- -F

-- -At.J , ~ , -, , 7* OKTOBER 2002 INFORMATOR OBČiNE VIDEM

Gradovi v oblakih so brez temeljev, zato se zrušijo. Naša šola jih ima. Trdni so. 90 let šteje, nekdaj imenovana lepotica kraja. Letos je dobila ob sebi sestro, telovadnico in učilnice nad njo za naslednjih 90

• • • v v generaclj zn se vec.

Občina Videm in novna šola Videm, PODRUŽNICA LESKOVEC

VABITA

Pričakujemo Vas. Skupaj se bomo veselili velike pridobitve v tem delu Haloz. Veselje je toliko večje, če ga lahko s kom deliš. Mi ga želimo deliti z Vami.

- .. -~

,

2 ŽUPANOVA BESEDA, AKTUALNO

Dosegli smo mnoge zastavljene cilje Spoštovane občan ke, spoštovani občani! Jeseni ponavadi obiramo najraz ličnej še sadove, tudi take, za katere smo se dalj časa trudi li v loka ln i skupnosti. In letošnja jesen bo zagotovo posebna ludi zaradi državnih loka lnih volitev. V tem času v občini Videm že zaključuj emo 4-letno obdobje plodnega dela, končujemo dva obči n ska

mandata in smo pred novimi nalogami ter izz ivi. S ponosom ugotavljam, da smo v osmi h letih obstoja občine vendarle veliko postorili , dokonča l i mnoge zahtevne projekte, bili smo uspešni navkljub nekaterim kri tikam in izražanjem nezadovolj stva posameznikov naši obč ini . A navsezadnje boste končno oceno našega dela da li vi , spoštovan i obča ni , ki ste nam bili v veliko pomoč na vseh ko ncih občine. Ko smo prcd osmimi leti začenjal i z delom v novi obč ini Videm, veljemite, ni bilo lahko. Danes je vse lažje, bolj organi zirano. Mnogo ciljev je že uresni čenih , v razvoju $1110 naredi li nekaj pomembnih korakov, tega nam ni treba skri va ti. Na komunalnem področj u smo zgradili kar nekaj kil ometrov vodovodnega sistema , mnoga gospodinj stva v naši obč in i že imajo pitTl -::....... vodo , a še nekaj nase lij z ve lik im upanjem na vodo - kot vir življ enja - mOL .

še čakat i. Modern izi ra li smo štev ilne eestc v občini, izgradili kar nekaj objektov skupne rabe, med katerimi se radi pohvalimo s prenovo šole Videm, prav posebej pa smo ponosni na nov prizidek v Leskovcu, ki to j esen odpira svoja vrata ..

Z občinskim sveLOm smo se trudili na vseh področjih dela in življenj a v obč ini , tudi zato smo se lotili gradnje občinske stavbe, v kateri smo danes in v katero smo uspeli "pripeljati" tudi pi sarno Upravne enote . Vel ikokrat sem poudaril , da smo se v občin i

Videm vsa ta leta trud ili, da bi našim občanom nudil i človeka vredno življ enje, da bi v vseh nase ljih in na ce lotnem območju obč ine zagotovi li pogoj e za ce lovi t in skladen razvoj . A delo ostaja, ponekod nedokončano , ponekod pa le začrtano in pripra vljeno novemu vodstv u občine , ki ga ne ča k a lahko delo, veljamem pa, da veliko lažje kot pred osmim i leti. Zdaj je n apoč i l tudi čas za zahvale, za lepe besede, ki sijih zaslužijo vs i ti sti, s kater imi sem kot župan videmske občine dobro sode lova l. Občin ski svet je prav goLO VO tisti , kije imel pomembno vlogo v zgodov ini obč in e, dobro je bil o sodelovanj e z občinsko upra vo, pa s štev ilnimi poslovni mi partnelj i in sosednjimi ter prijateljsk imi občinam i. S ponosom pa ugotavljam, da sem v teh letih županova nj a uspehe ni za l tudi z vašo pomočjo, drage občanke in občani. Pred nami je zdaj novo obdobje, tako b i ga lahko imenovali , pred nami so volitve tudi v obč in s ki svet in svete krajevnih skupnosti , pred nami so nove od l oč itve. Želim, da se dobro odl oč ite, da izvo lite tiste ljudi, ki bodo ime li vel iko posluha za vaše želje in mnoge pot rebe, ljudi, v katere imate zaupanj e, in take, ki bodo čim bo lj zavzeto nadalj evali deloma že zač rtan razvoj obč ine Videm. . - "

Želim vam lepo jesen, prijetno bivanje v občini Videm, pa čim več lepih trenutkov, ki naj vam jih prinese življenje tudi v prihodnje.

Novembrske volitve 2002 JO_ 1lovembra predsedniške inlokallle volitve

VttŠ župall Franc Kirhiš, ing.

Vol ilna kampanja za novembrske voli tve se je zače l a že 11. oktobra, prv i č pa bodo potekale sočasno volitve za predsednika države in lokalne vo litve. Predsednika države ter župane in č lane občin skih svetov bo pribli žno 1,6 milijona volil nih upravičencev volilo v nedeljo, 10. novembra, v obč ini Videm pa bomo na ta dan vo lili tudi č l ane v svete osmih krajevnih skupnosti . Voli lna kampanj a, v kater i se bodo kandidatke in kandidati potegovali za g lasove voli vcev, bo potekala do petka, 8. novembra, ko bo opo l noč i nastopil vo lilni molk. Če nobene od kandidatov za predsednika države ne bo izvo ljen že v prvem krogu, bo drugi kot tako predsedni ških kot tudi županskih vol itev potekal I. decembra . Če pa bo predsednik države izvolj en že 10. novembra, bo drugi krog županskih volitev že 24. novembra. V OBČINI ViDEM 4_552 VOLiVCEV JN J9 VOLIŠČ V občini Videm je v voli lni imenik vpi sanih 4.552 vo li vcev, pred štirimi leti jih j e bilo 4.500, na dan vo litev pa bo odprtih 19 vol i šč v osmih krajevnih skupnostih . Voli vci bodo tudi tokrat imeli možnost g lasovati predčasno, 9 pa je tuj cev, ki imajo prav tako pravico glasovanja na vo litv ah.

OBČi NSKA UPRAVA ~ AKTUALNO

Kje in kam gre slovenska uprava

Piše: Darinka Ratajc, direktorica občo uprave

Leto 2002 bo ostalo zapisano kot leto sprejema in uve lj avitve novega zakona o državni upravi, zakona o javn ih usl užbenc ih, zakona o sistemu p l ač v javnem sek lOlj u, zakona o inšpekcijskem nadzoru in zakona o javn ih agencijah. Vsi navedeni zakoni so bi li sprejeti z visoko stopnjo soglasja v državnem zboru in ugodno ocenj en i s st rani tujih instituc ij , kar vpl iva zaupanje. da predstavljajo dobro zakonsko orodje. Za koni ne predstav ljajo revo luc ionarnih sprememb t em več

izhajaj o iz sedanjega stanja in prinašajo izboljšave v točkah , ki so se izkazalc kot krit i čne.

Največ zakonsk ih sprememb j e nedvo mno na področj u , ]užbenskega s istema v javni upravi, kj er novi zakon prinaša «atere večj e pre mike v smeri normal ne evropske prakse.

Bistveno večji poudarek j e dan kadrovskemu managementu, na nove temelje je postavljen s iste m strokovnih izpitov, preko inst itu ta javnega natečaja je zmanjšana nevamost se lekcije kadrov na pod lagi napačn i h meril , napredovanje je urcjeno bistveno bolj transparentno in moti vacij sko. S spremembo zakona o splošnem upra vnem pos topku je bil začnan

proj ekt izmcnjave podatkov v javni upravi. Kot i zhodišče je prej eta ugotovitev, da uprava pri štcvi lnih upravnih s tori tva h obremcnjuje uporabnike z zahtcvo, da j i dostavlj aj o po trdi la, izpiske in d ruga dokaz ila o podatk ih, ki se s icer na pod lagi predpisov vodijo v admini strati vnih ev idencah. S spre membo zakona so postav lj eni novi principi pridobivanja podatkov, ki bodo radikalno spremenili pos lovne procese. Upravni o rgani so s i po novem zakonu dolžni Sal111 pridobiti vse podatke, ki se nahajajo v uradnih bazah podalkov.

Spremembe zakona o upravnih taksah so zač rta l e projekt poenostav itve p l a čevanja upravnih taks in drug ih plač il , povezanih z upravnim i sto ri tvami . Vzpostavlj eni morajo biti vs i pogoji za zače tek p l ačevanja taks S kreditnimi karti cami. V Jctošnjem letu je za vse upravne organe stopi la v veljavo uredba o načinu poslovanja s strankami, ki dviguje standar.de kakovosti upravnih storitev. Uredbo bo potrebno izboljšati in nadgradit i ter se še naprej dogovarjati o nač inu izvajanja nekaterih standardov. (z las ti je neenotna praksa na področj u uvaj anja in fo rmac ij sk ih pisarn ). O b koncu leta je bila uveljav ljena nova uredba o poslovanj u z dok umc ntarnim gradi vom . Bi s tvo spre me mb je ureja nje dok umentov v elektronski obli ki. Sprej e li smo strateg ij o razvoja javne uprave, vendar sprejetje strateg ij e in vseh zakonskih podlag za njeno ures ničevanje po mojem mnenj u niso dovolj , če se ne bo spremeni la o rganizacijska ku i.tu ra v sami upravi. Č loveške vire v j avni upravi j e potrebno vzpodbuditi k drugačncm u razmiš ljanj u. Lj udje morajo imet i vizij o, da bo javna uprava kazal ec zadovolj stva uporabnikov ( d ržavljanov, gospodarskih subjektov). Okvirn i cilji strategije razvoja up rave, morajo temelj iti na zakonitosti in pravni va rnosti, po lit i č n i nevtra lnost i, llsmelj enosti k uporabniku, odprtosti in preglednost i , učinkovi tos t i in uspešnosti. Podrobnej ši c ilji na področj u uprave pa so moj em mnenju naslednji : -fl eksibilno, proj ektn o na ravnana in poslovni m procesom pri lagojena organizac ij a državne uprave v kate ro spada tudi loka lna uprava, -dvigovanje standardov kakovost i upravnih storitev in povečanje zadovolj stva uporabnikov, -standardizac ija in optimizacija poslovni h procesov v upravi, -vzpodbujanje in razvoj e lektronskega poslovanja v uprav i, -krepitev medsebojnega spoštovanja o rganov lokalne samoupravc in razvoj partnerskih odnosov. To je le nekaj moj ih razmiš lj anj in li pam , da se bodo v prihodnosti uresn i č i l e

Poročilo o delu občinskega sveta občine Videm ..Ad zadnjega našega javljanja jc preteklo kar nekaj časa, vendar to

pomen i, da obč in ski svet obč ine Videm kljub poč i tnicam ni bil dejaven: Prva pomembna na loga, ki so jo svetniki oprav il i, je sprej etj e osnutka odloka o spremembah in dopolnitva h prostorskih sestav in do lgoročncga in srednjeročnega plana za območje občine Videm. Področje prostorskega planiranja je že kar nekaj časa vprašanje sve tn ikov na vsak i seji občinskega sveta. Vendar je to področje, ki jo opravlja skupna občin ska oprava na Ptuju in zahteva g lede na pos topkovna prav ila kar ve liko časa .

Svetniki so sprcje li odlok o nači nu opravljanja gospodarske j avne s lužbe s komuna lnimi odpadki. To j e od lok, ki bo urejal o rganizacij sko in prostorsko zasnovo opravljanja j avne s lužbe, vrste in obseg stori tev javne službe ter nj ihovo prostorsko razporeditev. Ker je pred nami bil čas vo litev, so svetniki obč i n e Videm na pred log predlagate lj a, to je župana obč ine Videm sprcj e li, vse pot rebne odloke za izvedbo občinsk i h volitev za župana obč i ne, svetnike občine Videm in krajevne skupnosti . Zaradi nepres tanih sprememb zakonodaje na področj u financiranja so svetnik i na predlog uprave sprejel i kar nekaj odlokov o fi nanciranju proračun s ki h postavk in se seznan ili z dcj stvom, daje potrebno za i zp l ačilo iz vsake proračunske pos tavke imeti sprej et odlok, prav ilnik a li pogodbo. Za i zp l ači l a morajo biti izveden i j avni razpisi in upoštevan Zakon o javnih naroči lih . Na pod ročju socia lnega skrbstva so spreje li kar št iri prav ilnike in sicer prav i Ini k o enkrarnc l1l pri spevku za 11 0vorojencc,dode ljevanj u soc ialnih pomoč i v abč in i Videm, obdaljevanju otrok in sta rej š ih občanov in

namesti tvi oseb v domove. Na področj u šolstva je bilo potrebno urediti oddajanje te lovadnice v najem, za to so svetniki na predlog uprave po trd il i pravila delovanja in določ i li ceno ure za uporabo te lovadnice. Pred svetn iki obč i n e Videm pa je bila na zadnji seji kar velika naloga in odloč itev glede sprej etja osnutka proračuna za leto 2003. Klj ub nekaterim nasprolOvanjem, da osnutka proračuna občine Videm za obdobje leta 2003 ne bi spreje li , pa je med svetniki prevladal razum, da smo namreč občina , ki se ne finan cira sama in da imamo v svoj ih razvoj nih programih opredeljene investic ij e, ki se prenašajo iz leta 2002 v letu 2003. Ob dejstvu, da proračun ne bi bil sprejet preidemo z Ol . O I. 2003 na začasno financiranja, kar pa pomeni, da se nam ustav ijo vse pr i če le investic ije in se ne more financ irati nobena proračunska postavka na novo. Ob dej stvu, da smo sprej e li razvojne programe občine za obdobj e štiri h let, tudi naslednji na novo izvo lj eni svet ne more sprejeti drugačnega proračuna in zavreč i vse tiste investicije, ki j ih je izglasoval ta občinsk i svet. Svetnik i so osnutek proračuna sprejel i in menimo, da so v svoj ; odloč it v i ravna li razumno. Svetn ike čaka v obdobju pred vo li tvami še ena sej a sveta , naj bi bila zadnja v tej sestav i, vendar naporna. Sprej emal se bo predlog proračuna obč ine Videm za leto 2003 in rebalans proračuna občine Videm za leto 2002. Svetn iki so v tem šti ri letnem mandatu opravi li 36 . rednih sej sveta , sprej eli 1128 sklepov. Da pa je pri šlo do te realizaciji , so morali .e rcdelati kar znatne kupe papirja. Zupan z občinsko upravo se j im zahva lj uje za sodelovanje.

4 IZ KRAJA V KRAJ

v

V Zetalah, pa tudi v Leskovcu na delovnem srečanju državni sekretar na šolskem ministrstvu Herman Tomažič Navdušellllad prizidkom v Leskovcu

Na povabilo poslanca v državnem zboru in žetalskega župana Antona Butolena se je sredi septembra odzval državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, odgovoren tudi za področje investicij v šolstvu, Herman Tomažič. Na delovnem srečanju v prostorih OŠ Žetale se je pogovarjal z župani in ravnatelji šol iz ohčin Gorišnica, Zavrč, Videm, Kidričevo, Podlehnik, Majšperk in Žetale, glavna tema pogovora pa je bila širša predstavitev prostorskih potreb za prehod na 9-letko in iskanje rešitev za reševanje problemov ravno na tem področju, s čimer se v tem času ubadajo na vseh šolah po Sloveniji.

Državni sekretar Tomažič si je ogledal prizidek v Leskovcu. Foto: TM

Na Ptujskem je problemov kar nekaj, je bilo slišati na pogovorih v Žetalah, najhuje naj bi bilo v Majšperku, nič kaj dobro ni tudi ne v Podlehniku, za nove šolske prostore pa so to jesen bogatejši v Leskovcu, Cirkovcah in Gorišnici. Nove šolske prostore v Leskovcu si je sekretar Tomažič ogledal tudi od blizu in bil navdušen nad prostorsko ureditvijo, še posebej pa nad povezavo med starim in novim šolskim poslopjem, ki se zares odlično ujemata, pohvala pa gre seveda projektantu. Župan i in ravnatelji šol so podrobneje predstavili stanje po šolah in nerešeno problematiko na področju šolstva, videmski župan Franc Kirbiš pa je ob tej priložnosti zbranim povedal, da se v občini Videm veselijo vseh novih pridobitev v šo lstvu . Tako je občini v OŠ Vidmu uspelo urediti pogoje za 9- letko, na podružnici v Leskovcu je izgradnja večnamenskega objekta pred načrtovanim

zaključkom, potem pa občini ostaja še obnova stare leskovške šo le in prenova podružnične šole na Selih. Kot poseben problem, ki občini vsako leto iz proračuna vzame

tudi do 30 milijonov tolarjev, pa je župan Kirbiš poudaril zdaleč previsok strošek šolskih prevozov, o čemer bi , je menil Kirbiš, morali bolje razmisliti in za to najti kako primernejšo cenejšo rešitev.

Herman Tomažič, Franc Kirbiš, Anton Botolen in v ozadju Štefan Murko

VRTEC V VIDMU DA, TUDI PRENOVA PODRUŽNICE NA SELIH, A ŠOLSKO MINISTRSTVO ŠE NI DOLOČILO, KATEREGA LETA

V Sloveniji na 9-letko še zdaleč nismo najbo lj e pripravljeni , je pojasnil državni sekretar Tomažič, a v državi so si enotnega mnenja, daje znanje vendarl e na prvem mestu, Z2 ~­znotraj izobraževalnega sistema potekajo temeljite reforme; od vrtca pa do univerze. Projekt prenova osnovne šo le v devetletni program je ta čas zagotovo najbolj izpostavljen izobraževalni projekt in po skorajda vseh šolah vSlovenijije bilo potrebno opraviti določena prostorska dela, je pojasnil sekretar Tomažič. Do gradnje nove šole v Majšperku bo po zagotovi lih sekretarja prišlo kmalu, nekoliko bolj za htevna nalogajih čaka v Podlehniku , kjer je še marsikaj neusklajeno, do leta 2004 imajo na ministrstvu že določen rok za obnovo vrtca v Kidričevem, ničesar konkretnega pa sekretar Tomažič ni mogel reči glede načrtovane prenove podružnične šole na Selih (šola je na seznamu za prenovo, leto prenove še ni določeno) , pa tudi nič še ni znanega o letu pričetka gradnje vrtca v Vidmu.

TM

OBČiNSKI PRAZNIK 5

v

Se o letošnjem 5. občinskem prazniku PRAZNOVANJE V JUNIJU, SPOMINI SO ŠE ŽIVI

Dobre štir i mesece j e že do letošnjega 5. obč in skega

praznika, osrednja svečanos t je bil a v obč in i 15. junija in v dneh praznova nj a se j e v obč ini zvrstilo lepo števil o dobro obi skanih dogodko v. V ospredjuje bil film Svet na Kaj žalju , proj ckc ij a se jc v obč ini ponovila po 50-lc tni c i sncmanja , veliko zanimanja j c vzbudilo s rečanj e z nekaterimi še ž i več imi ustva rj a lc i film a, pa pohod po snema lnih poteh med haloškimi gri č i Drav inj skcga in Maj skega Vrha, na osrednji sveča nost , ki j e letos bila v tc lovadnici OŠ Videm, pa je zbranim spregovoril župan Franc Kirbi š, ki j e ob tej priložnosti podcli i tudi naj v išja obč in ska priznanja in

):netice" desetim odl ič nj a kom. Od praznovanj e j e torej že lep iS, nekaterim se jc pra v gotovo vti snilo v spom in , v našem

g lasilu pa ga bo mo osvežili z nekaj izbranimi fotografijami , ki so jih nared ili v foto ate lj eju Langerholc.

TM

r ~ 11 let

" SIImonojni Sloveniji

Deset odličnjakov videmske osemletke, na katere smo v občini lahko zares ponosni, zdaj že nadaljuje svojo študijsko pot v srednjih šolah.

Gospodinje in gospodinjei, haloški vinarji pa so ob prazniku obložili mize z dobrotami in mnoge od teh dali tudi v pokušanje.

"I' PRAZNIK 'I~. EVIDEM

Župan Frane Kirbiš je imel osrednji nagovor ob prazniku; v ozadju tamburaški orkester KO Videm, ki je letos prejel priznanje obČine s področja kulture

I ~ 11 let ...

II ~amost ojn j SloveniJI

Župan Franc Kirbiš in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc v družbi tistih, ki so se letos vpisali med dobitnike občinskih priznanj in plaket, ti pa so: Trgovina in bar Leska iz Leskovca, Ribogojnica Berlek iz Pobrežja, tamburaški orkester KO Videm, kulturnica Ana Selak in župnik župnije Sv. Vida pater Emil Križan.

Učenci videmske osnovne šole so pripravili všečen kulturni program, na odru pa so se jim pridružili tudi videmski kulturniki.

6 OD TU IN TAM

Urejanje pokopališča pred dnevom spomina na pokojne

Videmska vežica je pred dnevi dobila manjši prizidek.

Na pokopališčih Videm in Leskovec je pred 1. novembrom dnevom spomina na pokojne zmeraj veliko dela. Delavci videmskega režijskega obrata so obrezovali ciprese, urejali potke, sicer pa bodo na pokopališču kmalu zasvetile tudi luči, nova pa so tudi odjemna mesta za vodo in prostori za oddajo odpadkov.

Svet na Kajžarju OB 50LETNICl FILMA 1952-2002

Režija: France Štiglic, scenarij: Ivan Potrč KO Franceta Prešerna Videm je organiziralo tridnevno proslavljanje 50-letnice snemanja filma Svet na Kajžarj u. Film je bil eden prvih slovenskih filmo v. Haložani imajo lepe spomine na srečanje s profesionalnimi izvajalci filma iz Ljubljane in na dobro plač ilo, ki so ga dobili za sodelovanje pri filmu.

Otroka - dvojčici Ivanka in Julijana Smolinger

Proslavljanje se je pričelo: 9. junija, ko smo odprli razstavo v starodavni cerkv i sv. Janeza Krstnika na Dravinj skem Vrhu, 14. junija je bila projekcija filma v dvorani v Vidmu in dvoranaje bila takrat nabito polna obiskovalcev. 15. junija je bil pohod po poteh in snemalnih mestih tilma izpred občinske zgradbe, ki se gaje udeleži lo bli zu 200 ljudi . Razstavo si je ogledalo skupaj z učenci OŠ Videm okrog 520 ljudi. Projekcijo tilma si je prvi večer og ledala nabi to polna dvorana ljudi , ka r precej pa j ih je osta lo zunaj. Ti so imeli možnost ogleda še nasled nji dan po pohodu. Obletnica je bila vpeta v osrednj o proslavo letošnj ega 5. obč i n skega praznika.

OD TU IN TAM

VIDEMČANKA BOJANA ROGINA AVTORICA RAZSTAVE Ob ob letni ci filma je društvo izdalo tudi bil ten z naslovom Svet na Kajžalj u. Avtorica je Bojana Rogina, ki je poiskala grad ivo v Ljubljani pri raznih strokovnjak ih , ustvaJja\Cih fi lma in v arhiv ih . Bojana je postavil a tudi razstavo. Za pripravo obletnice je delalo veliko ljudi. ki so organizacijsko inl11aterialno poskrbeli , daje projekt zares dobro uspe\.

Pogled na eno haloških domaČij - pred 50. leti so tod snemali film

Predsednik KD "Franceta Prešerna" Videm Jože Šmigoc je ob tej priložnosti med drugimi lepimi mislimi zapisal: .. Vselil, ki skupaj z nami podoživljate dagajanje izpred pol, stolelja, želim dobrodo.l:lico pri nas. Venda r naj ne bodo samo spomini tisti, ki l1as vlečejo v naš kraj. Mi živimo za sedanjoSI in prihodnosI in oboje želimo delili z vami, ki zaidete v ta kotiček Slovenije. "

Ustvarjalci filma in organizatorji proslave

Obletnice filma Svet Ila Kajžarju so se udeležili ustvarjalci: Ivan Marinček, Tone Mlakar, Berta Meglič,

Franjo Meglič, Aleksander Valič in drugi. Med njimi so bili mllogi domačini , ki so sodelovali v filmu , tudi dvojčici Ivanka in Julijana sta bili z nami. F inančno so projekt podprli občina Videm, Sklad za kulturne dejavnosti Ljubljana, KD Videm in nekatere državne

7

institucije, ki so se odpoveda le avtorskim honoralj em. Pri s rčna hva la gosti šču Pal iz Vidma, Društvu žensk Pobrežje, Društvu gospod inj Sela, KTD Klopotec Soviče­Dravci in vinogradn iku Jožetu Milošiču , ki so poskrbeli za okrepč ilo vseh ude ležencev. Hvala gos podinjam in vinogradnikom, ki so vse sodelujoče in gostuj oče pogosti li na razstavi v osnovni šo li . Hvala domačinom Haložanom za pozornost in dobrodošl ico ob poti.

POHOD PO POTEH SNEMANJA FILMA Cerkev sv, Janeza Krstnika, Dravinjski Vrh (pri Roma­novem vikendu), Krakarjevo (Franček in Julijana Duh), Baronovo (Anica Dokl), Pregaršek (Dravinj ski Vrh 15) ... HVALA VSEM, KJ STE DODALI ČAR OBLETNICI Na posameznih snemalni h mestih in po poti so nas razvese lj eva li: Član i FD Lancova vas, oktet Zveze lovskih družin Ptuj­Ormož, harmonikar Davorin Horvat. Člani FD Pobrežje s pevkami, harmonikarj a Jože in Jožek Milošič, pevski zbor KO Videm, tamburaški orkester KD Videm, Vinogradniki KO Videm, Fantje iz Jurovec, člani

cerkvenega pevskega zbora Videm in še mnogi drugi, med njimi neumorni snemalec Danilo Svenšek, ki je vse dogajanje čudovito posnel.

Na 50-letnici filma tudi France Forstnerič, častni občan občine Videm

Vem, da Ilisem omellila vseh. Izpustila sem imella članov KD Videm, ki so skrbeli za orgal/izacijo, sprem(;ali goste, skrbeli za podrobl/osti, ki so dajale čal' obletI/ici, ki I/as je spoml/ila 1l(/ čas pred 50. leti. Iskrena /tvala ,'sem, ki ste ve/jeli, da bo projekt 50-letI/ice jilma Svetl/a KajŽlIIju uspe! il/I/am kakorkoli pomagal.

Voclj'a pro jekla Marija Černi!a

8 OB JUBILEJU

Franc Tement naš rojak zlatomašnik (1952 - 2002)

Letos 7. j ulija smo skupaj s slavljencem, nekdanj im PobrežanolTI, Francem TementolTI, častnim kanonikom, v cerkvi Sv. Vida praznovali njegov zlatomašni jubilej , petdesetletn ico nj egovega mašniškega posvečenj a. Visoki jubi lej navdaja naše vernike s spoštovanj em in ponosom, da je toliko časa zvesto vztrajal v svojem duhovniškem poslanstvu. Za duhovni poklic je zrasel v družini, kjer je živelo osem otrok, ki so skupaj s starši molili , peli in prosili Boga, da bi katerega od štirih fantov izbral zase.

ajstarejšemu izmed njih Francu je bilo to priprošeno. Kot je bil v otroštvu s rečen pastirček , tako je kasneje v pomenljivejši vlog i postal dušni pastir, spet na deželi. Doma na Vidmu je opravi l šest razredov osnovne šole. Vedno je bil med bolj šimi po uspehu. Domači pater Karel J e l u š i č j e nj egove starše pregovoril , daje postal gojenec minoritskega malega semeni šča na Ptuju, od koder je do začetka voj ne hodil na ptuj sko nemško gimnaz ijo. 1944. leta so ga vpoklicali v nemško vojsko, a je kmalu zbolel in ga tako ni so poslali na fro nto. Ko se je leto kasneje vrnil domov, je nadaljeva l šolo v slovenski g imnaziji in maturiral z od li ko. Vp isal se je na lj ubljansko teologij o in je kljub pogostemu zasli ševanju na Upravi državne varnosti ostal trden v od l očitvi, da bo postal duhovn ik. 29. junija 1952 ga je mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik posveti l v duhovnika. Nova maša in primicija sta izzveneli skromno, ker takratna oblast ni dovoljeva la preveč odmevn ih slovesnosti in veselja v zvezi s Cerkv ijo. Težave z oblastjo so se še nadaljeva le, ko je iskal svoje "delovno mesto", predenje dobil pisno dovolj enj e, da je sploh mogel nastopiti svojo službo kot duhovnik. Naj prej je nekaj mesecev de lal kot duhovn i pomočnik v domač i far i pri Sv. Vidu , potem pa na Svetih gorah. Po opravljeni vojašč i ni j e smel za tri leta nastopi ti kot kaplan v Dravogradu. Poklicali so ga še za cel mesec na orožne vaje v Celj e. Nato je 1957 prišel za kaplana v Č rensovce, kjer je kasneje postal župnik in ostal vse do danes. V zadnj em desetletju je bil tudi imenovan za dekana lendavske dekanije. Od škofa je 1993 prejel nazi v častni kanonik.

G. Marijan Furek predaja g. zlatomašniku darilo župnije Sv Vida

Zlato mašo na Vidmu sta pomaga la slavljencu voditi nj egova roj aka iz Lancove vasi, minorita p. Martin Kmetec, misijonar v Turč ij i , ki je stTicu tudi pridigal, in p. Ma rtin Vidovič , župni k v Gradcu. Gospodu zlatomašniku je župnija Sv. Vida podarila zlat kelih, župan g. Franc Kirbiš pa mu je v imenu občine Videm i zroč i l posebno dari lo. Cerkveni obred je olepšal naš cerkveni pevski zbor, ki je slavlj encu zapel tudi na pogostitvi v občin ski dvorani , kamor so bili povabljeni kot gostje številni duhovniki, sorod ni ki gospoda Tementa in nj egovi prijate lji . S lavnostno vzdu šje j e mogočno povzdigni la še podlehniška godba na pihala.

Zlatomašnik g. Franc Tement s somaševalcema, nečakom p. Martinom Kmetcem in p. Martinom Vidovičem

Da je slavje najlepše potekalo, so poskrbeli poleg domač" """ patrov duhovnikov še č l an i pastora lnega sveta, kij e priprav!. Rred cerkvijo po maš i pogostitev za farane in goste. Cresovski verniki pa so se zadržali v župnišču. Pri strežbi v dvorani so se izkazali mladi, za krasitev pa je vzorno poskrbela s svojim izrednim posluhom za lepo gospa Anka, ki si zasluži posebno pohvalo.

France Planfeu

v

Sivirjstvo Darija Vitičnjak s.p.

Dra~injski Vrh 71, 2284 Videm pri Ptuju Tel,; 021764 55 41

IZ NAŠiH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 9

Prvi praznik Krajevne skupnosti Tržec Dali, ko je KS Tržec dobila grb iII zastavo Ob koncu štiriletnega obdobja so se v svetu krajevne skupnosti Tržec od ločili za prvi krajevni praznik in ga uspešno izpeljali na zadnjo sončno avgustovsko soboto na športnih površinah v Tržcu. Osrednji dan praznovanja so nam enili tudi simboličnemu odprtju komunalnih pridobitev v vseh treh naseljih krajevne skupnosti, prvi krajevni praznik pa okronali šc z razvitjcl11 krajevne zas tave in g rba - simbolov, ki naj bi jim pomagala morda tudi k bolj ši prepoznav nosti in uspehom.

Ob 1. prazniku KS Tržec je spregovoril predsednik Franc Kirbiš ml.

Dan pred osrednj im dnevom praznovanj a so v Tržcu pri pravili nckaj prijatelj skih nogomctnih s rečanj , osrcdnjo slovesnost pa so s pcsmij o obogatili še domač i pevci Fantj e iz Jurovec, program so l>opestrili pokači iz Tržca, domač ini so se izkaza l i kot dobri gostitc lj i, a še najbolj je obiskova lce navdušila tek ma koscev na bli žnjem travniku ob športnem i grišču. Glavno besedo na prazniku v Tržcu je imel predscdnik sveta KS Franc Kirbiš ml. , ki je poveda l, da je bil o v štirih let ih krajevne sk upnosti zaznati iz red no pestro dogajanje, ob pomoč i občine Videm j im j e uspe lo u rcsnič iti

kar nckaj zastavljenih c ilj ev, še največ del so opravili v komunalni infrastrukturi. V KS Tržec danes ž ivi 553 obča nov v 173 gospodinjstvi h,

sti sko ji je pomagal reši ti občina Videm,j e poveda l Kirbiš, in nadalj eva l: "Odstopila namje prostore v zgradbi v Tržcu 47, kjer je danes tudi sedež KS . V prvem le tu de lovanj a smo pri čel i z uresni čevanjem zastav ljenih ciljev; najprej 51110 v Jurovc ih asfa ltirali ces ti šče v do lž in i 800 metro v, v Tržcu uredi li avtobusno postaja li šče , grarnozira li in urejali pa smo še nekatere ceste.

Dan, ko je KS Tržec dobila tudi svoja simbola: grb in zastavo

V letu 2000 smo pr i če l i z izgradnjojavne razsvetljave, prvi v občini smo uspeli osvetliti asfa lt no i gri šče v našem športnem parku, začel i smo še z izkopi za j avilo razsvetljavo v Tržcu in napelja li centra lno ogrevanj e v prostore KS. Postav ili SI11 0

tudi tri reklamne tab le, namenjene plakatiranju, uspeli smo as faltirati ces ti šče v Majskem Vrh u v dolžini 150 metrov, položen i so bili odvodni kanali in navoz gramoza za avtobusno postajali šče v Jurovcih, razš irili in asfa ltirali pa smo tudi del cesti šča od mlekarne do špo rtnega parka .

kraj evno skupnost pa sestavlj aj o vasi Tržec, Jurovci in de l Dobitniki priznanja. naselja Maj ski Vrh (od hi šne š tev ilke 1 do 8). Prostorsko

10

JAVNA RAZSVETLJAVA JE ENA OD VEČJIH PRIDOBITEV KS, DO KONCA LETA BO SVETILO ŽE 45 LUČI

V letu 2001 smo nadaljeva li z izgradnjo j avne razsve tlja vo in prve luči so končno zasvetile pri Majo lk! v Jurovci h in v Tržcu na začet ku vas i prot i športnemu parku. Po do lg ih let ih opozarjanja in zahtev na državnih instituc ijah smo končno uspeli. daje križišče na magistraln i cesti v Jurovci h dobilo pri1l1cmo osvetlitev, s ei mer se j e vsaj malo povečala varnosluclelcžcncev v prometu. vcndar paje končno reš itev mogoče vidcI i le avtocesti .

Pokači iz Tržca so znova dokazali, da so še kako spretni v vrten ju biča

V letošnjem letu SI110 znova nadaljeval i z izgradnjo javne razsve tljave v Tržcu in Jurovc ih. ob koncu letošnjega leta pa predvidevamo. da bo v naš i KS že svetilo 45 obces tnih luč i , kar pomeni. dn bo osvetljena skoraj po lovica KS. Z dcli bo potrebno nadalj evati še prihodnje leto, kajt i finančna sredstva nam doko nča nj a de l doslej ni so omogočala. Med letošnje pridobitve lah ko štej emo tudi dokončan pločnik v Tržcu pri trgovini v dolžin i 250 metrov. se čime r se je poveča l a varnost na tem ces tnem odsek u. Pri McrcatOl~j ev i trgov in i smo pridobili nekaj parkirnih mest, pa ekološki otok in še nekaj manjših del smo uspe li dokonča ti na terenu. Ves ča s 51110 pomagali tudi društvom. k i deluj ejo v KS Tržec, dokaj dobro 5 111 0 sodelovali z občino Videm , k i nam je navsezadnje omogoč ila , da smo deloma uspe li zadovoljiti pot rebe in že lj e naš ih krajanov. Žal pa SI110 v svetu obč ine s labo zastopani , saj smo edina KS. k i v svetu nima svetnika in tudi ne č l ana v

IZ NAŠiH KRAJEVNIH SKUPNOSTI

občinski h odborih. za to jc bil edina povezava z občinskim svetom gospod župan . Vseh potrebam in že ljam kr<ljanov scvcd<l ni sl110 uspe li ugodi ti . vendar smo se trudili. da bi nam to v č im večj i mcri uspe lo. In šc nekaj j e. mnogo dcl smo opra vili sami, ob pomoči nekate rih krajanov in s lcm pri varčeva l i kar nekaj sreds tev. žal pa je bilo ma lo taki h, ki so se vključ ili v delo in S tem pripomogli k večjemu razvoj u naši h kraj ev."

TM

Slovesnost so v športnem parku v Tržcu obogatili tudi Fantje iz Jurovec

----------~--~~~

Košnja je utrudila še tako spretne kosce. Zmagovalec je postal Jože Emeršič iz Tržca. Foto: TM

POZIV K VLOŽITVI VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2003 V sklad u z Zakonom o vrtcih (Ur. L. št. 12/96, 44/00 in Praviln ikom o plači li h staršev za programe v vltcih (ur.!. RS št. 44/96, 1/98,84/98,44/ 00 in 102/00) lahko starši otrok, ki obiskuj ejo vrtec, uveljavljajo znižano plačilo vrtca. Za otroke, ki so vključeni v vrtec, se znižano p l ač il o na novo uve ljavi s I.janua!]em nasled nj ega leta. Starši oddajo vlogo na obrazcu VRT 1 s priloženimi dokazili do 15, novembra tekočega leta. Starši, ki vloge ne bodo oddali , bodo od 1.1.2003 plačeval i naj višji (80%) prispevek za program vrtca, ki ga ob iskuj e otrok. Vloga mora bit i izpolnj ena v skladu s priloženimi navodil i v loge. Obvezne priloge vloge so: -odločba o odmeri dohodnine za leto 200 I za vlagatelja in partnel]a, - v primeru, da je vlagatelj ali partner samostojni podjetnik od l očbo O odmeri davka iz dejavnosti za leto 200 1, -če vlagatelj ali partner ni bil v letu 2001 zaposlen celo leto,j'e potrebno priložiti potrdilo O zadnji h treh bruto osebnih

dohodkih pred oddajo vloge - starši, ki nimajo skupnega gospodinj stva morajo priložiti dogovor O preživnini , skl enj en na Centru za soc ial no delo - v primeru, daje kateri od staršev bil a li je brez zaposlitve je potrebno priložiti potrdilo O brezposelnosti

Vlogo lahko oddate v času uradnih ur (ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 12 .00 in od 13.00 do 16.30 in petek od 8.00 do 12.00 ure) v sprejenmi pisarni občine Videm. Vse informacije dobite na občinski

upravi občine Videm pri Brigiti Polanec oz. na telefon 76509 OO. Občinska uprava

OD TU IN TAM 11

" V Spodnjih Sturmovcih bogatejši za nekaj sto metrov asfalta

Zdaj želijo še razsvetljavo in kabelsko

v Šturmovcih so prvo asfaltno cesto dobili v 70. letih, potem so dolgo let živeli bolj v osami, kar se je poznalo tudi na razvoju vasi, šele pred petimi leti pa je bil v Spodnje in Zgornje Šturmovce napeljan vodovodni sistem. Od letošnjega poletja so v Sp. Šturmovcih bogatejši za nekaj metrov asfalta, modernizirano cesto pa so svečano predali namenu sredi avgusta.

Nastopil je Lovski oktet zveze Lovskih družin Ptuj-Ormož

Predsednik vaške skupnosti Andrej Rožman je ob odprtju asfaltne ceste dejal , da so Š!tlllllovčani z vzt rajnostjo in pridnostjo znova dokazali, da si žel ijo napredka v kraju.

,.l:etudi so morali ravno zaradi te ceste v občinskem svetu reč i nekaj ostrih besed, pa so na koncu le uspeli v svoji h

prizadevanjih , kraj pa s tem izgleda še bolj urejen in ljudem daje upanja, da bo tod še napredka. Med naČl1e za v prihodnje pa je Rožman na slovesnosti med drugim omenil javno razsvetljavo, modernizac ijo nekaterih krajših odsekov cest, pa tudi izgradnjo kabelskega sistema, kar že imajo mnoga nase lja v videmski občini. Šturmovča n Ludvik KJajnšek se je v imenu domačinov zahvalil vsem za trud in pomoč pri modernizaciji ceste, predsed ni k sveta KS Videm pri P!tlju Danilo Skok pa je dejal , da se v kraju pozna napredek in k temu veliko pripomorejo tudi modernizirane ceste . Mladim tako zagotav ljajo bodočnost, j e menil Skok, posebej pa j e pohvali l pri zadevnost Andreja Rožmana, ki je po njegovem gonilna si la v kraju in prav z njegovo pomočjo so po nekaj letih vidni !tIdi rezulta ti dela. Župan Franc Kirbišje omenil, da so v občini letos v uporabo predali kar nekaj modemiziranih odsekov ceste, mednj e sodi tudi ta v Šturmovcih, kar pa prinaša boljše pogoje za ž ivljenje tukajšnjih občanov, j e še menil župan . Predsednik nadzornega odbora v videmski občini Srečko Primožič pa ni mogel mimo dejstva, da j e bil ravno Štullnovec tisto ravninsko naselje, ki j e zadnje dobilo vodovod, letos pa se v

kraj u veselijo še asfaltne ceste, kar je tudi vredno omembe . Verjetno pa Primožič ni edini, ki se vese li vsake nove pridobite v rodnem ŠturmOVClI, veljetno bi se njegovemu razmišljanju pridružil še kdo.

Simbolično so vrvico na novi cesti prerezali župan Franc Kirbiš, predsednik VO Andrej Rožman in Franc Junger, eden od najstarejših Šturmovčanov

Urejen kraj - pozdravlja in vabi.

Svečan avgustovski dogodek so v Šturmovcih obogatili pevci lovskega okteta Zveze lovski dnlžin Ptuj Ormož, s imbolično so vrvico na cest prerezali župan Franc Kirbiš, predsednik vaškega odbora Andrej Rožman in eden od najstarej ših krajanov Franc Junger, domačini pa so se za dogodek dobro pripravili in ponudili kar nekaj domač ih

dobrot , manjkale pa ni so tudi ne ribe, kijihjc v teh koncih na pretek. Kljub dopustniškemu času se je slovesnosti udeleži lo kar nekaj domačinov, a premalo tistih iz občinskih vrst, ki bi morali pri s luhniti Šturmovčanom in se prepričati , da se življenje v tem koncu na srečo spet vrača .

Tekst in joto: TM

12 IZ NAŠiH KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Z družabnim srečanjem zaključili 4-letno delo v Krajevni skupnosti Sela

"Uresničili SIllO le 70 odstotkov načrtovanih

nalo"" '" Martin Beranič, predsednik sveta KS Sela, Jožef Krajnc,

Franc Narat ml., Jože Butolen in Alojz Božičko so bili štiri leta člani sveta krajevne skupnosti Sela. Sela, Barislovci, Trnovec ter manjša dela naselij Popovci in Zgornja Pristava so vasi, ki spadajo v KS Sela, v njih pa dllnes živi nekaj več kot 500 občanov. V zadnjih letih so v teh vaseh bogatejši z bolj urejeno infrastrukturo, Sela imajo veliko športno igrišče, a v KS so prepričani, da bi lahko ob pomoči občine naredili še več, če bi jim Ic znali prisluhniti, izjema je le svetnik Srečko Svenšek, s katerim so dobro sodelovali..

Cesta med Trnovci in Apačami še zmeraj makadamska, pred zimo v slabem stanju. Foto: TM

v štirih letih so se v Selih zvrstile najraz li čnej še kulturne, športne in družabne prireditve, v krajevni skupnosti so proslavili krajevni praznik, ob druženju pa so ljudje pokazali , da si žel ij o napredka, skupnih s rečanj, pa tudi bolj urej enih vasi. V zadnjem letu in pol je bilo tega vse manj , v KS, pa tudi v društvenem žiVljenj u je zavladalo mrtvilo in lep dokaz za vse to je tudi družabno srečanje 12. oktobra na Sel ih , ki se ga je navklj ub vljudnostnemu povabilu udeležilo le dobrih 30 krajanov. Vodstvo KS je srečanje s krajani pripravilo ob zaključku 4-letnega mandata, še pred jesenskimi volitvami , po katerih bodo vodenje prevzeli že drugi ljudje in dobili priložnost, da se dokažejo z delom. Martin Beranič na s reča nju ni skriva l nezadovoljstva, še posebej ga je jez ila , da na druženje v kulturno dvorano Sela ni prišlo več domačinov, kajti pripravi li so pogostitev, pa tudi sam se je lj udem želel zahva liti za podporo, sode lovanje in strpnost v teh letih. Na vprašanj e, kako je bilo voditi svet KS , je Beranič dejal: "Ni bilo lahko, čeprav je na začetku kazalo bo ljše. Občina nam je iz leta v leto dajala manj sredstev, dokončali ni smo vseh zastavljenih nalog, uresni č ili smo le 70 odstotkov načrtov. Javno razsvetljavo smo uspeli zgraditi le v nekaterih naselj ih , ostal je še nedokončani predel v Popovcih

in Zg. Pri stavi , moderni zira li smo dober kil ometer kraj evnih cest, makadamske smo večk ra t gramozirali, naj večja

in vest icij a paje prav gotovo asfaltno igrišče v Sel ih , ki šoli in našim krajanom nudi zares bolj še pogoje za rekreacijo. Omenil bi še manj ša investi cij ska de la na cesti do lovskega dom a, kamor je občina napelj ala tudi vodovod, kjer se zdaj ureja razsvetljava. Če bi imeli na voljo več dena lja, potem bi lahko naredili precej od načrtovanega, s lcm, pri čemer smo uspeli, pa tudi ne smemo biti preveč zadovoljni, saj so v nekaterih drugih vaseh obč ine naredi li mllogo več .

V Selih si močno želijo, da bi otroci dobili lepšo, prenovljeno podružnična šolo.

Tudi v svetu krajevne skupnosti na žalost ni bilo pravih lj udi , s katerimi bi kot predsednik lahko bolje sodeloval, zato o nekem vzornem sodelovanj u sploh ne morem govoriti . Želel sem več enotnosti , več sodelovanj a, pa je bilo tega vedn·", manj , člani sveta KS pa so to dokazali tudi z neudeležbo r" oktobrskem srečanju s krajani. Pravim, da je premalo samo kandidirati. Ko te ljudje izvolijo, moraš tudi kaj narediti , v štirih letih pa se potruditi za napredek svojega kraja. A vse to je zdaj za nami, po vo litvah bodo vodenj e KS prevze li drugi krajani , sam pa bom pomagal , če bo to potrebno in me bodo potreboval i. V prihodnje pa že lim, da KS Se la uspe ob pomoči obči ne zak ljuč iti nekatere že dalj časa planirane investicije, da se končno izvede obnova podružnične šo le, urediti je potrebno tudi šo lsko okol ico, v Trnovcu in Barislavc ih manjkata avtobusni postajali šči, cesta med Trnovci in Apačami bi pa morala biti že tako asfaltirana, da ne omenjam še kakšnega metra pločnika in kanali zacije, o kateri bi morali že kdaj razmišljati. Tudi kulturna dvorana že k l iče po obnovi , zanjo pa bomo moral i poskrbeti vsi, sajje prav to edini večji prostor v kraju, namenjen druženju in prireditvam. " V KS Sela bo dela torej več kot dovolj , nač rti so narejen i in tudi ta konec videmske obč ine si zasluži več pozornosti in občinskega denarj a, menijo mnogi . Kako bo v prihodnje, je težko napovedati , upajmo, da bolje, pa tudi svetom KS bo treba v prihodnje dati več besede in veljave, ti so zadnja leta vse preveč izgublja li. TM

OD TU IN TAM

Pobrežani ob dnevu samostojnosti po haloški poti Ob dnevu samostojnosti , 25. juniju so se drugo leto zapovrstjo na pohod po Halozah podali krajani Pobrežja v družbi predsednika KS Branka Ma ri niča. V Zg. Leskovcu, kjer so začeli s pohodom, so se zbrale kar cele družine iz Pobrežja, pot pa jih je skupaj vodila skozi strmi ne Trdobojcev do Vel ike Varn ice in zaselka Dolgo, potem pa so se vrnili spet nazaj v Leskovec. Pri Leski je bil zaključek pohoda, priložnost za pogovor in analizo skupnega druženja, kije še tako prazničen dan naredi lo zan imivej ši, prijetnejši in še lepši. kot so si mnogi sploh mislili. Prihod nje leto bodo Pobrežani med haloškil11i griči drugemu druženju dodali še tretje, takrat pa se nadejajo še bo ljšega obiska.

TM

Etnografsko društvo haloze Zaščititi haloške cimprače

Dobrih šest let je, odkar deluje Etnografsko društvo Haloze. V tem času smo bili uspešni na predvsem pri zbiranju starih predmetov, saj smo jih v okoliških krajih uspeli zbrati blizu 150. Iz lesa smo v Veliki Varni ci zgradili etnografski muzej , v katerem hranimo omenjene predmete injih tako obvaruj emo pred propadanjem. Predmete oprem ljamo z registracijo, na kateri bo razvidna tud i letnica izdelave, pa čemu j e služil in iz ~aterega kraja je predmet. Seveda j e naša velika želj a, da bi

_oral i č im več takih predmetov, ki bodo služili še mladim rodovom, prav njim pa že limo pokazati del naše pretekl osti , ki jo ze lo cenimo in se z nj o ponašamo.

Nova pridobitev asfaltno igrišče v Dolgem v Veliki Varnici.

Etnografsko društvo Haloze pa je v letošnj em letu namenu predalo še novo asfaltno i gri šče v Veliki Varnici , ki pretežno služi mladini z bližnjih zaselkov in raznim skupinam, ki si ob

ogledu muzeja zažel ij o rekreacije in igre z žogo. Pri teh delih sta nam fi nančno pomagali tudi občina Videm in KS Leskovec, tista zahtevna - ročna dela pa smo opravili sami prostovoljno.

Tudi ta haloška cimprača bo morda dobila družbo v muzeju. Foto: TM

Naša naslednj a naloga je zaščititi stare CIMPRAČE pred propadanjem. Razen lepe narave in prijetnih razgledov, pa je ob prej omenjeni ponudbi prav gotovo tudi stara haloška hi ška lahko privlačna za obiskovalca in turista. Ob vsem temje nujno, da se spoprimemo tud i s problemom infrastrukture, kajti brez urej ene ceste in vodovoda v teh koncih ni mogoče razvijati turi zma . Društvo si bo prizadevalo, da k temu prispeva, kar se da. Kot predsednik Etnografskega društva Haloze sem vese l, da so domačini ponosni nad pridobitv ij o in se zavedajo, da je s sodelovanj em in zaupanj em mogoče narediti čim več za svoj in skupen bolj šijutri.

Friderik Bračič, predsednik društva

14 OD TU IN TAM

V Veliko Varnico v oktobru zarajžala ekipa radia Ptuj Pozabljen.i obmejlli haloški krajje vredno obiskati

V dneh, ko je jesen kar vabila v Haloze, ko se je narava odela v čudovite barve in je trgatev že šla h koncu, se je bilo vredno podati med haloške griče. Ptujski radijci so se tokrat namenili v Veliko Varnico, precej veliko naselje v KS Leskovec, ki pa razen velikosti, obmejnih cerkva posvečenih Sv. Avguštinu in Sv. Magdaleni , etnografskega muzeja in zares čudovitih kotičkov v naravi - popotniku nima kaj več pokazati ali ponuditi. Zdi se, kot da se je napredek že pred davnim ustavil v tej vasi. Varničani nimajo vodovoda, kaj šele dostojnih makadamskih cest, a navkljub težkemu življenju jih okrog 120 še vztraja, upa na pomoč države, kajti občina jim lahko bolj malo daje, a nekateri celo razmišljajo O

turistično-izletniških kmetijah in bijim bilo še kako treba pomagati.

Radijska oddajaje nastaja v prij etni družbi v Veliki Varn ic i 7, kjerj e doma družina Fošnarič , ki si j e kljub težkemu te renu in s labi dostopnosti do domač ije, svoj prostor pod soncem uredila tako vzorno, da si zasluži zares veliko pohva l. Prijaznemu sprejem u gostitelj ev, pa vse m dobrotam in haloški kaplji c i se ob de lu seveda ni dalo upre ti , v pogovoru pa so gostje povedali marsikatero zan imi vost, ki s i jo je vredno zapomn iti. Ve liko Varnieo je skoz i spomine na kratko preds tavil Va rničan Janez Kmetec, nekdaj je bil tudi predsedni k KS Les kovec , o de lu in bolj skromnem napredku v zdaj šnji KS Leskovec je spregovoril bi vš i predsedni k sveta KS in član občinskega sveta Jože Zavec, Turistično društvo Kl opotec Leskovec je predstavi la predsedni ca Ida Vindiš Belša k, tudi o bč in ska svetni ca, kmetij o Foš na ri č pa Terezija Fošna ri č,

tudi članica skupine ljudskih pevk iz Leskovca, o kmetiji Vidovič, ki prav tako razmiš lj a o iz1etniško-turi s tični

ponudbi , pa je govorila Tončka Vidov ič . Za zares dobro predstavitev Etnografskega društva Hal oze, ki ima sedež pra v v Veli ki Varnici v Dolgem, kj er je tudi etnogra fski muzej in ob njem od letošnjega poletja še asfa ltno igri šče , je predstavil predsednik dru štva Friderik Bračič , o turizmu , kot

priložnosti za občino Videm, še posebej pa za l-1al oze in o sa mi t u ri s ti č ni naravnanosti za v bodoče je govoril Branko Marinič , predsednik odbora za LUrizem, župnija Sv. Andraža v Haloza h in obe - danes že prenov ljeni obmejni romarsk i cerkvici - pa je ob tej priložnosti predstavil fa rni župn ik Edi Vajda. Za dobro vo ljo in ubrano pesem so poskrbe le ljudske pev ke inmuzikanta Vlado Koren in Andrej Grabrovec.

Hva la Fošnaričevim za za res nepozaben sprej em in gosto ljubnost, za vse domače dobrote (s ladke in t iste mesne), pa za odlično kapljico, ki s i zas luž i pri znanj a z v inskih ocenj evanj in ta že vis ijo na stenah sta re hi ške, in navsezadnj e hva la za dobro družbo in po vabi lo. Ob ljubimo, da bomo v Vel iko Varnieo še pri š li in pripe ljali prijate lj e.

Tlvl

POLICIJA SVETUJE 15

Policija svetuje PEŠCI V PROMETU:

Prometno varnostne razmere na območju POLICIJSKE UPRAVE MAR IBOR ni so ugodne, kakor tudi ne na območju POSTAJE MEJN E POLICIJE PODLEHNIK. Na območju PU Maribor se je v prvih 9 mesecih leta 2002 zgodi lo 5988 prometnih nesreč, v enakem obdobju leta 200 I pa 5764, v katerihj e 35 oseb izgubilo ž ivlj enje, v predhodne letu pa 38 oseb, 162 oseb j e bilo hudo telesno poškodovanih, v letu 200 I 200, 2 135 oseb lahko tel. poškodovanih , v letu 200 I pa I 894 oseb Na območj u občine Videm se je v prvih 9. mesecih zgod il o 73 prometn ih nesreč, v ka teri h so 3 osebe na kraju prometne nesreče umrle, 15 osebje bilo hudo telesno poškodovanih , 2 1 pa lahko telesno poškodovan ih . Kakor pristojni ugotavljajo na območj u PU Maribor, tako

/"""

Idi na območju PM P Podlehnik ugotavljamo, da so pešc i najbolj ogrožena kategorija ude ležencev v cestnem prometu.V letošnjem letuje b il o na območju PU Mari bor v promctnih nesrečah udcleženih že 15t pešcev, v Ictu 200 I pa 162, v katcrihje letos umrlo 5 pešcev, v predhodnem letu pa 6 pešcev. V IetlI 2002 je bilo 18 pešcev hudo telesno pokškodovanih, v letu 200139, 11 3 pešcev paje bilo tako v prvih 9 mesecih letošnjega leta, kakor tudi v enakem obdobju pretcklega leta lahko telesno poškodovanih. Pešci so pogosto žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motol11ih vozi l kot so nepravi lna stran in smer vožnje, nepri lagojena hitrost, neupoštevanj e prednosti, vožnja preb lizu desnega roba vozi šča, h katerim pa pešci v veli ki meri prispevajo tlldi sami zaradi lastnih napak in kršitev cestnoprometn ih predpisov, kot so nepravi lna osvetlitev - neuporaba odsevnikov in kresni čk , nepravilna hoja in prečkanje ceste, neupoštevanje svetlobnih prometnih znakov itd. Največkrat so v prometn ih nesrečah kot pešc i ude leženi

'- ,rejš i lj udje (kategorija nad 64 let) in to v j esensk ih in spom ladanskih mesecih, ko je vidlj ivost slabša.Največ

prometni h nes reč z udeležbo pešcev se zgod i od ponede ljka do petka včasu med 18.00 in 24.00 uro.

AL/VEMO?

V Sloveniji postane pešačenje po približno 55. letu starosti najnevarnejši način udeležbe v prometu. * Najpogosteje so v prometnih nesrečah na slovenskih cestah kot pešci poleg šolaljev udeleženi odras li , stari 64 ali več lel. * Posledice prometnih nesreč so naj usodnejše prav za to kategorijo prebivalcev: več kot 40% umrlih pešcev in četrtina hudo te lesno poškodovanih v zadnjih letih je bila stara 64 ali več lel. * Starejši pešci povzročijo Ic dobro četltino vseh prometnih nesreč, v katere so vpleteni. *Najnevarnejšcje prečkati ccsto!

Naše sposob1losti se z leti spremil1jajo ....

Že po 55. letu sta rost i se lahko pr i čno zmal1j ševat i sposob nost i, ki vpl ivajo na va rn ost ud e ležbe v promel.Spremembe so z lasti opazne po 70. letu starost i. * Težave imamo s kratkolraj nim spominom. Lahko se nam

zgodi, da še preden pogledamo na desno, pozabimo, kaj smo vide li na levi. • S labše vidimo. Predmete vidimo manj ostro, težje l očimo barve, kontraste, z očmi lahko zaobja memo manj šo površ ino; ponoči se vid še pos labša. * Slabše sliš imo in težj e prepoznamo vrsto, oddaljenost in smer zvoka. * Težko se hitro umaknemo.Hodimo počasnej e in manj okretno, gibljivost v vratu se zmanjša, pojavijo se težave z ravnotežjem in občutkom za globino koraka.

Imamo dobre iII slabe dII;. Vremenske spremembe iII neka/em zdmvi/a stvari lahko še posiabIajo.

VA RNO PREČKAJMO CESTO!

* Če se le da, cesto prečkajmo na prehodu za pešce, čeprav bomo zaradi tega morali pešač iti nekoliko dlje.Preden stopimo na prehod za pešce, se prepričajmo , da so vsa vozila res ustavi la .. Enako ravnajmo na semaforiz iranem prehodu, ko gori ze lena luč. * Za preč kanj e prometne pot i izberi mo mesto, kjer se dobro vidi v vse smeriJzogibajmo se prečkanju med parkiranimi avtomob ili. Videti nas morajo tudi vozniki . * Ko smo se prepriča li , da cesto lahko varno prečkamo , hod imo naravnost in ne diagonalno, ker tako podaljšujemo čas , ko smo na cesti.Med prečkanjem ves čas opazujemo promet.

Zapolllllimo si !

* Vozniki potrebuj ejo nekaj časa , da ustav ijo vozilo. • Nikoli ne stopimo na cesto, ne da bi se prej ustavili in se prepričali, ali to lahko stori mo popolnoma varno.

HODIMO OB LEVEM ROBU CESTE!

Pešci moramo hoditi po pločn iku . Kadar ob cesti ni p l očn ika, pa moramo hoditi ob levem robu ceste, da vidimo voz ila, ki nam prihajajo nasproti, ter se lahko izogn emo morebitni nezgodi.

BODIMO OPAZNI PODNEVI!

Naša varnost j e v precejšnj i meri odv isna od tega, kako hitro nas bodo vozn iki lahko opazili.Med hojo ob cesti nosimo pri merno obleko. Podnevi in v mraku nosimo obleko svetlih in ž ivih barv. Še uči nkov itejš i so svet likajoči se dodatki , na primer našitki , trakovi na rokavih , brezrokavnik itd.

BODIMO VIDNI PONOČI!

Ponoči pa nosimo ob leko z dodatki , ki odsevajo svetlobo, na primer s posebnimi samol epilnimi trakovi, nalepkami, al i pa uporabljamo kresničko, katero drž im o v desni roki , ali imamo pripeto na desni strani te l esa.Če nimamo nič odsev nega, v roki nosimo kaj belega, npr.be lo po li vinilasto vrečko .

V nerazsvet lj en ih območji h si pomagaj mo z bater ij o.

VPO Miran BRUMEC

16 IZ NAŠiH OŠ

veASlH so HIŠE BUT AU

Teden otroka v videmskem vrtcu Všeč mi je bi lo, ko smo v šo li skaka li po ti sti "fedri" (trampol in)! ROMEO

• Meni je bilo všeč na avtobusu, ker sem bi la prvič. Čisto prvič! KLARA • Ko smo si ogledova li srnice, so mi bi li najbolj všeč zaj čki! MON IKA • Naj bo lj všeč mi je bi l p iknik, ker so bile z nami mam ice! ŠPELA • Naj bo teden otroka vedno ! ANEJ • Izdeloval i smo si denar in gubali denarnice, da smo se lahko igral i tržnice. Ali p l ačam la hko s tem denaJj em avtobus?

SANDI

--------

IZ NAŠiH OŠ 17

Naravoslovni dan v VIdemski Osnovni šoli V petek, 20. septembra, smo na naši šoli imeli naravoslovni dan na temo MLADI RAZ ISKOVALEC. Najprej smo lahko učenci , ki nas kakršnokoli raziskovanje še posebej zan ima, prisluhnili strokovnemu predavanju, ki nam gaje predstavilo ZRS Bistra Ptuj. Nato so se s svojimi uspešnimi seminarskimi nalogami predstavili še nekateri naši učenci. Po skupnem delu smo se pridružili različnim interesnim skupinam, kamor smo se po lastni želji razvrstili že pred tem. Interesne skupi ne so vodi li naši uči telj i. Mladi novinarji smo se najprej seznanili z osnovami novinarstva, potem pa smo se pozanimali , kaj počnejo pri drugih skupinah. Izbira je bila vel ika in pestra, učenci so se lahko odločali med naslednjimi temami: Običaji v našem kraju, Krajinski par Šturmovci, Mala gozdna učna pot, Voda T in TI, Drevesa in plodovi v gozdu, Kazen DA ali NE?, To sem jaz, Sadje, Angleščina okrog nas, Jurij Vega, Drevesa v naši okolici, Promet v našem kraju in pohodništvo. Delo po skupinahj e bilo zelo živahno, izvedeli smo marsikaj novega in zanimivega. Veseli smo bili tega projekta in želimo si, da bi podoben dan še kdaj ponovili.

ZIMA LAHKO PRIDEŠ ,-V četrtek smo imeli delovno akcijo. Naša delovna akcija se je

nenovala pobiranj e krompirja. V šolo smo prišli ob tTinajsti uri. Najprej smo odšli v Barislovce, nato v Trnovee in na koncu še na Sela. Četrtošolci smo se lahko v Barislovcih peljali na vozu za traktorjem, ki ga j e vozila gospa Tilika. Med vožnjo nas je premetavalo sem ter tja. Ko smo končali ,

smo krompir pospravili v klet za ozimnico. Vse je pripravljeno in zima lahko prideš, mi pa smo pričeli s kostanjevim piknikom. Vsak učenec je nabral nekaj kostanjev, mame so jih rezale, naši pridni očetje so jih pek li, mi pa smo se medtem igrali razne družabne igre. V v l ečenju vrvi smo premagali starše. Tudi v drugih igrah smo bili boljši. Četrtošoici smo se vozili sskiroj em, prvošoIci so pobirali krompir, drugošolci in tretješolei pa so skakali v vrečah. Ta piknik bi z veselj em ponovila.

Tea Jerenko 4.1; OŠ Sela

MLADI NOVINARJI OŠ Videm

DELOVNA AKCIJA - POBIRANJE KROMPIRJA

V četrtek smo pobirali krompir. Ko smo pobrali krompir, smo ga znosi li v klet. Ko smo to naredili , so tri deklice šle rezat kostanje. Kostanje smo imeli narezane in kaj je bilo še potrebno? Potrebno je bilo še zakuriti ogenj. Ko so prišli starši , smo imeli štafetne igre. Tekmovali smo otroci proti staršem. In mi otroci smo vedno zmaga li. Ko je bilo tekmovanja konec, smo lahko žejed li kostanje. Imeli smo se ze lo lepo '

Krajnc Katja, 4. razred

PES IN MA ČKA Ko j e pes spal, se j e mačka neopazno pritihotapila v njegovo uto. Ko se je pes zbudil in zagledalmačko,jo je vprašal: ~Kaj delaš v moji uti?

- Zima bo, pa se grejem, j e odvrnila mačka . - Ta utaje samo zame, zarenči pes. Sedaj pa takoj ven, ti mačka potuhnjena r

- Saj bom šla, samo kakšno uro se bom še grela. - N iti eno minuto ti več ne pustim! Če ne greš, te zadavim! - Ti mi že ne boš grozil , saj še gozda ne veš čuvati' - Ti že pokažem r

ln pes je skočil na mačko ter jo ubil. *** Z močnejšim se ni dobro prepirati ***

MAČKA IN MIŠ Nekega dne je mačka lovi la miš. Le-tajo vsa zasopihana vprašala: - Zakaj me zmeraj podiš? - Ker mi gospobinja tako ukazuje, sicer teden dni ne bom dobila hrane. - Vseeno se me usmili in me pusti! - Ne morem, ker bom sicer strada la. - Saj boš ti slTadala, ne jaz. Pa še ujeti me ne moreš' se je ponorčevala mi š. - Boš že videla, predrzna mi š! se je razjezila mačka. - Ujemi me, če me lahko' - Saj te bom, slej ko prej. Ne boš več kradla hrane v tej hiši. - Pa bom, saj me ti počasnica ne moreš ujeti! Naslednjega dne paje mačka miš uje la injo pohrustala. *** Ne smemo se bahati pred večjim in močnejšim. ***

Dejan Murko, OŠ Leskovec

Suzana Hojsk, OŠ Leskovec

18 IZ NAŠiH OŠ

~II ~, ~ ~\ ~\

IZ NAŠiH OŠ ~ OB TEDNU OTROKA 19

2. igre pod klopotcem V sobo to, 28. septembra, smo č lani Društva prijateljev mlad ine iz Vidma v Dravcih pripravili 2. igre pod klopotcem. Prireditev za male in velike družine je tucii tokrat našla svoj prostor v prijctno urejenem Športncm centru Vrček. Iger seje udeleži lo okrog dvajset otrok s svoj imi starši, ki so v Dravce priš li peš izpred videmske šole ali pa so se kar pripeljal i z lastnim prevozom. Pohodnikov je bil o bolj malo za radi hl ad nega in vetrovnega vremena, pa tudi sicer je bilo malo obiskovalcev, saj so bilc trgatve v polnem tcku. A to ni bila nobena ovira, da ne bi uživali.

"Abraham 'ma sedem sinov ... " - gledališko-plesna skupina

Otroci in starši so pridno preizkušali delo v zan imivih de lavni ca h, ki smo j ih pripravili prostovo lj ci DPM Videm. Najprej so se za podili v "fri zerski salon!!, iz katerega so priš li s "totalka odštekanim i" frizurami. Tako olepšani so potem obredl i šc vse osta le delavnice. Ustvarjalna delavnica jim je omogoč i la , da so sami z odštekano frizura okras ili tucii nczl i čkane koruzne storže. V likovni delavnici so s kredam i po s raltu ri sa li velikanske klopotce. Gledali ška delavnica je . ipravila zanimivo improvizacijo, s katero so nas poučili , da

se porecine duhove da odgnati kar s koruznimi sto rži . Po predstavi pa so nas razvese l il i še s plesno točko. Seveda ni manjkal skriti gost. Dobro smo pri sl uh nili in odkrili

mladega harmonikarja Sandija, učenca 3. razreda s Se l, ki je raztegn il meh svoje frajtonerice in nas razvese lil s prijetnimi melodijami. Da nam ne bi poš le moči, smo se okrepčali s slastnimi palačinkami s čokolado in marme lado ter se odžejali s sokom.

.. , •

Za konec še gasilska

S prcsenečenjem, ki naj bi prifrča l o z letališča v Moškanjcih, pa letos, ža l, ni bilo nič . Neugodne vremenske razmere so gospodu Vladu HOJ"valU preprečile polet z zmajcm 111

prisIanek v Dravcih. N ič hudega, mu bo pa lo uspelo na naslednjih igrah. Prostovo ljci smo bil i vesel i pol ne košare bonbonov, ki so j ih kot vstopnino prispevali od rasl i obiskovalci in jih bomo porabil i za decembrsk i projek t "Cukcrjame ll

.

Prcdsednica DPM Videm Marija ČCl11i laje bila zadovolj na z letošnj imi igrami, saj so se nadvsc izkaza le tudi nove prostovoljke, mladc gimnazij ke Nina, Aneja, Karin in Doroteja. Drušlvo prijateljev mladine Videm se zahvaljuje vsem, ki so prijazno priskočili na pomoč pri izvedbi 2. iger pod klopotcem, predvsem pa gospe Jožici Cafuta, ki nam je omogoč il a, da smo se lahko igrali v toplih notranjih prostorih Športnega centra Vrček. .

Teks/ inf%~~: Manja Vinko

Bananovec raste tudi v Lancovi vasi Prvotna domovina bananovca so bila azijska trops ka območja, od tu so bananovec širili v svet, sice r pa je to pomembna kulturna rastlina v severni tropski Aziji. Sliš i se morda neverjetno, vendar te velike, pravijo jim kar zelnate rastline uspevajo tudi v naših krajih, in spomlad i prihodnje leto bo dve leti, odkar bananovec raste tudi na dvorišču ob hiši pri Jožetu Krajncu v Lancovi vasi.

Iz ene same sadike, ki jo je Jože prinesel od znanca, je nastala žc prava goščava, veliko je že mladih bananovecv, nekaj "debel" bananovca pa sega tudi v viš ini eelo štirih metrov. Deblo siccr sestav lj ajo dolgi , trdi dcli ve likih li stnih pec lj ev, pri Krajnčcvih.i ih je že preccj uči I letošnji jesensk i vcter, čez zimo pa bodo bananovec obvarovali pred mrazom. Potem se v prihodnj ih letih nadejajo tudi sadežev, bananovec pa bodo pridno zal iva li in skrbeli zanj. Če bo bananovec v Lancovi vasi obrodil , so ob ljubili , da nas obvestijo, miji h bomo pa držali za besedo,

TM

20 ŠPORTNI KOTiČEK

Otvoritev športnega objekta v Leskovcu Uresničene športne sanje izpred III/lOgih let

23. junij 2002 je bil sicer za mnoge navadna nedelja, dan kot vsak drug dan, kot jih je v življenju človeka veliko. Za člane Športnega društva Leskovec, Nogometnega kluba Leskovec in mnoge simpatizerje tega društva pa je bila ta nedelja nekaj posebnega, dan, ki bo z velikimi črkami zapisan v kroniko društva. Razlog za to je bila svečan a otvoritev novozgrajenega športnega objekta v Leskovcu.

Posebno zadovoljstvo in ponos je bilo videti na obrazih mnogih članov in simpatizerjev društva, vseh ti stih, ki smo aktivno sode lovali pri gradnji in tistih, ki so v dobrih dveh letih gradnj e v objektu pustili svoje srce. Posebni občutki so bi li posledica vznemirjenosti in hitrejšega utripa srca ob pogledu na ta čudoviti objekt. Neznansko veliko odrekanja, truda, znoja, prostega časa in še mars i česa je bilo vloženo v akti vnosti , ki so v sorazmerno kratkem času od začetka gradnje omogoči le uradno otvoritev te stavbe. Gradnja se je začela v letu 2000, sedanja vred nost objekta paje ocenjena na cca. 15.000.000 SIT. Objekt je zgrajen pretežno z znojem in delom članov in simpatizerjev društva, pretežno s sredstvi in materiali , ki smojih člani z ve liko truda brezplačno pridobili , predvsem pa z izredno voljo č l anov. Seznam ti st ih , ki ste ali so marsikaj žrtvoval i za uresničitev tega projekta, je neskončno dolg. Stotine ur smo preživeli na tem objektu. Bilo je težko, ampak uspelo nam je. Sanje, ki traj ajo od leta 1963 naprej, so bil e v nedelj o 23.junija 2002 uresn i čen e.

Na prireditvi, ki je bila svečana, kot se za takšen dogodek spodobi , smo se v velikem številu zbrali člani in simpatizerji društva , č l an i upravnega in gradbenega odbora društva, predstavniki občinskega sveta na čelu z županom občine ,

prestavniki sveta KS Leskovec, predstavniki društev, Cerkve, šole ter drugih organizacij in skupnosti iz KS Leskovec in Občine Videm ter sosednjih KS in občin,

sponzOJji , donatorji in mnogi drugi občani, ki so pomagali graditi ta objekt. Kratkemu uvodnemu delu prireditve je sledi la uradna 000000000000000

Posnetek iz srečanja članskih nog ekip NK Leskovec - NK ŽAGA (Bovec)

otvoritev objekta , v kateri so s imbolično prereza l i vrv ico: predsednik društva Jože Zavec, župan občine Videm Franc Kirbi š in najstarej ši č l an sedanje č lan ske nogometne ekipe in hkrati kapetan te ek ipe Franc Feguš, blagoslov novega objekta paje opravil farni župn ik Edi Vajda. Ob obilici ustnih in pisnih čest i tk , poh val in pri znanj , ki jih je za to pridobitev prejelo društvo, so prireditev v kulturnem programu popestrili pevci cerkveno-prosvetnega zbora iz Leskovca, učenci Osnovne šole Leskovec, tamburaši iz V idma in še mnogi drugi. Obiskovalce prireditve je na noge dvignil atraktiven prelet z zmajem, kakor tudi padalci Aerokluba Ptuj, ki so se prijazno odzva li našemu povabilu innam prišli , pravzaprav prileteli, čestitat, za srečo pa so nam S sebo~ prinesl i tudi pravo nogometno žogo. V nadaljevanju . sledila še zanimi va prijateljska nogometna tekma med ekipama veteranov Leskovca in Vidma, na kateri se je od aktivnega igranja poslovi lo šest leskovški h nogometašev, ki so tako postali č l ani veteranske nogometne ekipe Les kovca. Zaključek prireditve je bil takšen, kot se za takšno priložnost spodobi , zabaven. Mnogi obiskovalci so si bili edini , da tako pestre, atraktivne in dobro organizirane prireditve v Leskovc u že dolgo ni bilo.

Dokončan športni objekt

USTVARJENI POGOJI ZA ŠPORTNO­REKREACIJSKO UDEJSTVOVANJE

Športn i objekt bo skupaj z izgradnjo šolske telovadni ce nud il Leskovčanom od najmlajših do starejši h dobre pogoje za športno· rekreacij sko udej stvovanje. Pri takem projektu je potrebno zaupati vase, tako kot smo zaupali člani Šp011nega društva Leskovec. Zaupanje vase je prva skri vnost uspeha. Z vztrajnostjo in upanjem zagotovo pride tud i napredek . Športno društvo Leskovec se ob tej pril ožnosti iskreno zahvaljuje vsem, ki ste prispevali kakršnikol i kamenček v mozaik tega našega ponosa športnega objekta, k uresničitvi tega projekta, vsem, ki ste nas podpirali in vzpodbujali. Skupaj namje uspelo.

Vinko Mlakar

•

ŠPORTNI KOTiČEK 21

Praznik nogometa v Zgornji Pristavi športno društvo Zgornja Pristava je v počastitev 5. občinskega praznika občine Videm v soboto, 8. junija v športnem parku Zg. Pristava pripravilo revialno sreča nje v malem nogometu.

Ekipi KMN Poetovio Ptuj in ŠO Zg. Pristava

V zanimivi tekmi sta se pomerili tudi ženski ekipi ŠO Zg. Pristava in Bistro Avguštin

Veteranska ekipa ŠO Zg. Pristava in ekipa sponzorjev

Otvoritveno tekmo sta od igrali domača č lanska ekipa ŠO Zgodnja Pri slava in gostuj oča ekipa KM N Poetovio Ptuj. Gostje so iz Ptuja so nastopili z nekaterimi z znanimi nogometaši kot so: Damjan Gajzer, Robi Vesenjak, Emil Šterbal, Robi Hojnik, Sil vo Komik, Tomaž Emeršič, Borut Ša lamun, Klinger tcr vodja ekipe Frcdi Kmetec. V zanim ivem srečanju, ki ga je vodi l mednarodni nogometni sodnik Robert Krajnc , jc zmagala gostujoča ekipa z rczu ltatom9: 3.

Veterani ŠO Zg. Pristava in veterani ŠO Rim

Veterani ŠO Zg. Pristava

Drugo srečanje sta odigrali ženski ekipi ŠO Zg. Pristava in Bistro Avguštin. Zanimivo in razburljivo s rečanje sc je v rednem delu končalo z rezu ltatom 2 2, po izvajanju kazenskih strelov pa je zmagala ekipa Bistro Avguštin . Zadnja tekma je potekala med ekipama sponzorjem SO Zg: Pristava in domačo veteransko ekipo, po končanih športnih srečanjih pa smo v športnem parku nada ljevali z združenjem tja do zgodnjih jutranjih ur.

ŠO Zgornja Pris lava

22 ŠPORTNI KOTiČEK

NK Leskovec, osvojen mednarodni turnir v Bovcu Čeprav je Slovenija majhna dežela, pa se njeni prebivalci še vedno premalo poznamo in se vse preveč krat delimo na Štajerce, Dolenjec, Primorec .... Slovenci smo po naravi zaprti ljudje, ki si sicer želimo novih prijateljev, le preveč zad ržani in previdni smo pri iskanju le-teh. Nova prijateljstva so vedno dobrodošla, šport pa je tisti, ki nam lahko pri njihovem iskanju veliko pomaga. Eno takih prijateljevanj se je začelo v soboto 7. septe mbra na nogometnem igrišču v Zgo rnjem Leskovcu. Športno društvo Leskovec, v okvim katerega de luje nogometna sekcija, je tega dne organiz ira lo prijatelj sko nogometno s rečanje med č l anskima ek ipama NK Leskovec in NK Žaga iz Bovca. Haložani torej proti Sevemo-primorccm oz. skrajni vzhod Slovenije proti skraj nemu zahodu . Rezu ltat tekme (4 : 3 za domači ne) sploh ni bil pomemben, ve li ko pomembnejša ugotov itev po tekmi j e bi la, da si oboji želimo druženja in da v tej zvezi med nami sp loh ni ve li kih razli k. Bil o je pri stno in domače. Gostje so spozna li del Haloz, za katere je večina doslej le s lišala, Haložani pa smo se še enkrat več izkazali kot prijazni gosti telj i. Nadaljevanje je sledilo v soboto, 2 1. septembra, le da tokrat v obrnjenih vlogah.

Bovški župan gospod Germovšek predaja pokal za osvojeno 1. mesto kapetanu veteranov NK Leskovec.

N K Bovec je tega dne organi zi ral prvi mednarodni nogometni turnir veteranov na novozgrajenem igrišču ob let a li šču v Bovcu. Organizatorji so na turnir med drugim povabili tudi veterane Nogometnega kluba Leskovec in ekipo Alta Val Torre iz kraja Lusevera (Italija). Torej res nično mednarodna udeležba kot prispevek k sodelovanju med športniki in prijatelji različnih pokrajin in narodnosti, saj bomo nenazadnj e skoraj skupaj v združeni Evropi. Pokrov ite lj turnirja je bil a Obči na Bovec in njen prijazni župan gospod Siniša Germovšek. Leskovčan i smo se na turn ir podali z avtobusom v zgodnj ih j utranj ih urah s kompl etno opremo, med ka tero seveda ni manj kalo tudi hrane in pijače. S seboj smo popeljali uIdi 20 najzahtevnejših nav ij ačev (in navijačic) ter predstavnika Krajevne skupnosti in Ccrkve, saj smo na koncu koncev organiziran klub, ki ni č ne prepusti s lu čaju. Slabo vreme ni pokvarilo razpoložen ja, še posebej živahno pa je postalo, ko nam j e na Tolminskem pos ijala sonce. Čudovita pokrajina, visoke gore, prelepa Soča in prijazni sprejem domačinov. -. Dobro organiziran turnir je potekal povsem v znamenJ~. Haložanov, ki smo sicer domačinom (že zarad i kolegialnosti) prepustili točko, smo pa zato prepričlji vo prcmagal i Italijane in na vel iko veselje vseh osvojili turni r. Prvi mednarodni nl1l1ir v zgodov ini našega kluba. Končni vrstni red na konclI tekmovanja je b il naslednji: I . N K Leskovec 2. NK Bovec 3. Alta Val TOlTe (Halija) Lahko si mislite, kako veselo je bilo na razglasitvi rezultatov. I-Ialožani smo osvoj ili Severno-primorsko in če bi nas povabili še malo dalje , preko meje, bi osvoj ili tudi Trst. Zmagova lni poka l za prvo mesto, ki nam ga j e podelil Bovški župan, že krasi naše vitrine v športnem obj cktu. Poleg športnega uspeha, smo bolje spoznali del naše lepe Slovenije in navezali Slike z novimi prijatelji na drugem koncu domovine. Pot domov je bila dolga in naporna, zato se je bilo potrebno ustaviti povsod, kjer je bi lo šc kaj Odp110. Razpoloženje na avtobusu je b il o kljub utrujenosti od l i čno , s lovo v jutTanjih urah pa težko. Prizadevni organizatorji nogometnega turnirja so 11 :­

že povab ili na drugi mednarodni turnir naslednje leto, ki bo ~ .... močnej š i in še z večjo mednarodno udeležbo. Sodelovanje smo že potrdili , še prej pa se z Bovčani skoraj zagotovo zopet srečamo v našem Leskovcu.

Vinko Mlakar

Klub malega nogometa Majoika KMN Majo ika deluje 15 lel in doslej smo v uspešnI nogometni karie ri osvojili okrog 120 pokalov. Večkrat smo bili občinski in medobčinski prvaki, dve leli tekmoval i v 2. s lovenski ligi malega nogometa, prav tako pa smo bili udel eženci fina lnega tekmovanja s lovenskega revialnega pokala v Kobaridu. Na nogometnem novo letnem tumilju v Mariboru v dvorani Tabor smo v zelo močni konkurenci iz cele Slovenije dvakrat osvoji li četrto mesto. Naš i nadaljnj i ci lj i so tekmovati v občinski in medobčinski li gi mal ega nogometa ter sode lovanje na preostalih nogometnih tumirj ih.

Predsednik KMN Majoika Friderik Bračič

ZANIMIVOSTI ~ VARSTVO OKOUA

"Trajnostni razvoj pomeni, da - namesto omejenih naravnih dobrin - izkoriščamo neomejene zmogljivosti našega razuma" Na M IT (Massachusetts In stitute of Tec hnology, ZDA) so za Rim ski klub - nefo rmaln o skupin o pos lovnežev, znanstvenikov in državn ikov - s pomočjo računa lni š kega modela sveta Worl d3 izdelali študij o o dol go ročni dinamiki rast i prebivalstva, ind ustrijske proizvodnje, rabe naravnih virov. proizvodnj e hrane in ones naženja oko lja.

Štud ija je opozo ri la na naslednja spoznanja: I. meje rasti razvoja bodo dosežene v pribli žno 100 letih, če

se sedanji vzorci v rasti prebivalstva, ind ustri alizacij i, onesnaženju oko lja, proizvodnji hrane in rabe dobrin ne bodo korcnito sprcmenili ,

2. svetovno ravnotežje je mogoče doseč i predvsem z ~ omcjevanjem potrošnje su rovin in neobnov lji vih

e ne rgets kih vi rov in z na črt nim us merja nj em intelektualnih potencia lov v že leno smer,

3. čim prej pri čnemo z akcijam i, tem manj boleče bodo posledice.

Zeleni Vidma predlagamo, da občina Videm pristopi k izvedbi lokalnega programa varstva okolja po navodilih Lokalne Agende 21:

Namen Namen izdelave lokalnega programa varstva okolja (L PVO) je vzpostav iti sistem postopnega izboljševanja kakovosti oko lja v občini. V okviru programa morajo biti jasno določene stra teške usmcritve občine na področju varstva okolja in predlagani načini za reševanje o kolj sko najpomembnejših problemov na območju občine Videm.

LPVO bo občini koristil zlast i kot pripomoček za: I. usmcljanjc dcla in finan čn ih sredstev v učinkovite ~ okoljske projekte,

do loči tev pomembnosti oko ljskih problemov (lokalnih in tistih, ki segajo preko mcja obč in e) in njihovo hitrej šc reševanJc,

3. hitrejše reševanje medobčinskih problemov, 4. boljše sodelovanj e z občani in gospodarstvo m, 5. promocija občine, 6. konkurenčnos t občine pri sodelovanju na razpisih

(ministrstva, EU).

Cilji Z LPVO že limo doseči zlasti nas lednj e cilje: I. Dvig splošne zavesti o vprašanjih varst va oko lja in

spodbuda javn i upravi , podjetjem in nevladnim organizacijam, da sode lujejo pri reševanju problemov.

2. Ana li za stanja okolja: zbiranje informacij pri strokovnih orga ni zacijah, j avnost i in drugih vi rih ; ana li za manjkajočih informac ij in identifikacija potencialni h okoljskih vprašanj.

3. Spi sek oko lj skih problemov, z ugotovlj enim dejanskim vp li vom na zd ravje in oko lj e.

4. Izbor najpomembnejših problemov: odvisno od velikosti prob lema in pri stoj nosti občine za reševanje. V lokalni skupnosti mora biti o pri oritetah dosežen širok konsenz.

5. Nač rt ukrepov z na ta nč no opredeljenimi dejavnostmi

(ukrepi) za reševanje prioritetnih problemov; ukrepi mo raj o biti dogo vorjeni z vse mi vklj u če nimi organi zacijami in posa mezni ki.

6. Dogovor vseh interesn ih skupin o izvajanj u ukrepov zapisan ih v LPVO.

Kako do lokalnega programa varstva oko lja? Bistven element izde lave programa je akti vno sodelovanje z vsemi pomembnimi subjekti (od gospodarskih do politi č ni h in civilne družbe) in njihovo vključevanje v proces priprave in izvajanje LPVO v občin i . Potrebno bo v okviru pri prave LPVO ustanoviti projektni svet, v katerem bodo predstavn iki vseh interesnih skupin. Intercsne skupine bodo vključene v pripravo dokumenta v naj zgodnejš ih fazah, saj se le-tako lahko zagotovimo uspešno izvajanje predlaganih ukrepov; promocija varstva okolja delavni ce.

Potek programa: I. preglcd stanja oko lja do ločen i prioritet ni problemi v obč ini in

2. načrlukrepov ukrepi za reševanje prob lemov, usklaj eni s č im širšim krogom interesnih sk upin.

Stanje okolja se opravi na podlagi že zna nih dej stev (anal ize iz pretek losti) s predstavniki obč inske uprave, las tniki javnih in zasebnih podjetij , strokovnih orga ni zac ij in društev tcr z zai nteresirano ja vnostjo. Za podatke. ki ne bodo znani , so pa pomembn i za poznavanje stanja okolja, se pred lagajo raziskavc. Dokument, Stanje okolja v občini Videm, naj bi vseboval na slednja pogla vja : orga ni zacija varstva okolja. inform iranje, ekonomsk i in štrumenti občine. narava (zrak, voda, tla), gospodarstvo, kmetij stvo, od padki, energija, naravna in kulturna ded i ščina , tu ri zem in rekreacija, zdravje občanov, urejanje prostora .... Vsako zaznano nenormaln ost v oko lj ujc potrebno natančno opredeli , jo razvrsti ti, ji določiti prioritete, način pristopa k rešitvi, potek izvajanja, časov na razpo red itev dela in fina nč ne obveznosti do projekta. V postopku za odpra vo zaznanih anomalij veka-sistemu, sode lujejo: projektni svet: dejavniki , ki so na kakršen kol i način povezani z obremenjeva nj em oko lja na mikro ali makro nivoju; pri zadeta javnost; ust rezne ins tit ucije ln orga ni zac ije, ki bodo izvajalc določeno sanacijo ter organi nadzora. Projektni svet predstavi lokalni program, Program varstva okolja v občini Videm, Odboru za oko lje v občini Videm. Program varstva okolja v končni ob li ki obra vnava občinski svet. S 'tem bo postal lokal ni program va rstva oko lja v obči ni Vid em obvezujoč, za vse dejavnike družbenega udejstvovanja.

Za ZeielIe Vid/lla, Mag. Ivali Božičko

Nic.'f Ile osvobaja tako kakol" lepota s svojo velikodušIlo blagol/otnosrjo iII sijajno, čudovito slavi/vijo vsega tistega,

karje doslej Ili bilo slavljello. Dave Hickey

24 OD TU IN TAM

Vobčini Videm na obisku Janez Janša in dr. Andrej Bajuk V torek, 8. oktobra, j e v prostorih občinske dvorane Videm potekala javna tribu na, ki je nastal a na pobudo in v sodelovanju izvršilnih odborov občinske organizac ije SDS in N.Si. Kot osrednja gosta sta na javni tribuni sodelovala predsedn ik Socia ldemokratske stTanke Slovenijc Janez Janša in predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk. Prvakoma obeh strank sta se pridružila še Fra nc Puk šič , poslanec SDS in župan obči ne Destrnik ter Alojz Sok, poslanec N.Si. Gosta j e ob njunem prihodu pozdravil tudi Miroslav Luci, župan mestne občine Pluj. Javno tribu no, ki je bila zasnovana na temo aktualnih političn i h in gospodarskih razmer v Sloveniji. je povezoval Branko Mari n ič, kandidat za župana obči ne

Videm.

Javna tribuna v občinski dvorani občine Videm

Najprej j e spregovoril predsednik socialdemokratov. Janša j e v svojem nagovoru najprej omen il, da ima občina Videm bogato tu ristično ponudbo, po številu prebivalcev in nekaterih drugih danostih pa dobre pogoje za hitrej ši razvoj v prihodnosti. Zaveda se, da so bili naši začetki težki , saj pokriva občina del demografsko ogroženega in mnogokrat zapostavljenega področja Haloz, kjer še vedno ni urejene kanali zacije, vodovoda iJ1 cestne infrastnlkhlre. Janša meni , daje naš nacionalni dohodek takšen, da bi lahko zagotavljali bistveno bolj še pogoj e življenj a in de la povsod v državi, v kolikor bi bila ta sredstva bolje razporejena. Prepričanje, daje Slovenija doslej nared ila nekaj resnih korakov v smeri enakomernejšega razvoja; eden izmen njih je bila reforma loka lne samouprave, s katero so se ustvari li pogoji , da se sredstva, ki so namenjena za razvoj , bolj racionalno porabijo. Opozoril je na Zakon o hitrejšem oz. enakomernem razvoju Slovenije, ki je bil sprejet in določa nekatere kriterije, a se

nobeno lelO iz proračuna ne nam eni za hitrejši razvoj manj razvitih predelov tol iko denalja , kot ga zakon določa. Drugi prob lem pa Janša vidi v financiranju obč i n , kjer na nek način še vedno velja nenapisano pravilo: bližje kot si ob lasti v Ljubljani, prcj dobiš kakšna sreds tva.

Nadalje se j e .lansa posvetil predvsem problematiki EU. Prepričan je. da se s tem, ko se Slovenija vključuje v ta ši rši prostor, odpirajo dobre pcrspektive in številne priložnosti, ki lahko zagotavljajo hitrejši razvoj naše države. Ena izmed možnosti je ta, da bo lahko manj razviti del Slovenije črpal dodatna sredstva tudi iz razvojnih skladov evropske zveze. Po Janševih besedah bi morala Slovenija v tem času , ko se priključuje EU, bistveno več narediti za posameznika . Resda bo Sloven ij a kot č l an ica EU formalno enakopravna, se pa Janša zaveda, da se po štev ilu prebivalcev, vojaški in ekonomski moči ne bomo mogli prime~jati z največjir"-'"

članicami. Dejal je, da je S love nija glede baz i č1 , .

in frast rukture vsekakor zaostala za drugimi č lanicami EU, ravno tako po višin i plač. Opozoril je na dejstvo, da se bo vlada v času najpomembnejš ih pogajanj za uspešen status Sloven ije v EU ukvarjala sama s sabo, saj bo prišlo do menj ave vlade, pred nami pa so tudi loka lne in predsedniške volitve. N a temo aktualnih razmcr jc sprcgovoril tudi predsednik N.Si Andrej Bajuk. G lede bližajoč ih se volitev j e poudaril , da stoj imo na pragu ključnih odl očitev za našo skupno prihodnost; zdi se mu neprimerno, da bomo v tem tren utku spreminja li vlado. Omcnil je zelo velik pri manj kljaj Slovenijc in bil zelo kri t i čen do sedanj e slovenske oblasti. Zavzel se je za demokratični sistem v Slovenij i, v katerem so ljudj e resn i čn i nosilci suverenosti , ne pa le tihi opazova lci. Poudaril je, daje bila država že od nekdaj S lovencem tuja, ni bila naša last. Sedaj pa smo Slovenci lastniki svoj e države in imamo po njegovem mnenju v prihodnjih tednih izredno možnost, da jasno predstavimo tudi svoja stali šča . Bajukje bi l mnenja, da je čas , da pridejo do izraza drugačni pog ledi in mnenj Prepri čan je, da lahko v Sloveniji ustvarimo takšne razmel da bodo vsi spoštovali zakone, kaznovali tiste, ki jih ne spoštuj ejo in da bomo res uveljavili pravno državo. To pa lahko po Bajukovem prepričanju dosežemo le tako, da svojo odgovornost uveljavimo na dan volitev. Gled e neenakomernega razvoja v naši državi, pa je Bajuk poudaril , da vlada sicer ima strategij o za razvoj Republike Slovenije, a ta ne funkcionira tako, kot bi morala. Za konec je le še poudaril, "da nismo obsojeni, da bi prenašali takšne razlike v regionalnem razvoju."

Petra Krajnc

IZDAJA TEL}: občina Videm, Videm pri Ptuju 54,2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 OO' e-mail: info@,videm.si·GLAVNJ IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko • TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak • LEKTOR: France Planteu OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju' STROKOVNI SODELA VeJ: Anton KOl'ačec, IVataša Zagonmski "" Na osnovi mnenja urada Fhlde za informiranje RS šc. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5% promemi davek *' Glasijo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vJade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 in razvid medije v, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356# Glasijo je brezplačno # Izhaja v nakladi 1. 700 izvodov.

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002 25

L Slovenska ljuds ka stranka

Z VAMI ZA LEPŠI JUTRI POD ŠTEVILKO 1

Friderik BRAČiČ

Kot občan občine Videm se vam želim predstaviti v nekoliko stavkih. Rodil sem se 1944 v Veliki Varnici v številni kmečki družini in tam tudi odraščal v težkih časih in skromnem življ enju, zato danes znam cen iti skromnost, delavnost in spoštovati vsakega človeka . Osnovno šolo sem končal v Leskovcu in kasneje v bližnjem Ptuju nadaljeval z pridobivanjem znanja za avtoelektrikarja. Družinsko življenje me je pripeljalo 1967 leta v Videm, kjer še danes živim.Že takrat sem se zače l aktivno vključevati v življenje kraja in delovanje društev, kjer sem aktiven še danes. Z svojim delom pa sem hotel prispevati k razvoju kraja tudi na gospodarskem področju , zato sem v letu 1987 začel delati kot obrtnik. Dve leti kasneje se mi je v obrti pridružila tudi žena luljana in sinova, saj smo takrat odprli še gostinski del. Z vztrajnostjo in ve liko vo lj e do dela celotne družine podjetje širim o še danes. Sedaj zaposlujemo v obeh delih 17 ljudi. Za kandidaturo na teh vo litva h sem se odločil zavestno in sem mnenja, da z izkušnjami ki sem jih pridobil pri vodenju svojega podjetja in tudi kot predsednik občinskega sveta v prejšnj em mandatu lahko veliko naredim za razvoj naše občine.Če bom izvoljen se bom zavzemal za:

• enakomeren razvoj infrastrukture po celotni občini (vodovod i, kanali zac ija, modernizacija cest) • hitrejš i razvoj gospoda rstva in kmetijstva (odpiranja novih delovnih mest) • razvoj turizma na podeželju ter ohranjanju poseljenosti • razvoj izobraževanja (zagotovitev ustrezni h pogojev na vseh šolah) • delovanje društev na vseh področj ih (zagotovitev pogojev za delovanje) • varnost občanov in bom posvečal pozornost mladim in ostarel im

_ Program, ki sem ga predstavil, je tudi program naše stranke in naših kandidatov za svet občine Videm in svete krajevnih sk upnosti. Naš i kandidati so:

J volilna enota I. Friderik Bračič 2. Bernarda Galun 3. Anton Zemljak

ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA JJ vulilna enota l. Ida Vindiš-Belšak 2. Brane Orlač 3. Mirko Slatič

4. Angela Habjanič 4. Martin Vidovič 5. Dragica Žumer 5. Jože Zavec 6. Srečko Bedrač

ZA ČLANE KRAJEVNIH SKUPNOSTI:

K.S. DOLENA Ivan Muzek, Jože Krsnik, Valerija Šprah Martin Vidovič , Frančišek Gojkošek, Srečko Sitar

J11 vo/ina cnota I. Martin Vidovič 2. Stanko Potočnik 3. lvan Muzek 4. lože Krsnik 5. Slavko Flajs

K.S. LANCOVA VAS K.S. LESKOVEC Jože Zavec, Ida Vindiš-Belšak, Marija Feguš, Franc Voglar, Brane Orlač, Stanko Topo lovec, Janko

Baniček , Janko Razinger, Jože Drevenšek, Martin Vidovič, Dušan Kozel, Franc Kozel K.S. SELA: Stanko Potočnik, Stanko Orovič ' K.S. SOVIČE-DRAVCI-VAREJA: lakob Habjanič, Mirko Slatič, Franjo Vidovič, AndrejDuh K.S. TRŽEC Angela Habjani č, Janez Prevolšek, Andrej Štrucl, Jože Galinec K.S. VIDEM Anton Zemljak, Nada Galun, Srečko Bedrač , Dragica Zumer, Franc Majer Pred nami so volitve, od katerih je odvisen tudi razvoj naših krajev,gospodarstva ter delovanje društev in izobraževanja . Zato vas vabimo, da pridete na volitve, da bo vodstvo občine takšno, kot si želite.

Predsednik OO Videm Friderik Bračič

26 STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

Občinski odbor Videm Krščansko ljudske stranke N.Si je opravljal svoje naloge v obdobju dveh let korektno in v skladu s programom stranke. Naloge so se reševale z lokalno politiko občine, spremljali smo izvajanje gospodarskih načrtov, katere je sprejemal občinski svet. Na sprejemanje sklepov in od ločitev nalog občinskega sveta občinsk i odbor N. Si ni imel pripomb in je ocen il izvajanje dela občinske uprave pozitivno. Občinsk i odbor N.Si je imel skupaj z občinskim odborom SDS dve okrogli mizi glede problematike razvoja občine z manj razvitim delom Haloz. Na sejah so bili prisotni poslanci Alojz Sok, Franc Pukšič , dr (' Bajuk in g. Janša. '­V občini Videm se je občanom tudi predstavila ga. Barbara Brezigar, katera kandidira za predsednico države s podporo koa licijskih strank N.Si in SDS. Občinski odbor N.Si je predložil kandidatno listo naših čla nov za lokalne volitve v občini Videm v Občinski svet in Svete KS. Kandidat za župana je g. Marinič Branko, stranka SDS, katerega podpira koalicija Nova Slovenija. Stranka N.Si prosi vse občane občine Videm, da podprejo naše kandidate na volitvah , saj bodo podprli dobre programe za skupen razvoj občine, zato jim zaupajte svoj glas.

KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE OBČiNSKEGA SVETA OBČiNE VIDEM VOLILNA ENOTA 1, pod zaporedno številko 2 I. Maljan Sel inšek, Pobrežje 64 a 2. Milan Šosteri č, Videm, 25 a 3. Maljan Hliš, Tržec 21 a 4. Andrej Forstn e ri č , Pobrežje 132 5. Mirko Rihtarič , Dravinjski Vrh 3 g 6. Stanko Šel, Jurovc i 21

KANDIDATNA LISTA ZA ČLANE OBČiNSKEGA SVETA OBČiNE VIDEM VOLILNA ENOTA 2, pod zaporedno številko 4 I. Bojan Merc, Soviče 12 2. Janez Cafuta, Soviče 10 a 3. Jadranka Vindiš, Mala Vami ca 4 a 4. Dalja Kozel, Zg. Leskovec II a

KA NDIDATNA LISTA ZA ČLANE OBČiNSKEGA SVETA OBČINE VIDEM VOLILNA ENOTA 3, pod zaporedno številko 8 l. Bogomir Hliš, Lancova vas 90 c 2. Janko Že lezni , Sela 4 b 3. Anton Podgoršek, Lancova vas 38 4. Dušan Potočnik, Popovci 2 5. Dejan Hebar, Zg. Pristava 35 a

OO N. Si Videm

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

)

~ .." 1 7 ~ :l --. ---. --. '7"\ lIn 111 n TI I \ ~ II ~ I ~ h skupaj z (lami (1 boljšo prihodnost

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI

Pred kratkim je bil ustanovljen občinski odbor Stranke slovenskega naroda Videm.

27

Ker v poplavi vseh strank, ki že obstajajo v Sloveniji vpreteklih letih ni bilo kaj dosti koristi , razen zapiranja tovarn , odpuščanja velikega števila delavcev ter velike kraje slovenskega gospodarstva, smo se zbrali slovenski rodoljubi in ustanovili Stranko slovenskega naroda. V njej združujemo ljudi vseh slojev in vseh starosti, saj res služimo narodu. Uporabili bomo vsa pravna sredstva, da pokličemo na odgovornost ljudi , ki so odgovorni za težek gospodarski položaj slovenskega človeka, pri čemer že dosti kje razmere segajo globoko v revščino. Ker se v bodoče v naši deželi obetajo ve like spremembe, ni vseeno, kdo bo pri tem zastopal našo občino. Ne bo pomembno iz katerega kraja naše obči ne bo novi župan, pomembno bo, kako bo zastopal svoje cilje . Ne dovolite, da kdorkoli odloča o usodi vas, vaših sinov, hčera in vaših vnukov.

Vaš kandidat za župana občine Videm Darjan KMETEC

28 STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI

Združena lista socialnih demokratov vstopa v letošnjo volilno tekmo pomosno in samozavestno . Z dosedanjim delom in pri zadevanji lahko vo lilkam in vo lilcem pokažemo, da je ZLSD pri najpomembnejših odločitvah ravnal a n ačelno in preudarno, pa tudi odločno, kot je potrebno. To pa ni mogoče brez upoštevanja sta l i šč in mnenj ljudi . Zato tudi na teh volitvah Z LS D ponuja roko vol i !ccm in vol i Ikam z obljubo, "da se s i iši tvoj glas" o vsem, kar bo j utri kroj i lo naše ži v ljenje.

Evidentira li smo naslednje člane ZLSD, Mladega fo ruma in naše zveste simpatizclje:

ZDRUŽENA LISTA socialllih demokratov www.zlsd.silvidem

Kandidat za župana Janko KOZEL

Zaupajte mu in izvolite

Da se sliši tvoj glas! ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov

I. volilna enota:

-1. Srečko PR I MOŽiČ 2. Bojan KUREŽ 3. Maksim MOHORKO 4. Robi JAUŠOVEC 5. Franjo NOVAK 6. Matej TOPOLOVEC

poslovni tehnik Videm 319

ekonomski tehnik študent polilologije univ. dipl. ing. kmel. Štud.na fak .za šport strojnik Dravinjsk i Vrh 3/e Dravinjski Vrh 55/a Videm 4/a Tržec 2S/c Tržec 25/c

11. volilna enota:

1. Janko KOZEL ekonomski tehnik Zg. Leskovec 11/a

11. volilna enota:

1 Dušica AVGUŠTIN komercialni tehnik Zg . Pristava 32

2. Branko KOZEL pismonoša Veliki Okič 7

3. Srečko BRATUŠEK 4. Sonja VIDOViČ avtoelektričar kuharica Soviče 5 Velika Varnica 67

2. Stanislav BOŽIČKO 3. Marjan MUZEK varnostnik kuhar Dolena 36/a Zg. Pristava 10/a

4. Marija LOZINŠEK prodajalka Sela 20

5. Franc Vidov i č

šofer Velika Varnica 71

5. Miran PODGORŠEK pol icist Lancova vas 28/a

r-... \

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOLILCI OBČINE VIDEM!

Za kandidaturo, za župana občine Videm , sem se odloč il , ker sem prepričan, da dobro poznam kraj e in ljudi , ki živijo v občini Videm. V primeru izvolitve bom delo župana oprav ljal nepoklicno in S tem privarčeva l nekaj milijonov SIT v proračunu občine Videm. Prepri čan sem, da bi z znanjem in poznavanjem razmer, tako v občin i Videm kot tudi širše, skupaj z občin sko upravo in izvoljenimi svetniki , lahko uresn iči l naslednji

PRO G RAM - Zdravo pitno vodo v vsako gospodinj stvo; - znižanje občinskih prispevko\' in davščin ter tako spodbuditi gospodarstvo v občini

Videm za ohranjanjeobs toj eč ih in odpiranje novih delovni h mest; skladnejši in stabilnej ši razvoj demografsko ogroženega območja z zagotovitvijo enakovrcdnej ših bi valnih in delovn ih pogojev vsem prebivalcem; lIstvarili pogoJe in zagotoviti možnos ti potencialnim investitorjem (prostorski plan predvideva ureditev obrtne cone v k.o. Pobrežje); izgradnja kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v dogovom in sofinanciranjem praš ičje fa rme v k.o. Lancova vas;

fs" B~NKO MARINiČ ~zaZUPAHl

kraj Videm pri Ptuju preimenovati v trg, določ i ti ulice in tako jasno definirat i centerobč i ne Videm;

29

nova stanovanja za mlade družine, kar pomeni dmgačno razporejanje občinskega denarja, ki več sredstev namenja reševanj u stanovanjskih problemov mladih družin; vrtec in šole po meri otroka in staršev, dograditev vltca k OŠ Videm, dokončno uredit i OŠ Leskovec in ureditevOŠ Sela;

- celovito oskrbo starejših na domu, kar pomeni zagotovitev celovitih stori tev, ki omogočajo vamo starost starejših občanov, kjer ni dmge rešitve;

- stalno dostopnost osnovnega zdravstvenega varstva, dokončati gradnjo zdravstvenega doma v centru Vidma, objekt pa koristiti po ekonomsko upravi čenih kriterij ih ; štipendije za mlade, ustanovitev občinskega sklada za štipendi ranje mlad ih, ki temelj i na enakih možnostih za vse; izboljšanje lokalne cestne infrastrukture predvsem v hribovitem predelu I-I a loz, takoj šnja sanacija nevam ih kri žišč (Tržec, Sela, Videm pri Ptuju, .. . ), takojšnja ureditev nivoj skih kri žanj cest Ptuj Macelj v Lancovi vasi in v Jurovcih (nadvoz al i podvoz), fizično umiritev prometa, kjer so izpostavljen i otroci in starejši udeleženci v prometu; prednostno obravnavo vseh kmetij , tako v ravninskem kot v hribovitem delu, predvsem pri iskanju možnos ti subvencioniranja, prodaje pridelkov in strokovne pomoči preko obč ine Videm; lIstanovi tev združevanja za vzpostav itev sodelovanja na področju javnega in zasebnega sektorja; nadaljeva nje izgradnje javne razsvetljave in pločnikov v Leskovcu, Vidmu, Pobrežju, Dravinjskem Vrhu predvsem ob vznožj u, Lancovi vas i, v Jurovcih in v ostalih krajih, kijih predlagajo Krajevne skupnosti ;

- ureditev razsvetljave na igr i ščih (Videm, Leskovec, Zg. Pri stava) in ureditev spremljajoč ih objektov; raziskati možnos ti za komercialno i zkor i ščanj e te rmainc - zdravilne vode (Haloze Jurošak);

- spodbujanje turistične ponudbe in preusmerjanje kmetij v dopolnilnedejavnosti; - izkoristiti vse možnosti in pri ložnosti pri nač rt ovanj u inves ticij za vzpostavitev delovanja Južne Evropske meje na območj u naše občin e (razš iritev in preureditev maloobmejnega prehoda v KS Leskovec);

- skladen so-naravni razvoj , varovanje čl ovekovega bivalnega okolja in ohranjanja krajinske ident itete; - spodbujati de lovanja društev z ust reznim nač i nom njihovega financiranj a in pomoč občin e pri razreševanju prostorskih sti sk;

Ll smeJjati in vod iti posamezne aktivnosti na način , da so zajeti vs i kraji in posamezni zaselki, ter se tako ohranja homogeno delovanje obč i ne kot celote (razreši tev meje z občino Markovci, določiti način sodelovanja s kraji ob slovensko-hrvaški mej i v KS Leskovec, sodelovat i s sosednjim i občinami , ko gre za obojestranske koristi ).

Program dela, ki Vam ga predstavljam,je osredotočen na nekaj ključnih točk , po katerih ste me v preteklosti že lahko prepoznali . Odločitev o tem, al i lahko začnemo z uresničevanjem ponuj enega programa, prepuščam Vam, spoštovane vo li lke in volilci.

Kandidat za župana občine Videm Branko Marinič

Kandidati za občinski svet

Volilna enota št. I - Videm pri Ptuju, Pobrežje, Tržec .

ANDREJ ROŽMAN, ŠTURMOVCI 13 BRANKO MARINiČ , POBREŽJE 74/A STANKO SIMONiČ, POBREŽJ E 69/A ALOJZ ČEH , VIDEM PRI PTUJU 24/C FRANC TRAFELA, TRŽEC 45 BLAŽ TOPOLOVEC, LJUBSTAVA 39/A

Volilna enota št. 1/ - Leskovec, Soviče

MARJAN JELEN , VAREJA 9 JANEZ LOVENJAK, BERINJAK 1 FRANC CAFUTA, VELIKA VARNICA 45 FRANC VINDiŠ, SOViČE 18 JAKOB JELEN, TRDOBOJCI 71

Socialdemokratska stranka Slovenije

KO VOLiŠ ZASE SDS

Volilna enota št. 11/ - Lancova vas, Sela, Dolena

ANDREJ PRELOG ,LANCOVA VAS 61 /A PETRA KRAJNC, LANCOVA VAS 74/A ANTON EMERŠiČ , LANCOVA VAS 79 STANISLAV KAUČEVIČ , ZG.PRISTAVA 50/A STANKO BUTOLEN , POPOVCI 19

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

* vodovod v vsako hišo * znanje je bogastvo. Ustvarimo enake možnosti za vse * omogočimo raznim idejam prihodnost * za ekološko sprejemljive investicije v naši občini * hitrejši in skladnejši razvoj celotne občine

"Ali bo kaj novega?" "80, bo! Vendar kakšno bo to novo, je odvisno od Vas, spoštovani," odgovori naš dober prijatelj, znanec, sosed, član sveta Občine Videm, aktivist v športu in kulturi, v zadnjem času pa predvsem kot lokalni politik , trden pri odločanju v svetu Občine , odločen v svoji viziji, načelen , razumevajoč in z jasnim ciljem, kandidat za župana Občine Videm Boris NOVAK. Rojen pred triinštiridesetimi leti, srečno domovanje si je uredil v Pobrežju , oče treh šoloobveznih fantov in hčerke . Opravlja komercialno delo, noči pa si krajša s študijem managementa in organizacije na Univerzi v Mariboru. Sam pravi:"V znanju je moč in prihodnost, lahko ti vzamejo vse, znanje ti ostane." Če k temu dodamo še izkušnje, organizacijske sposobnosti in partnerje na državnem nivoju , je kandidat Liberalne demokracije Slovenije Boris NOVAK najboljša izbira za župana naše občine. To ni samo mnenje volilnega štaba, o tem razmišlja skoraj vsak občan, ki s svojim deležem gradi cesto, vodovod, kanalizacijo , zdravstveni dom itd .... To pa lahko spremenimo samo s povezovanjem občine z državo, župana z Ministrstvi in vlado. Programi različnih kandidatov so si verjetno zelo podobni , kar je logično , saj vendar vsi izhajamo iz istega okolja. Na vas, spoštovane občanke in občani pa je , da se odločite , ne samo kdo ima najboljši program, temveč kdo ga je sposoben najboljše uresničiti. Ce se boste odločili , da je to Boris NOVAK, obljublja , da bo storil vse, kar je v njegovi moči , da se večina naštetih problemov na naslednjih volitvah ne bo več ponavljala. ---­Program našega kandidata je:

nadaljevati in končati vse začete investicije (šolo Leskovec, zdravstveni dom, adaptirati šolo Sela, končati začeto na infrastrukturno komunalnem podrročju ... ) ponovno vključiti v proračun izgradnjo vrtca, vključit i se v aktivno razreševanje problemov in želja mladih in starejših, pomagati in motivirati društva pri njihovem delovanju, predvsem pa bo osnova za delovanje občine program, ki bo sestavljen iz potreb in želja občank in občanov, svetov KS in usklajen s članicami in člani sveta Občine Videm .

