedmicata” Catholic Press, Sydney,Australia August, 1900.

Vo tekot na prviot vek site hristijani ja svetkuvale Sabotata.

44

podigne protiv se {to lu|eto govikaat Bog ili go smetaat zasveto” (2 Solunjanite 2:4). Se os-melil da ja promeni tokmu onaazapoved vo Bo`jiot zakon kojajasno mu zboruva na celoto~ove{tvo za vistinskiot i ìvBog. Vo ~etvrtata zapoved Bog seotkriva kako Tvorec na neboto iZemjata, so {to se razlikuva odsite la`ni bogovi. Kako spomenna sozdavaweto, sedmiot den eposveten kako den za odmor naceloto ~ove{tvo. Bil odredenpostojano da gi potsetuva lu|etona Boga kako izvor na ̀ ivotot, nakogo edinstveno sme dol`ni da muse molime i da go oboàvame. Sa-tanata se bori lu|eto da |i storineverni kon Boga i neposlu{nikon negoviot Zakon; zatoa svoitenapori gi naso~il osobeno protiv

onaa zapoved koja go istaknuvaBoga kako Tvorec. Protestantitedeneska tvrdat deka Hristovotovoskresenie vo nedela toj den gostorilo hristijanska sabota (ovaistoto go tvrdi i Pravoslavnatacrkva). No za toa tvrdewe nemadokaz vo Svetoto pismo. NituIsus nitu negovite apostoli na tojden ne mu davale takva ~est.

Od Paganskiot doPapskiot Rim

Vo {estiot vek papstvoto ve}esilno se zacvrstilo. Prestolot nanegovata mo} bil postaven vocarskiot grad i rimskiot episkope proglasen za glava na celata

crkva. Neznabo{tvoto mu go ot-stapilo mestoto na papstvoto.Lamjata mu dala na yverot “svojasila, svoj prestol i golema vlast”(Otkrovenie 13:2). Sega po~naleonie iljada dveste i {eeset godinina papskoto nasilstvo pret-skaàno vo Danilovoto proro{tvoi voi Otkrovenieto (Danilo 7:25;Otkrovenie 13:5-7). Hristijanitebile prinudeni da biraat dali }e|i napu{tat svoite na~ela i }e |iprifatat papskite ceremonii ipapskoto bogosluènie, ili svojotìvot }e go zavr{at vo zatvori naspravi za rastegawe, na loma~i,ili da im bide prese~ena glavata.Sega se ispolnile Hristovite

zborovi: “]e bidete predadeniisto taka i od roditelite, i odbra}ata i od rodninite, i odprijatelite, a nekoi od vas }ebidat i ubieni; i }e bidete na-mrazeni od site zaradi moeto ime”(Luka 21:16,17). Po~nalo golemoprogonstvo protiv vernite,postra{no od koga i da e porano isvetot stanal ogromno bojno pole.Vo tekot na stotici godini Hristo-vata crkva nao|ala pribeì{te vosamotija i temnina. Toa prorokotgo opi{uva vaka: “A ̀ enata pobegnavo pustina, kade {to ima{eprigotveno mesto od Boga za da jahranat tamu iljada dveste i {eesetdena” (Otkrovenie 12:6). ❏

Doa|aweto na Rimskata crkva navlast go ozna~uva po~etokot namra~niot sreden vek. Kolkupove}e rastela nejzinata mo},temninata stanuvala se pogusta.Verata od Hrista, koj e vistinskitemel, e prenesena na rimskiotpapa. Za pro{tavawe na grevot iza ve~no spasenie namesto da muse obra}aat na Bo`jiot Sin,lu|eto gledale vo papata i vonegovite opolnomo{tenisve{tenici i episkopi.Sve{tenstvoto go u~elo narodotdeka papata e zemen zastapnik ideka samo preku nego moàt damu se pribliàt na Boga; deka toje Bo`ji namesnik i zatoa sedol`ni bezuslovno da mu sepokoruvaat. Otstapuvaweto odnegovite naredbi e dovolnapri~ina vinovnikot da bidekaznet so najstra{na du{evna itelesna kazna. Taka ~ove~kitemisli se odvrateni od Boga iupateni kon lu|eto podlo`ni nagrev, na zabludi i na gnev,odnosno kon samiot knez natemninata koj preku niv jasproveduva svojata vlast. Grevotbil nametnat so pla{t nasvetlina. Koga Svetoto pismo segazi i koga ~ovekot }e po~nesebesi da se smeta za vrhovnosu{testvo, toga{ moème kakoposledica na toa da o~ekuvamesamo izmama, laga i sramnobezzakonie. So izdignuvaweto na~ove~kite zakoni i predanija sepojavila rasipanost {to sekoga{e posledica na otfrlawe naBo`jiot Zakon.

Denovi na OpasnostOva bile denovi na opasnostza Hristovata crkva. VerniteHristovi sledbenici bilenavistina malku. Iakovistinata ne ostanala bezsvedoci, sepak ponekoga{izgledalo deka zabludata isueverieto potpolno }ezavladeat i deka vistinskatareligija }e is~ezne od Zemja-ta. Evangelieto e zanemareno,umnoèni se verskite obredi,a lu|eto optovareni so strogoizvr{uvawe na nadvore{nipropisi na pobo`nosta.Sve{tenicite gi u~ele lu|etopapata da go smetaat za svojposrednik, a svoite dela kakosredstvo za o~istuvawe odgrevot. Dolgi poklonenija,dela na kaewe, oboàvawe narelikvii, yidawe na crkvi,hramovi i oltari, davawe nagolemi sumi na crkvata - takvii sli~ni dela se barale kakosredstva za da moàt da goutaloàt Bo`jiot gnev i daosigurat negova naklonost; Bogkako da e sli~en na ~ovekot kojse gnevi poradi sitnici, amoè da se umilostivi sodarovi i so dela na pokajanie.Se ~inelo deka temninatastanuva se pogusta.Oboàvaweto na slikistanalo ne{to voobi~aeno.Pred slikite se palele sve}ii nim im se upatuvalemolitvi. Preovladuvalenajnerazumni i najsueverniobi~ai. ôve~kite misli vo

tolkava mera bile proniknatiso sueverie i so praznoverie,{to izgledalo deka i samiotrazum ja zagubil svojata mo}.Bidej}i samite sve{tenici iepiskopi se oddale nauìvawa i bile telesni irasipani, zar moèlo da seo~ekuva ne{to drugo osven isamiot narod, {to go vodeletie, da padne dlaboko voneznaewe i porok.

Voobrazeniot BiskupDrug ~ekor vo papskata~estoqubivost e napraven voedinaesetiot vek koga papataGrgur VII proglasil dekaRimskata crkva e sovr{ena.Me|u drugoto, izjavil deka,spored Svetoto pismo, crkvatanikoga{ ne zgre{ila nitu }ezgre{i. No ova tvrdewe ne bilopotkrepeno so dokazi odSvetoto pismo. Gordeliviotpontifeks isto taka tvrdeldeka ima vlast da soboruva i dapostavuva carevi i deka nikojnemoè da ja promeni negovataodluka, dodeka toj ima pravo da|i menuva odlukite na drugite.

Kolkava beleìta razlikame|u drskata gordelivost naovoj naduen pontifeks ikrotkiot i blag Hristos, koj seprikaàl sebe si kako stoipred vratata na srceto i molida vleze, da donesepro{tavawe i mir i koj gi u~elsvoite u~enici: “Onoj {to sakame|u vas da bide prv, neka vibide sluga”(Matej 20:27). ❏

“Za nitu eden Protestantkoj {to ima celosnopoznavawe na istorijatane e sporno deka Rimskatacrkva ima proleanopove}e nevina krvotkolku koja i da e drugainstitucija {to voop{topostoela na zemjata. . . . Nee vozmo`no celosno da seosmisli golemiot broj`rtvi.” W.E.H.Lecky, Historyof the Rise and Influence of theSpirit of Rationalism in Europe,vol.2, page 32, 1910 edition.“Proceneti se. . . . prose~no40 000 ubistva odreligiozni pri~ini sekojagodina od postoeweto napapstvoto.” John Dowling,The History of Romanismpages 541-542.

Po~etok na Mra~nata Era

5

Mrakot seProdlabo~uvaSlednite vekovi svedo~ele zapostojanoto zgolemuvawe na za-bludite {to gi {irel Rim.U{te pred izdignuvaweto napapstvoto, naukata na nezna-boè~kite filozofi bilaceneta i imala vlijanie vrzcrkvata. Mnozina, prividnoobrateni, seu{te sepridrùvale kon na~elata naneznaboè~kata filozofija ine samo {to prodolìle da japrou~uvaat, tuku i im janametnuvale na drugite kakosredstvo za {irewe nanejzinoto vlijanie me|u nezna-bo{cite. Vo hristijanskatavera se vovlekle serioznizabludi. Edna od glavnite everuvaweto vo ~ovekovatavrodena besmrtnost i vo nego-va svesna sostojba po smrtta.Ova u~ewe e temel na koj Rimgo izdignal kultot na svetcitei oboàvaweto na devicataMarija. Ottamu proizleglola`noto u~ewe za ve~na makana nepokajanite, koe rano sevovleklo vo papskotoveruvawe.

So ova bil prigotven patotza voveduvawe na u{te ednaneznaboè~ka izmislica {toRim ja narekol ~istili{te i jaupotrebuval da go zapla{uvalekovernoto i suevernomno{tvo. Ova la`no u~ewetvrdi deka postoi edno mestona maki vo koe se ma~at du{itena onie {to ne zasluìle ve~napropast, i od koe tie odat naneboto otkako prethodno }e seo~istat od grevovite.

Finansiskoto Gledi{teNa Rim mu bila potrebna u{teedna izmislica za da se koristiso stravot i so grevovite nasvoite sledbenici. Toa e naukataza pro{tavawe na grevovite sopomo{ na pro{talnici. Celosnopro{tavawe na minatite, na

Milioni Ma~eniciVo trinaesettiot vek evovedena inkvizicija, edno odnajuàsnite papski orudija. Tukaknezot na temninata rabotelzaedno so voda~ite na papskatahierarhija. Na nivnite tajnisednici satanata i negoviteangeli upravuvale so umovite naovie zli lu|e, dodeka srede nivstoel nevidliv Bo`ji angel, kojgi beleèl uàsnite zaklu~ocina nivnite bezbo`ni odluki i japi{uval istorijata na delata{to bile premnogu stra{ni za damoàt da se iznesat pred~ove~kite o~i. “GolemiotVavilon se opival so krvta na

polno} za svetot”. Svetoto pismomu bilo nepoznato ne samo nanarodot, tuku i na sve{tenicite.Sli~no na nekoga{nite farisei,papskite voda~i ja mrazele svet-linata {to bi gi otkrila nivnitegrevovi. Bidej}i go otstranileBo`jiot zakon, meriloto napravdata, si prisvoileneograni~ena mo} i se oddavalena nezauzdan razvrat. Nasekadepreovladuvale izmama, la-komstvo i porok. Lu|eto ne sevozdrùvale od nikakvozlostorstvo samo ako so negovapomo{ bi moèle da dojdat dobogatstvo i polo`ba. Palatitena papite i episkopite bilemesto na najlo{ razvrat. Nekoipapi se oddale na tolku niskizlostorstva, {to svetovnitevladeteli se obidele da |isoborat ovie crkovni velikodo-stojnici kako stra{ni ~udovi{ta{to nemoàt da se podnesuvaat.So vekovi Evropa ne postignalanikakov napredok vo naukata, voumetnosta i civilizacijata.Hristijanstvoto bilo pogodenoso moralna i intelektualnaparaliza.

Protestot na ReformatoriteNedostatokot od poznavaweto naBo`jata Re~ mu ovozmoìlo napapstvoto da vladee so svetot zavremeto na Mra~niot SredenVek. Kon krajot na ova vreme,kako {to razbiraweto zaBo`jata Re~ zapo~nalo da sezgolemuva, lu|eto po~nale daprotestiraat protiv zabludite{to bile zastapeni vo toa vremevo crkvata. Ovie ProtestantskiReformatori gi otfrlileokovite na zabludi i

svetite.” Masakriranite tela ikrvta na ovie ma~eniciupatuvale vopli kon Boga za od-mazda na ovaa otpadni~ka sila.

