oblikovanje proizvodne linije za razrez aluminijaste folije ob upoŠtevanju ... · 2017. 11....
TRANSCRIPT
-
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Anton JANŽIČ
OBLIKOVANJE PROIZVODNE LINIJE ZA RAZREZ
ALUMINIJASTE FOLIJE OB UPOŠTEVANJU
TEHNOLOŠKIH OMEJITEV
Diplomsko delo
Visokošolskega strokovnega študijskega programa
Strojništvo
Maribor, september 2016
-
OBLIKOVANJE PROIZVODNE LINIJE ZA RAZREZ
ALUMINIJASTE FOLIJE OB UPOŠTEVANJU
TEHNOLOŠKIH OMEJITEV
Diplomsko delo
Študent: Anton JANŽIČ
Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program
Strojništvo
Smer: Proizvodno strojništvo
Mentor: doc. dr. Mirko FICKO
Maribor, september 2016
-
II
-
III
I Z J A V A
Podpisani Anton Janžič, izjavljam, da:
• je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela,
• da je predloženo delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev kakršnekoli
izobrazbe po študijskem programu druge fakultete ali univerze,
• da so rezultati korektno navedeni,
• da nisem kršil avtorskih pravic in intelektualne lastnine drugih,
• da soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet ter
Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru, v skladu z izjavo o istovetnosti tiskane in
elektronske verzije zaključnega dela.
Maribor, __________________ Podpis: ___________________________
-
IV
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Mirku Ficku, za
pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi gospodu Branku Arnušu za
podane nasvete in vso tehnično pomoč.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
-
V
OBLIKOVANJE PROIZVODNE LINIJE ZA RAZREZ ALUMINIJASTE FOLIJE OB
UPOŠTEVANJU TEHNOLOŠKIH OMEJITEV
Ključne besede: razrezna linija folij, omejen prostor, omejitve, oblikovanje razporeda naprav
UDK: 621.771.8:669.718(043.2)
POVZETEK
V proizvodnem procesu Impol FT se obstoječa proizvodna hala, kjer poteka valjanje folij
na novi lokaciji, širi zaradi ukinitve proizvodnje folij na stari lokaciji. Zaradi velike oddaljenosti
med proizvodnjama izgubljamo čas in kakovost delovnega procesa. Opravila se bo
prestavitev strojev iz stare na novo lokacijo ter reorganizacija proizvodnje na novi lokaciji.
Zaradi tega je bilo potrebno oblikovati novo razporeditev naprav. Za oblikovanje slednje je
bilo potrebno ugotoviti materialne poti. Podatke materialnih poti smo zbirali in vstavili v
OD/KAM tabelo. Zbrane podatke iz tabele OD/KAM smo vstavili v optimizacijski program.
Slednji nam je podal tri najboljše rešitve razporeditve naprav. Po preučitvi podanih rešitev le-
te zaradi tehnoloških omejitev niso bile v celoti ustrezne. Pri oblikovanju izvedljive
razporeditve naprav smo upoštevali podane rešitve z optimizacijskim programom ter
omejitve. Po korakih smo izoblikovali izvedljive razporeditve naprav z vsemi omejitvami, za
postavitev v proizvodnji razrezne linije folij. Menim, da bi z upoštevanjem podanih
predlogov, ki so opisani v diplomskem delu, pridobili na kakovosti proizvodnega procesa. Z
novo razporeditvijo naprav bi pridobili kakovosten in konkurenčnejši proizvodni proces,
dragocen čas, urejeno delovno okolje, čisto proizvodnjo, minimalne transportne poti med
stroji, kvalitetnejši končni izdelek.
-
VI
DESIGNING OF LAYOUT OF PRODUCTION LINE FOR ALUMINIUM FOIL
CUTTING CONSIDERING TECHNOLOGICAL LIMITATIONS
Key words: aluminum foil cutting line, limited space, restrictions, design of the machine
arrangement
UDK: 621.771.8:669.718(043.2)
ABSTRACT
In the production process of Impol FT, the existing production hall where the foil rolling
takes place is expanding due to abolishment of the foil production at the old location. The
large distance between the production locations result in time waste and lower quality of the
work process. The machines will therefore be moved to the new location where the
production will be reorganized. For this reason, a new arrangement of the machines had to
be made; but first the material routes had to be examined. The latter were collected and
inserted into a FROM/TO Table. The data collected from the Table FROM/TO were inserted in
the optimization program which gave us three best solutions for the machine arrangement.
After examining the given solutions we discovered that owing to technological limitations
they were not fully adequate. The designing of a workable machine arrangement considered
both the given solutions with optimization program and the restrictions. In the production of
foil cutting line, feasible machine arrangements with any restrictions were designed step by
step. I believe that considering the proposals described in this thesis would improve the
quality of the production process. New machine arrangement would result in manufacturing
process of higher quality and increased competitiveness, precious time, neat working
environment, clean production, minimal transport routes between the machines, and high-
quality end product.
-
VII
Kazalo 1 UVOD .................................................................................................................................... 1
1.1 Predstavitev problema ......................................................................................................... 1
1.2 Metode dela ......................................................................................................................... 2
2 PREDSTAVITEV PODJETJA IMPOL D. D. ................................................................. 2
2.1 Zgodovina podjetja Impol d. d. ........................................................................................... 2
2.2 Dejavnosti podjetja Impol d. d. ........................................................................................... 4
2.3 Trgi ...................................................................................................................................... 7
2.4 Razvoj .................................................................................................................................. 8
3 IMPOL FT D. O. O. ............................................................................................................. 9
3.1 Shema poslovanja podjetja Impol FT d. o. o. .................................................................... 10
4 VALJANJE ......................................................................................................................... 11
4.1 Vzdolžno valjanje .............................................................................................................. 12
4.2 Prečno valjanje .................................................................................................................. 12
4.3 Poševno valjanje ................................................................................................................ 13
4.3.1 Pogoji za prijemanje valjev ............................................................................................. 13
4.4 Dodatne aksialne natezne sile ............................................................................................ 14
5 OBLIKOVANJE POSTAVITVE RAZPOREDITEV NAPRAV NA RAZREZNI
LINIJI ALUMINIJASTE FOLIJE .................................................................................. 15
5.1 Opis proizvodne linije za razrez aluminijastih folij in trakov na stari in novi lokaciji ..... 15
5.2 Potek proizvodne linije za razrez aluminijastih folij in trakov na stari in novi lokaciji .... 16
5.3 Zbiranje podatkov .............................................................................................................. 20
5.3.1 Sistem zbiranja podatkov ................................................................................................ 20
5.4 OD, KAM tabela ............................................................................................................... 21
5.5 Iskanje koncepta optimalne razporeditve .......................................................................... 23
5.6 Predstavitev optimizacijskega programa razmestitve objektov ........................................ 26
5.6.1 Trikotna metoda .............................................................................................................. 26
5.6.2 Genetski algoritmi ........................................................................................................... 33
5.7 Opis podane rešitve 1 ........................................................................................................ 35
5.8 Opis podane rešitve 2 ........................................................................................................ 36
-
VIII
5.9 Opis podane rešite 3 .......................................................................................................... 37
6 OBLIKOVANJE IZVEDLJIVE RAZPOREDITVE ..................................................... 38
7 PREDSTAVITEV REZULTATOV ................................................................................. 41
8 SKLEP ................................................................................................................................ 44
9 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 45
-
IX
UPORABLJENI SIMBOLI
Fn − radialna sila
Ft − tangencialna torna sila
-
X
UPORABLJENE KRATICE
FT – Folije in trakovi
LLT – Livarna, liti trak
PCP – Palice cevi profili
R in R – Raziskave in razvoj
RRT – Rebrasta, rondele, trak
GA – genetski algoritmi
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
1
1 UVOD
Vodstvo družbe Impol FT d. o. o. in uprava podjetja Impol d. d. iščeta rešitev za
združitev proizvodnje linije, ki se bo postavila z manjšimi dograditvami v obratu družbe
Impol FT d. o. o., zaradi ukinitve proizvodnje na stari lokaciji. Za projekt je bila določena
skupina, ki zavzema znanja različnih področij. Logistike širitve in razporeditve proizvodnega
prostora, logistika demontaže in montaže naprav ter logistika transporta delovnih naprav.
Cilj projekta je združitev stare in nove proizvodnje v enem prostoru. Prestrukturiranje bodo
izvedli postopno in odgovorno. Prizadevali si bodo, da obdržijo obstoječ kader, ga dodatno
usposobijo in pripravijo na nov program.
1.1 Predstavitev problema
V diplomski nalogi bomo predstavili oblikovanje razporeditve naprav ob upoštevanju
tehnoloških omejitev na razrezu aluminijaste folije. To je linija, na kateri z 9-tonskega
kolobarja zvaljane folije razrežejo folijo in trakove na različne širine, navijejo na različne tipe
tulcev do želenega zunanjega premera ali želene dolžine, glede na zahteve kupcev. Obstoječa
proizvodna hala, kjer poteka valjanje folij na novi lokaciji, se širi zaradi ukinitve proizvodnje
folij na stari lokaciji. Zaradi širitve z dograditvijo proizvodnih prostorov se bo opravila
reorganizacija proizvodnje in prestavitev strojev na nove lokacije.
