okoljsko poroČilo za obČinski podrobni prostorski … · 3. narava in biotska pestrost 3.1....

Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana tel: 01 5187222 , 01 5187223 GSM: 041 688928 www.aquarius-lj.si fax: 01 5187224 041 845639 [email protected]

OKOLJSKO POROČILO ZA OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT ZA

INDUSTRIJSKO CONO TREBNJE

Ljubljana, 12. december 2008, dopolnitev 15.09.2009

Naslov poročila: Okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski

načrt za Industrijsko cono Trebnje Datum izdelave: 12.12.2008, dop. 15.09.2009 Št. poročila: 1184/08 OP Naročnik: Občina Trebnje

Goliev trg 5 8210 Trebnje

Izdelovalec: AQUARIUS d.o.o. Cesta Andreja Bitenca 68 1000 Ljubljana

Direktor: mag. Martin Žerdin, univ.dipl.biol. Odgovorna nosilka: Leonida Šot Pavlovič, univ.dipl.biol.

Lea Trnovšek, univ.dipl.biol. mag. Martin Žerdin, univ.dipl.biol. Natalija Kamenšek, univ.dipl.biol. Urška Bregar, dipl.inž.gozd.

Sodelavci:

Podizvajalec: (segmenta Podnebne razmere in kakovost zraka in Obremenitev s hrupom)

Epi Spektrum d.o.o. Maribor Strossmayerjeva 11 2000 Maribor

Odgovorni nosilec: Boštjan Peršak, univ.dipl.fiz. Sodelavci: Rado Marhold, dipl.inž.fiz.

Janez Drev, univ.dipl.fiz.

VSEBINA

I. SPLOŠNO ........................................................................................................................................ 1 I.1 OZADJE................................................................................................................................... 1 I.2 NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA ............................................................................ 1 I.3 VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA ........................................................................ 1 I.4 IZHODIŠČA IN OKOLJSKI CILJI.............................................................................. 2 I.5 METODA VREDNOTENJA VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA OKOLJE ......... 5 I.6 OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE OKOLJSKEGA POROČILA.................. 6 I.7 KUMULATIVNI PLANI ....................................................................................................... 6 I.8 ALTERNATIVNE VARIANTE IN NIČELNA VARIANTA ......................................... 6

II. OPIS PLANA.................................................................................................................................. 7 II.1 CILJI IN KRATEK OPIS PLANA TER ODNOS DO DRUGIH USTREZNIH PLANOV ............................................................................................................................................... 7 II.2 OBMOČJE, KI GA ZAJEMA PLAN ........................................................................... 13 II.3 NAMENSKA IN DEJANSKA RABA PROSTORA................................................ 13 II.4 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA ................................................. 15 II.5 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH ........................................................................... 15 II.6 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH POSEGIH Z VPLIVI NA OKOLJE ........................................................................................... 16 II.7 PREDVIDENE EMISIJE NA OBMOČJU OPPN .................................................. 16 II. 8 RAVNANJE Z ODPADKI ................................................................................................. 16 II.9 ALTERNATIVNE VARIANTE IN NIČELNA VARIANTA................................ 17

III. SEGMENTI OKOLJA ............................................................................................................ 18 III.1 PODNEBNE RAZMERE IN KAKOVOST ZRAKA................................................ 19

1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA PODNEBNE RAZMERE IN KAKOVOST ZRAKA................................. 20

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV ................................................................ 20 1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA21

2 OBSTOJEČE STANJE ............................................................................................................... 23 3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE IN OKOLJSKE CILJE ........................................................... 25

3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA ..... 25 3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE....................................................................................... 25

4 OMILITVENI UKREPI............................................................................................................... 26 5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA .......................................................................................... 26 6 VIRI............................................................................................................................................... 26

III.2 OBREMENITEV S HRUPOM ........................................................................................ 27 1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA OBREMENITEV OKOLJA S HRUPOM ................................................... 28



3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA .. 34 3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE....................................................................................... 36

4 OMILITVENI UKREPI............................................................................................................... 36

Okoljsko poročilo za OPPN IC Trebnje

5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA .......................................................................................... 37 6 VIRI............................................................................................................................................... 37

III.3 NARAVA IN BIOTSKA PESTROST......................................................................... 38 1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA NARAVO........................................................................................................ 39


2 OBSTOJEČE STANJE ............................................................................................................... 42 2.1 Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi .................................................................... 42 2.2 Varovana območja......................................................................................................... 44 2.3 EPO in naravne vrednote ............................................................................................ 44

3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE IN OKOLJSKE CILJE ........................................................... 45 3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA .. 45

3.1.1 Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi ................................................................. 45 3.1.2 Varovana območja...................................................................................................... 45 3.1.3 EPO in naravne vrednote ......................................................................................... 45

3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE....................................................................................... 46 3.2.1 Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi ................................................................. 46 3.2.2 Varovana območja...................................................................................................... 46 3.2.3 EPO in naravne vrednote ......................................................................................... 46


III.4 VODE .................................................................................................................................... 48 1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA VODE ............................................................................................................. 49





III.5 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA............................................................................................. 55 1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA .......................................................................... 56





III.6 GOZD .................................................................................................................................... 61 1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA GOZD............................................................................................................. 62




4 OMILITVENI UKREPI............................................................................................................... 64


5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA .......................................................................................... 64 6 VIRI............................................................................................................................................... 64

III.7 KRAJINA ............................................................................................................................ 66 1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KRAJINO....................................................................................................... 67





III.8 KULTURNA DEDIŠČINA ............................................................................................. 71 1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO.......................................................................... 72





III.9 ELEKTROMAGNETNO SEVANJE............................................................................... 75 1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA OBREMENITEV OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM... 76



3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA ..... 78 3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE....................................................................................... 78


III. 10 SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE ............................................................................ 80 1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA OBREMENITEV OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM... 81

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV.................................................................... 81 1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA... 81

7 OBSTOJEČE STANJE ............................................................................................................... 81 8 VPLIVI PLANA NA OKOLJE IN OKOLJSKE CILJE ........................................................... 81 9 OMILITVENI UKREPI............................................................................................................... 83 10 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA .......................................................................................... 83 11 VIRI............................................................................................................................................... 83

V. POLJUDEN POVZETEK.................................................................................................. 84 VII. NAVEDBE O IZDELOVALCIH ............................................................................................ 89


AQUARIUS d.o.o. Ljubljana, december 2008

1

I. SPLOŠNO

I.1 OZADJE V postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) za Industrijsko cone Trebnje je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (Odločba Ministrstva za okolje in prostor: št. 35409-179/2008, 17.06.2008). Okoljsko poročilo (v nadaljevanju OP) je obvezna strokovna podlaga v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Pri izdelavi OP je upoštevana Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje. OPPN obsega umestitev površin za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale vključno s koridorji za izgradnjo infrastrukture. Ker investitorji še niso znani, je načrtovana izgradnja fleksibilne industrijske cone. Predmetno okoljsko poročilo temelji na osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki ga je izdelal GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o. Novo mesto (april 2008). Investitor je Občina Trebnje.

I.2 NAMEN OKOLJSKEGA POROČILA Okoljsko poročilo je strokovno gradivo za celovito presojo, v katerem so opredeljeni, opisani in ovrednoteni pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša (Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje, Uradni list RS, št. 73/05).

I.3 VSEBINA OKOLJSKEGA POROČILA Sestavni deli okoljskega poročila so:

1. podatki o planu 2. podatki o stanju okolja 3. podatki o okoljskih ciljih plana, merilih vrednotenja in metodah za ugotavljanje in vrednotenje

vplivov plana 4. podatki o ugotovljenih vplivih plana in možnih omilitvenih ukrepih 5. ocena vplivov plana in vrednotenje 6. predvideni načini spremljanja stanja okolja v času izvedbe plana 7. poljuden povzetek ugotovitev okoljskega poročila z obrazložitvijo.

Osnovo za določitev obsega in vsebine predmetnega okoljskega poročila predstavljajo izhodišča, ki temeljijo na relevantnih zakonskih določilih. Izhodišča so predstavljena v poglavju I.4. Na podlagi analize smernic so v okoljskem poročilu obravnavani naslednji segmenti:

1. Podnebne razmere in kakovost zraka 2. Obremenitev s hrupom 3. Narava in biotska pestrost

3.1. Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi 3.2. Varovana območja (Natura 2000, zavarovana območja) 3.3. EPO in naravne vrednote

4. Vode 5. Kmetijska zemljišča 6. Gozd 7. Krajina 8. Kulturna dediščina 9. Elektromagnetno sevanje 10. Svetlobno onesnaževanje


AQUARIUS d.o.o. Ljubljana, december 2008 2

Vrednotenje posledic izvedbe plana na zdravje ljudi je vključeno v OP neposredno v sklopu segmentov: Podnebne razmere in kakovost zraka, Obremenitev okolja s hrupom in Svetlobno onesnaževanje. V času izdelave OP ni bilo na voljo podatkov glede predvidenih proizvodnih procesov in s tem posledično vrsti in količini možnih odpadkov. Zato ocenjujemo, da segment Ravnanje z odpadki za obravnavan OP ni relevanten.

I.4 IZHODIŠČA IN OKOLJSKI CILJI Osnova za določitev ciljev celovite presoje so bili okoljski cilji, povzeti po nacionalnih strateških programih (Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 2/06) in Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04). Okoljski cilji izhajajo tudi iz nacionalnih zakonov in na njihovi podlagi izdanih podzakonskih aktov (relevantni so navedeni v posameznem segmentu): • Zakon o varstvu okolja /ZVO-1-UPB1/ (Uradni list RS, št. 39/2006, 70/08) • Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 –ZON-UPB2) • Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD -1; Ur.l. RS, št. 16/08) • Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 10/04-odl.US in 41/04-ZVO-

1, 57/08) • Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 -ZKZ- UPB1) • Zakon o gozdovih (Uradni list RS, 30/93, 13/98-odl. US, 56/99-ZON, 67/02 in 110/02-ZGO-1,115/06,

110/07) • Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) • Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na

okolje (Uradni list RS, št. 73/05) • Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS,

št. 78/06, 72/07) • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za

obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 "Programska zasnova za zazidalni načrt industrijsko-trgovske-podjetniške cone Trebnje" (Uradni list RS, št. 65/02).

Pri določitvi okoljskih ciljev so bile upoštevane naslednje odločbe in smernice nosilcev urejanja prostora: 1. Ministrstvo za okolje in prostor (odločba) 2. Zavod RS za varstvo narave 3. MOP-ARSO. Urad za opravljanje z vodami. Sektor za upravljanje z vodami 4. Zavod za gozdove Slovenije 5. Ministrstvo za kulturo 6. Elektro Slovenija d.o.o. 7. Elektro Ljubljana 8. Ministrstvo za promet. Direkcija Republike Slovenije za ceste. Sektor za upravljanje. vzdrževanje in

varstvo cest. Območje Novo mesto 9. Komunala Trebnje d.o.o. 10. Ministrstvo za obrambo. Uprava RS za zaščito in reševanje. Oddelek za prostorske, urbanistične in

druge tehnične ukrepe 11. Telekom Slovenije. Sektor za upravljanje omrežja. Center za vzdrževanje omrežja Novo mesto 12. Slovenske železnice V nadaljevanju je podan kratek izvleček odločb, mnenj in smernic nosilcev urejanja prostora. Obravnavani so samo tisti soglasodajalci, katerih smernice se nanašajo neposredno na segmente okolja obdelane v okoljskem poročilu (od št. 1-5). 1. Odločba Ministrstva za okolje in prostor (št. 35409-179/2008, 17.6.2008):



V postopku priprave in sprejemanja Občinskega podrobnega prostorskega načrta za industrijsko cono Trebnje je treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Odgovor Aquarius d.o.o. Ljubljana: Odločba Ministrstva za okolje in prostor je bila upoštevana. 2. Naravovarstvene smernice za Občinski podrobni prostorski načrt za Industrijsko cono

Trebnje. ZRSVN, OE Novo mesto. št. 6-III-180/2-O-08/AŠP, 09.06.2008. V smernicah ZRSVN so bili podani konkretne usmeritve za varstvo naravne vrednote Temenica in EPO Temenica:

− ob izvedbi meteorne kanalizacije na brežini reke in v njo, se ohranja obstoječa obrežna zarast; − odvodnjavanje padavinske vode v reko Temenico naj se predhodno izvede preko peskolovov in

lovilcev olj ter maščob na način, da bosta naravno ohranjena brežina, reka in bližnji travniki kar najmanj prizadeti;

− izpustno glavo naj se v naravno ohranjeno brežino umesti na koto najnižjih vod, na način, da bo brežina čim manj poškodovana in naj se jo čim bolj utopi v teren. Za izvedbo pa se uporabi naravni material kamen. Izpust naj se zasadi z avtohtono grmovno vegetacijo;

− pri izvedbi izpustne glave naj se prepreči zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke; − gradbeni material in odpadni gradbeni material naj se deponira na za to določenem mestu, ki naj

bo v naprej definirano in naj bo izven območja ohranjanja narave; − v času izvajanja del naj se zagotovi ustrezno tehnično varstvo pred nekontroliranimi izpusti

naravnih snovi v vodotok; − po končanih delih naj se na obravnavanem območju vzpostavi stanje kar se da podobno

prvotnemu. Iz vode in brežine se odstrani odpadni gradbeni material, brežino in traso meteorne kanalizacije čez travnike pa se utrdi in zatravi.

Odgovor Aquarius d.o.o. Ljubljana: Podane usmeritve so smiselno upoštevane.. 3. Smernice s področja upravljanja z vodami za pripravo občinskega podrobnega prostorskega

načrta za Industrijsko cono Trebnje, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja spodnje Save, št. 35001-331/2008, 15.07.2008.

V smernicah ARSO, Urada za upravljanje z vodami so bile podane naslednje usmeritve: − Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti

usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07).

− Odvajanje padavinskih odpadnih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…)

− Za padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste,…) je predvidena izgradnja padavinske kanalizacije z izpustom v reko Temenico. Izpustna glava padavinske kanalizacije mora biti zasnovana tako, da ne bo ovirala normalnega pretoka visokih voda Temenice. Brežino in dno struge je treba v vplivnem območju izpusta zavarovati pred erozijo vode z ustreznim zavarovanjem (kamnita obloga brez vidnega betona).

− Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, 47/05, 45/07).

− Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, 87/05 – SPZ) za gradnjo izpusta padavinske kanalizacije na vodnem zemljišču – reka Temenica. Pogodba služi kot dokazilo o pravici graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, 67/02 – ZV–1) in jo je treba skleniti z Ministrstvom za okolje in prostor, ARSO pred izdajo vodnega soglasja.

Odgovor Aquarius d.o.o. Ljubljana: Smernice so smiselno upoštevane.



4. Smernice za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za Industrijsko cono

Trebnje, Zavod za gozdove, OE Novo mesto, št. 281-12/2008, 24.06.2008. V smernicah Zavoda za gozdove so bile podane naslednje usmeritve:

− Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej.

− Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94).

− Morebitne štore/panje ter odvečen odkopni material, ki je nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. čl. ZG), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v zasip.

− Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.

− Drevje, predvideno za posek, je v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih potrebno označiti; označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove – Krajevna enota Trebnje (46. čl. Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih – Uradni list RS, št. 5/98 in 70/06) po pridobitvi potrebnega dovoljenja.

− Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (3. čl. Zakona o graditvi objektov in 21. čl. Zakona o gozdovih).

Odgovor Aquarius d.o.o. Ljubljana: Smernice so splošne in se upoštevajo ob izvedbi. 5. Smernice za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za Industrijsko cono

Trebnje, Ministrstvo za kulturo, št. 35012-105/2008/7, 14.07.2008. V smernicah Ministrstva za kulturo so bile podane obvezne in priporočilne smernice: OBVEZNE SMERNICE:

− Obstoječi podatki glede arheološkega potenciala območij, ki jih zajema OPPN IC Trebnje, ne omogočajo priprave okoljskega poročila, zato je skladno s petim odstavkom 76. člena ZVKD-1 treba izvesti predhodne arheološke raziskave (ocena arheološkega potenciala) z namenom zagotovitve dodatnih informacij, ki so potrebne za izvedbo tega poročila.

− Glede na rezultate arheološkega pregleda iz leta 2001 bi bilo potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave tudi na nepregledanih parcelah.

− Upoštevati je potrebno izsledke Poročila o ekstenzivnem arheološkem pregledu na območju zazidalnega načrta za industrijsko cono v Trebnjem, ki je bilo občini Trebnje oddano aprila 2001. V sklepu poročila je zapisano, da je na območjih, kjer je bila najdena antična keramika, potrebno izvesti intenzivni arheološki pregled in geofizikalne meritve, za preostalo območje pa potrebno zagotoviti stalen arheološki nadzor. Rezultati intenzivnih arheoloških raziskav morajo biti upoštevani pri pripravi projektne dokumentacije.

PRIPOROČILNE SMERNICE: − 80. člen ZVKD-1 določa, da se na območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor

in za katere predhodne arheološke raziskave niso opravljene v postopku priprave prostorskega akta, po uveljavitvi teh aktov po potrebi opravijo predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda. Stroški predhodnih arheoloških raziskav se v tem primeru krijejo iz državnega proračuna v okviru javne službe.

Odgovor Aquarius d.o.o. Ljubljana:. Na sestanku 10.11.2008 je dosežen dogovor glede upoštevanja smernic. Smernice so smiselno upoštevane Okoljski cilji, izhodišča in kazalci so predstavljeni v vsakem posameznem segmentu.



I.5 METODA VREDNOTENJA VPLIVOV IZVEDBE PLANA NA OKOLJE

Metoda opredelitve obstoječega in predvidenega stanja okolja je razvidna pri vsakemu segmentu posebej. Računske metode smo uporabili pri segmentih: Podnebne razmere in kakovost zraka in Obremenitev s hrupom. Ostale segmente smo opisali na podlagi namenskih terenskih ogledov opravljenih septembra 2008, podatkov iz javno dostopnih virov, študij naročnika in pridobljenih smernic. V okoljskem poročilu so opredeljeni pomembni vplivi na okolje. Ti vplivi so lahko: neposredni, daljinski, kumulativni in sinergijski, kratko-, srednje- ali dolgoročni ter trajni ali začasni. Vplivi izvedbe plana se vrednotijo na podlagi posledic plana na okoljske cilje plana z uporabo meril vrednotenja predpisanih z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05). Neposredni vplivi izvedbe plana imajo neposredne učinke na izbrana merila vrednotenja. Daljinski vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v okolje z vplivi, ki so posledica izvedbe plana in se zgodijo oddaljeno od posega v okolje. Po času trajanja lahko ločimo kratkotrajne vplive (pretežno v času gradnje) in dolgotrajne (pretežno v času obratovanja). Kumulativni vplivi odražajo zanemarljiv vpliv izvedbe plana na izbrana merila vrednotenja, ima pa izvedba plana skupaj z obstoječimi posegi ali s posegi, ki so načrtovani in grajeni na podlagi drugih planov, velik vpliv na izbrana merila vrednotenja oz. ima več posegov istega plana združen vpliv, katerega učinki na izbrana merila vrednotenja niso zanemarljivi. Sinergijski vplivi izvedbe plana so v celoti večji od vsote posameznih vplivov. V primeru škodljivih vplivov načrtovanega plana je bila preverjena možnost omilitve škodljivih vplivov ter navedeni ustrezni omilitveni ukrepi. Za posamezen ukrep je navedena izvedljivost, izvajalec in nadzor. Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Uradni list RS, št. 73/05) v naslednjih velikostnih razredih: A – ni vpliva/pozitiven vpliv B – nebistven vpliv C – nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) D – bistven vpliv E – uničujoč vpliv X – ugotavljanje vpliva ni možno Ocene posledic izvedbe plana velikostnega razreda A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana na uresničevanje okoljskih ciljev sprejemljivi, pri čemer so z B ocenjeni nebistveni vplivi na segmente okolja, s C pa vplivi, ki se dosegajo ob upoštevanju dodatnih (specialnih ali posebnih) omilitvenih ukrepov. Oceni posledic izvedbe plana velikostnega razreda D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana za uresničevanje okoljskih ciljev niso sprejemljivi.



I.6 OPOZORILA O POTEKU IZDELAVE OKOLJSKEGA POROČILA Vplivov in ukrepov za segment Kulturna dediščina v tej fazi še ni možno podati. V skladu z dogovorom na usklajevalnem sestanku (Ministrstvo za kulturo, dne 10.11.2008), bo vrednotenje posledic izvedbe plana izvedeno po opravljenih ekstenzivnih arheoloških raziskavah na območju OPPN. Izsledki raziskav bodo naknadno vključeni v OP. Vrednotenje posledic izvedbe plana na zdravje ljudi je vključeno v OP neposredno v sklopu segmentov: Podnebne razmere in kakovost zraka, Obremenitev okolja s hrupom in Svetlobno onesnaževanje. Vplivi na človeka so v segmentih nazorno prikazani, zato ocenjujemo, da izdelava ločenega segmenta ni potrebna. Načrtovana prostorska ureditev ne leži v zavarovanih območjih ali posebnem varstvenem območju ter ne more pomembno vplivati na ta območja, zato Dodatka za presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja ni potrebno izdelati. Opis plana je povzet po dopolnjenem osnutku Občinskega podrobnega prostorskega načrta za »Industrijsko cono Trebnje«, pripravljenem v podjetju GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o. Novo mesto, ki smo ga prejeli 16.10.2008 po elektronski pošti od: [email protected].

I.7 KUMULATIVNI PLANI Po nam dostopnih podatkih, na širšem območju OPPN IC Trebnje, ni predvidenih drugih planov ali posegov, ki bi skupaj z obravnavanim OPPN imeli kumulativne ali sinergijske vplive.

I.8 ALTERNATIVNE VARIANTE IN NIČELNA VARIANTA OPPN za IC Trebnje ni bil izveden v variantah. V primeru, če ne bi prišlo do realizacije plana ocenjujemo, da bi bil vpliv na okoljske segmente in njihove cilje naslednji: 1. Podnebne razmere in kakovost zraka: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju. 2. Obremenitev s hrupom: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju, dodatne obremenitve s hrupom ne

bi bilo. 3. Narava in biotska pestrost: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju, saj ne bi prišlo do uničenja

rastlin, delov rastišč in življenjskih prostorov prostoživečih živali. Prav tako ne bi bil možen vpliv na EPO Temenica in naravno vrednoto Trebnje – Temenica.

4. Vode: Možnega vpliva na podzemne in površinske vode (reko Temenico) ne bi bilo. 5. Kmetijska zemljišča: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju, saj ne bi prišlo do uničenja cca 12,8

ha kmetijskih zemljišč. 6. Gozd: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju, saj poseka cca 0,2 ha gozda ne bi bila izvedena. 7. Krajina: Krajinska slika se ne bi spremenila, vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju. 8. Kulturna dediščina: Vpliva na arheološko dediščino in na enoto Trebnje – Cerkev Žalostne Matere

božje ne bi bilo. 9. Elektromagnetno sevanje: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju. 10. Svetlobno onesnaževanje: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju.



II. OPIS PLANA

II.1 CILJI IN KRATEK OPIS PLANA TER ODNOS DO DRUGIH USTREZNIH PLANOV

II.1.1 CILJI PLANA Temeljne usmeritve razvoja mesta Trebnje so podane v okviru urbanistične zasnove (Uradni list RS, št. 49/93), ki je na vzhodnem obrobju naselja, severno od obstoječega industrijskega kompleksa Trimo predvidela površine za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale. Na večjem delu tega območja je sprejet Zazidalni načrt »industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje« - I. faza (Uradni list RS, 65/02). V fazi izdelave projekta za gradbeno dovoljenje za izgradnjo infrastrukture, so bile ponovno preverjene razvojne potrebe po tovrstnih površinah. Ugotovljeno je bilo, da v zazidalnem načrtu določena cestna infrastruktura preveč omejuje fleksibilnost formiranja parcel in ne ustreza dejanskim potrebam. Z izvedbo analize potreb je bilo ugotovljeno tudi, da je potrebno za širitev proizvodnih površin zagotoviti vsa zemljišča¸ za katere je bila sprejeta programska zasnova in ne samo del površin določenih v sedaj veljavnem Zazidalnem načrtu »Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje«, ki naj bi predstavljala 1. fazo izgradnje planirane proizvodne cone. Predmeten OPPN v osnovi določa le drugačno zasnovo infrastrukturne ureditev od sedaj veljavnega ZN in novejše zahteve v zvezi z varovanjem okolja ipd.