Totalen MrakPapstvoto stanalo svetskitiran. Kralevite i carevite seklawale pred odlukite narimskiot episkop. Sega{nata ive~nata sudbina na lu|eto se~inelo kako da e vo negova vlast.Stotici godini u~eweto na Rimbilo bezuslovno i op{toprifateno, negovite obrediizvr{uvani so po~it, apraznicite nasekade praznuvani.Negovoto sve{tenstvo epo~ituvano i velikodu{nopotpirano. Nikoga{ podocna rim-skata crkva ne dostignalapogolema ~est, sjaj i mo}.

Nezauzdan RazvratNo “zenitot na papstvoto bil

“Papata ne e samopretstavnik na IsusaHrista, no toj e i samiotIsus Hristos skrien podtelesna nametka” TheCatholic National, July 1895.

“Papata Jovan Pavle IIpobara pro{ka za Katoli~ko-Protestanskite vojni voEvropa za vreme na kontra-reformata.” US. News andWorld Report, July 3, 1995.Ovaa i sli~ni vesti iizve{tai pretstavuvaatindirektno priznavawe naodgovornosta za milionitema~enici za vremeto naMra~niot Sreden Vek.Biblijata pretskaùva dekapod napnati okolnosti vomnogu skoro vreme, Papstvotoi negovite privrzanicipovtorno }e se obratat docivilnite vlasti za da moàtda ja kontroliraatopozicijata.

“Za ispovedawe na verasprotivna na Rimskatacrkva istorijata beleìma~eni{tvo na pove}e od100 milioni lu|e.” Brief BibleReadings, p.16.“Na 24 Avgust 1527,rimokatolicite vo Francijaspored odnapred pripremenplan, i pod vlijanie naJezuitite ubile 70 000Protestanti samo za vremeod dva meseca. Papata bilradosen koga gi slu{nalvestite za uspe{niot ishod.”Western Watchman, November21, 1912, (Catholic).

sega{nite i na idnite grevovi iosloboduvawe od site maki izasluèni kazni im e veteno naonie {to }e u~estuvaat vovojnite na vrhovniot sve{tenikza da se pro{iri negovata vlast,vo kaznuvaweto na negovite ne-prijateli i vo istrebuvaweto nasite onie {to bi se osmelile daja negiraat negovata duhovnaprevlast.

Lu|eto bile pou~uvani dekamoàt da bidat oslobodeni odgrevovite so davawe na pari nacrkvata, a isto taka moàt dase oslobodat du{ite naumrenite prijateli {to sema~at vo ognot na~istili{teto. Na toj na~in Rimgi polnel svoite kasi i gopotpomagal rasko{ot, sjajot iporokot na takanare~enitepretstavnici na Onoj koj nemalkade da ja potpre glavata.

Tvorecot SozdadenBibliskata uredba za Ve~eratagospodova e zameneta so idolopo-kloni~ka ̀ rtva - misa. Papskitesve{tenici izjavuvale deka sosvoeto nerazbirlivo mrmorewe,obi~niot leb i vino gipretvaraat vo vistinskoto“Hristovoto telo i krv”- CardinalWiseman, “The Real Presence of theBody and Blood of Our Lord JesusChrist in the Blessed Eucharist,Proved From Scripture,” lecture 8sec.3, par.26. So bogohulnanaduenost tvrdele deka moàt“da go sozdadat” Boga, semo`niotTvorec. Od hristijanite sebaralo, pod zakana na smrtnakazna da veruvaat vo ova stra{nokrivoverstvo, {to e hula protivBoga. Mnozina {to go otfrliletoa bile osudeni na smrt naloma~a.

66

praznoverija i i ovozmoìle naBiblijata da sveti so svojotvistinski sjaj. Ovie lu|e godobile nazivot Protestanti,bidej}i sva}aj}i ja vistinata zaBo`jata Re~, uvidele deka akosakaat da mu ostanat verni naBoga }e moraat da protestiraati da i se sprotivstavat nazabludite na Katolicizmot. Zaàl ve}e u{te edna{ voistorijata na ovaa planetapoznavaweto na Bo`jata Re~ ezaboraveno. Sporedete goReformskoto razbirawe zaPapstvoto so veruvawata nadene{nata moderna generacija.

Papstvoto OsudenoMartin Luter rekol: “Znamdeka Papata e Antihrist, i dekanegovata stolica e li~no sa-tanska. Papstvoto e glavniotprogonuva~ ~ija {to cel podrakovodstvoto na Rimskiotbiskup e opustuvawe iuni{tuvawe na du{i.”

ârls Spurgen rekol: “Niemorame so razumna smelost dagi predupredime onie koi {to

se skloni kon zabludite na Rim;morame da im kaème zamra~nite zlodela naPapstvoto.”

Xon Noks rekol deka papatae “vistinskiot antihrist.”

Xon Vesli go ima kaàno zapapstvoto slednovo: “Toj e voizrazita smisla, ôvekot naBezzakonieto, zgolemuvaj}i goprekumerno grevot na sekakovmoèn na~in.”

Xon Kalvin rekol: “Nie gonarekuvame Rimskiot Biskup -Antihrist.”

ProtestantiteZaboravaat na MinatotoDenes, potomcite na onie vernima~enici od minatoto, imaatzaboraveno zo{to se narekuva-at Protestanti. Razmisli zaslednovo:

“Vreme e Protestantite dadojdat kaj pastirot (papata) i dasi go postavat pra{aweto: “[totreba da napravat za da sidojdat doma?” Dr.Robert Schuller,Los Angeles Herald ExaminerSept.19, 1987.

“Voda~ite na Ameri-kanskite Protestantski iIsto~nite Pravoslavni crkvikoi {to se sretnaa so PapataJovan Pavle II vo Petokot japozdravija svojata prvaotvorena pretstavni~karasprava kako osnova na patotkon pogolemo edinstvo...DonaldXons, Obedinet Metodist ipretsedatel na oddelenieto zareligiski studii priuniverzitetot vo Ju`naKarolina go narekuva ovoj sobirkako, “najvaèn ekumenskisostanok na stole-tieto.”...Paul.A.Kroun Xr. odIndianapolis, slu`benik vohristijanskata crkva (HristoviApostoli), go narekuva “nov denvo ekumenizmot, po~etok naidnina vo koja {to Bog ne sobi-ra site zaedno.” The Montgom-ery Advertizer, Sept.12, 1987.

“Ako Katolilicizmot voidnina treba da stane pove}ekatoli~ki, {to vsu{nost e i ona{to jas li~no go o~ekuvam odsega{niot papa, toga{ teo-lo{kite razliki }e stanat

u{te poostri, no na{iot sojuzso katolicite protiv sve-tovnata kultura }e stane u{tepodlabok. Jas sum onoj koj espremen da trguva.” David Wells,Eternity Magazine Sepr.1987.

“Protestanskoto iKatoli~koto harizmatskou~ewe za hristijanskiot ìvotse vo sekoja smisla i nameraidenti~ni. Zarem toa ne eva`no za idninata nahristijanite?” J.I.Packer, Chris-tianity Today, June 22,1992.

Protestantizmot gi imazaboraveno svoite koreni. Tojbe{e vospostaven da mu sesprotivstavi na Rim i da gi osudinegovite zabludi. No denes toj espremen da gi prifati istite tiezabludi. Sega koga celiot svet ena granicata na zavr{niot Rim-ski atak, dov~era{niteneprijateli formiraat sojuzi.Protestantskiot svet imazaboraveno deka e vklu~en vove~na bitka, i poradi svoetosamovolno zapostavuvawe naznaeweto, toj e osuden nauni{tuvawe. ❏

U{te od samiot po~etok nagolemata borba na neboto, posto-jana namera na satanata bila dago urne Bo`jiot zakon. Za da gopostigne ova, se pobunil protivtvorecot i, iako bil otfrlen odneboto, istata borba ja pro-dolìl na Zemjata. Lu|eto da giizmami i so toa da gi navede naprestap na Bo`jiot zakon, e celkon koja postojano se stremel.Bilo ova da go postigne sootfrlawe na celiot Zakon iliso otstranuvawe na oddelninegovi propisi, posledicite nakraj }e bidat isti. Onoj {to “}ezgre{i vo edno”, pokaùva prezirkon celiot Zakon; negovotovlijanie i primer e na strana naprestapot; toj “e kriv za se”(Jakov 2:10).

Nastojuvaj}i da predizvikaprezir kon boèstvenite uredbi,satanata ja izopa~il naukata naBiblijata so toa {to se vovleklezabludi vo verata na iljadnicitakvi koi tvrdat deka veruvaatvo Svetoto pismo. Posledniotgolem sudir me|u vistinata i

zabludata e samo zavr{na bitkana vekovnata borba protivBo`jiot zakon. Nie vleguvame voovoj sudir - sudir me|u ~ove~kitezakoni i propisite na Jehova,me|u verata na Biblijata iveruvawata vo ~ove~kiteizmislici i predanija.

Neverstvo preovladuva nesamo vo svetot tuku i vo crkvata.Mnozina gi negiraat naukite {tose glavni stolbovi nahristijanska vera. Deloto nasozdavaweto, kako {to ni goiznesuvaat vdahnovenite pisate-li, padot na ~ovekot,pomiruvaweto i ve~natapravednost na Bo`jiot zakon,vsu{nost se otfrleni, bilo vocelost ili delumno, od strana nagolem del na onie {to tvrdatdeka se hristijani. Iljadnicitakvi koi se gordeat so svojatamudrost i nezavisnost go smetaatza znak na slabost ako nekoj vocelost ja prifa}a Biblijata. Tiepogolemata nadarenost i u~enostgi smetaat za dokaz ako gokritikuvaat Svetoto pismo, ako

go tolkuvaat simboli~ki i ako giosporuvaat negovite najva`nivistini. Mnogu propovednici giu~at svoite crkvi, a mnoguprofesori i u~iteli svoiteu~enici, deka Bo`jiot zakon epromenet ili ukinat, i deka onie{to veruvaat oti negovitebarawa seu{te vaàt i dekamoraat bukvalno da seispolnuvaat, zasluùvaat samoprezir i potsmev.

DoktrinalnoIdolopoklonstvo

So otfrlaweto na vistinatalu|eto go otfrlaat nejziniot Av-tor. Koga go gazat Bo`jiot zakon,so toa go negiraat avtoritetot naZakonodavecot. Isto taka lesnoe da se napravi idol od la`ninauki i la`ni teorii kako i oddrvo ili od kamen. So la`notopretstavuvawe na Bo`jiteosobini, satanata kaj lu|etosozdava pogre{en vpe~atok zakarakterot na nivniot Tvorec.Mnozina namesto Boga na prvomesto postavuvaat nekoj

filozofski idol, dodekaìviot Bog, kako {to ni eotkrien vo negovata Re~, voHrista i vo delata na sozdava-weto, imal mal broj naoboàvateli. Ima iljadnicitakvi koi ja oboàvaatprirodata, dodeka se otkaùvaatod Tvorecot na prirodata. Vodene{niot hristijanski svetvladee idolopoklonstvo istokako i vo stariot Izrael zavreme na prorokot Ilija, samo vodrug oblik. Bogot na mnozina {to

Zakonot i Redot Kako Vistinski Problem

7

Bo`ji Zakon

se smetaat mudri, bogot nafilozofite, na poetite, nadràvnicite, na novinarite,bogot na otmenite krugovi, namnogu visoki {koli i univerzi-teti, pa duri i na nekoi teolo{kiustanovi - malku e podobar odfeni~anskiot bog na Sonceto,Val.

