Torek, 18. marca 2014, št. 54 www.finance.si

Zdrav menedžerO

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Latentno izgoreli menedžerji na delu, namesto na bolniškem dopustu

malno zavzet, dela 24 ur na dan brez počit-ka in dopusta, živi le za svoj posel in hkrati ustvarja materialni prestiž, to je bogastvo.«

Stres je najhujši sovražnik zdravjaGlavni vzrok številnih menedžerskih bolez-ni je kroničen stres na delovnem mestu, ki se ne konča z odhodom domov oziroma ko nekdo neha delati. Kazalniki stresa so povi-šan krvni tlak, motnje srčnega ritma, povi-

»Sestava menedžerskih bolezni se spreminja,« pravi primarij Bojan Lovše, specialist medicine dela, pro­meta in športa. Danes je več težav z duševnim zdravjem, ki so največ­krat posledica stresa. Čedalje bolj pogoste so anksioznost, depresija in izgorelost. Kljub temu na vrhu les­tvice menedžerskih bolezni še ved­no ostajajo bolezni srca in ožilja, sle­dijo pa bolezni kostno­mišičnega aparata.

»Čedalje pogostejši je pojav prezentizma na delovnem mestu, ko bolni kljub bolez-ni vztrajajo na delu. V času recesije in pre-strukturiranja podjetij to še toliko bolj ve-lja za menedžerje,« pravi primarij Lovše. »To pomeni, da je kljub veliki zdravstve-ni ogroženosti več izčrpanih in latentno izgorelih menedžerjev na delu in ne na bolniškem dopustu.« Iz statističnih po-datkov zdravljenja in odsotnosti z dela je razvidno, da gre pri bolnih menedžer-jih za vse težjo telesno prizadetost zara-di kroničnih težav – bolezni gibal, srca in ožilja. Vzrok za to je kronični stres, nepri-merno prehranjevanje, premalo telesne dejavnosti in psihosocialnega sproščanja.

Menedžerji ne gredo radi k zdravnikuDejstvo je, pravi sogovornik, da menedžer-ji »zaradi prezasedenosti« ne hodijo na re-dne preglede k zdravniku. »Stvari največ-krat urejajo prek sodelavcev, po telefonu in elektronski pošti. Tako pridejo – jih pri-peljejo – do zdravnika, ko je res nujno in je že skrajni čas.«

Zato bi morali odgovorni menedžerji še toliko bolj skrbeti za svoje zdravje, saj »če so menedžerji pod kroničnim stresom, preutrujeni, miselno raztreseni, agresiv-ni in konfliktni, energetsko prazni in brez-voljni, so neproduktivni in delajo večjo škodo podjetju, kot bi jo povzročili, če bi si vzeli čas za pregled in razmislek o zdra-vem življenju«.

Kronična preobremenjenost vodi v resne težave»Danes zaposleni delajo brez odmora, po-čitka ali sprostitve. Velikokrat celo prek rednega delovnega časa, od jutra do ve-čera. Opravljajo več del hkrati, zaradi pre-obilice dela so v nenehni bitki s časom in prav tako se njihovo delo ne konča z od-hodom iz službe, temveč se možgani tu-di v času, ki naj bi bil namenjen počitku ali spanju, ukvarjajo z nepotrebnim raz-mišljanjem o službi,« pravi primarij Lov-še in dodaja, da zaradi teh stalnih pre- obremenitev menedžerji doživljajo kroni-čen stres, ki nemalokrat vodi v resne teža-ve z zdravjem.

Sogovornik je prepričan, da je zaradi pa-radigme, ki od menedžerjev pričakuje čim več v kratkem času, s čim nižjimi stroški, z visoko kakovostjo in brez napak, prišlo do novih vrednot v poslovnem svetu, kot so popolnost, odličnost, poslovna (material-na) uspešnost, iznajdljivost in visoka oseb-na odgovornost za prevzeto delo. »Danes bi mislili, da je uspešen menedžer maksi-

šan krvni sladkor, holesterol v krvi in stre-sni hormoni, kot je kortizon. Tudi debelost je pogosto posledica kroničnega stresa ozi-roma nervoze, pravi sogovornik.

Najbolj pogoste in nevarne menedžer-ske bolezni so še vedno bolezni srca in ožilja (visok krvni tlak, poapnenje ožilja, angina pektoris, srčni infarkt in možganska kap) in motnje presnove (povečana vsebnost ma-ščobe in sladkor v krvi, debelost, sladkor-na bolezen). Sledijo bolezni lokomotorne-ga aparata (bolečine, zategle in boleče mi-šice hrbteničnega stebra, bolečine v vratu ali križu, bolečine vzdolž velikega nožnega živca, na primer išias, nelagodna mravljin-čenja zgornjih ali spodnjih okončin) in vse pogosteje duševne in vedenjske mot nje (an-ksioznost, depresija) kot posledica že omen-jenih psihičnih preobremenitev.

Delo, posel, poklic in kariera so glavni stresorjiStres je vzrok za dobro polovico sodob-ne patologije, kažejo tudi podatki evrop-

Mednarodni urad za delo je ugotovil, da izgorelost in depresija postajata glavni poklicni bolezni 21. stoletja; tako stres kot izgorelost sta pri menedžerjih najpogostejši vzrok, da lahko resno zbolijo

Slovenci najbolj nezadovoljni s svojimi delovnimi mesti

" Zaposleni v nobeni drugi članici EU niso tako nezadovoljni z raz­merami na delovnem mestu kakor v Sloveniji, kažejo podatki, ki jih je zbral Mednarodni urad za delo. Več kot tretjina Slovencev je izjavila, da delajo v slabih razmerah, imajo težave z motivacijo za delo in pro­duktivnostjo. Dr. Daniel Vaughan – Whitehead, izvedenec Mednarod­ne organizacije za delo (ILO) in vodja raziskave o delovnih razmerah v članicah EU, je razložil, da je to lahko posledica vse več stresa na de­lovnem mestu, prevelikega števila delovnih ur, naraščanja števila po­godb o delu za določen čas, zaradi katerih zaposleni vse bolj trepetajo za delovna mesta.

"Tudi nekateri podatki iz raziskave Eurostat 2009 kažejo, da sloven­ski zaposleni svojega delovnega okolja ne doživljajo sproščeno, am­pak kot neprijazno. Za slovenska podjetja je značilno naporno delo z visoko intenzivnostjo in nizko avtonomnostjo pri delu.

" Slovenija je med vsemi državami EU na prvem mestu po intenziv­nosti dela, skoraj tretjina zaposlenih pa se boji, da bodo v prihodnjih šestih mesecih izgubili delo. Povprečje v državah EU je dvakrat nižje, 13 odstotkov.

"V Sloveniji 62 odstotkov zaposlenih meni, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje, v EU je o slabem vplivu dela na zdravje prepriča­nih 35 odstotkov zaposlenih.

