Poštnina plačana v gotovini Cena 2.— din

GLASILO O SVO HO Z> l LN E FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ, NOVO MESTO IN TREBNJL

Leto I. — Stev. 24 Novo mes|to, 5. avgusta 1950 Izhaja tedensko

Kako srna v novomeškem okraju pripravili odkup

belih žil Priprave za odkup belih žit v okraju

Novo mesto niso potekale tako, da bi diines, ko se je odkup že pričel, lahko piičakovali izrednih uspehov. Vseka­kor bo odkup uspešen, izognili bi se pa marsikateri težavi, če bi krajevni ljud­ski odbori in komisije za ugotovitev hektarskega donosa ter okrajni akti­visti s poverjeništvom za državne na­bavke temeljiteje izpolnili svoje na­loge. Da se je odkup začel šele prete­klo soboto, je krivda tudi v Ljubljani, odkoder so poslali za novomeški okraj plan šoštanjskega okraja. Ko so v No-vem mestu plan razdelili in začeli z njim seznanjati kmete, so v Ljubljani ugotovili napako, v Novo mesto pa poslali nov plan. Teden dni dragoce­nega časa je šlo v nič. Takole nekako se je začelo. Okraj je uvidel, da čas beži. Revizijo o hektarskem donosu so na krajevnih ljudskih odborih v iilavnem vestno mpolnili. Ponekod na­tančneje, kot drugod.

Tudi mlačev ne poteka tako, kakor hi človek želel. Okraju Novo mesto dodeljene mlatilnice včasih zaidejo drugam. Tako se je mtatUnica, ki bi morala luščiti pšenično zrnje v našem okraju, znašla kar na lepem na Raki. Menda je tam več belega kruha, pre-kajene svinjine in vina. Gustroj je dol­žan dati za to odgovor, prav tako taj­nica KLO Prekope, ki je odšla mlatit na Rako, namesto da bi skrbela v svo­jem kraju, odnosno okraju, za uspešno mlačev.

Norme, koliko žita ima oddati posa­mezni kmet svoje skupine na en hekt­ar obdelovalne zemlje, tudi niso od­govorne komisije povsod pravilno po­stavile. Poglejmo samo v KLO Gradi­šče. V tem kraju je obremenitev veli­kih kmetov prenizka. Dokaz imamo pred seboj: I. skupini je postavljena norma 16 kg belih žit na en hektar ob­delovalne zemlje, drugi skupini 42 kg, tretji 59, četrti 75, peti 58 in šesti 60 kilogramov. Primerjajmo le drugo in pjto- skupino. Nepravilno delo odgo­vorne komisije je na dlani, pa tudi pri­merjave ostalih skupin med seboj pri­čajo, da na KLO v Gradišču ni vse v redu. V Gradišču tudi s hektarskim donosom ni vse v redu. Komisija je s tajnikom odbora vred določila hekt­arski donos 700—800 kg, ugotovljeno pa je od strani okrajnih aktivistov, ki so vestno delali, da je stvaren donos 1550 kg.

Primer iz Bele cerkve je tudi pre­pričljiv dokaz o nepravilnem delu ko­misij in odbora. Ferkolj Alojz, član KLO je obremenjen z 974 kg vseh be­lih žit, ostala gospodarstva pete sku­pine, v kateri je tudi Ferkolj, pa so obremenjena po 1700 kg in celo 2200 kg vseh belih žit.

Takih primerov imamo tudi v dru l'Jh KLO. Vzroke ni težko najti: zbori

Častna, pa iudi odgovorna je naloga okrajnega plenuma OF

I Preteklo nedeljo je zasedal v Novem mestu razširjeni plenum, OF novomeškega c kraja. Poleg članov plenuma in odbornikov nekaterih osnovnih organizacij1 je bil na* vzoč tudi član IOOF Slovenije tov. Bogdan O šolnik, pomočnik ministra za znanost in kulturo vlade FNRJ, katerega so aktivisti toplo pozdravili.

Dnevni red plenuma je vsebovali referat o reorgamizacijslkih ukrepih v državni upra­vi in nalogah, ki stoje pred O F v zvezi z decentralizacijo v naših političnih in gospo­darskih ustanovah. O tem važnem vprašanju je obširno govoril sekretar O K KPS novo­meškega okraja tov. Martin zugelj. Iz nje­govega obsežnega predavanja prinašamo ne­kaj glavnih misli

Geslo: »Zemljo kmetom, tovarne dielav. cem« ima v sebi globok vsebinski smisel. To geslo vsebuje, kakor je dejal tovariš Tito nedavno v zvezni skupščini, celoten programi socialističnega odnosa v proizvod^ nji glede na družbeno lastnino, glsde pra­vice in dolžnosti delovnih ljudi — in ga zato moremo in moramo uresničiti v praksi, če hočemo zares zgraditi socializem, V krat­kem bodo delavci s svojimi delavskimi sveti začeli prevzemati tovarne, rudnike, želez­nice in ojptala proizvajalna sredstva v napo-sredmo upravljanje. Dosedanja državna last. nina teh sredstev bo postopoma prešla v višjo obliko, socialistične lastnine. N i nam­reč najvišja oblika družbene lastnine drž. lastnima, kakor to učijo in delajo v Sovjetski zvezi! Nasprotno. Naša pot v socializem do­kazuje, da je državna lastnina najnižja ob­lika družbene lastnine. Vodstvo naše države, ki brezmejno zaupa svojemu predanemu ljudstvu, dalje razvija čisti nauk marksizma-leninizma. V Sovjetski zvezi 31 let po revo­luciji še nikomur ni prišlo na misel, da bi izročil tovarne delavcem v neposredno upravljanje. V Sovjetski zvezi danes grobo

pačijo znanost Marxa in Lenina, govorijo o »vodilni vlogiH velikoruskega naroda nad ostalimi narodi Sovjetske zveze, proglašajo cele narode za reakcionarne, jih preseljujejo itd., enostransko vzgajajo ljudi, v svoji zu. nanji politiki pa se zaradi breznacelnosti poslužujejo ukrepov imperialističnih držav. Vzrok za tako stanje lahko iščemo v tem, ker se je v sovjetsko Partijo vgnezdil bira-kratizem, ki se skupno z birokratskim državnim aparatom zrašča v eno celoto. Ne ljudstvo — temveč država in njen zamotan aparat, to je postal cilj sovjetskih voditeljev.

Tudi pri nas, je nadaljeval tov. zugelj, se je v gospodarsko, upravno in politično življenje začel vrivati najnevarnejši na-spiotnik socializma — birokratizem. V čem obstoji birokratizem? Ta nalezljiva bole/en ni skrita samo v delu tistih ljudi, ki niso videli potreb ljudstva in so mimo življenja vodili papirnato borbo z raznimi težavami. Birokratizem ni samo v neštetih zamotanih obrazcih, poročilih, dopisih, kilometrskih statistikah itd. Birokratizem, ki mu nudita tehnična in kulturna zaostalost naroda! naj­ugodnejša tla,., je začel poganjati korenine tudi v glavah ljudi, ki so ponekod delali in šli naprej samo takrat, ako jih je na to opomnila okrožnica ali vzpodbudil dopis. Naše vodstvo pa je pravočasno spoznalo ve­liko nevarnost. Prenehali smo prenašati so­vjetske šablone, dasiravno smo v prvih letih naše izgradnje lahko s pridom uporabili pre-nekatero dobro izkušnjo iz SZ. Napovedali smo boj birokratizmu. Ta boj pa je mogoče voditi do končne zmage, kakor je učil Lenin, ako je vse ljudstvo udeleženo v upravljanju. Zato pomeni novi zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih go­spodarskih združenj po delovnih kolektivih še krepkejši razmah našega zgodovinskega procesa. Napačno pa bi bilo seveda zame­ri javati nujno potrebno: evidenco in admini­stracijo že z birokracijo.

Kako je delala Fronta v našem okraju Tovariš sekretar se je v svojem referatu je izvršni odbor zanemaril sodelovanje s

nato dotaknil dela OF v novomeškem okra. člani plenuma. Zato je zamrlo politično ju. Kritiziral je osnovno slabost v delu delo na vasi. Okrajni odbor OF se je na-okrajnega odbora OF, ki je bila v temi, da slanja! na okrajni aktiv uslužbencev raznih

volivcev niso bili temeljito izpeljani, oziroma jih enostavno ni bilo. Tajnik Pavšek v Beli cerkvi pravi, da takih sestankov sploh ni treba. Torej tako, množičnih sestankov ni treba! In prav ti sestanki so tisti, kjer se lahko ljudje najbolj odkrito razgovore, kjer imajo najlepšo priliko za razkrinkavanje špe­kulantov in kjer lahko pravilno obre­menijo posamezna gospodarstva. In teh sestankov, tovariš Pavšek. ni treba!

Mlatilnice in cepci so v našem okra­ju izluščili že nič koliko mernikov pše­ničnih zrn. Tudi mlatilne merice se že zbirajo na določenih zbirališčih. Zbi­ralci teh meric so bili točno poučeni, kako naj poteka to odgovorno delo. Vedo, da ne sme biti v oddanem žitu več smeti, odnosno primesi, kot le 2%, če pa je več kot 2% in to do 10%, potem se mora ta odstotek zara­čunati po manjši ceni, več primesi kot 10% pa sploh ne sme biti. Takšno žito zbiralnica ne sme prevzeti. V št. Jer­neju pa na zbiralnici delajo tako, ka­

kor se poljubi določenemu zbiralcu. Kar povprek. Delo takega zbiralca zah­teva odgovor in kazen. Mlin v Mač-kovcu daje jasno sliko, kako izpolnju­jejo zbiralci zaupano jim delo. 24. ju­lija so pripeljali s kamionom žito 1. kvalitete, v resnici pa je bilo v dveh \'iečah vse polno ljuljke. Z drugo po­šiljko so pripeljali v ta rr$in od celo­kupnega žita 30% primesi, sme je pa biti največ 10%.

Zadruga v Beli Cerkvi je sicer po­kazala, da svojo dolžnost izpolnjuje vse drugače, kot pa nekateri privat­niki, vendar ne tako, kakor bi morala. Žito je bilo slabo očiščeno.