Zaradi tega je potrebno opraviti optimizacijo logistike, poiskati ugodno razporeditev naprav,
materialnih poti in vzpostavitev čiste proizvodnje ter atmosfere na razrezni liniji. Tako bi
skrajšali čas transporta kolobarjev med delovnimi napravami, ki je bil potreben med staro in
novo lokacijo z viličarjem. Oddaljenost med proizvodnjama je 500 metrov, transportna pot pa
ni povsem ravna. S tem bi zmanjšali tveganja poškodb kolobarjev med transportom, kar
povzroča velik izmet materiala ali celo popolnoma uničen kolobar zaradi udarcev med
transportom.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
2
1.2 Metode dela
Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabljal deskriptivno metodo dela, na osnovi
praktičnega primera z domačo in s tujo literaturo. Za oblikovanje nove razporeditve bom kot
instrument raziskovanja uporabil OD, KAM matriko z gradbenim tlorisom in vrisano
tehnološko infrastrukturo. Informacije bom pridobival tudi na podlagi trenutnih opazovanj.
2 PREDSTAVITEV PODJETJA IMPOL D. D.
Impol je fleksibilno, inovativno in v razvoj usmerjeno podjetje. Ukvarja se s predelavo
aluminija v vrhunske polizdelke s postopki litja, valjanja, iztiskovanja, vlečenja in kovanja. Ti
predstavljajo širok spekter ponudbe in uspešno zadovoljujejo potrebe različnih industrij.
Njihova temeljna konkurenčna prednost je prilagodljivost in vsestranskost. Zadovoljujejo
različne potrebe zahtevnih kupcev, s katerimi tudi predano sodelujejo pri razvoju zlitin in
izdelkov. Usmerjajo se v rast in razvoj ter gradijo na skoraj dvestoletni tradiciji. Podjetje
Impol ima velik vpliv na regionalni razvoj okolja in prebivalstva, saj skupno zaposlujejo
preko 1800 delavcev. Zaradi uporabe najnovejših tehnologij v podjetju, pa te redno
izobražujejo na vseh področij.�1�
2.1 Zgodovina podjetja Impol d. d.
Impol d. d. je podjetje z ugledno tradicijo in s prihodnostjo. Skozi zgodovino ga
spremljajo kakovostni izdelki, zadovoljni kupci in poslovni partnerji. Zgodovina podjetja
Impol sega v leto 1825, ko se je ob potoku Bistrica pričela proizvodnja bakrenih izdelkov.
Leta 1950 se je zaradi nacionalne politike pričela preusmeritev proizvodnega programa.
Sledila je postopna preusmeritev proizvodnje na predelavo aluminija. Po letu 1997 se je
preoblikoval v delniško družbo, v lasti slovenske razvojne družbe. Na Tabeli 1 so podani
najpomembnejši dogodki v zgodovini obstoja podjetja.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
3
1825−1914 - Leta 1825 ustanovitev industrije kovanih bakrenih izdelkov. - Postopno širjenje proizvodnega programa izdelkov in polizdelkov iz bakra, medenine in brona.
1915−1945 - Po popolnem zastoju obratovanja med prvo svetovno vojno sledi ponovno širjenje dejavnosti na področju valjanih izdelkov ter žic iz bakra, medenine in brona.
1946−1952 - Zadnje obdobje izključne proizvodnje bakrenih in medeninastih izdelkov.
1952−1960 - Postopna preusmeritev proizvodnje iz predelave bakra v predelavo aluminija, zaradi rasti porabe aluminija in ocen o njegovi perspektivnosti. K preusmeritvi je pripomogla tudi zgraditev tovarne aluminija v Kidričevem.
1961−1965 - Prenova in posodobitev stiskalniškega obrata in žičarne.
- Vključevanje v moderno okolje in tehnološki vrh panoge.
1966−1970 - Prenova in posodobitev valjarne. Povečanje proizvodnje s 17.000 na 30.000 ton izdelkov letno.
1971−1980
- Postavitev obrata za izdelavo in opremljanje folij.
- Gradnja nove hale za izdelavo stiskanih izdelkov.
- Uvedba novega postopka elektrolitske oksidacije.
- Povečanje proizvodnje na 40.000 ton letno.
198−1990
- Namestitev dveh hladnih kvarto valjarn.
- Gradnja nove dvorane za finalizacijo aluminija.
- Prenova in posodobitev livarne z ureditvijo ustrezne površinske in toplotne obdelave ulitkov.
- Priprave na uvedbo sodobne tehnologije za izdelavo visoko kakovostnih stiskanih in vlečenih izdelkov.
1991−1995
- Na področju valjarništva prestrukturiranje programa v izdelavo zahtevnejših izdelkov (rondel, rebrastih pločevin) in s tem zadovoljitev potreb na novih področjih. Podjetje postane pretežno izvozno usmerjeno, saj na tuje trge proda 80 odstotkov
svoje proizvodnje. Impol začne ustanavljati družbe v tujini in postane mednarodno podjetje.
- Naložba v posodobitev stiskalniškega programa z namenom izboljšanja ponudbe na področju stiskanih in vlečenih palic ter cevi.
- Pridobitev standarda ISO 9001 v letu 1992 potrdi način poslovanja skladno z najvišjimi zahtevami mednarodnega okolja. Leta 1995 ponovna potrditev in nadaljevanje prizadevanj za celovito obvladovanje kakovosti.
1996−1999
- Posodobitev izdelave stiskanih izdelkov (profili, palice, cevi).
- Izločitev programov, ki niso neposredno pomembni za osrednjo metalurško dejavnost.
- Začetek uvajanja zahtevnih okoljevarstvenih standardov.
- Povečanje proizvodnje na 60.000 ton letno.
- Uvedba novega strateškega načina vodenja podjetja in preoblikovanje v delniško družbo.
2000−2005
- Pridobitev certifikata za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001.
- Modernizacija livarne z novimi kapacitetami, popolnoma nov folijski obrat, nova stiskalnica za palice in profile iz trdih zlitin.
- Impol je v letu 2002 kupil 70 odstotkov delnic družbe Impol Seval a. d., Sevojno, Srbija.
- V letu 2003 je skupina Impol predelala in prodala več kot sto tisoč ton aluminijevih izdelkov.
- Inventivnost je vse pomembnejša vrednota. Kar 266 zaposlenih je pripravilo več kot 170 koristnih predlogov.
2006−2010
- Dogodek, ki je najbolj dolgoročno vplival na poslovanje skupine Impol (v nadaljevanju Impol) se je zgodil, ko je družba Impol 2000 d. d. dokupila še 45 odstotkov delnic Impola d. d. in tako s skupno 94 odstotki delnic postala obvladujoča
družba v skupini. Skupina Impol se je povečala za dve družbi, Impol d. d. pa je v skupini postal ena od odvisnih družb.
- Z dograditvijo sončne elektrarne (1 MW) Impol izkazuje skrb za okolje in nadomešča del porabljene energije na okolju
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
4
prijazen način.
2011−2015
- Skupini Impol se je v začetku leta pridružila družba Rondal d. o. o.
- Končana je bila naložba v dodatne livarske kapacitete, ki Impolu v naslednjih letih omogoča dvig produktivnosti za najmanj 15 odstotkov.
- V letu 2013 je skupina Impol pripravila in sprejela prenovljeno strategijo za obdobje do leta 2020 ter tudi dolgoročni plan za obdobje 2014−2020, kjer si je zastavila ambiciozne cilje v obliki zagotavljanja trajne rasti obsega poslovanja in
intenzivnega povečevanja deleža kapitala pri financiranju vseh poslovnih procesov.
Tabela 2.1: Zgodovina podjetja Impol d. d.
2.2 Dejavnosti podjetja Impol d. d.
Podjetje Impol ima širok spekter dejavnosti, ki uspešno prodirajo na tuje trge, ne samo v
Evropi, ampak tudi po vsem svetu. Izdelujejo izključno aluminijaste izdelke in polizdelke, ki
se v svetu vse več uporabljajo. To je rezultat dovršenih zlitin in tehnoloških postopkov litja,
valjanja, vlečenja in iztiskovanja izdelkov. S standardi dosegajo odlične mehanske in druge
lastnosti, katerim kupci in konkurenca postavljajo visoka merila. Zato aluminij uspešno
zamenjuje jeklene izdelke, ki so bili dolga leta nenadomestljivi predvsem zaradi mehanskih in
drugih lastnosti materialov. �1�Prednost pri tem ima aluminij z odličnimi lastnostmi, ki so pomembne za sodobno industrijo:
- majhna specifična teža, trikrat manjša od jekla,
- mehanska in korozijska odpornost,
- možnost recikliranja,
- električna in toplotna prevodnost,
- primeren za varjenje in obdelavo,
- neiskriv,
- neobčutljiv za magnetne pojave,
- nestrupen,
- ekonomičen in ekološko prijazen.
Celotna proizvodnja je naročniška, podjetje pa svojim kupcem zagotavlja sprejemljivo mero
prilagodljivosti. Pomembnejše skupine izdelkov so:
- palice in cevi,
- profili,
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
5
- rondele,
- folije,
- tanki trakovi,
- pločevine,
- odkovki,
- rebrasta pločevina,
- barvani izdelki.
