nuša petrič diplomska naloga - share.upr.si · izjava o avtorstvu podpisana nuša petrič,...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
NUŠA PETRIČ
KOPER 2012
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
ZELO LAČNA GOSENICA KOT LUTKOVNA
SPODBUDA V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU
Nuša Petrič
Koper 2012 Mentorica: doc. Jelena Sitar Cvetko
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Nuša Petrič, študentka študijskega programa Predšolska vzgoja
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v
prvem starostnem obdobju
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
___________________
V Kopru, dne 17. 11. 2012
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri nastajanju diplomske naloge.
Za strokovno pomoč, nasvete in spodbudne besede pri nastajanju diplomske
naloge se iskreno zahvaljujem mentorici doc. Jeleni Sitar Cvetko.
Zahvaljujem se tudi ravnateljici in sodelavkam Vrtca Zreče, za motivacijo,
optimizem in moralno podporo.
Največjo zahvalo namenjam staršem in družini, ki so verjeli vame ter me
spodbujali v času študija.
POVZETEK
Diplomska naloga predstavlja vlogo in pomen lutkovnih dejavnosti v prvem
starostnem obdobju, ki otroke motivirajo za nadaljnje ustvarjanje, učenje in
raziskovanje na vseh področjih.
Teoretični del predstavlja in opisuje razvoj igre, pomen simbolne igre, ki kaže prve
zametke v prvem starostnem obdobju. Hkrati predstavlja pomembnost vzgojiteljeve
vloge pri igri, predvsem pa opisuje, s kakšnimi metodami vzgojitelj približa dejavnost
otroku skozi sproščeno ustvarjalno igro. Upoštevajoč smernice sodobne kulturno-
umetnostne vzgoje, ki narekujejo medpodročno povezovanje, so lutkovne dejavnosti
učinkovito zgodnje učno sredstvo, ki pripomore k celostnemu razvoju otroka.
Raziskovalne hipoteze v nalogi so zasnovane tako, da je z njimi moč preveriti, ali
so dejavnosti z lutko uspešna metoda učenja na vseh področjih Kurikula, ali se z
vključevanjem lutkovnih dejavnosti krepijo odnosi in sodelovanje v skupini ter kako se v
tem procesu odraža vloga vzgojitelja.
V empiričnem delu so predstavljeni primeri iz prakse. Izhajam iz svojih izkušenj pri
delu z otroki v prvem starostnem obdobju, kjer sem v obdobju dveh mesecev
vključevala ustvarjalne lutkovne dejavnosti. V analizah so opisana opažanja ter
ugotovitve pri dokumentiranju in predvideni rezultati ter dosežki.
Predstavljeni so tudi rezultati in ugotovitve, ki kažejo na pozitiven vpliv in učinek
lutkovnih dejavnosti na čustvenem, spoznavnem in psihomotoričnem področju. Krepijo
se medosebni odnosi med otroki in tudi odnosi med vzgojiteljem in otrokom.
Ključne besede: igra, lutka, lutkovne dejavnosti, ustvarjalnost, motivacija,
vzgojitelj
SUMMARY
This diploma work presents the role and importance of puppet activities in early
childhood. They motivate children to create, learn and research in all areas.
The theoretical part presents and describes the development of the play and the
importance of symbolic play, which already shows its' first drafts in the early childhood.
It represents how important the role of an educator in the play is. It mostly presents the
methods educators use to bring the activity closer to a child. According to the
guideliness of contemporary arts and cultural education, which requires cross-curicular
integration, puppet activities are an effective learning means, which contribute to an
overall development of the child.
Using research hypothesis we can verify whether learning with puppets affects
every domain of Curriculum, whether puppet activities strengthen reletionships within
the group and what role does the educator play.
The empirical part presents practical examples based on my own experience in
working with very young children. For two months I included creative puppet activities
in my work.
The analysis describes the observations, on-going documentation, expected
results and achievements.
It also presents the results and findings, which show a positive impact and effect of
the puppet activity on emotional, cognitive and psychomotor domain. Interpersonal
relationships among children, as well as relations between educator and child
strenghten.
Key words: a play, a puppet, puppet activities, creativity, motivation, educator
KAZALO
1 UVOD ................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 3
2.1 Otrok in igra ................................................................................................... 3
2.1.1 Igra in otrokov razvoj ............................................................................... 4
2.1.2 Vloga odraslega v otrokovi igri ................................................................ 5
2.2 Simbolna igra ................................................................................................. 6
2.2.1 Pomen simbolne igre za otrokov razvoj ................................................... 7
2.2.2 Lutkovna igra kot simbolna igra ............................................................... 8
2.2.3 Vloga vzgojitelja pri lutkovni igri ............................................................... 9
2.3 Lutka in otrok ................................................................................................10
2.3.1 Lutka v vrtcu ...........................................................................................11
2.3.2 Lutka v prvem starostnem obdobju ........................................................12
2.3.3 Izdelava lutke .........................................................................................13
2.4 Lutkovne dejavnosti v Kurikulu za vrtce .........................................................14
2.4.1 Lutkovna dejavnost kot proces ...............................................................15
2.4.2 Gledališče v vrtcu ...................................................................................16
3 EMPIRIČNI DEL ..................................................................................................18
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ...........................................................18
3.2 Cilji in hipoteze ..............................................................................................18
3.3 Metode dela ..................................................................................................19
3.3.1 Opis vzorca ............................................................................................19
3.3.2 Opis postopka ........................................................................................19
3.3.3 Prostor ...................................................................................................20
3.3.4 Obdelava podatkov ................................................................................20
3.4 Uvodna razmišljanja in izhodišča ..................................................................20
3.5 Primeri prakse, rezultati in analize .................................................................22
3.5.1 Seznanjanje z zgodbo Zelo lačna gosenica............................................22
3.5.2 Izdelava scene in rekvizitov ....................................................................28
3.5.3 Izdelava metulja .....................................................................................34
3.5.4 Lutkovna igra Zelo lačna gosenica .........................................................39
3.5.5 Ples metuljev ..........................................................................................45
4 INTERPRETACIJA REZULTATOV .....................................................................53
4.5 Ugotovitve o preverjenih hipotezah in evalvacijah dejavnosti ........................53
5 ZAKLJUČEK .......................................................................................................55
6 LITERATURA ......................................................................................................57
KAZALO SLIK
Slika 1: Z razvojem postaja igra vedno bolj skupinska (Petrič 2012) ............................. 7
Slika 2: Beremo zgodbo o lačni gosenici (Petrič 2012) ................................................24
Slika 3: Gosenica že išče hrano (Petrič 2012) .............................................................25
Slika 4: Gosenice smo peljali na sprehod (Petrič 2012) ...............................................26
Slika 5: Gosenica so bo pregrizla skozi jabolko (Petrič 2012) ......................................26
Slika 6: Mimična lutka (Petrič 2012) ............................................................................30
Slika 7: Pobarval bom hruško (Petrič 2012) .................................................................30
Slika 8: Mečkanje časopisnega papirja za izdelavo rekvizitov (Petrič 2012) ................30
Slika 9: Midva barvava slive in jagode (Petrič 2012) ....................................................31
Slika 10: Sliva se pogovarja z jagodo (Petrič 2012) .....................................................31
Slika 11: Potrebujemo še sceno (Petrič 2012) .............................................................31
Slika 12: Igra se lahko prične (Petrič 2012) .................................................................32
Slika 13: Razvrščanje sadja (Petrič 2012) ...................................................................33
Slika 14: Poimenovanje sadja (Petrič 2012) ................................................................33
Slika 15: Gosenica je ugriznila hruško (Petrič 2012) ....................................................33
Slika 16: Izdelava metuljevih kril (Petrič 2012) .............................................................36
Slika 17: Metuljeva krila so pisana (Petrič 2012) .........................................................36
Slika 18: Otrok z lutko komunicira že med izdelavo lutke (Petrič 2012) .......................37
Slika 19: Metulju narišem še oči (Petrič 2012) .............................................................37
Slika 20: Mi pomagaš prilepiti krila? (Petrič 2012) .......................................................37
Slika 21: Jaz bom pa kar sama prilepila krila (Petrič 2012) ..........................................38
Slika 22: Ko je sijala polna luna, je na listu ležalo drobno jajčece (Petrič 2012) ...........41
Slika 23: Prvi dan je pojedla jabolko ............................................................................41
Slika 24: Buba je premajhna, povečati jo moram! (Petrič 2012) ...................................42
Slika 25: Skozi luknjico je pokukal metulj (Petrič 2012) ...............................................42
Slika 26: Lutkovna igra (Petrič 2012) ...........................................................................42
Slika 27: Deček je s pogledom in gibom oživel lutko (Petrič 2012) ..............................44
Slika 28: Ta gosenica pa zelo široko odpre gobček (Petrič 2012) ................................45
Slika 29: Poslušamo zvok triangla (Petrič 2012) ..........................................................48
Slika 30: Ples metuljev (Petrič 2012) ...........................................................................48
Slika 31: Menjava vlog v dramatizaciji (Petrič 2012) ....................................................49
Slika 32: Pridružila sem se plesu metuljev (Petrič 2012) .............................................51
Slika 33: Na travniku se srečata pikapolonica in metulj (Petrič 2012) ..........................51
Slika 34: Čmrlj in metulj postaneta dobra prijatelja (Petrič 2012) .................................52
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Danes se otroci z lutkami srečujejo v gledališču ali obisku raznih lutkovnih
predstav in delavnic. Kako pogosto jih obiskujejo, je odvisno predvsem od staršev in
njihovega odnosa do umetnosti.
Če želimo, da bodo otroci ustvarjalni, polni energije, igrivosti ter polni domišljije, je
umetnost zagotovo pravo področje, saj vsebuje različne umetniške zvrsti ter osnovne
elemente komunikacije v umetnosti, to so besede, gibi, dotiki, zvoki, ritmi, slike.
»V umetnosti je prostor za čustva, za sanje, za domišljijo, za poezijo. In poezija
spreminja svet. Saj veste, vsaka stvar ima dve plati, uporabno in poetično: pa naj bo to
svinčnik, torbica, hiša ali človek. In bogati smo, če znamo videti tudi ono drugo« (Sitar
2008: 130).
Mnoga spoznanja o tem, da tradicionalni učni pristopi v vzgoji in izobraževanju ne
zadoščajo več, so pripomogla k temu, da dobiva kulturno-umetnostna vzgoja vedno
večji pomen. Že v vrtcu opazimo tradicionalno predmetno delitev na posamezna
umetnostna in akademska področja. Predšolski otroci dojemajo svet celostno, z vsemi
čutili. Zavedam se pomembnosti zgodnjega učenja, zato se zavzemam za metode, kjer
so otroci soustvarjalci procesa.
Med študijem so me navdušile ustvarjalne dejavnosti z lutkami, kjer vzgojitelj kot
otrokov soigralec ter hkrati mentor, otroke popelje skozi ustvarjalen proces izdelave
lutke do prve krajše improvizirane uprizoritve.
Moj namen v diplomski nalogi je raziskati, kako vključiti lutkovne dejavnosti na vsa
področja Kurikula za vrtce. S kakšnimi metodami približati dejavnost otroku skozi
sproščeno ustvarjalno igro ter ne nazadnje preveriti povezanost skupine in okrepiti
medsebojne odnose.
Z vključevanjem lutkovnih dejavnosti v prvo starostno obdobje sem želela spoznati
tudi vlogo vzgojitelja ter njegova stališča pri ustvarjanju otrok. Otrokom je zelo
pomembno, če je tudi vzgojitelj zainteresiran za igro. S svojim pozitivnim pristopom in
navdušenjem nad lutkovnimi igrami sem otrokom pokazala, da se tudi vzgojitelj lahko
sproščeno igra, veseli in smeje z njimi.
V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila pomen igre, ki je pogoj za
ustvarjalne lutkovne dejavnosti, predvsem razvoj igre, pravila igre in pomen simbolne
igre, ki je osnova za lutkovne igre. V empiričnem delu svoje diplomske naloge sem
predstavila dejavnosti, ki smo jih izvedli kot lutkovno spodbudo za otroke v prvem
starostnem obdobju. Dejavnosti sem spremljala dva meseca pri otrocih, starih dve in
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
2
pol do treh let. Analize primerov prikazujejo, ali so v dejavnostih z lutko predvideni
dosežki uresničeni ali ne. Rezultate ter dognanja predstavljam v svoji diplomski nalogi.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Otrok in igra
V predšolskem obdobju je igra otrokova osnovna dejavnost. Različni avtorji
uporabljajo različne, a hkrati podobne kriterije za klasifikacijo otroške igre. Pri
razvrščanju vrst iger v posamezne skupine oziroma razvojne ravni praviloma
zasledujejo zaporedja od razvojno nižjih k razvojno višjim ravnem igre. V posameznih
starostnih obdobjih so prevladujoče določene vrste igre.
V obdobju zgodnjega otroštva ostaja igra prevladujoča dejavnost otroka. Igra
starejšega predšolskega otroka se od igre dojenčka in malčka razlikuje v prevladujočih
spoznavnih vrstah igre, predmetih, ki jih otrok rabi v igri, ter v socialnih odnosih, v
katere vstopa s svojimi soigralci. Posamezna vrsta igre je lahko tipična za določeno
starost, npr. funkcijska igra dojenčka, ki se igra s svojimi prsti, je drugačna kot
funkcijska igra petletnih otrok, ki se igrajo igre prerivanja, ruvanja. Posamezne vrste
iger lahko pokrivajo široko starostno obdobje, v posameznih starostnih obdobjih pa
prevladujejo določene vrste iger (Marjanovič Umek in Kavčič 2006).
V strokovni literaturi največkrat zasledimo klasifikacijo otroške igre, ki jo je izdelal
Toličič (1961 v Marjanovič Umek in Zupančič 2006: 41). Različne vrste igralnih
dejavnosti umešča v štiri skupine:
· funkcijska igra: vključuje npr. tipanje, prijemanje, metanje, tek, vzpenjanje, torej
kakršnokoli preizkušanje senzomotornih shem na predmetih;
· domišljijska igra: vključuje različne simbolne dejavnosti, vključno z igro vlog;
· dojemalna igra: gre za dejavnosti, kot so npr. poslušanje, opazovanje, posnemanje,
branje;
· ustvarjalna igra: vključuje npr. pisanje, risanje, oblikovanje, pripovedovanje,
gradnjo.
Če povzamemo opredelitve avtorjev, je igra je brezmejna, neskončna in celovita.
Igra prikazuje otrokov kognitivni, socialni, emocionalni, gibalni razvoj ter povezave med
vedeti in ne vedeti, aktualnim in možnim, verjetnim in neverjetnim. Je dialog med
domišljijo in realnostjo, med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, med logiko in
abstraktnostjo, med varnostjo in tveganjem (Marjanovič Umek in Zupančič 2006).
Menim, da je otrokova igra prevladujoča dejavnost in potreba, ne le zapolnitev
prostega časa. S pomočjo odraslega pa lahko z igro vplivamo na vsa področja
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
4
otrokovega razvoja. S pestro izbiro različnega materiala otrok raziskuje,
eksperimentira. Pomembno vlogo pri tem imamo odrasli, saj lahko s svojimi pobudami
igro razvijamo, vendar le tako, da ohranjamo spontanost ter vodenje prepustimo
otrokom.
2.1.1 Igra in otrokov razvoj
Vsak otrok je svoja osebnost, zato se vsebina in način igre vsakega posameznika
močno razlikujeta. Na otrokovo igro vplivajo tudi razvojna stopnja otroka, starost, spol,
fizično in čustveno stanje, situacija okolja ter kulturno okolje. Vemo, da je otrokova igra
njegovo učenje, saj se skozi igro razvija. Poznavanje otrokovega razvoja je pomembno
pri opazovanju njegovega vedenja in spreminjanja njegovega odzivanja, sodelovanja in
vključevanja pri neposrednem ali posrednem spodbujanju otroka v različnih
dejavnostih.
Ko avtorji in avtorice razvrščajo vrste iger v razvojne ravni, zasledujejo zaporedja
od razvojno nižjih k razvojno višjim ravnem. V prvih dveh letih je to funkcijska igra, kjer
otrok preizkuša svoje razvijajoče se gibalne in zaznavne funkcije. Otrok manipulira s
predmeti in jih raziskuje. Tej igri sledi konstrukcijska igra, kjer so poleg miselne in
prostorske predstavljivosti pomembne tudi koordinacija oko - roka, natančnost,
vztrajnost. Bistvena sprememba, ki se pojavlja v konstrukcijski igri, je načrtovanje.
Malček najprej gradi in zgradi konstrukcijo, ki jo šele takrat poimenuje, medtem ko
predšolski otrok že vnaprej napove, kaj bo zgradil. Pri tem prehodu se vidi razvoj
spoznavnih sprememb (zmore si vnaprej zamisliti in predstavljati, kaj bo zgradil),
gibalnih spretnosti, zlasti drobnih gibov, ter koordinacije oko - roka. Otrok vedno bolj
spoznava načine povezovanja, razporejanja in kombiniranja prvin (Marjanovič Umek in
Kavčič 2006).
V simbolni igri se odraža preplet kognitivnih, sociokognitivnih, socialnih,
jezikovnih, kulturoloških pogledov na otrokov razvoj, ki zahteva poznavanje
določenih sposobnosti in spretnosti, ki definirajo razvojno stopnjo simbolne igre.
Simbolna igra je povezana s kognitivnim razvojem, saj ta pogojuje njen pojav
(Marjanovič Umek in Kavčič 2006).
Med tretjim in petim letom se otrok najpogosteje igra simbolno igro. Ta se sicer
pojavlja že okrog drugega leta, vendar razvojno manj zahtevne oblike. Po tretjem letu
pa že upada pogostost funkcijske igre ter prihaja do porasta dramske igre in iger s
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
5
pravili. Mnogi avtorji se strinjajo, da je prav simbolna igra ključna pri otrokovem
socialnem, spoznavnem in jezikovnem razvoju.
2.1.2 Vloga odraslega v otrokovi igri
Tudi če je igra zelo zabavna in se otroci sproščeno vključujejo v igro, kaj kmalu
postane monotona in ponavljajoča se dejavnost, pravita avtorici Marjanovič Umek in
Lešnik Musek. Otroci se vključujejo v ene in iste igralne dejavnosti, prevzemajo ene in
iste vloge ter enake oblike vedenja. Tudi po mnenju ostalih avtorjev (npr. Bruce 1995;
Kiston 1995; Smith 1995 v: Marjanovič Umek, Lešnik Musek 2006) je vloga odraslega
ali vzgojitelja pri oblikovanju, razvoju in poteku otrokove igre ključnega pomena.
Vzgojiteljica lahko igro otrok, predvsem mlajših, spodbudi, usmerja in vodi k razvojno
višjim in zahtevnejšim ravnem igralnih dejavnosti (Marjanovič Umek, Lešnik Musek
2006).
Zupančič (2006) pravi, da najnovejše raziskave kažejo, kako pomembno vlogo ima
vključevanje odraslih v otrokovo igro v sedanji družbi. Otroci precej več spodbud dobijo
v igri z odraslim, pa naj so to starši ali vzgojiteljica. Predvsem najmlajši in malčki, ki
živijo v številčno majhnih družinah, nimajo toliko možnosti igre s starejšimi otroki.
Precej več spodbud za svoj razvoj namreč dobijo v igralni interakciji z mentalno
razvitejšim partnerjem (MRP). S pomočjo partnerjevega besednega ali čustvenega
tolmačenja si otrok razvija lastno tolmačenje sveta in svojega delovanja v njem. V
pogovoru z odraslim in igri otrok zaznava svet okoli njega. Otrok v igri uživa, izraža
svoje potrebe, hkrati v igri z odraslim doseže raven, ki je nad njegovo trenutno razvojno
ravnjo. Tudi te raziskave se navezujejo na teorijo Vygotskega, ki je za ta pojem učenja
uporabil »območje bližnjega razvoja« (OBR). Vloga odraslega kot igralnega partnerja
pomeni otroku ustrezno spodbudo in demonstracijo ter izziv dejavnostim. Otroci v igri z
razvitejšim partnerjem hitreje napredujejo do samostojnega obvladovanja določene
aktivnosti, kot otroci, ki nimajo socialne podpore (Zupančič 2006).
Nekaj načinov in pristopov za vzgojitelje, ki jih predlaga Smilansky (1968 v:
Marjanovič Umek in Lešnik Musek 2006: 145):
· Modeliranje: vzgojiteljica sodeluje v igri, se vanjo aktivno vključi in z igranjem
določene vloge demonstrira otrokom, kako jo lahko igrajo.
· Verbalno usmerjanje: vzgojiteljica se v igro ne vključi aktivno, ampak daje otrokom,
ki že igrajo, zgolj določene sugestije in s tem pomaga oblikovati njihove vloge.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
6
· Tematsko-domišljijski trening: vzgojiteljica pomaga otrokom odigrati znano
zgodbico ali pravljico. Ker je tema oziroma vsebina že znana, je ta pristop v
primerjavi s prejšnjima bolj strukturiran.
· Trening domišljije: vzgojiteljica uči otroke igranja z naprstnimi lutkami ali spodbuja
izražanje čustev z obrazno mimiko (npr. jih uči igranja z lutkami).
Pri vključevanju v otroško igro se odrasli moramo zavedati, da je še vedno otrok
tisti, ki vodi igro in postavlja pravila. Odrasli ga spodbujamo, nudimo pomoč, ko jo
potrebuje, predlagamo, vendar ne vsiljujemo idej. Kadar je igra spontana, je ne
skušamo usmerjati v drugo smer. Pri tem morajo imeti otroci dovolj časa, da se igra
razvije.
2.2 Simbolna igra
Simbolna igra je prevladujoča oblika igre v predšolskem in zgodnjem šolskem
obdobju. Njeni začetki se pojavljajo že ob koncu senzomotorne stopnje kognitivnega
razvoja - okvirno pri otrokovi starosti dveh let. Takrat se namreč javljajo prve simbolne
reprezentacije, ali rečeno drugače: otrok si že lahko mentalno zamišlja druge ljudi,
stvari ali različne situacije (Marjanovič Umek in Kavčič 2006: 46).
Nekateri avtorji za simbolno igro uporabljajo tudi druge nazive: domišljijska igra,
»kot da bi«, igra pretvarjanja. Kljub različnim opredelitvam je v vseh definicijah mogoče
prepoznati skupne elemente, kot so zmožnost predstavljanja, postopnost v razvoju
simbolne transformacije, velik vpliv in povezavo s kognitivnim razvojem ter razvojem
socialne kognicije (Marjanovič Umek, Lešnik Musek 2006).
V simbolni igri otrok izraža tisto, kar ga obdaja ali se okoli njega dogaja. Otrok
najpogosteje posnema osebe in dejavnosti odraslih iz življenja. Najprej opazimo
dejavnosti odraslih, tudi odnose med njimi ter odnose med otrokom in odraslimi. Pri
mlajših otrocih so to le dejavnosti, pri starejših pa si otroci vloge že izmenjujejo ter jim
dodajajo domišljijske elemente. Za simbolno igro se uporabljajo tudi drugi izrazi:
domišljijska igra, igra »kot da«, igra vlog (Korošec 2003).
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
7
Slika 1: Z razvojem postaja igra vedno bolj skupinska (Petrič 2012)
Simbolna igra je oblika prostovoljne socialne igralne dejavnosti, v kateri se otrok
pretvarja, da je nekdo drug. To je le ena od stopenj v razvoju otrokove igre. Otrokova
želja, da bi posnemal značilnosti sveta odraslih, pomembno vpliva na vsebino in način
vedenja v simbolni igri. Otrokova dejavnost je usmerjena v posnemanje sveta, ki ga
opazuje in razume po svoje.
2.2.1 Pomen simbolne igre za otrokov razvoj
Pozitiven vpliv simbolne igre na otrokov razvoj sta avtorja D. G. Singer in Singer
(1990 v: Marjanovič Umek in Zupančič 2006: 49) identificirala na treh področjih:
spontano verbalno izražanje, porast socialnih interakcij ter napredek v različnih
spretnostih. Otroci v simbolni igri širijo besedišče, pozitivne učinke ima na govorni
razvoj, saj igra zahteva komunikacijo. Prav tako se otroci urijo v medsebojnih odnosih
in spretnostih ter oblikovanju otroške osebnosti. Otrok je simbolne igre sposoben šele,
ko je zmožen obvladati svoj egocentrizem (Marjanovič Umek in Kavčič 2006).
Smilansky in Shefatya (1990 v: Marjanovič Umek in Zupančič 2006: 48) opisujeta
šest prvin, po katerih prepoznamo simbolno igro, to je dramsko in sociodramsko igro.
· Imitativna igra vlog: otroci prevzamejo različne vloge in jih predstavljajo z
dejavnostmi in/ali verbalizacijo.
· Pretvarjanje, vezano na igrače: z dejavnostjo ali z besedami naredijo igrače in/ali
materiale, ki niso posnetki, ter predmete, ki jih potrebujejo v igri.
· Verbalno pretvarjanje v igri, ki se nanaša na dejavnosti ali situacije: verbalni opisi
ali izjave so zamenjave za dejavnosti ali situacije.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
8
· Vztrajanje v igri vlog: otrok nadaljuje z vlogo ali temo igre v časovni enoti, ki ni
krajša od deset minut.
· Interakcije: najmanj dva igralca v interakciji.
· Verbalna komunikacija: gre za verbalne interakcije, ki so v povezavi z igralno
epizodo.
Z razvojem postane simbolna igra vse bolj socialna – otroke spodbuja k reševanju
konfliktov, k dogovarjanju in pogajanju. Na ta način se otroci lažje vživljajo v vloge
sovrstnikov ter se zavedajo tudi čustev drugih – se postavljajo v vloge soigralcev. Prav
skupna igra je tista, kjer se otroci učijo komunikacije ter socializacijskih spretnosti.
Pogajanja in dogovarjanja ter reševanje manjših konfliktov sta sposobnosti in
spretnosti, ki jih v skupini usvajajo otroci.
2.2.2 Lutkovna igra kot simbolna igra
Otrokova domišljija nima meja, zato so v tem obdobju pogoste domišljijske igre. To
so igre pretvarjanja ali igre vlog. Otrok se preizkuša in pretvarja, da je nekdo drug,
spremeni se v mamo, ki skrbi za svojega otroka, ga hrani ali tolaži, ali poprime za
kakšno delo. Igra je otroku zanimivejša, če mu ponudimo še oblačila in pokrivala, da se
lahko preoblači ter še bolj prepričljivo menjuje vloge. Odrasli naj pri tem vsebinsko
spremlja igro ter dodaja gledališke elemente. Ko se otrok igra sam ali s prijateljem, mu
je poglavitni cilj zadostiti željo po igri. Tukaj ne gre za režiranje po zamislih odraslega
kot mentorja, temveč le dodajanje gledaliških elementov igri.
Gledališka izkušnja, izkušnja pripovedovanja, vključevanja giba in oživljanja
predmetov v kreativno in simbolno igro je za otroka ključnega pomena. Predstavlja
pot, ki otroku omogoča, da aktivno preizkusi in doživi iluzijo, proces, kjer se
prelivajo sanjske in realne dimenzije stvarnosti, pomaga pa mu tudi ustvariti svet,
ki deluje po pravilih poetike, ki je bistveno drugačen od vseh ostalih. Svet, v
katerega se lahko vedno zatečemo in iz katerega se lahko kadarkoli (brez škode!)
vrnemo (Cvetko 2010: 64).
Pomembno je, da otroško igro negujemo in na njej gradimo. V tej igri otrok
prikazuje svoj čustven in doživljajski svet. Otrok se igra spontano, neusmerjeno. Pri
sociodramski igri se bo otrok prav tako igral nekoga drugega, še vedno brez cilja, da bi
to pokazal občinstvu. Ko pa igri dodamo še pomemben element - občinstvo, se že
igramo gledališče. Vendar je igri treba dodati še dramaturgijo in postaviti odnose med
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
9
osebami. Pri tem izhajamo iz otrokove igre, elementov ne postavljamo na novo, le tako
se bo ohranila sproščenost in ustvarjalnost (Korošec 2006).
2.2.3 Vloga vzgojitelja pri lutkovni igri
V predšolski dobi odigra vzgojitelj neprecenljivo vlogo pri lutkovnih dejavnostih,
kjer s svojim vzorom in dobro organizacijo dejavnosti postopoma usmerja otroka k
ustvarjalni igri z lutkovnimi elementi. Vzgojitelj, ki je pozitivno naravnan za lutkovne
dejavnosti, bo dosti lažje motiviral otroke za ustvarjanje.
Vzgojiteljeva pedagoška intuicija, občutljivost, fleksibilnost, odgovornost in
ustvarjalnost so kvalitete, ki so za vzgojitelja strokovnjaka bistvenega pomena, zato se
mora nenehno razvijati ter nadgrajevati svoja znanja. Otroku se je najlaže približati
skozi igro, najsi bo individualna ali skupinska, ter jo dvigniti na področje proksimalnega
razvoja (po Vygotskem). V tem primeru je dramska igra z lutkami izrednega pomena,
saj predstavlja eno novejših oblik interakcije med otrokom in odraslim (Bredikyte 2000
v: Korošec, Majaron 2002: 10).
V ustvarjalnih dejavnostih je vzgojitelj tisti, ki spodbuja otrokovo ustvarjalnost in
vodi proces. Pri tem se prilagaja nepredvidljivim situacijam, kjer so možnosti
odstopanja od načrtovanih situacij. Vsak, ki dela z otroki v gledališki dejavnosti, se
zaveda, da ne vzgaja prihodnjih igralcev, temveč z dejavnostmi pripomore k boljšemu
čustvenemu, socialnemu in intelektualnemu razvoju otrok, hkrati pa jih vzgaja za
razumevanje in spremljanje gledališke umetnosti (Korošec 2006).
Na pomembno vlogo vzgojitelja pri lutkovnih dejavnostih opozarja tudi Majaron
(2002), ki v svojem prispevku z naslovom »Lutke pri oblikovanju mladega človeka«
poudarja, da mora pedagog poleg oblikovalskega postopka obvladati tudi precej
psihologije. Pri igri z lutkami in ustvarjalnem procesu mora vzgojitelj oceniti, koga bo
delo z lutkami odprlo in kdo se bo moral delno podrediti načelom skupnega ustvarjanja.
V skupnem ustvarjanju je pomembna delitev opravil ter odkrivanje otrokovih talentov
(Majaron 2002).
Sitarjeva (2008: 133) pravi: »Kdor želi uspešno komunicirati z otroki, to lahko
počne samo preko svoje lastne otroške izkušnje. Otroškost odraslim osebam daje
posebno kvaliteto: ustvarjalnost in uživanje v igri. Vsi, ki se dobro razumejo z otroki,
posebne vrste umetniki, imajo umetniške potenciale. Od njihove sproščenosti,
samozavesti, igrivosti in spretnosti, pa tudi od njihovega odnosa do vzgoje ali bolje do
otrok je odvisno, koliko umetnosti bodo vnašali v vsakodnevno rutino oziroma koliko
priložnosti za umetnost bodo poiskali doma, v vrtcu in šoli. Če bomo želeli okrog sebe
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
10
ustvarjalne otroke, bomo to dosegli tako, da bomo tudi sami ustvarjalni in da bomo v
tem uživali. Potem bodo tudi oni uživali z nami.«
Tudi v Kurikulu za vrtce (1999) je posebno poglavje namenjeno vlogi odraslih, ki je
izrednega pomena, saj je prav odrasli tisti, ki oblikuje bogato in raznovrstno glasbeno,
likovno, plesno in gledališko okolje, z različnimi spodbudami, ki otroku omogočajo
doživljanje sebe in drugih, okolice in umetnosti. Odrasli budno spremlja in opazuje
otroka pri odzivanju umetniških srečanj. Na osnovi svojih opažanj iznajdljivo načrtuje in
oblikuje nadaljnje otrokove izkušnje. Pri tem se odrasli ves čas zaveda svojih
pričakovanj, ravnanj ter ne posega v naravni tok otrokovega razvoja s prezahtevnimi
nalogami in svojimi prezgodnjimi ali drugače neupravičenimi pričakovanji.
2.3 Lutka in otrok
Svet lutk je svet poezije, humorja, domišljije, meni hrvaška pedagoginja Pokrivka
(1978). Je svet, ki ne pozna meja med ljudmi, živalmi, rastlinami in predmeti. To je
izmišljen svet in stiliziran svet, stkan iz najtanjšega prediva - domišljije. Scenska lutka
lahko zmore marsikaj, kar v realnosti ni mogoče. Ona lahko leti, izgine, živalske lutke
lahko govorijo, predmeti lahko razmišljajo, cvetlice pred našimi očmi rastejo, drevesa v
gozdu plešejo, nastajajo in izginjajo trgi, mesta, gradovi. V igri lutk se lahko pogovarjajo
otrok in njegova žoga, cvetlica in polž, luna in zvezde. Možnosti so neskončne …
Krofličeva navaja (2000):
Lutka je igrača, lutka je maska, lutka je sovrstnik, lutka sem jaz
Lutka je spodbuda za akcijo, je motivacijsko sredstvo, ki ni le beseda
Lutka je družabnik za pomoč pred osamljenostjo
Lutka za komunikacijo – besedno in nebesedno
Lutka za samozavest
Lutka za spretnost
Lutka za samoobvladovanje in strpnost
Lutka za umirjanje, osredotočenje
Lutka za igro brez besed
Lutka za učenje ustvarjalnega mišljenja
Lutka za spodbujanje integrirane levo – desne možganske dejavnosti
Lutka za poučevanje in učenje na vseh predmetnih področjih
Lutka za učinkovitejše pomnjenje
Lutka za zabavno učenje, prijetno šolo, v veselje učencem in učitelju
Lutka za zadovoljevanje temeljnih otrokovih in učiteljevih potreb:
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
11
po svobodi: govora, gibanja, mišljenja – se gibljem, govorim, izdelujem,
ustvarjam
po zabavi: se smejem, zabavam sebe in druge, se sproščam, uživam, sem
dobre volje
po ljubezni: se počutim varno, me imajo radi, smo prijatelji s sošolci in
učiteljem
po moči: se uveljavljam, sem v središču pozornosti, ustvarjam lutko, ustvarjam
sebe …
Lutka ima velik vpliv na razvoj domišljije, ki je povod za vse nadaljnje dejavnosti.
Domišljijski svet otroku omogoča stopiti onkraj meja, v drug čas, v drug prostor.
Domišljija je začetek h kreativnosti. V današnjem množičnem pomnjenju informacij, ki
se širijo z razvojem tehnologije, moramo otroku dati možnost, da bo informacije in
izkušnje, ki jih dobiva, znal kreativno uporabiti in jih razvijati. Kreativna lutkovna
dejavnost mu to omogoča. V kreativnem procesu bo ustvarjal ter ugotovil, da je njegov
izdelek prispevek k skupinski predstavi prav takšen, kot si ga je zamislil - unikaten
(Korošec 2006).
2.3.1 Lutka v vrtcu
Lutka je odlično učno in terapevtsko sredstvo. Oživljene igrače lahko spremenijo
svet, v katerem živimo, delamo, se učimo. Igralnice in učilnice ter bolniške sobe se
spremenijo v gozd ali grad, otroci v hrčke, zajčke, pisane ptice, čarovnice in kurente.
Otroci se z zanimivih potovanj vedno znova vračajo v svoje igralnice, razrede, bolniške
postelje kot popotniki, bogatejši za skupna doživetja in izkušnje. Spoznavajo različne
položaje, prihajajo v najrazličnejše odnose, postavljeni so pred vedno nova vprašanja.
To jih zbližuje in povezuje. »In učenost? Ko je šla enkrat skozi lutko v srce, tudi iz glave
ne bo več izpuhtela« (Sitar 2008: 135).
Lutka dobiva v vzgoji in izobraževanju vse večji pomen, ker lahko izhaja iz otroka v
okviru samostojne igre, eksperimentiranja ali uvajanja simbolne igre, z namenom da
otrok spoznava različne življenjske situacije in oblike sodelovanja s sovrstniki ter
oblikuje svojo osebnost.
S pomočjo lutke otrokom na različne načine pripovedujemo zgodbe, se učimo
pesmice, predstavimo poezijo in še veliko drugih možnosti. Lutka vzgojitelju ponuja
možnost za kreativno, zanimivejšo interpretacijo in ustvarjanje magičnosti za otroke in
z njimi. Ko pripovedujemo zgodbe s pomočjo lutke, otrokom damo možnost, da zgodbo
veliko bolj doživijo (Korošec 2006: 128).
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
12
Lutka je lahko cilj pedagoškega dela kot izdelek ali pa sredstvo za dosego ciljev.
Lutka je lahko otrokov prijatelj, vzor, avtoriteta. Otrok jo sprejema v svoj svet, saj mu
vliva pogum, da lažje govori o sebi, svojih čustvih. Otrok lutko oživlja, saj se preko nje
predstavlja. Z lutko ali igračo otrok pogumno vstopa v svet. Igrača je pot do resničnega
sveta, torej naj zaživi v otroški domišljiji.
2.3.2 Lutka v prvem starostnem obdobju
Več dejavnikov vpliva nato, kakšne lutke bomo delali. Eden od dejavnikov je prav
gotovo starost. Malčki niso dovolj spretni za izdelavo in animacijo marionet, zato je
treba izbrati tehnike, kjer imajo otroci že dovolj znanja in spretnosti pri izdelavi in
animaciji lutke. Najmlajšim lahko ponudimo preproste figure, ki jih sami pobarvajo s
čopiči ali prstnimi barvami ali pa polepijo s koščki raznobarvnega papirja ali blaga.
Otrokom, starim eno leto, lutke približamo počasi, s potrpljenjem, ljubeznijo in
dotikom. Pripovedujemo jim zgodbice, pesmice, izštevanke s poudarkom na
pripovednem slogu, ki se naj razlikuje od vsakdanjega. Lutke bodo pritegnile pozornost
otrok, saj se bodo otroci umirili in vstopili v čudovito vizualno zgodbo. Lutkovna
dejavnost naj bo krajša, le od pet do deset minut. Otrokom, starim dve do tri leta, so pa
že razumljive in seveda bolj zanimive zgodbe, povezane z življenjem in dogajanjem, ki
jih obdaja. To so lahko zgodbe, ki opisujejo spremembe v naravi, ko se spreminjajo
letni časi. Priljubljene so tudi zgodbe, kjer odigrajo pomembno vlogo ljubeči odnosi z
dedki in babicami (Down 2005).
Majhni otroci živijo v veliki meri v posebnem »magičnem« svetu, kjer je vse
mogoče. Vemo tudi, da predvsem spontana otroška igra v veliki meri poteka v t. i.
»ob-realnem« svetu, to je tistem, pri katerem presečišče njegovega (otrokovega)
časa in prostora ne sovpada natančno s presečiščem časa in prostora v t. i.
»realnem« zunanjem svetu. Ta otroški svet odlikuje npr. za otroške izdelke tako
značilna nelogičnost in nepravilnost, kompleksna in zavestno vodena poetična
pretvorba »pravilne« realnosti v »napačno» podobo (Cvetko 2010: 64).
V prvem starostnem obdobju so za otroka najprimernejše lutke iz naravnih
materialov, ker so mehke, prijetne na dotik. Primerne so prstne, ročne, mimične,
majhne namizne lutke ali mehke lutke – igrače. Kretnje in gibi teh lutk so ritmični.
Premikajo se počasi, da otroci lahko razumejo pomen gibov. Lutke so žive. Lutkar jih
oživlja z ljubeznijo in razumevanjem (Down 2005).
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
13
Lutkovne dejavnosti otroku omogočajo razvoj pozitivne samopodobe ter krepitev
samozavesti. Ob spodbudnem vzgojitelju, ki ceni otrokov izdelek, bo hkrati rasla tudi
otrokova samopodoba na ostalih področjih. Vzgojitelj, ki ne teži k pretirani natančnosti
in upošteva otrokove razvojne zmožnosti in sposobnosti, bo otroka spodbujal ter ga
pohvalil. Še posebej se v teh dejavnostih lahko izrazijo otroci, ki imajo težave s
finomotoriko ali samopodobo ter so previdnejši pri izpostavljanju. Občutek, da zmorejo
narediti lutko in z njo zaigrati, bo zagotovo pripomogel h krepitvi samopodobe (Korošec
2006).
2.3.3 Izdelava lutke
Že majhni otroci lahko izdelajo razne vrste lutk, nekatere popolnoma samostojno iz
pripravljenih materialov, druge pa s pomočjo odraslega. Pri tem razvijajo ročne
spretnosti, likovno občutljivost, prepoznavanje in obdelovanje raznih materialov.
Pomembno je, da otroci že zgodaj odkrivajo in razvijajo skrb za okolje ter znajo izdelati
lutke iz odpadnih materialov. Poznamo številne lutkovne tehnike: ročne lutke, lutke na
palici, senčne lutke, marionete, mimične lutke ter seveda prstne lutke, ki jih vsak dan
nosimo s seboj.
Sitarjeva (2009) v svojem prispevku »Igra z lutkami« pravi, da je izdelava lutk
prijetno opravilo, saj pravljici damo likovno podobo, zgodba pa začne živeti še preden
jo sploh zaigramo. Najmlajšim otrokom ni pomembna dovršenost lutke ter njena
zunanjost. Pri izdelavi lutke se moramo odrasli prepustiti otrokovi ustvarjalnosti ter
upoštevati ideje otrok. Pomemben je ustvarjalni proces, kjer sodelujeta oba, otrok s
svojo idejo ter odrasli, ki mu le pomaga pri tehnični izvedbi.
Že pri izdelavi lutke se otrok igra z lutko, že tukaj se začne komunikacija, ki se
nadaljuje z oživljanjem lutke, ko jo otrok prične animirati, ji da glas in gibanje.
Izdelovanje lutk pomeni otrokom predigro za lutkovno igro.
Nov izziv se začne, ko mora animator lutko oživiti. Majaron (2000) poudarja, da
samo gibanje še ni dovolj. Otrok bo potrpežljivo spremljal vedenje odraslega, da bo
našel čar animacije. S pogledom bo neprestano spremljal svojo lutko ter ji kot
električna baterija dajal magično prepričljivost. In ko lutka zaživi, ni več prostora za
poudarjen otrokov ego. V tej igri se bodo našli tudi sramežljivi otroci, saj bodo zbrali
dovolj poguma ter se »skrili« za lutko in se pokazali občinstvu. Avtor dodaja, da se v tej
igri prične komunikacija med soigralci in gledalci.
Najpomembneje pri animaciji lutke se skriva že v sami besedi »anima«, kar v
latinščini pomeni duša. Animirati lutko pomeni torej »vdahniti ji dušo«, jo oživeti …
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
14
Najpomembnejša je energija, gibanje, s katerim oživiš lutko. Pri lutkarstvu so
pomembni elementi in pravila, ki jih dober lutkar pozna (Pokrivka 1978).
2.4 Lutkovne dejavnosti v Kurikulu za vrtce
Pri načrtovanju dejavnosti z lutko ni dovolj, da je otrokom zabavno in da so
sproščeni ter se pri lutkovni igri dobro počutijo. Upoštevati je treba cilje, zaradi katerih
se lutka uporablja. Vzgojitelj mora vedeti, ali bo poustvarjal književno zgodbo ali je cilj
ustvariti zgodbo iz resničnega življenja. Ali je cilj raziskati kakšno družbeno temo,
raziskovalno temo ali temo s področja ekologije (O'Hare 2005: 65).
Vzgojitelj ima v tem ustvarjalnem procesu pomembno vlogo, saj mora prisluhniti
otrokom, jim v pravem trenutku ponuditi materiale, sredstva, tehnike raziskovanja in
izražanja. Kot opazovalec lahko opazuje sproščene, spontane in ustvarjalne otroke, ki
so dobro motivirani za delo in pripravljeni na sprejemanje novih znanj. Tako bo
vzgojitelj spoznal in začutil otroke, jih sprejel kot razumevajoči partner pri doseganju
kurikularnih ciljev (Korošec 2002).
Cilji in povezave gledališko-lutkovnih dejavnosti s Kurikulom kot jih navaja
ameriška lutkarica Judith O'Hare (2005: 64):
· poustvarjanje zgodbe iz literature za razumevanje zgodbe, oseb, teme,
· ustvariti novo zgodbo, ki se tematsko veže na otrokove izkušnje ali domišljijo,
· razložiti vsebino iz različnih predmetnih in socialnih področij – matematika,
ekologija, zgodovina, značilnosti kraja, posebnosti v naravi,
· sporočiti čustva, socialne interakcije, dati otrokom možnost spregovoriti skozi svoj
alter ego – lutko.
Da lutke omogočajo doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev, je na nacionalnem
festivalu »Educational Magic at the Puppeteers of Amerika's Festival« že leta 1989
poudarjala nekdanja svetovalka za vzgojo pri »Puppeteers of America« ter lutkovna
pedagoginja Carol Sterling. Predlaga naslednje cilje (O'Hare 2005: 66):
· spodbujanje kreativnega izražanja,
· stimuliranje in povečanje domišljije,
· razvijanje spontanega besednega izražanja,
· izboljšanje govora in izgovorjave,
· razvijanje spretnosti pisanja in gladkega branja,
· pridobivanje občutka za vrednotenje literature,
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
15
· medsebojno usklajevanje in razvijanje občutka za čas in prostor,
· spodbujanje otrokovega občutka lastne vrednosti,
· razvijanje samozaupanja in doseganje osebnega zadovoljstva,
· sproščanje strahov, agresije in frustracij na sprejemljiv način,
· razvijanje socialno-interakcijskih spretnosti,
· pridobivanje sposobnosti za reševanje problemov,
· izboljšanje fine motorike,
· opazovanje sveta z vsemi čutili; zapomniti si opazovano, nato pa ga obdelati in
oživiti z lutkami, vrednotenje dela.
V okviru dejavnosti z lutko in elementi gledališča lahko povežemo vsa področja
Kurikula za vrtce. Ta se lahko prepletajo, dopolnjujejo, z njihovo povezanostjo v
vzgojno-izobraževalnem procesu pa prispevamo k celostnemu razvoju, spoznavanju in
dojemanju otroškega sveta. Vsa področja otrokovega razvoja (telesno, gibalno,
spoznavno, čustveno in socialno) so v predšolskem obdobju tesno povezana.
Spodbujanje ustvarjalnega mišljenja prispeva k razvoju celotne osebnosti.
2.4.1 Lutkovna dejavnost kot proces
Tudi v slovenskih vrtcih se vedno bolj uveljavlja kreativno lutkarstvo, kjer je proces
pomembnejši od predstave.
Otroci sodelujejo v procesu, ki je pomembnejši od izdelka in prizora. Od otrok ne
zahtevamo natančnega učenja besedila na pamet. Otrok naj improvizira z besedami in
gibom, igra naj bo improvizirana, izmišljena ali prirejena po literarni predlogi. Otroci v
procesu v korakih stopajo proti cilju: ustvarijo lastno lutko, se dogovarjajo, kdaj bo
kakšen lik nastopal, rešujejo probleme in pripravijo predstavo. Uspeh celotnega
procesa je končni prizor, ki ga otroci običajno pripravijo po skupinah. Pri tem vzgojitelju
ni pomembno, če so lutke estetsko dovršene in je predstava do potankosti izpeljana,
temveč se vzgojitelj sprašuje po drugih dosežkih (Korošec 2006):
· kako so otroci med seboj sodelovali,
· kakšna je bila komunikacija,
· kako so reševali zastavljeni tematski problem,
· kako jim je uspelo doseči soglasje v skupini,
· kakšen je bil čustveni odziv posameznikov,
· kako so se posamezniki vključili v delo – zlasti socialno izključeni otroci,
· kako so oblikovali zgodbo z lutkami,
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
16
· ali so sodelovali vsi (koliko je seveda odvisno od individualnih sposobnosti),
· ali je lutka oživela vsakega otroka.
Pri ustvarjanju predstave je najpomembnejše, da otrok sam odkriva način, kako se
igrati gledališče, pravi avtor knjige »Veliko malo prstno gledališče« Igor Cvetko. Treba
je predvsem biti z otrokom in se z njim ustvarjalno (mimo običajnih, vsakodnevnih
vzorcev in avtoritete) kakovostno družiti. Predstava, ki je končni izdelek ustvarjalnega
procesa, naj vedno sledi ustvarjalnemu procesu celote, meni Cvetko. Sam proces naj
bo podrejen radostni, duhoviti improvizaciji, iskrenim in ne vnaprej načrtovanim
spodbudam, ampak spontanemu preizkušanju in nadgrajevanju že odkritega. Rezultat
bo neponovljiv trenutek nekega skupnega odnosa in soustvarjalni dosežek vseh
vpletenih (Cvetko 2010).
2.4.2 Gledališče v vrtcu
Kot pravi Sitarjeva, je gledališče tisto, ki zgodbe spreminja v igre: zgodbe zaživijo
med nami, iz nekoč in nekdaj se preselimo v tukaj in zdaj. Spremenijo se tudi osebe: iz
on(a) postane jaz ali ti. Otrok lahko postane junak ali oseba, ki junaku pomaga. Lahko
se spremeni značaj osebe, njeno delovanje, lahko se spremeni potek zgodbe, celo
njen konec. Stanovanje postane grad, metla konj, čaj pa čarobni napitek (Sitar 2009).
V vrtcu potekajo različne dejavnosti, ki vključujejo elemente gledališča in igre v
okviru vsakodnevnega programa. Vzgojiteljice spodbujajo otroke k domišljijski igri, ki
vključuje igro vlog, dialoge, pretvarjanje, spoznavanje prostora. V različnih
vsakodnevnih situacijah in navadah skupine (pri prihodu in odhodu iz vrtca, pri kosilu,
reševanju manjših konfliktov, pri uspavanju, spanju, različnih dnevnih opravilih)
vključujejo lutke ali plišaste živali.
Z vključevanjem gledališča in lutk v otrokovo aktivno in domišljijsko igro otroku
po eni strani omogočamo izmenjavanje izkušenj, po drugi strani pa mu
neposredno približujemo njegov kulturni (in civilizacijski) okvir (z vsemi
posebnostmi in pastmi vred). Ponudimo pa mu tudi možnost, da (od)raste in
(po)doživi izkušnje, s katerimi mu bo lažje postati samostojna in enkratna osebnost
- na psihičnem, mentalnem, emocionalnem in kognitivnem področju (Cvetko 2010).
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
17
Pri tem je treba poudariti, da se otroško gledališče le približuje gledališki
umetnosti. Simbolna igra otrok in igre posnemanja so le navzven podobne gledališki
igri. Otrok se na odru le igra in ne prikazuje sebe kot igralca.
»Otrok igralec se ne sprašuje mrzlično sam pri sebi, kam bi se del – se ne
prestopa in se ne guga, ampak se igra, kakor na velikem osvetljenem igrišču«
(Zupančič 1993: 68).
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
18
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Menim, da se v vrtcu vzgojitelji v prvem starostnem obdobju vse preveč odločamo
za lutkovne predstave, ki jih uprizarjamo otrokom. Pogosto se lutka uporablja tudi kot
ljubljenec skupine ali kot motivacijsko sredstvo. Manj pa se načrtujejo dejavnosti, ki
vsebujejo elemente gledališča, vse od spontane lutkovne igre do prvih krajših nastopov
za sovrstnike.
Otroci so prav v zgodnjem otroštvu spoznavno, govorno, socialno in čustveno
najbolj dojemljivi, zato sta učenje in poučevanje, zlasti v socialno-kulturnem pomenu, v
zgodnjih razvojnih obdobjih ključna za otrokov nadaljnji razvoj. Vendar pri tem ne
mislim tradicionalnih pristopov, temveč kreativni, ustvarjalni proces, ki ga omogoča
lutkovna dejavnost.
Velikokrat se sprašujem, kako si kot vzgojitelj ohraniti avtoriteto, kljub prijateljskim
odnosom z otroki. Kako graditi dobre medosebne odnose med otroki v skupini? Pri
iskanju odgovorov sem ugotovila, da bom odgovor našla prav v dejavnostih z lutko.
Otroku se najlaže približamo skozi igro, to nam omogoča prav igra z lutko. Pri
dejavnostih z lutko so otroci motivirani, ustvarjalni, aktivni in kar je najpomembnejše,
igra z lutko v otroku vzbudi veselje, sproščenost, razigranost. Učenje je zabavno in
prijetno. V dejavnosti z lutko uspešno vključujemo vsa področja Kurikula.
Odločila sem se, da bom v svoji diplomski nalogi raziskala in proučevala, kako in s
kakšnimi metodami vzgojiteljica približa lutkovne dejavnosti otrokom skozi sproščeno
ustvarjalno igro. Osredotočila se bom na posamezne otroke, kot tudi na skupino, ter
spremljala aktivnosti ter socialne stike. Med raziskovanjem bom spremljala sebe kot
vzgojiteljico, mojo vlogo v interakciji z otroki, predvsem pa bom spremljala svoja
stališča in spremembe na področju osebne rasti.
3.2 Cilji in hipoteze
Glede na raziskovalni problem sem postavila naslednje cilje:
· Vključiti dejavnosti z lutko in elementi gledališča na vsa področja Kurikula.
· Vključiti dejavnosti, ki bodo krepile medsebojne odnose in sodelovanje v skupini.
· Raziskati, kakšna je vloga vzgojitelja pri dejavnostih, kjer sta pomembni otrokova
ustvarjalnost in individualnost.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
19
Skladno s postavljenimi cilji sem opredelila naslednje hipoteze:
H1: Dejavnosti z lutko in elementi gledališča so uspešna metoda učenja na vseh
področjih Kurikula.
H2: Z vključevanjem lutkovnih dejavnosti se krepi sodelovanje v skupini ter ustvarjajo
močnejši medsebojni odnosi.
H3: Pri načrtovanju metod ter pri samem izvajanju ustvarjalnih lutkovnih dejavnosti je
pomembna vloga vzgojitelja, njegovo stališče ter prepričanje.
3.3 Metode dela
Pri zasnovi sklopa sem si pomagala z literaturo, kjer sem našla mnogo koristnih
napotkov za načrtovanje dejavnosti in analizo tematskega sklopa. Pri raziskovalnem
delu sem zbrala podatke z načrtnim in priložnostnim opazovanjem, jih dokumentirala z
videoposnetki, s fotografijami, z anekdotskimi in dnevniškimi zapisi. Primerjala sem
razumevanje raziskovanega področja v primerjavi s tem, kar je raziskava pokazala.
3.3.1 Opis vzorca
V vzorec je vključena skupina otrok prvega starostnega obdobja v Vrtcu Zreče,
starih dve in pol do treh let. V raziskavo je bilo vključenih 13 otrok: 5 deklic, 8 dečkov.
3.3.2 Opis postopka
Dejavnosti z lutko ter igro z elementi gledališča sva z vzgojiteljico vsakodnevno
načrtno vključevali med ostale dejavnosti. Sam potek je bil vezan na izdelovanje lutk
ter rekvizitov, ki smo jih izdelali po zgodbi Zelo lačna gosenica. Pri izvajanju sem
upoštevala motiviranost otrok, njihovo razpoloženje, pa tudi počutje. Nekatere
dejavnosti smo izvedli povsem spontano na željo otrok ter s tem tudi spremenili
začrtano pot.
Po končanih dejavnostih sem se z otroki pogovorila o njihovih občutkih ter jih sproti
zapisovala. V opazovalno listo sem beležila tudi svoje ugotovitve, opažanja in počutje
ob vsaki dejavnosti, ki sem jih nato nadgrajevala in tako načrtovala naslednje
dejavnosti.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
20
3.3.3 Prostor
Skoraj vse dejavnosti smo izvedli v igralnici skupine, kadar pa smo potrebovali več
prostora ali spremembo, smo se odpravili v telovadnico. Ker se tema naše zgodbe
odvija v naravi, smo lutke popeljali tudi na sprehod na bližnje travnato igrišče.
3.3.4 Obdelava podatkov
V diplomski nalogi bom uporabila akcijsko raziskovanje. Obdelava podatkov je
kvalitativna. Namen akcijskega raziskovanja je spoznati čim več pozitivnih dosežkov v
ustvarjalnih dejavnostih z lutko pri delu z otroki v vrtcu, kot tudi pri meni, v vlogi
vzgojiteljice.
3.4 Uvodna razmišljanja in izhodišča
Načrtovanje tematskega sklopa in priprav
Načrtovanje tematskega sklopa, v katerega sem vključila lutkovne dejavnosti, se je
začelo povsem spontano. Malčki v prvem starostnem obdobju zelo radi raziskujejo
življenje na travniku. Ko se v pozni pomladi precej dejavnosti preseli v naravo, imamo
ogromno iztočnic za načrtovanje vsebin.
Kot sem že dejala, otroci opazujejo, tipajo drobne živalce in žuželke ter običajno
kar vse poimenujejo »bibe«. Odločitev ni bila težka. Z vzgojiteljico sva se odločili ter
osnovali sklop na to temo, kjer bodo otroci še bolj spoznali ta drobna bitja, jih znali
poimenovati ter se hkrati srečali še z drugimi naravoslovnimi pojmi. Med spoznavanjem
in raziskovanjem smo si izdelali različne preproste lutke: pikapolonice, čebelice, pajke,
ki so popestrile naš lutkovni kotiček.
Pri izbiranju sredstev ter didaktičnih materialov sem našla knjigo Carle E. »Zelo
lačna gosenica«. Zdela se mi je vsebinsko in oblikovno primerna za najmlajše. Odločila
sem se, da z otroki poskusimo ustvariti svojo prvo lutkovno igro.
Z načrtovanjem priprav nisem imela veliko težav, saj zgodba ponuja vsebine, ki jih
lahko vključimo v cilje iz Kurikula za vrtce. Cilje in povezave z lutkovnimi dejavnostmi
sem našla na vseh področjih: jezik, matematika, gibanje, družba, narava. Med
načrtovanjem priprav sem zagotovo upoštevala razvojne značilnosti otrok.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
21
Medpodročne povezave
Otroško odkrivanje okolja nas je popeljalo v ustvarjalne dejavnosti, kjer so
vključena vsa področja Kurikula. Začeli smo ob neposrednem stiku z okoljem, kjer smo
opazovali drobne žuželke. S poimenovanjem le-teh in spoznavanjem njihovih lastnosti
so se otroci seznanili z vsebinami s področja narave. Raziskovali so in usvajali nove
naravoslovne pojme. Podrobneje so se otroci na malce drugačen način seznanili s
preobrazbo metulja.
Cilji področja umetnosti so bili prepleteni skozi vse dejavnosti. Likovne vsebine so
otroci spoznavali med izdelovanjem lutke, rekvizitov in scene. Dejavnosti, kjer so
mečkali časopis, slikali z barvami, sodelovali pri izdelovanju lutke in scene, so
omogočale razvijanje ciljev v umetnosti. Pri tem sem izbirala med tehnikami, ki niso
prezahtevne in nudijo otrokom zadosten ustvarjalni in miselni izziv. Ker se umetniške
vsebine prepletajo, sem vključila tudi glasbene cilje. Otroci so glasbeno doživetje
izrazili z lutko v plesu.
Razvoj jezika je vpleten v vsa področja ter vodi k celostnemu razvoju otroka: ob
rabi jezika v domišljijskih igricah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic, pesmic, v
pravljicah … Otroci so v uvodnih dejavnostih poslušali zgodbico o gosenici ter
obnavljali zgodbo, ki smo jo povezali z ustvarjanjem lutkovne predstave. Na ta način so
otroci oblikovali domišljijsko-čutne predstave. Otroci so tvorili prve večbesedne stavke,
nove besede in tako bogatili besedišče. Interaktivna igra nudi razvoj besedne
komunikacije. Prav simbolna igra spodbuja izrazni govor, zato je v igri več verbalne
komunikacije.
K dejavnostim, ki smo jih izvajali več dni, sem vpletla tudi vsebine s področja
matematike. V obdobju, ko otroci še ne štejejo, so ugotavljali količino jagod, katerih
sadežev je največ, kakšne barve so sadeži ... Utrjevali smo barve ter oblike. Precej
novih pojmov so spoznali in jih postopoma usvajali tudi pri rokovanju z lutko (v, pred,
spredaj, spodaj ipd.). Povezava z matematiko je tudi pri povezovanju enot in prizorov.
Otroci dobivajo občutek za čas, prostor, orientacijo na telesu in v prostoru.
Vsebine s področja gibanja so prepletene skozi vse dejavnosti, saj so otroci
razvijali koordinacijo gibanja telesa, rok in nog pri animiranju lutke. Hkrati so jim
dejavnosti omogočale razvoj prstnih spretnosti. Prav tako so usvajali osnovne gibalne
koncepte, kot so zavedanje prostora, raznih načinov gibanja in položaje telesa ter
odnose med deli telesa in lutko.
Vsebine s področja družbe nudijo pri povezovanju gledaliških dejavnosti zagotovo
idealno možnost prepletanja. Na področju družbe je eden izmed glavnih ciljev prav
spoznavanje samega sebe in drugih. Dejavnosti z lutko in elementi gledališča otroku
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
22
pripomorejo k boljšemu čustvenemu in socialnemu razvoju. V lutkovni dejavnosti otrok
pridobiva konkretne izkušnje z menjavanjem vlog ter ima možnost razvijati sposobnosti
in načine za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v prijateljskih odnosih.
Izbor lutkovnih tehnik
Iz naslova diplomske naloge je moč razbrati, da bo zgodba Zelo lačna gosenica v
bistvu spodbuda za lutkovne dejavnosti. Priprava lutkovne predstave je zahtevno delo,
predvsem za najmlajše. Kot sem že v uvodu dejala, vzgojitelji po navadi sami izdelamo
lutke ter pripravimo lutkovno predstavo za otroke. Tokrat sem želela otroke popeljati
skozi ustvarjalni proces, kjer bodo:
· aktivno sodelovali pri izdelavi lutke,
· spoznavali različne materiale,
· se seznanili z različnimi lutkovnimi tehnikami (ročne lutke, lutke na palici, mini
marioneta).
Pri tem ne gre za tradicionalne pristope, kjer se otroci učijo besedila na pamet. Cilj
procesa je razvijanje otrokove ustvarjalnosti in s tem vzdrževati sproščeno sodelovalno
vzdušje pri skupnem projektu.
3.5 Primeri prakse, rezultati in analize
Izbrala sem nekaj primerov dejavnosti ob igri z lutko. Rdeča nit naloge je zgodba
Zelo lačna gosenica, kot lutkovna spodbuda pri ustvarjalnem procesu, kjer se otroci
seznanjajo s pripravo na lutkovno predstavo. Posamezne dejavnosti smo izvajali več
dni, saj je motiviranost tudi glede na starost otrok zelo različna. Te so bile vezane na
izdelavo lutk in rekvizitov. Ostale dejavnosti smo izvajali večkrat, precej dejavnosti se je
zgodilo predvsem spontano, na željo otrok. Nekaj primerov bom podrobneje
predstavila, opisala potek dela in želene dosežke ter analizirala svoja opažanja pri
otrocih in tudi pri sebi.
3.5.1 Seznanjanje z zgodbo Zelo lačna gosenica
Še posebej v prvem starostnem obdobju so jezikovne dejavnosti povezane s
sodelovanjem odraslih in odvisne od komunikacije z njimi. Predšolsko obdobje je
najpomembnejše za razvoj govora in prav odrasli in vzgojitelji smo otrokom govorni
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
23
zgled. Prav jezik je tisto področje dejavnosti v vrtcu, kjer vzgojiteljica s svojim govornim
zgledom vpliva na razvoj jezikovne zmožnosti otrok ter predstavlja povezovanje vseh
področij Kurikula. Otroci se učijo izražati misli, čustva, izkušnje ter predvsem razumeti
sporočila sovrstnikov in odraslih.
Področje dejavnosti: umetnost
Področje korelacije: jezik, narava, matematika, gibanje
Globalni cilj: razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo
Operativni cilji:
Otrok
· zbrano prisluhne zgodbi
· razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanje literarnega sveta
· razvija umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem
· otrok v simbolni igri in igri vlog posnema in igra osebe, živali, predmete
Oblike:
· skupna, skupinska, individualna
Metode: poslušanje, pogovor, pripovedovanje, razlaga, demonstracija
Sredstva: plastični zamaški, topa šivalna igla, vrvica, gumbi, lesena paličica
Didaktični pripomočki: slikanica Zelo lačna gosenica (Carle E.)
Metodični postopek
Kratka vsebina zgodbe
Ob mesečini je na listu ležalo drobno jajčece, iz katerega naslednje sončno jutro
prileze gosenica. Bila je drobcena in zelo lačna. Prvi dan se je pregrizla skozi jabolko in
še je bila lačna. V torek se je pregrizla skozi dve hruški in še je bila lačna. Tako vsak
dan poje različno sadje, v soboto pa se loti še sladkarij. Tisto noč jo je bolel trebušček,
ker je pojedla toliko sladkarij. Naslednji dan, ko je bila nedelja, se je pregrizla skozi
zeleni list. Postala je velika, debela gosenica. Okrog sebe je spredla bubo - majhno
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
24
hiško - in ostala v njej dva tedna. Ko pa je pregrizla luknjico hiške in zlezla ven, je bila
prelep metulj.
Uvodna motivacija
Otrokom preberem zgodbo iz slikanice Carle E. Zelo lačna gosenica. Izbrala sem
slikanico, za katero menim, da je poučno-leposlovna, saj obravnava poučno temo,
preobrazbo metulja. Otroke spodbudim, da naštejejo, katere žuželke, ki nastopajo v
knjigi, smo že spoznali, in predlagam, da spoznamo še metulja. Z vzgojiteljico sva
pripravili slikovni material, otroške leksikone ter gradiva, kjer smo si pogledali
fotografije. Občudujemo prelepe pisane metulje, manjše, večje, pisanih barv …
Vzamem ročno lutko gosenico in otroke vprašam, če vedo, da metulj nastane iz
gosenice. Otroci so z zanimanjem opazovali lutko, ki jih je nežno oplazila. Gosenica je
otrokom povedala, da mora pojesti veliko hrane, da postane velika. Nato se zabubi ter
nekaj časa počiva. Iz bube čez nekaj dni poleti metulj.
Nato otrokom predlagam, da skupaj preberemo zgodbo o lačni gosenici. Pokažem
slikanico ter pričnem brati. Zgodbo najprej preberem v celoti, nato jo skupaj, ob
gledanju ilustracij, preberemo še enkrat. Otroci se s prstki ustavljajo ob ilustracijah,
obnavljajo vsebino ter videno tudi ubesedijo. Z vprašanji odprtega tipa poglabljam
vsebino, da ugotovim, če so zgodbo razumeli.
Z otroki se dogovorimo, da bomo naredili lutkovno predstavo. Pogovorimo se, kaj
vse potrebujemo: lutke, rekvizite, sceno.
Slika 2: Beremo zgodbo o lačni gosenici (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
25
Potek dela
Otroci se po svojih željah razvrstijo v kotičke. Z vzgojiteljico si razdeliva ustvarjalne
kotičke. Otroci, ki še ne želijo ustvarjati, si v knjižnem kotičku še enkrat pogledajo
slikovni material, leksikone ter slikanice o gosenicah in metuljih, dva fanta se zaigrata v
simbolnem kotičku, ostali otroci se razvrstijo v ustvarjalne kotičke. Pripravim plastične
zamaške različnih barv, ki sem jim na sredini zvrtala luknjico. Potrebujemo še tanko,
vendar močno vrvico za nizanje zamaškov ter zelo tope šivalne igle.
Otrokom pokažem, kako skozi luknjico povlečejo iglo z vrvico. Nato samostojno
nizajo zamaške. Pri tem si otroci individualno izbirajo barve zamaškov, zato nastajajo
različni barvni nizi. Skupaj z otroki naredimo vozle z gumbki, da vrvica ne zdrsne iz
zamaškov. Tako je gosenica že skoraj narejena. Na glavo gosenice nalepimo še oči,
usta ter tipalke. Ugotovimo, da bomo morali tipalke še izpopolniti. Otrokom predstavim
dve možnosti gibanja te gosenice. Lahko jo zavežemo na vrvico - marioneta na dveh
vrvicah - ali se plazimo z njo po tleh. Otroci so kar takoj poskušali možnosti gibanja
gosenice ter se tudi sami preizkušali pri obvladovanju in gibanju lutke na dveh vrvicah.
Ko sem otrokom prikazovala gibanje lutke, sem povsem spontano z gosenico
iskala hrano ter grizla igračke na tleh, »kot da« išče hrano in seveda so otroci kasneje
to gibanje hitro posnemali. Otroci, ki so imeli prvi narejene lutke, so jih že preizkušali in
animirali. Kmalu so postale zanimive tudi ostalim otrokom, ki so se igrali v drugih
kotičkih. Navdušeni nad lutkami so si prav vsi naredili gosenico iz zamaškov.
Slika 3: Gosenica že išče hrano (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
26
Slika 4: Gosenice smo peljali na sprehod (Petrič 2012)
Slika 5: Gosenica so bo pregrizla skozi jabolko (Petrič 2012)
Analiza
Pri branju in kasneje pripovedovanju ob knjigi sem se trudila, da bo zgodba čim bolj
doživeta in jo bodo otroci sprejeli. Slikanica je otroke navdušila, saj so ilustracije zelo
barvite in slikovite. Vsebina zgodbe je bila otrokom zabavna in ravno dovolj zanimiva. V
knjigi ni veliko besedila, zato so otroci spremljali ilustracije ter tudi samostojno
pripovedovali vsebino v krajših povedih. Všeč jim je bila luknjica na sadežu, ki jo je
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
27
gosenica puščala za seboj. Moja ročna lutka gosenice je tako potovala od otroka do
otroka. Preizkušali so se v igri ter ugotavljali, kako lahko iz gosenice nastane metulj.
Pri ustvarjalni dejavnosti, kjer so otroci izdelovali lutke iz zamaškov, sem manj
spretnim otrokom tudi individualno pomagala pri nizanju. Pri tem so nekateri otroci
nanizali kar precej zamaškov, kar je pomenilo, da bo gosenica zelo dolga, vendar jih pri
tem nisem omejevala. Kmalu sem že slišala prva vprašanja: »Kaj ji bomo pa dali za
jesti, da bo postala velika in debela?« Ko so bile prve lutke izdelane, so otroci spontano
začeli iskati hrano za lačno gosenico. Iskali so manjše igrače v igralnici. Zelo izvirna je
bila ugotovitev dečka, da imajo v simbolni kuhinji celo košaro dobrot za gosenico
(lesene igrače - lubenice, korenček, kruh, tortice). Deček in deklica sta vzela lutko,
prevzela vlogi ter se pretvarjala, da hranita gosenico. Prišlo je do socialnih interakcij
med otroki. Deklica se je pretvarjala, da je mama in hrani gosenico. Vse to so značilne
prvine simbolne igre (Slika 3).
Dejavnosti in igre z lutko gosenico so v igralnico vnesle veselje in smeh. Ugotovila
sem, da je ta dejavnost obogatila prav vse otroke, saj so si vsi izdelali lutko. Pri tej
starosti se otroci težje dogovorijo, kdo bo izdelal in igral določenega junaka v igri.
Mislim, da bo nadaljevanje zgodbe otrokom prineslo novo izkušnjo. Tudi pri izdelavi in
ustvarjanju prve lutke ni bilo prerivanja in konfliktov.
Vesela sem ugotovila, da bodo otroci z zanimanjem sodelovali tudi pri nadaljnjih
ustvarjalnih aktivnostih, saj so spretno in z navdušenjem animirali svoje gosenice. S
svojimi lutkami so otroci popestrili in zapolnili lutkovni kotiček. Pajek, pikapolonice in
čebele so dobile družbo.
Da je bilo navdušenje nad izdelano lutko res veliko, sem opazila, ko so otroci ob
odhodu domov staršem želeli pokazati lutko gosenico. Bili so veseli, ker so si jo izdelali
iz zamaškov, ki so jih prinašali od doma, ter predvsem zato, ker je bil to njihov
samostojni izdelek.
Prav tako moram omeniti, da so otroci naslednji dan že zjutraj, ko smo se odpravili
na sprehod na igrišče, želeli vzeti zraven tudi svoje gosenice. Seveda sva z
vzgojiteljico upoštevali njihove želje ter s tem popestrili že načrtovane dejavnosti. Tudi
ta spontana želja otrok nakazuje na simbolno igro. Deklica se je tako vživela v vlogo,
da je na igrišču poiskala simbolno sredstvo za jabolko ter hranila gosenico (Slika 4).
Menim, da je bila moja vloga le priprava didaktičnega materiala in pomoč otrokom
pri zahtevnejši tehnični izdelavi lutke. Pri prikazovanju gibanja lutke in animaciji otroci
niso potrebovali pomoči, saj ima lutka le dve vrvici na palčki. Pri mojem vključevanju
sem otrokom pustila izraziti svojo interpretacijo zgodbe.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
28
3.5.2 Izdelava scene in rekvizitov
V zgodbi imajo pomembno vlogo tudi rekviziti in scena. Ker smo se odločili za
namizno gledališče, bo tudi scena le simbolno nakazovala dogajanje. Otroci ne bodo
omejeni z odrom ali zahtevnimi kulisami. Več pozornosti smo namenili izdelavi
rekvizitov. Mimična lutka lahko z rekviziti spretno rokuje. Menim, da je najprimernejša
za najmlajše, saj jo le nataknejo na roko in s prsti oživijo. S tem dobi lutka mimiko
obraza, najboljše je pa to, da lahko odpira usta – gobček. Primerna je tudi zato, ker
lahko prenaša rekvizite iz ene točke na drugo.
Področje dejavnosti: umetnost
Področje korelacije: jezik, matematika, gibanje, družba
Globalni cilj: razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo
Operativni cilji:
Otrok
· razvija umetniško predstavljivost in domišljijo z zamišljanjem in ustvarjanjem
· ustvarjalno sodeluje pri pripravi, organizaciji in uporabi sredstev in prostora
· otrok v simbolni igri in igri vlog posnema in igra osebe, živali, predmete
· se vključuje v skupno delo in vzpostavlja pozitivne medsebojne odnose
· razvija strpnost do dosežkov drugega, ki ustvarja
Oblike: individualna, skupinska, skupna
Metode: pogovor, pripovedovanje, razlaga, demonstracija
Sredstva: časopisni papir, papirnati zaščitni lepilni trak, tempera barva
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
29
Metodični postopek
Uvodna motivacija
Na mizo v lutkovnem kotičku pogrnem prt ter povabim otroke, da se mi pridružijo.
Na mizo položim velik zelen list iz papirja, ki sem ga poslikala že pred dejavnostjo, ter
pričnem z zgodbo o lačni gosenici. V eni roki imam drobno jajčece iz zmečkanega
papirja, v drugi pa rekvizit - luno na palici. Te rekvizite naredim pred dejavnostjo, da si
otroci lažje predstavljajo, kaj je to scena in kaj so rekviziti. Vzamem lutko gosenico, ki
zleze iz jajčeca, ter pričnem iskati sadje. Gosenica otroke vpraša, če imajo kaj sadja
zanjo, zelo si želi jabolk, hrušk, jagod. Ker otroci nimajo nič sadja, jih gosenica prosi, če
ji priskrbijo hrano.
Potek dela
Otroke vprašam, če vedo, kako bi pomagali lačni gosenici. Z vprašanji jih
spodbudim k vsebinski obnovi zgodbe. Ponovimo zgodbo ter ugotovimo, da za sceno
potrebujemo še sonce, sadje, majhno hiško – bubo in pa metulja. Omenim, da so to
rekviziti ter scena, ki jo potrebujemo za lutkovno igro. Predlagam, da iz časopisnega
papirja naredimo sadje: jabolko, hruški, slive, jagode, pomaranče in ostale dobrote za
lačno gosenico. Na mize ponudim časopisni papir, ki ga pričnemo mečkati v poljubne
krogle in različne oblike. Otroci že poznajo tehniko mečkanja papirja. Ker potrebujemo
kar precej rekvizitov, si delo razdelimo. Med mečkanjem papirja in oblikovanjem
rekvizitov se pogovarjamo, kateri sadež je večji, kateri manjši, kakšne barve je
omenjeno sadje. Otroci so ugotovili, da sadje še ni prave barve, zato smo pripravili tudi
barve, s katerimi bomo pobarvali rekvizite. Pripravim tri barve, ki jih poimenujemo:
rdeča, modra, rumena. Otroci si izberejo ustrezne barve ter pobarvajo rekvizite.
Zgodba nudi odličen poligon za urjenje matematičnih spretnosti. Ko končamo z
barvanjem, rekvizite tudi preštejemo, vendar ne vseh skupaj. Npr.: eno jabolko in otrok
pri tem pokaže na predmet, dve hruški, tri slive …
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
30
Slika 6: Mimična lutka (Petrič 2012)
Slika 7: Pobarval bom hruško (Petrič 2012)
Slika 8: Mečkanje časopisnega papirja za izdelavo rekvizitov (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
31
Slika 9: Midva barvava slive in jagode (Petrič 2012)
Slika 10: Sliva se pogovarja z jagodo (Petrič 2012)
Slika 11: Potrebujemo še sceno (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
32
Slika 12: Igra se lahko prične (Petrič 2012)
Analiza
Pri načrtovanju te priprave sem predvidevala, da jo bomo izvajali kar nekaj dni, kar
se je tudi zgodilo. Otroci so bili prijetno presenečeni, ko jih je ob pričetku dejavnosti
ogovorila lačna gosenica. Obrazki so kmalu zaživeli in postali nasmejani. Kljub rahlemu
začudenju so kmalu pričeli odgovarjati na vprašanja ter bili pripravljeni pomagati
gosenici. Pri mečkanju časopisnega papirja so otroci potrebovali pomoč le pri lepljenju
z zaščitnim trakom. Presenečena sem ugotovila, da otrokom res ni pomemben izgled,
saj so se kmalu pričeli poigravati s časopisnimi kroglami ter jih animirati. Le malo
spodbude potrebujejo in spontana igra se začne. Vsi otroci pa niso bili zadovoljni le s
časopisnimi kroglami, zato smo jih pobarvali, kot so sami želeli.
Likovne dejavnosti imajo otroci radi, zato za barvanje rekvizitov in scene ni bilo
potrebne dodatne motivacije. Nekaterim otrokom sem po želji rekvizite nataknila na
palčko, za lažje nanašanje barve. Otroci so z veseljem in brez moje pomoči pobarvali
rekvizite, ki so že dobivali pravo podobo. Sedaj so si jih nekateri malce lažje
predstavljali. Vsi otroci namreč nimajo tako razvite domišljije in predstavljivosti, da bi
jim že časopisna krogla predstavljala sadje. Presenečena sem bila nad tem, kako so si
otroci zapomnili pojme.
Pričakovala sem več nestrpnosti in motečega vedenja, še posebej pri živahnejših
otrocih, vendar so me presenetili. Navsezadnje je bila dejavnost dovolj zanimiva in
sodelovali so lahko prav vsi. Pri dveh dečkih, ki sta sicer zelo živahna in le s težavo
mirujeta pri dejavnostih, sem bila na začetku zaskrbljena. Njuna motivacija je sicer zelo
kratka. Rada ustvarjata, vendar se morajo dejavnosti kar naprej dogajati. Pri lutkovnih
dejavnostih pa ni bilo težav, saj sta si oba izdelala lutko ter aktivno sodelovala pri
nastajanju predstave. Dečka sta bila ponosna, še posebej, ko sem ju pohvalila in jima
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
33
pri izdelavi lutke vlivala pogum. Zagotovo lahko potrdim, da vključevanje otroka v
proces lutkovne predstave zelo pozitivno vpliva na samopodobo otroka (Slika 9).
Slika 13: Razvrščanje sadja (Petrič 2012)
Slika 14: Poimenovanje sadja (Petrič 2012)
Slika 15: Gosenica je ugriznila hruško (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
34
3.5.3 Izdelava metulja
Povodov za zahtevnejšo tehniko izdelave metulja je bilo kar nekaj. Z otroki smo že
izdelovali lutke na palici, vendar le z odpadnimi materiali. Tokrat sem izbrala plastično
folijo, saj sem želela ponazoriti nežno gibanje kril metulja. Lutka na palici ima več
prednosti, kajti otrok lahko lutko na palici preprosto drži v rokah in jo le z minimalnimi
premiki oživlja. Lutka deluje samodejno, brez dodatnih vodil za roke.
Področje dejavnosti: umetnost
Področje korelacije: jezik, matematika, gibanje
Globalni cilj: razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo
Operativni cilji:
Otrok
· razvija umetniške predstavljivosti in domišljije z zamišljanjem in ustvarjanjem
· razvija spretnosti, spoznava, raziskuje, eksperimentira z umetniškimi sredstvi in
njihovimi izraznimi lastnostmi
· razvija fino motoriko
· se vključuje v skupno delo in vzpostavlja pozitivne medsebojne odnose
· si razvija strpnost do dosežkov drugega, ki ustvarja
Oblike: individualna, skupna
Metode: pogovor, pripovedovanje, razlaga, demonstracija, metoda igre
Sredstva: trda plastična folija A4 format, barvne samolepilne tapete, barvni flomastri,
stiroporna kroglica, penasta guma, žička za vodilo, tanjša žička, lesene kroglice
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
35
Metodični postopek
Uvodna motivacija
Na namiznem improviziranem gledališču pripravim vse rekvizite ter povabim
otroke, da se mi pridružijo pri pripravi prostora. Ob tem opravilu obnavljamo zgodbo. Z
otroki se pogovarjam ter jih spodbujam pri razmišljanju, kaj še potrebujemo za
predstavitev zgodbe.
Potek dela
Poiščemo velik list, jajčece, lutko gosenico ter ostale rekvizite. Ponovimo zgodbo o
lačni gosenici. Čeprav je pomembno, da otroci razvijajo tudi miselne predstave brez
ogledovanja ilustracij, se v tej starosti težje vživijo v zgodbo. Zato otrokom zaigram
uvodni del zgodbe do preobrazbe v metulja. Pri tem uporabim tudi luno, sonce ter vse
rekvizite, ki smo jih izdelali. S tem želim spodbuditi otroke, da tudi sami razmislijo, kaj
sledi. Naša zgodba še ni popolna, ker še nismo izdelali metulja.
Otroci izrazijo željo, da se tudi sami preizkusijo v igri. Deček se javi, da bo držal
luno, pridružita se še deklici, ki postavita zelen list z jajčecem. Kdor je želel, je lahko
vzel lutko gosenico, medtem ko so nekateri otroci prinašali rekvizite: jabolko, hruški,
jagode. Sodelovali so vsi otroci, čeprav trije le z opazovanjem.
Prične se spontana igra, kjer otroci samostojno poustvarjajo lutkovno igro. Pri tem
jih ne motim niti popravljam. Pridružim se igri in čakam trenutek, ko se bo gosenica
zabubila in spala dva tedna.
Otroci čakajo in me opazujejo, saj na mojem obrazu zaznajo, da se bo zgodilo
nekaj lepega. Tedaj jih presenetim z metuljem, ki narahlo prileti iz bube. Metulj je lutka
na palici s plapolajočimi barvnimi krili. Čeprav so otroci sprva malce začudeni in le
opazujejo, mi kmalu zatem nasmejani obrazki povedo, da jim je metulj všeč.
Navdušeno se drug za drugim preizkušajo v rokovanju in igri z novo lutko.
Predvidevala sem, da si bo vsak želel svojega metulja, zato pripravim material. Z
vzgojiteljico otroke razporediva v kotičke ter jim pokaževa material. Pripravili sva dva
kotička: v enem sva izrezali večje kose samolepilnih nalepk, v drugem pa sva ponudili
barvne flomastre. Otrokom je bila zanimiva predvsem folija, saj z njo še niso ustvarjali.
Otrokom razložim, da bomo risali z malce drugačnimi flomastri, da bo barva na krilih
metulja obstojna. Otroci se razporedijo v dve skupini. Seznanijo se z materialom, si ga
ogledajo, potipajo. Vsakemu ponudim kos folije, kjer najprej preizkušajo flomastre, nato
pa začnejo barvati metulja. Z barvnimi samolepilnimi tapetami smo že delali, tako da
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
36
niso potrebovali pomoči. Iz večjega kosa folije sem že izrezala obrise metuljevih kril, ki
jih bodo otroci sami likovno izpopolnili. Pri tem otrok nisem obremenjevala s simetrijo
kril in podobnimi podrobnostmi, pustila sem, da ustvarjajo sami.
Naslednji dan smo pobarvali stiroporne kroglice, ki jih bomo uporabili za glavo
metulja. Otroci so sami ugotovili, da metulj potrebuje še oči in usta, nazadnje pa smo
nataknili še tipalke. Ker je tudi natikanje pene na žično vodilo precej nevarno za otroke,
sva z vzgojiteljico prevzeli ta del izdelave metulja. Torej, na žično vodilo sva nataknili
glavo in trup metulja. Za lažje animiranje in držo v majhnih otroških rokah sem spodnje
žičnato vodilo upognila ter ovila in polepila z zaščitnim trakom. Nato smo na trup
prilepili še krila. Prelep pisan metulj je lahko poletel. Otroci so z zanimanjem sodelovali
pri nastajanju lutke. Ob koncu dejavnosti so se otroci sproščeno igrali ter poplesavali z
metuljem po igralnem prostoru.
Slika 16: Izdelava metuljevih kril (Petrič 2012)
Slika 17: Metuljeva krila so pisana (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
37
Slika 18: Otrok z lutko komunicira že med izdelavo lutke (Petrič 2012)
Slika 19: Metulju narišem še oči (Petrič 2012)
Slika 20: Mi pomagaš prilepiti krila? (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
38
Slika 21: Jaz bom pa kar sama prilepila krila (Petrič 2012)
Analiza
Že v uvodnem delu dejavnosti me je prijetno presenetila pripravljenost otrok pri
pripravi prostora. Menim, da otrokom, predvsem najmlajšim, veliko pomeni, če lahko
sodelujejo pri načrtovanju in pripravi prostora in niso le nemi opazovalci. V lutkovnem
kotičku imamo sedaj še mizo, kjer otroci spontano uprizarjajo lutkovne igre.
Ugotovila sem, da pri besednem ponavljanju zgodbe otroci zgubijo povezovalno nit
ter niso tako motivirani, kot če opazujejo in spremljajo dogajanje zgodbe. Konkretna
situacija z domišljijskimi elementi otroku omogoča pogled na vsebino z druge
perspektive. Opazila sem namreč, da nekateri posamezniki že razumejo zgodbo, so
tudi govorno spretnejši in jo znajo pripovedovati do konca. Ker sem jo želela približati
tudi otrokom, ki miselne predstave še nimajo tako razvite ali pa besedno niso tako
spretni, sem se odločila za igro po epizodah.
Zavedala sem se, da še nimamo izdelanih vseh likov, vendar sem kljub temu
pričela z uprizoritvijo prizorov. Na ta način sem želela, da otroci sami ugotovijo, kakšen
je razplet in kaj še potrebujemo, da bo naša lutkovna igra popolna. Zgodbo sem
razdelila na dve epizodi, ki ju bomo na koncu združili. Vesela sem bila, saj so se otroci
odzvali na spodbudo ter se tudi sami spontano poigravali z lutko. Zanimivo je bilo
opazovati otroke pri nastajanju prizorov: »Iz drobnega jajčeca zleze gosenica«, »Lačna
je, ugrizne jabolko«, »Ugrizne pomaranče, pa hruške, spet je lačna«, »Gosenica
pregrize list, joj, kako je zdaj debela!«, »Skrije se v hiško«. Pri tem so se nekateri otroci
vživeli do te mere, da so z gosenico res želeli narediti luknjico v jabolko. »Poglej, da ni
naredila luknje, poglej ...«, je bil nezadovoljen deček. Nato je poskušal luknjico narediti
v vse sadje.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
39
Ker je izdelava metulja, kot sem si ga zamislila, dokaj zahtevno opravilo za
najmlajše, sem ga najprej izdelala sama. Kot sem že dejala, sem želela uprizoriti
gibanje kril, zato sem pri izbiri materialov kar nekaj časa oklevala. Izbrala sem namreč
plastično folijo, ki res ni odpadni ali ekološki material. Krila iz folije, ki ju nato prilepimo
na trup metulja, pa res krasno plapolajo, zato je odtehtala ta odločitev. Ko sem otrokom
prikazovala, kako plapolajo krila, sem se trudila, da moji gibi ne bodo sunkoviti, da bo
metulj resnično mehko poletel tudi v otroških rokah.
Pri risanju kril so otroci likovno izživeli svojo ustvarjalnost. Krila metulja so likovno
izdelali sami, kot so želeli. Nisem jih obremenjevala s svojim vzorcem metulja ali s
simetrijo kril. Nekateri metulji so imeli različni krili, presenetila me je deklica, ki je
ugotovila, da naj bi bili krili metulja enaki in se je tudi sama trudila to realizirati. Metulje
smo opazovali že na travniku in prav tako so si otroci ves čas ogledovali slikovni
material zato pri upodobitvi niso imeli težav. Le s pogovorom in verbalnim usmerjanjem
sem jih spodbujala, da so dokončali svoje izdelke.
Plapolajoča krila metulja so otroke navdušila, to sem opazila na nasmejanih
obrazih ter po razposajenosti in veselju, ko so se igrali z njim. Ob koncu dejavnosti smo
strnili misli in občutke. Povedali so, da jim je bilo lepo. Več pridevnikov še ne znajo,
deček je rekel, da je bilo zabavno. Tudi sama ne dvomim v to, saj je bilo vse dni čutiti
ustvarjalni nemir ter pričakovanje.
Poudariti moram, da smo te dejavnosti, kjer smo izdelovali metulja, izvajali več dni.
Z vzgojiteljico sva izvedbo lutke prilagodili glede na interes otrok ter motivacijo pri
dejavnosti. Kot sem že dejala, sem izbrala zahtevnejšo tehniko za triletnike, zato
nikakor nisem želela prehitevati procesa. Upoštevala sem razvojne zakonitosti ter
individualnost otrok ter na ta način načrtovala in prilagajala nadaljnje dejavnosti.
Precej pozornosti smo namenili tudi neverbalnemu izražanju, saj otrokov besedni
zaklad še ni tako raznovrsten in bogat.
3.5.4 Lutkovna igra Zelo lačna gosenica
Področje dejavnosti: umetnost
Področje korelacije: jezik, narava, gibanje, matematika, družba
Globalni cilj: razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
40
Operativni cilji:
Otrok
· spoznava, raziskuje in eksperimentira z umetniškimi sredstvi
· razvija sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških jezikih
· razvija splošno ustvarjalnost pri pripravi, organizaciji prostora
· se vključuje v skupno delo in vzpostavlja pozitivne medsebojne odnose
Oblike: skupna, skupinska
Metode: igra, pogovor, pripovedovanje
Sredstva: lutke, rekviziti, scena, Orffova glasbila
Metodični postopek
Pri tej dejavnosti sem želela izpostaviti tudi otroke, ki sicer s svojim vedenjem in
načinom igre nikoli niso v ospredju. V tem letu so se nekateri otroci že izpostavili kot
vodje, kar sem opazila med spontano igro v kotičkih. Predvsem s svojim vedenjem in
željo po prevladi v igri so ostali otroci večkrat postavljeni na rob dogajanja in se nimajo
možnosti izpostaviti ali celo vključiti v igro. Že večkrat sem jim dejala, da morajo v igri
sodelovati in biti vključeni vsi in tudi vsi upoštevati pravila. Tokrat sem želela dati
prednost igre predvsem zadržanim otrokom, ki so pri izpostavljanju previdnejši.
Uvodna motivacija
Tudi tokrat povabim otroke k pripravi prostora. Uredimo si namizno gledališče,
postavimo rekvizite in lutke, ki jih potrebujemo. Izdelali smo namreč vse like, ki jih
potrebujemo za lutkovno igro, zato otrokom predlagam, da jo zaigramo naši
vzgojiteljici, ko se vrne v igralnico. Predlagam, da se razdelimo v dve skupini, ena
skupina bo nastopala, druga pa gledala predstavo.
Potek dela
Pomagam pri razvrščanju v dve skupini, saj je zanimanje za igro vlog precejšnje.
Tokrat najprej izberem otroke, ki do sedaj še niso imeli glavnih vlog. Razložim, da
bomo kasneje zamenjali vloge. Otroci se dogovarjajo, kdo bo animiral gosenico, kdo bo
pomagal z rekviziti. Tisti, ki so gledalci, nestrpno pričakujejo dogajanje.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
41
Predvidevam, da bodo nastopajoči potrebovali malce spodbude, zato jim
pomagam in jih vprašam: »Kaj se je zgodilo neke noči, ko je na nebu sijala polna
luna?« Po krajšem premoru se igralec opogumi in prične z igro. V bistvu je to naša
prva igra, kjer bomo združili obe epizodi. Igra se je začela, otroci s krajšimi stavki
opisujejo dogajanje ter animirajo lutko gosenico. Ko smo pri dejanju, ko se gosenica
zabubi, postane otrokom zabavno, saj preizkušajo, kako in kam bodo skrili metulja, ki
bo iz majhne luknjice poletel po igralnici. Ta prizor sem prepustila otroški domišljiji in
ustvarjalnosti. Ker je bila buba za dečkovo gosenico premajhna, je ni mogel skriti, zato
se je znašel ter dodal nov ovoj papirja in jo zavil. Domiselna in zabavna rešitev (Slika
24).
Po odigrani igri otroci zamenjajo vloge ter še ostali zaigrajo predstavo. Ob koncu
dejavnosti so si otroci vzeli še druge lutke, ki smo jih ustvarjali v tem sklopu, ter se
spontano igrali.
Slika 22: Ko je sijala polna luna, je na listu ležalo drobno jajčece (Petrič 2012)
Slika 23: Prvi dan je pojedla jabolko
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
42
Slika 24: Buba je premajhna, povečati jo moram! (Petrič 2012)
Slika 25: Skozi luknjico je pokukal metulj (Petrič 2012)
Slika 26: Lutkovna igra (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
43
Analiza
Med uvodnim razgovorom, ko sem omenila, da imamo sedaj obe glavni lutki,
gosenico in metulja ter izdelane vse rekvizite, je bilo čutiti navdušenje in pričakovanje.
Otroci so komaj čakali, da začnemo z igro.
Omenila sem že, da sem želela s to igro spodbuditi zadržane otroke, ki so bolj
previdni pri izpostavljanju. Z mojo spodbudo so se le vživeli v igro ter odigrali nekaj
prizorov. Menim, da je vloga vzgojitelja pri igri pomembna, saj je prav vzgojitelj tisti, ki s
krajšim dialogom otroka vključi v dogajanje. Pri tem uvodu sem bila zelo previdna ter
pogovor popestrila tudi z mimiko obraza, kar je posameznikom že zadostovalo za
pogum. Otroci, ki so nastopali prvič, še nimajo tako razvitih govornih sposobnosti in so
se izražali tudi neverbalno. Pri tem smo se držali le okvirnega scenarija, ko iz jajčeca
zleze gosenica ter poje ogromno sadja in sladkarij ter se zabubi … Poudariti moram,
da sem se pri prvih uprizoritvah precej prilagajala individualnim značilnostim otrok. Z
nevsiljivimi spodbudami sem jih opogumljala, da so se vključili v igro tudi verbalno manj
komunikativni otroci.
Pri poustvarjanju nisem vztrajala pri vrstnem redu, koliko sadja in katerega poje
najprej. Naša zgodba je bila improvizirana, saj je ravno to bistvo kreativnega
ustvarjanja. Pomembno je bilo sodelovanje v samem ustvarjalnem procesu in kasneje
v igri. Poleg ustvarjalnosti smo pri teh dejavnostih vključili še vsa ostala področja.
Poudariti moram predvsem to, da smo imeli tokrat na prizorišču le eno lutko
gosenico. Otrokom sem razložila, da je v vsaki predstavi glavni lik in v tej je to
gosenica, ki se preobrazi v metulja. Otroci so na začetku sicer razumeli to pravilo,
vendar se je kmalu na prizorišču pojavila še kakšna gosenica. Glede na to, da so še
posebej v tem obdobju triletniki izraziti egocentriki, bomo ta dogovor in pravila igre v
naslednjih dejavnostih še izpopolnili. Med igro prav zaradi tega ni prišlo do sporov in so
bili na ta način vsi aktivni.
Otroci so bili skozi vse dejavnosti aktivni, motivirani. Dodati moram, da so zgodbo
o gosenici obogatili tudi z drugimi lutkami. Pri preobrazbi metulja, ko je metulj veselo
odletel, so si otroci vzeli še ostale lutke iz kotička. Postopoma se je začela razvijati igra
lutk.
Nekateri otroci so našli dovolj izziva že pri pripravi prostora, rekvizitov in scene,
medtem ko so se drugi globoko vživeli v zgodbo ter sodelovali pri poustvarjanju le-te.
Zagotovo se strinjam z vsemi avtorji, ki poudarjajo, da otroku, ki sodeluje pri
ustvarjanju predstave, pomagamo pri oblikovanju pozitivne samopodobe. Še tako
majhen napredek je za otroka velik korak. Narediti si lutko in jo animirati ter se z njo
predstaviti tudi sovrstnikom je za triletnika zagotovo podvig. Omeniti moram aktivno
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
44
vlogo najmlajšega dečka v skupini. Zagotovo je začutil čar lutke, saj ji je s svojim
pogledom dajal magično prepričljivost. Deček je vzljubil prstno lutko pikapolonico in jo
zelo doživeto animiral s pogledom in gibom (Slika 27).
Nekateri otroci v skupini imajo večjo željo po vodenju same igre ali celo po vodenju
ostalih otrok. Zadovoljna sem ugotovila, da poustvarjanje predstave omogoča krepiti
medsebojne odnose. Otroci že pozitivno sprejemajo dogovarjanja ter pravila igre.
Vsaka igra pa vsebuje pravila in prav je, da se tudi najmlajši otroci navajajo na
prilagajanja.
S prijetnimi občutki sem ugotovila, da smo s pripravo predstave na zanimiv,
ustvarjalen način, vpletli vsa področja Kurikula. Pri tem naj spomnim na citat Sitarjeve
(2008: 130) iz uvoda: »In učenost? Ko je šla enkrat skozi lutko v srce, tudi iz glave ne
bo več izpuhtela.« Menim, da so bili otroci notranje zelo motivirani, veselili so se
vsakega novega doživetja.
Slika 27: Deček je s pogledom in gibom oživel lutko (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
45
Slika 28: Ta gosenica pa zelo široko odpre gobček (Petrič 2012)
3.5.5 Ples metuljev
Ko smo izdelali še zadnji lik v naši zgodbi - metulja, sem opazila, kako veselo
otroci poplesavajo po igralnici ter si prepevajo. Utrnila se mi je ideja, da bi lahko
umetniške zvrsti povezala. V literaturi sem zasledila, da sodobna teorija dokazuje, kako
prav prepletanje umetniških sredstev povezuje komunikacijo med otroki in vzgojiteljem.
Otroci imajo zelo radi glasbo, zato smo dejavnosti dodali še glasbene vsebine.
Povod za uprizoritev plesne dramatizacije so prav otroci. Seveda bodo le prvi
koraki dramatizacije, zato sem jo imenovala improvizacija. Tokrat sem jih želela
seznaniti z dejavnostjo, ki jo redkeje izvajamo - poslušanje in ustvarjanje v glasbi.
Priredila sem ljudsko pravljico Trije metulji. Izvedba originalne je namreč prezahtevna
za triletnike, zato sem vključila le dve zvočni sliki.
Področje dejavnosti: umetnost
Področje korelacije: glasba, jezik, gibanje, matematika
Globalni cilj: razvijanje sposobnosti izražanja istih doživetij v različnih umetniških
jezikih (plesnem, dramskem, glasbenem)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
46
Operativni cilji:
Otrok
· izraža veselje ob ustvarjanju glasbene pravljice
· se vključuje v skupno delo in vzpostavlja pozitivne medsebojne odnose
· glasbeno doživetje in predstave izrazi z lutko v plesu
· ustvarjalno sodeluje pri pripravi in organizaciji prostora in uporabi sredstev
· si razvija strpnost do dosežkov nekoga drugega, ki ustvarja
Oblike: skupna, skupinska, individualna
Metode: poslušanje, pripovedovanje, ustvarjanje, vodenje
Sredstva: glasbila, CD predvajalnik, zgoščenka
Didaktični pripomočki: didaktični priročnik Z igro v čarobni svet glasbe (Denac
O.)
Metodični postopek
Uvodna motivacija
V tem letnem času, to je pomlad, pogosteje hodimo na sprehode v naravo, kjer
opazujemo vremensko dogajanje ter življenje v naravi. Z otroki se pogovarjamo o
letnem času ter o žuželkah, ki veselo letajo po travniških cvetovih. Otroci sodelujejo v
pogovoru ter naštevajo žuželke, ki jih poznajo: čebele, ose, pikapolonice, metulje …
Otroke povabim k poslušanju skladbe, ki je še nismo predvajali. Spodbudim jih, da
pozorno prisluhnejo, saj bodo poslušali skladbo, ki opisuje letne čase. Izbrala sem
orkestralno delo Štirje letni časi: Pomlad. Da bo otrokom glasba lažje razumljiva,
napovem le kratko vsebino skladbe: v sončnem dnevu se sliši ptičje žvrgolenje,
žuborenje potokov, vsa narava slavi prihod pomladi, ko nenadoma nebo prekrijejo
temni oblaki in se pojavita blisk in grom.
Potek dela
Poslušamo skladbo Antonio Vivaldi Pomlad, 1. stavek: Allegro. Otroci ji pozorno
prisluhnejo. Ob koncu naredim kratek čustven premor ter vprašam otroke, kakšne
zvoke so slišali. Zgodbo opisuje glasba, zato sem otroke z odprtimi vprašanji
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
47
spodbudila k doživljanju dogajanj in ustvarjanju predstave. Z otroki ugotovimo, da smo
slišali ptičje žvrgolenje, grmenje, tudi nevihto z dežjem. Opazila sem, da otroci še
nekako ne razumejo, kaj bomo počeli, zato sem jim želela vse skupaj približati na
način, da bodo čim bolj vključeni v ustvarjanje in doživljanje glasbene pravljice.
Ustvarjanje glasbene pravljice je namreč enkratno neponovljivo doživetje.
V glasbenem kotičku vzamem glasbila, da izberemo vsebinske motive in glasbila
za ustvarjanje glasbene dramatizacije. Otroci preizkušajo in poslušajo zvočne lastnosti
glasbil ter si zamišljajo, kateri motiv bo zvočno ilustriral vsebino. Skupaj izberemo
triangel in boben. Igranje na triangel bo zvočno ponazorilo ples metuljev, ki plešejo iz
cveta na cvet. Topotanje s prsti po bobnu bo ponazorilo nevihto, ki prestraši metulje, ki
se skrijejo v zavetišče na zelen list. Med ustvarjanjem zgodbe predlagam, da si
izdelamo še sceno, da bodo metulji zares lahko poletavali iz cveta na cvet. Pripravim
velike formate barvnega papirja, iz katerega bomo izdelali cvetove in zelen list.
Narišem velike cvetne liste, jih izrežem, otroci jih nato nalepijo na sredino cveta. Ker se
lepilo hitro suši, jih kar položimo na tla. Ustvarimo štiri cvetove, da bo dovolj prostora
za vse otroke. Razporedimo jih po igralnem prostoru. Izrežem še velik zelen list, kamor
se bodo metulji skrili, ko se bo približala nevihta z dežjem. Med ustvarjanjem rekvizitov
se z otroki pogovarjam o vsebini pravljice ter tako skupaj obnavljamo zgodbo. Lahko bi
imela sceno že pripravljeno in bi otrokom le podala navodila, vendar je za njih prav to
skupno ustvarjanje in improviziranje plesne dramatizacije enkratno in neponovljivo
doživetje. Deček se spomni, da bi lahko uporabili še sonce, ki smo ga izdelali za našo
prvo lutkovno igro.
Med igranjem na triangel, ko sije sonce, otroci z metulji veselo poplesavajo iz
cveta na cvet. Nenadoma zaslišijo topotanje bobna in se skrijejo na zelen list. Otroci si
vzamejo lutke ter začnemo z igro. Sprva opazujejo moje igranje in čakajo. Potrebujem
pomoč, zato si z vzgojiteljico razdeliva vlogi. Otroci potrebujejo spodbudo. Tudi
vzgojiteljica vzame lutko ter ob nežnem igranju na triangel pleše z metuljem iz cveta na
cvet. Kmalu so se ji pridružili še otroci. Trudim se, da bom čim bolj neopazno
zamenjala glasbili ter jih bo druga zvočna slika vsaj malo presenetila. Ob topotanju na
boben otroci opazujejo gibanje vzgojiteljice, ki je skrita na listu. Bolj želim pritegniti
pozornost k poslušanju pripovedi. »Sonce se je skrilo za oblaki, približuje se nevihta in
metulji se morajo pred dežjem skriti.« Tudi sama se pričnem pomikati proti listu, otroci
mi počasi sledjo. »Čez nekaj časa se je le prikazalo sonce in posušilo krila metuljem.«
Ob tem zaigram na triangel. Tokrat pričnejo metulji veselo poletavati s cveta na cvet.
Ker so že pri prejšnjih interpretacijah želeli menjati vloge, tudi tokrat zamenjamo
instrumente. Pridružim se aktivnosti otrok, vzamem v roko lutko in z njimi poplesavam
iz cveta na cvet.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
48
PLES METULJEV (ljudska)
(delno prirejena za glasbeno pravljico)
V sončnem dopoldnevu so se na trati me cvetlicami poigravali metulji. Plesali so
med cvetlicami in sedali zdaj na to, zdaj na drugo cvetlico (zvočna slika). Nenadoma
nebo prekrije temen oblak in padejo prve dežne kaplje. Metulji iščejo zavetišče, kamor
bi se skrili pred dežjem. Deževalo je in deževalo, metulji priletijo na zelen list. Sonce
posije nad oblaki, posuši krila metuljem, da so spet zaplesali in se igrali do večera.
Slika 29: Poslušamo zvok triangla (Petrič 2012)
Slika 30: Ples metuljev (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
49
Slika 31: Menjava vlog v dramatizaciji (Petrič 2012)
Analiza
Otroci so zbrano poslušali instrumentalno skladbo. Ker do sedaj še nismo
podoživljali glasbe na ta način, sem jim pred poslušanjem opisala dogajanje. Otroke
vprašam, kateri zvoki so jih spominjali na zvoke iz narave. Presenetil me je deček, ki je
dejal, da sliši zvok violine. Glasba nas spominja na pomladni dan, kjer se sliši ptičje
žvrgolenje in žuborenje potoka in temno nevihto, ki prežene sonce. Ugotavljam, da je
to nova izkušnja za otroke, zato nadaljujem z ustvarjanjem glasbene pravljice. Menim,
da glasba ni bila preveč abstraktna in je dokaj razumljivo opisala dogajanje v naravi in
so otroci predvsem doživeli razliko med veselim in nežnejšim igranjem ter glasnejšimi
in nižjimi toni, ki ponazarjajo nevihto.
Pri nastajanju naše prve predstave sem nekaj rekvizitov za sceno izdelala že pred
dejavnostjo, da so si lažje predstavljali, kaj potrebujemo. Tokrat so otroci že imeli
izkušnjo, zato sem jih želela vključiti v cel ustvarjalni proces. Sicer smo zaradi tega
imeli v igralnici kar precejšen ustvarjalni nered, kar je zanemarljivo, ko se spomnim na
navdušene in ustvarjalne otroke.
Ta dejavnost je bila povsem spontana, metode sem prilagajala trenutni situaciji.
Zame je bila velik izziv, saj sem želela preizkusiti svoje sposobnosti. Ugotovila sem, da
triletniki še potrebujejo vodenje, zato sva si z vzgojiteljico razdelili vlogi. Ob igranju na
instrument sem pripovedovala zgodbo, vzgojiteljica je z lutko v roki otrokom nakazala
gibalne izraze. V tej vlogi sem lahko opazovala otroke, kako so se vživeli v vlogo
metuljev in se brez dodatne motivacije vključili v skupino in spremljali glasbeno vsebino
zgodbe.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
50
Veselje je bilo nepopisno, ko so lahko preizkušali zvočne lastnosti glasbil.
Raziskovanja in eksperimentiranja zvočnih lastnosti glasbil ni bilo konec. Pri tem so
otroci potrebovali pomoč, da smo na koncu le raziskali zvočne lastnosti glasbil in
ustvarili zvočni sliki za dva vsebinska motiva v naši pravljici (ples metuljev in iskanje
zavetišča pred dežjem). Opazila sem, da so se otroci zelo vživeli v poustvarjanje.
Sprejeli so vloge metuljev, ki nežno poletavajo iz cveta na cvet. Pri tem so bili nekateri
otroci sprva malce zadržani in so pogledovali naokrog. Opazovali so gibne vzorce
vrstnikov ter jih tudi uspešno posnemali. Vendar sem bila pomirjena, saj sta tudi
posnemanje in opazovanje metodi učenja, ki sta od otrok zahtevali pozornost in
skoncentriranost.
Otroci so opazili spremembe tudi v moji mimiki obraza pri menjavanju zvočnih slik.
Med izvajanjem glasbene pravljice nisem dajala dodatnih razlag. Želela sem spodbuditi
ustvarjalnost in samostojnost otrok pri gibnem izražanju. Opazila sem, da so otroci z
lutko v roki bolj z občutkom plesali s cveta na cvet. V svoje vloge so se aktivno vživeli.
Med igranjem na glasbila in pripovedovanjem sem se tudi sama vživela v zgodbo,
kar so opazili in začutili tudi otroci. Nobena spodbuda ni bila potrebna, ves čas je bilo
čutiti veselje, spontanost in iskreno doživljanje glasbe in gibanja. Tudi pri tej igralni
dejavnosti so se otroci izkazali kot enkratni soustvarjalci procesa. Še bolj so se
sprostili, ko sem se jim pri poplesavanju s cveta na cvet pridružila še sama, medtem ko
so nekateri želeli zaigrati na glasbila in ustvarjati različne zvočne slike. Tako so tudi
otroci sami zaigrali zvočne slike.
Kot sem dejala, sem bila v tej dejavnosti še bolj pozorna tudi na moj odnos do
otrok, do skupine. Kako reagiram v posameznih situacijah ter kako se na mojo vlogo
vodenja odzivajo otroci. Potrdim lahko, da so otroci pozitivno sprejeli moje sodelovanje,
ker smo skupaj ustvarjali zgodbo. Upoštevala sem njihove želje, se vživela v njihov
položaj ter jim pomagala na poti do cilja. Dejavnost je bila resnično doživeta tudi zato,
ker je vključila ustvarjalno gibanje, da so se otroci tudi sprostili na prijeten, zabaven
način.
Kot pravi Cvetko (2010: 65), je za otroka najpomembnejše biti (z njim deliti »to be«
in ne samo »to do«) in se z njim ustvarjalno (mimo običajnih, vsakodnevnih vzorcev
avtoritete) in kakovostno družiti.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
51
Slika 32: Pridružila sem se plesu metuljev (Petrič 2012)
Slika 33: Na travniku se srečata pikapolonica in metulj (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
52
Slika 34: Čmrlj in metulj postaneta dobra prijatelja (Petrič 2012)
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
53
4 INTERPRETACIJA REZULTATOV
Otroci v skupini, kjer sem izvajala dejavnosti, so vedoželjni, polni energije, skratka
aktivni triletniki. Gibalno zelo spretni, radovedni in zgovorni. Nova spoznanja, ki sem jih
pridobila na predavanjih in seminarjih, so me spodbudila, da tudi otroke v prvem
starostnem obdobju popeljem skozi ustvarjalen proces, z vključevanjem gledališča in
lutk v otroško aktivno in domišljijsko igro.
Lutkovne dejavnosti sva z vzgojiteljico vključevali načrtno, nekatere pa povsem
spontano, glede na odziv otrok. Skoraj po vsaki usmerjeni dejavnosti so otroci imeli
možnost nadaljevati po svojih željah. Med izvajanjem lutkovnih dejavnosti sem si sproti
zapisovala svoja opažanja in ugotovitve, precej pogovorov in mnenj sva izmenjali tudi z
vzgojiteljico.
Z ugotovitvami in rezultati sem zelo zadovoljna. Pri dejavnostih so bili otroci
aktivni, ustvarjalni in sproščeni. Pri otrocih sem opazila napredek v medsebojnih
odnosih, postali so strpnejši. Tudi sama sem spremenila nekatera svoja prepričanja,
kar sem tudi spremljala pri evalvaciji dela. Umetniške dejavnosti, kot je lutkovna igra,
zagotovo pozitivno vplivajo na intelektualni, čustveni in socialni razvoj otroka. So
pomemben in spodbuden način učenja na vseh področjih, saj lahko v okviru lutkovnih
dejavnosti povežemo vsebine s področij narave, družbe, matematike, jezika ter gibalnih
dejavnosti.
Med igro z lutko in dejavnostmi, povezanimi v ustvarjalnem procesu, sem se
otrokom približala ter jih bolje spoznala. Tudi otroci so bili bolj sproščeni, veseli in
razigrani. Ni bilo čutiti avtoritete, ki je večkrat prav ovira pri delu z otroki.
4.5 Ugotovitve o preverjenih hipotezah in evalvacijah dejavnosti
Na osnovi vključevanja lutkovnih dejavnosti v prvem starostnem obdobju s
pomočjo pogovorov z otroki in med njimi, aktivnega opazovanja in zapisovanja ter
vključevanja v dejavnosti ugotavljam naslednje:
H1: Dejavnosti z lutko in elementi gledališča so uspešna metoda učenja na vseh
področjih Kurikula za vrtce.
Hipoteza 1 je potrjena.
Dejavnosti z lutko in elementi gledališča so uspešna metoda učenja na vseh
področjih Kurikula za vrtce, saj omogočajo otrokom doseči zastavljene vzgojno-
izobraževalne cilje z vseh področij. Skozi ustvarjalni proces so se prepletale vsebine
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
54
vseh področij. Otroci so bili pripravljeni na sprejemanje novih znanj, saj jih je
ustvarjalna igra tudi notranje motivirala. Vsebine niso prejemali le preko slušnega in
vidnega kanala, temveč so jih doživeli.
H2: Z vključevanjem lutkovnih dejavnosti se krepi sodelovanje v skupini ter
ustvarjajo močnejši medsebojni odnosi.
Hipoteza 2 je potrjena.
Sodelovanje pri izdelovanju lutk, rekvizitov in scene ter kasneje pri izvajanju
lutkovne predstave je okrepilo odnose med otroki. Otroci so sprva kot vsi triletniki čisto
navdušeni izdelovali svoje gosenice, vsak je želel imeti svojo. Kasneje, pri izdelavi
rekvizitov in scene, so kmalu začutili ter dojeli, da je priprava lutkovne predstave
skupinsko delo. Že med ustvarjanjem so znali počakati, da je vsak dokončal svoj
izdelek. Postali so strpnejši. Soočeni so bili tudi s situacijami, kjer so doživeli pomen
sodelovanja. Izkazalo se je, da so bili otroci v celoten proces notranje motivirani ter
močno čustveno in socialno vpleteni.
H3: Pri načrtovanju metod ter pri samem izvajanju ustvarjalnih lutkovnih
dejavnosti je pomembna vloga vzgojitelja, njegovo stališče ter prepričanje.
Hipoteza 3 je potrjena.
V ustvarjalnem procesu, kjer so imeli glavne vloge otroci, stari skoraj tri leta, je
pomembna vloga vzgojiteljice. Pri izvajanju dejavnosti sem naloge prilagajala
sposobnostim in razvojnim značilnostim otrok, da niso bile prezahtevne. Kljub
predhodnemu načrtovanju sem kdaj pa kdaj morala stopiti z začrtane poti ter se
prilagoditi trenutni situaciji. To jim je vlivalo pogum in zaupanje vase. Otroci so kmalu
lahko začutili, da tudi sama z veseljem ustvarjam ter se igram z lutkami, tako sem si
pridobila njihovo zaupanje ter sproščenost. Otroci so se prav zaradi tega doživeto
vključevali v ustvarjalni proces nastajanja predstave. Na nek način sem bila hkrati
njihov soigralec in opazovalec. Tudi sama sem na ta način bolje spoznala otroke.
Otroci so po vsaki dejavnosti polni pozitivne energije in z njo so napolnili tudi mene, kar
me je motiviralo za nadaljnje delo. Moja izkušnja zagotovo potrdi tezo, da umetniške
zvrsti, še posebej dejavnosti z elementi gledališča, okrepijo odnose med otrokom in
vzgojiteljem.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
55
5 ZAKLJUČEK
Ko sem razmišljala, katero je moje najmočnejše področje, sem brez oklevanja
pomislila na umetnost. Predvsem zaradi ustvarjalnosti ter svobode pri izbiri metod ali
oblik dela ter navsezadnje zaradi vsebin. Pri svojem dosedanjem delu z najmlajšimi
otroki imam včasih občutek, da jim ponujamo dejavnosti ali naloge, ki jim ne
predstavljajo izziva, zato sem se odločila tudi malčke, še ne triletnike, popeljati skozi
ustvarjalen projekt. Pri načrtovanju sem imela veliko podporo pri vzgojiteljici. Obe sva
se strinjali, da je treba otrokom ponuditi nov izziv, saj sva v skupini opazili preveč
agresivnega vedenja. Predvsem sva želeli skupino okrepiti s kvalitetnejšimi
medsebojnimi odnosi.
Veseli me, da sem z otroki vzpostavila vez, kjer so začutili, da se lahko sproščeno
vključim v njihovo igro in hkrati na zabaven in sproščen način vodim dejavnost. Med
dejavnostmi otrokom nisem le podajala navodil ali jih obremenjevala z napotki pri
ustvarjanju lutkovne predstave. Otroci so bili z vsemi čutili notranje motivirani. Pri
načrtovanju dejavnosti sem se trudila, da cilji ali naloge ne bodo prezahtevne za
malčke. Tako sem nekajkrat, kljub skrbnemu načrtovanju, dejavnost prilagodila trenutni
situaciji. Ustvarjalne dejavnosti zagotovo prispevajo k boljši komunikaciji med vzgojitelji
in otroki. Prav tako se okrepijo medsebojni odnosi, saj so otroci z vsemi čutili notranje
motivirani v ustvarjalen proces.
Dejavnosti z lutko in elementi gledališča omogočajo prepletanje različnih vsebin
področij Kurikula za vrtce. Otroku z lutkovnimi dejavnostmi omogočamo spodbudno
okolje za otrokov vsestranski razvoj: na čustvenem, intelektualnem in socialnem
področju. Pri umetniškem ustvarjanju se krepi otrokova samopodoba, saj je vsak
izdelek velik korak za triletnika. Cilji področja umetnosti so bili prepleteni skozi vse
dejavnosti. Likovne vsebine so otroci spoznavali med izdelovanjem lutke, rekvizitov in
scene. Raziskovali so in usvajali nove naravoslovne pojme ter se na malce drugačen
način seznanili s preobrazbo metulja.
Otroci so tvorili prve večbesedne stavke, nove besede ter bogatili besedišče. Prav
simbolna igra spodbuja izrazni govor, zato je tudi med otroki več besedne
komunikacije. Otroci so v igrah urili orientacijo na telesu in v prostoru ter postopoma
usvajali zaporedje prizorov v lutkovni igri. Vsebine s področja gibanja so bile prepletene
skozi vse dejavnosti, razvijali so koordinacijo gibanja telesa, rok, nog pri animiranju
lutke ter se urili v ročnih spretnostih. Spoznavali so različne položaje med deli telesa in
lutko. V lutkovnih dejavnostih so otroci pridobivali konkretne izkušnje z menjavanjem
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
56
vlog ter razvijali sposobnosti in načine za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje v
prijateljskih odnosih.
Spoznala sem, da je vloga vzgojitelja odgovorna. Avtonomnost vzgojitelju
omogoča izbiro vsebin in načinov vzgojnega dela. Pri tem je treba biti precej prilagodljiv
in iznajdljiv. Poleg tega, da je otrokov mentor in vodja dejavnosti, se mora vzgojitelj z
otroki nasmejati, se veseliti, pokazati žalost in se tudi razjeziti. Vendar pri tem obvladati
svoja čustva, saj je otrokom zgled s svojim pristopom in načeli.
Na področju predšolske vzgoje sem zaposlena pet let. Vsi, ki se ukvarjamo s
predšolsko vzgojo, se zagotovo strinjamo, da vzgojitelji nosijo odgovorno vlogo. Otroke
vzgajamo za prihodnost. Odgovorno vzgajanje pa zahteva vzgojitelja z znanjem,
izkušnjami ter drugimi osebnimi kvalitetami, predvsem srčnost do otrok, sposobnost
vzpostavljanja prisrčnih odnosov, veliko sposobnost vživljanja. Biti mora dober
opazovalec ter ustvarjati dobro spodbudno okolje. In če od otrok želimo, da se učijo, se
moramo nenehno učiti tudi vzgojitelji. Že med študijem sem ugotovila, da se teorije in
metode spreminjajo in jih je treba vključevati v svoje delo. Prav izkušnje so tiste, ki delo
vzgojitelja obogatijo, če le zna pravilno in kritično analizirati svojo vlogo pri delu z
otroki. Prepričana sem, da je to najpomembnejše pri osebni rasti vzgojitelja. Izkušnje,
ki sem jih doživela pri ustvarjanju naše prve predstave, so neponovljive, kot je
neponovljiva vsaka umetnina.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
57
6 LITERATURA
Bahovec D., Eva., Bregar G., Ksenija, Čas, Metka, Domicelj, Marjeta idr. (2004):
Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in
šport, Zavod RS za šolstvo.
Bucik, Nataša, Požar Matijašič, Nada, Pirc, Vlado (ur.) (2011): Kulturno-umetnostna
vzgoja: priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol.
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo.
Carle, Eric (2002): Zelo lačna gosenica. Ljubljana: Epta.
Cvetko, Igor (2010): Veliko malo prstno gledališče. Radovljica: Didakta.
Denac, Olga (2011): Z igro v čarobni svet glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Down, Suzanne (2005): Thoughts on puppetry for the very young. Bernier, Matthev,
O'Hare, Judith (ur.): Puppetry in education and therapy : Unlocking doors to the
Mind and Heart. Bloomington: AuthorHouse. 17–20.
Korošec, Helena (2002): Neverbalna komunikacija in lutka. Korošec, Helena, Majaron,
Edi (ur.): Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 31–54.
Korošec, Helena (2003): Lutke in gledališka igra kot oblika simbolne igre. Sodobna
pedagogika 54/2. 190–204.
Korošec, Helena (2006): Kreativne dejavnosti z lutkami kor proces. Borota, Bogdana,
Geršak, Vesna, Korošec, Helena, Majaron, Edi (ur.): Otrok v svetu glasbe in lutk.
Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. 103–140.
Korošec, Helena (2007): Gledališče – medij za učenje in poučevanje ter otrokov
celostni razvoj. Sodobna pedagogika 58/3. 110 – 127.
Kroflič, Breda (2002): Recenzija. Korošec Helena, Majaron Edi (ur.): Lutka iz vrtca v
šolo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Majaron, Edi (2002): Lutka naša vsakodnevna pomočnica. Korošec, Helena, Majaron
Edi (ur.): Lutka iz vrtca v šolo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 59–64.
Majaron, Edi (2006): Animacija lutk in otrokovo gibanje. Borota, Bogdana, Geršak,
Vesna, Korošec, Helena, Majaron, Edi (ur.): Otrok v svetu glasbe in lutk. Koper:
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta. 95–102.
Majaron, Edi: Lutka - idealna povezava didaktičnih smotrov. http://www.see-
educoop.net/education_in/pdf/edi03-slo-svn-t03.pdf (10. 7. 2012).
Marjanovič Umek, Ljubica, Zupančič, Maja (ur.) (2006): Psihologija otroške igre : Od
rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske
fakultete.
Petrič, Nuša (2012): Zelo lačna gosenica kot lutkovna spodbuda v prvem starostnem obdobju. Diplomska
naloga. Koper: UP PEF.
58
O'Hare, Judith (2005): Puppets in education: Process or product? Bernier, Matthev,
O'Hare, Judith (ur.): Puppetry in education and therapy : Unlocking doors to the
Mind and Heart. Bloomington: AuthorHouse. 63–67.
Pokrivka, Vlasta (1978): Dijete i scenska lutka:priručnik za odgajatelje u dječjim
vrtićima. Zagreb: Školska knjiga.
Sitar, Jelena (2003): Od branja do igranja. Beremo skupaj : priročnik za spodbujanje
branja. Ljubljana : Mladinska knjiga.
Sitar, Jelena (2008): Lutkovna umetnost v okviru kulturne vzgoje. Požar Matijašič,
Nada, Bucik, Nataša (ur.): Kultura in umetnost v izobraževanju - popotnica 21.
stoletja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 129–137.
Sitar, Jelena (2009): Ustvarjajmo ob knjigi igra z lutkami. Branje za znanje in branje
za zabavo. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Varl, Breda (1997): Mimične lutke. Zbirka Moje lutke 3. Šentilj: Aristej.
Varl, Breda (1998): Igrajmo se z lutkami. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva družba.
Zupančič, Maja (2006): Vloga odraslega v otrokovi igri. Marjanovič Umek, Ljubica,
Zupančič, Maja (ur.): Psihologija otroške igre : od rojstva do vstopa v šolo.
Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 125–140.
Zupančič, Zdravko (1993): Mali gledališki vedež. Ljubljana: Pravljično gledališče,
Kočevski tisk.