II.1.2 OPIS PLANA Opis plana je povzet po dopolnjenem osnutku Občinskega podrobnega prostorskega načrta za »Industrijsko cono Trebnje«, izdelanem v podjetju GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o. Novo mesto, aprila 2008. Območje obravnavane industrijske cone Trebnje se nahaja na vzhodnem delu mesta Trebnje severno od regionalne ceste RIII 651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Mirna Peč med ureditvenim območjem P3 (območje tovarne Akripol) na zahodu in obstoječo individualno stanovanjsko pozidavo na vzhodu (Dolenja Nemška vas) (slika 1 in 2). Na severu zajema celotno območje, ki je v veljavnem planu predvideno za gradnjo.



Slika 1: Pregledna karta širšega območja z vrisano mejo OPPN (rdeča).

Ureditvene enote Območje je razdeljeno na štiri ureditvene enote namenjene poslovnim objektom, na javno cestno omrežje in območje namenjeno izgradnji druge infrastrukture. Poleg gradnje novih objektov je predvidena tudi ureditev zelenih in prometnih površin ter priključevanje na obstoječo prometno in komunalno - energetsko infrastrukturo. Območje OPPN sestavlja več ureditvenih enot, in sicer: − Ureditvena enota P1-P4 - obsega površine za gradnjo novih industrijsko - proizvodnih objektov,

vključno z zelenimi barierami Z, − Ureditvena enota C - obsega površine za gradnjo prometne infrastrukture – rekonstrukcija regionalne

ceste, nova primarna in sekundarna cesta cone s krožnim križiščem; − Ureditvena enota I - obsega površine namenjene gradnji infrastrukture znotraj in zunaj cone – plinska

in transformatorska postaja, infrastrukturni vodi; Celotna površina meri cca. 16 ha, od tega je za gradnjo industrijsko – proizvodnih objektov primernih cca. 12,83 ha. Na območju OPPN IC Trebnje je dopustna gradnja naslednjih objektov: 1 stavbe

12 nestanovanjske stavbe 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (za potrebe prehranjevanja zaposlenih v coni)

12203 druge upravne in pisarniške stavbe (za potrebe proizvodnih dejavnosti v coni) 1230 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 125 Industrijske stavbe in skladišča

2 gradbeni inženirski objekti 21 objekti transportne infrastrukture

211 ceste 22 cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi

221 prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosni elektroenergetski vodi



222 distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja elektroenergetski vodi

23 Kompleksni industrijski objekti niso dopustni.

Slika 2: Pregledna situacija OPPN IC Trebnje (vir: GPI, april 2008).

Velikosti objektov Velikost objektov je pogojena s konceptom zasnove območja, z racionalno rabo zemljišč (izkoriščenost in upravičenost izgradnje komunalne infrastrukture), z določili lege objektov in od okoliških objektov ter vedut. Vertikalni gabariti Vodilo pri določanju višinskih gabaritov izhaja iz pogleda na mesto iz hitre ceste in iz prehajanja podeželja v mestno strukturo. Ohranja se pogled iz hitre ceste na cerkvico sv. Marije za predvideno cono, na območjih kjer jo še ne zastira obstoječa gradnja. Višina stavb izhaja iz okoliških objektov, zato naj ne presega višine obstoječega skladiščnega objekta Trima – t.j. cca 25 m do vrha strehe (t.j. kota slemena oz. atike ravne strehe). Višinski gabariti se proti vzhodu znižujejo, zato je maksimalna dopustna višina v ureditveni enoti P2 in P4 11-13 m, izhajajoč iz vizure obstoječe pozidave v Dolenji Nemški vasi. Dopustna je gradnja pritličnih ali več etažnih stavb. Kletne etaže so dovoljene, v kolikor to dopuščajo terenske izmere in komunalni priključki. Kleti je lahko več, morajo pa biti v celoti vkopane.



Horizontalni gabariti: Tlorisni gabariti ne smejo razdrobiti zazidalnih otokov – ureditvenih enot P1, P3 in P4. Ker je obstoječa obrtna cona že v večji meri pozidana, se v ureditveni enoti P2 omogoči izgradnja objektov za obrt, ki praviloma zahteva manjše objekte. Gradnja trgovskih objektov tlorisne površine manjše od 2000 m2 ni dovoljena. Objekti so preprostih, pravokotnih oblik. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovati tloris. Stranice objektov morajo biti vzporedne z osjo ceste, ki je osnovna linija za »parcelno mrežo«. Objekti naj bodo pravokotne oblike s krajšo stranico ob primarni cesti, zaradi racionalen rabe zemljišč. Odstopanja so možna, v kolikor se zagotovi racionalna izraba zemljišč (gradnja drugega nivoja stavb gledano v smeri primarne ceste, dostopnost do »zaledja«, infrastrukturna opremljenost ipd.). Možna je gradnja enega ali več posameznih objektov oziroma več med seboj povezanih objektov na posamezni parceli ali na več parcelah skupaj. Ureditev okolice objektov Izvedejo se izravnave terena, kot je določeno v vsebinah o legah objektov. Odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov, saj bo s tem dosežen urejen videz parcel. Vse aktivnosti, ki se lahko odvijajo znotraj zaprtih prostorov, naj se odvijajo v njih. Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, v notranjosti pa naj bodo interne. Nepozidani del parcele se uredi za parkirne in manipulativne površine, tlakovane površine / ploščadi ob objektih. Lastniki posameznih parcel so dolžni vzdolž javnih in dostopnih cest v coni urediti zeleni pas v minimalnih dimenzijah 4 m. Zeleni pas je dopustno prekiniti zaradi uvoza. Ob vzhodnem robu območja P4 je investitor objektov na tem območju dolžan izvesti linijo zasaditve avtohtonega drevja in grmovnic ob cesti zaradi pogledov iz bližnjega naselja. Tudi ostale proste površine se hortikulturno uredijo (zatravitev, ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd). Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov. Krošnje dreves ne smejo ovirati tovornega prometa. Zelene površine in drevesa morajo omogočiti vzdrževanje le –teh, za katere je odgovoren lastnik parcel. Dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj, ki jih je možno postaviti tudi na mejo gradbene parcele, v kolikor zasaditev / postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov. Zelene bariere Z1 in Z2: Območje zajema v pasu 15 m predvidene zelene površine. Ureditve je dolžan izvesti investitor na zemljišču v coni vzhodno oz zahodno od ureditvene enote v času gradnje pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt. Namembnost: - gozdna bariera, namenjena zmanjšanju vplivov industrijske cone na stanovanjsko naselje, - v območju so možne ureditve za rekreacijo v naravi z upoštevanjem poudarjene ekološke vloge

prostora. Pogoji urejanja: - zelena bariera mora v čim večji meri zakriti poglede na predvideno cono in s tem omiliti prehod

med območji; - v območju se zasadijo predvsem iglavci z gostimi krošnjami, saj le-ti ohranjajo zeleno krošnjo

skozi vse leto in na tak način omogočajo neprekinjeno delovanje zelenega tampona; - v vzdolžnem nizu na strani stanovanjske gradnje se izvede zasaditev grmičevja višine min. 120

cm zaradi vizualne bariere; - ni dovoljena gradnja objektov, - kakršnokoli urejanje in poseganje v ta prostor mora biti sonaravno, - za zaščito bližnjega naselja na vzhodu pred hrupom in drugimi vplivi se lahko v tem območju

oblikuje umeten relief (protihrupni nasip), za kar se uporabi izkopni material in humus pri gradnji objektov in infrastrukture v coni.



Prometna infrastruktura Cestno omrežje Obstoječe cestno omrežje predstavlja osnovo, na katero se navezujejo nove prometne ureditve na obravnavanem območju. Glavni dovoz v območje OPPN se vrši z obstoječega cestnega omrežja, in sicer iz rekonstruirane regionalne ceste preko primarne lokalne ceste v smeri S-J. Predvideva se širitev cone na sever. Koncept cestnega omrežja sledi idejni zasnovi Povezava industrijske in obrtne cone Trebnje na AC z vključitvijo 3. razvojne osi. Planira se, da bo primarna cesta S-J v prihodnje napajala tudi območje, kamor se bo IC širila in povezovala z obrtno cono ter obe navezala na III. razvojno os in na AC omrežje. Dostopnost na območje se zagotavlja tudi preko sekundarne lokalne ceste v smeri V-Z, ki se naveže na glavno cesto preko krožnega križišča ter na obstoječe cestno omrežje. OPPN predvideva naslednje posege na prometni infrastrukturi: - rekonstrukcije obstoječih cest in križišč, - novogradnje cest, - novogradnja krožnega križišča, - izgradnjo hodnikov za pešce in kolesarskih stez, - upoštevanje arhitektonskih ovir za invalide. Regionalna cesta in ureditev priključevanja cone na regionalno cesto R3-651/1198 Regionalno cesto R III 651 Trebnje-Novo mesto, odsek 1198 Trebnje-Mirna Peč, je potrebno na odseku, ki bo tangirana z gradnjo cone, rekonstruirati. Industrijska cona bo na regionalni cesti generirala dodatne prometne obremenitve, tudi tovornega prometa, kar zahteva tudi ustrezno dimenzioniranje priključkov v obravnavanem območju. Z izgradnjo križišča, kjer se IC priključuje na regionalno cesto, se priključek za Podboršt ukine. Predvidi se začasna povezava na obstoječo cesto za Podboršt. Zaradi časovno neopredeljene gradnje AC in s tem posledično tudi novih priključkov na cesto H1, je možna rekonstrukcija regionalne ceste v dveh fazah, kjer se pas za razvrščanje na desno od 0,825 do 0,970 lahko izgradi v 2. fazi. V fazi izdelave projekta PGD za industrijsko poslovno cono Trebnje, št. KI-5/2005, ki ga je izdelal GPI d.o.o., maja 2005 je bila izdelana »Kapacitetna analiza in dimenzioniranje priključka industrijske cone v Trebnjem na Regionalno cesto R3-651 odsek 1108«, ki ga je izdelal Prometnotehniški inštitut Univerze v Ljubljani, februar 2005. V študiji je bila na osnovi primerjalne analize preverjena optimalna varianta novega križišča za navezavo nove industrijske cone na R3-651. Upoštevana je bila 15 letna planska doba pri upoštevanju 3% letne rasti prometa. Preverjena sta bila kriterij prometnih obremenitev in kriterij čakalnih časov. Ob upoštevanju prostorske omejitve lokacije in problematičnega višinskega prehoda žel. proge proti AC je po študiji sprejemljivo semaforizirano križišče s pasovi za leve zavijalce na vseh smereh, poseben pas pa za desne zavijalce v smeri iz Trebnjega, z ustreznim vodenjem roba vozišča za merodajno vozilo, tovornjak s priklopnikom. Dolžine usmerjevalnih pasov so odvisne od dolžine kolon. V fazi izdelave te študije in projektne dokumentacije, so se variante sproti usklajevale z Direkcijo RS za ceste – DRSC, ki s predlagano rešitvijo soglaša. Takšna rešitev je tako sprejemljiva glede na rezultat študije, tehnične zahteve, ki so posledica tudi priključevanja na AC, glede na odločitev investitorja ter večinskega lastnika zemljišč. Semaforizirano križišče mora zadovoljivo servisirati prometne zahteve ob koncu planske dobe. Dolžina levih zavijalnih pasov mora biti enaka ali večja dolžini največjih pričakovanih kolon. Poleg hodnikov za pešce in kolesarske steze so predvidene tudi razširitve vozišč zaradi pasov za leve zavijalce. Priključek ceste sever-jug na regionalno cesto se izvede skupaj z razširitvijo regionalne ceste R3-651/1198 od km 0,7+20 do km 0,9+80 z dograditvijo pasov za levo zavijanje in izgradnjo hodnikov za pešce in kolesarskih stez na območju priključka z cono. Prometni pasovi regionalne ceste so 2x3,00 m z robnim pasom 2x0,25 m. Pri ureditvi glavnega križišča v območje se mora upoštevati prevoznost tovornega vozila s priklopnikom.



Faznost izgradnje ceste se prilagaja dinamiki izgradnje cone in cestnega omrežja cone, dinamiki izgradnje AC in s tem reševanja povezave Podboršta ter dinamiki upravljanja zemljišč v neposredni bližini križišča (Trimo, Surovina). Faznost in etapnost sta opredeljeni v 10. točki tekstualnega dela. DRSC predlaga, da se v fazi projektiranja pridobijo projektni pogoji. Primarna cestna povezava S-J se s priključkom navezuje na regionalno cesto v km 1,8+86. Priključevanje je oblikovano tako, da projektni elementi vključujejo tovorni promet in ureditev dodatnih pasov za leve zavijalce min. širine 3,25. Tako se širina vozišča 6,5 m se na stacionaži od 0,0 m do 60,00 m razširi za pas za leve zavijalce. Pri prečnem profilu se upošteva obojestranski hodnik za pešce, dvosmerna kolesarska steza in zavijalni pas za levo zavijanje v križišču z regionalno cesto. Vozišče je ločeno od kolesarske steze oz. od hodnika za pešce z zelenim pasom – drevoredom, dvignjenim od vozišča. Izvedejo se tudi uvozi do posamezne stavbe. Krožno križišče navezuje na primarno cesto prečno povezavo oz. sekundarno cesto. Rešitev omogoča večjo prometno prepustnost in obenem večjo prometno varnost, v obravnavanem primeru pa omogoča nemoten promet in manipulacijo v obravnavani coni. Notranji otok ima premer 14 m. Širina dveh voznih pasov je 2 x 3.50 = 7.0 m. Širina tlakovanega varovalnega notranjega pasu je 2.0 m. Sekundarna cesta prečne povezave V-Z se zasnuje kot napajalna cesta. Poteka od SZ proti JV kompleksa in se s priključki pripenja na obstoječe prometno omrežje. Na primarno cesto se navezuje preko krožnega križišča. Širina ceste znotraj kompleksa je 6.50m (2x3.00m vozni pas + 2x0.25m robni pas). Pri prečnem profilu se upošteva obojestranski hodnik za pešce in dvosmerno kolesarsko stezo. Cesta na Vino gorico je namenjena dostopnosti do plinske postaje in za potrebe interventnih vozil v primeru intervencij na območju cone. Dostop tovornim vozilom in vozilom večjih dimenzij je prepovedan, razen za potrebe oskrbe plinske postaje in intervencijska vozila, saj se bo cona napajala preko primarne ceste. Uporaba ceste se dovoli tudi uporabnikom izven cone – stanovalcem, Akripolu in za potrebe dostopanja do kmetijskih zemljišč. Vrsta dopustnega prometa se označi z vertikalno signalizacijo na vhodu ceste na Vino Gorico. Vozišča vseh cest morajo biti dimenzionirana na maksimalno obremenitev, to je skupno maso 40 t in predviden promet. Končno debelino posameznega sloja bo podal PGD glede na ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav. Komunalna infrastruktura Za potrebe oskrbe obravnavanega območja s pitno, tehnološko in požarno vodo je predvidena izgradnja sekundarnega hidrantnega in vodovodnega omrežja ter postavitev nadzemnih hidrantov. Za obravnavano območje se zgradi ločen sistem kanalizacijskega omrežja. Poleg kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod je vzporedno predvidena kanalizacija za odvajanje odpadnih padavinskih vod. Z območja se odvajajo čiste padavinske vode s strešnih, zunanjih utrjenih in pohodnih površin ter potencialno onesnažene padavinske vode s parkirnih in prometnih površin. Izpust meteornih vod je predviden v potok Temenica. Izpust padavinskih odpadnih voda v potok je treba zaključiti z izpustno glavo, ki mora biti zasnovana tako, da ne bo ovirala normalnega pretoka visokih voda Temenice. Umesti se na koto najnižjih vod in naj ne posega v svetli prerez toka. Brežina in dno struge morata biti v vplivnem območju izpusta ustrezno zavarovana pred erozijo vode (kamnita obloga brez vidnega betona). Investitor in izvajalec meteorne kanalizacije izven območja cone na brežini reke in v reko morata upoštevati podane smernice Zavoda RS za varstvo narave. Ohraniti je potrebno obrežno zarast in dela pa izvajati tako, da bo območje čim manj prizadeto. Elektroenergetska infrastruktura Za potrebe oskrbe območja z električno energijo je predvidena izgradnja nove transformatorske postaje, prestavitev zračnih elektroenergetskih kablov in izgradnja novega omrežja v elektrokabelski kanalizaciji.



II.2 OBMOČJE, KI GA ZAJEMA PLAN Meja območja poteka na južni strani po južnem robu regionalne ceste RIII 651 Trebnje – Novo mesto, odsek 1198 Trebnje – Mirna Peč in zajema območje, potrebno za rekonstrukcijo ceste, na zahodni strani po zahodnem robu ceste v Vino Gorico (cesta je vključena v OPPN), na severu po meji območja namenjenega gradnji po veljavnem »planu«, za zahodni strani pa do obstoječih cest oziroma do obstoječe pozidave (glej sliko 1 in 3). Območje je razširjeno na koridorje infrastrukture za potrebe cone. Obravnavano območje, ki je namenjeno za širitev proizvodnih dejavnosti meri cca 16 ha in obsega zemljišča s parc.št.: k.o. Češnjevek: 753/6, 757/1, 757/2, 758/1, 758/2, 759, 760, 761, 764/1, 764/3, 796/1, 798 , 800, 801, 802/1, 802/3, 802/4, 802/5, 803, 804/1, 804/2, 807/3, 807/4, 807/5, 807/6 , 807/7, 807, 808/1, 808/2, 808/3, 809, 812/2, 812/3, 812/4, 812/5, 812/6, 813/1, 813/2, 813/3, 814/2, 818/1, 818/2, 818/3, 820/1, 820/10, 820/11, 820/12, 820/13 , 820/14, 820/15, 820/16, 820/17, 820/2, 820/7 , 820/8, 820/9, 827/1, 827/2, 827/3, 833/3, 833/4, 833/5, 835/1, 835/2, 836/10, 836/11, 836/12, 836/13, 836/14, 836/15, 836/16, 836/6, 836/6, 836/7, 836/8, 836/9, 838/10, 838/11, 838/12 , 838/13, 838/14, 838/15, 838/16, 838/5, 838/7, 838/8, 838/9, del 840/4 , 841/3, del 845/3, 866/1, del 867, del 868/1, del 868/2, del1185/1,1185/2,1191/1, del 1192/4, 1192/5, 1192/6, del 1193, del 1194/1 k.o.Trebnje del 620/1, 620/2, 816/10, 816/7 V območje obravnave bodo vključeni tudi vsi koridorji infrastrukture, za katero bo potrebno izvesti priključke izven cone same (električni vod do RTP, iztok meteorne kanalizacije v vodotok Temenice, priključitev fekalne kanalizacije na obstoječo).

II.3 NAMENSKA IN DEJANSKA RABA PROSTORA Za območje Občine Trebnje veljajo naslednji prostorski planski akti (strateški planski akti): − Dolgoročni plan Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št.

2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98 in 18/00) − Družbeni plan Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št.

19/86 in 16/90 ter Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98 in 18/00) − Urbanistična zasnova Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93). − Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za


V veljavnem občinskem prostorskem planu je na območju OPPN kot osnovna namenska raba določeno območje stavbnih zemljišč (slika spodaj).



Slika 3: Prikaz lokacije in namenske rabe območja (vir: PISO, www.geoprostor.net, 28.10.2008)

Območje OPPN IC Trebnje



Dejanska raba prostora je prikazana na sliki spodaj. Kot vir za karto smo uporabili podatke o dejanski rabi kmetijskih zemljišč (MKGP, 2.9.2008). Na območju OPPN prevladujejo kmetijske površine (trajni travniki in njive ter vrtovi) ter pozidana in sorodna zemljišča. Na območju predvidenem za cestno infrastrukturo se pojavljajo tudi gozdne površine.

Slika 4: Dejanska raba prostora z vrisano mejo OPPN (označena z belo črto).

II.4 PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA Predvideno obdobje izvajanja plana je odvisno od pridobitve gradbenega dovoljenja.

II.5 POTREBE PO NARAVNIH VIRIH Izgradnja IC Trebnje razen oskrbe z vodo, ki bo izvedena preko priključka na vodovodno omrežje, ne vključuje potreb po naravnih virih. Vodooskrba bo zagotovljena s priključitvijo na glavni vodovod ob regionalni cesti RIII 651 Trebnje – Novo mesto. V veljavnem občinskem prostorskem planu je na območju OPPN kot osnovna namenska raba določeno območje stavbnih zemljišč, dejanska raba pa je večji del kmetijska (trajni travniki, njive). Uničenih bo 12,7 ha kmetijskih površin.



II.6 VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH POSEGIH Z VPLIVI NA OKOLJE

Poseg se glede na Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07) po velikosti uvršča med posege za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in sicer sodi v točko 10. Infrastrukturni posegi, poseg za gradnjo industrijske cone. Območje OPPN znaša 160.000m2. Prag za izvedbo presoje je površina območja industrijske cone 50.000 m2.

II.7 PREDVIDENE EMISIJE NA OBMOČJU OPPN V poglavju so na kratko opisani možni vplivi emisij na zrak, vode in obremenitev okolja s hrupom. Prav tako je, je zaradi seznanitve naročnika s problematiko odpadkov, v poglavju kratko opisan način ravnanja z odpadki v obstoječem stanju, med gradnjo in med obratovanjem. Pri gradnji objektov v okviru plana lahko pričakujemo onesnaženje zraka v obliki: izpušnih plinov iz tovornih vozil in gradbene mehanizacije, izpušnih plinov iz prometa osebnih vozil, imisij prašnih delcev v zrak zaradi gradnje novih objektov, transporta sipkih gradbenih materialov, emisij zaradi ogrevanja objektov.

Pri gradnji objektov v okviru plana in v času obratovanja lahko pričakujemo predvsem onesnaževanje tal, površinske vode in podtalnice zaradi: morebitnega izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav ter tovornih vozil na

gradbišču, neurejenega odvajanja komunalnih vod v površinske vode ali podtalnico, neurejenega odvajanja onesnaženih padavinskih voda (iz parkirišč, manipulativnih površin, ipd.), neurejenega odlaganje odpadkov.

Povišana raven hrupa v okolju v času izvajanja plana je lahko posledica: gradbene mehanizacije v času gradnje, prometa osebnih in tovornih vozil na parkiriščih in cestah, dejavnosti v proizvodnih/industrijskih obratih, klimatizacijskih in ventilacijskih naprav.

II. 8 RAVNANJE Z ODPADKI Javno komunalno podjetje Komunala Trebnje d.o.o. skrbi za zbiranje in odstranjevanje gospodinjskih, kosovnih in nevarnih odpadkov na območju občine Trebnje. Do leta 2004 so odpadke v občini Trebnje odvažali na deponijo Cviblje. Po letu 2004 so začeli odpadke odvažati na novo deponijo v Globokem. Razprostira se na 6 ha uporabne površine, za prihodnje pa je po prostorskih ureditvenih planih Občine Trebnje rezervirana za deponiranje odpadkov celotna dolina 25 ha. V sklopu deponije je urejen tudi zbirno sortirni center Globoko. V izdelavi je projekt za Regijski center za ravnanje z odpadki Globoko v Trebnjem skupaj z mehansko biološko obdelavo odpadkov. Center skupaj z mehansko biološko obdelavo odpadkov, novo kompostarno, sortirnico, stiskalnico, vmesnim skladiščem kosovnih odpadkov naj bi na Globokem zgradili do leta 2011/2012. Zbiralnica odpadne električne in elektronske opreme je v občini Trebnje locirana v Dolenji Nemški vasi, upravlja jo SUROVINA d.d.



