Datum: 2.10.2017Številka: 032-0007/2017

Zadeva: SKLIC

sklicujem 22. redno sejo Občinskega sveta Občine Ig, ki bo potekalav sredo, 18. oktobra 2017 ob 17.30. uri v dvorani Centra Ig

Dnevni red:1. Obravnava in potrditev dnevnega reda2. Obravnava in potrditev zapisnika 20. in 21. redne seje - priloga 13. Seznanitev s poročilom pooblaščenca Občine Ig v pravdni zadevi Iški Vintgar -

priloga 24. Obravnava in potrditev predloga nove ekonomske cene programov Vrtca Ig - priloga

35. Obravnava predloga novega Odloka o odmeri nadomestilu za uporabo stavbnega

zemljišča v Občini Ig (prvo branje) - priloga 46. Seznanitev z opredelitvami do pobud za spremembo Prostorskega plana Občine Ig -

priloga 57. Imenovanje predstavnikov Občine Ig v volilno telo za volitve članov državnega sveta

Republike Slovenije-predstavnikov lokalnih interesov za dne 22.11.2017 - priloga 68. Pobude in vprašanja

Lep pozdrav!

Janez Cimperman

ŽUPAN

Vabljeni:- Odvetnik Matej Verce- Ravnateljica Vrtca Ig Mateja Janežič - Predsedniki vaških svetov- Uredništvo Mostiščarja- Predstavnik Radia zeleni val

ZAPISNIK 20. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE IGz dne, 24.5.2017 ob 17.30 uri v dvorani Centra Ig

Prisotni: župan Janez Cimperman, Jožica Drobnič, Klemen Glavan, Alenka Jeraj, Zuhra Jovanovič, Martina Kovačič, Bojan Kraševec, Tone Krnc, Anton Modic, Rado Simić, Franc Toni, Jože Virant, Marija Župec.

Odsotna Slavko Pavlič, Zlatko Usenik.

Ostali prisotni: Ksenija Cankar univ. dipl. inž. arh. (Česnik Projekt d.o.o.), Petra Krajzel (predsednica Nadzornega odbora), Janez Miklič, Uroš Čuden, Polona Skledar, Andreja Zdravje, Katja Ivanuš, Tina Škulj, Štefan Gorenčič, Natalija Skok, Marica Zupan, Tanja Lenaršič, Bojana Birsa, Marjana Župec, Roman Grm (SVS Iška), Niko Javoršček (SVS Strahomer), Janez Rupert (SVS Iška vas), Darja Perme (SVS Podkraj).

Dnevni red:1. Obravnava in potrditev dnevnega reda2. Obravnava in potrditev zapisnika 19. redne seje Občinskega sveta Občine Ig3. Obravnava in potrditev predloga dopolnitve Načrta s stvarnim premoženjem Občine

Ig za leto 2017 4. Obravnava in potrditev predloga Rebalansa proračuna Občine Ig za leto 1- 2017 5. Obravnava in potrditev predloga Projektne naloge za izvedbo širitve objekta Osnovne

šole Ig / rekonstrukcija in prizidava 6. Obravnava in potrditev predloga Dokumenta identifikacije investicijskega projekta

Osnove šole Ig /rekonstrukcija in prizidava 7. Obravnava in potrditev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o podrobnih

merilih in pogojih za območje urejanja Ig 08-2/PP z dostopno cesto 8. Seznanitev s Poročilom o opravljenem nadzoru gospodarnosti upravljanja s

premoženjem v Občini Ig v letu 2015 in 2016 9. Obravnava in potrditev predloga za imenovanje predstavnikov ustanovitelja v Svet

Zavoda Vrtca Ig 10. Pobude in vprašanja

K točki 1Župan predlaga, da se 5 točka obravnava pod točko 4 in dnevni red se ustrezno preštevilči.

Z 9 glasovi ZA je bil potrjen spremenjen dnevni red, ki se ustrezno preštevilči.

K točki 2Z 8 glasovi ZA in 1 VZDRŽANIM je bil potrjen zapisnik 19. redne seje Občinskega sveta Občine Ig.

Seji se pridruži Rado Simić.

K točki 3 Janez Miklič obrazloži, da zemljišča, ki se nahajajo neposredno ob OŠ Ig, se zamenja z parcelo v Iški vasi, kajti Občina ti dve zemljišči potrebuje za izgradnjo prizidka k šoli. Prav tako se načrtuje zamenjava zemljišč na katerem je nova vodna vrtina v Zapotoku. V NRP je uvrščena parcela, ki se nahaja v zaselku Draga, in se bo prodala na javni dražbi.

Z 10 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig potrdil predlog Dopolnjenega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ig za leto 2017.

Seji se pridružita Zuhra Jovanovič in Franc Toni.

K točki 4Odbor za družbene dejavnosti je obravnaval predlog projektne naloge in predlaga 5. varianto v potrditev.Ksenija Cankar pove, da se s projektno nalogo in preučitvijo variant možnih izvedb pridobi podatke za uspešno izvedbo investicije. Namen je zagotovitev ustreznih prostorskih kapacitet matične OŠ Ig, tako prostorov za pouk kot zunanjih športnih površin, upoštevajoč normativni prostorski program za predvideno 28 oddelčno šolo. Z idejnimi variantami, zasnovami se ugotovi možnosti prostorskih širitev na način, da se del manjkajočih prostorov uredi s prizidavo k objektu, hkrati pa se razišče tudi možnosti preureditev znotraj obstoječega objekta. Predvidena dozidava in rekonstrukcija mora upoštevati vse merodajne faktorje in regulativo tovrstnih objektov, dosežena mora biti ustrezna funkcionalna shema šole, zagotovljena primernost, varnost in racionalnost izvedbe projekta, vezana na specifična izhodišča obstoječega stanja. V nadaljevanju obrazloži grafične prikaze razporeditve posameznih etaž.Alenko Jeraj predlaga, da občinska uprava pripravi podatke o rojenih otrocih v 2015 in 2016.

Z 12 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig sprejel sklep, da se potrdi Projektna naloga za izvedbo širitve objekta Osnovne šole Ig – rekonstrukcija in prizidava in potrdi 5 varianto.

K točki 5Odbor za družbene dejavnosti je obravnaval DIIP in ga predlaga v potrditev.

Z 12 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig sprejel sklep, da se potrdi DIIP – Dokument identifikacije investicijskega projekta rekonstrukcija in prizidava Osnovni šoli Ig.

K točki 6Bojana Birsa pojasni, da mora Občina upoštevati vse predpise, ki določajo pripravo proračuna. Z rebalansom proračuna načrtuje dodatne odhodke v višini 574.454,37 eur, kar predstavlja 8,48 % vseh odhodkov za leto 2017, gre predvsem za investicijske odhodke in investicijske transfere. Občina je imela 31.12.2016 na računu 226.191,55 eur namenskih sredstev iz naslova plačanih komunalnih prispevkov in 325.661,85 eur iz naslova presežka prihodkov nad odhodki leta 2016, katera lahko porabi za poplačilo dolga v letu 2017. Popravljeni viri financiranja za odplačilo dolga in sredstva po ZFIsP v višini 325.661,85 eur so namenjeni za nove investicije. Občina sledi dolgoročnemu načrtu in vlaga na področju oskrbe s pitno vodo: sistem Golo-Zapotok vrtina 4 in 5, obnova omrežja Zapotok in Škrilje- Ledine, povezovalni vod Iška vas-Kot-Staje-Ig, gradnja vodovoda Tomišelj, odvajanje odpadnih vod. Na vrsti so tudi protiprašne zaščite makadamskih cest, katere so v lasti občine in njim pripadajoča javna razsvetljava. Pripravlja se investicijska dokumentacija za ureditev krožišča pri KPD-ju, nadaljuje se investicija v Barjansko ulico. Pridobljeno je v last zemljišče, katero je potrebno za pripravo dokumentacije za širitev pokopališča Kurešček; sanirana bo streha na MV Golo; obnova fasade v medgeneracijskem centru. Nadaljuje se gradnja nove kulturne dvorane na Igu; v letu 2017 pridobiti projektno in investicijsko dokumentacijo za gradnjo igrišča pri PŠ Golo; vzdrževanje igral, katera so postavljena na otroških igriščih po vaseh. V teku je že priprava idejnih zasnov za obnovo kuhinje in širitev matične OŠ Ig. Pripravlja se ID Interpretacija biotske raznovrstnosti dediščine kolišč na Ljubljanskem barju.

Z 12 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig sprejel sklep, da se glasuje o predlogu Odloka o rebalansu proračuna Občine Ig za leto 2017–1.

Z 12 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig sprejel Odlok o rebalansu proračuna Občine Ig za leto 2017–1.

K točki 7

Statutarno pravna komisija in Odbor za komunalo, infrastrukturo, varovanje okolja in urejanja prostora sta obravnavala Odlok in ga predlagata občinskemu svetu v potrditev.Z 11 glasovi ZA in 1 VZDRŽANIM je Občinski svet Občine Ig sprejel sklep:

1. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o podrobnih merilih in pogojih za območje urejanja IG 08-2/PP z dostopno cesto se obravnava skladno s petim odstavkom 81. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ig, ki določa, da se prva in druga obravnava odloka združita.

2. Občinski svet sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o podrobnih merilih in pogojih za območje urejanja IG 08-2/PP z dostopno cesto.

K točki 8Petra Krajzel pove, da s pravnega vidika ni nepravilnosti. V nadaljevanju se Občini Ig priporoča, da sprejme pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem, v katerem bo podrobneje opredelila možne modifikacije pogodbenih razmerij. S pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij naj se uredi najemniško razmerje Društva upokojencev Ig z Medgeneracijskim centrom. Ob izpolnjenih pogojih naj dosledno izvaja določila o ravalorizaciji najemnin za najem stanovanjskih in poslovnih prostorov, s katerimi upravlja.

K točki 9Komisija za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja je obravnavala imenovane predloge in jih predlaga občinskemu svetu v potrditev.

Z 12 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig sprejel sklep, da se za člane Sveta zavoda Vrtca Ig za 4–letno mandatno obdobje imenuje Klemna Glavana, Toneta Krnca in Bojana Kraševca.

K točki 10 Tone Krnc opozori na ukradeno ogledalo na križišču za Sarsko. Alenka Jeraj predlaga, da se odide čez 14 dni na ogled razstave moja Ljubljanica na

Vrhniko, sama lahko predstavi urejenost tistih muzejev, ki so na Unescovem seznamu, saj imajo blizu ob muzeju tudi hiške na prostem, kar pa v našem primeru sploh ni mogoče in na koncu bomo svetniki potrdili županovo verzijo. Zakaj se nočemo poslušati. En objekt je namenjen vrtcu, stari vrtec ima obnovljeno streho, čez čas se bo pa vse podiralo. Sedaj se bo tukaj v centru Iga naredil kar en objekt, čez 10 let pa ugotovilo, da je premajhen in ga namenili za bogvekaj. Velušček ni ekspert za zidanje bajt, on bo postavljal razstavo. Neumno je zapraviti 1 mio eur ali pol mio za objekt zato, da bomo čez deset let potrebovali nova dva mio, da bomo naredili nekje drugje primernejši objekt.Župan pove, da zadevo samo koordinira, to je verzija strokovnjakov arheologov, krajinarjev, arhitektov. Glede na dejstvo, da je odobreno 1 mio eur je potrebno počrpati nepovratna sredstva, drugače izgubimo denar. Ne govoriti na pamet, ker v projektu so navedene ocenjene vrednosti: za objekt z zunanjo ureditvijo 270 tisoč eur, kolišča z povezovalno potjo in zunanjo ureditvijo 365 tisoč eur, oprema 175 tisoč eur in še ostali stroški, kar skupaj z DDV investicija znese 1.452 mio eur.

