obvladovanje psihosocialnih tveganj polonca jakob krejan... · 2019. 4. 11. · tveganj stres na...

STRESSLESS Improving Educators’ Resilience to Stress

1

STRESSLESS

OBVLADOVANJE PSIHOSOCIALNIH

TVEGANJ

Stres na delovnem mestu

Izvedbo tega projekta je financirala Evropska komisija. Ta dokument in vsa njegova vsebina sta

izključno odgovornost avtorja in Komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih

vsebujeta. 510375-LLP-1-2010-1-PT-GRUNDTVIG-GMP.

Polonca Jakob Krejan Ljubljana, 27. 9. 2013


2

Stres je razlog za odsotnost z dela v 50 % do 60 %1

Stres je drugi najpogostejši razlog za zdravstvene težave, povezane z delom

Največ stresa na delovnem mestu povzročajo:

58 % kompleksnejše delo in delo pri več različnih nalogah hkrati – multitasking

52 % časovni pritisk in kratki roki

50 % ponavljajoče se delo

44 % pogoste prekinitve med delom

DEJSTVA

1"Stress Report Germany 2012", published by the Federal Institute for Occupational Safety and Health (BAuA),


3

Stresni vzroki, ki vplivajo na nasilno vedenje ljudi do socialnih delavk:2

naraščanje dolgotrajnih socialnih problemov in socialne patologije

narava socialnega dela, ki pogosto vključuje vidike socialne kontrole;

socialna delavka agent socialne kontrole, vse manj neposrednega socialnega dela, več ukvarjanja s podatki o materialnem stanju vlagatelja in njegove družine;3

zmanjšana sredstva za denarne socialne pravice, medtem ko se potrebe zanje večajo;

manj sredstev za zaposlovanje socialnih delavk in manj sredstev za njihovo usposabljanje, ter izgradnjo varnih delovnih prostorov.

2 MOŽINA Miran. Tudi jaz sem lahko žrtev! Verbalno in fizično nasilno vedenje klientov do socialnih delavk/cev. Soc. izziv, 2009, letn. 15, št. 29, str. 5-14. 3 DREMELJ, Polona, SMOLEJ Simona, BOŠKIĆ Ružica, NARAT Tamara, RIHTER Liljana, KOVAČ Nadja, KOBAL TOMC Barbara. Ocena učinkov izvajanja nove socialne

zakonodaje Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, 2013.

DEJSTVA


4

Stres

Ravni dejavnikov tveganja stresa:

- psihološka anksioznost, depresija, sindrom izgorelosti, nespečnost, nočne more …,

- fiziološka holesterol, okvare srca, prekomerna teža, kožne bolezni, rak …,

- vedenjska odvisnosti, nespečnost, motnje hranjenja ….


5

O projektu

STRESSLESS je bil dvoletni projekt (november 2010 –december 2012), ki je oblikoval praktično orodje (priročnik), ki zaposlenim pomaga razviti večjo odpornost pri spopadanju s psihosocialnimi tveganji. Cilj projekta je bil ustvariti pozitivne učinke pri odzivih na stres in preprečiti kratkoročne in dolgoročne posledice tako za ZAPOSLENE kot za ZAPOSLOVALCE.


6

O projektu

STRESSLESS projekt je sofinancirala Evropska komisija, iniciativa Grundtvig vseživljenjsko učenje.

Partnerji PROJEKTA:

- Sociedade Portuguesa de Inovação, Portugalska, - Health Education, Češka republika, - University of Nottingham, Anglija, - University of Patras, Grčija, - Latvian Adult Education Association, Latvija, - Association Européenne des Enseignants, Belgija, - MBO Raad, Nizozemska, - Vedoma, Slovenija.

Pridruženi partnerji: - European Trade Union Committee for Education, Anglija, - Haute École d'Ingénierie et de Gestion du Canton de Vaud, Švica.


7

Stanje o ravni stresa na evropskem nivoju

Predhodne ugotovitve raziskav4 razvrščajo sodelujoče države na tri ravni:

Višja

Grčija, Latvija, Slovenija in Švica

Enaka

Evropsko povprečje

(Portugalska)

Nižja

Belgija, Češka, Velika Britanija in Nizozemska

4European Risk Observatory Report, ki ga je leta 2009 objavila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu


8

Namen in cilji

S krepitvijo strategij, ki se uporabljajo za učinkovito soočanje z zahtevami v spreminjajočem se svetu, se projekt usmerja v ciljne skupine zaposlenih, ki imajo opravka z ljudmi, in zagotavlja učinek na naslednjih ključnih področjih:

povečanje blaginje posameznikov in inštitucij,

zmanjšanje stresa pri zaposlenih in v inštitucijah nasploh,

izboljšanje kvalitete dela.


9

Rezultati projekta

Glavni rezultati in dogodki projekta vključujejo:

- poročilo o analizi potreb,

- priročnik dobrih praks,

- praktični priročnik,

- delavnice po državah,

- mednarodni seminar (Grundtvig In-Service Training Course).


10

Analiza potreb - metodologija

Analiza potreb je bila izvedena v devetih državah (Belgija, Češka, Grčija, Latvija, Slovenija, Švica, Portugalska, Nizozemska in Anglija), vključenih pa je bilo skupno 710 zainteresiranih udeležencev:

660 zaposlenih je izpolnilo vprašalnik (prilagojen iz “The short version of the Copenhagen Psychosocial Questionnaire” in “The Utrecht Work Engagement Scale”); s 50 vodstvenimi delavci so bili opravljeni intervjuji. opravili so SPSS analizo, ki je vključevala deskriptivno

statistiko, Pearsonove korelacije in linearno regresijo.


11

Rezultati analize potreb

Tabela: Stanje posamezne dimenzije glede na vključeno državo (oranžna barva – višja ravan (0-2; 0-3), modra barva - srednja ravan (2-4; 3-5) ter zelena barva - nižja ravan(4-6; 5-8).


12

Ravni stresa na evropskem nivoju5 : rezultati analize potreb

Grčija, Latvija, Slovenija in Švica

Evropsko povprečje

(Portugalska)

Belgija, Češka, Velika Britanija in Nizozemska

5 European Risk Observatory Report, ki ga je leta 2009 objavila Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Slovenija, Portugalska, Švica

Belgija, Nizozemska Latvija

Češka, Grčija, Velika

Britanija

leto 2011-2012 leto 20055


13

Izvedeni testni tečaji za zaposlene

V okviru projekta STRESSLESS je bilo spomladi 2012 izvedenih 6 pilotnih delavnic. Cilj delavnic je bil dvojni: - testiranje in vrednotenje osnutka Priročnika; - povečanje osveščenosti o projektu in vključevanje ciljnih skupin v projekt. Udeleženci so delavnice, ki so se izvajale na Portugalskem, v Sloveniji, Grčiji, in Češki republiki, ocenili pozitivno, kar je potrdilo njihove cilje, zanimivost vsebin in nivo zahtevnosti.


14

PRIROČNIK – Odpornost na stres

Vsebina priročnika:

3.1. Cilji usposabljanja 3.2. Izvajalec in udeleženci Izvajalčeve potrebe Potrebe udeležencev

3.3. Sredstva Aktivnosti za usposabljanje Didaktična metodologija


15

PRIROČNIK – Cilji usposabljanja

Cilji usposabljanja :

- povečati ozaveščenost o stresu na delovnem mestu;

- ugotoviti posledice za zaposlene, za organizacije in vpliv na kakovost dela;

- spodbuditi udeležence, da prepoznavajo vire stresa na svojih delovnih mestih;

- spodbuditi udeležence k razmisleku o lastnih razvojnih potrebah v smislu

pridobivanja odpornosti;

- razvoj posebnih znanj za izgradnjo odpornosti in boljšega obvladovanja stresa na

delovnem mestu.


16

PRIROČNIK – Aktivnosti za usposabljanje

Program usposabljanja obsega 40 aktivnosti. Te so v Priročniku predstavljene v naslednjih petih poglavjih:

1. Rast skupine

2. Vedeti več

3. Veščine usposabljanja

4. Učenje sproščanja

5. Spreminjanje


17


RAST SKUPINE Narava delavnice je, da udeleženci med seboj delijo svoje izkušnje v zvezi s stresom na delovnem mestu. To je lahko samo po sebi stresna izkušnja in vključuje nekatere elemente osebnega razkritja. »Prebijanje ledu«, določitev osnovnih pravil, spodbudne in motivirajoče dejavnosti ter »team-building« vaje pripomorejo k ustvarjanju takega okolja. Cilj vseh je enak: ustvariti ozračje, ki spodbuja izvajanje usposabljanja.


18


VEDETI VEČ Poglavje vsebuje niz predavanj o naslednjih temah:

- definicija stresa na delovnem mestu; - odgovornost delodajalcev, da preprečijo stres na delovnem mestu; - evropski okvirni sporazum o stresu na delovnem mestu; - načela upravljanja s psihosocialnim tveganjem; - ključne ugotovitve STRESSLESS analize potreb; - vrste ukrepov za zmanjševanje stresa na delovnem mestu; - krepitev odpornosti zaposlenih na stres na delovnem mestu; - kljubovanje negativnim mislim; - razvoj pozitivnega samogovora; - razvoj internega lokusa nadzora; - razvoj optimističnega pogleda na svet.