To so podatki, s katerimi doslej raz­polagamo. Dnevi, ki so pred nami, bo­do poktizali nove napake, prav tako pa tudi lepe primere zadružnega sek­torja in pa privatnih kmetov, ki bodo svojo dolžnost do skupnosti izpolnili nadvse častno. Še je čas, da se marsi­kje popravi zamujeno in tako zagoto­vi delovnemu člo\'eku prepotreben kos dobrega kruha.

poverjeništev in skušal preko njih politično delati na terenu, kar pa seveda ni rodilo potrebnih uspehov. Namesto, dai bi člani plenuma, med katerimi so naši najpreda-nejši in najboljši aktivisti OF, neprestano vsak v svojem kraju razlagali članom Fron­te našo politično linijo, tolmačili odredbe in zakone in pojasnjevali ljudem, kam gre nas razvoj, so tu in tam sicer včasih aktivisti okrajnega ljudskega odbora imeli sestanke, vendar pa so isti ljudje takoj nato v prav istih krajih opravljali naloge odkupnih pod­jetij, izterjevali davke itd. Pri tem je prišlo do grobih nepravilnosti. Namesto, da bi bilt ljudski odbori skupno s krajevnimi odbori OF pravično in življenjsko razdeljevali od­kupne obveznosti, so — mimo ljudstva, brez zborov /volivcev lin brez političnih sestan­kov frontne organizacije marsikje delali hude napake.

Nepravilnosti je treba nemudoma popra­viti. Okrajni odbor OF, ki mora videti v članih plenuma svoje najožje sodelavce, mo­ra začeti uresničevati osnovno: nalogo Fron­te: politično delo na vasi. Naloge, ki stoje pred ljudsko oblastjo, odkupnimi podjetji itd. bodo izvrševali za to odgovorni ljudje. Frontne organizacije pa bodo s pomočjo frontnih aktivistov, predvsem pa s sodelo­vanjem članov plenuma OF, skrbele za živo politično spremljanje vseh dogodkov doma in po svetu.

Ko je nato tov. Zugelj razložil članom plenuma njihove naloge za politično in kul­turno vzgojo ljudstva,' je podčrtal nalogo, ki stoji pred nami vsemi: usmerjati misel­nost našega človeka v socialistično misel­nost. Nadalje je obširno govoril o nalogah nadaljnjega širjenja zadružništva v okraju in dolžnostih, ki jih imajo pri utrjevanju dosedanjih ,in usitanavljlamju novih zadrug organizacije OF. — Govoril je nato o dru­gem ljudskem posojilu in govoricah o voj­ni, na katere frontne organizacije ne odgo­varjajo članom in ne pojasnjujejo: jasnega stališča naše države, ki se bori za mir. V narodnoosvobodilni vojni se nismo plašili krvavih okupatorjev, ki jih je bilo kakor listja in trave ter smo jih in njihove do­mače pomagače . izdajalce pognali zmago­slavno z naše zemlje. Več samozavesti in narodnega ponosa, predvsem pa prepričanja, da imamo z vsakim dnem, na svetu več iskrenih prijateljev, ki vidijo v nas zgled male, svobodne in samostojne države, k i se resnično bori za enakopravnost med narodi in za mir, ki bo enak za velike in male, vse to nas mora krepiti in utrjevati v na­šem vsakdanjem delu.

U s p e h i . . . O delu in organizacijskem stanju Fronte

v okraju je poročal tov. Burger. V prvem polletju je bilo sprejetih v OF v okraju ne­kaj nad 600 novih članov. Organizirana sta bila dva tečaja za odbornike K O OF, tekem koscev se je udeležilo 120 ljudi, ljudska in­spekcija pa ima v vrstah OF 228 in pri sindikatih 119 članov. V Smihelu in Brus­nicah! sta najdelavnejši grupi ljudskih in­špektorjev. V tednu cest je bilo prostovoljno delo frontovcev doseženo s 106«/,,, v tednu pogozdovanja pa pogozdenih 22 ha goličav in narejenih nad 1700 prostovoljnih ur Ko^. misija za agitacijo in tisk je začela izda­jati »Dolenjski list«, ki se je že lepo raz­širil v treh dolenjskih okrajih, bo pa še moral izboljšati svoje delo. V petih gozdnih brigadah je letos delalo nad 350 frontovcev. Dve brigadi sta bili udarni, ena pohvaljena. V. novomeška brigada pa je poleg tega pri­borila okraju prehodno zastavo IOOF Slo­venije v trajno last. Pohvaljene so bite

(Nadaljevanje na 2. strani spodaj)

Stran 2 > D O L B N J S K I L I S T « Stev. 23

Začetek vpisa II. ljudskega posojila Za mir, za ohranitev neodvisnosti in za enakopravno sodelovanje med narodi vsega sveta N a sestanku L M S M e t l i k a so m l a d i n c i

s k l e n i l i , da Se bodo častno odzva l i k l i c u državnega vodstva i n v p i s a l i 30.000 d in l judskega posoj i la . Ce se vzame v obizir, da po l o v i c a članov tega m lad inskega ak t i v a n i m a mesečnih pre j emkov , odraža 30.000 d in poso j i l a metliške mlad ine visoko' politično zavest i n zaupanje v državno vodstvo.

M l a d i n i se pridružujejo tud i naiši kmetje. Poročila govore, da so se kmet i ce — čla­nice A F 2 Smo l en j a vas p r i N o v e m mestu obvezale, d a . bo v s a k a i zmed n j i h vp i sa la po 1000 d i n posoj i la . P r a v tako v M i r n i peči in v d r u g i h k r a j i h . Člani s ind ika lne podruž­nice G Z K Z Cirnomelji bodo vp i sa l i 60.000 d in , v T o v a r n i učil v Črnomlju 50.000 d in , de lavc i gradbenega podjetja »Pionir« v G r a ­daciji p a 54.000 d in .

P r e t ek l o soboto so začele de lovat i vpls-r.e komis i je , k i bodo- imele p r i vp isu ve­l i k o odgovornega dela. D a bo našimi brall-cem ra zumi j i ve je, k a k o bo potekalo II. ljiudr sko .posojilo prinašamo naslednja, navod i la .

Izkušnje p r i vpisovanju, p rvega l judskega poso j i la SO pokazale v admin i s t ra t i vnem po­s lovanju neprav i lnos t i . P r i vp isovan ju d r u ­gega l judskega poisojifa bo organ izac i ja teh­nično - admin is t ra t i vnega dela. prece j d r u ­gačna. V p i s n a mesta so b i l a ob vp isovan ju p rvega l judskega poso j i l a močno zapletena in so povzročila b a n k a m ve l i ko nepotreb­nega de la p r i vplačevanju, še več pa p r i izplačevanju. Organ izac i ja dela drugega ljudlsikega poso j i la bo po teka la bolj eno­stavno i n hitre je , t a k o p r i vp i su , še -bolj pa poiz|neje p r i vplačevanju obrokov.

K o l i k o de la DO odpadlo p r i vp isovan ju drugega l judskega posoj i la , v i d imo že iz te­ga, da se obveznice ne bodo glasile n a ime, temveč n a pr inos i t e l j a i n da se bodo za posamezne obroke izdajale v p i s n i k o m takoj obveznice v vjšini obroka , medtem ko je bLlo t r eba p r i prvem« l j udskem poso j i lu ča­k a t i 6 mesecev i n med t em vod i t i preg led n a sto i n sto tisoč v p i s n i k i .

Vpistna mesta, k i bodo vršila vse tehnič­no - admin i s t ra t i vno poslovanje z neštetimi v p i s n i k i , bodo drugačna. Vp isovan ja d ru ­gega l judskega poso j i l a se bodo vršila:

1. P r i vseh podjet j ih i n ustanovah, k i vodijo svoje samostojno knj igovodstvo.

2. P r i viseh osnovn ih f rontn ih orga. i iza­ći jah v mestu i n na. vas i .

3. P r i vseh kmet i j sko de lovn ih zadrugah na vas i .

4. N a vseh večjih gradbiščih, k j e r de­lajo frontne i n m lad inske brigade.

5. Z a obr tn ike p r i vseh obrtniških zbor­nicah.

Z a iizvedibo odgovornega pos l a v zvezi z vp isovanjem i n vplačilom ljudskega: poso j i la bodo zadolžena: po u p r a v n i l i n i j i podjet ja, o z i roma ustanove i n zadruge, V p i s n a mesta bodo pos lova la ves čas vplačevanja obrokov l judskega poso j i la i n ne samo v času v p i ­sovanja.

P r i osnovn ih f r on tn ih organizac i jah bodo vp i sova l i l judsko posojilo 1 vs i , k i n i so v k a -

(Nadal jevanje s 1, strani ) osnovne frontne organizacije Dol. Toplice, Ajdovec, Smarjeta, Stopiče, Zbure in Novo mesto, ki so imele v zbiranju frontovcev za prostovoljno delo najlepše uspehe, od akti-

kršini k o l i službi. V p i s n a mesta bodo v teh organizac i jah sicer prostovo l jna, vendar sta lna mesta, k i bodo svojo nalogo: izvršila dokončno šele s p o l n i m vplačilom vpisane vsote l judskega posoj i la ter z izročitvijo obveznic vp i sn ikom.

P redvsem bo upoštevana akumulac i j a k u p n i h fondov p r i našem' kmečkem preb i ­va l s t vu . Kom i s i j e za vpis ljudskega: poso j i la p r i kme t i j sko de lovn ih zadrugah, bodo imele kot p rvo tnalogo, da dosežejo čimvečje šte­v i l o takojšnjega celotnega vplačila posoj i la , k i ga bodo, vp i sa l i k m e t j e . zadružniki.

E n a k o važno: nalogo .bodo imele osnovne trontne organizaci je na vas i tam, k j e r še ne obstajajo kmet i j sko delovne zadruge i n na vas i , k j e r iniso v s i kmet je vključeni v kme­t i j sko de lovno zadrugo. Frontne o rgan i za ­cije na vas i bodo mora le l judem p r a v i l n o razložiti pomen vp isovan ja l judskega poso­j i l a in j i m p r i k a z a t i potrebo vp isovanja . S k r b e t i bodlo mora le , da bo vsak član Osvo­bod i lne fronte vedeli, k a ji je l judsko po­sojilo..