Niedna zabluda prifatenaod hristijanskiot svet ne sepodignuva so pogolema smelostprotiv nebesniot avtoritet,niedna ne mu se protivi nazdraviot razum tolku direktnoi niedna ne e poopasna po svoiteposledici od naukata na novotovreme koja tolku brgu se {iri, atoa e deka Bo`jiot zakon ne eve}e zadolìtelen za lu|eto.Sekoja zemja ima svoi zakoni {tobaraat po~it i poslu{nost.Niedna dràva ne bi moèla dapostoi bez niv. Zar toga{ moèda se zamisli Tvorecot na nebotoi Zemjata da nema nikakov zakonza svoite sozdanija? Da sipretpostavime deka uglednitepropovednici javno propovedaatoti zakonite {to vladeat vonivnata zemja i gi {titat prava-ta na gra|anite ne se za-dolìtelni, deka tie jaograni~uvaat slobodata nanarodite i deka poradi toa netreba da se po~ituvaat; do kogabi gi podnesuvale vakvite lu|ena propovedalnata? Zarpogolema e navredata da sepreziraat zakonite na dràvitei na zemjite otkolku da se gazatboèstvenite propisi koi setemel na site dràvi?

Grevot Prestanuva daBide Gre{en

Sekade kade {to }e se otfrlatboèstvenite propisi, grevotprestanuva da izgleda gre{en, apravdata e nepoèlna. Onie {toodbivaat da go prifatat Bo`jetovladeewe se napolno nesposobnida vladeat samite so sebe. Sonivnite opasni nauki se vsaduvaduh na nepokornost vo srcata nadecata i mladinata koi po pri-roda ne podnesuvaatograni~uvawa, a kako posledicana toa vo op{testvoto se {iribezzakonie i razuzdanost. Iakomnozina i se podbivaat nalekovernosta na onie {to |iprifa}aat Bo`jite barawa, tiesami rado gi prifa}aatizmamite na satanata. Tie im

obrnuva vnimanie kako da stori-le nekoe blagorodno delo. Nanivnata li~nost i na nivnitezlostorstva im se dava golempublicitet. Pe~atot objavuvavozbudlivi podrobnosti zazlostorstvoto i so toa senaveduvaat i drugi na izmama, narazbojni{tvo i na ubistvo, asatanata se raduva za uspehot nasvoite pekolni planovi.Uìvaweto vo poroci, bezo~notoodzemawe na ìvoti, stra{notoumnoùvawe na neumerenosta ina bezzakonieto vo site oblicii stepeni bi trebalo da gipottiknat site onie {to se bojatod Boga da se zapra{aat {tomoàt da storat za da se zaprepoplavata na zloto.

Svetoto Pismo OtfrlenoBezzakonieto i duhovnatatemnina {to vladeele podvlasta na Rim, bile neizbe`naposledica na negovoto otfrlawena Svetoto pismo; no kade da senajde pri~inata za tolku{irokoto rasprostranuvawe nabezbo{tvoto, za otfrlaweto naBo`jiot zakon i za rasipanosta{to proizleguva od toa pri polnasvetlina na evangelieto i vovreme na verska sloboda? Sega,koga satanata nemoè pove}esvetot da go drì pod svoja vlastso odzemawe na Svetoto pismo,toj pribegnuva kon drugi sredstvaza da ja postigne istata cel. Dase uni{ti veruvaweto voBiblijata za nego e isto tolkuva`no kolku i uni{tuvaweto na

samata Biblija. Bidej}i ra{iriluveruvawe deka Bo`jiot zakon nee zadolìtelen, satanata istotaka uspe{no gi naveduva lu|etoda go prestapuvaat kako i toga{koga voop{to ne bi gi poznavalenegovite propisi. Sega, kako inekoga{, toj raboti prekucrkvata za da gi ostvari svoiteplanovi. Dene{nite verski zae-dnici odbile da gi slu{aatnepopularnite vistini jasnoizneseni vo Svetoto pismo i, bo-rej}i se protiv niv, prifatiletolkuvawa i zazele takvistavovi {to nasekade posealeseme na neverstvo.

So toa {to ja prifatilepapskata laga za vrodenabesmrtnost i za svesna sostojbana lu|eto za vreme na smrtta, jaotfrlile edinstvenata odbranaod izmamite na spiritizmot.Naukata za ve~ni maki zavelamnozina da ne veruvaat voBiblijata. I koga jasno }e seiznesat barawata na ~etvrtatazapoved, mnozina uviduvaat dekaBog bara da go praznuvamesedmiot den, sabotata. A kakoedinstven izlez da se oslobodatod dol`nosta {to ne se gotovida ja ispolnat, mnogu u~iteliizjavuvaat deka Bo`jiot zakon nevaì pove}e. Na ovoj na~in tiego otfrlaat Zakonot, a so nego isabotata. Kolku pove}e se rabotivrz reformata na sabotata, ovaotfrlawe na boèstveniotZakon, za da se izbegnatbarawata na ~etvrtata zapoved,}e stane re~isi seop{to. ❏

popu{taat na telesnite èlbi igi pravat istite grevovi {tonavlekle Bo`ji sudovi vrzneznabo{cite.

Op{testvoto vo ZbrkaSamata nauka deka lu|eto seoslobodeni od poslu{nosta konBo`jite barawa ja oslabelasilata na moralnata obvrska i nasvetot mu |i otvorila branite nanepravdata. Vrz nas se ustremilebezzakonie i rasipanost kakoopasna poplava. Satanata vogolema mera raboti vosemejstvoto. Negovoto zname sevee i na domovite na onie koitvrdat deka se hristijani. Tukapostoi somni~ewe, licemerstvo,ottu|uvawe, raspravii,karanici, izneveruvawe na dove-reni tajni i zadovoluvawe natelesnite ̀ elbi. Celiot sistemna verskite na~ela i nauki, {tobi trebalo da bide temel i ramkana op{testveniot ̀ ivot, se ~inideka se poviva gotov da se ras-padne. Najdrski zlostornici,koga }e padnat vo zatvor poradistorenite zlostorstva, ~esto seopsipuvani so podaroci i im se

Mra~niot Sreden Vek se PovtoruvaPostapkata na satanata soBo`jiot narod vo ovoj posledensudir e ista kakva {to bila napo~etokot na golemata borba naneboto. Toj se prepraval kako dasakal da go zacvrsti Bo`jetovladeewe, a vsu{nost postojanoprevzemal se za da go sobori. Itokmu deloto {to nastojuval dago izvr{i toj na ovoj na~in im gopripi{uval na angelite {toostanale verni. Isto vakvolukavstvo ja odbeleùvaistorijata na Rimskata crkva.Taa tvrdi deka deluva kakonebesen namesnik dodekavsu{nost nastojuva da se izdignenad Boga i da go promeni negoviot

Zakon. Onie koi poradi svojatavernost kon evangelietopretrpele smrt za vreme navladeeweto na Rim, bileìgosani kako zlostornici. Zaniv se tvrdelo deka se vo sojuzso satanata. Bile upotrebenisite mo`ni sredstva za da bidatobvineti i vo o~ite na narodot,pa duri i vo svoite sopstvenio~i, da izgledaat kako najlo{izlostornici. Taka }e bide i sega.Nastojuvaj}i da gi uni{ti onie{to go po~ituvaat Bo`jiot zakon,satanata }e stori tie da bidatobvineti kako prestapnici na Za-konot, kako lu|e {to ne gopo~ituvaat Boga i so toa gi

navlekuvaat na svetot negovitesudovi.

Najgrubo NasilstvoBog nikoga{ ne ja prisiluvavoljata ili sovesta na lu|eto,dodeka satanata, naprotiv,sekoga{ se sluì so najgrubonasilstvo da gi dovede pod svojavlast onie {to nemoè da gizavede na drug na~in. Toj seobiduva so strav i so nasilstvoda zavladee so sovesta na lu|etoi da ja iznudi nivnataposlu{nost. Za da ja postigneovaa cel, toj raboti kako prekuduhovnite taka i preku sve-tovnite vlasti, pottiknuvaj}i gi

88

da nametnat ~ove~ki zakoni koise vo sprotivnost so Bo`jiotzakon.

Onie {to ja po~ituvaatbibliskata sabota }e bidatobvineti kako neprijateli nazakonot i redot, kako lu|e {togi urivaat moralnite ogradi naop{testvoto, kako pri~ina zaanarhijata i rasipanosta, kakoonie {to navlekuvaat na ZemjataBo`ji sudovi. Nivnoto sovesnodrèwe na Bo`jiot zakon }e seproglasi kako upornost,tvrdoglavost i prezirawe konvlasta. Tie }e bidat obvinetideka ne |i po~ituvaat vlastite.Propovednicite {to ja negiraatzadoìtelnosta naboèstveniot Zakon }epropovedaat od propovedalnataza dol`nosta da se slu{aat

gra|anskite vlasti kako od Bogaodredeni. Onie {to gi dràtBo`jite zapovedi, vo zakonodav-nite tela i vo sudskite sali }ebidat la`no pretstaveni iosudeni. Na nivnite zborovi }eim se dade la`na smisla, a nanivnite postapki }e im bidatpripi{ani najlo{i pobudi.

Svetlinata Zamenetaso Temnina

Bidej}i protestantskite crkvigi otfrlaat jasnite bibliskidokazi vo prilog na Bo`jiot za-kon, tie }e nastojuvaat da |izamolknat site onie ~ija {tovera nemoàt da ja soborat soBiblijata. Iako gi zatvoraato~ite pred faktot, tie sepak japrifa}aat postapkata {to }edovede do progonstvo na onie koisvesno se protivat da go pravatona {to go pravi drugiothristijanski svet i koi ne sesoglasuvaat da go po~ituvaatpapskiot den za odmor.

Slobodata na SovestaPobiena

Crkovnite i svetovnitedostoinstvenici }e se zdruàtza da gi potkupat, da gi nagovo-rat ili da gi prisilat site lu|eda ja praznuvaat nedelata.

Nedostigot od boèstvenidokazi }e bide zamenet soprisilni merki. Politi~katarasipanost }e ja uni{ti qubovtakon pravdata i po~ituvaweto konvistinata. Duri i vo slobodarskaAmerika, vode~kite li~nosti izakonodavci, za da si osiguratnaklonost od strana na javnosta,}e popu{tat pred op{tata ̀ elbada se izdade eden zakon zazadolìtelno praznuvawe nanedelata. Slobodata na sovesta,koja bila platena so tolku mnogu`rtvi, nema pove}e da sepo~ituva. Vo sudirot {to }eizbie naskoro, }e go vidimeispolnuvaweto na zborovite naprorokot: “Se razgnevi lamjataprotiv ènata, pa otide i stapivo vojna so ostatokot na nejzino-to potomstvo, so onie {to gidràt Bo`jite zapovedi i imaatsvedo{tvo Isusovo” (Otkrovenie12:17).

Nasproti onie {to gi dràtBo`jite zapovedi i verataIsusova, tretiot angel ukaùvana drugi, protiv ~ii{to izmamiizrekol sve~ena i stra{naopomena: “Sekoj {to mu se klawana yverot i na negovata ikona i}e primi ìg na ~eloto ili narakata, }e go pie vinoto naBo`jata jarost” (Otkrovenie

14:9,10). Za da ja svatime ovaavest, potrebno e ispravno da gitolkuvame upotrebenite simbo-li. [to se podrazbira podpoimite yver, ikona i ìg?

LamjataProro~kiot sinxir vo koj senao|aat site simboli po~nuva vaOtkrovenie 12. glava so lamjakoja sakala da go ubie Hrista ponegovoto ra|awe. Satanata elamja (Otkrovenie 12:9), za{totoj Iroda go pottiknuval da goubie Spasitelot. Negovotoglavno oru`je so koe vo prvitevekovi na hristijanskiot periodvojuval protiv Hrista i protivnegoviot narod bilo rimskotocarstvo so negovata prete`nomnoguboè~ka religija. I dodeka

Od Kade Dojde Seja~ot na Zloto-Satanata?Potekloto naZloto

Za mnozina potekloto na zlotoi pri~inata za negovotopostoewe e pri~ina za golemazbunetost. Tie go gledaat grevotso negovite stra{ni posledicina bolka i pustewe i sepra{uvaat kako moè da postoiseto ova pod vladeeweto naOnoj koj e bezmeren vo svojatamudrost, sila i qubov. Ne e mo`no da se dade takvoobjasnuvawe za potekloto nagrevot so koe bi moèlo da seopravda negovoto postoewe. Nosepak za potekloto i zakone~nata sudbina na grevotmoème da svatime tolku za dani bide jasna Bo`jata pravda idobrota vo vrska so negovotopostapuvawe so zloto. Grevot e nekanet dojdenik za~ie{to postoewe ne moè da senajde pri~ina. Toj e tainstven,neobjasniv; da se opravda grevot

bi zna~elo toj da se brani. Kogabi moèlo za nego da se najdeopravduvawe ili pri~ina zanegovoto postoewe, toga{ toj biprestanal da bide grev. Na{eedinstveno tolkuvawe na grevote ona {to e dadeno vo Bo`jatare~: Grevot e “prestap naZakonot”.