Med gradnjo bodo nastajali predvsem gradbeni odpadki. Po Uredbi o ravnanju z odpadki so to odpadki pod klasifikacijsko številko 17. Količina teh odpadkov v času izdelave okoljskega poročila ni bila znana, vsekakor pa je potrebno z odpadki ravnati v skladu z zakonodajo. Predvsem je potrebno v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08) med gradnjo uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddane odpadke je potrebno spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence. V času priprave OPPN ni bilo definirano katere dejavnosti se bodo na območju izvajale, niti katere vrste odpadkov in količine odpadkov bodo na območju industrijske cone nastajali. V posameznem proizvodnem objektu bodo po vsej verjetnosti nastajale različne vrste odpadkov, za vse povzročitelje odpadkov pa velja, da morajo upoštevati Uredbo o ravnanju z odpadki. Prav tako mora vsak povzročitelj odpadkov voditi evidenco o nastajanju odpadkov in po 15. členu Uredbe o ravnanju z odpadki letno poročati ministrstvu. Povzročitelj odpadkov mora glede na vrsto odpadkov zagotoviti njihovo obdelavo in sicer tako, da jih odda ali prepusti zbiralcu odpadkov, sam obdela, odda predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov ali proda trgovcu tako, da trgovec postane njihov imetnik. Agencija RS za okolje na podlagi izdanih upravnih aktov in določil zakonodaje s področja ravnanja z odpadki vodi različne evidence kot npr. evidenco predelovalcev, odstranjevalcev odpadkov, zbiralcev, prevoznikov, posrednikov pri ravnanju z odpadki, evidenco dobaviteljev baterij in akumulatorjev. Evidence se ažurirajo mesečno in so dostopne na spletni strani ARSO ali uradnem listu.

II.9 ALTERNATIVNE VARIANTE IN NIČELNA VARIANTA OPPN za IPC Trebnje ni bil izveden v variantah. V primeru, če ne bi prišlo do realizacije plana ocenjujemo, da bi bil vpliv na okoljske segmente in njihove cilje naslednji: 1. Podnebne razmere in kakovost zraka: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju. 2. Obremenitev s hrupom: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju, dodatne obremenitve s hrupom ne

bi bilo. 3. Narava in biotska pestrost: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju, saj ne bi prišlo do uničenja

rastlin, delov rastišč in življenjskih prostorov prostoživečih živali. Prav tako ne bi bilo možnega vpliva na EPO Temenica in naravno vrednoto Trebnje – Temenica.

4. Vode: Možnega vpliva na podzemne in površinske vode (reko Temenico) ne bi bilo. 5. Kmetijska zemljišča: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju, saj ne bi prišlo do uničenja cca 12,8

ha kmetijskih zemljišč. 6. Gozd: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju, saj poseka cca 0,2 ha gozda ne bi bila izvedena. 7. Krajina: Krajinska slika se ne bi spremenila, vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju. 8. Kulturna dediščina: Vpliva na arheološko dediščino in na enoto Trebnje – Cerkev Žalostne Matere

božje ne bi bilo. 9. Elektromagnetno sevanje: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju. 10. Svetlobno onesnaževanje: Vpliv bi bil enak kot v obstoječem stanju.



III. SEGMENTI OKOLJA



III.1 PODNEBNE RAZMERE IN KAKOVOST ZRAKA



1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA PODNEBNE RAZMERE IN KAKOVOST ZRAKA

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Zakonska izhodišča Sprejemljivost ureditve območja industrijske cone Trebnje (IC Trebnje) je bila vrednotena na podlagi ocene vpliva na podnebne spremembe in kakovost zraka, ki bodo na samem območju urejanja ter v njegovem vplivnem območju v času gradnje in v času obratovanja industrijske cone. Ocena vpliva izgradnje regionalne ceste na podnebne spremembe in kakovost zraka je izdelana ob upoštevanju naslednjih zakonskih predpisov: • Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola (Uradni list RS, št. 60/02) • Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS, št.

59/95) • Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih v zraku (Uradni list RS, št. 73/94,

52/02) • Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 24/05) • Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52/02) • Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS,

št. 52/02, 18/03) • Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/02) • Uredba o ozonu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 8/03) • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96,

109/01) • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov

onesnaževanja in o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 71/00, 99/01, 17/03) • Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov,

delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 72/03)

• Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 127/03) • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov

onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08) • Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo

stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08) • Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08) • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za


Območje občine Trebnje je skladno s Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, razvrščeno v območje onesnaženosti zraka SI 3. Nov poseg v okolje ne sme povzročiti povečanja onesnaženosti zraka. Če zrak ni čezmerno onesnažen, je treba z ukrepi za ohranjanje kakovosti zraka zagotoviti, da koncentracije onesnaževal ne presežejo predpisanih mejnih vrednosti in da se obstoječa kakovost zraka ne poslabša. Mejne koncentracije dušikovega dioksida NO2 in delcev PM10 določa Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku in so v tabeli 1.



Tabela 1: Mejne imisijske koncentracije, dovoljeno število preseganj in sprejemljivo preseganje onesnaževal v zraku.

Snov Količina Letna Dnevna Urna mejna konc. µg/m3 40 - 200 dovoljeno št. preseganj - - 18

dušikov dioksid N2O

sprejemlj. pres. % 25 - 0

mejna konc. µg/m3 40 50 - dovoljeno št. preseganj - 35 -

delci PM10 (mejne koncentracije)

sprejemlj. pres. % 0 0 -

1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Emisije toplogrednih plinov, emisije onesnaževal in onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom - NO2 in delci - PM10 na v vplivnem območju IC Trebnje je v obstoječem stanju ocenjena računsko na podlagi prometnih podatkov za primerjalno cestno omrežje v letih 2007. Emisije onesnaževal so določene računsko po metodologiji HBEFA (Handbuch Emissionsfaktoren des Straßenverkehrs, Version 2.1, 2004), kakovost zraka pa je ocenjena po metodologijo MLuS 02, 2005 (Merkblatt über Luftverunreinigungen an Straßen ohne oder mit lockerer Randbebauung, Version 6.0, 2005). Vpliv dejavnosti na območju IC Trebnje na emisije toplogrednih plinov in onesnaževal zraka ter imisijske koncentracije dušikovega oksida in lebdečih delcev kvantitativno ni bil ocenjen, saj emisijskih podatkov za vire emisij v zrak na območju IC v času izdelave okoljskega poročila podatkov ni na razpolago. Primerjalni indikativni kazalci vpliva IC Trebnje na podnebne spremembe, na emisije onesnaževal in na kakovost zraka so v tabeli spodaj. Okoljski cilji in kazalci Cilji Zakonska izhodišča Kazalci (merila)

Podnebne spremembe Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Zakon o ratifikaciji Kjotskega

protokola UL RS 60/02

Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, UL RS 59/95

Emitirana količina toplogrednih plinov CO2, CH4, N2O zaradi prometa

Kakovost zraka glede na emitirane količine SO2, NOx, HOS Zmanjšanje emisij onesnaževal v zrak: SO2, NOx, HOS (hlapne organske spojine)

Uredba o nacionalnih zgornjih mejahemisij onesnaževal zunanjega zraka,UL RS 24/05

Emitirane količine SO2, NOx, HC

Kakovost zraka glede na onesnaženost z NO2 in delci Ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka z SO2, NO2, delci, Pb, CO, benzenom in O3

Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, UL RS 52/02 Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku, UL RS 52/02, 18/03 Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku, UL RS 52/02 Uredba o ozonu v zunanjem zraku, UL RS. 8/03 Sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev,

Koncentracije NO2 in delcev v zunanjem zraku – število prebivalcev v območju (do ustrezne razdalje ob cesti), v katerem se v najneugodnejših pogojih širjenja onesnaženega zraka lahko pojavljajo koncentracije NO2 in PM10, ki so nad normativnimi vrednostmi



svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, UL RS 72/03

Metodologija ugotavljanja in vrednotenja vplivov plana na podnebne spremembe Vrednotenje: primerjava emitiranih količin toplogrednih plinov CO2, CH4, N2O zaradi prometa brez posega in z njim Ocenjevanje: A – pozitiven vpliv: emisije zaradi posega so nižje B – nebistven vpliv: emisije zaradi posega se bistveno ne spremenijo C – nebistven vpliv pod pogoji: emisije zaradi posega se bistveno ne spremenijo ob izvedbi omilitvenih ukrepov D – bistven vpliv: emisije zaradi posega so bistveno višje E – uničujoč vpliv: emisije zaradi posega so za več kot 100% višje Metodologija ugotavljanja in vrednotenja vplivov plana na kakovost zraka glede na emitirane količine SO2, NOx, HOS Vrednotenje: primerjava emitiranih količin SO2, NOx, HOS brez posega in z njim Ocenjevanje: A – pozitiven vpliv: emisije zaradi posega so nižje B – nebistven vpliv: emisije zaradi posega se bistveno ne spremenijo C – nebistven vpliv pod pogoji: emisije zaradi posega se bistveno ne spremenijo ob izvedbi omilitvenih ukrepov D – bistven vpliv: emisije zaradi posega so bistveno višje E – uničujoč vpliv: emisije zaradi posega so za več kot 100% višje Metodologija ugotavljanja in vrednotenja vplivov plana na kakovost zraka glede na onesnaženost z NO2 in delci Vrednotenje: primerjava števila prebivalcev v območju mejne vrednosti brez posega in z njim Ocenjevanje: A – pozitiven vpliv: kakovost zraka se zaradi posega izboljša (število prebivalcev v območju mejne vrednosti je manjše kot brez posega) B – nebistven vpliv: kakovost zraka zaradi posega ostaja nespremenjena (število prebivalcev v območju mejne vrednosti je primerljivo s stanjem brez posega) C – nebistven vpliv pod pogoji: kakovost zraka zaradi posega ostaja nespremenjena (število prebivalcev v območju mejne vrednosti je primerljivo s stanjem brez posega) ob izvedbi omilitvenih ukrepov D – bistven vpliv: kakovost zraka se zaradi posega bistveno poslabša (število prebivalcev v območju mejne vrednosti je bistveno večje kot brez posega) E – uničujoč vpliv: kakovost zraka zaradi posega dosega kritično raven onesnaženosti (na območju posega so dosežene alarmne vrednosti)



2 OBSTOJEČE STANJE

UVOD V letu 2003 je bil za celotno območje Republike Slovenije sprejet sklep o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku. Območje občine Trebnje je uvrščeno v II. stopnjo onesnaženosti, ki pomeni onesnaženost zraka za poselitveno območje ali območje, na katerem je raven onesnaženosti določenih snovi višja od predpisane mejne vrednosti in nižja od vsote mejne vrednosti in vrednosti sprejemljivega preseganja. Občina Trebnje sodi v območje onesnaženja z oznako SI 3, ki zajema Območje Gorenjske, osrednje Slovenije in jugovzhodne Slovenije brez območja Mestne občine Ljubljana. Raven koncentracij onesnaževal za območje SI3 je prikazan v tabeli 2. Tabela 2: Raven koncentracij onesnaževal na posameznem območju onesnaženosti zraka.

Oznaka območja SO2 NO2 PM10 Pb CO Benzen Ozon

SI 3 5 2 2 5 5 5 1

Kjer pomenijo: - oznaka 1 za preseženo mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oziroma

ciljno vrednost, če gre za ozon, - oznaka 2 za koncentracijo med mejno vrednostjo in dopustnim odstopanjem, - oznaka 3 za koncentracijo med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo - oznaka 4 med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja - oznaka 5 pod spodnjim pragom ocenjevanja

Podatkov o tehnoloških in drugih emisijah snovi v zrak na območju urejanja v obstoječem stanju ni bilo na voljo. Na širšem območju OPPN je prevladujoči vir emisij v zrak motorni promet, ki se odvija po obstoječem cestnem omrežju. V manjši meri k onesnaženosti zraka prispevajo kmetijska dejavnost, obratovanje drobnih kurišč ter obratovanje železniške proge Ljubljana Novo mesto in Sevnica – Trebnje. CESTNI PROMET Obstoječa kakovost zraka na območju IC Trebnje je ocenjena na podlagi določitve emisij toplogrednih plinov (CO2, CH4, N2O), onesnaževal NOx, hlapnih organskih spojin HC in SO2 ter z izračunom srednjih letnih koncentracij onesnaževal NO2 in PM10 na podlagi prometnih podatkov v letu 2007 za državno cestno omrežje na vplivnem območju OPPN. Pri izračunu emisij toplogrednih plinov in onesnaževal ter koncentracij onesnaževal so upoštevana naslednja izhodišča: - gostota prometa in struktura vozil po Promet 2007 /3/ (meja med lahkimi in težkimi vozili je 3.5 t) na

obravnavanih cestnih odsekih v letih 2006 in 2032,

- lega in dolžine prometnih odsekov po podatkih BCP, delno iz topoloških slojev TTN 5,

- računske potovalne hitrosti na posameznih prometnih odsekih po podatkih BCP,

- emisijski faktorji po HBEFA ob upoštevanju predvidenega zmanjševanja emisij motornih vozil v prihodnosti (emisijski faktorji za plansko obdobje so za leto 2020),

- kakovost zraka zaradi prometa je ocenjena v skladu z MLuS na podlagi ocene pričakovanega števila preseganj mejne urne koncentracije NO2 in mejne dnevne koncentracije PM10 v različnih oddaljenostih od ceste. Pri izračunu kakovosti zraka je upoštevana povprečna hitrost vetra 2 m/s.

Prometni podatki za cestno omrežje na vplivnem območju IC Trebnje so bili povzeti po publikaciji Promet 2007, DRSC d.d., 2008 /2/, za obstoječe prometno omrežje. Prometni podatki za pomembnejše



prometnice v letu 2007 s strukturo prometa so v tabeli 3. Hitrostne omejitve so bile določene na podlagi podatkov baze cestnih podatkov. Hitrost vožnje na regionalni cesti znotraj naselij je omejena na 50 km/h, izven naselij na 90 km/h, na območju odseka hitre ceste na 100 km/h. Tabela 3: Prometne obremenitve obstoječega cestnega omrežja v vplivnem območju IC Trebnje v letu 2007.

Cesta Hitrost km/h

PLDP Osebna, Ql1, dan

Tovorna, Qt1, dan

Osebna, Ql2, več.

Tovorna, Qt2, več.

Osebna, Ql3, noč

Tovorna, Qt3, noč

R3-651/1198 Trebnje – Novo m. 50-90 3001 180 12 112 3 29 1

R1-215/1162 Trebnje - Mokronog 50-90 4870 286 25 178 7 47 3

R1-215/1456 Trebnje 50-90 12200 733 43 457 13 120 5

H1-0221 Trebnje - Karteljevo 100 19786 1111 127 693 77 182 49

Vir: DRSC d.d 2008

Skupne emisije toplogrednih plinov zaradi prometa pri obstoječem prometnem omrežju v letu 2007 so v tabeli 4. Tabela 4: Emisije toplogrednih plinov po obstoječem omrežju leta 2007, ton/leto.

Toplogredni plini Ogljikov dioksid CO2

Metan CH4

Didušikov oksid N2O

Ekvivalent CO2

Emisije (ton/leto) 31088 0.3 0.6 31291

Emisije onesnaževal zaradi prometa po obstoječem prometnem omrežju v letu 2007 so v tabeli 5. Tabela 5: Emisije onesnaževal zaradi prometa po obstoječem omrežju leta 2007, ton/leto.

Onesnaževalo Dušikovi oksidi NOX Hlapne organske

spojine HOS Žveplov dioksid SO2

Emisije (ton/leto) 112 7.6 0.2

Srednje letne koncentracije dušikovega dioksida NO2 in delcev PM10 ter ocenjeno število preseganj mejne urne vrednosti dušikovega dioksida in mejne dnevne vrednosti delcev v letu 2007 so določene za odsek regionalne ceste R3-651/1198 Trebnje – Novo mesto, ki je najbližje območju ureditve IC Trebnje. Letne imisijske koncentracije so v tabeli 6. Glede na prometne podatke v letu 2007 mejna letna vrednost dušikovega dioksida in delcev nista preseženi. Ob za razširjanje onesnaževal ugodnih vremenskih razmerah se lahko občasno (ocenjeno do največkrat dvakrat na leto) pojavi preseganje mejne urne vrednosti dušikovega dioksida, do preseganja mejne dnevne koncentracije delcev pa lahko po oceni pride enkrat na leto. Dovoljeno število preseganj mejne urne vrednosti dušikovega dioksida je 18, dovoljeno število preseganj mejne dnevne koncentracije delcev pa je 35. Tabela 6: Letne imisijske koncentracije NO2 in PM10 v zraku in ocenjeno število preseganj mejnih vrednosti na regionalni cesti R3-651/1198 Trebnje – Novo mesto v letu 2007.

Srednja letna koncentracija, μg/m3 Št. prekoračitev mejnih vrednosti

Oddaljenost od roba ceste (m)

Dušikov dioksid NO2

Delci PM10 NO2, mejna urna, 200 μg/m3

PM10, mejna dnevna, 50 μg/m3

10 5.1 0.5 2 1

20 4.2 0.4 2 1

50 2.9 0.3 2 0



3 VPLIVI PLANA NA OKOLJE IN OKOLJSKE CILJE

3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA Območje predvidene industrijske cone se nahaja na vzhodnem delu mesta Trebnje severno od regionalne ceste R3-651 Trebnje–Novo mesto, celotna površina meri cca. 16 ha. Najbližje stavbe z varovanimi prostori so na območju naselja Dolenja Nemška vas, ki so oddaljene 20 m severno in vzhodno od meje IC. Zahodno od območja so v oddaljenosti 60 m stanovanjske stavbe razpršene gradnje naselja Vina Gorica. Ureditev bo zahtevala obsežna zemeljska dela pri gradnji IC znotraj območja OPPN. Ureditev bo obsegala:

- novo infrastrukturno ureditev,

- priključevanje na obstoječo infrastrukturo,

- izgradnjo novih dostopov na območje urejanja,

- ureditev novih parcel, namenjenih gradnji,

- gradnjo poslovnih, proizvodnih in pomožnih objektov,

- gradnjo parkirišč

- vzpostavitev in ureditev zelenih in zunanjih površin.

Zardi obsežnih zemeljskih in gradbenih del se bo med gradnjo povečalo prašenje z območja urejanja.

Po ureditvi se bodo na območju IC Trebnje emisije onesnaževal in toplogrednih plinov povečale. Emisije toplogrednih plinov je možno zmanjšati z vzpostavitvijo inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb (možnost uporabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote in električne energije).

Viri emisij bodo industrijski obrati, parkirišča in manipulativne površine ter povečan promet na regionalni cesti R3-651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Mirna Peč, predvsem iz smeri Trebnje. Podatkov o emisiji proizvodnih obratov in naprav, legi izpustov v prostorov in obratovalnem režimu v času izdelave okoljskega poročila ni bilo na voljo.

Bodoči investitorji morajo za naprave na območju IC Trebnje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno s Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičninskih virov onesnaževanja. V okoljevarstvenem dovoljenju je med drugim določen program prvih meritev in program obratovalnega monitoringa.

Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, navedenih v nadaljevanju, na območju urejanja med obratovanjem ni pričakovati prekomernega onesnaženosti zraka in povečanih emisij toplogrednih plinov. Območje in okolica IC Trebnje ne bosta prekomerno obremenjena zaradi emisije snovi v zrak.

3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE Skupna ocena vpliva ureditve IC Trebnje na obremenitev kakovosti zraka je bila določena na podlagi ocenjenega vpliva na bivalno in naravno okolje. Skupna ocena vpliva ureditve kakovosti zraka je B (tabela 7).

Tabela 7: Skupna ocena sprejemljivosti IC Trebnje na podnebne spremembe in kakovost zraka.

Območje ureditve Emisije

toplogrednih plinov

Emisije onesnaževal v

zrak

Ohranjanje in izboljšanje

kakovosti zraka

Skupna ocena izvedbe posega

IC Trebnje C B B C



4 OMILITVENI UKREPI

Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov naj se predvidi vzpostavitev inovativnega sistema za energetsko oskrbo stavb. Skladno z določili Pravilnika o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08) je potrebno za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo. V skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08) se mora v stavbah zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije. Pripravljalec plana ukrep umesti v OPPN, kar nadzira MOP-CPVO. Študija naj se izdela pred izdelavo PGD, za izvedbo je odgovoren investitor. Območje ureditve IC Trebnje leži na območju z zmerno onesnaženostjo zraka. Na območju bodo v obdobjih suhega in vetrovnega vremena povečane emisije prahu. Splošni ukrepi za zmanjšanje emisij morajo vključevati: - preprečevanje prašenja z odkritih površin v času gradbenih del: ukrep zahteva vlaženje transportnih

površin, čiščenje vozil pri vožnji z območja na javne prometne površine, prekrivanje in vlaženje materiala pri transportu po javnih prometnih površinah,

- upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev,

- kot energetski vir na območju industrijske cone se uporabi zemeljski plin in drugi ekološko sprejemljivi alternativni viri energije,

- upravljalec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičninskih virov onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega soglasja.

Zavezanec za izvajanje ukrepov je upravljavec IC Trebnje, ki je dolžan zagotoviti ukrepe, s katerimi na mestih odvodnikov ne bodo presežene mejne emisije, v okolici pa mejne koncentracije delcev v zraku. Ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak morajo biti podrobneje opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.

5 SPREMLJANJE STANJA OKOLJA

Monitoring kakovosti zraka v času gradnje in obratovanja IC Trebnje obsega nadzor nad izvajanjem omilitvenih ukrepov na območju industrijske cone in monitoring emisij v zrak.

Program monitoringa in merilna mesta se določijo v fazi izdelave Poročila o vplivih na okolje (PVO).

6 VIRI

/1/ Občinski podrobni prostorski načrt za industrijsko cono Trebnje, dopolnjen osnutek št. OPPN-11/2008, GPI d.o.o., avgust 2008

/2/ Promet 2007, DRSC d.d. 2008



III.2 OBREMENITEV S HRUPOM



1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA OBREMENITEV OKOLJA S HRUPOM

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Zakonska izhodišča Poglavje obravnava obremenitev s hrupom na območju predvidene industrijske cone v Trebnjem. Sprejemljivost ureditve območja IC Trebnje je bila vrednotena na podlagi ocene obstoječe obremenitve s hrupom, obremenitve s hrupom, ki jo bodo na samem območju urejanja povzročala gradbena dela povezana z izvajanjem ureditev, in obremenitve s hrupom, ki jo bo povzročalo obratovanje virov hrupa znotraj industrijske cone.

Ocena in vrednotenje obremenitve s hrupom sta izdelana ob upoštevanju naslednjih zakonskih predpisov: − Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) − Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) − Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (Uradni list

RS, št. 118/05) − Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za

njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 105/08) − Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05 in

49/06) Mejne, kritične in konične vrednosti hrupa v okolju določa Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju glede na območja varstva pred hrupom, vir hrupa in čas dneva. Območja varstva pred hrupom v prostorskih planskih dokumentih občine Trebnje niso določena, zato so le-ta določena na podlagi namenske rabe prostora v prostorskih planih občine v skladu s 4. členom iste uredbe.

V veljavnem občinskem prostorskem planu je na območju OPPN kot osnovna namenska raba določeno območje stavbnih zemljišč. Urbanistična zasnova za mesto Trebnje pa določa podrobnejšo namensko rabo tega prostora – območje P5 in sicer za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale.

Območja stanovanjske pozidave v okolici predvidene cone so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju razvrščena v III. območje, območje industrijske cone Trebnje ter kmetijske in gozdne površine v širši okolici pa so razvrščene v IV. območje varstva pred hrupom.

Varovano območje na prostem v bližini območja ureditve je območje Natura 2000 (Vrhtrebnje - Sv. Ana), ki leži v oddaljenosti 800 m južno od skrajne meje urejanja. To območje je sicer opredeljeno kot območja gozdov in s stališča varstva pred hrupom ni posebej varovano, zato je razvrščeno v III. območje.

Obremenitev s hrupom na območju ureditve se bo zaradi gradenj in ureditev, povezanih z realizacijo plana, glede na obstoječe stanje povečala. Investitor mora pri pridobitvi dovoljenja za poseg v prostor zagotoviti, da obremenitev s hrupom zaradi izvajanja gradbenih del in drugih ureditev ne bo čezmerna, kar pomeni, da hrup z območja urejanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori na območju in v njegovi okolici ne sme presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa.

Obremenitev s hrupom zaradi urejanja območja (gradbena dela) in zaradi obratovanja virov hrupa na območju industrijske cone (industrijski obrati, parkirišča…) se vrednoti glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa za obrate ali naprave, obremenitev zaradi prometa se vrednoti glede na mejne vrednosti za infrastrukturne vire hrupa. Obstoječi in novi viri hrupa povzročajo prekomerno obremenitev, če obremenitev s hrupom presega mejne vrednosti kazalcev hrupa za vir. Nov vir hrupa ne sme povzročati čezmerne obremenitve na območjih, kjer celotna obremenitev s hrupom ni bila prekomerna, na območjih, kjer pa je obstoječa obremenitev s hrupom že čezmerna, pa ne sme povečati celotne obremenitve. Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa za III. in IV. območje varstva pred hrupom so v tabeli 8.



Tabela 8: Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa za III. in IV. območje varstva pred hrupom v dB(A).

Območje, mejni kazalci Ldan Lvečer Lnoč Ldvn

Kritične vrednosti kazalcev hrupa

III. območje - - 59 69

IV. območje - - 80 80

Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba cest

III. območje 65 60 55 65

IV. območje 70 65 60 70

Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča uporaba naprav in gradbenih strojev

III. območje 58 53 48 58

IV. območje 73 68 63 73

Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila)

Omejitev obremenitve s hrupom pod mejnevrednosti kazalcev hrupa v skladu z Uredbo omejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. listRS št. 105/04, 34/08)

Obremenitev stavb in prebivalcev ter prizadetost območij z zahtevano povečano stopnjo varstva pred hrupom (mirna območja)

1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodologija ugotavljanja vplivov plana Obstoječa obremenitev s hrupom na območju IC Trebnje in pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori je ocenjena računsko na podlagi prometnih podatkov za širše cestno omrežje v letu 2007 ter na podlagi prometnih podatkov za regionalni železniški progi Ljubljana – Novo mesto in Sevnica – Trebnje v letu 2006. Obremenitev s hrupom med izvajanjem gradbenih in drugih del na območju urejanja ter v času obratovanja industrijske cone je ocenjena izkustveno. Obremenitev okolja s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa je ocenjena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju. Izračun hrupa za cestni promet je izveden po smernici XPS 31-133, za železniški promet po smernici Schall 03, saj z ustreznimi vhodnimi podatki za izračun hrupa s predpisano smernico RMR upravljalec železniške infrastrukture še ne razpolaga. Ocena obremenitve s hrupom ob cestah se določa računsko na podlagi podatkov o PLDP, strukturi prometa in dovoljeni hitrosti vožnje, obremenitev zaradi železniškega prometa pa na podlagi gostote prometa posameznih vrst vlakov, njihove hitrosti, dolžine in deleža kolutnih zavor. Pri izračunu je uporabljen ravninski model terena. Prostorski model vključuje potek obravnavanih cest in železniških prog v prostoru in obstoječo pozidavo. Pri izdelavi modela so bile uporabljene naslednje prostorske podlage: - lega prometnic v prostoru je povzeta po podatkih BCP - DRSC, delno je bila posneta iz topoloških

slojev TTN 5;

- pozidava je povzeta iz sloja Katastra stavb, kategorizacija stavb po namembnosti je določena na podlagi atributivnih podatkov sloja KAST in podatkov RPE.

Vrednotenje obremenitve s hrupom je obsegalo izdelavo kart hrupa in določitev obremenitve s hrupom pri stavbah z varovanimi prostori na območju obdelave. V skladu z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju so bile pred vsemi fasadami varovanih stavb v višini 4.0 m nad tlemi izračunane vrednosti kazalcev hrupa za dnevni LDAN, večerni LVEČER in nočni čas LNOČ ter kumulativno kazalec celodnevnega hrupa LDVN.



Metodologija vrednotenja vplivov plana Primerjalni kazalci obremenitve s hrupom zaradi izvedbe plana so obremenitev stavb in prebivalcev in prizadetost območij z zahtevano povečano stopnjo varstva pred hrupom za vrednosti kazalcev hrupa v posameznih obdobjih dneva glede na veljavne prostorske plane. Metodologija vrednotenja vplivov na obremenjevanje okolja s hrupom je naslednja:

A – ni vpliva/pozitiven vpliv; obremenitev stavb z varovanimi prostori in prebivalcev ter površin zaradi izvedbe plana se bo zmanjšala

B – nebistven vpliv; obremenitev stavb z varovanimi prostori in prebivalcev ter površin zaradi izvedbe plana se ne bo bistveno spremenila

C – nebistven vpliv pod pogoji; obremenitev stavb z varovanimi prostori in prebivalcev ter površin zaradi izvedbe plana se ne bo bistveno spremenila ob upoštevanju omilitvenih ukrepov

D – bistven vpliv; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev ter preobremenjenih površin glede na mejne vrednosti kazalcev za vir hrupa zaradi izvedbe plana se bo povečalo

E – uničujoč vpliv; število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori in prebivalcev ter preobremenjenih površin glede na kritične vrednosti kazalcev hrupa zaradi izvedbe plana se bo povečalo

X – ocena vpliva ni možna

2 OBSTOJEČE STANJE

UVOD Območje urejanja IC Trebnje je namenjeno industrijskim, storitvenim in servisnim dejavnostim. Območje predvidene industrijske cone se nahaja na vzhodnem delu mesta Trebnje severno od regionalne ceste R3-651 Trebnje – Novo mesto. Območje industrijske cone in bližnji infrastrukturni viri hrupa so prikazani na sliki 5.

Slika 5: Lega industrijske cone Trebnje v prostoru in pomembnejše prometnice v bližini cone.



Obstoječa obremenitev s hrupom na območju OPPN za IC Trebnje je posledica obratovanja podjetij Akripol in Trimo, prometa po regionalni cesti R3-651/1198 Trebnje – Mirna Peč, v manjši meri pa tudi prometa po hitri cesti H1/0221 Trebnje – Karteljevo ter obratovanja železniških proge Ljubljana – Novo mesto in Sevnica - Trebnje. Vpliv kmetijske dejavnosti je časovno in lokalno omejen.

Obremenitev s hrupom v vplivnem območju IC Trebnje v obstoječem stanju je ocenjena računsko na podlagi prometnih podatkov za širše cestno omrežje v letu 2007 ter na podlagi prometnih podatkov za regionalni železniški progi Ljubljana – Novo mesto in Sevnica – Trebnje v letu 2006.

PROMETNI PODATKI

Cestni promet

Prometni podatki za cestno omrežje na vplivnem območju IC Trebnje so bili povzeti po publikaciji Promet 2007, DRSC d.d., 2008 /3/. Prometni podatki za pomembnejše prometnice v letu 2007 s strukturo prometa so v tabeli 9. Regionalna cesta R3-651 med Trebnjim in Novim mestom je obremenjena s 3.000 vozili/dan, regionalna cesta R1-215 znotraj naselja Trebnje z 12.200 vozili/dan, v smeri Mokronoga pa s 4.900 vozili/dan, hitra cesta H1/0221 pa s skoraj 20.000 vozili/dan.

Hitrostne omejitve so bile določene na podlagi podatkov baze cestnih podatkov. Hitrost vožnje na regionalni cesti znotraj naselij je omejena na 50 km/h, izven naselij na 90 km/h, na hitri cesti na 100 km/h. Tabela 9: Prometne obremenitve obstoječega cestnega omrežja v vplivnem območju IC Trebnje v letu 2007.

Cesta Hitrost km/h

PLDP Osebna, Ql1, dan

Tovorna, Qt1, dan

Osebna, Ql2, več.

Tovorna, Qt2, več.

Osebna, Ql3, noč

Tovorna, Qt3, noč

R3-651/1198 Trebnje – Novo m. 50-90 3001 180 12 112 3 29 1

R1-215/1162 Trebnje – Mokronog 50-90 4870 286 25 178 7 47 3

R1-215/1456 Trebnje 50-90 12200 733 43 457 13 120 5

H1/0221 Trebnje – Karteljevo 100 19786 1111 127 693 77 182 49

Vir: DRSC d.d 2008

Emisija hrupa cestnega prometa je določena na podlagi podatkov o povprečnem letnem pretoku vozil, dnevno nočni strukturi prometa in hitrosti vožnje ter obrabne plasti vozišča v skladu s smernico XPS 31-133. V računskem modelu je na območju naselij pa sunkovit prometni tok, izven naselij stalni prometni tok. Upoštevana obrabna plast regionalnih cest in hitre ceste je bitumenski beton.

Oddaljenost mejnih izofon v višini 4.0 m od tal je ocenjena z izračunom z metodo ravnih odsekov po smernici XPS 31-133 pri upoštevanju delno absorpcijske podlage okolice ceste (G= 0.5) in povprečnih vrednosti ugodnih pogojev za razširjanje zvoka (dan-50% / večer-75% / noč-100%). Podatki o emisiji hrupa pomembnejših prometnic na vplivnem območju IC Trebnje v letu 2007 in oddaljenosti izofon za mejne vrednosti kazalcev za vir hrupa v III. območju varstva pred hrupom so v tabeli 10.

Predvidena industrijska cona meji na jugu na regionalno cesto R3-651/1198 Trebnje – Novo mesto. Ob tej regionalni cesti sega preobremenjeno območje do oddaljenosti 8 m v večernem času in 7 m v nočnem času. Zaradi dnevne porazdelitve prometa po cesti tipičnega regionalnega značaja je obremenitev s hrupom največja v večernem obdobju.



Tabela 10: Emisije hrupa obstoječega cestnega omrežja v vplivnem območju IC Trebnje v letu 2007.

Zvočna moč na enoto dolžine LAw,m, dB(A) Mejne izofone za III. območje, vir, (m)

Cesta Hitrost LAw,m,DAN LAw,m,VEČ LAw,m,NOČ IM,DAN IM,VEČER IM,NOČ IM,DVN

R3-651/1198 Trebnje – Novo m. 50/50 76.4 72.7 67.2 6 8 7 7

R1-215/1162 Trebnje - Mokronog 50/50 79.1 75.3 70.5 11 15 16 13

R1-215/1456 Trebnje 50/50 82.3 78.9 73.7 22 31 31 27

H1-0221 Trebnje - Karteljevo 100/80 89.5 87.4 83.3 81 147 210 130

Železniški promet Na območju občine Trebnje potekata dve regionalni železniški progi: proga št. 80 Ljubljana – Novo mesto in proga št. 81 Sevnica – Trebnje. Gostota železniškega prometa v letu 2006 je določena po podatkih Holding Slovenske železnice d.o.o. 2004 /4/ in je v tabeli 11.

Železniški progi nista elektrificirani, vleka vlakov poteka z dizelskimi lokomotivami. V letu 2006 je bila proga Ljubljana – Novo mesto obremenjena s 37 vlaki/dan, od tega s 7 tovornimi, proga Sevnica – Trebnje pa s 14 potniškimi vlaki na dan. Promet po železniških progah na območju predvidene cone ni občuten vir hrupa. Tabela 11: Prometne obremenitve železniških prog Ljubljana – Novo mesto in Sevnica – Trebnje v letu 2006.

Obdobje dneva Regionalni Potniški Tovorni Skupaj

Proga Ljubljana – Novo mesto

Dnevni čas, 6.00 – 18.00 2 21 2 25

Večerni čas, 18.00 – 22.00 - 3 2 5

Nočni čas, 22.00 – 6.00 - 4 3 7

Proga Sevnica – Trebnje

Dnevni čas, 6.00 – 18.00 - 9 - 9

Večerni čas, 18.00 – 22.00 - 3 - 3

Nočni čas, 22.00 – 6.00 - 2 - 2

Vir: Holding Slovenske železnice d.o.o. 2006

Podatki o povprečnih računskih hitrostih vlakov na odseku železniških prog Ljubljana – Novo mesto in Sevnica – Trebnje, o povprečni dolžini vlakov in deležu kolutnih zavor so v tabeli 12. Tabela 12: Podatki o povprečnih hitrostih, dolžinah in deležu kolutnih zavor za posamezne vrte vlakov na železniških progah Ljubljana – Novo mesto in Sevnica – Trebnje.

Regionalni Potniški Tovorni

Hitrosti vlakov (km/h) 70 70 (55*) 60

Dolžine vlakov (m) 47 47 350

Delež kolutnih zavor (%) 100 100 0

Opomba: * - podatek za progo Sevnica – Trebnje



OCENA OBSTOJEČE OBREMENITVE S HRUPOM Obremenitev s hrupom v vplivnem območju IC Trebnje v obstoječem stanju je ocenjena računsko na podlagi prometnih podatkov za državno cestno omrežje v letu 2007 ter na podlagi prometnih podatkov za regionalni železniški progi Ljubljana – Novo mesto in Sevnica – Trebnje v letu 2006.

Industrijska cona je predvidena na območju severno od regionalne ceste R3-651 Trebnje – Novo mesto. Območje ob regionalni cesti je s hrupom cestnega prometa preobremenjeno do razdalje 8 m od osi ceste. V neposredni bližini ceste leži manjše število stavb razpršene gradnje, večja poselitev je na območju zaselka Dolenja Nemška vas. Dodatna vira hrupa sta tudi proizvodni območji Trimo Trebnje in Akripol, vpliv industrijskih virov pa ni bil ocenjen. V oddaljenosti 500 m od meje območja predvidene IC Trebnje je glede na uradni sloj katastra stavb (GURS 2008) glede na atributivne podatke o namembnosti 130 stavb z varovanimi prostori s 416 prebivalci.

V skladu z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju je za oceno obremenitve s hrupom v obstoječem stanju določeno število preobremenjenih stavb z varovanimi prostori glede na mejne vrednosti kazalcev infrastrukturnih virov hrupa za posamezno obdobje dneva v višini 4 m od tal. Območje obdelave obsega območje od hitre ceste na jugu, proge Trebnje – Mokronog na zahodu in celotnega zaselka Dolenja Nemška vas na jugovzhodu ter je velikosti 1.4 km x 1.1 km ali v GK koordinatah med točko (520400, 84200) na jugozahodu in točko (503800, 85300) na severovzhodu.

Mejne vrednosti kazalcev hrupa so določene v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa; uredba določa mejne vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire in kritične vrednosti za območje. Podatki o preobremenjenih stavbah z varovanimi prostori glede na mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa v letu 2007 so v tabeli 13, karta hrupa za celodnevno obdobje LDVN je prikazana na sliki 6. Tabela 13: Preobremenjene stavbe z varovanimi prostori na vplivnem območju predvidene industrijske cone Trebnje v letu 2007, višina 4 m od tal.

Mejne vrednosti Kritične vrednosti

Območje LDAN 65 dBA

LVEČER 60 dBA

LNOČ 55 dBA

LDVN 65 dBA

LNOČ 59 dBA

LDVN 69 dBA

IC Trebnje vplivno območje 4 9 12 6 1 1

Na vplivnem območju industrijske cone so bile v letu 2007 glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa v dnevnem času preobremenjene štiri stavbe z varovanimi prostori, v večernem času 9 stavb, v nočnem 12 stavb, celodnevna obremenitev s hrupom pa je presežena pri 6 stavbah. Kritična vrednost hrupa je bila presežena pri eni stavbi. Preobremenjene stavbe ležijo v naselju Dolenja Nemška vas, Podboršt pri Trebnjem in ob Prijateljevi cesti (R3-651) v Trebnjem.



Slika 6: Obstoječa obremenitev s hrupom v okolici industrijske cone Trebnje v letu 2007, kazalec LDVN.


3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA VPLIVI V ČASU GRADNJE

Območje predvidene industrijske cone se nahaja na vzhodnem delu mesta Trebnje severno od regionalne ceste R3-651 Trebnje–Novo mesto, celotna površina meri cca. 16 ha. Najbližje stavbe z varovanimi prostori na območju naselja Dolenja Nemška vas so oddaljene 20 m severno in vzhodno od meje IC. Zahodno od območja so v oddaljenosti 60 m stanovanjske stavbe razpršene gradnje naselja Vina Gorica.

Ureditev industrijske cone bo zahtevala obsežna zemeljska dela pri gradnji znotraj območja OPPN ter gradnjo objektov in infrastrukture in bo obsegala:

- novo infrastrukturno ureditev,

- priključevanje na obstoječo infrastrukturo (izgradnja križišča),

- izgradnjo novih dostopov na območje urejanja,

- ureditev novih parcel, namenjenih gradnji,

- gradnjo poslovnih, proizvodnih in pomožnih objektov,

- gradnjo parkirišč,

- vzpostavitev in ureditev zelenih in zunanjih površin.

Zaradi neposredne bližine stanovanjskih objektov se bo v času gradnje povečala obremenitev s hrupom na območju naselja Dolenja Nemška vas in na območju razpršene gradnje naselja Vina Gorica, zaradi



dovozov na območje urejanja pa se bo občasno povečala tudi obremenitev s hrupom pri posameznih stavbah ob dovoznih cestah na daljših potezah.

VPLIVI MED OBRATOVANJEM

Med obratovanjem IC Trebnje se bo obremenitev s hrupom v njeni okolici povečala. Viri hrupa bodo industrijski proizvodnji obrati, parkirišča in manipulativne površine ter ostali viri hrupa na prostem. Zaradi povečanega prometa bodo dodatnemu hrupu izpostavljena območja in stavbe ob regionalni cesti R3-651 predvsem v smeri Trebnjega.

V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju na meji stanovanjskega območja obremenitev s hrupom ne sme presegati mejnih vrednosti za kazalce hrupa za III. območje (60 dB(A) za dan, 55 dB(A) za večer in 50 dB(A) za noč); obremenitev s hrupom zaradi obratovanja virov hrupa pri stavbah z varovanimi prostori pa ne sme presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa za naprave (58 dB(A) za dan, 53 dB(A) za večer in 53 dB(A) za noč).

Podatkov o zvočnih močeh proizvodnih naprav in ostalih virov hrupa, njihovih lokacijah in obratovalnem režimu v času izdelave okoljskega poročila ni bilo na voljo. V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je smiselno predvideti takšno razporeditev dejavnosti in objektov, ki bo preprečevala širjenje hrupa v okolico.

V okolici cone bodo bodočim dejavnostim najbolj izpostavljene stavbe na vzhodni strani cone v zaselku Dolenja Nemška vas, na severni in zahodni strani cone pa objekti razpršene pozidave v zaselkih Vina Gorica in Dolenja Nemška vas. Potencialna območja stanovanjske pozidave, za katera bo potrebna ustrezna ureditev virov hrupa znotraj cone, so prikazana na sliki 7.

Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, navedenih v nadaljevanju, na območju urejanja med obratovanjem ni pričakovati bistvenega povečanega prekomernega obremenjevanja okolja s hrupom. Vpliv dejavnosti na območju urejanja na obremenitev s hrupom pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori bo nebistven - skupna ocena vpliva ureditve na obremenitev s hrupom je C.

Slika 7: S hrupom potencialno konfliktna območja med obratovanjem industrijske cone.



3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE Skupna ocena vplivov na obremenitev s hrupom zaradi izvedbe ureditev na območju IC Trebnje med gradnjo in obratovanjem je v tabeli 14. Vpliv je ocenjen kot nebistven pod pogoji, kar pomeni, da bo moral investitor posameznih dejavnosti poskrbeti, da bo zmanjšal emisije hrupa do te mere, da v bližnjih stanovanjskih naseljih ne bodo presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa. Tabela 14: Skupna ocena sprejemljivosti izvedbe ureditev na območju IC Trebnje na obremenitev s hrupom med gradnjo in obratovanjem.

Območje ureditve Med gradnjo Med obratovanjem

Skupna ocena izvedbe ureditev

IC Trebnje C C C

4 OMILITVENI UKREPI

OMILITVENI UKREPI V ČASU GRADNJE

Med izvajanjem ureditev na območju IC Trebnje se bo obremenitev s hrupom povečala na vseh območjih, kjer bodo potekala gradbena dela, povečanje obremenitve s hrupom pa bo časovno omejeno. Osnovni omilitveni ukrepi varstva pred hrupom med gradnjo na ureditvenem območju so:

- uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;

- upoštevanje časovnih omejitev gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori na dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro in na delavnike,

- transporte poti na območje ureditve morajo v največji možni meri potekati izven stanovanjskih naselij.

Ukrepi varstva pred hrupom med izvajanjem ureditev na posameznih območjih bodo začasni.

OMILITVENI UKREPI MED OBRATOVANJEM

V skladu z Zakonom o varstvu okolja in iz njega izhajajočih predpisov je potrebno za omilitev vplivov na obremenitev okolja s hrupom na območju urejanja in v njegovi okolici med obratovanjem IC Trebnje upoštevati naslednje ukrepe:

- že v fazi izdelave projektne dokumentacije je treba pri umestitvi obratov in naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa upoštevati, da obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih vrednosti. V nasprotnem primeru je treba predvideti ustrezne omilitvene ukrepe. Vplivno območje posamezne naprave ali obrata je potrebno določiti na podlagi podatkov o zvočni moči naprave s strokovno oceno;

- proizvodne obrate in ostale vire hrupa je smiselno umestiti v jugozahodni del območja IC;

- stroji, ki se uporabljajo na manipulativnih površinah (viličarji…) morajo biti izdelani skladno s predpisi o zvočnih močeh strojev, ki se uporabljajo na prostem;

- na vzhodni strani meje ureditve IC, ki meji na strnjeno stanovanjsko pozidavo naselja Dolenja Nemška vas ter na ostalih območjih bližine stanovanjskih stavb je smiselna umestitev zelene zaščitne bariere.

Investitorji na območju IC morajo za obratovanje virov hrupa na območju urejanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Podlaga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je strokovna ocena vpliva načrtovane dejavnosti na obremenitev s hrupom, ki mora biti izdelana skladno s 14. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na podlagi katere morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa in ovire za zmanjšanje razširjanja hrupa v okolje.



V okviru izgradnje novega križišča za navezovanje IC Trebnje na regionalno cesto R3-651/1198 je potrebno izdelati študijo obremenitve s hrupom s predlogom protihrupne zaščite za območje ob dovozni cesti.


Ureditev IC Trebnje, gradnja objektov in ureditev pripadajoče infrastrukture ter dejavnosti na območju urejanja bodo delno povečali obremenitev s hrupom na območju in v njegovi okolici. Monitoring hrupa med gradnjo in obratovanjem je treba izvajati v skladu z določili Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju po Pravilniku o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje.Program monitoringa in merilna mesta za ocenjevanje hrupa je treba določiti v Poročilu o vplivih na okolje.

Spremljanje stanja v času gradnje

Spremljanje hrupa med ureditvenimi deli in gradnjo objektov na obsega nadzor nad skladnostjo uporabljene gradbene mehanizacije in strojev na območju gradbišča s Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, in izvajanje meritev hrupa v času pripravljalnih in intenzivnih gradbenih del pri gradbišču najbližjih stavbah z varovanimi prostori.

Meritve hrupa je smiselno izvajati predvsem na območju zaselka Dolenja Nemška vas in to v času intenzivnih zemeljskih in gradbenih del. V primeru prekoračitev mejnih vrednosti je izvajalec del dolžan izvesti začasne protihrupne ukrepe in z delom nadaljevati po preveritvi njihove učinkovitosti. Zavezanec za izvajanje monitoringa je izvajalec gradbenih del.

Spremljanje stanja med obratovanjem

Dejavnosti na območju ureditvenega območja bodo povzročale obremenitev s hrupom, ki bo krajevno omejena. Spremljanje vpliva dejavnosti na območju urejanja na obremenitev s hrupom v okolici obsega izvedbo monitoringa hrupa, predpisanega z okoljevarstvenim dovoljenjem.

V skladu s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje mora izvedba prvega ocenjevanja hrupa obsegati:

− izračun kazalcev hrupa za posamezno napravo v skladu s standardom SIT ISO 1996-1,2 in v skladu s standardom SIST ISO 9613-2, pri čemer je potrebno emisije hrupa posameznih virov določiti na podlagi meritev hrupa po standardih SIST ISO 8297, SIST EN ISO 3744 in SIST EN ISO 3746,

− oceno hrupa zaradi cestnega prometa je potrebno oceniti po smernici XPS 31-133,

− izvedbo meritev hrupa v skladu s standardom SIST ISO 1996-1,2,

− oceno ravni ozadja,

− vrednotenje popravkov zaradi impulznega hrupa in poudarjenih tonov,

− oceno celotne obremenitve s hrupom.

6 VIRI

/3/ Občinski podrobni prostorski načrt za industrijsko cono Trebnje, dopolnjen osnutek št. OPPN-11/2008, GPI d.o.o, avgust 2008

/4/ Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 "Programska zasnova za zazidalni načrt industrijsko-trgovske-podjetniške cone Trebnje" (Uradni list RS, št. 65/02).

/5/ Promet 2007, DRSC d.d. 2008

/6/ Podatki o železniškem prometu v letu 2006, Holding Slovenskih železnic d.o.o., 2006



III.3 NARAVA IN BIOTSKA PESTROST

• RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI

• VAROVANA OBMOČJA NARAVE

• EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA IN NARAVNE VREDNOTE



1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA NARAVO

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Zakonska izhodišča • Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS, št. 30/96) • Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter

njunih naravnih življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS, št. 55/99) • Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03) • Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 85/05,

115/07, Odločba US 13.03.2008, 96/08) • Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07) • Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št. 49/04, 110/04,

59/07, 43/08) • Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06) • Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02) • Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja

(Uradni list RS, 130/04, 53/06) • Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04) Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci

Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi Preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov).