P r i s i nd i ka ln ih podružnicah ne bo v p i ­sovanja l judskega posoj i la, ke r bodo vp is o p r a v i l a podjet ja, k i vodijo samostojno! k n j i ­govodstvo. T a k o bo odstranjena napaka v p i ­sovan ja prvega l judskega posoj i la, k o so vse naloge v zvez i s posojilom: napo t i l i le na s ind ika lne podružnice.

Naloge vp i sn ih mest, vp i sn ih komis i j ter pos lovn ih sekretar iatov so ve l ike . Za to je treba že takoj sedaj m i s l i t i na vse propa­gandne i n tehnične p r ip rave , p r edvsem je p a t reba zvišati potrebno število sode lavcev za oprav l jan je poslov p r i vp i sn ih mestih. Organ i zac i j a vp isa ter vplačevanje ljudskega poso j i l a m o r a b i t i p r i p rav l j ena dio podrobnost i , d a borno kos vsem postav­ljenim« iniailogami. Vse' to je pogoj za čim lepši uspeh l judskega posoj i la , k i mora b i t i p r i ­kaz naše enotne i n trdne vol je za čimprejš­njo i zpo ln i tev pet letnega p lana in za zgra­ditev soc ia l i zma z l a s tn im i s i l ami , k l jub oviram, z imperialističnega zahoda ter i n -formbirojevslkega vzhoda.

Z vp i sovan jem l judskega poso j i l a bodo naši de lavc i po tovarnah, r u d n i k i h , podjet j ih i n kmetje dokaza l i , da naš do len jsk i človek dozoreva v resnično zavednega; in preda^ nega grad i te l ja soc ia l i zma. T u d i naš dolenj­s k i človek ne živi sam za sebe, temveč se druži z o s t a l im i de lavc i s k a t e r i m i skupno de la i n izvršuje pe t l e tn i p l an . P r a v tako se bodo skupno pogovor i l i za vp is l judskega poso j i la i n s tem i zkaza l i predanost naši domov in i , P a r t i j i i n T i tu ,

Člani, k i so zadolženi za vp is l judskega posoj i la p r i osinovnih f r on tn ih organizac i jah, podjet j ih, ustanovah i n drugod', ter a k t i ­v is t i , k i l judem tolmačijo pomen in način vp isovan ja l judskega poso j i la , na j se za pomoč p r i svojem de lu posluži jo »Sloven­skega poročevalca« od 18. j u n i j a letos ter prečita jo članek, k i je objav l jen na tret j i s t rani .

vistov, ki so zbrali največ članov OF z? sečnjo lesa in košnjo, pa je bil pohvaljen član plenuma tovariš Jože Roje iz Lopate v Suhi Krajini.

P r e d dnev i so. se zb ra l i v Beogradu člaini Nac iona lnega komi te ja Jugos lav i je zai ob­rambo m i r u , k i so ob ravnava l i vprašanje borbe za m i r . N a tem kongresu so1 sode­l ova l i najvidnejši j a vn i de lavc i , predstav­n i k i množičnih, družbenih, znanstven ih to k u l t u r n i h organizaci j ter ustanov, predstav­n i k i Jugoslov. armade in veliko, število« de­l o vn ih l jud i . Kongres je po končanem delu spreje l resoluci jo, s katero, sporoča de l o vn im l judem vsega sveta, da: se narod i Jugosla­v i je s svojo: v lado na čelu posvečajo m i r ­nemu ustvar ja lnemu delu za gospodarski i n k u l t u r n i dlvig države, p r i čemer grade v njej: novo socialistično družbo. V tej. v e l i k i bo rb i za m i r zahtevamo:, je rečeno v reso­luci j i ' spoštovanje načel enakopravnos t i med narod i i n državami il3 svoboden notranj i razvoj: teh narodov.

N a kongresu je govor i l v imenu zvezne v lade tovariš min is te r M i l o v a n Dj i las . B r a l ­cem »Dolenjskega lista« prinašamo del nje­govega govora:

»Naša država — znotraj čvrsta in zdru­žena, v kateri ni med politiko vlade in dejanskimi težnjami ljudstva nobene raz-

B e l a K r a j i n a — neka te r i jo upravičeno imenujejo »dobra zemlja«, saj je' m e d vojno žrtvovala, več, kot pa mars ika t e ra druga po­k ra j i na v Sloveni j i ! — se od1 1945. le ta na­prej) ponaša z l e p i m i gospodarskim«!1 i n k u l t u r n o p rosve tn im i uspehi. Čeprav tudi v B e l i K r a j i n i n e man jka prišepetovatcev k i so se na lez l i info imibiro jevske propagande in skušajo« z neumnostmi , k i nimajo ne repa ne glave, begati lj«udstvo v izgradlnji socia­l i zma , Be l ok ran j c i nenehno: beležijo: po­membne zmage.

Najpre j bomo s k r a t k i m obr isom poda l i s l i ko srednjega šolstva p r e d vo jno i n po njej. K a k o zanemarjena je b i l a B e l a K r a ­j i na p red vojno v tem: pogledu in kakšno stalnije je danes, bomo zdajle ugotov i l i :

D a b i mogel b i t i . vsak naš učenec de* ležen srednješolske izobrazbe, je naša l jud­s k a oblast ustanov i la v okra ju 6 sedemiletk, in sicer v Adlešičih Dragatušu Podzeml ju , Semico , Suihorjui i n v V i n i c i , Te sedeml etike so pre imenovane v nižje gimnazi je. P o do­vršenem četrtem raz redu osnovne šole1 p re ­stopi avtomatično naš učenec v I. raz red gimnazi je , k jer nadal juje šolanje. Omogoče­no je to p r a v vsakemu,

Po poda tk ih iz leta 1938-1939 je b i l o v B e l i K r a j i n i 4863 šoloobveznih otrok. O d teh je ob iskova lo tedanjo meščansko šoto v Črnomlju, k i pa n i b i l a enakovredna nižji g imnaz i j i , 119 d i jakov a l i 4 . 1%. Večinoma so to b i l i s inov i Cnnomal jcev i n s inov i imo-vitejših posestnikov. Število šolobveznih otrok znaša letos 3795. O d teh obiskuje srednjo šolo v domačem okra ju 1014 'd i jakov i n 183 i zven okra ja v r a zn ih s t rokovn ih šo­lah tako d a zmaša skupno število srednje­šolske mlad ine 1197 a l i 31.5«/o>. Nisoi to suhe številke, ampak dejstva, k i jasno: govore i n dokazujejo dv i g našega sredinjega: šolstva i n sk rb ter pr izadevnost naše l judske oblast i za prosve tn i dv ig našega človeka.

Od! skupnega števila srednješolcev pre­j ema štipendijo 780 d i j a k o v i n s icer v raz­lični višini, k i odgovarja gospodarski moči staršev. A k o vzamemo, d a znaša povprečna štipendija samo 400 d i n mesečno, tedaj zna­šajo ce lokupne štipendije v enem letu 3 m i ­l i jone 120.000 d in .

Povprečni učni uspeh na naših šolah znaša 61»/». N i zadovol j iv . V z r o k i so raz ­lični. J e pomanjkanje učil in- učbenikov, je p r ekomerna zaposl i tev mlad ine s p o l j s k i m i de l i , je n e p r a v i l n o gledanje neka t e r ih star­šev na nu jno potrebno i zobrazbo našega otroka. O vsem: tem. se bo t reba temelj i to poirazgovoriti na rod i t e l j sk ih sestankih.

Učiteljstvo se je v po ln i m e r i zavedalo zadan ih nalog in zastavi lo vse si le i n znanje za dosego čim, lepših uspehov. P r ekomerna zaposl i tev učitelja je t u d i k r i v a , da uspehi niso boljši. De js tvo pai, da bo letos obisko­va lo 66 učencev učitolj'išče v N o v e m mestu daje našemu, učiteljstvu krepko mora lno oporo p r i njegovem: težkem de lu .

Znameniti Gradac n i v svojem! de lu p rav nič popus t i l . T a k o so se nia seji 21. ju l i j o o d b o r n i k i k r e p k o p o m e n i l i o: s tanju v k r a ­ju . Z odkupom: be l ih žit so začeli i n do­segl i do 24. j u l i j a 37o/0, določene količine. Z a d a l i so s i nalogo, da m o r a b i t i odkup 100"/o izvršen do 26. ju l i j a . P l a n jajc se jim. zd i prev isok. Oddaja mesa bo dose­žena in prekoračena. Vprašanje je oddaja k r o m p i r j a . Suša ga je s t i sn i la , predčasno je dozore l to vnovič začel poganjat i . Kakšen bo rezultat teh poganjkov bomo: v ide l i . To­variš B u t a l a je ob l jub i l , d a bo u k r e n i l vse potrebno, da se čim: pre j začne z ured i tv i jo p a r k a na trgu, k i bo posvečen p a d l i m bor­cem in k j e r bo postav l jen spomenik ob de-

like, temveč i vlada i ljudstvo predstav­ljata enotni kolektiv v borbi za mir, za ohranitev neodvisnosti, za spoštovanje pravic drugih narodov in pospeševanje vsestranskega enakopravnega sodelovanja med narodi — stoji kot granitna stena, svetlega, častnega, plemenitega ini Sieroj«-skega lika v poplavi vsakršnih laži, izmiš­ljotin in groženj. Videti je, da mnogi podu­čen ju jejo to notranjo silo nove Jugoslavije, ki se je tako neomajno izpričala v minuli vojni. Pred tem, pa tudi v zadnjih dveh ali treh letih, se nam včasih zdi, kakor da ne bi iz dosedanjih napačnih računov dobili potrebnega pouka. Ni je danes sile, ki bi utegnila streli naše narode v njihovi borbi za neodvisnost in prijateljstvo z drugimi narodi, v dosledni borbi za mir med narodi, za enake pravice malih in velikih narodov, zaostalih in razvitih držav.

Zato ta skupščina, izražajoč to notranjo enotnost, čvrstost in doslednost naše države v borbi za enakopravne odnose med1 narodi, hkrati govori svetu resnico o delovnih lju­deh naše države in njihovih predstavnikih, ki se enodušno bore za mir na svetu in za mir na svojih mejah.«

se l i ob l e tn i c i ustanovitve O F . Neznano j im je, a l i so dosegli p l a n odkupa; zd rav i l n ih zelišč, katere odkupuje K Z Podzemel j na­mesto domača K Z . Z d i se jim«, da sta dva t rgovska loka la v k r a j u preveč. Pos l ova l ­n i ca Okra jnega magaz ina naj, b i prevzela, tud i poslovanje Kmet i j ske zadruge a l i ob­ratno. P r i d o b i l i b i n a ta način l oka l za go­stišče, k i b i b i to v k r a j u zelo« potrebno. To­variš Piletič je zadolžen, da to ured i . Ope­k a r n a ne de lu je kot b i b i lo treba. N a su­šilnicah m a n j k a strešna opeka i n tud i po­manjkanje delovne si le je občutno.