Bo`jata QubovNasproti Gordosta

Bidej}i zakonot na qubovta etemel na Bo`jeto vladeewe,blaènstvoto na site sozdadenisu{testva zaviselo od nivnatacelosna harmonija so negovitena~ela na pravdata. Bog o~ekuvaod site svoi sozdanija slu`ba odqubov, po~it {to se temeli navistinskoto razbirawe naBo`jiot karakter. Toj ne sakaiznudena vernost, zatoa na sitesu{testva im dava slobodnavolja, za dobrovolno da mu

sluàt. No se na{ol eden kojre{il da ja zloupotrebi ovaasloboda. Grevot se pojavil voonoj koj, pokraj Hrista, bilnajmnogu po~ituvan od Boga i kojme|u nebesnite ìteli bilnajvisok po mo}ta i ~esta. Predda padne, Lucifer bil heruvimzasolnuva~, svet i ~ist. Vidi(Ezekil 28:12,14,15).

Lucifer moèl da ja so~uvaBo`jata naklonost, moèl dabide sakan i po~ituvan od setanebesna vojska, a site svoiblagorodni osobini moèl da |iupotrebi na blagoslov na drugitei na proslavuvaweto na svojotTvorec. No prorokot veli: “Odubavinata tvoja se vozgordeasrceto tvoe, poradi bogatstvototvoe si ja zagubi mudrosta svoja”(Ezekil 28:17). Luciferdozvolil kaj nego postepeno dase razvie sklonost konizvi{uvawe na samiot sebe si.

“A vo srceto svoe si vele{e: ]ese iska~am na nebesata, }e sipodignam sebe si prestol pogoreod Bo`jite yvezdi. ]e caruvam nasobornata gora na krajniot sever.]e se vivnam vo obla~nitevisini, }e bidam ednakov soSevi{niot” (Isaija 14:13,14).Namesto da se trudi nad se da goizdigne Boga vo mislite i vosrcata na Bo`jite sozdanija, Lu-cifer se stremel nivnataslu`ba i po~it da gi zdobie zasebe. I bidej}i ja posakal ~esta{to neizmerniot Otec mu ja dalna svojot Sin, ovoj knez naangelite se stremel kon vlast nakoja imal pravo samo Hristos.

Bo`jiot sin bil priznat kakovladetel na neboto, vo silata ivlasta ednakov so Otecot.Hristos u~estvuval vo sitesovetuvawa so Otecot, a naLucifera ne mu bilo dozvolenoda bide upaten vo site Bo`ji

Onie {to japo~ituvaatbibliskata

Sabota }e bidatobvineti kakoneprijateli na

zakonot i redot.

Slobodata nasovesta, koja

bila platena sotolku mnogu`rtvi, nema

pove}e da sepo~ituva.

9

lamjata, vo prviot stih, gopretstavuva satanata, taa, vopo{iroka smisla, e i simbol namnoguboè~kiot Rim.

Yverot Kako RisVo 13. glava (stihovi 1-10) eopi{an drug yver koj “be{e kakoris”, na koj lamjata mu dade “svojasila, svoj prestol i golemavlast”. Ovoj simbol, kako {toveruvaa pove}eto protestanti, gopretstavuva papstvoto koenasledilo sila, prestol i mo} odstaroto rimsko carstvo. Zayverot sli~en na ris se kaùva:“Nemu mu se dade usta kojazboruva{e drskosti i huli...I tojja otvori ustata da huli protivBoga, da huli na imeto negovo, nanegovata svetiwa i na onie {toìveat na neboto. I dadeno mu eda vojuva so svetite i da gi

pobedi. Dadena mu e vlast nadsekoe pleme, koleno, jazik inarod.” Ova proro{tvo koere~isi e ednakvo so opisot namale~kiot rog vo Danilo 7. glava,bez somnenie ukaùva napapstvoto.

Mu be{e dadena “i vlast dapravi taka ~etirieset i dva mese-

ci.” Prorokot ponatamu kaùva: “Ividov edna od negovite glavi kakobe{e smrtno raneta”; potoaprodolùva: “Koj vodi vo ropstvoi samiot }e otide vo ropstvo; kojubiva so me~, mora i samiot od me~da zagine.” Onie ~etirieset i dvameseca imaat isto zna~ewe kakoi ona “vreme, vremiwa i polovinavreme”, triipolte godini ili1260-te denovi od Danilo 7. glava- odnosno go ozna~uvaat vremetoza koe papskata vlast }e gougnetuva Bo`jiot narod. Ovojvremenski otsek, kako {to eiznesen vo prethodnata glava,po~nal so papskata prevlast vo538 godina po Hrista, a zavr{ilvo 1798 godina. Vo toa vremefrancuskata vojska go zarobilapapata; papskata vlast zadobilasmrtna rana i se ispolniloproro{tvoto: “Koj vodi voropstvo, i samiot }e otide vo rop-stvo” (Otkrovenie 13:10).

Amerika voProro{tvoto

Vo taa glava se pojavuva u{teeden simbol. Prorokot veli: “Ividov drug yver kako izleguva od

zemjata. Toj ima{e dva roga kakokaj jagne” (Otkrovenie 13:11). Po-javuvaweto na ovoj yver inegoviot izgled pokaùvaat dekanarodot {to go pretstavuva toj epoinakov od narodite {to sepretstaveni so prethodnitesimboli. Golemite svetski car-stva vo prorokot Danilo sepretstaveni so yverovi {to sepojavile otkako “~etiri nebesnivetra go razbranija GolemotoMore” (Danilo 7:2). VoOtkrovenie 17. glava angelotobjasnil deka vodite se “lu|eto,narodite, plemiwata i jazicite”(Otkrovenie 17:15). Vetrovite sesimboli na sudirite. êtiritenebesni vetra {to duvale naGolemoto More gi pretstavuvaatstra{nite sceni na osvojuvawe iprevrati, so ~ija pomo{carstvata doa|aat na vlast.

nameri. Ovoj silen angel sepra{uval: Zo{to Hristos da imanajvisoka vlast? Zo{to da bidepo~ituvan i od samiot Lucifer?

Obvien voTainstvenost

Satanata bil tolku visokocenet, a site negovi postapkiobvieni vo takva tainstvenost,{to na angelite im bilo te{koda ja otkrijat vistinskatapriroda na negovata rabota. Sedodeka ne se razvil potpolno,grevot nemoèl da izgleda tolkuopasen kako {to vsu{nost bil.Se dotoga{ grevot nemal mestovo Bo`jata vselena i svetitesu{testva neznaele ni{to zanegovata priroda i za negovitestravotii. Tie ne bi moèle dagi svatat stra{nite posledici{to bi nastapile sootstranuvaweto na Bo`jiotzakon. Vo svoeto postapuvawe sogrevot, Bog moèl da se posluìsamo so pravdata i so vistinata.Satanata go upotrebil ona {to

Bog nemoèl da go upotrebi -laskawe i izmama. Satanataneslogata {to ja predizvikal sosvoeto li~no odnesuvawe naneboto mu ja prepi{uval naZakonot i na Bo`jeto vladeewe.Objavil deka seto zlo e samoposledica na boèstvenotovladeewe. Tvrdel deka negovacel e da gi usovr{i Bo`jiteuredbi. Zatoa bilo potrebno damu se dade prilika da ja pokaèprirodata na svoite barawa iprakti~noto dejstvo na svoitepredloèni promeni voboèstveniot Zakon. Trebalo dago osudat samite negovi dela.Satanata od po~etok tvrdel dekatoj e buntovnik. Zatoa trebalocelata vselena da vidi dekaizmamnikot e razobli~en.

Istiot DuhIstiot duh {to go po~nal buntotna neboto, seu{te predizvikuvabunt na Zemjata. Satanataprodolìl kaj lu|eto da se sluìso istite sredstva kako i kaj

angelite. Satanata la`no gopretstavuval Bo`jiot karakterna neboto, prikaùvaj}i go Bogakako strog i nasilnik. A istotaka i na Zemjata gi zavel lu|etona grev. Koga uspeal vo toa,tvrdel deka Bo`jite nepravedniograni~uvawa bile pri~ina~ovekot da padne, kako {to bilepri~ina i za negoviot bunt. Bogsvojata qubov ja pokaàl so toa{to dozvolil negoviotedinoroden Sin da umre zapadnatiot ~ove~ki rod. Vopomiruvaweto se otkril Bo`jiotkarakter. Krstot e silen dokazza celata vselena deka patot naprestapot na Lucifer vo nikojslu~aj nemoè da mu se pripi{ena Bo`jeto vladeewe.

Pove}e od OtkupNo Hristos ne do{ol na ovaaZemja da strada i da umre samozatoa da go spasi ~ovekot. Tojdo{ol “Zakonot da go stori golemi slaven”. Do{ol ne samoìtelite na ovoj svet da go

po~ituvaat Zakonot kako {totreba, tuku i na site svetovida im pokaè deka Bo`jiotzakon e nepromenliv. KogaZakonot bi moèl da se ukine,toga{ Bo`jiot Sin ne bi moralda go `rtvuva svojot ìvot zada go okae prestapot naZakonot. Hristovata smrt edokaz za nepromenlivosta naZakonot.

Koga sudot }e zavr{i }e sevidi deka za grevot nepostoela pri~ina. Krstot naGolgota e dokaz deka zakonot enepromenliv. Toj isto taka nasvetot mu objavuva deka plataza grevot e smrt. Vo posledniotizvik na Spasitelot: “Sesvr{i!”, na satanata muodyvonilo posmrtnoto yvono.Toga{ golemata borba {totraela tolku dolgo bilare{ena i kone~no e osigurenoistrebuvaweto na grevot.Celata vselena }e bide svedokza prirodata i za posledicitena grevot. ❏

Tolkuvawe na Simbolite

“Ako spored toa Katoli~katacrkva isto taka bara pravo nadogmatska netrpelivost, {tose odnesuva do nejziniteu~ewa, nepravilno e da i seprefrla poradi koristewetona toa pravo. . . . Taa ja po~ituvadogmatskata netrpelivost nesamo kako nejzino neospornopravo, no i kako nejzina svetadol`nost. . . . Spored Rimjanite8:11, svetovnite vlasti imaatpravo da kaznuvaat so smrt,posebno koga stanuva zbor zaseriozni zlo~ini;posledovatelno ereticite nesamo {to moàt da bidatekskomunicirani (isfrleniod crkvata) tuku sporedpravdata i ubivani.” The Catho-lic Encyclopedia, 1911 edition,Vol.14, pages 766, 768.