Janez Rupert (SVS Iška vas) opozori na udrto cesto sredi Iške vasi. Marija Župec predlaga, da se pri bencinski postaji na Igu zamenja ogledalo. Alenka Jeraj vpraša ali je v Iškem Vintgarju nov podnajemnik in ali se pobira

parkirnina.Župan odgovori, da občina ni obveščena o podnajemniku, saj je zadeva še na sodišču. Parkirnina se ne zaračunava, pretekla leta seje denar porabil za vzdrževanje kontejnerjev, WC-jev, študentsko delo in ostale stroške, dobička pa ni bilo. Tone Krnc predlaga, ker obveznosti najemnika niso poravnane glede najemnine, elektrike, vode, lahko Občina kot lastnik le to odklopi. Različni ljudje se zbirajo in tam se lahko dogodi marsikaj, posledice pa nosi župan.

Seja je bila zaključena ob 19.15 uri.Zapisala Marjana Župec Janez Cimperman

ŽUPAN ZAPISNIK 21. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE IG

z dne, 27.9.2017 ob 17.30 uri v dvorani Centra Ig

Prisotni: župan Janez Cimperman, Alenka Jeraj, Zuhra Jovanovič, Martina Kovačič, Bojan Kraševec, Tone Krnc, Anton Modic, Slavko Pavlič, Rado Simić, Zlatko Usenik, Jože Virant, Marija Župec.

Odsotni Jožica Drobnič, Klemen Glavan, Franc Toni.

Ostali prisotni: Petra Krajzel (predsednica Nadzornega odbora), Janez Miklič, Bojana Birsa, Tanja Lenaršič, Marjana Župec, Polona Skledar, Janko Purkat (SVS Strahomer), Franci Susman (SVS Tomišelj), Jasna Martinjak (Visoko – Rogatec), Ivan Žagar (SVS Iška vas), Roman Grm (SVS Iška), Jože Ciber (SVS Golo – Selnik), Darja Perme (SVS Podkraj).

Dnevni red:11. Obravnava in potrditev dnevnega reda12. Obravnava in potrditev zapisnika 20. redne seje Občinskega sveta Občine Ig 13. Predstavitev Poročila o izvrševanju proračuna Občine Ig za leto 2017 v obdobju od

1.1.2017 - 30.6.2017 14. Obravnava in potrditev predloga predinvesticijske zasnove za rekonstrukcijo in

prizidavo Osnove šole Ig 15. Obravnava in potrditev predloga nove ekonomske cene programov Vrtca Ig 16. Obravnava in potrditev predloga dopolnitve Načrta s stvarnim premoženjem Občine

Ig za leto 2017 17. Obravnava in potrditev Sklepa o ukinitvi javnega dobra 18. Obravnava in potrditev Sklepa o ugotovitvi statusa grajenega javnega dobra

lokalnega pomena 19. Seznanitev s Poročilom o opravljenem nadzoru nad poslovanjem javnega vzgojno-

varstvenega zavoda Vrtec Ig v letih 2014 in 2015 20. Pobude in vprašanja

K točki 1Župan predlaga dodatno točko Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Osnovne šole Ig in Vrtca Ig, obravnava se pod točko 6 in dnevni red se ustrezno preštevilči.

Z 10 glasovi ZA je bil potrjen spremenjen dnevni red, ki se ustrezno preštevilči.

K točki 2Alenka Jeraj se ne strinja z napisanim v 10 točki, da Velušček ni strokovnjak za zidanje hišk in tudi ni povedala, da je neumno zapraviti 1 mio eur za objekt. Izrazi prošnjo za magnetogram, posnetek.Župan predlaga, da se posluša tonski zapis seje in zapisnik se obravnava na naslednji seji.

Z 10 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig sprejel, da se posluša tonski zapis seje in zapisnik 20. redne seje Občinskega sveta Občine Ig se obravnava na naslednji seji.

K točki 3 Tone Krnc nasprotuje prostorskemu redu, saj traja več kot 5 let in ne razume, zakaj se zadeve ne rešuje prioritetno, ljudje ne dobijo gradbenega dovoljenja, nekateri imajo še vedno od inšpektorja odlok o rušenju.Župan odgovori, da sprememba prostorskega reda zahteva delo v skladu z zakonom, ki predvideva postopke.

Alenka Jeraj ne razume 14% realizacije v pol leta pri enih standardnih, običajnih stvareh na primer kultura. Ravno tako pri knjižnici je 40% realizacija, saj bi pričakovala, da so porabili polovico denarja.Bojana Birsa odgovori, da na podlagi sprememb Zakona o izvrševanju proračuna, bo po novem možno društvom v naprej nakazati 50% sredstev za lažje izvajanje svoje dejavnosti.Župan odgovori, da so porabljena sredstva v knjižnici namenjena za obvezno knjižno gradivo.

Seji se pridruži Zlatko Usenik.

K točki 4Polona Skledar obrazloži, da je Predinvesticijska zasnova minimalna vsebina v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Na podlagi projektne naloge za rekonstrukcijo in prizidavo OŠ Ig je bil izdelan in potrjen DIIP. Izdelan je bil tudi idejni projekt kot podlaga za razpis. Po potrjeni predinvesticijski zasnovi bo izveden razpis za izdelavo PGD dokumentacije in izvedbo rekonstrukcije in prizidave OŠ Ig.Slavko Pavlič je prepričan, da sta občina in šola naredili analizo, raziskavo ali je res potrebno razširiti šolo, da ne bo čez nekaj let prazna. Sprašuje ali bo šola polna naslednjih deset let.Župan odgovori, da ne moremo zagotoviti, da bo šola polna, ampak po analizah bo.Alenka Jeraj ima še vedno pomisleke glede tega, da je šola od enih naprej prazna. Moti jo tudi, da se bo v nadaljevanju podrlo vrtec na Govekarjevi.Župan pove, da je bila Mavrica kupljena za šolo ne za vrtec. Ta objekt, ko bodo šli otroci ven, če bo padlo število otrok, bo namenjen za šolo in objekt se ne bo podiral.Zlatko Usenik vpraša na kakšen način bomo financirali projekt, želi obrazložitev zadeve, kje bomo dobili 3,5 mio eur.Bojana Birsa pove, da je finančni razrez sredstev po fazah v predinvesticijski zasnovi napisan na 28. strani. Letos imamo že dovolj sredstev v proračunu, ocenjujemo tudi, da bodo prihodki skladno z načrtovanimi, do konca leta se nam obetajo še sredstva iz naslova komunalnega prispevka Ministrstva za pravosodje. Torej bi bilo za naslednje leto 510 tisoč eur iz naslova komunalnega prispevka, načrtovani terminski plan se počasneje odvija tako letos ostane 190 tisoč eur na tej postavki in pa SAZU naj bi kupil še parcele okoli že zgrajenega za 300 tisoč eur, sami pa moramo zagotoviti 365 tisoč eur z lastnimi sredstvi. V letu 2019 ocenjujemo, da bo 593 tisoč eur od EKO sklada in 1 milijon kredita.Slavko Pavlič predlaga, da se naredi ekipa, ki bo kontrolirala, da ne bi prišlo do podražitev.

Z 10 glasovi ZA in 1 VZDRŽANIM je Občinski svet Občine Ig sprejel sklep o potrditvi Predinvesticijske zasnove za rekonstrukcijo in prizidavo OŠ Ig.

K točki 5 in 10

Polona Skledar obrazloži, da so največji strošek pri ekonomski ceni vrtca plače. Sprejet je bil Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, in Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju. Glede na to, da ima vrtec 81 zaposlenih in, da nekateri že nekaj časa niso napredovali, je bil vrtec prisiljen v preračun novih cen oskrbnin. Predvsem dvig plač, ki ga bo vrtec moral izplačati tudi za nazaj, vpliva na to, da se bo cena povišala. Vrtec je zavezan izračunati ekonomsko ceno na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Starši plačajo v povprečju 35% ekonomske cene, nekateri manj, drugi več. Večje breme te cene bo padlo na občino, ki mora zagotoviti z rebalansom dodatna sredstva.Alenka Jeraj ve, da je metodologija po kateri se izračuna ekonomska cena, vendar je najprej potrebno upoštevati Poročilo o opravljenem nadzoru nad poslovanjem vrtca, kjer je ugotovljenih kar nekaj nepravilnosti. Predlaga, da se upošteva opozorila nadzora in pregleda, če so še kje rezerve, ne pa da podražimo in prevalimo problem na starše in občino. Predlaga tudi, da naj vrtec pripravi podatke o tržni dejavnosti.

Anton Modic podpira izplačilo večjih plač zaposlenim, vendar ga pri tem moti, da država določi višino plač vzgojiteljicam, plačati mora pa občina. Predlaga, da se glede vrtca dosledno upošteva priporočila nadzornega odbora.Toneta Krnc moti razrez v razpredelnici Mesečni stroški programa. Želi vedeti kaj pomeni KDPZ in kateri delavec v gospodarstvu ima to plačano, ravno tako sindikalni zaupnik; nadomestilo boleznin, če je na bolniški je manj stroškov; stroški strokovno - tehničnega kadra; stroški materiala in storitev. Ne glede na razrez, bodo delavke imele plače, ki jih morajo imeti po zakonodaji. Vodstvu vrtca predlaga, da mora z vsemi stroški ravnati, upravljati gospodarno, da bo denar ostal, ne ga razmetavati, kajti zavedati se morajo, da so tudi oni del te skupnosti, del občine.Zlatka Usenika moti strošek za sindikalnega zaupnika in predlaga, da se z novo ceno počaka do naslednje seje, za tekoči mesec se sredstva zagotovi iz proračuna, ravnateljica vrtca in računovodkinja naj prideta na naslednjo sejo razložiti strukturo cene.Bojana Birsa pove, da je občina dolžna nadomestilo vzgojiteljici, ki je na bolniški, plačati iz proračuna, KDPZ je kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence, sindikalnega zaupnika se plača 250 eur na leto.Martina Kovačič se strinja z Usenikom, da pridejo računovodkinja, ravnateljica ali pomočnica pojasniti kakšna vprašanja. Prav tako se strinja, da moramo zagotoviti plače zaposlenim. Sprašuje se ali je mogoče dobiti informacijo o tem, če lahko vrtec na kakšen drugačen način, mogoče iz neke tržne kvote, ali na gospodarnejši način pridobi določen del sredstev, ki jih občina ne bi potrebovala kriti iz proračuna.

Župan predlaga, da se pridruži 10 točko o seznanitvi s Poročilom o nadzoru nad poslovanjem Vrtca Ig. Svetniki so predlog soglasno potrdili.

Petra Krajzel pove, da so v nadzoru pregledali določitev ekonomske cene in v poročilu opozorili, da ni specificirano, kaj je vključeno v ekonomski ceni, predvsem glede stroškov materiala in storitev. Pri plačah – nadomestila do 30 dni mora pokrivati občina, v primeru daljše odsotnosti pa gredo stroški v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Opozorili smo tudi: v prvem starostnem obdobju imajo oznako, da so stroški materiala in storitev fiksni, kar pa ni realno. Zmotilo nas je, da so v prvem starostnem obdobju stroški materiala nižji kot v drugem starostnem obdobju, nekako ni smiselno. V poročilu, na 29. strani, je točno definirano, katere stroške materiala in storitev, je v skladu s 6. členom Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen, potrebno vključiti. Predlaga, da predlog cene vključuje vse te postavke, tako, da v bistvu svetniki vedo kaj potrjujejo in kaj je notri vključeno. V poročilu predlagamo, da bolj natančno delijo, koliko imajo tržnih prihodkov in delež vseh ostalih prihodkov. Na strani občine pa je naloga, da v začetku leta naredi bolj natančna navodila glede finančnega planiranja vrtca. Z nadzorom so bile ugotovljene razlike med pogodbeno vrednostjo po posameznih postavkah in zneskih nakazil za leti 2014 in 2015. Občina je v letu 2016 že vzpostavila kontrolo oziroma blokado v računovodskem programu, ki opozarja na prekoračitev plana in prekoračitev predobremenitev po kontih. Če pogledamo na koncu gre dejansko za celotno verigo, kar je bilo ugotovljeno pri nepravilnostih. Se pravi, potrebno je bol natančno finančno planiranje. S tem bo tudi boljša kontrola glede nakazovanja proračunskih sredstev za ustrezne namene, tako kot je v planu določeno. V povezavi s tem bo ustrezno spremljanje stroškov materiala in storitev, ki so potem tudi osnova za spremljanje ekonomske cene. Strinja se s svetniki, da potankosti lahko predstavijo, obrazložijo računovodkinja oziroma ravnateljica, ker one vedo natančno kako in kaj. Na podlagi tega se bo potem res videlo ali je ekonomska cena realna ali ni. Od vrtca smo dobili odzivno poročilo, nekaj napak so že odpravili, kar je že navedeno v poročilu. Martina Kovačič pove, da je sredi aprila vprašala v vrtec za prosto mesto, vendar je bilo vse polno, zato je otroka vozila do septembra v varstvo v Šentvid. Zlatko Usenik spomni, da smo se že pogovarjali na občinskem svetu, da bi prazna mesta, do popolnitve mest zapolnili za določen čas z otroci za katere starši ne dobijo varstva.Polona Skledar pove, da je vrtec doslej povedal, da začasni vpis ni možen

Petra Krajzel pove, da predmet nadzora ni bilo izpolnjevanje normativov ali med letom zapolnjujejo prosta mesta. Dobili smo podatek, da med letom ne vpisujejo na novo otrok v vrtec. Verjetno bi možnost začasnega vpisa bila ekonomična.Župan predlaga, da se predlog cene obravnava na naslednji seji, na kateri bo vodstvo vrtca podrobneje predstavilo strukturo cene, do takrat pa se sredstva za odpravo plačnih anomalij zagotovi iz proračuna Občine Ig.

Z 11 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig sprejel, da se predlagana nova ekonomska cena za programe vrtca v Občini Ig obravnava na naslednji seji dne, 18.10.2017, na kateri bo vodstvo Vrtca Ig podrobneje predstavilo strukturo cene. Sredstva za odpravo plačnih anomalij, se do potrditve nove ekonomske cene, zagotovijo iz proračuna Občine Ig.

K točki 6Župan pove, da mora Občina kot ustanovitelj obeh javnih zavodov, skladno s področno zakonodajo, k obema aktoma podati soglasje.

Z 11 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig sprejel sledeča sklepa:1. Občinski svet Občine Ig daje soglasje k Pravilniku o spremembah in

dopolnitvah Pravilnika o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest Osnovne šole Ig.

2. Občinski svet Občine Ig daje soglasje k Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Vrtca Ig.

K točki 7Janez Miklič pove, da letošnji načrt dodatno dopolnjujemo z zamenjavo parcele za začasno obračališče v Podkraju, v Škrilju opuščena cesta, ¼ lastništva na zemljišču cesta Ig- Zapotok in dve zemljišči za odprodajo v Kotu in Iški.

Z 11 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig potrdil predlog Dopolnjenega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ig za leto 2017/2.

K točki 8Janez Miklič pove, da posledično, če želimo izvesti pravni posel, moramo ukiniti javno dobro. Zlatko Usenik opozori, da se v Zapotoku ne bo menjalo zemljišč tam kjer se pozimi odvaža sneg in tam kjer se ob cesti z zmanjšanim odmikom gradi škarpe. Naj se preveri ali so bila izdana soglasja.

Z 10 glasovi ZA in 1 VZDRŽANIM je Občinski svet Občine Ig sprejel sklep o ukinitvi javnega dobra na nepremičnini s parcelno številko 2255/9 k.o. 1700 Ig (ID 6730646), 1604/4 k.o. 1707 Iška vas (ID 6702582), 121/22 k. o. Iška vas (ID 3331532) in 1334/4 k. o. 1712 Zapotok (ID 6653169).

K točki 9Janez Miklič pove, da parcele predstavljajo dele cest, ki so se od leta 2014 do danes s pogodbo prenesle s strani zasebnikov .

Z 11 glasovi ZA je Občinski svet Občine Ig sprejel sklep:

Vse navedene parcelne številke v priloženem sklepu pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Ig.

Parcelna številka

Površina ID Katastrska občina

170/2 723 m2 5825522 1699-Dobravica

198/8 418 m2 3337465 1699-Dobravica198/7 81 m2 1154784 1699-Dobravica1330/6 87 m2 3355102 1699-Dobravica479/10 369 m2 6454503 1699-Dobravica2354/109 6 m2 6226994 1700-Ig2354/106 118 m2 6226997 1700-Ig415/19 308 m2 4338464 1700-Ig2399/74 279 m2 6355462 1700-Ig2568/3 70 m2 4415140 1700-Ig2307/6 99 m2 6641472 1700-Ig461/5 171 m2 378393 1700-Ig465/5 120 m2 2099556 1700-Ig466/5 42 m2 4216019 1700-Ig154/2 95 m2 6391878 1701-Iška Loka141/9 342 m2 1993807 1707-Iška vas1035/294 196 m2 1016540 1708-Golo1035/309 934 m2 5845345 1708-Golo2153/9 33 m2 6246092 1708-Golo789/11 40 m2 5907789 1708-Golo407/4 137 m2 6352570 1708-Golo1447/66 617 m2 2932208 1708-Golo1444/29 29 m2 4443218 1708-Golo800/5 69 m2 6310371 1708-Golo558/2 494 m2 6156456 1712-Zapotok491/9 158 m2 2806255 1712-Zapotok757/33 362 m2 6334961 1712-Zapotok732/22 259 m2 2044191 1712-Zapotok

K točki 11Občinska uprava je Alenki Jeraj pripravila podatke o rojenih otrocih v letih 2015 in 2016.

Zlatko Usenik predlaga, da se v Zapotoku gozdna vlaka prekategorizira v gozdno cesto.

Tone Krnc opozori na tri suha drevesa ob cesti na Sarsko in tudi na isti cesti je pred prvim ovinkom odneslo rob cestišča – »muldo«.

Marija Župec vpraša kateri operater je postavil na bencinski črpalki stolp.Župan pove, da ni podatka, ker stoji na privatnem zemljišču.

Alenka Jeraj pove, da si je na Občini ogledala možne parcele za koliščarski muzej in predlaga , da Občina najde najprimernejšo lokacijo na koncu Rastuk. Vpraša še, kako je glede odloka NUSZ in uskladitve evidenc.Janez Miklič odgovori, da je sprememba odloka NUSZ v pripravi. Župan pove, v kolikor spremenimo lokacijo za kolišča, ne moremo dobiti denarja.

Slavka Pavliča zanima kaj je s protipoplavnimi nasipi, kajti pri zadnjih močnejših padavinah je moral žito in ostalo v skladišču dvigniti na palete, zaradi vode.Župan odgovori, da je izbran izvajalec in strokovni nadzor in z gradnjo se prične v naslednjem tednu.

Slavka Pavliča zanima kaj je z Iškim Vintgarjem, plačuje se elektrika, voda, predlaga da se zamenja odvetnika.Janez Miklič pove, da se na sodišču prelagajo obravnave zaradi bolezni.Martina Kovačič predlaga, da Občina pozove odvetnika, da poda izčrpno poročilo kaj je v tem času z Iškim Vintgarjem in kaj se dogaja. Pove, da ima premalo informacij od preteklega dogajanja in predlaga, da lahko tudi sama napiše eno zaprosilo, za

pojasnilo o tej zadevi od začetka, ko se je začelo dogajati okoli Iškega Vintgarja, kaj je naredil, recimo pripravljalne vloge, karkoli v smeri sodišč, v smeri pritožb in ostalo.Tone Krnc pove, da je bil odvetnik že vabljen na sejo. Janez Miklič pove, da je na vašo zahtevo tržni inšpektorat naredil preiskavo.

Zlatko Usenik vpraša kdaj bo priklop vode in kaj bo s cesto od avtobusne postaje do vasi Zapotok.Župan odgovori, da pričakujemo črpalko v enem tednu. Cesto je potrebno obnoviti in uvrstiti v proračun za leto 2018.

Bojan Kraševec predlaga postavitev označevalnih tabel za smer Tomišelj – na Igu, na Matenki, na Ižanki.

Zlatka Usenika zanima kdaj se bo preplastilo cesto pri novem Vrtcu na Igu in želi podatek kdo je dal pri izgradnji v popis takšen material.Župan pove, da bo izvajalec naredil, plačala bo Občina.

Seja je bila zaključena ob 20.20 uri.

Zapisala Marjana Župec Janez Cimperman ŽUPAN

Datum: 11. 10. 2017Številka: 602/047/2017

Občinskemu svetu

ZADEVA: EKONOMSKA CENA ZA PROGRAME VRTCA V OBČINI IG

Podlaga za izračun ekonomske cene je Pravilnik o metodologiji za oblikovanje za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. l. RS 97/2003, 77/05, 120/05).Predlog nove ekonomske cene je bi na dnevnem redu že na seji s dne 27. 9. 2017. Občinski svet je sklenil , da vodstvo Vrtca Ig na seji 18. 10. 2017 podrobneje predstavi strukturo cene.Vrtec Ig je na podlagi stroškov dela, stroškov materiala in stroškov živil pripravil predlog nove ekonomske, ki se od zadnje seje ni spremenil. Posredujemo vse podatke v prilogi, ki jih je pripravil vrtec za lažje odločanje o novi ceni.

Starostna skupina Trenutna ekonomska cena

Predlagana nova cena vrtca

Odstotek povišanja

1.starostna skupina 438,99 eur 475,13 eur 8,20 %2.starostna skupina 340,82 eur 387,28 eur 11,40 %Kombinirani oddelek 364,50 eur 410,10 eur 12,50 %

Finančne posledice:-povečanje sredstev na proračunski postavki 1119000.

Priloga:-predlog izračuna ekonomske cene

Predlog sklepa:Občinski svet Občine IG potrjuje ekonomsko ceno za programe vrtca v Vrtcu Ig in strošek živil mesečno in sicer:-1.strarostna skupina: 475,13 eur-2.starostna skupina: 387,28 eur-kombinirani oddelek: 410,10 eur-strošek živil mesečno na otroka: 46,20 eur.

Pripravila: Janez CimpermanPolona Skledar županVišja svetovalka za družbene dejavnosti

Številka: 4224-0044/2017Datum: 10.10.2017

OBČINSKI SVET OBČINE IG

ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI IG - prva obravnava

PREDLAGATELJ: Janez Cimperman, župan

POROČEVALEC: Uroš Košir, univ.dipl. inž. geod., Locus d.o.o.

PRAVNA PODLAGA: VI. poglavje Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Ur. l. RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-313/13-86, z dne 21.03. 2014 (Ur. l. RS, št. 22/14), 58. člen Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Ur. l. RS, št. 96/15 in 46/16), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1), 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP), 218. člen Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04-UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), in 15. člena Statuta Občine Ig, (Ur. l. RS, št. 39/16)

NAMEN: Obravnava in sprejem

PREDLOG SKLEPA: 1. Občinski svet Občine Ig sprejme predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ig.2. Predlagatelj naj skupaj z izbranim izdelovalcem pri pripravi odloka za drugo obravnavo upošteva pripombe, podane na prvi obravnavi, oziroma odgovori, zakaj jih ni možno upoštevati.