V s i odborn ik i s tovarišem Malešičem« — gas i l sk im ve te ranom — SO se obveza l i d a coido podp isa l i po 1000 d in l judskega poso­j i l a P r a v tako se bodo p o t r u d i l i , da, doseže n j ihov kra j najmanj 100.000 d in posoj i la .

V G r a d a c u p rav vse' množične organ i ­zacije uspešno delajo. Sestanke imajo red­no. V ok ra ju obstoja t u d i K U D ' , k i po za-siliuigi učitelja, tov. Kiumiaveirjiai p r a v dobro deluje. P r e b i v a l c i redno preb i ra jo časopise. V ra zmeroma m a l i vas i — Gradac šteje 50 hišnih številk — je 20 r ad i j sk ih aparatov.

T u d i n a S in j em v r h u ne dremlje jo. N a zadnj i seji K L O čigar član je tud i tov. Koibetič, k i se je le ta 1947 v r n i l iiz Ame ­r ike , so se k a r zares poraagovor i l i . T u d i zastopnik i množičnih organizac i j so sodelo­v a l i p r i seji. Seja, je p redvsem obravnava la gospodarska vprašanja. Toča jiim je letos precej računov prekrižala, saj' je b i l a taka , da je mars ika t e r i pastirček piribežail domov s krvavečo glavo. Ljudstvo: tega: kraja, je nezadovol jno s Kmet i j sko zadrugo, k e r n i m a t a k i h predmetov, k i b i j i h lahko k u p i l i z z d r a v i l n i m i zelišči. V tem je tud i v z rok , da n i akc i j a za nabiranje ' z d r a v i l n ih zelišč ime la večjega, uspeha. T u d i za oddan« svinjske kože niso d o b i l i v zameno usnja. Tak način, pos lovanja zadruge p rav gotovo ne bo ko r i s t i l nadaljinijemiu zb i ran ju sv in j ­s k i h kož. — Z l j udsk im posoji lom: ne bodo zaostajal i za os ta l imi k r a j i v okra ju Črno­melj 1. P rav i j o , d a tud i ' kme t 'Spoznava po­men i n k o r i s t i l judskega posojila,. Žrtvam iašizma namerava jo postav i t i dostojen spo­menik . D a v k e redno plačujejo, ker se do-bro zavedajo svoje dolžnosti do države, le eno be lo v rano imajo: med' seboj: posestnik Krupič iz Drag spada med najbolj, imovi te l jud i v k r a j u , je p a »najbolji nereden p r i plačevanju davkov. Z a leto 1949 je še za 5962 d i n v zaostanku.

• S k r b Okrajnega, p i on i r skega štaba za­služi vse pr i znanje , «ker je o r gan i z i r a l v G r i b l j a h p i o n i r s k o taborjenje. Ob i ska t i p i o ­n i r j e p r i tabor jenju je užitek. Nasmejani obraz i i n trebušni pasov i p ion i r j ev , n a kar­ter ih je z a rad i doitare i n izdatne; h rane vedno več luken j , pričajo, da je taborjenje uspelo i n da je skrb odgovorni h pohvale vredna. Vode v K o l p i je dovolj: — še top­lejša je odi one v L a h i n j i .

K o bo ta dopis objav l jen v »Dolenjskem listu«, bo p r i nas že potujoči kino:. P r ed ­stave bodo povsod, k j e r imajo e l ek t r iko . T u d i to je nov dokaz, da l j udska oblast s k r b i za svo je . l judstvo.

Iz vseh teh besedi, k i sem j i h nap isa l , l ahko ugotovite 1, dla so vse tiste čenče k i j i h t robi jo nepremišljeniki, češ: »Na, Gor ­j anc ih je po lno ubežnikov« — iz trte zvite. Res je, d a letos m r g o l i na Gor j anc ih l j ud i : to p a niso' ubežniki, ampak letovišča r j i tu-r i s t i , člani s i n d i k a l n i h podružnic, in pa »ma-linarji«, k i bodo našim najmlajšim; natočili tekočipe, sami sebi a^pt^s oidmjj camcoi oiu

pa p r i s k r b e l i s l adkor i n druge dobrote,"

Organizacijsko poročilo pa ni skrilo tudi napak in slabosti dela Fronte v prvem pol. letjiu. Predvsem ni bil izpolnjen polletni plan dela, k i smo ga sestavili na letošnjem prvem plenumu v februarju. Članarina ni pobrana v mnogih organizacijah. Premalo je bilo seji K O OF, o prostovoljnem delu fron­tovcev pa ni pravega pregleda, dasiravno

• in pomanjkljivosti so marsikje veliko naredili. Člani izvršnega odbora in plenuma se sami niso povezovali s sekretariatom O O O F , tako da so delali le nekateri člani. Izredno slabo je razvito ideo-Ioško-vzgojno delo v osnovnih organizacijah. Od 13 komisij, ki bi morale biti sekretariatu v veliko pomoč, so delale samo nekatere, druge pa so životarile na papirju.

Člani plenuma so sklenili nato, ko so v referatih tov. zuglja in tov. Burgerja dobili pregled stanja v organizaciji OF, da je treba dosedanje mrtvilo odprai-viti. Živahno so se oglašali k besedi in pred­lagali razne ukrepe. Predvsem so sodelovali pri tem tov. Jože Roje iz Lopate, tov. Sobar in Pelko iz Dol. Toplic, tov. Mirtič iz No­vega mesta, tov. Miha Zupani iz Smarjete, tov. Viktor Zupančič iz Novega mesta in več drugih tovarišev. V raasgibano razprav­ljanje je posegel tudi tov. Bogdan Osolnik in podčrtal glavno nalogo frontnih organi­zacij v okraju: oživeti in skrbeti za široko, demokratično ini nenehno politično! delo z ljudstvom. Vse naše delo mora biti prežeto z borbo proti birokratizmu, ki se pojavlja v najrazličnejših oblikah, je poudaril tov. Osolnik, hkrati pa moramo krepiti moralno politično moč enotnosti naših narodov v borbi za mir. V zanimivem govoru je nato razložil članom plenuma tudi delo kongre­sa Nacionalnega komiteja za obrambo miru in njegovo resolucijo, ki je ponoven dokaz vsemu svetu, da smo za neločljiv mir in enakopravnost vseh narodov to držav na zemlji.

Vrsta sklepov, ki jih je nato sprejel ple­num, bo v prihodnjih tednih in mesecih prav gotovo poživila delo Fronte v novo* meškem okraju. Za to bodo poskrbeli člani plenuma, ki so na nedeljskem obračunu svojega dela ugotovili, da so bili doslej pre­malo delavni. V bodoče se ne bodo več za­našali samo na aktiviste z okraja, ampak bodo sami skupino z odbori OF reševali te­koča vprašanja in delali z ljudstvom.

Sledile so dopolnilne volitve, pri katerih je bil v sekretariatu OO O F izvoljen za predsednika okrajnega odbora OF tov. Mar­tin zugelj, za sekretarja pa tov. Tone Po. červina. Z nekaterimi novimi člani je bil dopolnjen tudi izvršni odbor OF,

Biti član okrajnega plenuma je brez dvo^ ma častno priznanje, ki gre najboljšim akti­vistom OF. Drugo zasedanje plenuma je v nedeljo znova potrdilo, da je to hkrati tudi odgovorna naloga. Poživitev političnega de­la v okraju zavisi od požrtvovalnosti članov plenuma, ki so obljubili, da bodo izpolnili svojo dolžnost.

Sem in tja po Beli Krajini

Stev. 23. > D O L E N J S K I L I S T < Stran a

Prometnim nesrečam: ZAPIK! Spornim n a prometno nesrečo na Kand i j - .

Skem križišču, k i je ter ja la življenje kme­tice iz St. Jošta je vsem Novomeščanoim še v spominu. Sest otrok je ostalo brez m a ­tere, sedmi podi s r c em nesrečne žene je z %> v r e d še nero jen u m r l . Žalost i n jok za­puščenih o t rok ne bosta n i k d a r p r i k l i c a l a i z . gubljne matere, k i je ne more nihče n a Svetu nadomest i t i . Nedavna nesreča s k a m i -°nomj n a gor jansk i cest i n ad Težko vodo ie tud i z a v i l a v čmimoi dve družini.

Število d rug ih , manjših a l i večjih nesreč, ki n iso redke- i n terjajo mater ia lne žrtve in travniško pomoč v .bolnišnicah, zahtevajo °d vseh nas, k i imamo vsakodnevne oprav­ke po poteh i n cestah, dla pogledamo, s t va r i do dna iin/ rečemo odločno1-. »Zapik! «

Nočemo zv racat i g lavno k r i v d o teh ne-sreč le n a vozn ike moto rn ih voizil, vendar lahko mi rne duše povemo,, d a so. p rav on i Največkrat vizrak. Nesodobne ceste i n ud.i-

grajene v preteklosti,, so v našemi o k r a ­ju, posebno pa v N o v e m mestu,, vsem nam refcen opomin . So šoferji, k i b i j i m človek Kpal zak lade : svojo odgovorno' službo iz­polnjujejo vesitno, pošteno in v r edno človeka Aašega časa, k i se bo r i za soc ia l i zem. Sveta l [pn ie r takega v o z n i k a je šofer O K A P tov. Zupančič. P r i vseji odgovorn i in včasih sko­raj prenaporinl službi ne bo n ikda r poiza-

da je človek, k i ga srečuje a l i dohi ­teva danes za državo: bogastvo, k i se da le težko nadoknad i t i . Imamo p a tud i take, k i ^služijo, da b i j i m človek isnel roke z vo­lana, j i h vikleinii i n j,ih pos la l tja, k a m o r sPad,ajo. Ce on i ne spoštujejo svojega b l i i -ISega, tud i ne zaslužijo, da d rug i nje spo­štujejo. Nedavn i p r i m e r — zopet v K a n d i j i

ko je tovormi av tomob i l kot za Stavo drvel za kolesar jem, k i je* s tem,, d a je v rge l ko lo od! sebe pod avtomobi l sam za M ušel gotovi s m r t i , zasluži težko obsodbo, k d o r k o l i je za volanom,, pa naj bo v tak i

talki sluižbii, in se ne drži p rometn ih Predpisov, ter s temi sp rav l j a v nevarnost

l j ud i : n a strog zagovor z n j i m ! Z a •kole­sarje ve l ja isto. T i so še bo l j p r ed r zn i . So tak i , k i n a p rome tn ih k r a j i h žele p r i k a z a t i l judem cirkuško izvežbanost s kolesom 1. Ne­r e d k a s l i k a novomeškega ko lesar ja j a tale: po cesti gre stairček. Ko l e sa r se p r i p o d i za n j i m brez zvonjenja, se obregne vanj a l i ga celo. podre ; i n da bo nesramnost še večja, se m u za nameček še zareži v- obraz. T a ­k e m u k o l o i z rok i n ga dat i t is temu, k i ga bo uporab l ja l za kor is tne namene a l i pa za zdrav šport.