1010

Izleguva od ZemjataNo yverot so rogovi sli~ni kakokaj jagne e viden “kako izleguvaod zemjata”. Namesto da gi urnedrugite vlasti i samiot davospostavi svoja vlast, ovoj vakapretstaven narod mora da sepojavi na edno do seganenaseleno podra~je i da serazviva postepeno i mirno. Za-toa toj nemoèl da izleze odnarodite na stariot svet, {tobile mnogu i {to se borele me|usebe, odnosno od ona nemirnomore na “narodi, kolena, plemi-wa i jazici”. Nego morame da gobarame na zapadniot kontinent.Koj narod po~nal da se javuva vo1798 godina kako sila vo noviotdel na svetot i stanuval se po-golem i posilen taka {to goprivlekol na sebe vnimanieto nasvetot? Primenata na ovojsimbol ne e nikakvo te{kopra{awe. Samo eden edinstvennarod odgovara na podatocite naova proro{tvo. Toa jasno upatuvana Soedinetite AmerikanskiDràvi. êsto govornicite iistori~arite nesvesno jaupotrebuvale mislata, aponekoga{ i samite zborovi naprorokot pri opi{uvaweto nanastanokot i razvitokot na ovojnarod. Yverot e viden “kakoizleguva od zemjata”. Zborot“izleguva” moè da se prevede so“niknuva ili izrasnuva kakobilka”. No, kako {to vidovme, tojnarod moral da se pojavi nadotoga{ nenaseleno podra~je.Eden ugleden pisatel, koj goopi{uva nastanokot naSoedinetite Dràvi, zboruva za

“tajnata na nivniot nastanok odnezazemeno podra~je”. Tojkaùva: “kako tivka {iblinkaizrasnavme vo dràva”.-G.A.Townsend, The World Com-pared With the Old, page 462. Edenevropski dnevnik vo 1850 zaSoedinetite Dràvi pi{uva{ekako za nekoja neobi~na dràvakoja “niknala” i “vo ti{ina nazemjata neprekinato ja zgolemu-va svojata mo} i gordost”.-TheDublin Nation.

Yverot so “dva roga kako najagne” mnogu dobro go pretstavuvakarakterot na vladata na SAD,izrazen preku nejzinite dvatemelni principa - Republikani-zam i Protenstantizam. Ovieprincipi se tajnata na uspehot iprosperitetot na ovaa nacija.Onie koi {to prvi go pronajdoasvoeto zasolni{te na bregovitena Amerika, bea sre}ni {tostignaa na tlo slobodno odarogantnite izjavi na papstvotoi tiranijata na carskata vlast.Tie bea re{eni da osnovaat vladapostavena na {iroki temeli nacivilna i religiska sloboda.

Zboruva kako LamjataNo yverot so rogovi kako kaj jagne“zboruva kako lamjata”. “Setavlast na prviot yver toj ja vr{ivo negovo prisustvo. Japrisiluva Zemjata i site nejziniìteli da mu se poklonat naprviot yver, ~ija{to smrtna ranase isceli...Im sovetuva nazemnite ìteli da mu napravatikona na yverot koj be{e udrenso me~, no preìvea”(Otkrovenie 13:11-14).

Rogovite kako kaj jagne, aglasot kako na lamjata vo ovojsimbol ukaùvaat na zabe-le`livata protivre~nost me|una~elata i postapuvaweto navaka pretstaveniot narod.“Govorot” na eden narod se odlu-kite na negovite zakonodavni isudski vlasti. Site ovie odluki}e gi negira slobodoumnite imiroqubivi na~ela {to gipostavil kako osnova na svojatadràvna politika. Proro{tvotodeka }e zboruva “kako lamja” i“seta vlast na prviot yver toj }eja vr{i vo negovo prisustvo”,jasno go pretkaùva razvojot naduhot na netrpelivosta iprogonstvoto {to go pokaàle inarodite pretstaveni so lamjata

i so yverot sli~en na ris. Aizjavata deka yverot so dva roga}e stori “Zemjata i nejziniteìteli da mu se klawaat naprviot yver” pokaùva deka ovojnarod svojata vlast }e jaupotrebi za toa da nametnedrèwe na ne{to so {to }e muukaùva ~est na papstvoto.

Vakvata postapka bi seprotivela na na~elata na ovaadràva, na duhot na nejziniteslobodni institucii, na direkt-nite i sve~eni garancii naDeklaracijata za nezavisnost ina samiot Ustav. Osnova~ite nadràvata vloìle golem trud daja spre~at crkvata da upotrebisvetovna vlast so nejziniteneizbe`ni posledici - netrpeli-vost i progonstvo. Ustavotpropi{uva: “Kongresot ne smee daizdade zakon so koj sevospostavuva nekoja religija ilise zabranuva slobodnotoispovedawe na koja i da ereligija; isto taka verata nesmee nikoga{ da bide uslov zadobivawe na koja i da e do-verliva javna slu`ba voSoedinetite Dràvi.” Samo soo~igledno otfrlawe na ovie~uvari na nacionalnata slobodadràvnata vlast bi moèla danametne po~ituvawe na nekojverski propis. No nedoslednostana vakvata postapka nema da bidepogolema otkolku {to eprikaàna vo simbolot. Yverotso rogovi kako kaj jagne - sporedsvoite uveruvawa ~ist,blagoroden i bezopasen - zboruvakako lamjata.

Ikonata na Yverot“Sovetuvaj}i im na zemniteìteli da mu napravat ikona nayverot”. Ovde jasno se iznesuvadeka vo dràvnoto ureduvawena taa zemja zakonodavnatavlast e vo racete na narodot.Ova e silen dokaz dekaSoedinetite Dràvi senarodot ozna~en vo ovaproro{tvo.

No {to zna~i “ikonata nayverot”, i kako treba taa dabide napravena? Yverot so dvaroga ikonata }e mu ja napravi naprviot yver. Zatoa taa i senarekuva ikona na yverot. Za dadoznaeme {to e taa ikona i kakotreba da bide napravena,morame da gi prou~ime

obele`jata na samiot yver, napapstvoto.

Obedinuvawe naCrkvata i Dràvata

Koga crkvata vo po~etokot serasipala zastranuvaj}i od edno-stavnosta na evangelieto iprifa}aj}i gi neznaboè~kiteobi~ai i obredi, taa go zagubilaBo`jiot Duh i negovata sila. Zada moè da vladee nad sovestana lu|eto, barala podr{ka oddràvnata vlast. Kako rezultatna toa se pojavilo papstvoto -crkva {to vladeela naddràvata i istata jaupotrebuvala za postignuvawe nasvoite celi, osobeno zakaznuvawe na “ereticite”. ZaSoedinetite Dràvi da moàtda mu napravat na yverot ikona,crkovnata vlast mora da jakontrolira gra|anskata vlasttaka za crkvata da moè da jaupotrebi dràvnata vlast zapostignuvawe na svoitesopstveni celi.

Otpadot crkvata ja dovel dotamu {to taa pobarala pomo{ oddràvata, a toa go prigotvilopatot za razvitokot napapstvoto, yverot. Pavle rekol:“Nema da dojde denot Gospodendodeka prvo ne nastapi otpad ine se pojavi ~ovek na bezzako-nieto, sin na gibelta” (2Solunjanite 2:3). Spored toa,otpadot vo crkvata }e mu goprigotvi patot na yverot.

Istorijata se PovtoruvaBiblijata kaùva deka predGospodovoto doa|awe }e nastanesosotojba na versko opa|awe,sli~na na ona vo prvite vekovi.“No ova znaj go: vo poslednitedenovi }e nastanat vremiwate{ki. Za{to lu|eto }e stanatsamoìvi, srebroqupci,samofalci, gordi, huliteli,nepokorni sprema roditelite,neblagodarni, nepravedni, ne-druèqubivi, nepomirlivi,klevetnici, nevozdr`livi,neskrotlivi, nedobroqupci,predavnici, prebrzi, nadueni,pove}e slastoqupci otkolkubogoqupci, na izgled pobo`ni,a od silata na Boga se odrekle”(2 Timoteja 3:1-5). “Duhot jasnozboruva deka vo poslednitevremiwa nekoi }e otstapat odverata slu{aj}i la`ni duhovi i

“Yidot na razdvojuvawepome|u crkvata i

dràvata e metaforabazirana na lo{a

istorija, metafora koja seima dokaàno kako

nekorisen sudski vodi~.Taa treba otvoreno i bezsomnenie da se napu{ti.”

Chief Justice William RehnquistTime, December 9, 1991.

“Neodamne{noto re{eniena Vrhovniot Sud na SADizjavuva deka vo slu~aj

koga religiskite prava sesudruvaat so vladinite

potrebi za ednakvipropisi, sudot bi ja

podràl vladata.” LosAngelos Times, April 18, 1990.

11

|avolski nauki” (1 Timotej 4:1).Satanata }e deluva “so sekojasila, so ~udni znaci, so la`ni~uda i so sekakva rasipanaizmama”. A site onie “{to ne japrifatija qubovta kon visti-nata za da se spasat”, }e bidatprepu{teni sami na sebe da japrifatat “delotvornatazabluda za da i veruvaat na la-gata” (2 Solunjanite 2:9-11). Koga}e nastapi ovaa sostojba nabezbo`nost, toga{ }e nastapatistite posledici kako i voprvite vekovi.

Formirawe na IkonataKoga vode~kite crkvi voSoedinetite Dràvi }epostignat soglasnost vo to~kitena naukata {to im se zaedni~kii koga }e po~nat da vlijaat vrzdràvata da gi nametne nivnitepropisi i da gi poddrì nivniteustanovi, toga{ protestanskaAmerika }e stane ikona na rim-skata sve{teni~ka vlast, aneizbe`na posledica na toa }ebide nametnuvawe na gra|anskikazni za onie {to veruvaatpoinaku. ❏ Svetosta na Sabotata

Dodeka po~itatelite na Bogaposebno se poznavaat po toa {toja dràt ~etvrtata zapoved -za{to taa e znak na Bo`jatatvore~ka mo} i svedok deka samoToj kako Tvorec ima pravo napo~ituvawe od strana na lu|eto- privrzanicite na yverot }e sepoznavaat po svoeto nastojuvaweda go sru{at denot nase}avaweto na Tvorecot za da jaizdignat ustanovata na Rim. Vopolza na nedelata papstvotoprvo istapilo so svoi drskibarawa; i prv pat ja povikalodràvata na pomo{ koga sakaloda go prisili narodot da japraznuva nedelata kako“Gospoden den”. No Biblijataupatuva na sedmiot den kakoGospoden den, ne na prviot. Hris-tos rekol: “Sinot ~ove~ki egospodar na sabotata.” ̂ etvrtatazapoved veli: “A sedmiot den eodmor na tvojot Gospod Bog.”Preku prorokot Isaija samGospod ovoj den go narekuva: “Mojsvet den” (Marko 2:28; 2 Mojseeva20:10; Isaija 58:13).

Rimokatolicite priznavaatdeka promenata na sabotata jaizvr{ila nivnata crkva iizjavuvaat deka so praznuvawetona nedelata protestantite japriznavaat nivnata vlast.

Vo znak na papskiotavtoritet, katoli~kite pisatelija naveduvaat “tokmu ovaapromena na sabotata vo nedela{to ja odobruvaat i prote-stantite... za{to sopriznavaweto na nedelata tie japriznavaat vlasta na crkvata dagi odreduva praznicite, i dekaprestapuvaweto na tie praznicie grev.”- Henry Tuberville, An Abridg-

ment of the Christian Doctrine, page58. Spored toa {to e drugopromenata na sabotata otkolkuìg ili znak na mo}ta naRimskata crkva - “ìg na yverot”?

Otfrlawe na BiblijataRimskata crkva ne se otkaàlaod svoeto barawe za prevlast, ikoga svetot i protestantskitecrkvi }e ja prifatat nejzinatanedela kako sabota, toga{ tievsu{nost ja priznavaat nejzinatavlast. Za ovaa promena tiemoàt da se povikaat naavtoritetot na otcite i napredanijata, no postapuvaj}itaka, go pobivaat tokmu onana~elo {to gi izdeluva od Rim -deka “Biblijata, i samoBiblijata, e vera naprotestantite”. Sekojprivrzanik na Rim moè da vidideka protestantite se laàtsamite sebesi i deka vo ovojslu~aj namerno gi zatvoraato~ite pred faktite. Kogadvièweto vo korist napriznavaweto na nedelatanaiduva na odobruvawe,privrzanicite na Rim seraduvaat znaej}i deka so tekot navremeto celiot protestantskisvet }e dojde pod znameto na Rim.

Po~ituvawe na YverotNo hristijanite vo minatitevekovi ja praznuvale nedelatamislej}i deka ja praznuvatbibliskata sabota. I deneskau{te ima vistinski hristijani vorazli~ni hristijanski crkvi pai vo Rimokatoli~kata, koiiskreno veruvaat deka nedelatae od Boga odredenata sabota. Bogja prima nivnata iskrena namerai nivnata ~esnost. No kogapraznuvaweto na nedelata }ebide nametnato so zakon i kogasvetot potpolno }e bide upateni prosvetlen vo vrska sodol`nostite kon vistinskatasabota, toga{ site {to }e japrekr{at Bo`jata zapoved da japoslu{aat naredbata {to ne setemeli na pogolem avtoritetotkolku {to e Rim, so toa }e mudadat pogolema po~it napapstvoto otkolku na Boga. Tiego po~ituvaat Rim i vlasta {tonareduva da se drì ustanovata

SAD go menuva ustavot - Ja nametnuva Papskata “sabota” - Zboruva kako zmev

@igot na YverotYverot so dva roga “postigna nasite - na malite i golemite, nabogatite i siromasite, naslobodnite i robovite - da im seudri ìg na desnata raka ili na~eloto, I nikoj da nemoè ni dakupuva nitu da prodava, osvenonoj {to nosi ìg so imeto nayverot ili so brojot na negovotoime” (Otkrovenie 13:16,17).Opomenata na tretiot angelglasi: “Sekoj {to mu se klawa nayverot i na negovata ikona i {to}e primi ìg na ~eloto ili narakata, }e pie od vinoto naBo`jata jarost” (Otkrovenie14:9). “Yverot” {to se spomenuvaovde, ~ie {to oboàvawe }e goiznudi yverot so dva roga, eprviot yver, sli~en na ris, odOtkrovenie 13. glava - papstvoto.“Ikonata na yverot” go pret-stavuva onoj oblik naotpadnatiot protenstantizam{to }e se razvie koga protestant-skite crkvi }e baraat pomo{ oddràvata prinudno da janametnat svojata nauka. Segau{te ostanuva da go opi{eme“ìgot na yverot”.

Razli~ni Slu`biPo opomenata da ne mu seklawame na yverot i na negovataikona, proro{tvoto kaùva:“Ovde e trpenieto na svetite koigi dràt Bo`jite zapovedi i ve-rata Isusova.” Bidej}i onie {togi dràt Bo`jite zapovedi ovdese postaveni nasproti onie {tomu se klawaat na yverot i nanegovata ikona i go prifa}aat

negoviot ìg, od tuka jasno segleda deka po~ituvaweto naBo`jiot zakon od edna strana, inegovoto prestapuvawe, od drugastrana, ja pravat razlikata me|uonie {to mu se klawaat na Bogai onie {to mu se klawaat nayverot.

Karakterot na YverotPosebno obele`je na yverot, a sotoa i na negovata ikona, egazeweto na Bo`jite zapovedi.Danilo kaùva za male~kiot rog,odnosno za papstvoto: “I }e po-misluva da |i promenivremiwata i zkonite” (Danilo7:25). Pavle istata vlast janarekol “~ovek na bezzakonieto”(“~ovek na grevot”), koj seizdignuva nad Boga. Ednoproro{tvo se dopolnuva so drugo.Samo so menuvawe na Bo`jiotzakon papstvoto moèlo da seizdigne nad Boga. Onoj {tosvesno go drì vaka izmenetiotzakon, so toa i oddava najvisoka~est na vlasta {to go izmenila.Takvata poslu{nost kon papski-te zakoni e znak na vernosta konpapata, a ne kon Boga. Ovdestanuva zbor za namernata idobro promislenata promena: “I}e pomisluva da gi promenivremiwata i zakonite”.Promenata izvr{ena vo~etvrtata zapoved to~no goispolnuva proro{tvoto. Crkvatatvrdi deka samo taa ima vlast daja izvr{i taa promena. So toapapskata vlast otvoreno seizdignala nad Boga.

1212

{to ja vovel Rim. Tie mu seklawaat na yverot i na negovataikona. Koga lu|eto }e ja otfrlatustanovata za koja Bog rekol dekae znak na negovata mo} a namestonea ja po~ituvaat onaa {to jaizbral Rim da bide znak nanegovata vrhovna vlast, tie natoj na~in primaat znak na vernostkon Rim - “ìg na yverot”. Duritoga{, koga seto toa }e im bidejasno na lu|eto, i tie }e se najdatvo polo`ba da biraat me|uBo`jite i ~ove~kite zapovedi,onie {to }e ostanat vo svojotprestap, }e go primaat “ìgot nayverot”.

Najstra{nata ZakanaNajstra{nata zakana, {to koga ida e mu e upatena na smrtniot

~ovek, se nao|a vo tretataangelska vest. Sigurno toa estra{en grev poradi koj seizleva vrz glavite navinovnicite Bo`ji gnevnepome{an so milost. Lu|eto nesmeat da ostanat vo temnina vovrska so ovoj mo{ne vaènpredmet. Predupreduvawetoprotiv ovoj grev treba da mu se

na sebe vnimanieto na celiotsvet.

Dva Golemi DelaNa krajot na borbata celotohristijanstvo }e bide podelenona dva golemi dela - na onie {togi dràt Bo`jite zapovedi iverata Isusova, i na onie {to muse klawaat na yverot i nanegovata ikona i go primaatnegoviot ìg. Iako crkvata idràvata }e ja soedinat svojatamo} da gi prisilat “site - malitei golemite, bogatite i siro-masite, slobodnite i robovite”-da go primat “ìgot na yverot”(Otkrovenie 13:16), sepakBo`jiot narod nema da go primi.Prorokot u{te na Patmos gividel “onie {to go pobedijayverot i negovata ikona i brojotna negovoto ime, kako stojat nastakleno more so Bo`ji harfi voracete i ja peat pesnata naBo`jiot sluga Mojsej i pesnata naJagneto” (Otkrovenie 15:2,3).

Dve Golemi ZabludiSo dve golemi zabludi, sozabludata za besmrtnost nadu{ata i so zabludata zapraznuvawe na nedelata, sata-nata }e uspee da gi prelaèlu|eto. Dodeka prvata zabludapostavuva temel za spiritiz-mot, vtorata sozdava vrska na

prijatelstvo so Rim.Protestantite vo

Soedinetite Dràvi }e bidatprvi koi }e podadat raka prekuponorot za da ja prifatat rakatana spiritizmot. Tie }e japrifatat rakata na rimskatavlast i pod vlijanie na ovojtroen sojuz, ovaa zemja }e pojdepo stapkite na Rim so toa {to }egi gazi pravata na sovesta.

Razlikata me|u onie {tovelat deka se hristijani inevernicite sega odvaj moè dase zabeleì. Pripadnicite nacrkvite go sakaat ona {to go sakasvetot i gotovi se da se soedinatso nego; a satanata re{il da gipovrze vo edno telo i so toa dago zasili svoeto delo sobiraj}igi site vo redovite naspiritizmot. Katolicite, koi sefalat so ~udata kako sigurenznak na crkvata koja e od Boga,}e bidat lesno izmameni od ovaasila {to pravi ~uda, a protestan-tite, otfrlaj}i go {titot navistinata, isto taga }e bidatprelagani. Katolicite,protestantite i svetovnite lu|e}e go prifatat oblikot napobo`nosta bez nejzinata sila ivo ova soedinuvawe }e vidatdvièwe za obratuvawe nasvetot i za vospostavuvawe nadolgo o~ekuvanotoiljadagodi{no carstvo. ❏

objavi na svetot u{te pred izle-vaweto na Bo`jite sudovi za siteda moàt da znaat zo{to tietreba da se izleat i da im sedade mo`nost da gi izbegnat.Proro{tvoto kaùva dekaprviot angel mu ja objavuvasvojata vest “na sekoe pleme, ja-zik, koleno i narod”.Predupreduvaweto na tretiotangel {to sodrì del od istatatrojna vest, isto taka mora da muse objavi na celiot svet. Sporedproro{tvoto, ovaa opomena }ebide objavena “so silen glas” odstrana na eden angel koj letasrede neboto i koj }e go privle~e

So pomo{ na spiritizmotsatanata se pojavuva kakodobrotvor na ~ove~kiot rod; tojgi lekuva bolestite na lu|etoi se pretstavuva kako onoj {todonesuva nova i povozvi{enareligija, a vo isto vreme rabotikako ru{itel. Negoviteisku{enija mnozina vodat vopropast. Neumerenosta gootapuva razumot; kon ova sledat

setilni zadovolstva, karanicii krvoprolevawa. Satanatauìva vo vojnata, za{to vojnatabudi najlo{i strasti vodu{ata, i potoa gi frla vove~na propast svoite `rtvipotonati vo porok i krv. Negovacel e narodite da gi razdraznida vojuvaat edni protiv drugi,za{to taka moè mislite nalu|eto da gi odvrati od podgo-tovkata da opstanat vo denot naBo`jeto doa|awe.

Satanata isto taka rabotipreku prirodnite sili da gisobere nepodgotvenite du{i zasvojata ètva. Toj gi prou~iltajnite na laboratorijata naprirodata i seta svoja mo} jaupotrebuva da zavladee so nivvo onaa mera kolku {to mudozvoluva Bog. Koga mu bilo

dozvoleno da go isku{a Jova,kolku brgu bile uni{teni sta-data, slugite, ku}ite i decata -nesre}ite se nièle sosekavi~na brzina. Bog e toj {togi ~uva svoite sozdanija i gi{titi od silata nauni{tuvaweto. Nohristijanskiot svet pokaàlprezir kon Bo`jiot zakon iGospod }e go stori ona {to gokaàl. Toj Zemjata }e ja li{i odsvoite blagoslovi i }e japovle~e svojata za{tita odonie {to stanuvaat protivnegoviot Zakon i gi u~at iprisiluvaat i drugite dapravat taka. Satanata imavlast nad site onie {to ne gi{titi Bog na poseben na~in. Tojna nekoi }e im pomogne i }e gistori sre}ni za pouspe{no da gi

izvede svoite nameri, dodekadrugite }e gi turne vo nevolja i}e gi navede da veruvaat dekaBog e toj {to gi ma~i. Dodekasatanata im se pretstavuva nalu|eto kako golem lekar kojmoè da gi isceli site nivnibolesti, vo isto vreme toj }e giobremeni so bolesti i nesre}ii celi gradovi }e pretvori vournatini i pusto{.

Identifikuvanipredizvikuva~ite na

NevoqiI toga{ golemiot izmamnik }egi ubedi lu|eto deka pri~inataza ovie zla se onie {to musluàt na Boga. Tie {topredizvikale nebesnonegoduvawe siot tovar }e gostrupolat vrz onie ~ija {to

“Svetkuvaweto na nedelataod Protestantite

pretstavuva po~it konavtoritetot na

(Katoli~kata) crkva {to tiego pla}aat kako za inaet na

samite sebe.” MonsignorSegur, Plain Talk About the Prot-estantism of Today, page 213.

“Nedelata e ìg nana{iot avtoritet.

Crkvata e nadBiblijata, i ovaa

promena na sabotata esamo dokaz za toj fakt.”The Catholic Record, Lon-

don, Ontario,September 1, 1923.

Satanata Komanduva Nov Svetski Poredok

13

poslu{nost kon Bo`jitezapovedi e postojan prekor zaprestapnicite. ]e se tvrdideka lu|eto so nepo~ituvawetona nedelata go navreduvaatBoga; deka ovoj grev navlekuvanevolja {to nema da prestanedodeka ne bidat prisileni siteda ja praznuvaat nedelata, ideka onie {to propovedaatdrèwe na ~etvrtata zapoved iso toa go potkopuvaatpo~ituvaweto na nedelata, gobunat narodot spre~uvaj}i gopovtorno da ja dobieboèstvenata milost i dapostigne zemna blagosostojba.