90 %vseh težav, zaradi katerih ljudje obiščejo zdravnika, je povezanih s stresom, kažejo podatki Eurostata iz leta 2009.

Torek, 18. marca 2014, št. 54 www.finance.si

Latentno izgoreli menedžerji na delu, namesto na bolniškem dopustu

skih in svetovnih raziskav, povezanih z delom. Med vodilnimi boleznimi sta anksioznost in depresija, sledi jima iz-gorelost. Po podatkih raziskav Eurosta-ta v državah EU trpi zaradi najrazličnej-ših oblik in posledic stresa od 65 do 70 odstotkov prebivalstva. Ameriški stro-kovnjaki so izdelali lestvico 50 najpo-membnejših stresorjev. Najvišje so uvr-ščeni delo, posel, poklic in kariera. Sta-tistični kazalci zaposlenih v podjetjih po Evropi kažejo, da več kot 50 odstotkov zaposlenih dela najmanj četrtino svoje-ga delovnega časa v zvišanem tempu ali pod močnim časovnim pritiskom; tretji-na zaposlenih nima nobenega vpliva ali zelo malo možnosti za vpliv na svoje de-lo; 10 odstotkov pa jih navaja, da so pri delu izpostavljeni zastraševanju. Posle-dice teh obremenitev se kažejo v psiho-somatskih težavah, ki najpogosteje pri-vedejo do bolezni. Stres je drugi najbolj pogosto omenjen vzrok za bolezen zara-di dela in prizadene 28 odstotkov vseh

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana je leta 2005 opravil raziskavo o odnosu slovenskih menedžerjev do zdravja in pro-mocije zdravja v podjetjih.

Anketirani menedžerji (direktor-ji in direktorice) so bili rojeni med letoma 1930 in 1983, v povprečju stari okoli 47 let, več kot polovica (54 odstotkov) je dosegla visoko-šolsko oziroma univerzitetno iz-obrazbo, 8,1 odstotka pa magiste-rij oziroma doktorat.

Življenjski slog in prosti časSkoraj 90 odstotkov anketiranih se ukvarja z rekreacijo; več kot po-lovica jih smuča oziroma plava, dobra četrtina teče, slaba četrti-na hodi k skupinski rekreaciji. Kar 86 odstotkov anketiranih obisku-je kulturne prireditve; najbolj po-gosto si ogledajo gledališke pred-stave, predstave v kinu ali razsta-ve. Skoraj vsi preživijo nekaj pro-stega časa tudi v naravi, pred-vsem v gozdu oziroma na vrtu.

Skoraj polovica menedžerjev je aktivna tudi v športnih in kultur-no-umetniških društvih.

Zdravje kot vrednotaAnketirani so na lestvici vred-not v povprečju na prvo mesto med osmimi vrednotami posta-vili družino, na drugo zdravje, na tretje delo, sledijo prijatelji, denar, zabava, domovina, na zadnjem mestu je vera.

Samoocena zdravja in skrb za lastno zdravjeTri četrtine anketiranih so oceni-le lastno zdravje kot dobro oziro-ma odlično, dobra petina ga je oce-nila kot »še kar«, dva odstotka pa kot slabo. Ocena lastnega zdravja je povezana z oceno zdravja zapo-slenih v podjetju, ki so ga anketi-rani večinoma opredelili kot dob-ro. Večini se zdi zdravje (zelo) po-membno za uspeh v življenju.

V primerjavi z drugimi po-membnimi življenjskimi področji slaba tretjina anketiranih lastne-mu zdravju nameni malo časa (štir-

je odstotki skoraj nič, 28 odstotkov pa malo). Dva odstotka namenita zdravju zelo veliko časa, 14 odstot-kov veliko časa, preostala polovica pa srednje veliko časa. Skoraj polo-vica anketiranih še nikoli ni bila na preventivnem zdravstvenem pre-gledu za menedžerje.

So pa menedžerji, tako moški kot ženske, zaradi izboljšanja svo-jega zdravja, pripravljeni v največ-jem deležu (90 odstotkov) spre-meniti prehranjevalne navade, v svoje življenje bi vključili več teles-ne dejavnosti, zmanjšali bi teles-no maso. Od 70 do 80 odstotkov anketiranih bi pogosteje hodilo na preventivne preglede, opusti-lo kajenje oziroma zmanjšalo ali opustilo pitje alkoholnih pijač, poskrbelo za varno spolnost in več časa namenilo zabavi, druže-nju s prijatelji in znanci. Skoraj 60 odstotkov bi jih bilo pripravljenih poiskati ustreznega zdravnika, v alternativno zdravljenje bi se jih preusmerila dobra tretjina, slaba tretjina pa bi jih bila pripravljena poiskati ustreznejšo zaposlitev.

Za menedžerje je nujno, da skrbijo tudi za svoje psihofizič-ne sposobnosti in si znajo pra-vilno razporediti čas za delo, za sprostitev in tudi za zabavo.

Če želimo ostati v dobri psihofizič-ni kondiciji, si moramo redno vze-ti čas za počitek med delom in po njem in tudi za dopust. »Aktiven ali pasiven počitek po delu naj bo po-poln odklop od vsakdanjega dela, zato ni prav, da doma prebiramo službeno e-pošto, imamo poslovne obiske, služben mobilnik za pogo-vore,« pravi primarij Bojan Lovše, specialist medicine dela, prometa in športa. Dodaja, da si moramo vzeti čas tudi za dopust, ki naj bo popoln odmik od službe. Naj bo ka-kovosten in dolg, saj je duševna iz-črpanost pri menedžerjih pogosto večja težava kot telesna utrujenost.

Rekreacija med tednom nujna»Za dobro počutje bomo poskrbe-li tudi z redno fizično dejavnostjo, rekreacijo, ki pomeni dejavno pre-življanje prostega časa na način, ki osvežuje človeško telo ali duha,« še pravi primarij Lovše. Vsaj tri- krat na teden priporoča aerobne telesne dejavnosti, pri katerih se lahno oznojimo in zadihamo. To so hoja s pohodnimi palicami ali brez teh, tek, džoging, kolesarje-nje, plavanje, pohodništvo. Zdrav-je in življenjsko energijo krepimo s pomočjo vode, zraka, uravnote-žene prehrane, nege telesa in tele-snih aktivnosti na eni strani ter na drugi strani s komplementarno in alternativno medicino sproščanja, različnimi masažami, savno in raz novrstnimi vodnimi kopelmi.

Za krepitev duševnega zdravjaDa bi lahko obvladali kronični stres, ki je posledica psihosoci-alnih vplivov in sprememb, se moramo prilagoditi delu po no-vem in sprejemati nove družbe-ne vrednote. Pogosto gre za spre-membe starih vzorcev vedenja, pravi primarij Lovše in dodaja, da se z različnimi tehnikami dihanja, mišičnega sproščanja, meditacijo in jogo učimo prepoznavati lastne občutke in pomen avtonom nosti in integriranosti za uveljavitev zdravih medsebojnih odnosov, obvladovanja stresnih situacij in ustvarjanja notranjega miru.