K r i v i c o b i de la l i šoferjem in ko lesar jem, če b i v a l i l i vso k r i v d b za nesreče le na nje. Imamo pešce, k i se včasih vrtijo« k o t ' pi jane muhe, da spravijo 1 iz ravinotežja še tako vestnega šoferja. M i s l i m , da ne bo zamere, če ponov imo besede ne samo- ene­ga šoferja: »Kokoš, k r a v a i n klepetava 1 žen­ska n a cesti , je najmanj zaželeno srečanje!«

Vise' to velja' tudi za. vo«zntke s koiniji, k r a ­vami , v o l i — predvse«m pa z m i u l a i m i . T i zadnji 1 se včasih po najprometnejših u l i cah tako zakade, ko t d a b i i m e l vajet i v r okah sami E l i j a ,

Ne bo« napak, če ob tej p r i l i k i opozo­r i m o vse tiste, k i v poigo«s,tih p r i l i k a h po­čenjajo, z mo to rn im i ko l es i tak nepotreben h r u p n a cestah, da tud i tisteniUi, k i ima živce popo lnoma zdrave, to preseda. V s i t is t i , k i odgovarjajo za r e d na cesti , se pa naj Ob teh p r i l i k a h znajdejo ima mestu in urede s k a l i l c i m i r u tako«, da bo prav.

V e l j a za vse nas: ' upoštevajmo, cestne, odnosno prometne predpise, spoštujmo« svo­jega bližnjega. Nagrada za opreznost bo vel ikanska. : u t i hn i l bo« jok i n posušile' se bodo sotlze zapuščenih otrok, družini bo. ostal oče, m a t i ne bo ob jokova la izgubo edine a, in m i sami bomo močnejši v tako težki bitiki za našo srečo, kakršno1 b i jemo tud i m i v novomeškem okra ju .

Se enkrat : prometnim; nesrečam, in k a ­l i l cem. m i r u zap ik ! S.

Za devizo in za našo - žejo! T i i novomeške frontne br igade, k i So v

lvašem s lavnem Rogu dobi le pr i znanje za sVoje v e l i ko delo, so s svo j imi uspehi pove­dale, da smo tud i l judje iz novomeškega okraja čvrsto povezan i z našim pet le tn im Planom i n da nočem«, zaostajal i za d rug im i Prvoborci soc ia l i zma. Zadoščenje! k i ga danes ""flajo t rontovc i teh treh br igad, n i majhno, se večje p a bo, k o bomo g ledal i v teh dneh "hmeljarje«, k i bcdlo na Štajerskem o b i r a l i i a d , k i n a m tako pr i j e tno h lad i žejo v vročih Pcletnih dneh i n prinaša tako dragocene devize za naše gospodarstvo: h m e l j ! Ob i -^nje hme l j a ne ter ja žuljev, le dobre volje i e treba in če se zraven doda tud i dobro Plačilo za delo i n bone. s k a t e r i m i se bodo r ' b i ra lc i lepo i n toplo ob l ek l i za z imo, bo v r i sk ob dobr i hme l j sk i l e t in i še bol j spro­ščen.

Naš novomeški okraj bo da l dve sto 1'ron-W c e v za ob i ran je hmelja,. P r i j a v i l o se j ih J e že lepo število i n k a k o r kaže, bo vsak čas dosežena določena številka. L a h k o delo ne kliče čvrstih moških mišic, zato bodo br igade ^stav l ja le predvsem ženske i n mlad ina , C l a -J| i ce A F Z bodo znova« dokazale , da je n j i -h ° vo zaupanje v naše državno vodstvo čvr­

sto i n neomajno. P a t u d i sama »zeiena Šta­jerska« je k a r se da privlačna s svojo zna­čilno lepoto Ob i ran j e hmel ja bo na po l izlet.

V spominu so m l besede Štajerca i z Sa­vin jske dol ine, k i m i je med vo jno nud i l prenočišče i n jedi . »Dolenjce i m a m najrajši za ob i ran je hmel ja , k e r so p r i d n i , pošteni in vedno dobre vol je!«

Tako uživamo Do l en j c i na Štajerskem slo­ves dob r ih ob i ra lcev hmelja'. Letos bomo znova dokaza l i , dla smo take pohvale v r edn i . B r e z lojtrniških voz, z v l a k o m i n k a m i o n i se bomo p r i sme j a l i hme l j sk im nasadom, j ih obra l i i n za drugo leto sami sebi natočili zvrhano kupo dobrega p i v a .

V e l j a : naš novomeški okra j bo d a l dve­sto f rontovcev za« obiranje hmel ja , v pre­pričanju, da ne bo za nami zaostal ne tre­ban jsk i ne Črnomeljski okra j . Med Štajerci-k i nas bodlo spre je l i i n poskrbe l i , d a ne bomo dobrega lačni p a bomo po t rd i l i , da nam n i sia«mo za lepe denarne in bone, am­pak tud i za to, dla« ne ostane nobeno zrno hmel ja na k o l u .

N a svidenje v pre l ep i S a v i n j s k i do l in i -Lojze.

K a p o č i t n i c e , . . . Gledam i n Opazujem Dolenjce, k i te dn i

0 (Jha.jajo na dopust i n pa tiste, k i se vračajo mor ja i n p l a n i n . N a p r v i h kaj h i t ro pre-r e m z obraza skr i t o pričakovanje, hrepe-

^n j e " po mor ju in p l an inah , p r i d rug ih pa v s a *do'živetja, k i j i m j i h je n u d i l m o d r i ja­dranski v a l a l i p a p l an inska roža nekje na Gorenjskem.

V i d e t i zadovol jnega človeka v teh pasje ^fočih dneh, dtene opazova lcu tako pr i jetno, kakor b i p o p i l k u p o h lad i lne i n okusne p i -•J:ače„ Radvednemu ko t ma lokda j p re j , mii ne d^ žilica m i r u vse dok l e r me ne zapelje ko -r a k v pos lova ln ico »Putnika« v N o v e m me-s t u - P r i j a z n a M a j d a i n R o m a n m i bosta po-^ a g a l a rešiti uganko, zakaj pr iha ja jo tako

e d r i h obrazov z dopusta. To, dia pos lova ln i ca »Putnika« v Novem

^estu služi de lovnemu l judstvu pe t ih ok ra -že menda veš, in tudi to, da je današ-

I} l »Putnik« zato, d a pošteno posreduje med JMs t vom i n u p r a v a m i hotelov n a mor ju in teninah, t i je m o r d a znano. M i v s i se t r u -'mn z v semi s i l am i , dla b i svojo dolžnost e s tno i zpo ln jeva l i . Živimo v prepričanju,

3 1 tako tud i delamo!« Med tem k o m i je tovariš R o m a n tole

°%ovedoval, je i m e l a M a j d a k u p op ravkov kmet i cami , k i se poslužujejo »Putnika«,

/a' s e ne drenjajo n a železniških postajah, Ig1* včasih skoraj ne zmore blagajničarka ^ iazno postreči vsem po tn ikom.

R o m a n z nasmehom nadal juje : »Teže j i h je b i l o p r i p r a v i t i i n navad i t i na »Putnika«, kako r p a piščeta odvad i t i od kok l j e . Zdaj že k a r gre. Prepričale so se, d a n a ta način same sebi naprav i j o uslugo. Saj bo šlo!«

— R o m a n , jaz b i r ad . . . « - Vem., ka j b i rad . Poslušaj: do 24. ju l i j a

je s posredovanjem« naše pos lova ln ice i z k o r i ­st i lo svoj l e tn i dopust 124 delavcev, 103 na­meščenci, 22 gospodinj i n 12 otrok. Z a l m i je, da t i ne morem povedat i vt ise in doži­vetja vseh teh 261 letoviiščarjev, d a b i spo«-znal . kako so preživeli l e tn i dopust. Opozar­jamo j ih , da imamo v naši pos lova ln i c i k n j i ­go, v katero naj zapišejo svoja doživetja1, zadovol jstvo a l i p a upravičeno pritožbo, pa nam m a l o k d o u stre že. N e vedo, da b i s tem sami sebi pomaga l i : m^ b i poskrbe l i , da b i se nevšečnosti, k i so se zgodile na potovanju in v hote l ih , drugo leto odstrani le . Zato smo tukaj , saj vendar služimo sami sebi i n naši udobnost i na odd ihu . Imamo tud i lepo 1 šte­v i l o t a k i h , k i vedo, da imajo p rav i co do p r i ­tožbe i n p a do pohvale . Pro fesor ica Janko -v i č eva . . . «

N a u l i c i sem jo srečal i n jo pobara l o dogodkih n a H v a r u , k j e r je s svo j ima dvema o t rokoma preživela počitnice.