Silata {to pravi ~uda, a {tose otkriva preku spiritizmot, }ego upotrebi svoeto vlijanie

protiv onie {to }e izberat sopogolemo zadovolstvo da goslu{aat Boga otkolku lu|eto. Vosvoite poraki duhovite }eizjavuvaat deka Bog gi pratil dagi uverat protivnicite nanedelata deka se vo zabluda ida potvrdat deka zemnite zakonitreba da se po~ituvaat kakoBo`jiot zakon. Tie }epokaùvaat àlewe poradigolemata rasipanost {to vladeevo svetot i, zaedno so verskiteu~iteli, }e tvrdat deka niskatasostojba na moralot epredizvikana so oskvernuvawetona nedelata. Silno }e bidenegoduvaweto na svetot protivonie {to }e odbijat da imveruvaat na nivnite zborovi. ❏

blagoslov }e bide izre~en nadpo~ituva~ite na yverot i nanegovata ikona - tokmu nad onielu|e za koi Biblijata kaùvadeka vrz niv }e bide izleannepome{an Bo`ji gnev.

Me|utoa na satanata nema damu bide dozvoleno da go imitirana~inot na Hristovoto doa|awe.Spasitelot svojot narod gopredupredil vo ovoj pogled ito~no go opi{al svoeto doa|awe:“Oti }e se pojavat la`nihristosi i la`ni proroci i }epokaàt golemi znaci i ~uda, zada gi prelaàt, ako e mo`no,izbranite... I taka, ako vi re~at:Ene go vo pustina - ne izleguvajte;ene go vo tajni sobi - ne veruvajte.Za{to kako molwata {toizleguva od istok i se gleda durido zapad, taka }e bide doa|awetona Sinot ôve~ki” (Matej 24:24-27,31;25:31; Otkrovenie 1:7; 1Solunjanite 4:16,17). Ne e mo`noda se imitira ova doa|awe. Toa}e bide seop{to poznato - site}e go vidat.

Edinstveno BiblijataSamo onie koi revnosno goistraùvaat Svetoto pismo ikoi imaat qubov kon vistinata}e bidat za{titeni od golemataizmama {to }e go zarobi siotsvet. So pomo{ na svedo{tvatana Svetoto pismo tie }e gootkrijat prestoreniot

izmamnik. Site }e bidatizloèni na vreme naispituvawe. Vistinskitehristijani }e se otkrijat sore{etaweto {to }e gopredizvika ova isku{enie.Dali Bo`jiot narod deneska etolku cvrsto vtemelen nanegovata Re~ za da ne sepotpira vrz svoite setila?Dali vo ovoj re{ava~ki ~as }ese potpira vrz Biblijata, samovrz Biblijata? Satanata }e seobiduva da gi spre~i da seprigotvat da se odràt vo onojden. Toj }e prezeme se naBo`jite deca da im go zatvoripatot, da gi zarobi so zemnibogatstva, da gi natovari soteòk i ma~en tovar za srcetoda go preoptovarat so svetovnigriì i denot na isku{enietoda gi zatekne kako kradec. ❏

“Na papstvoto i negovatainstitucionalna

organizacija;Rimokatoli~kata crkva, mu

bea potrebni skoro 2 000godini za da se zdobie so

status i pozicija nageoreligija. . . . So politi~ka

cel i struktura? Da sogeopoliti~ka cel i

struktura. Bidej}i vofinalnite analizi Jovan

Pavle II kako Hristovnamesnik tvrdi deka e

poslednoto sudsko telo, naop{testvoto od dràvi

kako op{testvo.” Keys of ThisBlood, M. Martin p.374-375.

Tretata Angelska Vest“I tret angel po nego naide, zboruvaj}i so visok glas:

koj }e mu se pokloni na yverot i na obrazot negov, iprimi beleg na ~eloto svoe ili na rakata svoja, toj }epie od vinoto na jarosta Bo`ja, vino nerazvodneto,izleano vo ~a{ata na Negoviot gnev, i }e bide ma~enso ogan i sulfur pred svetite angeli i pred Agnecot.Dimot od ma~eweto nivno }e se izdiga vo site vekovi;nema da imaat mir ni dewe, ni no}e onie, koi }e mu sepoklonat na yverot i na negoviot obraz, i koi }e goprimat belegot na negovoto ime.” (Otkrovenie 14:9-11)

“Krajnata namera na ekumenizmot, onaka kako {to go zamisluvaat Katolicite, e edinstvo vo verata ibogoslu`bata, i priznavawe na superiorniot duhoven avtoritet na Rimskiot biskup”- Priest J.Cornell.

Satanata vo Hristov LikVo zavr{niot ~in na golemataizmama, li~no satanata }e seprikaè kako Hristos. Crkvatadolgo tvrdela deka go ~ekadoa|aweto na Spasitelot kakoispolnuvawe na svoite nadeì.Sega golemiot izmamnik }esozdade vpe~atok deka Hristosve}e do{ol. Vo razni krai{ta nasvetot satanata }e se pojavi me|ulu|eto kako veli~estvenosu{testvo so bleskoten sjaj, koe}e bide sli~no na opisot naBo`jiot Sin vo JovanovotoOtkrovenie (Otkrovenie 1:13-15). Slavata {to }e go opkruùva}e go nadmine se ona {to koga ida e go videlo smrtnoto oko. Niz

vozduhot }e odeknuva triumf napobeda: “Hristos do{ol, Hristosdo{ol!” Narodot }e pa|a ni~kumpred nego oboàvaj}i go; toj }e gipodigne racete i }e giblagoslovi kako Hristos {to giblagoslovil svoite u~enici kogaìveel na Zemjata. Negoviot glas}e bide mek i pridu{en, nomelodi~en. So blag i so~uvstvitelen ton }e iznesuvanekoi prekrasni nebeski vistini{to gi iznesuval Spasitelot. ]elekuva bolesti kaj narodot i }etvrdi, kako da e Hristos, dekasabotata ja promenil vo nedelai na site im zapovedal da gopraznuvaat denot {to go blago-slovil toj. ]e kaè deka onie koiuporno go praznuvaat sedmiotden go obes~estuvaat negovotoime, za{to odbivaat da gislu{aat negovite angeli {to gipratil kaj niv so svetlina i sovistina. Ova }e bide silna,re~isi nepreodoliva izmama.Kako Samarjanite {to gi izmamilSimon vraàrot, narodot, odmale~ko do golemo, }e ja prifatiovaa izmama i }e veli: “Ova egolema Bo`ja sila” (Dela 8:10)

Otkrivawe na IzmamnikotNo Bo`jiot narod nema da bidezaveden. Naukite na ovoj laènHristos ne se vo soglasnost soSvetoto pismo. Negoviot

[to se odnesuva don e o d a m n e { n o t oosnovawe na kulturencentar vo Va{ington,papata Jovan Pavleveli: “na ova }egledame kako na malVatikan voSoedinetite Dràvi.”- kako {to objavilPaul Shepard AP writer.The Daily News, March24, 2001.

1414

Ajde sega da go prenaso~imevnimanieto od minatoto iistorijata kako i od site oniekrizi {to nadoa|aat, i daporazmislime okolu srcevinatana celiot ovoj predmet.

Ako imate èlba moète dastanete Bo`je ~edo tokmu sega,tokmu vo ovoj moment. Bog imastoreno se {to eden Bog moè dastori, a va{e e sega da goprifatite ona {to toj go u~inalza site nas. Bog ne vozqubi tolkumnogu “{to Go dade SvojotEdinoroden Sin, ta sekoj, kojveruva vo Nego, da ne zagine, tukuda ima ve~en ̀ ivot.” (Jovan 3:16).

Sila Koja OsposobuvaGo imate li primeno toj dar?Site onie {to go primaat Nego(Isus Hristos) im se dava vlastda bidat Bo`ji deca. “A na sitekoi Go primija, im dade vlast dastanat Bo`ji deca, na onie koiveruvaat vo Negovoto ime.”(Jovan 1:12). Vie ste Bo`jasvoina. Toj ve sozdade, pa takavie ste negovi i prekusozdavaweto. Toj ve otkupi, pataka vie ste Negovi i prekuotkupenieto. No toj ne veprisiluva; vie samite morate daodlu~ite da stanete Negovi; viemora da gi priznaete Negoviteprava, i va{ata vrska so Nego. Vomomentot koga }e mu sepredadete. vo istiot toj momentstanuvate Negovi (vidi Rim-janite 6:16). Vo istiot moment

koga go predavate svojot ìvotpod Negovo vodstvo, Toj japrevzema celosnata kontrola.Potoa od moment vo moment vie~ekorite so Nego. Taka vodeni odGospoda vie ste Negovi ~eda.“Site onie koi gi vodi Bo`jiotDuh -tie se Bo`ji sinovi.”(Rimjanite 8:14).

Dali znaete deka grevot eprestap na Bo`jiot zakon? “Sekojkoj vr{i grev, vr{i i bezzakonie;i grevot e bezzakonie.” (1Jovanovo 3:4), vidi isto taka(Rimjanite 5:13; 7:7).

Dali znaete deka sedmiotden e Bo`jata Sabota? “I nasedmiot den Bog gi zavr{iSvoite dela, {to gi napravi. Ise odmori vo sedmiot den od siteSvoi dela {to gi napravi. I Boggo blagoslovi sedmiot den, i goosveti, za{to vo nego se odmoriod site Svoi dela, koi gi sozdadeBog i gi napravi.” (1 Mojseeva2:2,3), vidi isto taka (2 Mojseeva20:8-11).

Nanovo Ra|aweSo ~ovek se sprijateluvamepreku pogled ili dopir, a dodekaso Isusa toa go pravime prekuna{ite misli. Koga ja veruvameBo`jata Re~, ja veruvame sosrceto. Vidi (Rimjanite 10:10). “Itaka, verata doa|a odslu{aweto, a slu{aweto odHristovoto slovo.” (Rimjanite10:17). Potoa Isusovata veradoa|a preku prou~uvaweto na

Papata Ponizniot Hristos

R i m P r e d i z v i k u v aUrednikot na “The Catholic Mirror” od Baltimor, M.D,

izdade serija od ~etiri statii, koi {to bea objavenivo ovoj vesnik na, 2,9,16 i 23 Septemvri 1893. . . . Iakoovie statii ne bea napi{ani li~no od Kardinalot(Gibons), sepak bea objaveni so negovo li~noodobrenie, i se izraz na papskoto mislewe vo vrskaso ovoj predmet. Isto taka tie se otvoren predizvikna Papstvoto kon Protenstantizmot i negovotobarawe do Protestantite koi {to mu ja dolàtsmetkata za toa {to ja svetkuvaat nedelata. . . .

“Adventistite se edinstvenoto hristijansko telokoi {to ja imaat Biblijata kako svoj u~itel, i koi{to nemoàt da pronajdat nikakov dokaz niznejzinite stranici za promenata na denot za odmorod sedmiot na prviot. Ottuka doa|a i nivniot naziv“Adventisti na Sedmiot den”. Protestantite. . . . goimaat otfrleno Bo`jiot den za svetkuvawe postavenod samiot Bog, pripi{uvaj}i si pri toa samite na sebeden za svetkuvawe za koj {to Svetoto pismo nikoga{ne govori kako za takov, so {to se vo direktnaprotivre~nost na Bo`jata zapoved.

“No vistina, fakt i pravo e deka i najstrogiotkriterium na pravdata zabranuva sekakva osuda naovaa mala sekta (Adventisti na Sedmiot den, denesvborjuva vo svoite redovi pove}e od 10 milioni~lenovi) bez mirna i nepristrasna proverka. . . .

“Protestanskiot svet se od svoeto detstvo nekadevo XVI vek odsekoga{ bil vo soglasnost soKatoli~kata crkva, {to se odnesuva do svetkuvawetona svetata Nedelata, a ne Sabota.”

“Dodeka. . . . od druga strana, poslednite (Izraelskii Adventisti~ki) dobieni argumenti, se nesoborlivi zagolemoto Protestansko telo. . . . (Protestantite). . . .nemaat nikakov drug izbor osven da si priznaat dekaza pove}e od tri stoletija u~at i praktikuvaat ne{to{to e Bibliski neto~no. . . . Kako dodatok za potkrepana ovaa Bibliska i neoprostiva gre{ka, vredno e dase napomene deka ova ja vklu~uva i edna odnajpozitivnite i najnaglaseni zapovedi {to Bog ja imadadeno do svoite slugi: “Pomni go denot saboten dago svetkuva{.” (Sedmiot den) nitu eden protestant(so isklu~ok na Adventistite i na nekolku drugi) {toìvee denes ja nema po~ituvano ovaa zapoved. Dodekaod edna strana rado ja sledat otpadni~kata crkvaod druga strana pri toa poso~uvaat kon nivniotu~itel - Biblijata, koja {to pak od 1 Mojseeva pa sedo Otkrovenieto ne u~i druga nauka. . . .” Rome’sChallenge 1-5.