OBRAZLOŽITEV:

1. Razlogi za sprejem odloka in ocena stanja:

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja pomembni vir občinskih proračunov, saj lahko dosega tudi 10% vrednosti celotnega proračuna občine in predstavlja največji lastni prihodek občine. V Občini Ig je ta delež 5%.Začetki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča segajo v leto 1962, ko je bil sprejet Splošni zakon o urejanju in uporabi mestnega zemljišča (Ur. l. FLRJ, 12/62). Ta zakon je dal podlago, da lahko republika s svojim predpisom pooblasti občinske ljudske odbore, da na svojem območju predpišejo t.i. prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Tako je bilo do leta 1984, ko je bil sprejet Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, 18/84; v nadaljevanju ZSZ-84), ki je na novo določil pojem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kot ga uporabljamo še danes.V naslednjih letih so bili sprejeti zakoni, ki so podaljšali veljavnost ZSZ-84 ali dodatno pojasnili odmero nadomestila.Namen novega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ig je priprava podlag za odmero nadomestila, ki bi sledila razvojnim težnjam Občine Ig in pravično ter na jasnih in z zakonodajo usklajenih podlagah odmerila nadomestilo.

Nov odlok je pripravljen tudi na osnovi "Zaključnega poročila o opravljenem nadzoru nad upravljanjem sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ig v letu 2013 in 2014", ki ga je pripravil Nadzorni odbor Občine Ig. V njem s priporočili predlaga, da naj se izvedejo aktivnosti za zagotovitev kakovostnih podatkov potrebnih za odmero nadomestila in uskladi nov odlok glede uporabe podatkov z veljavno zakonodajo.

2. Cilji in načela predloga sklepa:

Predlog novega odloka odpravlja neskladja in vzpostavlja sistem skladen s trenutno veljavno zakonodajo. Za odmero v letu 2017 bo potrebna vzpostavitev nove evidence, ki bo povzela določila novega odloka.

3. Ocena finančnih in drugih posledic:

Neposrednih finančnih posledic izvajanje samega odloka ni.Posredne stroške - pripravo novega odloka, evidenc in obveščanja - pa ima Občina Ig v proračunu za leto 2017 planirana na proračunski postavki 1016000.

Janez CimpermanPripravila: županMarica Zupan

Priloge: Predlog Odloka o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ig Obrazložitev odloka in grafični prikazi

NAROČNIK

Občina Ig

Govekarjeva cesta 6 I 1292 Ig

Projekt št. 1494

ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČAObrazložitev za občinski svet

IZVAJALEC

LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

Ljubljanska cesta 76 I 1230 Domžale

Domžale, oktober 2017

NASLOV AKTA Sprememba odloka za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) v občini Ig

VSEBINA Obrazložitev za občinski svet

NAROČNIK Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig

ŠTEVILKA PROJEKTA 1494

IZDELOVALEC Locus d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale

VODJA PROJEKTA Uroš Košir, univ. dipl. inž. geod.

STROKOVNA SKUPINA Leon Kobetič, univ. dipl. inž. grad.Brigita Avbelj, univ. dipl. inž. geod.Tomaž Kmet, univ. dipl. inž. arh.Klemen Ponikvar

ORGAN SPREJEMA AKTA Občinski svet Občine Ig

ODGOVORNA OSEBA ORGANA SPREJEMA

Župan Občine IgJanez Cimperman

DATUM Domžale, oktober 2017

KAZALO

1 OBRAZLOŽITEV GRADIVA................................................................................................................... 191.1 POVRŠINA ZA ODMERO NADOMESTILA................................................................................................................191.2 DOLOČITEV OBMOČIJ NADOMESTILA..................................................................................................................201.3 DOLOČITEV TOČK GLEDE NA NAMEN STAVBNEGA ZEMLJIŠČA...................................................................................22

2 PRIMERJAVE VIŠINE NADOMESTILA...................................................................................................232.1 OCENA ODMERE NADOMESTILA NA NIVOJU OBČINE IG..........................................................................................232.2 PRIMERJAVA VIŠINE NADOMESTILA ZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ...........................................................................272.3 PRIMERJAVA PREDLOGA ODLOKA GLEDE NA OBSTOJEČO ODMERO............................................................................292.4 PRIMERJAVA PREDLOGA ODLOKA NUSZ ZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ Z DRUGIMI OBČINAMI......................................302.5 PRIMERJAVA PREDLOGA ODLOKA NUSZ NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ Z DRUGIMI OBČINAMI..................................31

1 OBRAZLOŽITEV GRADIVANadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja pomembni vir občinskih proračunov, saj lahko dosega tudi 10% vrednosti celotnega proračuna občine in predstavlja največji lastni prihodek občine. V Občini Ig je ta delež 5%.Začetki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča segajo v leto 1962, ko je bil sprejet Splošni zakon o urejanju in uporabi mestnega zemljišča (Ur. l. FLRJ, 12/62). Ta zakon je dal podlago, da lahko republika s svojim predpisom pooblasti občinske ljudske odbore, da na svojem območju predpišejo t.i. prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Tako je bilo do leta 1984, ko je bil sprejet Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, 18/84; v nadaljevanju ZSZ-84), ki je na novo določil pojem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kot ga uporabljamo še danes.V naslednjih letih so bili sprejeti zakoni, ki so podaljšali veljavnost ZSZ-84 ali dodatno pojasnili odmero nadomestila.Namen novega odloka je priprava podlag za odmero nadomestila, ki bi sledila razvojnim težnjam Občine Ig in pravično ter na jasnih in z zakonodajo usklajenih podlagah odmerila nadomestilo.

1.1 Površina za odmero nadomestila

V času aktivnosti na pripravo na davek na nepremičnine (ki je bil kasneje z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljen) so lastniki posodabljali in v večji meri uredili evidenco Registra nepremičnin (v nadaljevanju REN), ki je temeljna evidenca o podatkih o nepremičninah iz katere se tudi prevzamejo podatki o površinah objektov za odmero (218. člen Zakona o graditvi objektov1 - v nadaljevanju ZGO). Tako urejeni podatki so s predlogom novega odloka uporabljeni, skladno z določili ZGO, tudi za odmero nadomestila.

Površina za odmero zazidanih stavbnih zemljišč

Problematika zazidanih stavbnih zemljišč je vezana na ukinitev JUS standardov in vpeljavo SIST ISO standardov. Navedena standarda se medsebojno razlikujeta, saj prvi določa korekcijske faktorje za različne dele stavbe (koristna površina), medtem ko drugi ne (neto tlorisna površina). Tudi dikcija samega ZSZ-84, ki določa površino zazidanih stavbnih zemljišč (prostore, ki so predmet odmere nadomestila določi poimensko: kuhinja, kopalnica, hramba…), je nepopolna. Naslednji problem je omejitev stanovanjskega namena zgolj na zaprte dele stavb, kar je problematično določiti v primeru lože, balkona ali terase stavbe. Naslednji problem se izkaže v odnosu med stanovanjskimi in poslovnimi površinami, kjer za poslovne površine velja odmera nadomestila tudi za stavbne dele ali objekte, ki so funkcionalno povezani z dejavnostjo podjetja. (Primer: Skupni hodniki v poslovni stavbi ali v stanovanjsko-poslovnem objektu. Kaj obračunati, v posameznem primeru.)Problem obstoječih definicij zazidanega stavbnega zemljišča torej je, da ni upošteval sprememb državne zakonodaje in posledic, ki jih je le-ta vnesla v odmero nadomestila.

Površina za odmero nezazidanih stavbnih zemljišč

Zakonodaja je jasno napisana, je pa hkrati vsebinsko nerazumljiva in jo je posledično težko izvajati. Glavna težava se pojavi pri dikciji zakona, da mora biti zemljišče komunalno

1 Zakon o graditvi objektov, Ur. l. RS, št. 102/04-UPB, 14/05-popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13

19 I 45 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

opremljeno ter imeti omogočen dostop do javne ceste. Pojem, kdaj je posamezna parcela komunalno opremljena, je abstrakten, saj zakonodaja jasno ne predpisuje pogojev za opremljenost. Tisti, ki so napisani, pa so za posameznika neugodni in neizvedljivi, saj (na primer) v primeru priključitve na vodovod velja norma, da je objekt opremljen, če leži v pasu 200 metrov od javnega vodovodnega omrežja. Tak pogoj lahko izpolnjuje množica objektov v naselju, ki vodovoda še nimajo vzpostavljenega. Podoben problem velja pri opremljenosti na kanalizacijsko omrežje, samo da je norma za priključitev vezana na enoto PE.

Zaradi znanih problemov medsebojnih neskladij obstoječe zakonodaje ter zaradi težavnosti vzpostavitve evidence nadomestil, so se določila odloka, v delu, ki govori o določitvi površine za odmero nadomestila, podrobneje določila in s tem dodala dodatno pravno moč in težo ter s tem tudi preglednost in uporabnost.

1.2 Določitev območij nadomestila

Odmera nadomestila se obračunava za območja občine Ig, ki imajo mestni značaj (pozidane površine in površine, določene za širitev naselja s prostorskimi akti), površine, kjer je s prostorskim aktom določena gradnja kompleksna graditev (površine za kompleksno stanovanjsko graditev, industrijska in turistična območja) ter na ostalih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem.Območje občine Ig je površinsko dokaj majhno, naselja pa med seboj niso bistveno različna, zato se določi enotno območje odmere nadomestila, kot je bilo opredeljeno že do sedaj.

Komunalna opremljenost

S predlogom odloka se vzpostavlja točkovanje, ki je odvisno od opremljenosti z infrastrukturo, ki jo mora zagotavljati Občina. Zaradi želje po določitvi kriterija, ki določa, da zavezanec plača zgolj tisto infrastrukturo na katero se lahko stavba oziroma stavbni del priključi (ne glede na to ali to infrastrukturo koristi ali ne), se pri opremljenosti stavbnih zemljišč s komunalnimi in drugimi objekti niso določala območja opremljenosti, temveč so se določili kriteriji, ki določajo kdaj je kakšno stavbno zemljišče z določeno infrastrukturo opremljeno. Tako v naravi lahko pride do situacije, ko zaradi različnih dejavnikov dva enaka objekta na istem območju nista opremljeno z enako vrste infrastrukture, kar postavlja enakopravno obravnavo vseh zavezancev na območju občine. Pri določitvi točkovanja opremljenosti je bil poudarek tudi na razmerju med objekti, ki so opremljeni z vso infrastrukturo ter objekti, ki so opremljeni z minimalno infrastrukturo (minimalno opremljenost predstavlja javno cestno ter javno vodovodno omrežje). Prav tako je določitev števila točk temeljila na razmerju vrednosti izgradnje posamezne infrastrukture. Med navedenimi infrastrukturami najvišji strošek predstavlja cestno omrežje (cca. 50%, v našem primeru 47%). Drugo stroškovno najdražje je kanalizacijsko omrežje (cca. 30%, v našem primeru 27%), vodovodno omrežje (cca. 15%, v našem primeru 13%) ter plinovodno omrežje (13%).Razmerje med maksimalno in minimalno opremljenostjo znaša 1 : 2.Kot predlog določitve višine točkovanja opremljenosti zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo:

INFRASTRUKTURA OPREMLJENOST STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

ŠTEVILO TOČK

VREDNOST NA m2

javno cestno omrežje vsa stavbna zemljišča 70 0,191 €javno kanalizacijsko omrežje

stavbna zemljišča, katera je mogoče priključiti 40 0,109 €

20 I 45 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

INFRASTRUKTURA OPREMLJENOST STAVBNEGA ZEMLJIŠČA

ŠTEVILO TOČK

VREDNOST NA m2

javno vodovodno omrežje

stavbna zemljišča, katera je mogoče priključiti 20 0,055 €

plinovodno omrežje stavbna zemljišča, katera je mogoče priključiti 20 0,055 €

21 I 45 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

1.3 Določitev točk glede na namen stavbnega zemljiščaZazidana stavbna zemljišča

Pri zazidanih stavbnih zemljiščih, se glede na opisane kriterije, merilo namembnosti stavbe deli na stanovanjski in nestanovanjski (poslovni) namen. Merilo namembnosti je vezano na enoto stavbnega dela natančno oziroma enoto posameznega objekta, kadar gre za objekte zunanjih poslovnih površin.Ko se vzpostavi odmera nadomestila na stavbni del natančno, ni več smiselno govoriti o klasifikaciji dejavnosti podjetij, temveč o klasifikaciji vrst objektov (Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena), ki pa predstavlja povsem drugo klasifikacijo in posledično drugačen način odmere nadomestila.V dodatno utemeljitev navedenega lahko pojasnimo, da je Geodetska uprava RS z izvedbo popisa nepremičnin, vzpostavila evidenco vseh stavbnih delov na območju celotne RS, ki so vezani na klasifikacijo vrst objektov. Na podlagi vpogleda v ta register – register nepremičnin, lahko vsak posameznik za vsak posamezni stavbni del katerekoli stavbe ugotovi njegovo vrsto; to je namen njegove uporabe. Ta namen uporabe posameznega stavbnega dela, pa nima neposredne zveze s klasifikacijo dejavnosti, ki je pisana za namen medsebojne delitve dejavnosti podjetij.Točkovanje predstavlja predlog razmejitve med posameznimi dejavnostmi, glede na dejavnosti, ki jih občina želi spodbujati.Smotrna izkoriščenost stavb in stavbnih delov je pomembna in je tudi en izmed ključnih kriterijev pri določanju višine točk. Zato se z odlokom uveljavlja kriterij glede na tip stavb pri stanovanjskem namenu.

Nezazidana stavbna zemljišča

Točkovanje namena nezazidanega stavbnega zemljišča predstavlja enega od ukrepov zemljiške politike občine, s katerim želi usmerjati poselitev in razvoj občine.Nezazidana stavbna zemljišča se ne delijo na območja.

22 I 45 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

2 PRIMERJAVE VIŠINE NADOMESTILA

2.1 Ocena odmere nadomestila na nivoju Občine Ig

Osnovna izhodišča: v izračunu obstoječe odmere so uporabljeni podatki odmere 2017,

v izračunu za odmero 2018 so uporabljeni podatki REN ter predlog evidence nezazidanih stavbnih zemljišč,

v predlogu prihodkov letu 2018 niso upoštevane oprostitve.

ODMERA TIP ZEMLJIŠČSKUPNA VSOTA

[€]

ODMERA 2017zazidana stavbna zemljišča 301.509nezazidana stavbna zemljišča 0

SKUPAJ 2017 301.509

ODMERA 2018- ocena -

zazidana stavbna zemljišča 350.000nezazidana stavbna zemljišča 57.000

SKUPAJ 2018 (ocena) 407.000

RAZLIKA + 105.491

OpombeOdmera nadomestila v letu 2018 je groba ocena na podlagi podatkov REN. Za odmero v letu 2018 bo potrebna vzpostavitev nove evidence, ki bo povzela določila predloga odloka.

Površine zazidanih stavbnih zemljišč glede na podatke Registra nepremičnin

Spodnji graf prikazuje površine po namenih iz REN oz. predvideno odmero v letu 2018 glede na namen.

81%

1%

0%

1%

1%

2%

5%

3% 5%

POVRŠINE PO NAMENIH

75%

2%0%

3%2%

2% 8%4% 5%

VIŠINA ODMERE PO NAMENIH

23 I 45 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

24 I 45 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

Površine nezazidanih stavbnih zemljišč – predlog evidence

NASELJE POVRŠINA NASELJA

POVRŠINA STAVBNIH ZEMLJIŠČ2

[m2]

% STAVBNA ZEMLJIŠČA / POVRŠINA NASELJA

NEPOZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

[m2]

NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA3

[m2]

NEPOZIDANA IN

NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA /

STAVBNA ZEMLJIŠČA

Brest 6.860.446 206.335 3% 38.972 29.166 19%Dobravica 1.117.040 49.717 4% 7.794 6.678 16%Draga 1.912.759 81.038 4% 4.280 3.354 5%Golo 11.929.408 424.063 4% 123.315 79.552 29%Gornji Ig 5.201.704 52.426 1% 12.142 12.018 23%Ig 12.116.755 1.286.001 11% 465.285 87.800 36%Iška 10.605.419 209.188 2% 34.279 24.659 16%Iška Loka 4.043.656 127.217 3% 10.526 9.220 8%Iška vas 1.858.780 297.382 16% 78.344 66.224 26%Kot 1.487.564 91.166 6% 36.289 26.701 40%Kremenica 2.022.358 67.973 3% 18.526 13.858 27%Matena 3.398.982 171.588 5% 27.752 22.958 16%Podgozd 1.016.623 103.671 10% 38.844 21.903 37%Podkraj 2.456.637 113.346 5% 31.921 31.921 28%Rogatec nad Želimljami 868.091 33.778 4% 14.475 7.277 43%

Sarsko 1.266.048 75.685 6% 31.748 15.673 42%Selnik 1.010.761 48.160 5% 24.138 21.557 50%Staje 1.448.746 78.524 5% 28.339 18.198 36%Strahomer 6.395.223 216.306 3% 24.701 17.602 11%Suša 1.015.210 30.526 3% 11.877 2.317 39%Škrilje 3.552.612 350.496 10% 103.768 98.795 30%Tomišelj 4.429.925 216.954 5% 58.872 32.226 27%Visoko 5.454.473 427.115 8% 150.379 89.860 35%Vrbljene 2.784.302 108.791 4% 8.942 7.263 8%Zapotok 4.525.498 417.224 9% 126.924 80.305 30%

Obrazložitev izrazovstavbna zemljišča zemljišča, ki so namenjena gradnji stavb (iz vsote so izvzeta stavbna

zemljišča, ki predstavljajo površine cest in zelenih površin)

nepozidana stavbna zemljišča stavbna zemljišča, ki niso pozidana oz. ne predstavljajo funkcionalnih zemljišč obstoječih stavb

nezazidana stavbna zemljišča zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč in za katere se lahko odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča

2 Stavbna zemljišča, ki so namenjena gradnji stavb, brez površin cest ter zelenih površin3 Nezazidana stavbna zemljišča za odmero predstavljajo zemljišča, ki bi lahko šla v odmero. Razlika med nepozidanimi in nezazidanimi predstavlja površine, ki v tem trenutku ne izpolnjujejo kriterijev za odmero; predvideni OPPN-ji, komunalno neopremljena zemljišča, izdana gradbena dovoljenja, ipd., v naravi pa vseeno predstavljajo nepozidana stavbna zemljišča.

25 I 45 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

Brest

Dobravica

DragaGolo

Gornji Ig Ig Išk

a

Iška Lo

ka

Iška va

s Kot

Kremenica

Matena

Podgozd

Podkraj

Rogatec nad Želim

ljami

Sarsko

SelnikStaje

Strahomer

SušaŠkri

lje

Tomišelj

Visoko

Vrbljene

Zapotok0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

RAZMERJE MED NEZAZIDANIMI STAVBNIMI ZEMLJIŠČI IN VSEMI STAVBNIMI ZEMLJIŠČI

NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA NEPOZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČAPOVRŠINA VSEH STAVBNIH ZEMLJIŠČ

Brest

DobravicaDraga

Golo

Gornji Ig Ig Išk

a

Iška Lo

ka

Iška va

sKot

Kremenica

Matena

Podgozd

Podkraj

Rogatec nad Želim

ljami

SarskoSelnik

Staje

Strahomer

SušaŠkri

lje

Tomišelj

Visoko

Vrbljene

Zapotok0

200,000

400,000

600,000

800,000

1,000,000

1,200,000

1,400,000

POVRŠINE POZIDANIH, NEPOZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ

NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA NEPOZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA POZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

26 I 45 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

2.2 Primerjava višine nadomestila zazidanih stavbnih zemljišč

Odlok o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ig določa eno območje odmere nadomestila.Nadalje se glede na namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča stavbe oziroma stavbni deli delijo po namenu uporabe, kot je le-ta določen v Registru nepremičnin (namen za katerega se je stavba oz. stavbni del zgradil).Vsako zazidano stavbno zemljišče je tudi opremljeno z infrastrukturo, kar se pri točkovanju upošteva. Infrastruktura, ki se posebej točkuje je javno cestno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje, javno vodovodno omrežje ter plinovodno omrežje.OpombaNa višino odmere nadomestila vpliva tudi dejavnik smotrne izkoriščenosti stavb s stanovanjskim namenom

DEJANSKA RABA STAVBE ŠTEVILO TOČK

VREDNOST NA m2

111 – enostanovanjske stavbe 50 0,137 €1110002 – stanovanje, ki se nahaja v krajni vrstni hiši 30 0,082 €1110003 – stanovanje, ki se nahaja v vmesni vrstni hiši 30 0,082 €112 – večstanovanjske stavbe 20 0,055 €113 – stanovanjske stavbe za posebne namene 20 0,055 €

V spodnji preglednici je prikazana struktura cene (upoštevana vrednost točke za odmero nadomestila), koliko posamezni element za odmero vpliva na končno višino nadomestila.Preglednica je razdeljena na vrste stavb glede na namene, ki so definirani v 14. členu odloka.

27 I 45 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o.

namen stavbnega zemljišča

“tip dejavnosti”

€/m2

SKUPAJnamen cesta kanalizacija vodovod plinovod

stanovanjski namen

individualna hiša 0,38 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 0,78 €

vrstna hiša 0,33 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 0,73 €večstanovanjska stavba 0,30 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 0,70 €

industrijski namen

industrijski objekt 1,09 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,49 €

skladišče 1,09 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,49 €

trgovski namentrgovina 1,37 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,77 €storitvena dejavnost 1,37 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,77 €

gostinski namenkratkotrajna nastanitev 1,37 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,77 €

gostinstvo 1,37 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,77 €

poslovna raba

banke, zavarovalnice 1,37 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,77 €

pisarniška raba 1,37 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,77 €

javne stavbe

izobraževanje 0,68 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,08 €zdravstvo 0,68 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,08 €kultura 0,68 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,08 €javna uprava 1,09 € 0,19 € 0,11 € 0,05 € 0,05 € 1,49 €

28

2.3 Primerjava predloga odloka glede na obstoječo odmero

Obstoječi odlok ima dejavnosti razdeljene na podlagi SKD klasifikacije, ki razvršča dejavnosti, ki se vršijo v posameznih stavbah – odmera nadomestila na podlagi dejavnosti oz. prihodka iz dejavnosti. Predlog odloka obravnava nepremičnino, kar pomeni, da se dejavnost izkazuje iz namena za katerega je bil objekt grajen. Prav tako trenutno veljavna delitev dejavnosti v veljavnem odloku ni skladna z namenom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

TOČKE MAX OPR MIN OPR MAX MINMAX

(1 m2)MIN

(1 m2)MAX

(70 m2)MIN

(70 m2) TOČKE MAX OPR MIN OPR MAX MINMAX

(1 m2)MIN

(1 m2)individualna hiša 130 140 80 270 210 0,74 0,57 51,67 40,19 140 150 90 290 230 0,79 0,63 55,50 44,02 0,05 0,05 3,83 3,83vrstna hiša 120 140 80 260 200 0,71 0,55 49,76 38,28 120 150 90 270 210 0,74 0,57 51,67 40,19 0,03 0,03 1,91 1,91blok 100 140 80 240 180 0,66 0,49 45,93 34,45 110 150 90 260 200 0,71 0,55 49,76 38,28 0,05 0,05 3,83 3,83trgovina 440 140 80 580 520 1,59 1,42 111,00 99,52 450 150 90 600 540 1,64 1,48 114,83 103,35 0,05 0,05 3,83 3,83lekarna 290 140 80 430 370 1,18 1,01 82,29 70,81 450 150 90 600 540 1,64 1,48 114,83 103,35 0,46 0,46 32,53 32,53frizer 440 140 80 580 520 1,59 1,42 111,00 99,52 450 150 90 600 540 1,64 1,48 114,83 103,35 0,05 0,05 3,83 3,83avtomehanik 490 140 80 630 570 1,72 1,56 120,57 109,09 450 150 90 600 540 1,64 1,48 114,83 103,35 -0,08 -0,08 -5,74 -5,74avtoelektrika 340 140 80 480 420 1,31 1,15 91,86 80,38 450 150 90 600 540 1,64 1,48 114,83 103,35 0,33 0,33 22,97 22,97prenočišča 540 140 80 680 620 1,86 1,70 130,14 118,66 450 150 90 600 540 1,64 1,48 114,83 103,35 -0,22 -0,22 -15,31 -15,31restavracija 490 140 80 630 570 1,72 1,56 120,57 109,09 450 150 90 600 540 1,64 1,48 114,83 103,35 -0,08 -0,08 -5,74 -5,74predelava lesa 340 140 80 480 420 1,31 1,15 91,86 80,38 300 150 90 450 390 1,23 1,07 86,12 74,64 -0,08 -0,08 -5,74 -5,74predelava kovin 290 140 80 430 370 1,18 1,01 82,29 70,81 300 150 90 450 390 1,23 1,07 86,12 74,64 0,05 0,05 3,83 3,83skladišče 290 140 80 430 370 1,18 1,01 82,29 70,81 300 150 90 450 390 1,23 1,07 86,12 74,64 0,05 0,05 3,83 3,83banka 340 140 80 480 420 1,31 1,15 91,86 80,38 450 150 90 600 540 1,64 1,48 114,83 103,35 0,33 0,33 22,97 22,97pisarne 340 140 80 480 420 1,31 1,15 91,86 80,38 450 150 90 600 540 1,64 1,48 114,83 103,35 0,33 0,33 22,97 22,97javna uprava - neprofitno 300 140 80 440 380 1,20 1,04 84,21 72,72 300 150 90 450 390 1,23 1,07 86,12 74,64 0,03 0,03 1,91 1,91zdravstvo - profitno 290 140 80 430 370 1,18 1,01 82,29 70,81 250 150 90 400 340 1,09 0,93 76,55 65,07 -0,08 -0,08 -5,74 -5,74zdravstvo - neprofitno 220 140 80 360 300 0,98 0,82 68,90 57,41 250 150 90 400 340 1,09 0,93 76,55 65,07 0,11 0,11 7,66 7,66šola - prof 240 140 80 380 320 1,04 0,87 72,72 61,24 250 150 90 400 340 1,09 0,93 76,55 65,07 0,05 0,05 3,83 3,83šola - nepr 200 140 80 340 280 0,93 0,77 65,07 53,59 250 150 90 400 340 1,09 0,93 76,55 65,07 0,16 0,16 11,48 11,48kultura - nepr 220 140 80 360 300 0,98 0,82 68,90 57,41 250 150 90 400 340 1,09 0,93 76,55 65,07 0,11 0,11 7,66 7,66

PREDLOG ODLOKA 2017

poslovna raba

družbene dejavnosti

VELJAVNI ODLOK (1999 + SPREMEMBE)

NAMEN VREDNOSTI

stanovanjski namen

trgovski namen

gostinski namen

industrijski namen

TOČKE ODLOK TOČKE SKUPAJ VREDNOSTI TOČKE PREDLOG ODLOKA TOČKE SKUPAJ

LegendaTOČKE skupno število točk iz naslova namena (14. člen) in smotrne izkoriščenosti stavbnega zemljišča (15. člen)MAX OPR število točk iz naslova opremljenosti zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo (16. člen) – vsa infrastruktura

MIN OPR število točk iz naslova opremljenosti zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo (16. člen) – samo javno cestno in javno vodovodno omrežje

MAX skupno število točk glede na MAX OPRMIN skupno število točk glede na MIN OPR

RAZLIKE prikazuje razlike med predlogom odloka 2017 ter veljavnim odlokom (1999 + spremembe) za površino zazidanega stavbnega zemljišča 1 m2 ter 70 m2 glede na stopnjo opremljenosti

individualna hiša

vrstna hiša blok

trgovin

a

lekarna

frizer

avtomehanik

avtoelektr

ika

prenočišča

restavra

cija

predelava le

sa

predelava ko

vin

skladišč

ebanka

pisarne

javna uprava

- neprofitno

zdravstvo

- profitno

zdravstvo

- neprofitno

šola - prof

šola - nepr

kultura - n

epr0.000.200.400.600.801.001.201.401.601.802.00

VELJAVNI ODLOK (1999 + SPREMEMBE)PREDLOG ODLOKA 2017

29

2.4 Primerjava predloga odloka NUSZ zazidanih stavbnih zemljišč z drugimi občinami

Osnovna izhodišča za stanovanjski namen se upošteva individualna hiša,

vsota točk iz naslova opremljenosti s posamezno vrsto komunalne opreme je privzeta glede na rang območja (opremljenost povprečnega objekta s posameznimi vrstami komunalne opreme znotraj posameznega ranga je predpostavljena, najvišja opremljenost vsebuje vso infrastrukturo, najnižja le ceste in vodovod),

rang predstavlja; 1. rang – najvišje odmere v občini (izjema so območja z izjemnimi ugodnostmi, kot so stara mestna jedra, zavarovana območja, ipd.), 2. rang – najnižja odmera v občini

Izračun prikazuje nadomestilo na m 2 za različne tipe stavb/dejavnosti

OBČINASTANOVANJE TRGOVINA HOTEL BANKA INDUSTRIJA

1. RANG

2. RANG

1. RANG

2. RANG

1. RANG

2. RANG

1. RANG

2. RANG

1. RANG

2. RANG RANG

Ljubljana 2,34 0,89 6,38 1,65 8,11 2,22 10,01 2,22 7,82 2,31

Koper 1,68 0,34 3,15 0,49 3,20 0,40 3,20 0,36 4,24 0,28

Piran 1,30 0,40 1,81 0,30 2,48 1,41 1,52 0,63 4,98 2,09

Ankaran 1,17 0,630,63 4,34 2,38 5,61 3,01 5,29 2,85 3,07 1,74

Kranj 0,98 0,47 3,73 1,76 5,52 1,76 5,52 1,76 3,22 1,54

Izola 0,90 0,41 2,09 0,97 2,09 0,97 2,65 1,42 2,37 0,86

Brezovica 0,90 0,29 4,18 1,01 4,90 1,12 3,46 0,94 3,46 0,94

Celje 0,87 0,38 7,58 1,02 7,58 1,02 1,39 0,51 2,56 1,72

Idrija 0,81 0,46 2,61 1,25 2,61 1,25 2,61 1,25 2,03 0,90

Ig 0,79 0,63 1,64 1,48 1,64 1,48 1,64 1,48 1,23 1,07

Škofljica 0,76 0,24 1,93 0,67 2,23 0,76 1,64 0,62 1,64 0,62

Kamnik 0,71 0,24 3,45 1,94 2,56 0,75 3,04 1,35 2,59 1,02

Ajdovščina 0,68 0,31 1,70 0,48 1,70 0,48 1,70 0,48 1,70 0,48

Sežana 0,67 0,25 1,76 0,28 1,76 0,28 1,76 0,28 1,04 0,35

Novo mesto 0,62 0,40 3,13 0,63 3,70 1,08 3,70 1,08 3,39 0,31

Velike Lašče 0,37 0,11 1,37 0,31 1,46 0,34 1,11 0,65 1,11 0,65

0,63

30

2.5 Primerjava predloga odloka NUSZ nezazidanih stavbnih zemljišč z drugimi občinami

Osnovna izhodišča rang predstavlja; 1. rang – najvišje odmere v občini, 2. rang – najnižja odmera v občini

Izračun prikazuje nadomestilo na m 2 za nezazidano stavbno zemljišče

OBČINA€ / m2 € / 500 m2

1. RANG 2. RANG 1. RANG 2. RANG 1. RANG

Ljubljana 8,07 3,12 4.035,00 1.560,00 8.070,00

Novo mesto 2,61 0,41 1.305,00 205,00 2.610,00

Nova Gorica 1,38 0,18 690,46 92,25 1.380,93

Sežana 0,98 0,19 490,00 95,00

Idrija 0,83 0,49 415,00 245,00

Kranj 0,31 0,15 155,00 75,00

Ajdovščina 0,28 0,06 140,00 30,00

Kamnik 0,28 0,11 140,00 55,00

Koper 0,27 0,05 135,00 25,00

Brezovica 0,18 0,04 90,00 18,00

Celje 0,15 0,04 75,00 20,00

Velike Lašče 0,09 0,02 44,63 8,93

Ig 0,07 0,07 35,00 35,00

Škofljica 0,06 0,03 30,20 15,10

31

PREDLOGNa podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Ur. l. RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-313/13-86, z dne 21.03. 2014 (Ur. l. RS, št. 22/14), 58. člen Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Ur. l. RS, št. 96/15 in 46/16), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1), 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP), 218. člen Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/04-UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), in 15. člena Statuta Občine Ig, (Ur. l. RS, št. 39/16) je Občinski svet Občine Ig na seji dne __. __. 2017 sprejel

ODLOKO ODMERI NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI IG

I. SPLOŠNE DOLOČBE

člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se določajo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo):

(1) evidence za odmero nadomestila

(2) zazidana in nezazidana stavbna zemljišča,

(3) območja, katera so predmet odmere nadomestila,

(4) merila za določitev višine nadomestila,

(5) zavezanca za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,

(6) oprostitve plačila nadomestila.

člen

(gradbena parcela)

(1) Izraz gradbena parcela, ki se uporablja v tem odloku, predstavlja zemljišče z zgrajeno stavbo ali namenjeno gradnji stavbe, na katerem so vse površine potrebne za funkcioniranje stavbe in je kot taka določena skladno s predpisi in tem odlokom.

(2) Gradbene parcele so lahko sestavljene iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, mora pa biti v celoti v območju namenske rabe, kjer je gradnja dovoljena.

člen

(zazidana stavbna zemljišča)

(1) Kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja

32

začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

(2) Če določena stavba, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.

člen

(nezazidana stavbna zemljišča)

(1) Kot nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

(2) Če na posameznem od zgoraj navedenih zemljišč stoji objekt, se kot nezazidano stavbno zemljišče določi zemljiška parcela, na kateri stoji takšen objekt, od katere se odšteje površino gradbene parcele.

(3) Če gradbena parcela ni določena, se do njene določitve kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.

(4) Nezazidano stavbno zemljišče je lahko sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel kakor tudi dela zemljiške parcele.

(5) Kot nezazidana stavbna zemljišča s tem členom štejejo zemljišča, na katerih je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo iz javnega omrežja, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto.

(6) Šteje se, da je oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto zagotovljena, če se zemljišče lahko šteje za opremljeno stavbno zemljišče skladno s 1. točko 1. odstavka 72. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007 in spremembe).

II. EVIDENCE ZA ODMERO NADOMESTILA

člen

(evidenca stavbnih zemljišč)

Za potrebe odmere nadomestila organ Občine, pristojen za odmero nadomestila (v nadaljevanju: pristojni organ občine), vodi in vzdržuje evidenco stavbnih zemljišč. Podatke za evidenco stavbnih zemljišč pristojni organ občine pridobiva iz gostujočih in lastnih podatkov.