Kupci, Impolovih izdelkov, so:
- avtomobilska industrija,
- farmacevtska industrija,
- gradbena industrija,
- prehranska industrija,
- transportna industrija,
- elektroindustrija,
- obnovljivi viri,
- potrošniške dobrine,
- letalska in vesoljska industrija.
Izdelki skupaj predstavljajo celotno realizacijo skupine. Na grafu je prikazana prodaja
posameznega proizvodnega programa (Slika 2.1).
Slika 2.1: Deleži prodaje po proizvodnih programih.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
6
Impol 2000 d. d. je nosilka skupine Impol d. o. o. in je organizirana kot delniška družba.
Skupina Impol d. o. o. deluje s trinajstimi delujočimi družbami. Izpostavili smo družbo Impol
FT d. o. o., na katero se nanaša diplomsko delo. Ukvarjajo se s proizvodnjo folij in tankih
trakov. Na shemi organizacije podjetja jo najdemo na področju aluminija (Slika 2.2).
Slika 2.2: Shema organizacije podjetja Impol d. o. o.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
7
2.3 Trgi
Skupina Impol je povečala prodajo izdelkov zunaj Slovenije v države EU in Evrope.
Preveč oddaljena prodaja ni smiselna zaradi stroškov transporta, tehnoloških in kakovostnih
pogojev ter vpliva na kakovost izdelka s transportom. Zato se zavzemajo, da prodaja izdelka
ni preveč oddaljena od mesta proizvodnje. Na najbolj oddaljene trge je smiselno prodajati le
posamezne izdelke (Tabela 2.2).
Prodaja po področjih Delež
EU 84,36 %
Evropa – ostalo 8,06 %
Slovenija 4,58 %
Severna Amerika 2,47 %
Južna Amerika 0,03 %
Afrika 0,21 %
Azija 0,19 %
Tabela 2.2: Prodaja po področjih
Evropa že dlje časa ostaja najpomembnejše tržišče, saj prodaja na druge kontinente za večino
izdelkov ne bi bila rentabilna. Nemčija še naprej ostaja največji posamični trg, rahlo se tudi
povečuje delež prodaje izven držav Evropske unije.
Skupina Impol dolgoročno posluje s kupci iz 50 držav. Pri tem ohranjajo strategijo
razpršenosti kupcev po trgih, tako sledijo načelu, da noben kupec ne sme dosegati
dominantnega deleža prodaje. Zato imajo razpršen proizvoden program izdelkov, s tem
zmanjšujejo izpostavljenost podjetja tržnim nihanjem.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
8
2.4 Razvoj
Razvoj v skupini Impol poteka večplastno. Naložbeni razvoj uresničuje krovna družba
Impol 2000. Kot lastnik delnic upravlja s premoženjem družbe. Krovna družba deluje kot
koordinator razvojne dejavnosti in vodi registrirano raziskovalno skupino podjetja. V okviru
te skupine se izvajajo raziskovalne naloge, ki jih podjetje pridobi na razpisih. Tehnološki
razvoj se izvaja v okviru krovne družbe Impol 2000 d. d. Slednja skrbi za koordinacijo,
pomaga pri formiranju nalog in izvaja nadzor aplikativnih nalog. Aplikativni razvoj se izvaja
v družbi Impol FT, Impol PCP, Impol LLT, Impol R in R, Impol Seval, Rondal. V zadnjih
dveh letih so dosegli številne dosežke razvoja:
- Izboljšali lastnosti enajstih zlitin.
- Razvili 13 novih tehnologij obdelave izdelkov.
- Uspešno zaključili 17 aplikativnih raziskovalnih nalog.
- Zaključili dve zahtevni raziskovalni nalogi:
- Raziskave litih drogov po Numax postopku.
- Analiza študije izvedljivosti in pregled zadnjih trendov ter novih tehnologij
eloksiranja, prašnega lakiranja in barvanja aluminijskih polizdelkov.
- Zaključili so tri raziskovalne projekte v okviru ARRS.
- Barvne, absorpcijske in zaščitne nanoplastne prevleke za aluminijeve zlitine
(aplikativni raziskovalni projekt).
- Hidrotermalna sinteza močno vezanih prevlek fotokatalitičnega TiO2 na
kovinskih podlagah (temeljni raziskovalni projekt).
- Varjenje in oplemenitenje aluminijevih zlitin z gnetenjem (aplikativni
raziskovalni projekt).
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
9
3 IMPOL FT D. O. O.
Podjetje, na katero se navezuje diplomsko delo, je Impol FT d. o. o. Je hčerinsko
podjetje, katere dejavnost se osredotoča na valjane izdelke iz aluminija (folije, trakovi). Folije
in trakovi se proizvajajo iz toplo valjanih ali litih trakov. Glavnino proizvodnega procesa
predstavlja hladno valjanje na sodobnih kvarto valjarnah. Sledi razrez in žarjenje, s katerim
dosežejo želene končne lastnosti aluminijeve folije, obenem pa s površine odstranijo ostanke
valjčnega olja. Toplotno obdelana folija je razmaščena in sterilna, kar je bistvenega pomena
za uporabo v prehrambni in farmacevtski industriji.
Folije so lahko enojne ali dvojčene. Slednje pomeni, da sta dve foliji valjani istočasno.
Zunanji strani, ki sta bili v stiku z delovnimi valji, imata visok sijaj, medtem ko notranji
strani, kjer se foliji stikata, postaneta matirani. Postopek valjanja dvojčenih folij uporabljajo
za vse folije, katerih končna debelina je manjša ali enaka 0,050 mm. Aluminijevo folijo
navijajo na različne tipe tulcev. Po razdvajanju in razrezu folijo navijejo do želenega
zunanjega premera ali želene dolžine. Za navijanje uporabljamo jeklene ali aluminijeve
navijalne tulce, katerih dimenzije so odvisne od debeline in širine izdelka, kupčevih zahtev,
transporta in drugih dejavnikov. Spekter uporabe je zelo širok zaradi lastnosti aluminija in
uporabnosti folij. Prednost je tudi z ekološkega vidika, saj jo lahko recikliramo in ponovno
uporabimo. Najpogosteje jo uporabljamo pri potrošniških izdelkih.
Lastnosti aluminijeve folije:
- Nepropustnost: kristalna struktura aluminija daje foliji visoko stopnjo nepropustnosti
in nudi popolno zaščito pred svetlobo.
- Korozijska odpornost: aluminijeva folija ima močno korozijsko odpornost in reagira le
na visoko kisle ali bazične substance.
- Higieničnost in varnost: aluminijeva folija je sterilna.
- Ohranjanje oblike: folija v popolnoma mehkem stanju zagotavlja visoko sposobnost za
ohranjanje oblike.
- Netoksičnost: aluminijeva folija ni strupena.
- Nevpojnost: aluminijeva folija ne vpija tekočine, odporna je tudi na olja.
- Recikliranje: aluminij je možno večkrat reciklirati brez izgube kakovosti.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
10
Področja uporabe
Aluminijaste folije imajo zaradi svojih edinstvenih lastnosti širok spekter uporabe, zato
se uporabljajo na različnih področjih:
- kot embalaža pri pakiranju hrane in pijače,
- embalaža pri pakiranju farmacevtskih izdelkov,
- tehnična uporaba,
- kontejnerji,
- gospodinjstvo
- izolacija.
3.1 Shema poslovanja podjetja Impol FT d. o. o.
Podjetje Impol FT d. o. o. deluje v sledeči organizaciji poslovanja. To je proces vodenja
in upravljanja prodaje, načrtovanja, logistike in procesnega inženiringa (Slika 3.3).
Slika 3.3: Shema poslovanja podjetja
Prodaja Procesni
inženiring za
valjane
izdelke
Proces
planiranja in
logistike
valjanih
izdelkov
Proizvodni
proces RRT
Proizvodni
proces FTT
Vzdrževanje
Vodenje
prodaje
Tehnični
direktor
Vodja
planiranja in
logistike
Vodja
proizvodnega
procesa
Vodja
proizvodnega
procesa
Vodja
vzdrževanja
Direktor
Tajništvo
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
11
4 VALJANJE
Valjanje je postopno ali kontinuirano stiskanje med dvema valjema, ki se vrtita v
nasprotnih smereh. Medsebojna razdalja delovnih valjev je manjša od debeline valjanega
predmeta. Material se pomika skozi delovni prostor zaradi trenja med valji in valjancem. Pri
tem se valjanec v smeri glavne obremenitve stiska, hkrati se pravokotno na to smer širi in
daljša. Kontinuirano stiskanje poteka samo na določenem območju. Pomembna prednost
postopkov valjanja je, da se valjanec ne preoblikuje istočasno po vsej dolžini. Zaradi tega so
potrebne manjše preoblikovalne sile. Pri valjanju v toplem hkrati dobimo finozrnato strukturo.
Območje, v katerem nastajajo plastične deformacije, imenujemo preoblikovalno območje. �2�
V splošnem je izstopna hitrost valjanca večja od konstantne obodne hitrosti valjev. Ta pojav
imenujemo prehitevanje. Nasprotno je vstopna hitrost valjanca vedno manjša od obodne
hitrosti valjev, kar imenujemo zaostajanje. V kinematičnem pogledu razlikujemo tri različne
načine valjanja:�2� a) vzdolžno valjanje,
b) prečno valjanje,
c) poševno valjanje.
Slika 4.4: Valjanje
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
12
4.1 Vzdolžno valjanje
Postopek vzdolžnega valjanja je v praksi najbolj razširjen. Na ta način predelajo kar 90
% vseh valjanih izdelkov. Pri postopku valjanja se valjanec stiska med dvema vrtečima se
valjema v nasprotni smeri, valjanec se pomika pravokotno na os delovnih valjev. Prečni
prerez valjanca se zmanjšuje, medtem ko se njegova dolžina povečuje. Za valjanje pločevine
gladki valji nimajo posebnega kalibra (Slika 4.5), za valjanje profilov pa imajo ustrezen
kaliber, ki se po obodu ne spreminja (Slika 4.6).�3�
Slika 4.5: Gladki valji Slika 4.6: Profilni valji
4.2 Prečno valjanje
Pri postopku prečnega valjanja je smer vrtenja obeh valjev v isto smer, pri tem s trenjem
obračata valjanec, ki se deformira vzdolžni osi valjev. Pri prečnem valjanju aksialnega
pomika ni zaradi valjev, saj sta valja rotacijski telesi. Na ta način lahko valjamo samo
rotacijske oblike z enakim ali različnim premerom po dolžini valja. �3� S prečnim valjanjem izdelujejo:
- kolesne obroče,
- bandaže za tirna
vozila,
- obroče kotalnih
ležajev,
- zobniške vence.
Slika 4.7: Valjanje kolesnih obročev
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
13
4.3 Poševno valjanje
Pri poševnem valjanju valja stojita pod določenim kotom in se vrtita v isto smer.
Valjanec se vrti okrog svoje vzdolžne osi in se premika v aksialni smeri. S tem postopkom
izdelujejo brezšivne cevi in valjanje votlih in polnih profilov, navojev.�3�
Slika 4.8: Valjanje brezšivnih cevi
4.3.1 Pogoji za prijemanje valjev
Enkratni prehod valjanca skozi režo med valji imenujem vtik, pri čemer je pomemben
prijem valjev. Pogoj, da valji zagrabijo predmet ter ga potegnejo s seboj, je, da na valjanec
deluje pozitivna sila v smeri valjanja. Zato obstaja enačba ravnotežja sil v smeri valjanja.
Pogoji pri vtiku in samim valjanjem se precej razlikujejo. �3�
Ob dotiku valjanca ob obod valja v točki A nanj deluje radialna sila Fn in tangencialna torna
sila Ft. Sili sta nagnjeni pod kotom � proti koordinatnima sistemoma Z oziroma X (Slika 4.9a). Zaradi simetrije delujeta na valjanec v točki A enako veliki sili s spodnje strani.�4�
a b
Slika 4.9: Pogoji za prijemanje valjev pri vtiku in med valjanjem
a – razmere ob prvem dotiku valjanca, b – razmere med valjanjem.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
14
S projekcijo sil Fn in Ft na os Z in X dobimo komponente, ki delujejo na valjanec ter valja in
so enako velike, če sta premera obeh valjev enaka. Navpični komponenti Fnz in Ftz stiskata
obdelovanec med valjema (Slika 4.9). Vodoravni komponenti sile trenja Ftx vlečeta valjanca,
medtem ko ga sili Fnx odrivata. Da valja sama zgrabita in vlečeta valjanec v preoblikovalni
prostor mora biti komponenta Fnx manjša od vodoravne komponente sile trenja Ftx.�4� � ≤ � ali � sin � ≤ � cos � oziroma tan� ≤ �
4.4 Dodatne aksialne natezne sile
Za valjanje folij in tankih trakov uporabljamo nekontinuirane valjarniške proge, kjer
valjanec potuje skozi več valjanih ogrodij. Zaradi tega bi se trak med posameznimi ogrodji
zvijal, oteženo bi bilo tudi vmesno merjenje debeline traku. Da se to ne zgodi, uporabljamo
pred vstopom in izstopom valjanca skozi ogrodje dodatno aksialno natezno silo. Povzročimo
jo z uravnavanjem dodatnih hitrosti valjev skozi posamično ogrodje ali med odvijalnim in
navijalnim kolutom (Slika 4.10). Pri enem samem ogrodju je mogoče valjancu dodati ustrezno
aksialno silo, ki jo povzroča navijalni kolut z lastnim pogonom. Ena od prednosti aksialne
natezne napetosti v valjancu je, da zmanjšuje obremenitev valjev.�4�
Slika 4.10: Shema valjanja folij z dodatno natezno silo Fn0 in Fn1 na
vstopni in izstopni strani valjalnega stroja
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
15
5 OBLIKOVANJE POSTAVITVE RAZPOREDITEV NAPRAV NA
RAZREZNI LINIJI ALUMINIJASTE FOLIJE
Eden izmed ključnih dejavnikov uspeha pri postavitvi proizvodnje je proces med
posameznimi deli sistema. Tako je razporejanje naprav, strojev in delovnih mest predmet
živahnega preučevanja. Z razmeščanjem delovnih naprav (strojev, tehnološke opreme) znotraj
nekih meja (npr. tovarniške hale) poskušamo kar se da zmanjšati stroške ravnanja z
materialom, delovnimi sredstvi in s pomožnimi sredstvi. Ti stroški so v splošnem vsota
stroškov prenosa (sorazmerni z intenzivnostjo pretoka in razdaljami) in preostalih
stroškov.�6�
Za postavitev proizvodnje, ki jo načrtujemo na novo, moramo na najboljši mogoči način
razmestiti naprave. Kot kriterij razmeščanja naprav se uporabljajo skupni sprejemljivi
prenosni stroški med delovnimi napravami v določenem časovnem obdobju prenesenih
količin surovin obdelovancev in polizdelkov.�6�
Optimalna razporeditev naprav in strojev v proizvodnji je ena izmed temeljnih zahtev. Saj so
dobre rešitve pri načrtovanju proizvodnje temelj za njeno učinkovito delovanje in nizke
stroške obratovanja. Ocenjeno je bilo, da do 50 odstotkov izdelanih stroškov izhaja iz
ravnanja s predmeti dela. Z dobro razmestitvijo naprav je mogoče omenjene stroške zmanjšati
za od 10 do 30 odstotkov. Zato je že v zgodnji fazi načrtovanja proizvodnje potrebno poznati
razmestitev naprav.�6�
5.1 Opis proizvodne linije za razrez aluminijastih folij in trakov na
stari in novi lokaciji
Kot smo omenili proizvodnja razreza aluminijastih folij poteka na dveh lokacijah, na
stari in novi lokaciji. Na novi lokaciji poteka razrez dvojčenih folij. V obstoječem
proizvodnem prostoru (ta se bo reorganiziral) je postavljen stroj za razdvajanje in razrez
dvojčenih folij in nakladalni mesti z avtomatizirano transportno napravo za izhod materiala
(Slika 5.11).
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
16
Slika 5.11: Tloris obstoječega stanja proizvodnje na novi lokaciji
Na stari lokaciji (ta se zapira in se bo opravila prestavitev strojev na novo lokacijo) sta v
proizvodnem prostoru dva stroja za razrez folij in tankih trakov z odlagalnimi mesti.
Oddaljenost med lokacijama je 500 metrov, povezuje ju transportna pot za prevoz materiala.
Oddaljenost med lokacijama slabo vpliva na produktivnost in kvaliteto obeh proizvodenj, saj
se proces razreza folij med proizvodnjama navezuje.
5.2 Potek proizvodne linije za razrez aluminijastih folij in trakov na
stari in novi lokaciji
Kot je za proizvodnjo značilno se tudi proizvodni proces razreza folij prične na vhodu
materiala v proizvodnji. Vhodni material na obeh lokacijah so kolobarji aluminijastih folij
teže do 9 ton (Slika 5.12). Za linijo razreza folij so ti kolobarji primerni takrat, ko so končani
predhodni tehnološki postopki valjanja, medfazne toplotne obdelave in obrezovanja folij.
Slika 5.12: Vhodni material na liniji razreza folij
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
17
Na vhod proizvodnje razreza folij na stari lokaciji transportirajo vhodni material z viličarjem,
na novi lokaciji pa z vhodno napravo ali z viličarjem. Ko je vhodni material (kolobarji folij) v
proizvodnji, ga dalje transportirajo z mostnim dvigalom. Na kavlju mostnega dvigala so
nameščene namenske klešče za prijem kolobarjev oz. tuljav, na katerih je navita folija.
Z vhoda potuje material (kolobarji folij) na stroje (Slika 5.13 in Slika 5.14), kjer folijo
razdvojijo, obrežejo, razrežejo na manjše kolobarje, različne širine, navijejo na različne tipe
tulcev do želenega zunanjega premera ali želene dolžine.
Slika 5.13: Stroja za razdvajanje in razrez folij Slika 5.14: Kolobar pripravljen za razrez
Na strojih za razrez folij je vgrajena naprava, ki zazna, ali so pri postopku valjanja v folijah
nastale luknje (Slika 5.15). Naprava med razrezom folij meri velikosti lukenj, po velikosti
razporedi v grafični prikaz ter beleži, na kateri dolžini v kolobarju se luknje nahajajo. Po
končanem razrezu kolobarjev izpiše končno poročilo z omenjenimi podatki.
Slika 5.15: »Pin hole« naprava za zaznavanje lukenj
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
18
Iz strojev za razrez folij potuje material z mostnim dvigalom v žarilne koše (Slika 5.16) ali na
odlagalna mesta, ki ga odpeljejo z viličarjem z nove lokacije na staro lokacijo na dodelavo
(razrez izolacij in trakov) ali s stare lokacije na novo na žarjene.
Slika 5.16: Žarilni koši za žarjenje materiala
Ko so žarilni koši za žarjene kolobarjev polni, jih z mostnim dvigalom odložijo na izhod
materiala. Izhod materiala na novi lokaciji predstavljata dve nakladalni mesti in
avtomatizirana transportna naprava. Avtomatiziran transportni voz ima nalogo, da material
(kolobarje), ki so pripravljeni za žarjenje, odpelje v žarilne peči (Slika 5.17).
Slika 5.17: Avtomatizirana transportna naprava za zalaganje in razlaganje žarilnih peči
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
19
Material (kolobarje) v žarilnih pečeh žarijo na kontrolirani temperaturi, določen čas, po
navodilih tehnologije (Slika 5.18).
Slika 5.18: Peči za žarjenje
Po končanem žarjenju avtomatizirana transportna naprava odpelje žarjen material na odstavna
mesta za ohlajanje. Material se na teh mestih prosto ohlaja. Kasneje, po potrebi, se ohlaja v
komorah za prisilno hlajenje (Slika 5.19). Slednje so zasnovane tako, da temperatura, ki jo
odvzame vročemu materialu, pozimi greje proizvodne prostore, poleti pa se odvaja čez
prezračevalni sistem izven proizvodnih prostorov.
Slika 5.19: Komora za prisilno hlajenje
Ohlajen material avtomatizirana transportna naprava odpelje na odstavna mesta pakirne linije,
kjer kolobarje ustrezno zapakirajo ter odložijo v skladišče (Slika 5.20).
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
20
Slika 5.20: Skladiščeni kolobarji
5.3 Zbiranje podatkov
Za ugotovitev materialnih poti smo si pomagali z zbiranjem podatkov in s sledenjem
materiala. Sklenili smo, da bomo beležili hode materiala med odlagalnimi mesti ter stroji v
proizvodnji na stari in novi lokaciji. Hode materiala smo beležili med stroji ter odlagalnimi
mesti, ki smo jih določili, da bodo postavljeni v proizvodnjo na novi lokaciji. Tako bomo
dobili natančne podatke materialnih poti na obeh lokacijah. Podatki materialnih poti bodo
kasneje uporabljeni v nadaljnjih postopkih razporeditve mest v omejenem prostoru.
5.3.1 Sistem zbiranja podatkov
Preden smo podatke hodov materiala pričeli zbirati, je bilo potrebno najprej izdelati
sistem zbiranja podatkov. Sistem zbiranja podatkov je moral biti:
- praktičen,
- enostaven za uporabo,
- natančen,
- zanesljiv.
Pri izdelavi sistema smo uporabili program Microsoft Office Excel 2007 in Auto CAD 2013.
V slednjem smo izrisali poenostavljeno obliko gradbenega tlorisa predlagane postavitve
(Slika 5.21). Oštevilčilo se je stroje in odlagalna mesta, upoštevali smo tlorisne dimenzije
slednjih ter dimenzije proizvodnega prostora. Kvadrati s številkami predstavljajo stroje.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
21
Slika 5.21: Poenostavljena oblika predlagane postavitve z oštevilčenimi mesti strojev
1 − Vhodna naprava materiala 7 − Odlagalno mesto 3
2 − Odlagalno mesto 1 8 − Odlagalno mesto 4
3 − Odlagalno mesto 2 9 − Odlagalno mesto žarilnih košev
4 − Stroj 1 10 − Odlagalno mesto žarilnih košev
5 − Stroj 2 11 − Izhodna naprava materiala
6 − Stroj 3
V programu Microsoft Excel 2007 smo naredili tabelo zbiranja podatkov za hode materiala.
Pri izdelavi tabele se je iz predlagane postavitve upoštevalo število strojev in odlagalnih mest.
Izdelali smo OD, KAM tabelo z računskimi operacijami seštevanja. Na računalniku pri
vsakem stroju je bil nameščen program Microsoft Excel 2007 s tabelo OD, KAM, v katero
smo beležili hode materiala. Tako smo izdelali sistem zbiranja podatkov, zadovoljiv našim
potrebam, ki je enostaven za uporabo, praktičen in natančen.
5.4 OD, KAM tabela
V predstavitvi optimizacijskega programa razmestitve z uporabo trikotne metode in
genetskih algoritmov je razloženo, da je OD, KAM tabela, v kateri so združeni podatki hodov
materiala med stroji in odlagalnimi mesti. Zbrani podatki v tabeli OD, KAM so bistvenega
pomena. Slednji služijo kot vhodni podatki v programu iskanja rešitev s trikotno metodo in z
genetskimi algoritmi.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
22
Za naš primer so podatki hodov materiala zbrani v Tabeli 5.3.
Tabela 5.3: OD, KAM tabela z vstavljenimi števili hodov za naš primer
Podatke v Tabeli 5.3 smo za naš primer beležili v obdobju šestih mesecev. V času zbiranja
podatkov so z zabeleženimi števili hodov materiala med stroji in odlagalnimi mesti na obeh
lokacijah izdelali 13200 ton končnih izdelkov. Iz tabele je vidna pot materiala z vhoda
materiala med stroji in odlagalnimi mesti do izhoda materiala.
Vidno je, kje v proizvodnji lahko pričakujemo ozka grla zaradi povečanega števila hodov
materiala med stroji ter posledično večjo zasedenost strojev in transportnih naprav. Zbrani
podatki se bodo s predlaganimi rešitvami upoštevali pri končni razporeditvi mest v omejenem
prostoru z omejitvami.
KAM
OD 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
1 1302 648
2 1302
3 648
4 3001 408 1800
5 612 3276
6 1021
7 3750
8 1021
9 1824
10 654
11
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
23
5.5 Iskanje koncepta optimalne razporeditve
Zbrane podatke hoda materiala iz Tabele 5.3 smo vstavili v optimizacijski program
razmestitve. Predstavljen je v točki 5.6. V programu smo določili pogoj, da poda rešitve
razporeditev v dveh vrstah. Lahko bi določili pogoj, da poda rešitve v več vrstah. Slednje
zaradi omejitev ne bi bile uporabne, saj smo omejeni s proizvodnim prostorom.
Optimizacijski program razmestitve je po obdelavi podatkov iz Tabele 5.3 podal tri najboljše
rešitve v dveh vrstah (Slika 5.22).
Rešitev 1
Rešitev 2
Rešitev 3
Slika 5.22: Predlogi rešitev z optimizacijskim programom razmestitve
Na pogled so predlogi rešitev (Slika 5.22) z optimizacijskim programom nekoliko različni. Po
preučitvi slednjih smo ugotovili, da so predlogi rešitve precej podobni. V dveh od treh rešitev
se pojavljata dve enaki povezavi zaporedij mest. Za večjo preglednost sta barvno označeni
(Slika 5.23).
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
24
Rešitev 1
Rešitev 2
Rešitev 3
Slika 5.23: Preučitev predlogov razmestitve
S Slike 5.23 je vidno, da je optimizacijski program podal zelo podobne rešitve. V rešitvi 2 in
3 se pojavita dve enaki zaporedji mest (obarvani z modro in zeleno barvo). V rešitvi 1 je
zaporedje mest podobno rešitvi 2 in 3. Števila v krogcih predstavljajo stroje. Mesto 1 je vhod
materiala, mesto 11 izhod materiala (obarvani črno). Ti mesti uvozita in izvozita ves material.
Iz podanih rešitev se kaže teoretična razmestitev mest v proizvodnji. Ali so podane rešitve
povsem primerne za razmestitev, bomo ugotavljali z izrisom poenostavljene oblike
razmestitve mest in ob upoštevanju omejitev.
Omejitve pri razporeditvi mest v proizvodnji
Za vsako predlagano rešitev bomo izrisali poenostavljeno obliko razporeditev naprav v
merilu s programu Auto CAD.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
25
Upoštevali bomo tlorisne mere:
- strojev in naprav,
- odlagalnih mest,
- proizvodnega prostora.
Preučevali bomo, ali je predlagana rešitev uporabna za naš primer in omejitve:
- dovolj velik prostor proizvodnje,
- zagotovljen prostor za materialne poti,
- dosegljivost mesta z mostnim dvigalom,
- prostor za varno gibanje zaposlenih in prevoz bremen.
Upoštevati moramo:
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
(Uradni list RS, št. 89/99 z dne 4. 11. 1999),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje
varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 39/05 z dne 19. 4.
2005). �5�
Ki navajata:
- V delovnih prostorih mora delodajalec delavcem zagotoviti poti za gibanje. Glavne
poti za gibanje morajo biti široke najmanj 1,50 m, stranske pa najmanj 1 m.