»Naš cilj mora postati, da smo srečni, sproščeni, da osrečujemo druge in da uživamo lepote življe-nja. Pri tem je pomembno, da de-

lamo dobro za družino, družbo in da vzdržujemo stike z znanci in prijatelji,« poudarja sogovornik.

Tudi zdravo delovno okolje lahko pripomore k dvigu kako-vosti dela in kakovosti življenja v službi, zato naj menedžerji poskr-bijo tudi za več spontanih odmo-rov med delovnim časom. »Me-nedžerjem tudi priporočam, da se občasno ali redno udeležuje-jo različnih usposabljanj za pre-poznavanje in obvladovanje stre-sa na protistresnih delavnicah za menedžerje. Pozivam jih tudi, da si postavijo cilje in pričakovanja, ki jih bodo glede na dane možnos-ti lahko tudi uresničili. Vse zunaj teh okvirjev ponavadi vodi do ne-zadovoljstva, še več stresa in po-sledično do bolezni,« pravi prima-rij Bojan Lovše.

Prve tri vrednote menedžerjev: družina, zdravje in delo

Le zdrav menedžer bo kos vsem izzivom

Deset nasvetov za obvladovanje stresa na delovnem mestu

1. Naredite seznam nalog, ki jih morate opraviti, razvrstite jih po po-membnosti in naredite urnik, kdaj jih boste opravili.2. Ocenite čas, ki ga boste porabili za posamezne naloge. Vzemite si dovolj časa za vsako nalogo. Izognite se časovnemu pritisku in pripravi stvari v zadnjem hipu.3. Priskrbite si vse informacije, ki jih potrebujete za svoje delo.4. Dogovorite se za sprejemljive roke za izpolnitev svojih obveznosti.5. Vedno se najprej lotite najpomembnejše naloge in jo dokončajte, pre-den se lotite druge.6. Delo prekinjajte z rednimi odmori – že petminutni odmor lahko deluje pomirjujoče in sproščujoče.7. Vzemite si čas za sprostitev in pogovor s prijatelji in sodelavci.8. Bodite v dobrih odnosih s sodelavci.9. V konfliktnih situacijah ohranite mirno kri in mirno argumentirajte svo-je stališče.10. Naučite se reči ne vsemu, česar ne boste zmogli narediti oziroma ne sodi v vaše delovno področje.

Vir: Minuta do sprostitve – 10 korakov k notranjemu miru, avtor Tony Wrighton

Ljiljana Ljepović, vodja preventivnih programov v Diagnostičnem centru Bled:Omejevanje denarja, namenjenega preventivnim pregledom, je dolgoročno neproduktivno. Zdrav človek, ki se dobro počuti, nima skrbi z zdravjem in je zato tudi prepričan vase, svoje delo lahko opravlja dobro in brez daljših izostankov. Tako bolje posluje tudi podjetje.

zaposlenih v EU, skoraj četrtina zaposle-nih pa toži zaradi izčrpanosti.

Podatki iz Velike Britanije kažejo, da ima več kot polovica zaposlenih simpto-me zgodnjih faz izgorelosti. Kar vsak de-seti zaposleni doživi skrajno fazo izgore-losti, ki trajno poslabša njegove delovne zmožnosti.

Slovenci so v službi nezadovoljni»Tudi v Sloveniji prihaja vse pogosteje do izčrpanih menedžerjev in samo vprašanje časa je, kdaj bo prišlo do večjega števila ne-ozdravljivo bolnih menedžerjev,« je prepri-čan primarij Bojan Lovše. »Dejstvo je, da so v Sloveniji zaradi recesije, nestabilnega gospodarstva, finančnega krča države in poslovne negotovosti menedžerji bolj iz-postavljeni stresu kot njihovi kolegi v tuji-ni. Prav tako je zaradi gospodarske krize, varčevanja in pomanjkanja časa manj stro-kovnih usposabljanj za obvladovanje stre-sa menedžerjev, kot v nekaterih drugih evropskih državah,« še pravi sogovornik.

Če so menedžerji pod kro-ničnim stresom, preutruje-ni, miselno raztreseni, agre-sivni in konfliktni, energet-sko prazni in brezvoljni, so neproduktivni in delajo večjo škodo podjetju, kot bi jo povzročili, če bi si vzeli čas za pregled in razmislek o zdravem življenju.

" Primarij Bojan Lovše, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa

THIN

KST

OCK

www.finance.si Torek, 18. marca 2014, št. 5420 OGLASNA PRILOGA

Zdravstvena polemika: Kakšna bo cena vašega zdravja v prihodnje?20. marca 2014, Hotel Lev, Ljubljana, med 9. in 12. uro

www.finance-akademija.si/zdravstvo

• Aleš Mikeln, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica

• Prof. dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

• Prim. dr. Siniša Varga, Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje

• Okrogla miza, ki bo v ospredje postavila prihodnost zdravstvenega zavarovanja.

Gostje: Aleš Mikeln, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, prim. dr. Andrej Možina, Zdravniška zbornica Slovenije, Tatjana Cerin, Gospodarska zbornica Slovenije, Miroslav Koncina, zavarovalni strokovnjak, Marjan Batagelj, Postojnska jama.

Svoje znanje in izkušnje bodo z nami delili: Predstavili vam bomo izzive, ki so pred slovenskim zdravstvom in kakšni so obeti za prihodnost.

UDELEŽBA JE BREZPLAČNA

V sodelovanju z:

Zdrav menedžer je oglasna priloga časnika Finance.

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 513 08 26E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Avtorica prispevkov:Marija Mica Kotnik, Promiko

Trženje:Klavdija BanfiTel.: (01) 513 08 422E-pošta: klavdija.banfi@finance.si Lektoriranje in prelom:Finance

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Delovna izčrpanost je le navidezno podobna izgo-relosti. Nastopi kot posle-dica izčrpavanja zaradi re-alne obremenilne situacije in se kaže kot utrujenost in frustriranost, ki pa po po-čitku mineta.

»Pri delovni izčrpanosti ni opaziti psihopatoloških zna­kov, tako kot pri izgorelosti, ki je psihična motnja,« pravi dr. Andreja Pšeničny z Inšti­tuta za razvoj človeških vi­rov. Izgorelost je posledica dolgotrajnega samoizčrpa­vanja skozi deloholizem in je posledica pretiranih not­ranjih prisil, ki se ponava­di kažejo kot deloholizem in perfekcionizem oziroma kot nenehen občutek »moram«. Deloholik kompulzivno pre­tirano dela tudi takrat, ko za to ni potrebe. Ne ustavi se ni­ti doma niti med dopustom. Zaradi svojih notranjih pri­sil nenehno čuti tesnobo – kronični stres, ki se lahko stopnjuje do psihopatoloških znakov, značilnih za izgore­lost. V takih primerih je nuj­no, da menedžer poišče stro­kovno pomoč.

Poiskati je treba psihoterapevtsko pomoč»Če pri sebi opažamo opisa­ne značilnosti ter deloholi­

zem in kronični občutek iz­črpanosti, je priporočljivo poiskati psihoterapevtsko pomoč. Nujno pa je treba to storiti, če se ob tem pojavi­jo tudi psihopatološki zna­ki, kakršen je občutek kro­ničnega stresa, to je neneh­na tesnoba, panični napadi, izbruhi besa, depresivnost ali različne psihosomatske težave in bolezni,« pravi so­govornica.

Izgorelost je dolgoročnaDelovna izčrpanost je obi­čajno le začasna, še pose­bej, če po občasni obreme­njenosti na delovnem mes­tu poskrbimo za dovolj po­čitka in če imamo tudi sicer ustrezen delovni ritem. Pri izgorelosti pa je drugače, saj se človek dolgoročno ni sposoben držati sklepov in konstruktivnih sprememb, ki jih prinaša delovno mes­to in se nenehno vrača k sta­rim vzorcem vedenja, ki ga vodijo v nenehne strese in samoizčrpavanje. Za izgore­lost je značilno tudi, da člo­vek svoje notranje prisile, kot je perfekcionizem, proglasi za vrednote ali jih pripisuje zunanjim pritiskom in pri­čakovanjem – na primer las­tniki od mene pričakujejo ne­mogoče, kriza me v to sili in podobno.

Izgorelost ali delovna izčrpanost Za optimalno delovanje vsi

potrebujemo zdravo količi-no stresa, pravi psihotera-pevtka dr. Andreja Pšenič-ny z Inštituta za razvoj člo-veških virov. Stres ni bole-zen, ampak je odziv orga-nizma na spremembo oko-liščin. Ali nas bo ta odziv zdravo varoval ali pa bo postal vir dodatnih težav, je odvisno od tega, kako doži-vljamo zunanje okoliščine in njihovo spreminjanje.

Manj ko ima človek zdravega samozaupanja, več čustveno nevtralnih ali objektivno ob­vladljivih situacij bo doživel kot stres. Če podcenjuje svoje real­ne zmožnosti, bo tudi normal­na bremena doživljal kot stre­sna, zato se jim poskuša izogi­bati. Druga skrajnost pa je ob­čutek vsemogočnosti, ki se po­gosto kaže kot perfekcionizem, zaradi katerega človek tudi real­no prevelike obremenitve doži­vlja le kot izziv, vsako napako in neuspeh, ki sta običajen del živ­ljenja, pa kot hud stres. »Človek, ki v sebi nosi notranjega prega­njalca, je v stalnem stresu zara­di tega, ne pa zaradi zunanjih okoliščin,« razloži dr. Andreja Pšeničny.

»Okoliščine, za katere – za­vedno ali nezavedno – misli­mo, da jim nismo kos, doživlja­mo kot nevarne, kot stres. Na­še doživljanje pa je odvisno od naših izkušenj,« pravi sogovor­nica. Dodaja, da menedžerji, ki razločujejo med zunanjimi in notranjimi stresorji, stres lah­ko ublažijo z veščinami za so­očanje s stresom (stress mana­gement). Pri tistih, kjer so vir stresa predvsem notranje pri­sile, pa tudi te veščine ne pri­našajo dolgotrajnih rezultatov.

Utrujen in pod stresomZdrav človek se zaveda mej razpona med lastnimi zmož­

nostmi in omejitvami. Ko jih za dlje časa preseže, to plača. Prav tako se ljudje zaradi not­ranjih prisil ponavadi sami pri­peljemo do pretiranih obre­menitev. In prav med mene­džerji je, kot poudarja sogo­vornica, običajno več takih, ki poskušajo biti kos tudi preve­likim bremenom. Težava nas­tane, kadar škodljive učinke prevelikih obremenitev skriva pred sabo, čeprav sluti, da jim morda ne bo kos. Ker si naloži preveč dela in ga poskuša od­lično opraviti, nujno dela tudi napake in ga skrbi, da breme­nu ne bo kos. Zato je nenehno utrujen in pod stresom. Da bi

se izognil tej tesnobi, podaljšu­je delovni čas, se odpoveduje počitku in dopustom. Takšno delovanje kmalu privede do preobremenjenosti in spoz­nanja, da ne zmore več ustre­zno presojati, čemu bo realno dolgoročno kos. To je zname­nje, da ima težave s prepozna­vanjem in uravnavanjem me­ja in se vede kot tekač, ki po­skuša prešprintati maraton. »Če sam ne zmore upočasniti tempa, bi bilo dobro, da si po­išče ustrezno strokovno po­moč, preden se znajde v zača­ranem krogu uničujočega sa­moizčrpavanja,« pravi dr. An­dreja Pšeničny.

Slab zgled za zaposlene»Menedžer, ki preveč priča­kuje od sebe, ponavadi pre­več pričakuje tudi od zaposle­nih,« pravi sogovornica. Ker je menedžer pod stresom ne­nehno zaskrbljen in negotov, se pogosto odzove napadalno in nestrpno, zlasti takrat, ko se so­oči s pripombami, predlogi ali konstruktivno kritiko. Vse to doživlja kot napad nase oziro­ma kot razvrednotenje, kar še poslabšuje delovno klimo. S svo­jim deloholizmom okuži podre­jene, saj se ti zaradi strahu, da v očeh šefa ne bodo dovolj dobri delavci, začnejo zgledovati po njem in podaljševati delovni čas. Tako menedžer prenaša stres na zaposlene, ki se, namesto da bi se ukvarjali z delom, ukvarjajo z njim. Zavzetost za delo, ustvar­jalnost in učinkovitost pa zame­nja storilnost. Zaposleni se sami začnejo vesti deloholično, zara­di česar so vse bolj utrujeni in nezadovoljni.

Posvetiti se je treba vzrokom za stresZato, pravi dr. Andreja Pšeničny, je treba ugotoviti izvor in razlo­ge za stres. »Kazalci slabega vo­denja so navadno veliko bolniš­kih odsotnosti z dela ali da za­posleni delajo tudi bolni. Naloge morajo biti jasne, roki razumni, vodja se mora nenehno odziva­ti in dajati sprotne povratne in­formacije. Ljudje doživljajo ze­lo močno obremenitev, kadar nimajo jasne predstave o vred­nosti svojega dela in kadar so brez povratnih informacij o us­pešnosti svojega dela.« Večini za­pletov zaradi stresa, je prepriča­na sogovornica, bi se lahko izog­nili z jasno vizijo podjetja, ki je razumljiva vsem zaposlenim, s strokovnim kadrovanjem, ko s selekcijo izberejo take kandida­te, ki so poravnani z vrednotami podjetja in ne nazadnje z učin­kovitim vodenjem.

Mendežer pod stresom naredi podjetju več škode kot koristi

Vodja, ki preveč pričakuje od sebe, običajno preveč pričakuje tudi od zaposlenih.

" Dr. Andreja Pšeničny, Inštitut za razvoj človeških virov

www.finance.si Torek, 18. marca 2014, št. 54 ZDRAV MENEDŽER 21

»Namen preventivnih zdravstve-nih pregledov oziroma menedžer-skih pregledov je, da dobimo celos-ten vpogled v preiskovančevo zdra-vstveno stanje in s preiskavami v ce-loti zajamemo najbolj pogoste mož-nosti obolevanja in iskanja dejavni-kov tveganja, ki povzročijo te bolez-ni,« je na začetku pogovora poveda-la Ljiljana Ljepović, dr. med., specia-listka internistka gastroenterologi-nja. Sogovornica je vodja preventiv-nih programov v Diagnostičnem cen-tru Bled (DCB), kjer preiskave opra-vijo hitro in na enem mestu, zato je preiskovanec z informacijo o svojem zdravju seznanjen v najkrajšem mo-žnem času.

Preventivne zdravstvene preglede v DCB izvajate že 20 let. Kaj vse se je v tem času spremenilo?Prvotno oblikovani program preventivnih pregledov je bil zasnovan po najsodobnej-ših smernicah primarne preventive inter-nističnih obolenj zaradi pomena ugotav-ljanja najbolj skritih bolezni notranjih or-ganov. Tudi danes ves čas sledimo novim spoznanjem v medicini, spremljamo no-ve smernice in nenehno izpopolnjujemo programe. Nekoč so si preiskovanci lah-ko za preglede vzeli več časa, današnji ri-tem pa jim tega žal ne omogoča več. Mene-džerski pregled smo zato sproti prilagaja-li tako časovno kot tudi vsebinsko na po-dročju laboratorijskih preiskav in slikov-ne diagnostike.

Kdaj naj se opravi prvi pregled?Glede na hiter ritem življenja, spremenjen življenjski slog, višje stopnje stresa, s kate-rimi se srečujemo vsak dan, in večjo obre-menjenost prvi preventivni zdravstveni pregled svetujemo pri starosti od 35 do 40 let, v primeru družinske obremenitve tu-di že prej.

Komu so namenjeni preventivni pre-gledi?V našem centru rečemo, da so preventiv-ni zdravstveni pregledi namenjeni vsem, ki skrbijo za svoje zdravje. Ker pa so vodil-ni in vodstveni kadri zaradi stresnega živ-ljenja in vsakodnevnih psihičnih obreme-nitev še toliko bolj izpostavljeni dejavni-kom tveganja za najrazličnejša obolenja, so menedžerji glavna ciljna skupina tovr-stnih pregledov. Preventivni zdravstve-ni pregled je posebej priporočljiv tudi pri vseh, ki imajo družinsko obremenitev – ka-dar je za določenim obolenjem že zbolel ož-ji član družine.

Ali pri vas lahko opravijo tudi pregled pri specialistu medicine dela?Nabor preiskav, ki jih opravimo v okviru ce-lostnega preventivnega pregleda, je usmer-jen v iskanje najbolj pogostih dejavnikov tveganja, ne samo srčno-žilnih bolezni, am-pak tudi bolezni prebavil, sečil, rodil, loko-motornega sistema in drugih. Tako lahko naredimo celostno sliko o zdravju preisko-vanca. Na željo pacienta lahko zagotovimo tudi pregled pri specialistu medicine dela, ki se ob izdaji mnenja o delazmožnosti op-re tudi na izvide vseh drugih opravljenih preiskav znotraj preventivnega pregleda.

Kakšne vrste menedžerskih pregle-dov ponujate v DCB?V DCB izvajamo celostne dvodnevne preglede na Bledu in krajše enodnevne temeljne preglede v podružnici v Ljublja-ni. Pripravili smo tudi usmerjeni gastro-

enterološki pregled. Tega smo uvedli zara-di povpraševanja preiskovancev, ki so op-ravili določene preiskave v okviru medici-ne dela, ki so večinoma usmerjeni v srčno-žilne bolezni oziroma tveganja, ki pripelje-jo do teh bolezni, ali v drugih ustanovah, kjer ti pregledi niso vključeni v nabor pre-ventivnih pregledov.

Kako poteka menedžerski pregled v DCB?Celostni preventivni pregled poteka dva dneva. Začnemo ga v ponedeljek zjutraj z uvodnim pogovorom s specialistom in-ternistom, končamo pa ga naslednji dan s sklepnim pogovorom, ko zdravnik na pod-lagi analize vseh izvidov predstavi preisko-vancu njegovo zdravje in oceni tveganje za razvoj bolezni ter mu da navodila za nadalj-njo obravnavo. Ob odhodu preiskovanec do-bi tudi že izvide opravljenih preiskav. Ob do-govorjenih četrtkih popoldne pa v podru-žnici v Ljubljani izvajamo enodnevni temelj-

ni preventivni pregled. Usmerjen je v iska-nje srčno-žilnih bolezni, zajema pa tudi ul-trazvočni pregled trebuha in urološki pre-gled pri moških ter razširjeno laboratorijsko krvno sliko. Ker imamo svoj biokemični in histopatološki laboratorij, so laboratorijski izvidi dostopni v najkrajšem možnem času.

V DCB v celostni pregled vključujete tudi dve endoskopski preiskavi, in sicer gastroskopijo in koloskopijo. Zakaj ste se tako odločili?Glede na svetovna strokovna priporočila preventivnega ukrepanja in presejanja smo od samega začetka v preiskave uvedli pre-gled debelega črevesa in danke (koloskopi-ja). Odločitev se je glede na naraščajoče šte-vilo obolelih za rakom na debelem črevesu in danki izkazala za pravilno. Bili smo pio-nirji v presejanju te vrste raka, ki se je prej ugotavljal v poznem stadiju, sicer pa je rak na debelem črevesu in danki v zgodnji fazi popolnoma ozdravljiva bolezen.

Ko smo naredili analizo ugotovljenih bo-lezni pri opravljenih preventivnih pregle-dih, smo ugotovili, da ima kar tretjina pre-iskovancev, ki so opravili preiskavo zgor-njih prebavil (gastroskopija), gastroezo-fagealno refluksno bolezen (GERB). Na to zaradi tipičnih in atipičnih simptomov – na primer pokašljevanje, cmok v grlu, bo-lečina med lopaticami – niso bili pozorni, vseeno pa je zmanjševala kakovost življe-nja. Poleg tega testiramo in zdravimo bak-terijo H. pylori, ki je odgovorna za kronič-na vnetja v želodcu. Zdravljenje tako reflu-ksne bolezni kot tudi bakterije H. pylori je enostavno in kratko. Hkrati preiskovancem svetujemo tudi pravilno prehrano, ki po-membno pripomore k izboljšanju simpto-matike GERB. Z omenjenimi preiskavami iščemo predvsem predrakave (prekance-rozne) spremembe na notranjih organih, ki so popolnoma asimptomatske.

Nekateri imajo pomisleke glede en-doskopskih preiskav, se jih bojijo in se neradi odločajo zanje. Kaj naredite v tem primeru?Če se preiskovanec boji endoskopskih pre-iskav, lahko ob predhodnem dogovoru ko-loskopijo ali gastroskopijo opravimo v anal-gosedaciji. To pomeni, da z uporabo ustre-znega zdravila dosežemo umiritev, spro-stitev in zmanjšamo občutek nelagodja ob preiskavi.

Ali program pregleda lahko tudi pri-lagodite?Seveda. Na podlagi ugotovitev ob uvod-nem pogovoru ali nadaljnjih preiskavah lahko laboratorijsko ali slikovno diagnosti-ko še razširimo. Pregled vsekakor prilago-dimo tudi spolu in starosti preiskovanca. Posameznih preiskav, ki jih je nekdo pred kratkih opravil, ne ponavljamo, če je bil iz-vid ugoden. Preiskovanci pred prihodom izpolnijo tudi osebno anamnezo, kamor vključijo pomembne informacije o zdrav-ju, zdravilih, pregledih v preteklosti. O tem se ob uvodnem pogovoru podrobno pogo-vorijo tudi s specialistom internistom in tu-di na podlagi tega se lahko uskladi končni nabor preiskav.

So potrebne kakšne posebne pripra-ve za pregled?Nobene posebne priprave niso potrebne, ker želimo pri preiskovancih ugotavljati nji-hovo dejansko zdravje. Zato svetujemo, da pridejo k nam z nespremenjenimi prehran-skimi in drugimi navadami.

Kako pomemben dejavnik se vam zdi pri izbiri ponudnika cena pregleda?Preventivni pregled pomeni vlaganje v našo lastno prihodnost. Zato je omejeva-nje sredstev, namenjenih preventivnim pregledom, dolgoročno neproduktivno. Zdrav človek, ki se dobro počuti, nima skrbi z zdravjem in je zato tudi prepričan vase, svoje delo lahko opravlja dobro in brez daljših izostankov. Tako bolje poslu-je tudi podjetje, v katerem je delavec zapo-slen. V želji, da se podjetjem še bolj pribli-žamo, smo svojo ponudbo dopolnili tudi s paketom Danes za jutri. Z njim predstavlja-mo novo obliko vplačevanja za preventivne zdravstvene preglede, ki podjetju omogo-ča obročno vplačevanje za preventivni pre-gled po dveh letih in hkrati vključuje redno letno spremljanje laboratorijskih izvidov in specialistični pregled po želji preiskovanca.

Naložba v lastno prihodnost

Zdrav člo-vek, ki se dobro poču-ti, nima skrbi z zdravjem in je zato tudi prepri-čan vase, svoje delo lahko opra-vlja dobro in brez daljših izostankov. Tako bolje posluje tudi podjetje.

" Vodja preven-tivnih progra-mov v Diagno-stičnem centru Bled Ljiljana Ljepović, dr. med., specialist-ka internistka gastroenterolo-ginja

Dvodnevni celostni preventivni pregled vključuje:

"uvodni specialistični internistični pregled z anamnezo in s statusom, " antropometrične meritve, " razširjene laboratorijske preiskave krvi in urina, s katerimi opredelimo celotno krvno sli-

ko, delovanje jeter, ledvic, trebušne slinavke in ščitnice ter ocenimo elektrolitsko ravnotežje, koncentracijo železa, glukoze in holesterola v krvi,

"ultrazvok trebušnih organov: pregled jeter, žolčnika, trebušne slinavke, vranice, ledvic, ve-likih trebušnih žil, sečil in prostate ter rodil,

" rentgensko sliko pljuč in srca v dveh projekcijah, " gastroskopijo (endoskopski pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika), "koloskopijo (endoskopski pregled debelega črevesa in dela tankega črevesa), " specialistični ginekološki pregled za ženske s kolposkopijo, ultrazvokom in PAP-analizo, " specialistični urološki pregled za moške, "uroflow (merjenje pretoka urina za moške), "PSA-analizo (analiza za prostato specifičnega antigena, ki se določi z odvzemom krvi), " specialistični kardiološki pregled, " snemanje in pregled EKG, " spirometrijo (merjenje pljučnih volumnov in ocena pljučne funkcije), "obremenitveno testiranje na tekočem traku, "ultrazvočni pregled srca, "ultrazvočni pregled vratnih žil, "denzitomerijo (merjenje mineralne kostne gostote), "ortopedski pregled, "otorinolaringološki pregled (pregled ušes, nosu in grla), " sklepni specialistični internistični pregled in pogovor z analizo in interpretacijo izvidov ter

oceno tveganja za nastanek bolezni, "obširno pisno mnenje z izvidi opravljenih preiskav, ki ga prejmete ob odhodu.

Za več informacij o preventivnih zdravstvenih pregledih pokličite na tel. (04) 579 84 08 ali obiščite spletno stran www.dc-bled.si.

Ljiljana Ljepović o menedžerskih pregledih v Diagnostičnem centru BledI N T E RVJ U:

www.finance.si Torek, 18. marca 2014, št. 5422 oglasna priloga

Seminar

»Kako spremljati denarni tok in plan likvidnosti«Prikazali vam bomo bistvo sestave plana likvidnosti in kako

samostojno spremljati denarni tok v praksi!

Vsebina na kratko:

• Kako ugotoviti prihodnjo likvidnost in solventnost podjetja na podlagi:- plana prodaje- plana nabave- plana investicij ter drugih projektov v sistemu

• Ocena možnih tveganj

• Ugotavljanje likvidnostne vrzeli in likvidnostne rezerve

• Ocena prihodnje (srednjeročne) plačilne sposobnosti, kapitalske ustreznosti

• Kako načrtovati potrebne vire financiranja

• Prikaz enostavnega in v praksi uporabnega primera plana likvidnosti

• Neposredna in posredna metoda spremljanja denarnega toka

• Kako »meriti« denarni tok s kazalniki glede na dejavnost in velikost podjetja

Kdaj: 26. marca, GZS, Ljubljana, med 9. in 14. uro

Več informacij www.finance-akademija.si/dt

Z vami bo dr. Nadja Zorko, direktorica finančne funkcije ter pooblaščenka uprave za upravljanje tveganj, Eti Izlake

Ob prijavi do 19. marca do 25% popusta

Borut Razdevšek: Ne vem, ali imam sploh čas zboletiZa opravljanje menedžer­skega dela je nujna tudi te­lesna dejavnost. »Če sem iskren, se tega dejstva za­vedam že dolgo, vendar se rekreiram poredko, ker za stalne in časovno oprede­ljene dejavnosti prepros­to nimam časa. Če bi moral skrbeti še za uro, ko bom telesno dejaven, bi me to še dodatno obremenilo,« pravi Borut Razdevšek, di­rektor podjetja Debitel, in dodaja, da vsak prost tre­nutek izkoristi za sprosti­tev.

Ko je pred leti ameriška agencija Bloomberg razisko-vala, kako in s čim poslovne-ži, predsedniki uprav, področ-ni direktorji in podobni črpa-jo moč za svoje delo, je odkri-la precej zanimivih prime-rov. Res je šport najpogostej-še sredstvo za premagovanje stresa, ankete in pogovori pa so pokazali, da so ugledni po-slovneži v prostem času tudi letalci, kmetje, maratonci, av-tomobilski dirkači, lovci in še marsikaj drugega.

Tako strokovnjaki kot po-slovneži so bolj ali manj eno-tnega mnenja, da je za poslovni uspeh pomembno kakovostno življenje tudi zunaj pisarne. »Le čas si je treba vzeti v natrpanem urniku, potem je vse lažje,« bi nemara lahko malce posplošili

trditev o pomembnosti kakovo-stnega življenja zunaj pisarne.

Hvaležen ekipi, ki ga podpira

»Moje delo je sestavljeno iz številnih dejanj, ki nam omo-gočajo, da smo dobri in uspeš-ni in da lahko končnemu kup-cu ponudimo stabilno in tran-sparentno storitev,« pravi Bo-rut Razdevšek. »Nisem povsem prepričan, ali imam sploh čas zboleti. Včasih se mi celo do- zdeva, da sem kronično napet v različnih pričakovanjih, ven-dar sem hkrati hvaležen svoji ekipi, ki mi stoji ob strani. Ver-jetno visokega pritiska, utruje-nosti in podobnih simptomov sploh ni vredno omenjati, so pa del mojega vsakdana.«

Stres poskuša preprečiti»Poskušam živeti čim bolj

zdravo. Seveda je ena glavnih težav neredna prehrana. Za-vedam se, da je to ključni pro-blem, a kaj, ko se prehranjeval-nih navad preprosto ne morem držati, ali pa mi jih zmedejo in pokvarijo poslovna kosila,« pravi Razdevšek in dodaja, da v prostem času rad pogleda na golf igrišče. Med kolegi je znan kot dober golfist, poleg tega pa pozimi rad smuča in poleti veli-ko kolesari. »Poskušam prepo-znati vzorce, ki me privedejo k stresu, in se jim pravočasno iz-ogniti, če je le možno, se trezno

lotiti težave in jo tako tudi reše-vati. Z mirno glavo, izkušnjami in zopet ob pomoči ekipe mi je veliko lažje.«

Če nisi zdrav, težko skrbiš za podjetje

Razdevšek meni, da njego-vi kolegi na splošno ne skrbi-jo dovolj za svoje zdravje in dobro psihofizično kondicijo, ki je nujna za dobro in kako-vostno opravljanje dela. »Mo-ram priznati, da se sam čeda-lje bolj zavedam dejstva, da je treba skrbeti za svoje fizič-no in psihično zdravje. Če ne bom skrbel zase, bom bolj sla-bo skrbel za podjetje. Seveda to pomeni, da si vzamem tudi kakšen trenutek za dušo in telo, se napolnim s pozitivno ener-gijo in zagnanostjo,« pravi so-govornik in dodaja, da so me-nedžerji različnih mnenj – eni se pridno ukvarjajo s športom, drugi pa to zanemarjajo in se raje sproščajo ob kakšni dobri večerji, kar po mnenju našega sogovornika ne vodi v najbolj zdravo življenje.

Debitelovci imajo radi odbojko

Debitel je pokrovitelj od-bojkarske ekipe, ki nastopa v regijski ligi, v njej pa igra kar nekaj Debitelovih zaposlenih. »Od strani spremljam aktivno-sti svojih sodelavcev zunaj de-lovnega mesta. Vsakič ugoto-

Menedžerke bolje skrbijo za zdravje kot menedžerjiBolezni srca in ožilja so še pred kratkim veljale kot usodne za moške, danes pa strokovnjaki opozarjajo, da so najpogostejši vzrok obolevanja in umrljivosti žensk, ki sicer obolevajo deset let pozneje kot moški, so pa bolezenski znaki pogosto neznačilni in nepravilno ocenjeniŽenske namenjajo več po­zornosti svojemu zdravju in se bolj zavedajo pomena preventivnega zdravstve­nega delovanja kot moški. »Med njimi najdemo veli­ko menedžerk, ki so zara­di vsakodnevnih delovnih razmer, kot so intenzivno stresno okolje in prisiljena drža na delovnem mestu, dodatno izpostavljene de­javnikom tveganja. Čeprav ženske izkazujejo večje zanimanje za svoje zdrav­je, pa je vseeno skrb zbu­jajoč podatek, da se med ženskami povečuje število kadilk,« pravi Dragica Ko­zina, dr. med. vodja zdrav­stvene dejavnosti v zdravi­lišču Talaso Strunjan.

Zato ženskam po štiridesetem letu svetuje preventivne gine-kološke preglede, ki naj vklju-čujejo citološki bris PAP, va-ginalni ultrazvok in klinični pregled dojk. »Zaradi izključit-ve dejavnikov tveganja za srč-no-žilne bolezni priporočam kontrolo krvnega tlaka, labo-ratorijske krvne preiskave, ki bodo zaznale povečan hole-sterol in sladkor v krvi. Do-brodošla je analiza telesne te-

že, ki razkriva razmerje med maščobno in mišično maso te-lesa. Zelo pomembna diagno-stična meritev za menedžer-ke v najboljših letih je meri-tev mineralne kostne gostote ali denzitometrija, ki odkriva osteoporozo ter je neškodlji-va, neboleča in učinkovita.« Vse menedžerke pa bi morale obiskati tudi kardiologa, ki naj opravi ultrazvočno preiskavo srca in ožilja, obremenitveno testiranje ter EKG.

Menopavza lahko prinese različne bolezniTako kot druge ženske se tudi menedžerke po štiridesetem le-tu srečujejo najpogosteje z me-nopavzalnimi spremembami, ki najpogosteje nastopijo med petinštiridesetim in petinpet-desetim letom. »Raven spol-nih hormonov se takrat v tele-su zmanjša. Upad estrogena v telesu se kaže z nevrovegetativ-nimi simptomi, kot so vročični valovi, ki se jim lahko pridruži-jo nervoza, nespečnost, spre-membe razpoloženja, palpi-tacije, tiščanje pri srcu. Kaže se tudi s pojavom srčno-žilnih bolezni, osteoporoze in urogi-nekološkega staranja,« pravi dr. Kozinova in dodaja, da po-

manjkanje estrogena vpliva tu-di na sluznico, ki obdaja nož-nico, sečni mehur, sečevod in sečnico in zato nožnica posta-ja suha, sluznici se zmanjša ela-stičnost, nastopijo lahko boleči spolni odnosi.

Bolezni srca in žilja so še pred kratkim veljale kot uso-dne za moške. Danes stro-kovnjaki opozarjajo, da so najpogostejši vzrok obole-vanja in umrljivosti žensk. Ženske sicer obolevajo de-

set let pozneje kot moški, vendar so pri ženskah bole-zenski znaki pogosto nezna-čilni in nepravilno ocenje-ni in to tveganje se z meno-pavzo še stopnjuje. Pomanj-kanje estrogena se kaže tu-

di v povečanem tveganju za nastanek osteoporoze. »Pri preprečevanju je pomembna redna telesna dejavnost ter raznovrstna prehrana, bo-gata s kalcijem in vitaminom D,« svetuje Dragica Kozina.

"Dragica Kozina, dr. med., vodja zdravstvene dejavnosti v Talasu Strunjan, menedžerkam in ženskam nasploh svetuje, da opravijo celovit ginekološki pregled in tako preprečijo težave, ki jih lahko prinese menopavza.

www.finance.si Torek, 18. marca 2014, št. 54 Zdrav menedžer 23

POSLOVNI DOGODKI NA GOLF IGRIŠČU DINERS CLUB LJUBLJANA

Pri nas dobijo poslovni dogodki nove razsežnosti. Povabite svoje poslovne partnerje in sodelavce na predstavitev golfa, kulinarično razvajanje in

popolno doživetje udobja v naravi.

SEMINARSKA SOBA

RESTAVRACIJA EVERGREEN (do 120 oseb v restavraciji in 100 oseb na terasi)

TEAM BUILDINGI IN PREDSTAVITVE GOLFAVELIKE PARKIRNE POVRŠINE

BREZPLAČEN DOSTOP DO INTERNETA

Primerno za poslovna srečanja, seminarje, izobraževanja, novinarske konference, druženja s sodelavci.

Vljudno vabljeni.

www.golf-ljubljana.si

GOLF & COUNTRY CLUB

Talaso Strunjan• talasoterapija: bazeni z morsko vodo, savne v mediteranskem

stilu, morske kopeli, morsko blato (fango) in talaso nega telesa • zdravstveni center s specialističnimi ambulantami • zelena oaza slovenske obale

AKCIJA: Druga oseba plača pol Polpenzion v hotelu****, kopanje v bazenih z morsko vodo, 1x vstop v savne – ponudba velja do 6. 4. 2014.

NOVO: Preventivni pregled za ženskePoskrbite za svoje zdravje! Zgodnje odkrivanje sprememb na preventivnih pregledih je pogoj za uspešno zdravljenje.

Talaso StrunjanT: 00 386 5 67 64 100E: booking.strunjan@terme-krka.siwww.talaso-strunjan.si

Oglas_Finance_TS_129x179mm_marec2014.indd 1 3/17/14 3:13 PM

Borut Razdevšek: Ne vem, ali imam sploh čas zboleti

vim, da imajo veliko aktivnosti in da zelo skrbijo za svoje zdrav-je. Tek, smučanje, kolesarje-nje, pohodništvo, košarka, te-nis, fitnes, joga, golf, jadranje in drugo so dejavnosti, s katerimi se moji sodelavci redno ukvar-jajo,« pravi Razdevšek in pou-darja, da le zdrav delavec lah-ko v popolnosti opravlja svoje delo. Zato je podjetje, ki ga vo-di, odgovorno do svojih zapo-slenih in jim redno omogoča zdravstvene preglede, hkrati pa se zaposleni lahko tedensko ukvarjajo z odbojko, ki je vsem v podjetju zelo ljuba.

Direktor Debitela Borut Razdevšek stres preganja tudi z igranjem golfa.

Menedžerke bolje skrbijo za zdravje kot menedžerjiBolezni srca in ožilja so še pred kratkim veljale kot usodne za moške, danes pa strokovnjaki opozarjajo, da so najpogostejši vzrok obolevanja in umrljivosti žensk, ki sicer obolevajo deset let pozneje kot moški, so pa bolezenski znaki pogosto neznačilni in nepravilno ocenjeni

Težave s hrbtenico, debelost in nespečnostKot pravi sogovornica, so si-cer najpogostejše težave me-nedžerk, ki pridejo v njeno ordinacijo, težave z gibalnim sistemom. »Zaradi prisilne

drže najpogosteje zaznavam bolečinske sindrome hrbte-nice,« pravi dr. Kozinova in menedžerkam svetuje, da so predvsem bolj telesno aktiv-ne, da redno izvajajo vaje za hrbtenico, hodijo, tečejo, pla-

vajo in kolesarijo. Druga teža-va, ki pogosto pesti ženske po petdesetem letu, je trebušna debelost. »Precej nevaren je jabolčni tip debelosti, saj po-meni večje tveganje za zaple-te in razvoj srčno-žilnih bo-lezni,« pravi dr. Kozinova in navede še težave, kot so po-višan krvni tlak, povišan ho-lesterol in sladkor v krvi, pa tudi nespečnost, predvsem nočno zbujanje.

Preventivni programi za menedžerkeV Termah Krka imajo že večletne izkušnje s celoviti-mi preventivnimi zdravstve-nimi programi za moške me-nedžerje. »Z odzivom in obis-kanostjo smo zadovoljni, saj vidimo pozitivne rezultate, ki jih program prinese vsake-mu sodelujočemu,« pove dr. Kozinova. Dodaja, da so letos ta program še razširili na pre-ventivni pregled za ženske po štiridesetem letu. »Zelo pomembno se nam zdi, da v programu sodelujejo kardio-log, ginekolog, fiziater ter me-dicinska sestra, saj raznolik zdravstveni tim omogoča ce-lostno obravnavo vsake posa-meznice,« pravi sogovornica.

Preventivni pregled za ženske v zdravilišču Talaso Strunjan

"Pregled pri zdravniku specialistu fizikalne in rehabilitacijske me-dicine

"Pregled pri specialistu ginekologu "Citološki bris PAP "Vaginalni ultrazvok "Klinični pregled dojk "Antropometrijske meritve (telesna teža, ITM, obseg pasu) "Denzitometrija "Ultrazvočna preiskava srca in ožilja "Obremenitveno testiranje "EKG " Izvid z napotili za zdravljenje

Cena pregleda je 372,80 evra.Informacije: www.talaso-strunjan.si

Zdravje z morja

" Zdravilišče Talaso Strunjan je edinstveno zaradi talasoterapije in lege v zaščitenem krajinskem parku, kjer je zrak čist in nasičen z aerosoli morja in borovih dreves. Talasoterapija uporablja v zdra-vstvene in lepotne namene naravne zaklade morja, kot so morska voda (plavanje v bazenih z morsko vodo ali morske kopeli), morsko sol (piling in masaže), morsko blato ali fango (obloge telesa).