Zato vam zraven kandidata za župana Občine Videm g. Borisa NOVAKA, ki pozna poti in so mu vrata odprta, predstavljamo še kandidate treh volilnih enot, ki so garant za kvaliteten dialog in uspešno opravljeno delo v svetu občine Videm.

volilna enota 1 Boris NOVAK DaniloSKOK Milan ŠiBILA Vladimir SITAR Slavko NOVAK Roman SEKA

volilna enota 2 mag.Janez MERC Franc STOPAJNIK Danilo MILOŠiČ Srečko KOZEL Stanko PERNEK

volilna enota 3 Anton JUS Franeka PETROViČ Igor GALIČ Anton MOHORKO Janez POŽAR

Z glasom za naše kandidate se odločate za stabilnost, strpnost in kulturni dialog v naši občini.

NAŠA POT SICER NI EDINA, JE PA NAJBOLJŠA. LDS! Volilni štab OO LDS Videm

STRANKARSKI KOTiČEK ~ VOLITVE 2002

DEMOKRATIČNA STRANKA UOPOKOJENCEV SLOVENIJE DeSUS Občinski odbor Videm

"DeSUS ZA VSE GENERACIJE"

}l

Naša stranka, oz. odbor je bil ustanov ljen 7.6.1996 in trenutno šteje 95 č l anov ter pokriva ce lotno območj e obč ine

Videm. Izvršiln i o rgan je 7 -č l ans ki upravni odbor, kateremu predseduje Franc Ostroško. Povpreč na izobrazba je srednja, povprečna starost pa 63 let.

Na lokalnih vo litvah nastopamo že tretji č. Trenutno imamo dva občin ska svetnika. Na letošnje volitve se temeljito pripravljamo, nastopili bomo z 9 kandidati za občinski svet in 23 kandidati za člane svetov v vseh 8 KS v obč

in i. Vse kandidate smo potrd ili na kandidacijskih zbori h 7., 8., 10. oktobra 2002.

KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET:

VOLILNA ENOTA 1 KS Videm pri Pll/jl/, Pobrefje, Tržec

Marija ČERN ILA , Videm pri Ptuju 5 d Anton HLIŠ, Jurovci 27 b

Friderik ŠIMENKO, Pobrežje 65 Marija VEK, Ljubstava , 24

VOLILNA ENOTA 2 KS Leskovec iII KS Soviče, Dravci, Vareja

Udo NENDL, Vareja 3 1 Franc Žerak, Vareja 39

VOLILNA ENOTA 3 KS LallcoM MS, Sela DoleIla Franc FLAJS, Lancova vas 46

Jože Godec, Dolena 65 Marija Pečnik, Popovci 28 a

KADIDATI ZA SVETE KS:

ViDEM PR] PTUJU Marija Černi la, Videm Sd

El izabeta Krajnc, Šturmovci 18 c Marija Vek , Ljubstava 24 Vindiš Alojz, Videm 4 c

SELA Marija Pečnik , Popovc i 28

El izabeta Emerš ič, Barislovci 24 DOL ENA

Jože Godec, Dolena 65 POBREŽJE

TRŽEC Anton Hliš, Jurovci 27 b Jožef Emeršič, Tržec 49

LANCOVA VAS Franc Emeršič , Lancova vas 44

Franc Flajs, Lancova vas 46 Franc Turk, Lancova vas 35 SOVIČE-DRAVCl-VAREJA

Udo Nendl , Vareja 3 I Ivana Furek, Soviče 7 a Franc Žerak, Vareja 39

LESKOVEC Andrej Kmetec, Skori šnjak 23

Janez Kozel , Belavšek 17

Friderik Š imen ko, Pobrežje 65 Milan Traper, Pobrežje 133 a

Franc Peter, Pobrežj e 6 Maks Lečnik, Pobrežje 147

Simon Krajnc, Mala Varnica 18 a Jože Vidovič , Sp. Leskovec 25

Program naše stranke je sestavljen tako, da bo v ospredju skrb za č l oveka za vse generacij e. Vodilo nas bo načelo skladnega razvoja vseh kraj ev v občin i . Sk rb za okolje bo vpletena v vsa dogajanja. Zavzemali se bomo za pomoč ostarelim , pomagali nuditi nego na domovih, poveča li bomo Skrb invalidom, s svojimi bogatimi izkušnjami pa boo

sodelova li v vseh sredinah. Predvolilno zborovanje bomo pripravili za vse volilne enote v OBČINSKI DVORANI v Vidmu, v

PONEDELJEK,4. li. 2002 ob 16. uri. Vabljeni č lani stranke, upokojenci , simpati zerji stranke in vs i občani naše občine .

Glasujte za naše kandidate, ki imajo izkušnje, sposobnost, voljo in znanje. Dajte svoj glas za srečno mladost in varno starost.

Občinski odbor DeSUS Videm

STRANKARSKI KOTiČEK; VOLlNE 2002

Z VAMI DO NAPREDKA NAŠiH VASI

Srečko Svenšek, neodvisni kandidat za člana

občinskega sveta 3. volilna enota @

Predlagatelj.' Martin BERANiČ in skupina volilcev

lokalni dbor videm

Zelerff~ , Vidma

Ž ivim o in delujemo v dobi prehoda iz industrijske družbe v dobo sonaravnega traj nostnega razvoja, v družbo s poudmjeno vlogo znanosti in znanja, informat ike tcr mednarodnega povezovanja . -....

Kaj potrebujemo?

Pol novredno ekonomsko , socia lno ter o ko lj sko vzdržno in uravnoteženo rast, kajti okolje je okvir naših akt ivnosti , ambicij in potreb.

Skupaj z va mi vo lilci bomo uresn i čevali do narave prijazen sonaravni trajnostn i razvoj.

"delllj lokalIlo, misli globalno "

Zaupaj sebi o o o

V stranki mladih Slovenije se zavzemamo za lokalno samoupravo, ki bo vsem državljanom vlokalllih skupnostih omogočila, da sami oblikujejo in sprejemajo odločitve, ki se nana§ajo na njihovo okolje il1 življenje. V Stranki mladih Slovenije imamo cilje il1 vemo, kakojih doseči. Imamo mladostni zagon in si upamo. Imamo pa tudi izkušnje in znanje, ki mu verjamemo il1 zaupamo.

Komu pa boš zaupal ti ?

o oo izberi svoj cilj ! Predsednik LO SMS Videm

Franc K1RBJŠ

ZA RAZVEDRILO

Nagradna križanka Za sodelovanje pri žrebanju zadostuj e geslo, ki ga dob ite na osenčenih poljih kr ižanke. Pošljite ga skupaj s svoj im imenom na naslov :

Občina Videm , Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, S pripisom nagradna križanka V prejšnji števi lki sta nagradno križanko pravilno reš ila in bila izž rebana:

Peter Kaučev i č, Lancova vas 23. 2284 Videm pri Ptuju Vinko AIllUŠ, Lj ubstava 8, 2284 Videm pri Ptuju

Rešitev nagradne križanke iz prejšnj e številke: DP TIK, BACH. STARR. DREL. ŠTURMDVCI RAJ ZA ZI VALI. ICA. KIIANER. DZ. JANJA. NETO. BARDEEN. UREK. AN. DPARlN. ZZ. JASLI. RAVAN. CANA. LDJ. DRAVSKA BAND VINA, EA. ITA. DO. VINO.. STANE. KNA. KASA, NJIVA. KDO, VIS. AVTONDMNDST DL?; TEO, DIETIK. SKA. OZN. ANKARA. T4T

NI2:JA FINSKI

~I~:_~_' -j1_oo._~._~~~~_,E~_-. +-VOF~IK

I'~"'''''''~ (KIM I)

ZGODOV. POKF,l,A· JINA V J. SPANIJI

1001 PO

RIMSKO

GLOBEL NA ZE­MELJSKI POVRS INI

KONJ PRI

'AHU

REKA V BOSNI, PRITOK SAVE

STARO IME ZA 1:IVEC

t---+ _.-.

VLADE DIVAC

I ~""~I'" ITAl KEMIJSKI Sestavil: 1."WRlJE!I' , >;C",;""~"~N~" I PISATELJ

KOVACEC ~ RAZRED- ZNOST DEBLA, ZA A ll,.,,!!. NIKOM HLOD ) TANTAL V UV'"'

Anton It< OPRE- ~K~0~S0~~~il_..:rZN~A;K~ 1 ~SL-OV-.t---+ +--~I I I~~~·~~~~~'

~:::~~ t I ~ R~:r~ ~ --1-- I ~~~~

~+---1+--1 ~~. Jr :;;; r

DR2AvA V AFRIKI

C~:~:

RIBJE JAJCECE

žOGA ZUNAJ

IGRISCA

-

1---f----1

DEL VLAKA

----t-- -

I C'MEN~OR --r-ITI·~' ___ ~,~ I I I~'SK. _ ~,..

I

I

PRED­MESTJE lIEGA V BELGIJI

-

SENA Težje besede: ADRICA, AJANT, ANS, DEV, IBLAJTAR, KNUD, NERO, OAMARU

OD TU IN TAM

v

Ze sedmič tradicionalmi kmečki praznik v Leskovcu Na prazniku slo vel/ska vinska kraljica 10. avgusta so člani in članice TD Klopotec iz Leskovca že sedmo leto organizirali tradicionalni kmečki praznik. TD Klopotec šteje več kot 100 članov in je aktivno vse leto. V letošnjem letu so pripravili razstavo velikonočnih jedi, ocenjevanje vin, razna l>redavanja in tečaje, aktivno pa sodelujejo tudi na prireditvah v KS Leskovec in občini Videm. Sedmi kmečki praznik se je pri če l s kul tu rnim programom. Sodelova le so ljudske pevke, katere rade zapojejo in nas razveseljujejo na prireditvah, program sta popestril a mlada harmonikal]a Matej Cafuta in Andrej Gabrovec, pa tudi skeč je marsikaterega obiskova lca spravil v smeh. Prireditev je obiskal a tudi letošnja vinska kraljica Tjaša Koroša, ki je v Leskovcu že bila. Pode lil a je priznanja lastnikom najbolj še ocenjenih vin. Posebna komisija, ki so jo sestav ljal i Jurij Cvitani č, Miran Reberc, Zvonko Pi šek, Andrej Rebel11i šek in Bojan Lubaj je ocenila 51 vzorcev vin in izbrala najbolj še: zvrst: 17,87 Jože in Tatjana Krajnc, Repišče 9, laški rizling: 18,1 OJanez Orlač, Repišče4 b, chardonnay: 17,67 Benjamin Vidovič, Repišče 1 a, renski rizling: 18,12 Bojan Lubaj, Repišče9c, rumeni muškat: 17,82 Franjo in Marija Bratušek, Strmec 52, sauvignon 18,30 Bojan Lubaj, Repišče 9 c, žametna črnina 16,82 župnijski urad sv. Andraž, Zg.Leskovec, laški rizling-izbor, Stanko Bedrač, Repišče Ilc.

Komisija pri delu

V okviru kmečkega praznikaje TD Klopotec v sodelovanju s kmet ij sko svetoval no službo organi ziralo ocenjevanj e domov in drugih objektov v obč ini Videm. Za najbolje urejeno stanovanjsko hišo je komisija izbrala hišo Milene in Vlada Štopferja iz Pobrežja 32 a, na drugo mesto sta se uvrstili hiši Viktorja Šmigoca iz Zg. Leskovca 16 b tel' Jožeta in JUlijane Goričan iz Pobrežja 70, na tretje pa hiša Marte in Leopolda Rodoška iz Zg. Pristave 35 b. Julijana in Friderik Bračič iz Jurovcev 1 b pa sta prejela priznanje za najlepše urejen poslovni objekt v občini, v katerem je gostišče Majoika, pa trgovina in

Prva nagrada - Milena in Vlado Štopfer

Druga nagrada - Viktor Šmigoc

avtoelektrična delavnica. Druga nagrada - Jože in Julijana Goričan

OD TU IN TAM

Tretja nagrada - Marta in Leopold Rodošek

PRAZNO VANJE JE SPREMLJALA BOGATA IJ1!L1NARIČNA RAZSTAVA L .Ii društva so bili oblečeni v tradi c ionalna kmečka oblač il a . V prostorih DU Leskovec so pri pravili tudi bogato kulinari čno razstavo. Dobrote, ki so jih pripravili smo lahko poskusili in se prepričali o dobrem okusu pripravljenih jedi in s l ašč ic . Na razstav i so se predstavili učenc i OŠ Leskovec pod mentorstvom učite lji c Malj ane Notesberg in Anice Kodrič.

S svojo smi se lnost jo in kreativnostjo nas je letos ponovno presenetila ekipa pod vodstvom Vinka Mlaka lja, ki je pri pravila domiselne k mečke igre. V igrah so uži vali tako g ledalc i kot samo tekmovalci. Za najboljša mesta se je potegova lo sedem ekip. Najboljša in najhitrejša pa je bila

Priznanje za urejenost - Kmetija Vidovič

eki pa Male Varniee, s led ila jimje ekipa iz Berinj aka in tretja Majoika - najlepše urejen poslovni objekt v občini j e bi la ekipa Zg. Leskovca. Kot namje poveda la predsednica TD Klopotec Ida Vin diš Belšak so z obiskom in prireditvijo zadovoljni , sajje iz leta v leto bo lje obiskana . Zahvali la se je tudi članom , ki s svojim prostim časom in dobro voljo prispevajo k u resničitvi zadanih c iljev TD Klopotec in vsem, ki so na bilo kakšen način pripomogli, daje 7. tradicionalni kmečki praznik zaž ive l. Klj ub slabemu vremenu zvečer sta se zabava in druženje nadaljeva li pozno v noč in že zdaj se sprašujemo, kakšno prij etno presenečenje nas ~. \ na naslednj em kmečkem prazniku.

Nataša Zagoranski

Ohranjanje kulturne dediščine -kmetija Šmigoc

ZANIMIVOSTI OD TU IN TA

Trgatev 200 V STRMCU ZOPET VESELO

Prva sobota v oktobru je bila izbrana za trgatev v Strmcu, ki bo počasi postala tradicionalna, Ponavadi se dogovorijo trije ali št irj e gospodal] i in povabijo svoje berače v trgatev. Vreme je bilo sončno in berači, ki so pri šli ocl bl izu in daleč, so občudovali lepote Haloz. Ker te trgatve trajajo že tri leta, se berač i medsebojno že dobro poznajo. Čeprav se vidijo samo enkrat na leto , se lepo zabavajo in vese lij o. Najprej so začeli s trgatvijo pri Korenovih , kjer so imeli naj več putal] ev med njimij e bi l najmlaj ši Martin, ki šteje šest let in je pridno nosil svoj e male pute ter dajal vzgled ostalim. Pri sosedih Mlakal]ih in Hajdinjakih so s trgatv ij o ze lo hitro končali in druženj e nadaljeva li ob dobri kapljici in jedači. Za dobro vzdušje j e poskrbela Bernardka, ki vedno s svojim prepevanj em in pripovedovanjem zgodb nasmeji ljudi. Zelo j e vese la, da lahko v svojo klet in malo skrom no hiško povabi ljudi injim ponudi pijačo. Vese lje je traja lo pozno v noč inna koncu še slovo ter obljuba, da se naslednje leto zopet vidijo v trgatvi ali pa celo že ob matinov3nju.

TURISTiČNO DRUŠTVO "KLOPOTEC"LESKOVEC ~

VABI NA TRADICIONALNO MARTINOVANJE V LESKOVEC, KI BO V NEDELJO, '> ,

3, NOVEMBRA S PRiČETKOM OB 11 URI.

DOBRODOŠLI!

NZ

JII A H T2 1 lYO °o y A2 lY J E

~~V~i- VRTNARSTVO :> <: v

~!\~ POZAR Lancoya vas 60

2284 Videm pri Ptuju TeL: 02/7650290,7650291

Bogata ponudba rezanega cvelja

(krizanteme, maryetke, pajki) ob l. novembru.

CVETLlČNI ARANŽMAJI, LONČNE KRIZANTEME