19


VEŠČINE USPOSABLJANJA To poglavje zajema aktivnosti za razvoj vrste spretnosti pri udeležencih, ki so pokazale, da so povezane s povečano odpornostjo na stres.

Te vključujejo: - preprečevanje negativnih misli; - razvijanje pozitivnega samogovora; - razvoj notranjega lokusa nadzora; - razvoj optimističnega pogleda na svet; - samozavest; - spretnost reševanja problemov.


20


UČENJE SPROŠČANJA Preprost, vendar učinkovit način boja s stresom je sprostitev. Vendar pa je to veščina, ki se je moramo naučiti in jo vaditi. To poglavje vključuje vrsto vaj sproščanja z uporabo tehnik, kot so:

- progresivno sproščanje mišic; - dihalne vaje; - vizualizacija.


21


SPREMINJANJE

To poglavje vsebuje vrsto dejavnosti, iz katerih lahko udeleženci črpajo navdih za začetek pozitivnih sprememb na delovnem mestu.


22

Priročnik – MODEL 1; 4-dnevno usposabljanje – 1. dan Aktivnosti 1. dan:

1. predstavitev udeležencev; 2. postavitev osnovnih pravil; 3. pridobivanje zaupanja; 4. vzroki za stres na delovnem mestu; 5. spreminjajoče se delo; 6. definicija stresa na delovnem mestu; 7. simptomi stresa na delovnem mestu; 8. vplivi stresa na delovnem mestu na posameznike; 9. vplivi stresa na delovnem mestu na organizacije; 10. odgovornosti delodajalcev za preprečevanje stresa na delovnem mestu; 11. evropski okvirni dogovor o stresu na delovnem mestu; 12. izkušnje z oceno tveganja.

Zaključek - povzetek/pregled dneva in priložnost za vprašanja; - vodena sprostitev: dihalne vaje.

Delavnica potrebuje vsaj tri odmore


23

PRIROČNIK – MODEL 1; 4-dnevno usposabljanje – 2. dan

Aktivnosti 2. dan: 1. načela upravljanja s psihosocialnim tveganjem; 2. modeli stresa na delovnem mestu; 3. oblikovanje »idealnega« delovnega mesta; 4. identifikacija ključnih izzivov in področij za izboljšave; 5. vrste ukrepov za zmanjševanje stresa na delovnem mestu; 6. ravnanje v primeru stresa na delovnem mestu: vloga organizacije. Zaključek - povzetek/pregled dneva in priložnost za vprašanja; - vodena sprostitev – »sidranje«.


dobrodošlica, osnovna pravila, povzetek prejšnjega dneva in uvod v srečanje. Krepitev zaupanja.


24


Aktivnosti 3. dan: 1. različni ukrepi po državah; 2. razvijanje odpornosti zaposlenega pri ravnanju s stresom na delovnem mestu; 3. ključne veščine pri ravnanju s stresom na delovnem mestu; 4. razvoj pozitivnega samogovora; 5. kljubovanje negativnim mislim; 6. skrb zase; 7. razvoj notranjega lokusa nadzora. Zaključek - povzetek/pregled dneva in priložnost za vprašanja; - sprostitev.




25


Aktivnosti zadnji dan: 1. razvoj optimističnega pogleda na svet; 2. prevzem nadzora: veščine samozavesti; 3. reševanje problemov; 4. vloga zaposlenega pri ravnanju s stresom na delovnem mestu; 5. razvoj pozitivnega psihosocialnega delovnega okolja; 6. pozitivni rezultati za zaposlene in njihove ustanove; 7. viri podpore, vključujoč podporo mreže zaposlenih; 8. vprašalnik o psihosocialnem tveganju; 9. testiranje znanja; 10. vrednotenje delavnice; 11. razmišljanja in načrti za prihodnost.

Zaključek - povzetek dneva, delavnice in čas za vprašanja; - zaključek srečanja.



HVALA ZA POZORNOST!

Želim Vam

ČIM MANJ

STRESEN VIKEND!

Več o projektu Stressless lahko preberete na:

http://web.spi.pt/stressless/index.html

obvladovanje psihosocialnih tveganj polonca jakob krejan... · 2019. 4. 11. · tveganj stres na...

Documents