Stanje populacije zavarovanih in ogroženih rastlinskih terživalskih vrst. Stanje prednostnih HT in HT, ki se prednostno ohranjajona območju RS (visokovrednoteni HT).

Varovana območja Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih/ključnih vrstah in HT na varovanih območjih.

Stanje kvalifikacijskih/ključnih vrst in HT (spremembaugodnega stanja). Površina uničenih kvalifikacijskih/ključnih habitatnihtipov.

EPO in naravne vrednote Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na EPO.

Stanje naravnih vrednot in EPO.

1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA

1.2.1 Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi Metodologija ugotavljanja vplivov plana Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na okoljski cilj plana smo upoštevali: • smernice Zavoda RS za varstvo narave (št. 6-III-180/2-O-08/AŠP, 09.06.2008), • strokovno mnenje po 117. členu ZON za Industrijsko poslovno cono Trebnje, št. 6-III359/2-O-

05/AŠP, 28.09.2005, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, • nevarnost zmanjšanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov in vrst, • možnost uničenja posameznih območij habitatnih tipov, s poudarkom na prednostnih habitatnih tipih

in HT velike naravovarstvene vrednosti,



• vpliv posega na degradacijo življenjskega prostora flore in favne. Rastlinstvo in habitatni tipi – podatki o flori in HT obravnavanega območja so bili pridobljeni z namenskimi terenskimi raziskavami septembra 2008 ter povzeti po dostopni literaturi. Poimenovanje habitatnih tipov je v skladu s tipologijo Habitatni tipi Slovenije – HTS (ARSO, 2004). Posamezne habitatne tipe smo vrednotili po 6-stopenjski vrednostni lestvici z ocenami od 0 do 5, pri čemer pomeni večja številka večjo naravovarstveno vrednost. Pri tem smo upoštevali Uredbo o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03) in posebej izpostavili ogrožene ter prednostne HT in tiste, ki naj bi se, glede na Uredbo, prednostno ohranjali v ugodnem stanju. Vrednosti, uporabljene v tej poročilu, se nanašajo zgolj na obravnavano območje, pri tem je upoštevano izhodiščno stanje HT v času terenskih raziskav. Habitatne tipe smo popisali na območju fizičnega prekrivanja s planom. Vrednostna lestvica HT: 0 – nima naravovarstvene vrednosti 1 – nepomembno za naravo 2 – majhna naravovarstvena vrednost 3 – srednja naravovarstvena vrednost 4 – velika naravovarstvena vrednost 5 – velika naravovarstvena vrednost (zelo ogrožen ali prednostni HT). Živalstvo – podatki o favni obravnavanega območja so povzeti po podatkih Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (april 2008, dopolnjeno september 2008) in dostopni literaturi. Metodologija vrednotena vplivov plana A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Vplivi oz. učinki plana bodo enaki kot v obstoječem stanju ali pozitivni, kar pomeni, da bodo izboljšali obstoječe stanje flore, habitatnih tipov in favne; vključno s stanjem, kadar ni prisotnih ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst. B – nebistven vpliv: Občasna prisotnost manjšega števila ogroženih, redkih in zavarovanih vrst, ni uničenja ali fragmentacije redkih in ogroženih habitatnih tipov, minimalno porušenje naravnega ravnovesja. Pri pripravi plana je potrebno upoštevati standardne in zakonsko predpisane ukrepe, specifični ukrepi niso predvideni. C – nebistven vpliv pod pogoji: Stalna prisotnost ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst, fragmentacija ali delno uničenje redkih, ogroženih ali prednostnih habitatnih tipov, zmerno porušenje naravnega ravnovesja. V okoljskem poročilu smo poleg standardnih in zakonsko predpisanih ukrepov predvideli še dodatne omilitvene ukrepe, ki bodo pozitivno vplivali na okoljske cilje. D – bistven vpliv: Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst, katerih populacije se zaradi posega zmanjšajo, uničenje redkih, ogroženih ali prednostnih habitatnih tipov, bistveno porušenje naravnega ravnovesja. E – uničujoč vpliv: Stalna prisotnost večjega števila ogroženih, redkih ali zavarovanih vrst ter kritično zmanjšanje ali popolno uničenje njihovih populacij, uničenje redkih, prednostnih ali ogroženih habitatnih tipov, bistveno porušenje naravnega ravnovesja. Velika verjetnost izumrtja katere od vrst. X – ocena vpliva ni možna

1.2.2 Varovana območja Metodologija ugotavljanja vplivov plana Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na okoljski cilj plana smo upoštevali:

• smernice Zavoda RS za varstvo narave (št. 6-III-180/2-O-08/AŠP, 09.06.2008), • strokovno mnenje po 117. členu ZON za Industrijsko poslovno cono Trebnje, št. 6-III359/2-O-

05/AŠP, 28.09.2005, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave • prisotnost varovanih območij



Metodologija vrednotenja vplivov plana A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Na območju OPPN ni varovanih območij. Presoja po Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06) ni potrebno izvesti ali pa je pridobljeno mnenjem organizacije, pristojne za ohranjanje narave, da presoja ni potrebna. B - nebistven vpliv: Na območju OPPN so varovana območja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06) ugotavlja, da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost niso škodljivi. Specifični omilitveni ukrepi niso predpisani. C - nebistven vpliv pod pogoji: Na območju OPPN so varovana območja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06) ugotavlja, da vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, niso škodljivi. D - bistven vpliv in, E – uničujoč vpliv: Na območju OPPN so varovana območja. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, 130/04, 53/06) ugotavlja, da so vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost pomembni in škodljivi (D,E), za izvedbo plana je potrebna presoja prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave. X – ocena vpliva ni možna

1.2.3 EPO in naravne vrednote Metodologija ugotavljanja vplivov plana Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na okoljski cilj plana smo upoštevali: • smernice Zavoda RS za varstvo narave (št. 6-III-180/2-O-08/AŠP, 09.06.2008), • strokovno mnenje po 117. členu ZON za Industrijsko poslovno cono Trebnje, št. 6-III359/2-O-

05/AŠP, 28.09.2005, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave • prisotnost ekološko pomembnih območij, • zmanjšanje pestrosti ekosistemov, • zmanjšanje biotske raznovrstnosti. Metodologija vrednotena vplivov plana A – ni vpliva/pozitiven vpliv: V bližini so naravne vrednote in/ali EPO, plan vanje ne posega. Vpliva ne bo ali bo pozitiven. B – nebistven vpliv: Obravnavan plan je lociran v neposredno bližino naravnih vrednot in/ali EPO. Naravne vrednote in EPO ne bo vpliv nebistven. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo neznatno prizadeta (izjemoma vpliv na posamezne osebke). C – nebistven vpliv pod pogoji: Na območju plana oz. v njegovi neposredni bližini se nahajajo naravne vrednote in/ali EPO na katere bi poseg lahko vplival. Pri pripravi plana bodo upoštevane smernice, ki jih je predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo prizadeta (vpliv na posamezne osebke, vitalne populacije bodo ohranjene). Vpliva na vitalni del NV in EPO ne bo. Možni so učinkoviti omilitveni ukrepi. D – bistven vpliv: Na območju plana se nahajajo naravne vrednote in/ali EPO. Vpliv bo bistven, smernic, ki jih je predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave, ni mogoče v celoti upoštevati. Biotska raznovrstnost na območju NV in EPO bo prizadeta (vpliv na vitalne populacije). Prizadet bo vitalni del NV in EPO.



E – uničujoč vpliv: Na območju plana se nahajajo naravne vrednote in/ali EPO. Vpliv bo uničujoč, smernic, ki jih je predpisala organizacija pristojna za ohranjanje narave, ni mogoče upoštevati. Poseg bo povzročil izumrtje posameznih vrst na širšem območju. Uničen bo vitalni del NV in EPO. X – ocena vpliva ni možna

2 OBSTOJEČE STANJE

2.1 RASTLINSTVO, ŽIVALSTVO IN HABITATNI TIPI Rastlinstvo in habitatni tipi Na območju predvidene industrijske cone se v obstoječem stanju nahajajo predvsem kmetijske površine. Prevladujejo travniki (HT 38.22 Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki, HT 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki), njive (HT 82.11) in pašniki (HT 38.11 Ograjeni neprekinjeni pašniki), na relativno majhnem območju tudi grmišča (HT 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov). Na območju predvidene infrastrukture manjši del območja porašča gozd (HT 41.2A11 Ilirska gradnova belogabrovja v notranjosti), ob obrežju Temenice pa se pojavlja HT 44.1 - Obrežna vrbovja. Del predvidene industrijske cone je že v obstoječem stanju preurejen v parkirišča (HT 86.43 Železniški nasipi, postaje, premikališča in ostale odprte površine, Asfaltirane in betonske površine). Na območju plana ni prednostnih HT iz Uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/03).

Slika 8: Travniške površine na območju OPPN IC Trebnje.



Slika 9: Pašnik in nasute oz. asfaltirane površine na območju OPPN IC Trebnje.

Tabela 15: Oznake, poimenovanje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov na območju plana in neposrednega vpliva plana.

Koda Physis, HTS (ARSO, 2004)

Habitatni tip Vrednost 2

24.1 Reke in potoki 3 38.11 Ograjeni neprekinjeni pašniki 3 38.22 Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki 4 41.2A11 Ilirska gradnova belogabrovja v notranjosti 4 44.1 Obrežna vrbovja 4 81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki 3 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov 3 82.11 Njive 2 86.43 Železniški nasipi, postaje, premikališča in ostale odprte površine 2 POT 1 Neasfaltirane ceste, kolovozi in poti 2 CESTA, PARKIRIŠČE 1 Asfaltirane in betonske površine 0 Legenda: 1 Na terenu se pogosto srečamo s površinami, ki jih težko opredelimo na osnovi vegetacije in na podlagi tipologije obstoječih habitatnih tipov (HTS, ARSO, 2004). Za takšne površine smo uporabili splošnejše oznake (CESTA in POT), brez uvrstitve v sistem habitatnih tipov; 2 Naravovarstvena vrednost HT, določena na podlagi obstoječe zakonodaje (Uredba o habitatnih tipih, Ur.l. RS št. 112/03), ogroženosti in stanja HT, opredeljenega ob terenskem ogledu:

0 – nima vrednosti 3 – srednja naravovarstvena vrednost 1 – nepomembno za naravo 4 – velika naravovarstvena vrednost 2 – majhna naravovarstvena vrednost 5 – velika naravovarstvena vrednost (prednostni HT).

Favna Sesalci Kmetijske površine na območju predvidenega OPPN predstavljajo prehranjevalni habitat poljskega zajca (Lepus europaeus), lisice (Vulpes vulpes), srne (Capreolus capreolus), velike podlasice (Mustela erminea), male podlasice (Mustela nivalis), navadnega dihurja (Mustela putoris), kune zlatice (Martes martes), kune belice (Martes foina) in navadnega jazbeca (Meles meles). Na širšem območju plana se pojavlja tudi medved (Ursus arctos). Na območju plana so prisotne tudi nekatere ogrožene vrste in skupine sesalcev iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na rdeči seznam (Uradni



list RS št. 82/02)) (v nadaljevanju tudi Rdeči seznam), katerih habitati so tudi antropogeno vplivana območja, npr.: beloprsi jež (Erinaceus concolor), veverica (Sciurus vulgaris), netopirji, rovke ter navadni krt (Talpa europaea). Na širšem območju predvidene industrijske cone (cca 4 km od meje OPPN) sta registrirani dve vrsti netopirjev: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), ki je bila opažena v cerkvi Sv. Florijana v Račjem selu in cerkvi Sv. Mavricija v Šmavru ter vrsta navadni oz. ostrouhi netopir (Myotis myotis/blythii), ki so jo registrirali v cerkvi Sv. Marije Vnebovzete v Trebnjem (Presetnik in sod., 2007; pridobljeno od ZRSVN, 21.4.2008). Vse tri vrste netopirjev so vpisane v Rdeči seznam kot prizadete vrste. Ptice Na območju OPPN se zadržujejo predvsem vrste ptic, značilne za kmetijsko kulturno krajino kot npr. siva vrana (Corvus corone cornix), rjavi srakoper (Lanius collurio), sraka (Pica pica), domači vrabec (Passer domesticus), kmečka lastovka (Hirundo rustica), lišček (Carduelis chloris), zelenec (Carduelis chloris),... Kmetijske površine predstavljajo tudi prehranjevalni habitat ujedam, npr. kanji (Buteo buteo) in navadni postovki (Falco tinnunculus). Dvoživke in plazilci Na območju OPPN, zaradi specifičnih vodnih razmer, ni pričakovati večjih populacij plazilcev in dvoživk. Na območju OPPN lahko najdemo vrste splošno razširjenih plazilcev kot so: slepec (Anguis fragilis), pozidna kuščarica (Podarcis muralis), zelenec (Lacerta viridis), živorodna kuščarica (Lacerta vivipara), smokulja (Coronella austriaca), gož (Elaphe longissima), belouška (Natrix natrix), kobranka (Natrix teselata) in modras (Vipera ammodytes) (Tome, 1996). Na širšem območju OPPN se najverjetneje pojavljajo naslednje vrste dvoživk: navadni močerad (Salamandra salamandra), navadni pupek (Lissotrion vulgaris), planinski pupek (Mesotrion apestris), hribski urh (Bombina variegata), zelena rega (Hyla arborea), navadna krastača (Bufo bufo), sekulja (Rana temporaria), rosnica (Rana dalmatina), pisana žaba (Pelophylax lessonae), debeloglavka (Pelophylax ridibunda) in zelena žaba (Pelophylax kl. esculentus). 2.2 VAROVANA OBMOČJA Znotraj meje OPPN IC Trebnje ni varovanih območij. Najbližje varovano območje je pSCI Vrhtrebnje – Sv. Ana (SI3000057), ki je od meje OPPN oddaljeno cca 860 m. Najbližje zavarovano območje je od predvidene industrijske cone oddaljeno več kot 3000 m. 2.3 EPO IN NARAVNE VREDNOTE Osrednji del predvidene industrijske cone ne poseže v EPO in naravne vrednote, poseže pa trasa meteorne kanalizacije. Iztok se nahaja na območju EPO Temenica (Id. št. 62300). Kot ekološko pomembno območje je opredeljen celoten tok reke Temenice od izvira v Zasavskem hribovju do izliva v Krko s fosilnimi strugami in podzemnimi tokovi. V spodnjem toku obsega tudi širše zaledje izvira v Luknji in del Ajdovske planote. Reka Temenica je ena najbolj znanih in tipičnih dolenjskih ponikalnic ter pomemben življenjski prostor predvsem ribam, pticam in dvoživkam. Večja habitatska pestrost je značilna za spodnji tok, kjer reka dvakrat ponikne. Izpostavljen habitatni pomen ima podzemsko zaledje Temenice v Luknji, ki je med drugim habitat endemne postranice (Niphargus stenopus) in bogate populacije človeške ribice (Proteus anguinus) (smernice ZRSVN, 9.6.2008). Iztok meteorne kanalizacije poseže tudi v naravno vrednoto Trebnje – Temenica (Evid. št. 8538). Temenica je opredeljena kot naravna vrednota državnega pomena, hidrološke, ekosistemske in geomorfološke površinske zvrsti. Reka Temenica je najbolj znana in tipična dolenjska ponikalnica. V okolici Trebnjega in na mestu posega je plitvo vrezana v podlago, odlikuje jo naravno ohranjena struga, poplavni travniki, številni meandri in pestra obrežna grmovna ter drevesna zarast. Popolnoma drugačen značaj ima reka v dolini pod Sv. Ano, kjer lahko sledimo okrog 2,5 km dolgo fosilno strugo s številnimi stalnimi in občasnimi ponori in jamami. Fosilno strugo napolnjujejo visoke vode Temenice, ki izginejo v ponoru Velban Kevder in pridejo po nekaj kilometrov dolgem podzemnem toku ponovno na dan v spodnjem Zijalu, v drugi občini (smernice ZRSVN, 9.6.2008).




3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA 3.1.1 Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi Med gradnjo bo na območju gradbišča prišlo do uničenja rastlinskih vrst in delov njihovih rastišč. Zaradi odlaganja izkopanega materiala in parkiranja gradbene mehanizacije lahko pride do uničenja tudi tistih delov rastišč, ki ne ležijo neposredno na območju OPPN. Glede na ugotovitve s terenskih ogledov in ugotovljene prisotne habitatne tipe območje z vidika posegov v naravovarstveno vrednejše HT ni sporno, prav tako znotraj območja OPPN nismo evidentirali zavarovanih rastlinskih vrst. Na območju OPPN bodo uničeni habitati, ki predstavljajo življenjski prostor prostoživečim živalim. Hrup bo moteč predvsem za sesalce in ptice. K posrednim negativnim vplivom uvrstimo motnje med gradnjo, prav tako tudi v času obratovanja (hrup). V obstoječem stanju je območje OPPN obremenjeno s hrupom, zato območje ne predstavlja habitata, ki bi ga ptice prednostno izbirale za gnezdenje. Neposreden vpliv na ptice lahko z upoštevanjem časa gradnje zmanjšamo. Izvedba iztoka meteorne kanalizacije v reko Temenico bi lahko imela negativne posledice na obvodne in vodne organizme v širšem območju (dolgoročni vpliv). V času gradnje je namreč možna obremenitev Temenice z suspendiranimi delci, kar bi lahko negativno vplivalo na vodne organizme. V okviru OPPN bodo izvedeni različni ukrepi (ločen kanalizacijski sistem, lovilci olj in maščob, usedalniki blata, odvod komunalne in tehnološke vode na čistilno napravo, merjenje kvalitete izpustov posameznih uporabnikov), zaradi česar neposrednih vplivov na kvaliteto vode v času obratovanje cone ne pričakujemo. Vplivi na nočno aktivne žuželke in njihove plenilce (netopirji) so možni predvsem zaradi svetlobnega onesnaževanja in osvetljevanja v času gradbenih del in v času obratovanja. Za zmanjšanje negativnih vplivov je potrebno upoštevanje omilitvenih ukrepov. Vpliv na segment Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi ocenjujemo kot nebistven pod pogoji (ocena C). 3.1.2 Varovana območja Območje nove industrijske cone ne bo poseglo na vplivno območje varovanih območij. Ocenjujemo, da vpliva ne bo (ocena A). 3.1.3 EPO in naravne vrednote OPPN IC Trebnje poseže v EPO in naravne vrednote le s koridorji komunalne infrastrukture. Iztok meteorne bo urejen v reko Temenico, ki je opredeljena kot EPO in naravna vrednota. V času gradnje lahko pride do poškodovanja obrežne vegetacije in ima negativne posledice na vodne organizme, kot je opisano v poglavju Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi. Za zmanjšanje negativnih vplivov je potrebno upoštevanje omilitvenih ukrepov. Vpliv na segment EPO in naravne vrednote ocenjujemo kot nebistven pod pogoji (ocena C).



3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE 3.2.1 Rastlinstvo, živalstvo in habitatni tipi Okoljski cilj: Preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov (in habitatnih tipov), vrst (in habitatov) ter genomov (in genov). Območje OPPN bo imelo vpliv na živalske in rastlinske vrste ter habitatne tipe, ki so prisotni na območju. Vpliv na okoljski cilj ocenjujemo kot nebistven pod pogoji (ocena C). 3.2.2 Varovana območja Okoljski cilj: Ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih/ključnih vrstah in HT na varovanih območjih. Območje OPPN s vplivnim območjem ne bo poseglo na varovana območja. Vpliva na okoljski cilj ne bo (ocena A). 3.2.3 EPO in naravne vrednote Okoljski cilj: Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti na EPO. Plan bo vplival na EPO Temenica (Id. št. 62300) in naravno vrednoto Trebnje – Temenica (Evid. št. 8538), saj bo vanju speljana meteorna kanalizacija. Vpliv na okoljski cilj ocenjujemo kot nebistven pod pogoji (ocena C).

4 OMILITVENI UKREPI

• Pri urejanju odvodnjavanja meteorne kanalizacije naj se upošteva: o Obrežna vegetacija naj se ohranja v največji možni meri. o Izpustno glavo naj se v naravno ohranjeno brežino umesti na koto najnižjih vod, na način, da

bo brežina čim manj poškodovana in naj se jo čim bolj utopi v teren. Za izvedbo naj se uporabi naravni material – kamen. Izpust naj se zasadi z avtohtono grmovno vegetacijo.

o Pri izvedbi izpustne glave naj se prepreči zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke.

o Gradbeni material in odpadni material naj se deponira na za to določenem mestu, ki naj bo v naprej definirano in naj bo izven območja ohranjanja narave.

o V času izvajanja del naj se zagotovi ustrezno tehnično varstvo pred nekontroliranimi izpusti nevarnih snovi v vodotok.

o Po končanih delih naj se na obravnavanem območju vzpostavi stanje kar se da podobno prvotnemu. Odstrani naj se odpadni gradbeni material, brežino in traso kanalizacije čez travnike pa se zatravi.

Ukrepi naj se umestijo v OPPN in izvajajo med urejanjem vodotoka. Za izvedbo sta zadolžena investitor in izvajalec del. Ukrepi so izvedljivi. Nadzor naj izvaja Zavod za ribištvo ali ribiška družina. • Vpliv hrupa na ptice je mogoče učinkovito omiliti tako, da se v času glavne gnezditvene sezone (od

marca do julija), ko so ptice najbolj občutljive, aktivnosti na gradbišču omejijo na manj hrupna dela. Ukrep naj se vključi v OPPN, izvaja ga investitor v času gradnje. Izvedbo ukrepa preverja MOP-CPVO.

• Ukrepi za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanje: Za osvetljevanje območja naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), namestitev svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se na območju prepove, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem. Načini



osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). Za izvedbo sta zadolžena investitor oz. lastnik objekta. Nadzor izvaja naravovarstveni nadzornik.

Upoštevati je potrebno tudi omilitvene ukrepe iz ostalih segmentov.


Lastnik objekta mora zagotoviti monitoring v času obratovanja nad izpustom padavinskih vod v okolje. Izvajanje monitoringa nadzira inšpektor za okolje.

6 VIRI

• Atlas okolja, http://www.arso.gov.si/, november 2008. • Geister, I. 1995: Ornitološki atlas Slovenije. DZS • Jogan N., Kaligarič M., Leskovar I., Seliškar A., Dobravec J., 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS

2004, tipologija. Ljubljana, Agencija RS za okolje. • Kryštufek, B., 1991: Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. • Martinčič, A. in sod., 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določevanje praprotnic in semenk.

Tehniška založba. Ljubljana. • Naravovarstvene smernice za občinski podrobni prostorski načrt za Industrijsko cono Trebnje, št: 6-

III-180/2-O-08/AŠP, 09.06.2008. Zavod RS za varstvo narave. • Presetnik, P., M. Podgorelec, V. Grobelnik, A. Šalamun 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih

vrst netopirjev (Zaključno porodilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 251 str.; digitalne priloge. http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=211

• Singer, D. 2004. Kateri ptič je to? Ptiči Evrope. Kranj. Narava. 450 str. • Sovinc, A. 1994: Zimski ornitološki atlas Slovenije. Ljubljana, DZS. • Veenvliet P. in Kus Veenvliet J., 2003: Dvoživke Slovenije – Priročnik za določanje. Zavod

Symbiosis. Ljubljana.



III.4 VODE



1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA VODE

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Zakonska izhodišča • Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02 in 41/04-ZVO1) • Uredba o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS, št. 46/02 in

41/04-ZVO1) • Pravilnik o določitvi površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib (Uradni list RS,

št. 28/05) • Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list

RS, št. 47/05, 45/07) • Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02,

50/04) • Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Uradni list RS, št. 100/05) • Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS, št. 63/05) Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila)

1. Ohranjanje kakovosti površinske inpodzemne vode. 2. Zagotavljanje poplavne varnostiobjektov.

Sprememba kakovosti površinske in podzemne vode po fizikalno-kemijskih lastnostih (merila predstavljajo parametri navedeni vUredbah, ki predstavljajo izhodišča). Poplavna območja (obseg).

1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodologija ugotavljanja vplivov plana Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na okoljski cilj plana smo upoštevali: • smernice s področja upravljanja z vodami, št. 35001-331/2008, 15.07.2008, MOP-ARSO • možnost onesnaženja površinskih voda • možnost onesnaženja podzemnih voda • celovito ureditev odvajanja zalednih voda Metodologija vrednotenja vplivov plana A – ni vpliva / pozitiven vpliv: V vodne površine in poplavna območja se ne bo posegalo, izvedba plana ne bo spremenila kvalitetnega stanja površinskih voda, izvedba plana ne bo spremenila kategorizacije vodotokov. Plan ne posega v poplavna območja. B – vpliv je nebistven: Morebitno onesnaženje ne bo presegalo mejnih vrednosti parametrov opredeljenih z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02, 41/04). Izvedba plana ne bo spremenila kategorizacije vodotokov oz. bodo spremembe zanemarljive. Verjetnost izlitja nevarnih snovi ali podobne nesreče je zelo majhna. Za izvedbo plana so predvideni splošni omilitveni ukrepi. Izvedba plana ne bo bistveno poslabšala poplavne ogroženosti območja in poplavna ogroženost ne povečuje tveganja za emisije iz cest in urbanih ali industrijskih površin (območje 1000 letnih visokih vod in več). C – vpliv je nebistven pod pogoji: Morebitno onesnaženje bo povzročilo preseganje mejnih vrednosti nekaterih parametrov opredeljenih z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02, 41/04). Izvedba plana ne bo spremenila kategorizacije vodotokov. Verjetnost izlitja nevarnih snovi ali podobne nesreče je majhna. Izvedba plana bo poslabšala poplavno ogroženost območja in poplavna



ogroženost povečuje tveganja za emisije iz ceste in urbanih ali industrijskih (območje 100 letnih visokih vod in več). Vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo dodatnih specifičnih omilitvenih ukrepov, ki pa jih je potrebno dosledno upoštevati. D – vpliv je bistven: Morebitno onesnaženje bo povzročilo preseganje mejnih vrednosti več parametrov opredeljenih z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02, 41/04). Izvedba plana bo spremenila kategorizacijo vodotokov. Verjetnost izlitja nevarne snovi ali podobne nesreče je velika. Izvedba plana bo bistveno poslabšala poplavno ogroženost območja in poplavna ogroženost povečuje tveganja za emisije iz ceste in urbanih ali industrijskih (območje 100-20 letnih visokih vod). Vplive izvedbe plana lahko omejimo z izvedbo omilitvenih ukrepov, vendar lahko kljub temu pričakujemo poslabšanje stanja površinskih voda. E – vpliv je uničujoč: Morebitno onesnaženje bo povzročilo preseganje mejnih vrednosti večine parametrov, opredeljenih z Uredbo o kemijskem stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 11/02, 41/04). Izvedba plana bo spremenila kategorizacije vodotokov. Verjetnost izlitja nevarne snovi ali podobne nesreče je zelo velika. Izvedba plana bo bistveno poslabšala poplavno ogroženost območja in poplavna ogroženost povečuje tveganja za emisije iz ceste in urbanih ali industrijskih (območje 20 letnih visokih vod in več). Vplive izvedbe plana ne moremo omejiti z izvedbo omilitvenih ukrepov. X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov na površinske vode ni možno.

2 OBSTOJEČE STANJE

Površinske vode Cca 150 m od osrednjega območja IC Trebnje teče reka Temenica. Temenica je največja dolenjska ponikalnica, ki na svoji poti do izliva v reko Krko dvakrat ponikne. Izvira pod vasjo Javorje južno od Litije. V zgornjem toku ima še alpske značilnosti. Do vasice Dolenje Ponikve teče po nepropustnih dolomitnih kamninah, tam pa prestopi na prepustne apnence in ponikne v več ponorih. Dolina s suhimi strugami se zaključuje s končnim požiralnikom in breznom Risavnica ob vznožju razgledne sv. Ane. Po kratki podzemeljski poti pride Temenica spet na dan pri naselju Vrhpolje v slikovitem kraškem obrhu imenovanem Zijalo. To je 35 metrov visoka skalna pečina na koncu zatrepne doline. Stalni izviri so nekoliko nižje ob strugi. Temenica teče naprej mimo Mirne peči po širokem kraškem podolju do vasi Vrhovo, kjer spet ponikne. Zadnjič izvira v zatrepu Luknja pod Lukenjsko goro, od koder se kot Prečna po nekaj kilometrih izlije v Krko (Habjan, http://www.gore-ljudje.net/novosti/22090/).

Slika 10: Prikaz vodotokov na širšem območju OPPN.



Dve vzorčni mesti na Temenici (Grm in Dolenji Podboršt) sta vključeni v Program spremljanja ekološkega in kemijskega stanja rek za leto 2008, za katerega poročilo o monitoringu kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji še ni bilo izdano. V bližini območja OPPN je čistilna naprava Trebnje v lasti Komunale Trebnje d.o.o. ČN naprava Trebnje se nahaja na levem bregu reke Temenice cca 160 m od industrijske cone v smeri proti jugovzhodu. ČN Naprava Trebnje je konstruirana na velikost 8.000 PE. Urejeno ima terciarno čiščenje (od leta 2004). Trenutna obremenitev znaša po besedah g. Pavlina (Komunala Trebnje – Oddelek za odvajanje in čiščenje odpadnih vod) cca 6.500 PE. Učinek čiščenja je bil v letu 2008 po KPK 87,9% in po BPK 90,2% (Letno poročilo 2008, Komunala Trebnje d.o.o., 2009). Podatki o ČN Trebnje (vir: Letno poročilo 2008, Komunala Trebnje d.o.o. 2009).

Ime KČN

Upravljalec čistilne naprave

Velikost (PE) Recipient

Iztok v občini

Učinek čiščenja po

KPK (%) l. 2008

Učinek čiščenja po BPK

(%)l. 2008

Trebnje

Komunala Trebnje d.o.o. 8000

reka Temenica TREBNJE 87,9 90,2

Podzemne vode Širše območje OPPN spada v vodonosni sistem Temenice. Glede na hidrogeološko karto IAH leži na območju OPPN obsežen vodonosnik takoj pod tankim pokrovom, na območju predvidene infrastrukture pa so prisotni lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki. Koridorji infrastrukture – odvodnjavanje meteornih vod posega na območje redkega poplavljanja (vir: ARSO).

Slika 11: Prikaz vodonosnih sistemov na širšem območju OPPN (vir: Okoljski geografski informacijski

sistem, ARSO, 22.10.2008).



Slika 12: Izsek iz hidrogeološke karte IAH (vir: Okoljski geografski informacijski sistem, ARSO, 22.10.2008).

Slika 13: Območja poplavljanja na območju OPPN (vir: Okoljski geografski informacijski sistem, ARSO,

22.10.2008).



Vodovarstvena območja Vodovarstvenih območij in zajetij pitne vode, na širšem območju OPPN, ni. ZZV Novo mesto izvaja monitoring pitnih vod v občini Trebnje. V poročilu za leto 2008 navaja, da so imeli vsi vodovodni sistemi v občini zdravstveno ustrezno pitno vodo.


3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA Vsi objekti v okviru OPPN bodo priključeni na kanalizacijski sistem za odvod odpadnih komunalnih in industrijskih odpadnih vod. Priključitev komunalnih in industrijskih odpadnih vod bo izvedena na obstoječi kanalizacijski zbiralnik pred ČN Trebnje. V kanal za odpadne in industrijske vode se bodo lahko priključile le ustrezno prečiščene odpadne vode, katerih kvaliteta bo morala ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07). Eventualno bolj obremenjene tehnološke vode iz posameznih dejavnosti, bo potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje predhodno očistiti. V ta namen bo omogočena kontrola pred izpustom v javno kanalizacijo. ČN Trebnje je konstruirana na velikost 8.000 PE. Urejeno ima terciarno čiščenje. Trenutna obremenitev znaša cca 6.500 PE. Količina odpadnih vod iz območja načrtovane industrijske cone Trebnje še ni znana, zato se ni možno izreči, če bodo proste kapacitete zadostovale za priklop odpadnih vod iz industrijske cone. Padavinske vode s streh se bodo odvajale direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih voda. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se bo izvedla preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob ter peskolovov direktno v kanalizacijo za odvod padavinskih vod. OPPN obsega tudi izvedbo iztoka meteorne kanalizacije v reko Temenico. V času gradnje je možna neposredna obremenitev Temenice s suspendiranimi delci. V času gradnje in med obratovanjem industrijske cone predstavlja potencialno nevarnost onesnaženja površinske in podzemne vode razlitje nevarnih snovi (naftnih derivatov) iz gradbene mehanizacije v času gradnje in v primeru nesreč po izgradnji. Po izgradnji obstaja možnost onesnaženja v primeru neustrezne odvodnje komunalnih odpadnih in padavinskih onesnaženih vod. Na območju plana ni vodovarstvenih pasov za pitno vodo. Glede na monitoring (ZZV Novo mesto, 2009) imajo vsi vodovodni sistemi v občini zdravstveno ustrezno pitno vodo. Iz smernic Komunale Trebnje d.o.o., ki je upravljalec javnega vodovoda in javne kanalizacije, je razvidno, da je priključitev območja OPPN na javni vodovod možna. Skupen vpliv na vode ocenjujemo kot nebistven pod pogoji (ocena C). 3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE Okoljski cilj 1: Ohranjanje kakovosti površinske in podzemne vode. Odvajanje odpadnih voda je predvideno v ločenem sistemu. Komunalne in industrijske odpadne vode bodo speljane na centralno čistilno napravo Trebnje. Za odvod padavinskih odpadnih voda je predvidena izgradnja padavinske kanalizacije z izpustom v reko Temenico. Negativen vpliv je možen predvsem v primeru nesreč. Vpliv na okoljski cilj bo nebistven pod pogoji (ocena C). Okoljski cilj 2: Zagotavljanje poplavne varnosti objektov. Centralno območje OPPN ni na območju poplavljanja. Koridor za odvodnjavanje meteornih vod poteka po območju redkega poplavljanja. Negativnega vpliva na okoljski cilj ne bo (ocena A).



4 OMILITVENI UKREPI

V OPPN je predvideno ustrezno odvajanje komunalnih (v ČN Trebnje) in padavinskih vod (preko lovilcev olj in maščob ter peskolovov). Izvajata jih projektant in investitor v času načrtovanja in med gradnjo. Nadzira jih soglasodajalec (ARSO). Nadaljnji ukrepi za omilitev teh vplivov niso potrebni. V izogib negativnemu vplivu predlagamo sledeča omilitvena ukrepa: • V času gradnje in med obratovanjem industrijske cone je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne

ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Skladiščenje nevarnih snovi naj se na območju ne vrši. Ukrep je izvedljiv. Za izvajanje omilitvenega ukrepa je odgovoren investitor in izvajalec gradnje. Nadzor izvaja investitor v okviru svojega nadzora izvajalcev in inšpektor za okolje.

• Meteorni kanal bo potekal po poplavnem območju. Pri načrtovanju in izvedbi je potrebno računati na možnost nastopa vzgona. Brežino Temenice na lokaciji izpusta je potrebno urediti tako, da bo ob nastopu visokih voda onemogočeno rušenje, spodjedanje brežine in poglabljanje dna. Pri izgradnji izpustne glave na brežinah Temenice je potrebno prepreči zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke. Za utrditev dna in brežin se morajo uporabljati naravni materiali. Ukrep je izvedljiv. Za izvajanje omilitvenega ukrepa je odgovoren investitor, projektant in izvajalec gradnje. Nadzor izvaja investitor v okviru svojega nadzora izvajalcev.

Opozorilo: Količina odpadnih vod iz območja načrtovane industrijske cone Trebnje še ni znana. Na ČN Trebnje je trenutno prostih cca 1500 PE. Pri izboru umeščanja dejavnosti na območje plana, naj se upošteva zmogljivost ČN.


Monitoring površinskih in podzemnih vod se letno spremlja na državni ravni. Obseg poplavnih območij spremlja občina Trebnje in MOP. Po izgradnji je potrebno v skladu z zakonodajo kontrolirati učinkovitost čiščenja padavinske onesnažene vode v lovilcu olj in kvaliteto tehnološke vode pred izpustom v javno kanalizacijo. Za izvedbo monitoringa je odgovoren investitor.

6 VIRI

• ARSO, internetna stran, http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/pages.php?op=print&id= CISNPR_POD, citirano december 2008.

• Atlas okolja, ARSO, internetna stran, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/, citirano december 2008. • Habjan V., http://www.gore-ljudje.net/novosti/22090/, citirano dne 14.11.2008. • Okoljski geografski informacijski sistem, ARSO, http://gis.arso.gov.si/, citirano dne 22.10.2008. • Program spremljanja in ekološkega in kemijskega stanja rek za leto 2008. MOP-ARSO, 2008. • Letno poročilo 2008, Komunala Trebnje d.o.o., 2009. • Poročilo o zdravstvenem nadzoru pitnih vod v občini Trebnje v letu 2008. 2009. Novo mesto, Zavod

za zdravstveni varstvo Novo mesto.



III.5 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA



1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Zakonska izhodišča • Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 - ZKme-1) • Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 - ZKZ-UBP1) • Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 90/06, 09/08) • Uredba o ugotavljanju onesnaženosti kmetijskih zemljišč in gozda (Uradni list SRS, št. 6/90, RS, št.

68/96, 68/96) • Pravilnik o normativih, analitskih postopkih in metodah ugotavljanja onesnaženosti tal in vegetacije

ter pogojih za uporabo nekaterih snovi v kmetijstvu in gozdarstvu (Uradni list SRS, št. 7/90, RS, št. 68/96, 55/97)

• Pravilnik o kriterijih načrtovanja prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08)

Okoljski cilji in kazalci

Cilji Kazalci (merila)

Ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihovepridelovalne funkcije

Uničena površina kmetijskih zemljišč (ha)

1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodologija ugotavljanja vplivov plana Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na okoljski cilj plana smo upoštevali: • namensko in dejansko rabo prostora • možnost uničenja in degradiranja tal ter s tem manjšanje pridelovalnega potenciala Metodologija vrednotena vplivov plana A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: OPPN na pridelovalni potencial in obseg kmetijskih zemljišč ne bo imel negativnih vplivov oz. učinkov ali pa bodo ti pozitivni. Namenska raba ne bo spremenjena. B – vpliv je nebistven: OPPN bo imel na kmetijska zemljišča nebistven vpliv. Pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč bo ohranjen, vendar zaradi rabe v času izvajanja plana na njih ne bo možna kmetijska pridelava. Namenska raba ne bo spremenjena. C – nebistven vpliv pod pogoji: Pridelovalni potencial kmetijskih površin bo zmanjšan zaradi onesnaženosti ali spremembe rabe. Vplive se lahko z izvedbo omilitvenih ukrepov omeji. Namenska raba bo spremenjena. D – vpliv je bistven: Pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč bo močno zmanjšan, večina kmetijskih zemljišč na območju bo okrnjenih. Namenska raba bo spremenjena. E – vpliv je uničujoč: Na območju OPPN so prisotna najboljša kmetijska zemljišča. Pridelovalni potencial kmetijskih zemljišč bo izgubljen, kmetijska zemljišča na območju bodo pozidana. Namenska raba bo spremenjena. X – ugotavljanje vpliva ni možno: Ugotavljanje vplivov OPPN na kmetijska zemljišča ni možno.



2 OBSTOJEČE STANJE

V veljavnem občinskem prostorskem planu je na območju OPPN kot osnovna namenska raba določeno območje stavbnih zemljišč (slika 3). Urbanistična zasnova za mesto Trebnje določa podrobnejšo namensko rabo tega prostora – območje P5 in sicer za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale. Planska raba prostora ne odraža stanja na terenu, saj je večji del površin znotraj meje OPPN namenjenih kmetijski obdelavi. V obstoječem stanju je cca 12,8 ha površin znotraj meje OPPN kmetijsko obdelanih, cca 3,2 ha pa je že pozidanih oz. urejenih v parkirišča (površina povzeta po: Dejanska raba, MKGP, 02.09.2008). Na območju OPPN IC Trebnje ni hidromelioracijskih območij. Z izvedbo OPPN bo prizadetih 17 kmetijskih gospodarstev vpisanih v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). Največja površina kmetijskih površin bo odvzeta kmetijskemu gospodarstvu s KMG-MID št. 100314387 in sicer cca 4,80 ha. Tabela 16: Površine parcel na območju OPPN po posameznih kmetijskih gospodarstvih (vir: GERK, MKGP, 02.09.2008).

KMG-MID

Površina kmetijskih zemljišč na območju OPPN [ha]

100239990 0,50 100240718 0,41 100276638 0,26 100276642 0,02 100276652 0,02 100276786 0,53 100276790 0,76 100276793 0,02 100277975 1,54 100296446 0,03 100314354 0,03 100314374 0,66 100314387 4,80 100335568 < 0,01 100340700 0,02 100353281 0,02 100354200 0,07 Skupaj: 9,69* Legenda: * Površina na območju OPPN po GERK podatkih se ne sklada s površino po podatkih za Dejansko rabo, saj niso vsa kmetijska zemljišča vpisana v GERK bazo.



Prikaz grafičnih enot iz Registra kmetijskih gospodarstev je na spodnji sliki.

Slika 14: Prikaz GERK na območju OPPN.

Talno število Iz digitalne karte talnega števila (slika spodaj, vir: MKGP, avgust 2008) je razvidno, da je pridelovalni potencial na območju OPPN velik. Večina območja industrijske cone je na območju z velikim pridelovalnim potencialom, le ob Temenici je pridelovalni potencial opredeljen kot majhen. Mejne vrednosti za vsako skupino detajlnega talnega števila so razvidne iz tabele spodaj. Mejne vrednosti talnega števila in oznaka skupine.

Oznaka skupine Detajlno talno število zelo majhna <25 majhna 26 – 39 srednja 40 – 57 velika 58 – 75 zelo velika 76 – 100 Detajlno talno število <25: ostra meja med ornico in podornico, z izraženim izbeljenim horizontom in močnim izpiranjem karbonatov. V podornici je zaslediti rjaste pege in konkrecije. V to skupino uvrščamo hidromorfna tla z neprepustno plastjo takoj pod ornico ter mlada nerazvita tla z globino od 10 – 20 cm. Detajlno talno število 40 – 57: značilen je oster prehod ornice v podornico in zbitost podornice. Pogosti so procesi sekvioksidov in začetki rjastih prevlek in konkrecij. Hidromorfna tla tega razreda imajo zelo tanek prehodni horizont med obdelovalnim in oglejenim horizontom. Mlada manj razvita tla imajo plitev obdelovalni horizont z 20-25 cm in celokupno globino profila do 50 cm.



Detajlno talno število >58: značilnost teh tal je, da v profilu ni ostrih prehodov, B horizont vsebuje organsko snov, struktura je tudi v spodnjih horizontih grudičasta. Hidromorfna tla s talno ali slojno vodo vsebujejo vodo v globini 120 cm. Grafični prikaz talnega števila je na sliki spodaj.

Slika 15: Prikaz talnega števila na območju OPPN.


3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA Na območju predvidene IC Trebnje bo uničenih cca 12,8 ha kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom, ki pa so v namenski rabi že opredeljena kot območja stavbnih zemljišč. Znotraj meje OPPN ni hidromelioracijskih območij, posestna struktura je razdrobljena. Ekonomika kmetijske pridelave se bistveno ne bo zmanjšala, saj bo izgradnja nove industrijske cone pomenila relativno majhen odvzem zemljišč posameznemu kmetijskemu gospodarstvu. V času gradnje so možne poškodbe kmetijskih zemljišč ob območju OPPN zaradi nepravilnega začasnega deponiranja zemljin, obstaja tudi problem izgube funkcionalnosti okoliških kmetijskih zemljišč zaradi nedostopnosti ali zmanjšane dostopnosti do zemljišč v času gradnje in po njej. Skupen vpliv na segment kmetijska zemljišča ocenjujemo kot nebistven pod pogoji (ocena C).



3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE Okoljski cilj: Ohranjanje kmetijskih zemljišč in njihove pridelovalne funkcije. Dejanska raba na območju predvidene industrijske cone bo spremenjena, uničenih bo cca 12,8 ha kmetijskih zemljišč. Namenska raba se ne spreminja (območje je že opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč). Vpliv na segment kmetijska zemljišča bo nebistven pod pogoji (ocena C).

4 OMILITVENI UKREPI

V izogib negativnemu vplivu predlagamo sledeče omilitvene ukrepe: • V obdobju gradnje je potrebno posebno skrb nameniti preprečevanju poškodb sosednjih kmetijskih

zemljišč ob območju OPPN, ki jih gradnja neposredno ne prizadene. Ukrep je delno izvedljiv. Za izvajanje je odgovoren investitor in izvajalec gradnje. Nadzor izvaja investitor v okviru svojega nadzora izvajalcev in inšpektor za okolje.

• Vrhnji del izkopane zemljine oz. humusni material je potrebno deponirati na za to pripravljeno mesto, ki ga mora biti določen v PZI. Izkopani humusni material se po izgradnji industrijske cone ter v določeni meri med samo izgradnjo, uporabi za sanacijo oz. prekritje in rekultivacijo območja posega. Ukrep je izvedljiv. Za izvajanje ukrepa je zadolžen izvajalec gradbenih del. Izvajanje ukrepov spremlja okoljski inšpektor.


Evidenco o odvzetih površinah kmetijskih zemljišč (ha) po občinskem planu vodi Občina.

6 VIRI

• Podatki za Dejansko rabo, GERK in HMO in Talno število pridobljeni iz internetne strani: http://rkg.gov.si/GERK (MKGP, 02.09.2008).

• Podatki za Talno število pridobljeni iz internetne strani: http://rkg.gov.si/GERK (MKGP, avgust 2008).



III.6 GOZD



1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA GOZD

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Zakonska izhodišča • Zakon o gozdovih (Uradni list RS, 30/93, 13/98-odl. US, 56/99-ZON, 67/02 in 110/02-ZGO-

1,115/06, 110/07) • Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07) • Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih

sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94) Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila)

1. Ohranjanje gozdov in gozdnih zaplat (mejic). 2. Ohranjanje funkcije varovalnih gozdov.

1. Površina izgubljenega gozda. 2. Površina izgubljenih varovalnih gozdov.

1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodologija ugotavljanja vplivov plana Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na okoljski cilj plana smo upoštevali: • smernice Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Novo mesto, št. 281-12/2008, 24.6.2008 • površino izgubljenih gozdov Metodologija vrednotenja vplivov plana A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Na gozdne površine se ne bo posegalo. B – nebistven vpliv: OPPN bo imel nebistven vpliv, uničeni bodo predvsem robni deli gozdnih zaplat (mejic), biotopska funkcija bo neznatno prizadeta, v varovalni gozd se ne bo posegalo. C – nebistven vpliv pod pogoji: Uničene bodo posamezne gozdne zaplate, biotopska funkcija bo znatno prizadeta, a je negativen vpliv možno omiliti z omilitvenimi ukrepi. V varovalni gozd se bo posegalo v manjši meri, njegova funkcija bo okrnjena v manjši meri. D – bistven vpliv: Uničene bodo posamezne gozdne zaplate, biotopska funkcija in funkcija varovalnega gozda bosta znatno prizadeti, negativnega vpliva ni možno omiliti z omilitvenimi ukrepi. E – uničujoč vpliv: Uničene bodo posamezne gozdne zaplate, biotopska funkcija in funkcija varovalnega gozda bosta hudo prizadeti, negativnega vpliva ni možno omiliti z omilitvenimi ukrepi. X – ugotavljanje vpliva ni možno

2 OBSTOJEČE STANJE

Na centralnem območju OPPN IC Trebnje ni gozdnih površin. Manjša zaplata gozda je prisotna le na območju predvidenih infrastrukturnih koridorjev (parcele št. 162, 163 in 1103 vse k.o. Medvedje selo ter parcela št. 605/2 k.o. Češnjevek). Gozdne površine so prikazane na sliki spodaj.



Slika 16: Maska gozda na širšem območju OPPN (vir: Dejanska raba, GERK, 02.09.2008).

Na območju predvidene infrastrukture se pojavlja gozdna združba navadnega gabra in bele jelke. Ta združba naseljuje rahlo razgibano gričevje in ravninski svet v nadmorskih višinah od 160 do 370 m. Združbo navadnega gabra in bele jelke uvrščamo v zvezo Erythronio-Carpinion (Marinček & Čarni, 2002). Gozdne združbe na obravnavanem območju so prikazane na spodnji sliki.

Slika 17: Gozdne združbe na širšem območju obravnave (vir: Marinček & Čarni, 2002).




3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA Zaradi izgradnje infrastrukture, bo izsekanih cca 0,2 ha gozdnih površin (površina je pridobljena iz Dejanske rabe, MKGP. 02.09.2008), bistvenega vpliva na biotopsko funkcijo gozda ne pričakujemo. Varovalnih gozdov na območju OPPN IC Trebnje ni. Ob upoštevanju splošnih ukrepov, navedenih v smernicah podal Zavod za gozdove, OE Novo mesto (št. 281-12/2008, 24.6.2008), bo vpliv nebistven: • Investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in

dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot doslej. • Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju

sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94).

• Morebitne štore/panje ter odvečen odkopni material, ki je nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd (prvi odstavek 18. čl. ZG), ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oz. ga je potrebno vkopati v zasip.

• Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.

• Drevje, predvideno za posek, je v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih potrebno označiti; označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove – Krajevna enota Trebnje (46. čl. Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih – Uradni list RS, št. 5/98 in 70/06) po pridobitvi potrebnega dovoljenja.

• Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (3. čl. Zakona o graditvi objektov in 21. čl. Zakona o gozdovih).

Skupen vpliv na gozd ocenjujemo kot nebistven (ocena B). 3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE Okoljski cilj 1: Ohranjanje gozdov in gozdnih zaplat (mejic). Zaradi infrastrukture bo uničena manjša površina gozda, bistvenega vpliva na biotopsko funkcijo gozda ne pričakujemo. Vpliv na okoljski cilj bo nebistven (ocena B). Okoljski cilj 2: Ohranjanje funkcije varovalnih gozdov. OPPN ne bo posegel v območja varovalnih gozdov. Vpliva ne bo (ocena A).

4 OMILITVENI UKREPI

Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni.


Spremljanje stanja okolja ni potrebno.

6 VIRI

• Geografski Atlas Slovenije. Država v prostoru in času. 1998. Ljubljana, DZS.



• Marinček, L., Čarni, A. 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb. Ljubljana, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU.

• Podatki za Dejansko rabo pridobljeni iz internetne strani: http://rkg.gov.si/GERK (MKGP, 02.09.2008).



III.7 KRAJINA



1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KRAJINO

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Zakonska izhodišča • Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) • Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini (Uradni list RS, št. 74/03) • Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) • Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci

Ohranjanje območij in prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti krajine.

Poseganja v pomembne prvine krajine.

1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodologija ugotavljanja vplivov plana Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na okoljski cilj plana smo upoštevali: • obstoječa območja in prvine prepoznavnosti krajine • stopnja rušenja obstoječih prostorskih razmerij Metodologija vrednotena vplivov plana A – ni vpliva/pozitiven vpliv: izvedba plana ne vpliva na krajino oz. se dejavnosti izvajajo tako, da se ne rušijo obstoječa prostorska razmerja, posegi se nemoteno vključujejo v krajino. B – nebistven vpliv: izvedba plana nebistveno vpliva na krajino, stanje krajine se poslabša v naslednjih vidikih: majhen poseg v krajinska območja in prvine, ki prispevajo k prepoznavnosti krajine. C – nebistven vpliv pod pogoji: izvedba plana sicer vpliva na krajino, vendar so možne rešitve za izboljšanje ustvarjenega stanja. D – bistven vpliv: izvedba plana bistveno vpliva na krajino. Stanje krajine se bistveno poslabša v naslednjih vidikih: obsežen poseg v krajinska območja in prvine, ki prispevajo k prepoznavnosti krajine, sanacija ni možna. E – uničujoč vpliv: izvedba plana uničujoče vpliva na obstoječa značilna krajinska območja in prvine. Krajinska slika se bistveno spremeni. X – ocena vpliva ni možna

2 OBSTOJEČE STANJE

Krajinski tipi Slovenije V skladu z regionalno razdelitvijo krajinskih tipov v Sloveniji (Marušič in sod., 1995) sodi območje Trebnjega v najširšo krajinsko enoto Kraške pokrajine notranje Slovenije, po detajlnejši delitvi pa v krajino severno od Krke. Za to območje je značilna nestalna vodna mreža, izmenjava gozda, kmetijskih površin in naselij, odprto kraško površje, kraško polje ter prazgodovinske gomile in naselja. Krajinsko enoto označuje matična kamenina – apnenec, katerega značilnosti se kažejo na kraškem reliefu in odsotnosti površinskih voda na planotastem predelu. Posebnost enote je tok reke Temenice, značilne kraške ponikalnice, ki teče nekaj



časa po površini, nato ponikne in se ponovno pojavi. Zanjo so značilni vidni suhi rokavi, ponori in izviri (Ponikve, Zijalo), nekateri odseki (na primer pri Trebnjem) pa so izrazito vijugavi in zaradi bogate obrežne zarasti ustvarjajo izredno zanimiv krajinski vzorec. Pobočja višjih kraških vzpetin so gozdnata, ponekod, kjer to dopušča relief in osončenost, se menjavajo s kmetijskimi površinami, predvsem s travinjem. Kjer je zaradi neugodnih naravnih razmer in sorazmerne odmaknjenosti območja od razvojnih središč raba opuščena, se zemljišča zaraščajo z gozdom. Naravna zarast je pomembna prvina obvodnega sveta ob vodotokih (npr. ob Temenici). Kraška polja so precej izkoriščena, zato je na obdelovalnih zemljiščih ohranjeno le malo naravne razrasti. Kmetijstvo se pojavlja predvsem tam, kjer to dopuščajo vodne razmere (poplavnost, zamočvirjenost) in tam, kjer to dopušča nagib in kraški relief. Njive se pojavljajo na odcednejših tleh z blagimi nagibi; travniki prevladujejo v dnu vrtač in na nagnjenih zemljiščih na terasah; travinje pa prevladuje na območjih s plitvejšimi tlemi. Vinogradi pokrivajo pobočja nekaterih osamelcev in pobočja v dolini Krke (Marušič in sod., 1995). Razmere v prostoru Zahodno in južno od obravnavane lokacije se nahajata zaselka D. Nemška vas in D. Podboršt pri Trebnjem. Značilna je pozidava z individualnimi stanovanjskimi objekti, ob katerih se nahajajo pomožni objekti. J, JZ in JV od meje OPPN je že lociranih več stavb namenjeni industriji, proizvodnji in obrti: Akripol, Trimo, Rem, Surovina. Objekti so postavljeni vzdolž regionalne ceste. V južnem delu obravnavane cone so že izvedene začasne ureditve (skladišča) namenjene širitvi obstoječim dejavnostim. V preostalem delu pa je območje cone nepozidano, v kmetijski rabi. V neposredni bližini lokacije se prepleta več različnih vzorcev pozidave, in sicer od točkovne strukture do večjih stavbnih kompleksov, ki pa prevladuje. Stanovanjski objekti v neposredni bližini so vertikalnega gabarita P+M do P+1+M. Objekti so klasično zidani, ni zaznati tipologije gradnje – tlorisna razmerja, smeri slemen, oblikovnost streh, materiali so različni. Objekti v neposredni bližini, namenjeni industrijski dejavnosti (Akripol. Trimo), so višjih gabaritov, še posebej novo skladišče Trima, ki je pravilne kubusne oblike s sodobnimi fasadnimi materiali. Poslovni prostori so orientirani k regionalni cesti. Manjši proizvodni prostori v neposredni bližini (na vzhodni strani območja) so pritlični z dvokapnicami različnih, a manjših naklonov. Območje je močno opazno s hitre ceste. Pogledu dominira novejši skladiščni objekt Trima. Tudi ostali objekti na južnem robu mesta so sodobnejše izvedbe (trgovska centra) in tvorijo niz v veduti iz magistralne ceste. Nad območjem se dviga cerkev sv. Marije. Območje urejanja je namenjeno predvsem proizvodnim dejavnostim. Nahaja se v predelu, ki je v Urbanističnih zasnovah mesta Trebnje opredeljeno za širitev obrobja proti podeželju. Načrtovana cona spada v ta kontekst in se morfološko gledano združuje z obstoječim območjem velikih industrijskih objektov. Tako nova cona v območju ceste Trebnje-Mirna peč nadaljuje tipičen proizvodni značaj tega predela, proti severu in vzhodu pa se stika z mirnim podeželskim oziroma predmestno-stanovanjskim okoljem. Gre za percepcijski preskok od podeželskega in naravnega okolja k mestni prvini (vir: Dopolnjen osnutek OPPN za »Industrijsko cono Trebnje«, GPI, april 2008.).



Slika 18: Obstoječa skladišča na območju OPPN.

Slika 19: Kmetijske površine na območju OPPN.


3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA Na delu predvidenega OPPN, kjer so v obstoječem stanju že skladiščne površine, sprememb v okviru krajinske slike ne bo. Na območju obstoječih kmetijskih površin, pa se bo z izvedbo obravnavanega plana obstoječa krajinska slika na mikrolokaciji plana spremenila. Kmetijska zemljišča bo nadomestila industrijska cona z urejenim sistemom prometne infrastrukture, tlorisno pravilnih oz. pravokotnih oblik objektov in parkirnih površin. Širše gledano, pa se bo nova industrijska cona vsebinsko, vizualno in krajinsko uskladila z okolico. Objekti podjetja Trimo, obstoječe proizvodne hale, skladišča in parkirišča, v krajini predstavljajo podoben



vzorec, kot ga bo imel predvideni plan – vzorec popolnoma preoblikovane krajine. Veduta cerkve sv. Marije se bo varovala z omejevanjem višine objektov, poseben poudarek pa bo tudi na robu cone, kjer se bodo mejni objekti proti vzhodu višinsko zniževali z namenom, da se omili prehod v naravno okolje oz. k stanovanjskemu območju. Ob stanovanjski pozidavi je predvidena tudi zelena bariera – urejen zeleni pas. Ob ureditvi zelenega pasu, ocenjujemo da bo vpliv na krajino nebistven (ocena B). 3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE Okoljski cilj: Ohranjanje krajinske pestrosti; ohranjanje območij in prvin, ki prispevajo k prepoznavnosti krajine. Posamezne krajinske prvine oz. značilnosti se z izvajanjem plana ne bo dalo ohraniti, vendar bo plan z obstoječimi in planiranimi gradbenimi objekti predstavljal novo zaokroženo podobo tega območja. Predvidena je tudi ureditev zelene bariere ob stanovanjski pozidavi, ki bo vizualno ločil industrijsko cono od stanovanjskih območij. Vpliv na okoljski cilj bo nebistven (ocena B).

4 OMILITVENI UKREPI



Spremljanje stanja okolja v vidiku krajine, v času izvedbe plana, ni potrebno.

6 VIRI

• Belec B. in sod., 1998: Slovenija: pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 735 str. • Dopolnjen osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta za »Industrijsko cono Trebnje«, GPI

gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o. Novo mesto, april 2008. • Marušič J. in sod., 1995: Značilni krajinski vzorci Slovenije Značilni krajinski vzorci Slovenije: po

projektu Regionalna razdelitev krajinskih tipov Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.



III.8 KULTURNA DEDIŠČINA



1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA KULTURNO DEDIŠČINO

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Zakonska izhodišča • Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD -1; Uradni list RS, št. 16/08) • Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (Malteška konvencija)

(Uradni list RS, št. 24/99) Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci

Ohranjanje števila in lastnosti območij terenot kulturne dediščine.

Prisotnost območja in objektov kulturne dediščine, upoštevajoč status, zvrst, režim, integriteto, zgodovinski kontekst, umeščenost v prostor ter ogroženost območij in objektov.

1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodologija ugotavljanja vplivov plana Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na okoljski cilj plana smo upoštevali:

• smernice za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za industrijsko cono Trebnje, št. 35012-105/2008/7, 14.7.2008, Ministrstvo za kulturo,

• poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu na območju zazidalnega načrta za industrijsko cono v Trebnjem, april 2001, ZVKDS Novo mesto,

• zabeležko usklajevalnega sestanka na Ministrstvu za kulturo, 10.11.2008, • vpliv posega na uničenje kulturne dediščine.

Metodologija vrednotenja vplivov plana A – ni vpliva/pozitiven vpliv: Plan na kulturno dediščino (v nadaljevanju tudi KD) ne bo imel negativnih vplivov ali pa bo na KD vplival pozitivno – zmanjšal stopnjo ogroženosti dediščine, izboljšal dostopnost, prezentiranost, omogočal bo ohranitev (prenovo) kulturne dediščine. B – nebistven vpliv: Plan je v bližini območja, objektov ali vplivnega območja kulturne dediščine, območje posega je v vidnem polju kulturne dediščine, toda poseg ne vpliva na varovane vrednote ali pa se plan nahaja na območju, objektih ali vplivnih območjih kulturne dediščine, toda zaradi narave teh ureditev in lastnosti dediščine niso prizadete značilnosti, na katerih temelji varstvo območja ali objekta. C – nebistven vpliv pod pogoji: Plan posega v območja, objekte in vplivna območja ali se nahaja ob teh območjih, degradira celovitost dediščine, lahko tudi samo v času gradnje, vendar so možni in izvedljivi učinkoviti omilitveni ukrepi. D – bistven vpliv: Plan posega v območja, objekte in vplivna območja, degradira celovitost dediščine, zaradi ureditev bi lahko prišlo do poškodbe posameznih prvin dediščine ali sprememb v kakovosti posameznih značilnosti. Omejena bi bila dostopnost in/ali zmožnost prezentacije dediščine, lahko bi prišlo tudi do opustitve rabe oz. neustrezne rabe. E – uničujoč vpliv: Plan posega v območja, objekte in vplivna območja kulturne dediščine na način, da je pričakovati uničenje varovanih vrednot. X – ocena vpliva ni možna



2 OBSTOJEČE STANJE

Na širšem obravnavanem območju (v območju do 500 m od meje OPPN) je evidentirana ena enota kulturne dediščine, vpisana v Register nepremične kulturne dediščine (RKD) – Trebnje – Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 2602). Enota je registrirana kot sakralna stavbna dediščina z opredeljenim vplivnim območjem. Cerkev stoji na vzpetini Vina Gorica, v vzhodnem delu naselja. Zgrajena je bila leta 1972 na mestu starejše prednice, od katere je ostal zvonik. Prvotno je bila last bližnje graščine, od leta 1922 pa je podružnica župnije Trebnje.

Slika 20: Enote kulturne dediščine na širšem območju plana (vir: Register nepremične dediščine, 29.10.2008).

Večji del površine načrtovanega OPPN je bilo že predhodno arheološko pregledanega, izdelano je tudi Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu na območju zazidalnega načrta za industrijsko cono v Trebnjem. Raziskave so bile opravljene v aprilu 2001, odkrito je bilo večje število artefaktov, med njimi tudi dva kosa antične keramike in dva kosa antičnega stekla. V antiki je na območju današnjega mesta Trebnje obstajala naselbina imenovana Praetorium Latobicorum. Odsotnost antičnega gradbenega materiala in slaba zastopanost antične keramike ter prisotnost antičnega stekla kažejo na precejšnjo verjetnost obstoja antičnih grobov na tem območju (ZVKDS Novo mesto, april 2001).


3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEMBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA Na območju OPPN IC Trebnje ni kulturnih spomenikov ali enot registrirane kulturne dediščine. Predvidena industrijska cona ne sega v vplivno območje enote Trebnje – Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 2602), zato neposrednega vpliva nanjo ne bo. Možen je posreden vpliv zaradi spremembe dejanske



rabe območja in posledično značilnih vedut, vendar menimo, da bo vpliv na enoto nebistven, saj se predvidena industrijska cona navezuje na že obstoječe industrijsko območje. Ministrstvo za kulturo v smernicah navaja, da je potrebno izvesti predhodne ekstenzivne arheološke raziskave (izdelati oceno arheološkega potenciala) na severnem delu območja OPPN. Šele na podlagi rezultatov raziskav bo možno podati natančno oceno vpliva plana na kulturno dediščino, zato ocenjujemo vpliv na segment kulturna dediščina z oceno X – ocena vpliva ni možna. 3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE Okoljski cilj: Ohranjanje števila in lastnosti enot kulturne dediščine. Ocene vpliva na okoljski cilj v tej fazi še ni možno podati (ocena X).

4 OMILITVENI UKREPI

Omilitvene ukrepe bo možno podati na podlagi rezultatov predhodne ekstenzivne arheološke raziskav. Poglavje bo, glede na dogovor s predstavniki MK in ZVKDS OE Novo mesto, naknadno dopolnjeno.


V času gradbenih in zemeljskih del bo na območju potreben stalen arheološki nadzor. Monitoring izvaja ZVKDS OE Novo mesto.

6 VIRI

• Digitalni podatki registra kulturne dediščine, 29.10.2008, INDOK center, Ministrstvo za kulturo. • Poročilo o ekstenzivnem arheološkem pregledu na območju zazidalnega načrta za industrijsko cono v

Trebnjem, april 2001, ZVKDS Novo mesto. • Smernice za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za industrijsko cono Trebnje, št.

35012-105/2008/7, 14.7.2008, Ministrstvo za kulturo.



III.9 ELEKTROMAGNETNO SEVANJE



1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA OBREMENITEV OKOLJA Z ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Zakonska izhodišča • Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96,

41/04-ZVO1), • Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o

pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96), Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci

Smotrna umestitev objektov v prostor, glede na obstoječe in predvidene vire elektromagnetnega sevanja.

Primerna oddaljenost objektov od virovelektromagnetnega sevanja.

1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodologija ugotavljanja vplivov plana Pri ugotavljanju in vrednotenju vplivov na okoljski cilj plana smo upoštevali: • smernice ELES Elektro-Slovenija, d.o.o., št. 3449/532/iub, 05.06.2007 • smernice Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije, d.d., št. 499-smer/2008, št.

zadeve 4025/06-AC/08, 02.07.2008 • potek obstoječih elektroenergetskih virov • lokacijo novogradnje, predvidene v OPPN Metodologija vrednotena vplivov plana A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Z OPPN niso predvideni novi viri EMS. Prav tako z OPPN predvideni objekti niso v območju virov elektromagnetnega sevanja (v nadaljevanju tudi EMS). B – vpliv je nebistven: Z OPPN niso predvideni novi viri EMS. Na območju OPPN so viri EMS, vendar se območje varstva pred EMS ohranja - objekti niso na območju neposrednega vpliva EMS. C – nebistven vpliv pod pogoji: Z OPPN je predvideno umeščanje novih elementov elektroenergetskega omrežja, kar bo povečalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, območje varstva pred EMS se ohranja. Potrebni so omilitveni ukrepi. D – vpliv je bistven: Umeščanje novih elementov elektroenergetskega omrežja bo povečalo obremenjenost okolja z elektromagnetnim sevanjem, I. območje varstva pred EMS se prekategorizira v II, viri EMS bodo v neposredni bližini stanovanjskih in javnih objektov. E – vpliv je uničujoč: Zaradi umeščanja novih elementov elektromagnetnega sevanja se območje spremeni v II, omilitveni ukrepi niso mogoči. X – ugotavljanje vpliva ni možno.

2 OBSTOJEČE STANJE

Elektromagnetna sevanja (EMS) so prisotna povsod v človekovem naravnem in bivalnem okolju, vendar jih neposredno ne zaznavamo. Izjema sta vidna svetloba in infrardeče sevanje – toplota.



Glavni viri EMS (neupoštevajoč vidno svetlobo) so: naprave za proizvodnjo, prenos in uporabo električne energije, gospodinjska, industrijska in medicinska oprema ter telekomunikacijske naprave (npr. mobilna telefonija, radijski in televizijski oddajniki, radarji). Predvidena elektroenergetska infrastruktura v sklopu OPPN IC Trebnje Za potrebe oskrbe območja z električno energijo je predvidena izgradnja nove transformatorske postaje, prestavitev zračnih elektroenergetskih kablov in izgradnja novega omrežja v elektrokabelski kanalizaciji. EEK SN Cono delno tangirata dva dvo-sistemska 2x20kV daljnovoda iz napajalne 110/20kV RTP Trebnje, ki potekata po jeklenih jamborih do tovarne Trimo. Ti štirje daljnovodi oskrbujejo z električno energijo samo mesto Trebnje kot tudi večji del občine Trebnje, delno občino Mirna peč ter delno občino Žužemberk. Zaradi omenjene tangence bodo ti daljnovodi v območju cone pokabljeni in prestavljeni v kabelsko kanalizacijo. - Obstoječa EKK pri RTP Trebnje bo dograjena na skupno 16 cevi. - Od obstoječe EKK pri RTP do obstoječe EKK pri TP Acrypol bo zgrajena nova 16-cevna EKK. - Od kota predvidene EKK na parc.št. 813 k.o. Češnjevek do meje obdelave projekta bo zgrajena 4-

cevna EKK. Pokabljen bo celotni odsek nadzemnih vodov od RTP Trebnje do glavne ceste Trebnje – Mirna Peč, kjer se novi kablovodi navežejo na obstoječo kabelsko kanalizacijo. TP Za priklop objektov bosta zgrajeni dve novi TP kabelske betonske izvedbe. Novi trafo postaji bosta locirani ob primarni cesti. EEK NN Predvidena je kabelska kanalizacija za elektroenergetsko omrežje, ki poteka v hodnikih za pešce in kolesarskih stezah. Glede na določila Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1) se območja v življenjskem in naravnem okolju delijo glede na občutljivost posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja na I. in II. območje. Območje plana je že v obstoječem stanju opredeljeno kot območje za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale, zato sodi v II. območje. I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.

II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu. Nizkofrekvenčna elektromagnetna polja obravnavamo in opisujemo z: • efektivno vrednostjo električne poljske jakosti (E) in • efektivno vrednostjo gostote magnetnega pretoka (B).

Mejne vrednosti za posamezno območje so navedene v spodnji tabeli.



Tabela 17: Dovoljene mejne vrednosti za nizkofrekvenčne vire sevanja (vir: Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04-ZVO-1)).

parameter I. območje II. območje ter I. in II. območje za obstoječe vire

efektivna vrednost električne poljske jakosti v V/m za 0.1-60 Hz

500 10.000

efektivna vrednost gostote magnetnega pretoka v μT za 1.15-1500 Hz

10 100

Viri elektromagnetnega sevanja imajo različne efektivne vrednosti poljske jakosti in gostote magnetnega toka. Na splošno velja, da pri elektroenergetskem omrežju vrednosti električnih in magnetnih polj z oddaljenostjo zelo hitro padajo. V spodnjih odstavkih navajamo podatke iz obstoječe literature za daljnovode, transformatorske postaje in kablovode. Oba tipa virov EMS se nahajata na območju OPPN. Elektromagnetno sevanje iz transformatorskih postaj (TP) Navajamo ugotovitve za primer tipične TP (20kV/0,4kV) 630kVA (vir: Miklavčič, D., Gajšek, P., 1999) in ugotovitve študije Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV, 1998). Na podlagi meritev EMS na tipični TP v strnjenem naselju je ugotovljeno, da pri TP najvišje vrednosti gostote magnetnega pretoka in električne poljske jakosti nastopajo v bližini nizkonapetostnega razdelilnika, preko katerega so razdeljeni tokovi do različnih porabnikov. Najvišja vrednost gostote mag. pretoka nastopa neposredno ob zidu TP in v času meritev ni presegala 5 μT. Magnetno polje z naraščajočo oddaljenostjo zelo hitro upada. Pri oddaljenosti nad 10 m so z merilnikom zaznali le stresana magnetna polja odvodnih kablov do posameznih gospodinjstev. Električna poljska jakost na zunanji strani zidov objekta ni presegala 10 V/m. Na oddaljenosti 50 m so znašale sevalne obremenitve 0,07 μT in 2,5 V/m. Elektromagnetno sevanje kablovodov Elektroinštitut Milan Vidmar je v študiji »EMS električnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje« ugotovil, da tipični primeri SN kablovodov (10 in 20 kV), kot obstoječi vir sevanja, v naravnem okolju ne izkazujejo preseganje mejnih vrednosti za obstoječe vire sevanja. Izračunana vrednosti E (efektivne vrednosti električne poljske jakosti) in B (gostote magnetnega pretoka) za SN kablovode so pod predpisano mejno vrednostjo. B presega to vrednost znotraj določenega radija največ do nekaj 10 cm neposredno okoli obravnavanih kablovodnih sistemov, vendar sam koncept ugotavljanja jakosti polj določa lokacijo preverjanja vsaj en meter stran od stalnih in nepremičnih objektov.


3.1 OPREDELITEV UGOTOVLJENIH POMEBNIH VPLIVOV IZVEDBE PLANA Za potrebe oskrbe območja z električno energijo je predvidena izgradnja dveh novih transformatorskih postaj kabelske betonske izvedbe, prestavitev zračnih elektroenergetskih kablov in izgradnja novega omrežja v elektrokabelski kanalizaciji. Kot je navedeno v osnutku OPPN, bodo zato, ker še niso znane priključne moči posameznih odjemnih mest, trase elektroenergetskih vodov in lokacije novih TP, usklajene z Elektro Ljubljana d.d. v fazi projektiranja. Ob projektiranju in izvajanju ureditev bodo upoštevane izdane smernice. Ureditve elektroenergetske infrastrukture bodo usklajene z Elektro Ljubljana d.d. Ocenjujemo, da bo vpliv nebistven (ocena B). 3.2 VPLIVI NA OKOLJSKE CILJE Okoljski cilj: Smotrna umestitev objektov v prostor, glede na obstoječe in predvidene vire elektromagnetnega sevanja. Vpliv na okoljske cilje segmenta elektromagnetno sevanje bo nebistven (ocena B).



4 OMILITVENI UKREPI



Monitoring ni potreben.

6 VIRI

• Mednarodni seminar o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na človeka, Slovenski institut za kakovost in meroslovje, MOP, Ministrstvo za promet in Uprava za zračno plovbo RS, Ljubljana 1997

• Miklavčič, D., Gajšek, P., 1999. Vpliv neioniziranih elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.

• EMS električnih naprav in postrojev v naravno in življenjsko okolje (referat št. 1349). 1998. Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar.



III. 10 SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE



1 OKOLJSKI CILJI, MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA NA OBREMENITEV OKOLJA S SVETLOBNIM ONESNAŽEVANJEM

1.1 NAČIN DOLOČITVE OKOLJSKIH CILJEV Zakonska izhodišča • Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) – v

nadaljevanju tudi Uredba Okoljski cilji in kazalci Cilji Kazalci (merila) Doseganje ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilkvgrajenih v razsvetljavo poslovne stavbe in proizvodnega objekta.

Povprečna električna moč svetilk na območju plana.

1.2 MERILA IN METODA UGOTAVLJANJA IN VREDNOTENJA VPLIVOV PLANA Metodologija vrednotenja vplivov plana A – vpliva ni oz. je vpliv pozitiven: Območje plana ne bo osvetljeno. B – vpliv je nebistven: Pri pripravi OPPN je upoštevana Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, upoštevana bo predpisana mejna vrednost za povprečno električno moč svetilk. C – nebistven vpliv pod pogoji: Pri pripravi OPPN je delno upoštevana Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, a so potrebni še dodatni omilitveni ukrepi glede upoštevanja predpisane mejne vrednosti za povprečno električno moč svetilk D – vpliv je bistven: Območje plana ne bo razsvetljeno v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, predpisane mejne vrednosti za povprečno električno moč svetilk so delno upoštevane, omilitveni ukrepi niso možni. E – vpliv je uničujoč: Območje plana ne bo razsvetljeno v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, predpisane mejne vrednosti za povprečno električno moč svetilk niso upoštevane, omilitveni ukrepi niso možni. X – ugotavljanje vpliva ni možno: ugotavljanje vplivov svetlobnega onesnaževanja ni možno.

7 OBSTOJEČE STANJE

Svetlobno onesnaževanje okolja je emisija iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. OPPN je predviden na nepozidanem zemljišču. Zahodno od njega so predvsem industrijski objekti, ki so zaradi zagotavljanja varnosti osvetljeni. Vzhodno so stanovanjski objekti. Na območju plana še ni poslovnih stavb in objektov, zato kazalca v obstoječem stanju ni možno ovrednotiti.


V besedilu OPPN je navedeno, da je z novimi ureditvami predvidena postavitev luči javne razsvetljave ob cestah znotraj območja OPPN. Vzdolž cest je predvidena izvedba javne razsvetljave in sicer cestnih svetilk na razdaljah od 30 m do 40 m, enostransko ob hodniku za pešce. Pri razporedu se bodo upoštevale potrebe po osvetljenosti posameznih lokacij, razpored objektov, velikost in zahtevnost površine, ki se



osvetljuje. Pri izboru svetil se bo upoštevala Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07). V primeru neupoštevanja določil Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07), glede osvetljevanja posameznih objektov (upoštevanje mejnih vrednosti za električno moč svetilk), se bo povečala osvetljenost neposredne okolice industrijske cone. V besedilu OPPN bi zato bilo potrebno opredeliti natančnejše zahteve glede osvetljevanja poslovnih stavb in objektov ter varovanih prostorov. V času izdelave OP nismo prejeli podatkov o razmestitvi in vrsti proizvodnih stavb oz. objektov kot tudi ne podatkov o načinu njihove razsvetljave ter razsvetljave cest na območju OPPN. Zaradi tega v nadaljevanju navajamo izvlečke iz najpomembnejših členov Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) veljavne za razsvetljavo proizvodnega objekta, poslovne stavbe, varovane objekte in cest (5, 7, 8 in 17 člen). Ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin: (1) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. Razsvetljava proizvodnega objekta: (1) Povprečna električna moč svetilk razsvetljave proizvodnega objekta, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb proizvodnega objekta in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni proizvodnemu procesu na območju proizvodnega objekta, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti: – 0,090 W/m² med izvajanjem proizvodnega procesa ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter – 0,015 W/m² zunaj časa za izvajanje proizvodnega procesa. (2) Pri izračunu povprečne električne moči svetlik razsvetljave proizvodnega objekta je treba upoštevati tudi električno moč svetilk za osvetljevanje fasad in streh stavb, v katerih se izvaja proizvodnja. Razsvetljava poslovne stavbe: (1) Povprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovne stavbe, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti: – 0,075 W/m² v obratovalnem času za izvajanje dejavnosti ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter – 0,015 W/m² zunaj obratovalnega časa za izvajanje dejavnosti. (2) Pri izračunu povprečne električne moči svetlik za razsvetljavo poslovne stavbe je treba upoštevati električno moč vseh svetilk za osvetljevanje nepokritih površin ob poslovni stavbi, fasade in strehe stavb. Omejitve osvetljevanja varovanih prostorov: (1) Razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz spodnje preglednice. Mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov: Oddaljenost okna od osvetljene površine

Osvetljenost od večera do 24.ure Osvetljenost od 24.ure do jutra

do 3m 25 lx 5 lx 3m do 10m 10 lx 2 lx 10m do 20m 5 lx 1 lx nad 20m 2 lx 0,2 lx Pri načrtovanju razsvetljave je potrebno upoštevati osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami (4. člen Uredbe) in sicer: Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe po tej uredbi, se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.



Okoljski cilji Opis vpliva Ocena

Doseganje ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk vgrajenih v razsvetljavo poslovne stavbe in proizvodnega objekta.

Vpliv bo trajen in neposreden C - vpliv bo nebistven, pod pogoji

9 OMILITVENI UKREPI

V besedilu OPPN naj se smiselno uporabijo 4, 5 , 7, 8 in 17 člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) in natančnejše opredelijo predvsem zahteve glede osvetljevanja poslovnih stavb in objektov. Omilitveni ukrep pripravljalec OPPN vključi v plan, pri izvedbi ga upošteva projektant. Nadzor izvaja MOP CPVO. Opozorilo: Za industrijsko cono bo v nadaljnjih fazah pridobivanja soglasij potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje glede na Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 78/06, 72/07). V postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja se bo ugotavljalo tudi izpolnjevanje pogojev za vir svetlobe iz 20. člena Uredbe.


Upravljavec območja industrijske cone (ali lastnik posamezne stavbe) mora letno spremljati porabo elektrike za razsvetljavo poslovnih stavb in proizvodnih objektov. Pri pripravi plana ni bilo podatkov na podlagi katerih bi predvideli obratovalni monitoring po 22. členu Uredbe. Potreba po eventualnem dodatnem monitoringu bo ugotovljena v fazi izdelave pridobivanja gradbenega dovoljenja.

11 VIRI

• Legiša P. 2001: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije. V: Bevk S., Mikuž H. Pezelj J. (ur.); Svetlobno onesnaževanje: javna predstavitev mnenj. Ljubljana: Državni zbor Republike Slovenije.

• Marolt S., 2006: Škodljivi vplivi svetlobnega onesnaževanja na živa bitja, diplomsko delo. UN v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo, Ljubljana.



V. POLJUDEN POVZETEK Predmetno okoljsko poročilo temelji na osnutku občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki ga je izdelal GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o. Novo mesto (april 2008). Investitor je Občina Trebnje. OPPN za industrijsko cono Trebnje obsega umestitev površin za proizvodne dejavnosti, skladišča in terminale vključno s koridorji za izgradnjo infrastrukture. Ker investitorji še niso znani, je načrtovana izgradnja fleksibilne industrijske cone. Po nam dostopnih podatkih, na širšem območju OPPN IC Trebnje, ni predvidenih drugih planov ali posegov, ki bi skupaj z obravnavanim OPPN imeli kumulativne ali sinergijske vplive. Na podlagi analize smernic so v okoljskem poročilu obravnavani naslednji segmenti: Podnebne razmere in kakovost zraka Med gradnjo se bo emisija snovi v zrak – predvsem emisija prašnih delcev – povečala. Po ureditvi se bodo na območju IC Trebnje emisije onesnaževal in toplogrednih plinov povečale. Viri emisij bodo industrijski obrati, parkirišča in manipulativne površine ter povečan promet na regionalni cesti R3-651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Mirna Peč, predvsem iz smeri Trebnje. Ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak morajo vključevati: • preprečevanje prašenja z odkritih površin v času gradbenih del: ukrep zahteva vlaženje transportnih

površin, čiščenje vozil pri vožnji z območja na javne prometne površine, prekrivanje in vlaženje materiala pri transportu po javnih prometnih površinah,

• upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev,

• kot energetski vir na območju industrijske cone se uporabi zemeljski plin in drugi ekološko sprejemljivi alternativni viri energije,

• upravljalec naprave, ki je vir emisije snovi v zrak, mora skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičninskih virov onesnaževanja med obratovanjem zagotavljati izpolnjevanje zahtev iz okoljevarstvenega soglasja.

• Skladno z določili Pravilnika o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08) je potrebno za stavbe z uporabno tlorisno površino nad 1000 m2 izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo.

• V skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08) se mora v stavbah zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije.

Hrup Obremenitev s hrupom se bo med gradnjo povečala na celotnem območju urejanja in na dovoznih cestah na območje. Za zmanjšane obremenjevanja okolja s hrupom med gradnjo je zahtevana uporaba gradbene mehanizacije, izdelane skladno s standardi, ki omejujejo emisijo hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, ter upoštevanje časovnih omejitev gradnje. Spremljanje vplivov na obremenitev okolja s hrupom med gradnjo obsega nadzor nad uporabo ustrezne gradbene mehanizacije in upoštevanjem časovnih omejitev za hrupna gradbena dela. Med obratovanjem IC Trebnje se bo obremenitev s hrupom zaradi proizvodnih dejavnosti, manipulativnih površin ter prometa v okolici cone ob upoštevanju omilitvenih ukrepov nebistveno povečalo. Industrijska cona bo na regionalni cesti R3-651/1198 generirala dodatne prometne obremenitve. Za zmanjšanje obremenjevanja okolja s hrupom je potrebno upoštevati: • uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup

gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; • upoštevanje časovnih omejitev gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori na

dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro in na delavnike, • transporte poti na območje ureditve morajo v največji možni meri potekati izven stanovanjskih

naselij.



• že v fazi izdelave projektne dokumentacije je treba pri umestitvi obratov in naprav, parkirišč in ostalih virov hrupa upoštevati, da obremenitev s hrupom zaradi njihovega obratovanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne sme presegati mejnih vrednosti. V nasprotnem primeru je treba predvideti ustrezne omilitvene ukrepe. Vplivno območje posamezne naprave ali obrata je potrebno določiti na podlagi podatkov o zvočni moči naprave s strokovno oceno;

• proizvodne obrate in ostale vire hrupa je smiselno umestiti v jugozahodni del območja IC; • stroji, ki se uporabljajo na manipulativnih površinah (viličarji…) morajo biti izdelani skladno s

predpisi o zvočnih močeh strojev, ki se uporabljajo na prostem; • na vzhodni strani meje ureditve IC, ki meji na strnjeno stanovanjsko pozidavo naselja Dolenja

Nemška vas ter na ostalih območjih bližine stanovanjskih stavb je smiselna umestitev zelene zaščitne bariere.

Narava Flora, favna in habitatni tipi: Na območju OPPN bodo uničene rastlinske vrste, deli njihovih rastišč in habitati živalskih vrst. Možen je tudi daljinski vpliv (hrup, svetlobno onesnaževanje). Izvedba iztoka meteorne kanalizacije v reko Temenico bi lahko imela negativne posledice na obvodne in vodne organizme. Varovana območja: Območje nove industrijske cone ne bo poseglo na vplivno območje varovanih območij. EPO in naravne vrednote: OPPN IC Trebnje poseže v EPO in naravne vrednote le s koridorji komunalne infrastrukture. Iztok meteorne bo urejen v reko Temenico, ki je opredeljena kot EPO in naravna vrednota. V času gradnje lahko pride do poškodovanja obrežne vegetacije in ima negativne posledice na vodne organizme. Za zmanjšanje negativnih vplivov na segment Narava je potrebno upoštevati: • Pri urejanju odvodnjavanja meteorne kanalizacije naj se upošteva:

o Obrežna vegetacija naj se ohranja v največji možni meri. Ukrep je delno izvedljiv. o Izpustno glavo naj se v naravno ohranjeno brežino umesti na koto najnižjih vod, na način, da

bo brežina čim manj poškodovana in naj se jo čim bolj utopi v teren. Za izvedbo naj se uporabi naravni material – kamen. Izpust naj se zasadi z avtohtono grmovno vegetacijo.

o Pri izvedbi izpustne glave naj se prepreči zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke. Ukrep je delno izvedljiv.

o Gradbeni material in odpadni material naj se deponira na za to določenem mestu, ki naj bo v naprej definirano in naj bo izven območja ohranjanja narave. Ukrep je izvedljiv.

o V času izvajanja del naj se zagotovi ustrezno tehnično varstvo pred nekontroliranimi izpusti nevarnih snovi v vodotok. Ukrep je izvedljiv.

o Po končanih delih naj se na obravnavanem območju vzpostavi stanje kar se da podobno prvotnemu. Odstrani naj se odpadni gradbeni material, brežino in traso kanalizacije čez travnike pa se zatravi. Ukrep je delno izvedljiv.

• Vpliv hrupa na ptice je mogoče učinkovito omiliti tako, da se v času glavne gnezditvene sezone (od marca do julija), ko so ptice najbolj občutljive, aktivnosti na gradbišču omejijo na manj hrupna dela.

• Ukrepi za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanje: Za osvetljevanje območja naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), namestitev svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se na območju prepove, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem. Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).

Vode V času gradnje je možna neposredna obremenitev Temenice s suspendiranimi delci. V času gradnje in med obratovanjem industrijske cone predstavlja potencialno nevarnost onesnaženja površinske in podzemne vode razlitje nevarnih snovi (naftnih derivatov) iz gradbene mehanizacije v času gradnje in v primeru nesreč po izgradnji. Po izgradnji obstaja možnost onesnaženja v primeru neustrezne odvodnje komunalnih odpadnih in padavinskih onesnaženih vod. V izogib negativnemu vplivu predlagamo v času gradnje sledeča omilitvena ukrepa:



• V času gradnje in med obratovanjem industrijske cone je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Skladiščenje nevarnih snovi naj se na območju ne vrši.

• Meteorni kanal bo potekal po poplavnem območju. Pri načrtovanju in izvedbi je potrebno računati na možnost nastopa vzgona. Brežino Temenice na lokaciji izpusta je potrebno urediti tako, da bo ob nastopu visokih voda onemogočeno rušenje, spodjedanje brežine in poglabljanje dna. Pri izgradnji izpustne glave na brežinah Temenice je potrebno prepreči zdrse zemljine in gradbenega materiala v strugo reke. Za utrditev dna in brežin se morajo uporabljati naravni materiali.

Opozorilo: Količina odpadnih vod iz območja načrtovane industrijske cone Trebnje še ni znana. Na ČN Trebnje je trenutno prostih cca 1500 PE. Pri izboru umeščanja dejavnosti na območje plana, naj se upošteva zmogljivost ČN. Kmetijska zemljišča Na območju predvidene IC Trebnje bo uničenih cca 12,8 ha kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom, ki pa so v namenski rabi že opredeljena kot območja stavbnih zemljišč. Znotraj meje OPPN ni hidromelioracijskih območij, posestna struktura je razdrobljena. Ekonomika kmetijske pridelave se bistveno ne bo zmanjšala, saj bo izgradnja nove industrijske cone pomenila relativno majhen odvzem zemljišč posameznemu kmetijskemu gospodarstvu. V času gradnje so možne poškodbe kmetijskih zemljišč ob območju OPPN zaradi nepravilnega začasnega deponiranja zemljin, obstaja tudi problem izgube funkcionalnosti okoliških kmetijskih zemljišč zaradi nedostopnosti ali zmanjšane dostopnosti do zemljišč v času gradnje in po njej. V izogib negativnemu vplivu predlagamo sledeče omilitvene ukrepe: • V obdobju gradnje je potrebno posebno skrb nameniti preprečevanju poškodb sosednjih kmetijskih

zemljišč ob območju OPPN, ki jih gradnja neposredno ne prizadene. • Vrhnji del izkopane zemljine oz. humusni material je potrebno deponirati na za to pripravljeno mesto,

ki ga mora biti določen v PZI. Izkopani humusni material se po izgradnji industrijske cone ter v določeni meri med samo izgradnjo, uporabi za sanacijo oz. prekritje in rekultivacijo območja posega.

Gozd Zaradi izgradnje infrastrukture, bo izsekanih cca 0,2 ha gozdnih površin, bistvenega vpliva na biotopsko funkcijo gozda ne pričakujemo. Varovalnih gozdov na območju OPPN IC Trebnje ni. Ob upoštevanju splošnih ukrepov bo vpliv nebistven. Krajina Na delu predvidenega OPPN, kjer so v obstoječem stanju že skladiščne površine, sprememb v okviru krajinske slike ne bo. Na območju obstoječih kmetijskih površin, pa se bo z izvedbo obravnavanega plana obstoječa krajinska slika na mikrolokaciji plana spremenila. Kmetijska zemljišča bo nadomestila industrijska cona z urejenim sistemom prometne infrastrukture, tlorisno pravilnih oz. pravokotnih oblik objektov in parkirnih površin. Širše gledano, pa se bo nova industrijska cona vsebinsko, vizualno in krajinsko uskladila z okolico. Objekti podjetja Trimo, obstoječe proizvodne hale, skladišča in parkirišča, v krajini predstavljajo podoben vzorec, kot ga bo imel predvideni plan – vzorec popolnoma preoblikovane krajine. Veduta cerkve sv. Marije se bo varovala z omejevanjem višine objektov, poseben poudarek pa bo tudi na robu cone, kjer se bodo mejni objekti proti vzhodu višinsko zniževali z namenom, da se omili prehod v naravno okolje oz. k stanovanjskemu območju. Ob stanovanjski pozidavi je predvidena tudi zelena bariera – urejen zeleni pas. Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni. Kulturna dediščina Na območju OPPN IC Trebnje ni kulturnih spomenikov ali enot registrirane kulturne dediščine. Predvidena industrijska cona ne sega v vplivno območje enote Trebnje – Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 2602), zato neposrednega vpliva nanjo ne bo. Možen je posreden vpliv zaradi spremembe dejanske rabe območja in posledično značilnih vedut, vendar menimo, da bo vpliv na enoto nebistven, saj se predvidena industrijska cona navezuje na že obstoječe industrijsko območje. Ministrstvo za kulturo v smernicah navaja, da je potrebno izvesti predhodne ekstenzivne arheološke raziskave (izdelati oceno



arheološkega potenciala) na severnem delu območja OPPN. Šele na podlagi rezultatov raziskav bo možno podati natančno oceno vpliva plana na kulturno dediščino, zato ocenjujemo vpliv na segment kulturna dediščina z oceno X – ocena vpliva ni možna. Omilitvene ukrepe bo možno podati na podlagi rezultatov predhodne ekstenzivne arheološke raziskav. Poglavje bo, glede na dogovor s predstavniki MK in ZVKDS OE Novo mesto, naknadno dopolnjeno. Elektromagnetno sevanje Za potrebe oskrbe območja z električno energijo je predvidena izgradnja dveh novih transformatorskih postaj kabelske betonske izvedbe, prestavitev zračnih elektroenergetskih kablov in izgradnja novega omrežja v elektrokabelski kanalizaciji. Kot je navedeno v osnutku OPPN, bodo zato, ker še niso znane priključne moči posameznih odjemnih mest, trase elektroenergetskih vodov in lokacije novih TP, usklajene z Elektro Ljubljana d.d. v fazi projektiranja. Ob projektiranju in izvajanju ureditev bodo upoštevane izdane smernice. Dodatni omilitveni ukrepi niso potrebni. Svetlobno onesnaževanje OPPN je predviden na nepozidanem zemljišču. Na območju plana še ni poslovnih stavb in objektov, zato kazalca v obstoječem stanju ni možno ovrednotiti. V izogib negativnemu vplivu predlagamo omilitveni ukrep: V besedilu OPPN naj se smiselno uporabijo 4, 5 , 7 in 8 člen Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07) in natančnejše opredelijo predvsem zahteve glede osvetljevanja poslovnih stavb in objektov. Upravljavec območja industrijske cone (ali lastnik posamezne stavbe) mora letno spremljati porabo elektrike za razsvetljavo poslovnih stavb in proizvodnih objektov. Zdravje ljudi Za zdravje ljudi so v obravnavanem OP najbolj pomembni segmenti Podnebne razmere in kakovost zraka, Obremenitev okolja s hrupom in Svetlobno onesnaževanje. Skupen vpliv na zdravje ljudi ocenjujemo kot nebistven pod pogoji (ocena C). Omilitveni ukrepi so napisani pri posameznem segmentu. SKUPNA OCENA V tabeli so predstavljene ocene vpliva izvedbe plana na posamezne obravnavane segmente okolja. Ocena posledic učinkov izvedbe plana na uresničevanje ciljev celovite presoje se je ugotavljala v naslednjih velikostnih razredih: A – ni vpliva/pozitiven vpliv B – nebistven vpliv C – nebistven vpliv pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) D – bistven vpliv E – uničujoč vpliv Tabela 18: Skupna ocena vplivov na posamezne sestavine okolja.

Segment okolja Skupna ocena

III.1 Podnebne razmere in kakovost zraka C

III.2 Obremenitev s hrupom C

III.3 Narava in biotska pestrost C

III.4 Vode C

III.5 Kmetijska zemljišča C

III.6 Gozd C

III.7 Krajina C

III.8 Kulturna dediščina X*



III.9 Elektromagnetno sevanje B

III.10 Svetlobno onesnaževanje C

* - vpliv na segment Kulturna dediščina bo ocenjen naknadno - po izvedbi ekstenzivnih arheoloških raziskav. Iz preučenega sledi, da je OPPN za IC Trebnje sprejemljiv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov in po pridobitvi rezultatov predhodnih ekstenzivnih arheoloških raziskav.

Okoljsko poročilo za OPPN za IC Trebnje


VII. NAVEDBE O IZDELOVALCIH

OP (vse segmente, razen Podnebne razmere in kakovost zraka ter Hrup) smo izdelali: AQUARIUS d.o.o. Ljubljana Cesta Andreja Bitenca 68 1000 Ljubljana Odgovorni vodja projekta: Leonida Šot Pavlovič, univ.dipl.biol. Sodelavci: Lea Trnovšek, univ.dipl.biol. mag. Martin Žerdin, univ.dipl.biol. Natalija Kamenšek, univ.dipl.biol. Urška Bregar, dipl.inž.gozd. Podizvajalec za segmenta Podnebne razmere in kakovost zraka ter Hrup: Boštjan Peršak, univ.dipl.fiz., Epi Spektrum d.o.o. Maribor Rado Marhold, dipl.inž.fiz., Epi Spektrum d.o.o. Maribor Janez Drev, univ.dipl.fiz., Epi Spektrum d.o.o. Maribor

okoljsko poroČilo za obČinski podrobni prostorski … · 3. narava in biotska pestrost 3.1....

Documents