»Kaj naj v a m povem« — m i s prij«aznim razumevan jem odgovor i socialistična vzgoj i ­te l j ica ne samo mlad ih- ampak tud i nas sta­rejših l jud i . Ime l i smo se lepo. Res ! Mor je je že samo po sebi radodarno, saj človeka

boža n a vse pretege; hrana , k i jo p a terja voda v po l e tn ih dneh, je b i l a zame in za otroke dobra i n dovol j i zdatna. Ver je tno — tovarišica Jankovičeva je zdrkni la , s pogle­dom po mo jem močnem telesu i n se nasmeh­n i l a »bi tebi ne zadostovala. Prepričana pa sem, da s H v a r a , k j e r sem preživela to l iko p r i j e tn ih u r z mo j ima nasmejan ima otroko­ma, ne odhaja nihče lačen! Letošnje počit­nice so b i l e za nas vse t r i resrrčni oddih!«

Upa jmo, da bo v petem le tu pet letke, k o se bomo z n o v i m k o r a k o m približali c i l j u , tud i v D o b r n i drugače. Privoščite tud i v D o b r n i u t ru jenemu človeku odd ih , kakršnega k r vavo zasluži!

Z besedo sva se spopr i j e la tudi z o t rokom Jankovičeve. N i m i zna l v e l i ko povedat i , le to je reke l , da je tehtnica zahtevala ob v r n i ­tv i z dopusta, ko se je tehtal , en utež več. Zdelo se m i je tud i , da. so njegove oči p r i -

Ke rsn ikovega oožeta. člana kmet i j sko ob­delovalne zadruge, k i je preživel dopust v Opat i j i , sem dob i l p r i de lu n a po l ju . N j emu n i moglo Jadrans«ko sonce da t i barve , saj je je v letošnji vročini nudi lo tud i slovensko nebo. Človeku, k i i m a o p ravka n a po l ju še odveč. N jegov i zobje, k i se za sedaj še niso spopr i j a zn i l i z zobno pasto, so se k l j u b tej Jožetovi napak i nekam, vražje b e l i l i zarad i ogorelost i obraza ko je r eke l z nasmehom: »Sprva sem b i l k a r neroden med l judmi , k i so b i l i tako »nobel« i n razposajeni na Opa ­t i j sk ih u l i c ah in ob mor ju . K o p a sem sam sebe pogledal , sem v ide l , da sem tudi jaz v čednem oblačilu — k u p i l sem« ga z nagrado. K i sem joi lansko leto dob i l — i n da moja koža n i p r a v nič drugačna od osta l ih leto-viščarjev, pa, sem se ko j p r i v a d i l . Saj je morje zato n a svetu i n sonce zato sije. da ga v s i enako občutimo. In tisto u ro sem za­čel uživati. T u d i pr i jate l je sem si p r i dob i l . Na jbo l j zadovol jen sem p a b i l , ko sem dobre po l ure proč od g l avn ih kopališč našel skr i t kotiček. Takra t sem se slekel i n ob leke l v

'ob leko, s kakršno me je rod i l a mat i ob mo­jem ro js tvu. Se n i k d a r v življenju nisem tako močnp občutil narave , kot tam do l i v Opat i j i . T is te d n i sva s i z naravo pog leda la naravnost v oči. Tega dopusta ne bom po­zab i l . V e s e l im se prihodnjega!«

Besede kmeta K e r s n i k a so povedale vse in j im. n i kaj dodati . L e to b i m u odgovor i l , da sem j i h od srca vesel i n da želim, da bi ga k m a l u v s i dolenjski kmetje mog l i posne­mat i .

Je pa nekaj dopustn ikov , k i niso pr ine­s l i povsem zadovo l jn ih obrazov s počitnic. Tako se je enemu i zmed n j i h dogodilo, v D o b r n i v nekem hote lu , dla n i t i r juhe n i ime l n a postel j i . T u d i postrežba n i odgovarjala človeku, k i se v letu žrtvuje, t rud i i n muči.

vzete modr ino jadranskega neba i n da gle­dajo nekam, bolj široko v svet.

R a d b i še poveda l o doživetjih naših do­len jsk ih deklet , toda bo j im se, da b i preveč povedal . Saji ne b i b i l o nič prehudega, k a r so m i zaupale F r a n c k a , Lo j zka . M i c k a , Ne-žika in deset d rug ih , k e r n i bilo- nič drugega, kot vroč pogled, k i ga zahteva vroče nebo, smeha na k u p e i n p a koš razglednic , k i se danes obiskuje jo novomeški okra j z vseh s t ran i Jugos lav i j e .

L epo je b i l o leteviščarjem z Dolenjske, zato se t u d i R o m a n p r i »Putniku« tako za­dovol jno smeje, ko m u pr ipovedu jem svoje razgovore z l j udm i .

Napiši t u d i to, da »Putnik« ne obstoj i sa­mo za počitnice, ampak ima zvrhano narečje lep ih iz le tov n a vse s t ran i naše domovine. Z a seboj imamo letos že k a r lepo število iz letov: P l a n i c a , i z le t »14 dn i po Jugoslaviji«, k i so ga i z k o r i s t i l i študenti Ekonomskega t ehn ikuma po uspešni zaključitvi študija, in še dost i d rug ih . Tr ideset j i h je vseh skupaj . Za enkra t je najvažnejši bližnji iz let , k i ga bomo n a p r a v i l i 13. avgusta. Želimo, da se lega i z l e ta udeleži čim več kmetov , saj smo Ugotovi l i , d a je tud i našemu kmetu mor je p r i s r cu . Udeležba bo prav gotovo številna; zan imanje zanj je že sedaj i z redno ve l ik i ; . Množične organizaci je po vaseh - - posebno organ izac i ja A F Z — naj se potrudi jo in obveste l j u d i o t em ugodnem iz le tu v eno najlepših mest n a našem J a d r a n u . V o z n i n a bo n i z k a , menda le 195 dinar jev za osebo. Do len jc i tud i ma lo vedo o b r z o v l aku , k i h i t i hodom vozovn ico p r i »Putniku«, bo pr i spe l na Reko« i n v Beograd . V o z o v i teh v lakov so oštevilčeni, i n če si po tn ik p r i s k r b i p r e d od«-spočit na c i l j potovanja . Napiši to ljudem!«

R o m a n b i še pr ipovedova l , p a nima, o n časa ne jaz. M a j d i i n n jemu hvaležen od­hajam i z »Putnikove« pos lovalnice , p r e p r i ­čan, da, n i v N o v e m mes tu a l i o k o l i c i k u l ­tu rnejše postrežbe, kot ravno p r i »Putniku«. P r i m e r vsem os t a l im ! Grem. skoz i novomeški ulični p r a h , k i ga n i nikdiar konca , zaživim z v s em i t i s t im i , k i bomo šele i z k o r i s t i l i do­pust i n komaj pričakujem uro, k o bo na novomeški postaj i zav r i ska la l okomo t i v a ta­ko lepo, k a k o r ne zna noben instrument ne noben glas: »Na počitnice!«

23. jun i j a 1950. je v popo ldansk ih u rah i z b r u h n i l po«žar p r i posestniku Jožetu Z u ­pančiču iz Gambišča št. 5 K L O V e l , Gaber , okra j Trebnje . Za je l je celotno gospodarsko poslopje. Zgorelo je tud i pol jedelsko orodje, eno tele i n prašič. Ogenj je p l a n i l t ud i na gospodarsko poslopje Janeza F o r t u n a in m u uničil gospodarsko ter stanovanjsko po­slopje z vsem gospodarskim in po l j ede lsk im

orodjem, t r i glave živine, ovco in štiri p ra ­šiče. P r i reševanju živine je postal žrtev ognja tud i gospodar Janez Fo r tun .

V z r o k požara še n i ugotovl jen. Skoda znaša nad en m i l i j o n d inar jev .

Vse premalo je prev idnos t i in budnost i p red požari. Starši! N e dopuščajte, d a se vaši o t roc i igrajo z vžigalicami i n odpr t im ognjem!

titram 4 > D O L E N J S K I L I S T « Stev. 23

Malodušnost stanovanjske komisije pri

Eno najtežjih m najbolji peiećih vpra­šanj Novega mesta je vsekakor stanovanjsko vprašanje. L j u d i , k i dajejo vse svoje sile po tovarnah, podjet j ih i n ustanovah, m ineva dobra vol ja, ko zapuščajo' torišče svojega odgovornega i n težkega de la ob spominu na stanovanje, k j e r se včasih — po domače po­vedano n i t i z l ekn i t i ne morejo.

Mestna stanovanjska komis i j a s tovarišem Zbačnikom n a čelu stoj i p r e d izredno težko nalogo-: o m i l i t i stanovanjsko stisko, nud i t i de lovnemu človeku k o l i k o r toliko* pr i j e ten kotiček i n m u pomagat i , da bo jutrišnji dan sposobnejši i n bol j spočit p r i j e l v roke nove naloge, k i z vseh s t ran i silijo vanji. — Ce kritično pogledamo to stanovanjsko k o m i ­sijo, ugotovimo, da j i delo ne gre tako i zpod rok, kot b i v dan ih razmerah iahko šio.

Se p r ed tovarišem Zbačnikom —- takrat je načeloval s tanovanjsk i k om i s i j i tovariš K r a l j -• je počivala v Ragovsk i u l i c i p r i ­je tna sobica skoraj pet mesecev osamljena, l judje p a so odhaja l i iz p isarne mestne sta­novanjske komis i je napo l obupan i , k e r so j i h K ra l j e v e besede: »N i praznega prostora!« — surovo por i va l e skoz i v r a t a na ul ico . Po­dobne p r imere presneto dobro poznajo vs i t i s t i , k i so i m e l i op ravka v te ji p i sa rn i .

O d K r a l j a p a do danes se n i kaj p r i d a i zpremen i l c . Nihče ne očita tovarišu Zbačni-k u , da ne de la i n da &j ne be l i las, očitamo mu pa upravičeno, da n i m a t istega pravega čuta, s k a t e r i m b i v mars ika t e rem p r i m e r u odvzel de lovnemu človeku težko skrb . N i dovolj sedeti v p i sa rn i , p i sa t i odločbe in ži­ve t i odmaknjen- od stvarnega stanja iskalcev stanovanj, kot severni tečaj cd južnega te­čaja. Potrebno je zaživeti z l judmi , poznat i vsa stanovanja v mestu i n oko l i c i , skupaj z vsemi člani stanovanjske komis i j e de lat i načrte, kako i n n a kakšen način b i se vsaj malo izboljšalo stanovanjsko vprašanje. Res je to t rdo vrašanje i n težka naloga, res je pa tudi, ' da b i to vprašanje s tesnejšo pove­zavo z družinami, nap rav i l o k r epak korak napre j . T r e b a je s čim večjo velikodušnostjo de la t i ne samo v p i sa rn i stanovanjske ko­mis i je , ampak tud i n a terenu med l j udmi .