- Prometne poti morajo biti ustrezno široke, tako da omogočajo nemoten in varen
transport materiala in izdelkov, najmanj pa 1,80 m, oziroma morajo biti za 0,80 m
širše od transportnih sredstev oziroma materiala in izdelkov, ki se prevažajo po njih.
- Prometne poti morajo biti označene z vidnimi črtami rumene oziroma bele barve,
široke najmanj 50 mm, oziroma s kovinskimi, v nivoju poda vsajenimi ploščicami
enake velikosti.
- Na delovnih mestih mora biti delavcem pri vzdrževanju in čiščenju delovne opreme
omogočen dostop do takšne opreme z vseh strani. V ta namen mora delodajalec
zagotoviti varne prehode širine najmanj 0,70 m. �5�
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
26
5.6 Predstavitev optimizacijskega programa razmestitve objektov
Iskanje optimalne rešitve razmestitve objektov (strojev tehnološke opreme) je brez
učinkovitega sistema iskanja rešitev z majhnim številom objektov zelo zamudno. Pri večjem
številu objektov je iskanje optimalne razmestitve nemogoče. �7�
Za takšne namene je bil razvit optimizacijski program razmestitve objektov, ki temelji na
stopnjah tokov med delovnimi postajami, evolucijskem računanju genetskih algoritmov in
modificirani trikotni metodi. Cilj optimizacijskega programa je, da skupaj postavi tiste
postaje, ki imajo najvišjo stopnjo materialnega toka, ter zmanjšati stroškovno funkcijo.�7�
Optimizacijski program razmestitve naredi učinkovitejše postavitve objektov (strojev,
tehnološke opreme), ki predstavljajo različne interakcije med objekti in sistemi ravnanja
materiala. Dokazano je, da lahko 50 % stroškov pripišemo ravnanju transporta materiala.
Z učinkovito postavitvijo lahko zmanjšamo stroške proizvodnje, vključno s stroški ravnanja z
materialom in s transportom med postajami za 10−30 %. Vendar pri vsaki realni razmestitvi
veljajo nekatere kvalitativne ali kvantitativne omejitve. �7�
5.6.1 Trikotna metoda
Glavna značilnost modificirane trikotne metode je očesno zgrajen enakostranični
trikotnik (Slika 5.24) (vozlišča predstavljajo stroje, tehnološko opremo), ki temelji k temu, da
kar se da zmanjša stroškovno funkcijo (stroške transporta materiala med napravami). �7�
Slika 5.24: Predstavitev razporeditve z vozlišči na mreži, sestavljeni iz enakostraničnih
trikotnikov
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
27
Trikotna metoda se večinoma uporablja, da bi našli razmeroma dobro rešitev za teoretično
postavitev, ki je kasneje prilagojena dejanskim potrebam. Metoda je uporabna pri oblikovanju
nove proizvodnje ali analizi obstoječih proizvodnih sistemov, ki se soočajo s spremembami v
proizvodnem procesu.�7�
Pri tej metodi upoštevamo:
- Vsa delovna mesta kot enako velika, saj objekte (stroje) predstavljajo točke.
- Razdalje med sosednjimi delovnimi postajami so enake kot stranice pri
enakostraničnem trikotniku.�7�
Za gradnjo mreže trikotne metode potrebujemo naslednje podatke:
- Seznam postaj.
- Število tokov med delovnimi postajami (za časovno obdobje enega leta).
- Zbrane podatke v tabeli.�7�
Seznam postaj in podatki tokov materiala med delovnimi postajami zberemo v tabelo
OD/KAM. Smeri tokov materiala med delovnimi postajami so nepomembne. Stopnje tokov
materiala med delovnimi postajami v tabeli vstavimo nad diagonalo tabele (Slika 5.25).
Slika 5.25: OD/KAM(From/To) tabela
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
28
Primer uporabe trikotne metode
OD/KAM tabela z zbranimi stopnjami pretoka materiala med delovnimi postajami.
OD/KAM 1 2 3 4 5 6
1 x 130 95
2 x 97 80 50
3 x 70 40
4 x 90
5 x 120
6 x
Korak 1: Izberemo dve delovni postaji.
Izberemo delovni postaji, med katerima je najvišja stopnja pretoka materiala. Smiselno
je, da delovni postaji z najvišjo stopnjo pretoka v mrežo vstavimo skupaj.�7� V primeru, da ima več parov najvišjo število pretoka enako, iz tabele pretokov preštejemo število poti
vsakega para delovnih postaj z drugimi postajami ter vzamemo par z največjim številom poti.
Strmimo tudi k temu, da je mreža postavitve čim manj razvejana.�8�
Iz matrike OD/KAM izberemo najvišjo stopno pretoka med delovnima postajama 1 in 2, kjer
je pretok materiala 130.
Za ta pretok narišemo mrežo:
Korak 2: Iskanje tretje delovne postaje.
Glede na delovni postaji 1 in 2 izračunamo stopnjo pretoka ostalih delovnih postaj, ki še
niso bile dane v mrežo. Delovno postajo, ki ima s postajama 1 in 2 skupno najvišjo število
pretoka, vstavimo v mrežo. �7�
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
29
3 4 5 6
1-2 192 80 50 0
Delovni postaji 1−2 imata najvišji pretok materiala s postajo 3, kjer je pretok 192. V mreži
pod ali nad par delovnih postaj 1−2 narišemo postajo 3.
V mreži dobimo enakostranični trikotnik. Risanje delovne postaje 3 pod ali nad postajama 1
in 2 je vseeno, le mreža bo zrcalno obrnjena. Ko smo dodali delovno postajo 3 v mrežo, tega
stolpca več ne upoštevamo.
Delovno postajo 3 dodamo v mrežo:
Korak 3: Iskanje naslednje delovne postaje.
Dobili smo dva nova para 1−3 in 2−3. Za delovne postaje, ki jih še nismo dodali v
mrežo, izračunamo število pretokov s paroma. Postajo, ki ima z enim izmed parov največjo
stopnjo pretokov, dodamo v mrežo zraven para.
3 4 5 6
1-2 192 80 50 0
1-3 / 70 40 0
2-3 / 150 90 0
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
30
Iz tabele je razvidno, da je največja stopnja pretokov med paroma 2−3 in delovno postajo 4
(pretok 150). V mreži dodamo postajo 4 zraven parov postaj 2−3.
Delovno postajo 4 dodamo v mrežo:
Dobili smo dva nova para delovnih postaj 2−4 in 3−4. Stolpca 4 pri preračunu pretokov več
ne upoštevamo.
Korak 4: Iskanje naslednje delovne postaje.
Pri koraku 4 ponavljamo korak 3 tako dolgo, dokler niso vse delovne postaje
postavljene v mrežo.�7�
Pri koraku 3 smo dobili dva nova para postaj 2−4 in 3−4, ki smo jih v mreži postavili skupaj.
Za oba para izračunamo najvišjo stopnjo pretoka z delovnimi postajami, ki še niso dodane v
mrežo.
3 4 5 6
1−2 192 80 50 0
1−3 / 70 40 0
2−3 / 150 90 0
2−4 / / 140 0
3−4 / / 130 0
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
31
Iz tabele je razvidno, da ima delovna postaja 5 (pretok 140) najvišjo stopnjo pretoka s paroma
postaj 2−4. Delovno postajo 5 v mreži postavimo zraven postaj 2−4.
V mrežo dodamo delovno mesto 5.
Imamo dva nova para 2−5 in 4−5. Oba para vstavimo v tabelo in izračunamo najvišjo število
pretokov. Stolpca 5 v tabeli pri preračunu pretokov več ne upoštevamo.
3 4 5 6
1−2 192 80 50 0
1−3 / 70 40 0
2−3 / 150 90 0
2−4 / / 140 0
3−4 / / 130 0
2−5 / / / 120
4−5 / / / 120
Pri paru 2−5 in 4−5 imamo enake vrednosti pretokov. Ker pri trikotni metodi strmimo k temu,
da je mreža čim manj razvejana, postavimo delovno postajo 6 zraven para 2−5.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
32
Dobili smo optimalno razmestitev delovnih mest:
Osnutek realne razmestitve:
Stroški transporta
Pretok materiala v proizvodnji poteka med delovnimi postajami N in lokacijami M,
dokler vsi procesi znotraj proizvodnje niso končani. Pretoku lahko izračunamo celotne stroške
transporta materiala.�7�
Fij − količina materialnega toka med delovnimi postajami i in j (i, j = 1, 2, ..., N). Cij − stroški na enoto rokovanja materiala med lokacijami ter postajami i in j (i, j = 1, 2,…,N). Dij − razdalja med lokacijami ter postajami i in j, merjena kot dolžina
stranice posameznega segmenta trikotnika. C − celotni stroški.
Celotne stroške transporta znotraj proizvodnje izračunamo s formulo:
� =�����
� !