“Spored seto ova moè da se izvle~e jasen ineosporliv zaklu~ok; deka me|u onie koi {to jasledat Biblijata kako svoj vodi~, Izraelcite iAdventistite na Sedmiot den ja imaat na svoja stranaekskluzivnata va`nost na dokazite, a dodeka pakbibliskite Protestanti nemaat nitu eden zbor vosamoodbrana za zamenata na Sabotata vo Nedela.”Rome’s Challenge 11.

[to da se Stori Sega?

15

Bo`jata Re~. Vidi (Otkrovenie14:12). Nie morame daprou~uvame za da se pokaèmedostojni pred Boga, i da japo~ituvame vistinata za ovasega{no vreme. Vidi (2 Timotej2:15). Potoa Re~ta (vo tvoetosrce) za~nuva nov ̀ ivot, koj {topretstavuva “nanovo ra|awe”.Vidi (1 Petrovo 1:23). Potoava{e e da prodolìte da pieteod mlekoto na Slovoto, i takada “rastete”. Vidi (1 Petrovo2:2). Nemojte pri toa da ~ekatenekakov izliv na ~uvstva.Drète go Boga za NegovotoSlovo, bez razlika kako se~uvstvuvate.

Pro~istuvaweNa{ata qubov se iskaùvapreku po~ituvaweto na Bo`jitezapovedi.

“I po toa znaeme deka sme Gopoznale, ako gi pazime Negovite

zapovedi. Koj veli go poznav ane gi pazi Negovite zapovedi,laèc e i vistinata ne e vonego. A koj go pazi Negovotoslovo, vo nego, navistina,qubovta kon Boga stignala dosovr{enstvo. Po toa znaemedeka sme vo Nego.” (1 Jovanovo2:3-5). [to i da posakatepra{ajte go Boga, a potoablagodarete mu. Sega ona {toste go pobarale e va{e. Vidi(Marko 11:24). Se razbira seko-ga{ koga pra{uvate, pra{uvajtevo soglasnost so Bo`jata volja.Vidi (1 Jovanovo 5:14-15).

Bog veli: “]e ve o~istam.”“]e vi dadam novo srce.” “]e govloàm Mojot Duh vo vas.”(Ezekil 36:25-27). Pobarajte daToj toa i go stori. BlagodareteMu, zatoa {to Toj i }e go stori,oti vetil. Ispovedajte gisvoite grevovi Nemu. Pobarajtepro{ka od Nego. BlagodareteMu za primenoto oprostuvawe (1Jovanovo 1:9; Matej 7:7,11;Filipjanite 4:6,19). Biblijata

e polna so vetuvawa - sporedovoj ednostaven plan sitemoàt da bidat va{i.

êkorete so HristaDrag ~itatelu, dali Bog saka dastanete Negovo ~edo?Odgovorot e ednostaven: DA!DA! DA! Pra{aweto sega e: Dalivie sakate da bidete Negovo~edo? Ako va{iot odgovor e DA,toga{ spored avtoritetot naBo`jeto slovo, vie ste Bo`je~edo. Pruète mu ja svojata rakai ostanete so Nego.

“Koj go ~uva mirot za{to senadeva vo Tebe. Nadevajte se

îtateluodlukata eva{a, {to

}e storite?

vo Gospoda doveka, za{toGospod e Ve~na Stena.” (Isaija26:3-4). ❏

www.earthsfinalwarning.comwww.theloudcry.net

Isus na{iot pravosve{tenik(Evreite 3:1)

Nara~ajte go ova dragoceno pi{ano delo od kade{to e zemen pogolemiot delod materijalot vo ovaabro{ura. Yirnete {to seslu~uva zad scenata nagolemata borba pome|udobroto i zloto. Ovaa knigavi gi dava najva`niteistoriski nastani odhristijanskata era, i vevodi postepeno se doklimaksot {to zabrzano sepribliùva.Celosno istoriski ibibliski dokumentirana.Milioni prodadeni {irumsvetot.

I seto ova go dobivate BESPLATNO!!

GOLEMATA BORBA Za ponatamo[no prou~uvawe nabibliskite vistini vi gi prepora~uvame

slednive izdanija:1) PATRIJARSI I PROROCIKniga vo koja se pomesteni izve{tai za sozdavaweto na Adamai Eva i nivniot pad vo grev so negovite katastrofalniposledici i burnata istorija na Bo`jiot narod vo periodotod Adama do Davida.2) KOPNE@OT NA VEKOVITEVekoven kopne` na ~ovekot bil da najde spasitel od ~emeroti o~ajot na gre{niot ̀ ivot na ovoj svet. Vo ovaa kniga e opi{anìvotot na toj Spasitel ìvotot na Isus Hristos.3) DELATA NA APOSTOLITEIzvonredna kniga za izvornoto hristijanstvo i za ìvotot irabotata na Hristovite u~enici, apostolite.4) PATOT KON HRISTABestseler na svetskata duhovna literatura. Omileno delo vokoe milioni lu|e ja prona{le ubavinata na Hristoviotkarakter.5) APOKALIPSAKniga vo koja otkrovenieto i mno{tvoto proro{tva ni seotkrivaat u{te pove}e i u{te pojasno. Doznaete {to bilo i{to }e bide.

Ispratete gi svoite komentari i mislewa na slednive adresi:

1616

Posledna Opomena do Svetot“Mir na zemjata” e tema koja {tose popularizira sekoja godina odKatoli~kiot svet za vreme naproslavata na Boì}. Vistina edeka dobrite lu|e nasekade posvetot kopneat za ni{to pove}eod mir vo svetot, za da moàt daja vkusat radosta vo semejstvoto,vo verata i zaedno soprijatelite, i da gi vkusatplodovite na svojata po{tenarabota. No mirot na zemjata sepokaà kako mnogu neostvarliv.

Za vremeto na golemitesvetski imperii kako {to beaVavilonskata, Medo-Persiskata,Gr~ko-Makedonskata i Rimskataimperija zemjata ima doìveanorazli~ni periodi na politi~kii socijalen mir. Vo istorijatamnogu dobro stoi dokumentiranodeka pri pa|aweto na Rimskataimperija Evropa be{e podelenana deset razli~ni nacii. Vo te-kot na mnogu stoletija, iljadnicipa duri i milioni lica gizagubija svoite ìvoti obidu-vaj}i se preku mo}ni li~nosti, nobez uspeh, da gi spojatrazedinetite delovi povtornovo edna celina. Prvata SvetskaVojna be{e vodena so odnapredopredelena cel za da se stavikone~en kraj na vojuvawata vosvetot. Zaludnosta na vakvatanamera se dokaà podocna sorazgoruvaweto na ognot naVtorata Svetska Vojna. Ovaavistinska globalna vojna zavr{iso pronajdokot i upotrebata nazastra{uva~kata mo} nanuklearnata fisija. Sopo~etokot na atomskata era~ove{tvoto razvi takadestruktivno i mo}nozastra{uva~ko oru`je, {to sopravo vladee stravot deka do-kolku dojde do poseriozenkonflikt, toa bi moèlo dapredizvika nuklearen holokaustso golema mo`nost za celosnouni{tuvawe na ìvotot naplanetata Zemja.

Mirot kako rezultat nastravot od me|usebnouni{tuvawe isto taka se pokaàkako pomalku od idealen. Duri ipod vakvoto zastra{uvawe od

mo`no nuklearno uni{tuvaweZemjata be{e i e svedok na mnoguvooruèni konflikti kako i nanekolku pogolemi vojni, kako {tose vojnite vo Korea, Vietnam,Avganistan i neodamne{nitevoeni sudiri na biv{o-jugoslovenskite prostori (Bosnai skora{nata voena intervencijana NATO vo SR Jugoslavija).Obete golemi sili - Rusija i SAD- bea frustrirani od vojnite {tonemoèa da gi dobijat vo svojakorist samo so upotrebata nakonvencionalnoto oru`je,pla{ej}i se pritoa da neposegnat po nuklearnotovooruùvawe.

Vo vreme na vakvifrustrira~ki napori da seobezbedi nekakva forma naedinstvo i nade` za Zemjata,mo}nicite i svetskite silinudat solucija za ~ovekovitepotrebi za mir i stabilnost. VoOktomvri 1978 godina, mra~niotPolski arhibiskup, KarolVojtila be{e izbran voedno kakoreligiski voda~ na Katoli~katacrkva a i kako civilen voda~ naVatikan. Sega{niot papa jakoristi navidum svojata dvojnauloga na voda~, vo naporite da go

ispolni svoeto vetuvawe dekatoj e papata koj {to }e se vratina svetskiot tron, koj {to pre-thodno mu be{e odzeden napapstvoto kon krajot na Mra~niotSreden Vek, poto~no vo 1798godina. Mnogumina go smetaat zaprv moderen papa koj {to goposeduva potencijalot za ostva-ruvaweto na edna vakva cel.

Podnaslovot na neodamnaizdadenata kniga “Klu~evite naovaa krv” objavuva serija na nas-tani koi {to moàt da gopromenat svetot zasekoga{. Istotaka ukaùva na glavnite akterivo ovie nastani i za nivnatakrajna cel. Podnaslovot naknigata veli vaka: “Papata JovanPavle Vtori protiv Rusija iZapadot za kontrola na NoviotSvetski Poredok.”

Avtorot, Malaki Martin,Jezuit vnatre{en ~ovek naVatikan zazema papski pogledkon ovaa bitka za kontrola nasvetot. Vo knigata se sre}avaati odredeni proro{tva zaidninata na svetot, i sedefinira zna~aen del odVatikanskata strategija za kon-trolata nad istiot. Edno odproro{tvata ja opi{uva papskata

strategija za eliminacijata naSSSR. Ispolnuvaweto na ovaproro{tvo denes moè da senajde kako dobro dokumentiranaistorija. Svetskiot pe~at soneverojatna to~nost ja razotkriaktivnata papska uloga vodezintegracijata na komunizmot,~ij {to po~etok be{e sim-boliziran so pa|aweto naBerlinskiot Yid na 9 Noemvri1989 godina.

Sega koga porane{niotSovetski Sojuz e samo del odistorijata, akterite koi {topreostanaa vo ovaa bitka zanametnuvawe na svoeto vlijaniepa duri i kontrolirawe nacelosnata idnina na ~ove{tvotose SAD, OON i Papata JovanPavle Vtori. Preostanuva samoda se vidi dali Komunisti~kaKina }e prerasne vo geo-politi~ka sila.

Me|utoa ne e dovolno samopretskaùvaweto na edenJezuitski avtor za zakanata naNoviot Svetski Poredok da govklu~i alarmot za uzbuna. Nosekako alarmanten faktor e toa{to predmetot za koj {to knigata“Klu~evite na ovaa krv” raspravae tesno povrzan so proro{tvatazapi{ani vo Biblijata skoropred 2000 godini.

Kolku daleku }e bidatspremni da otidat Papata i SADi/ili OON vo privr{uvaweto naovoj navidum beskraen konfliktvo svetot denes? Kakvi pravci }ebidat zavzemeni vo nastojuva-wata da se donese mir sredesega{niot svetski socijalen,politi~ki i religiski nemir?Dali Noviot Svetski Poredokili vlada }e bide vospostavenvo sega{no vreme, se so cel dase povrati relativnatastabilnost na ve}e odminatitesvetski imperii? Nam ne ni eostaveno da naga|ame okolu ovievitalni pra{awa. Istorijata iproro{tvata ni gi davaat edni odnajsenzacionalnite inajseriozni proniknuvawa voposlednite svetski nastani koi{to se neposredno pred nas ipred celiot svet. ❏

U{te Kolku Super Sili Ostanuvaat?


noviot svetski poredok doa|a! · 2017. 4. 24. · globalen natprevar. kako i da e pove}eto od nas...

Documents