Pokažimo tovarišu Zbačniku s prs tom na nekaj p r imerov , kot dokaz za, naše u p r a v i ­čene očitke. Na j sprejme to kot resno željo pr i zade t ih družin, da m u p r i tako, odgovor­nem de lu tud i pomagajo-.

Ce pr ide k d o od uslužbencev Okra jnega l judskega odbora k n jemu, m u potoži o nemogočem stanovanju i n p ros i za boljšega, dob i k ra tek odgovor: »Je zakon, in na osnovi zakona so ustanove dolžne, da same skrbe za stanovanja svoj ih uslužbencev!« K a k o pa je z l o k a l n i m i gradnjami , ve tovariš Zbačnik prav dobro, k e r drugače ne b i za stanovanja uslužbencev Mestnega l judskega odbora vse lepše skrbe l , kot pa za druge upravičence. Med tem so se nekdo st iska v stanovanju, i m a Mestna sflanDvtanjska komis i j a r e ze rv i rano

stanovanje za uslužbence M L O .

Vzemimo samo en p r ime r , k i p a n i osam­l jen: za tovariša Z iber ta , k i i m a že solidno stanovanje, ima stanovanjska komis i ja re­ze rv i rano drugo stanovanje, z druge s trani so p a vse prošnje t is t ih , k i čakajo, na stano­vanje po dve le t i , bob ob steno. Podpred­sednik Okra jnega l judskega odbora tovariš Sm id , je k l jub svojemu odgovornemu de lu i n t rudu, k i ga vsakodnevno žrtvuje borb i za boljšo bodočnost nas vseh, stisnjen s šti­r i m i člani družine v sramotno stanovanje v Suk l j e t ov i u l i c i . T a odnos do tovariša Sm ida i n do številnih d rug ih od s t ran i stanovanj­ske komis i je zasluži obsodbo, k i naj pouči odgovorne, da se z družinami de lovn ih l jud i tako ne ravna . Dvom imo , da so tovariš Zbač­n ik i n ostal i v k o m i s i j i pog ledal i v stanova­nje tov. Smida , d vom imo tud i , če b i se hotel kdo i zmed n j i h vse l i t i v tako stanovanje.

Ce se mačka ponesnaži, jo najlažje odva­d imo te navade s tem, da j i pot isnemo nos v kupček, k i ga je pust i l a za seboj v sta­novanju. Zato ne b i b i lo napak, če b i člane stanovanjske komis i je p r i M L O Novo mesto za nekaj časa p r e s e l i l i v stanovanje, kakršno je stanovanje tov. Smida . Prepričani smo lahko, da b i se sk rb za izboljšanje stano-

' v an j s t i s t im t r enutkom podvojila,. Imamo tud i stanovanjsko, komis i jo II.

stopinje s tovarišem U r h o m na čelu. T a naj b i rešila pritožbe, k i j i h naprav i jo up rav i ­čenci, ka t e r i so doživeli k r i v i c o na mestni stanovanjski komis i j i . Tako b i dob i l i saj ne­kaj zadoščenja za vsa t ista neuspešna pota od Ponc i j a do P i l a t a . P a n i tako. O tem se je prepričal tovariš P i r e , ta jn ik O L O Novo mesto, k i m u že preseda tako nevestno, po­slovanje stanovanjske komis i je p r i M L O Novo mesto. Tov. P i r e je p r i tov. U r h u ugo­tov i l , da so nekatere pritožbe neupravičene i n da l nalog, da se j i h zavrne. S tem. b i namreč b i l e dve družini rešeni dvomov: t ista, k i čaka na stanovanje i n t ista, k i ne ve a l i se bo mora l a i zse l i t i a l i ne. Stano­van jska komis i j a II. stopnje je šla preko naloga tov. P i r c a . Pritožbe so še napre j le­žale nerešene brez obz i ra na čakanje l jud i , k i so komaj čakali na rešitev pritožbe. Tako poslovanje stanovanjske komis i je II. stopnje jemlje iz src iska lcev stanovanj poslednje upanje i n p a tud i zaupanje, k i b i ga ta ko­mis i j a m o r a l a imet i .

D a ponov imo: stanovanjska s t i ska ne bo rešena z odločbami v p i sa rn i , ampak v stal­nem s t iku z družinami, k i so brez stanovanj a l i pa v s tanovanj ih človeka nevredn ih . B i t i pr i ja te l j , pomen i pomagat i ljudem., ne p a da se j i h grobo brez občutka odgovornost i in dolžnosti zavrne i n s tem jemlje veselje do

"dela , k i ga danes ter ja od vseh nas borba za soc ia l izem. V p r i m e r i h grobe kršitve dolž­nost i od s t ran i stanovanjske komis i je , v p r i ­m e r i h protekc i j e i n podobnega, p a naj se stanovanjska komis i j a s tovarišem Zbačni­k o m pokliče na odgovor.

P I Š E J O N A M z e veste? »U Budimu gradu čudno čudo kažu.. .«

(Hrvatska, narodna) No, p r o s i m vas, ne samo v B u d i m u . T u d i

v našem mestu, k i je staro, ne novo. K a j v B u d i m u ! T a m so samo pose ja l i projo, da je z ras la »mišu do ko lena , žabi do ramena«, p r i nas so p a vse večja čuda. Najnovejša., s področja hig iene, življenjske varnos t i i n velemestne estetike i n še mars ika j . K a j res še ne veste? Izvol i te , natočim vam nekaj kape l j p r i s t n i h nov ic ; poživile vas bodo kot r u j n i trškogorec. Samo nekaj , p ros im, d a ne boste od p r e h u d i h presenečenj. . . no, torej :

1. Ostro je ukazano i n na svi t lo dano, da smejo moto rna voz i l a vseh ob l i k in vseh vrst šoferjev voz i t i z b r z ino največ!! p e i k i l omet rov na uro skoz i • edino mestno, p ro ­metno ul ico . Z a prekršek huda kazen. Po-

.zorno oko bo vražje paz i lo na, kr iž iščih. . . In zdaj bedo vozače tako strašno hudo p r i ­jel i? Baje mesto ne potrebuje t a k i h gostih oblakov p r a h u , pomis l i t e ! Ce lo to je vzrok, ker je u l i c a ozka i n čudno zavita, i n ke r je mesto pač — metropo la . Hudimana., smo pa tiči, a!

2. S taisto ostr ino se bo pr i j e lo naše v rhunske akrobate-motor iste , k i drv i jo , kot b i kje zavoha l i pijačo. P o l u r n a m u z i k a pod o k n i , k i jo strokovno izvajajo lepo m i rno stoječi motor j i , se zaradi nemuz ika lnega ču­ta meščanov zabrani . E h , k a r škoda,!

3. Prečna pot za pešake na K a p u c i n s k e m trgu bo spre tn im in ne rodn im kolesar jem odvzeta, navz l i c temu, da tako var ie te jsko sučejo svoje voz i l o m e d množico l jud i , i n čeprav še n i b i l o smrtnega p r i m e r a , k i b i

morda b i l za prepoved zadosten vzrok . Ve-dečni p rav i j o , da ko lesar j i lahko, pel jejo po cesti . M e n d a je tud i po d rug ih mest ih tak red, zato še m i nočemo ostati zap lankar j i .

4. U l i c e bodo včasih p o l i l i , da se »vodni voz« prezrači. Sment, razv i j amo se!

5. Blagog lasno kruleči tenor ist i i n basisti-srčni p r i j a t e l j i V i k a Lo z i c a , ponoči po me­stu ne bodo sme l i p r i r e j a t i koncertov , razen pod odejo. ( A l i ne bo to v k v a r pevsko-p i v sk i ku l tu r i ? )

No, drugič spet ka j . A l i verjameš vse to, me boste vprašali. P r os im , odkod ta vaš utemel jeni dvom.? Ce ver jamem? N o . . . po­tlej sem se p a z b u d i l !

UNIČUJMO P O L J S K E MISI! K d o ne poizna velllike |škodlljivlkie naših

polji — pol jske miši, k i se je zelo, raz ­pasla? N a p r i d e l k i h se pozna, da. so napra­v i l e letos posebjno v e l i ko škode. Naša k r o m -pirišča so že zarad i suše precej, ogrožena-, zdaj p r e t i p a še poljska, miš. Zato je nujno pot rebno da začnemo to. golazen; uničevati.

Po l j ede l sk i s t r okovn jak i , k i imajo bogate izkušnje p r i p r i p r a v a h strupov za uničeva­nje po l j sk ih miši, priporočajo, d a se pos lu­žimo bar i j evega karbonata . Na razpolago ga je dovolj!.

Kakšen je bar i jev karbonat , k a k o se p r i ­p rav i , da je uspeh uničevanja uspešein?

Ba r i j e v karbonat je bele barve. P r i p r a -viimo pogačo, iz 1 k g bar i jevega ka rbona ta in 4 tog koruzne , pšenične a l i ržene moke . Dodamo še ma lo kvasa in p r imerno količino vode, da nap rav imo testo. V o d i primešamo neko l iko ma l inovega a l i borovničevega so­ka, d a je pogača pobarvana ; to storimo, iz

prev idnst i , da ne b i zas t rup i j ene pogače jedel človek. Testo trdo zapečemo i n razre­žemo- na koščke (približno lešnikove v e l i ­kost i ) . Koščke pogače ovlažimo s posnet im mlekom. P r eden začnemo, poktadat i vabo. v mišje rove, zagrnemo odprtino- z, zemljo. V vsako, novo lukn j o položimo čim. globlje 3 do 4 koščke pogače.

K e r imajo miši zelo razv i t v oh i n se človeka, boj i jo , n i priporoči j i vo-, d a pogačo pr i j emamo z go l im i r okam i , ampak polaga­mo koščke z žlico iirv čirn globlje. P o po la ­ganju zast rupl jen ih pogač pust imo luknje odprte.

K J E J E NAS CEMENT? Tako sprašujejo vaščani iz Zafare p r i Žu­

žemberku. R a d i b i vede l i , kje je obtičal cement, k i j i m je b i l nakazan, da b i s pro­stovoljnimi de lom u r e d i l i i n zajez i l i »Bič« pod vasjo i n s tem dob i l i h ig iensko ure jen studenec, živina p a ko r i t o zai napajanje.