�
� !"�����
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
33
5.6.2 Genetski algoritmi
Genetski algoritmi so izjemno močno optimizacijsko orodje. Delujejo po principu
naravne evolucije (cikel evolucijskega algoritma je prikazan na Sliki 5.26). Genetski algoritmi
so v večini primerov uspešni pri iskanju globalnih, optimalnih rešitev, kljub različnim
stopnjam težavnostnih problemov. Ravno zaradi teh lastnosti je spekter uporabe genetskega
algoritma zelo širok za reševanje različno težkih problemov. �9�
Slika 5.26: Cikel evolucijskega algoritma
Spekter uporabe genetskih algoritmov:
- Optimizacija – GA se lahko uporabljajo pri mnogih optimizacijskih nalogah,
numerični optimizaciji problemov, kombinatoričnih optimizacijah.
- Ekologija – GA se v ekologiji uporabljajo za preučevanje ter opisovanje ekoloških
pojavov.
- Avtomatično programiranje – GA se uporabljajo za konstruiranje računalniških
struktur, optimizacijo povpraševanja.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
34
Vsekakor GA vedno ne najdejo optimalne rešitve. Včasih dajejo z dolgim procesom upanje,
da se bo optimalna rešitev našla, vendar dolgotrajen proces še zdaleč ni garancija za najbolj
optimalno rešitev. Na tej točki ugotovimo, da je vse odvisno od danega problema in
njegovega formata opisa ter zasnove in implementacije samega genetskega algoritma.�9�
Osnovni pojmi
- Osebek: je osnovna enota pri genetskih algoritmih, ki obenem predstavlja kandidata
za rešitev problema. Lastnosti osebkov določajo zapisi v njihovih kromosomih. En
osebek običajno vsebuje le en kromosom, katerega osnovna enota je gen.
- Populacija: je množica osebkov, ki obstajajo hkrati. Najpogostejši sta populacija
staršev in populacija potomcev.
- Generacija: z njimi označimo populacijo kot del evolucije.
- Selekcija: je postopek izbiranja osebkov iz populacije. Za izbiranje osebkov je zelo
pomembno, da izberemo najboljše, saj ti predstavljajo podlago za novo generacijo.
- Križanje: je genetski operater, ki na podlagi opravljanja nad dvema osebkoma vrne
nove osebke (starši − potomci).
- Mutacija: je genetski operater, ki naključno spremeni en sam osebek.
Krmilni parametri
Pomembno vlogo genetskega algoritma imajo krmilni parametri. Z njimi vplivamo na
izvajanje algoritma in posledično na rezultate. Ko poženemo genetski algoritem, vedno ne
dobimo dobrih rezultatov.
Pomembno je, da algoritem poženemo večkrat in poskušamo najti najboljše vrednosti
krmilnih parametrov. Krmilne parametre lahko najdemo tako, da nad genetskim algoritmom
izvedemo evolucijski algoritem, ki ga imenujemo meta evolucijski algoritem. Med krmilne
parametre uvrščamo :
- $%$&'()': velikost populacije, - *: število evolucijskih ciklov, - $�: verjetnost križanja, - $+: verjetnost mutacije.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
35
5.7 Opis podane rešitve 1
Slika 5.27: Predlog rešitve 1
Za podano rešitev s optimizacijskim programom je izrisana poenostavljena oblika
razporeditve (Slika 5.28). Rešitev je uporabna s strani minimalnih razdalj hodov materiala
med stroji, vendar ne v celoti. Kot postavitev mest v proizvodnem prostoru je rešitev delno
uporabna. Relativno dobra je postavitev mest 1, 2, 4, 7, 9 (Slika 5.28). Mesta si po operacijah
razreza folij sledijo zaporedno ter predstavljajo 2/3 proizvodnje. Material se pri teh mestih po
operacijah pomika proti izhodu, katerega razdalja transporta med njimi z mostnim dvigalom
je minimalna, razen med mestom 7 in 9 (Slika 5.28). Stroj 4 je na istem mestu kot v podani
rešitvi v proizvodni na novi lokaciji že postavljen, kjer poteka del proizvodnje (Slika 5.28).
Slika 5.28: Poenostavljena oblika razporeditve predlagane rešitve 1
Neprimeren del poenostavljene postavitve je neizkoriščen prostor ob mestu 3 in 7 (Slika
5.28). Posledično se kaže kot slab vpliv na preostanek razporeditve. Potrebno je izkoristiti
omejen prostor. Mesta 6, 9, 11 (Slika 5.28) so precej skupaj. Med njimi ni predpisanega
prostora za materialne poti. Mesto 5 pa se v celoti ne nahaja v notranjosti poenostavljene
razporeditve (Slika 5.28). Slednjega v proizvodnji ni mogoče postaviti.
Neprimerna je postavitev mesta 11 (Slika 5.28). Slednji v proizvodnji služi v sklopu z
avtomatizirano transportno napravo kot nakladalno mesto za izhod materiala. Avtomatizirana
transportna naprava iz nakladalnega mesta odpelje izhodni material na izhodu, v drug
proizvodni prostor na žarjenje. Ta se nahaja skrajno desno naše proizvodnje.
Po analizi podane rešitve 1 smo ugotovili, da ni primerna za razporeditev strojev v našem
proizvodnem prostoru.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
36
5.8 Opis podane rešitve 2
Slika 5.29: Predlog rešitve 2
Za podano rešitev 2 je izrisana poenostavljena oblika razporeditve (Slika 5.30). Rešitev
2 je podobna rešitvi 1, uporabna je s strani minimalnih razdalj, hodov materiala med stroji.
Četudi ta ne v celoti, je boljša od rešitve 1. Mesta (stroji) v podani rešitvi 2 so bolje
razporejena. Vsa mesta se nahajajo v notranjosti poenostavljene razporeditve (Slika 5.30).
Mesta, v proizvodnji postavljena po takšni razporeditvi, bi bila v celoti dosegljiva z mostnim
dvigalom (Slika 5.30).
Slika 5.30: Poenostavljena oblika razporeditve predlagane rešitve 2
Dobra je postavitev mest, ki predstavljajo 2/3 proizvodnje 1, 2, 4, 7, 9 (Slika 5.30). Postavitev
mesta 11 je neprimerna in neugodna za preostanek razporeditve (Slika 5.30). Slednja je v
sklopu avtomatizirane transportne naprave, ki se giblje v sosednji proizvodni prostor. Ta se
nahaja skrajno desno od naše proizvodnje. Edina možnost postavitve mesta 11 je skrajno
desno v proizvodnem prostoru.
Med mesti 3 in 6 (Slika 5.30) je veliko neizkoriščenega prostora, kar slabo vpliva na
preostanek razporeditve. Posledično med mesti 6, 9 in 11 (Slika 5.30) ni zagotovljenega
prostora za materialne poti. Do mest 5 in 10 (Slika 5.30) nimamo zagotovljenih niti poti
gibanja zaposlenih niti materialnih poti.
Po analizi podane rešitve 2 smo ugotovili, da slednja ni primerna za razporeditev strojev v
naši proizvodnji.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
37
5.9 Opis podane rešite 3
Slika 5.31: Predlog rešitve 3
Za rešitev 3 je izrisana poenostavljena oblika razporeditve (Slika 5.32). Od treh podanih
rešitev, je rešitev 3 najboljša. Uporabna je s strani minimalnih razdalj, hodov materiala med
stroji. V poenostavljeni razporeditvi nimamo neizkoriščenega prostora. Vsa mesta so
razporejena in se nahajajo v notranjosti poenostavljene razporeditve. Mesta, v proizvodnji
postavljena po takšni razporeditvi, bi bila v celoti dosegljiva z mostnim dvigalom.
Slika 5.32: Poenostavljena oblika razporeditve predlagane rešitve 3
Uporabna je postavitev mest 1, 2, 4, 7, 9, 11 (Slika 5.32). Slednje predstavljajo 2/3
proizvodnje. Material se pri teh mestih pomika od vhoda materiala po operacijah razreza folij
med stroji do izhoda materiala ter se med operacijami ne pomika nazaj po proizvodnji.
Nekoliko slabši del rešitve 3 je nezagotovljen prostor materialnih poti ter poti gibanja
zaposlenih med mestoma 4 in 6 (Slika 5.32). Prostor za vzdrževanje in čiščenje ostalih strojev
je zagotovljen.
Neprimerna je postavitev mest 3, 6, 8, 5, 10 (Slika 5.32) (tok materiala med stroji v
proizvodnji je viden na Tabeli 5.3). Slednje predstavljajo 1/3 proizvodnje. Pri tej postavitvi
mest, kot je v poenostavljeni razporeditvi (Slika 5.32), tok materiala poteka iz mesta 5 nazaj
po proizvodnji na mesto 8 in 6, nato na mesto 11. Ker se material ne vrne na stroj, na katerem
je že bila opravljena določena operacija, je takšen vrstni red postavitve nepraktičen.
Po preučitvi podane rešitve 3 smo ugotovili, da je slednja primerna za naš primer, le da jo bo
potrebno nekoliko prirediti.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
38
6 OBLIKOVANJE IZVEDLJIVE RAZPOREDITVE
Zaradi omejitev v proizvodnem prostoru podane rešitve v celoti niso primerne za
postavitev strojev v proizvodnji razreza folij, kot je opisano v opisu podanih rešitev.
Oblikovali bomo novo razporeditev strojev z upoštevanjem omejitev in uporabnih delov
podanih rešitev. Pri oblikovanju nove razporeditve strojev v proizvodnem prostoru bomo
izrisali poenostavljeno obliko razporeditve, pri kateri se bo upoštevalo naslednje omejitve:
- zakon o varnosti in zdravja pri delu,
- omejen prostor,
- obstoječo infrastrukturo,
- obstoječe mostno dvigalo,
- upoštevanje dodatnega mostnega dvigala,
- predlagane rešitve,
- pomik materiala po operacijah proti izhodu materiala.
Iz podanih rešitev se je upoštevalo predloge. Zasledili smo, da se v vseh rešitvah pojavlja
skoraj enaka postavitev mest (strojev) 1, 2, 4, 7, 9 in 11 skupaj v zaporedju. Enak razpored
smo uporabili v zgornjem delu poenostavljene razporeditve strojev. V opisu proizvodnje na
novi lokaciji (stran 15, 16) in gradbenem tlorisu slednje (Slika 5.11, stran 16) je vidno, da je
stroj 4 že postavljen na istem mestu v proizvodnji (Slika 6.33). Ker je izvedljivo, ga je
smiselno obdržati na enakem mestu, saj posledično zmanjšamo stroške reorganizacije
proizvodnje.
Slika 6.33: Del poenostavljene izvedljive razporeditve strojev
Med mesti 1, 2, 4, 7, 9, 11 je največje število hodov in jih je dobro obdržati skupaj (pot
materiala in število hodov med stroji lahko vidimo v OD, KAM Tabeli 6.3).
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
39
Slednje predstavljajo 2/3 proizvodnje. Pri tej postavitvi se material po operacijah na strojih
pomika proti izhodu, transport med njimi je minimalen.
Tabela 6.3: OD, KAM tabela z vstavljenimi števili hodov za naš primer
Iz predlogov rešitev smo ugotovili, da so mesta 3, 6, 8, 5, 10 povezana in predstavljajo 1/3
proizvodnje (Tabela 6.3). Ker podane rešitve za drugi del izvedljive razporeditve niso bile v
celoti uporabne, smo postavitev mest razporedili drugače. Mesta 8, 6 smo postavili vzporedno
mestom 4, 7, 9, kjer v povezavi poteka majhen delež proizvodnje (Slika 6.34).
Slika 6.34: Razporeditev mest 8, 6
KAM
OD 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
1 1302 648
2 1302
3 648
4 3001 408 1800
5 612 3276
6 1021
7 3750
8 1021
9 1824
10 654
11
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
40
Na lokaciji, kjer sta postavljeni mesti 8 in 6, bi bila boljša postavitev mest 5, 10, 11 (Slika
6.34) med njimi je večje število hodov materiala ter večji delež proizvodnje. S slednjo
postavitvijo bi posledično prišlo do prevelike zasedenosti mostnega dvigala, zaradi vzporedne
postavitve mest 4, 7, 9, 11 (Slika 6.34), med katerimi je največje število hodov materiala.
Posledice omenjene postavitve:
- manjša produktivnost,
- izguba časa,
- poraba električne energije,
- manjši dobiček,
- višja cena končnega izdelka,
- manjša konkurenčnost na trgu.
Kljub uporabi dveh mostnih dvigal težave ne odpravimo. Mostni dvigali na istih tirih ne
moreta druga preko druge. Iz teh razlogov je primernejša postavitev mest 5 in 10 v spodnjem
levem delu proizvodnje (Slika 6.35).
Slika 6.35: Razporeditev mest 5 in 10
Z oblikovanjem razporeditve mest smo dobili dovršeno poenostavljeno obliko izvedljive
razporeditve, ki je ustrezna za postavitev strojev na rezrezni liniji aluminijastih folij.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
41
7 PREDSTAVITEV REZULTATOV
Po preučitvi vseh omejitev in s pomočjo podanih rešitev, smo po korakih oblikovali
poenostavljeno obliko izvedljive razporeditve vhoda materiala, strojev in odlagalnih mest ter
izhoda materiala (Slika 7.36). Razporeditev slednjih je ustrezna za postavitev na razrezni liniji
folij.
Slika 7.36: Poenostavljena oblika izvedljive razporeditve
Za poenostavljeno obliko izvedljive razporeditve je izrisana pot materiala. S slike 7.37 je
vidna učinkovitost razporeditve mest, kjer se material po končanih operacijah na strojih ali po
odlaganju na odlagalna mesta pomika proti izhodu ter se ne vrača v nasprotni smeri po
proizvodnji.
Slika 7.37: Tok materiala
Z razporeditvijo mest smo dobili približno enako obremenjenost obeh mostnih dvigal, ki
pokrivata enako veliko področje proizvodnje (Slika 7.38).
Slika 7.38: Področji pokrivnosti mostnih dvigal
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
42
Za poenostavljeno obliko optimalne razporeditve je izrisan gradbeni tloris v merilu. Vanj je
vrisana celotna infrastruktura, ki je potrebna za obratovanje proizvodnje (Slika 7.39). Vhod,
izhod materiala, stroji in odlagalna mesta so v gradbenem tlorisu narisani na mestih, kot smo
jih določili pri oblikovanju izvedljive razporeditve.
Slika 7.39: Gradbeni tloris izvedljive razporeditve
Le nekoliko smo pomaknili mesta v omejenem proizvodnem prostoru. S tem smo med
napravami in okoli njih pridobili dovolj prostora za nemoteno vzdrževanje in čiščenje naprav
ter poti gibanja zaposlenih (zahteve Zakonov o varnosti pri delu). Zagotovljen je prostor
materialnih poti. Tako se težka bremena z mostnim dvigalom ne prevažajo nad stroji in
mestih, kjer se nahajajo upravljavci strojev. V primeru padca bremena zaposleni niso
neposredno ogroženi. Prepreči se velika gmotna škoda strojev.
Z dosedanjo proizvodnjo imamo veliko težav, kot so:
- oddaljenost med proizvodnima prostoroma 500 m,
- transport materiala z viličarjem,
- slabe transportne poti,
- vhod, izhod materiala na istih mestih,
- nečista proizvodnja.
Omenjene lastnosti slabo vplivajo na proizvodnjo. Pojavijo se dodatni dejavniki, zniževanja
konkurenčnosti:
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
43
- poraba časa za transport,
- posledice transporta,
- izmet materiala,
- manjša kvaliteta izdelka,
- večji stroški proizvodnje,
- višja cena končnega izdelka,
- manjša konkurenca,
- manjši dobiček.
Z upoštevanjem vseh omejitev in podanih rešitev smo oblikovali novo proizvodno linijo
razreza aluminijastih folij. Od dosedanje proizvodnje se razlikuje s številnimi prednostmi:
- naprave so v enem proizvodnem prostoru,
- optimalna postavitev naprav s preučitvijo,
- avtomatiziran vhod, izhod materiala,
- ločen vhod, izhod materiala,
- gibanje materiala po operacijah proti izhodu,
- minimalen transport med napravami,
- čista proizvodnja,
- transport materiala le z mostnim dvigalom,
- izločitev viličarja iz proizvodnje.
Te prednosti imajo dober vpliv na podjetje, saj imamo:
- organizirano proizvodnjo,
- produktivnejšo proizvodnjo,
- izkoriščen čas,
- višjo kvaliteta izdelka,
- minimalen izmet materiala,
- manjše stroške proizvodnje,
- nižjo ceno končnega izdelka,
- večji dobiček,
- večjo konkurenčnost na trgu.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
44
8 SKLEP
Za oblikovanje proizvodnje in razporeditve naprav je potrebno imeti veliko mero
predznanja s strani organizacije proizvodnje ter prilagodljivih obdelovalnih sistemov. Le tako
je mogoče z upoštevanjem vseh dejavnikov oblikovati učinkovito razporeditev mest, ki
pripomore k izboljšanju delovnega procesa v proizvodnji. Zaradi več dejavnikov ter omejitev,
je potrebno projekt dobro preučiti. Tako se je pri oblikovanju razporeditve na razrezu
aluminijaste folije preučila postavitev mest ter določila njihova pozicija. Menim, da bi z
optimalno razporeditvijo naprav, ob upoštevanju omejitev, kot je predstavljeno v diplomskem
delu, izboljšali delovni proces. Pripomogli bi k urejenemu delovnemu okolju, v katerem se z
izboljšanjem delovnega procesa in dvigom produktivnosti izdelujejo kvalitetnejši izdelki. S
tem zvišujemo kvaliteto in konkurenčnost samega procesa, katerega je potrebno nenehno
izpopolnjevati.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
45
9 VIRI IN LITERATURA
�1� N Potočnik. Letno poročilo 2014. (5. 2015). Impol Aluminium Industry. Dosegljivo: http://www.impol.si/novice/2015/05/52-Letno-porocilo-2014.
�Datumdostopa: 2. 2. 2016�. �2� F. Gologranc, P. Leš, Tehnika preoblikovanja. 2 izdaja, Maribor: Tehniška fakulteta VTO
Strojništvo, 1991.
�3� B. Buchmeister, L. Gusel, Proizvodne tehnologije: Preoblikovanje, Maribor: Fakulteta za strojništvo, 2011.
�4� F. Gologranc, Preoblikovanje. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 1991-