člen

(gostujoči podatki)

(1) Gostujoči podatki se privzamejo iz državnih, občinskih in ostalih evidenc.33

(2) Gostujoči podatki iz državnih evidenc so:

- podatki o površinah, dejanski rabi in identifikatorjih nepremičnin iz Registra nepremičnin, Katastra stavb in Zemljiškega katastra (Geodetska uprava RS),

- podatki o zavezancih iz Poslovnega registra Slovenije (AJPES), Centralnega registra prebivalstva (Ministrstvo za notranje zadeve) in Zemljiške knjige (okrajna sodišča),

- podatki o komunalni opremljenost iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture (Geodetska uprava RS),

- podatki državnih prostorskih aktov iz Prostorskega informacijskega sistema (ministrstvo, pristojno za prostor).

(3) Gostujoči podatki iz občinskih evidenc so:

- podatki občinskih prostorskih aktov (Občina),

- podatki o komunalni opremljenost iz katastrov upravljavcev gospodarske javne infrastrukture (Občina in občinske gospodarske javne službe).

(4) Gostujoči podatki iz ostalih evidenc so:

- podatki iz najemnih pogodb (upravljavci nepremičnin).

člen

(lastni podatki)

(1) Lastni podatki so podatki, ki so namensko vzpostavljeni za odmero nadomestila:

- območja odmere nadomestila,

- opremljenost stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo,

- smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča.

- nezazidana stavbna zemljišča,

- zunanje poslovne površine,

- oprostitve plačevanja nadomestila.

(2) Lastne podatke iz prvega odstavka vzdržuje Občina.

člen

(podatki v evidenci stavbnih zemljišč)

V evidenci stavbnih zemljišč se vodijo naslednji podatki:

- površina in dejanska raba stavb ali stavbnih delov in zemljiških parcel ali njenih delov z identifikacijsko oznako nepremičnin,

- podatki o zavezancih (naziv, naslov, matična in/ali davčna številka zavezanca, delež),

- lastni podatki za odmero nadomestila stavb ali stavbnih delov in zemljiških parcel ali njenih delov,

- število točk za posamezno nepremičnino po posameznem merilu za določitev višine nadomestila,

- znesek nadomestila

- oprostitve,

34

- drugi podatki potrebni za odmero nadomestila.

člen

(vpogled v podatke)

(1) Lastniki stavbnih zemljišč so skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin in drugimi predpisi, odgovorni za pravilnost podatkov o površinah nepremičnin, dejanskih rabah nepremičnin in zavezancih v evidenci stavbnih zemljišč.

(2) Zavezanci imajo pri pristojnem organu občine kadarkoli pravico do vpogleda ali pridobitve potrdila o podatkih v evidenci.

(3) Zavezanec lahko poda predlog za spremembo podatkov za odmero nadomestila pristojnemu organu občine.

III. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ

člen

(določitev površine in namena zazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le–ta vpisana kot samostojni stavbni del.

(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.

(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine, se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

(4) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se privzame iz podatka o dejanski rabi stavbe.

(5) Če podatek o površini ali namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča v uradnih evidencah ne obstaja, le-tega na podlagi ugotovitve dejanskega stanja (terenski ogled, podatki iz projektne dokumentacije, druge javne evidence ali uradni dokumenti drugih upravnih organov, ipd.), določi pristojen organ občine. Na ta način pridobljen podatek se pred odmero posreduje zavezancu.

(6) Občina obvesti zavezance za zazidana stavbna zemljišča – zunanje poslovne površine, o podatkih za odmero nadomestila – zunanje poslovne površine.

(7) Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ali zazidanega stavbnega zemljišča – zunanje poslovne površine s podatki pristojnega organa občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od seznanitve s podatki za odmero, predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v evidence pri pristojnem organu občine ali predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v uradne evidence pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če se pritožba nanaša na površino stavbe oziroma stavbnega dela ali površino zemljiške parcele oziroma njenega dela.

35

(8) Če zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa občine pravilni.

(9) Celoten postopek iz 5., 6., 7. in 8. odstavka tega člena mora biti zaključen pred izdajo odločbe za leto, v katerem se odmerja nadomestilo.

(10) Ne glede na določila prvega do četrtega odstavka tega člena se pri odmeri nadomestila v primeru gradnje ali spremembe namembnosti uporabijo podatki iz dokončnega gradbenega dovoljenja.

člen

(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)

(1) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ali njenega dela, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju 4. člena tega odloka.

(2) Občina obvesti lastnike oziroma zavezance zemljiških parcel ali njenih delov, ki se po določbah 4. člena tega odloka štejejo za nezazidano stavbno zemljišče, o podatkih za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

(3) Če se lastnik oziroma zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s podatki pristojnega organa občine ne strinja, mora v roku 30 dni, od seznanitve s podatki za odmero, predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov v evidence pri pristojnem organu občine ali predlagati vpis novih ali spremenjenih podatkov v uradne evidence pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če se pritožba nanaša na površino zemljiške parcele ali njenega dela.

(4) Če lastnik oziroma zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov v skladu z določili prejšnjega odstavka, se šteje, da so podatki pristojnega organa občine pravilni.

IV. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA

člen

(območja odmere nadomestila)

Območje, ki je predmet odmere nadomestila (v nadaljevanju: območje), je enotno za celotno območje občine Ig.

V. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

člen

(splošna merila)

(1) Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:

(7) namen stavbnega zemljišča,

36

(8) opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture,

(9) smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča.

(2) Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva naslednje merilo:

(10) namen stavbnega zemljišča.

člen

(namen zazidanega stavbnega zemljišča)

Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegove uvrstitve v območje:

namen stavbnega zemljišča dejanska raba (CC-SI) število točkstanovanjska raba 11 – stanovanjske stavbe 90nestanovanjske stavbe 12 – nestanovanjske stavbe 300gostinska raba 121 – gostinske stavbe 450upravna raba 12201 – stavbe javne uprave 300

pisarniška raba12202 – stavbe bank, pošt, zavarovalnic

45012203 – druge uprave in pisarniške stavbe

trgovska dejavnost 123 – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 450

raba prometa in garaže

1241 – postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe

300

1242 – garažne stavbe 90industrijska raba in skladišča 125 – industrijske stavbe in skladišča 300

raba splošnega družbenega pomena

1261 – stavbe splošnega družbenega pomena

250

1262 – muzeji in knjižnice1263 – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo1264 – stavbe za zdravstvo1265 – športne dvorane

druga nestanovanjska raba127 – druge nestanovanjske stavbe 901274001 – prevzgojni dom, zapor, vojašnica, prostor za nastanitev policistov, gasilcev 300

skupna raba 13 – skupna raba 90gradbeni inženirski objekti 2 – zunanje poslovne površine 300

člen

(smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča)

Smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od stavbe s stanovanjskim namenom:

dejanska raba dela stavbe število točk111 – enostanovanjske stavbe 501110002 – stanovanje, ki se nahaja v krajni vrstni hiši 30

1110003 – stanovanje, ki se nahaja v vmesni vrstni hiši 30

37

112 – večstanovanjske stavbe 20113 – stanovanjske stavbe za posebne namene 20

člen

(opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z infrastrukturo)

Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme, gospodarske javne infrastrukture ali javne infrastrukture se vrednoti z naslednjimi točkami:

infrastruktura opremljenost stavbnega zemljišča število točkjavno cestno omrežje vsa stavbna zemljišča 70javno kanalizacijsko omrežje stavbna zemljišča, katera je možno priključiti 40

javno vodovodno omrežje stavbna zemljišča, katera je možno priključiti 20

plinovodno omrežje stavbna zemljišča, katera je možno priključiti 20

člen

(namen nezazidanega stavbnega zemljišča)

Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od območja ter namena uporabe na naslednji način:

namembnost zemljišča število točkstavbna zemljišča 25

VI. ODMERA NADOMESTILA

člen

(določitev višine nadomestila)

(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 14., 15. in 16. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za zazidana stavbna zemljišča.

(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 17. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.

člen

(vrednost točke)

(1) Letna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se določi na predlog župana s sklepom občinskega sveta.

(2) Letna vrednost točke, za odmero nadomestila za naslednje leto, se določi najkasneje do 31.12. tekočega leta. Če občinski svet za posamezno odmerno leto ne sprejme letne vrednosti točke do 31.12. tekočega leta, se kot vrednost točke za naslednje odmerno leto šteje vrednost točke, ki velja na dan 31.12. tekočega leta in ki je revalorizirana z indeksom

38

rasti cen življenjskih potrebščin, za obdobje od septembra predhodnega leta do septembra tekočega leta, po podatkih Statističnega urada RS.

člen

(zavezanec za plačilo nadomestila)

(1) Zavezanec za plačilo nadomestila je njegov uporabnik. Če le–ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik oz. upravljavec.

(2) Za dokazilo pri določitvi uporabnika se šteje:

a. najemna pogodba med lastnikom nepremičnine in najemnikom (uporabnikom),

b. overjena izjava lastnika in uporabnika,

c. druge verodostojne listine, ki dokazujejo uporabnika oz. upravljavca.

člen

(odmera nadomestila)

(1) Odmera nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se določi na stavbni del natančno.

(2) Odmera nadomestila za zunanje poslovne površine se določi na zemljiško parcelo ali del zemljiške parcele natančno.

(3) Odmera nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se določi na zemljiško parcelo ali del zemljiške parcele natančno.

(4) Pristojni organ občine posreduje podatke za odmero nadomestila pristojnemu davčnemu organu.

(5) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri pristojni davčni organ z odločbo.

člen

(pritožba)

Zoper odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča lahko zavezanec uveljavlja pravna sredstva skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.

VII. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA

člen

(oprostitve plačila nadomestila)

(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:

- za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe RS ter za potrebe zaščite in reševanja,

- za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,

- za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,

- za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

39

(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:

- zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek in sicer za dobo pet let. O oprostitvi odloča pristojni organ z odločbo. Petletna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča. Upošteva se, če zavezanec pri občini predloži vlogo za oprostitev, in sicer od dneva vložitve popolne vloge, razen v primeru, ko je postala odločba o oprostitvi pravnomočna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V tem primeru se oprostitev upošteva s 1.1. naslednjega leta. Zoper odločbo o oprostitvi je možna v roku petnajstih dni od njene vročitve pritožba na župana Občine Ig,

- zavezanca za čas, ko je prejemal denarne dodatke po predpisih o socialnem varstvu in to z ustreznimi dokazili izkaže. Izredna denarna socialna pomoč se po tem členu ne uvršča med denarne dodatke. O oprostitvi odloča pristojni organ po splošnem upravnem postopku.

VIII. PREHODNA DOLOČBA IN KONČNI DOLOČBI

člen

(vrednost točke v letu 2018)

Ne glede na določbe 19. člena tega odloka se za leto 2018 za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča določi letna vrednost točke v višini 0,002734 evrov.

člen

(dokončanje postopkov v prehodnem obdobju)

Postopek za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se je pričel pred uveljavitvijo tega odloka, se dokonča po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi.

člen

(prenehanje veljavnosti obstoječega odloka)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 107/99, Ur. objave Občine Ig, št. 6/01, Ur. l. RS, št. 25/02 – popr, 123/03, 26/06, 112/07).

člen

(začetek veljave in uporabe)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.

ŽupanŠtevilka: Občine IgIg, dne xx. xx. 2017 Janez Cimperman

40

Številka: 3500/002/2015Datum: 10. 10. 2017

OBČINSKI SVET

ZADEVA: Seznanitev s strokovno podlago Obravnava pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v Strategiji prostorskega razvoja občine Ig in Prostorskem redu občine Ig

POROČEVALKA: Natalija Skok, univ.dipl.inž.arh.

PROJEKTANT: Realis, d.o.o., zanj Urbania, d.o.o. Meta Ševerkar, u.d.i.k.a.

PREDLAGATELJ: župan, Janez Cimperman

PRAVNA PODLAGA: Odlok o Strategiji občine Ig (Uradni list RS, št. 35/2012)Odlok o prostorskem redu občine Ig (Uradni list RS, št. 35/2012,

77/2012), Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008, 108/2009, 106/2010, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014-US, 14/15 – ZUUJFO)

PREDLOG SKLEPA: Občinski svet občine Ig se seznani z opredelitvami do razvojnih pobud občanov in drugih fizičnih oseb v strokovni podlagi Obravnava pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v Strategiji prostorskega razvoja občine Ig in Prostorskem redu občine Ig

OBRAZLOŽITEV:

1. Ocena stanja in način pridobitve strokovnih podlag

Od sprejetja Strategije in Prostorskega reda občine Ig ( v nadaljevanju PRO) so bile prve spremembe PRO in dopolnitve sprejete z Odlokom o Spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskem redu občine Ig (Uradni list RS, št. 77/ 28. 3. 2012) skladno s 53. a členom ZPNačrt-B, tehnični popravek, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 101/9. 12. 2013, ter druge spremembe in dopolnitve, ki so bile sprejete z Odlokom o spremembah in dopolnitvah o prostorskem redu občine Ig-2 (Uradni list RS, št. 8/6. 2. 2015). Navedene spremembe so obsegale izboljšavo uveljavljenega Odloka o prostorskem redu občine Ig (Uradni list RS, št.: 35/2012), saj so bila pri njegovi uporabi ugotovljena določena neskladja med posameznimi določbami znotraj izvedbenega akta. Pri nadaljnjem delu oziroma izdajanju gradbenih dovoljenj so se ugotovila še nadaljnja neskladja, ki jih odpravljamo.

Od leta 2007 po končani javni razgrnitvi, ko pobud ni bilo več mogoče vključevati v postopek priprave OPN ter po uveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine in Pravilnika o

41

določanju zemljišč za gradnjo stavb, je občina sprejemala pobude za spremembo namenske rabe, ki jih je potrebno skladno z zakonom obravnavati v naslednjih spremembah in dopolnitvah PRO (v nadaljevanju: Spremembe in dopolnitve OPN Ig-3).

Občina je po objavi Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskem redu občine Ig – OPN Ig-3 (Uradne objave v Mostiščarju, št. 6, december 2015) pozvala preko lokalnega časopisa Mostiščar in svetovnega spleta vse fizične in pravne osebe, da podajo sugestije in pobude za spremembo namenske rabe oziroma razvojne potrebe.

Za prispele razvojne potrebe in pobude občanov za spremembo in dopolnitev OPN - 3 se je izdelala strokovna podlaga v skladu z določili 6. točke 47. člena ZPNačrt in sicer Strokovna podlaga obravnava pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v Strategiji prostorskega razvoja občine Ig in Prostorskega reda občine Ig (v nadaljevanju: Analiza pobud).

V postopek sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskem redu občine Ig – OPN-3 se bodo vključile še strokovne podlage s področja komunalne infrastrukture in sicer Hidrološke raziskave Mokriškega hribovja – območje Zapotok in 1. Faza ureditev za izboljšanje poplavne varnosti na urbaniziranih območjih ob Iški, izvedba protipoplavnega nasipa Brest, Tomišelj in AB zid pri objektu Brest 36.

Spremembe in dopolnitve se pripravljajo v okvirih kot jih dopuščajo usmeritve Strategije prostorskega razvoja občine Ig (Uradni list RS, št. 35/2012). Zaradi novih strokovnih podlag, spremembe predpisov ter splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora se bo po potrebi dopolnila tudi Strategija prostorskega razvoja občine Ig.V postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN-3 bodo vključene le tiste pobude, ki izpolnjujejo pogoje v 6. točki 47. člena ZPNačrt.

2. Obravnava in vrednotenje razvojnih pobud občanov in drugih fizičnih osebVeljavna SPRO je opredelila izhodišča in vizijo prostorskega razvoja Občine Ig z upoštevanjem temeljnih ciljev, kot jih določajo ZPNačrt in drugi državni predpisi ter razvojni dokumenti posameznih nosilcev urejanja prostora. Do določenih razvojnih pobud, ki posegajo na kmetijska zemljišča je v nadaljevanju potrebno pridobiti še opredelitev Kmetijsko svetovalne službe. Posamezne pogojno sprejemljive pobude morajo izkazati urejen javni dostop oziroma urejeno služnost za dostop.Ker zbiranje in opredeljevanje do razvojnih pobud ni upravni postopek, zoper odločitev Analize pobud ni možnosti pritožbe. Po obravnavi Analize pobud bo občina pristopila k javnemu razpisu za izbor izdelovalca osnutka sprememb in dopolnitev SPRO in PRO (v nadaljevanju: SD SPRO in PRO). Sledi priprava osnutka SD SPRO in PRO na podlagi prikaza stanja prostora, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, lastnih razvojnih potreb in izraženih razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Postopkovno sledi pridobitev prvega mnenje nosilcev urejanja prostora in odločitev o celoviti presoji vplivov na okolje. Nato se pripravi dopolnjen osnutek SD SPRO in PRO. Sledi usklajevanje mnenj ter sodelovanje javnosti v okviru javne razgrnitve in javne obravnave. Ob upoštevanju stališč do pripomb in predlogov javnosti se pripravi predlog SD SPRO in PRO. Sledi uskladitev SD SPRO in PRO in sprejem na občinskem svetu.

42

2. 1. Vrednotenje Vrednotenje razvojnih pobud predstavlja presojo posameznega predvidenega, ali že obstoječega, posega v prostor z dveh glavnih vidikov: razvojnega in varstvenega. Glavni okvir za opredelitev razvojnih kriterijev vrednotenja predstavljajo strateške usmeritve glede prostorskega razvoja Občine Ig, ki so opredeljene v že sprejeti SPRO (omrežje naselij, razporeditev dejavnosti). Dodatni razvojni in varstveni kriteriji pa so zapisani v ZPNačrt, njegovih podzakonskih aktih, splošnih smernicah nosilcev urejanja prostora ter področnih zakonih (npr. nedopustnost novih razpršenih gradenj, dopustne gradnje izven območij naselij, poseganje na vodovarstvena in poplavna območja).

Rezultat vrednotenja je seznam pobud, ki bi jih glede na sprejemljivost za nadaljnje vključevanje v postopke priprave SD SPRO in PRO lahko v grobem opredelili v naslednje sklope:

Sprejemljive pobude

- zaokrožitve/zapolnitve občinskega središča in večjih naselij v skladu s strateškimi usmeritvami SPRO in določili ZPNačrt,

- zaokrožitev obstoječih kmetijskih gospodarstev, - sprejemljivi izvzemi iz območij stavbnih zemljišč (nepozidana zemljišča na robu

stavbnih zemljišč, ostale omejitve...). Nesprejemljive pobude

- pobude za posege, ki bi predstavljale nove razpršene gradnje v prostoru, - pobude za posege, ki bi predstavljale širitev obstoječih razpršenih gradenj, - pobude za posege, ki bi predstavljale širitev območij razpršene poselitve, vendar ne

za namen kmetijske ali poslovne dejavnosti, - neracionalne širitve stavbnih zemljišč neposredno ali v bližini obsežnih nepozidanih

območij stavbnih zemljišč,- pobude za posege, ki bi predstavljale nove gradnje v najožjem vodovarstvenem

območju, - pobude za posege, ki bi predstavljale nove gradnje na poplavno ogroženem območju

(razred srednje poplavne nevarnosti),- nesprejemljive spremembe podrobnejše namenske rabe prostora, ki ni v skladu s

SPRO.

Pogojno sprejemljive pobude

- pobude, ki so pogojno sprejemljive zaradi naravnih danosti, varstvenih režimov ali vprašljive možnosti komunalnega opremljanja (potrebna dodatna preveritev – dostop, vodovod)

Delno sprejemljive pobude

- Nekatere pobude so bile opredeljene kot delno sprejemljive. Iz grafičnega prikaza je razvidno, kateri del je sprejemljiv. Delna sprejemljivost pobude se lahko nanaša tudi na specifično vsebino pobude, ki je lahko v delu vsebine sprejemljiva, v delu pa nesprejemljiva.

43

Z oznako »ni spremembe« so označeni deli pobud, ki niso predmet spremembe (npr. v primeru predloga širitve stavbnih zemljišč je z oznako »ni spremembe« označen del zemljišča, ki je v območju stavbnih zemljišč).

2.3. Analiza prejetih pobud

Na podlagi poziva preko PISO portala, ki so se zbirala na občini Ig do konca leta 2016, je prispelo 199 pobud. Od tega jih je:

33 pobud sprejemljivih 78 pobud ni sprejemljivih 36 pobud pogojno sprejemljivih 48 pobud delno sprejemljivih 4 pobude ni sprememb.

Strokovna podlaga obravnava prejetih pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v Strategiji prostorskega razvoja občine Ig in Prostorskega reda občine Ig je v besedilnem delu predstavljena v preglednici, ki se nahaja v prilogi.

Janez Cimperman župan

44

Številka: 0413-0001/2017Datum: 11.10.2017

OBČINSKI SVET OBČINE IG

ZADEVA: Imenovanje predstavnikov Občine Ig v volilno telo za volitve članov Državnega sveta Republike Slovenije - predstavnikov lokalnih interesov za dne 22.11.2017

PREDLAGATELJ:- Janez Cimperman, župan

POROČEVALEC:- Janez Miklič, direktor občinske uprave

PREDLOG SKLEPA:Občinski svet na podlagi tajnega glasovanja imenuje XY in XY za predstavnika Občine Ig v volilno telo za volitve članov Državnega sveta Republike Slovenije – predstavnikov lokalnih interesov, ki bodo 22.11.2017.

OBRAZLOŽITEV:Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je z Odlokom o razpisu splošnih volitev v Državni svet RS (Ur.l. RS, št. 48/17) razpisal splošne volitve v Državni svet RS. Volitve članov državnega sveta ureja Zakon o državnem svetu (Ur.l. RS, št. 100/05-UPB in 95/09-odločba US in 21./13 – ZFDO-F). Splošne volitve članov državnega sveta-predstavnikov lokalnih interesov bodo v sredo, 22. novembra 2017. Volilne enote za volitve predstavnikov lokalnih interesov določa Zakon o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet (Ur.l. RS, št. 48/92). Za izvedbo volitev članov državnega sveta v interesnih organizacijah skrbi Državna volilna komisija in volilne komisije volilnih enot. Volitve članov državnega sveta so posredne. Opravijo se tajnim glasovanjem na volilnih zborih volilnih teles. Volilna telesa predstavljajo predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij – elektorji. Sezname izvoljenih predstavnikov v volilno telo morajo občinski sveti predložiti volilnim komisijam volilnih enot najpozneje do 22.10.2017 do 24. ure. Glede na število prebivalcev ima Občina Ig dva elektorja.

Skladno s Pravili za izvolitev predstavnikov v volilno telo za člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta št. 006/05/02-01 z dne 15.10.2002 se elektorja voli s tajnim glasovanjem na seji občinskega sveta.

Na osnovi poziva svetnicam in svetnikom z dne 27.9.2017 za posredovanje predlogov, so na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do 10.10.2017 prišli trije predlogi in sicer, predlog SDS – Tone Krnc, predlog SLS – Marija Župec in predlog SMC – Martina Kovačič.

Janez Cimperman ŽUPAN

Priloga:Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter določitev kandidata za člana državnega sveta št. 006-05/02-1 z dne 15.10.2002

45