N a masovnem sestanku, k o so razprav­l j a l i o odkupu mast i i n mesa, so sprožili tu­d i vprašanje cementa. Zafarčani so p r i p rav ­l j en i , da z lastno delovno, s i lo i n prostovol j ­n i m de lom zajezijo studenec i n si s tem- iz­boljšajo življenjske pogoje. Cement j im je nakazan , toda ne morejo ga dob i t i . Vaščani so že p r i t i s k a l i n a k l j u k o p r i O F , k i žal še do danes n i ničesar ured i l , čeravno, je do l ­žan, saj je v svoj program, pros tovo l jn ih del vnese l gradnjo tega vodnjaka. Upamo , da ta kor i s ten načrt ne bo ostal samo na pa­p i r ju , temveč bo uspešno, končan. M o r d a b i b i l a L j u d s k a inšpekcija tako korajžna a l i pa K o n t r o l n a komisija., da b i razvoz l j a la ta gor­d i j sk i vozel i n razčistila vprašanje, zakaj si Zafarčani s pros tovo l jn im de lom ne morejo ured i t i vodnjaka, k i j im. je že iz h i g i ensk ih vz rokov zelo potreben.

' Vaščani.

IZ ŽIVLJENJA S E N T P E T R S K E MLADINE V nedeljo dne 23. ju l i j a je b i l a v St.

P e t r u od igrana pr i ja te l j ska nogometna tek­ma med mlad insko reprezentanco St. P e t ra i n reprezentanco koloni je , k i že dalj. časa tabor i p r i Otočcu. V tem srečanju je repre­zentanca počitniške koloni je iz K r a n j a za­služeno zmaga la z rezul tatom 4:2. St. Peter-sko moštvo mora gostom p r i zna t i , da so i g ra l i bolje i n da so b i l i v i g r i bol j pove­zani , kot domačini.

Istega dne so se v D o m u L judske p r o svete p o m e r i l i m l a d i n c i v šahu. Zmaga l i so St. Peterčani z 11:7.

K a k o r nogometna tekma, tako tudi sre­čanje v šahu n i b i lo dovolj, organiz i rano, k a r je k r i v d a mlad inskega a k t i v a St. P e . ter, k i je tud i napovedalo tekmovanje. Vse to ima ve l i k značaj za razvoj f i zku l ture in šaha p r i nas a l i k a r je najbolj važno, da so ta srečanja v v e l i k i m e r i pr ipomogla, k zb l i -žamju mlad ine i n da se m l a d i n c i počitniške ko lon i je ne bodo počutili osaml jen i , k a k o r na odmoru , tako tud i n a vseh akc i jah , k i j i h imajo v en i skupn i največji a k c i j i : akc i j i za zgraditev boljšega življenja sedanjim, in n o v i m generaci jam.

St. Pe t e rskemu mlad inskemu a k t i v u p a naj bo to v pouk za nada l jn jo k r ep i t e v m la ­d inske organizaci je , k e r se je n a teh sre­čanjih pokaza la strnjenost i n vo l j a z a f iz-ku l tu rno i n k u l t u r n o delo. Smat ram, a a je de ln i neuspeh dela, k i ga i m a St. Pe t e r sk i m l a d i n s k i akt i v , v e l i k o krivo- tud i to, dia nismo b i l i sposobni oceni t i razpoloženje in enotno vol jo naše mlad ine , k i naravnost želi, da se politično i n k u l t u r n o vzdigne.

Prepričan sem,, da bodb m lad inc i počitni­ške ko lon i je iz K r a n j a kaj več poveda l i o v t i s ih , k i so j ih dob i l i i z svojega logorova­nja p r i Otočcu i n to ne samo mam, temveč tud i vsej m l a d i n i p r eko »Dolenjskega lista«.

F . G .

N A S A K O N J E R E J A K a k o se naša l judska oblast t rud i tudi za

dv ig naše konjereje n a m kažejo z last i ple­meni trne postaje, k i j i h je letos mnogo več, kot druga leta. T u d i Mokronog ima letos pte-meni lno postajo, k a r do sedaj še n i ime l . Kmet j e Mokronoga , oko l ice i n iz odda l j en ih kra jev se poslužujejo p l emen i lne postaje. Ob­čutijo skrb l judske oblast i i n so j i hvaležni, ka r sem posnel -iz pogovorov z mnog im i kmet i .

Vodja pleimienilne postaje v Mokronogu je tovariš Luza.r V i n k o , k i s k r b n o oskrbuje konje i n se popo lnoma ziavedia svo j ih dblžno-st l . H l e v je vedno čist, kon j i snažni i n imajo red. Tovariš res vestno opravl ja, svoj posel i n je lahko za zgled vsem osta l im vodjiemi ple-m e n i l n i h postaj.

Možek.

Flavači, skakalci in veslači so se pomerili D e i a v m i i z ; k u i t u r n i K i n o v o m e š k e g a s p o j ­

nega društva »Krka« so nas pretek lo nedeljo presenet i l i . P l a v a l n a sekci ja je p r i r e d i l a p rve letošnje p lava lne tekme, združene s tekmovanjem veslačev, skakalcev v vodo in z waterpo lo tekmo«, p r v o po osvobodi tv i . K l j u b s labemu v remenu, k i p a se je po na l i ­vu h i t ro spremeni lo v k rasen popoldan 1 , se je na, obrežju K r k e zbra lo lepo. število l jub i ­tel jev vodn ih športov. V kopališču, k i ga je postav i la novomeška garniz i ja J A , so se zb ra l i športniki »Krke« i n p r i p a d n i k i J A . Navdušeni g leda lc i so zagorele f i z ku l tu rn ike toplo po zd rav i l i .

Na jp re j so se pomer i l i plavači in dosegli sledeče uspehe:

Mladinci 100 m prsno: Lapa jne 1,31,4; 50 m prosto: Barborič 0,39.

M l a d i n k e 100 m prsno: Mušet 2,03. Ciani 50 m metuljček Lena r t 0,46.6; 50 m

hrbtno Labanc ( J A ) 0,48,3; 100 m prosto Ro­tor ( J A ) 1,45; 100 m prsno Saranovič ( J A ) 1,57,3.

Štafeta 4 X 5 0 m : »Krka« (Lapajne, Valič, P in ta r , Smerdu ) 2,51.

P roga plavačev je b i l a p ravzaprav dolga

54 oz. 108 metrov . Po teka la je od levega brega do otočka i n nazaj. , S l ed i l a je water-polo tekma. M n o g i so prvič v življenju gle­da l i »nogomet« na vod i . K a j posebnega nam igrači sicer niso pokaza l i ; zmagala je ek ipa J A z rezu l ta tom 3:1. P r i p o m n i t i je le treba, da b i t ekma m i n i l a brez nepotrebnega ne-športnega razbur jen ja s s t ran i obeh ek ip . Važnejše je to, da bo v bodoče tud i ta vodn i šport na K r k i p r i v a b i l veliko, plavačev v vrste »Krke « , k i i m a vse pogoje za dober razvoj p lava lne sekcije.

P r i s kok ih v vodo sta se od l ikova la s k r a s n i m i i n natančno i zveden imi skok i pred­vsem tovariša S m e r d u i n Colarič. D a nismo brez naraščaja, so p o t r d i l i m l a d i n c i i n pio­n i r j i . P r i r ed i t e v so zaključile veslaške tek­me. V dvo jkah sta zmagala K a r e l A d a m in M i r o Thorževiski, v t ekmovan ju sando l inov pa M a r j a n Lenar t .

V nedel jo 13. avgusta bo v Novem, mestu D a n v odn ih športov s celodnevnimi spore­dom. N a zan imivo pr i r ed i t ev vab imo p la -vače i n čolnarje iz vseh kra jev Do len jske !

UREDNIKOV KOTIČEK Vsem dopisnikom! Kaže, d a ste nekam

bolj ostro ošpičili vaše svinčnike. Dop is i že v k a r lepem številu pr ihajajo v uredništvo in k a r je še bolj razvesel j ivo : tudi Be l a K r a j i n a se otresa m r t v i l a , k i jo je nekaj časa mor i l o . K o pa se zbude tud i v t rebanj­skem okra ju , bomo lahko ugotov i l i , da »Do­lenjsk i l ist služi t rem okra jem, ne pa samo enemu a l i dvema. Kako. in o čem pišite, smo se pogovo r i l i n a zadnjem skupnem sestanku. Bod i te prožni, pustite v nemar zastarele s tvar i , pišite o tem, kar je danes važno, k a r se p red vašimi očmi dogaja. Z dopis i v r ed pošiljajte tud i fotografije, odnosno, po­snetke tistega, k a r v dopisu opisujete. N a svidenje v uredništvu, časopisa- k i v a m je vedno i n ob vsakem času na razpolago z navod i l i i n nasvet i !

Globodolčanki. Tvo jo emodejanko smo pre­j e l i i n te v zvez i z njo pros imo, da se oglasiš ob prihodlu v Novo mesto v našem uredništvu. L e p o s i nap isa la .

»Sosedu iz privatnega sektorjau, Z ime­nom na dan a l i p a — stop! B r e z i m n i h do­pisov se »Dolenjski list« otepa. Ce vse tisto, k a r si nap isa l , drži, imej ta, ponos, da se tud i podpišeš. A l i b i t i ver je l nekomu, k i b i t i obrekova l ženo i n - se ne b i podpisa l v p i smu. Ne b i ! No — tako je tud i p r i nas.

Ježek. V našem uredništvu ne kuhamo zd rav i l za nesrečno l jubezen. Zate ve l j a isto, kot za »Soseda iz pr i va tnega sektorja«.

Grešak Fra i lC . T a k i h dopisov želi »Do­l en j sk i list«. Piši še i n še! Pričakuj daljše p ismo od našega uredništva.

PREKLICI Podp i san i B e r u s F r a n c i z Cege ln ice 22,

prek l icu jemi trdi tev, k i sem jo iznese l o Gailoiui Va l t e r ju , d i r ek t o r ju tekst i lne tovar­ne v Novem mestu, kot neresnično, i n se m u zahvaljiuijeml, da je u m a k n i l zasebno tožbo, — Novo mesto, 14. j u l i j a 1950.

B e r u s F r a n c s. r.

Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik lože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo- mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca*